PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: V - ISSN 1580-0547 April 2003 • Številka 3 ^SOTOČJE Občinski svet 3. seja občinskega sveta Medvode naj bodo mesto ne predmestje Sprejeli strokovne podlage za pripravo novega dolgoročnega plana. Osnutek proračuna preozek za potrebe Občinski svet je na 3. seji soglasno sprejel osnutek proračuna Občine Medvode za letošnje leto, ob predpostavki, da bo njegov pripravljavec župan Stanislav Žagar v predlogu upošteval pripombe dane v razpravi. Ta jih je že takoj ocenil na dodatnih 100 milijonov tolarjev, saj je bil med njimi tudi predlog Odbora za družbene dejavnosti in svetniške skupine LDS, naj se za prvo fazo obnove Doma krajanov v Pirničah nameni 90 in ne le predlaganih 30 milijonov tolarjev za funkcionalno vzdrževanje stanja. Letošnji osnutek proračuna je sicer razporejal 2,2 milijarde tolarjev, ob predpostavki, da se občina Medvode prvič tudi zadolži za 170 milijonov tolarjev. Največje povečanje sredstev v primerjavi z minulim letom je načrtovano na področju družbenih dejavnosti, saj je za prilagajanje šolskega prostora potrebam devetletne osnovne šole že letos načrtovanih prvih 340 milijonov tolarjev, kar vključuje začetek gradnje prizidka k OŠ Pirniče in k OŠ Simona Jenka v Smledniku ter prvo fazo povečanja telovadnice pri OŠ Medvode. Med bolj duhovite pripombe na račun osnutka proračuna sodi izračun Antona Gustinčiča (DeSUS), ki seje zavzel za dodatna sredstva pri financiranju borčevske organizacije in na karikiran način predstavil dejstva: »Za vsako kozo kozjereje! dobijo 5 tisoč tolarjev, Zveza borcev pa za vsakega borca 880 tolarjev.« Nova imenovanja odbornikov Člani občinskega sveta so na 3. seji, 11. marca, po dolgotrajni razpravi, ki je pripomogla k manjšim spremembam v viziji prostorskega razvoja, enotno potrdili strokovne podlage za pripravo novega dolgoročnega plana Občine Medvode do leta 2020, ki naj bi ga v obliki osnutka javno razgrnili že v mesecu aprilu oziroma maju. Takrat bodo lahko občani prvič preverili, kako so bile obravnavane njihove pobude in predlogi, v katerih je običajno izražena želja po spremembi namembnosti zemljišča v zazidljivo. Občinski svet j e potrdil »mehak progresivni scenarij« nadaljnjega prostorskega razvoja, kot ga je predlagal pripravljavec prostorskih aktov za našo občino podjetje Arhitektura, ki se bo na podlagi sprejetih izhodišč kot prvi v nizu opredelil do predlaganih pobud fizičnih in pravnih oseb. Scenariji predvideva zgoščevanje poselitve v koridorjih, kjer je urbanizacija že prisotna, predvsem ob glavnih prometnicah, in preselitev kmetij zunaj naselij. Načrtuje policentričen razvoj in povezavo vseh delov občine (subcentrov) z oblikovanim mestnim jedrom, kar je tudi podlaga za vizijo cestnoprometnih povezav, ki kot boljšo možnost predlaga obvoznico mimo »centra«. »Mišljeno je, da Medvode postanejo mesto, sicer bodo le predmestje prestolnice. Imele naj bi nekaj mestnih vsebin, zato da zvečer ljudje ne bi več odhajali v Ljubljano. Tukaj naj bi bilo urbano središče z lastno kulturno identiteto. Medvode naj bodo mesto ne v smislu izgradnje stolpnic, ampak v smislu kulture bivanja,« je dejal Peter Gabrijelčič, predstavnik podjetja Arhitektura, ki je med drugim izpostavil poselitveno atraktivnost naše občine. Člani občinskega sveta so med drugim opozorili tudi na nevarnost, da se pri pripravi dolgoročnega plana in obravnavi pobud občanov omogočijo »špekulativni« nameni posameznikov, po drugi strani pa ogrozi eksistenco drugih. Najbolj jasno je takšno nevarnost opredelil Ivan Regoršek (LDS). Glede na obstoječe strokovne podlage je bila namreč predvidena zelo omejena možnost prostorskega razvoja za območje Krajinskega parka Polhograjski Dolomiti, zato so člani občinskega sveta precej časa namenili razmisleku, kako krajanom v teh krajih omogočiti približno enake pogoje kot ostalim. Pripravljavcu prostorskih dokumentov so zato predlagali, naj na območju krajinskega parka vendarle pozitivno obravnava pobude, ki se nanašajo na sonaravni razvoj tistih^ ki tam prebivajo, oziroma tiste pobude, ki so namenjene ohranjanju in oživljanju tega območja. Župan Stanislav Žagar je delno »odpiranje« Polhograjcev ocenil za primernega tudi z vidika ohranjanja krajine in možnosti, da bi zavoljo večjega števila prebivalcev lažje poskrbeli za komunalno opremljanje tega dela občine. Člani občinskega sveta so nadaljevali tudi delo svojih predhodnikov, ki so doslej kar sedemkrat spreminjali oziroma dopolnjevali obstoječi veljavni dolgoročni plan. Tokrat so opredelili območja nove obrtne cone na Jeprci, s katero se bodo ukvarjali še ob obravnavi zazidalnega načrta, omogočili tehnične popravke in uskladitve plana z dejanskim stanjem v okolju ter prestavitev dveh kmetij, Košeninovih na Senici in Petačevih v Pirničah, iz urbanega okolja. Silvana Knok Proračun sprejet V torek, 1. aprila, je bila 4. redna seja občinskega sveta, na kateri so sprejeli < letošnji občinski proračun, o čemer bomo pisali v prihodnji številki. A./.. Člani občinskega sveta Občine Medvode so na svoji 3. seji imenovali tudi člane na prejšnji seji ustanovljenega odbora za mlade. Za predsednika odbora je bil imenovan Matjaž Rekič, za člane pa Boštjan Štrukelj, Grega Bizjak, Alenka Žavbi Kunaver in Matija Froelich. Po zapletih okrog imenovanja članov nadzornega odbora na 2. seji občinskega sveta, ko je obstajal, kot se je izkazalo, utemeljen dvom o primernosti nekaterih kandidatov, so tokrat brez večjih težav imenovali Nevenko Plešec, Janeza Mihovca, Gustava Šimica, Jerneja Merjasca in Ferdinanda Franca Trupeja. Pozitivno mnenje so dali tudi k ponovnemu imenovanju Mojce Sešek za ravnateljico Vrtca Medvode. . . . Lz> i ^xz<^ t 1 . m<^ 1 1 1 ■ <±>-Q barVE POMLad. l NOKIA 35101 K PHILIPS FISI0 825 v MOTOROLA T720I + fotoaparat * M NOKIA 3650 nLsiemens S55 + fotoaparat if PANASONIC EB-GD 87 V S0NY ERICSSON P800 *> mobilnik uuujuu.mobi-svet.si SIEMENS 9.800 36 { 18.000 36 38.000 24 48.000 36 . 4 58.000 24 / _«: > 98.000 36 / Vriurr. 148.000 24 aram cena podaljšanje^^ * asm: 041 200 200 SOTOČJE (ISSN 1580-0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednik prilog Andrej Žalar. Priprava za tisk in tisk: KARA, d.o.o., Senično. SOTOČJE, številka 3 je priloga 27. številke Gorenjskega glasa, 4. aprila 2003. V nakladi 5000 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Naslovnica: Pred praznikom - Boris Primožič Aktualno Oskrba z vodo Preventivno iščemo nove vire pitne vode Občina Medvode je naročila projekt za aktiviranje rezervnih vodnih virov - delno iz potrebe, delno za vsak primer. Katja Podgoršek Občina Medvode je po obstoječi zakonodaji dolžna skrbeti za neoporečno pitno vodo, zato se ta problematika trenutno rešuje na dveh ravneh: kako v skladu z zako- Za red in varnost na cestah V zadnjem obdobju se pospešeno izvaja opremljanje občinskih cest, predvsem pa križišč, s prometno signalizacijo in ostalo opremo. Marsikdo bi lahko rekel, da je že zadnji čas, saj predstavniki krajevnih skupnosti, ustanov in tudi ostali občani dobro vedo, koliko dopisov je bilo potrebno napisati, da bi se pobuda za postavitev prometnega znaka tudi realizirala - če je sploh bila opredeljena kot primerna. »V našem oddelku smo počasi začeli reševati zahtevke ali pripombe na obstoječo cestnoprometno signalizacijo, ki so jih na nas že pred časom naslovili bodisi policijski oddelek bodisi krajani. Izvajalec postavitve signalizacije je začel pospešeno z delom in upam, \ da bomo vse prispele vloge do konca J leta uspešno obdelali in realizirali. Za reševanje kompleksnega problema nam tehnično rešitev za postavitev prometnih znakov izdela zunanji sodelavec, sicer zanjo poskrbimo kar sami. Na podlagi odločbe, ki jo izda občinska uprava, izvajalec postavi prometno signalizacijo. Pri lem je potrebno upoštevati Zakon o javnih cestah. Zakon o varnosti v cestnem prometu in Pravilnik o cestni signalizaciji in opremi javnih cest,« pravi Franci Jeraj, vodja oddelka za gospodarske javne službe Občine Medvode, ki obljublja, da v prihodnje ne bo potrebno več tako dolgo čakati na obravnavo vlog. Doslej je bilo postavljeno približno 40 novih prometnih