„Goi iški list* izi"? vseko sfedo in soboto zjutraj. — Upravo urtu-ništvo v Gorici, Csrso Verdi štev. 47 - Telelon štev. 292 Oglasi se zaračunavajo po ceniku. - Račun pri Cassa tli Ris armio Gorica. Gorica, dne 1. novembra 1944. Za mesto Gorica in Trst: posamezna številka 0.50 lir, polletna naročnina 26.-^ lir, celoletna 52.— lir. — Izven mesta Gorica in Trst: ^osame/na številka 1.— Ura, poIMnn narorir. 47.— Hr. celoletna 90.- ‘(Ječn osti poljub Vzgoja našega naroda v soglasju s krščansko vero je bila vedno tako razvita, da je vzbujala spoštovanje do spomina mrtvih. To ni kako pogansko češčenje, ki bi mrtve oboževalo in jim izkazovalo časti, katere se ne spodobijo kulturnemu človeku, temveč jo naše ljustvo našlo edino primeren, krščanski način, kako se oddolžiti svojim pokojnikom: Ne jih pozabiti, temveč se jih spominjati z dobrimi' deli, romati na njihove grobove ter tam krasiti njihova zadnja bivališča na zemlji, se spominjati njihovih lepih lastnosti in seveda tudi moliti zanje. Praznik Vseh svetih in z njim praznik Vseh vernih dus, ki mu takoj sledi, sta po vsem katoliškem svetu posvečena spominu mrtvih, sta namenjena skupni žalosti za pokojniki, ki so pred nami odšli, namenjena pa sta tudi našemu lastnemu spoznanju, da je na svetu vse minljivo. Slovenci imamo več razlogov, da se globoko na dan Vseh mrtvih klanjamo spominu naših velikanov. Naš narod je bolj tesno povezan s svojimi možmi, s svojimi veditelji, pa tudi s svojimi dragimi, ki jih progrešamo in ki jih ni več, zakaj, kadar v našem narodu kdo gre v večnost, se nam izguba slehernega mnogo bolj pozna, kakor drugim, večjim narodom, ki razpolagajo z dosti večjimi rezervami. Letošnje slovensko žalovanje za našimi dragimi pokojniki pa je še bolj pretesljivo, kakor druga leta. Smo v letu, ko je svetovna vojna dosegla višek grozot, ko trpe po vsem svetu vojaki, trpi civilno pre* bivalstvo, še več trpe žene in nedolžni otroci, ki ne slutijo, da bi kaj zakrivili in ki so v zaledju, celo daleč za frontami, preganjani od morilnih strojev. Narodi krvavijo in eden najbolj prizadetih je tudi slovenski narod. Smrt ni tako strašna, ako smo nanjo pripravljeni, bodisi, ;ia je to smrt kakrga ljubega nam svojca, kake spoštovane osebnosti, smrt je strašna v resnici 'tedaj, kadav prihaja nasilno in kadar jo Pripravlja bratovska roka. panes_ko se klanjamo spominu naših pokojnih, moremo obtožiti, da je bratovska rok i v zadnjih treh letih, posebno pa še v času lanske do letošnje jeseni zakrivila m izvršila na slovenskih tleh tisoče in tisoče umorov in sicer načrtnih umorov, Prav oktobra meseca so recimo v ljubljanski pokrajini, na kočevskih tleh, izkopali v kraju Je-lendol 120 grobov in sicer grobov najbolj idealnih, narodno zavednih Slovencev, katere so pomorili komunisti in sicer kar po formalni in pro-sluli sodbi v Kočevju. Narod je dal tem mrtvim junakom, branilcem z gradu Turjaka se daj zadoščenje, toda kri še vpije po zadoščenju. Nešteto imamo takih spominov po slovenski zemlji in kjer koli žive Slovenci, povsod moremo naštevati mučenike in trpine, ki so padli pod bra- tovsko roko. Ali naj naštevamo po vrsti grobove, ki so jih sedaj odkopali. Ali veste za Orlov vrh v Ljubljani, kjer že sedaj počiva na tem gričku sredi Ljubljane, nad sto padlih junakov. In tukaj na Primorskem, ali veste za neštete žrtve, ki jih moramo danes obžalovati in ki so šle, ne da bi njihovi morilci sploh vedeli, kakšni ponosni ljudje so bili to, kako požrtvovalni in navdušeni delavci za narod. Tukaj so imena Črni vrh, Cerkno, Banjška planota, tukaj je Kras s svojimi jamamt in z vsemi njihovimi strahotami, tukaj je Istra in tukaj so spomini na prestano trpljenje. Spominu teh žrtev se danes predvsem klanjamo. Nad 30.000 žrtev je dal slovenski narod v tej vojni samo v bratomorni vojni in veste, kako ogromno je to število v primeri s skupnim številom naroda, ki je eden najmanjših v Evropi! Pesnik je zapel: «ImieMi smo ljudi — v poljana cvet, fdall/L smo iiih vam, kaj hočete, grobovi še od nas? In: «Dokler ne pade zadnje jasno čelo, ki na njem lesket«' se večnosti poljub... Grobovi tuliijo, kot nenasitna arelao). Štirideset let je tega, kar je bila napisana ta žalostinka O-tona Župančiča, toda, ako je tedaj pesnik plakal samo za enim človekom, za pesnikom Josipom Murnom-Aleksandro-vim, sedaj plaka ves slovenski narod s temi verzi za 30.000 mladimi in najboljšimi življenji Imeli smo ljudi, kaj hočete grobovi še od nas? In še več, kaj hočete krvniki in morilci šc več mladih slovenskih življenj, kaj je vaš načrt iztrebiti ves slovenski narod, vso slovensko mladino? Ne nikoli, za dnevom Vseh mrtvih, ko se klanjamo spominu naših neustrašenih borvev in vseh naših mučenikov, prihaja tudi dan Vseh živih in na ta dan mislimo, ko bomo mogli z zadoščenjem dati našim pokojnikom priznanje za njihove zasluge in za njihovo niučeništvo, sami pa bomo mislili tudi na žive, da jih nikdar več ne bo strašila taka u-soda, kakor one, katerih spominu se danes klanjamo. Šili inmlm v im® Prav do srede oktobra so prevladovale dalije, sedaj pa so se naenkrat pojavile njihove bolj nežne sestrice1 krizanteme. In prav te krizanteme nameravamo nesti na pokopališča. Goriške gospe in gospodične že obiskujejo vrtnarje, cvetličarje, prodajalce cvetja in katera ima srečo, nese domov sredi vsega mesta naročje izbranih krizantem. Res so čudovite te cvetlice, imajo fine, tenke hsliče in tukaj v Gorici skoraj ni nevarnosti, d& bi jih zamorit jesenski mraz. Toda poleg belih krizantem, ki so najbolj običajne za počastitev grobov naših dragih pokojnikov, vidimo tudi razkošne rumene, žametno sinje in celo rdeče krizanteme. Pred praznikom vseh mrtvih se je narava prav v krizantemah izkazala za radodarno v vseh svo- VELIKANSKA BITKA V VZHODNI PRUSIJI Srditi boji na Nizozemskem - Ponerečeni poskusi Arne- j rikancev za predor pri St. Die - Važne postojanke v srednji Italiji zepet zavzete - Neuspeh boljševikov A ’ Slove;. V i e šole f) Iz zadnjih vojnih poročil nemškega glavnega stana posnemamo, da so se razvili srditi boji na Nizozemskem ob izlivu Šelde, zlasti okoli Iler-togenboscha. Posebno srditi boji so bili okoli Bergen op Zoom, kjer so nemške sile razbile številčne sovražne oklepne napade. Po srditih bojih so Nemci prepustili Til-burg. Na Nizozemskem je sovražnik imel posebno velike izgube v ljudeh in orožju. Zahodno St. Die so Ameri-kanci poskušali z vdorom skozi dolino Meurthe. Nemški proti napadi so takoj zamašili nastalo praznino v bližini Bruyeres. Sovražni napadi so obnemogli in izkrvaveli pod ognjem nemških čet, ki so se utrdile na novih postojankah. Nemška oporišča na francoski obali, ki so še v nemški posesti, so krepko odbijala vse sovražne šibkejše napade. Nemci so napravili tudi izpade iz teh svojih gnezd ter bili zmagovalci V Italiji so bili nalivi, kar je precej oviralo borbe. Vendar so s presenetljivim napadom nemški grenadirji in oddelki SS zavzeli važne gorske postojanke zahodno Imole. Na Madjarskem so nemške in madjarske čete zavrnile v južni Ogrski in ob srednji Tisi sovjetske napade ter pri tem uničile mnogo sovražnikov. Severno Debrecina še trajajo srditi boji. Nemški bojni lovci so napadli