Leto IX, ft«. 288 b Ljubljana, sobota 8. decembra 1928 Cena 2 Din t^r-* mocCnb Um ij—, ta Dir Oelaat po tarttu. (Jredniitvo i U«fc»1«r\a, KiuiiuTt oiica itev $/l T«Mon kt 1071 in tXo«, ponoči tudi It. «0^4. ■•kapi«! •• «■• trajaj«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UaMjM«, m *L s«- — Telefon k. sofk IMakt Uubltani, Prc*ar» ta. 4. — Telcton It. i^a Podrntoid: Marfbar, Alctn idrava k. 1} - Cdte, Aleksandrova cesta 1 Cek. zavod« : Lhab> 11.&4J - Praha tiaio ;t.ito. Wten, Nt. Prihodnja redna številka «Ju-tra» izide v torek zjutraj. Ljubljana, 7. decembra. Ko je med vojno Avstrija začutila v Zagrebu in na Hrvatskem nacijonalni odpor, so vojaški krogi uvedli velikopotezno akcijo za uvedbo miiitaristič-nega režima v hrvatskih krajih. Biio je to v času ko je srbska vojska prvič prekoračila Savo in ko so nacijonalni elementi v Sremu oduševljeno pozdravljali srbske čete ter otvorjeno dokumentirali svoje «veleizdajniško» razpo-ložeje. Vojaške oblasti so — treba je priznati — upravičeno — trdile, da civilna uprava nima niti dovolj volje, niti dovolj energije, da obvlada pretečo nevarnost Zahtevale so, da preide vodstvo poiitčne uprave v roke vojaštva. Takrat je bila avtoriteta vojske nad vsemi. Avstrija je branila svojo eksistenco. Srbi in Hrvati so ji bili le »podaniki* — in vendar: Budimpešta in Dunaj sta končno odklonila zahtevo vojskovodij in zakon je ostal formalno v veljavi. Tako ie bilo v vojnem času. A ko so na Hrvatskem pred 20 leti dvignili svojo glavo «veleizda.iniki» ter je vsa dežela gorela v odporu proti avstro-madžarskemu nasilnemu režimu, se je Avstrija upala sicer sistlrati sabor ter izročiti vodstvo ce'okupne uprave v deželi komisarju Čuvaju — generala si na stoMco bana ni upala postaviti. Nikdar, odkar so bile v Evropi uveljavljene ustavne garanc;je. se še ni zgodilo, da bi bMa v prečanskih kra'ih izročena upravna ob'ast v roke aktivnim oficirjem! Tudi v Jugoslaviji, pri vsem notranjem neredu ki smo ga moral; že prebroditi. n;ti takrat, ko ie bila komunistična opasnost resnična in velika. Priti je moral na krmilo Vukičevičev hegemonistični režim, da so se — najpr-vo v Makedoniji — pričeli rušiti osnovni temelji evropskih upravnih principov. Ob 10 letnici države, v trenutku, ko stoji na če!u vrhovne državne uprave »največji Slovenec*, pa smo doživeli. da ie bila ena od najnaprednejših pokraj;n. od nekdaj zaščitnica ustavnih pravic izročena komandi aktivnega oficirja, ki ie po sili vojaške discipline zopet ie podrejeni organ svojih višjih vojaških instanc! Ce si predoč:mo vsa ta dejstva, se ne bomo čudili ogorčenju in razburjenju. ki je zavladalo na Hrvatskem. Ukrep dr. Korošca občutijo ne le Hrvati, temveč vsi prečani. ki jim še ni zamrl zadnji občutek za državljanske svoboščine in za ustavne pravice, kot poniževalno izzivanje, kot pretnjo s pestjo, kot poskus, da se zakonit političen po-kret zaduši s protizakonitimi sredstvi, kot dokaz, da je edini odgovor, ki ga znajo dati vlastodržci na najusodepol-nejša vprašanja našega narodnega in državnega življenja — groba s:la Imenovanje g. Maksimoviča je v dam situaciji največji politični in državniški zločin. G. Korošcu ie uspelo, da je duš-Ijivo in neznosno atmosfero zastrupil z novimi otrovnimi plini. Naprtil si je s tem strašno odgovornost, ki jo zaman skuša, posredno in neposredno, odvaliti od sebe. V svojem lastnem listu namiguje, da ni ravnal prostovoljno, temveč prsi jen. Kako strašen, a obenem kako prazen izgovor! G. Korošec je minister notranjih del. v katerega delokrog spadajo imenovanja velikih županov Brez njegovega predloga in podpisa ne more biti niti Zrelec upokojen, niti polkovnik Maksi-movič imenovan! G. Korošec je predsednik vlade Brez njegove vednosti in njegovega izrecnega pristanka ne more biti izvršen noben ukrep, ki tako g'oboko posega v najobčutnejša politična in državna vprašania. kakor posega militarizacija uprave v eni najvažnejši pokrajin. Izgovor, da g. Korošec ni prostovo'jno pristal na imenovanje gospoda Maksimoviča je naravnost strahovita samoobsodba g. Korošca ne le kot ministra, temveč še bolj kot državnika in še najbolj kot moža. Kdor v najusodnejših trenutkih nima moškega poguma zastopati, kar za pravo spozna, ta ni vreden biti vod:teli in odstranitev takega moža iz javnega življenja je postulat zdrave pol tike. V ostalem je dovoli znakov, ki kažejo. da izgovor g. Korošca ne drži. On je dobro vedel, kai dela, premišljeno je s pestjo udaril Hrvate in vse prečane v obraz, zavestno ie vršil posel eksponenta one obupne in nesrečne grupe okrog g. Vukičeviča. ki je že pred meseci postavila alternativo, da nai vrag vzame Jugoslavijo, če v njej ne morajo b:ti absolutni gosoodarij b°ograjski he-gemonisti S slovenskega stališča ie dejanie g Korošca Še posebno tragično in usodenolno Poostravati nasprotstva med Beogradom in Zasrrebom. fačati razdiralne sile ki tako z'okobno rušiio eksistenco same države, znači streči Slovencem in Sloveniii po živH*ntn Ali ni več nobene?