2014 | št.: 57/1 ISSN Tiskana izdaja / Print edition: 0016-7789 Spletna izdaja / Online edition: 1854-620X GEOLOGIJA 57/1 – 2014 GEOLOGIJA 2014 57/1 1-89 Ljubljana GEOLOGIJA ISSN 0016-7789 © Geolo{ki zavod Slovenije Izdajatelj: Geolo{ki zavod Slovenije, zanj direktor MILOŠ BAVEC Publisher: Geological Survey of Slovenia, represented by Director MILOŠ BAVEC Financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Geolo.ki zavod Slovenije Financed by the Slovenian Research Agency and the Geological Survey of Slovenia Vsebina .tevilke 57/1 je bila sprejeta na seji Uredni.kega odbora, dne 4. 7. 2014. Manuscripts of the Volume 57/1 accepted by Editorial and Scientific Advisory Board on July 4, 2014. Glavna in odgovorna urednica / Editor-in-Chief: MATEJA GOSAR Tehni~na urednica / Technical Editor: BERNARDA BOLE Uredni{ki odbor / Editorial Board DUNJA ALJINOVI} RINALDO NICOLICH Rudarsko-geolo{ki naftni fakultet, Zagreb University of Trieste, Dip. di Ingegneria Civile, Italy MIHAEL BREN~I~ SIMON PIRC Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani GIOVANNI B. CARULLI MARIO PLENI~AR Dip. di Sci. Geol., Amb. e Marine, Universitŕ di Trieste Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana KATICA DROBNE MIHAEL RIBI~I~, Znanstveno Raziskovalni Center SAZU, Ljubljana Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani JADRAN FAGANELI MILAN SUDAR Nacionalni in{titut za biologijo, MBP, Piran Faculty of Mining and Geology, Belgrade JANOS HAAS MARKO ŠPARICA Etvös Lorand University, Budapest Institut za geolo{ka istraživanja, Zagreb BOGDAN JURKOV{EK SA{O ŠTURM Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana ROMAN KOCH DRAGICA TURN{EK Institut für Paläontologie, Universität Erlangen-Nürnberg Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana MARKO KOMAC MIRAN VESELI~ Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana FGG in geodezijo, Univerza v Ljubljani HARALD LOBITZER Geologische Bundesanstalt, Wien ^astni ~lani / Honorary Members MATIJA DROVENIK DANILO RAVNIK Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani Naslov uredni{tva / Editorial Office: GEOLOGIJA Geolo{ki zavod Slovenije / Geological Survey of Slovenia, Dimi~eva ulica 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 (01) 2809-700, Fax: +386 (01) 2809-753, e-mail: urednik.geologija-revija.si URL: http://www.geologija-revija.si/ GEOLOGIJA izhaja dvakrat letno / GEOLOGIJA is published two times a year GEOLOGIJA je na voljo tudi preko medknjižni~ne izmenjave publikacij / GEOLOGIJA is available also on exchange basis Izjava o eti~nosti Izdajatelji revije Geologija se zavedamo dejstva, da so se z naglim nara.~anjem .tevila objav v svetovni znanstveni literaturi razmahnili tudi poskusi plagiatorstva, zlorab in prevar. Menimo, da je na.a naloga, da se po svojih mo~eh borimo proti tem pojavom, zato v celoti sledimo eti~nim smernicam in standardom, ki jih je razvil odbor COPE (Committee for Publication Ethics). Publication Ethics Statement As the publisher of Geologija, we are aware of the fact that with growing number of published titles also the problem of plagiarism, fraud and misconduct is becoming more severe in scientific publishing. We have, therefore, committed to support ethical publication and have fully endorsed the guidelines and standards developed by COPE (Committee on Publication Ethics). Baze, v katerih je Geologija indeksirana / Indexation bases of Geologija: Directory of Open Access Journals, GeoRef, Zoological Record, Geoscience e- Journals, EBSCOhost Cena / Price Posamezni izvod / Single Issue Letna naro~nina / Annual Subscription Posameznik / Individual: 15 € Posameznik / Individual: 25 € Institucija / Institutional: 25 € Institucija / Institutional: 40 € Tisk / Printed by: Tiskarna Formatisk d.o.o. Slika na naslovni strani: Arzen vsebujo~i pirit z dendritno strukturo (rožnata barva) v premogu (turkizna barva) iz Lendavske formacije (pontij) v severovzhodni Sloveniji. (Umetno obarvan posnetek z vrsti~nim elektronskim mikroskopom (SEM) v na~inu povratno sipanih elektronov (BSE): M. MILER). Cover page: Arsenic bearing dendritic pyrite (pink) in coal (turquoise) from the Lendava Formation (Pontian) in NE Slovenia. (Artificially coloured scanning electron microscope (SEM) image in backscattered electron (BSE) mode: M. MILER). VSEBINA - CONTENTS Miler, M. SEM/EDS characterisation of dusty deposits in precipitation and assessment of their origin ..... 5 SEM/EDS opredelitev pra.nih usedlin v padavinah in ocena njihovega izvora Marki~, M. & Bren~i~, M. High arsenic (As) content in the Upper Miocene coal matter from TER-1/03 borehole (Terbegovci – Sveti Jurij ob Š~avnici, NE Slovenia) ....................................................................... 15 Visoka vsebnost arzena (As) v drobcih zgornjemiocenskega premoga iz vrtine TER-1/03 (Terbegovci – Sveti Jurij ob Š~avnici, SV Slovenija) Mikuž, V., Bartol, M. & Ulaga, Š. Ribje vretence iz miocenskih plasti v okolici Govc .......................................................................... 27 Fish vertebra from Miocene beds at Govce, Slovenia ...................................................................... 27 Mikuž, V., Bartol, M. & Šoster, A. Zobje miocenskega .para v laporovcu z Mastnega hriba nad Škocjanom ..................................... 33 Porgy fish teeth in Miocene marl from Mastni hrib near Škocjan, Slovenia ................................. 33 Koro.a, A., Žižek, S. & Mali, N. Možnosti pojavljanja kokcidiostatikov v okolju ............................................................................... 39 The possibility of occurrence of coccidiostats in the environment Urbanc, J., Škarja, J., Kožar Logar, J. & Lojen, S. Sources of dissolved ammonia and iron in Borovnica alluvial fan groundwater .......................... 53 Ugotavljanje vzrokov za pojavljanje amonija in železa v vodnem viru Borovni.ki vr.aj ............. 58 ^arman, M. Bo~no raz.irjanje kot posebna oblika gibanja tal na obmo~ju Doline v ob~ini Puconci .............. 63 Lateral spread as a special form of soil movement in Dolina area in municipality Puconci Strgar, I. Pomen uporabe popravnih koeficientov in nekatere nepravilnosti pri izdelavi elaboratov trdnih nekovinskih mineralnih surovin............................................................................................. 71 The importance of using correction coefficients and some mistakes appearing in writing expert reports on industrial and construction minerals Nove knjige Žalohar, J. & Hitij, T.: Fossil Seahorses & Other Biota from the Tunjice Konservat-Lagerstätte, Slovenia ....................................................................................................... 77 Reimann, C., Birke, M., Demetriades, A. Filzmoser, P. & O'Connor, P. (eds.): Chemistry of Europe's agricultural soils, Part A: Methodology and interpretation of the GEMAS data set, Part B: General background information and further analysis of the GEMAS data set ...................................................................................................................... 78 Rokavec, D.: Gline v Sloveniji ................................................................................................................ 80 Poro~ila Janža, M., ^arman, M., Šolc, U., Peternel, T. & Podboj, M.: Najsodobnej.e tehnologije za upravljanje s tveganji pred naravnimi nesre~ami: izvedba in preizkus uporabnosti v praksi in procesu odlo~anja – projekt START_it_up..................................................................... 82 Verbov.ek, T.: Predstavitev Slovenskega geolo{kega dru{tva in letno poro~ilo za leto 2013 ............ 82 Vre~a, P.: Letna skup{~ina Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko..................................... 85 Nekrolog Kolar-Jurkov{ek, T. V spomin Ljudmili Šribar........................................................................................................................ 86 Navodila avtorjem .................................................................................................................................... 88 Instructions for authors ........................................................................................................................... 89 doi:10.5474/geologija.2014.001 SEM/EDS characterisation of dusty deposits in precipitation and assessment of their origin SEM/EDS opredelitev pra.nih usedlin v padavinah in ocena njihovega izvora Milo. MILER Geological Survey of Slovenia, Dimi~eva ul. 14, SI–1000 Ljubljanat, Slovenia; e-mail: milos.miler.geo-zs.si Prejeto / Received 23. 4. 2014; Sprejeto / Accepted 8. 5. 2014 Key words: dusty deposits, precipitation, source area, mineral composition, chemical composition, SEM/EDS, Slovenia Klju~ne besede: pra.ne usedline, padavine, izvorno obmo~je, mineralna sestava, kemi~na sestava, SEM/EDS, Slovenija Abstract Detailed scanning electron microscopy/energy dispersive spectroscopy (SEM/EDS) analysis of dusty material in rainfall residue, deposited and collected on February 19th 2014 in Ljubljana, was carried out with the intention to characterise it according to its chemical and mineral composition and to assess its origin. The material consists of poorly sorted and sharp-edged particles of mostly very fine-grained silt and clay fractions, which is consistent with long-range aerial transport. Particles are represented by illite, chlorite and kaolinite group clay minerals, quartz, feldspars, carbonates, accessory minerals and secondary Fe-oxy-hydroxide minerals. Quantities of minerals and illite/ kaolinite ratio (4.5) correspond to dusts in rainfall residues originating from Moroccan Atlas, while chlorite/kaolinite ratio (2.8) agrees better with dust from central Libya. The element ratios Al/Si, Ca/Al, K/Ca, Mg/Al, Fe/Al and (Ca+Mg)/Fe in the studied dusty deposit are in good agreement with ratios in dusts from rainfall residues originating from Morocco and northern Mauritania. This was also confirmed by the trajectories of cloud movement that caused precipitation with dusty deposit, although the back trajectory HYSPLIT simulation of air masses indicated northern Mauritania, central Niger, southern Algeria, southwestern and central Libya as the most possible source regions. Izvle~ek Z vrsti~nim elektronskim mikroskopom in energijsko disperzijskim spektrometrom (SEM/EDS) je bila opravljena raziskava pra{nega ostanka v padavinah, ki se je odložil 19. februarja 2014 v Ljubljani. Cilj raziskave je bil opredeliti material glede na kemi~no in mineralno sestavo ter oceniti njegov izvor. Material sestavljajo slabo sortirani in ostrorobi delci, ve~inoma velikosti zelo drobnega melja in gline, kar nakazuje velike transportne razdalje. Delci so zastopani z glinenimi minerali illitove, kloritove in kaolinitove skupine, kremenom, glinenci, karbonati ter akcesornimi minerali in sekundarnimi železovimi minerali. Koli~ine mineralov in razmerje illit/kaolinit (4,5) se ujemajo z usedlinami v dežju, ki izvirajo z maro{kega Atlasa, medtem ko se razmerje klorit/kaolinit (2,8) dobro ujema s prahom iz osrednje Libije. Elementna razmerja Al/Si, Ca/Al, K/Ca, Mg/Al, Fe/Al in (Ca+Mg)/Fe v raziskani pra{ni usedlini se dobro ujemajo z razmerji v prahu v dežnih usedlinah, ki izvira iz Maroka in severne Mavretanije. To so potrdile tudi trajektorije gibanja oblakov, ki so prinesli padavine s pra{nimi usedlinami. HYSPLIT simulacija povratnih trajektorij zra~nih mas je nakazala, da so najverjetnej{a izvorna obmo~ja severna Mavretanija, osrednji Niger, južna Alžirija, jugozahodna in osrednja Libija. Introduction Solid airborne particles represent the highly variable component of the atmosphere. The quantity of airborne particles is controlled by numerous natural and anthropogenic factors, including natural weathering of bedrock and soil, anthropogenic activities, the distance from sources and meteorological conditions (VANDERSTRAETEN et al., 2007). The retention time of solid airborne particles in the air depends to a great extent on their aerodynamic diameter, shape, structure and chemical characteristics (GIRARD, 2010; NEINAVAIE et al., 2000). Before deposition, particles are transported over various distances. Larger particles with a diameter greater than 10 µm are transported by air over short distances up to several kilometres, while smaller particles can travel several tens of kilometres (GUTHMANN, 1958; NEINAVAIE et al., 2000). In certain cases, strong winds blowing at high speeds across vast unvegetated surfaces can entrain and uplift small soil particles into the upper parts of the atmosphere, up to 12 kilometres high (troposphere and even stratosphere). These particles may then be transported over distances of several 100 or even several 1000 kilometres over other continents (SCHEUVENS et al., 2009) where they are eventually settled by dry or wet deposition (SCHÖNER et al., 1993; GIRARD, 2010). Particles smaller than 10 µm, play an important Milo. MILER role in the formation of atmospheric precipitations. Under suitable atmospheric conditions, small solid particles act as condensation nuclei (CHOËL et al., 2006) around which water vapour condenses, resulting in the formation of cloud droplets or snowflakes. Large unvegetated areas, mostly extensive desert regions on Earth, represent the most important natural sources of dust in the atmosphere. The annual quantity of desert dust in the atmosphere transported over long distances is estimated at 0.5 to 5 billion tons (PERKINS, 2001). Numerous studies of chemical and mineral composition of airborne desert dust transported over Europe and dust in the vicinity of larger deserts in Africa and Asia indicated 5 different dust source areas in North Africa (northern Algeria-Tunisia, southern Algeria-Mali, Atlas-Western Sahara-Morocco, Libya-Egypt, Chad-Sudan-Niger) and 6 areas in East Asia (Taklamakan, Gurbantunggut, Kumtaq-Qaidam, Northern Gobi, Southern Gobi, northeastern deserts (Otindag-Horquin-Hulun Buir)) (SCHEUVENS et al., 2009, FORMENTI et al., 2010). Among dust sources with smaller influence are also larger arid regions in Australia, South Africa, South America and the USA (WASHINGTON et al., 2003). Occurrence of desert dust in precipitation is a common phenomenon in Europe and is also frequent in Slovenia. It has been recorded at least three times in Slovenia in the last three years (TRO{T, 2011; BOLTE & KOLE{A, 2013). On February 19th 2014 small amounts of dirty rainfall were occasionally reported from all over Slovenia, occurring from the early forenoon to the mid-afternoon, leaving behind yellow dusty deposits. According to data collected by the Environmental Agency of the Republic of Slovenia, the average daily concentrations of PM and PM in the 102.5 air measured on that day at monitoring site in Ljubljana, located about 2 km east of sampling point, were 48 µm/m3 and 53 µm/m3, respectively, which were the highest values measured in February (INTERNET 1). The aim of this study was to characterise the dusty deposit in precipitation according to its chemical and mineral composition and to assess its origin. Materials and methods A sample of dusty deposit was collected from a car windscreen after the rainfall on February 19th 2014 in the western part of Ljubljana. The quantity of the material was 0.096 g, which was below the quantity required for X-ray diffraction and chemical analysis, thus it was only analysed by the SEM/EDS. The particulate material was mounted on a double-sided carbon tape with a surface of 25 mm2 and coated with a thin layer of carbon for conductivity and analysed with scanning electron microscopy coupled with energy dispersive spectrometry (SEM/EDS), which is commonly used in dust particle characterisation (BLANCO et al., 2003; FORMENTI et al., 2010). The SEM/EDS analysis was carried out in a high vacuum using a JEOL JSM 6490LV SEM coupled with an Oxford INCA Energy 350 EDS system at 20 kV accelerating voltage, spot size 50 and 10 mm working distance. Mineral phases were assessed by calculating stoichiometric ratios from atomic % of constituent elements, acquired by the qualitative EDS X-ray point analysis with an acquisition time of 20-30 s, and comparison with atomic proportions of constituent elements in known stoichiometric minerals, obtained from mineral databases (ANTHONY et al., 2009; BARTHELMY, 2010). The software was calibrated for quantification using pre-measured universal standards included in the EDS software, which is a basic standardisation procedure in fitted-standards EDS analysis (GOLDSTEIN et al., 2003), referenced to a Co optimisation standard. The correction of EDS data was performed on the basis of the standard ZAF-correction procedure included in the INCA Energy software (OXFORD INSTRUMENTS, 2006). The particle-size was determined by measuring their longest dimension using a measuring tool included in the JEOL SEM software (JEOL, 2007). Average mineral, as well as average elemental compositions of the sample were assessed from the distribution of constituent elements, obtained by the EDS elemental mapping of 6 fields-of-view at magnification of 1200× with an acquisition time of approximately 760 s, and by comparison with mineral grain percentage composition charts for sediments given by COMPTON (1962). All analyses were carried out at the Geological Survey of Slovenia. In order to define movement and sources of air masses that produced dusty deposit in precipitation, 62-hour back trajectories of air masses at various heights above the sampling point were simulated using a Hybrid-Single Particle Lagrangian Integrated Trajectory (HYSPLIT) modelling system (DRAXLER & ROLPH, 2013), based on the Global Data Assimilation System (GDAS) database of the National Centres for Environmental Prediction (NCEP). Results and discussion Grain-size distribution The grain-size distribution of dusty deposit material is shown in Fig. 1. The material is poorly to very poorly sorted and particles are mostly sharp-edged and irregularly shaped. Their roundness varies between angular to sub-rounded. The mean and median grain sizes of 364 measured particles are 4.8 ± 4.1 µm and 3.1 ± 4.4 µm, respectively, ranging from 0.5 µm to 28.8 µm. Most of the particles fall in the size range of 1 µm to 3 µm, representing very fine grained silt (21 %) and clay (22 %) fractions. About 26 % of all particles belong to clay fraction (< 2 µm). Grain sizes of about 88 % of particles are below 10 µm and thus belong to PM10 fraction, of which 41 % are smaller than 2.5 µm and thus classified as PM2.5 particles that affect human health causing respiratory problems and also greatly influence Fig. 1. Grain-size distribution of dusty deposit material. Sl. 1. Porazdelitev velikosti delcev v pra.ni