znakov in ostale opreme, medtem ko je pobud in predlogov še desetkrat toliko. Po grobi oceni je postavitev prometnega znaka strošek v višini 40 tisoč tolarjev, barvanje vseh cestnih oznak na občinskih cestah pa v višini 6 milijonov tolarjev. V letošnjem proračunu je v ta namen načrtovanih 10 milijonov tolarjev. S. Knok nodajo organizirati vaške vodovode, ki občasno tudi z oporečno vodo oskrbujejo 13 odstotkov občanov in kako aktivirati obstoječe vrtine oziroma kje iskati nadomestne vire pitne vode za ostale uporabnike iz javnega vodovodnega omrežja. Voda v njem je zaenkrat še neoporečna, kar pa za prihodnost ni zadostno zagotovilo. Že razprava ob sprejemanju Odloka o varovanju virov pitne vode, ki je eden redkih na novo sprejetih odlokov v naši občini, je namreč pokazala, da bo dolgoročno, zaradi intenzivnega kmetijstva in poseljevanja Sorškega polja, težko poskrbeti za neoporečno pitno vodo v zajetjih, ki oskrbujeta centralni vodovodni sistem v Medvodah. »Dolgoročni cilj občine Medvode je nadomestiti obstoječe vodne vire iz zajetij Svetje in Senica z novimi kvalitetnimi. V perspektivi je potrebno za centralni sistem zagotoviti 60 litrov nove dolomitne vode na sekundo. Za zagotavljanje primerne oskrbe z vodo na območju celotne občine se bo izdelal projekt vključevanja rezervnih vodnih virov v sistem, z izvedbo katerega se bo postopno opuščala uporaba vode iz teh dveh črpališč,« pravi Katja Podgoršek, svetovalka župana za področje javnih gospodarskih služb Občine Medvode. JP Komunala Kranj je zaradi javno izraženih dvomov o kvaliteti vode v teh dveh zajetjih naročil triletno poročilo o opravljenih analizah. Iz poročila Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj je razvidno, da so bile v vseh treh letih vsebnosti pesticidov, bodisi skupnih oziroma posameznih metabolnih produktov pod mejo, ki je navedena v skladu z novo zakonoda- jo in smernicami EU. Od vseh obravnavanih parametrov je le vsebnost destil at-razina v enem izmed vzorcev, odvzetem leta 2001, dosegla vrednost 0,07 mikrograma na liter, kar pa je prav tako pod določeno mejo 0,1 mikrograma na liter. Pripravljavci poročila sicer niso izključili možnost, da se kvaliteta vode v prihodnosti poslabša, vendar vse dosedanje analize odvzetih vzorcev kažejo na to, daje ta trenutno zdravstveno ustrezna, saj ni obremenjena s pesticidi, drugimi kemijskimi pulanti ali mikroorganizmi kot pokazatelji fekalne kontaminacije. »Projekt bo določal prioriteto območij vključevanja vodnih virov. Poleg izdatnosti in kvalitete vodnega vira bodo upoštevani tudi stroški njihovega vključevanja v obstoječi vodovodni sistem. Prvo prioritetno območje je dolina Prešnice oziroma področje Starmanovega hriba v Preski, kjer je možno pridobiti do 20 litrov vode na sekundo. Drugo prioritetno območje obsega severno pobočje Homa nad vasjo Sora, kjer se v karbonatnem masivu pričakuje do 10 litrov vode na sekundo, tretje območje pa je na levem bregu Ločnice, med Gontami in Osolnikom. Izdatnost že izdelanih vrtin je tukaj do 20 litrov na sekundo, možno pa jih je pridobiti do 30.« Projekt, ki bo izdelan do konca tega meseca, načrtuje tudi čimprejšnje aktiviranje že obstoječih vrtin nad Legastjem v dolini Ločnice za oskrbo vodovoda Trnovec, Drnovec in Topol ter vrtin v Zavrhu in Vikrčah, katerih potencial naj bi zadostoval za oskrbo z vodo celotnega območja občine na levem bregu reke Save. Silvana Knok VRTNARSTVO CVETKO SP. PIRNIČE 43A, MEDVODE 01/36 23 056 041/786 726 POLEPŠAJTE SVOJE DOMOVE Z NAŠIMI SADIKAMI! KUPON 10% POPUSTA za nakup balkonsKega cvetja v času od 15. do 25. aprila 2003. Občni zbor TZM Občina Medvode naj bo turistična Za razvoj turizma so potrebna dodatna sredstva - do njih pa bomo prišli s strokovno neoporečnimi projekti. Iztok Pipan, Karel Vernik in Sandi Bartol Predstavniki šestih turističnih društev, ki so organizirana v Turistično zvezo Medvode, so se sredi marca zbrali na 2. občnem zboru oziroma na prvem po uradni registraciji zveze pred slabim letom dni. Seznanili so se delom v minulem obdobju in z načrti v naprej. Ti so v bili v danem trenutku delno še odvisni od proračuna Občine Medvode, saj sojih gradili na upanju, da bo za razvoj turizma letos namenih 15 milijonov tolarjev. Upajo namreč, da se bo naša občina v prihodnosti približala tistim, ki so se opredelile kot turistične in za razvoj turizma zagotovile odstotek v svojih proračunih. Predlagali bodo namreč, naj Občina Medvode v svojem statut potrdi status turistične občine. Lani je Turistična zveza Medvod razpolagala z 2,5 milijona tolarjev. Večino tega je bilo namenjeno financiranju redne dejavnosti šestih turističnih društev. V proračunu Občine Medvode za letos, ki je bil v času občnega zbora še v obliki osnutka, pa je bilo za razvoj turizma načrtovanih 12 milijonov tolarjev; 7 milijonov od tega za delovanje turističnega biroja in turistične zveze oziroma društev in 5 milijonov tolarjev za publikacije ter promocijo. Glede na to, da je bil dan v presojo predlog, naj se za razvoj turizma že letos nameni vsaj 15 milijonov tolarjev, bo vodstvo turistične zveze šele po sprejetju proračuna pripravilo tudi finančno ovrednoten program dela v prihodnje, kar so nekateri udeleženci občnega zbora pogrešali že tokrat. Predsednik Turistične zveze Medvod Karel Vernik je med drugim poudaril, da je zveza v danem trenutku še v zagonski fazi. saj še ne razpolaga s prostorom, v katerem bi imela svoj sedež. Poleg tega šele oblikuje mrežo medsebojnega sodelovanja z ostalimi turističnimi organizacijami in se ukvarja s kadrovskimi popolnitvami znotraj organizacije. S funkcije podpredsednika zveze so v ta namen razrešili Jožeta Jarca in imenovali Dorana Konjarja. Seznanili so se tudi s problematiko Turističnega biroja, za katerega iščejo novega sodelavca. Sandi Bartol, predsednik Odbora za turizem in gostinstvo, je ob tej priložnosti ocenil: »Najti moramo novega človeka, ki bo dvigniti turizem na višji strokovni nivo in bo sposoben več denarja pripeljati bodisi iz Ljubljane bodisi iz Bruslja, za kar pa potrebuje strokovno neoporečne projekte.<<^ Predstavniki turistične zveze pa prvenstve^g? no pričakujejo dobrega koordinatorja med društvi in strokovno pomoč pri izvedbi svojih projektov. Predstavnikom Turistične zveze Medvode je spregovoril tudi predsednik Komisije za naravno in kulturno dediščino Lojz Tršan in jih seznanili s potekom projekta usmerjevalnih tabel do javnih objektov v občini, s povezovanjem posameznih turističnih društev v Lokalno turistično organizacijo Kokra in jih pozval, naj predlagajo tiste kulturne spomenike v kraju, ki bi jih bilo potrebno obnoviti. Silvana Knak Turistična zveza Medvode se bo letos aktivno vključila v spomladansko očiščevalno akcijo urejanja in vzdrževanja čistega okolja, ki bo že jutri, 5. aprila, oziroma v primeru res slabega vremena teden dni kasneje. Na akcijo so povabili vse krajevne in vaški skupnosti, vsa društva in osnovne šole. »Naš kraj je na prepihu. Večkrat dobimo nesnago tudi od drugod, po rekah, železnici, iz vozečih avtomobilov. Zanjo res nismo sami odgovorni, ko pa obleži in se kopiči, kvari ime občine in njenih prebivalcev. Takrat je odgovornost tudi naša. 5. aprila bomo združili prijetno s koristnim in s skupnimi močmi pospravili ostanke zime tudi na javnih površinah,« so med drugim zapisali v dopisu, v katerem nas obveščajo, da bo tudi letos potekala akcija Moja dežela lepa in gostoljubna, ki sc neuradno začne že aprila z zgledno pospravljeno okolico. Vsak ima možnost, da predlaga kandidate za priznanja v tej akciji, če seveda ti soglašajo s kandidaturo, na naslov: Turistična zveza Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode. O ° i » * KUZ-MUC trgovina posvetovalnica in dostava hrane ter opreme za male živali C. komandanta Staneta 22 tel. 01 36 11 318, 041 239 405 Ste dobili novega ljubljenčka v vašo družino in vas zanima vse v zvezi s prehrano, vzgojo in zdravljenjem? Obiščite nas v naši trgovini ali pa nas pokličite! Vsak dan vas v trgovini pričakuje priznani dr. vet, med. Rok Rotar in priznani kolektiv KUŽMUC-a, 4 Z Z VZ vsi z dolgoletnimi izkušnjami. Akcija! - Visoko kvalitetna hrana za mladiče