* treznega rodoljubnega č'oveka v SLS ki bi una' dvigniti svoj glas ter zakričati: Stoj nesrečni mož! Vodiš nas vse skupaj v pogubo! Z „obznano" proti Zagrebu! Sklepi ministrskega sveta. - Prepovedani shodi KDK na Hrvatskem. - Pred novimi spremembami v Zagreba Beograd, 7. dec. p. Nocojšnja »Pravda* objavlja informacije iz vladnih krogov, glasom katerih je vlada na sinočnji seji med drugim Sklenila: 1. Proti vsem, ki so se udeležili de-monstracij 1. decembra v Zagrebu, se uporabi zakon o zaščiti države. V smislu tega zakona naj se razpustijo vse one organizacije, ki so s temi demonstracijami kompromitirane, odnosno so se ž njimi solidarizirale. 2. Vse politične izjave, objavljene potom tiska ali izrečene na shodih, pridejo pod udar zakona o zaščiti države. V kolikor so pri tem udeleženi narodni poslanci, bodo izročeni rednemu sodnemu postopanju. 3. Zakon o zaščiti države se ima sploh uporabljati proti vsaki sistematični pro-tidržavni akciji posameznih skupin. Na podlagi določb tega zakona bo ocenjevati tudi akcijo KDK v narodu in Izjave voditeljev KDK. Ker vodi KDK tudi akcijo v inozemstvu, naj se zakon o zaščiti države izpopolni s tem, da se tudi inozemska propaganda postavi pod udar tega zakona, 4. Nezanesljivost hrvatskih sodišč naj se odpravi s pojačanjem disciplinarne odgovornosti sodnikov, zlasti z ozirom na dejstvo, da sodišča razveljavljajo vladne konflskacijske odredbe In ne izvajajo dovolj rigorozno zakona o tisku. Zagreb, 7. decembra n. Danes dopoldne so se sestali v sabornici vsi oni člani vodstva KDK, ki so stalno v Zagrebu. Prisotni so bili dr. Maček, Svetozar Pribičevič. Preda-vec, Vilder, Demetrovič. inž. Košutič in dr. Krnjevič Seja je trajala do pol dveh popoldne. Na njej so razpravljali o poostrenih ukrepih, ki Hh je začela vlada Izvajati poslednje dni proti KDK. Razen protizakonitega imenovanja polkovnika Maksimoviča za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu, in imenovanja generala Tomiča za div. gen. v Zagrebu kažejo tudi prepovedi zborov KDK. da je začel režim izvajati že napovedane ostrejše ukrepe. Danes je vodstvo kmečko demokratske koalicije dobilo brzojavko iz ViroviHce in Slatine, da so tam prepovedani veliki zbori kmečko demokratske koalicije, ki so bili sklicani za nedeljo Shode je prepovedalo mipistrstvo notranjih del. Čeprav jih je bil sreski pogla-var dovolil Dr. Bedekovič se vrne v Zagreb Beograd, 7. decembra r. »Vreme« poroča, da }e včeraj dospe! v Beograd upravnik mesta Skoplja dr Janko Bedekovič. ki ie bil popoldne sprejet od pomočnika notranjega ministra Zike Laziča Kakor znano. Je dr. Bedekovič meseca januarja 1. 1925 izvedel Obznano nad HRSS in izvršil Aretacijo njenega predsednika. Ko se Je zadm4e d,ni pričelo govoriti o uporabi ostrih ukrepov proti Zagrebu, se je trdilo, da bo za šefa zagrebSke policije imenovan dr. Bedekovič. Zagrebška policija se zamenja z orožnrštvom Beograd, 7. decembra r. »Vreme« piše, da »e je včeraj v dobro poučenih krogih trdilo, da se bo sedanja policijska straža v Zagrebu zamenjala z orožuištvom. Na pristojnem mestu te vesti še ne potrjujejo, temveč izjavljajo, da se za sedaj ne bodo izvTšile izpremembe v zagrebški policiji, dokler novoimenovani veliki župan ne ugotovi, kakšen je položaj. Vsi, ki so kakorkoli zanemarila svoje dolžnosti, bodo zamenjani i ljudmi, ki bodo znali strogo izvrševati službo. Tedaj šele se bo rešilo tudi vprašanj« zagrebške policije in če se bo ugotovilo, da ne vrši svojih dolžnosti, bo morda nadomeščena z orožništvo m. Zagrebški oblastni odbor ne priznava polkovnika Maksimoviča Važni sklepi včerajšnje seje oblastnega odbora. — Pritožba na Državni svet. — Dr. Maček o posledicah sklepov oblastnega odb Dra Zagreb, 7, dec. Ob 13.30 je izdal zagrebški oblatnj odbor sledeči komunike: Odlastnl odbor zagrebške oblasti je na svoji današnji se»- ugotovil: L) llsfavr (čl T'rbpn'1?. Ker so nekateri dopisniki izvenza-grebških listov hoteli dobiti od niega kako izjavo, jim je obljubil, da bo storil to popoldne. Zagrebški novinarji pa co sklenili, da ne