mjr ivi i m v Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 14. JANUARJA 1993 seje občinske skupščine Zahteva po naročilih 9 neuresničenih sklepih Str. 2 Pogovor z Alešem Ocepkom Od besed k dejanjem Potem ko je delegat Nande Skarja na seji občinske skupščine 9. decembra lani opozoril, da sklep skupščine o začetku postopka za spremembo zazidalnega načrta Novega trga še vedno ni uresničen, je predlagal, naj skupščina sprejme še en sklep, in sicer, da morajo člani izvršnega sveta vsaka dva meseca poročati, zakaj sklepi skupščine z njihovih področij še niso uresničeni. To je skupščina tudi soglasno potrdila. Bojan Mlakar, direktor urba-»tičnega zavoda je odgovoril, glede Novega trga še potekajo klajevalni sestanki in da bo Irezen odlok kmalu prišel skupščino. Tudi Marija Reba iz Mekinj je »mnila na to, da skupščinski lep o izdelavi ekološke študije zvezi s prometno razbremenijo Cankarjeve ceste verjetno leži v predalu. Bogdana Jam-a je zanimalo, kdaj bo na upščinske klopi prišel odlok razglasitvi starega mestnega je-a Kamnika za kulturni in zgo-ivinski spomenik. Med pobudami in predlogi je |o zanimivo vprašanje Antona ladnika iz Črne, ki je pravza-av pobuda tistim, ki vodijo lik-dacijski postopek v Rudniku lolina v Crni. Zanimalo ga je, iko poteka sanacija rudnika in ikšnemu namenu bodo prostori rovi rudnika v prihodnje služi-Pisno vprašanje s podobno «binoJe posredoval tudi Igor rjdbrein'k; ki pravi, da ljudje tlijo vedeti, čemu služijo obsež-t gradbena dela na tem območij predlag3' je, naj problem »ravnava izvršni svet in o njem ivesti javnost, saj je le tako moč reprečiti razna natolcevanja, da e morda za deponijo nevarnih lovi. Janez C'yka iz Kamniške Bi-rice ni bil zadovoljen z odgovorni PTT g|ede priključevanja rojčkov v telefonski centrali tranje. Predlagal je, naj Pošta ripravi seznam naročnikov v KS amniška Bistrica, ki jim je prikučila dvojčka- Marjeta Humar je vprašala, ali »do v prihodnjem proračunu igotovljena kaka sredstva za reditev ustreznega prostora za Ulturne prireditve, ki ga sedaj Kamnik nima. Opozorila pa je tudi na potrebne ukrepe zoper povzročitelje hrupa v središču Kamnika. Med temi kršitelji je posebej omenila gostilno Pri Marjanci in voznike motornih vozil brez dušilcev v mestnem jedru, zlasti na Kolodvorski ulici. Na prekomeren hrup iz Gradite-ljevih obratov v Stranjah je opozoril tudi Janez Cevka, ki je predlagal, da meritve opravi Zavod za varstvo pri delu. Stane Zamik je posredoval predlog z javne tribune v Komendi o oporečnosti pitne vode s Krvavca. Po njem naj bi čimprej povezali tisti del vodovoda na območju Komende, Most in Križa, ki se sedaj napaja iz Krvavca, s kamniškim vodovodom. Po mnenju odbora za izgrad- njo CATV omrežja v Kamniku, ki ga je skupščini poslal Igor Podbrežnik, naj bi občina pomagala pri razjasnitvi premoženjsko pravnih vprašanj med Pošto in CATV in pomagala vzpostaviti ustrezno lastniško obliko ter službo za vzdrževanje kabelskega omrežja. Na predlog Pavla Ocepka je zbor krajevnih skupnosti umaknil dovoljenje za odvzem delegatske imunitete Pavlu Ocepku, ker je bilo dovoljenje za pričetek postopka po mnenju ustreznih strokovnih institucij izdano neupravičenemu prosilcu. Skupščina je glasovala tudi o predlogu Bojana Pollaka, naj se po vsaki seji skupščine v Kamniškem občanu objavijo priimki vseh delegatov, ki se seje skupščine niso udeležili, z navedbo, ali so svojo odsotnost pravočasno upravičili ali ne, vendar predloga ni sprejela. Prav tako ni sprejela predloga Matevža Skamna, naj skupščina naloži Sekretariatu za prostorsko urejanje in varstvo okolja, da začne disciplinski postopek zoper strokovnega delavca UO Sklada stavbnih zemljišč, ki ni pravočasno opozoril na pretečen mandat upravnemu odboru Sklada. Zdravko Šareč je v imenu krajanov Smarce zahteval, da se zagotovi tudi denar za sanacijo obrežja Kamniške Bistrice v Šmarci. Ker je po njegovem v zadnjih dveh letih »stoletna« voda del Šmarce zalila že najmanj štirikrat, je predlagal sestanek vseh pristojnih za »vodne zadeve« in takojšnje ukrepanje. F. SVETEU Str. 5 Aids - naša skupna skrb Str. 8 Alpinizem Marko Prezelj na Menlungtseju Str. 9 Na obisku pri Frančiški Tome Najstarejša krajanka KS Tuhinj Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 28. januarja. Prispevke sprejemamo do srede, 20.1.; oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do 22. januarja. Prva seja novega IS O črnih gradnjah odločajo upravni organi Novi izvršni svet se je na svoji prvi seji 16. decembra 1992 lotil zelo pereče in hkrati občutljive problematike - legalizacije dosedanjih nezakonitih posegov v prostor. Člani so menili, da se IS ne more spuščati v posamezne primere predlaganih legalizacij črnih gradenj, ker so za to pristojni upravni organi. Zato je tudi razrešil komisijo za legalizacijo, ki jo je imenoval konec novembra. Njena vloga namreč ni bila povsem jasna. Upravni organi bodo po sklepu izvršnega sveta izvedli postopke legalizacij po Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih občine Kamnik samo za obstoječe črne gradnje, ugotovljene do 16. 12. 1992 * Na podlagi tega sklepa bodo upravni organi občine Kamnik v legalizacijskih postopkih obravnavali le tiste vloge, katerih izvedeni posegi v prostor so v okviru zazidljivih površin in jih je mogoče obravnavati v smislu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih. Pri tem se bodo skušala upoštevati izvedena dejstva. Z navedenim datumom se bo začel tudi poostren nadzor pristojne inšpekcijske službe. Legalizacijski postopki bodo posebej obremenjeni z dodatnimi stroški, ki jih le-ti pogojujejo. Gre za to, da ne moremo enačiti rednega z izrednim postopkom. Po omenjenem datumu ne bo podane možnosti kakršnihkoli legalizacijskih postopkov za posege, ki nimajo prostorsko-izved-bene in pravno-formalne prostorske osnove. Z navedenim se tako želi preprečiti »grabežljivost« dragocenega prostora, še predvsem zato, ker se je s sprejemom osnovne družbenopfanske in izvedbene prostorske dokumentacije skušalo ugoditi kar najširšemu krogu zainteresiranih. Dodatna pojasnila so vam na voljo na Sekretariatu za prostorsko urejanje in varstvo okolja in na Zavodu za urbanistično načrtovanje. Izvršni svet je inšpekcijskim službam tudi predlagal, da poostrijo nadzor nad nezakonitimi posegi v prostor in da posamezni resorji pri tem medsebojno bolj sodelujejo kot doslej. Novi izvršni svet na svoji prvi seji (foto: F. S.) Po dopolnjenem sporazumu o pogojih za spremembo gradbenega dovoljenja za gradnjo dveh poslovno-stanovanjskih blokov v Novem trgu bo Graditelj pridobil lokacijsko dovoljenje v skladu s spremembami in dopolnitvami zazidalnega načrta, ki so v pri- pravi. Za sekretarko IS je izvršni svet ponovno imenoval Marijo Gorjan. Za pomočnika sekretarja Sekretariata za prostorsko urejanje pa je bil imenovan dipl. ing. Marko Magister. F. SVETEU Priznanja ob dnevu samostojnosti Boris Zakrajšek izroča priznanje NZ Jožetu Arku (foto: F. S.) Ob dnevu samostojnosti, ki smo ga praznovali 26. decembra, je Boris Zakrajšek, načelnik Narodne zaščite občine Kamnik, na posebni slovesnosti podelil priznanja narodne zaščite enajstim prizadevnim pripadnikom narodne zaščite iz naše občine. Priznanja za organizacijo narodne zaščite in še posebej za sodelovanje pri tajnem skladiščenju in zavarovanju orožja in opreme v času organiziranja narodne zaščite so prejeli: Jože Arko, Tomaž Rajgelj, Rudi Zore, Marjan Poljan-šek, Janez Urankar, Srečo Pestotnik, Stane Zavbi, Filip Žibert, Janko Šimenc, Rudi Baloh in Jože Frontini. Dobitnikom priznanj je čestital Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine. O ustanavljanju in pomenu narodne zaščite za varnost slovenske države pa je spregovoril Edo Rijavec, načelnik pokrajinskega štaba NZ. Priznanja so prejeli tudi pripadniki NZ iz domžalske občine. V kulturnem programu pa so sodelovali pevca Janez Majcenovič in Rok Lap ter harmonikar Božo Matičič. F. S. kočna KOČNA d.d. V letu 1993 vam želimo obilo ugodnih nakupov v naših poslovalnicah. V začetku leta smo vam pripravili posezonsko znižanje tekstilnih izdelkov. Obiščite naše tekstilne trgovine, kjer boste lahko kupovali do 30% ceneje. Nudimo vam tudi gotovinski popust, možnost odloženega plačila ali ugodne kreditne pogoje. Priporočamo vam tudi ugodno ponudbo v vseh naših prehrambnih trgovinah. Intervju z Alešem Ocepkom OD BESED K DEJANJEM Aleš Ocepek je od zadnjih volitev poslanec v Državnem svetu. Da bi ga bralci bolje spoznali, predvsem pa njegove ideje in delovne načrte, sva se dogovorila za pogovor. V štirih letih, odkar je direktor Arboretuma v Volčjem Potoku, je ta kamniški biser zacvetel in se pokazal v svoji pravi lepoti. Pod njegovim vodstvom so izboljšali kakovost in raznolikost ponudbe, zgradili nove rastlinjake, uredili namakalni sistem, obnovili poti po parku, odprli galerijo Janeza Boljke, s cvetličnimi razstavami in koncertnimi prireditvami pa ljudem ponudili novo kvaliteto v svoji bogati dejavnosti. Pot do direktorskega mesta v Arboretumu prav gotovo ni bila kratka. Kako si jo nadaljeval po končanem šolanju na gimnaziji? Ker me je vedno zanimala biologija, sem se vpisal na Biotehniško fakulteto, kjer sem se opredelil za agronomijo in krajinsko arhitekturo. Na šolo imam lepe spomine, saj je pomenila izpolnitev mojih želja. Drugače je bilo s prvo zaposlitvijo v Agrotehniki- Gruda, kamor sem odšel iz povsem komercialnih nagibov. Takrat sem se namreč ukvarjal z raziskovanjem in v okviru diplomske naloge odkril tudi par novih živalskih vrst. Zato me je profesor, pri katerem sem delal diplomsko nalogo, vabil, naj ostanem na fakulteti, hkrati pa mi dal vedeti, da je na tem področju zaradi omejenih finančnih možnosti zelo težko uspeti. Zato sem se najprej sklenil preizkusiti na komercialnem področju, kjer sem res pridobil precej novih znanj iz komerciale, ekonomije ter logike poslovanja in trgovanja. Neposredno sem namreč sodeloval z nekdanjim jugoslovanskim trgom in zastopstvi tujih podjetij. Gotovo so krajina, rastlinski svet in hortikultura, s katerimi se ukvarjaš zdaj, bolj zanimivi kot pesticidi, s katerimi si imel najprej opraviti. Zanima me, ali so umetna gnojila res nujna za bogato in zdravo letino, v kakšni meri škodujejo človeku in okolju? Pesticidi so žal res sestavni del človekovega bivanja, saj obstajajo dokazi, da brez njih ni mogoče Aleš Ocepek normalno kmetovati na velikih površinah. Je pa zelo pomembno, da jih strokovno uporabljamo. Le tako bomo dosegli neko integralno varstvo, o katerem v agronomiji precej govorimo. K njemu vodijo pravilen način doziranja na velikih njivskih površinah in naravni pristopi. V tujini že načrtno gojijo pikapolonice in razne druge predatorje, ki uničujejo uši. Koncentracijo pesticidov pa lahko zmanjšamo tudi z uporabo izvlečkov bolj naravnih snovi, ki delujejo selektivno. To npr. pomeni, da uničujejo uši, ne škodujejo pa pikapolonicam. Gotovo je za takšen način uporabe potrebno tudi bistveno večje znanje? Predvsem ne gre za večje strokovno znanje, ampak za znanje, kako živeti z naravo, jo opazovati in se nenasilno prilagajati njenim spremembam. Prav tu namreč večkrat pademo na izpitu. Videl sem, kako smo v Slavonijo pošiljali na tone in tone herbicidov, kar se sicer ni neposredno poznalo na zdravju ljudi, zaradi njihovega izpiranja in pronicanja pa je bila onesnažena podtalna voda. V nenadzorovanem početju so napake, s katerimi človek uničuje svoje življenjsko okolje in sebe. So te napake vplivale na zamenjavo službe? Tudi, čeprav je bilo obdobje štirih let v Agrotehniki-Gruda dovolj, da sem se izpopolnil in izoblikoval svoje nadaljnje želje. Ker se je prav takrat v pokoj odpravljal direktor Arboretuma prof. Ogorevc, sem zaradi spleta okoliščin in želje, da ustvarim nekaj novega, sprejel izziv in prev- S seje občinske skupščine Za zadnjo lansko sejo občinske skupščine 23. decembra so delegati sprejeli enega najkrajših dnevnih redov, kar so jih obravnavali v lanskem letu, če izvzamemo volilne seje. Tokrat so si naložili le šest vsebinskih točk, med katerimi so izstopale tri: zazidalni načrt KIK, razglasitev Starega gradu za spomenik in izvajanje razvojnega programa Tuhinjske doline. Sejo je zaradi odsotnosti predsednika Maksa Lavrinca, ki se je kot poslanec državnega zbora udeležil prve seje tega zbora, vodil podpredsednik Igor Pod-brežnik. Kot je bilo pričakovati, je največ različnih mnenj, večkrat tudi povsem nasprotujočih si, sprožil predlog odloka o zazidalnem načrtu KIK, ki so ga delegati na koncu le s petimi vzdržanimi glasovi tudi sprejeli. Zaradi novih amandmajev, ki so jih predlagali delegati Nove parlamentarne koordinacije, se je med sejo skupščine sestal izvršni svet in sprejel predloga, da KIK v obdobju do leta 2012, ko se bo varnostni pas zožil na ograjo podjetja, od vseh novih naložb 3 promile od vrednosti nameni za komunalne naprave v naseljih okrog podjetja. Podprl je tudi predlog, da se omejijo poki in sunki ob preizkusih na najmanjšo možno mejo. Ni pa izvršni svet sprejel predloga, da bi KIK moral vsakemu graditelju povrniti dodatne stroške, ki bi jih imel zaradi tega, ker gradi znotraj varnostnega pasu. KIK namreč glede tega ne postavlja nobenih zahtev, seveda pa bo dolžan povrniti škodo, če bi po naključju prišlo do posledic na objektih zunaj tovarne zaradi vplivov proizvodnje. Predlagatelji so nato ta amandma umaknili, prva dva pa je sprejela tudi skupščina, in sta sestavni del odloka. V razpravi smo slišali tudi pomisleke, ali je prav, da se s prostorskim aktom omejuje prenova proizvodnje eksploziva (Jam-šek), drugi so spet menili, da bi morala biti proizvodnja eksploziva vsaj 20 km oddaljena od naselij, kot to določajo predpisi Evropske skupnosti (Štele). Tretji so se spraševali, ali je res, da republika ni več zainteresirana za to proizvodnjo in da lahko kar sami v Kamniku odločimo o njeni nadaljnji usodi. Tudi ni res, da je KIK kriv za sedanje neuspehe kamniškega turizma, saj imamo v Kamniku proizvodnjo smodnika že 140 let, pa smo kljub temu nekoč slovili kot letoviški kraj! Po daljši razpravi je le prevladalo mišljenje da je edina možna rešitev KIK-u dati na voljo dve desetletji, da se ustrezno modernizira in večji del proizvodnje preusmeri v druge izdelke, predvsem pa, da zagotovi, da po tem obdobju ne bo več območja omejene uporabe ali varnostnega pasu zunaj »kitajskega zidu«. F. SVETELJ O spomeniškem zavarovanju Starega gradu Predlog odloka o razglasitvi Starega Gradu nad Kamnikom za arhitektonski, umetnostni in zgodovinski spomenik se vrne na raven osnutka. Tak je bil sklep skupščine, ko je na zadnji lanski seji obravnavala predlog odloka in so delegati v razpravi dali kar nekaj amandmajev, hkrati pa tudi menili, da prizadeti lastniki objektov, gozdov in drugih zemljišč na tem območju niso sodelovali v razpravi. Brez njihovega mnenja pa takega akta ni mogoče sprejemati. Zanimiva razprava se je razvnela okrog amandmaja Bojana Pollaka, ki je predlagal, naj bi v odlok zapisali obveznost občine, da pokriva razliko v stroških vzdrževanja in obnavljanja zaščitenih objektov, ki so zaradi zaščite večji od normalnih. Temu je nasprotoval predstavnik kranjskega zavoda Milan Sagadin, ki je dejal, da veljavni zakon tega ne omogoča. Ce pa bi občina sodelovala pri sofinanciranju prenove spomenika, ki je last zasebnika, bi se morala po zakonu vknjižiti hopoteka občine. Tega pa iz razumljivih razlogov nihče ne bo sprejel. Pavle Ocepek je bil mnenja, da bi morali javno razpravo o odloku ponoviti in nanjo pisno povabiti vse prizadete občane. F. SVETELJ Zveza častnikov Slovenije Ustanovljena občinska organizacija Konec lanskega leta so se v Kamniku zbrali častniki in ustanovili svojo občinsko organizacijo v okviru zveze častnikov Slovenije. Ob tej priložnosti smo se o organiziranosti te organizacije in o njenem prihodnjem delu pogovarjali z njenim predsednikom Jožetom ARKOM. Na kakšen odziv je med častniki naletela ustanovitev organizacije ZČ? Menim, da so naši častniki zelo dobro sprejeli predlog za ustanovitev občinske organizacije, saj se je vanjo vključila že več kot polovica vseh častnikov. Na celotnem območju občine že deluje osem krajevnih organizacij, in sicer na Duplici, v Kamniku - Center, v Nev-ljah, ki vključuje tudi Mekinje, v Zapričah s Podgorjem, na Pero-vem, v Komendi, v Tuhinju ter v Kamniški Bistrici. Teža delovanja bo verjetno na občinskem vodstvu. Kako ste ga organizirah', da bo njegovo delo na roka državnih organov, čeprav nam bo za administrativna dela na voljo sekretariat za obrambo. Sredstva za delo bosta zagotavljala občinski proračun in članarina. Ob ustanovitvi ste sprejeli dokaj obsežen program nalog v letošnjem letu. Katere med njimi bodo najprej na vrsti? Najprej bomo pripravili program usposabljanja častnikov, v usposabljanje spada tudi izvedba streljanja z MK puško in pištolo, organizirali bomo tudi športne aktivnosti, ne bomo pa pozabili na družabno srečanje častnikov. Organizirali bomo tudi sodelovanje častnikov na različnih pohodih, kot na Kostavško planino, v Dražgoše in drugam. Omeniti moram tudi, da bomo v sodelovanju z republiško konferenco rezervnih častnikov v Kamniku pripravili razgovor o kodeksu častnikov. Naj povem še, da članstvo v naši organizaciji sloni na prostovoljnem pristopu in da bodo v delu organizacije lahko sodelovali tudi državljani, ki niso častniki, vendar jih to področje zanima. F. SVETELJ Komendski gasilci želimo krajanom krajevne skupnosti Komenda SREČNO, ZDRAVO in USPEŠNO NOVO LETO 1993; hkrati se zahvaljujemo za denarne prispevke. Gasilsko društvo Komenda Poleg 12-članskega predsedstva, katerega podpredsednik je Marjan Križnik iz Špitaliča, sekretar pa Igor Brozovič iz Stranj, bodo za učinkovito delo organizacije skrbele komisija za usposabljanje in obrambno dejavnost, za informativno dejavnost, za organizacijske in kadrovske zadeve. Odgovorno nalogo pa bo imelo tudi častno razsodišče. Mi ne bomo nikakršna podaljša- zel njegovo mesto. S kakšnimi občutki si prišel na novo delovno mesto in katere ideje si želel najprej uresničiti? Morda se bom zdel naiven, če povem, da sem v Arboretum prišel zgolj iz entuziazma. Želel sem delati tisto, o čemer sem vedno sanjal. Pri tem me je vodil zanos, da moram narediti nekaj novega, prepričan pa sem bil tudi, da se da bistveno več storiti pri izobraževanju kadrov in ureditvi parka. Arboretum je bil v mojem gledanju še nekaj let nazaj zgolj pastorek v kamniški občini, nekakšen grdi raček, čeprav to nikoli ni bil. Je danes, ko se je dobesedno razvil v belega laboda, odnos kaj drugačen, ali vam iz proračunskih sredstev kane kaj več denarja? Na žalost je odnos še vedno podoben, saj smo svoje delo uspeli nadgraditi z uspehi, nismo pa ga uspeli kronati z boljšim pristopom občine ali države do Arboretuma. Tako organizacija in financiranje še vedno nista dorečena, mislim pa, da bo moralo mesto le spoznati, da Arboretum lahko kamniško, pa tudi domžalsko občino v turističnem smislu najbolje predstavlja. To je namreč eden redkih objektov, ki lahko majhna vlaganja bistveno oplemeniti. Kljub majhni pomoči so vaši načrti še vedno enako ambiciozni kot pred štirimi leti? Vseh niti ne bi omenjal, lahko pa povem, da smo v angleškem parku preuredili eno od dolinic in vanjo zasadili štiristo novih sort rododendronov, ki smo jih pripeljali od znanih žlahtniteljev iz Nemčije. Pripravljamo še manjše otroško igrišče, za odprtje sezone pa bomo ponovno priredili razstavo Pomladansko presenečenje, na kateri bo cvetelo brez števila tulipanov in narcis. Ker ste zelo močni na hor-tikultumem področju, imate lepe možnosti prispevati svoj del k lepši ureditvi slovenskih vrtov. Pri nas raste zelo močna ekipa mladih ljudi, ki že posegajo na področje urejevanja privatnih vrtov, naše drevesnice pa že lahko vzgojijo skoraj vsako rastlino, ki si jo človek lahko zaželi. Omenil si, da krajinska arhitektura, odnos do narave in njena urejenost še niso takš- ni, da bi se Slovenci lahko ponašali z njimi. Kakšna je najkrajša pot, da bomo lahko upravičeno govorili, da smo po urejenosti »mala Avstrija? Ena pot je naša, saj na rad1 vah vidimo, da je ljudem všeč. je okolje drugačno, bolj urej«' Druga pot so olajšave pri davki saj ljudje radi kaj naredijo, č< to tudi nekaj dobijo. Tretja P pa pelje preko akcij hortikull nih društev, ki so pri nas v i-njih letih kar nekako zamrla. • to se s pristojnimi službami občini in Turističnim drušb že dogovarjamo, da bi letos1 gradili lastnike najlepše urejl hiš in jih popeljali na izlet v 1' jo ali na Nizozemsko, kjer t» ogledali najlepše urejene vrti' Mislim, da takšna motivacija dem daje voljo do dela in hkrati združuje. Kaj pa restriktivne metode? Ali lahko kaznovalna politika pomaga k bolj urejene mu oko(ju? Nisem pristaš kaznoval a pri nas drugače očitno ne ! Je pa res, da so kazni za one ževalce okolja smešno nizke' kaj dni nazaj sem bil pri direV ju Triglavskega narodnega f ka, ki mi je predstavil prot Bohinjskega jezera, divjih uresničevanju razvojnega programa Tuhinjske dolini To seje doslej odražalo predvsem v svetovanju kraji nom in pri izdelavi investicijskih programov za intert sente, ki se nameravajo lotiti določenih gospodarski! dejavnosti na tem območju. Manj pa so imeli dosk uspeha pri pospeševanju kmetijske pridelave z organ) zacijo prodaje pridelkov na domu. Tuhinjski delegati so na decembrski seji občinsk skupščine kot razlog za premajhno zanimanje kraj fJ nov za prodajo na kmetijah navajali predvsem to, da količine tržnih viškov premajhne, da bi prodaja domu pa tudi na kamniški tržnici uspešno stekla. 