usedlini. the global climate (WASHINGTON et al., 2003). The fine grained fractions are consistent with long-range aerial transport, although one would expect higher sorting degree. The grain size distribution and sorting depend on the strength of the winds during storms in the source areas. Generally, dusty deposits tend to get finer with increasing distance from their source regions, as coarse particles settle first, thus the mean grain sizes of the travelled dust range between 5 µm and 30 µm, which is the fine silt fraction (GOUDIE & MIDDLETON, 2006). As reported by RAJOT et al. (2008), the mean grain size of the dust after 1-2 day transport reaches 4.7 µm and remains constant afterwards. It can be thus assumed from the mean grain size (4.8 µm) of the studied dusty deposit that it travelled for nearly 2 days in the atmosphere before it was wet deposited. In addition, the grain size distribution of the dusty deposit analysed in this study agrees well with grain sizes of dust in rainfall residues collected in 2002 in SE Italy (Lecce), which was transported over a distance of about 2000 km from a source in the NW Sahara (BLANCO et al., 2003). Mineral and chemical composition of individual particles The SEM/EDS analysis showed that the sample of dusty deposit is composed mostly of clay minerals, quartz, feldspars and carbonates (Figs. 2a, b), which are all constituent minerals of soils. Accessory minerals and secondary weathering products of Fe-bearing accessory minerals are also present. Elemental composition of individual minerals is presented in Table 1. Clay minerals are difficult to discern by means of SEM/EDS due to variable contents of volatile components (BLANCO et al., 2003) and interchangeable cations and also presence of mixed layer clay variations. However, certain patterns in elemental composition were observed that enabled distinction between minerals. Thus, clay minerals belonging to illite, chlorite and kaolinite groups were recognised in analysed sample. Illite and chlorite both contain Mg, Fe, K, Ca, Al and Si. However, illite is characterised by higher contents of K and Al (Table 1), while chlorite has higher contents of Mg and Fe. According to composition of chlorite grains, chlorite group is represented mostly by chamosite and clinochlore. Kaolinite group minerals were determined on basis of Si/Al ratio, which is about 1. The KO/(AlO+SiO) and SiO/AlO 2232223 ratios were also calculated for analysed illite and kaolinite group minerals and showed good correspondence with ratios in illite and kaolinite from literature data (Table 2). Illite and chlorite in the analysed sample occur as larger, irregularly shaped and elongated sub-angular grains as well as small elongated platelets, while kaolinite forms large massive sub-angular to sub-rounded grains and aggregates (Fig. 2a). Milo. MILER Fig. 2. SEM (BSE) images of the dusty deposit material. a) The material is composed of sharp edged quartz grains (Q), carbonates (C) and feldspars (F), while clay minerals (Cl) are rounded or form elongated platelets. b) Fragments of diatoms (Dia), which are morphologically similar to diatom frustules of the genus Aulacoseira spp. (BRISTOW et al., 2009), are also frequent. Sl. 2. SEM (BSE) slike materiala pra{ne usedline. a) Material sestavljajo ostroroba zrna kremena (Q), karbonatov (C) in glinencev (F) ter zaobljena, podolgovata in listi~asta zrna glinenih mineralov (Cl). b) Odlomki diatomej (Dia), ki so podobne frustulam diatomej rodu Aulacoseira spp. (BRISTOW et al., 2009), so tudi pogosti. Other silicate minerals in dusty deposit are to presence of clay minerals around the carbonate quartz and feldspars. Feldspars are mostly grains and on their surfaces. represented by orthoclase, which sometimes contains minor amounts of Na, and albite (Table Accessory minerals and secondary weathering 1). Quartz and feldspars occur as large irregularly products of Fe-bearing accessory minerals are shaped sub-angular grains and fragments or also present in dusty deposit, however they are as angular euhedral crystals with pseudo-rather scarce. Minor amounts of Mg, Al, Si, Ca and rhombohedral habit (Fig. 2a). Fe (Table 1), which were detected in individual minerals, originate from the surrounding clay Carbonates are also abundant in deposited minerals. Accessory minerals are represented by material and are generally represented with phosphates apatite and monazite, Ti-rich oxides calcite and dolomite. They occur as smaller, such as ilmenite and rutile, and silicates zircon and mostly irregularly shaped sub-angular grains, epidote. Apatite, which is mainly fluorapatite with however, subhedral and rhombohedral crystals minor amount of Cl, forms irregularly shaped sub-were also found (Fig. 2a). Minor amounts of Si, Al angular fragments and also prismatic hexagonal and Fe (Table 1) measured in carbonates are due crystals. Monazite occurs as anhedral angular Table 1. Element contents in individual minerals in dusty deposit (in at%) obtained by EDS analysis. Tabela 1. Vsebnosti elementov v posameznih mineralih v pra.ni usedlini (v at%), dolo~ene z analizo EDS. Mineral O F Na Mg Al Si P Cl K Ca Ti Mn Fe Zr La Ce Nd Th Illite 75.9 1.2 8.1 11.9 2.3 0.2 0.3 Chlorite-chamosite 71.8 2.2 7.6 13.6 0.9 0.4 3.7 Chlorite-clinochlore 75.8 6.3 3.1 13.2 0.3 0.5 0.7 Kaolinite 74.4 11.5 13.2 0.2 0.7 Calcite 82.4 0.4 1.0 16.2 Dolomite 76.6 9.3 1.4 2.9 9.5 0.3 Orthoclase 69.2 6.3 19 5.4 Albite 67.4 5.8 6.6 20.3 Epidote 71 8 11.9 6.5 2.6 Zircon 74 0.3 1.6 12.1 0.5 0.4 11.2 Apatite 71.3 5.3 0.7 1.2 8 0.2 13.2 Monazite 73.9 0.8 2.5 4.7 9.9 0.3 0.5 2 3.9 1.3 0.2 Ilmenite 74.7 0.2 1.3 2.8 0.1 11.1 3.1 6.6 Fe-oxy-hydroxide 72.4 0.7 1.6 3.3 0.4 0.6 0.2 20.8 Table 2. KO/(AlO+SiO) and SiO/AlOratios in illite and 2232223 kaolinite from dusty deposit and literature data. Tabela 2. Razmerja KO/(AlO+SiO) in SiO/AlO v illitu in 2232223 kaolinitu iz pra{ne usedline in literaturnih podatkov. Illite Illitea Kaolinite Kaoliniteb K2O/(Al2O3+SiO2) 0.07 0.07 0.00 0.00 SiO2/Al2O3 1.67 1.94 1.31 1.11 adata from GAUDETTE et al., 1964 bdata from ANTHONY et al., 2009 fragments, containing minor amounts of Th. Zircon occurs as relatively small anhedral angular fragments. Epidote is scarce and occurs as euhedral fragments of prismatic crystals. Ilmenite and rutile grains are mostly small anhedral and subhedral angular to sub-angular fragments surrounded by clay minerals. Secondary weathering products of accessory minerals are represented by Fe-oxy­hydroxides (Fig. 2a), which occur as sub-angular to sub-rounded grains and aggregates of minute crystals of Fe-oxy-hydroxides and clay minerals. Minor amounts of Mn and Cl were also detected in Fe-oxy-hydroxides, which could be incorporated into the structure of Fe-oxy-hydroxides (e.g. akaganéite) during their atmospheric transport over the sea due to presence of marine aerosols. In addition to inorganic mineral grains, fragments of phytoplankton (Fig. 2b), such as diatoms, were also found in the sample, which could have a recent marine origin or could result from resuspension of detrital diatoms from areas of desiccated pluvial lakes in North Africa (FORMENTI et al., 2010). Morphologies and sizes of perforations in the skeletons of most of diatom fragments, observed in the sample, agree well with morphologies of diatom frustules of the genus Aulacoseira spp. found by BRISTOW et al. (2009) in diatomite and ECKARDT et al. (2005) in dust collected in the Bodele depression (Chad). Average mineral composition, assessed from the distribution of constituent elements in the sample, showed that clay minerals are the most abundant in the studied dusty deposit, together representing approximately 49 % of all minerals. Illite occupies 26 % of the sample, chlorite represents 16 % and kaolinite only 6 %. Quartz occupies 22 % of the sample, while feldspars are represented by 8 %. Carbonates, dolomite and calcite, are also abundant, representing 17 % of all minerals in the sample. Accessory minerals and secondary Fe-oxy-hydroxide minerals are least abundant, together representing only 5 % of all minerals in the sample. Average elemental composition Average elemental composition of the sample, obtained by the EDS elemental mapping, is given in Table 3. The sample is composed mainly of Si, Al, Fe, Ca, K and Mg, which can be ascribed to large amounts of clay minerals and carbonates. Minor and trace contents of S, Na, Cl and P Table 3. Mean element contents with standard deviations (in wt%) in dusty deposit obtained by the EDS analysis. Tabela 3. Povpre~ne vsebnosti elementov s standardnimi odkloni (v mas%) v pra{ni usedlini, dolo~ene z analizo EDS. Element Mean content Standard (n=4) deviation O 58.3 0.4 Na 0.5 0.2 Mg 1.4 0.1 Al 8.0 0.2 Si 22.0 0.7 P 0.1 0.0 S 0.2 0.0 Cl 0.1 0.0 K 1.6 0.2 Ca 2.4 0.2 Ti 0.4 0.0 Fe 4.5 0.3 Cu 0.3 0.1 and metals Ti and Cu were also detected in the sample. S, Na and Cl are either bound in the particle structure or adsorbed on the particle surfaces. Presence of these elements could indicate reactions between marine aerosols and dust particles (AVILA et al., 1997). Presence of P is most probably related to phosphate minerals apatite and monazite, while Ti is bound to ilmenite and rutile. The exact origin of Cu is not known. It could be anthropogenic or geogenic as it was found as a trace element in some Fe-oxy-hydroxides. Standard deviations of element contents are very low, indicating that the composition of the analysed sample is very homogeneous throughout the sample. Origin of dusty deposit material Average elemental composition and mineral associations in dust material in the atmosphere are considered the most appropriate indicators of dust origin. Various clay mineral species, especially illite and kaolinite, are considered representative source tracers as their quantities and ratios are not considerably affected by physical and chemical fractionation processes at the soil-atmosphere interface and during long-range atmospheric transport (GLACCUM & PROSPERO, 1980; CAQUINEAU et al., 1998). The quantities of illite and carbonates in dust have been reported to increase from E to W and from S to N of Africa, while quantities of kaolinite generally decrease in these directions (e.g. SCHÜTZ & SEBERT, 1987; BLANCO et al., 2003; AVILA et al., 2007; SCHEUVENS et al., 2009; FORMENTI et al., 2010; SCHEUVENS et al., 2013). Thus highest illite/ kaolinite ratios and carbonate contents (>10 %; FIOL et al., 2005) are expected for dusts originating Milo. MILER Table 4. Comparison between quantities of major minerals (in % of all identified minerals) in studied dusty deposit and dust in rainfall residues originating from different source regions in North Africa and relative errors (in %) to show closeness of agreement between compared quantities. Tabela 4. Primerjava med koli~inami glavnih mineralov (v % vseh identificiranih mineralov) v raziskani pra{ni usedlini in prahu, ki izvira z razli~nih izvornih obmo~ij Severne Afrike ter relativne napake (v %) za prikaz ujemanja primerjanih koli~in. This study Moroccan Atlas (n=7)e Western Sahara (n=4)e Central Algeria (n=2)e Mineral Quantity (%) Quantity (%) Erel (%) Quantity (%) Erel (%) Quantity (%) Erel (%) Illite 26.5 39.3 33 40.8 35 34.3 23 Kaolinite 5.9 3.6 65 7.6 23 12.5 53 Quartz 22.3 20.6 8 17.5 27 14.5 54 Feldspar 7.6 3.6 108 3.4 124 2.5 203 Carbonate 16.8 17.1 2 12.0 40 1.9 784 Average Erel 43 50 223 edata from AVILA et al., 1997 from Northwest Africa. The quantities of major minerals (clay minerals, quartz, feldspars and carbonates) in the studied dusty deposit were compared with mean quantities in samples of red dust deposited in rainwater from northeastern Spain (AVILA et al., 1997), originating from three different source regions: Moroccan Atlas, Western Sahara and central Algeria (Table 4). In order to assess the most possible source of the studied dusty deposit, the closeness of agreement between mineral quantities in studied dusty deposit and mean quantities in red dust samples from different sources was defined by means of calculating relative error E = (X - X / X) · 100%, relsdrd rdwhere Xsd is quantity of mineral in studied dusty deposit and Xrd is quantity of mineral in red dust deposit. Relative error, calculated for illite (23 %), showed best fit with red dust originating from central Algeria, relative error for kaolinite (23 %) showed best agreement with red dust from Western Sahara, while lowest relative errors for quartz (8 %), feldspars (108 %) and carbonates (2 %) were calculated for dust originating from Moroccan Atlas. However, the average relative errors calculated for all minerals in each source group were 43 %, 50 % and 223 % for red dusts from Moroccan Atlas, Western Sahara and central Algeria, respectively (Table 4). Thus, the lowest average relative error was obtained for red dust from Moroccan Atlas and it can be presumed that Moroccan Atlas was also the most probable source of the studied dusty deposit. The illite/kaolinite (I/K) and chlorite/kaolinite (C/K) ratios calculated for the studied dusty deposit are relatively high and amount to 4.3 and 2.7, respectively. This is in agreement with high I/K ratios in dust originating from Moroccan Atlas (>4; AVILA et al., 1997; SCHEUVENS et al., 2013), while C/K ratio is much higher than that reported for samples from Atlas and northern Algeria regions and western coast of North Africa (>1) (CHESTER et al., 1971; PROSPERO, 1981; AVILA et al., 1997; SCHEUVENS et al., 2013). The C/K ratio thus corresponds better to ratios in dusts from central Libya (<2.6) (O’HARA et al., 2006). However, it has also been reported that C/K ratios from dust samples from northern source areas vary considerably (SCHEUVENS et al., 2013). Thus higher C/K ratios may also be possible in dusts from Northwest Africa. Deviations and wide ranges of mineral quantities and ratios between clay mineral species exist possibly due to heterogeneous geological composition, differential weathering and soil erosion, mixing of dust material transported by winds blowing from neighbouring source areas and wind conditions (e.g. SCHEUVENS et al., 2013). The clay mineralogy of soils generally differs from source to source and so does the average elemental composition. Element ratios Al/Si, Ca/Al, K/Ca, Mg/Al, Fe/Al and (Ca+Mg)/Fe vary between source regions and can thus be used as indicators of dust source areas (BLANCO et al., 2003; AVILA et al., 2007; FORMENTI et al., 2010; MARCONI et al., 2014). Element ratios Al/Si, Ca/Al, K/Ca, Mg/Al, Fe/Al and (Ca+Mg)/Fe calculated for the studied dusty deposit and their comparison with ratios in dusts from rainfall residues sourced from North Africa are presented in Table 5. Table 5. Element ratios in the studied dusty deposit compared with dust originating from North Africa and relative errors (in %) to show closeness of agreement between compared values. Tabela 5. Razmerja elementov v raziskani pra{ni usedlini v primerjavi s prahom iz Severne Afrike in relativne napake (v %) za prikaz ujemanja primerjanih vrednosti. Element This North ratio study Africa Erel (%) Al/Si 0.36 0.41c 11 Ca/Al 0.30 0.37c 18 K/Ca 0.64 0.73c 12 Mg/Al 0.18 0.18d 0 Fe/Al 0.56 0.59d 5 (Ca+Mg)/Fe 0.86 0.62d 39 cdata from BLANCO et al., 2003 ddata from AVILA et al., 2007 Table 6. Comparison between element ratios in studied dusty deposit and dust in rainfall residues originating from different source regions in North Africa and relative errors (in %) to show closeness of agreement between compared values. Tabela 6. Primerjava med razmerji elementov v raziskani pra{ni usedlini in prahu, ki izvira z razli~nih izvornih obmo~ij Severne Afrike ter relativne napake (v %) za prikaz ujemanja primerjanih vrednosti. Libya & S. Algeria & S. Algeria & Morocco & This study S. Mauritaniac Nigerc N. Libyac N. Mauritaniac Element Element Element Element Element ratio ratio Erel (%) ratio Erel (%) ratio Erel (%) ratio Erel (%) Al/Si 0.36 0.5 27 0.48 24 0.45 19 0.41 11 Ca/Al 0.30 0.2 51 0.23 32 0.27 12 0.37 18 K/Ca 0.64 1.5 57 1.27 50 1.25 49 0.73 12 Average Erel 45 35 27 14 cdata from BLANCO et al., 2003 Most of element ratios in studied dusty deposit are somewhat lower compared to those reported in dusts from North Africa (BLANCO et al., 2003; AVILA et al., 2007) probably due to higher amounts of feldspars, kaolinite, quartz and carbonates. However, calculated relative errors showed relatively good agreement. The (Ca+Mg)/Fe ratio is a bit higher than in dusts from North Africa, which is related with higher carbonate content in the studied sample. This implies that carbonates in the studied sample were not significantly affected by dissolution processes during atmospheric transport, which usually decreases element ratios (AVILA et al., 2007), including the (Ca+Mg)/Fe ratio. A comparison with element ratios Ca/Al, K/Ca and Al/Si in dusts from rainfall residues, collected in SE Italy (Lecce) and originating from four different source areas: Libya and southern Mauritania, southern Algeria and Niger, southern Algeria and northern Libya, and Morocco and northern Mauritania (BLANCO et al., 2003) was also made in order to assess which dust source region is the most possible source of the studied dusty deposit (Table 6). With the exception of Ca/Al ratio, which agrees best with ratio in dust originating from southern Algeria and northern Libya (12 % relative error), all other element ratios in studied dusty deposit indicate the origin from Morocco and northern Mauritania. The average relative errors calculated for all element ratios in each source group were 45 %, 35 %, 27 % and 14 % for dust residues sourced from Libya and southern Mauritania, southern Algeria and Niger, southern Algeria and northern Libya, and Morocco and northern Mauritania, respectively (Table 6). The highest degree of concordance is observed between the studied dusty deposit and dust residues originating from Morocco and northern Mauritania. The 62-hour cloud movement trajectories, which were constructed on the basis of hourly satellite cloud images from 16th February at 23:00 UTC to 19th February 2014 at 13:00 UTC (INTERNET 2), showed that the clouds that caused precipitation with dusty deposit originated from three different regions (Fig. 3). Clouds that caused precipitation in the early forenoon (yellow trajectory) formed over northern Mauritania (the whole trajectory could not be shown) and moved towards northeast over northern Mali, across Algeria, Mediterranean, Sardinia and Italy towards Slovenia. The grey and red trajectories indicate movement of clouds that brought precipitation in the mid-afternoon. The grey trajectory shows clouds that formed over northwestern part of Algeria, moved slowly across