gredo k polkovniku Maksimoviču in tako je nopo'dne dal *vojo izjavo samo zastopnikom beograjskih listov. Kai nravi ..Politika" Beograd, 7 dec. r. »Politika* piše, da je upokojitev zagrebškega velikega župana Zrelca, imenovanje artilerijskega polkov* nika Maksimoviča na njegovo mesto ter premestitev komandanta savske divizije ge« geraia Uzim=Mirkovida v Skoplje izzvalo splošno imervadenje v vseh političnih kro g:h. tudi v vladni večini in pri njenih še* fih, izvzemši dr Korošca. Politični krogi izjavljajo, da ta prva «od1oena poteza* dr. Korošca ni bila srečno izbrana, ker se po» ložaj ž nio niti malo ni zbolišal. Nasprotno je bilo včeraj razpoloženje duhov tako. da ie vzbujalo vtis. kakor da ie kriza vlade neizbežna. Imenovanje vojaka za vršilca dolžnosti velikefla župana pomen ia vseka« kor prejudiciranje vsega razvoia in teženj, z drugimi besedami, vsaj za sedai omejitev možnosti za dosego sporazuma Razen tega se s tem vpleta vojska v sluh položaj na razvneter terenu, na katerem ie kliub eks» epsom ekstremnih elementov vživala večje »Snip mjBSA jo^otj efuuAojsods tn aruBdmrc državna ustanova. Odpor davidovičevcev še ni likvidiran Celodnevna mrzlična posvetovanja. - Skoro vsi ministri v avdijencah. - Odločitev odgodena do ponedeljka Beograd, 7. decembra p. Politični krogi soglasno ugotavljajo, da snočnja seja ministrskega sveta ni dosegia svojega namena in ni rešila glavnega vprašanja, t j. nezadovoljstva demokratske 9tranke s splošnim političnim položajem. Demokrati markirajo to nezadovoljstvo v prvi vrsti s svojim protestom proti imenovanju polkovnika Maksimoviča za velikega župana v Zagrebu in proti upokojitvi svojega pristaša dr Zrelca. Te proteste so na snočnji seji vlade tolmačili demokratski ministri. Dr. Korošec je presekal nadalnjo razpravo o tem vprašanju na ta način, da je zaprosil demokratske ministre, naj mu v sporazumu z Ljubo Davidovičem pred-lože točno formulirane zahteve Davidovič" je zato za danes dopoldne sklical sejo. Demokratski ministri so o tem takoj poročali Ljubi Davidoviču, ki je zaradi važnosti predmeta sklical za danes dopoldne sejo vodstva demokratske stranke, na kateri je postavil sledeči dve zahtevi: 1. da naj se razveljavi imenovanje polkovnika Maksimoviča za velikega župana v Zagrebu, ker je protizakonito, 2. da naj se brezpogojno revidirajo dosedanji odnošaji v vladi, ker demokratska stranka ne more nositi dalje odgovornosti za vlado, ako se ne iz-, polnijo njene zahteve po večjem vplivu. Davidovič je imel po konferenci daljši sestanek s predsednikom Narodne skupščine Ilijo Mihajlovičem. Pred odhodom iz Narodne skupščine so ga obkolili novinarji in ga vprašali, ali je spor zaradi imenovanja Maksimoviča že likvidiran. Davidovič jim ie odvrnil: »To vprašanje še ni likvidirano. To lahko svobodno javite Pismeno sem danes obvestil dr Korojšca, da tega vprašanja ne smatram likvidiranega. O njem bomo še razpravljali. Za jutri skli- čem sejo glavnega odbora.* »Radikali trdijo, da ste vprašanje imenovanja polkovnika Maksimoviča vtaknili v žep,« so ga opozarjali novinarji. »V tem se hudo varajo,« je odvrnti Davidovič: »Tu ne gre za vprašanje županskih mest, marveč za vprašanje sistema. V ostalem me ne izprašujte več, ker se mi mudi. V ponedeljek bo sklicana seja demokratskega poslanskega kluba.« Doznava se, da je Ljuba Davidovih v svojem pismu izrecno opozoril predsednika vlade, da vprašanje, ki ga je pokrenila demokratska stranka, še nI rešeno in da je zaradi važnosti celega vprašanja sklical sejo poslanskega kluba. Demokrati, ki so popoldne posvetovanja nadaljevali, so nocoj izjavljali, da gre njihovo stremljenje za tem, da se otvori kriza vlade. Tudi nocojšnja Pravda« obtožuje Davidoviča. da izziva krizo. V najbolj neprijetni situaciji je dr. Korošec, ki očividno ne ve, kaj bi storil. O resnosti poožaja pričajo tudi številne avdijence. ki so se darfes vrstile na dvoru. Kralj je sprejel dr Korošca, ministra vojske generala Hadžica. ministra za agrarno reformo Dako Popoviča. ministra Kujundžiča, zunanjega ministra dr. Voio MarinVoviča, ministra za šume in rude Pero Marko-viča in ministra za poljedelstvo Vlado Andriča. Grožnje radikalov davidovi-čevcem. Beograd, 7. dec. p. Radikal ski krogi označujejo nocoj situacijo za kritiv.no ter plašijo demokrate, da bodo v slučaju, da izzovejo krizo, iztisnieni iz vlade, ki jo bodo prevzeli vukičevičevci in klerikalci, češ tudi taka vlada razpoa-ga v okrnjeni Narodni skupščini z večino. Vojske ne bi smeli vpletati v politiko Včerajšnje