Baubon Puppy - Povodci in posode -7% z H-bh/ TEHNIČNO-GRADBENA TRGOVINA AKCIJA V APRILU: Premazi za les, 10 nians od 928 SIT/liter dalje Zaščita lesa 335 SIT/liter Pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SIT 4% popusta »Od sedanjih aktivnosti bomo ohranili tekmovanja v kegljanju, balinanju, šahu, streljanju, pa družabne aktivnosti, kot so kolesarjenje, pohodništvo, izleti in krožki z različnimi ročnimi deli. Želim si, da bi uspeli pravno urediti vprašanje prostorov na Višnarjevi, organizirali bomo srečanje upokojencev z družabnimi igrami in proslavljanjem občinskega praznika. Upam pa tudi na denarno pomoč društvu iz občinskega proračuna, saj s®, članarino ne pokrivamo stroškov,« je ob izV#' volitvi poudaril novi predsednik društva Jože Golob. Na občnem zboru so se s priznanji zahvalili za večletno aktivno delo dosedanjemu predsedniku Slavku Švari in članom Valentinu Lampiču ter Rozki Dolinar. Zahvalo za dolgoletno poverjeništvo sta dobila Vinko Kos in Tone Kavčič, plaketo zveze društev upokojencev Slovenije pa Slavka Kušar in Rudi Pergovnik. Andrej Žalar Zanimivosti Nova kaseta in zgoščenka Lovski pevski zbor poje domovini Dvajset skladb - hvalnica domovini in vsemu, kar sodi zraven. Lovski pevski zbor Medvode Pevskega društva Simon Jenko nas je v soboto, 8. marca, povabil v atrij BC Mercator na promocijski koncert ob izidu zgoščenke in kasete z naslovom Domovini. »Ta zgoščenka dejansko pomeni skup tistih pesmi, ki jih najraje prepevamo, ki so nam najbolje uspevale in so jih ljudje tudi najraje poslušali,« je ob tej priložnosti dejal zborovodja Janez Čadež. Ženam in mamam za praznik o o Medvode - Učenci osnovnih šol iz Preske, Medvod in Pirnič so skupaj z dekliškim pevskim zborom osnovne šole Vodice pripravili zanimiv in vsebinsko zelo raznolik program. Posvetili so ga dnevu žena, predvsem svojim mamam. Dvorana medvoške Svobode je bila ponovno napolnjena. Učenci so zbrano občinstvo zabavali z več kot uro dolgim programom. Nasmejali so z duhovitimi recitali, uprizorili dve krajši predstavi s poučno vsebino, peli in pripovedovali pesmice in še in še. Sem in tja se je utrnila tudi kakšna solza; včasih od ganjenosti, včasih od smeha. Takšno je pač razpoloženje, ko otroci pripovedujejo, pa ne le mamam, tudi očetom. Naj bo ob dnevu žena, materinskem dnevu, novem letu, zaključku šolskega leta ali kar tako. Ob sami prireditvi pa je dobrodošlo in pohvalno zagotovo tudi dejstvo, da je v zadnjih letih opazna večja medsebojna organiziranost in povezanost med medvoškimi osnovnimi šolami. Olga Šušteršič Smlednik - V soboto, 22. marca, so se z igricami Mamin rojstni dan in Dobri palčki zahvalili mamam tudi otroci iz najmlajše gledališke skupine KUD Smlednik pod mentorstvom Mire Ciperle, Silve Povše in Blaža Brešana, z recitacijami različnih materinskih pesmi in s pevskim nastopom člani ostalih gledaliških skupin in z recitalom otroških pesmi učenci OŠ Simona Jenka Smlednik pod vodstvom Mateje Ribič. Materinski dan v krščanskem svetu nima dolge tradicije, njegove korenine pa segajo vse v antiko oziroma v staro Grčijo k čaščenju boginje Ree. V novejši zgodovini so ga prvi praznovali v ZDA, v Evropi pa seje bolj razširil šele po 2. svetovni vojni. Takrat smo ga pri nas, kot izrazito cerkveni praznik, za dobrih pet desetletij, nadomestili zgolj z 8. marcem, v spomina na demonstracije leta 1909, ki so jih zaznamovale zahteve po splošni volilni pravici in zaščiti žensk ter otrok. Po ljudskem izročilu je 25. marec tudi dan, ko se v naše kraje vrnejo lastovice in se začno kmečka opravila na polju. S. Knok Pevci so ob izidu kasete in zgoščenke zapisali, da je najbrž ta generacija članov zbora tako po kvaliteti kot tudi po kvantiteti svojega prepevanja dosegla vrhunec, zato so jeseni v studiu 14 Radia Slovenija tudi posneli zgoščenko pesmi, za katere pravijo, da so odraz sedanje generacije, njim in njihovim poslušalcem v zadovoljstvo in kasnejšim rodovom v spomin. Začeli so s slavospevom domovini, se nato oddolžili imenu, ki ga nosijo z lovskimi pesmimi, sledijo vasovalske in zdravice ter pesmi s tujega govornega področja. Za zaključek so uvrstili Ribniško in Kaj narediš, kaj pa storiš, ki sta med poslušalci med bolj priljubljenimi, predvsem zaradi solistov Zdravka Vebra in Roberta Malovrha. »Najprej smo posneli kaseto lovskih pesmi in to je bil mejnik tako za zbor kot tudi zame. Na drugi kaseti z naslovom Medvoška, ki je bila pokazatelj našega kvalitetnega petja, so bile so bile poleg lovskih tudi druge slovenske narodne in umetne pesmi. Tako kot na tokratni zgoščenki, ki je zmes res lepih večinoma domovini posvečenih pesmi. Jaz najraje zapojem tisto Bodi zdrava domovina,« pravi Janez Kosec, ki je edini izmed dvaindvajsetih pevcev, katerega glas je prisoten pri vseh treh dosedanjih projektih v 27-letni zgodovini LPZ Medvode. Kot pravi predsednik društva Marko Sušnik so si slednjega lahko privoščili ob pomoči številnih prijateljev in občine Medvode. »Petje in druženje sta povsem enakovredni komponenti amaterskega zborovskega petja in če katero preveč zanemarimo, zbor nima prave življenjske moči,« je že ob srebrnem jubileju, pred dvema letoma, zapisal Janez Čadež, ki po trinajstih letih vodenja zbora še vedno pravi: »Toliko sem se že udomačil v tem pevskem zboru, da si težko predstavljam, da bi vse skupaj pustil. Smo namreč pravi prijatelji in se tudi privatno dobimo in zapojemo. Res smo družba, ki diha. Izzivov je še kar nekaj pred nami in prepričan sem, da bodo naši zvesti poslušalci še prišli na svoj račun.« Že na tokratnem promocijskem koncertu so, poleg desetih pesmi z zgoščenke, predstavili pet novih. »Študirali bomo nove pesmi, ki se v Medvodah še niso ali že dogo niso slišale. Sedaj je popolnoma jasno, kaj zboru ustreza, in se bomo temu tudi prilagajali. Prav gotovo pa bomo v program uvrstili tudi kakšno pesmi, ki morda ne bo vsem všečna, bo pa glasbeno bogata. Vsakega malo torej.« Iz leta v leto so pevci LPZ Medvode spoznavali koščke domovine skozi pesmi, ki sojih pred dvema letoma ponesli izseljencem po zahodni Evropi in jih del uvrstili tudi na prvo zgoščenko. Letos so se odločili, da bodo preverili, kako te zvenijo v avtentičnem okolju, zato se bodo podali na več promocijskih koncertov po vsej Slovenij. Silvana Knok Lovski pevski zbor Medvode VRTNARIJA BILB AN,, P. Nudimo vam: - urejanje vrtov - balkonsko cvetje - sadike za grobove, vrtove in parke - trajnice, grmovnice in popenjalke ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO! - strokovno svetovanje Spodnje Pirniče 42, Medvode, tel.: 01/362-13-60 GSM: 041/694-890, GSM: 041/506-584; e-mail: vrtnBrija.bilban@siol.net Ljudje in dogodki Slikar samouk Stanko Jamnik Z barvami proti sivini vsakdana V slikanju je našel nov smisel življenja, ko mu je bolezen, še bolj kot sicer, zaznamovala utrip dneva. Dobrega pol meseca je bila v mcdvoški knjižnici Na sotočju na ogled razstava slik slikarja samouka Stanka Jamnika iz Vikrč. Z oljnimi barvami na Stanko Jamnik, slikar samouk lesonitni plošči ujeti šopki rož, motivi z dvorišča in bližnjega gozda - narava, ki mu je blizu vse življenje in se odraža v vsem njegovem dosedanjem delu, poleg želje po popolnosti in dovršenosti vsega, česar se loti. »Bolezen je razlog,« odgovarja Stanko Jamnik na vprašanje, zakaj seje pred slabimi tremi leti lotil slikarstva, ko jih je že VRTNARSTVO MARJAN ZUPANČIČ Valburga 60/c, 1216 Smlednik tel.: 01/362 72 87, 041 610 276 Urejanje, zasajanje in vzdrževanje vrtov, zelenic in parkov. dopolnil 76. Brez vsakršnega slikarskega predznanja, se je prav z barvami in čopiči spopadel z boleznijo, ki mu je vsiljevala nekaj, s čimer se ni hotel sprijazniti. »Zdravje mi ni dopuščalo fizičnega dela, ki sem ga bil vajen celo življenje, kar me je zelo potrlo. V kuhinji sem v svojem kotu napol sedel napol ležal in tuhtal. Prijel sem svinčnik v roke in začel risati. To mi je dalo novega poguma. Šel sem v trgovino s slikarskimi potrebščinami in prodajalke vprašal, kaj sicer ljudje kupujejo pri njih. Jaz da sem laik za take stvari in nimam pojma o slikarstvu. Bom pa preizkusil, kaj v meni še živi.