Moroccan Atlas all the way to southern Spain then back to northeastern Morocco and northern Algeria, across the Mediterranean where they gained on velocity, over Sardinia and northern Italy to Slovenia. It can be seen from the trajectories in Fig. 3 that the residence time of clouds was about 30 hours (48 % of the trajectory time) over Morocco, 14 hours (23 % of the trajectory time) over Algeria, 12 hours (19 % of the trajectory time) over Mediterranean and 6 hours (10 % of the trajectory time) over Sardinia, Italy and Adriatic Sea before they reached Slovenia. As clouds spent nearly half of the trajectory time over Morocco, this area can be considered as the most possible source region, which is also consistent with the source areas assessed from mineral and chemical composition of the studied dusty deposit. The red trajectory shows clouds that formed over the Atlantic Ocean and moved towards south across Morocco, northern Algeria, Mediterranean, Corsica, Italy and Adriatic to Slovenia. The residence times of these clouds were about 38 % of the trajectory time over the Atlantic, 16 % over Morocco, 23 % over Algeria, 11 % over Mediterranean and 11 % over Corsica, Italy and Adriatic Sea before reaching Slovenia. The 62-hour back trajectory HYSPLIT simulation showed that air masses, which were located at 2500, 3000, 3500, 4000, 4500, 7500 and 8000 m a.g.l. above the sampling site at the time of deposition (19th February 2014 at 13:00 UTC), originated from low altitudes in northern Mauritania, central Niger, southern Algeria, southwestern and central Libya and thus could have risen and transported the dusty material (Fig. 4). Four of the back trajectories ended over Libya, two over northern Mauritania and one over Niger and Algeria, thus the most significant source appears to be Libya. The air masses Milo. MILER originating from northern Mauritania moved relatively fast, spending only 3 % of the trajectory time over the source area. The residence times of air masses from Libya over their source areas were about 56 % of the trajectory time, while the air masses originating from Niger and Algeria travelled over the source areas for about 77 % of their trajectory time. These findings are not in agreement with the results of elemental and mineralogical analyses. However, according to MARCONI et al. (2014), it is often difficult to assess all important source areas from back trajectory simulation data due to uncertainties in associating air mass trajectories with their source areas, especially when air masses are travelling within boundary layers. Fig. 3. Satellite cloud images and 62-hour cloud movement trajectories, constructed on the basis of hourly satellite cloud images from a) 16th February at 23:00 UTC to b) 19th February 2014 at 13:00 UTC (INTERNET 2). Sl. 3. Satelitski sliki oblakov in 62 urne trajektorije gibanja oblakov, izdelane na osnovi urnih satelitskih slik oblakov od a) 16. februarja ob 23:00 UTC do b) 19. februarja 2014 ob 13:00 UTC (INTERNET 2). Fig. 4. Display of 62-hour air mass back trajectories, which were located at 2500, 3000, 3500, 4000, 4500, 7500 and 8000 m a.g.l. above the sampling site at the time of deposition (19th February 2014 at 13:00 UTC), constructed using HYSPLIT simulation (INTERNET 1). Sl. 4. Prikaz 62 urnih povratnih traj­ektorij zra~nih mas, ki so bile v ~asu padavin (19. februar ob 13:00 UTC) locirane 2500, 3000, 3500, 4000, 4500, 7500 in 8000 m nad tlemi, izdelanih s HYSPLIT simulacijo (INTERNET 1). Conclusions Dusty material in rainfall residue, deposited and collected on February 19th 2014 in Ljubljana, was analysed using SEM/EDS and characterised according to grain size, morphology, elemental and mineral composition. The analysis showed that the dusty material consists of poorly sorted and sharp-edged particles of mostly very fine-grained silt and clay fractions (size range 1-3 µm), which is consistent with long-range aerial transport. Particles are mostly represented by clay minerals of illite (26 %), chlorite (16 %) and kaolinite (6 %) groups. Other silicates are quartz (22 %) and feldspars (8 %), mostly orthoclase and albite. Carbonates, mostly dolomite and calcite, represent 17 % of all minerals. While accessory minerals, such as fluorapatite, monazite, ilmenite, rutile, zircon and epidote, and secondary Fe-oxy-hydroxide minerals, represent 5 % of all minerals in the sample. Fragments of phytoplankton, such as diatom frustules, are also present. Quantities of clay minerals, quartz, feldspars and carbonates and also illite/kaolinite ratio (4.3) corresponded with dusts in rainfall residues originating from Moroccan Atlas, while chlorite/kaolinite ratio (2.7) agreed better to dusts from central Libya. The comparison between element ratios Al/Si, Ca/Al, K/Ca, Mg/Al, Fe/Al and (Ca+Mg)/Fe in the studied dusty deposit and ratios in dusts from North Africa showed that element ratios, with the exception of (Ca+Mg)/Fe in studied deposit were somewhat lower, but still in relatively good agreement, especially with ratios in dusts from rainfall residues originating from Morocco and northern Mauritania. The cloud movement trajectories showed that the clouds that caused precipitation with dusty deposit originated from northern Mauritania, northwestern part of Algeria and the Atlantic Ocean. The clouds then moved across northern Mali, northwestern part of Algeria and northern Morocco. The results of back trajectory HYSPLIT simulation of air masses indicated northern Mauritania, central Niger, southern Algeria, southwestern and central Libya as the most possible source regions. However, these were not in agreement with the results of elemental and mineralogical analyses and the differences were ascribed to uncertainties in associating air mass trajectories with their source areas. Thus, considering all dust origin indicators, mineralogical and chemical, the studied dusty deposit most probably originates from the areas of Moroccan Atlas and northern Mauritania. Acknowledgements The author acknowledges financial support from the state budget by the Slovenian Research Agency obtained through the research program “Mineral resources” (No. P1-0025). References ANTHONY, J. W., BIDEAUX, R. A., BLADH, K. W. & NICHOLS, M. C. 2009: The Handbook of Mineralogy .online.. Mineralogical Society of America, .cited 11.8.2011.. Available from world wide web: < http://www. handbookofmineralogy.org/>. AVILA, A., QUERALT-MITJANS, I. & ALARCÓN, M. 1997: Mineralogical composition of African dust delivered by red rains over northeastern Spain. J. Geophys. Res., 102/D18: 21977–21996. AVILA, A., ALARCÓN, M., CASTILLO, S., ESCUDERO, M., GARCÍA ORELLANA, J., MASQUÉ, P. & QUEROL, X. 2007: Variation of soluble and insoluble calcium in red rains related to dust sources and transport patterns from North Africa to northeastern Spain. J. Geophys. Res., 112/D5: D05210, doi:10.1029/2006JD007153. BARTHELMY, D. 2010: The Mineralogy Database .online.. .cited 11.8.2011.. Available from world wide web: < http://webmineral.com/>. BLANCO, A., DEE TOMASI, F., FILIPPO, E., MANNO, D., PERRONE, M. R., SERRA, A., TAFURO, A. M. & TEPORE, A. 2003: Characterization of African dust over southern Italy. Atmos. Chem. Phys., 3: 2147-2159, doi:10.5194/acp-3-2147-2003. BOLTE, T. & KOLE{A, T. 2013: Influence of the Saharan sand on the concentration of PM10 particles in the year 2012: Report (in Slovene). Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Ljubljana: 13 p. BRISTOW, C. S., DRAKE, N. & ARMITAGE, S. 2009: Deflation in the dustiest place on Earth: The Bodélé Depression, Chad. Geomorphology, 105/1–2: 50-58, doi: 10.1016/j. geomorph.2007.12.014. CAQUINEAU, S., GAUDICHET, A., GOMES, L., MAGONTHIER, M. C. & CHATENET, B. 1998: Saharan dust: clay ratio as a relevant tracer to assess the origin of soil-derived aerosols. Geophys. Res. Lett., 25: 983-986, doi:10.1029/98gl00569. CHESTER, R., ELDERFIELD, H. & GRIFFIN, J. J. 1971: Dust transported in the north-east and south­east trade winds in the Atlantic Ocean. Nature, 233: 471–474. CHOËL, M., DEBOUDT, K., FLAMENT, P., LECORNET, G., PERDRIX, E. & SOBANSKA, S. 2006: Fast evolution of tropospheric Pb- and Zn-rich particles in the vicinity of a lead smelter. Atmos. Environ., 40: 4439–4449. COMPTON, R. R. 1962: Manual of field geology, 4th edition. John Wiley & sons, New York: 378 p. DRAXLER, R. R. & ROLPH, G. D. 2013: HYSPLIT (HYbrid Single-Particle Lagrangian Integr­ated Trajectory). Model access via NOAA ARL READY Website . NOAA Air Resources Laboratory, College Park, MD. ECKARDT, F. D., COETZEE, S. H. & WASHINGTON, R. 2005: SEM view of world’s most significant dust cloud sampled at Chicha, The Chad, Bodele Depression, Sahara. Microscopy Society of Southern Africa Conference Proceedings, 35: 23. FIOL, LL. A., FORNÓS, J. J., GELABERT, B. & GUIJARRO, J. A. 2005: Dust rains in Mallorca (Western Mediterranean): their occurrence and role in some recent geological processes. Catena, 63: 64-84. FORMENTI, P., SCHUETZ, L., BALKANSKI, Y., DESBO­EUFS, K., EBERT, M., KANDLER, K., PETZOLD, A., SCHEUVENS, D., WEINBRUCH, S. & ZHANG, D. 2010: Recent progress in understanding physical and chemical properties of mineral dust. Atmos. Chem. Phys. Discuss., 10: 31187– 31251, doi:10.5194/acpd-10-31187-2010. GAUDETTE, H. E., EADES, J. L. & GRIM, R. E. 1964: The Nature of Illite. Clay. Clay Miner., 13/1: 33–48. GIRARD, J. E. 2010: Principles of environmental chemistry, 2nd edition. Jones & Bartlett Publishers, Sudbury: 687 p. Milo. MILER GLACCUM, R. A. & PROSPERO, J. M. 1980: Saharan aerosols over the tropical north Atlantic- mineralogy. Mar. Geol., 37: 295–321. GOLDSTEIN, J., NEWBURY, D., JOY, D., LYMAN, C., ECHLIN, P., LIFSHIN, E., SAWYER, L. & MICHAEL, J. R. 2003: Scanning electron microscopy and x-ray microanalysis, 3rd edition. Kluwer Academic/ Plenum Publishers, New York: 689 p. GOUDIE, A. S. & MIDDLETON, N. J. 2006: Desert Dust in the Global System. Springer: Berlin and New York: 298 p. GUTHMANN, K. 1958: Das Problem „Reinhaltung der Luft“ unter besonderer Berücksichtigung der Eisenhütten-, insbesondere Stahlwerksbetriebe. Radex-Rundschau, 1: 3–30. JEOL 2007: JSM-6490LV scanning electron microscope, instruction manual. JEOL Ltd., Tokyo: 187 p. MARCONI, M., SFERLAZZO, D. M., BECAGLI, S., BOMMARITO, C., CALZOLAI, G., CHIARI, M., DI SARRA, A., GHEDINI, C., GÓMEZ-AMO, J. L., LUCARELLI, F., MELONI, D., MONTELEONE, F., NAVA, S., PACE, G., PIACENTINO, S., RUGI, F., SEVERI, M., TRAVERSI, R. & UDISTI, R. 2014: Saharan dust aerosol over the central Mediterranean Sea: PM10 chemical composi­tion and concentration versus optical colum­nar measurements. Atmos. Chem. Phys., 14: 2039-2054, doi:10.5194/acp-14-2039-2014. NEINAVAIE, H., PIRKL, H. & TRIMBACHER, C. 2000: Herkunft und Charakteristik von Stäuben: Research report. Umweltbundesamt, Vienna: 61 p. O’HARA, S. L., CLARKE, M. L. & ELATRASH, M. S. 2006: Field measurements of desert dust deposition in Libya. Atmos. Environ., 40: 3881–3897. OXFORD INSTRUMENTS 2006b: INCA Energy Operator Manual. Oxford Instruments Analytical Ltd., High Wycombe: 84 p. PERKINS, S. 2001: Dust, the thermostat. Sci. News, 160: 200–201. PROSPERO, J. M. 1981: Arid regions as sources of mineral aerosols in the marine atmosphere. Geol. S. Am. S., 186: 71–85. RAJOT, J. L., FORMENTI, P., ALFARO, S., DESBOEUFS, K., CHEVAILLIER, S., CHATENET, B., GAUDICHET, A., JOURNET, E., MARTICORENA, B., TRIQUET, S., MAMAN, A., MOUGET, N. & ZAKOU, A. 2008: AMMA 20 dust experiment: an overview of measurements performed during the dry season special observation period (SOP0) at the Banizoumbou (Niger) supersite. J. Geophys. Res., 113: D00C14, doi:10.1029/2008jd009906. SCHEUVENS, D., SCHÜTZ, L., KANDLER, K., EBERT, M. & WEINBRUCH, S. 2009: Composition of Saharan dust and its possible source regions-a review. European Aerosol Conference 2009. Abstract T052A17. SCHEUVENS, D., SCHÜTZ, L., KANDLER, K, EBERT, M. & WEINBRUCH, S. 2013: Bulk composition of northern African dust and its source sediments-A compilation. Earth-Sci. Rev., 116: 170–194. SCHÖNER, W., STAUDINGER, M., WINIWARTER, W. & PICHLMAYER, F. 1993: Dating of snow samples from snow pits at Sonnblick, Austrian Alps as a tool for interpretation of chemical analysis. In: BORELL, P. M. et al. (eds.): The Proceedings of EUROTRAC Symposium '92. SPB Academic Publishing, The Hague: 753–756. SCHÜTZ, L. & SEBERT, M. 1987: Mineral aerosols and source identification. J. Aerosol Sci., 18: 1–10. TRO{T, M. 2011: Detection of Saharan dust in troposphere (in Slovene): Diploma thesis. University of Ljubljana, Faculty of mathematics and physics. Ljubljana: 58 p. VANDERSTRAETEN, P., LÉNELLE, Y., MEURRENS, A., CARATI, D., BRENIG, L. & OFFER, Z. Y. 2007: Temporal variations of airborne particles concentration in the Brussels environment, Environ. Monit. Assess., 132: 253–262. WASHINGTON, R., TODD, M., MIDDLETON, N. J. & GOUDIE, A. S. 2003: Dust-Storm source areas determined by the Total Ozone Monitoring Spectrometer and surface observations. Ann. Assoc. Am. Geogr., 93: 297–313. INTERNET 1: http://www.arso.gov.si/zrak/kako­vost%20zraka/podatki/ (4.4.2014) INTERNET 2: http://www.sat24.com/history.aspx (17.3.2014) doi:10.5474/geologija.2014.002 High arsenic (As) content in the Upper Miocene coal matter from TER-1/03 borehole (Terbegovci – Sveti Jurij ob Š~avnici, NE Slovenia) Visoka vsebnost arzena (As) v drobcih zgornjemiocenskega premoga iz vrtine TER-1/03(Terbegovci – Sveti Jurij ob Š~avnici, SV Slovenija) Milo{ MARKI^1 & Mihael BREN^I^2,1 1Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: milos.markic.geo-zs.si 2Univerza v Ljubljani, NTF, Oddelek za geologijo, A{ker~eva cesta 12, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: mihael.brencic.geo.ntf.uni-lj.si Prejeto / Received 7. 5. 2014; Sprejeto / Accepted 4. 6. 2014 Key words: coal, arsenic (As), trace elements, Upper Miocene, Terbegovci, NE Slovenia Klju~ne besede: premog, arzen (As), sledne prvine, zgornji miocen, Terbegovci, SV Slovenija Abstract A composite sample of coal cuttings (depth: 141.0–155.5 m) from the TER-1/03 water supply well in north­eastern (NE) Slovenia (Slovenske gorice; locality Terbegovci – Sveti Jurij ob Š~avnici) was analysed for its coal quality (proximate analysis – percent moisture, volatile matter, fixed carbon, ash), calorific value, and major (C, H, O, N, S)-, minor (Si, Al, Fe, Mg, Ca, Na, K, Ti, P, Mn – as oxides)- and trace-elemental (43 elements) chemical composition. The coal was classified as a “normal” humic, high-grade metalignite, similar to coals in the Mura Formation of the Mura-Zala Basin. Unusually high arsenic (As) content of more than 100 µg/g was determined in the investigated coal matter, whereas the Clarke value for the world coals is between 5 and 10 µg/g, as cited by different authors. Besides As, also Sb, V, Mo, U, and W have been found to be enriched in the studied coal. Izvle~ek V ~lanku predstavljamo rezultate osnovne (delež vlage, hlapnih snovi, vezanega ogljika in pepela), kalorimetri~ne (kurilna vrednost) in elementne analize kompozitnega vzorca drobcev premoga iz globine 141,0–155,5 m iz vrtine TER-1/03 – obmo~je Terbegovci pri Svetem Juriju ob Š~avnici v Slovenskih goricah, severovzhodna (SV) Slovenija. V okviru kemi~no elementne analize je bila dolo~ena sestava glavnih prvin (C, H, O, N, S), sestava podrejenih prvin (Si, Al, Fe, Mg, Ca, Na, K, Ti, P, Mn – v oksidni obliki) in sestava 43 slednih prvin. Ugotovili smo, da je preiskana premo{ka snov huminitni metalignit (premog nizke stopnje karbonizacije), da je glede na nizko pepelnost (pod 10 %) premog visoke kakovosti in je podoben premogom v Murski formaciji Mursko-Zalskega bazena, da pa vsebuje izstopajo~e visoko koncentracijo arzena (As) in sicer ve~ kot 100 µg/g. Po razli~nih virih zna{a vsebnost As v premogih sveta med 5 in 10 µg/g. Kot povi{ane glede na povpre~ne vsebnosti premogov sveta so se v preiskanem premogu pokazale tudi vsebnosti Sb, V, Mo, U in W. Introduction Borehole TER-1/03 was designed and drilled well master log, the borehole lithology is typical as a water supply well in 2003 in the area of for the “Pontian Beds” as traditionally termed in Terbegovci near Sveti Jurij ob Š~avnici in Slovenia. The “Pontian Beds” correspond mainly NE Slovenia, which is geologically positioned to the Mura Formation as called in Slovenia (MIO~ within the Mura-Zala Basin belonging to the & MARKOVI}, 1998b) or the Ujfalu Formation (as W part of the Pannonian Basin System (Fig. named in Hungary). 1). TER-1/03 was drilled vertically from the surface (at a location with coordinates GKX During the TER-1/03 drilling campaign, = 5 156 311.6, GKY = 5 578 506.0, Z = +219.5 m; we had a chance to collect coal cuttings from OGK 1:100.000 – List ^akovec (MIO~ & MARKOVI}, the borehole washout and analyse them with 1998a) (Fig. 2), and reached a depth of 190 m. It standard coal geochemical methods. The sampled penetrated prevailingly clayey-silty sediments coal cuttings proved valuable because no other with occasional up to a few metres thick sandy-coal samples were known from NE Slovenia to gravely sequences (Fig. 3) and with sporadic thin be geochemically investigated except for coal coal layers. Coal cuttings were sampled in the in the Mura Formation from the well explored depth interval 141.0 – 155.5 m. According to the Lendava (Slovenia) – Mursko Sredi{}e (Croatia) Milo{ MARKI^ & Mihael BREN^I^ Fig. 1. Location of the TER-1/03 borehole on a simplified geological map of Slovenia compiled from 23 sheets of the Basic Geological Map of Yugoslavia (1:100.000), with general tectonics from PLACER (1998). Main coal deposits are shown on the map using coal rank terms after the ECE-UN (1998) classification (from: MARKI~ et al., 2007). Sl. 1. Lokacija vrtine TER-1/03 na poenostavljeni geolo.ki karti Slovenije, izdelani na podlagi 23 listov OGK Jugoslavije (1:100.000). Tektonika je povzeta po PLACER-ju (1998). Na karti so prikazana pomembnej.a nahajali.