izjave Svetozarja Pribičeviča. — Med vsemi prečani ni človeka, tudi ne oiicirja, ki bi mu režim zaupal Zagreb, 7 decembra n Danes popoidue ob 2. je Svetozar Pribičevič sprejel novinarje in jim med drugim izjavil: Beograd je z imenovanjem polkovnika Maksimovača pokazal, da po njegovem mnenju na Hrvatskem, pa tudi ne v kakem drugem prečanskemu kraju ni človeka, ki bi bil sposoben za velikega župana v Zagrebu. Nitj eden Srb, Hrvat anjijnja in ko v Romuniji ves narod v 10 letu uiedinjenja prireja zabave in se veselj nad izpremembo režima, ravna Beog ad s Hrvatsko kakor s kakim okupiran m področjem Ali je mar to kaj drugega kakor okupirano nzem'je. ko spričo tolikega števila Hrvatov in Srbov, odiičnsh in sposiibnih mož za vsak poklic gotovo tudi za mesto velikega župana, pošiljajo srbijanskega polkovnika za vršilca dolžnosti vePkesa žuo^na. Že s stališča same vojske ie to brezumnost. Za vse to, kar se bo v bodoče dogajalo v Zagrebu itn v zagrebški oblasti, bo nosiia odij naša vojska in ona bo za vse to odgovarjala. Ona vojska, kj bi morala stati visoko nad vsemi strankami, nad vsemi akcijami in nad vsemi pokreti Pravijo, da ča Maksimovič spoštoval zakone, toda Kako jih naj spoštuje, če sam ne ve. kaj pravi zakon! Ce bi on hotel spoštovati zaK<«ne, bi moral takoj reči, da ne sprejme tega mesta, ker je bil j>ostav!jen s teptan tm zakonov.« »V ostalem pripravlja s tem imenovanjem sedanja v'ada dr. Korošca diktanro. Prvi začetek je bil storjen z imenovanem častnika za velikega župana v MakeJo«;ji, zdaj pa je prišla na vrsto tudi Hrvatska. Po sta tisti dve pokrajin:, kj in Jji«ašmi n.T>graiski režim najbolj čisla Preo >v ;d «hodov obstoja do sedaj samo v dvea državah, v fašistični Italiji in v Španiji.« l'rib;čevič je zaključil: »V 'lan^.iiji /Pomiki« čitam, da je dr Korošec spoi„A?! na Konferenci, ki io je imel 7 Vučem ;n Davidovičem. da je bilo do sedaj dt >ti dr. Mačku in meni vloženih 30 tožb iskreno moram priznati, da se mi ni. ko sem hrvatskemu saboru izročil predlo.; t-a uje-drnjeirie z Beogradom, niti sanialo da b >m 10-letnico ujednjenja slavil s rožb.Tni. Nadejam se. da vlada ne b" unrkniia teh tožb in da se bomo še videli prtd sodiščem«. Sodba inozemskega Ma o razmerah v naši državi Ugledni angleški listi zelo ske?i'čno presojajo situacijo in priznavajo upravičenost hrvatskih zahtev dogodkih v naši državi ter ugotavlja ob koncu svo'ih izvajanj, da mora mlada kraljevina SHS ostati zedinjetia zato. da bo močna, ker zahtevajo to zunanji problemi, ki se moTe;o rešiti dostojanstveno in miroljubno le tedai, ako se prej reši;o notranji oroblemi Zaradi tega bi morala duhovnik dr Korošec, ki zastopa v vladi s'ovensko pokrajino in dr Spaho. ki zastopa v njej muslimane iz Bosne, bolj kakor kdo drugi razumeti hrvatske aspiraci;e ter iim zado-volzilti. v resnici ne more biti vel kardgovc voliti, v kolikor so legitimne. Izrecno pov-d^rjaj da biroslavija v re-srrci ne more bit/ velika Srbija. Zagreb, 7. decembra r. Z dogodki v Jugoslaviji se bavi mnogo tudi svetovni tisk. Londonska politična revija »The N e a r Flas ant India« je objavila te dni daljSe poročilo o notra-niem položaju v Jugoslaviji, v katerem ugotavlja, da so revolverski streli Puni.še Račiča 20. juniia izvršili več. kakor je nameraval ker so odkrili z?lo grde okostnjake v jugoslovenski omari. Državniška sposobnost srbijnncev ni bila nikdar na visoki stopnji. Ako b; bila. ne bi Brisan' vstopili v svetovno vojno na strani centralnih oblasti. • .The New-York Herald Tribu-n e« ie objavil obširno poročilo o dogodkih ! decembra v Zagrebu ter ugotavlja, da Hrvati še n<;so pozabili strelov 20. junija v Narodni skimSčini, ki so prinesM s-^rt trem Hhovlm vodite!!em. med niimf Stjeorvmi Radiču ter ranili tri druge hrvatske poslan-ce Francoski levičarski list »L' Euvre« je tstotako objavil daljše poročilo o poslednjih Načrt zakona o ve!e*>osestvi!i Beograd, 7 decembra p. Nocoj Je imel se?o skupščinski odbor, ki razpravlja o zakonskem naftrtn slede veleposestev. Govorili so posl dr. Ribaf. Vnjič ia dr. Moser. Odbor bo koncem seje prišel do načelnega glasovanja. Dr. Beneš ne bo itemisijoniral Pred poravnavo konflikta med dr. BeneŠem in agrarci. — Važne avdijence pri predsedniku republike. — Izprememb v vladi za sedaj .ne bo Praga, 7. decembra h. Vesti o nameravani demisiji zunanjega ministra dr Beneša je objavila tudi »Vossische Zei-tung« čije praški poročevalec ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom. »Vossische Zeitung« ovija, da bo m:ni-ster dr BeneS 