1 dodaten razlog, ki ne prispeva k vabljivejšemu obh kmetij, pa pravijo, da so slabe ceste, zlasti tiste, vodijo v hribovske zaselke. Osnovno vprašanje je sedaj, kako dobro zamišljc '' programe spraviti k življenju. Verjetno kaže pritrditi enemu izmed delegatov, ":' pravi, da so študije in projekti dragi, zato ne bi srn '-' obležati v predalih, pač pa je treba z ugodnimi kred in na druge načine pomagati ljudem, ki namerava svoje prihranke naložiti v razvojno uspešno dejavna''' Kot je na seji povedala sekretarka za gospodarsi Judita Kem Mlinar, je bilo v letu 1992 vloženih />■':' področju Tuhinjske doline 6,25 milijona SIT repub] škega denarja, največ od tega za Ugradnjo cest (Zaj*' sovnik - Mala Raven). Na predlog IS je skupščina sklenila, da je tretf v proračunu za leto nameniti del denarja tudi za razvi dopolnilnih dejavnosti v Tuhinjski dolini in drugod. F. SVETEl Maks Lavrinc v državnem zboru ZA VSESTRANSKI RAZVOJ KAMNIKA 0 izgradnji telefonskega omrežja Kako je potekala investicija tv s' j': It t» •w a' m o-o-e it b| l«4 . I sV if d» 4 nf ■e< n» l,i >d »č ni IV iSt •ai s< m< an eti ih in i, I ids ikt » f EI i d rizi kar i, l sta go: vlS Maks Lavrinc je eden najbolj znanih Kamničanov. Ob rednem delu v podjetju Ideja, kjer je direktor, opravlja še neprofesionalno funkcijo kamniškega župana. Po zadnjih volitvah pa bo poslanec v državnem zboru. Prvo vprašanje se je vsililo kar samo. Kako zmorete vse to? Ali j** županstvo in poslanska '"nkcija združljivi? Lavrinc: Osebno mislim, da ni zadržkov. Občina je v skladu * ustavo Republike Slovenije lokalna skupnost in neprofesional-a lahko opravljajo funkcijo še naprej. Organizacija delovanja novega enodomnega parlamenta P" nedvomno na višji ravni, kot 1* bila do sedaj. Vnaprej se ve, "a bodo seje pretežno konec me-^ea, znani bodo tudi urniki pomembnejših sej, ko bomo odločali z glasovanjem, tako druge m°je aktivnosti ne bodo trpele. Že doslej sem delo v Ideji v dopoldanskih urah prekinil lahko le 'zjemoma, svoje delo na občini Pa sem opravljal pretežno v popoldanskih urah. Prijetnejši del te funkcije pa je v glavnem ob sobotah in nedeljah. Pri tem mislim predvsem na kulturne in dfuge prireditve. S podpredsednikom bova morala tesneje sodelovati, predvsem V smislu kontinuitete dela do končne realizacije posameznega vprašanja. S tem mislim na konkretne akcije, ki bi jih pričel eden °d naju, nadaljeval in končal pa P° Potrebi drugi. . Takšne konkretne akcije so recimo »misije doore volje« med prebivalci in industrijo, tam, kjer Pnde do sporov. Vseh dejavnosti Pač ne moremo ukiniti, potrebno Pa Jih je prilagoditi, da bi postale Pnjazne okolju. Tak problem Pfedstavja npr. Kalcit. V tem sP°ni med prebivalci in industri-J° )c potrebno najti za obe strani sprejemljivo rešitev. Kako boste delovali v državnem zboru? Lovrinc: Ker imam največ izkušenj na gospodarskem področju, bom delal predvsem na tem področju. Nobena novost ni, da se preveč potroši, ostane pa premalo za nove investicije in za plače. Potreben je nekakšen »new de-al«, ki bi izviral predvsem iz lastnega varčevanja in lastnega kapitala, ki bo vzpodbudil nov investicijski cikel. Zavedati se moramo, da od drugod ne bo veliko pomoči. Kjer je denar, je oblast. V občini jo ima zato izvršni svet, županu gre predvsem čast, zato se moram v državnem zboru posvetiti predvsem prvemu delu oblasti, če hočem kar največ pomagati svojemu kraju. Pri nas so dajatve veliko previsoke, v stikih s pobratenimi mesti v Nemčiji in na Nizozemskem smo spoznali, da so njihove obremenitve za pol manjše kot pri nas. ■ V čem vidite razvoj Kamnika v prihodnjem obdobju? Lavrinc: V LDS smo dali pobudo za rezervacijo sredstev" za obnovo hotela. V prihodnosti je treba posvetiti največ pozornosti razvoju turizma, kmetijstva in obrti. Nekoč je bil Kamnik z okolico eden slovenskih turističnih biserov, primerljiv z Bledom. Storiti moramo vse, da se vsaj del tega blišča vrne. Če smo bili zmožni obnoviti samostan, moramo uspeti tudi s hotelom. Spodbujali bomo predvsem domače investitorje. Imamo možnosti za razvoj zimskega turizma na Veliki planini, za razvoj kmečkega turizma. V načrtu pa je tudi igrišče za golf, ki bi stalo severozahodno od Arboretuma Volčji Potok. Ob bliži-' ni Ljubljane, ki je danes prestolnica države in bo gostila tako diplomate kot poslovneže, in bližini letališča bi bil takšen objekt gotovo izredno zanimiv za vse. Naslednja dejavnost je gostinstvo, s katerim tudi dobro sodelujemo; mnogi so voljni povezovati panogo z zabavnimi in kulturnimi prireditvami. Instrumenti za pospeševanje razvoja kmetijstva so v glavnem v rokah države in tu bo najtežje bistveno vplivati. Med prednostne naloge sodi tudi ekološka ozaveščenost. Kamnik mora po lestvici onesnaženosti zraka v Sloveniji navzdol. Urediti moramo drobovje starega dela mesta, to pa verjetno pomeni plinifikacijo in druge posege. V ta sklop sodi tudi prilagodi - Maks Lavrinc tev vse druge industrije ekološkim zahtevam. Kamnik je tudi intelektualno izredno bogato mesto. V preteklosti ih danes je dal številne znane osebnosti. Z njihovo pomočjo moramo še naprej širiti razne kulturne in druge dejavnosti. Idej torej ne manjka, še manj ljudi, ki so jih sposobni uresničiti, vsekakor je Maks Lavrinc pravi mož na pravem mestu. Omenil je še dosti drugih za Kamnik zanimivih predlogov, o tem pa kdaj prihodnjič. b. REPE S seje IS Programi razvoja obrti, kmetijstva in turizma Ko je obravnaval predlog zadev, ki naj bi prišle v program dela občinske skupščine, je izvršni svet najprej razčlenil vzroke, zakaj določenih pomembnih zadev, pred- ■ videnih v lanskem programu, ni bilo mogoče uresničiti. Sem prav gotovo sodijo programi razvoja tako pomembnih področij, kot so turizem, kmetij- stvo ter obrt in podjetništvo. Med razlogi za to, da še ni pripravljen predlog programa razvoja turizma, so v izvršnem svetu navedli predvsem to, da so v pripravi zakoni o turistični in gostinski dejavnosti in da je bila razvojna strategija turizma v Sloveniji prvič predstavljena šele konec oktobra lani. Zato bo mogoče občinski turistični program Prva priznanja Veronika lini raji tere ■skil osle ?an> nsk raj f-ia a ,1 »ii " Pred začetkom druge seje izvršnega sveta je njegov predsednik Miha Novak podelil prva, s sklepom izvršnega sveta uvedena, priznanja, poimenovana Veronika. Marku Preriju, kamniškemu alpinistu, za letošnji uspešni prvenstveni vzpon na Menlungtse v Himalaji, Štefanu Horvatu, svetovalcu Republiške vodne uprave, za njegov prispevek k uspešnemu urejanju vodotokov v kamniški občini, in Vladu Šerblju, načelniku občinskega štaba z civilno zaščito, za uspešno vodenje akcije ob elementarnih nezgodah in v času lanske vojne v Slove- Vsi trije so se ob navzočih predstavnikih Planinske zveze Slovenije, Planinskega društva Kamnik, Republiške vodne uprave in republiških organov za področje urejanja prostora zahvalili izvršnemu svetu za izkazano pozornost. Alpinist Marko Prezelj pa je ob tej priložnosti Mihi Noyaku poklonil originalno sliko Tibetanca. S priznanjem Veronika se je izvršni svet oddolžil tudi prof. Tomažu Habetu iz Domžal, umetniškemu vodji Simfoničnega orkestra Domžale — Kamnik, za njegovo dolgoletno uspešno delovanje. F. S. mm Alpinist Marko Pregelj prejema priznanje r pripraviti šele v drugem polletju letos. Podobno velja tudi za program obrti in podjetništva. Obrtni zakon je namreč šele v osnutku, prav tako zakon o gospodarskih družbah. Uresničiti pa bo treba zahteve Obrtne zbornice Slovenije o izenačitvi možnosti poslovanja za podjetnike in obrtnike. Glede na spremenjene razmere sedanji dolgoročni občinski program razvoja kmetijstva ne ustreza več. Po mnenju IS namreč daje preveč poudarka govedoreji, premalo pa poljedelstvu in sadjarstvu. Tudi pri oblikovanju občinskega kmetijskega programa bo treba upoštevati republiške usmeritve na tem področju, ki pa jih RS še ni sprejela. Osnutek odloka o ustanovitvi Radia Kamnik na IS spet ni dobil zelene luči. Nov osnutek je sicer v skladu z lansko razpravo na seji občinske skupščine, predvideval naj bi občino v družbi z omejeno odgovornostjo, ki bi izvajala radijsko dejavnost, imela 51% delež, vendar je IS menil, naj projektna skupina Media ponovno preuči, ali vsebina odloka ustreza zastavljenim ciljem na področju obveščanja in kako bo s pokritostjo celotnega območja občine z radijskim signalom. Komisija za razreševanje problematike posegov v prostor... bo obravnavala samo primere, ki so v območju zazidljivih površin oziroma so v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti v območju, kjer je pozidava možna. To bo eno izmed temeljnih meril za delo te komisije, ki jo moramo imenovati ali na kratko rečeno, tudi komisija za razreševanje problemov črnograditeljstva. Izvršni svet je določil poslovnik dela te komisije, ki jo vodi Urša Mihelčič. Komisija bo ugotavljala dejansko stanje na kraju samem, oblikovala merila v zvezi z ugotovljeno gradnjo glede na veljavno prostorsko dokumentacijo in IS svetu predlagala v obravnavo možno rešitev vsakega posameznega primera. Na podlagi sprejetih stališč bo možno začeti pripravljati lokacijsko dokumentacijo in začeti druge postopke pri upravnih organih. F. SVETELJ V javnih medijih je bilo danih veliko neresnic in napačnih podatkov, tako s strani posameznih članov »komisije« kot novinarjev, ki se niso nikoli hoteli prepričati tudi na drugi strani o pravilnosti podatkov pri izgradnji telefonije. Navajamo, da pri nekaterih trditvah nikoli ni prišlo do medsebojnih usklajevanj kdo ima prav. Vedno so bili dani podatki v javnost brez medsebojne uskladitve, in ravno to je povzročilo toliko slabe volje med naročniki telefonskih priključkov. Veliko naročnikov nas sprašuje, kdaj bomo opravili poračun tistim naročnikom, ki so vplačali prispevke za telefonske priključke po predračunskih vrednostih investicije. Iz poročila je razvidno, da je že izračunana končna cena telefonskega priključka, še vedno pa je nerazčiščeno s PTT podjetjem Ljubljana glede delitve števila vseh telefonskih priključkov ter glede odkupa neprodanih telefonskih priključkov do števila 4.200. Glede razrešitve te problematike je bil dne 3. 12. 1992 sestanek med predstavniki občine Kamnik, Sklada stavbnih zemljišč, komisije, SKG Kamnik in predstavniki PTT podjetja Ljubljana. Končnega odgovora od PTT podjetja Ljubljana še nismo prejeli. Predstavniki občine Kamnik so na tem sestanku zahtevali tudi, da PTT podjetje Ljubljana pisno odgovori, kdaj bo urejena problematika pomanjkanja telefonskih priključkov na območju Laze v Tuhinjski dolini. SPORAZUMI IN FINANCIRANJE 1. Na osnovi predhodnih razgovorov med Izvršnim svetom SO Kamnik in PTT podjetjem Ljubljana je bil v septembru 1987 podpisan sporazum, št. 7/87, o financiranju izgradnje razširitve PTT kapacitet na območju VATC Kamnik; s strani občine Kamnik je bil podpisnik sporazuma Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik. Določila sporazuma, št. 7/87 (izvleček): Obveznosti PTT podjetja Ljubljana - financiranje 30% vrednosti objekta na Bakovniku - ATC s kapaciteto 5.000 priključkov - prenosni sistemi med centralami Obveznosti Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik - financiranje 70% vrednosti objekta na Bakovniku - financiranje celotne izgradnje KKO (primarno omrežje) 8. člen sporazuma navaja Poleg stroškov za izgradnjo objekta iz 1. člena tega sporazuma (celotni KKO in 70% objekta) plača vsak telefonski naročnik ceno za izgradnjo telefonskega priključka po veljavnem ceniku ob vključitvi (RNO). 2. Dne 19.12.1988 je bil podpisan Aneks k sporazumu, št. 7/ 97 Dogovorjene so bile podrobnejše medsebojne obveznosti pri realizaciji projektiranja in izgradnje KKO in RNO: - PTT financira objekte iz osnovnega sporazuma - SKLAD financira poleg 70% objekta še 1000% vrednosti •izgradnje KKO in RNO. 3. Dne 19.12.1988 je bil podpisan Sporazum o financiranju projektne dokumentacije. Sporazum navaja tudi naloge pri pridobitvi specifikacije kablov, pridobitev ponudb in financiranje. Glede na osnovni sporazum, št. 7/87, financira SKLAD projektiranje in dobavo kablov za KKO in RNO. 4. Dne 17. 6. 1991 je bil pod-! pisan Sporazum, št. 7/87/1A Osnutek tega sporazuma je bil s strani* PTT predložen SKLADU že veliko prej. SKLAD se ni strinjal z nekaterimi členi sporazuma, ki jih je predlagal PTT. Zato je bil sklican dne 12. 6. 1992 sestanek med UO SKLADA, PTT, SKG in predstavniki občine Kamnik. Predsednica IS SO Kamnik ga. Marija Sitar in g. Mihael Novak sta bila upravičeno odsotna. Prisoten je bil predsednik skupščine g. Maksimiljan Lavrinc. Na tem uskladitvenem sestanku je bilo sprejeto naslednje (zapisnik): - izdela se ocena o številu možnih telefonskih priključkov, ki bi jih lahko Sklad oddal do 31. 12. 1992. - Vsa sredstva, ki so predmet sporazuma, prevzame pred pri-četkom obratovanja PTT podjetje Ljubljana v svoja osnovna sredstva. - Morebitno možno spremembo v lastninskih odnosih bosta podpisnici sporazuma, glede pričakovane spremembe predpisov, opredelili v skladu s takrat veljavno zakonodajo. Tako ima od vseh občin na območju PTT Ljubjana edino občina Kamnik podpisan sporazum o možnosti lastninjenja, ko bodo sprejeti ustrezni zakoni. Zaradi razvoja telefonije v času gradnje je prišlo tudi do nekaterih sprememb pri financiranju. Dodamo PTT Ljubljana financira naslednje: - Novo centralo na Bakovniku (digitalno) za 5.500 priključkov, namesto prvotne klasične za 5.000 priključkov. - Telefonsko centralo v Stranjah za 1.000 priključkov vključno z optičnim kablom Kamnik — Stranje. Spremenjena je bila trasa povezovalnega kabla, ki gre sedaj preko Mekinj in Godiča, namesto ob regionalni cesti ob KIK-u, ki je predvideval klasičen kabel. - Razširitev telefonske centrale Kamnik I. v središču mesta za 900 priključkov. - Prevzame financiranje dela KKO. - Prevzame odplačilo kredita za 300 telefonskih priključkov (centrala Bakovnik). - Financira razliko za RNO za obstoječe telefonske naročnike in vrednost do polnega števila po projektu za centrali Center in Stranje. 5. Sporazum, št. 7/87/2A (december 1991) Sporazum določa vrednosti financiranja PTT in SKLADA za vse objekte in s tem delitev po odstotkih. Delitev financiranja izgradnje RNO na območju central Center in Stranje je: 31,2% na PTT in 68,8% na SKLAD. Glede na to, da je SKLAD že financiral celotno izgradnjo KKO »na ključ«, mora PTT sama financirati vse manjkajoče kable ter vsa dodatna dela do dokončne izgradnje KKO. 6. Nadalje je bilo sklenjenih med PTT in SKLADOM še več sporazumov in pogodb za urejanje medsebojnih finančnih obveznosti in izgradnjo posameznih -smeri in odsekov omrežja. (nadaljevanje prihodnjič) JANEZ TURNŠEK Sekretariat za gospodarstvo in družbena dejavnosti vljudno vabi vse obrtnike m podjetnike v občini Kamnik na srečanje s članom Izvršnega sveta za področje obrti in podjetništva gospodom Marijanom Stele-tom, ki bo v četrtek, 21.1-, ob 18, url « veliki sejni dvorani 01. nadstropje) občine Kamnik. DNEVNI RED: 1. Problematika drobnega gospodarstva v občini Kamnik 2. Programi pospeševanja obrti In podjetništva v občini Kamnik v letu 1993 3. Ustanovitev kluba podjetnikov Prostovoljno zdravstveno zavarovanje SE ENKRAT O NOVOSTIH O novem zdravstvenem zavarovanju je bilo že veliko napisano. Pa vendar se, v množici sporočil in ponudb, marsikoga ni dotaknila preprosta razlaga o tem, kaj nam je novo leto ponudilo novega o zdravstvenem zavarovanju. Zato naj bodo naslednje besede namenjene prav prepoznavanju tega »tujca«, ki bo še kako pomemben pri naši zdravstveni varnosti." Pa ne le pri (za)varova-nju našega zdravja, ampak tudi pri našem boljšem počutju med plačevanjem računov in po njem. Abeceda zavarovanja ' S 1. 1. 1993 je stopil v veljavo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po tem zakonu se uvaja zavarovalniški sistem. Glavna sprememba je v tem, da se zdravstveno varstvo po novem ureja z obveznim in prostovoljnim zavarovanjem. OBVEZNO ZAVAROVANI so vsi ZAPOSLENI (preko svojih delodajalcev). Nezaposleni so obvezno zavarovani kot OBČANI ali kot BREZPOSELNI, če so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve in prejemajo denarno nadomestilo . za brezposelne. OTROCI, UČENCI so zavarovani obvezno po starših, DIJAKI IN ŠTUDENTJE pa tudi, vendar le, dokler se redno šolajo, a najdlje do 26. leta starosti. Denar za obvezno zavarovanje se zbira le s prispevki vseh zaposlenih. Solidarno v skupno blagajno, iz katere se jemlje tudi za vse kategorije prebivalcev. Treba je poudariti, da se iz obveznega zavarovanja krije večji del temeljnih pravic iz zdravstvenega varstva. To je bilo tudi edino zdravstveno zavarovanje, ki smo ga imeli v preteklosti, in smo k temu, pri iskanju zdravstvene pomoči in uslug, plačevali le participacijo. A še te ne vsi, kajti najbolj ogrožene kategorije ljudi so bile plačevanja oproščene. Po pojasnilu stroke pa dobra tretjina državljanov Slovenije (le zaposlenih) preprosto ni več zmogla s prispevki in dajatvami pokriti vse bolj dragih zdravstvenih storitev. Stari sistem zdravstvenega zavarovanja (obvezni) se je zamajal v temeljih in tudi participacija, ki so jo v osemdesetih letih poklicali na pomoč, ni kdove koliko izboljšala finančnega zdravja slovenskega zdravstva. Iz več razlogov. Denar je bil iz dneva v dan manj vreden, medicinsko vćdenje pa vse obsežnejše in zaradi potreb po najnovejših elektronskih aparatih vse dražje. To spoznanje je vodilo v nov sistem zdravstvenega varstva in z njim tesno povezanega zdravstvenega zavarovanja. Tako participacijo za zdravstvene storitve vseh vrst ostajajo po 1. januarju 1993 le še spomin na preteklost, ostala pa so nam doplačila za tiste storitve, ki bodo presegale predpisano raven zagotovljenega zdravstvenega varstva (ki ga pokriva obvezno zavarovanje). Doplačila bodo različna. Da bi se izognili stroškom, ki bi nastali z doplačili (lahko tudi kar velikimi v primerih poškodb izven dela, ki bi imele za posledico bolnišnično zdravljenje), ponujajo slovenske zavarovalnice PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE, ki bo namesto nas pokrilo vse ali delne stroške doplačil. Ali zapisano preprosto na primeru: za bolnišnično zdravljenje po- škodb izven dela bo 75% stroškov pokrito iz obveznega zavarovanja, 25% stroškov pa iz prostovoljnega zavarovanja, če bomo seveda tako zavarovani. Če prostovoljno ne bomo zavarovani, bomo morali doplačilo v višini 25% pokriti iz lastnega žepa. Ob »vsebini žepov« povprečnih Slovencev pa je ta rizik skoraj nesprejemljiv. Ob vsem tem je spoznanje o novem zdravstvenem varstvu in zavarovanju jasno: mirno bomo živeli le, če bomo zavarovani tudi prostovoljno. Torej če bomo dodatno prispevali denar prav vsi, iz lastnih žepov. Tu solidarnosti in skupne blagajne NI! To spozanje pa se ne dotika le nekaterih izjemnih kategorij prebivalcev: otrok, učencev, dijakov in študentov, ki se redno šolajo, vojakov, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne. Za vse na- štete se bodo vse pravice iz zdravstvenega varstva v celoti pokrile iz obveznega zavarovanja. Torej zanje prostovoljno zavarovanje ni potrebno. Za vse, ki stroška za prostovoljno zavarovanje le ne bodo zmogli, naj v tolažbo zapišem, da so v celoti iz obveznega zavarovanja pokrita tudi zdravljenja nekaterih bolezni (npr. nalezljive bolezni, poklicne bolezni in poškodbe pri delu, maligne bolezni, živčo-mišične bolezni, epilepsije, hemofilija, paraplegija, tetraple-gija, cerebralna paraliza, razvite oblike sladkorne bolezni, multi-pla skleroza in psoriaze, dializaj ter v povezavi z njimi tudi pravice do zdravil ter do ortopedskih, ortotičnih, očesnih, slušnih i« drugih pripomočkov. O zdravstvenem zavarovanju po novem za zdaj le toliko. Le toliko pa zato, da bi p »prepoznali«. Predvsem pa spoznali, da je za našo varnost in predvsem naš notranji mir skoraj neizogibno dejstvo: obvezno i# varovanje z roko v roki s prost«' voljnim zavarovanjem. IVANA SKAMEtf m dc nii ec jo žai va vel vel •>j< do čei teh lij« bi kih dat Kai lov I9t mei cev sej „, nesi sotr ali i "kih želij D sko naš, vem daS( ki sc ' m H E< za v< nizrn del s Milo noče sklicj ke Si živeli Drug sprot taneg narot bo za ekon< Ke razpa °groii Kako smo volili v najmanjših volilnih enotah - na voliščih V prejšnjem Kamniškem občanu nas je g. Rafael Zagoričnik seznanil z volilnimi rezultati (skupno) za celo območje občine Kam-. nik, ki je v okviru 1. volilne enote predstavljalo 10. volilni okraj. Tokrat pa se bomo seznanili z rezultati, ki temeljijo na volilnih izidih za posamezno volišče, kar bo izvrstna podlaga tudi za podrobnejši pristop k analizi preteklih volilnih dogodkov in glasovanja pet najmočnejših parlamentarnih strank državnega zbora Republike Slovenije. Volilnih izidov ostalih petnajstih političnih strank za državni zbor tu ne navajam; na volitvah so narmeč prejele bistveno manj glasov, zaradi česar prvim niso oprejemljiveje konkurenčne. S seznama sem izpustil tudi podatke za državni svet, razlog je v tem, ker je Aleš Ocepek med štirimi kandidati na vseh voliščih zmagal izredno prepričljivo (z visokim naskokom). Podatke zbral: dr. MARKO ŽEROVNIK 60 46 40 V. POTOK DUPLICA I. MEKINJE CENTER II. VRANJA PEČ DUPLICA II. CENTER I. SPfTAUe 25 1 --j 1 i K. BISTRICA II. KOMENDA MOSTE S MARCA TUNJICE KRIŽ PODGORJE NOVI TRG PEROVO ZAPRICE II. Uredništvo Kamniškega občana Zelo me moti, ker mnogi občani z avtomobili in traktorji še vedno vozijo smeti k reki Bistrici in v gozdove. Prosim vas, da namesto voščil in čestitk objavite dovolj velik oglas, da bodo onesnaževalci vedeli, da imamo za te namene urejen primeren prostor. Lep podzrav, Ada Humar, šmarca ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 15. janaurja, ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje razstave USTVARJALNOST LJUBITELJSKIH LIKOVNIKOV GORENJSKE Razstava bo odprla do 24. Januarja Nedelja, 17. januarja, ob 17. uri Župnijska cerkev, Komenda KONCERT NAJLEPŠIH SLOVENSKIH BOŽIČNIH PESMI Izvaja MEPZ Cantemus Kamnik Zborovodja: Janez Klobčar Orgle: Olga Štele Torek, 19. januarja, ob 17. url Matična knjižnica, Kamnik IGRAJMO SE, SPOZNAVAJMO SVET... Tema tokratnih igrarij je presenečenje, zato vabljeni vsi radovedneži Sreda, 27. januarja, ob 17. uri Razstavišče Veronika, Kamnik SLIKARSKA PARADA Predstavitev likovnih del otrok iz vrtca Mojca v Kamniku Razstava bo odprta do 5. februarja Petek, 29. januarja, ob 19.30 Dvorana Veronika, Kamnik Koncert iz cikla MUŠICA AETERNA: Andrej PETRAČ, violončelo Tomaž PETRAČ, klavir Vstopnice po 200 SIT bodo v prodaji pred začetkom koncerta VABLJENI! N 1 V NEVLJEI. GODIč CRNA II. K BISTRICA I NEVUEII. CRNA I. ČRNA III. JANEZ VREČEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje. Na zalogi kombinirani bojlerjl. LEGENDA nsLs p ■ SKD^ 1 LDS psi SNS i flZL Grafična obdelava: MATIC ROMSAK »POLOS« - TRGOVINA S PREMOGOM in AVTOPREVOZNIŠTVO Jame) Jerman, Zapoge 40, Vodica, tel. 823-585, 824-096 vam po konkurenčnih cenah dostavi na dom domači in uvožen' premog, suha bukova drva in žamanje. Po dogovoru plačilo tudi na obroke. še leti 1 jih zac val pol Str rali vej me odi imi pri Po, DO' nik pet pre sv. zn skt naj vol tak Prf na ju Poi PO; In, POl raz ške se *in 1 spe me kn sp< Ste < Po, k . Usr ob, r Vojni kaos v BiH Nemogoče je razumeti mentalitet« balkanskih narodov, ker tam ni nobene zakonitosti, nobene resnice. »Nihče ne napada, le vsi se branijo.« Resnica pa je, da je zbežalo iz te nekdanje jugoslovanske republike neizmerno veliko ljudi, tudi v Slovenijo; veliko jih je izgubilo življenje, veliko pa je tudi invalidov. Pred neposrednim uničenjem so varni le begunci, in *eh je več deset tisoč, mi-HJon... V naši državi ni občine, ki ne °\ sprejela beguncev. Po podatan Rdečega križa Kamnik (podatki so bili objavljeni v 21. št. Kamniškega občana, 1992) je bi-iqV°^m' Kamnik 11. novembra 1992, 426 beguncev. Mnogi iz-med njih so že pet ali šest mese-^vpri nas. Z daljšim bivanjem se jim poglabljata domotožje in nestrpnost; slednje je zlasti prisotno v družinah, ki imajo enega !* več svojih članov (zlasti moških) v vojni, zato se tudi čimprej želijo vrniti domov. Da bomo laže doumeli dejansko perspektivo teh beguncev in naš položaj, ki je nastal po njihovem prihodu k nam, je potrebno, pa se pobliže seznanimo z vzroki, ki so pripeljali do vojne v Bosni ' ln Hercegovini. Eden od neposrednih vzrokov za vojni spopad je propad komu-"^"»a, ki se je izpraznil - sese-??'sam vase, ostali pa so nosilci, lvWošević in njemu podobni, ki nočejo izpustiti iz rok oblasti, sklicujoč se pri tem na meje Veli-•* Srbije, v kateri bodo vsi Srbi ?"veli demokratično v eni državi. rugi razlog, ki je povsem nasproten temu, pa je potek spon-anega združevanja evropskih narodov v združeno Evropo, ki °° zagotavljala ljudem politično, kpnomsko in socialno varnost. Ker se je Zahod bal hitrega azpada Sovjetske zveze, ki ima Srornen arzenal atomskga orož- ja, je iz tega razloga tako dolgo zavlačeval priznanje novih držav na tleh nekdanje Jugoslavije. Na srečo je Sovjetska zveza razpadla mirneje, kot so pričakovali (je sicer nekaj manjšin vojnih žarišč, ki pa ne ogrožajo svetovnega miru), s tem pa so bili dani pogoji tudi za mednarodno priznanje Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, kar pa zlasti za slednjo glede na vojno za sedaj nima velikega pomena. Srbi in ena država Ker Srbi hočejo za vsako ceno živeti v eni državi, sta bili stara in nova Jugoslavija zanje po velikosti več kot sprejemljiva teritorialna enota, saj sta obsegali precej več ozemlja, kot ga je začrtal leta 1844 srbski politik Ilija Garaša-nin (1812-1874). Zanimivo je, da je Garašanin, ki je začrtal zahodno mejo Velike Srbije od Karlobaga do Karlovca in Virovitice, že tedaj predvidel etnično čiščenje ozemlja, kar se z vso brutalnostjo danes tudi izvaja. Sicer pa se je kot notranji in zunanji minister pod srbskim knezom Aleksandrom Karadjordjevičem (1843-1858) že tedaj zavzemal za ustanovitev jugoslovanske državne tvorbe pod srbskim vodstvom. Ob tem se z upravičenostjo lahko vprašamo, kaj je vodilo slovenskega politika in duhovnika dr. Antona Korošca (1872-1940), tedanjega prvaka Slovenske ljudske stranke, da se je kljub dobro znanemu srbskemu hegemonizmu na kraju prve svetovne vojne, leta 1918, tako zavzeto prizadeval za združitev s Srbi v skupno državo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da v narodnostnem pogledu ta državotvorna enota ne bo demokratična, se je prav kmalu potrdilo, predvsem pa 6. januarja 1929, ko je kralj Aleksander Karadjor-djević z ukinitvijo ustave, parlamenta in političnih strank uvedel kraljevo diktaturo. Nov odbor SKD v Motniku Prva povolilna razmišljanja II! Tisti del slovenskih krščanskih demokratov s Kamniškega, ki je |>e posebej aktivno deloval ob lanskih volitvah, je pred novim letom, na sv. Tomaža dan, napravil svojo prvo oceno teh volitev. ..Najprej so seveda izrazili vso zahvalo vsem svojim volivcem, ki }>» je bilo tokrat za 4% več kot leta 1990. So s tem volilnim izidom zadovoljni? K temu napredku, ugotavljajo, je prav gotovo prispevalo njihovo aktivno delovanje, in to ne samo pred volitvami, ko so Poleg izjemno uspelega Peterletovega obiska konec oktobra, dr. Stresovega predavanja Oseba in družba, do 4. decembra organizirali še 12 dobro obiskanih predvolilnih zborovanj. Ugotavljajo večje uspehe na podeželju, medtem ko se bodo morali v samem mestu bolje organizirati; že pred vrati je ustanovitev mestnega odbora SKD. Na splošno so bili boljši rezultati za SKD tam, kjer že imajo o-ganizirane svoje krajevne organizacije. Ustanavljanje teh pripravljajo najprej še za Duplico in Šmarco pa v Šmartnu, Mostah, Podgorju... oz. povsod tam, kjer se število članstva SKD naglo Povečuje. 