~a premogov (iz: MARKI~ et al., 2007). area (MARKI~ et al., 2011) (Fig. 1). However, in the 1980s, analyses of the Lendava coal were restricted mainly to coal-quality analyses involving calorific value, moisture, ash and sulphur contents. Occasionally, analyses of major (C, H, O, N, S) and minor (Si, Al, Fe, Ca, Mg, K, Na Ti, P, Mn, Cr – as oxides) coal-forming elements were done on some samples. The only trace element study of coals performed on coal ashes, including the Lendava coal, was carried out by Pirc & ŽuŽa (1989). Arsenic (As) content of the Lendava coal was unfortunately not analysed, but it was analysed for the Globoko lignite in the Kr{ko Basin, which is also a part of the Pannonian Basin System. The Globoko lignite is well comparable to the Lendava coal, although somewhat lower in coalification rank than the Lendava coal (HAMRLA, 1987; MARKI~ et al., 2007). Both are paralic Pontian coals of the Pannonian Basin System, deposited as numerous (up to 20) but thin (up to 2.2 m) coal beds within clayey, silty, marly and sandy sediments subordinately inter-bedded by mostly fine gravels (STEVANOVI~ & ŠKERLJ, 1985; MARKI~ & ROKAVEC, 2002; MARKI~ et al., 2011). Whole sequences of the coal-bearing strata are several tens of metres thick. In comparison to other “non-Pontian” (and non-paralic) coals it is remarkable that it is the Globoko lignite, which is considerably As enriched (based on data from Pirc & ŽuŽa, 1989). Arsenic (As) content in the Globoko lignite ash is reported to be 260 µg/g, whereas of other coal ashes (Velenje, Kanižarica, Senovo, Trbovlje) it does not exceed 50 µg/g (Pirc & ŽuŽa, 1989). A similar value, within a range of 20–33 µg/g As, was obtained also for the Trbovlje coal ash from the Trbovlje Thermal Power Plant (KO~EVAR, 2000). All the data are representing “normal” high-temperature ashes. When As in coal is reported as the As in coal ash it should be taken into account that at temperatures of ca. 750 to 950 °C, at which combustion of coal is mostly carried out, As is a readily volatile element. Other well-known easily volatile elements are Hg, I, Se, B, Br, Ge, Mo (e.g. HUGGINS, 2002; KETRIS & YUDOVICH, 2009). An alternative method to avoid the loss of trace elements is performing low-temperature ashing at 380 °C, or oxygen plasma ashing at 150–200 °C (as summarized in DIESSEL, 1992, p.158). However, these methods of low-temperature “combustion” (oxidation) of the coal’s organic matter to obtain the mineral residue (ash) are not practiced routinely and the majority of comparable world data are based on high-temperature ashes. Fig. 2. Location of TER-1/03 on the basic topographic map (coordinate lines are 1 km apart). An inlet from the Basic Geological Map 1:100.000 – Sheet ^akovec (MIO~ & MARKOVI} 1998a) with position of TER-1/03 is added in the left bottom corner. Sl. 2. Lokacija vrtine TER-1/03 na osnovni državni topografski karti (razdalja med dvema koordinatnima linijama je 1 km). V spodnjem levem kotu je izrez iz OGK – List ^akovec 1 : 100.000 (MIO~ & MARKOVI}, 1998a) s prikazom vrtine TER-1/03. ŠLEJKOVEC & KANDU~ (2005) studied As compounds in low-rank coals from Velenje (Pliocene) and Trbovlje (Oligocene) in Slovenia, and from the Sokolov Basin (Oligocene and Miocene) in the Czech Republic, altogether 9 samples (3 from Sokolov, 5 from Velenje and 1 from Trbovlje) were analysed. They found As contents for most of the samples below 10 µg/g, for one sample 14 µg/g, and for one exceptional sample – representing the Josef coal seam from the Sokolov Basin – as high as 142 µg/g. By extraction of As from coal samples they also ascertained that As in the Trbovlje and Sokolov coals occurs in inorganic compounds, whereas in the Velenje lignite it occurs both inorganically and organically bound. In the Velenje lignite (Pliocene), As content was analysed in a suite of 30 lignite samples taken from the bottom of the seam (high-ash lignite) to the top of the seam (low-ash lignite) in a representative P–9k/92 borehole situated in the centre of the Velenje Basin (MARKI~, 2006). In addition, 6 samples from the floor and 3 samples from the roof of the lignite seam were analysed. Results of the analyses show that mineral matter of the lignite (analysed as the ash content, expressed at the dry basis) gradually decreases from 20–30 % at the bottom, to 10– 15 % at the top of the seam. Correspondingly, the As content decreases from 13–25 µg/g at the bottom to 3–7 µg/g at the top of the seam. In the floor sediments, it is 10–20 µg/g, and in the roof sediments, it is 5–8 µg/g. Since the difference in As contents between inorganic sediments of the floor (mudstones), the roof (marls), and the lignite is not substantial – as in prevailing cases of other trace elements, which are mostly depleted in lignite – MARKI~ (2006) concluded that As is probably, at least partly, organically bound. Organic bonding, even more substantial than for As, was interpreted for U and Mo, partially also for Ba and Sr, whereas other trace elements are significantly depleted in the lignite versus inorganic sediments (MARKI~, 2006; MARKI~ & SACHSENHOFER, 2010). World averages for trace element contents in coals and black shales were published recently by KETRIS & YUDOVICH (2009), and before them by SWAINE (1990), VALKOVI} (1983), and BOWEN (1979). For As in coals (“whole rock” basis), authors report the following averages and ranges, respectively: • 7.6 ± 1.3 µg/g – for world brown coals (KETRIS & YUDOVICH, 2009, p.145) Milo{ MARKI^ & Mihael BREN^I^ • 9.0 ± 0.7 µg/g – for world hard coals (KETRIS & YUDOVICH, 2009, p.145) • 8.3 µg/g – for all world coals (KETRIS & YUDOVICH, 2009, p.145) • 0.5–80 µg/g – for world coals (SWAINE, 1990 and BOWEN, 1979; cf. TAYLOR et al., 1998, p. 272) • 5 µg/g – for world coals (VALKOVI}, 1983) Comparatively, As content of the world soils is cited to be in a “normal” range of 1–50 µg/g, (SWAINE, 1990, and BOWEN, 1979; from TAYLOR et al., 1998, p. 272). To the same authors, an aver­age As content of the world shales is 13 µg/g, whereas of the world sedimentary rocks (KETRIS & YUDOVICH, 2009), it is 7.6 µg/g (same as for world brown coals). After ANDJELOV (1993), the average As content (arithmetic mean) of soils in Slovenia is 8.17 µg/g, with a minimum value of 4 µg/g and a maximum of 131 µg/g. After ŠAJN (2003), the median As value for soils in Slovenia is 15 µg/g, with the minimum–maximum range of 6–37 µg/g. Median As contents of soils in areas of historical long-lasting mining and metallurgic activities are slightly higher, 20–22 µg/g, and do not exceed 105 µg/g in maximum, with an exception of Mežica with a maximum content of 387 µg/g As (ŠAJN & GOSAR, 2004; GOSAR & ŠAJN, 2005). For an extended insight into the geochemistry of As in coals worldwide, the reader is referred to a multi-aspect review of As in coal written by YUDOVICH & KETRIS (2005). They report that As in coals does not occur only in very variable contents (from some µg/g to several hundreds and even above 3000 µg/g, and in coal ashes about 6–8 times these values) but also in different modes of occurrence (organic and inorganic bonding) and is of different origins (authigenic, syngenetic, epigenetic). It is generally considered that As content in a coal exceeding 100–300 µg/g may be hazardous to environment and health, but this again depends on the mode of occurrence of As in coal (risk is present especially when finely dispersed mineral As and organically bound As are present, even in relatively low contents) and on the procedures of coal processing (coal preparation, combustion technologies, fly ash treatment, etc.). In Slovenia, As contents in soils exceeding 55 µg/g (with no regard to As forms of occurrence) are considered critical (ŠAJN & GOSAR, 2004; tab.1 – after Official Gazette of Republic of Slovenia 68/96) – meaning that in such areas soils are not suitable for agriculture. The aim of our study was to qualitatively characterise coal matter from the TER-1/03 well simply because it was a chance to do that. To get such material from a well is not an every-day event and may therefore represent an extraordinary challenge to widen an existing knowledge on coal grade, type, rank and chemical composition, as well as its geological occurrence and genesis in the area of the study. Methods for characterisation of the sampled coal Sampling Sampled coal cuttings from the TER-1/03 borehole (depth 141.0–155.5 m) (Fig. 3) were of centimetre dimensions and were received in a mass of 200 grams. The sampled material – 1 sample – was carefully cleaned and washed with distilled water, and dried at 50 °C for 24 hours. Sampling of coal can be considered representative as it consists of randomly gathered coal cuttings from a 14.5 m long drilling interval. Analytical methods The ”whole coal” material was investigated by the following standard coal-characterisation analyses (THOMAS, 1992; ASTM, 1997; FINKELMAN et al., 1999): 1. Proximate coal analysis (moisture, volatile matter, fixed carbon, ash), 2. Calorific value 3. Ultimate (major element) analysis (C, H, O, N, S) 4. Minor element analysis (Si, Al, Fe, Mg, Ca, Na, K, Ti, P, Mn, and Cr - as oxides, and Ba, Ni, Sc as elements) 5. Analysis of loss on ignition (LOI), total sulphur content (Stot) and of total and organic carbon (C and C ) totorg 6. Trace element analysis (a suite of 43 elements) The proximate and ultimate coal analyses, and determination of the calorific value were carried out in the Chemical Laboratory of RTCZ (Regionalni tehnolo{ki center Zasavje – Regional Technological Centre of Zasavje) in Trbovlje (Slovenia) using the SIST ISO Methods No 5068, 1171, 351, 351/C1, 157-3,4,5 for the proximate analysis parameters, SIST ISO Methods No 625, 351, and 333 for the ultimate analysis parameters, and SIST ISO Method No 928 for determination of the calorific value (Tab. 1). Minor coal-forming elements, LOI, Corg, and a suite of 43 trace elements were analysed in the Acme Analytical Laboratories (Vancouver, Canada). Sand Cwere analysed in both tot tot laboratories. For the proximate and ultimate analysis in the Trbovlje Lab, a major share (185 g) of the sampled material was used, whereas about 12 g of the sample was delivered in an ampoule to the Acme Lab. In the Acme Lab (ACME, 2012a) abundances of the minor elements (expressed as oxides) were analysed by the ICP­AES emission spectrometry following a Lithium metaborate/tetraborate fusion and dilute nitric digestion. LOI was expressed by weight difference after ignition at 1000 °C. A part of trace elements (earth elements and refractory elements) was digested by the same method as the minor elements, and a part (precious and base metals) was digested by Aqua Regia. ICP­MS was then used to analyse abundances of trace elements. S, C and C were analysed tottotorg by the Leco analysis (ACME, 2012b). Accuracy and precision (repeatability) of trace element analytics For accuracy of the results for the contents of As as well as for all other elements the reader is referred to a paper about geochemical characterisation of the Velenje lignite based on 39 samples from the 100 m thick lignite seam and its direct floor and roof sediments (MARKI~, 2006). Coal from the TER-1/03 borehole was added as the fortieth sample (signed as sample 5 CK) to the suite of samples from Velenje. For precision (repeatability) estimation, 4 homogenized lignite samples were split each into 3 sub-samples, which were then analysed by the same ICP procedures as the main suite of samples. The results of the three reruns of four samples (at As contents between 3 and 6 µg/g) showed that differences between the averages and minima and the averages and maxima do not exceed 4 % of the average contents. These results show high repeatability. High precision was also ascertained by the Acme self-testing with the standard material DS4 – both values coinciding at 22.8 µg/g As. However, the comparison between the reference value for As content in the CRM 180 standard material (a standard material by European Commission – Joint Research Centre – IRMM – representing bituminous coal with 76 % C, but referencing only 10 trace elements) and the As content in the same reference material as analysed by Acme revealed a drastic difference – the reference value being 4.23 µg/g, and the Acme.s as high as 9 µg/g. A similar low accuracy was found for Cd and Pb. The highest accuracy was found for Ba and Th (<10 % difference), and a reliable one for Zn, V, Ni, La and Cu (<40 % difference). The CRM 180 reference contents of individual elements were higher than those analysed by Acme in all cases, except for As and Cd. Unfortunately, the well known NBS coal and coal ash standards were not used because they were not available at the time of the analyses. Due to very high content in our sample we consider the resultant As content significant in spite of the fact that the content can be lower. Results and discussion Grade, type and coalification rank The results of proximate analysis (moisture and ash content, S contents in different forms, and calorific value), and of ultimate analysis (contents of C, H, S, O and N which compose combustible matter) are given in Table 1 (upper part) at the “as received basis”(arb), “dry basis”(db) and at the “dry, ash-free basis”(dafb). Characterisation of coal on the “as received basis” (arb) is mostly reported when a raw quality of coal (e.g.“coal as mined”, “run-of-mine coal” or “coal-pile coal for combustion”) is under consideration. When grade of coal (e.g. market Milo{ MARKI^ & Mihael BREN^I^ coal) is in question, mostly ash content at the “dry basis”(db) (coal without moisture) is taken into account. On the “dry basis”(db), designations such as “high grade”, “medium grade” and “low grade” coal are differentiated according to the ECE-UN CLASSIFICATION (1998). “Dry, ash-free basis”(dafb) of coal relates to pure organic matter, and its calorific value is one of the coalification rank parameters which classify coals as lignite, subbituminous coal, bituminous coal etc. An overview of rank and grade of coals in Slovenia based on pre-existing data is reported in MARKI~ et al. (2007). As seen from Table 1, at the arb, both moisture content and ash content of the sampled coal are low (moisture 9.61 %, and ash 8.48 %). Moisture content is not very realistic due to a sample disposal (no-intact sampling conditions), but realistic is low ash content below 10 % at the “dry basis”, which classifies the investigated coal according to the ECE UN CLASIFFICATION (1998) into a “high grade coal”. Atomic ratios H/C (1.030) and O/C (0.277) (Tab. 1) clearly classify the investigated coal into a normal “humic type of coal”, consistent with petrographic maceral/microlithotype characterisation of the Lendava coal (MARKI~, 1983). Calorific value of 21.8 MJ/kg at the arb is a realistic bulk coal quality datum, but is not a coalification rank one. The most reliable coalification-rank designation of the treated coal is by its calorific value at the dry, ash-free basis (CVdafb). The calorific value of 26.91 MJ/kg as cited in Table 1 is the net or lower CVdafb, whereas a real coalification rank parameter is the gross or the higher CV. Gross CVdafb is calculated from the following equation (from THOMAS, 1992, p.33): Table 1. Proximate and ultimate chemical analyses of the TER-1/03 coal matter, H/C versus O/C characterisation, and coalification rank by Gross Calorific Value at the dry, ash free basis (dafb). Tabela 1. Osnovna in elementna kemi~na analiza drobcev premoga iz vrtine TER-1/03 ter opredelitvi s H/C proti O/C razmerjem in s stopnjo karbonizacije na podlagi zgornje kurilne vrednosti na suho stanje, brez pepela (dafb). Parameter Method SIST ISO Results at different bases As-received arb Dry at 105 °C db Dry, ash-free dafb Source analytical data Proximate analysis Total moisture (%) 5068 9.61 Ash (%) 1171 8.48 9.38 Combust. matt. (%) 351 81.91 90.62 100.00 S total (%) 351/C1 1.66 1.84 S sulphide form (%) 157-4 0.76 0.84 S sulphate form (%) 157-3 0.02 0.02 S organic form (%) 157-5 0.88 0.97 Calorific value (MJ/kg) 1928 21.801 24.386 26.910 Ultim. anal. Carbon (%) 625 55.41 61.30 67.65 Hydrogen (%) 625 4.79 5.30 5.85 Sulphur (%) 351 0.92 1.01 1.12 Oxygen (%) Oxygen (%) calculate calculated d 20.47 22.65 24.99 Nitrogen (%) 333 0.32 0.35 0.39 Type by H/C-O/C Atomic H/C = (%H × a.w.C ) / (%C × a.w.H) = (5.85 × 12.011) / (67.65 × 1.008) = 1.030 Atomic O/C = (%O × a.w.C ) / (%C × a.w.O) = (24.99 × 12.011) / (67.65 × 15.999) = 0.277 Coalif. Rank by Gross CVdafb Eq. 1 Gross CVarb = Net CVarb+0.212H+0.024M = 21.801+(0.212×4.79)+(0.024×9.61) = 23.047 MJ/kg Gross CVdafb = (Gross CVarb / Combust. matt.) × 100 = (23.047 / 81.91)×100 = 28.137 MJ/kg Eq. 2 [ Net CV ar (ccal/kg) + M ar (%) × ] 6 × 100 Gross CV dafb (ccal/kg) = + H daf (%) × 54ccal/kg OM ar (%) [ (21.801 238.9) × + 9.61 × ] 6 × 100 Gross CVdafb (ccal/kg) = + 5.85 × 54 = 6744.8 ccal/kg 81.91 Gross CVdafb (MJ/kg) = 6744.8 ccal/kg × 0.004186 = 28.234 MJ/kg Net CVarb = Gross CVarb – 0.212H – 0.024M, where H = hydrogen (%) and M = moisture (%), and Gross CVdafb = (Gross CVarb / Combustible matter) × 100 (Eq. 1 in Tab. 1) Therefore, Gross CVdafb of the investigated coal material is 28.14 MJ/kg. According to the ECE-UN CLASSIFICATION (1998), the Gross CVdafb of 28.14 MJ/kg classifies the investigated coal material into the “metalignite” coalification rank (Fig. 4). Even a little higher Gross CVdafb, 28.23 MJ/kg, is reported for the same sampled material by MARKI~ et al. (2007) using somewhat different Net-to-Gross CV recalculation (Eq. 2 in Tab. 1). A second coalification rank parameter is the “in vitrain” carbon content at the dry ash-free basis (Cdafb) (Fig. 4) as analysed by the ultimate analysis. “In vitrain” means that the Cdafb value refers to the low ash (< 10 %) vitrinitic (or huminitic) coaly matter, or in other words, to the Table 2. Contents of minor element oxides, trace elements (Ba, Ni, Sc), total sulphur (Stot), total and organic carbon (Ctot and Corg), and of loss on ignition (LOI) in the “whole” coal matter from TER-1/03. Inorganic matter is considered as the sum (in %) from SiO2 to Sc. Tabela 2. Vsebnosti oksidov podrejenih prvin, slednih prvin (Ba, Ni, Sc), skupnega žvepla (Stot), skupnega in organskega ogljika (Ctot in Corg) ter žaroizguba (LOI) v vzorcu drobcev premoga iz vrtine TER-1/03. Anorganski delež je vsota (v %) od SiO2 do Sc. SiO2 Al2O3 Fe2O3 MgO CaO Na2O K2O TiO2 % % % % % % % % 1.86 0.84 1.29 0.36 1.48 0.03 0.09 0.11 P2O5 MnO Cr2O3 LOI TOT/C TOT/S ORG/C SUM %%%%% % %% Fig. 4. ECE–CSE–UN 1998 (Economic Commission for Europe – Committee on Sustainable Energy – United Nations), German and the USA classification of low-rank coals. The grey field indicates coalification rank of the coal matter from the TER-1/03 borehole. Sl. 4. ECE–CSE – UN 1998 (Economic Commis­sion for Europe – Com­mittee on Sustainable Energy – United Nati­ons), nem.ka in ameri.ka klasifikacija premogov nizke stopnje karboniza­ cije. Sivo polje ozna~uje stopnjo karbonizacije drobcev premoga iz vrti­ ne TER-1/03. C content of the organic matter (Corg). Cdafb of the investigated sample by ultimate analysis is 67.65 % (Tab. 1), and is almost entirely organic carbon as analysed by Leco in the Acme Lab (Tab. 2).This Cdafb value confirms the metalignite rank as well (Fig. 4). Carbon content in Table 2 slightly differs from that in Table 1 because of somewhat different analytical techniques (different laboratories) and because the material