10 decembra nastopil krajši dopust, ki ga bo preživel v Franciji in s katerega se bo vrnil 20 decembra. Dahe javlja isti list. da je predsednik republike sprejel poslanca Sta-njeka in da so se uredila nasprotstva med agrarno strankp in dr. Benešem. K temu doznava vaš ooročevalec. da dr. Beneš ne .namerava podati ostavke. Predsednik republike re po volitvah konferira! o političnem p;»ložaju samo z zastopnikom ministrskega predsed- nika. mons. Sramkom, povabil pa Je tudi koalirane steanke, naj pošljejo k njem svoje zastopnike. Včeraj in predvčerajšnjim ie zasedal izvršilni odbor agrarne stranke. Soglasno ie bil bivši minister Stančk poverjen z nalogo, da odide k predsedniku republike v avdi-jenco. Dosedaj pa Še ni bil sprejet. Danes in včeraj je zasedal tudii izvršilni odbor koalicije. Sklepi pa niso bili objavljeni Kakor doznava vaš poročevalec, za sedaj Izpremembe v vladi niso aktualne. Najprej bo poslanska zbornica izvedla novelizacijo zakona o so-cijalnem zavarovanju. Sele med parlamentarnimi počitnicami bi se moglo govoriti o kakih izpremerobah. Obnova cerkvenih redov v Franciji Včeraj je bil v ministrskem svetu dosežen sporazum glede spornih čl. 71. in 72. — Delna obnova cerkvenih redov s poostritvijo kontrole Paril. 7. decembra d. Ministrski svet Je sestavil kotvčno besedrlo om> členov finančnega zakona, ki vsebujejo za a* vsaj večlesa de>La premoženja, ki spa da v Mmdacsjo kongregacij. Premoženj« se bo podelilo devetim kongregaoijain. v ostadem pa s« bo določilo Število imsi Jonski h naselbin in redovnikov ter uredila kontrola, ki bo kar najbolj stroga. Priprave za revizijo Dawesovega načrta Podajanj se bo co svojih opazovalcih udeležila tudi Amerika, ki pa se ofic'jelno noče vmešavati v reparacijski problem Pariz, 7. decembra d. »Matrin« poroča, da Je udeležba Zedinjemih držav na pogajanjih za revizijo Dawesovega načrta zagotovljena. Ministrski predsednik Poincari |e v razgovoru s agentom reoaracijske kom sije Parker Jem Oilbef-tom izjavil, da ie na podlagi ankete ugotovil, da se Amerika ne bo zoper sta sijala sodetarvanju dveh ameriških ekspertov pri pokanjih Vendar pa Je ameriška vlada izjavila, da ne prevzame za to r»tka'ke odgovornosti. Zaradi tega tudi noče biti udeležena pri izvolitvi teh dveh ameriških strokovniaikov rn jo prepušča popolnoma reparacij ski komisiji. Berlin, 7. decembra (be.) »Martin« poroča, da bo udeležba ameriških delegatov v odboru strokovnjakov za reparacije privatnega značaja. Nemški avtoritativni kroti pa so mnenja, da bi se morale Zedw}e« drŽave udeležiti sej odbora oficijetoo, ker hi na ta način najbolje varovale svoje interese v Evropi London, 7. dece0-vdarja Chastenet. da je neki bivši ministrski predsednik in sedanji senator udeležen pri 33 bančnih in finančnih Konec pasivne rezistence poštnih uradnikov v Avstriji Dunaj. 7. decembra, g. Jutri bo prenehala pasivna rezistenca poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščemev. Ob 20.30 se je do-segel med generalno poštno direkcijo in strokovnimi organizacijami dogovor, po katerem se bodo uradnikom zvišale gospodarske premije od 120 na (50 šilingov. Slične doklade bodo dobile tudi druge uradniške kategorij. Nižji uradniški razredi bodo dobili 50 odstotkov višjo doklado. Akcijski komite je prevzel nalogo, priporočiti zaupnikom, ki se sesta-nejo jutri popoldne, df» sprejmejo ta dogovor. Ako bo sprejel, bo pasivna rezistenca takoj' končala. Zaostanki se bodo izdelali Ver najhitreje, in sicer skoraj gotovo do ponedeljka. Zdravstveno stanje angleškega kralja London, 7. dec. s. Danes dopoldne je bil izdan naslednji bulletin o zdravstvenem stanju angleškega kralja. Kralj je noč pre« bil mirno Telesne moči se niso zmanjšale Tekom današnjega dne bodo zdravniki še enkrat preisika'i desno stran pliuč. London, 7. dec (lo.) Ob 21 55 ie Ml k« dan o kraljevem zdravju komunike ki pra» vi, da je prebil kralj dan zelo nemirno Popoldne ie bil kralj preiskan radiološkim potom Splošno zdravstveno stanje je ne» spremenjeno Homatiie v Afganistana Lndon. 7. decembra, d. Iz angleških virov frihainio zonel vpeti o uporu nr^TT-«"!?'' trn slimanov proti liberalnemu rpfimu. ki ga je Aman ITlah uvedel v Afganistanu Posebno se širi vslaško gibanje med prebivalci gora tih delov države, ki so odrezali glavno mesto Kabul od zjtledja. tako da se v prestolnici ie občuti pnmitnikfnie živil. Voditelj vstašov !