« Prodale so mu škatlo z oljnimi barvami in čopiče. Tako se je začelo obdobje slikanja. Še prav posebej mu je godila pohvala Braneta Praznika, prav tako slikarja samouka, ki je dejal, da bi se lahko nekdo več let šolal, pa ne bi kaj takega narisal. Da ni za k njim, ampak za na fakulteto, je ocenila tudi mentorica na tečaju slikanja, kamor se je, na hčerino prigovarjanje, odpravil v upanju, da bo kaj novega izvedel. Želja po novih spoznanjih gaje namreč spremljala vse življenje. Kljub hudi telesni okvari iz partizanskih dni, se je izučil za kolarja, se dokazal kot mizar in tesar, se izpopolnil v ključavničarstvu in si izostril občutek za materiale, kompozicijo, podrobnosti in lepoto. Ta občutek se odraža bodisi v lesenih skulpturah na vrtu, umetelno izdelanih železnih vratih pri vhodu na dvorišče, vrtni uti, ki jo je, ob ženini pomoči, do potankosti izdelal v enem letu, ali pa v svečniku, ki krasi mizo v njej... »V tem obdobju sem naslikal več kot 50 slik. Veliko sem jih podaril prijateljem^ in sorodnikom. Predvsem so bili to motivi sončnice in maka. Prodajam jih pa ne. Otroci jih bodo imeli za spomin. Meni so v užitek, saj si jih zjutraj, ko pridem slikat, še vedno najprej vse ogledam,« pravi Stanko Jamnik, ki v tem trenutku, vsaj sam tako pravi, nima želje osvajati še kakšne druge slikarske tehnike, ima pa se željo izpopolniti v slikanju portretov. Trenutno zaključuje tri slike z motivi iz okolice, kakor so mu ostali v spominu, da bodo šle čez lužo k sorodnikom v Ameriko. »Njegov nemirni duh, nikoli zadovoljen z doseženim in želja za samopotrjevanjem ter prislovična trmoglavost so bili garancija za uspeh,« so besede, s katerimi se sam najbrž še kako strinja, zapisane na zloženkah, ki so pospremile njegovo drugo razstavo slik. Prvič so krasile izložbeno okno ene izmed prodajaln s slikarskimi pripomočki. Silvana Knok ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE MEDVODE ZGODOVINSKO DRUŠTVO MEDVODE DAN UPORA 1941 - 2003 Medvode - 22. april 2003 Belo - 26. april 2003 22. april 2003, ob 19.30 uri Knjižnica Šiška - Knjižnica na Sotočju Medvode I - otvoritev razstave slavnostni govornik: Bogdan Osolnik, sekretar pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko kulturni program - Oder treh herojev - Pirniče Združenje borcev in udeležencev NOB občine Medvode Zgodovinsko društvo Medvode VABITA na jubilejno slovesnost posvečeno 60-letnici bitke I. bataljona Dolomitskega odreda ter na otvoritev razstave dela partizanskih tiskarn TRILOF in DON AS DOBRODOŠLI 26. april 2003, ob 11.00 uri vas Belo pozdrav častne čete pozdrav: Vladimir Bertoncelj slavnostni govor Janeza Stanovnika, bivšega predsednika predsedstva Republike Slovenije - KRVAVO SONCE NAD BELSKO GRAPO množična gledališka predstava (scenarij in režija Peter Militarev) Slovenske partizanske tiskarne v boju za svobodo jen. S Slavcem sva skopala jamo - zemljanko, veliko cca 2 x 3 m. Ponoči smo tja znosili že zbite lesene elemente, ki so bili zvezani tako, da nam jih ni bilo potrebno žagati, ampak smo stranice samo še sestavili. Vrata so bila na zapah, na zunanji strani pa obložena z mahom. Vse smo prekrili z zemljo tako, da se je zgodilo, da objekta nekega dne še Don ni našel. Tehnika na tej lokaciji je bila namenjena sprejemanju radijskih sporočil, ki so eden od njih je bil domačin Ažmanov Johan, ki je imel zvezo z najbližjimi založniki in drugimi v dolini Ločnice. Bili so še Milan Kulnik in Miloš Jocif iz Stražišča pri Kranju ter črkostavec Slavko Hajn, s partizanskim imenom Ris. Prvi tiskarski stroj za tiskarno TRILOF smo dobili na Gorenjskem, v Ločnico pa gaje s tovornjakom pripeljal Šemic. Za črke smo šli v akcijo na Jesenice. Pri tej akciji je sodelovalo kar nekaj aktivistov. Vsak je imal svojo nalogo. Don je bil edini oborožen s pištolo^ Vse prisotne v tiskarni je opozoril, dJc je objekt zastražen in naj ne delajo panike. Vse se je bliskovito in dobro končalo. Zunaj nas je čakal Reš z avtom od direktorja Celuloze iz Goričan, ker je le-ta ta dan »službeno odpotoval na Koroško«. V Ločnici v tiskarni TRILOF so bili narejeni prvi tiskarski izdelki, kot so: plakati manjšega formata A4, obrazci, pozivnice, naročilnice, priznanice in podobno. Edi Mrak Prva prava partizanska tiskarna je bila v Ljubljani že v začetku leta 1942, z imenom PODMORNICA. Tudi zunaj z žico obdane Ljubljane je imel partizanski tisk pomembno vlogo. Na območju Medvod se je najprej pojavila ciklostilna tehnika v gozdu nad vasjo Rakovnik. EDI MRAK - MATJAŽ nam je med drugim povedal: »Prva tiskarska tehnika naj bi se, na predlog moje pokojne mame, zgradila kar na našem domu v Goričanah 46. Tej ideji ni bil najbolj naklonjen Edo Bregar -Don, ki je bil naš vodja, saj se mu je zdelo to vse preveč tvegano. Predlagal je, da se lokacija poišče na skrivnejšem kraju, nekje v gmajni. Tako sva šla z Bokalovim Slavcem v Veliki graben nad Rakovnikom in tam našla ustrezen kraj. Vsa dela so potekala zelo hitro. Don je pred tem naredil načrte, in sicer, koliko naj bi bil objekt velik in iz česa nare- jih pozneje kurirji s pomočjo lokalnih aktivistov raznosili po terenu. Zaradi naraščanja potreb in tudi vneme po ustvarjanju novih informacijskih virov, se je Don odločil, da se tehnika iz Rakovnika preseli v dolino Ločnice. V Ločnici je založnik »Ažmanov Peter« v Belem potoku že imel narejen bunker.« FRANCI OREL - ROŽLE, nam je prijazno pripovedoval: »To je bila majhna »jazbina«, brez oken in brez vsega. Tam so bili že štirje partizani. Nasta sesek Nemci so začeli nekaj sumiti in TRILOF je bilo treba seliti. S selitvijo ni bilo sreče, ob tem je bilo nekaj mrtvih in del opreme stroja je bil izgubljen. Selitev seje kljub temu nadaljevala in TRILOF je začel z delom na novi lokaciji. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko je v svojem poročilu zapisal, »da je IO OF za čas od 27. aprila o 27. junija 1944 razpisal tekmovanje bb proslavi triletnice OF. Edo Bregar - Don si je zastavil nalogo, da bo v času tekmovanja sestavil tiskarski stroj. To idejo je že dalj časa nameraval uresničiti.« NASTA SEŠEK- JULIJA nam je povedala: »Don, kije bil moj življenjski sopotnik, je z neverjetno vnemo začel z delom. Hitro je naredil načrte za izdelavo novega večjega stroja, na katerem bi se lahko tiskal časopis, formata A 3. Vsi smo mu stali ob strani in mu pomagali, da se je njegova ideja uresničila. Večji del opreme je bil izdelan v Tovarni barv in lakov MEDIC - CANKEL, v sedanjem Colorju pri mojstru Francu Zajcu. Glavno ploščo, to je plošča, ki se premika sem ter tja, smo dobili v Kranju. Moram poudariti, da je bil ves material za tiskanje: papir, barve, čistila in drugo iz medvoških tovarn. Veliko je bilo tistih, ki so pomagali, da se je ideja uresničila. Bojim se, če bi naštevala, kdo vse nam je pomagal in pri vsem tem sodeloval, bi morda nehote koga izpustila. Nov in najsodobnejši tiskarski stroj na Gorenjskem je bil urejen v avgustu leta 1944. Lokacijo zanj so izbrali v potoku nad gostiščem Legastja v dolini Ločnice. Tiskarna je dobila ime DONAS. Obe Donovi tiskarni sta natisnili v zadnjem mesecu, na prej omenjenem tekmovanju, na dan 110.000 izvodov različnega tiska, za kar so porabili 327 kg papirja. To je podatek, ki ga navaja novembra leta 1944 Janez Vidic.« Franc Turk-Milan je bil eden tistih članov v tiskarnah, ki je raznašal tiskani material na različne kurirske postaje. FRANC TURK - MILAN, sc jc dogodkov spominjal takole: »Najprej sem bil v tiskarni JULIJA v Poljanski dolini. Don me je nagovoril, da sem Franc Turk šel z njim v Medvode, kjer naj bi uredili tiskarno. Pristal sem predvsem zato, ker mi je bilo to bližje doma. Začeli smo v tiskarni TRILOF v bližini Ažmanove domačije v Belem potoku. Pozneje sem delal v tiskarni DONAS. Material sem raznašal v nahrbtniku vsak dan, oziroma po potrebi. Pot meje vodila na razne kraje, ki so bili označeni, npr. G 15 ali G 25. Tam sem oddal tiskano gradivo, od tam naprej so zanj poskrbeli drugi kurirji. Tudi osebna pisma so se oddala lahko le na kurirskih postajah, vendar le, če je bila pošta označena s pravo oznako, npr. G 15. Pri svojem kurirskem delu Milan ni imel večjih težav. Zaupal pa nam je prijetno zgodbico o novih škornjih. Don nam je obljubil, da dobimo nove škornje. Za mene ni bilo prave številke škornjev, zato so mi ponudili nove čevlje, kijih nisem hotel, ker sem čevlje že imel, čeprav so bili že zelo slabi, želel sem imeti škornje. Kolega Johan, ki je bil tudi z mano, je rekel, naj mu dajo kar čevlje, če škornjev ni. Tisti, ki smo vztrajali pri škornjih, smo na koncu ostali brez, pa še čevljev nismo dobili.