2- decembra so, ob priliki predvolilnega zborovanja SKD v Motniku, tamkajšnji člani SKD tudi ustanovili krajevni odbor SKD, že peti v občini. Na zelo lepi in prisrčni prireditvi so v kulturnem Programu prijetno presenetili številne navzoče dobri pevci kvarteta sv. Mihaela z Vranskega. Novoizvoljeni petčlanski upravni odbor z mladim dipl. ing. agr. Jožetom Novakom na čelu se bo potrudil, skupno seveda z drugimi člani in simpatizerji, oživiti vsesplošno napredni motniški utrip. Se za nekaj odstotkov boljši volilni uspeh, so ocenili na predno-voletnem srečanju, bi dosegli krščanski demokrati, če ne bi bili tako medijsko zapostavljeni, in to ne samo na republiški ravni. Predvsem so bili kritični do notranjepolitičnih informativnih oddaj na CATV-Impulz. Razmeroma visoke cene so onemogočile SKD-'u nastop na predvolilnih oddajah na CATV-Impulz, pa tudi v dobri meri v Kamniškem občanu. Na tem področju, pravijo, bo Potrebno najprej iti z demokracijo naprej. Ne sme se namreč Pozabiti, da so kabelsko omrežje, ki ga uporablja tudi CATV-Ifnpulz, s svojimi sredstvi zgradili in ga tudi vzdržujejo krajani po Posameznih krajevnih skupnostih. Ti krajani pa so politično Jazlično usmerjeni! Sicer pa bodo krščanski demokrati na Kamnitem skušali slediti usmeritvam krščanske demokracije v državi in čimbolj povezovati s sorodnimi strankami, da bi tako lahko čirnuspešneje reševali naš skupni, ne ravno lahki vsakdan. Pa še to - v času predvolilnega vrveža se je nekako pozabilo __' sPoročiti: Ob spominski maši 31. oktobra v Kamniški Bistrici za vse Medvojne in povojne žrtve na Kamniškem so se krščanski demokrati zavzeli, da bi na Kopiščih postavili spomenik. Z njim bi dobile ^Pominsko obeležje, kakršnega si zasluži sleherni človek, tudi številne žrtve povojnih pobojev na Kamniškem. v Ob zaključku tega srečanja so se člani občinskega odbora SKD , Kamnik zahvalili tudi vsem tistim, ki so za krščansko demokracijo, žerf Povečini brezplačno, delovali na voliščih oz. kakorkoli pomagali * razmeroma dobremu volilnemu rezultatu in zaželeli srečno in UsPešno novo leto vsem svojim somišljenikom kot tudi drugim občanom. T. M. Za tem je prišla druga svetovna vojna (1941 -1945), za njo pa nova Jugoslavija, v katero so bili pridruženi isti narodi kot v predvojni kraljevini Jugoslaviji. Kljub obljubam s strani oblastnikov pa je nova državna tvorba kmalu začela kazati srbsko premoč v mnogih državnih, pa tudi republiških strukturah širom po Jugoslaviji; s tem se je utrjevala in dosegla vrhunec, ki je pripeljal državo do razpada, s tem pa do vojn v Sloveniji, Hrvaški ter Bosni in Hercegovini, kjer z vso silovitostjo divja še sedaj. Velika Srbija, po novem Zveza srbskih držav, naj bi obsegala sedem držav: Srbijo (skupaj z Vojvodino in Kosovim), Črno goro, krajino, Dalmacijo, območje Dubrovnika, Makedonijo (Srbi so namreč prepričani, da je Makedonija južna Srbija) ter večji del Bosne in Hercegovine. Srbi so namreč globoko prepričani, da so samo oni državotvorni narod, vsem drugim narodom bivše Jugoslavije pa se v zvezi s tem po-smehujejo. To pa je dokaz, da srbske ure močno zaostajajo za Evropo, 50, če ne 100 let. Večinoma so mnenja, zlasti v Srbiji in Črni gori, da gre v Bosni in Hercegovini za pravo versko vojno med muslimani, katoličani in pravoslavci, v resnici pa gre za spopad med Srbi, Hrvati in Muslimani za pridobitev oziroma ohranitev ozemelj na račun čiščenja etničnih skupin prebivalstva; pri tem je verska vloga skupin predvsem v tem, da so vsi proti vojni, da se vsi branijo in da je vsaka od njih s svojim narodom. Skladno s tem obstaja neizpodbitno dejstvo, da pomeni biti Srb biti pravoslavec, Musliman musliman in Hrvat katolik. S to analogijo pa so prav Srbi naredili veliko napako, ko so pri osvajanju Dalmacije pričeli trditi, da so Dalmatinci in prebivalci Dubrovnika neizpodbitni katoliški Srbi, kar je kontradiktornost (nasprotje) z uveljavljenim srbskim zgodovinskim dejstvom. Vzrok za agresijo Srbov In kaj vodi Srbe v hegemonijo (voditeljstvo) in z njo v agresijo? Poznavalci pravijo, da manjvrednostni kompleks, ki se ga hočejo znebiti z nadvlado nad sosednjimi, številčno šibkejšimi narodi. Bili so namreč z daljšimi ali krajšimi presledki več stoletji pod Turki, kar jim je omajalo potreb- no samozavest. Kakor Izraelce tudi Srbe obkrožajo »samo sovražniki«, in ker jim je religija pri tem v politično korist, se v tej povezavi smatrajo eni in drugi za božji narod. Iz tega sledi, da vojne v tem delu Balkana gotovo ne bo kmalu konec, morda čez tri, pet ali deset let, ko se bo vojaški arzenal izčrpal; Hrvatje bodo hoteli namreč 1/3 svojega ozemlja nazaj, Vojvodinci avtonomijo, 85% Albancev nasproti 9% Srbov na Kosovu ne bo hotelo ostati manjšina. Makedonci se opredeljujejo za avtohton narod, Muslimani in Hrvatje bodo hoteli na svoje domove v Bosni in Hercegovini...; tudi v Srbiji bodo (pravi) Srbi iz Šumadije hoteli več oblasti od obrobno nacionalno naravnanih Srbov. V okviru tega pa obstaja podatek, da na območju Srbije živi 3,5 milijona ljudi druge narodnosti: Albanci, Madžari, Vlahi, Romuni, Romi itd...., medtem ko je Srbov zunaj Srbije le okoli 2,1 milijona. Zato je tudi v Srbiji marsikje navzoč nacionalni koktejl s prevlado ljudi druge narodnosti, kar pa oblastniki spretno prikrivajo s ponarejenimi statističnimi podatki: za Vlahe, ki živijo v Timoški Krajini na vzhodu Srbije, pravijo na primer, da jih je le okoli 50.000, namesto pol milijona, prikrivajo tudi število Madžarov v Vojvodini, Muslimane v Sandžaku. Albance na Kosovu, Rome itd. Pogled v prihodnost Vojno v Bosni in Hercegovini, od koder je možna razširitev na Kosovo in Makedonijo, na Hrvaškem pa se lahko obnovi, v do-glednem času ustavi lahko edino le intervencija Združenih narodov v obliki protektorata, česar pa ni pričakovati, bolj je verjetna varianta, da se bo vojna končala takrat, ko se bodo utrudili vsi branitelji, »ker napadalca tam ni«, kar vsi trdijo. Ljudje, ki so se umaknili pred vojno v Bosni in Hercegovini, pa tudi na Hrvaškem, bodo morali1' ostati v tujini verjetno še zelo dolgo, nekateri celo toliko časa, da bodo izgubili domotožje in upanje na vrnitev odvzetega jim premoženja v domovini. Od tu dalje sledi v prihodnje nova zgodba, ki jo bo zapisal čas. Dr. sc. MARKO ŽEROVNIK Zeleni Baterija - nevaren odpadek Le kdo od nas še ni uporabil baterijskega vložka za luč v teh dolgih nočeh, za poslušanje glasbe in novic iz radijskega programa? Morda pa je celo njegovo življenje odvisno od tega majhnega vira za napajanje naprav z električno energijo, ker mu poganja srčni vzbujevalec? Toda ker nobena stvar ni večna, tudi baterija odpove, se utrudi. Postopek je enostaven, človek kupi novo baterijo in aparat spet deluje. Toda pojavijo se problemi, morda samo za trenutek, odpre se kanta in problema ni več, ker je pod pokrovom. Morda še bolje, v živo mejo ali pa celo v reko, ki teče mimo, da, tudi izvir je dober, samo da se ne vidi. Tak6 življenje teče dalje in problemov ni, ker so pod pokrovom, v reki ali celo v izviru pitne vode. Morda pa človek ne bi naredil tako, če bi bilo napisano, kako zelo strupeno stvar je odvrgel, če bi na njej pisalo, kam jo lahko odvrže, ker vsebuje tudi izrabljena baterija celo plejado kemičnih sestavin in elementov ter težkih kovin od svinca, cinka in celo ŽIVEGA SREBRA. Ni mu mar, običajno tudi vedel ni, kaj se lahko zgodi, ker proizvajalec ali kdo drug ni napisal, da lahko, s tem ko odvrže baterijo v živo mejo, KONTAMINIRA DO ŠTIRI KVADRATNE METRE zemlje. Kontaminacija pa je popolnejša, če je bila tudi že prazna baterija odvržena v izvir pitne vode ali med ribji zarod. Nevarnost pa je še večja, če je odvržena baterija »ALKALNA«, ker taka baterija vsebuje močno bolj strupene kemikalije (kalijev hidroksid, cinkov oksid, kalijev bikromat). Na žalost o takih odvrženih baterijah, ki so prave ekološke bombe, ni razpravljalo niti pristojno ministrstvo, da o občinskih sekretariatih za varstvo okolja niti ne izgubljamo časa, zemlja pokrije skoraj vse napake, storjene iz nevednosti. Toda tudi zemlja je dovolj, in prihaja do zastrupitev podtalnice (npr. Dravsko polje itd.). Ministrstvo pa nič; raje se gredo strankarske igre in intrige. Ljudstvo pa naj še naprej meče odpadke ali pa še celo posebne odpadke v žive meje, izvire, med ribe. Na incinerator ne misli nihče več, odkar smo poslali na Finsko odpadke. Kaj bi to, potem bi lahko zmanjkalo za drage avtomobile. Zelenim Kamnika ni vseeno, kako se zbirajo tako nevarni odpadki, kot so baterije. Sklenili smo izvesti akcijo, s katero želimo opomniti vse pristojne na ta pereč problem. MI NISMO DEŽURNI KOMUNALCI, ZA KAR NAS IMAJO NEKATERI, MI SAMO LJUBIMO SLOVENSKO ZEMLJO, SAJ IMAMO SAMO ENO SLOVENIJO. POKAZATI ŽELIMO, KAKO MALO DENARJA JE POTREBNO, DA BO TA POSTALA VELIKO BOLJ ČISTA IN PRIJAZNA! Zeleni Kamnika potrebujemo vašo pomoč pri izvedbi te akcije! Vabimo vse krajanke in krajane, da se nam pridružite in prinesete istrošene baterije v trgovine, ki se nam bodo pridružile. Na vidnem mestu bodo posebni kartoni z vsemi potrebnimi navodili za izvedbo akcije. Zeleni Kamnika vabimo vse trgovine, ki prodajajo baterije, in tudi druge lokale: PRIDRUŽITE SE NAM! Akcija je potekala od 23. novembra do 5. decembra. Vse podrobnejše informacije pa dobite po telefonu 831-001, preko našega aktivista, ki vas bo obiskal, ali osebno v našem uradu na Cankarjevi 3. Aids - naša skupna skrb V dneh okoli 1. decembra smo opazili nekatere z rdečimi pentljami na prsih. Kaj naj bi to pomenilo? Nič drugega kot opozorilno znamenje in izraz pripravljenosti prispevati svoj delež v boju proti aidsu. Tega pa lahko prispeva prav vsak, ne glede na izobrazbo, materialne možnosti itd. In prav vsak izmed nas je k temu tudi poklican. Aids je problem vsega človeštva. Kaj lahko stori en človek v primeri s celotnim človeštvom? Veliko. Tako kot kapljice sestavljajo morje, je vsak posameznik sestavni del človeštva in pomemben člen verige, pri katerem se bo bolezen zaustavila ali širila dalje. Z varovanjem sebe hkrati varujem tudi ljudi okoli sebe. Pred okužbo se bom znal varovati le, če vem, kako se bolezen prenaša. Samo trije načini so: med nezaščitenim spolnim odnosom z okuženim partnerjem, z okuženo krvjo in od okužene matere na plod. Poleg tega pa je dobro vedeti še, kako se bolezen ne prenaša. Virus zelo težko preživi zunaj človeškega telesa, in se ne more prenesti z vsakodnevnimi družabnimi stiki na delu ali v šoli. Ne prenaša se s stiskom roke, dotikom, objemom, s hrano ali vodo, pri souporabi skodelic in konzerv, s kašljanjem in kihanjem, v plavalnih bazenih in na stranišču. Ne prenašajo ga komarji in drugi insekti. Tudi v Sloveniji epidemiološka slika kaže na to, da se bolezen prenaša predvsem s spolnimi odnosi. Zato je preventiva usmerjena na opozarjanje ljudi k odgovornemu ravnanju v spolnem življenju. Najbolj varno je imeti stalnega in zvestega neokuženega partnerja. V najtežjem položaju so mladi, ki si partnerja še iščejo. Sama mladost skriva v sebi pravico do brezskrbnosti, na žalost pa se ji morajo mladi zaradi aidsa odpovedati, saj je lahko usodna ena sama noč strasti. Tveganje za okužbo pri spolnem odnosu se bistveno zmanjša s pravilno uporabo kondoma. Zato je nujna uporaba kondoma vedno, kadar zdravstveno stanje partnerja ni znano. Kajti nikomur ne piše na čelu, da ima aids. Naj nakup kondomov v lekarni ne bo nekaj sramotnega. Pametno je zraven zahtevati še navodilo o uporabi v obliki letaka. Prek transfuzije krvi se virus ne prenaša, ker je pri nas kri vsakega krvodalajca pregledana. S krvjo se virus prenaša predvsem preko uporabljenih igel in brizg narkomanov. Pred enim letom smo imeli v Sloveniji med 40 znanimi okuženimi 3 narkomane. Letos jih je gotovo več, saj val narkomanije čedalje bolj pljuska tudi v Slovenijo. Morda kmalu ne bo odveč razložiti našemu šolarju, naj se odvržene igle in brizge ne dotika, če bi v svoji radovednosti po naključju naletel nanjo. Zakaj toliko govorimo o aidsu pri 24 bolnikih in 44 znanih okuženih v Sloveniji, ko pa so druge težke bolezni veliko bolj razširjene, npr. rak, bolezni srca in ožilja ? Gotovo ne brez osnove. Navedeni podatki so le vrh ledene gore. Vse drugo nam je skrito. Ne vemo, koliko imamo dejansko okuženih in koliko se jih bo še okužilo. Današnja situacija bo jasna v prihodnjih desetih letih. Na stanje v prihodnosti pa vsak izmed nas še lahko vpliva s svojim preventivnim ravnanjem. Dejstvo, da živimo na takem področju zemeljske oble, kjer se ■ bolezen širi počasi, naj nas ne uspava niti za trenutek. S tem nam je dana možnost bolezen čimbolj omejiti, zaustaviti. Izrabimo to možnost in napravimo nekaj za naše otroke in vnuke. Ne zanašajmo se na druge, ne zanašajmo se na cepivo in učinkovito zdravilo, dokler tega še ni. v. m. s. MILENA CERAR, ZD Kamnik KAMNIŠKI OBČAN pisma, mnenja, stališča, anketa 14. JANUARJA 1993 Bog nima brata, jaz ga pa imam Naslov bi se lahko glasil tudi takole: KAKO V KRAJEVNI SKUPNOSTI ZG. TUHINJ DELIJO TELEFONSKE PRIKLJUČKE. Za krajevno skupnost se sprosti nekaj telefonskih priključkov. Povpraševanje je veliko in zato imajo veliko vrednost. Zadevo vzamejo v svoje roke lokalni oblastniki in jo uredijo tako, da pokažejo, kdo je tisti, ki tu odloča; pride jim prav, da pokažejo svojo lokalno mogočnost. Sporočilo o novih telefonskih številkah seveda ne sme v javnost. Svet krajevne skupnosti zadevo uredi kratko in jedrnato in že je tu prednostna lista. IN IMENA: najprej tisti, ki so v svetu krajevne skupnosti in še nimajo telefona, sledijo »žlahta«, potem tisti, ki podpirajo tvoj »kšeft«, in tisti, ki ti bo tako ali drugače prišel prav... in lista je izpolnjena. Kaj potem, če ima kdo vlogo za telefonski priključek že 17 let. Kaznoval si vse tiste, ki se ne znajo »prav obnašati«, izrinil si take in drugačne konkurente, pokazal si, kdo odloča. Hkrati pa si opravil, seveda po svoji vesti najbolje, delo, ki ti ga je za štiriletni mandat zaupalo ljudstvo. Seznam odpošljejo in mirno zaspijo. Dovolj so danes storili za splošno blaginjo. Pa se zgodi: Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti vrne krajevni skupnosti predlog razdelitve telefonskih priključkov v ponovno presojo, in celo navaja, da imajo prednost »TISTI, KI SAMOSTOJNO OPRAVLJAJO GOSPODARSKO DEJAVNOST - OBRTNIKI IN PODJETNIKI « Podpisan je koordinator za demografsko ogrožena območja. Svet krajevne skupnosti se ponovno sestane. Požvižga se na priporočilo z občine in prvotno prednostno listo gladko spet potrdi. V utemeljitvi celo zapišejo: »DRUGAČE MENIMO, DA JE DELO NAŠEGA SVETA IZNIČENO.« No, zadeva pa vendarle pride v javnost in vsiljivec, ki sprašuje prvega med oblastniki, zakaj so na seznamu ravno ta imena in ne druga, dobi odločen in jasen odgovor: »BOG NIMA BRATA, JAZ GA PA IMAM« Ne boste verjeli, V NAŠI NOVI, DEMOKRATIČNI družbi nekaterih niti SRAM NI VEČ. Na potezi so izvršni svet OBČINE KAMNIK oziroma sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti ter koordinator za demografsko ogrožena območja, ki naj si ogledajo svoja priporočila na eni strani ter prednostno listo na drugi in ukrepajo skladno s svojimi pristojnostmi. VERA IN ZDRAVKO BALOH in neprijazni šoferji Kambusa Kot Vam je znano, imamo Kamničani prevozno podjetje KAM-BUS (ki je bilo prej del ljubljanskega potniškega prometa). Naj povem, da so njihovi šoferji zelo prijazni, prav tako sprevodniki. Med njimi pa so tudi »črne vrane«. Dne 21. novembra 1992, bila je sobota, sem se hotela peljati z DUPLICE proti KAMNIKU. Ura je bila 16.30, ko sem prišla na prehod za pešce in opazila, da se avtobus bliža postaji. Ker se je zelo mudilo, sem se podala v hiter tek. Šofer me je moral opaziti, vendar je vozilo namenoma zapeljal malo dlje od postaje, skoraj k Stolo-vemu vratarju. Kljub opozorilu izstopajočega potnika, naj počaka, saj sem imela do cilja le 10 m, je šofer avtobusa najbrž z velikim veseljem odpeljal, vendar brez mene. Moram reči, da je zelo »prijazen«, in če bere Kamniški občan, se mu prek teh vrstic lepo zahvaljujem in močno želim, da bi bil kdaj na mojem mestu, škoda je, da le eden ali dva kazita prijaznost drugih šoferjev. AN D A Pesnikov grob Kamnoseka Alojzij in Boris CIGLIČ sta lepo obnovila še del napisov na grob pesnika Antona Medveda. Dela nista mogla opraviti v celoti zaradi neugodnega vremena. Ostale napise bosta dokončno uredila spomladi, s čimer bo nagrobnik dostojno obnovljen. Ob novem letu sta vrtnarski mojster Tone FLERE s soprogo Pavlo ljubeznivo in po lastnem nagibu okrasila grob. Nekdo je počastil pesnikov spomin in prižgal na grobu skromno svečko. Vsem navedenim ponovno vse priznanje in prisrčna zahvala. Posnemanja vredno! N. N. Trdota njihove kože je neizmerljiva Očitno spada g. Jože Arko v skupino premalo zaposlenih občinskih birokratskih uradnikov, saj je spet našel čas, da nas v Občanu mori s svojimi prispevki. Že v času po vojni za Slovenijo si je g. Arko dovolil članek, v katerem je nekaj pleteničil okrog tega, da bodo nekateri hodili naokrog rdeči (ker se niso odzvali pozivu med vojno). Ni pa pripisal, da poln odziv ni bil potreben, saj ni bilo orožja, ki so ga rdeči na njegovem Sekretariatu za ljudsko obrambo Kamnik pohlevno izročili tedanji JNA, ko je prišla rubit v Kamnik. Prav tako je pozabil pripisati, kakšna zmeda in anarhija je vladala v sistemu pozivanja in menjav enot. Ali pa morda ne, saj je bilo prav simpto-matično, kakšna je bila struktura vpoklicanih. Namesto mlajših in sposobnejših je bila večina v formaciji starejših in takih, ki so imeli nujna dela na svojih kmetijah. Mladi in sposobni pa so raje igrali tenis in paradirali naokrog. Pa dosti o tem. Človeka pač razjezi, ko vidi, da ljudje take baze, kot je g. Arko, namesto da bi tiho in mirno živeli, pišejo take članke, kot je tisti v Občanu. V njem se omenjeni norčuje, češ, prej je bil kriv enopartijski sistem, potem so hoteli demokracijo, sedaj jo imajo, pa spet ni v redu in podobno. Poleg borne vsebine pa je moteč tudi stil pisanja, saj bi na vsak način rad izkazoval rahlo povzdignje-nost in cinizem, spominja pa na prost spis kakega zastavnika JNA na temo »Jaz sem filozof«. GRČAR VINCENC Odmev Ogroženi stanovalci Cankarjeve 19 Spoštovani krajani! Na vašo pritožbo smo vsakemu od podpisnikov odgovorili s pismom, tako da smo vas obvestili, da je KS Mekinje o vsem seznanila ustrezne sluibe in zahtevala ukrepanje. Od Inšpekcijskih služb občine Kamnik smo dobili odgovor, ki ga objavljamo; ta odgovor pa je inšpektorat poslal tudi vam: 1. S problematiko kanalizacijskega jaška smo seznanili uprav-Ijalca kanalizacije Komunalno podjetje Kamnik ter ga zaprosili za odgovor. Kolikor Komunalno podjetje Kamnik problematike ne bo uredilo, bomo izdali ureditveno odločbo. Na onesnaževanje z izpušnimi plini smo opozorili ekologinjo Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja in upati je, da bodo opravljene ustrezne meritve, ki bodo podkrepile trditve krajanov. 2. Stanetu Golobu, Cankarjeva 21, Kamnik — Avtozaščita, avtopralnica in menjava olja, je bila izdana s strani sanitarne inšpekcije ureditvena odločba. 3. Na Sekretariatu za prostorsko urejanje in varstvo okolja smo preverili stanje pridobivanja dovoljenja za gradnjo objekta, ki ga navajate, in čigar investitor je, po vaši navedbi, Jože Hočevar. Iz navedenega Sekretariata so nam sporočili, da za izdajo lokacijskega dovoljenja manjka potrdilo o lastništvu, soglasja so pridobljena. 4. Na Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti smo preverili navedbe iz 4. točke. Upravni organ nima nobenih podatkov o tem, za kaj naj bi se uporabljal lokal v vili na začetku Prašnikarjevega parka. S spoštovanjem. NAČELNIK: Stane Zarnik - iur. V vednost: Skupnost stanovalcev Cankarjeva 19, Kamnik Od Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja pa smo dobili dopis: - Obveščamo vas, da sem vaš dopis odstopil obema uprav-Ijalcema, da vsak izmed njiju opravi svoje delo, in sicer: Cestnemu podjetju Ljubljana in Komunalnemu podjetju Kamnik. Namestnik sekretarja: Dušan Jesenik Dopis se nanaša na čiščenje jaškov in popravilo cestišča pred zgradbo na Cankarjevi 19. Iz navedenega je razvidno, da je KS Mekinje ukrepala v okviru svojih pristojnosti in da ste bili o tem vsi PISNO obveščeni. Kakšen je torej resnični namen vašega pisma, objavljenega v Kamniškem občanu? Prav je, da povemo, da krajevna skupnost nima izvršilne oblasti. O problemih in nepravilnostih smo dolžni obvestiti ustrezne organe, ukrepajo pa lahko le ti - to so tudi storili. Da pa je reševanje problemov počasno, naj vam pove naslednji primer. Za označitev prehodov za pešce na Cankarjevi cesti, na priključku Molkove poti in na mostu, smo se v KS potegovali leto in pol. Šele po tem času in po številnih vmesnih intervencijah je bilo delo opravljeno. Tak postopek je, na žalost, tudi drugje. Vaš očitek, da ne rešujemo tudi vaših problemov, ni točen. V spodnjih Mekinjah so bila v mandatu tega Sveta KS opravljena naslednja dela: asfaltiranje Drnovškove poti in Burjevega klanca, zgrajena je bila peš pot v parku in asfaltiran prehod pri Plevelovi hiši, zgrajena je bila nova trasa Molkove poti in asfaltiran zgornji del (Vesna), z asfaltno prevleko je bil prekrit Cajnarjev klanec, in ne nazadnje, vsi krajani so dobili telefonske priključke. Krajevna skupnost pa obsega tudi druge pre-idele. Veliko je potrebno postoriti v Zg. Mekinjah, na Zduši, Podjelši in Jeranovem. Tudi ti krajani plačujejo samoprispevek, nerešenih pa je še veliko problemov. Izgraditi je potrebno pločnik od TVD do Zduše (projekt je že izdelan), urediti Cesto treh talcev do priključka s Cankarjevo, naročen je projekt za kanalizacijo od Podjelše preko Zduše do Jeranovega, zgraditi mrliško vežico v Mekinjah (zemljišče je odkupljeno, projektna dokumentacija naročena), urediti strugo hudourniškega potoka Osranec od Podjelše do Cankarjeve ceste, asfaltirati Jeranovo (cesta pod Bregom) itd. Svet KS ne more gledati samo na interese enega dela KS, čeprav tudi te skuša upoštevati. Vaša obtožba, da člani Sveta izrabljajo svoje funkcije, je prehuda, da bi jo kar tako sprejeli. Na naslednjem zboru krajanov bomo zahtevali pojasnilo vaše obtožbe, ker menim, da noben član sveta KS ne izrablja svojega položaja. Če nam svoje trditve ne boste mogli dokazati, bomo zahtevali javno opravičilo. No, še nekaj o vašem mnenju, da ekološka študija, ki jo je na zboru krajanov omenil g. Maksimilijan Lavrinc, ni potrebna. Kot diplomirana biologinja in članica predsedstva Zelenih lahko trdim, da o ekologiji zanesljivo nekaj vem. Problemov je toliko, da jih občina Kamnik ne bo mogla rešiti samo s svojim denarjem, temveč bo potrebna republiška, pa tudi mednarodna pomoč. Brez študij (sanacijskih projektov) pa pri zunanjih institucijah nimamo kaj iskati. Na osnovi katerih in kakšnih podatkov se lahko potegujemo za denarno pomoč, če nimamo študij (ekoloških projektov)? Prav na koncu pa še o ljudeh na oblasti, ki jih omenjate. Svet KS Mekinje, v novi sestavi, je že na eni prvih sej sprejel sklep, da nismo politično telo in da politika ni domena Sveta KS. Res pa je, da bi bili krajani bolje obveščeni o delu KS, če bi se udeleževali zborov krajanov ali se osebno oglasili v pisarni KS — vsak petek od 16. do 17. ure. Predsednica Sveta KS: Marija Reba - dipl. biol. Raziskava Geološkega zavoda Ljubljana Vodna oskrba In zaščita voda v občini Raziskave za oskrbo s pitno vodo v občini Kamnik lahko glede na arhivske podatke razdelimo na več obdobij. Prvo je obdobje študija in raziskav za zajetje na Iverju. Le to se je pričelo s hidrogeološko študijo porečja Bistrice, kjer je bilo posvečeno precej pozornosti izvirom Studenci pod Mokrico, nakazane pa so bile hidrogeološke značilnosti porečja do Stahovice. Sočasne raziskave hidrogeoloških značilnosti rudišča v Črni so pokazale, da se eno od glavnih zajetij, zajetje pri Špilerju v Godišču, onesnažuje iz potoka Črna pod rudnikom. To zajetje