letališče v Debreci-nu in v tem presenečenju sovražniki uničili 25 sovjetskih letal, nadaljnih 10 pa poškodovali. V Gozdnih Karpatih so nemške čete ustavile naval sovjetskih divizij na slovaško vzhodno mejo. V Vzhodnih Bezkidih so Boljševiki okrepili svoje napade na široki fronti, ki pa so se vkljub močnemu topovskemu ognju vsi ponesrečili ob velikih izgubah za sovražnika. Na neki vdorni točki na gorovju še trajajo srditi boji. Med Varšavo in Bugom so se ponesrečili krajevni napadi boljševikov. V obmejnih krajih Vzhodne Prusije še vedno divja velikanska bitka. Žarišče bitke je vzhodno in jugovzhodno Gumbinnena. Prav tako se razvijajo srditi boji na zahodnem robu Ro- jih izbirah barv. Seveda imajo \ krizanteme eno napako: so namreč predrage za navadnega človeka, toda vsakdo jih sme obcu- j dovati in v Gorici je krizantem res dovolj. Ko bomo šli na praznik vseh mrtvih izkazat našo zadnjo 1 čast svojim dragim pokojnikom, bomo morda nesli kako ceneno j dalijo ali kako drago krizantemo, vsekakor pa bomo imeli priliko ! občudovati cvetlično bogastvo i goriške dežele, ki ga na praznika Vseh svetih in Vseh mrtvih po- i klanjamo svojim pokojnikom. mintenerheide. Severnozahod-Goldapa so nemške čete pre- j šle v proti napad in pomemb- ! no napredovale. Hudi napadi boljševikov južno zahodno Ebenrodea so propadli. Nem- i ške letalske jate so prizadeja- i le sovjetskim četam velike iz- j gube. Južnovzhodno Libave na Letonskem se je pričel priča- j kovani veliki sovražni napad. Odločna nemška obramba je preprečila poizkuse prodorov. Zaviralni napadi na ostali , fronti so se ponesrečili. V tej tj' ogromni bitki je bilo uničenih jj 74 sovražnih oklepnikov. Od 1. do 26. oktobra so torej nem-:j' ški strelci uničili 823 sovjet- jr skih oklepnikov in s tem tudi ij, glavnino sedmih boljševiških oklepniških zborov. Na polotoku Svorbe (na o-toku Oesel) so bili sovražni i napadi brezuspešni. Vesli z vsega sveta SOVJETSKE INTRIGE PROTI PORTUGALSKI, ŠPANIJI IN ŠVICI. Sovjetska vlada je izjavila, da se ne bo udeležila čikaške konference o civilnei'. zračnem promet i, ker ne želi, da bi njeni zastopniki sedeli za isto mizo z zastopniki Španije, Portugalske in Švice. Kot razlog je navedla sovjetska vlada, da so omenjene države »fašistične«. K tem absurdnim argumentacijam so se zatekli Sovjeti, ker so jim omenjene države na poti pri organizaciji svetovne revolucije. DE GAULLE JE ZAHTE- i VAL OD EISENHOVERJA ČETE, General De Gaulle je i zahteval od Eisehowerja vse francoske čete, kar jih je na evropskem bojišču. Te čete rabi De Gaulle za vspostavi-tev reda v popolnoma desor-ganizirani domovini. VOJAŠKI POLOŽAJ SE JE USTALIL. V berlinskih vojaških krogih so prepričani, da se je vojaški položaj ustalil in da ni pričakovati preko zime večjih izprememb. Nem* ška obramba je že prevzela bojno iniciativo v svoje roke. CHURCHILL JE GOVORIL V SPODNJI ZBORNICI. 27. t. m. je govoril Churchill v spodnji zbornici, ter obravnaval položaj, ki je nastal po moskovskih razgovorih. Govor ni bil nič drugega kot pojasnilo trenotnega političnega položaja. Iz njega se vidi tudi, da hoče Anglija za enkrat obdržati čim boljše odnošaje s Sovjeti j o in da se ne namerava upreti njenim ekspanzijskim težnjam. TOLPE FRANCOSKIH PARTiZANOV ROPAJO VSE VPREK. Tolpe francoskih partizanov so ^e tako navadile plenjenja in ropanja, da ne spoštujejo niti anglo-a- Poročati mo „.no, da je odziv slovenske mladine v obe šoli, tako v osnovnn šolo kakor tudi v gimnazijo nad vse razveseljiv ter je vpis celo presegel vsako pričakovanje. Ako se bodo slovenski starši v takem številu vedno odzvali našim vabilom, bomo naj* brže odprli še več šol. Za enkrat smo z uspehom vpisovanja zadovoljni, seveda pa se( bomo potrudili, da bomo privabili v slovenske šole še več slovenske mladine. Ravnatelj nove slovenske gimnazije v Gorici je dr. loža Lovrenčič, naš odlični sotrud-jtik in eden izmed prvih vodilnih .slovenskih pesnikov. Poleg tega ! i dr. Lavrenčič tudi izvrsten vzgojitelj ter bo tako zavod izročen njemu v zanesljivo vodstvo. ®ozdravlicimq prvega slovenske- (a gimnazijskega ravnatelja — o dolgili* letih — in vemo, da bo od njegovim veščim vodstvom ta zaivodt'uspešno delovati. Prav ako odS)ravamo vnemo novega irofesorskega zbora v Gorici, [vale vredna je vnema profesor-v, staršev in dijakov, ki so ta-aj prihiteli k zgraditvi te naše 'ole v Gorici. Pra/v tako moramo izreči priznanje učiteljskemu zboru slovenske osnovne šole, ki zopet naslopa precej naporno, todh za narod zaslužno službo, ko zopet pričenja vzgajati naše najmlajše. Vsi ti tihi in skromni narodni delavci, naj bodo prepričani, da njihovo delo ne bo pozabljeno in da bodo njihove zasluge ostale trajno zapisane v naši zgodovini, ker so reševali naše najdražje, našo mladino. Nič ne bomo pozabili, samo strnjeno bomo v bodbenosti delati in reševali predvsem našega otroka! merikanskega vojaškega blaga. Anglo-amerikanski poveljniki so izdali ukaz, kakor po roča Reuter, da se strelja proti vsakemu partizanu, ki bi se približal vojaškim zalogam živil in bencina. AMERIKANSKE VOLITVE PREDSEDNIKA BODO 7. NOVEMBRA. 7. novembra bodo volitve amerikanskega predsednika, pri katerih bo Roosevelt nastopil s svojo četrto kandidaturo. V Nemčiji upajo, da bodo volitve izva-le politično krizo, ki ne bo brez vpliva na svetovni položaj. , j 25 < krojili družino, stanove, kulturo in narod. Naš članek je premajhen, da bi razčlenili vse demokratične ustanove, kiii so bile v veljavi na Francoskem Le toliko je mogoče poudariti, da je načelo neomejenega svob od n j a šiva in osebnostne svobode v ozračju, ki je dušilo nairodne in krščanske tradicije, neizogibno rodilo zlorabe. Najhujša teh zlorab, je bila oligarhija denarne, gospodarsko, 6ocijail.no in politiciic močnejše plasti, ki je postavila tih frlavo čisto demokratično načelo, da naj iiimia vsak enako pravico pri u-pravljaniu skupnega občestva in v.~;>k tudi enake dolžnosti. Ta klika bogatašev je držala francosko politično živ linje vedno na napeti uzdi. \ Franciji je bilo takorekoč nemogoče bistveno spremeniti smer politike, ali. ji dat; novo ideološko osnovo. Vse spremembe so pustile nedotaknjen stvarni po loža j v notranji in zunanji politiki, »r-tile so se kakor vešča' okrog luči. ki po tisoč kolobarjih sede spet na isto nie-slo. Levičarske stranke, ki so v !' ranči j j ves čas prevladovale, so im de pokvarjeno vodstvo, ki je biilo_ pripravljeno vsak čas izpolniti želje rodilne bogataške klike za znatno podkupnino. Vse sunke levičarskih strank so znali spretno prestreči in zapeljati na slepi lir. Tudi vse sunke od desna : strani so spretne kombinacije vedno budne framasonske ldike znale ulovi-, ti in narediti: neškodljive. Kmet in delavec, ki sta kot narodnostno in vir-iško razkrojena stanova bila poslušno orOilje v roikaih levičurskih strank, ta sicer vedno zmagovala, toda dejansko j,e vladala plutokraitična klika Z iajerno kratkih razdobij v času restavracije in za Napoleona III., so si v Franciji sledile samo framasonske vlade, ki jih niti sunki ia desne, niti sunki z leve niso mogli, pregnal', z oblasti. Sedaj je sodelovala v desni čarskih strankah, potem je manevrirala v levičarskih, a trdnost njenega položaja se ni niti najmanj zmanjšala. U-radniški centralizem, spretno razkrojeni učiteljski stan, nemorala v strankah, finančna premoč, to so bile njene opore. Med desničarji se je nabirala dejanj željna opozicija z jasnimi pogledi na rane francoskega življenja ter z jasnimi načrti za bodočnost. Toda prehuda zasidranost v tradiciji in premajhno razumevanje modernih potreb sto preprečili, da bi se ta skupina politično uveJ javila. Manjkalo je predvsem strnjenosti, Bilo je sto in sto^ ma lih skupin z nialinni revijicainiiii, ki so bile same zase biseri izobrazbe in uroa, ki so imele zbrane kulturne kroge, pa zaradi svoje razbitosti niso im& le nobene veljave. Veliki utnovi so nastopali^ toda niso imeli koga. vodi* , 1i, komu poveljevati, »ko pa njihov glas ni aadel ob nikaike strnjene fronta.