> razpisal na kraljevo glivo nagrado "50.00(1 angleških funtov V krogih poznavalcev azijske politike se ?prašu'"eie. v čigavem intore su bi bij umor Aman Ulaha. da se zanj .»beta 'ako ogromna nagrada. pelant tudi domneva, da so kolonijalni minister Maginot. državni podtajnik Frangois Foncet. predsednik senata Doumer in glavni poročevalec senata Dmnond šele sedaj izstopili iz finančnih družb in trgovskih podjetij, pri katerih so bili poprej angažirani. Chastenet zahteva od predsednika, da predloži zbornici zakon, ki naj ministrom in parlamentarcem prepove vsako udeležbo pri trgovskih in finančnih družbah za časa trajanja n-ihovega mandata. Pariz, 7. decembra, s. V prostorih •Gazette du Franc* je bi'o zaplenjenih mnogo bankovcev v vrednosti 300.000 frankov. Pariz, 7. decembra, s. «Matin» javlja, da ie bila sinoči sklenrna aretaciia direktorja »Gazette du Franc* Haudiber-ta in pravnega zastoonlka koncema Hanauove. Hersanta. Haudibert pa zasedaj še ne bo aretiran, ker so ga včerai napadli srčni krči. Strasbourgi 7. decembra, s. Iz goljufij »Gazette du Franc« nastal škoda znaša v Alzaciji štiri milijone frankov. Madžarsko kraljevsko vprašanje BndimpeSta. 7- decembra, g. Na današnji seji poslanike zbornJce se je zopet govorilo i aferi bivšega nadvoivode Albrehta. To vprašanje ie načel soeijalno - demokratski poslanec Proper. ki je izjavil, da ie vprašanie kralj« povsndi v ospredju zanimamo. Vse že sprašuje, kdaj bo že volitev kralia. Javnost ie zaradi lega zelo vznemirjena. Sološno prevladuje občutek, da se bo v kratkem izvršil puč. s katerim hočejo spraviti na prestol nadvojvodo Albrehta. Poslanec Faricas kliče: Poslanec Proper je zahteval, da se morajo odgovorni vladni krogi nedvoumno izjaviti o tem vprašanju. Atentat v Varšavi VarSava. 7 decembra, d. Ravnatelj tiskarne rPoIskegn Slowa, je dobil včeraj kot Miklavževo darilo neki zavoj, ki mu ga je pri nesel postrešček. Ko je prejemnik odnrl za vitek, je nastala silna eksplozija z močno detonacijo V zavorni je bila bomba, ki je eks plodirala in ravnateljevo sobo skoro po;>?l noma razrušila. Pri tej priliki ie nastal tudi ogenj, ki pa ga je požarna bramba kmalu vdušila Na srečo je ravnatelj sam dobil le neznatne poškodbe. Storilca policija še ni izsledila. K rakovo, 7. decembra, s. Sličen atentat kakor proti redakciji lista v Lvovu. je bil včeraj poizkušen proti rednk iriji lista rKurjer Codzienny». Atentat pa zaradi previdnosti direktorja lista ni n«"vd Nn naslov redakcije je prisnol po«»ni h-VpI. v katerem je bilo baje darilo za Miklavža. Direktor i> natančno preiskal zavitek ter ueo tovil. da se v njem nahaja dinanjit. Zavitek ie izročil policiji. Skoraj gotovo je, da imuta dva atentata politično ozadje. Marx r^^topfl kot pre^s^m^ ce^frnma Berlin. 7 decembra. Cbe.J Bivši drŽTvn> kancler Marx ie ofirnelno obvestil kongres ■•entruma v Kolinu, da odlaga predsedniške mesto strank« SLS v Ljubljani baje nezadovoljna s Korošcem »Jutarnji 1'st« objavlja naslednjo informacijo iz Ljubljane: Vesti o ukrepih. ki jih je sklenila vlada za Zagreb in za katere nosi odgovornost šef SLS dr. Koro§ec, so izzvale v tukajšnji javnosti veliko razbu r enje. Ogorčeni niso samo pristaši opozicije, nego tudi somišljeniki SLS. med katerimi je zavladala velika skrb. češ da bodo taki ukrepi končno ie zruš li sedanji režim in s tem tudi avtoriteto dr. Korošca. Ugledni člani SLS govorijo odkrito, da dr. Korošec nima od strani vodstva SLS in tudi ne od strani Jugoslovanskega kluba nobenega pooblastla za politiko represalii proti Hrvatom. Oni so sicer dT. Korošcu prepustili proste roke. a ta zaupnica ne oblega pooblastila za take ukrepe, ki j!h več;na njihovih volilcev na nobein pritisk ne bo odobrila. Mi smo skromnega mnenja, da tudi take »informacije« ne bodo izmotale SLS tz zgodovmske krivde za njeno ;zdajalsko poljtiko^_ Posl. Kremžar in učiteljska sta*ova*i?a Klerikalna načela v dveh citatih Iste številke »Slovenca*. V včerajšnjem zna podeželske razmere, ve. da takih stanovanj ni. Učiteljstvo stanuje v zadulilih vlažnih sobah, največkrat po vaških gostilnah in beznicah. Ponekod vzame lastnik gostilne učiteljico samo zaradi tega na stanovanje, da privabi goste... Kako se more tak učitelj z vesehem posvetiti delu v šoli in izven nje? Bodimo soetjalno pravični tudi do učiteljstva! Ce danes zahtevamo od tovarn, denarnih zavodov itd. da zidajo stanovanja za svoje uslužbence, z isto pravico zahteva tudi učiteljstvo, in sicer brez izjeme, zase človeku dostojnih stanovanj. Pa naj jih zida kdorkoli... Ne gre tud: za to. da bo ;mel stanovanje tak ali tak uč telj. gre za to, da ga bo imel človek! To je. mislimo moralno. pa tudi krščansko pravično!