je bilo kasneje izločeno iz omrežja; v 70-ih in 80-ih letih pa so potekale raziskave na Iverju. V okviru določevanja zaščitnih ukrepov kaže izpostaviti preučevanje možnosti onesnaževanja iz Bistrice. Narejena je bila vrsta analiz in z barvo smo merili hitrost Bistrice kot model hitrosti širjenja onesnaženja. Pri tem smo ugotovili, da je Bistrica že na izviru onesnažena, onesnažena je bila na Kopiščih in onesnažen je bil tudi pritok Grohat. V drugem obdobju, v 80-ih letih, so iniciativo za raziskave dajale strokovna služba Zveze vodnih skupnosti, območna vodna skupnost in Raziskovalna skupnost Slovenije. Vodni viri V tem okviru smo postopoma registrirali vodne vire, ki oskrbujejo s pitno vodo lokalne vodovode na območju, kjer ni osrednjega vodovoda. V Tuhinjski dolini, v dolini Črne in v Volovljeku, v Kamniški Bistrici, v Tunjicah in v okolici Kamnika smo zabeležili preko 85 zajetij, ki oskrbujejo okoli 80 manjših vodovodov. Kot lokalni vodovod se šteje vodovod, ki oskrbuje več kot tri hiše. Da bi pravočasno to vodo in te vodne vire zaščitili, samo postopoma izdelali predloge, kako te vode zaščititi. Na podlagi geološke zgradbe in sedanje rabe prostora smo skušali ugotoviti padavinsko zaledje posameznega izvira in predlagali varstvene pasove. Le-te mora sedaj občinska skupščina sprejeti, vsa administracija pa upoštevati varstvene ukrepe v njih. V glavnem varstveni ukrepi zajemajo omejitev gradnje in urejanje higienskih razmer v naseljih in zaselkih. Za nekatere vodne vire pa brez širših razsikav nismo mogli ugotoviti zaledja. To so vodni viri v obrobju Velike planine in v obrobju alpskega območja, in se jim kaže posebej posvetiti v naslednjem obdobju. . To območje je že zelo obremenjeno. Na Veliki planini je okoli 170 počitniških hišic, planšarsko naselje in preostale pašnike obilno gnoje. Tu so še planinske koče in hotel ter ambiciozni načrti za razvoj. V obrobju tega masiva pa so ob Kamniški Bistrici, ob Črni in Volovljeku ter v Podvolovljeku izdatni izviri. Nekateri od izvirov so že zajeti, drugi so za oskrbo s pitno vodo predvideni. Na Planini kanalizacije ni, številne greznice prenikajo v tla, po kraških razpokah in kanalih kam! Kje to vodo znova pijejo? Vemo, da se voda v kraškem podzemlju ne prečiščuje, procesi samočiščenja tu ne potekajo tako kot npr. v produ, tu so okoliščine drugačne. Na Veliki planini so bila zato opravljena že tri barvanja: v Breznu v Jerohi, pri požiralniku na Mali planini in v greznici hotela Šimnovec. Pokazalo se je, da se večji del Velike in Male pianine odmaka v izvir Lučnice v Podvolovljeku, kjer je tudi ribogojnica. Območje Šimnovca se odteka pri Kamniški Bistrici. Obarvana voda se je pokazala v zajetju Kraljev hrib. Območje južneje od Male planine se steka v Konjsko in proti Črni. Ne vemo še, kje je zaledje zajetja nad Krivčevim, niti nam še ni znano, kam odvajajo podzemeljsko vodo požiralniki na plani Dol. Morda v izvir Dolskega potoka ali pa proti izvirom ob Lučki Beli? Kaj na Veliki planini? Dosedanji rezultati raziskav nalagajo RC Velika planina, da o svojih načrtih razmisli. Ambiciozni načrti gradnje hotelov in širjenja prenočitev na Planini morajo upoštevati tudi dejstvo, da bodo odplake prej ali slej (sedaj v najdlje desetih dneh) pritekle do nekega izvira, ki ga morda nekdo v dolini pije ali drugače uporablja. Raziskali smo tudi, kam odtekajo odplake prenovljene koče na Kamniškem sedlu. V nekaj dneh se je obarvana voda pojavila v izviru Savinje! In sedaj vprašanje: odkod pa voda, ki se pokaže v izviru Bistrice in ki bakteriološko nikakor ni primerne kakovosti? Vsekakor bi moral za kakovost vode bolje poskrbeti planinski dom v Kamniški Bistrici a tudi druge dejavnosti in pikniki v okolici Doma in izvira ne vplivajo dobro na kakovost vode. , Ker pri izviru opazujemo izdatne dotoke v tolmun od vzhoda, smo se lotili opazovanja na Veži. Oktobra smo obarvali požiralnik na planini Vodotočenje in vzhodneje ležeči Inkretov studenec, ki tudi ponikuje v številnih razpokah zelo razgibanega površja. Na Veži in na Dleskovški planoti so jamarji zasledili podzemeljsko vodo še v breznih nad Vodolami in v območju Moličke planine, znani pa so še požiralniki pri planinski koči na Korošici. Pa tudi še na nekaterih drugih planinah. Potrošnik plača Obarvana voda se je pojavila v enem od večjih izvirov ob Savinji nad Lučami, v Pečovskem studencu, kar smo pričakovali. Nezanesljiv pa je pojav barve tudi v Kamniški Beli. To kaže, da Veža daje v Kamniško Bistrico le manjši del vode, večji del vode pa bržkone priteče - za to sklepanje potrebujemo nova opazovanja z območja Grintavca. In odkod voda Dovnikovega studenca v Podvolovljeku? Še druga vprašanja se pojavljajo in terjajo še nadaljne raziskave ... Vemo, kakšne so posledice v izviru in zajetju Reke pod Krvavcem. Opozorila izpred desetletja niso bila upoštevana, razmere bodo le še slabše. Kdo bo pokril stroške iskanja in priprave novega vodnega vira? Potrošnik, seveda, ne tisti, ki je onesnaženje zakrivil Zato je bolje preprečiti onesnaženje vode. Zdravljenje je; hudo drago in zelo težko! mgr. DUŠAN NOVAK, Geološki zavod Ljubljana, Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko Lep koncert kamniškega pihalnega orkestra Dne 18. decembra 1992 je Kamniška godba imela koncert v dvorani kina DOM. Ker sem ljubitelj pihalnih orkestrov, me je koncert še posebno pritegnil. Znano mi je, da sta dolgoletni predsednik kamniške godbe Solidarnost g. Božo Matičič in kapelnik orkestra, g. Franci Lipičnik z nabavo novih godalnih instrumentov in izšolanim kadrom godbenikov dvignila pihalni orkester na visoko raven; pričakoval sem, že po naslovih sodeč, da bo program zelo zahteven. Skladatelji, kot so Johan Strauss, Bojan Adamič in drugi ter skladbi kapelnika in dirigenta orkesta Franca Lipičnika, so dokazali zahtevnost izvajanja in programa. Ob orkestru kot celoti so nastopili solisti: klarinetista Jernej Pikel in Nikola Vukovič, flavtistka Andreja Humar, duet trobent Janez Krt in Igor Zaje in na koncu še priznani harmonikar Robi Smolnikar. S svojimi nastopi so dokazali, da je kamniška godba resnično na zavidljivi glasbeni in strokovni višini. Poslušalci smo zasedli več kot tri četrine dvorane. Posebno mi je ugajalo, da smo poslušalci sedeli pri pogrnjenih mizah in se tako sproščeno vpletli v program. Z močnimi aplavzi smo potrdili izvajanje skladb. Zavedamo se, koliko napora, truda in volje so morali godbeniki dati z vajami in pripravami na koncert. Ob koncu programa smo z aplavzom dosegli še dva dodatka. Kot star Kamničan pa sem v mislih preletel zgodovino naše godbe od tistega pomembnega leta 1898, koso ustanovili kamniško godbo, in se spomnil takratnega glasbenega življenja v Kamniku, ko je služboval na kamniškem glavarstvu skladatelj Viktor Parma, pobudnik ustanovitve kamniške godbe. Prav Parma je utanovil pri Narodni čitalnici salonski orkester, bil nekaj časa njegov dirigent, pa tudi eden tistih, ki je navduševal kamniške godbenike, da so ustanovili kamniško godbo. Prvi kapelnik je bil Čeh g. Novotnv, za njim je vodil godbo g. A. Vaniček. V Kamniku je prišlo v tisti dobi konec 19. stol. veliko Čehov v službo v Smodnišnico. To so bili g. Zi-ka, g. Kučera pa g. Nefima in ■ med temi tudi Novotny in Vaniček, takoj za njima pa še g. Jan Ulman. Vaniček je bil zaposlen kot uradnik pri tovarni Špalek na Perovem, pozneje pa se je tovarna preimenovala v Titan. Spominjam se, kako so g. Vaniček in tudi drugi delavci ter uradniki vsak dan hodili peš iz mesta na delo. Pri gostilni Fajdiga na Šutni je potekala steza mimo »travniškega kovača« do Perovega. Kot otrok sem Vanička poznal po pri- povedovanju svojega očeta, ki je z njim igral pri salonskem orkestru. Skozi okno naše hiše sem gledal, kako so hodili ti možje na delo na Perovo. Spominjam se g. Vanička. Bil je majhne postave, čokat, okroglega obraza, z močnimi brki, hodil je drobno, noge pa je imel, kot se pravi, na O. Govoril je slovensko, vendar s češkim naglasom. Prav tak, vendar visoke in močne postave ter odrezavega govorjenja je bil g. Jan Ulman. Takrat so vsi godbeniki igrali iz ljubiteljskega navdušenja za glasbo. Največ mi je o kamniški godbi pred II. svetovno vojno pripovedoval pokojni mežnar na Šutni in čevljar Pepe Štefula, ki je pri godbi igral več kot 20 let. Nekaj sem zvedel tudi od Bručana, ki je igral mali boben in bil odličen športnik - lah-koatlet, kije imel državne in balkanske rekorde. Pepe je posebno veliko vedel o duhovitosti g. Jana Ulmana. Spominjam se tudi železničarja g. Finžgarja; igral je »tligelhorn« in pri vseh velikih tombolah v Kamniku najprej zatrobil, potem pa so izvlekli številko. O, kje so tisti časi! Leta so minila in kamniško godbno sta prevzela med drugimi za nekaj časa tudi prof. Samo Vremšak in za njim skladatelj Viktor Mihelčič. Glasbena šola v Kamniku je dajala že mlad kader za godbo. Iz podeželske god- be je le-ta prerasla v sodobni pihalni orkester, mislim, že okrog 1978. Leta 1987je prevzel mesto kapelnika in direktorja Glasbene šole prejšni kapelnik mengeške godbe g. Franc Lipičnik. Z njegovim prihodom se je dvignila strokovna raven godbenikov. Orkester je začel igrati vse bolj in bolj zahtevne skladbe. To se je pokazalo tudi na koncertu 18. decembra v kino dvorani. Omenil bi, da je posamezne skladbe povezovala gdč. Barbara Božič in nam poslušalcem predstavila skladbe, ki smo jim s pozornostjo prisluhnili. Kot turistični delavec pa moram godbo še posebej pohvaliti, ker sodeluje pri vsakokratni povorki narodnih noš v Kamniku in na promenadnih koncertih, ki poživljajo turistično dejavnost v Kamniku. V dvorani smo pogrešali snemalce Impulza, ker mislimo, da je koncert, kot ga je imela godba v decembru, le tako pomemben kulturni in glasbeni dogodek v Kamniku, da bi ga Impulz moral prikazati, če ne drugje, pa v Kroniki. Po koncertu je bil ples, ki je traja dolgo v noč. Čestitamo godbenikom in kapelniku Mestne godbe g. Lipični-ku ter predsedniku g. Božu Mati-čiču za resnično lep večer. Dr. NIKO SADNIKAR Ob 500-letnici frančiškanov Simpozij o pomenu samostana Kulturni center Kamnik in Frančiškanski samostan sta ob 500-letnici frančiškanov v Kamniku pripravila celodnevni simpozij o zgodovinskem, kulturnem, umetnostnozgodovinskem in družbenem pomenu in vlogi Frančiškanskega samostana v Kamniku. Na dopoldanskem delu prireditve, ki se je odvijala 17. decembra 1992 v dvorani samostana v Šlandrovi 2 v Kamniku, sta oba ob odprtju simpozija spregovorila pozdravne besede gvardijan Frančiškanskega samostana v Kamniku p. MARKO NOVAK in predsednik občine Kamnik MAKSIMILIJAN LAVRINC. O cerkvi sv. Jakoba in začetkih Frančiškanskega samostana v 15. stoletju je spregovoril zgodovinar BOZO OTOREPEC. Umetnostni zgodovinar, akademik EMILIJAN CEVC je govoril o umetnostnem deležu v kamniškem Frančiškanskem samostanu, JARO DOLAR pa o knjižnici Frančiškanskega samostana, s poudarkom na predstavitvi Di-aruma - popotnega dnevnika v Španijo iz 18. stoletja. Sledil je ogled frančiškanske knjižnice, ki hrani mnoge redke in dragocene knjige in inkunabule. Umetnostni zgodovinar DAMJAN PRE-LOVŠEK JE imel referat o Plečnikovi kapeli Božjega groba, prav tako iz frančiškanske cerkve, umetnostni zgodovinar LEV MANAŠE pa o kopiji trsatske ■Matere milosti. O kamniški deški ljudski šoli in frančiškanskih do leta 1882 je govoril BRANKO ŠUŠTAR, o frančiškanih in glasbenem življenju v 18. stoletju MILKO BIZJAK, o samostanskem vrtu med preteklostjo in sedanjostjo in prihodnostjo pa FRANCI VARDIJAN. Pater PAVEL KRAJNIK je opisal še sožitje Kamničanov z brati frančiškani v preteklosti in sedanjosti, p. LEOPOLDU GRČAR, pa je spregovoril o Bogoslovni Frančiškanski šoli v Kamniku. Zadnji referat je bil Predstavitev samostanske starejše slikarske zbirke in kulturna in umetnost-no-zgodovinska podoba Frančiškanskega samostana v Kamniku po samostanski kroniki - Histo-ria Conventus, oboje kot raziskava umetnostnega zgodovinarja in kustosa MARKA LESARJA. Prireditev se je zaključila s sprejemom pri predsedniku občine Kamnik v Planiki. DUŠAN LIPOVEC Novoletni »žur« Matična knjižnica Kamnik je v torek, 20. decembra, pripravila celodnevno novoletno rajanje. Ob 10. uri so nas obiskale tovarišice iz WZ Antona Medveda, z lutkovno igrico MOJCA POKRA-CUUA. Po predstavi smo risali prizore iz zgodbe. Ob 13. uri smo v avdio-videoteki posedli pred tv ekran in si ogledali NOVOLETNO ZGODBO, kasneje pa še druge risanke In mladinske filme. Na hodniku, ki ponavadi sameva, pa so najbolj vztrajni in domiselni izrezovali, lepili in risali čestitke in delali drobna darilca. Pričakovanje in nestrpnost sta ras tla, dokler ni okrog 16. ure prikorakal dedek Mraz. Pozdravili smo ga s pesmicami. Dedek pa nam je podaril igrico PIKA NOGAVIČKA in plesni nastop (učenci OŠ Frana Albrehta). Po predstavi je Dedek razdelil še bombone in se poslovil. Mi pa smo ob kitari in kasetah peli in rajali ter si na koncu voščili. Po zadovoljnih obrazih otrok sklepam, da so se dobro imeli, pa tudi odrasli smo se v knjižnici dobro počutili. H. S. Steletove Alpske presoje Umetnik France Štele z Gore pri Komendi preseneča s svojo ustvarjalno in tudi založniško plodovitostjo. Pred novim letom je »postregel« z novim knjižnim darom. Dal mu je poetičen naslov Alpske prisoje. Knjiga ima značilen pridih, ki mu po avtorju lahko rečemo »Steletov«. Ločuje ga od drugih ustvarjalcev, zapisanih lepotam gora in vsemu, kar sodi zraven. Težko je reči, kaj komu močneje govori: čudovite barvne fotografije ali povedano, zgoščeno, v filozofske izreke, hkrati pa v psalmom podobne pesniške utrinke zajeto besedilo. Oboje je zlita celota, prvega ni brez drugega, in s tem France Štele tudi neustavljivo prodira v slovenski svet ustvarjanja s fotografskim aparatom ter z »dobro staro modro govorico«, balzamom za nemirnega duha človeka sedanjega časa. Štele je svoji monografiji dal podnaslov OD Alp do morja in tej notranji zasnovi knjige ostaja tudi zvest. Na svojem popotovanju od gora do morja in ob vsem bogastvu, ki nam ga s svojim umetniškim očesom spotoma odkriva, hkrati pa popestri z besedo, se nazadnje umiri v praelementu - vodi; morju. Tja se vse steka, lepo in bridko, pozabljeno in na novo odkrito, zapuščeno in premalo cenjeno; vse, kar je vzel s sabo kot umetniško popotnico z »alpskih prisoj«. Steletova knjiga je za estetske sladokusce, njegovi lirično-modrostni utrinki za odprta srca, ki so v sedanji življenjski vihri še sposobna prisluhniti resnično lepemu in pemenitemu. Kako je bilo z njim samim, pove z besedami: »Vse se začne, ko ti macesni in skale sežejo v roko; ko začenjaš razumeti pot navzgor in se oko dotakne prostranega neba; ko se onkraj razbeljenih pečin tvoje ustne srečajo s čašo studenč-nice; ko se razveseliš krika pomladnega grma; zajemaš vonj poletnih trav in goriš z macesni na jesenski večer odhoda. Ko prestopiš ta prag, ko okusiš med z one strani, resnično postaneš drug človek.« Kako je z nami, pa ve najbolje vsak sam. Z marsikom zelo klavrno, saj je s svojim pogledom obtičal globoko v zemeljskem, vprašanje pa je, ali sploh še zmore dvigniti oči k sinjim višavam, da bi oskusil nebeško sladkost dušne in telesne spokojnosti v naročju planin. Vendar še ni prepozno, samo hoteti je treba in slediti notranjemu velelniku: »Smo le sence svojih pravih podob. Kdo ve, kaj vse je bilo vsajeno v nas, pa je zamrlo! Kdo ve, kaj vse bi lahko bili, pa smo v nekem trenutku življenja na nekem križpotju narobe ocenili pravo smer! Zdaj hodimo na goro, da bi spoznali svojo pravo podobo, vsak s svojim tovorom, vsak s svojim težkim korakom. Za grebeni slutimo svetlobo, ki osvobaja...« Notranje obogaten sem zaprl to lepo knjigo kot vse dosedanje Steletove. Tudi vi jo boste, saj je njena govorica tako čista kot gorska stu-denčnica in tako sočna kot jabolka in kruh na eni od fotografij. Kaže pot k pravim vrednotam in ne k poneum-Ijenosti in ponorelosti tega sveta. Prečiščuje kot dolga naporna hoja v gore, utrjuje, da lahko človek vztraja v napornem delovnem, družinskem, družbenem in še številnih drugih okoljih, ki ga vsak dan čakajo, ko vstaja z ležišča. Presvetli kot dobra misel: začenja se nov dan, čemu ga ne bi začel z nasmehom in dobro voljo. Saj res, zakaj ne bi živeli polneje, globlje in iztezali roko k pomembnejšim dobrinam, kot pa doslej. Poromajmo s Ste-letom vsak na svojo goro, da bomo zagledali svetlobo onkraj nje in se vračali na svoje domove, ožarjeni z njo. JOŽE PAVLIC Slikarstvo Akvareli in gvaši Dušana Lipovca Akademski slikar DUŠAN LIPOVEC, ki razstavlja akvarele in gvaše v galeriji ZALA v Komendi, je večplastna osebnost , sodobnega slovenskega kulturnega prostora. S svojo slikarsko dejavnostjo in intenzivnostjo že dolgo presega meje Slovenije, sicer pa se njegovo življenje odvija predvsem med njegovim rodnim, vse bolj zopet turistično zanimivim Kamnikom in Ljubljano, nedvomnim slovenskim likovnim središčem. Ukvarjanje ob slikarstvu in grafiki še dodatno z likovno publicistiko ga postavlja med umetniki v poseben položaj. Publicistično spremljanje umetniškega dogajanja na Sovenskem in še posebej ožjem kamniškega področja mu vzodbuja namreč bolj kritični odnos tudi do lastnega ustvarjanja. To pa dopušča vsekakor določene, bolj ali manj intelektualistične posledice tudi v njegovem lastnem delu. Omogoča mu predvsem večjo širino, ki se kaže v večji tolerantnosti glede bolj sproščenega in svobodnejšega ustvarjanja. Slika se namreč noče utesnjevati znotraj enega samega določnejšega, kakorkoli ekstremnejšega stila. Stik s sodobnostjo vzpostavlja s sproščenim, zavestno neobremenjenim prepuščanjem duhovno podoživljenemu likovnemu občutju. Pri tem je odločujoča hitra rast izkušenj, likovnih spoznanj in seveda tudi vedenja o razsežnostih umetniškega dogajanja ne samo doma, ampak tudi v svetu. Za umetnika Dušana Lipovca vsekakor karakteristična čustvena preobčutljivost pa uravnava slikarju tako odnos do ustvarjalnosti kot sploh tudi reagiranje do okolja, v katerem deluje. Prihaja do silnega razpona v izražanju razpoloženja - v slikarstvu - od ekstremno temnih, kontrastnih in po zunanjosti grobih ustvarjalnih izlivov do presenetljivo meh-kobno liričnih, nežnih in nevsiljivih beležk slikarskega doživljanja na primer lahko tudi iste krajine. Do določene mere narekuje različnost doživljanja slikarskega zapisovanja krajine že spreminjanje same slikarske tehnike. Oljne in akrilne slike s svojo materialnostjo goste barve so ob vsej sproščenosti poteza čopiča zaradi poudarjanja drugačne vsebine pravo nasprotje prosojnosti akvarela. Sploh je v Lipovčevih slikah čutiti za sodobni čas značilno raziskovalno hotenje s sledovi variiranja že kolikortoliko znanega z včasih prav dražečimi ekskurzi tipanja v še neznano. Pri slikanju v akvarelni tehniki je izhodišče povezano veliko bolj s tradicijo, je bolj splošno, pri čemer pa je običajni končni cilj vsakega umetnika in tako tudi slikarja Lipovca, da doseže čimvečjo individualnost. V prepričljivi neposrednosti akvarelov Dušana Lipovca se je svojskost najprej in najbolj izrazila. Umetniku vsekakor ustreza hiter način slikanja, čeprav ravno njegovi starejši akvareli dokazujejo, da je ob vsej sproščenosti, ki je vsem ustvarjalcem pogoj, bistvena ustvarjalna misel, dograjenost ideje, ustvarjalna nuja in sposobnost discipliniranja. Njegove prevladujoče svetlo zeleno tonirane v akvarelu naslikane krajine imajo vse tiste odlike, ki jih pri uspelem, dobrem sodobnem akvarelu pričakujemo: Prijetno lahkotnost zaradi zračnosti, individualno pogojeno barvno skladnost s sposobnostjo odslikavanja, spominjanja in ustvarjanja iluzije določene, bolj ali manj znane krajine. V okviru svojega dosledno predmetno pojmovanega slikarstva Lipovec izlušča in drzno variira vedno nova živahna sozvočja. Dr. MIRKO JUTERŠEK Avtorska razstava risb v Veroniki V razstavišču Veronika je od 11. do 21. decembra 1992 razstavljal risbe CVETO PREVODNIK, ki že nekaj let živi v Kamniku in je zaposlen kot likovni pedagog na Osnovni šoli Stranje. Poleg svojega primarnega pedagoškega dela se Prevodnik tudi intenzivno ukvarja z risbo v različnih tehnikah (svinčnik, barvni svinčniki, tuš, lavrirana risba), torej z likovnimi tehnikami, ki so bile še do nedavno premalo upoštevane, da ne rečem celo zapostavljene. Ker so avtorske razstave risb pri nas, tudi v Kamniku, pravzaprav redkost (razen razstav čistih ilustracij), je bil ta dogodek še bolj dobrodošel. (Leta 1988 je sicer poleg olj razstavljal predvsem risbe še kamniški rojak in odličen risar akademski slikar Viktor Šest.). Cveto Prevodnik risarsko znanje solidno obvlada in skuša doseči čimbolj realistično, celo hiperrealistično posnemanje danega miljeja. Njegove risbe različnih, bolj ali manj vsakdanjih interierjev in predmetov so zaradi vnašanja nekaterih prvin tehničnega (arhitekturnega), risanja in »designerskega« pristopa bolj ali manj ilustrativno dekorativne. Posebno še, če so v kompozicijo vkomponirani značilne tehnične perspektive in geometrijski izrezi, postanejo nekatere Prevodnikove risbe že kar dekorativno-tehnične vajenice, na kar je vsekakor vplival avtorjev študij na Pedagoški akademiji v Mariboru. Veliko bolj sugestivne, čeprav še vedno bolj ilustratorske in literarne so Prevodnikove risbe portretov in figur, ki so navadno tudi vklopljene v značilne interiere. To so predvsem portreti otrok, žene, avtoportreti; umik avtorja v komorni in intimni svet svoje družine in v okolje, v katerem živi in dela. Te risbe so največkrat kombinacija barvnih svinčnikov in tuša. Po kvaliteti in likovni prepričljivosti in neposrednosti vsekakor izstopajo portreti (hčerke?) »Špela«, narisani z barvnimi svinčniki. Ugotovimo lahko, da je Cveto Prevodnik dosleden raziskovalec risarskega medija, predvsem v svojih tehnično-kreativnih možnostih in razsežnostih. DUŠAN LIPOVEC Alpinizem Marko Prezelj na Menlungtseju Že dober mesec dni je preteklo, kar sta se vrnili v domovino dve naši odpravi. Prva je imela namen priplezati na Anapumo po novi smeri, druga pa priti na doslej še neosvojeni glavni vrh Men-lungtseja. Žal je prvi odpravi izredno slabo vreme z ogromnimi snežnimi padavinami preprečilo vzpon, saj bi vsak poskus napredovanja v takih razmerah pomenil skoraj gotovo smrt. V istem času je bilo na isti strani Anapurne več odprav in Francozi so izgubili enega člana, vrhunskega alpinista Begnina. Zato naši fantje niso imeli izbire, čeprav so daii vse od sebe, kar so pač v tistih razmerah zmogli storiti. Druga odprava pa je imela vsaj z vremenom več sreče. Prezelj iz Kamnika (AO Kamnik), Andrej Štremfelj iz Kranja (AO Kranj) in zdravnik Žare Guzej iz Portoroža. Andrej in Marko sta že leto dni prej preplezala prvenstveno smer v Kančengdzengi, kar je bilo ocenjeno kot najboljši alpinistični dosežek v Himalaji v tistem letu. Tudi takrat sta se kot naveza izredno dobro ujela in se zato sklenila letos podati v povsem neznano steno še neosvojenega vrha. Menlungtse je namreč mar-kanten hrib blizu nepalsko-tibe-tanske meje (kitajske, ker so Kitajci pred leti okupirali Tibet), z razpotegnjenim hrbtom in zaradi tega z več vrhovi. Na enega je že uspelo priti Angležem, najvišji pa je vse do naše naveze ostal brez pristopa. Andrej in Marko pa sta si zastavila cilj: priplezati na glavni vrh po prvenstveni smeri v alpskem stilu. Alpski stil namreč pomeni, da plezalca pri svojem vzponu nosita vso opremo in hrano s seboj, da vmesne tabore postavljata sproti in jih tudi sproti podirata, torej sta povsem avtonomna in tako odvisna popolnoma sama od osebe in svojih sposobnosti. V bazo, kije bila na tibetanski strani hriba, je odprava prišla 8. oktobra. Po ogledovanju in pripravah sta se Andrej in Marko od 11. do 13. oktobra za aklimatizacijo povzpela v alpskem slogu na po vseh dostopnih podatkih tudi še neosvojeni vrh, imena žal ne vesta, lahko ga tudi sploh še nima, severovzhodno od Men-lungseja, visok 6301 m. 18. oktobra sta prvič poskusila z vzponom na Menlungtse, prav tako v alpskem slogu. Prišla sta do višine 6400 m, kjer pa sta morala odnehati, ker se je vreme toliko pokvarilo, da bi bilo vsako nadaljevanje zaradi novozapad- lega snega smrtnonevarno. Pri sestopu sta iz stene pobrala tudi vso opremo, ki sta jo prinesla s seboj, tako da jima ne bi mogel nihče očitati, da ne plezata v čistem alpskem stilu. Drugi poskus sta začela štiri dni pozneje, to je 22. oktobra. Še istega dne sta dosegla prostor za bivak 6150 m visoko, kjer sta postavila šotor in nato v njem prebi-vakirala noč. Naslednjega dne sta nadaljevala z vzponom in ob 18.30 stopila na najvišjo točko, 7181 m nad morjem, kamor pred njima še ni stopila človeška noga. Ker je tako močno pihalo, da sta komaj stala na nogah, sta se takoj obrnila in začela sestopati. Pod steno sta se vrnila 24. oktobra. Iz tega suhoparnega zapisa se mogoče lahko samo sluti vsa veličina tega dejanja. Kratki časi vzpona kakor tudi sestopa bi mogoče koga navedli na misel, da stvar ni tako hudo zahtevna. Toda smer je po oceni prvih plezalcev pete težvnostne stopnje v ledu, kar je povsem stvarna ocena. Tako vsi ti podatki govorijo o tem, v kako vrhunski formi sta bila Andrej in Marko. Iz prvih odmevov alpinističnih strokovnih krogov je ta njun prvenstveni vzpon verjetno najboljše, kar je bilo letos narejeno v Himalaji. Za dokončno oceno pa bomo morali še malo počakati na odmeve v tujini, vendar ti ne bi smeli bistveno odstopati, saj je celotno dejanje prav na vrhu sedanjih vrednosti v alpinizmu: majhna odprava v težki smeri v alpskem slogu. In na koncu naj omenim še en njun uspeh, ki običajno ostaja skrit. To je to, da jima je uspelo zbrati denar, da sta sploh lahko šla tja. Še teden dni pred njunim odhodom ni bilo gotovo, ali bosta zbrala dovolj denarja ali ne in cela odprava je visela na nitki. Končno jima je uspelo tudi to in zato je prav, ker njun uspeh pomeni tudi uspeh vseh nas, tudi naše mlade slovenske države, da se zahvalimo vsem tistim, ki so jima s svojimi prispevki omogočili ta vrhunski uspeh. Naj omenim samo nekatere iz Kamnika, ki so kljub hudi finančni suši zmogli dovolj širine, da so prispevali, kolikor so pač zmogli (po abecednem redu): Alpinistični odsek Kamnik, IS občine Kamnik, Me-nina, Janez Podgoršek, Planinsko društvo Kamnik, Stol, ŠporU na zveza Kamnik in drugi. Marko Prezelj BOJČ ' Menlungtse z vrisano prvenstveno smerjo Pogovor s častnim dekanom Trpka povojna leta v Komendi (Ml* ) Kako da ste leta 1946 prišli v Komendo? Moj duhovniški prednik v Komendi Janez Zabukovec je umrl 24. aprila 1946. Bil sem še v Ljubljani pri bratu tovarnarju Hieronimu Demšarju, kjer sem okreval za posledicami zapora po drugi svetovni vojni. Tedaj sem bil tudi še vikar namestnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ko je bil župnik dr. Janez Arnejc zaprt. V Komendo me je povabil ljubljanski škof Anton Vovk. Dejal mi je, naj grem z njim na pogreb tamkajšnega župnika in duhovnega svetnika Janeza Za-bukovca, saj si bom tako lahko ogledal župnijo od blizu. Pogreb je bil 26. aprila 1946. Z nama je potoval še škofov tajnik Stanislav Lenič, poznejši ljubljanski pomožni škof. S farovško kočijo nas je prišel iskat France Kern s Klanca. To je bilo moje prvo srečanje s Komendo. Začutil sem, da me bodo ljudje mogoče le sprejeli, Videti so bili prijazni. Nisem pa osebno poznal nikogar, razen že od prej notarja Stanka Peterima s Podboršta. Mogoče bi pa le sprejel to župnijo, sem si dejal. Ljudje mi kot Gorenjci niso bili tuji, saj sem se sam rodil v Žireh v Žirovski dolini. Ko smo se vrnili, mi je čez nekaj časa telefoniral škof Vovk, naj se odločim v štiriindvajsetih urah. Sporočim naj mu, ali bom sprejel komendsko župnijo ali ne. Odločil sem se, da jo bom. Ko sem o tem obvestil škofa Vovka, mi je dejal: »Veš, že sedem jih je prosilo, da bi bili nameščeni!