« Tako nam je, z veliko dobre volje in prijazno, pripovedoval Franc Turk - Milan. Občina Medvode DOBRODOŠLI Prostor za jubilejno prireditev “KRVAVO SONCE NAD BELSKO GRAPO” smo izbrali na pobočju domačije “Pri Lenartovih” v vasi Belo, kjer je bila v zaključku sovražnikove ofenzive dne 19. marca 1943 ustreljena tudi narodna herojka Lizika Jančar - Majda. S prireditvenega prostora se nudi lep razgled na osrčje Polhograjskih hribov in na območje, kjer je bilo osvobojeno ozemlje Dolomitske republike od poletja 1942 do pomladi 1943. Nad 500 let staro gručasto naselje Belo je na nadmorski višini 683 m. Ima dobro ohranjeno kmečko arhitekturo. Kraj je najbolj znan po sadju, predvsem po hruškah. V vas vodi (2 km) dostopna pot s Topola pri Medvodah - Katarine, kjer je na voljo parkirni prostor. Za pot boste potrebovali pol ure zmerne hoje. Peš poti na Belo pa so iz: Hrastenic, Žerovnika, Osredka, Belice. Od Grmade je eno uro hoda, iz Ločnice mimo Knapovž in Robeža eno uro in pol. PRIČAKUJEMO VAS Zgodovinsko društvo Medvode 22. april 2003 Knjižnica Šiška - Knjižnica na Sotočju Medvode ob 19.30 uri RAZSTAVA TISKA IN TISKARSKE TEHNIKE PARTIZANSKIH TISKARN TRILOF IN DONAS Prvi zametki partizanske ciklostilne tehnike so bili v gozdu nad vasjo Rakovnik pri Medvodah. Tiskarne so bile sprva v Ločnici. Tiskarna TRILOF (tri leta Osvobodilne fronte) je bila zgrajena v aprilu 1944 v Ločnici, nasproti Katarine pri Medvodah, v neposrendi bližini Ažmanove domačije. Tiskarna DONAŠ (ime po Donu in Nasti) je začela delovati sredi julija 1944 v bližini Trilofa. Partizanski tiskarji v Donasu Vrhunec njihovega delaje bil tisk Prešernove Zdravljice ob njeni stoti obletnici. Tisk in vezava sta bila narejena med 10. in 15. decembrom 1944. Natisnili sojo v 1500 oštevilčenih izvodih in je najlepši izdelek partizanskega tiska v Sloveniji. Združenje borcev in udeležencev NOB občine Medvode 26. april 2003 ^ Vas Belo ob 11.00 uri KRVAVO SONCE NAD BELSKO GRAPO 60-letnica bitke L bataljona Dolomitskega odreda Delovanje vodstva narodnoosvobodilne vstaje iz Dolomitov spada med najpomembnejše obdobje v razvoju narodnoosvobodilne vojske. Tuje bil tudi močan in dobro oborožen Dolomitski odred. Sovražnik je slutil, daje vodstvo upora tu, zato je z ofenzivnimi sunki večkrat skušal prečistiti lastno ozemlje, vendar neuspešno vse do 18. marca 1943, ko je začel nov napad. I. bataljon je bil zdesetkan v Belški grapi. Sovražne elite so prodirale iz vseh smeri na osvobojeno ozemlje in obkoljevale borce 1. bataljona, ki so ga najprej opazili belogardisti iz horjulske smeri. Partizani so se znašli v brezizhodnem položaju. 20 partizanov je tam izgubilo življenje in 32 jih je sovražnik ujel, prizanesel pa ni tudi številnim civilistom, članom partizanskih družin. To je bil tudi začetek konca „DOLOMITSKE REPUBLIKE16. Ta dan je nad Belško grapo sijalo krvavo sonce. 26. aprila 2003 bodo Dolomiti spet oživeli. Preživeli borci in mladina se bodo zbrali na Belem in počastili spomin na padle borce prvega bataljona in junaško smrt partizanke Majde. LETOS JE POČASTITEV NAMENJENA TUDI DNEVU UPORA. Ljudje in dogodki Golobar Jernej Sajovic Pismonoše se vračajo v Pirniče Njihova lepota je izmerljiva - hitrejši kot so, lepši so... Jernej Sajovic s »starim ASOM« Golob (columba livia) divja ali udomačena ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom je za nekatere simbol ljubezni, saj bi ona in on ostala skupaj, dokler ju ne bi smrt ali rejec ločil. Za bolj poučene je lahko simbol ženske emancipacije, saj jajčka valita oba in za potomce skorajda bolj skrbi golob kot golobica. Mekaterim je golob samo simbol prenašalca vužnih bolezni, saj ga zmerjajo z letečo podgano. Spet drugim zgolj zadiši iz lonca. Tretjim je ostal v spominu kot simbol miru, čeprav se menda znajo skljuvati do smrti zaradi hrane, golobice ali življenjskega prostora. Aktualna pa je bila novica izpred nekaj dni, ki je potrdila pomen goloba v vojaške namene: »Domnevni teroristi naj bi med drugim nameravali golobe pismonoše opremiti s po 200 grami TNT, nato pa jih prek daljinskega vodenja razstreliti na cilju...« Da je zrno resnice v vsem prej zapisanem, potrdi tudi Jernej Sajovic iz Zg. Pirnič, ki posebno naklonjenost namenja golobom, tako kot tudi vsem drugim malim živalim, že od otroških let dalje. »Takrat pred 2. svetovno vojno je bila reja golobov pismonoš še prepovedana, saj ti jih je lahko vojska celo zaplenila,« so besede, s katerimi mi potrdi, da so nekdaj obstajale tudi posebne enote golobov pismonoš v vojski. »Kasneje so naši golobi sodelovali tudi na vajah teritorialne obrambe. Sploh je bilo golobarstvo v bivši Jugoslaviji finančno bolje podprto, tako s strani države kot tudi s strani večjih podjetij, ki so nam nudila razstavni prostor ali brezplačne prevoze ■■hm na tekmovanja.« Leta 1966 se je namreč začel resneje ukvarjati z rejo in vzgojo golobov pismonoš, torej golobov, katerih le-IfPjMM pota se ne meri zgolj po merilih, ki so jih domislili rejci, ampak predvsem po njegovi sposobnosti leteti čim hitreje po svojem lastnem radarju. Takrat je začel tudi svojo uspešno tekmovalno in društveno delo v kranjskem društvu ■■■H Kurir, še bolj pa v ■■M ljubljanskem društvu SEL. Trenutno je predsednik društvene tekmovalne komisije, v preteklosti pa je to funkcijo opravljal na ravni celotne Jugoslavije in Slovenije. Menda je edini Slo-IHH venec, katerega golobi so sodelovali na kar štirih olimpiadah: leta 1973 v Dusseldorfu, leta 1979 v Amsterdamu, leta 1985 v Portu in pred štirimi leti v Blackpoolu. Trenutno ima v golobnjaku okrog 70 golobov pismonoš in za prvo tekmo v letošnji sezoni, ta bo prav v teh dneh iz Padove, jih ima prijavljenih kar 47. Tekmovanje poteka tako, da spremljevalec golobe tekmovalce vseh rejcev odpelje na določeno mestu, jih napoji in nato izpusti. Najboljši so seveda tisti, ki proti domačemu golobnjaku letijo z največjo hitrostjo. Mesto izpusta mora biti vsaj 150 kilometrov oddaljeno od doma, sicer bi bilo vse skupaj le trening. Zato ni čudno, da postaja tekmovanje golobov kar drag šport, saj jih morajo voziti na Madžarsko, Hrvaško ali v Italijo in poleg prevoza, startnin in posebnih zabojnikov poskrbeti še za vsa potrebna dovoljenja, veterinarsko kontrolo, cepljenja in dokumentacijo ... Da so stvari urejene tudi računalniško, poskrbi žena Marta, ki mu sicer daje vso podporo pri tem konjičku. »Vsak golob, ki tekmuje, ima poleg kovinskega obročka s svojo »osebno izkaznico« nameščen tudi kontrolni obroček in ko pride domov, mu ga snamemo in spustimo v posebno tekmovalno uro, ki natančno zabeleži čas prihoda. Nekatera druga društva uporabljajo že posebne črtne kode. Nekdaj se nazaj domov v povprečju ni vrnilo kakšnih šest, sedem golobov, danes pa je ta številka bistveno večja. Zmede jih predvsem mobilna telefonija ali pa postanejo žrtev ujed. Te so preveč zaščitene in se obnašajo skorajda, kot da bi se tega zavedale, saj pogumno prihajajo tudi v bližino golobnjaka. Zaradi intenzivnega poljedelstva je s polj izginila njihova hrana, zato jim je de- jansko ostal le še ta naš golob.