« Tako rezonira dobri g. Rupret v glavnem glasilu SLS. L"jx> se to čita, a važno ni kar dapoveluje klerikalnim voditeljem g. Rupret temveč važno ie, kar pravi posl. Kremžar. ki pripada isti strank' kot g. Rupret. Poslušamo istega »Slovenca« v poroči'u o razpravi v odseku za litidskošolski zakon: •Posl. Kremžar je ostro nastopil proti določbam čl. 21 (za katere se tako lepo zavzema g. Rupret) in ie ut^me-lie^al svoi predlog, da se vse skupaj črta. Odgovaria'a sta min;ster Grol in demokrat Škerovič. in sicer zadnji v precej ostrem tonu. Posl. Krem/ar je na izva?an.ia odgovarja! zelo ostro in *rlav?'. da ne bo el^ov^f z^ ta predlog 21) fn d«i snrclme nase v«e posledice. Po dn'iši debati... ie b:la soreie-ta nova sfilizaciia. S \am so ^ovenske občine re?e"» nevarnosti, da bi morale po*lon»a 79 hre?nf*.x*i3 učVeM-ska stanovat?« ?n dobavflnfj kttriavo zastonj. Posl Kr°m'ar ie torei dosegel, da le nnMtična ob?;na dolžna zagotovit? uft^Hstvu Osnovani® in kurjavo, oboje prot' 0'afln za zmerno ceno tam, kjer ni stanovanj.*_ ija fwav?teJ;sk?h mest »USiteljski tovariš« navaja pod zgornjim naslovom ia najnovejše prosvetne polit-ke SLS naslednje vzgledne prwnere: Listi so poročaii, da sta imenovana za šolska upravitolia lulij Slap&ak na IV. deško osnovno šolo v Lj ubijam in Vsnčeslav Skebe na osnovno šolo v Novem mestu, dasi niti upraviteljsko mesto v Ljubljani, niti ono v Novem mestu m bilo razpisano. Učiteljstvo mora odločno obsoditi prakso, da se ukine razpisovanje upravitcljskih mest na tako velikh šolah, kakor sta omenjeni. Nameščanje po čl 71. na taka mesta je krivica za on«, ki b' prosili na ti mesti, ako bi bili razpisani Obsodba pa ne pade samo na prosvetno upravo, temveč tudj na vse tovariše, ki se poslužujejo takih prilik. Ob tej priliki moramo tudi ugotoviti neenako postopanje s strani prosvetne uprave, ki Je preterirala starejše prosilce. češ. da so itak že blizu pokoja (Zalo«), medtem ko sedaj postopa drugače ... Napredni Gorenjci! V nedeljo 9. t m. ob 3, popoldne v So-koiskem domu v Radovljici velik shod KDK Govorita nar. poslanec dr. Kramer in Ivan P u c e I i ter več oblastnih poslancev KDK. Vsi na shod! !.'■ ................-n-p«T-r - i--ij----IT— I B^SI Drugi konec batine Ko je pred nekaj meseci SLS uprizorila proti cjutru* divjaško bojkotno akcijo, je vrgla v strankarski metež tudi kopališče Rogaško Slatino. Ta mošnji ravnatelj gosp fter ie moral po nalogu mariborskih oblastnežev odpovedati lamenHrajo in pretakajo solze, ko jih zaradi politične nestrpnosti dobivajo z drugim koncem bojkot-ne palice. Zlasti se eSloveneo nuduie. da so tudi gostilničarji na svojem protestnem shodu govoril? o klerikalni mineralni vodi Rogaške Slatine, ki daie mariborskemu oblastnemu odboru ogromne dohodke, da ž njimi podpira SLSarsko politiko proti gostilničarjem. Krik in vik pa le dokazuje, da so gostilničarji na pravi poti, 6e so v gj-lobranu sklenili, da se bodo ravnali po geslu: Zob za zob! , mu je pa bila bojkotna akciia uprav posvečeno sredstvo. _ Obsodba zaradi komunistične nropa^ande Maribor, 7. decembra. Koncem oktobra 90 bib v Mariboru are* tkani ključavničarski vajenec Aleksander Kropič, železniiški uradnik Albin Breznik in njegova soproga Ma»rija Osumljeni so bili, da so razpečavali komunistični propagand« ni list «Srp i čekič», ki je pri nao zabranjem. Obtožnica jih dolži zločina po zakoou o zaščiti države Dočim je bila ga. Breznikov« po dva« dnevnem preiskovalnem zaporu izpuščena, sta ostala njen mož in vajenec Kropič v za« poru ves čas do razprave, ki se je vršila danes Breznika je zagovarjal mariborski odvetnik dr Bučar. Kropiča pa ljubljanski odvetnik dr. Leme? Senat je obsodil Brez« nika m Kropnča vsakega na 6 mesecev ječe. Zagovornika sta vložila ničnostno pritožbo. Nov uspeh SLS za slovenske šume Beograd. 7. decembra r. Na zadnji seji finančnega odbora je minister a šume in rude Pera Markovič zahteval na podlagi pooblastila vlade kredite za Pogozdovanje ter izjavil, da potrebuje za prujozdovanie 5vbije 004000 Din. za Iu*no Srbijo J miH-inn 700.000 Din. za Hrvatsko in Slavonijo !.f>17.non Din. 7a Črno storo fionooo Din, za Dalmacijo 1.600 (ion Din. za Rosno m Hercegovino 980.000 in za Slovenijo 173 000 Din. Stališče beograjskega učiteljstva k ljudskošolskemu zakonu Beograd, 6. decembra Danes se je vršilo zborovanje učiteljev in učiteljic iz beograjske oblasti, na katerem se je razp.avljaio o načrtu zakona o osnovnih šoiali. Skupščini Je predsedoval Vlada Petrovič, predsednik