« Odgovoril sem mu: »Zaradi mene lahko pošljete kogarkoli!« Kmalu zatem sem dobil škofov dekret, ko šentjakobski še preklican ni bil. Konec aprila sem nato sporočil v Komendo, da pridem 4. maja 1946. Iskat me je prišel France Pogačar, prisedel je tudi sin Peter, s Klanca s parom »švareov«. Sprejela in pozdravila sta me cerkvena ključarja Janez Štrcin iz Komende in Matija Zorman iz Nasovč. Opravičevala sta se mi, da je sprejem tako skromen, pa sem jima dejal: »Hvala Bogu, da sem lahko vsaj v miru prišel!« Nato sem maševal v župnijski cerkvi sv. Petra. Ko sem se okrepčal v župnišču, sem se šel javit komandirju milice, ki je imela tedaj svoje uradne prostore v kaplaniji ob župnijski cerkvi. Naslednji dan se je pri jutranji šmarnični maši zbralo polno ljudi. Tedaj še ni bilo večerne maše, kot je to danes. Hiteli so mi potožit svoje težave, hkrati pa tudi upanje, ki so ga imeli ob mojem prihodu. Kako so se ljudje vedli do vas? V začetku nisem naletel na kakšno posebno sovražnost ali odklonilno zadržanje do duhovnika. Nekaj časa po vojni tega ni. bilo čutiti pri ljudeh, vendar so se stvari in odnosi počasi začeli zaostrovati. Tudi v Komendi je bilo vedno bolj čutiti, da nekaterim ljudem ni bilo všeč, ker sem hodil previdevat in obhajat bolnike v duhovniškem oblačilu. Bližnje sem obiskoval peš, k oddaljenim so me vozili z vozom. Predvsem zaradi tega, da sem bil čimprej pri njih in nisem izgubljal preveč časa s hojo. Ljudje so to hitro razumeli, tako da so iz oddaljenih vasi redno prihajali pome z vozom. Ko sem videl, da določene ljudi moti in vznemirja moje duhovniško oblačilo, kadar sem šel peš po Komendi previdevat in obhajat, sem čezenj oblekel sukno ali pelerino ali kakšno drugo vrhnje oblačilo, da se duhovniško ni videlo. Kadar sem se vozil z vozom in šel previdevat ali obhajat bolnika, na pozdrave nisem odgovarjal. To je bilo znamenje, kakšen opravek imam. Zlasti nevarno je bilo hoditi okrog ponoči. Če je feilo treba iti previdevat in obhajat bolnika v tem času, sem bil z verniki domenjen, da sta morala priti pome vsaj dva moška z voznikom. Najprej sta se morala oglasiti pri or-ganistu Francetu Grkmanu, ki je dobro poznal domače ljudi, nato pa so me prišli skupaj klicat in povedat, zakaj so prišli. To sem • moral delati iz previdnosti, kajti v tistem času so se začeli napadi na duhovnike pa tudi uboji. In tudi zaradi tega, ker ljudi nisem poznal, saj sem komaj prišel v Komendo. Ljudje so to moje ravnanje razumevajoče sprejeli. Potrudili so se, da so me k bolniku klicali podnevi ali pa vsaj zvečer ali zjutraj. Največkrat so že prej poskrbeli, da je umirajoči pravočasno prejel zakramente. Ponoči so prišli le tedaj, kadar se je zgodila nesreča ali je bilo res nujno. (se nadaljuje) JOŽE PAVLIC Trgovina s tekstilom »GALA« Kamnik, Medvedova 14 Po ugodnih cenah oblačila za vso družino: - hlače, krila, bluze, srajce, puloverji, trenirke, bunde, spodnje perilo, pižame, spalne srajce, nogavice... - igrače Ugodni plačilni pogoji I Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Spomini na Liro Sv. Štefan na iz tridesetih let Križu pri V sredini leta 1936, potem ko sem se vrnil iz Novega mesta, kjer sem dokončal četrti letnik takratne gimnazije, me je na kamniškem glavnem trgu prijel pod pazduho in rekel: »Vem, da si bil dober pevec, vabim te k Liri...« Bil je Ciril Vremšak, pojem in sinonim glasbenega življenja v Kamniku, pevovodja, ki so ga vsi, tako »liberalci« kot »klerikalci«, spoštovali, cenili in prištevali med najvidnejše, najpomembnejše prebivalce Kamnika. Bil sem presenečen, kajti ni bilo ravno slehernemu dano, da bi ga k Liri povabil kar sam Ciril, kot so ga takrat, nedvomno v znak vsesplošnega, spoštovanja, imenovali Kamničani. Že naslednjega dne sem bil na vaji. Vsakdo, ki je želel kot pevec pristopiti k Liri, torej v vrste Prvega slovenskega pevskega društva, kar so s ponosom poudarjali vsi Kamničani, je moral preko pevskega preizkusa, ki so mu prisostvovali vsi navzoči pevci. Tega me ni bilo ravno strah, kajti podobnih preizkusov sem imel že nekaj za seboj. Cirilu ni bilo neznano, da sem še vedno v letih mutacije. Zelo previdno in z mero dobrega poznavalca je udarjal po tipkah in ugotavljal stopnjo verjetnosti mojega posluha, naravne barve glasu, višine, ki jo lahko dosegam brez naprezanja, nižine, do katere se lahko še vedno spustim. In ko je bilo vse to mimo, je ob splošnem odobravanju vseh prisotnih, ki so spremljali in tudi glasno komentirali to preizkusno vajo, zahteval, naj prosto zapo-jem še eno od znanih pesmi. »Imaš dober posluh, lepo lirično višino, pel boš prvi tenor, vendar brez pretiranega naprezanja, kajti tvoja mutacija še kako leto ne bo končana,« se je glasil njegov sklep. Vprašujoče se je ozrl po obrazih navzočih pevcev, se ustavil na odobravajoči mimiki nadu-čitelja Cenčiča, takratnega predsednika Lire. »Od danes si torej aktiven član Lire,« se je oglasil ta in mi ponudil roko v znak dobrodošlice. In tako sem postal reden in aktiven član Lire, pravim aktiven, kajti k Liri smo prištevali tudi podporne člane, ki so s svojimi letnimi dotacijami omogočali in podpirali naše redno delo. O kakih rednih dotacijah s strani občine ali pa glavarstva v tistih časih seveda ni bilo govora. Z dvema prekrinitvama sem se kot Liraš pojavljal tja do konca leta 1952, ko me je oblast kot nepoboljšljivega nergača in alter-nativca uspela spraviti s kamniškega področja na Primorsko. Prvič sem prekinil v pričetku leta 1938, ko sem kot nadebudni mladenič, dijak šestega razreda gimnazije, poln takrat pojavljajo-čih se idej liberalizma in antifa-šizma, peš in »pod vagonom« na »šverc« izginil iz Jugoslavije proti Španiji, kjer so me na meji ujeli in kot mladoletnika spravili na varno v La Cote St. Andree, zavetišče mladoletnih izgubljencev in sirot. Drugič sem prekinil konec leta 1947, ko so me kot še nedokončanega predmetnega učitelja prestavili v Črno goro, in tretjič, konec leta 1952, ko sem za slabo desetletje pričel delovati na Primorskem. In vendar mi je moje sodelovanje pri Liri ostalo v neizbrisnem spominu. Tudi pri drugih zborih sem pel in pri Maroltu sem konec leta 1945 celo absolvirali njegovo pevovodsko. šolo. Marsikaj pevskega sem torej spoznal in mnogo tega mi je koristilo pri mojem amaterskem pevovodskem delu v Kamniku, Stični, Dornberku, Domžalah in še kje drugje; pa vendar, to, kar mi je dala Lira, kar sem se naučil pri Cirilu, ostaja enkratno, neponovljivo in ne-pozabljivo. 2. Cirilove pevske vaje Njegove vaje so bile vedno nekaj posebnega. Že kake pol ure pred osmo je bil v zgornji sobi Čitalnice, kjer smo imeli tistikrat svoje redne vaje. Veneto si je znova in znova preigraval pesmi, ki naj bi jih tega dne proučevali, in pogledoval na uro, ki jo je pred tem položil na klavir, da bi slehernega zamudnika po osmi uri takoj opomnil na točnost. To je bila napaka marsikaterega pevca, posebno še tistih, ki so že zaradi navade zamujali po nekaj minut. »Madona, baba ga že spet ne pusti...,«je imel navado bolj za šalo kot zares vzklikniti, če tega ali onega od oženjenih ni pravočasno zagledal. Skrb za redno prihajanje si je večkrat kar sam od sebe naložil na ramena. Vse, ki so bili glede prihajanja količkaj sumljivi, je že dan pred tem ali pa še istega dne znal poiskati in opominjati, in kot po naključju je večkrat obiskal tudi tiste »hude babe«, za katere je sumil, da ovirajo svoje može... V tistih tridesetih letih je bil namreč precej visoke, lepe in elegantne postave, prijetnega videza, zapeljivih in odkritih oči, ki jih nikoli ni povešal, in živahnega, prepričljivega govora, spremljanega in poudarjenega z živahno gestikulacijo rok in prijetno mimiko obraza, ob čemer seveda nobena od »hudih bab« ni mogla ostati indiferentna. Rezutlati takšnih naključnih obiskov so bili večkrat kar na dlani, saj je marsikateri od zamudnikov kar odkritosrčno že ob prihodu vzkliknil: »Ne vem, kaj je, ampak danes me je kar sama preganjala od doma...« CENE MAT1ČIČ Nadaljevanje prihodnjič Komendi Praznik sv. Štefana, diako-na in prvega mučenca, na Križu pri Komendi je bil nekaj posebnega. Najprej zaradi razglasitve leta Antona Breznika, pisatelja Večne pratike od gospodarstva - prve gospodarske pratike v slovenskem jeziku, potem zaradi blagoslovitve konj po maši ter zelo lepih cerkvenih obredov, ki se jih je udeležilo izredno veliko ljudi. Slovesnost na Križu seje začela z dopoldansko praznično mašo, že pred tem pa so verniki nosili okrog glavnega oltarja lepo oblikovane lesene votivne figurice konj in druge živine ter svetnika prosili, da bi ji naklonil zdravje. Pred začetkom maše je komend-ski župnik in dekan Nikolaj Pavlic po običaju blagoslovil sol in vodo. Slovesni maši in nošenju omenjenih figuric okrog oltarja so pridružili še blagoslovitev konj, saj je sv. Štefan še posebej SVETOVANJE MLADIM Zdravstveni dom Kamnik vabi vse mlade, ki imate težave ali pa, da bi jih ne bilo, da vaše mladosti ne bi grenile posledice neodgovornega ravnanja ali nevednosti... Pridite k nam In izrabite naš čas, namenjen vam in vaši mladosti, ob ponedeljkih od 8. do 13. ure, ob sredah od 17. do 19. ure. Višja medicinska sestra MARJANA BEDENK ŠPORTNA ZVEZA OBČINE KAMNIK RAZPISUJE OBČINSKO LIGO V MALEM NOGOMETU * PRIJAVE: * PRIJAVNINA: * ŽREBANJE: Do četrtka, 21. januarja 93 12.000 SIT/ekipa (poravnava najkasneje do žrebanja) V petek, 22. januarja 93, ob 15. uri v prostorih organizatorja Vse dodatne informacije po tel. 831-564 VABLJENI! Mesto Celovec pomaga beguncem Kamnik in Celovec vežejo že dolga leta tradicionalne prijateljske vezi. Problemi in težave beguncev so dobro poznani prijateljem iz Celovca. Da bi vsaj deloma pomagali ublažiti težave, so v Celovcu že drugič zbrali in pripeljali izdatno pomoč. RK Kamnik jo bo razdelil med begunce, ki živijo na območju občine Kamnik. Na Kamniškem živi še vedno približno 400 beguncev, v glavnem iz Bosne in Hercegovine. Med njimi je kar 170 otrok. V času bivanja beguncev v Kamniku se je njihovim družinam rodilo že 16 otrok. Pomoč, ki so jo pripeljali, bo v marsičem olajšala težave pri preskrbi beguncev. V skladišče RK Kamnik je prispelo precej oblačil, obutve, predvsem pa hrane za dojenčke, plenic in drugega za nego otrok. Pripeljali so tudi precej testenin, olja, sladkorja in drugega. Soprogo celovškega župana Gugenbergerja, ki je prispela hkrati s pomočjo, sta toplo pozdravila Maks Lavrinc in Slavko Ribaš. Preko nje sta se zahvalila Celovča-nom za pripeljano pomoč in vsestransko razumevanje ljudi v stiski. Vsem darovalcem pomoči, tako Celovčanom in drugim iz tujine, se RK iskreno zahvaljuje. Zahvaljuje se prav tako vsem darovalcem v Kamniku, v krajevnih skupnostih in drugim, ki so imeli odprto srce za nesrečne ljudi. STANE SIMŠIČ priprošnjik za njih zdravje. Na trgu pred podružno cerkvijo Spreobrnjenja sv. Pavla se je zbralo 19 lastnikov konj s svojimi gibčnimi in postavnimi varovanci. Po blagoslovitvi so se razvrstili v povorko po vasi, obred pa so s petjem dveh božičnih pesmi polepšali člani Moškega pevskega zbora Komenda. Glavni dogodek na praznik sv. Štefana je poleg maše bila razglasitev »Breznikovega leta«. To dejanje je med mašo opravil predsednik KS Križ Hlade in povedal, čemu to leto. Duhovnik Anton Breznik se je namreč rodil 14. junija 1737 oskrbniku kriškega gradu, umrl pa 27. aprila 1793 kot beneficiat Randlovega beneficija v Žalcu. Njegova Večna pratika je po prvi izdaji v letu 1789 doživela v zelo kratkem času več izdaj, kar kaže na to, da so jo ljudje radi brali in se iz nje učili. Breznik si je kot njegov sodobnik v Komendi in na Lan-šprežu Peter Pavel Glavar s tiskano besedo prizadeval pomagati tedanjemu preprostemu slovenskemu človeku. Kot številni zaslužni slovenski možje je bil doslej premalo znan, pravo mesto med slovenskimi prosvetitelji pa naj bi mu dalo ravno njemu posvečeno leto. Križani mu bodo ob 200. obletnici smrti (27. aprila 1793)2. majapopoldne na rojstni spomeniško zaščiteni hiši namestili in odkrili spominsko ploščo. Pred tem bo v podružni cerkvi slovesna maša, po odkritju plošče pa slavnostna akademija v novem večnamenskem domu na Križu. V Breznikovem letu, ki bo trajalo do godu sv. Štefana, bodo na Križu in v Komendi priredili več slovesnosti, na katerih bodo povabljeni gostje ter domačini govorili o prvotni in sedanji podružni cerkvi na Križu, zgodovini, lastnikih in zakladih kriškega gradu, protestantski molilnici v njem, cerkvi sv. Križa na Gav-šeku, žal še neobnovljenih grajskih kapelah, poleg Breznika še o drugih znamenitih domačinih in še o marsičem drugem, pomembnem za Križ in širšo okolico. Prihodnje leto, ko bo na ta dan slovesen sklep Breznikovega leta, Križani obljubljajo - če bo le vreme ugodno - še lepši in bogatejši praznik. Slovesnost blagoslovitve konj bo postala tradicionalna. Marsikateri lastnik te plemenite živali, ki je prišel tokrat na Križ iz radovednosti, je obljubil, da drugo leto pride zagotovo s konjem. Kriški praznik so med mašo bogatile tudi lepo zapete božične pesmi pevk in pevcev komend-skega cerkvenega mešanega pevskega zbora, iz lin zvonika pa blagoglasno pritrkavanje. JOŽE PAVLIC Na obisku pri Frančiški Tome Najstarejša krajanka KS Tuhinj Obiskali smo Frančiško Tome iz Češnjic, ki je najstarejša v tem delu Tuhinjske doline. Dopolnila je že 95. leto starosti, pa je še vedno čila in zdrava. Zadnja leta nekoliko več počiva. Se vedno pa gre rada sama na obisk ali v spremstvu z domačimi. Vlečejo na njive, opazuje rast ali pa se pogreje na soncu. Redno sledi dnevnim dogodkom, bere časopise, zanjo pa je zelo zanimiv tudi kamniški občan. Na svet je prijokala 5. julija 1897. leta v Zg. Tuhinju. Tu je preživela otroška leta, vse, dokler se ni poročila in se preselila v Češnjice. Osnovno Šolo je obiskovala v Zg. Tuhinju. Rojena je bila veliki družini. Imela je 15 bratov in sestra. Kot najstarejša je morala vse bratce in sestrice varovati in se z njimi ukvarjati. Življenje je bilo težko. Večkrat lačna kot sita, je veliko delala na domačiji. Kot dekle je morala prijeti za vsako, tudi težaško delo. Dobro se še spominja I. svetovne vojne in vseh njenih posledic. Spominja se ustanovitve Jugoslavije leta 1918. Njeno življenje se je precej spremenilo na bolje po poroki. Tudi tuje bilo veliko dela, dovolj pa je bilo tudi kruha. V zakonu se je rodilo 8 otrok, pet od njih je še živih in jo radi obiskujejo. Njen mož Tomaž je leta 1929 težko zbolel in leta 1936 umrl. Vsa teža družinskega življenja je padla na njena ramena. Nikoli ni klonila ali obupala. Svoje otroke je lepo vzgojila in jih spravila h kruhu. Vseskozi je zemljo zelo ljubila in jo obdelovala z ljubeznijo. Zemlja ji je z obrestmi vračala vložen trud. Drugo svetovno vojno je dočakala s strahom in skrbjo. Ni bežala od odgovornosti. Znala je pravilno oceniti, kje je njeno mesto. Sodelovala je z osvobodilnim gibanjem, prinašala hrano in zdravila. Njeno delo ni ostalo skrito. Okupator jo je zaprl. Bila je na Vranskem, v Celju, Mariboru in na Dunaju. Poslana je bila v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Okusila je vse gorje uničevanja ljudi in preživela vse grozote. Domov se je vrnila po skoraj dveh letih in se spet posvetila kmetovanju in delu na polju. Dva njena sinova sta bila v partizanih. Pravi, da še danes komaj verjame, da je ostala živa. V zaporu na Vranskem so jo pretepali do nezavesti, toda izdržala je. Spala je na golih tleh, hrane skoraj ni dobivala. Za svoje plemenito delo je prejela več družbenih priznanj. Vedno je bila vključena v aktivno življenje krajevne skupnosti, sodelovala pri delu Rdečega križa, delala je tudi na drugih področjih. Ko se danes spominja svoje prehojene življenjske poti, zagotavlja, da je bilo takrat mnogo hujše, kot pa je danes. Sedaj preživlja jesen svojega življenja pri svojcih. Z veseljem opazuje življenje svojih 12 vnukov in 15 pravnukov. Ob pogledu nanje se tudi sama počuti mlajša. Med kramljanjem nam je povedala, da za dolgost življenja ni pravega recepta. Prav gotovo pa drži, da delo krepi človeka in ga dlje časa ohranja pri življenju in zdravju; preveč lahko življenje ni dolgo življenje. Frančiško Tome imajo ljudje radi ter jo spoštujejo. Ponosni so na njeno bogato življenjsko pot. Poznana je kot pridna krajanka, plemenita mati in poštena ter zavedna Slovenka. To so vrednote, ki jih ljudje cenijo. Pred slovesom nam je še zaupala, da je zelo zadovoljna in hvaležna svojim za njihovo skrb in nego ter ljubezen, ki je je deležna. Še stisk roke in povabilo, naj jo spet obiščemo ob njeni stoletnici. Z veseljem. STANE SIMŠIČ Povorka se vrača na trg pred cerkvijo 10 KAMNIŠKI OBČAN šport, nekaj za vas, otroci 14. JANUARJA 1993 Najmlajši nogometaši najboljši Končano je tekmovanje v vseh ligah medobčinske nogometne zveze Ljubljane, kjer nastopajo tudi kamniški nogometaši. Četrto mesto članov, deveto starejših pionirjev in prvo mesto mlajših pionirjev ocenjujejo v klubu za uspešno jesensko sezono. Člani so v 1. članski ligi, ki šteje 14 ekip, zasedli 4. mesto z enakim številom osvojenih točk kot tretjeuvrščena Kolpa iz Podzemlja, vendar s slabšo razliko v golih. Po ne preveč uspešnem startu se je ekipa kasneje »ujela« in ni bila poražena v zadnjih devetih kolih. Ekipa zaostaja za pr-vouvrščenim Tehnolesom iz Mengša za 5 točk, kar bi mogla nadomestiti v nadaljevanju prvenstva. Že prvo pomladansko kolo bo dalo odgovor, saj se bosta v Kamniku srečala prvi in četrti. Tehnoles in Kamnik. Trenerju članskega moštva Po-ljanšku je uspelo iz igralcev izvabiti največ in ustvariti pravo vzdušje med starejšimi in mlajšimi. Največje breme so nosili najstarejši igralci Mandič, Novak, Modrijan R. in Bekrič. Ob njih so igrali še Golob, Leban, Sle-vec, Drolc, Modrijan B., Rus, Gradišek, Ogrinec, Koprivec in mladi Torkar, Tonin, Veladič, Burja in Jeglič. Največ golov je dal Novak (4), po 3 gole sta dosegla Slevec in Modrijan R. Pionirji so tekmovali z dvema ekipama: starejši pionirji v 1. ligi, kjer so bila moštva, kot so SCT Olimpija, Ljubljana, Slovan, in mlajši pionirji v 2. ligi. Starejši pionirji (od 12 do 14 let), ki sta jih uspešno vodila trenerja Vavpetič in Baš, so zasedli 9. mesto med 11-imi ekipami. Pripomniti je treba, da je v tej kategoriji pionirjev največ moštev, ki so razdeljena po kvaliteti v tri lige s po 11 ekipami. Kamniško moštvo je mlado in perspektivno, kar so pokazale zadnje tekme. Poraz doma z SCT Olim- Mlajši pionirji v sezoni 92/93 pijo v zadnjem kolu z 1:2, in to predvsem po zaslugi sodnika, kaže na to, da bo moštvo v spomladanskem delu lahko odigralo vidnejšo vlogo v tako močni konkurenci. Najboljši strelec je bil Ra-stoder E. s 3. zadetki. Najboljši rezultat so v svoji skupini dosegli mlajši pionirji. Z enim porazom, enim neodločenim in sedmimi zmagami so v 2. ligi zasedli prvo mesto pred Ljubljano, Usnjarjem in Avtobu-mom, ki zaostajajo za dve točki. Ekipa je v klubu najštevilnejša, saj ima preko 20 registriranih igralcev, treninge pa obiskuje tudi do 40 pionirjev. Tako imata trenerja Torkar in Zamljen večkrat težave, kako sestaviti moštvo. Ker se vsako leto v moštvu zamenja najmanj polovica igralcev zaradi prehoda k starejšim, tudi rezultati niso odločujoči pri presoji uspešnosti. Predvsem sta pomembna uspeh v šoli in odnos do soigralcev. Najučinkovitejši strelci so bili Ličina, ki je dosegel 13 golov, Kokalj z 10 in Požar s 7 goli. V spomladanskem delu tekmovalne sezone 92/93 pričakujejo v klubu nadaljevanje uspešne jeseni. Kljub neugodnemu in težkemu finančnemu položaju bodo povečali delo z novimi ekipami, ki jih do sedaj niso imeli (kadeti in kasneje mladinci), okrepili strokovno delo in pritegnili k sodelovanju in pomoči vse, ki jim je nogomet pri srcu. Čilj, ki so si ga zastavili, je dvigniti nogomet v Kamniku na nekdanjo raven in tako na najboljši način proslavili 73-letnico NOVOLETNI ROKOMETNI TURNIR Tradicionalni 12. novoletni rokometni turnir je tokrat potekal v ponedeljek, 28. 12. 