« kakor se je izraail George Goy»u. Množicam je ta v bistvu zdravi nauk ostal 'tuj. V razkroju levičarskih strank pa se je vsak dam gradila nova, močna, komunistična organizacija. PovHela je vsa načela levičarskih strank, jih poostrila in se z neomajno voljo pripravljal«, dia jiil uresniči. V temi je Francijo dobillai vojna. Doba; nemške' zasedbe je vtisnila franco- ! skemu narodu globoke sledove. Nekdaj ošabna »la grande naition< je bila ponižana^ premagana in to pot veliko bolj kot leta 1871. Zasedba je bila dolga in Francija je lahko spoznala, da tudi onstran Rena žiivi kulturen človek, da so tudi onstran Rena in Alp vstali pojavi, M ne bi smeli pustiti Fraincoza brezbrižnega. Bolj kot vojaški poraz, je bolela Francijo izguba njene superiornosti, mjen padec med drugorazredne države, prehod političnega težiSča na vzhod in zapad. Kraji, ki jih je francoska ljudska govorica) označevala z oamiičljivo besedo »ila ba ••«, tam doli", so postali resnična: središču poli/bilčnih in duhovnih dogodkov. Tista Francija, ki je rodila moderni šovinizem, Francija Gobimeaiua in La Rougeollai je v dvajsetem stoletju izmed vseh narodov najiskreneje spoznala potreibo po sodelovanju med narodi. Kolaborawioniizem je imel med opor tuniiistično gmoto skritih nekaj pravih idejnih dragotin. V dob.ii zasedbe je bila Francija obogatena za vrsto del o spravi med narodi in o mednarodnem sodelovanju. Eden izmed vrhov te struje je bil znani prvak na področju mednarodnega prava Louis Le Fur. Z zasedbo anglo-ame ritenskih čet pa se je odprlo »a Francijo popolnoma novo raadobje zgodovine. Divjanje ko-inund»mai, množični pokolji najvidnejših frpncosidh ljudi, dejsvo, da se smrtno kaznujejo ljudje, M so zaradi politične pameti sprejeli sodelovanje z okupatorjem, da se pa na na1 drugi strani. puščajo nekannovani politični zločini, ljudi, kat je bili bivši letalski minister Cott, so pustili tudi francoskemu razkrojenemu občin-tvu globoke sledove in ga pripravili do razmišljanj. Odpor proti boljševizmu, ki se kaže sedai v Franciji ni več samo delo nekaterih strank, ampak se zdi, da je resnični ljudski 'sponitaniii odpor. De Gaullova vlada bo še nadaljevala s svojo politiko Korenskega. Giiramd se je vrnil v Pariz, toda njegova ura še ni priSlai Kfoemho\ver je moral požreli svojo antipatijo do De Gaulila in se vdati' boljševiškemu pritoteku. De Gaul-lova vladai je bila priznana od zaveznikov. Trplenje Francije se bo še nadaljevalo, trajalo bo do tlej, dokler ne bo Francosko ljudstvo spoznajo, dai je njegov prvi sovražnik materialistični kornuntiize.m v vseh svojih obliikah in odtenkih. Če bodo vstali i« francoskega na>ro da vodtelji, ki bodo znali liudskemu odporu proti, komunizmu daitii politično vrednost in ustvariti iz njega politično moč, lcii se bo borila brez kompromisov proti tej največji nevarnosti sedaj nega časa, bo Francija res stopila na nova pota. In zdi se, da se ta trenotek bliža. I čeprav skoai trpljenje in krvave zarje. Dejstva in ugotovitve Še o 15. septembru Po goriški pokrajini je krožil majhen letak (10 cm x 20 cm), tiskan na rjavem papirju, v katerem je bilo polno neresničnih vesti o domobranskih porazih. Tako je bila popolnoma zlagana vest o zavzetju Hor jula pri Ljubljani. Potem je bila tudi podana bilanca 15. septembra. Rečeno je bilo, da je domobranstvo v razkroju in je bila izrecno zapisana trditev, da je na Goriškem domobranstvo popolnoma kapituliralo. Tolminski in kobariški domobranci naj bi prešli vsi k partizanom. Tudi govori letak, da so domobranci iz Rihenber-ga zapustili postojanko ter se predali partizanskemu poveljstvu. Pripominjamo, da o-krog 15. septembra ni bilo v Rihenbergu nobenih domobrancev in da sploh ni bilo nikdar tam posadke Slovenskega narodnega varnostnega zbora. Če bi človek verjel tem čenčam, na Goriškem sploh ne bi bilo več domobrancev. To pa spet ni res, kar sledi jasno iz letaka samega, i. poziva "o mobtance, naj se predajo. K je poziv ogorčen in napadalen, bi bilo sklepati, da je na Go- riškem še veliko domobran cev, ki se niso predali, kar iudi stvarno drži. Propagandni vo dja pri IX. korpusu, ing. arh. Marjan Tepina se je to pot v letaku temeljito zarekel. Domobrance pa taki letaki niti najmanj ne ganejo. Vkljub vsem intrigam in spletkam od vseh sovražnikov, bodo šli naprej od zmage do zmage, do I kler ne bo komunistična kuga : pregnana s slovenske zemlje. ; Rili jo bodo do konca in to ne j samo na Dolenjskem in Notranjskem, ampak tudi na Primorskem kakor kaže nedavna zmaga na Krasu, ko so razbili Kosovelovo brigado. Kako naše ljudstvo sprejema svoj lis! »Čutim neko dolžnost, javiti vam, da sem prejel skoraj nepričakovano vaš meni tako dra gi list. Prav iskreno se zahvalim zanj, z upan jem, da t'a bom : še v naprej lahko čital. Ko sem ga prejel, nisem vedel kje bi se lotil brati. Seveda sem ga prečital od prve do zadnje ! črke. Nekaj člankov je bilo res žalostnih, drugi pa so bili lepi in tolažilni, posebno zame v daljnih krajih. Zlasti me je i razveseljil članek »Razumeva ■ .£?. .1 nje pravic« in pa »Goričani se uče književne slovenščine«. Solze so mi rosile oči, ko sem jih čital. Kako rad bi se udeleže val vašega dela in slišal prelepo slovensko petje. Zal ne morem biti z vami, zato vas pa prosim, le korajžno na delo! In z zaupanjem! Saj bo prišel čas, ko bomo tudi mi prišli nazaj, ki smo sedaj odsotni, in prijeli vsak za svoje delo in opravljali vsak svojo dolžnost. Vljudno vas prosim, da mi pošiljate redno vaš list, še enkrat pa vas prosim, veselo na delo in vam kličem in želim dober uspeh, da bi vaša setev obrodila obilen sad. Vas pozdravljam s spoštovanjem vaš naročnik. L 1. »Iz daljnje Šleske smo se odločili, da pošljemo pozdrave našim znancem in rojakom. Mi se imamo tukaj dobro in upamo, da so razmere v naših krajih boljše kot takrat, ko smo jih zapustili. Pošiljamo voščila za vaše čim večje uspehe pri delu za primorske Slovence, da bodo prej spoznali, kako lepa je prava pot in sloga, veliko lepša kot zahrbtno skrivanje v gozdu. Sprejmite naše pozdrave navdušeni N. N. in 1. L ,,/Vaša reč slovenska živo klije ! “ Na Banjšicah je privedila internacionalna » Brigata trie-stina d’Assalto« miting, na katerega je povabila bližnje prebivalstvo. l)ozvali so terence, naj pripeljejo nt> miting čim več ljudi. Ker terenci niso hoteli agitirati za italijanski