analysed was not exactly the same in both cases regarding its moisture content. Ctot in Table 2 is very close to the mid value between Carb and Cdb in Table 1. Geochemical (minor and trace elements) characterisation of the TER-1/03 coal Minor element composition Minor element composition (in oxide form), together with the loss on ignition (LOI), total carbon and sulphur contents (C, S) and tottotorganic carbon (Corg) content of the sampled coal material is presented in Table 2. Because the ash content is low, the contents of minor elements, which form inorganic matter, are also very low. Therefore, a better insight into the inorganic matter composition is gained by recalculation to a 100 % ash basis as quoted in Table 3. Coal ash is not identical to its mineral matter, but is a relatively good approximation to it. Table 3 shows that ash of the investigated sample is mainly composed of the following five oxides: Table 3. Contents of minor element oxides recalculated to 100 % inorganic matter. Tabela 3. Vsebnosti oksidov podrejenih prvin, prera~unane na 100 % anorganske snovi. SiO2 Al2O3 Fe2O3 MgO CaO Na2O K2O TiO2 P2O5 MnO Cr2O3 %% %%%%%%%%% 30.41 13.73 21.09 5.89 24.20 0.49 1.47 1.80 0.65 0.16 0.02 0.04 0.01 0.00 92.30 58.44 1.82 58.31 98.42 Milo{ MARKI^ & Mihael BREN^I^ Table 4. Contents of trace elements in the “whole coal” matter from TER-1/03 borehole in comparison to the KETRIS & YUDOVICH'S (2009) world coal ashes and world coals. Tabela 4. Vsebnosti slednih prvin v vzorcu drobcev premoga iz vrtine TER-1/03 ter primerjava s pepeli premogov sveta in premogi sveta, kot sta jih objavila KETRIS & YUDOVICH (2009). All world coal All world coals Coal from Coal from ashes -Clarkes -Clarkes TER-1/03 TER-1/03 (K. & Y., 2009) (K. & Y., 2009) (this study) versus Clarkes for all world coals Element in µg/g in µg/g in µg/g (very low and very high indices; rounded) Co 32 5.1 4.7 Cs 6.6 1.0 0.6 Ga 33 5.8 4.7 Hf 8.3 1.2 0.5 Nb 20 3.7 7.7 Rb 79 14 5.1 Sn 6.4 1.1 <1.0 Sr 740 110 26.1 0.2 Ta 1.7 0.28 <0.1 Th 21 3.3 2.1 U 16 2.4 14.6 6 V 155 25 272.0 11 W 6.9 1.1 4.9 4 Zr 210 36 50.0 Y 51 8.4 13.2 La 69 11 6.2 Ce 130 23 12.4 Pr 20 3.5 1.47 Nd 67 12 6.6 Sm 13 2.0 1.5 Eu 2.5 0.47 0.55 Gd 16 2.7 2.04 Tb 2.1 0.32 0.34 Dy 14 2.1 2.06 Ho 4.0 0.54 0.42 Er 5.5 0.93 1.47 Tm 2.0 0.31 0.17 Yb 6.2 1.0 1.50 Lu 1.2 0.20 0.21 Mo 14 2.2 18.5 8 Cu 92 16 18.5 Pb 47 7.8 4.3 Zn 140 23 52.0 Ni 76 13 15.8 As 47 8.3 116.1 14 Cd 1.2 0.22 0.1 Sb 6.3 0.92 11.2 12 Bi 5.9 0.97 0.6 Ag 0.61 0.095 0.3 3 Au (ppb) 22 3.7 1.1 0.3 Hg 0.75 0.10 0.33 3 Tl 4.9 0.63 0.2 0.3 Se 8.8 1.3 1.2 Ti 4650 800 659 Cr100 16 0 SiO(30.4 %), CaO (24.2 %), FeO(21.1 %), AlO 2 23 23 (13.7 %), and MgO (5.89 %), representing together 95 % of the ash matter. The five oxides are in the molar ratio 0.53 : 0.45 : 0.14 : 0.14 : 0.15. X-ray diffraction was not made; therefore, the true mineral composition of ash (or mineral matter) can only be speculated. Since Ctot of the whole coal is almost entirely Corg it means that CaO does not derive from Ca-carbonates but is probably at least partially bound organically in the form of chelate complexes. Predominant content of SiO2 is attributed to silica minerals (quartz), and partly, with Al2O3, to clay minerals. Negligible content of K2O excludes occurrence of illite. Fe2O3, together with sulphur, can be attributed to pyrite. Trace element geochemistry Trace element composition of coal from the discussed TER-1/03 borehole is presented in Table 4. It is compared to the averages (the Clarke values according to KETRIS & YUDOVICH, 2009) of coal ashes and “whole” coals, respectively. Comparisons of trace element contents in Slovenian coals and/or coal ashes with world averages as cited by some older sources are given in Pirc & ŽuŽa (1989), UHAN (1993), KO~EVAR (2000), and MARKI~ (2006). In the right-most column of Table 4, the most remarkable depletions (values < 0.33) and the most remarkable enrichments (values > 3) of individual elements in the TER-1/03 coal in comparison to the Clarke values for coals after KETRIS & YUDOVICH (2009) are given. It is clearly evident that As is the most enriched element in our TER-1/03 case, for nearly 14-times (×) in comparison to the world coals. Followed are very significant enrichments of Sb (12 ×), and V (11 ×). A little less outstanding enrichments stand for Mo (8 ×), U (6 ×), W (4 ×), Ag (3 ×), and Hg (3 ×). Taking into account the low accuracy of As content as found by analysing the CRM 180 standard material (see Chapter Accuracy and precision of trace element analytics) the As enrichment can be lower, maybe only a half of the content as measured in the Acme Laboratory, but still significant. In Slovenia, some of the above mentioned enriched elements quite often occur in ore deposits (e.g. Sb in Trojane, Mo with Pb and Zn in Mežica, U in Žirovski vrh, Ag with Pb, Zn, Hg, in Litija, Hg in Idrija (DROVENIK et al., 1980, and the references there-in)). Economic As ore occurrences are not known from geological formations of Slovenia, neither are known economic ore occurrences of V and W. However, significant V enrichments are known from some terra rossa (beauxite) districts of the Dinaric Karst areas along the Adriatic Sea (Croatia, Montenegro). As, together with U and Mo enrichment occurs in the lignites of Dacota (USA) (YUDOVICH & KETRIS, 2005). These coals are defined as the “Dacota” type of in-coal As occurrence. There, the enrichments are interpreted as a consequence of low-temperature water percolation through tuffaceous sands that epigenetically affected lignite in the underlying coal-bearing strata. Rocks of a somewhat similar type (Smrekovec andesite and its tuff, Grad basaltic tuff) exist also in NE Slovenia, but according to data by KRALJ (1996, 2000, 2003), these rocks are “normal” in As contents (not exceeding 5–10 µg/g). Similar is true for most magmatic and metamorphic rocks of NE Slovenia and their soils, respectively (ZUPAN~I~, 1994; TRAJANOVA, 2013; TRAJANOVA, ZUPAN~I~, pers. comm., 2014). In the Pohorje Mountains (W hinterland of the Mura-Zala Basin), As contents of soils in the O horizon (uppermost organic rich part of the A horizon) of the granodiorite and eclogite basement rock vary between 2 and 6 µg/g, whereas in A and B soil horizons above serpentinite As contents vary between 30 and 60 µg/g (ZUPAN~I~, pers. comm., 2014). In the rocks of Pohorje, only As content in granodiorite is reported to be up to 21 µg/g (ZUPAN~I~ and PLASKAN, pers. comm. 2014). Conclusion Coal material from the TER-1/03 borehole corresponds to the Lendava petrographic type of coal i.e. humic coal. Due to lower ash content, the TER-1/03 coal is slightly higher in grade than the Lendava coal. In both cases, the coalification rank is similar, a little above Gross CVdafb 28 MJ/kg. The Cdafb content of 67.65 % can be compared to the Cdafb values between 67 and 68 % as typical for coals of the Pannonian and Pontian age. As it was determined by the paleontological studies of ostracods performed in the 1980s the Lendava coals are of the Pontian age. Coal and the coal bearing sediments from the TER-1/03 are most probably of the Pontian (Upper Miocene) age as well. In the TER-1/03 coal material (coal cuttings) the arsenic (As) content is surprisingly high – more than 14-times above the average (Clarke) value for the world coals. U and Mo are also highly enriched. Arsenic content in the TER1/03 coal resembles the “Dacota type coal” significant for high As content where As was sorbed epigenetically by lignite from low-temperature groundwaters. It is also interesting that the lignite from Globoko (Kr{ko Basin, E Slovenia), which is of a similar paleo-geoenvironmental type as the Lendava coal and the coal from the TER-1/03 well, shows similarly elevated As contents. Therefore, more stratigraphically regional geologically oriented investigations of As contents, modes of occurrence, processes of formation and geological sources would be interesting in the continuation of the geochemical research of coals and organic-rich sediments in our country as well as in broader region. Similar is true for the other geochemically enriched elements (Sb, V, Mo, U) mentioned in this paper, and the CAI (coal afinity index) elements. Acknowledgements This geochemical study was done on a coal material sampled during the construction of the TER-1/03 water supply well. Well logging was done by Tomo Matoz and archived as an internal report at the Geological Survey of Slovenia. The study and analyses were carried out in the frame of the P1-0025 and P1-0020 research programmes financed by the Slovenian Research Agency. Authors greatly acknowledge valuable help from dr. Mirka Trajanova, dr. Polona Kralj, and prof. dr. Nina Zupan~i~ for fruitfully discussing possible origin of As. Many thanks go to Snježana Mileti} for technical support and to Irena Trebu{ak for English proof reading. Two anonymous reviewers are acknowledged for their valuable comments which considerably improved the paper. References ACME, 2012a: Schedule of Services & Fees 2012 – Lithogeochemical Whole Rock Major & Trace Element Analysis, Group 4A and 4B, p. 15). ACME, 2012b: Schedule of Services & Fees 2012, Group 2A Leco Analysis, p.10. ANDJELOV, M. 1993: Rezultati radiometri~nih in geokemi~nih meritev za karto naravne radio-aktivnosti Slovenije = Results of radiometric and geochemical measurement for the natural radioactivity map of Slovenia. Geologija, 36: 223–248, doi:10.5474/geologija.1994.012. ASTM (American Society for Testing and Materials) 1997: Annual Book of ASTM Standards. Volume 05.05 Gaseous Fuels; Coal and Coke. ASTM, Philadelphia, PA. BOWEN, H.J.M. 1979: Environmental Chemistry of Elements. Academic Press, London: 333 p. DROVENIK, M., PLENI~AR, M. & DROVENIK, F. 1980: Nastanek rudi{~ v Sloveniji = The origin of Slovenian ore deposits. Geologija, 23/1: 1–157. ECE-UN CLASSIFICATION 1998: ECE-CSE-UN Energy/1998/19 document: International Classification of In-Seam Coals. United Nations, New York and Geneva: 14 p. FINKELMAN, R.B. & GROSS, P.M.K. 1999: The types of data needed for assessing the environmental and human health impacts of coal. International Journal of Coal Geology, 40/2–3: 91–101, doi:10.1016/S0166-5162(98)00061-5. GOSAR, M. & ŠAJN, R. 2005: Arsenic in the envi­ronment: enrichments in the Slovenian soils. Geologija, 48/2: 253–262, doi:10.5474/geologi­ ja.2005.021 HAMRLA, M. 1987: Opti~na odsevnost nekaterih slovenskih premogov = Light reflectance of some Slovenian coals. Geologija, 28/29 (1985/1986): 293–317. HUGGINS, F.E. 2002: Overview of analytical methods for inorganic constituents in coal. International Journal of Coal Geology, 50/1–4: 169–214. Milo{ MARKI^ & Mihael BREN^I^ KETRIS, M.P. & YUDOVICH,Ya.E. 2009: Estimations of Clarkes for Carbonaceous biolithes: World averages for trace element contents in black shales and coals. International Journal of Coal Geology, 78/2: 135–148. KO~EVAR, H. 2000: Kemijska sestava in izluževanje pepela z odlagali{~a TE Trbovlje. RMZ - Materials and Geoenvironment, 47/2: 155–166. KRALJ, P. 1996: Lithofacies characteristics of the Smrekovec volcaniclastics, northern Slovenia = Litofacialne zna~ilnosti smrekov{kih vulka­noklastitov (Severna Slovenija). Geologija, 39: 159–191, doi:10.5474/geologija.1996.007. KRALJ, P. 2000: Upper Pliocene alkali basalt at Grad, northeastern Slovenia = Zgornjepliocenski alkalni basalt pri Gradu, severovzhodna Slovenija. Geologija, 43/2: 213–218, doi:10.5474/ geologija.2000.015. KRALJ, P. 2003: Geochemistry of Upper Pliocene silty and sandy sediments from the well Mt-7, Moravci Spa, North-Eastern Slovenia = Geokemi~ne zna~ilnosti zgornje pliocenskih meljas­tih in pe{~enih sedimentov iz vrtine Mt-7 v Moravskih toplicah. Geologija 46/1: 117–122, doi:10.5474/geologija.2003.011. MARKI~, M. 1983: Sedimentolo{ka obdelava vrtine Pp 2/82 Lendava–Peti{ovci. Diplomsko delo, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, FNT, Montanistika: 65 p. MARKI~, M. 2006: Anorgansko-geokemi~na opre­delitev velenjskega lignita v reprezentativ­nem profilu vrtine P-9k/92 = Inorganic geo­chemical characterisation of the Velenje lignite in the representative P-9k/92 borehole profile(Slovenia). Geologija, 49/2: 311–338, doi:10.5474/geologija.2006.023. MARKI~, M. & ROKAVEC, D. 2002: Geolo{ka zgradba, nekovinske mineralne surovine in lignit okolice Globokega (Kr{ka kotlina). RMZ – Materials and Geoenvironment, 49/2: 229–266. MARKI~, M. & SACHSENHOFER, R.F. 2010: The Velenje Lignite – its Petrology and Genesis. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana: 218 p. MARKI~, M., KALAN, Z., PEZDI~, J., & FAGANELI, J.2007: H/C versus O/C atomic ratio characterization of selected coals in Slovenia. Geologija, 50/2: 403–426, doi:10.5474/geologija.2007.028 MARKI~, M., TURK, V., KRUK, B. & ŠOLAR, S.V. 2011: Premog v Murski formaciji (pontij) med Lendavo in Murskim Sredi{}em ter v {ir{em prostoru SV Slovenije = Coal in the Mura Formation (Pontian) between Lendava (Slovenia) and Mursko Sredi{~e (Croatia), and in the wider area of NE Slovenia = Geologija, 54/1: 97–120, doi:10.5474/geologija.2011.008. MIO~, P. & MARKOVI~, S. 1998a: Osnovna geolo{ka karta R Slovenije in R Hrva{ke – List ^akovec 1:100.000. In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana in Institut za geolo{ka istraživanja, Zagreb. MIO~, P. & MARKOVI~, S. 1998b: Tolma~ za List ^akovec Osnovne geolo{ke karte R Slovenije in R Hrva{ke. In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana in Institut za geolo{ka istraživanja, Zagreb: 84 p. Pirc, S. & ŽuŽa, T. 1989: Sledne prvine v premogih v SR Sloveniji. Rudarsko-metalur{ki zbornik, 36/2: 161–172. PLACER, L. 1998: Contribution to the macrotectonic subdivision of the border region between Southern Alps and External Dinarides = Prispevek k makrotektonski rajonizaciji mejnega ozemlja med Južnimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi. Geologija, 41: 223–255, doi:10.5474/geologija.1998.013. STEVANOVI~, P. & ŠKERLJ, Ž. 1985: Prilog bio-stratigrafiji panonsko-pontskih sedimenata u okolini Videma-Kr{kog (Štajerska). Zbornik Ivana Rakovca – Razprave IV. razreda SAZU, XXVI: 281–304. SWAINE, D.J. 1990: Trace Elements in Coal. Butterworths, London: 278 p. ŠAJN, R. & GOSAR, M. 2004: Pregled nekaterih onesnaženih lokacij zaradi nekdanjega rudarjenja in metalur{kih dejavnosti v Sloveniji = An overview of some localities in Slovenia that became polluted due to pastmining and metallurgic activities. Geologija, 47/2: 249– 258, doi:10.5474/geologija.2004.020. ŠAJN, R. 2003: Distribution of chemical elements in attic dust and soil as reflection of lithology and anthropogenic influence in Slovenia. In: BOUTRON, C. (ed.): XIIth International Conference on Heavy Metals in the Environment, Grenoble, May 26-30, Journal de Physique, 107: 1173–1176. ŠLEJKOVEC, Z. & KANDU~, T. 2005: Unexpected arse­nic compounds in low-rank coals. Environmental Science & Technology, 39: 3450–3454. TAYLOR, G.H., TEICHMÜLLER, M., DAVIS, A., DIESSEL, C.F.K., LITTKE, R. & ROBERT, P. 1998: Organic Petrology. Gebrüder Borntraeger, Berlin: 704 p. THOMAS, L. 1992: Handbook of Practical Coal Geology. John Wiley & Sons, Chichester: 338 p. TRAJANOVA, M. 2013: Starost pohorskega magma-tizma; nov pogled na nastanek Pohorskega tektonskega bloka. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani: 183 p. UHAN, J. 1993: Geokemi~na tipomorfnost zasavske­ga premoga. Rudarsko-metalur{ki zbornik, 40/1–2: 45–58. VALKOVI}, V. 1983: Trace elements in coal. CRC Press, Boca Raton, Florida, 1: 210 p. YUDOVICH, YA. E. & KETRIS, M.P. 2005: Arsenic in coal: a review. International Journal of Coal Geology, 61: 141–196. ZUPAN~I~, N. 1994: Geokemi~ne zna~ilnosti in nastanek pohorskih magmatskih kamnin. Rudarsko-metalur{ki zbornik, 41/1–2: 113– 128. doi:10.5474/geologija.2014.003 Ribje vretence iz miocenskih plasti v okolici Govc Fish vertebra from Miocene beds at Govce, Slovenia Vasja MIKUŽ1, Milo. BARTOL2 & Špela ULAGA3 1Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni.ka fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: vasja.mikuz.ntf.uni-lj.si 2Paleontolo.ki in.titut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: milos.bartol.zrc-sazu.si 3Log 15a, SI–1430 Hrastnik, Slovenija; e-mail: spela.ulaga.gmail.com Prejeto / Received 24. 3. 2014; Sprejeto / Accepted 22. 5. 2014 Klju~ne besede: ribe, spodnji miocen, Centralna Paratetida, Govce, Slovenija Key words: fishes, Lower Miocene, Central Paratethys, Govce, Slovenia Izvle~ek V prispevku sta obravnavana vretence in manj.i zob morskega psa v kosu miocenskega gov.kega pe.~enjaka najdenega v okolici Govc, zahodno od La.kega v osrednji Sloveniji. Vretence pripada morskemu psu iz nadreda Galeomorphii, natan~nej.a dolo~itev ni bila mogo~a. Majhen zob je pripisan obliki Carcharias cf. taurus Rafinesque, 1810. Nanoplanktonska flora v vzorcu je skromna, zato ni bilo uporabnih rezultatov za dolo~itev biocone. Abstract The article discusses a vertebra and a small shark tooth found in the Miocene Govce sandstone near Govce west of La.ko in central Slovenia. The vertebra belongs to a shark of the superorder Galeomorphii but we could not determine it with greater precision. The small tooth was assigned to Carcharias cf. taurus Rafinesque, 1810. The nannofossils in the sample are scarce and did not allow dating at biozone precision. Uvod V sredini lanskega maja (13. 5. 2013) smo na Oddelku za geologijo na Privozu 11 prejeli v dolo~itev ve~ miocenskih vzorcev. Med .tevilnimi ostanki mehkužcev in ribjih zob, je bil tudi kos sivega sljudnega gov.kega pe.~enjaka, ponekod konglomerata z zanimivim okroglo-ploskim razlomljenim fosilnim ostankom. Ugotovili smo, da gre za ribje vretence. V neogenskih kamninah Slovenije je na splo.no razmeroma malo ribjih ostankov, ponekod so lahko izjemoma zelo .tevilni. Prevladujejo ostanki lusk, zob, otolitov, posameznih elementov zobnih plo.~ in trnov, manj je v celoti ohranjenih ribjih skeletov. Ribja vretenca iz skupine hrustan~nic .e niso bila najdena. Veseli smo vsake nove in redke vreten~arske najdbe, kamor sodi tudi to vretence miocenskega morskega psa. Najdba iz Govc (sl. 1) je zanimiva in zaenkrat za na.e kraje prva, zato ga predstavljamo strokovni in ljubiteljski javnosti. Na istem kosu je ohranjen .e manj.i zob morskega psa (tab. 1, sl. 2). Ker smo hoteli ugotoviti bolj natan~no starost, smo iz istega kosa kamnine vzeli .e vzorec za raziskavo nanoplanktona. Paleontolo.ki del Sistematika po: CAPPETTA 1987 Classis Chondrichthyes Huxley, 1880 Cohort Euselachii Hay, 1902 Subcohort Neoselachii Compagno, 1977 Superordo Galeomorphii Compagno, 1973 Genus et species indet. Tab. 1, sl. 1, 1a-1b Material: Ostanki vretenca so v treh kosih, ve~ja polovica je v kamnini, druga manj.a v dveh kosih. Vretence je v sivkasto - zelenkastem sljudnem debelozrnatem gov.kem pe.