1992. V dopoldanskem času so se na pionirskem turnirju pomerili predstavniki in predstavnice osnovnih šol Toma Brejca, Frana Albrehta in Marije Vere. Med fanti so bili najboljši Du-pličani, med dekleti pa igralke iz šole Toma Brejca. Glavni turnir se je začel ob 13. uri. Žreb, ki je deset prijavljenih ekip razdelil v tri skupine, je hotel tako, da je zmagovalna ekipa lanskega leta (letos je nastopala pod polnim imenom ELEKTROINSTALACIJE GRZIN-ČIČ) takoj morala na parket proti mladi ekipi EXPRES IZDELAVA KLJUČEV - ZORMAN. Čeprav oslabljeni, pa lanski zmagovalci niso dovolili presenečenja. Na sploh v predtekmovalnih skupinah presenečenj ni bilo. Favoriti - nosilci skupin, so brez večjih težav premagovali nasprotnike. Želo všečno igro so pokazale NOVOMEŠKE GRINTE (ženska ekipa iz Novega mesta, ki sicer nastopa v I. B državni ligi). Izgubile so samo s poznejšimi zmagovalci. Pred samim finalom - vanj so se uvrstile EIG, TRGOVINA NAKUP in GOLDI - je prišlo do manjših nevšečnosti (ekipa VETERANI - K5 se je namreč pritožila na igranje štirih registriranih igralcev v ekipi TRGOVINA NAKUP), vendar so predstavniki vseh sodelujočih ekip pritožbo s preglasovanjem zavrnili. V trojnem finalu so najprej igralci EIG po izenačenem boju v zadnjih sekundah z golom najboljšega strelca D. Uršiča premagali favorizirano ekipo TRGOVINA NAKUP. Le-ti so potem s precejšnjo težavo ugnali simpatično ekipo GOLDI, ki je v zadnji finalni tekmi še v drugo izgubila proti EIG. Zmagovalec turnirja je ekipa ELEKTROINSTALACIJE GRZIN-ČIČ, ki tako že šesto leto zapored ostaja neporažena na novoletnih turnirjih in izziv vsem, ki jih želijo premagati. Za zmagovalno ekipo ELEKTROINSTALACIJE GRZINČIČ so nastopih: Matija GRZINČIČ, Igor VI-RIANT, Matjaž VIRIANT, Dare HOMAR, Robi PLANKAR, Dušan URŠIČ, Ivo KOMATAR, Suzana LANIŠEK in pisec tega članka OLAF GRBEC Zakaj karate? Mnogi me sprašujejo, zakaj sem se odločila za karate, zakaj se odločajo ljudje za tako grob šport, kot nekateri mislijo, da je? Vendar pa se ljudje, ki to mislijo, motijo. Res da je karate borilni šport, vendar se mi borimo, da bi znali ohraniti same sebe, da bi dobili toliko samozavesti, da bi se lahko postavili ob svoj »jaz«. Preveč gledamo filme, kjer prikazujejo karate kot veščino, ki služi za ubijanje, pretep in nasilje. Zakaj nihče ne vidi lepote, ki jo ta šport skriva v sebi. Samo odkriti jo je potrebno. Če treniramo samo zaradi pokalov, ki si jih bomo prislužili in priborili, takrat karate ne pomeni nič. Ko pa tekmujemo in treniramo zaradi sebe, da bi postali odločnejši, takrat karate dobi svoj sijaj. Treniramo, da bi postali boljši, da bi spoštovali druge, da bi dobili zaupanje vase. Nekje na koncu poti že vidimo svetlo točko, le obupati ne smemo. Vztrajajmo toliko časa, dokler ne pridemo do lučke, ki nas popolnoma obsveti, da začutimo toploto in sijaj tega športa. Človek vedno išče boljše, sebe, da bi postal boljši, kar je v tem krutem svetu težko. V karateju to občutiš, najdeš svoj jaz, postaneš boljši.. .Ko si predan karateju, te zgrabi s svojimi močnimi rokami in te ne spusti več In tudi nočeš več oditi v kruti, umazani svet, ampak hočeš ostati tam, kjer se počutiš varnega, kjer veš, da ne boš zapeljal na kriva pota. Tudi vi odprite oči in videli boste, da na poti niso le krute stvari, ampak se skrivajo mnoge lepote, zaradi katerih človek trenira. ANITA JELAR, Karate klub Komenda obstoja, ki jo bo nogometni klub Kamnik praznoval v letu 1993. Si-Vi OK Novi graniti drugi v Sloveniji Jesenski del 1. državne Slovenske lige so kamniški odbojkarji končali nadvse uspešno, saj so presenetljivo zasedli drugo mesto. V devetih kolih so izgubili le eno tekmo, in še to proti vodilni ekipi v ligi, OK Salonit. Po prikazanih igrah lahko v nadaljevanju računajo na visoko uvrstitev. V zadnji tekmi jesenskega dela so se pomerili z ekipo Olimpije. V boju za vrh lestvice sta moštvi pokazali domiselno in požrtvovalno igro. Kamničani so z dobrimi servisi in napadom gladko osvojili prva niza. V tretjem nizu pa so se gostje, zaradi slabega bloka domačih, razigrali. Zaključek niza je bil še posebno razburljiv, saj sta obe ekipi imeli kar tri zaključne žoge. Na koncu so jo izrabili gostje in osvojili niz le s točko razlike (16:17). V četrtem nizu sta se moštvi menjavali v vodstvu do rezultata 10:10. Nato so gostje zbrali več moči in zaključili niz. V petem nizu so se Kamničani spet nekoliko zbrali in prikazali boljšo igro. Zaključili so niz in s tem dosegli novo pomembno zmago v boju za vrh lestvice. Takšna je lestvica po jesenskem delu 1. državne lige: zmage porazi točke 1. Salonit 9 9 0 18 2. Novi Graniti Kamnik 9 8 1 16 3. Pionir Novo mesto 9 6 3 12 4. Olimpija Ljubljana 9 6 3 12 5. Vigros Pomurje 9 5 4 10 6. Fužinar Ravne 9 4 5 8 7. Bled 9 3 6 6 8. Granit Preskrba 9 2 7 4 9. Prom Žirovnica 9 18 2 10. Šempeter 9 18 2 Vsekakor si lahko tudi v prihodnje obetamo dobre igre Kamničanov in zato vabim športne navdušence na tekme. V januarju igrajo Kamničani doma proti Vigrosu Pomurje (9. januar), Bledu (16. januar) in Šempetru (30. januar). Vse tekme bodo v hali OŠ Frana Albrehta. Preživite sobotni večer v družbi z odbojkarskimi navdušenci! Ne bo vam žal. JOŽE J ANKOVlC Nekaj za vas, otroci! Razstava o Kolumbu Letošnje šolsko leto je v znamenju Krištofa Kolumba in odkritja Amerike. V šoli bomo izdelali razna projektna dela in tudi bralna značka se je »vključila« v Kolumbovo leto. Torej, Kolumb in doba odkritij. Tako bi lahko poimenovali razstavo, ki jo je za nas učence pripravila gospa knjižničarka skupaj z učenci likovnega in knjižničarskega krožka. Razstavo smo si ogledali skupaj s 7. c razredom, zato smo imeli malo stiske s prostorom. Ampak tudi to smo uredili. Gospa knjižničarka nam je povedala nekaj osnovnih podatkov o Kolumbu, nato pa smo se »odpravili na veliko potovanje« med vprašanji o Kolumbovem potovanju. »Kaj je bil Kolumb po poklicu?« se je glasilo prvo vprašanje. Rodil se je v tkalski družini. Starši so mu »težili«, tako bi rekla dandanašnja mladina, da se mora izučiti za tkalca. Vendar ni bilo tako. Krištof je bil »trmast«, in je odšel po svetu. Postal je pomorščak. Potem smo »pripluli« do naslednjega vprašanja. »Kako se imenuje otok, na katerem je pristal?« Kolumb je po večmesečnem potovanju pristal na otoku San Salvador. Poimenoval ga je Odrešenik. Nato pa smo prišli do vprašanja: »Katere živali so živele na otoku, ki so se Kolumbu in njegovi posadki zdele zelo zanimive?« Odgovor je preprost; papagaji. Kaj bi brez teh ljubkih domačih ljubljencev. In samo še zadnje vprašanje in listek z odgovori je »romal« v skrinjico, iz katere so izžrebali srečne nagrajence. »Kdo je pred Kolumbom odkril Ameriko?« Kratko in jedrnato — Vikingi. Ker je bila razstava tako skrbno pripravljena, na voljo smo imeli knjige, leksikone, slike in članek o Kolumbu, smo učenci z lahkoto odgovorili na postavljena vprašanja. Razstavo so popestrile risbice članov likovnega krožka in glasba različnih verstev, kije »spremljala« ves program. KATJA PLEVEL, 7. Č Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik novinarski krožek Onesnaževanje Vsi vemo, da človek ne more živeti v močno onesnaženem okolju. V starih časih je bil človek močno odvisen od narave, iz nje je dobival hrano in drugo, kar je potreboval za življenje. V pradomovini je bilo zelo malo ljudi, narava pa je bila divja, prostrana, mogočna, z mnogo nevarnostmi, ki so prežale na človeka, in tudi z mnogimi plodovi, ki so mu omogočili preživetje. Narava je bila res dobra do nas, vendar pa se je položaj danes zelo spremenil. Res je, da še vedno dobivamo hrano in glavne surovine iz narave, vendar nismo več tako nebogljeni, nasprotno, postali smo močni in tudi nespametni. Sedaj je narava šibkejša, odvisna je od nas. Popolnoma jo imamo v oblasti. Uničujemo ozračje, zastrupljamo reke, sekamo gozdove, vse za naše trenutno ugodje, in pri tem ne mislimo na poznejše rodove. Narava pa ječi in se zgraža, saj ve, da s tem, ko jo uničujemo, uničujemo tudi sebe. Živalske vrste ne morejo pomagati, če bodo izginile z obličja zemlje in jih bodo poznejši rodovi obravnavali, kot mi sedaj dinozavre. Poglejmo še malo v prihodnost. Rud nam bo zmanjkalo. S čim bomo polnili rezervoarje pri avtomobilih, ko nam bo zmanjkalo nafte? Kaj bo s človeštvom, ko bo odjeknila jedrska eksplozija? Bomo zdržali brez pijače, ko bodo vse vode zastrupljene? In kaj bomo jedli, ko se bo svet spremenil v beton in asfalt? Koliko kopnega bo še ostalo, ko se bo zaradi ozonske luknje spremenilo ozračje, seveda bodo na to vplivali tudi drugi škodljivi produkti človeštva, ko se bo stalil led in poplavil zemljo? Mar ljudje res tako sovražimo same sebe, da nam ni mar pogube? Zakaj si torej zatiskamo oči? Očitnega ni mogoče prezreti. Narava propada. Živali poginjajo, vendar je še mogoče ustaviti to grozodejstvo, še je mogoče rešiti naravo. Za to pa je potrebna skupna moč. Več nas mora biti za to, in ni potrebno, da začnemo na veliko, za začetek je dovolj že, če dajemo odpadke v koš, poberemo smeti, ki kazijo okolico. Pogum v roke. Veliko nas je, in če vsak pobere nekaj smeti, koliko prijaznejse.se nam bo zdelo okolje! BRANKA LESJAK 7. A OŠ Komenda-Moste Sedem pohodov Tovarniško planinsko društvo M-Ete z imenom PD Ku-marce je bilo tudi letos med najbolj aktivnimi in hkrati najbolj veselimi v Sloveniji. Kumarce so v letu 1992 opravile sedem pohodov, med katerimi je bilo nekaj kar precej zahtevnih. Še pozimi so se Kumarce podale na Roglo. Nekateri so se odhiteli namakat v Zreče v bazen, drugi na bele poljane smučat, večina pa jo je peš mahnila do koče na Pesku. Brilo je tako zoprno, da so bili vsi pohodniki obriti kot z remingtonom. Drugi pohod je bil izveden s slovenjgraške strani na Uršljo goro ter sestop na šoštanjski konec. Na Uršlji gori je oskrbnik spotoma spovedal vse grešne ženske. Tretji pohod se je odvijal po zelenem Pohorju, od Mariborske koče do Slovenj Gradca. Šlo je za tako imenovano sentiš pohodništvo, na katerem se je zaradi pomladnih sap ponovno zaljubilo pet zakoncev. Poletje je bilo najlepše na četrtem pohodu z Vogla preko Rodice in Črne prsti v Bohinjsko Bistrico. Tako pisanih ovčk te planine še niso videle. Peti vzpon je bil opravljen na Jalovec. Nekateri so na vrhu tudi malce trepetali. V šestem je bil osvojen Prisojnik. Žal v taki megli, da vrh niti samega sebe ni videl. Sedmi pa je bil kombiniran - najprej pohod iz Kandrš na Zasavsko goro, tam pa se je odvila velika zaključna fešta, na kateri je igral godec s planinskim imenom Gams, tudi avtor Etine planinske himne; planinsko kroniko je ponovno zgledno sestavil Borove, nekaj pa jih je bilo tudi na novo krščenih s pomočjo vrvi, ki jo je vihtel Špica. V tem letu sta dva planinca PD Kumarce dočakala tudi Abrahama, za kar sta bila nagrajena z nošenjem težke skale v nahrbtniku ter s posebnima zaprisegama, da ga bosta še naprej tako uspešno lomila kot doslej. To sta bila sam vodja Kumare - s planinskim imenom Sprevodnik - fer gospa v najlepših letih - s planinskim imenom Bodeča neža. Na Zasavski gori so prav vsi Etini planinci do-bii svoja planinska imena - zdaj jih je že čez petdeset - pohvalili pa so tudi firmo Taber, kijih z močno poslikanim avtobusom prevaža po Sloveniji, kajti le tako si je mogoče ogledati od blizu vsaj dva obraza istega vrha. Pohvalili pa so tudi direktorja, ki se sicer ne utegne udeleževati* pohodov, ima pa toliko posluha, da je Kumarcam pomagal nabaviti reklamne majice, vetrovke in pelerine, za kar ga je doletelo za vse življenje častno ime Pelerin. Da pa je tudi drugače veselo na vseh pohodih, posebno pa na zadnjih, dodatno poskrbi s posebnim sporedom podpisani. To je treba napisati zato, ker so tudi drugi planinci že izvedeli, kako živahne so Kumarce tako v hribih kot pri delu. Zdaj že vsaka gospodinja ve: Kumare ni boljših na svetu, kot so Etine. PERESNIK Mirko Stirn sedemdesetletnik So ljudje, ki so v svojem življenju dosegli veliko pomembnega, osebno pa ostajajo v skromni anonimnosti. Nikoli se niso rinili naprej, a so zgrabili za vsakršno delo. Srečevali smo jih na mnogih področjih, vedno marljive, gospodarne in delavne. Med take sodi tudi naš jubilant Mirko Štirn iz Zg. Stranj 16, ki je spomladi slavil svoj 70. rojstni dan. Rojen je bil v obrtniški družinivGodiču31.3. 1922. Oče je bil čevljar. Ta obrt je bila tradicionalna v njihovi družini. Osnovno šolo je obiskoval v Stranjah in Kamniku. V Kamniku je obiskoval tudi obrtno šolo in jo končal leta 1939. Čevljarske obrti se je izučil pri očetu in v njegovi delavnici nadaljeval družinsko tradicijo vse do 1942. leta. Vsa družina je bila narodno zavedna. Očetova delavnica je kmalu po okupaciji postala delavnica za NOB. Hiša je bila izdana. Še pravočasno sta z očetom pobegnila k partizanom, tistega dne, ko je bilo v Črni ustreljenih 50 talcev, t. j. 9. 7. 1942. Med ustreljenimi sta bila tudi dva pomočnika iz očetove delavnice. Do leta 1944 je bil v Ko-krškem odredu. Udeležil se je več bojev z okupatorjem. Kasneje (leta 1944 in 1945) pa je delal v gospodarski komisiji na terenu. Odgovarjal je za delo partizanskih delavnic. Zaradi očetovega in njegovega odhoda v partizane so bile aretirane stara mati, mati in sestra, zaprte v Kamniku in odpeljane v taborišče v Nemčijo. Iz vojske se je vrnil jeseni 1945 kot hranilec družine. Oče Karel je padel januarja 1945. Nadaljeval je s čevljarsko obrtjo, leta 1946 pa se je vpisal na tehnično srednjo šolo - čevljarska smer v Ljubljani. Bil je tudi na specializaciji v Bati na Češkem. Po končanem šolanju se je zaposlil v kranjski Planiki, ki so jo tedaj še gradili. Vsa čevljarska industrija Gorenjske je bila združena pod streho nove Planike (razen Peka). Mirko je postal tehnični vodja podjetja, kasneje pa direktor Tehnične srednje šole za čevljarstvo v Kranju, kjer je ostal do upokojitve leta 1970. V Stranjah si je osnoval družino. Leta 1948 seje poročil. Ima hčerko in sina. Oba sta že pri lastnem kruhu in družinah. S tremi vnuki oz. vnukinjami preživita z ženo marsikatero prijetno urico. Njegova aktivnost ni bila usmerjena le v podjetje. Aktivno se je vključil v delo KS Kamniška Bistrica. Zlasti po upokojitvi se je vključil v različne dejavnosti. Posebno pa mu je pri srcu planinstvo. Že kot otrok je rad zahajal v gore. Obiskal in preplezal je vrsto vrhov, vse Kamniške in Julijske Alpe, na Triglavu je bil že pred vojno. V društveno življenje PD Kamnik se je vključil v sedemdesetih letih. Postal je član upravnega odbora in načelnik za gospodarstvo. Sodeloval je pri obnovi žičnic, tovornih postaj in pri gradnji I. dela koče na Kamniškem sedlu. Bil je odgovoren za dobro poslovanje planinskih koč na Kamniškem in Kokrškem sedlu. Ves čas je rad hodil po gorah, v zadnjih letih pa je zaradi težav v nogah to omejil. Na nogi je bil večkrat operiran. Za konjiček ima svoj »ranč« na Zakalu, kamor zelo rad zahaja. Ukvarja se z vrtnarstvom in sadjarstvom, posebno vešč pa je tudi pri kuhanju žlahtnega brinjevca. Veliko razmišlja o sedanjem času. Zelo je zadovoljen, da je Slovenija postala samostojna država. Trenutno se pri nas preveč govori o politiki, premalo pa se stvarnega napravi na gospodarskem polju. Posebno ga motijo nekatere napačne ocene preteklega časa. Pravi, da so oče, on in nešteto drugih odšli v partizane, da bi pregnali okupatorja. Nerazumljivo mu je, da nekateri brez sramu poskušajo enačiti borce NOB z ljudmi, ki so se borili proti njim in dobivali orožje od našega sovražnika. Nadaljuje, da je bila njihova družina vedno zelo zavedna družina. Oče je bil član delavske stranke. Že kmalu po začetku okupacije so pri njih dobili zatočišče mnogi borci, med njimi Tomo Brejc, Marjan in Mara Dermastija, Ludvik Potočnik in drugi. Z Mirkom sva še kramljala in se spominjala mnogih zanimivosti iz njegovega življenja. V resničnem boju se je kalil in oblikoval svoj pogled na življenje. Vedno je trdo delal, zato zna ceniti napore drugih. Danes rad zahaja v naravo, gore opazuje bolj iz daljave, in se dobro spominja marsikaterega dogodka, ki ga je doživljal v gorah. Žal mu je, ker mu bolezen ne dopušča več obiskovanja vrhov. Ob njegovi 70-letnici so se ga spomnili kamniški planinci, ki so ga obiskali in mu želeli še vrsto let iskrega življenja. Takim željam se pridružujemo tudi drugi, ki ga poznamo. Želimo mu še obilo osebne sreče v družini, želimo mu uspešno delo na njegovem »ranču«; jasnega pogleda v gore, ki so mu tako pri srcu. Ob svojih vnukih naj užije še marsikatero prijetno dogodivščino, mi pa mu trdno stisnimo prijateljsko roko. Še na mnoga leta! STANE SIMŠIČ Nadaljevanje iz prejšnje številke Ob petdesetletnici spopada (II.) Bogato leto za »kamniško« znanost Ob izteku leta je bilo na občini redno mesečno srečanje izvršnega odbora kamniškega Kluba intelektualcev, hkrati pa intimna slovesnost, na kateri so počastili ugledne kamniške izobražence, ki so v preteklem letu dosegli izjemna priznanja za svoje znanstveno in pedagoško delo ali pa visok življenjski jubilej. Tako sta prof. dr. Mara BE-ŠTER in prof. dr. France BREM- ŠAK prejela naslov ZASLUŽNI PROFESOR. »Ta naslov se izjemno podeljuje upokojenim rednim profesorjem, ki so bili posebno zaslužni za Univerzo,« je v predstavitvi slavljenca spregovoril prof. dr. Albert Čebulj. »Profesorja Brem-šaka označuje izredna pedagoška, znanstvena in človeška Širina. Predaval je na elektrofakulteti, bil predstojnik katedre za sisteme, avtomatiko in kibernetiko; mentor 190 diplomantom, 50 magistrantom in 15 doktorantom. Usmerjal je mlade raziskovalce, od katerih so nekateri sodelavci na fakulteti, drugi pa na pomembnih položajih v različnih raziskovalnih organizacijah in industriji. Doma in v tujini je objavil številne članke in referate,« je poudaril dr. Čebulj. Prof. Beštrovajel. 1960 doktorirala kot prva slovenska ekonomistka, od 1956 predava na Ekonomski fakulteti, hkrati pa je kot ekono-mistka-strokovnjakinja članica več družbenih in strokovnih teles, ter sodeluje na številnih mednarodnih srečanjih in simpozijih. Izjemen je njen pedagoški in strokovni delež pri oblikovanju podobe slovenskega ekonomista; pomembna pa so tudi številna znanstvena in raziskovalna dela, objavljena v slovenskih in tujih znanstvenih revijah. Predsednik IO Kluba intelektualcev mag. Cene Matičič je obsežneje predstavil tudi področja znanstvenega raziskovanja profesorice Be-štrove. »Prof. dr. Bogomir KOŽELJ iz znamenite družine kamniških slikarjev, redni profesor FOV mariborske Univerze, ki se je upokojil po 46 letih znanstvenega dela, je s svojo skupino prejel tretjo nagrado za kompleksno strokovno delo IKROS na mednarodnem razpisu (1. nagrada ni bila podeljena). Dr. Miloš Levičnik je obširno predstavil dolgoletno znanstveno delo nagrajenca. Prof dr. Vladimir KLEMENČIČ, redni profesor na Filozofski fakulteti, je ob obletnici osamosvojitve Slovenije prejel odlikovanje AMBASADOR Republike Slovenije v znanosti. To mu je bilo podeljeno kot uglednemu znanstveniku, ki že 40 let aktivno dela in razvija novi veji geografije - socialno in politično geografijo,« je v obsežni predstavitvi odlikovanca povedal dr. Mirko Juteršek. Še posebej živi pa so bili spomini prisotnih na plemenito gospo Klav-dijo ŽVOKELJ, 95-letno damo medvojnega kamniškega kulturnega življenja: po besedah dr. Sveto-zarja Frantarja, imenitno povezo-valko kamniških meščanov s svetom, s francoskim jezikom in prek njega s francosko književnostjo in kulturo. 90-letnico dr. Franceta PUC-LJA, njegovo osebnost in neprecenljivi delež na področju zdravljenja tuberkuloze še pred odkritjem streptomicina, so zbrani počastili skozi žive besede njegovega poklicnega kolega dr. Nika Sadnikarja. Dr. Sadnikar je predstavil tudi magistra Igorja KRAUTA, rojenega Kamničana iz znane družine Graškov, ob njegovi 90-letnici. Magister Kraut je v Ljubljani osnoval svojo lekarno, sedaj pa živi v Kopru. Posebno pozornost je pritegnil Albin VENGUST, znani družbeni in športni delavec, ki je 70-leten diplomiral na Filozofski fakulteti ljubljanske Univerze na oddelku za umetnostno zgodovino. Vse prisotne sta pozdravila tudi župan Maks Lavrinc in podredsed-nik IS Dušan Žumer. Kratek zapis prijetne slovesnosti kaže le drobec izrazitega intelektualnega bogastva, ki ga »kamniška« zananost in kultura dajeta domovini in svetu. TENA ROMŠAK Kako na kratko oceniti ta najhujši boj Kamniškega, a tudi Mo-ravškega bataljona? Najprej je treba ugotoviti, da so bili spopadi na Kostavški planini oboje hkrati: najprej izjemno junaško dejanje, ob tem pa kršenje pravil in taktike partizanskega bojevanja. To še zlasti v neustreznih razmerah. Izid bojev na Kostavški planini je bil posledica nepravilnih ocen lastnih možnosti in okolja, saj je padlo kar 16 borcev. Napačno odločitev je kljub junaštvu moral s smrtjo plačati tudi odredni poveljnik. Razmere in okolje planine niso bile v ničimer podobne tistim v Dražgošah pred letom dni, saj ni bilo zaledja in nobene prave možnosti za umik. Odločitev za položajne obrambo Kostavške planine je bila natanko tista taktična napaka, ki je ustrezala velikokrat močnejšemu napadalcu. Cilj napadalcev je bil uničenje partizanske enote, zbrane na majhnem koščku zemljišča, ki ni omogočalo manevriranja. To se policijskim enotam kljub veliki premoči sicer ni posrečilo, a zadali so velike izgube. Zlasti med vodilnimi. Le tvegano prebijanje, pri čemer je bilo izkazano veliko junaštvo partizanov, je omogočilo, da se je na različne načine rešilo okoli 80 odstotkov borcev. Ob vsem tem pa je bil zimski čas. Namesto da bi se premaknili pred spopadom, kar bi morali storiti, saj je poveljstvo že nekaj dni poprej vedelo, kaj se pripravlja, so ostali na planini in se tako izpostavili nevarnosti uničenja. Tako je ravnal tudi Kokrški bataljon že septembra v Udinem bor-štu in dva tedna kasneje Pohorski bataljon. Oba sta bila uničena. Poveljstvo se je torej v vseh primerih opiralo predvsem na junaštvo in pripravljenost partizanov za boj, kar dokazuje, kako zelo je manjkalo vojaškega znanja in presoje. Poleg tega se je poveljstvo ob vsem izkazanem junaštvu in visoki morali odločilo za umik šele po štiriurnem zagrizenem in izčr-pavajočem boju. Čas je bil zamujen, zato je prebijanje zahtevalo velike žrtve. Kljub temu ugled komandata Matevža ni obledel. Spopad na Kostavški planini je bil kljub naštetim napakam eden največjih bojev gorenjskih partizanov v hudem 1942. letu. Kako je bil ta spopad oster, dokazujejo tudi jurišne značke, ki so jih dobili sodelujoči okupatorjevi policisti. Spopad na Kostavški planini, ki so ga zaradi večurnega streljanja in močnih napadih nemških policijskih kolon vseskozi spremljali tudi okoliški prebivalci, je ponovno opomnil, da se bo tudi vnaprej treba ravnati po strogih načelih partizanske taktike bojevanja. To so narekovale močne okupatorjeve sile in nasilje nad prebivalci, ki ga je okupator izvajal še zlasti nad partizanskimi družinami. Svoje so opravili tudi domači ovaduhi in raztrgano. Čeprav je tem udarcem sledil krajši upad partizanskega in ljudskega poleta, je aktivnost kmalu spet oživela. Zaradi vpoklicev slovenskih fantov v nemško vojsko se je vse več le teh priključevalo partizanom. Osvobodilni boj ni zamrl. IVO JAN Medžupnijska Karitas Kamnik v letu 1992 V leta 1992 se je naša Karitas posvečala predvsem kari-tativnemu delu z begunci in s socialno ogroženimi občani. Kruta vojna v BiH je pognala številne ljudi v begunstvo. Veliko jih je našlo začasno zatočišče v Sloveniji in tudi v Kamniku. Vedno višja brezposelnost in težke socialne razmere pa silijo vse več naših ljudi, da v svojih stiskah iščejo pomoč pri raznih dobrodelnih organizacijah, kakršna je tudi Karitas. Uršulinski samostan nam je velikodušno odstopil prostore za zbiranje in razdeljevanje hrane in obleke, pri čemer so veliko pomagale tudi samostanske sestre. V sodelovanju s Karitas iz Komende in Šmarce smo organizirali enkrat tedensko dežurstvo za razdeljevanje obleke. V času delovanja begunskega centra v Kamniku smo sodelovali tudi pri preskrbi z obleko, obutvijo in posteljnino. Ob praznovanju materinskega dne smo v Domu upokojencev in v župnijski cerkvi pripravili manjšo slovesnost. V velikonočnem času smo izvedli akciji oblikovanja velikonočnih pisanic in obdaritve starejših občanov; slednje smo ponovili še poleti. Organizirali smo tudi zbiranje odvečnih, a še uporabnih zdravil, ki smo jih nato poslali na Hrvaško za begunce iz BiH. Materialno in denarno pomoč za naše delo smo pridobili doma ter v tujini. Hrano smo zbirali v posebnih košaricah po trgovinah, veliko smo je dobili tudi od škofijske Karitas. Avstrijska Karitas mesta Percholdsdorf nam je Učenje po izbiri Spremenjeni učni načrti za srednje šole so lani prinesli tudi novost - izbirne vsebine. Redni pouk se tedaj za teden dni prekine, učenci pa se (glede na želje in interese) razporedijo v skupine. Vsaka skupina ima enega ali več mentorjev, ki so lahko delavci šole, lahko pa tudi zunanji. Izbirne vsebine potekajo ves teden, z rezultati in dosežki pa udeleženci zadnji dan seznanijo sošolce in učitelje. Letošnje delo je potekalo v desetih skupinah: fotografija, gra-fologija, taborjenje in planinstvo v Bohinju, dramatika, cvetličarstvo, video, lončarstvo, računalništvo, film in raziskava dostopnosti javnih površin v Kamniku za invalide. Slednja dejavnost je za Kamničane verjetno najbolj zanimiva, saj jim sporoča, katere javne stavbe so invalidom nedostopne. V treh dneh je devet učencev v spremstvu mentorjev prečesalo središče Kamnika, popisalo dostopnost objektov in ugotovilo ovire. Raziskano so prenesli na karto, ki bralcu nedvoumno sporoča, katere stavbe je možno obiskati in katerih ne. Nedostopni so brez pomoči sodišče, nadstropja občine, pošta, javno stranišče, prostori političnih strank, mnoge trgovine in gostinski lokali. V številkah je rezultat: 25 javnih objektov dostopnih, 23 dostopnih s pomočjo, 38 nedostopnih. Prav ironično je, da v marsikateri, sicer zgledno urejen prostor zgolj stopnica (ki ima samo estetsko vlogo) preprečuje enostaven vstop. 