miting, na miting ni bilo skoraj nikogar. Ogorčeni komandant brigade je naslednji dan poslal aretirati terence. Terence so odpeljali in se še liso vrnili. Kardeljeva knjiga o Jugoslaviji ali kako je treba slepariti svet Edvard Kardelj, podpredsednik Titove vlade, je napisal knjigo o federativni Jugoslaviji, ki jo sedaj mednarodni komunistični agentje širijo po svetu ter pridobivajo : do sedaj neznanemu komunistu potrebni renome. Knjiga nima nobene stvarne vredno-1 sti kajti Kardelj je polizobra-ženec, česar ni mogel v nobenem svojih dosedanjih del zakriti. Pač pa ima svoj smisel v tem, da kamuflira bolj-ševiško barvo Titove vlade z votlo donečimi frazami o fe-deraciji in demokraciji. Spomini slovanskega trpina z dni „os«obojenja’‘ m VEČER VERNIH DUŠ V zvoniku je ura odbila enajst. Temna noč je. Edino nebo je še čudovito lepo, čisto, v siju miglja-jočil zvezd. Skozi vas se pomikamo v dolgi vrsti, »bog se usmili,« vzdihne z grozo glas ob poti. Rdeči osvoboditelji so nas povezali vse skupaj z vrvmi, da zgledamo kot živa meja. Okoli 45 nas je. Med nami več mladih deklet m dva kaplana. Vsi smo izmučeni, da se sko-ro opotekamo, saj so nas kot živino poganjali po o^ki grapi. Padla,ti smo, vrvi so se neusmiljeno napenjale in rezale roke v zapestju. V solzah smo ječali in molče trpeli. V tisto noč je odmeval le surov glas stražarjev: »Naprej, — vozi!« Tako hodimo že dve dolgi uri. Iz hiš še dobrih ljudi ujamemo zgubljajoče glasove molitve rožnega venca. Gotovo molijo goreče kot še nikdar. Molijo za svoje drage, za vse nedolžne žrtve, ki so jih komunisti zverinsko po- bili in zagrebli po gozdovih naokoli. Niti cvetja, ne luči njso smeli položiti na grob. Molijo, brez dvoma, še posebno za svoja dva ljubljena kaplana in za nas vse, ki so nas lastni bratje odvedli v zapore na predvečer praznika Kristusa Kralja. Poleg tistih zaslepljenih privržencev, ki so upili kot ob Kristusovem času: »križaj ga..:«, so še mnoga verna srca prosila u~ smiljenja za nas in za svoje duhovnike, saj so v njih videli le svetnike, — a zaman. Niso se zbali letalskega napada, ki je že naslednji dan napolnil z grozo vse ljudstvo, videč, d& je to očitna kazen božja. Svoje satansko delo so nadaljevali in, da bi bili bolj varni, so nas ponoči odpeljali v oddaljeno vasico v hribih. Med potjo je sledil odmor v vojaški kasarni, dve grozni uri v napetem pričakovanju in smrtni grozi, kaj nameravajo z nami. Vrgli so. nam nekakšno jed, ki še od daleč ni bila za ljudi. Od ne-moglosti smo popadali nai tla in sloneli eden na drugemu, še vedno vsi zvezani. Pripeljali so mladega fanta, smrtno bledega v obraz, žgali so ga z razbeljenim železom na rokah in nogah. Tudi ta je moral z nami na strašno golgo pot v listi noči Molčali smo, nismo tožili. Rdeči komisarji so s satanskim oese-ljem gledali svoje žrtve. »Naprej, — ste vzeli mitraljez s seboj!« Kri naim je zastala. »Jezus, ti nas podpiraj!« Živa meja se pomika dalje po glavni cesti, skozi noč in meglo. Pri pokopališču smo. V nemiru trepetajo še zadnji plamenčki u-gašajočih svečk, razsvetljujoč še zadnje jesensko cvetje na gro-beh. Noč vernih duš je... Iz srca nam privre vroča prošnja naj nam one pomaigajo v tej težki uri. Saj radi darujemo zanje vse naše trpljenje. In res, zdi se, da nam je pot čedalje lažja, četudi imamo še 5 ur hriba pred seboj, j Pri vsakem odmoru vztrepeta-i mo, smo li že na Kalvariji? — Če komu zastane korak, poskrbi vljudni stražar in ga porine s puškinim kopitom naprej. Vso pot pritajeno molimo in mislimo na svojce, ki smo jih zapustili in na vse drage, ki se jim še sanja ne kaj takega. P|CPn" čani so, da živimo v »svobodi«, najmirnejše življenje. Ob svitu dospemoi do vasice. Zaprejo nas v neko šolsko sobo, odkoder nas drugo noč zopet odvedejo zvezane naprej, kjer ostanemo končno pod ključem v prostoru mnogo premajhnem za nas vse. Na trdih, golih tleh ležimo kot vžigalice. Gospoda kaplana delita z nami isto usodo, mirno tolažeč nas: »Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjanj, zakaj njih je nebeško kraljestvo«. Do konca tedna traja muče-niško zasliševanje in narff utruja živce do skrajnosti. Marsikoga odpeljejo in se več ne vrne. Isto pričakujemo tudi mi. Težak v/duh v zaprlem prostoru, laikota: uši in še naijveč smrtna igroza, ki jo ni mogoče popisati, postaja neznosno. Sam Bog se nas usmili in nas prav po priprošnji duš iz vic reši, po enem tednu, medtem, ko jih je bilo na našo veliko žalost mnogo obsojenih na smrt. Vračala sta se tudi oba kaplana, ljudstvo je sprejelo z navdušenim veseljem in solzami v očeh. Tudi jaz sem takrat srečno u-šel in hvalil Boga, ki sne je rešil »boliševiške svobode«. A ni bilo dovolj. Križev pot se je po par mesecih nadaljeval — do Kalvarije. O Svečnici me ie zelo pretresla vest, da so dobra kaplana ponovno odpeljali z mnogimi najboljšimi v gozd o jv nad vasio, od Uoc*er se ni nihče več pr -vrnil.. Spominjamo se tudi letos ver-nig duš v vicah. Spomnimo se še posebno vseh našiti nedolžnih I žrtev. Namesto cvetje' na grob, za katerega sploh ne vemo, da-| rujmo zanje naše molitve, --j žrtve — in vso težo naših dni. Naj bi one tako izprosile našemu poteptanemu narodu, — zopet dan pravega vstajenja in i prenovitve v Kristusu! ■ «Bpr5ana^ j 2* ah.cn Sadi "I Simon Gregorčič Hib slnliMnioi rojstva | 15. Hklubra I!) l ij j Obiskal sem Tvoj obsoški dom, željan som bil ga ko pomlad brstičev — prinesel Ti pozdrav dolenjskih gričev'. Tu Tvo ih pesmi vpijal sem milino, prerokbe, upe, trpko bolečino; doživljal Te — krajine živi mit. O Bovec, Krn, Tolmin in Kobarid -planinski kraj! O draga zemlja, siješ ko smehljaj, utrgan Stvarniku v najlepši uri, vsa topla si kot ognja svit, ki ga bedeč pastir pred zarjo kuri; si več ko zemlja — si planinski raj! Kot v snu sem hodil božjo pot ob Soči, o pesnik moj, kot rahla mesečina v noči si šel z menoj in šepetail: Krasna si bistra hči planin... krasan je svet — sem tiho ti odpel — niz žlahtnih dragotin, vanj rože svojih pesmi si natkail. Zdaj v njem že spiš — kot žitno zrno v grobi, zdaj v njem živiš — kot on je živel v tebi! Pozdravljen, pesnik - in planinski raj! Pozdravljen cvet v dlani krnskih skal, ki čuvajo nad tabo neporušne. Pozdravljen sveti Lovrenc in Libušnje! O Simon, vem: kot ti bom posihmal v najvišjih sanjah hrepenel nazaj _ prepletal s tvojim svoj dolenjski raij. Strmel sem v Sočo. Vedi: še doseva lesket kristalov rodnega Triglava, še varje v sebi trepetanje speva, ki v hvalnici tožoči si ga pel: ki v hvalnici tožeči si qa pel: še išče jo bolest — in snubi slava. Pobožal valčke sem zeleno modre, lahno kot dragi deklici bi segel v kodre; jo pil — to žlahtno vino naše svete kupe — kot srkal bi iz nje si večne upe. Mehko so počivali mi pogledi na zemlji kjer počivajo nesmrtni dedi. Prisluhnil sem utripu rodnih tal: O Soča, Sava, Krka in vse naše reke, iz srčnih žil zemlje že dolge veke pošiljale blagoslovljeni val, poljubljate podnožje gor in skal; objemate naš dom od vsepovsod, skrivnosti stare skrivate v svoj prod, s šumenjem slave pojete v moj rod. Nai vas počivajo pokojni časi, na vas nebo dahniito je svoj svit; o varujte ga, da se ne ugasi! Bilo je jutro, pesnik moj, pa je iz jutra kot smrtni dih žarela težka noč. Planinski raj, objet v srebrnih gor obroč, tesnil je molk, pojila bratska kri, težil usode križ. Si morda Sočo čul v grom in piš, kako tožeče v zarjo hrepeni, kot roža rada legla bi pod Krn in nežno v cvete skrila bridki trn, ki z ranami ovenčal je zemljo. Morda si trudno vstal, šel na Libušnje brat maše, libere zadušne. Moj glas se v tvoje vpletal je prošnje: »O večni, glej naš dom! Razjasni zvezde mu temne!