« Lani mu je sokol »pobral« kar 35 mladih golobov in pet tekmovalcev, zato jih je imel prek zime kar zaprte v golobnjaku, sicer bi imel, zaradi odsotnosti ptic selivk, še večje izgube. »Požvižgam jim in priletijo nazaj. Pa lačni morajo biti, da si ob žvižgu obetajo hrano,« odgovori na vprašanje, kako jih sicer privabi nazaj, ko jih običajno enkrat na dan, vendarle spusti v zrak. »Do pred kratkim sem stavil na tekmovalne uspehe golobov, zadnji dve sezoni pa me prijetno presenečajo predvsem golobice. Vzroka ne vem. Morda se je spremenil tudi moj značaj? Po mojem mnenju je uspeh športnih golobov v 70 odstotkih odvisen od rejca. Od tega, kakšen red in čistočo ima v golobnjaku, kakšno hrano, vitamine in minerale jim ponudi, kako jih disciplinira...Goloba začneš pripravljati na naslednjo tekmo dan po prejšnji,« pravi in niza dejavnike, ki vplivajo na to, da imajo nekateri rejci prvake v svojem golobnjaku. Julija leta 1984 je njegov golob številka 30294 za let iz Niša do doma, kar je 700 kilometrov zračne linije, potreboval le devet ur. Stari AS, ki ne tekmuje več, je imel kar 43 uvrstitev med najboljše, kar je več kot odlično ob dejstvu, da vsako leto organizirajo največ deset tekem in da se jih uvrsti le 33 odstotkov najhitrejših. Naj starejši golob v golobnjaku šteje že 18 let in je še vedno ploden. »Nikoli sicer zagotovo ne veš, kakšen bo potomec, čeprav sta starša še tako dobra letalca,« pravi in lista po »matični knjigi«. Popisane jih ima za trideset let nazaj. Golobi se orientirajo in vrnejo domov po najkrajši možni poti zaradi posebnega živčnega radarja in zemeljskega magnetizma. Vendar nekaj je znati, nekaj pa želeti priti čimhitreje domov? »Sam uporabljam princip »vdovstva«, kar pomeni, da sta golob in golobica večino časa ločena. Konec marca se sicer sparita in dvakrat valita, potem pa ju ločim. Golobu pet minut pred odhodom na tekmovanje »pokažem« golobico in razumljivo ima ta željo, da se čimprej vrne nazaj v golobnjak.« Ko se torej združijo ljubiteljstvo, znanje veterinarstva in psihologije ter izkušnje - potem tudi uspeh ne more izostati. Menda je težko opisati zadovoljstvo, ki ga občuti rejec golobov pismonoš, ko se ti po dolgi poti začno spuščati v domač golobnjak. Silvana Knok Bodoči UP? Turizem Prijetno pohajkovanje Najvišje ležeča vasica v Polhograjcih Na koncu Polhograjskih dolomitov leži najviše ležeča vasica v naši občini Osolnik. Pred 200 leti so bila tri naselja: Gonte, Go vej ek in Osolnik. Kasneje je bilo do leta 1978 enotno naselje Govejek, ki so ga potem razdelili: Osolnik je postalo svoje naselje, nekaj hiš iz Govejka so priključili k Trnovcu, tiste izpod Tošča oziroma Grmade pa pod naselje Selnica, kjer pa je tudi sedaj del te vasi pod medvoško in del pod dobrovsko-polhograjsko občino. Kako priti na Osolnik? Veliko lažjih in težjih poti vodi z vseh strani na vrh 857 m visokega Osolnika. Vendar je najlažje izhodišče iz središča vasi Sora. Tu so kar tri možnosti: glavna cesta - kjer je spodnji del tudi že asfaltiran - zavije v središču vasi pri kapelici Žalostne Matere Božje levo v hrib in se po šestih kilometrih vožnje pripeljete do vasi Osolnik (lahko pa tudi pustite avto na parkirišču ob vznožju), druga pešpot zavije z glavne ceste pri zadnji hiši na levi pred parkirnim prostorom in potem prečka glavno cesto in se kasneje priključi tretji kolovozni poti, ki pa se sedaj začne za pokopališčem pri mrliških vežicah in vas popelje ali preko 718 m visokega hriba Hom (z vrha katerega so se nekoč spuščali jadralci z zmajem, danes je to redkost in z njega je lep razgled na Sorško polje in medvoško kotlino), ali pa si izberete lažjo pot, ki pelje pod hribom Hom in vas vodi na vrh Osolnika. Na vrhu Homa je bil nekoč velik vodnjak (Štirna) in poleg tudi večja zgradba. Nekateri trdijo, da je hrib precej “votel”. Pohod iz Sore do vrha Osolnika traja približno uro in pol zmerne hoje, do kmetije Rožnik pa uro in 15 minut, preko hriba Hom pa nekaj minut več. Ko se vračate nazaj v Soro, je nekaj sto metrov za Koštovčevo kmetijo (stoji na desni pod glavno cesto) ob glavni cesti odcep levo proti Močeradniku - 15 minut, posebna tabla vas opozori, da tod raste zaščitena cvetlica -kranjska lilija in malo nad tablo je grob trem leta 1943 ustreljenim partizanom. Malo za tem odcepom pa vas na desno popelje steza ob Mavškem grabnu v dolino Ločnice - 30 minut. Z vrha je več poti: v dolino Hrastnice, proti Govejku in Gontam ter dalje na Grmado in podobno. Tudi označbe so primerne, čeprav bi bile potrebne obnove in popravkov. Današnje življenje na Osolniku Danes je v vasi Osolnik še nekaj stalno naseljenih hiš. Večina je trdnih in zavednih kmetov, ki kljubujejo dokaj trdim življenjskim pogojem na strmih pobočjih, za pohodnika pa so zelo dobri in polni radosti. V 12. stoletju je na mestu današnje Rožnikove kmetije v središču vasi stala graščina. Ime “Rožnik” prihaja od tega, ker je bil graščak velik ljubitelj in gojitelj rož. Pred omenjeno kmetijo stoji ob cesti na levi prva kmetija na Osolniku imenovana “Pr’ Koštovc”. Na tem mestu je bila v času graščaka večja zgradba, kjer so se hranili hlapci in dekle. Ljudje so preprosto dejali, da so doli “na košti” - prehrani. Od tod današnje domače ime. Zatem sta še dve kmetiji in sicer pri “Anžicu” in pri “Konškarju” pod vrhom Osolnika. Pri kmetiji “Rožnik” imate javno telefonsko govorilnico, posebno vpisno knjigo, ki jo vzdržuje ŠD Pungert (letno je približno 12.000 vpisanih) in kjer vas bodo gostoljubno sprejeli in tudi pogostili z domačimi jedmi in dobrotami iz kmečke peči, imajo pa tudi kaj močnega proti prehladu lahko dobite. Poleg tega je na pobočjih hriba nekaj počitniških hišic. Znana je tudi prijetna Brunarica, ki je sto metrov dalje iz križišča ob poti proti Govejku, kjer vas bo prijazna Ivica pogostila s svojimi znanimi planinskimi dobrotami. Izletnike bo v poletnem času pričakala živina, ki se pase na prelepih polhograjskih pobočjih, kjer še rastejo razne zdravilne in navadne rože in kjer ne poznajo umetnih gnojil. Vsekakor obiskovalci tu doživljajo pravo planinsko življenje. Ob sprehodu po obronkih Osolnika še doživite tisti pravi mir in tišino, česar si vsak pohodnik tako želi. Najvišje ležeča cerkev Na vrhu stoji v občini najvišje ležeča podružnična cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki so jo naši predniki zgradili verjetno že v 13. stoletju. Sedanja gotska stavba je iz leta 1551 (letnica je v cerkvi) in je bila leta 1661 povečana in predelana. Sedanji glavni oltar je iz L 1701. Pred leti je strela poškodovala zvonik in takrat so ga obnovili in delno tudi zunanjost cerkve. Cerkev spada pod faro sv. Štefana v Sori. Ob tej cerkvici je vsako leto na praznik 1. maja tako imenovana “poljska” maša, v nedeljo pred Binkoštmi je žegnanje. prav tako je tu pred dnevom državnosti maša za domovino. Nekoliko nižje so v spomin na rojstvo nove Slovenije posadili slovensko drevo - lipo. Pogled v dolino - pravi užitek Med čudovitimi hrasti na vrhu ima PD Medvode svojo vpisno knjigo, v katero se letno vpiše skoraj 15 tisoč obiskovalcev, veliko pa se jih tudi ne vpiše. V neposredni bližini je spominska plošča padlim partizanom. Z vrha je ob lepem vremenu čudovit razgled. Nekoč so znali bolj ceniti lep razgled in sploh lepoto krajev, kajti znano je, da so na najlepše kraje postavljali cerkvice, kamor so vabili popotnike. Od tod lahko občudujete vse Alpe skupaj s Triglavom in velikim delom Gorenjske, ljubljansko pokrajino s Krimom, Snežnik in vse do Trnovskega gozda z Idrijskimi hribi in seveda Polhograjske dolomite s svojo lepotičini Grmado, ki stoji skoraj na tromeji med tremr^ sosednimi občinami. V maju je na vrh Osolnika znani gorski tek z Godešiča, v mesecu septembru pa ga ponovijo organizatorji iz Pungerta. Po glavnih cestah je tudi primeren teren za gorske kolesarje, vendar pa ne po stezah med njivami, kjer se domačinom uničuje še tista težko obdelana polja in zato naprošajo vse kolesarje, da jim ne povzročajo dodatne škode. Hoja za užitek in korist Čez vrh Osolnika poteka evropska pohodniška transverzala in še nekatere druge pohodniške poti. Poseben užitek je hoditi v delovnih dneh, ko je obisk manjši in zares uživaš v hoji, kije zlasti primerna tako za mlajše kot tudi starejše, ki imajo morda težave s srcem in ožiljem. Strokovnjaki še posebej priporočajo tovrstna pohajkovanja po takih manj zahtevnih gozdnih poteh, ki so posebno zdravilo za tovrstna obolenja in jih ocenjujejo kot najboljše naravno zdravilo. Vendar mora biti človetjj^) vztrajen, da potem čez čas lahko opazi tudi izboljšanje svojega počutja. Odgovor na nagradno vprašanje Spraševali smo vas po imenu prve turistične agencije, ki je malo starejša od agencije Triton. Pravilni odgovor je Agencija Pika. Dobili smo 678 odgovorov, izžrebali pa smo naslednje tri reševalce: Franc Burgar, Zbilje 8 R, 1215 Medvode; Matej Bukovec, Višnarjeva 6, 1215 Medvode in Štefka Tcršan, Valburga 42/1, 1216 Smlednik. Čestitamo, nagrade bomo poslali po pošti. PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS vie|mann OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEV MAN Buderus Derite Marjan, s.p. Neha Zg. Pirniče 91/i Hansa TeL/fu: 01/3623-178 Otymp GSM: 041/630 294 Thys*en WaA>]JF*M trgovina in popravila, tel.: 031/689-363 ODPRTO: PON. - PET. 10 - 18. ure, SOBOTA 9.