20. novembra je bila v prostorih šole predstavitev rezultatov. Ob stotini učencev in vzgojiteljev so se je udeležili tudi Bojan Mlakar, direktor Zavoda za urbanistično narčtovanje občine Kamnik, Dušan Jesenik in Marjan Vodnik s Sekretariata za prostorsko urejanje, Andrej Skodlar, direktor Komunalnega podjetja in Dušan Dobravec iz IMP-Dviga-lo. Učenci so ob videu filmu, fotografijah in karti spregovorili o ugotovljenem, gosti pa so jim razložili možnosti za odpravo ovir in povedali poti in načine za politične pobude in pritiske, s katerimi bi invalidi tudi sami lahko prispevali k pospešenemu razreševanju problemov. IGOR LIPOVŠEK poslal 5 ton hrane, namenjene beguncem, ki smo jo v večini oddali Rdečemu križu. Denarna sredstva smo prejeli od posameznih dobrotnikov doma in iz tujine, od nekaterih podjetij, iz občinskega proračuna in od izkupička nekaterih prireditev. Večina denarja je bila porabljena za nakup osnovnih življenjskih potrebščin, malo pa za plačilo nujnih računov nekaterim socialno ogroženim občanom. Po 20.000 SIT smo namenili za materinski dom v Ljubljani in Uršulinskemu samostanu za delno povrnitev stroškov v zvezi s prirejanjem prostorov za našo dejavnost. Člani smo opravili vsa dela brezplačno. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nas kakorkoli podprli pri našem delu. Hvala vsem, ki ste velikodušno darovali hrano, obleko, denar in druge dobrine, da smo jih lahko delili tistim, ki so jih nujno potrebovali za do-stojnejše življenje. Iskrena zahvala vsem trgovinam, posebno še Trgovskemu podjetju Kočna, ki so omogočile zbiranje življenjskih potrebščin. Hvala CATV Impulz, ki nam je dal možnost brezplačnega oglašanja, in vsem, ki ste zastonj opravili številne prevoze hrane in drugih dobrin. Želimo se zahvaliti tudi vsem, ki sicer niste neposredno vključeni v naše delo, ste pa v svojem okolju tiho in nesebično tako ali drugače pomagali bližnjim v stiski. Za tiste, ki bi želeli darovati denar za humanitarno dejavnost Karitas, objavljamo številko našega ŽR, ki je: 50140-621-6004-05-1310119--888168. Znesek se šteje tudi kot davčna olajšava pri odmeri dohodnine. Finančno poslovanje MKK je transparentno in vsak ima lahko vpogled v namembnost porabe darovanih sredstev. MKK ima sedež v župnišču, uradne ure so vsako sredo od 17. do 18. ure. Člani imamo srečanja dvakrat mesečno ob sredah po večerni maši. Iskreno dobrodošli vsi, ki želite s karitativnim delom pomagati soljudem v stiski! za MKK BRANE KNEHTL O zazidalnem načrtu Kalcita_ Pričakovati je bilo, da bo izvršni svet na drugi seji 22. decembra sklenil razgrniti dopolnitve zazidalnega načrta za Kalcit, vendar je to svojo odločitev odložil, ker mu Rudnik kalcita še ni poslal informacije, kako so bili uresničeni sklepi in zaključki sestanka z dne 11. novembra 1992. To poročilo mora Rudnik sedaj poslati do 15. januarja letos. Po mnenju izvršnega sveta je treba območje odkopa in separa-cije kalcita obravnavati celovito. Zato se je seznanil tudi s formalnopravnimi prostorskimi izhodišči za ureditev območja odkopa kalcita za Grohat, ki jih je pripravil Zavod za prostorsko načrtovanje. Po mnenju Zavoda bi bilo treba najprej pripraviti variantne rešitve, na podlagi katerih bi se lahko nedvoumno opredelili do vprašanja nadaljnjega obstoja oz. širitve kamnoloma v Grohatu, šele potem bi se lotili nadaljnjih nalog pri izdelavi ureditvenega akta za to območje. F. S. 1 2 KAMNIŠKI OBČAN Iz dela dlTUŠteV 14. JANUARJA 1993 Upokojenci o svojem delu Velik del kamniških upokojencev je včlanjen v društvo in povezan v njegove aktivnosti. Le redki ostajajo zunaj, drugi pristopijo takoj po odhodu v pokoj. Društvo že več let razširja svoje aktivnosti, to pa je mikavno vabilo novim članom. Izvršilni odbor društva je na svoji seji govoril o opravljenem delu in nalogah, predvidenih za leto 1993. Načrtovane naloge so v DU Kamnik v celoti izpolnili. Zanimivo je, da v Društvu delajo zelo enotno, zato je njihovo delo tudi tako učinkovito. Spomladanski občni zbori so pokazali, da je bila edino merilo za izvolitev v nove organe Društva delavnost. Pripombe nekaterih zunanjih dejavnikov na organizacijo in vodenje Društva nimajo nobene podlage. Izvoljeni so bili ljudje, voljni za delo in odgovornost članstvu. Samo to je bilo vodilo pri predlaganju in izbiri kandidatov. V DU tudi poudarjajo, da Društvo ni kolektivni član nobene stranke, tudi upokojenske ne, zato v njem ni čutiti strankarskih prerivanj. Kaže, da nasprotne želje nekje obstajajo, toda gotovo ne med aktivnimi upokojenci. Kaže, da je nekaterim žal take enotnosti v Društvu upokojencev Kamnik. Društvo je že večkrat povabilo, vabi pa ponovno vse upokojence, O »polju diskretnosti« Čeprav ena lastovica še ne naredi pomladi, pa »polje diskretnosti« v banki obeta, da bodo tudi v tej »premožni« hiši zavele prijaznejše sape poslovanja z občani. Zaupnost pri denarnih rečeh je potrebna ne le zaradi radovednih pogledov s strani in nelagodnosti ob dvigu večje vsote denarja. Tudi zaradi utesnjenosti, kajti pred bančnim okencem nas je vse več takšnih, ki se sramujejo majhne vsote denarja, ki jo premorejo naše plače, nakazane na bančni račun. Rada bi povedala, da sem na kamniški Ljubljanski banki doživela še drugačno prijetno diskretnost. Za okencem poslovanja s tekočimi računi me je uslužbenka le obzirno opozorila, da je moj mošnjiček z denarjem prazen in da bi bil priliv denarja dobrodošel. Po zagotovilu, da se bo čez nekaj dni to tudi zgodilo, mi je prijazno izročila čeke. Obzirna zaupljivost uslužbenke me je zares prijetno presenetila. Rada bi še povedala: polje diskretnosti in diskretnost uslužbencev - prijetna novost, za revne in bogate. Vredna posnemanja še v kakšni drugi pomembni hiši? IVANA SKAMEN ki so pripravljeni delati, naj se pridružijo pri delu in uresničevanju nalog. Dela je celo preveč. Besede pa ostajajo vedno samo besede. Zelo uspešno je bilo delo na vseh področjih in tudi na športno rekreativnem: tako je bilo v 1992. letu, po zadnjih podatkih, na planinskih pohodih 374, na kolesarskih vožnjah pa kar 771 članov in članic; avtobusnih izletov se je udeležilo 1260 članov, nočitev v počitniškem domu v Izoli pa je bilo 1100. Podatek, da se je na novo včlanilo več kot 300 upokojencev, priča o tem, da jim Društvo in organizirane oblike dela veliko pomenijo. Ob teh raznovrstnih dejavnostih pa je med člani čutiti še zanimanje za nove oblike aktivnosti. Delo v letu 1992 je bilo na vseh področjih zelo uspešno, še bolj kot prejšnja leta. Program dela za leto 1993. Razprava, ki je bila na seji IO, vključuje do sedaj uveljavljene oblike dela in nove. Povezovanje članstva v društvene aktivnosti bo ostalo še vedno temeljna naloga. Po podatkih, ki so na voljo, je pretežni del članstva (od 3035 članov) vključen v ustrezne dejavnosti in aktivnosti. Konkreten program dela bo Društvo objavilo v Kamniškem občanu v začetku marca 1993. Izvršni odbor je določil članarino za leto 1993, ki bo znašala 200 SIT, prispevek za vzajemno samopomoč pa 500 SIT (izplačilo 12.500). •Aktivnosti pa se bodo odvijale že pred marcem. V začetku januarja bodo pripravili pohod na Dražgoše, v februarju bodo šli na Oseke, od 20. februarja dalje bo- ( do organizirali počitnikovanje' v Izoli, v marcu verjetno krajši izlet v Avstrijo. Pripravljenih bo še več drugih zanimivosti. Vabila bodo na oglasni deski. Kulturno zabavno popoldne bo prvi petek v februarju oziroma marcu itd. Življenjski utrip pri kamniških upokojencih ne pojenjava. Za popestritev raznih dejavnosti želijo v Društvu dobiti še dodatne predloge in zamisli. Veseli bodo vsake pobude. Z enotnim sodelovanjem in pripravljenostjo za delo je tudi v letošnjem letu mogoče pričakovati uspehe. Vsem upokojencem in njihovim bližnjim želi društvo v novem letu obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Vse lepo želijo tudi vsem, ki jim je mar upokojenska tematika. STANE SIMŠIČ Upokojenci s pohoda Kozjak-Šipak-Šmartno Planinski načrti za leto 1993 Leto 1992 seje izteklo, na duri je potrkalo novo 1993. Kaj bo prineslo novega planincem, kaj bo novega v gorah, čemu bodo dajali največji poudarek v svoji tradicionalni vnemi in kaj naj bi Planinsko društvo Kamnik doseglo, smo povprašali predsednika društva. Slavko Kajti, ki deluje v PD Kamnik že več kot 40 let, je njegov predsednik že polnih 17 let. Kaj pomeni za kamniške planince prihajajoče leto? Planinsko društvo Kamnik je bilo ustanovljeno leta 1893. To pomeni, da bomo slavili 100-letnico uspeš- nega dela. Tako kot do sedaj bomo tako velik jubilej proslavili delovno pa tudi z nekaterimi dodatnimi aktivnostmi. Na ta jubilej se že z vso vnemo pripravljamo. Julija meseca bomo organizirali Dan Kamniških planin na Kamniškem sedlu, v avgustu bomo skupinsko odšli na našo goro Triglav, v septembru bomo organizatorji srečanja planincev Slovenije, ki naj bi.bilo v Kamniški Bistrici. V drugi polovici novembra bomo pripravili posebno planinsko akademijo. Ob naštetem bomo planinci Kamnika sodelovali še pri zabavni prireditvi Veselo v Kamnik in pri nočnem »rokovnjaškem pohodu«, ki bo potekal po ozemlju naše občine. Ob naštetih prireditvah bomo pripravi- li še nekatere druge aktivnosti in tekmovanja. Kakšen pa je delovni program v jubilejnem letu Leto 1993 bomo v največji meri napolnili z delovnimi akcijami. Dokončali bomo nekatera zaostala dela, nadaljevali z večjimi popravili naprav in planinskih koč ter skrbeli za varnejšo hojo v gorah. Med večje naloge uvrščamo: - generalno zaščito in obnovo vrvi na žičnici. - postavitev opornega zidu pri društvu v Kamniku, - sanacijo črpališča vode na Ko-krškem sedlu, - nekatera druga dela v obeh planinskih kočah. Srečanje slepih in slabovidnih Vsakoletnega srečanja slepih in slabovidnih iz kamniške in domžalske občine se je v decembru udeležilo 50 članov in njihovih spremljevalcev. Veselo razpoloženi so se zbrali v prostorih Društva upokojencev Kamnik. Slepi in slabovidni so vključeni v medobčinsko društvo v Ljubljani. To društvo povezuje slepe in slabovidne iz 17 občin ljubljanske regije. Ima 671 članov, od tega jih je iz kamniške občine 36, iz domžalske pa 34. Taka letna srečanja so namenjena medsebojnemu spoznavanju, pogovorom o perečih problemih in družabnosti. Srečanje sta vodila predsednik meddruštvenega odbora iz Ljubljane Janez Horvat in zastopnik za občini Kamnik in Domžale Milan Trojan. Udeležili so se ga tudi drugi predstavniki združenja. V razgovoru z Janezom Horvatom smo zvedeli veliko zanimi- vega o delu s slepimi in slabovidnimi. Društvo slepih in slabovidnih skrbi za včlanjanje slepih, vsako leto jih je približno 50 novih, za rehabilitacijo in zaposlovanje. Problem zaposlovanja je izredno pereč. Sedaj imajo na čakanju osem mladih čllanov zaradi stečajev podjetij. Trenutno ni videti nobene možnosti zaposlitve. Razmišljajo o ustanovitvi lastnega podjetja za izdelovanje drobnih problemov iz plastičnih mas. Stroje že imajo, ne morejo pa dobiti ustreznih prostorov. Nekateri člani so socialno ogroženi. Društvo jim pomaga s finančno in materialno pomočjo. Možnosti za pomoč so omejene, saj so v največji meri odvisni od dobre volje občinskih organov, deloma pa tudi od lastne dejavnosti (loterija). Društvo je zadovoljno s prispevkom kamniške občine, in le deloma s prispevkom domžalske občine. V okviru Društva imajo orga- Iz doma upokojencev Razstava ročnih del Odprtje te razstave smo imeli 23. novembra s kratkim kulturnim programom. Zbralo se je 25 obiskovalcev gostov, predstavniki Društva upokojencev v Kamniku, nekaj udeležencev iz Bokale pri Ljubljani in Delovnega varstvenega centra Ponikva. Stanovalka Anica Žagar je nagovorila navzoče in povabila k ogledu ročnih del, ki so nastajala vse leto, narejenih iz veselja do dela, čeprav že starejših, a pridnih rok. Naš mali pevski zbor pod vodstvom Ludvika Travnika je zapel nekaj lepih pesmi ob spremljavi harmonike, stanovalec Matija Romšak je zapel tudi samostojno (Tam na vrtni gredi) in prav tako naša po- gumna Kramar Marija, ki nam je predstavila zelo staro slovensko pesem, nato pa še upokojensko. Ta poziva k veselju kljub že visokim letom življenja. Direktorica Marta Žerko pa je poudarila, da želijo naši stanovalci pokazati, kako nastajajo dela ob pesmi, glasbi in veselju ter da naš Dom ni pust in dolgočasen. Delo poteka sproščeno in še kako radi se ga udeležujejo. Povabila je še ona na ogled razstavljenih predmetov, in na razgovor med udeleženci. Kot vsakič, so dela vzbudila čudenje in odobravanje v svoji raznolikosti in zanimivosti. To so makrameji, tapiserije, vezenine, pletenine, igračke, pirografska dela (iz-žiganje na les) in gobelini. In spet je bilo kar dovolj zanimanja za odkup. Pri delu je sodelovalo kakih 30 oskrbovancev, ki se redno zberejo v prijetnih prostorih delovne terapije pod vodstvom naše prizadevne delovne terapevt-ke Darje Pajk. V tednu dni, kolikor je razstava odprta, so si jo mogli ogledati še interesenti iz drugih domov, obiskovalci in domači stanovalci. To je vedno lep obračun in priznanje celotnega pridnega in zavzetega dela. Na razstavo, ki je bila tudi lepo aranžirana, smo lahko ponosni. MARIJA LAVRIČ niziranih več dejavnosti. Sem sodita šport in kultura. Na športnem področju so zanimive igre s težko in lahko zvenečo kroglo, organizirajo planinarjenje, smučanje, plavanje, gojijo tudi atletiko. Kulturna dejavnost je usmerjena na opismenjevanje v brajici. Imajo dramsko in recitacijsko sekcijo. Močno je razvejano igranje šaha. Organizacija teh aktivnosti je povezana z velikimi stroški zaradi specifičnega položaja članov. Društvo skrbi za nabavo tehničnih sredstev in drugih pripomočkov, ki si jih posamezniki zaradi draginje težko privoščijo. Zakon o zdravstvenem varstvu priznava slepim le nakup črnih očal in bele palice. Vse drugo je potrebno plačati. Tako odnos slepim ne lajša težkega stanja. Slepi in slabovidni sedaj pričakujejo, da bodo stranke izpolnile obljube, ki so jih dejale v predvolilnem času. Upajmo, da na nanje ne bodo pozabile. Finančni problemi slepih in slabovidnih so težko rešljivi, zato prosijo za pomoč. Vsi, ki tako pomoč lahko prispevajo, prosijo, naj jo nakažejo na račun 50101-678-51607. Za vsako nakazilo bodo zelo hvaležni. Društvo vabi svoje člane, ki potrebujejo tako ali drugačno pomoč, da se oglasijo pri njih ali pri predstavniku Društva Milanu Trojanu v Kamniku, ki zastopa obe občini. Po besedah predsednika meddruštvenega odbora je Milan Trojan izredno prizadeven in aktiven. Že več let uspešno in brezplačno opravlja pomembno dolžnost. Je najbolj delaven član v meddruštvenem odboru. Vse slepe in slabovidne, ki še niso člani dmštva vabijo, naj se čimprej včlanijo. Za povezavo med člani sklicuje društvo dvomesečne posvete. Tu obravnavajo vse novosti in se pogovorijo o načinu urejanja nastalih težav. Srečanje v Kamniku so slepi in slabovidni popestrili s kulturnim programom. Sodelovali so: Božo Matičič s svojo harmoniko, pevka in že stalna gostja Jožica Ka-lišnik, ljudska umetnica Kati Turk in seveda pevec Rok Lap. Pripravili so izjemno lep, prijeten, lahko bi rekli čudovit program. Prisotni so ga toplo sprejeli in se ga bodo še dolgo spominjali. V družabnem delu pa so se slepi in slabovidni še poveselili in se v večernih urah zadovoljni vračali na svoje domove. Pred zaključkom srečanja se je Janez Horvat v imenu Društva toplo zahvalil za vso pomoč, ki so je bili deležni, zlasti pri zbiranju prispevkov za srečelov. Zahvala velja vsem darovalcev, še posebno kamniškim zasebnikom. STANE SIMŠIČ V vsa našteta dela bomo vložili veliko prostovoljnega dela, pa tudi materialnih sredstev. S tem želimo obiskovalcem gora olajšati hojo in dobro počutje. Oskrbovanje planinskih koč bo prednostna naloga, in upamo, da bomo zadovoljili vse želje, tako glede varne hoje kot solidne postrežbe in preskrbe postojank. Posebno skrb bo društvo naklonilo večji angažiranosti in rasti članstva. Število članov že nekaj let ostaja pri 3000, upamo, da bomo številko v letu 1993 presegli. Naslednja zelo pomembna naloga bo vključevala pridobivanje in vzgojo mladih članov. V šolah bomo poskusili ustanoviti planinske sekcije in krožke in na ta način dolgoročno vzgajati dobre planince. Posebna skrb bo naklonjena varnosti hoje, reševanju ponesrečencev kakor tudi pomembnim vzponom v gore in obiskov v gorah. Gorska straža ima še posebno odgovorno nalogo, da očuva gore čiste in neoskrunjene. Katera vprašanja bodo imela ob navedenih še prednost Za 100-letnico želimo urediti arhiv, ki bo nazorno kazal na stoletno pot planinskega društva, na uspehe in težave, ki so bili stalni spremljevalec. Del arhiva je že urejen, drugi del pa je v pripravi. Ob obletnici 19. julija bomo pripravili svečano številko Glas gora, proti jeseni pa še jubilejni zbornik, na Kendovo hišo v Kamniku pa bomo vzidali spominsko ploščo. Pripravljenih bo še nekaj drugih. In kaj bo še zanimivega za kamniške planince 100-letnica društva je za vse člane zelo pomembna obletnica. Ob tej priliki bo društvo založilo posebno spominsko značko v dveh izvedbah. Upravni, odbor društva se je odločil, da bo brezplačno podelil jubilejne značke vsem članom PD Kamnik. Druga značka, barvna, bo v prodaji. Povedati velja, da bo lepa in primerna za tako visok jubilej. Člani PD jo bodo prejeli ob plačilu članarine za leto 1993. Naloge, ki so pred na.mi v letu 1993, so zahtevne. Pri tem bodo sodelovali vsi odseki društva tudi s konkretnimni obveznostmi, kot so tekmovanja, plezanje, markiranje, obiski v gorah, varstvo narave, zmajarski poleti pa še in še. Imeli bomo polne roke dela, na to pa smo že navajeni. Upam, da bo končni rezultat ugoden, saj ga ocenjujem na osnovi pripravljenosti za del0' STANE SIMŠIČ Upravni odbor PD Kamnik je na decembrski seji določil višino članarine za leto 1993. Po novem bodo člani razdeljeni nekoliko drugače, kot je to bilo do sedaj, v A, B in C člane. Za A člane se bodo odločili predvsem tisti, ki veliko potujejo v tujegorja. Letna članarina bo 2100 SIT. Uživali bodo različne ugodnosti pri zavarovanju, prenočevanju, pri uporabi planinske literature itd. Za B člane se bo odločala večina članov. To bodo vsi tisti, ki so do sedaj plačevali članarino po enotni stopnji. Za leto 1993 bo članarina znašala 600 SIT. Za vse bodo veljale enake ugodnosti kot do sedaj. Poseben popust pri članarini bodo imeli člani, starejši od 70 let, družine z otroki itd. Med C člane bodo uvrščeni vsi mladoletni, šolajoči se otroci do 15. leta in študenti do največ 25. leta starosti. Letna članarina znaša 250 SIT. V spomladanskih mesecih bodo predstavniki PD Kamnik obiskali vse člane^zato na Društvu pričakujejo, da bodo vsi pravočasno plačali članske obveznosti. Kaj pravi druga stran? Za bistrejšo Bistrico Na straneh Kamniškega občana smo v zadnjih mesecih prebrali nekaj prispevkov o Rudniku kalcita. Vsi po vrsti so bili odklonilni. Kaj pa pravi druga stran? Je res vse tako črno oziroma v tem primeru belo? O tem smo povprašali na samem izvoru. Direktor Rudnika kalcita inženir Matevž Kim nam je pokazal svojo stran zgodbe. Tako se novinar pogosto srečuje z dvema ali celo več resnicami. Vsaka stran pa ima po svoje prav. Današnji svet ne bo nikoli več nikjer naseljen samo s prebivalci ene narodnosti, ene rase in ene vere. Prav tako današnji svet ne bo nikoli več dihal popolnoma čistega zraka, regije čistih trat in idiličnih sončnih zahodov ne bo več. To je pač davek, ki ga plačujemo vsi. Pa če nam je prav ali ne! Najprej smo se telefomčno obrnili na KS Center. Predsednik Božidar Gjurin je rekel, da je njihovo stališče že znano in da so vse že ničkolikokrat ponovili. Zavzemajo pa se za razrešitev problematike, ki ne bo na škodo občanov. Inženir rudarstva Kirn, direktor Kalcita, je bil pripravljen odgovarjati na vprašanja. Kakšno je sedaj stanje ob Rudniku kalcita? Veliko smo že naredili. Trenutno je emisija prašnih delcev daleč pod predpisi. Tudi hrup, ki je bil prekomeren, smo uspeli zmanjšati. Le pri eni, najbližji hiši je prekoračeval dovoljeno mejo. V kamnolomu smo opravili potresne meritve. Ljudje se pritožujejo, ker se bojijo škode. Meritve pa so pokazale, da je vse v okviru normativov. Pri raz-streljevanju se širi sunek po kanalih neenakomerno. Do sedaj pa nismo mogli ugotoviti nobene ogrožene točke in stvarne nevarnosti. , Hiše v bližini so najbolj izpostavljene, a se z eksploatacijo kamnoloma le ta odmika. Pri vsem je še najbolj problematilen videz pokrajine. Predvidevamo pa tudi sanacijo okolja samega, ki bo spremenila podobo ogrožene pokrajine. Naslednja obremenitev je transport, če pa bi ukinili kamnolom in vozili material od drugod, bi se število prevozov bistveno še povečalo. So vaši izdelki ekološko koristni? Naši izdelki koristijo okolju, uporabljajo jih pri odžvepljevanju v TE Šoštanj, pri nevtralizaciji v cinkarni Celje in pri apnenju zemljišč. Kaj nameravate še storiti za varstvo okolja? Spremembo zazidalnega načrta smo dali v razgrnitev. Naša vizija razvoja je vsekakor za ohranitev rudnika. V letošnjem letu bomo čez objekte zgradili halo. Dosedanje stare objekte, ki so ostali od stare žage, bomo porušili. Tako bo hrup bistveno manjši. Lani smo že asfaltirali dvorišče in uredili odpraševa-nje; zaradi obojega je zrak boljši, sedaj so prašni delci komaj še vidni. Urediti moramo še izgorevanje nafte, kar smo tudi delno že izboljšali. Zanimamo se za nakup specialnih gorilcev. Kolikor to ne bi pomagalo, bomo šli v plinifikacijo objekta. Kako Rudnik kalcita postaje v finančnem pogledu ta koliko delavcev zaposluje? Poslovno smo uspešni, zaposlenih imamo 45 delavcev, mnogi so prav tu doma. Četudi ni večjih možnosti za zaposlovanje, pa vseeno lahko ob dobrem poslovnem razvoju računamo, še na kakšno novo delovno mesto. Pred kratkim smo zaposlili dva nova delavca. V čem vidite glavni del nesporazuma z občani? Kirn: Ljudje oporekajo, ker ne verjamejo meritvam. Doslej smo naredili vse, kar so od nas zahtevali. Razlogi za obratovanje pa so poleg drugega tudi v tem, ker od tega živimo. Drugi takšen obrat, ki je najbolj na udaru v kamniški okolici, je smodnišnica, ki dela v sestavu Kemijske industrije Kamnik. Po telefonu smo se najprej obrnili na krajevno skupnost Mekinje, kjer nam je predsednica KS Marija Reba zatrdila, da ostajajo pri svojem, kar so že tolikokrat povedali. Odloki so tu, druga stran pa jih mora uresničiti. Obrnili smo se še na drugo stran na KIK, da tudi oni povedo o svojih pogledih na to problematiko. Direktor KIK inženir kemije Peter Škufca je takoj privolil v razgovor. — Kakšne zamere so na račun dela vaše tovarne? Naloga nas vseh je, da že od malega skrbimo za naše okolje. Tako se naš odnos gradi tudi kasneje ob delu. Ta odnos se kaže tako v razmerju do trga kot tudi do sosedov in drugih subjektov. V preteklosti nismo posebno veliko vlagali v to področje. Vlagali pa smo kljub temu posredno v čistilne naprave. Sprejeti moramo filozofijo, da mora vsak sam poskrbeti za odpadke. Če tega ne stori, morajo drugi. To se zadeva predvsem na specifične odpadke. KIK rednih specifičnih odpadkov 'ni imel. Pojavljali so se le ob raznih nesrečah in nekontroliranih izlivih inštalacij. Tako smo lani zaradi nepazljivosti delavca imeli primer, ko je pregorel kotel zaradi kurjenja na suho. Zaradi tega smo nekaj časa kurili po starem. Dim je seveda motil prebivalce. Letos smo investirali v nov kotel in nove inštalacije. Tako je sedaj urejeno tudi to. Kaj še moti okoliške prebivalce? O nas so govorili kot o vojaški tovarni. Pri nas nikoli nismo proizvajali kakšnih bojnih strupov. Proizvajamo eksplozivna sredstva za vaje in za potrebe industrije. Strokovno smo sposobni izdelati vse vrste. Tega pa nikoli ne bi izdelovali pri nas v kompletu. To bi delali drugje. Naša tovarna se razprostira na velikem prostoru, v posameznih objektih še nimamo urejene kanalizacije. Greznice so še ena neresnih zadev. Zato bomo morali urediti infrastrukturo in upoštevati evropske standarde. Kdor ne bo imel ekološke urejenosti, ne bo mogel poslovati z Evropo. Izpolnjevati moramo vse pogoje, to je kakovost izdelka, kakovost embalaže in odnos do okolja. Še ta mesec bomo sprejeli ISO 9001 standarde. Rezultat tega je skrb za kakovost in skrb za okolje. Kako vam kažejo poslovni rezultati? Lani smo imeli realizacije za milijardo in pol tolarjev, od tega kar 40% na konvertibilnih trgih Nemčije, Italije in Francije. S tem smo skoraj popolnoma nadomestili izpad bivših jugoslovanskih trgov: s finančnega stališča popolnoma, po količini proizvodov pa ne. Zaposlenih imamo okoli 680 delavcev. Še vedno pa je to glede na to, kolikor prodamo, preveč. Nekaterim delavcem smo rešili problematiko zaposlitve z dokupom let, drugi so izrabili možnost upokojitve. Nova zakonodaja o lastninjenju bo bolj stroga, lastniki ne bodo pristajali na višek delovne sile, ki ga ocenjujemo na 15 do 20%. V slovenskem prostoru smo potrebni kot izdelovalci razstreliva za rudarstvo. To pogojuje naš razvoj do leta 2012. Vso nevarnejšo proizvodnjo bomo locirali na robu ograje. Za vso možno škodo odgovarjamo prek zavarovalnice. Do sedaj nismo imeli nesreč, ki bi povzročile žrtve prek naše ograje. Likvidnostnih problemov v preteklem letu nismo imeli, tako smo tudi po tej plati uspešni. Kaj bi še lahko rekli o tovarni? Letos praznujemo 140-letnico dela. Tako sodimo med najstarejše industrije v Sloveniji. Večino zemljišča je kupil že avstro-ogrski erar od Andrelijevih fužin. Kar je bilo dokupljeno po letu 1945, bomo upoštevali pri morebitnih zahtevkih po denacionalizaciji, če takrat ni bilo odkupljeno v celoti. Kaj bi rekli za zaključek? Pri nas so vsi inšpektorji vedno dobrodošli, nimamo kaj skrivati. Večjih nerešenih problemov s področja ekologije ni. Vnaprej se bomo izognili možnosti, da bi šle kakšne odplake v okolje, zato potrebujemo soglasnost družbe, da je zazidalni načrt sprejemljiv. B. REPE NAKUPOVALNA KARTICA ADUT Ali ste že zasledili v trgovini kupca z nakupovalno kartico ADUT? če je še nimate, nas pokličite ali pošljite priloženi obrazec. Vse vam bomo razložili ter vam omogočili uporabo NAKUPOVALNE KARTICE ADUT o 3 8 i < 5- TJ 3. 