~enjaku, ki ponekod prehaja v konglomerat. Najdba izvira iz bližine Govc, shranjena je v zasebni geolo.ki zbirki Špele Ulaga v Hrastniku. Opis: V raziskave smo prejeli tri kose ribjega vretenca. Ve~ja polovica vretenca je bila v kamnini, manj.a polovica pa v dveh kosih (tab. 1, sl. 1, 1a). V razlomu ve~je polovice vretenca se je videl presek pokostenelega dela v obliki razpotegnjene ~rke X (tab. 1, sl. 1b), z okrog 10 mm dolgim skupnim zra.~enim delom. V bistvu je struktura tak.na, kot dve na sredini s hrbti zra.~eni in precej vbo~eni ponvici, med njima pa je prazen krožen prostor. V razlomu manj.ih dveh delov ni praznega prostora, temve~ je vretence zapolnjeno od sredine do zunanjega roba z materialom, podobnim materialu sklepnih ponvi~nih delov. Šele po lepljenju posameznih delov vretenca vidimo, da je celotno vretence v obodu ovalne oblike (tab. 1, sl. 1) s precej odebeljenim robom in konkavnim osrednjim sklepnim delom. Kos gov.kega pe.~enjaka z vretencem (The piece of Govce sandstone with vertebra): Poimenovanja meritev vretenca po: PIERCY et al. 2006 (Nomenclature of vertebra measurements after PIERCY et al. 2006) - premer vretenca v hrbtno-trebu.ni smeri (Dorsal-ventral height of vertebra ) = 34 mm - premer vretenca v bo~ni smeri (Medial-lateral breadth of vertebra) = 27,5 mm - dolžina vretenca v lobanjsko-repni oziroma anteri­ orno-posteriorni smeri (Caudal-cranial length of vertebra) = 11–12 mm - notranja razdalja med sprednjim in zadnjim robom (Inner distance between cranial and caudal edge) = 8 mm - poglobitev osrednjega dela vretenca (Deepening of central vertebra part) = 5–6 mm Primerjava: PURDY in sod. (2001: 150) pred­stavljajo ve~ razli~nih vretenc rodu Carcharhi-nus iz neogenskih skladov Severne Karoline. Vretence (PURDY in sod. 2001: Fig. 52. i, j) je ob- Vasja MIKUŽ, Milo. BARTOL & Špela ULAGA likovno in velikostno primerljivo z vretencem iz Govc. Manj.e podobnosti v morfologiji lahko vidimo tudi pri vretencu vrste Lamna obliqua iz eocena Belgije, ki ga prikazuje BLOT (1969: 747, Fig. 51). Po oblikovanosti vreten~evega telesa la-hko vretence iz Govc primerjamo tudi z vreten­cem rodu Isurus, ki ga predstavlja CARETTO (1973: Tav. 13, Figs. 1a-1b). Po zajedi na vreten~evem robu in po dolžini telesa lahko najdemo najbolj ustrezno primerjavo z rodom Odontaspis, danes Carcharias (CARETTO 1973: Tav. 13, Figs. 10-11). Oblikovne in velikostne podobnosti najdemo tudi z vretenci vrste Carcharias cuspidata (Agassiz), ki jih prikazuje PHARISAT (1991: 23, Fig. 8) v delu hrbtenice omenjene vrste morskega psa. Pripombe: Vretenca fosilnih hrustan~nic so ohranjena poredkoma, zato je primerjalnega materiala malo, prav tako tudi literaturnih podatkov ni veliko in medsebojne primerjave so zelo otežko~ene. Posredno so tudi dolo~itve rodov in vrst hrustan~nic z vretenci pretežno nezanesljive, najve~krat tudi nemogo~e. To vidimo tudi pri CARETTO-u (1973: Tav. 13), ki predstavlja vretenca razli~nih morskih psov, vendar samo z najbolj verjetno pripadnostjo k nekemu rodu. Podobno zadrego zasledimo tudi pri AGASSIZ-u (1833-1843), ki na tabli 40a predstavlja ve~ razli~nih vretenc (AGASSIZ 1833-1843: Tab. 40a, Figs. 9-23), vendar jih enostavno pripisuje skupini Squales, k dana.njemu redu Squaliformis oziroma k morskim somom. Vretence (AGASSIZ 1833-1843: Tb. 40a, Fig. 14) izkazuje zelo podoben presek, kot ga vidimo pri primerku iz Govc, vendar tudi AGASSIZ ni dolo~il njegove rodovne pripadnosti. Superordo Galeomorphii Compagno, 1973 Ordo Lamniformes Berg, 1958 Familia Odontaspididae Müller & Henle, 1839 Genus Carcharias Rafinesque, 1810 Carcharias cf. taurus Rafinesque, 1810 Tab. 1, sl. 1, 2 cf. 1810 Carcharias Taurus – RAFINESQUE SCHMALTZ, 10 cf. 1973 Odontaspis taurus obliqua (Agassiz), 1843 – CARETTO, 29, Tav. 3, Figs. 4a – 4c cf. 2011 Carcharias taurus Rafinesque, 1810 – REINECKE et al., 27, Pl. 11, Figs. 12a-c Material: Majhen zob morskega psa v kosu gov.kega pe.~enjaka, skupaj z vretencem morskega psa galeomorfnega tipa (tab. 1, sl. 1 in 2). Opis: Ohranjena je ve~ina zoba, velik del zoba je v kamnini. Zob je razmeroma majhen, visok 6,5 in .irok okrog 4 mm. Rezalna robova krone sta gladka, konica je zaobljena. Na meji med krono in korenino je viden odlom zelo majhne stranske konice. Koreninska roglja sta majhna, osrednji del uslo~en. Po odlomljeni stranski konici, majhnosti zoba in drugih morfolo.kih zna~ilnostih smo ga pripisali rodu Carcharias. Stratigrafska in geografska raz.irjenost: CARETTO (1973: 39) pi.e, da ima podvrsta Odontaspis taurus obliqua veliko stratigrafsko raz.irjenost od eocena do miocena. V miocenu je bila geografsko najbolj raz.irjena. REINECKE et al. (2011: 29-30) pi.ejo, da je vrsta Carcharias taurus najdena v Severnomorskem bazenu v spodnjem in srednjem burdigaliju, iz Centralne Paratetide pa jo omenjajo iz eggenburgijskih, ottnangijskih, karpatijskih in badenijskih skladov, v Mediteranskem prostoru in drugod je registrirana od burdigalija do serravallija. Zaklju~ki Vretence je najdeno v debelozrnatih gov.kih pe.~enjakih do konglomeratih v okolici Govc. Po podatkih Pav.i~a (cf. PAV{I~ & HORVAT 2009: 388) so gov{ke plasti zgornjeegerijske starosti. Vretence je majhno s kratkim in v obodu ovalnim telesom. Sprednja in zadnja sklepna povr{ina vretenca sta precej vbo~eni (tab. 1, sl. 1a, 1b). Ker so si vretenca razli~nih morskih psov medsebojno zelo podobna, lahko vretence iz Govc po morfolo{kih zna~ilnostih primerjamo kar s .tirimi rodovi morskih psov: Carcharhinus, Carcharias, Isurus in Lamna. Na podlagi razli~nih morfolo.kih primerjav lahko sklenemo, da je vretence vsekakor pripadalo morskemu psu iz nadreda Galeomorphii, rod in vrsta pa brez zanesljivega primerjalnega materiala nista dolo~ljiva. Najdba iz okolice Govc je prva dokumentirana najdba vretenca miocenskega morskega psa na na.em ozemlju. Na istem kosu miocenskega pe.~enjaka je najden .e majhen zob morskega psa (tab. 1, sl. 1 in 2) vrste Carcharias cf. taurus Rafinesque 1810 katere ostanki so v Centralni Paratetidi najdeni v skladih od eggenburgija do badenija. Morda tudi vretence pripada isti vrsti morskega psa? Vzorec kamnine z ribjim vretencem smo pregledali tudi za nanoplankton. Ugotovili smo, da v vzorcu kalcitni nanoplankton obstaja, vendar ga ni veliko. Dolo~ili smo samo take oblike, ki niso nosilke nanoplanktonskih biocon, tako da to~nej.e starosti ne moremo podati. Fish vertebra from Miocene beds of Govce, Slovenia Conclusions The vertebra was found in the coarse-grained Govce sandstones to conglomerate occurring in the vicinity of Govce. According to Pav.i~ (cf. PAV{I~ & HORVAT 2009: 388) these rocks are of Late Egerian age. The vertebra is small, with a short oval and rather deeply concave vertebral centrum (pl. 1, figs. 1a, 1b). Vertebrae of various sharks are very similar, so the morphology of the vertebra from Govce allows its comparison to four shark genera: Carcharhinus, Carcharias, Isurus and Lamna. The morphological characteristics allowed the vertebra to be assigned to the superorder Galeomorphii, but we cannot determine the genus or the species. This vertebra is the first documented Miocene shark vertebra in Slovenia. The same piece of sandstone also contained a small shark tooth (pl. 1, figs. 1, 2) of Carcharias cf. taurus Rafinesque 1810. This species is known in the Central Paratethys from the Eggenburgian to the Badenian. Perhaps the vertebra belongs to the same species. The matrix attached to the macrofossils was studied for nannoplankton. The sample contained rare nannofossils, all with long stratigraphic ranges. These species did not allow us to determine the exact age of the sample. Zahvala Za situacijsko skico najdi.~a, fotografije fosilnih ostankov in ra~unalni.ko podporo se zahvaljujemo sodelavcu Marijanu Grmu. Literatura AGASSIZ, L. 1843: Recherches sur les poissons fossiles. Tome III. Imprimerie de Petitpierre, Neuchatel, Suisse: VIII, 1-390, Tab. 1–47. BLOT, J. 1969: Systématique. In: Piveteau, J. (ed.): Traité de Paléontologie. Tome IV, Gnathostomes, Acanthodiens, Placodermes, Élasmobranches. Masson et Cie (Paris), 2: 702-781. CAPPETTA, H. 1987: Chondrichthyes II. Mesozoic and Cenozoic Elasmobranchii. In: Schultze, H. P. (ed.): Handbook of Paleoichthyology. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, New York: 193 p. CARETTO, P. G. 1973: Osservazioni tassonomiche su alcuni Galeodei del Miocene piemontese. Boll. Soc. Paleont. Italiana, 11/1 (1972): 14–85, Tav. 1–14. Pav.i~, J. & HorvaT, A. 2009: Eocen, oligocen in miocen v osrednji in vzhodni Sloveniji = The Eocene, Oligocene and Miocene in central and eastern Slovenia. In: PLENI~AR, M., OGORELEC, B. & NOVAK, M. (ured.): Geologija Slovenije = The Geology of Slovenia. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana: 373–426. PHARISAT, A.1991: La Paléoichtyofaune du Rupélien marin de Froidefontaine (Territoire de Beilort). Taxinomie et populations, genčse du gisement. Implications paléobiogéographiques. Ann. Sci. Univ. Fr. Comté Besançon, Géologie, 4/11: 13–97, (Pl. 1-8). PIERCY, A. N., T. S. FORD, L. M. LEVY & SNELSON F. F. Jr. 2006: Analysis of variability in vertebral morphology and growth ring count in two Carcharhinid sharks. Environ. Biol. Fish., 77: 401–406. PURDY, R. W., V. P. SCHNEIDER, S. P. APPLEGATE, J. H. MC LELLAN, R. L. MEYER & SLAUGHTER, B. H. 2001: The Neogene Sharks, Rays, and Bony Fishes from Lee Creek Mine, Aurora, North Carolina. Smithsonian Contributions Paleobiology, 90: 71–202. Vasja MIKUŽ, Milo. BARTOL & Špela ULAGA RAFINESQUE SCHMALTZ, C. S. 1810: Caratteri di alcuni nuovi generi e nuove specie di animali e piante della Sicilia con varie osservazioni sopra i medesimi. Per le stampe di Sanfilippo, Palermo: 105 p., Tav. 1–20. REINECKE, T., LOUWYE, S. HAVEKOST, U. & MOTHS, H. 2011: The elasmobranch fauna of the Late Burdigalian, Miocene, at Werder-Uesen, Lower Saxony, Germany, and its relationships with Early Miocene faunas in the North Atlantic, Central Paratethys and Mediterranean. Palaeontos, 20: 1–170, Pl. 1–101. TABLA 1 – PLATE 1 1 Sestavljeno in zlepljeno vretence morskega psa v gov.kem pe.~enjaku; Govce, paleontolo.ka zbirka Špele Ulaga, × 1,5 The reassembled pices of the shark vertebra in the Govce sandstone; Govce, paleontological collection of Špela Ulaga, × 1.5 1a Ve~ja polovica istega vretenca iz Govc, × 2 The bigger half of the same vertebra from Govce, sagittal view, × 2 1b Pre~ni prerez istega vretenca, Govce, × 2 Sagittal cross section of the same vertebra, Govce, × 2 2 Zob morskega psa Carcharias cf. taurus Rafinesque, 1810 iz istega kosa gov.kega pe.~enjaka z vretencem, Govce, × 6,7 The tooth of sea shark Carcharias cf. taurus Rafinesque, 1810 from the same piece of Govce sandstone with the vertebra, Govce, × 6.7 Foto (Photographs): Marijan Grm TABLA 1 – PLATE 1 doi:10.5474/geologija.2014.004 Zobje miocenskega .para v laporovcu z Mastnega hriba nad Škocjanom Porgy fish teeth in Miocene marl from Mastni hrib near Škocjan, Slovenia Vasja MIKUŽ1, Milo{ BARTOL2 & Ale{ ŠOSTER3 1Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: vasja.mikuz.ntf.uni-lj.si 2Paleontolo{ki in{titut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: mbartol.zrc-sazu.si 2 Vi{nja vas 9, SI–3212 Vojnik, Slovenija; e-mail: geolog.bauci.gmail.com Prejeto / Received 24. 3. 2014; Sprejeto / Accepted 22. 5. 2014 Klju~ne besede: ribe kostnice, Teleostei, Sparidae - {pari, badenij, Centralna Paratetida, Mastni hrib, Škocjan, Dolenjska, Slovenija Key words: bony fish, Teleostei, Sparidae - porgies, Badenian, Central Paratethys, Mastni hrib, Škocjan, Dolenjska, Slovenia Izvle~ek V prispevku so obravnavani ostanki {paridnega zobovja, najdenega v srednjemiocenskem badenijskem pe{~enem laporovcu z Mastnega hriba nad Škocjanom na Dolenjskem. Zobje pripadajo pagarju vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836), ki na obmo~ju obrobja Kr{ke kotline {e ni bila ugotovljena. Drugod v Sloveniji in na obmo~jih Centralne Paratetide ter Mediterana so ostanki fosilnih pagarjev razmeroma pogostni. Abstract The article discusses fossil porgy fish teeth found in Middle Miocene (Badenian) sandy marl from Mastni hrib near Škocjan in Dolenjska. The teeth belong to the species Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) and represent the first find in the Krka basin. In sediments of the Central Paratethys and the Mediterranean, the fossil remains of porgy fish are relatively common. Uvod Na severnem in južnem obrobju Kr{ke kotline izdanjajo razli~ne miocenske kamnine. Pretežno so to laporovci, koralinacejski - litotamnijski apnenci, pe{~enjaki in ponekod tudi konglomerati. Ve~ina teh kamnin vsebuje manj{e ali ve~je {tevilo zelo razli~nih fosilnih ostankov. Ribji ostanki niso pogostni, razen lusk, ki so ponekod zelo {tevilne. V literaturi se omenjajo posamezne najdbe zob hrustan~nic, razli~nih morskih psov in morskih golobov ter lusk in otolitov kostnic iz raznih krajev na obrobju Kr{ke kotline, najve~krat iz okolice Šmarjete, Šentjerneja, Kostanjevice na Krki, Male Doline in od drugod. Koncem leta 2012 so v okviru krožka »Mladi raziskovalci« pod mentorstvom u~itelja Gorazda Divjaka Zalokarja z Osnovne {ole Škocjan na Dolenjskem preiskovali kamnine na bližnjem Mastnem hribu (sl. 1). Dijakinji takratnega 3. razreda Tina Kralji~ in Špela Gorenc sta na{li kos pe{~enega laporovca s fosilnimi ostanki, za katere Sl. 1. Geografski položaj najdi{~a miocenskega pagarja na niso vedeli, kaj predstavljajo. Obrnili so se na Mastnem hribu nad Škocjanom na Dolenjskem. na{ Oddelek za geologijo, mi pa smo jih zaprosili Fig. 1. Geographical location of Miocene porgy from Mastni za posredovanje kosa kamnine zaradi ustrezne hrib above Škocjan in Dolenjska. in zanesljive determinacije. Po pregledovanju fosilnih ostankov smo ugotovili, da so zobje z manj{im ~eljustnim delom ribe iz skupine {parov (Sparidae). Dolo~eno {tevilo zob oziroma njihovih kron je v anatomski legi, ~esar ne najdemo pogosto. V Sloveniji je na nekaj obmo~jih najdenih veliko posameznih zobnih kron {parov predvsem v miocenskih skladih. Vzorce smo pregledali tudi za kalcitni nanoplankton, s katerim smo želeli ugotoviti nanoplanktonsko biocono in bolj natan~no starost kamnin z Mastnega hriba. V podobnih kamninah v bližnjem profilu Dolnja Stara vas je bila ugotovljena nanoplanktonska združba, ki uvr{~a tamkaj{nje laporovce na mejo med bioconama NN5 in NN6, torej na mejo med srednjim in zgornjim badenijem (MikuŽ, BarTol & ŠoSTer 2013: 96). Paleontolo{ki del Sistematika rib po NELSON 2006 Classis Actinopterygii Klein, 1885 Divisio Teleostei Müller, 1846 Ordo Perciformes Bleeker, 1859 Familia Sparidae Bonaparte, 1831 Po podatkih GRUBI{I~A (1988: 39-58) in TURKA (2006: 436-445) so v Jadranskem in Mediteranskem morju {tevilni {pari z desetimi rodovi in ve~ vrstami: Diplodus annularis (Linné, 1758) - {pari, D. vulgaris (Geoffroy Saint-Hilaire, 1817) - fratrci, D. sargus (Linné, 1758) - progarji, D. cervinus (Lowe, 1841) - zebrasti {argi, D. puntazzo (Cetti, 1777) - pici, Lithognathus mormyrus (Linné, 1758) - ov~ice, Pagellus erythrinus (Linné, 1758) - riboni, Pagrus pagrus Linné, 1758 - pagarji, Sparus aurata Linné, 1758 - orade, Spondyliosoma cantharus (Linné, 1758) - kanterji, Boops boops (Linné, 1758) - bukve, Sarpa salpa (Linné, 1758) - salpe, Oblada melanura (Linné, 1758) - ~rnorepke in Dentex dentex (Linné, 1758) - zobatci. LUTHER in FIEDLER (1961: 47) pi{eta, da v Sredozemskem morju živi 11 rodov {parov s 23 vrstami. NELSON (2006: 371) navaja, da so {paridi ve~inoma morski, le nekaj rodov in vrst je braki~nih, {e manj je sladkovodnih. Špari živijo v vseh svetovnih morjih. Družina {parov (Sparidae), ki je ponekod poimenovana luskavke, drugje tudi morski plo{~ki, ima danes v morjih predstavnike 37 rodov s 125 razli~nimi vrstami. Po podatkih (WIKIPEDIA - Sparidae, 2013) so se prvi {pari (Sparidae) in pagarji (rod Pagrus) v geolo{ki preteklosti pojavili na meji med paleocenom in eocenom. Genus Pagrus Cuvier, 1817 Ribe iz rodu Pagrus ali pagarji so plenilci, imajo veliko glavo z zna~ilno manj{o medo~esno grbo, imajo dolgo in ozko telo rožnato srebrnkastega videza, v dolžino zrastejo do 75 cm s težo do 8 kg. Vasja MIKUŽ, Milo{ BARTOL & Ale{ ŠOSTER So samotarji in živijo blizu kamnitega dna ter podvodnih skalnatih ~eri in grebenov na globinah od 10 do 200 m, najve~krat se zadržujejo na globinah okrog 100 m. Iz Jadrana in Mediterana omenjata samo vrsto Pagrus pagrus (GRUBI{I~1988; TURK 2006). V dana{njih svetovnih morjih živi ve~ vrst: Pagrus africanus (Akazaki, 1962), P. auratus (Forster, 1801), P. auriga (Valenciennes, 1843), P. caeruleostictus (Valenciennes, 1830), P. major (Temminck & Schlegel, 1843) in P. pagrus (Linné, 1758) (WIKIPEDIA – Pagrus 2013). Pagrus cinctus (Agassiz, 1839) Tab. 1, sl. 1a-1c 1850 Sphaerodus cinctus Ag. – COSTA, 197, Tav. 9, Fig. 24 1899 Chrysophrys cincta Ag. – VINASSA DE REGNY, 84, Tav. 2, Figs. 17a-17b 1902 Chrysophrys cincta Agass. – DE ALESSANDRI, 310, Tav. 5, Figs. 8, 8a-8b 1916 Chrysophrys cincta (Lawl.) var. astensis Sacc. – SACCO, 145 (173), Figs. 1a-1b 1955 Sparus cinctus Agassiz – VEIGA FERREIRA, 37, Est. 6, Fig. 38 1960 Chrysophrys sp. (cf. Sphaerodus cinctus Münster, 1870) – PawlowSka, 426, Pl. 3, Figs. 5a-5b, 6a-6b 1969 Sparus cinctus (Agassiz) 1843 – MENESINI, 41, Tav. 7, Figs. 7-11 1973 Sparus cinctus (Agassiz) 1843 – BAUZÁ & PLANS, 102, Lám. 4, Figs. 32 1973 Sparus cinctus Ag. – OBRADOR & MERCADAL, 117-118, Fig. 11 1974 Sparus cinctus (Agassiz), 1843 – MENESINI, 156, Tav. 61 (8), Figs. 21-23 1981 Sparus cinctus (Agassiz) – ANTUNES, JONET & NASCIMENTO, 20, Pl. 5, Figs. 19a-19b, 23a-23b 1998 Pagrus cinctus (Agassiz) – SCHULTZ, 126­127, Taf. 57, Fig. 3 2002 Sparus cinctus (Agassiz, 1843) – MAS & FIOL, 110, Fig. 4. 3 2003 Sparus cinctus (Agassiz, 1843) – VICENS & RODRÍGUEZ-PEREA, 126, Fig. 4. 