-12. ure NOVA POMLADANSKA MODA Ljudje in dogodki Janez Peterlin Sužnji barometra v Patagoniji Pod vtisi granitnih sten Severnega stolpa v Patagoniji in v pričakovanju El Capitana. Rojen 11. maja 1977. Mcdvoščan iz Žleb. Študent lesarstva na Biotehniški fakulteti. Član Akademskega AO. Alpinist od leta 2001. Kategoriziran športnik (državni razred). To so podatki, ki tudi manj posvečenim v tej priljubljeni slovenski kombinaciji telesne in duhovne pripravljenosti, kar alpinizem vsekakor je, nekaj povedo. V »kartoteki« alpinista Janeza Peterlina pa je vendarle še podatek: varianta in 1262 točk. Kaj neki naj bi mi ^^adnja dva podatka dala vedeti? »Vsak vzpon je točkovan glede na težavnost smeri, višine stene, ali je to zimski ali poletni vzpon, prosto ali tehnično plezanje, skalne ali ledene smeri...,« mi brez uspeha, priznam, poskuša razložiti in še preden bi uspela opredeliti vse kriterije za točkovanje vzponov, omagava oba. Precenim, da bodo točke zgolj formalnost, pomemben je le vzpon po smeri Taller del Sol v zahodni steni Severnega stolpa v redkeje obiskani skupini Torres del Paine in to že v pregovorno »neugodni« Patagoniji. Nič ni prizanašala tudi skupini petih alpinistov in eni alpinistki oziroma trem »akademcem« (Akademski AO) in trem »matičarjem« (AO Ljubljana Matica), ki so se, očitno nič kaj rivalsko razpoloženi, konec lanskega leta odpravili tja, oboroženi s podatkom, da je bilo vreme v lanski sezoni le en dan naklonjeno plezalcem. »Zjutraj je naprimer padal sneg, popoldne pa smo že preživeli v kratkih rokavih,« pravi Janez Peterlin, ki je bil eden ^^izmed njih. Z Jernejem Breščakom - Nejcem sta kar trikrat morala, brez uspeha, sestopiti iz začrtane smeri, da sta jo zmogla v četrto. V celoti v alpski tehniki, brez fiksnih vrvi, kljub sneženju in vetru v zadnjih dveh raztežajih. »Če nama tokrat ne bi uspelo, bi najbrž obupala nad smerjo,« prizna in mi hkrati poskuša razložiti, kaj pomeni plezati v granitni steni alpinistu vajenemu bolj prijaznega apnenca, ki ti skoraj vedno ponuja več deset oprimkov in stopov. »Sedaj vem, kaj pomeni obtičati v steni s prešibkimi rokami.« Šesterica plezalcev si je za cilj odprave zadala plezanje v hitrem alpskem slogu. »Če bo sreča, bo kakšna prvenstvena smer, sicer pa ponovitev obstoječih,« so načrtovali pred odhodom Tina Di Batista, Tomaž JakofČič, Uroš Strniša, Jernej Bevk, Jernej Breščak in Janez Peterlin, ki z doseženim nikakor ne morejo biti nezadovoljni. »Vreme se spremeni v trenutku in čakaš v taboru, bereš knjige, nekaj malega treniraš in ješ. Za kuho je skrbel Bevk in to zelo uspešno. Uspešnemu vzponu je sledilo dvanajst dni slabega vremena. Kjub temu sta Tina in Tomaž na Silvestrovo uspela preplezati prvenstveno smer, ki sta jo poimenovala Sužnji barometra,« pravi in doda, da posebne sreče z vremenom niso imeli niti kasneje, ko so se »bolj turistično kot pa alpinistično« razpoloženi odpravili še v malo mestece pod bolj obleganim Fitz Royjem in Cerro Torrejem. »V bazne tabore smo šli »le« pogledat, vendar nas je lepo jutro in čisto nebo prepričalo o nasprotnem. Šli smo bivakirat na Passo Superior v upanju, da se bomo zgodaj zjutraj naslednjega dne odpravili proti vrhu. Tako kot še številni drugi. Po nekaj raztežajih nas j e dež in hud veter prepričal o nasprotnem.« In ko malo bolje pomisli, jim ni bilo vreme naklonjeno niti leto poprej na odpravi v Peruju. »Zima se je podaljšala za mesec dni. Sneg ni bil »predelan«. Nevarnost plazov je bila velika,« je razpredal še ves pod vtisi ne le Peruja Severni stolp in Patagonije, ampak tudi plezanja v Franciji po smeri Le Ginal v steni Les Droites pred tremi tedni. »Časopisi so pisali o črnem vikendu za številne slovenske alpiniste, ki so oblegali stene v Italiji, Franciji in Švici, saj se jih je kar nekaj vrnilo z ozeblinami ali poškodbami. Jaz sem jo odnesel brez hujših posledic.« In seveda z glavo polnih načrtov, kako do jeseni postoriti vse potrebno za tehnično plezanje po smeri The Shield na legendarno granitno steno El Capitan, ki se dviguje več kot tisoč metrov, skoraj navpično, nad dolino Vosemite. »Postoriti vse potrebno pomeni tudi najti sponzorje, drugače moraš prav vse financirati sam, Za poldrugi mesec plezanja V Patagoniji so mi poleg Občine Medvode pomagali še podjetja EMB Bizant, Dr. Duhovnik...,« je njegov delni odgovor tudi na vprašanje, ali ni želja prav vsakega alpinista slej ko prej odprava v Flimalajo in vzponi na veliki nadmorski višini. »Ja za takšne odprave pa je potrebno preveč denarja, da bi si to lahko privoščil že sedaj. O ja, želja pa je.« Vse pa se je začelo pred leti na umetni plezalni steni v skednju strica Mirka in v naravnem okolju šmarnogorskega Turnca. Silvana Knok Pomembnejši vzponi doma: * Triglav, Peternelova, Čopov steber, Helba, Drašler - Kočevar * Travnik, Ašenbrenerjeva smer * Veliki Draški vrh, Viktorija * Mali Koritniški Mangart, Cosolini -Meč Pomembnejši vzponi na tujem: * Huascaran Sur (6768 m), SV greben, Peru * Chopicalqui (6345 m), JZ greben, Peru * Premere pointe des Nantillons, Guy - Anne, VII-, 350 m, Francija * Tour Rouge, Le Marchandda Sable, VII-, 300 m, Francija * Arco, Barbara, VII, 320 m, Italija * Arco, Luna 85, VII, 480 m, Italija Odprave: 2001, Peru, Cordillera Blanca 2002, Patagonija, Torres del Paine Janez Peterlin VIDEOCENTER MEDVODE izposoja in presnemavanje videokaset TOUR OPERATOR AGENCV SLOVENIA TURISTIČNA AGENCIJA Donova 2, 1215 Medvode tel.: 01 361 75 16,fax:01 361 75 17 e-mail: triton.turizem@siol.net www. triton-turizem.si Velika izbira prvomajskih počitnic in potovanj ter poletnih počitnic uveljavljenih slovenskih agencij pod istimi pogoji in cenami! SAVSKA CESTA 14, 4000 KRANJ Tel.: 04/238 11 00 Fax: 04/238 11 01 IZDELAVA PVC OKEN, VRAT \H ROLET Delovni čas: PON. - PET.: 7. - 17. ure SOB.: 8. - 12. ure medvode INFORMATIVNI MEDIJ NA SOTOČJU SAVE IN SORE Kabelska televizija Medvode Televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode http://www.tv-m.sl/ e - m a 11: info@tv-m.si telefon: 36 19 580 trženje: 041 / 630 303 01 / 36 13 559 izredno ugodneMene oglaševanja na tij nHvode videostrani telopi / HBo t i izdelava sejeBskih videopredstgHtev tudi v digitalni Binlki zaupajte tistenflBi se je že doflBa I Vse o nas najdete na spletu: wv/vV.J|-m.si KOSTANJ d.o.o. Medlog 63 3000 CELJE Odkupujemo javorjevo in češnjevo hlodovino do 160.000,00 SIT/m3 Tel.: 041/678 221 RAČUNOVODSKO FINANČNE STORITVE GSM: 041/72 32 26 Jože Juhant s.p., Moste 93,1218 Komenda tel.: 01/834 30 85, 834 10 82, fax: 01/834 30 80 e-mail: info@juhant.com, http://www.juhant.com • KAKOVOST • TRDNOST PRIHRANEK DO 350.000 SIT OCTAVIA iS33$^ PRIHRANEK DO 430.000 SIT PRIHRANEK PRIHRANEK SERVIS • popravila v garancijskem in izven garancijskem roku • • hitri servis • optična nastavitev vozil • priprava vozil na tehnični pregled • kleparske in avtoličarske storitve • • velika izbira originalnih rezervnih delov • PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 - 18.00, sobota 8.00 -13.00 RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339 REZERVNI DELI: 01/51-91-547 • vse vrste tlakovcev • stebri za oporni zid • koritnice za obrežino • vodnjaki • vrtni kamini • ograje, cevi, robniki • travne in prane plošče • korita za rože... .STARO ZA NOVO - UGODNI KREDITNI POGOJI. POOBLAŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL ŠKODE Autoemona, Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija V_____________________________________________________/ Šport Smučarska sekcija ŠD Partizan Medvode Bogata bera treningov na snegu Zaključuje se obdobje snežnih treningov, sledi rolanje, plezanje ... in akcija zbiranja sredstev za novo vozilo. Zadnji snežni treningi »S tem, ko otroka naučimo smučati, prispevamo k razvijanju njegovih trajnih navad. In če bo del teh zapisan športu, bo smučanje zagotovo ostalo na seznamu njegovih rekreativnih dejavnosti,« so zapisali v smučarski sekciji, ki že tretje leto deluje pod okriljem ŠD Partizan Medvode. 