« Počivaj, pesnik, mir naj bo s Teboj, in z n imi, ki jih skrivajo gomjle, saj vas krope domače zvezde mile; vaš mrtvi stenj nam še žari v temo V rokah smo božjih. On bedi nad nami, Pastir rodov počiva med ovcami, spet v milosti pozdravil bo naš roj, da v božic dneve svetli bomo šli! In tvoja Soča ko dekle sijoča svoj spev iz raja bo čez skalni kras zapela v pesmi hva!"<>i med nas. Zazri se, Simon: jutra že cveio, -prisluhni, Pesnik: žalosti mrjo in z njimi smrt. V naš črni prt golobčki Tvoji oljke tko, bridkost polega v božji grob, mrliče večnost povezuje v snop, da polni z njimi žitnico rodov. V vstaijenjski zvon spreminja se naš navček: moliva zdaj — in upajva — in verujva — j goriški slavček! * * * I ^cpem *e kila1 zložena zai Gre- i gorčičevo proslavo v ljubljan-! skem dramskem gledališču v ponedeljek 23. oktobra in tedaj prvič javno recitirana'). lllllliiilllllllllllllllillllliil illlllllllllllllllllllllllll . Obletnica nadškofa Sedeja 10. oktobra je minilo 90 let, kar se je v Cerknem rodil eden največjih goriških goriških nadškofov dr. Frančišek B. Sedej. Bil je torej skoraj natančno deset let mlajši od pesnika Simona Gregorčiča. Prav je in spodobi se, da se ga naš list spomni kot moža, ki je več kot 25 let vodil nadškofijo v dtobrih in slabih časih in ki je v najhujših letih po vojni tako odljočno branil slovenske narodne pravice 'ali na Dunaj v Avgušlinej, kjer sem po štirih letih študijev [1878-1°82) dosegel doktorat sv. pisma. Vr~ nivši se v Gorico sem bil eno leto katehet v samostanu uršulink. Po smrti profesorja Štefana Kocijančiča sem postal suplent svetopisemskih ved starega zakona v bogoslovnem semenišču (1883), naslednje leto pa definitivni profesor. Koncem 1. 1889. sem se zopet vrnil na Dunaj v Avguštinej, kjer sem bil osem let dvorni kaplan in vodja bibličnih študijev. L. 1898. sem postal kanonik in župnik prvostolne1 cerkve v Gorici. Dne 21. januarja 1906. me je papež Pij X. imenoval za goriš-kega nadškofa, dne 25. marca istega leta me je dvorni župnik in škof Lavrenciij Meyer z asistentoma kard. Frančiškom Nai-glom, tedanjim škofom v Trstu, in ljubljanskim knezoškofom Antonom B. Jegličem posvetil za škofa. Tedaj me je usmiljeni Bog, da govorim s kraljevim psalmistom (ps. 112, 7-8), »povzdigni iz pi ahu ubogega in postavil med prvake svojega ljudstva.« Poslal sem naslednik sv. apostolov, naslednik mogočnih patriarhov o-glejskih in nadškofov goriških, izmed katerih se v cerkveni zgo- dovini najbolj svetijo Karl Mihael grof^ Attems, organizator naše nadškofije, Rudolf Jožef grof t-dling, ki se je bil za pravice katoliške Cerkve v bran postavil cesarju Jožefu II. in zato umrl v pregnanstvu, in vzorni kardinal Jakob Missiai. Prvih devet !et mojega škofo-vanja je preteklo precej mimo. Ali prihrumel je I. 1915. vojni vihar, ki je raizdjal našo cvetočo deželo tako, da še danes čutimo žalostne nasledke. Rane se celijo polagoma; dal Bog, da bi se ne obnovile. Ne bom opisoval tega. žalostnega dela svoje škofovske dobe. Omenim samo., da je bilo vsled zadnje vojne 94 duhovnikov naše nadškofije v pregnanstvu in da je od teti 30 tedaj umrlo. Vendar za dežjem mora sonce priti. Na razvalinah in podrtijah so vstale nove vasi, sezidale so se cerkve in župnišča lepša kot prej, novi zvonovi so zapeli iz visokih lin, vabeči vernike k službi božji: povrnilo se je kolikor toliko prejšnje življenje in redno delovanje. Tudi versko naravne vrednote, ki so bile zaradi splošne in divje vojne pri našem ljudstvu globoko padle, so se po požrtvovalnem in sistematičnem delovanju preč. duhovščine zopet dvignile: k versko-nravnemu preporodu so pomagali ljudski misijoni, redni poduk krščanskega nauka, krščanske bratovščine, Marijine družbe, prosvetna katoliška društva, katoliški listi in knjige, posebno pa Mohorjeva družba, čast in hvalai Bogu in vsem dobrim ljudem, da je zavladalo zopet krščansko življenje med našim ljudstvom«. Tem skromnim besedam bi morali dodati marsikaj. Omejimo se na nekatere važne stvari. Ko je bil ravnatelj Avgušlinejai na Dunaju, je sodeloval pri ustanovitvi prvega slovenskega kot. akad. društva »Danica«. Tista leta jte tudi mnogo potoval, šel je v Sveto deželo, na Francosko, v Italijo in na Balkan. Tudi znanstveno je veliko delal. Svoje spise je priobčeval v »Rimskem katoliku« in v »Dom in svetu«. Pozneje je napisail Simonu Gregorčiču lei uvod za »Joba«. Pozabiti ne smemo tudi njegovih velikih zaslug za nadškofijo. V teku 25 let je ustvaril mnogo trajnega. Predvsem moramo omeniti deško semenišče, kateremu je zgradil lepo in mogočno stavbo na zračnem prostoru za gradom. Po vojni ie ustanovih notranjo popolno gimnazijo, na kateri se je' poučevala slovenščina, in sicer ne po metodi za tuje jezike. Znameniti ld Sedejevi pastirski listi. V niih je obravnaval vsa pereča sodobna vprašanja, kot so: neločljivost zakona in rrvporoka (1906, 1923), papeško (1908): dolžnosti krščanskih staršev (19(W ljubezen do bližnjegai (1910), po-nosto prejemanje sv. obhajila (1911), moč dobrega in slabega tiska (1012), potrebe; pokore (1913), verski indiferentizem (1914), vojna in njene posledice (1916, 1919), duhovna obnova (1921, 1923, 1924), bratovščina krščanskega nauka (1929), zak> ,\ in vzgoja otrok (1930). Vse te pastirske liste odlikuje svež, poljuden slog in lahkota podajanja. Danes jih človek bere z enakim užitkom in pridom, kot takrat ko so izšli. Prištevati jih moramo med bisere slovenske nabožne proze in morda bi ne bilo napak, ako bi se našla založba, ki bi jih izdala v knjižni obliki. V marcu 1. 1931. je dr. Fr. B. Sedej slovesno praznoval 25 let-* nico svojega dela na nadškofijski stolici v Gorici. Bil je še trdnega zdravja in nihče ni slutil, da ga bomo isto leto že spremljali na Sv. goro k večnemu počitku. V oktobru 1931. je odstopil kot goriški nadškof in postal titulami nadškof v Egini. Pripravljal se je, da bi se preselil v domači kraj, a ni mu bilo daino. 