3 5 3C T> 3 tr a Razvojni zavod Domžale, Ljubljanska 76 Telefon 713-781 in 713-783 MATIČNO POROČILO Matično poročilo za mesec december 1992 SMRTI: - Frančiška PAVLIC, kmet. upokojenka z Velike Lasne št. 3, stara 93 let - Anton ZUPIN, šofer z Okroglega št. 6, stari 47 let - Roman REJC, upokojenec iz Kamnika, Steletova 17, star 70 let - Pavla SVETEC, kmet. upokojenka iz Šmarce, Jeranova 1, stara 85 let - Ferdinand SEDUŠAK, os. upokojenec z Jeranovega" št. 3, star 79 let - Frančiška GRUDEN, upokojenka iz Kamnika, Fužine 2/a, stara 70 let r Martin VRANKAR, os. upokojenec iz Kamnika, Streliška ul. 25, star 60 let - Franšiška CEVKA, gospodinja iz Zakala št. 17, stara 67 let - Ivana BALANTIČ, kmet. upokojenka iz Bistričice 1, stara 88 let - Janez MALI, upokojenec iz Znojil št. 3, star 62 let - Jožef MRAVLJE, upokojenec z Duplice, Ljubljanska cesta 52, star 77 let - Peter BERNOT, upokojenec s Homca, II. ulica 6, star 61 let MURNČKI V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Za otroke od 2. do 4. leta starosti bomo organizirali v knjižnici prijetno druženje z vrstniki ob knjigi. Še posebej so vabljeni otroci, ki so v domačem varstvu. Z malčki bo vzgojiteljica HELENA STE RLE z alternativnimi oblikami dela, prilagojenimi posameznemu otroku, razvijala njihovo gibalno aktivnost, ko bodo poslušali zgodbice in se učili pesmice. Prijavite se osebno ali po tel. (812-597) v Matični knjižnici Kamnik do 31. januarja 1993. S srečanji bomo pričeli 1. februarja v prostorih Matične knjižnice Kamnik. Otroci se bodo dobivali vsak ponedeljek, ob 17. uri. ŠIVILJSTVO Martina Kadivec (Ocepek) Križ 13, Komenda tel. 841-108 Po ugodnih cenah šivam po meri: krila, hlače, oblačila za otroke in popravila. mšmmB ,111111* •lit'1 NAPREDEK DOMŽALE KUPUJTE V NAPREDKU! Od 15. januarja dobi vsak kupec ob nakupu v naših trgovinah za vsakih 1.500 SIT kupon za nagradno žrebanje, ki bo 20. marca ob 10. uri pred blagovnico Vele v Domžalah. Nagrade: osebni avto fiat panda 1000 in deset Napredkovih tort. Blagovnica VELE Domžale Veliko sezonsko znižanje cen - do 40% za oblačila in obutev. Trgovina ŠPORT NAPREDEK - 600 m2, v neposredni bližini blagovnice Vele. Vse za zimske počitnice: smuči, drsalke, športna oblačila. Za večje nakupe priporočamo NAPREDKOV DISKONTNI CENTER V ZGORNJIH JARŠAH - 3000 m2. Velika izbira živilskega in drugega blaga. Diskontne cene. Ugodni krediti, plačila s čeki, popusti. Z malo sreče lahko dobite tudi fiat pando 1000. jgična trgovsko podjetje p.o. DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN sobota od 7. do 19. ure nedelja od 8. do 11. ure 16. 1. Nevlje, Duplica, Stranje 17. 1. Nevlje 23. 1. Metka, Šmarca 24. 1. Metka 30. 1. Market - Kranjska, Moste 31. 1. Market Kranjska -diskoteka- S# IMZMi/ PLESNI KLUB mšvjf - KAVARNA DISKOTEKA LIFE TEN TEN CENTER DOMŽALE, tel. 712-067 V petek, 15. janaurja, ob 20. uri nastopa ANDREJ ŠIFRER URADNO ODPRTJE bo v petek, 22. januarja, ob 20. uri. Gost večera TOMISLAV IVČIČ z ansamblom GRUPA TNT. Vabilo velja vsem, ki si želite dobre zabave! Plesna šola LIFE vpisuje do 1. februarja v vse vrste plesnih tečajev za mladino in odrasle. Lokal je odprt vsak dan od 8. do 22. in od 22. do 5. ure zjutraj. DOBRODOŠLI V NAŠEM LOKALU! Občane Komende in okolice ter vse svoje dosedanje in druge paciente obveščam, da pričnem z delom V SPLOŠNI AMBULANTI KOMENDA, Zajčeva ul. 23 v ponedeljek, 1. februarja 1993, po naslednjem urniku: - ponedeljek od 13. do 19. ure - torek od 8. do 13. ure - sreda od 13. do 19. ure - četrtek od 8. do 16. ure - petek od 8. do 13. ure Tel. 841-323, 199-674 DR. STANISLAV SEDLAK REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK IZVRŠNI SVET ponovno razpisuje zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnega prostora za opravljanje turistične dejavnosti - TURISTIČNI BIRO, p.o., Kamnik Zaželena lokacija v ožjem središču starega mestnega jedra. V poštev pridejo ponudbe s sledečimi minimalnimi pogoji: - površina nad 20 m2 - pripadajoči toaletni prostor. Zaželeno: - telefonski priključek - izložbeno okno - parkirni prostor. Cenjene ponudbe sprejemamo do vključno 28. 1. 1993 na naslov: Občina Kamnik, Titov trg 1, z oznako za TURISTIČNI BIRO. Za vse dodatne informacije, prosimo, pokličite po tel. 831-284 go. Marto Janežič. Za vse prejete ponudbe se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo. MALI OGLASI Instruiram matematiko, fiziko in elektrotehniko. Tel. 738-662. ★ V Podgorju 124 prodam hišo s sadnim vrtom in njivo (2.300 m2). Fani Klemenčič, Krška vas 41/a, p. 68262 Krška vas. Info-ramcije tudi v Podgorju 122. Prijazno gospo za varstvo otroka na našem domu iščemo. Telefon 815-459. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij. ZASEBNA SPLOŠNA AMBULANTA DR. AHLINA začne obratovati v Kamniku in na Lazah v Tuhinju 1. februarja 1993 Ambulanta v Kamniku, Bevkova 48, tel. 831-598 pon. od 9. do 11.30 tor. od 16.30 do 19. ure sreda od 10.30 do 13. ure čet. od 13.30 do 16. ure pet. od 11. do 13.30 Pogoji za paciente so enaki kot v Zdravstvenem domu. Delam tudi akupunkturo za samoplačnike. mag. Ahlin Dragotin, dr. med., specialist splošne medicine Ambulanta na Lazah, Laze 29, tel. 847-058 pon. od 12. do 14.30 tor. od 13.30 do 16. ure sreda od 7.30 do 10. u re čet. od 16.30 do 19. ure pet. od 8. do 10.30 NOVO! BJLP ' \ ŠPORTNA ' SpOrt TRGOVINA SERVIS ŠPORTNE OPREME SMO V NOVEM POSLOVNOOBRTNEM CENTRU NA PEROVEM OB KAMNIŠKI OBVOZNICI. V ŠPORTNI TRGOVINI VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO ŠPORTNE OPREME, NAŠA POSEBNOST PA JE OPREMA ZA GORSKE ŠPORTE. SERVIS ŠPORTNE OPREME VAM NUDI: * MONTAŽO VEZI, SERVISIRANJE SMUČI, IMPREGNACIJO, MAZANJE. * STROJNO IN ROČNO BRUŠENJE ROBNIKOV. * POPRAVILO SMUČARSKIH ČEVUEV. * NAPENJANJE TENIŠKIH LOPARJEV. * KVALITETNE MATERIALE IN GARANCIJO ZA VSE STORITVE. Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. SE PRIPOROČAMO! TRGOVINA »VERIGA« Tomšičeva 17, Kamnik tak. tel.: 831-888 (v bližini tržnice) Barve, laki, posoda, porcelan, steklo, plastična posoda, gospodinjski strojčki - popust 5%, bela tehnika, čistila, lepila, čopiči, vodovodni material, žeblji, snežne in druge verige, kolesa Scott. Prodajamo na tri čeke. Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. HOMAR, d.o.o., Trgovina VERIGA SE PRIPOROČA! STROJNI TEHNIK? Zavod za izobraževanje odraslih Continua, Domžale, začne z izobraževanjem strojnih tehnikov februarja 93'. Vpišejo se lahko kandidati s končano poklicno šolo tehnične smeri (4. stopnja zahtevnosti). Možnost prekvalificiranja. Informacije vsak dan med 16. in 19. uro po telefonu (061) 773-592 Lil 1 LE Kamnik ENGLAND Medvedova 6 CLUB teL 832_865> 108-216 vabi SREDNJEŠOLCE IN ODRASLE v naslednje jezikovne tečaje: - ZAČETNE IN NADALJEVALNE (angl., ital., nemšč.) - OSVEŽITVENE (angl., nemšč.) - KONVERZACIJSKE (angl., nemšč.) - POSLOVNI JEZIK (angl., nemšč.) Vpis 19. in 26. janaurja 1993 od 18. do 20. ure na Medvedovi 6, Kamnik, tel. 832-865, 108-216 SVILANIT KAMNIK, d.d. TEKSTILNA TOVARNA 61241 KAMNIK, Kovinarska 4 tel.:(061)831-711 fax: 831-603 Na osnovi sklepa Upravnega odbora, d.d., o odpisu in odprodaji osnovnih sredstev objavljamo LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev Tek. Naziv stroja št. štev. Izklicna cena kos. šivalni stroj Plaff šivalni stroj Wilcox-6ibbs, 3- in 5-nitni Ovverlook šivalni stroj Mauser special, 5-nitni Owerlook šivalni stroj Yamato, 5-nitni Ovverlook šivalni stroj Durkopp delovna konf. miza s tračno žago Bullmer VVerk miza za šivalni stroj 2 5 1 12 od 1.800 do 2.800 DEM/kos od 2.000 do 2.500 DEM/kos 2.500 DEM 3.500 DEM/kos 3.000 DEM/kos 8.500 DEM 60 DEM/kos Licitacija bo v četrtek, 21. 1. 1993, ob 13. uri v gasilskem domu podjetja Svilanit, ogled navedenih sredstev pa je možen v sredo, 20. 1. 1993, od 12. do 14. ure oz. dve uri pred licitacijo. Pred licitacijo so zainteresirani dolžni položiti varščino v višini 10% izklicne cene pri blagajni podjetja. Licitacija bo izvedena po sistemu videno - kupljeno. Kupec je dolžan plačati blago najkasneje v roku 8 dni po opravljeni licitaciji pri blagajni podjetja. Kupec plača tudi prometni davek. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO SKG, p.o., KAMNIK Pod najugodnejšimi pogoji svetujemo in izdelujemo davčne napovedi za leto 1993 občanom in pravnim osebam. Telefon: 816-211 (interna 223) Hi Stt& H. J KNJIGARNA DUPLICA Še bodo pomladi in še bo pred blokom šelestelo drevo... a Tebe, draga VIDA med nami nikdar več ne bo. Vrzel ostaja, Tebe ni, in to je tisto, kar boli, bob... Helena m JBBm ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric IVAN ZIBERT iz Podgorja 72/a Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom - posebno še Pestotni-kovim in Neratovim, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju bolnišnice dr. Petra Držaja, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in društvu upokojencev za poslovilni govor. Žalujoči: žena Fani, sin Boštjan, hčerka Irena in drugo sorodstvo December 1992 Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vsem prerano, četudi sto let doživi. ZAHVALA Polna ljubezni do otrok je v 85. letu življenja dotrpela naša ljubljena mama, babica, prababica in svakinja PAVLA SVETEC Hrastarjeva mama iz Šmarce Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Obenem se zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje, darove za maše in cerkev. Iskrena hvala župnikoma iz Šmarce in Homca za lep cerkveni obred in tople besede, pevcem za občuteno petje in g. Anici Pe-terlin za ganljive poslovilne besede. Toplo se zahvaljujemo zdravnikom in patronažni sestri Zdravstvenega doma Kamnik. Še posebej hvala sosedom in prijateljem, ki ste našo mamo imeli radi in jo obiskovali. Neutolažljivi otroci Minka, Ivanka, Rozka, Pavli, Jože, Stane in Bogdan z družinami December 1992 Ak' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče nikdar bi ne verjel. ZAHVALA Mnogo prekmalu nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric TONEZUPIN z Okroglega 6 - nad Bistričico Najiskreneje se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem iz Stola in Svilanita, prijateljem, učiteljicam, sošolkam in sošolcem 7a OŠ Stranje za požrtvovalno pomoč, izrečeno so-žalje, podarjeno cvetje in spremstvo do njegovega zadnjega doma. Hvala govorniku iz Stola, gospodu župniku in pevcem iz Stranj. Žalujoči: žena Tončka, sin Primož, hčerka Martina, mama Helena, sestri Vera in Draga ter brat Ivan z družinami December 1992 Honorarno delo dobi moški z vozniškim izpitom B kategorije. Tel. 815-198 od 17. do 19.30. Nujno potrebujem tel. priključek v Komendi. Nagrada za odstopljen telefon po dogovoru. Hacin, Mlaka 39, Komenda, ali po tel. 812-211 int. 480. Se jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Komaj 63-letna nas je za vedno zapustila naša draga mama, žena, babica, sestra, tašča in teta ANTONIJA TROBEVŠEK npok. kuharica iz Kamnika, Jurčičev« 23 Ob njeni prerani smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz ZUIM in Svilanita za izrečena iskrena sožalja, podarjeno cvetje in vso drugo pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih, in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku Šuštarju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost z mašo in za tolažilne besede. Hvala tudi g. Modicu za slovo ob njenem grobu. Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej. Vrinjeni December 1992 Oj zbogom, ti planinski svet! Tu rod je moj, tu moj je kraj, tu živel rad bi vekomaj, ni kraja mi krasnejšega in ljudstva mi milejšega. (Simon Gregorčič) V SPOMIN Mineva dve leti, odkar se je na smučanju na Veliki planini smrtno ponesrečil naš dragi GREGA URŠIČ iz Stahovice, učenec 8. razreda Pogumno prestajamo to strašno izgubo in praznino. Pa čas ni dober zdravnik. Z bolečino in ponosom hranimo spomin na njegovo prisrčnost in vedrino. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob. Vsi njegovi 16. januar 1993 ZAHVALA V 62. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče in stari ata JANEZ MALI z Znojil pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, razredniku in sošolcem 3. letnika SKUŠ Domžale ter znancem za pomoč in razumevanje, izrečeno soža-lje, podarjeno cvetje, darove za 'maše in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej topla zahvala dr. Krtovi za skrb v času njegove bolezni, govornikom GD Sela, KO ZB Srednja vas, Zavarovalnice Triglav in Društva upokojencev Kamnik za izrečene besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in Lirinim pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Žalujoči: žena Ana, hčerki Brigita z Mitjem in Jana z družino, sin Tone ter drugo sorodstvo Znojile, Kamnik, Žaga, Mengeš, Tirosek, Smlednik, Buenos Aires, decembra 1992 Kar mine, ni sreča, kar ne boli, ni življenje. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica FRANČIŠKA PAVLIC Koroščeva mama z Velike Lasne ' Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in za maše, nam izrazili sožalje in v težkih trenutkih stali ob strani - zlasti sosedje. Hvala tudi pevskim zborom, medicinskemu osebju in gospodom župnikom za opravljeni obred. Žalujoči vsi njeni December 1992 Računovodske storitve in davčno svetovanje, tudi vse davčne napovedi, strokovno opravlja SPS, d.o.o., Neveljska pot 23, tel. 831-892. ZAHVALA Komaj mesec dni po 89. rojstnem dnevu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, teta, tašča, babica in prababica KATARINA JANEŽIČ rojena ALPNER iz Kamnika, Steletova c. 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Steletove c. 17, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti v Stranjah. Posebna zahvala g. župniku Tonetu iz Stranj za lep pogrebni obred ter stranjskim in Krtovim pevcem za ganljive žalostinke ob slovesu. Žalujoči: hčerki Joži in Fani z družinama, sinovi Andrej, Stane in Florjan z družinami, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo. Kamnik, Črna, Salzburg, december 1992 Že sonfni dan se v mrak poslavlja, ko s praga zrem občudujoč svetlobo zadnjo, ki pozdravlja vse, kar bo utonilo v noč. Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in botre FRANCKE GRUDEN iz Kamnika, Fužine 2/a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedu gospodu Sakulacu, njenim sodelavcem iz Kemijske industrije Kamnik, gospodu dr. Ahlinu, cerkvenemu pevskemu zboru in gospodu župniku za opravljeno zadnje slovo. Žalujoči vsi njeni December 1992 ZAHVALA V 93. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica FRANČIŠKA KLEMENC s Hriba 1, pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem KIK-a in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala sosedom Vidmarjevim in patronažni sestri Marinki Resnik, ki ste mami in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala župnikoma za lep pogrebni obred, pevcem iz Nevelj za lepo petje in govorniku društva upokojencev gospodu Modicu za besede slovesa. Žalujoči vsi njeni Kamnik, december 1992 O bog, ko padem, naj odpadem zrel, naj me tvoj dih pred žetvijo ne sname... (Gradnik) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta MARTINA VRANKARJA iz Streliške 25 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Osnovne šole Toma Brejca, Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra Kamnik in tovarne Titan za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Krtovi za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi gospodu Krtu, gospodu Modicu in gospodu župniku za lepo opravljeno obredno svečanost. Žalujoči: žena Lojzka, sin Lojze in hčerka Tina Kamnik, december 1992 Waldor£ske lutke v Kamniku Takoj po novem letu, so se nam v Matični knjižnici Kamnik predstavile waldorfske lutke. V goste so prišle z Grosupljega s svetopisemsko zgodbo o rojstvu Jezusa. Lutke so narejene iz naravnih materialov, preproste, likovno čiste in estetske. Ker so majhne, se je vsa zgodba odvijala na treh mizah, vodila pa jih je ena sama animatorka. Ob pripovedovanju zgodbe, je animatorka kulise in rekvizite, ki sodijo v zgodbo, odkrivala in pokrivala z živobarvnimi tančicami. Vsaj meni se je zda/ ta način čaroben, motilo pa me je, da voditeljica ni nikoli dvignila pogleda od lutk. Morda to sodi k drugačnemu načinu vodenja lutk, ki se imenuje waldorfski, a verjetno bi stik s publiko povečal zanimanje otrok, tako pa so kmalu postali nemirni. (No, tudi zgodba ni posebno dinamična). Žal animatorka ni mogla vplivati ne na starost ne na število otrok', pa sem trdno prepričan, da bi v manjši skupini primerne starosti vsa predstava izzvenela drugače. Svojo radovednost sem potešila, spoznala nov način, ko se otroci z lutko pogovarjajo, pojejo ali celo vriskajo ob veselem dogajanju na odru. H. S. Prednovoletno presenečenje Učence šole Gozd je tudi letos obiskal dedek Mraz. Krajevna skupnost Črna že vrsto let skrbi za obdaritev otrok ob novem letu. Letos je učencem dedek Mraz prinesel televizijski sprejemnik. Nekaj denarja je zanj prispevala tudi centralna šola Stranje. Smučarsko društvo Črna pa je posodilo video. Tako je naša šola po lanskoletni pridobitvi igrišča bogatejša za prepotreben učni pripomoček. Učenci in učitelji se iskreno zahvaljujemo vsem krajanom KS Črna. KNJIGARNA DUPLICA PREDSTAVITEV KNJIGE DUŠANA LIPOVCA V razstavišču Veronika je bila 23. decembra 1992 predstavitev knjige DUŠANA LIPOVCA: LIKOVNA PRIČEVANJA IN RAZMIŠLJANJA O KULTURI, ki jo je izdala Zveza kulturnih organizacij Kamnik. Hkrati je bilo tudi odprtje razstave, na kateri je od 23. 12. 1992 do 6. 1. 1993 rastavljala likovna dela večina avtorjev, ki so imeli v zadnjih petih letih samostojne razstave v kamniških likovnih razstaviščih in so razmišljanja o njihovih slikarskih in kiparskih delih popisana v omenjeni knjigi. Knjiga je naprodaj na ZKO Kamnik in v knjigarnah. A. R. Žene-upokojenke KS Srednja vas Novoletno srečanje upokojenk Upokojenke v KS Srednja vas so v lanskem letu ustanovile svojo sekcijo v okviru Društva upokojencev Kamnik oziroma njene ženske komisije. Članice te sekcije se redno mesečno sestajajo v kulturnem domu. Novoletno praznovanje so organizirale 5. januarja. Zbralo se jih je veliko, kar priča o zanimanju žena za družabno življenje tudi na podeželju. Zbrale so se v vedrem razpoloženju, si zaželele vse naj... v prihajajočem letu, zapele nekaj prijetnih pesmi in se tudi posladkale z dobrotami, ki so jih same spekle. Srečanja v Srednji vasi so se udeležile tudi predstavnice kamniške sekcije žena in predsednik DU Kamnik. Silva Cevec, voditeljica ženske sekcije v Srednji vasi, je vsem čestitala in jim zaželela obilo zdravja. STANE SIMŠIČ Oreh v Kriveevem Na dvorišču pred gostilno Pri Jurčku v Kriv-čevem raste navaden oreh (Juglans regia), last gospoda Ahacija Romšaka. V strokovnih podlagah za varstvo naravne in kulturne dediščine za prostorske ureditvene pogoje, ki jih je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju izdelal spomladi letos, je oreh ovrednoten kot naravni spomenik. Obseg debla se običajno izmeri v prsni višini, tj. približno 1,3 metra od tal. Pri obravnavanem drevesu pa to ni mogoče, saj se deblo že na višini enega metra razcepi v dva glavna vrhova. Pred razcepom meri obseg oreha 462 centimetrov. Omenjeno drevo je najdebelejši poznani oreh v Sloveniji. Doslej je veljal za najdebelejšega oreh v Kočevski Reki z obsegom 434 centimetrov pri prsni višini. Oreh v Krivčevem ima zdravo okroglasto krošnjo, ki raste v višino 19 metrov. Ker je obstajala nevarnost, da se drevo ob neurju razcepi, je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju predlagal sanacijo. Leta je bila izvedena 2. novembra. Podjetja TISA je odstranilo suhe veje, zaščitilo rane in z dvema žičnima sponama povezalo glavna vrhova oreha. TE A LUK AN KLA VŽER, dipl. geograf Med božičnimi in novoletnimi prazniki je bil Kamnik prijetno okrašen in razsvetljen. Mislim, da razkošnosti ne moremo očitati. (Foto: V. Mejač) K prazničnemu vzdušju je prispeval tudi kamniški novoletni sejem. Kljub mrazu so najbolj vztrajni prodajalci vzdržali. (Foto: V. Mejač) Koncert božičnih pesmi V nedeljo zvečer, 27. decembra, je Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik organiziralo koncert BOŽIČNIH PESMI pod vodstvom dirigenta Sama Vremšaka in ob spremljavi orgel, iz katerih je izvabljala prečudovite melodije Marija Holcar. Poleg moškega pevskega zbora PSPD Lira Kamnik so na koncertu sodelovali še solisti: Irena Baar-Vremšak (sopran). Sabira Hajdarevič (mezzosopran), Jože Kores in Jani Krt (tenor), Samo Vremšak in Janez Majcenovič (bariton), Zoran Potočan (bas). Večino koncerta so izvajali na koru. Za zaključek pa so pevci Lire zapeli še pred oltarjem, in sicer Ipavčevo Prišla je lepa sveta noč, narodni v priredbi Borisa Vremšaka Tam stoji pa hlevček in Poslušajte, vsi ljudje ter Gruberjevo Sveto noč v priredbi Sama Vremšaka. Številni poslušalci so podoživeli lep božični večer. VERA MEJAČ Raduj, človek moj Domžalski komorni zbor in komorna zasedba Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik s solisti pod vodstvom Tomaža Habeta in Karla Leskovca sta v četrtek, 7. januarja, v akustični frančiškanski cerkvi v Kamniku pripravila božični koncert z naslovom Raduj, človek moj. Božične pesmi je za orkester priredil Tomaž Habe. Vsem izvajalcem in številnim poslušalcem se je zahvalil pater Marko Novak. Njegove prijazne in globoke misli so bile še posebej namenjene nastopajočim, ker so polno cerkev ljudi z glasbo in pesmijo popeljali v božično noč na betlehemske poljane. Z motom »Raduj, človek moj« so izrazili božično sporočilo, da je Učlovečeni odkril človeka človeku. Izraža veselje človeka nad samim seboj in željo, da bi bili drug drugemu resnično ČLOVEK. To pa je v tem burnem času še posebej pomembno. VERA MEJAČ KNJIGARNA in PAPIRNICA HIP - Ljubljanska 21/a, Duplica, tel. 812-332 V teh dneh vam še posebej priporočamo ugoden nakup: - pisarniškega materiala - tiskovin (možnost dotiska logotipa vaše dejavnosti) - biroopreme (blagajne, namizni kalkulatorji, pisalni stroji) POSEBNA PONUDBA: registrska blagajna SHARP M.P.C 48.195 SIT V prodaji že obrazci za dohodnino za leto 1992. KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skarnen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92zdne 18.2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.