30 rosno mladih smučarjev in 100 snežnih treningov v letošnji sezoni sta zadostni razlog tako za zadovoljstvo kot za bojazen, kako v prihodnje zadovoljiti vse želje po tovrstnem športnem udejstvovanju. v redno vadbo vključenih kar 30 deklic in dečkov od letnika 1991 in mlajši, ki so razdeljeni na dve skupini predšolskih in dve skupine šoloobveznih otrok. Nekateri med njimi so letos na smučiščih preživeli več kot 40 dni. Snežni treningi so se v teh dneh sicer zaključili, vadba pa se bo nadaljevala še s spoznavanjem osnov rolanja, športnega plezanja, badmintona in tenisa. Sezono bodo ponovno zaključili v sodelovanju s SK Alpetour na poletnih pripravah konec junija na morju. »V dogovoru s tem klubom bomo poskrbeli, da bodo najbolj perspektivni mladi smučarji vadbo po zaključenem 4. razredu nadaljevali pri njih, saj pri nas za kaj takega nimamo nobenih finančnih možnosti. Imamo sicer nekaj malih sponzorjev, nekateri med njimi nam pomagajo že tretje leto, medtem ko s strani velikih podjetij v Medvodah ni nobenega zanimanja za ta šport, kar je v primerjavi z izkušnjami ostalih smučarskih klubov, v drugih krajih. Anže Logonder, vodja smučarske sekcije Že sedaj so bili njihovi odhodi na snežne treninge pravi mali podvigi, odvisni od enega samega kombija, ki lahko naenkrat poskrbi za odvoz šestih otrok. Zato je prihodnost razvoja tega športa pri nas odvisna tudi od uspeha pridobivanja sredstev za nakup novega vozila. V letošnji sezoni je namreč prav presenetljivo,« je med drugim dejal Anže Logonder, vodja smučarske sekcije pri ŠD Partizan. Starši mladih smučarjev so torej tisti, ki nosijo večji del stroškov. Otrokom kupijo smučarsko opremo, celoletno smučarsko vozovnico in mesečno prispevajo po 10 tisoč tolarjev za prevoz na smučišča in šolo smučanja. Poleg tega še aktivno sodelujejo pri pridobivanju sponzorjev. Otroci jim s svojimi uspešnimi nastopi na tekmovanjih dokazujejo, da je delo v smučarski šoli doseglo svoj namen. Med drugim se udeležujejo tudi tekem za Pokal Krvavca, kjer so v minuli sezoni imeli v eni od starostnih skupin tudi skupnega zmagovalca. Na Odprtem prvenstvu Primorske v veleslalomu, ki je bilo konec marca na Cerknem, pa so dosegli dve prvi mesti (Žan Psenner, Urban Jamnik), dve drugi mesti (Jaka Logonder, Tjaša Stare) in dve tretji mesti ( Maja Mojič, Pia Konic). S. Knok Sredstva za nakup novega vozila lahko nakažete na račun: 02021-0014594532, s pripisom: za smučarsko sekcijo ali po dogovoru s sklenitvijo pogodbe o sponzoriranju smučarske sekcije. Za vse informacije: 041 622 099. Sponzorji smučarske sekcije 2002/2003: Avtoservis Tomaž Luštrek, Jamnik, d.o.o., Čitanka - Novak Jožica, s.p., Prima, d.o.o.. Mesnica in bife Marijan Ušeničnik, s.p., CDS COM, d.o.o.. Spekter Kranj, d.o.o. in Miha Mali, s.p. www.adriapool.com I • N . T . K . a . N . A . T I • O • N - A - I. SWIMMINC, POOLS A KgtHPMENTS -GROUP SLOVENIJA- adriapool d.o.o. Savska c. 34, Kranj Tel.: 04/201 6820, e-mail: in1o@adriapool.com SIVIUSTVO TEKSTILNE STORITVE IN PRODAJA IZDELKOV IRENA ČEBAŠEK s.p. TRGOVINA, Podreča 7, 4211 Mavčiče, tel.: 04 250 14 39 Cenjene stranke obveščamo, da smo se s 1. marcem preselili na obstoječo lokacijo Podreča 7. v NOVA PONUDBA: VZORČNI MODELI ZA BIRME IN VALETE Delovni čas: ponedeljek - petek: od 9 - 19h sobota: od 9 - 13h nedelja in prazniki zaprto! VABLJENI, DA NAS OBIŠČETE! - velika izbira meterskega blaga - šivanje po meri - popravljanje in menjava zadrg - lastna konfekcija ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Nova Ljubljanska banka ob reformi plačilnega prometa uvaja transakcijske račune za fizične osebe in nove plačilne instrumente. Transakcijske račune smo v Novi Ljubljanski banki poimenovali OSEBNI RAČUNI. Nadomeščajo vse račune, na katere ste prejemali redne in izredne prilive in prek katerih ste opravljali plačila, tako v tolarjih kot v tuji valuti. Sem sodijo tekoči računi, vpogledne hranilne knjižice, devizni računi in žiro računi. PREDNOSTI: z enim računom boste lahko poslovali v tolarjih in v tuji valuti, s tem pa bo vaše poslovanje preglednejše in preprostejše. Vse storitve, ki ste jih doslej uporabljali na obstoječem računu (trajni nalogi, limiti,...), bomo prenesli na nove osebne račune tako, da bo vaše poslovanje tudi v prihodnje potekalo nemoteno. Za poslovanje na osebnem računu boste prejeli novo kartico osebnega računa in novo osebno številko. V Novi Ljubljanski banki bomo postopno zamenjali račune najprej strankam, ki imajo v banki en prilivno-odlivni račun in na računu ne uporabljajo veliko dodatnih storitev. Večini teh strank bomo račune skladno s sklepom Banke Slovenije o opravljanju plačilnega prometa na transakcijskih računih fizičnih oseb preštevilčili in jih zato zaradi zamenjave ne bomo vabili v banko. V naslednjih mesecih bomo povabili v banko stranke, ki imajo pri NLB odprtih več računov ali na računu uporabljajo več dodatnih storitev, da se bomo dogovorili o zamenjavi računov. Prve stranke Poslovalnice Medvode so obvestila o avtomatskem preštevilčenju tekočih računov v osebne račune že prejele. V obvestilu je navedena številka tekočega računa, datum preštevilčenja in nova številka osebnega računa. Obstoječo BA kartico imetniki uporabljajo brez omejitev do prejema nove, ki jim bo poslala po pošti. Prvim zamenjavam tekočih računov bo postopno sledila zamenjava vseh računov: tekoči računi, vpogledne hranilne knjižice, devizni računi in žiro računi. Vsa nakazil oz. prilivi, ki bodo nakazani na že zamenjane račune, bodo avtomatsko usmerjeni na nove osebne račune. NOV RAČUN - NOVA PRILOŽNOST Izkoristite jo v Poslovalnici Medvode BC MEDVODE 1.NADSTROPJE MEDVOŠKA 3,1215 MEDVODE TEL: 36 11 434 '■ -V” 1 EKSPRES IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIGITALNIH ZAPISOV IN KLASIČNIH FILMOV - MEDTEM KO VAM RAZVIJEMO FILM VAM BOMO V PIRAMIDA BARU PONUDILI BREZPLAČNO KAVO AGFA k * i » -■ jfSffeBoBBttsjhvi*, . ,u—'HiSŽLAjr 1 tv U.v \ t ■■■ y DIGITALNI FOTO STUDIO FOTO TRGOVINA FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE V 5 MINUTAH AGFA -■ Nagradna križanka SOTOČJE PRASKA PRIPADNIK UNIATSKE CERKVE NAŠ PESNIK (GREGOR) VIŠINSKA TOČKA STARA RIMSKA DAJATEV VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI NAGLAVNE MRČESI LOVRO KUHAR FINSKI ARHITEKT SAARINEN TELO DRŽAVA V BRAZILIJI SAMOMO- RILSKA IGRAŠ PIŠTOLO 2 8 * NAŠ PESNIK 3 GRŠKI LJUDSKI PLES 7 16 ČAPKOVA DRAMA i . AMF" i . KRAPU PODOBNA RIBA SESTAVIL: F. KALAN MANJŠI STOPNIČASTI SLAP SPLAVILO TEKOČA VODA PODROČJE POD KANOM 20 11 GRŠKI JUNAK, AJANT POHORSKO SMUČIŠČE 14 PALEST. LJUDSKI ODPOR DEL TENIŠKE IGRE GOROVJE V VZHODNI EVROPI 1 DELAVEC V TKALNICI TURŠKI VELIKAŠ 5 RIBJA KOŠČICA PERZIJSKI VLADAR TUJA ANA RIMSKA BOGINJA ZARJE KAJNOV BRAT 10 LAŽ, ČENČA POKRAJINA V SLOVENIJI 4 18 NASPROTI LEŽEČI k KOT V i LIKU 13 DRAG KAMEN 21 12 PREVRAT OŽINA NA MALAKI VILKO UKMAR UMETNOST 19 STRNIŠČE MODE- RATORKA KOROŠEC JOŽE O LA J ALBERTO TOMBA ŽIVILO 17 15 9 1 2 3 4 5 6 NUŠA TOME 7 8 9 10 11 12 VELIK IZUMRLI PLAZILEC 22 13 14 15 16 17 18 PROSTOR ZUNAJ IGRIŠČA LUKA V ČILU 6 23 19 20 21 22 23 • PIZZOUJA^ •ARKADA Bizantova 22 PRESKA - MEDVODE DNEVNI BAR S SLADICAMI APERITIV BAR SOLATNI BAR ODPRTO VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA, OD 13. DO 23. URE. REZERVACIJE PO TELEFONU: 36 16 280 ALI 041/600 616 ARKADA PODARJA SREČNIM IZŽREBANCEM TRI BOGATE NAGRADE: 1. NAGRADA: 6x mešano meso na žaru 2. NAGRADA: 6x pica 3. NAGRADA: 4x mešano meso na žaru Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 16. aprila 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. sistem Mercator d. d.. MTERSPORT. Dunajska 107, Ljubljana • Oblikovanje: Kompas Design Zadnja OTVORITEV NOVE TRGOVINE V petek, 4. aprila bomo na Medveški cesti 3, odprli trgovino INTERSPORT Medvode Prvim desetim kupcem bomo podarili simbolično nagrado. Veselimo se vašega obiska! V INTERSPORT'