28. novembra je na naglo umrl. Vest o njegovi smrti je bridko odjeknila po vsej slovenski zemlji. Malokaterega Slovenca je prišlo kropit toliko ijudi kol tega velikega nadpa-stirjai. Za zadnje počivališče pa si je izbral Sv. goro, kjer še sedaj prosi Boga in Marijo, da bi za njegov narod nastopili boljši časi. Nadškof dr. Sedej jc bil odločen mož, trden kot skala, ki se zlasti v nevarnih časih ni bal | prevzeti odgovornost za kako j resno in dailekosežno odločitev. Če je šlo za dobro in pravično stvar, se ni bal nikogar, temveč se je junaško postavil za pravico. Stalno je opozarjal vernike svoje škofije na nevarne zmote, katere je vedno imenoval s pravim imenom. In v tem je njegova veličina, ki ne bo obledela, dokler bo živel kak Slovenec. im Oprostilnice od vojne delovne službe Vsi moški prebivalci v občini Gorici, morajo do 31. okt. 1924. imeti izkaznico o vojni obvezni delovni službi. Veljavne so le naslednje iz- j kaznice: a) rumene za one, ki so podvrženi delovni službi. Te izkaznice morajo biti potrjene vsaki peti dan od delovnega vodstva; b) modre izkaznice za one moške, ki so zaposleni v podjetjih važ-nih za vojno; c) sive izkaznice za one, ki so trenotno i zavrnjeni; d) rožnate izkazni-! ce za one, ki jih je kak nem-! ški zdravnik spoznal za ne-: sposobne. Moški prebivalci Gorice, ki se po 31. oktobru ne bodo mogli izkazati z eno teh izkakaznic ob priliki policijske kontrole, bodo po najostrejših odredbah kaznovani pri vojnem sodišču. Vse ženske med 18 in 40 letom, ki se iz kateregakoli vzroka nahajajo v Gorici in nimajo otrok in zaposlitve, se morajo do 31. okt. javiti pri delovnem uradu na Corsu 32. Osebe, ki ne bodo ubogale te odredbe in ne bodo imele izkaznice delovnega urada, bodo kaznovane po odredbah vojnega sodišča. Prehranjevalni urad (Ufficio annonario) naznanja po višji odredbi sledeče: Živilske nakaznice se bodo od 1. novembra dalje izdale samo sledečim osebam iz nekontroliranih oziroma ne od nemških četah zasedenih krajev. 1) Delavcem kateri deluje v kontroliranih krajih ali pa v Nemčiji, ako ne dobivajo živil od druge strani. 2) Ženam in otrokom do izpolnjenega 14. leta pod točko 1 navedenih. 3) Starišem pod točko 1 navedenih ako je oče prestopil 65. mati pa 60. leto starosti. ' 4) Ženam, otrokom in starišem pripadajočih nemški ali italijanski vojski in domobranskim četam. Kmetovalci in kmetje bodo dobili živilske nakaznice samo, če bodo doprinesli dokaz o izvršeni oddani obveznosti. Vse druge osebe iz nekontroliranih krajev, katere so do sedaj dobivale živilske nakaznice, od 1. novembra dalje iste ne bodo dobivale več. ODPIHAN JE IN' ZAPIRANJE TUGO VIN. Goriški prefekt je odredil, da morajo biti vse blagovne in živilske trgovine v vsej pokrajini odprte po sledečem umiilku: Ob delavnikih, dopoldne od 8 do 12.30; popoldne od 14.30 do zatemnitve. Večerno zapiranje trgovin se ravna in spreminja, kakor se spreminja umi zatemnitve. Ob nedeljah m praznikih morajo biti pekarne, mlekarne ter sadne in zel en jadrne trgovine odprte od 8 do 11.30. Ob sobotah im ob dnevih pred praznikih bodo trgovine odprte pol ure več, kot navadno. Na Miklavžev večer, na Sveti, na Silvestrov ter večer pred Treiini kralji in pred Veliko nočjo pa eno uro več, kot navadno. V primerih, da se celotni delovni čas, ki je določen po umiku, ne ujema z urnikom, ki je bil določen s kolektivno pogodbo, se moraqo osebju plačati nadure. NOV NAČIN OD A JE PLINA Od 28. okt. dalje izdaja mestna plinarna gorilni plin v normalni modi v urah med 18.30 in 19,30. Vse druge dobave ostanejo nespremenjene. Misijonar t Mihael Klančnik Kdo ni poznal vedno nasmejanega veselega Štajerca misijonarja zlato-masnikai Mihaela Klančnika, Kot misijonar z Mirenskega Gradu je hodil kakih dvajset let po vsem Primorju in dvigal ob misijonih, duhovnih vt» jab, tndnevnicah in dragih posebnih slovesnostih in pobožnostih naša srca k Bogu. Ljudje so ga imeli povsod radi in on je tako vzljubil naše ljudstvo, da se je le silno težko poslavljal od naše dežele, ko so morali tudi lazaristi za pustiti Primorje. Kako zelo se je do zadnjega spominjal svojih znancev z Goriškega. Če ga je kdo v Ljubljani obokal, ji to bi! znn • »v* praznik ‘Iti takih prilikah je obujal prijetne spomine in se tolažil, da bo morda s>> med nas prišel in hodil po naših lir bih in dolinah po misijonskih poteh. Ne da se povedati, kako zelo gat je potrla vest, da so brezvestni ijudj« požgali in izropali samost:'n na Mi. renskem gradu. Vsi upi na vrnitev med nas so se mu zrušili, v molil ,j*. le še bolj za svoje ljubljene Primorce, da bi spoznali, kaj je Bogu vse S in kaj Bog obsoja, ter si tako za luž ti spet lepih, blagoslovjonih časov. Zdaj je prišla nepri&ukovaina vest, da je ta naš prijatelj in duhovni oče v Gospodu zaspal. Dne 23. oktobra je ob pol eni v 81. letu starosti, v 59. letu redovniškega življenja in v 53. letu miašništva zatisnil trudne oči. Po. kopali so ga 25. oktobra pri Sv. Križu v Ljubljani. Njegovim čč. sobratom izrekamo toplo sožalje k tej izgubi, njegovo dušo pa. priporočamo primorski duhovščini in vernikom v moli tev. Bog m/u bodi plačnik za vse dobro, M ga je napravil primorskemu ljudstvu! Vesti iz Trsta in okolice Trst? kot prehladni ir g za les Tržaško pristanišče, ki je zaradi svoje zemljepisne1 lege postalo eno najpomembnejših središč za morsko plovbo in trgovino Evrope, je pod italijansko vlado zelo mnogo izgubilo na svojem pomenu. Vendar pa, je gotovo, da bo ta izguba le prehodne narave. V prejšnjih časih je slonela gospodarska delavnost Trsta v glavnem na njegovi tranzitni trgovini. Odkar pa je Italija prc^ šla na stroge avtarkično gospodarstvo, se je naravno tranzitna trgovina zelo skrčila ter je v vojni postala skoraj brezpomembna. Posebna pozicija Trsta kot pristaniškega mesta je sllonela na tem, da je približno 60 odstot^ v vsega njegovega pristaniškega prometai odpadlo na inozemsL >>, dločim sta Benetke in Genova r mo 2 odstotka svojega proni ,.p namenila inozemskemu promeL. Trst je imel pred voino 100 starih izvoznih in uvoznih tvrdk in okoli 50 po vsem svetu raztresenih špedicijskih tvrdk. Če pregledamo pristaniški u-voz Trsta v zadnjem mirnem letu 1938., je bil Trst kot razkladalni frg za les v Italiji šele na petem mestu, kakor kažejo naslednje številke: V italijanskih pristaniščih se je v celoti raztovorilo lesa skupno 188.525 ton. Od tega v Genovi 59.993 Neaplu 29.365 Reki 18.822 Benetkah 16.031 Trstu 8.420 Bariju 5.204 Messini 3.379 Cataniji 3.k26 Savoni 2.690 Livornu 1.758 Palermu 1.737 Civitavechiji 1.573 Brindisiju 1.045 Cagliariju 680 Speziji 131 Anconi 95 drugih pristaniščih 32.859 Velik del uvoženega lesa je bil določen zopet za izvoz, ker izkazuje uradna; statistika za leto 1938. izvoz stavbnega lesa iz italijanskih pristanišč v višinj 105.585 ton. Pri tem ponovnem izvozu je bil Trst enako ko Reka v največji meri udeležen. Da je moglo mnogo manjše reško pristanišče prekositi tržaško, je bilo mogoče šele po zgradbi železniške zveze med Karlovcem in Reko, ki je Reko zvezala s hrvat-skim in madžarskim zaledjem. Do tedaj pa je bil Trst največje jadransko izvozno pristanišče za les in Trst je dbbival ves les iz karpatskih dežel, Hrvatske; Slo- venije in Transilvanije, še bolj je potegnila Reka na sebe lesni uvoz, ko je dobila Juooslavija del reškega pristanišča. Pomen Trsta za lesni promet pa ni bil le v uvozni in izvozni kupčiji. Les se je v Trstu tudi predeloval in v takšnih razvrstitvah, ki so ustrezale potrebam odjemalcev. V tem oziru si je Trst pridobil tako dober sloves, da tvorijo v Trstu običajne tržne uzance še danes podlago za lesno trgovino v Sredozemlju. V oficialnem italijanskem lesnem prometu je izraz »uso Trieste« čisto udomačen. Raipallski dogovor, s katerim je dobila Jugoslavija Sušak z e-nim bregom Rečice in bivše pristanišče Baroš, je Trstu povzro- KDOR SE BORI ZA KOMUNISTIČNO REVOLUCIJO, KO NAROD PREŽIVLJA ENO NAJTEŽJIH DOB SVOJE ZGODOVINE, SE NE BORI PROTI OKUPATORJU, AMPAK PREDVSEM