UJU. Po živahni razpravi je bila sprejeta resolucija, Jo pravj med drugim: Podaljšanje šolske dobe od 4 na 8 let, ki se bo sukcesivno izvedlo, je potrebno ne samo zaradj utrditev elementarne pismenosti, temveč tudi zaradi pridobitve sodobnega tipa šole. Učiteljstvo zahteva, da država vzdržuje šole, ako pa to v sedanjem trenutku ni mogoče, potem se strinja s projektiranim načinom vzdrževanja šol Da bi to ne ostala mrtva črka na papirju, ie potrebno, da se v iin. zakon za leto 1929 30 vstavi določba, po kateri bo omogočen tak način vzdrža-vanja. Učiteljstvo Je načeloma za laično šolo. Ako pa ta sistem v sedanjem trenutku ni m-ogoče izvesti, potem je v interesu načela avtonomije šo'e Jn v interesu pravilnosti šolskega dela. temelječega na principu koncentracije in ed nsiva pouka, potrebno, da verouk predavajo učitelji, kakor je v zakonskem načrtu določeno. Učiteljska stalnost Je bistveni element za uspešno delo Stalnost naj se dobiva z razpisom natečaja /.a vsa mesta, kjer te stalnosti doslej ni bilo. Učiteljstvo zahteva, da se absolutno enako plačujejo ud»tclMce (omožene in neomo-žene) kakor uč'telji. Učiteljstvo zahteva stanovanje fn kurivo v vseh krajih, v sluJaju nemožnosti pa naj se da v relutu toliko, kolikor taktično predstavlja vrednost stanovanja in kuriva. Določeni fnnd za grajenje šo'skih poslopij v višini 150 milronov d:nar}ev naj se zp,gotovi s fin zakonom za proračunsko 1. 19?9'30 aH pa naj se raap še prosvetno posojilo, ki služita izključno grajenju šoJskih poslopij. Člen 159 načrta z?kona o osnovnih Šolah naj se Izpremeni v tem smislu, da Imajo stopiti v oblastni šolski svet tudi predstavniki učiteljstva. Dr. Trumbič v Londona London, 7. decembra p. Semkaj je prispel iz Pariza narodni posl in bivši tugo-slovenskJ minister za zunanje posle df Ante Trumbič Ves čas svojega Mvania v Londonu bo gost velikega prijatelja lugoskiven skega naroda Seatona Watsona Dr Trumbič je imel dveurno konferenco z našim poslanikom v Londonu g Gjuričem Prihodnje dni bo kneJ v jugoslovenskem druš vu predavanje o notranje-poiitičnih razmerah v Jugoslaviji Zopet diplomat s tradicijo Dunaj, 7. dec. s. Pred šestimi tedni je bil novinarski ataše jugoslovenskega poslani« štva Llič poklican na policijo, kjer so ga obtožili, da se je pregrešij nad mladimi deklicami llič se je'"skliceval na svojo eks« teritorijalnost kot potniški uradnik Neki f>asamt ga je opazoval na cesti, ko je nad« egoval mlade deklice ter |ih klical v hišne veže in je llič« ovadil Policija ie našla iz« hod na ta način, da je proglasila lliča /a ab« normalnega. Odpeljali so ga v blaznico ▼ Steinhof, odkoder 90 ga odpravili v domo* vino. Parafiranje pogodbe o delavskem zavarovanju z Nemčijo Berlin, 7. dec. p. V kabinetu ministra ra delo. je bil a parafirana jugoslovcnsko*nern» ška pogodba o medsebojnem sociialnem zavarovanju bd delovnih pogoiib oboje« »transkih državljanov Nemško delegacijo je vodiJ ministeriialni direktor Grieser ju« gosJovemsko delegacijo pa biv$i minister za socijalno politiko dr Gosar Po podpi« su bo pogodba predložena Narodni skup« ščini. Samomor v Narodni banki Beograd, 7 dec p Danes j« irvrSii v i»ro« štorih Narodne banke samomor »luga La« za Veljkovič. Veljkovič )e sredi svoiega običa-;ega dela i/nonada odšel v tkzv od« vetniško pisarno Narodne banke, kjer se navadno shaiaio odvetniki te tu naperil proti sebi samokres in sprožil. Težko ran je« nega Velikoviča so prenehali v bolnico, kjer ie padel v agonijo Zato »e Se ni moglo dognati, kaj ie prav za prav gnalo Velj« koviča v smrt Dogodek ie izzval v Na« rodni banki in tudi v javnosti veliko ser* zacijo. Poljsko-Iitovski spor Odprava nraznikov v ^'^'li Vargava. 7. deopmbra. d. VHd* novinke HnMe !e za lefoSnii P"?!? bno r.s*ro borbo nrofi vernim prarr>i'*oiri ter naročila lol-plnlm činiMipm. r^ dolnWr> v tpj srn<»r? s podvo;eno «?lo. Odlični vodiMi" nte-istične smeri no7iv*to n^i irt^do ver- skih nr^zniVov nv^e drž^vr« T>ro-»r,?1-p in n*J prenov« r»7«d*v1v»nje raznih božičnih daril v izložbah trgovin. :ir r-ns 'rtutrpi Ssntiaao de Chile. 7 dec fbe > Pri Punta P«n-anali in aretirali Pris'-rh?J «; ponnr.-Nne potne liste, iz Čes."r sklepa =o. ia se ie te delj Časa pripravljal na Tvm<»v«riw f* • -hog. Velike bančne slena^JJe Berlin, 7. decembra, d. R.»r'in«V. <.*-.!irifi se je s pomočio francoske kr:m»n*ir.» posrečilo priti na sled vpiikim t akreditivi Sleoarstvo se ie n* »» na- čin. da je neki dosegi 5« a dobival ori različnih bankah n( za maniše vsofe. nakar JP en^k, in dvigal vp?je v