16 2010 Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) – SCHULTZ, BRZOBOHATÝ & KROUPA, 504, Pl. 3, Figs. 8-9 2011 Pagrus cinctus – kriŽnar, 40-41, Sl. 1-3 2013 Pagrus cf. cinctus (Agassiz, 1839) – MikuŽ & ŠOSTER, 206, Tab. 4, Sl. 32, 35 Material in nahajali{~e: Najden je kos badenijskega pe{~enega laporovca velikosti 100 x 102 x 78 mm na Mastnem hribu nad Škocjanom na Dolenjskem. Na dolo~enem mestu je ve~ ostankov zob in zobnih kron v anatomski legi, ve~inoma gre za prereze spodnjih delov kron, pri nekaterih so vidne tudi krone. Kos z ribjimi zobmi sta decembra 2012 na{li Tina Kralji~ in Špela Gorenc, u~enki 3. razreda Osnovne {ole Škocjan. Opis: Ohranjenih je nekaj zobnih kron v pe{~enem laporovcu in deset presekov zobnih kron v dveh vrstah (tab. 1, sl. 1b, 1d). V zunanji vrsti oziroma na labialni strani so trije preseki, na notranji lingvalni strani je sedem presekov. Oblika variira od povsem okroglih do ovalnih in celo {tirioglato-zaobljenih presekov. Tudi velikost presekov je zelo razli~na. Na obodu vsakega preseka je vidna tanka zunanja plast sklenine ali emajla, sledi stebri~asta struktura zobovine ali dentina, ki je ponekod zapolnjen s perforiranim pulpnim tkivom (tab. 1, sl. 1d). Mislimo, da je ohranjena leva stran spodnje ~eljustnice. Meritve zob (Measurements of teeth): Velikost vseh zob (Size of all teeth): dolžina (Length) = 37 mm {irina (Width) = 20 mm vi{ina (Height) = 20 mm Premeri prerezov zobnih kron (Diameters of teeth crown sections): 1 = 7 x 10 mm (zobna votlina – tooth cavity = 5,5 mm) 2 = 7 x 8 mm (zobna votlina – tooth cavity = 3,5 x 5 mm) 3 = 5 x 5,8 mm 4 = ? x 7 mm 5 = 7 x 6,8 mm 6 = 4,5 x 4,5 mm 7 = 3,5 x 4 mm 8 = 3 x 4 mm 9 = 2 x 2,2 mm 10 = 2 x 2 mm Premer najve~je krone (Diameter of the biggest crown) = 10,5 mm Vi{ina najve~je krone (Height of the biggest crown) = 7 mm Primerjava: SACCO (1916: 145 (173), Figs. 1a-1b) opisuje in predstavlja levo spodnjo ~eljustnico ribe Chrysophrys cincta var. astensis iz zgornjepliocenskih plasti najdi{~a Montegrosso d'Asti v Italiji. Razporeditev in oblika zob italijanskega pagarja zelo ustreza fosilnemu ostanku ~eljustnice z Mastnega hriba pri Škocjanu. Razlika je v velikosti, zobje miocenskega pagarja z Dolenjske so približno za polovico manj{i. Stratigrafska in geografska raz{irjenost v Sloveniji: kriŽnar (2011: 40-41) prikazuje ve~ primerkov vrste Pagrus cinctus iz miocenskih plasti v kamnolomih iz okolice Trbovelj, peskokopa Tomc pri Morav~ah, iz kamnoloma Lipovica in iz profila Drtija oziroma iz Zgornje Dobrave pri Morav~ah. MikuŽ in ŠOSTER (2013: 207) ostanke {parov predstavljata iz spodnjemiocenskih plasti v okolici Žvarulj pri Mlin{ah. Stratigrafska in geografska raz{irjenost v Centralni Paratetidi: PawlowSka (1960: 426) pi{e, da so zobe {paridnih vrst na{li v badenijskih skladih Poljske (PiNczow). BRZOBOHATÝ, KALABIS in SCHULTZ (1975: 468) poro~ajo o najdbah zob iz družine Sparidae, rodov Sparus, Sargus, Pagrus in Dentex iz egerijskih skladov Centralne Paratetide. BRZOBOHATÝ in SCHULTZ (1978: 444) omenjata iz badenijskih plasti Centralne Paratetide zobe vrste Sparus cinctus. SCHULTZ (1979: 291) omenja najdbe rodu Sparus iz badenijskih plasti na Poljskem. SOLT (1992: 498) prikazuje raz{irjenost rodu Pagrus, ki je na Madžarskem prisoten v karpatijskih, badenijskih in sarmatijskih skladih. SCHULTZ (1998: 126) vrsto Pagrus cinctus predstavlja iz zgornjebadenijskih plasti Slova{ke (Devinská Nová Ves). SCHULTZ, BRZOBOHATÝ in KROUPA (2010: 505) predstavljajo zgornjo in spodnjo stran zobne krone vrste P. cinctus iz badenijskih plasti v okolici Mikulova na Moravskem oziroma z obmo~ja ob meji med Republiko ^e{ko in Avstrijo. Stratigrafska in geografska raz{irjenost na obmo~ju Mediterana: SCILLA je že v 17. stoletju opisoval in prikazal zobe miocenskih {parov z otoka Malte (1670: 164, Tav. 2, Fig. 5). Posamezne {parove zobe so takrat po doma~e imenovali »ka~ja o~esa«. VINASSA DE REGNY (1899: 84) jo opisuje iz pliocenskih plasti Italije (San Lorenzo). DE ALESSANDRI (1902: 310-311) jo opisuje iz miocenskih plasti v Sue{ki ožini. SACCO (1916: 145) pi{e, da so {tevilni zobje vrste Chrysophrys cincta najdeni v miocenskih in pliocenskih skladih Italije in drugod v Evropi. SACCO-va variacija (1916: 146) C. cincta astensis je ugotovljena v astijskih – zgornjepliocenskih plasteh najdi{~a Montegrosso d'Asti, ki leži na obmo~ju med Torinom in Genovo. VEIGA FERREIRA (1955: 37) pi{e o ostankih vrste Sparus cinctus Agassiz iz burdigalijskih do tortonijskih skladov na Azorih. ZBYSZEWSKI (1957: 195) pi{e o prisotnosti vrste Sparus cinctus (Agassiz) iz burdigalijskih plasti na Portugalskem. MENESINI (1969: 42) poro~a, da so primerke vrste Sparus cinctus na{li v miocenskih in pliocenskih plasteh Italije. BAUZÁ & PLANS (1973: 103) ostanke pagarjevih zob omenjata iz neogenskih plasti obmo~ja Cataluńa v Španiji. OBRADOR & MERCADAL (1973: 117) jo omenjata iz neogenskih skladov otoka Menorca v sklopu {panskih Balearov. MENESINI (1974: 156) pi{e, da je vrsta Sparus cinctus najdena tudi na otoku Malti v skladih od spodnjega miocena do pliocena. ANTUNES, JONET & NASCIMENTO (1981: 20) predstavljajo ostanke zob {parida iz burdigalijsko-langhijskih plasti na Portugalskem. MAS & FIOL (2002: 110) jo opisujeta iz miocenskih in pliocenskih skladov otoka Mallorce, v sklopu {panskih Balearov. VICENS & RODRÍGUEZ-PEREA (2003: 126-127) jo opisujeta iz burdigalijskih skladov na otoku Mallorca, {panskih Balearov. Drugod v svetu so ostanki {paridov izredno pogostni. Omenjamo le dva avtorja, ANTUNES-a (1978: 75), ki opisuje najdbe zob rodu Sparus iz pliocenskih skladov Angole, in MEHROTRA-o (1981: 78), ki poro~a o najdbah vrste Sparus cinctus Agassiz, 1839 iz miocenskih plasti Indije. Vasja MIKUŽ, Milo{ BARTOL & Ale{ ŠOSTER Zaklju~ki V badenijskih kamninah Dolenjske so ponekod pogostne ribje luske. Ribji skeleti in njihova zobovja v ~eljustnicah so prava redkost. Najdenih je nekaj posameznih zob hrustan~nic, predvsem morskih psov, zobje kostnic doslej {e niso bili najdeni, so pa najdeni njihovi otoliti. Zobje miocenskega pagarja vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) z Mastnega hriba, so morda prva konkretna registracija {paridov na Dolenjskem. Najdba je zanimiva tudi zaradi ohranjene anatomske lege zob v delu pagarjeve ~eljustnice, drugod v Sloveniji so najdeni le posamezni zobje iz povsem razpadlih {paridnih ~eljustnic. V vzorcih z Mastnega hriba so bile ugotovljene samo {tiri vrste kalcitnega nanoplanktona z razmeroma dolgim in zato za dolo~itev natan~ne starosti neuporabnim stratigrafskim razponom. Vrsta Reticulofenestra haquii Backman, 1978 nastopa od spodnjega miocena do pliocena, R. minuta Roth, 1970 od paleocena do pliocena, R. scrippsae (Bukry & Percival, 1971) od srednjega eocena do oligocena in Coccolithus pelagicus (Wallich, 1877; Schiller, 1930) od paleocena do danes. Z njimi ni mogo~e dolo~iti starosti do biocone natan~no. Kažejo na pelagi~no morsko okolje, z nutrienti bogate oligotrofne vode in deloma na bližino obale. Navedene vrste kalcitnega nanoplanktona tudi v paleoekolo{kem smislu niso medsebojno kompatibilne. V bližnjih zelo podobnih in stratigrafsko primerljivih pe{~enih laporovcih v profilu Dolnja Stara vas blizu Škocjana, je ugotovljena nanoplanktonska združba, ki miocenske laporovce uvr{~a v zgornji del biocone NN5, torej v bližino meje med srednjim in zgornjim badenijem (MikuŽ, BARTOL & ŠOSTER 2013: 96). Porgy fish teeth in Miocene marl from Mastni hrib near Škocjan, Slovenia Conclusions In certain sites in Dolenjska fish scales are common in Badenian sediments. Fish skeletons and teeth in jaws, however, are rare. Individual teeth of cartilaginous fishes, mainly sharks, were found, but only otoliths of bony fishes and no teeth until this particular find. The teeth belonging to the porgy fish Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) from Mastni hrib are the first record of Sparidae in Dolenjska. The fossil is particularly interesting because the anatomical position of teeth in a jaw is preserved. This is not the case in other finds of this species known from Slovenia where only individual scattered teeth were found. The marls from Mastni hrib were studied for nannoplankton. Only four species were determined, which did not allow the biostratigraphic dating of the samples. The similar and stratigraphically comparable sandy marls from the section Dolnja Stara Vas were biostratigraphically assigned to the upper part of the standard nannoplankton biozone NN5 which can be correlated with the upper part of the Middle Badenian (MikuŽ, BarTol & ŠOSTER 2013: 96). Zahvale Za posredovani kos laporovca z ostanki pagarjevih zob se zahvaljujemo najditeljem in posrednikom, u~enkama Tini Kralji~ in Špeli Gorenc, mentorju Gorazdu Divjaku Zalokarju iz »Osnovne {ole Škocjan« na Dolenjskem in prof. dr. Andreju Šmucu z Oddelka za geologijo, Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Za grafi~ne in slikovne priloge se zahvaljujemo sodelavcu Marijanu Grmu. TABLA 1 – PLATE 1 1a Ostanki obeh delov ~eljustnice in zob vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) v badenijskem pe{~enem laporovcu z Mastnega hriba nad Škocjanom; s strani, naravna velikost 37 × 20 × 20 mm. Pove~ava × 1,4. Remains of both part of jaw and teeth of Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) in the Badenian sandy marl from Mastni hrib above Škocjan; lateral view, natural size 37 × 20 × 20 mm. Enlargement × 1.4. 1b Anatomska razvrstitev pre~nih prerezov razli~nih zobnih kron {para vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) v badenijskem pe{~enem laporovcu z Mastnega hriba; presek desetih zob, naravna velikost zobne povr{ine 37 × 20 mm. Pove~ava × 2,2. Anatomic arrangement of transversal sections of different teeth crowns of porgy Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) in the Badenian sandy marl from Mastni hrib; cut through ten teeth, natural size of teeth area 37 × 20 mm. Enlargement × 2.2. 1c Ostanki ~eljustnice {para vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836), Mastni hrib; naravna {irina 20, vi{ina 20 mm. Pove~ava × 1,3. Remains of the jaw of Pagrus cinctus (Agassiz, 1836), Mastni hrib; natural width 20, height 20 mm. Enlargement × 1.3. 1d Spodnja stran zgornjega dela {parove ~eljustnice vrste Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) s pre~nimi prerezi zob in eno ve~jo krono; naravna velikost dela ~eljustnice 19 × 18 × 17 mm. Pove~ava × 3. Lower part of the upper jaw of Pagrus cinctus (Agassiz, 1836) with transversal cross sections of teeth and one bigger crown; natural size of jaw fragment 19 × 18 × 17 mm. Enlargement × 3. Foto (Photographs): Marijan Grm TABLA 1 – PLATE 1 Literatura ANTUNES, M. T. 1978: Faunes ichthyologiques du Néogčne supérieur d'Angola, leur âge, remarques sur le Pliocčne marin en Afrique australe. Cięncias da Terra (UNL), 4: 59–90, Pl. 1–3. ANTUNES, M. T., S. JONET & NASCIMENTO, A. 1981: Vertébrés (Crocodiliens, Poissons) du Miocčne marin de l'Algarve occidentale. Cięncias da Terra (UNL), 6: 9–38, Pl. l–5. BAUZÁ, J. & PLANS, J. 1973: Contribucion al conocimiento de la fauna ictiologica del Neogene Catalano Balear. Bol. Soc. Hist. Nat. Baleares, 18: 72–131, Lám. 1–8. BRZOBOHATÝ, R., V. KALABIS & SCHULTZ, O. 1975: Die Fischfauna des Egerien. In: SENE{, J. (ed.): Chronostratigraphie und Neostratotypen, Miozän der Zentralen Paratethys. Bd. 5, OM, Egerien. Verlag der Slowakischen Akademie der Wissenschaften (Bratislava): 457–477, (Taf. 1-2). BRZOBOHATÝ, R. & SCHULTZ, O. 1978: Die Fischfauna des Badenien. In: SENE{, J. (ed.): Chronostratigraphie und Neostratotypen, Miozän der Zentralen Paratethys. Bd. 4, M4 Badenien. Verlag der Slowakischen Akademie der Wissenschaften (Bratislava): 441–464, (Taf. 1–5). COSTA, O. G. 1850: Paleontologia del Regno di Napoli contenente la descrizione e figura di tutti gli avanzi organici fossili. Parte 1. Napoli: 1-203, Tav. 1–15. DE ALESSANDRI, G. 1902: Alcuni odontoliti pseudimiocenici dell'istmo di Suez. Atti Soc. Ital. Sci. Nat., Mus. Civ. Stor. Nat. Milano, 41/3: 287–312, Tav. 5. GRUBI{I~, F. 1988: Ribe, rakovi i {koljke Jadrana. Naprijed, Zagreb: 239 p. kriŽnar, M. 2011: Miocenski zobje rib kostnic iz Zasavja. Dru{tvene novice, 44: 40–41. LUTHER, W. & FIEDLER, K. 1961: Die Unter­wasserfauna der Mittelmeerküsten. Ein Taschenbuch für Biologen und Naturfreunde. Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin: 253 p. MAS, G. & FIOL, G. 2002: Ictiofauna del Messiniŕ de la plataforma sedimentŕria de Llucmajor (Illes Balears, Mediterrŕnia occidental). Aspectes paleoambientals. Boll. Soc. Hist. Nat. Balears, 45: 105–116. MEHROTRA, D. K. 1981: Micro teleost remains from the Miocene of India. Jour. Palaeont. Soc. India, 25: 76–84, Pl. 1–2. MENESINI, E. 1969: Ittiodontoliti miocenici di Terra dşOtranto (Puglia). Palaeontographia Italica Pisa 1969 (n. ser. 35), 65: 1–61, Tav. 1–7. MENESINI, E. 1974: Ittiodontoliti delle formazioni terziarie dell'Arcipelago maltese. Palaeon­tographia Italica, Pisa 1971 (n. ser. 37), 67: 121–162, Tav. 54–61 (1–8). MikuŽ, v., BarTol, M. & ŠoSTer, A. 2013: Geolo{ki profil Dolnja Stara vas blizu Škocjana. Geolo{ki zbornik, 22: 94–97. Vasja MIKUŽ, Milo{ BARTOL & Ale{ ŠOSTER MikuŽ, v. & ŠoSTer, A. 2013: Spodnjemiocenske ribe in želva iz Žvarulj pri Mlin{ah (Centralna Paratetida) = Lower Miocene fishes and turtle from Žvarulje near Mlin{e, Slovenia (Central Paratethys). Geologija, 56/2: 199–218, (Tab. 1–4), doi:10.5474/geologija.2013.013. NELSON, J. S. 2006: Fishes of the World. Fourth Edition. John Wiley & Sons, Inc. Hoboken, New Jersey, XV: 601 p. OBRADOR, A. & MERCADAL, B.1973: Nuevas localidades con fauna ictiolica para el Neógeno menorquín. Acta Geol. Hispánica, 8: 115–119. PawlowSka, k. 1960: Szczatki ryb z wapieni miocenskich Pinczowa. Acta Palaeontologica Polonica, 5/4: 421–432, Pl. 1–3. SACCO, F. 1916: Apparati dentali di »Labrodon« e di »Chrysophrys« del Pliocene italiano. Atti R. Accad. Sci. Torino, 51: 144–149 (172–177), 1 Tav. SCHULTZ, O. 1979: Supplementary notes on elasmobranch and teleost fish remains from the Korytnica Clays (Middle Miocene; Holy Cross Mountains, Central Poland). Acta Geol. Polonica, 29/3: 287–293, Pl. 1. SCHULTZ, O. 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldschneck-Verlag (Korb): 159 p., (Taf. 1–65). SCHULTZ, O., BRZOBOHATÝ, R. & KROUPA, O. 2010: Fish teeth from the Middle Miocene of Kienberg at Mikulov, Czech Republic, Vienna Basin. Ann. Naturhist. Mus. Wien, Ser. A, 112: 489-506, (Pl. 1–3). SCILLA, A. 1670: La vana speculazione disingannata dal senso. Lettera risponsiva Circa i Corpi Marini, che Petrificati si trouano in varii luoghi terrestri. Appresso Andrea Colicchia, Napoli: 168 p., Tav. 1–28. SOLT, P. 1992: A Kazári cápafogas réteg halmaradványai. A Magyar Áll. Földtani Intézet, Évi Jelentése 1990: 495–500, (1 Táb.). TURK, T. 2006: Pod gladino Mediterana. Modrijan, Ljubljana: 590 p. VEIGA FERREIRA, O. 1955: A Fauna Miocénica da Ilha de Santa Maria (Açores). Comun. Serv. Geol. Portugal, 36: 9–40, Est. 1–11. VICENS, D. & RODRÍGUEZ-PEREA, A. 2003: Vertebrats fňssils (Pisces i Reptilia) del Burdigaliŕ de cala Sant Vicenç (Pllença, Mallorca). Boll. Soc. Hist. Nat. Balears, 46: 117–130. VINASSA DE REGNY, P. 1899: Pesci neogenici del Bolognese. Rivista Italiana Paleont., 5: 79–84, Tav. 2. ZBYSZEWSKI, G. 1957: Le Burdigalien de Lisbonne. Comun. Serv. Geol. Portugal, 38/1: 89-215, Pl. 1–19. WIKIPEDIA, Pagrus, the free encyclopedia (13. 1. 2013). WIKIPEDIA, Sparidae, the free encyclopedia: 1–6. (13. 1. 2013). doi:10.5474/geologija.2014.005 Možnosti pojavljanja kokcidiostatikov v okolju The possibility of occurrence of coccidiostats in the environment Anja KOROŠA1, Suzana ŽIŽEK2 & Nina MALI1 1Geolo.ki zavod Slovenije, Dimi~eva ul. 14, SI–1000 Ljubljana 2Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Gerbi~eva 60, SI–1000 Ljubljana; e-mail: anja.korosa.geo-zs.si; nina.mali.geo-zs.si; suzana.zizek.vf.uni-lj.si Prejeto / Received 12. 11. 2013; Sprejeto / Accepted 18. 5. 2014 Klju~ne besede: kokcidiostatiki, okolje, Dravsko polje, Slovenija Key words: coccidiostats, environment, Drava field, Slovenia Izvle~ek Kokcidiostatiki so zdravila, ki prepre~ujejo oz. zdravijo kokcidiozo. V okolju predstavljajo možno tveganje zaradi njihove raz.irjene uporabe v veterini. V velikih koli~inah se uporabljajo kot krmni dodatek za pi.~ance. V okolje v najve~ji meri pridejo zaradi gnojenja z iztrebki zdravljenih živali, ki so velik vir nepredelanih kokcidiostatikov in njihovih razgradnjih produktov, saj se vse do 95 % zaužitega kokcidiostatika izlo~i v nespremenjeni obliki. V Evropi je dovoljenih 11 razli~nih kokcidiostatikov, ki se razlikujejo po svojih mehanizmih delovanja. Z gnojenjem kmetijskih povr.in preidejo v tla ter v povr.insko in podzemno vodo. Lahko jih obravnavamo tudi kot sledila in indikatorje za dolo~anje izvora kmetijskega onesnaženja. Prisotnost, transport in koncentracije kokcidiostatikov v okolju so ve~inoma .e neznani. V ~lanku je pripravljen pregled kokcidiostatikov, njihova uporaba, u~inkovitost in pojav v okolju. Opisani so faktorji, ki vplivajo na vsebnost kokcidiostatikov v okolju. Predstavljena je analiza ~lankov na temo kokcidiostatikov v okolju. Na primeru Dravskega polja smo dolo~ili potencialne okoljske koncentracije kokcidiostatika monenzina v okolju. Pri oceni smo upo.tevali .tevilo pi.~ancev na izbranih farmah, pripadajo~e obdelovalne povr.ine teh farm, ter zna~ilnosti monenzina. Ugotovili smo, da so zaradi gnojenja s pi.~an~jim gnojem predvidene okoljske koncentracije (PEC) monenzina v tleh do 0,30 mg/kg in podzemni vodi do 80,4 µg/l. Abstract Coccidiostats are veterinary pharmaceuticals used for prevention and treatment of coccidiosis. They pose a potential environmental risk because of their widespread use in veterinary medicine. In large quantities they are used as feed additives for poultry. They enter the environment mostly through the use of manure from treated animals, which is a substantial source of coccidiostats since up to 95 % of consumed coccidiostats are excreted unchanged. In Europe, 11 coccidiostats are permitted, which differ in their mechanism of action. Through soil fertilization on agricultural areas coccidiostats are transferred via manure into surface water and groundwater. They could be used as indicators of agricultural pollution. The presence, transport and concentration of coccidiostats in the environment are still largely unknown. This article provides an overview of coccidiostats, their use, efficiency and occurrence in the environment. It describes the factors influencing their occurrence in the environment. An overview of literature on the topic of coccidiostats in the environment is presented. In the case of the Drava field the potential environmental concentration of the coccidiostat monensin in the environment was established. The assessment took into account the number of chickens on a chosen farm, the related arable land and the properties of monensin. It was found that due to fertilization with chicken manure we can expect predicted environmental concentrations (PEC) of monensin in soil up to 0,30 mg/kg and in groundwater up to 80,4 µg/l. Uvod Tako kot ostale organske spojine tudi ostanki kakovosti do razumevanja procesov transporta veterinarskih zdravil in njihovi razgradnji produkti in razgradnje onesnaževal v okolju. Kmetijstvo je predstavljajo resno grožnjo za okolje. Vanj pridejo glavni vir razpr.enega onesnaženja, ki vpliva na predvsem z izlo~ki zdravljenih živali, ki se podzemno vodo. Že sedaj v podzemni vodi najdemo uporabljajo za gnojenje obdelovalnih kmetijskih ostanke herbicidov, pesticidov in razli~nih gnojil. povr.in. Pri tem zdravilne u~inkovine in njihovi Ostanke zdravil lahko pri.tevamo v skupino metaboliti pridejo v stik z organizmi v okolju, v organskih spojin (emerging organic compounds povr.inske in ne nazadnje tudi v podzemno vodo. EOC) in eden od izvorov EOC v povr.inski in podzemni vodi ter sedimentih je uporaba V zadnjih letih v svetu potekajo intenzivne živalskega gnoja v kmetijstvu (STUART et al., 2012). raziskave vpliva kmetijske dejavnosti na okolje. Uporaba veterinarskih antibiotikov v živalski Raziskave so usmerjene od monitoringa stanja krmi je pomemben vir onesnaženja v ZDA in v delih Evrope in Azije (BARTELT-HUNT et al., 2011). SARMAH in sodelavci (2006) so poro~ali o nizkih koncentracijah veterinarskih protimikrobnih izdelkov v podzemni vodi kot posledica uporabe gnoja in gnojevke v kmetijski praksi. Iz krme preide preko živali 75 do 90 % hranilnih snovi neposredno v gnoj in gnojevko, ki jih vrnemo na kmetijske povr.ine kot gnojilo (INTERNET 1). Zaradi visokega odstotka izlo~anja hranilnih snovi pri perutnini, je perutninski gnoj zelo cenjen. Pi.