PROTI LASTNEMU NARODU. C1RIL-METODOV A ŠO- LA PRI SV. JAKOBU PO- I RUŠENA. Pri zadnjem letalskem napadu na Trst je bila porušena šola, v kateri je bila nameščena privatna šola družbe sv. Cirila in Metoda, dokler ni bila oblastno prepovedana. Na to zadnjo slovensko šolo vežejo mnoge tržaške Slovence intimni spomini. Dejstvo, da je bil pri tem bombardiranju prizadet ravno slovenski okraj, je izzvalo obžalovanje pri vseh Primorskih Slovencih. Z/l POSLANCA V NARODNO OSVOBODILNEM SVETU je bil imenovan kot zastopnik Krasa znani veleposestnik in notar Abram. POGREB NA OPČINAH V soboto dopoldne je bil na Opčinah žalni sprevod za pokojnim dr. Geraldom Mose-rjem, nemškim svetovalcem za pravo na Reki. Žalne svečanosti se je udeležilo mnogo spo-štovalcev pokojnika, zlasti zastopniki nemških oblasti in nemške vojske. Žalni nagovor je imel okrožni vodja Pfeiffer, nato pa so položili vence zastopniki Vrhovnega komisarja, nemški svetovalec na Reki dr. Pachneck, spremni vodja dr. Messiner in okrožni vodja Pfeiffer. Dr. Gerald Mo- čil izgubo velikega dela njegove lesne trgovine. Beograjska vlada je dovolila sušaškeinu pristanišču tako ugodne prednostne tarife, da so prišle v interesno sfero Sušaka celo slovenske ■ lesno-nakladalne postaje, čeprav so bile Trstu mnogo bližje. Lesni uvod Trsta je trpel od prve svelovne vojne, ker je bil Trst odrezani od svotega naravnega zaledja, ki ga je tvorila bivša Donavska monarhija. Vendar je šel še do sedanje vojne znaten del uvoženega čezmorskega lesa čez Trst. Od 48.474 ion ameriškega in 7953 ton afriškega stavbenega lesa je šel znaten del v Trst, kjer se je v bližnjih velikih ladjedelnicah porabil za gradnjo velikih čezatlantskih ladij. (Po »tnlernationaler Holzmarkt«.) ser je bil na službenem potovanju zahrbtno ubit od partizanov. RA/TAVA TRŽAŠKIH UMETNIKOV. V nedeljo so odprli v tržaiški galeriji razstavo tržaških slikarjev. Odprtja, so se udeležili številni ljubitelji umetnosti. Razstavljajo slikarji Menk, Draga«.'Spmighcr. No vi j ui, Lucamo, Croato, Beltrame, Sofianopu-lo, Devetak, Dameo, Bastianutto, Fi-nazzer, Peric, Psachairopulo, Cucoli, Garzolini. Flaugnatti, Lucas, Timmel, Košuta. Simiid. Čebohin, Glamzmann, Oavailliieri, Zandegiacomo, Marabelli, KI od it" Capuzzo, Dailapiana, Dorbes, Baitigellii, Stracca, Laghi, Martignaigo, Černe, Spagnoli, Nydia Lonza. TATVINA SIRA. V ulici Madonna del mare so neznani zlikovci ukradli trgovcu Prelesniku 42 kg sira parmezana, Zlikovci so odprli vrata s svinjsko nogo. V GNEČI OKRADENA. 52 letna Albina! Filipiče k je bila okradena v gne-5i nai tramvaju, dobesedno oplenjena od neznanih žeparjev. Z MESOM SE JE ZADUŠILA Neko 34 letno gospo je te dni zvečer prepeljal avto v bolnišnico, kjer pa> je takoj umrla zaradi zadavi,jen,ja. Nesrečna žena je pogoltnila košček mesa^ ki se ji je zataknil v goltancu, kar je povzročilo n jeno san rt. KATEHETSKA RAZTAVA. V liifcl krščanskega nauka na Istrski cesti 57. se je preteklo nedeljo odprla zanimiva katehetska raz tava. Odprtju so prisostvovale mnoge cerkvene osebnosti. TRK DVEH AVTOMOBILOV. Na voglu Milanske ulice in ulice Filzi | sta trčila dva avtomobila/, pri čemer j je eden is,med voznikov dobil hude j poškodbe po nogah ter je bil težko ] poškodovan prepeljan v bolnišnico. Tudi obe vozili stat bili resno poSiko-| dovani. UTONIL V PRISTANIŠČU. V pristanišču, v bližini m-ola Sartorie, so J našli truplo nekega starejšega' moža. j Ugotovili so, da je to nek 70 letnik, j katerega istovetnost se ni mogla ugotoviti. Širite »Goriški list KMETIJSTVO : Želod bukev žir in divji kostanj za živino Ob pomanjkanju krme skušamo izkoristiti vse pridelke, pa tudi vse druge sadove, ki nam jih nudi zemlja sama. Želod, bukov žir in divji kostanj so taki plodovi, ki nam jih nudi naše gozdno drevje. Ko v septembru in začetku oktobra dozorijo in odpadejo, jih je treba samo pobrati. Vsekakor je vredno nabirati te sadove zemlje. Pravilno pripravljeni nam dajo dobro krmo za domače živali, posebno za prašiče. Hrastovi in bukovi gozdovi nudijo ravno zaradi želoda in bukovega žira prvovrstno pašo za prašiče. Nai ta način tudi najceneje izkoristimo gozdne sadeže, ker jih ni treba pobirati in pripravljati. Toda v naših razmerah gozdna paša skoro ne pride v poštev, posebno še v teh časih, ko živali niti v hlevu niso vame. Zato tem bolj priporočamo nabiranje. Želod, divji kostanj in bukov žir nabiramo oktobra in novembra meseca. Pri nas navadno pobirajo z rokami, le bukov žir, ki je bolj droben in je nabiranje z rokami zelo zamudno, grabijo z listjem vred, ga potem kar v gozdu prerešetajo in doma očistijo na rešetu in na čistilnicah za žito. Pri tem odstranijo lisijc, smeti in druge primesi ter ločijo dobre in zdrave plodove od slabih. Na ta način se da ponekod nabirati tudi želod. Z grabljami je mogoče nabirali bukov žir in želod le tam, koder gozdna tla niso porasla s travo, plevelom in gozdnim pomladkom in koder leži teh plodov veliko po tleh. Ponekod bi bilo možno te plodove klatiti na pogrnjene rjuhe. Ako je gozdno drevje obrodilo in ga v tem času sekajo, je možno plodove tudi trgati s posekanega drevja. V hlevu krmimo z zdrobljenimi plodovi v svežem in suhem stanju. Po hranilni vrednosti je suh želodov zdrob skoro enak hranilni vrednosti krmilne moke, le da vsebuje samo približno tretjino toliko beljakovinastih snovi. Zato ni primeren za mlado živino, ki ravno beljakovin rabi sorazmerno veliko. Pač pa je želod zelo dobra krma za živino v pitanju. Posebno je priporočljiv za prašiče1, ki jih pitamo. V teh časih rede prašiče prav pogosto tudi najmanjši obdelovalci zemlje, ki niso pravi posestniki. Večinoma skušajo na najeti zemlji pridelati za vzrejo nujno potrebno krmo, skrbno izkoristijo vsako bilko in vse kuhinjske odpadke. Za take rejce bo želod, kostanj ali bukov žir morda najvažnejši pripomoček za pitanje. Želod daje zelo trdo in okusno slanino, prav tako kostanj, dočim bukov žir povzroča, da je slanina rumenkasta in mehka. Zalo bukovega žira zad- Jerzy Žula^ski: 52 l/la srebrni obli Izgubiti nisem smel niti trenutka. Priklenil sem voz z verigo ob. skalo, ga nepredušno zaprl z vnanje strani in se začel s Tomom na hrbtu sp-, njaiti po pečinah. Svoj živ dan, kolikor se spominjam, še nisem doživel tolikega strahu. Z nogami in z desnico sem se oklepal preperelih skal, z levico sem držal dečka, ki ga je kar jemalo od strahu; spodaj divje, spenjeno morje, ki je šele začenjalo besneti, nad mano dež in oblaki, sipajoči strele. K sreči me je skalnati rob varoval pred neposrednim^ napadom viharja, da ni bilo tega, bi bil brez dvoma s skalovjem vred, ki ga je bu rja drobila in razsipala naokoli, zgrmel v prepad. Moj strašni položaj je še poslabšal nemir zairadi voza, ki sem ga bil ostari 1 spodaj. Če bi valovi pretrgala verigo in odplavili voz s seboj, ali če bi ga razbil i ob čereh, da če bi pokvarili samo motor, bi bila s Tomom izgubljena, saj peš, brez živeža. brez zavetja pred mrazom bi nikoli, voč ne prišla do doma. Toliko da sem se dokopal do mesta, kjer sem se mogel pošteno opreti z nogami, pa sen] položil Toma pod pečino, ga d<-bro pokril in privezal, da bi ga vihar ne odnesel. Nato sem se spustil nazaj k morju, da bi krepkeje priklenil voz Po velikih težavah se mi ga je naposled le posrečilo zavleči v razpoki', kjer je bil na varnem pred valovi. Nekaj ur sva preždela pod skalo, čakajoč, da se neurje izdivja. Deček se je ves oplaišen privijal k meni in me jokaje izpraševal, čemu sva hodi la semkaj. Kako naj bi mu bil odgovoril, saj še danes ne vem, čemu ZiO d ja smo prišli na Luno. Ker me je izučilo, sva si na povratku previdno izbrala pot precej viš’ nad morsko gladimo. To pa je bilo tudi prvič in zadnji'-, da nama je na najinih izletih grozila resna' nevarnost. Drugače je bilo vst,. lej veselo in brez posebnih prigod. Imeli smo tudi velik, močan čoln. Električni motor, ki bi bil moral svoje čase služiti nesrečnima bratoma Remogneroma, sva s Petrom popravila in montirala v čoln, da bi gonil vijak. Čoln smo uporabljali pri ribarjenju, s Tomom pa sva včasih ob mirnih dopoldnevih ali večerih (seveda lun-skih) sedla vanj in še podala na odprto morje. Na enem teh izletov sem odkril na moč zanimiv otok. Že od daleč je nje- nji mesec pred klanjem svinjam ne polagamo. Divji kostanj je po hranilni vrednosti podoben želodu, bukov žir je celo boljši, ker oluščen vsebuje do 25% olja. Želod vsebuje tudi škodljive snovi, ki otežkočajo prebavo. Divji kostanj deluje podobno, razen tega je tudi grenkega okusa in nekaterim živalim ne gre v tek, dokler se ga ne navadijo. Posebno škodljiv, celo strupen je lahko bukov žir; vsebuje strup fagin, ki je zlasti nevaren konjem in drugim kopitarjem; . zato je treba pri krmljenju previdnosti. Pokladati ga smemo v manjših količinah vedno pomešanega z drugo krmo. Koliko kilogramov suhega zdroba smemo dati posameznim živalim na dan, nam kaže naslednja razpredelnica: svinje: želod 2—3 kg; div. kostanj 1.5 kg; buk. žir 1 — 2'A kg; voli: želod 3 kg; div. kostanj 2—4 kg; trA žir 2 kg; m. krave: želod 2 kg; div. kostanj 1—2 kg; buk. žir 2 kg; konji: želod VA kg; div. kostanj 2 kg; buk. žir —. Da bi zmanjšali škodlljivost in odpravili neprijeten grenak okus, ki ga ima posebno divji kostanj, ga ponekod pred uporabo namakajo v mehki vodi (deževnici) ali ga dobro prekuhajo in vodo odlijejo. V prvem kot v drugem slučaju pa se izperejo poleg škodljivih tudi hranilne snovi. Zato je najboljši tretji način pripravljanja krme, kjer je plodove treba zdrobiti in jih potem samo parimo. Parjeni zdrob pomešamo s parjenim krompirjem in drugo krmo. Posebno je priporočljivo mešati s krmo, ki pospešuje prebavo, kot n. pr. pesa, repa ali kisla krma. Dobro je primešati nekaj nekuhanih otrobov ter dodati nekaj živinske soli, kar okus znatno zboljša. Tako pripravljena krma je dobra ludi za kokoši. Zdrob priporočajo tudi za ovce in koze. Smemo ga pomešati med rezani-co do Vi kg na dan na glavo. Posebno jim prija po vodeni krmi oli vlažni paši. Divji kostanj uporabljamo kot zdravilo za živino proti driski. Želod, divji kostanj in bukov žir je treba dobro posušiti, da se ne pokvari. Sušimo v sušilnici, na peči, na soncu ali tudi samo na zraku. Vendar pri počasnem sušenju ne smejo plodovi biti v debelejših plasteh in treba jih je pridno mešati. Posušene plodove je hraniti na suhem zračnem prostoru. Posebno rad se pokvari bukov žir in tako še poveča nevarnost za živali, ki jih krmimo z njim. Pri pazljivem ravnanju s plodovi, pravilni pripravi krme in u-merjenem pokladanju se nam ni bati slabih posledic. Lahko pa si s temi gozdnimi sadeži prihranimo marsikak izdatek, še bolj važno pa je, da si priskrbimo dobro krmo in da zlasti svoje prašiče čim bolje dopitamo. Odgovorni urinih: T>r. Milan Komar .Gorica gova oblika zbudila mojo radovednost. Vsii otoki, kii sem jih poznal do-sihmal, so bili bodisi vulkani^ štrleči iz morja, bodisi vrhovi obročaistih gora, ki jih je zalila voda>. Ta otok pa se in;i je dozdeval že prvi hip> ostanek zemlje, ki jo je preplavila voda. Bil je obširen in ploščad, le na jugovzhodni strani se je dvigala veriga nevisokih gora, iv,pranih od večnih vetrov in nalivov. Bregovi so bili strmi, razjedeni od vatlov, dočim je bilo morje daleč naokoli tako plitvo in polno sipin, da je biilo težavno pristati celo z našim čolničem. Kraj je bil zanimiv, kar nič podoben drugim pokrajinam na Luni. Presenetilo me je zlasti čisto drugačno rastlinje; ni bilo tako bujno kakor drugod, bilo pa je zato nenavadno rar/moliko. Na tem neznatnem kosu zemlje sem naletel le na kake tri ali štiri grme, ki sem jih že poznal, zate pa na nešteto rastlin, Id jih drugod ni. Vse so bile krmežljave in zaostale, Ogledal sem jih in bilo mi je, ko da usiha pred mano malone izumrlo pokolenje, ki je tu še ostalo kdo ve kako, da bi pričalo o življenju, kakršno je billo tod v sivih davninah, takrat iko je bila zemlja tam, kjer je danes morje. Podobne misli so me obšle ob pogledu nai živali s tega otoka. Mnogo jih ni bilo, a vse so bile drugačne ka- kor tirate, ki sem jih dotlej poznal. Ne-kii/j klavemegia im starikavega je bilo v njihovih telesih in njihovem obnašanju. Lezle so iiz brlogov vse ne bogijeme in zakrnele in me gledale razumno, previdno in brez strahu. Se. le pes, ki sem, gai bil vzel s seboj, jih je oplašil. Zapodil se je mednje, pa so se mu poskrile, nekam žalostno in srdito sopihajoč, iti to hropenje je bilo edini glas, ki so ga mogle spraviti iz sebe. Tom; je bil z menoj, kakor vedno. Vsemu se je čudil; zaostajal je za mano, ker je zdaj brkljal med raznobarvnimi kamini iin školjkami, zdaj vohal dišeča zeli, ki so po razvrstitvi listov spominjale na pozemeljske cvetice. Bil sem kakih deset korakov stran, ko me je poklical: »Striček, pridi in poglej, kake lepe palice!« Vrnil sem se in videl, da deček sedi na kupu belih, tenkih, dolgih kosti; ogledal sem si jih, pa jih nisom mogel pripiisaiti nobeni lunski živali, ki jih poznam. Na tleh je ležal predmet, ki je pritegnil vso mojo pozornost: bil je kos surove, na eni strani že hudo obrabljene bakrene plošče, ki je bila še najbolj podobna nožu. Ves sem bu prevzet: če je ta predmet res umetno obdelan, potem imam v rokah dokaz, da so na Luni svoje dni, že davno-pred našim prihodom, živela razumna bitja. Spomnil sem se tistega mrtvega mesta na Morju nalivov, ki je bilo krivo' Wcodbellove smrti. Takrat smo os‘.a-viii za sabo tiste pečine ,tako varljiva podobne razvalinam, ki so morda pokopale pod sabo nekdaj cvetoče življenje, in se nismo prepričali, kaj so prav za prav bile: prečudna igrača prirode ali skelet mesta iz davnine. Zdaj pa sem spet zadel ob nekaj, kai je več kakor namig, da so tu nekoč živela razumna bitja. Obredel sem ves otok vprek in šir, stikal po votlinah ob vznožju gora, a vseeno nisem mogel najti ničesar, kai bi nedvoumno potrdilo mojo domnevo. Res se mi je dozdevalo, da sem v tej ali oni votlini zadeil ob sledove smotrnega dela; na bregu majhnega jezera sem našel dvoje, troje koncev okamenelih korenin, ki so imele nekake zareze; nasip, ki je silil potoček, da je tekel v jezero, je bil' na oko umetno Igraj en; skale so ležale druga vrl druge kakor ostanki porušenega zidovja' — vse to pa je, utegnilo biti tudi' delo slučaja ali nerazumnih, a bistrih živali. Saj na Zemlji, na priliko, bobri grade prav zanimive stavbe. (Nadaljevanje sledi.)