~anci izlo~ijo vse do 95 % zaužitega kokcidiostatika v nespremenjeni obliki (EMA, 2005), zato lahko pri~akujemo, da v okolje z gnojenjem prispejo velike koli~ine kokcidiostatikov. Pot onesnaževala v okolju je odvisna od fizikalno-kemijskih parametrov snovi in okolja, v katerem se nahaja. Zaradi svojih hidrofobnih lastnosti so v prsti kokcidiostatiki ve~inoma vezani na delce, vendar jih lahko pri~akujemo tudi v vodi (SASSMAN & LEE, 2007; YOSHIDA et al., 2010). EOC, ki so bili kakorkoli odloženi na povr.je, lahko potencialno migrirajo skozi zemljino (OPPEL et al., 2004; SCHEYTT et al., 2004) in nezasi~eno cono v nasi~eno cono vodonosnika (SNYDER, 2004; ZUEHLKE et al., 2004). Uporaba kokcidiostatikov v krmi je dolo~ena z Uredbo parlamenta in sveta .t. 1831/2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali. Cilj Uredbe je bil vzpostavitev postopka za pridobitev dovoljenja dajanja na trg in uporabe krmnih dodatkov in vzpostavitev dolo~b za nadzor in ozna~evanje krmnih dodatkov z namenom, da se zagotovi podlaga za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi, živali, okolja ter interesov uporabnikov (EVROPSKI PARLAMENT IN SVET, 2003). Podrobna pravila za izvajanje omenjene Uredbe so opisana v Uredbi Komisije (ES) .t. 378/2005 (EVROPSKA KOMISIJA, 2005), ki je bila nazadnje dopolnjena z Uredbo Komisije (ES) .t. 885/2009, nadzor nad uporabo krmnih dodatkov v krmi pa je zajet v Uredbi (ES) .t. 882/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora (EVROPSKI PARLAMENT IN SVET, 2004). Veliko organskih spojin, med njimi tudi kokcidiostatikov, pa v okolju in podzemni vodi ni nadzorovanih. Nobena zakonodaja ne obravnava vseh poznanih spojin kot parametre, ki bi vplivali na kakovostno stanje ali zdravstveno ustreznost virov pitne vode. Na evropski ravni je kakovost podzemne vode urejena na podlagi Vodne direktive evropskega sveta (2000/60/ ES) in Direktive o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslab.anjem (2006/118/ES). Kokcidiostatiki so ene od spojin, za katere vplivi na okolje .e niso povsem poznani. Odgovorna uporaba veterinarskih zdravil mora zato upo.tevati tudi njihovo potencialno nevarnost za okolje. Vse pogosteje se zavedamo problemov kokcidiostatikov v okolju, ki zaradi rezistence kokcidijev, s pove~ano uporabo vplivajo na onesnaževanje okolja in uspe.nost prepre~evanja kokcidioze. Anja KOROŠA, Suzana ŽIŽEK & Nina MALI Kokcidiostikov ne obravnavamo zgolj kot neželena onesnaževala, temve~ tudi kot sledila in indikatorje za dolo~anje izvorov vrst onesnaženja oz. antropogene dejavnosti, ki vpliva na okolje in podzemno vodo. Vpra.anja, ki se nam postavljajo v zvezi s pojavom kokcidiostatikov v okolju in podzemni vodi, so povezana z detekcijo snovi, razvojem analitskih metod za razli~ne medije, ugotavljanjem izvora, .tudijo transportnih procesov, ugotavljanjem u~inkov ter oceno tveganja za okolje. V ~lanku je pripravljen pregled kokcidiostatikov, njihove uporabe, u~inkovitosti in pojavljanja v okolju. Predstavljena je analiza ~lankov na temo kokciodiostatikov v okolju. Na primeru analize rabe prostora na Dravskem polju in uporabe pi.~an~jega gnoja na tem obmo~ju smo ocenili možen vnos kokcidiostatikov v podzemno vodo. Kaj so kokcidiostatiki? V Evropi in drugod po svetu se je za zadovoljitev povpra.evanja po prehrani razvila mo~na živinorejska proizvodnja. Intenzivnost proizvodnje je mogo~e zagotavljati le z ustrezno selekcijo živali, izbolj.evanjem tehnolo.kih pogojev reje, nadzorom zdravstvenega stanja živali in ne nazadnje tudi njihove prehrane (krme). Kokcidioza, ki prizadene predvsem pi.~ance, purane in kunce, je ~revesna parazitna bolezen, katere posledice so lahko tudi smrtne. Povzro~ajo jo enoceli~ni paraziti, ki invadirajo ~revesno steno živali. Razvoj in razmnoževanje parazita v ~revesni steni povzro~i po.kodbe. ^e tega ne prepre~imo, prihaja do razli~nih klini~nih znakov, od slabega prirasta, do pogina velike ve~ine živali. V najve~ji meri prizadene perutnino in kunce, lahko pa je usodna tudi za ostale živali (DORNE et al., 2011). Kokcidiostatiki so kemoterapevtiki, ki prepre~ujejo pojav kokcidioze. Moderna reja pi.~ancev in puranov bi bila brez njih nemogo~a. Ukrepi za prepre~evanje in terapijo bolezni segajo že ve~ kot .estdeset let v preteklost, vendar do sedaj kokcidioze ni bilo mogo~e v celoti zatreti. Dosedanji programi prepre~evanja te bolezni temeljijo na dodajanju kokcidiostatikov v krmo. Pi.~anci dobivajo v krmi kokcidiostatik do nekaj dni pred zakolom, odvisno od vrste kokcidiostatika (MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN PROSTOR, 2012). Za prepre~evanje razvoja kokcidij in njihove oslabitve ali inaktivacije je potrebna stalna prisotnost kokcidiostatika v krmi, kar po BEDRNIKU (2004) pri mnogih preparatih povzro~i neu~inkovitost oz. rezistenco. Dolo~anje kokcidiostatikov v krmi za potrebe uradnega nadzora v Sloveniji poteka na In.titutu za higieno in patologijo prehrane živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Uporabljene metode sta opisala TAV~AR-KELCHER in VENGU{T (2006). Uvedba prvega ionofornega kokcidiostatika (monenzin) v sedemdesetih letih je bila pomemben dosežek pri nadzoru kokcidioze (KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI, 2008). Pred tem so bili izbruhi kokcidioze pogosti in težavni, saj so bili na voljo le neionoforni kokcidiostatiki, ki pa so bili bistveno manj u~inkoviti, ker se je odpornost zajedavca nanje hitro razvila. Vsi kokcidiostatiki zavirajo razmnoževanje in ne odstranijo zajedavca iz ~revesa živali v celoti. Tako imenovanimi »shuttle« programi zagotavljajo ustrezen nadzor nad boleznijo ter zmanj.ujejo razvoj odpornosti zajedavca na najmanj.o možno raven. Pri komercialni reji se kot glavna metoda nadzora nad kokcidiozo uporablja dodajanje kokcidiostatikov v krmo (KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI, 2008). Na podlagi kemijske strukture in glavne biolo.ke aktivnosti, je v Evropski uniji dovoljenih 11 kokcidiostatikov (MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN PROSTOR, 2012), navedenih v tabeli 1. Po mehanizmu delovanja jih razdelimo v dva razreda: prvi so naravno proizvedeni polietrni ionoforji, med katere uvr.~amo monenzin, lasalocid, salinomicin, narazin, maduramicin in semduramicin. Drugi so sinteti~ni kokcidiostatiki (robenidin, dekokvinat, nikarbazin, diklazuril in halofugionon) (BROEKAERT et al., 2012). Ionoforni kokcidiostatiki so polietrni karboksilni antibiotiki, ki nastanejo pri fermentaciji sevov bakterij rodu Streptomyces spp. in Actinomadura spp. Imajo odli~no antiprotozojsko aktivnost, so lipofilna sredstva, za katera je znano, da vplivajo in motijo transmembransko ionsko izmenjavo. So selektivni za specifi~ne katione (ZIDAR & ŽiŽek, 2012), bodisi monovalentne (monenzin, salinomicin) ali dvovalentne (lasalocid). Neionoforni kokcidiostatiki so sintetizirane spojine in imajo druga~ne mehanizme delovanja, ki do sedaj v celoti .e niso poznani. Robenidin je derivat gvanidina, ki inhibira oksidativno fosforilacijo in aktivnost ATP-aze. Diklazuril je derivat benzenacetonitrila (DORNE et al., 2011). Tabela 1. Kokcidiostatiki, njihove dovoljene koncentracije v krmi in potencialne koncentracije v tleh, povr.inskih in podzemnih vodah (EFSA, 2003a; EFSA, 2003b; EFSA, 2004a; EFSA, 2004b; EFSA, 2004c; EFSA, 2004d; EFSA, 2005; EFSA, 2006; EFSA, 2007b; EFSA, 2008a; EFSA, 2008b; EFSA, 2008c; EFSA, 2010a; EFSA, 2010b; EFSA, 2010c; EFSA, 2011a; EFSA, 2011c; EFSA, 2011d; EFSA, 2013; MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN PROSTOR, 2012). Table 1. Coccidiostats, their permitted concentrations in feed and potential concentrations in soil and in surface and groundwaters (EFSA, 2003a; EFSA, 2003b; EFSA, 2004a; EFSA, 2004b; EFSA, 2004c; EFSA, 2004d; EFSA, 2005; EFSA, 2006; EFSA, 2007b; EFSA, 2008a; EFSA, 2008b; EFSA, 2008c; EFSA, 2010a; EFSA, 2010b; EFSA, 2010c; EFSA, 2011a; EFSA, 2011c; EFSA, 2011d; EFSA, 2013; MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN PROSTOR, 2012). Ucinkovina Pripravek  (trgovsko  ime) Datum izteka veljavnosti  dovoljenja  uporabe  v  EU Koncentracija v krmi (mg/kg)                        Potencialna  koncentracija                        Potential  concentration Površinska  voda Podzemna  voda Tla (mg/kg) (µg/l) (µg/l) Active  ingredient Preparation (trade name) Date of  expiry  of  use in  EU Concentration  in  feed (mg/kg) Soil  (mg/kg) Surface  water (µg/l)   Groundwater (µg/l)   Dekokvinat Deccox Decoquinate Diklazuril   Clinacox Diclazuril Halofuginon   Stenorol Halofuginone Lasalocid Avatec Lasalocid Maduramicin   Cygro Maduramicin Monenzin  Elancoban  Monensin Coxidin Narazin              Monteban     Narasin Maxiban Nikarbazin Maxiban Nicarbazin Robenidin  Cycostat         Robenidine Robenz Sacox                   Salinomicin Salinomax Salinomycin Kokcisan 30.7.2014 16.3.2021 Dne  8.11.2010  je  bila          predložena vloga za podaljšanje veljavnosti uporabe 28.9.2021 10.5.2021 30.7.2014                                    9.3.2022                      21.8.2014 26.10.2020 21.6.2023                          29.10.2014            21.8.2014                                  22.4.2015                                26.2.2018 20  -­-40 1  2  -­-  3 75  -­-125 5 60  -­-125 60  -­-  70      40  -­-50 40  -­-50 30  -­-66 20  -­-  70      50  -­-  70      60-­-70 0,23 0,005 / 0,58 0,0324 0,632                                 0,26 *DNC: 0,276  HDP: 0,076 0,235  -­-0,94                                                                  0,33  -­-0,68 0,03  -­-0,06 0,03  -­-0,07 / / / / 9,6 29 6,1 18 38 112 3,6 10,8 DNC: 0,32   DNC:  0,96     HDP:  37 HDP: 110 0,01  -­-0,04 0,03  -­-0,12 od 10  -­-21   100  -­-210             Semduramicin   Aviax 20.10.2016 20  -­-25 / / / Semduramicin *Nikarbazin je molarna mešanica 1:14,4-­-dinitrokarbanilid (DNC) in 2-­-hidroksi-­-4,6-­-diemtilpirimidin (HDP) / Nicarbazin is molar mixture of 1:1 4,4-­-dinitrokarbanilid (DNC) and 2-­-hidroksi-­-4,6-­-diemtilpirimidin (HDP) Anja KOROŠA, Suzana ŽIŽEK & Nina MALI Celotna poraba kokcidiostatikov v Sloveniji je približno 13 ton letno, najve~ji prodajni delež v svetovnem merilu pa predstavljata salinomicin (20,7 %) in monenzin (16,6 %) (INTERNET 2). Pi.~anci izlo~ijo vse do 95 % zaužitega kokcidiostatika v nespremenjeni obliki (EFSA, 2005), zato lahko pri~akujemo, da v okolje pridejo preko gnojenja. Na relativno visoko tveganje kokcidiostatikov za okolje so opozorili tudi avtorji BOXALL in sodelavci (2003), KOOLS in sodelavci (2008) ter HANSEN in sodelavci (2009). Kokcidiostatiki v okolju (izvor, transport in razgradnja) Glavni vir kokcidiostatikov v okolju so živalski iztrebki. Ostanki kokcidiostatikov pridejo v okolje z urinom in blatom ter z odstranjevanjem neuporabljenih pripravkov. Pomemben vir kokcidiostatikov v okolju je gnoj, ki se uporablja v kmetijstvu za gnojenje kmetijskih povr.in. Upo.tevati je treba .tevilne okoli.~ine, ki vplivajo na koncentracijo kokcidiostatikov v gnoju. Npr. gnoj se obi~ajno hrani na kmetiji najmanj 3 mesece, kar lahko vpliva na degradacijo kokcidiostatikov v njem, kar privede tudi do 50 % manj.ega vnosa (ŽiŽek et al., 2011). Koncentracija je odvisna tudi od uporabe gnoja na razli~nih tipih tal, saj nekateri kokcidiostatiki hitreje razpadejo v tleh kot v gnoju, kar je odvisno tudi od fizikalno kemijskih pogojev okolja. Vplivi kokcidiostatikov na neciljne organizme v okolju so razli~ni, odvisni od fizikalno kemijskih lastnosti kokcidiostatika, tal, vremenskih razmer, vlažnosti, pH, itd (ŽiŽek et al., 2011). Narejenih je bilo tudi nekaj .tudij in scenarijev za posamezno onesnaženje. V okviru projekta ARRS V4-0322 »Problematika izlo~anja kokcidiostatikov v okolje in možnosti navzkrižne kontaminacije v verigi priprave krmnih me.anic« (vengu.T, 2008) so bile narejene raziskave monenzina in lasalocida v iztrebkih koko.i. Z optimizacijo analitskih metod so dolo~ali koncentracije do meje zaznavnosti (LOD) 2,5 µg/kg in meje dolo~ljivosti (LOQ) 5,0 µg/kg za obe u~inkovini. Rezultati raziskav so pokazali ostanke monenzina in lasalocida tudi v jaj~nem rumenjaku (do 150 µg/kg), nižje koncentracije so pa ugotovili tudi v jaj~nem beljaku, ma.~obi, mesu in ledvicah (VENGU{T, 2008). Tudi .tudije narazina v gnoju kažejo, da se narazin ne razgradi povsem v procesu staranja gnoja (EFSA, 2004C). Tabela 2. Kokcidiostatiki in njihove fizikalno-kemi~ne zna~ilnosti (EFSA, 2003A; EFSA, 2003B; EFSA, 2004A; EFSA, 2004B; EFSA, 2004C; EFSA, 2004D; EFSA, 2005; EFSA, 2006; EFSA, 2007B; EFSA, 2008A; EFSA, 2008B; EFSA, 2008C; EFSA, 2010A; EFSA, 2010B; EFSA, 2010C; EFSA, 2011A; EFSA, 2011C; EFSA, 2011D; EFSA, 2013). Table 2. Coccidiostats and their physical and chemical properties (EFSA, 2003A; EFSA, 2003B; EFSA, 2004A; EFSA, 2004B; EFSA, 2004C; EFSA, 2004D; EFSA, 2005; EFSA, 2006; EFSA, 2007B; EFSA, 2008A; EFSA, 2008B; EFSA, 2008C; EFSA, 2010A; EFSA, 2010B; EFSA, 2010C; EFSA, 2011A; EFSA, 2011C; EFSA, 2011D; EFSA, 2013). Ucinkovina                                                              Active  ingredient log  Kow log  Koc Pešceno  ilovnata  tla    Sandy loamMeljasta  ilovica          Silty clayGlinena  ilovica              Clay loamGlineni  peski                  Clayey sandPešcena glina Sandy clayMeljasta  glina                Silty clayDegradacija [DT50 (dni)] /Degradation [DT50 (days)] Bioakumulacija  Bioaccumulation Dekokvinat / Decoquinate Diklazuril  / Diclazuril Halofuginon  / Halofuginone Lasalocid / Lasalocid Maduramicin  / Maduramicin Monenzin  / Monensin Narazin / Narasin Nikarbazin / Nicarbazin Robenidin  / Robenidine Salinomicin / Salinomycin Semduramicin  / Semduramicin  5,2  ­  5,5 4,54  -­-4,00  3,6  1,4  ­  2,3  4  ­  5 2,8 -­-4,2 4,87 DNC: 3,6 HDP: 0,94  2,5 -­-3,3 5,15  ± 0,07 2,21  -­-2,58 > 5,6 / / 1,5 -­-3,0 1,9 -­-2,4  1,7  ­  2,5    2,9 -­-3,4 DNC:  4,2  ­  4,3 HDP:  1,5  ­  2,0 > 5,63  (pH 6) ­2,91  (pH 2,5) 2,25  -­-3,11 / 96 / 116 140 / / / / / / / / / / / / / / 1,8 / 0,6 / 14,2 / 41 48 / / 298 / 2,3 / 4 / 2,5 / 21 49 29 / / / DNC  (DT50)  239  257  193  / / / HDP (DT90) 20 11 23 12 / 12 162 / / 10 / 16 / / 16 / / / / / / Potencialna  bioakumulacija  Potential  bioaccumulation / / Nizka  bioakumulacija                          Low  bioaccumulation                        Potencialna  bioakumulacija  Potential  bioaccumulation Potencialna  bioakumulacija  Potential  bioaccumulation / Potencialna  bioakumulacija  Potential  bioaccumulation Nizka  bioakumulacija                          Low  bioaccumulation                        Potencialna  bioakumulacija  Potential  bioaccumulation Nizka  bioakumulacija                          Low  bioaccumulation                         Na koncentracijo spojin v okolju vplivajo tudi izvorne koncentracije, ki so dovoljene za posamezni kokcidiostatik. Iz tega lahko sklepamo, da bi se v najnižjih koncentracijah v okolju pojavil diklazuril, ki ga v krmo me.ajo v koncentraciji 1 mg/kg krme, v najvi.jih pa lasalocid (75-125 mg/kg krme), monenzin (60-125 mg/kg krme), nikarbazin (40-50 mg/kg krme) in salinomicin (20-70 mg/kg krme). Razgradnja kokcidiostatikov je odvisna od njihovih kemijskih lastnosti in od lastnosti okolja, v katerem se nahajajo (temperatura, vlaga, pH, vsebnost organskih spojin itd). Študije EFSA podajajo predvidene koncentracije posameznih kokcidiostatikov v tleh, povr.inskih in podzemni vodi. V vodi se najslab.e topita dekokvinat (0,01­0,06 mg/l) in halofuginon (0,02 mg/l), medtem ko so ostali kokcidiostatiki bolj topni v vodi (EFSA, 2003B). V tleh so predvidene koncentracije kokcidiostatikov precej vi.je od previdenih koncentracij v podzemni vodi (tab. 1). Predvidene koncentracije diklazurila so v tleh najmanj.e (0,005 mg/kg), medtem ko so predvidene koncentracije robenidina v tleh lahko tudi do 940 µg/kg (tab. 1). Na koncentracijo v podzemni vodi vplivajo tudi faktorji adsorpcije (log Koc) in degradacije (DT50 – razpolovna doba razgradnje). Log K oc (soil organic carbon normalised distribution coefficient) je koeficient, s katerim opi.emo afiniteto spojine do vezave na organski ogljik v tleh. Vi.je vrednosti Koc pomenijo, da so spojine manj mobilne in se bolj adsorbirajo. Nižje vrednosti Koc imajo bolj mobilne spojine, ki se manj adsorbirajo (INTERNET 3). Glede na log Koc lahko sklepamo, da imata najve~jo afiniteto adsorpcije na trdne delce v tleh salinomicin in lasalocid, medtem ko se monenzin, robenidin, dekokvinat in narazin manj adsorbirajo in so bolj mobilni (tab. 2). Na sorpcijo vplivajo tudi pH, T, itd. Robenidin ima npr. pri pH 6 Log Koc > 5,63, medtem ko je pri pH 2,5 koeficient adsorpcije mnogo manj.i in zna.a 2,91 (log Koc) (EFSA, 2011D). Hitrost razgradnje spojin v tleh opi.emo z disipacijskim faktorjem DToz. DTV .tudijah 50 90. razli~nih kokcidiostatikov so dokazali razli~no hitrost razgradnje oz. disipacije v razli~nih tipih tal. V tabeli 2 so prikazane lastnosti posameznih kokcidiostatikov in njihova stopnja degradacije v razli~nih tleh. Raziskovalci poudarjajo, da je lahko velika razlika v degradaciji v glinenih tleh in v pe.~enih tleh. Glede na narejene .tudije se najpo~asneje razgrajuje komponenta nikarbazina, 4,4-dinitrokarbanilid (DNC), od 193 do 257 dni. Po~asna degradacija se pokaže tudi pri maduramicinu v pe.~eni glini (298 dni), nasprotno se pa najhitreje razgradi lasalocid (od 0,6 do 14,2 dni) (tab. 2). Raziskovalci so ugotovili, da je degradacija monenzina v tleh hitrej.a ob ve~ji prisotnosti organskih snovi in vode (YOSHIDA et al., 2010). Na degradacijo monenzina, salinomicina in narazina vpliva tudi okolje in temperatura. V bolj kislem okolju in pri vi.ji temperaturi je njihova degradacija hitrej.a (BOHN et al., 2013). Študije abiotske razgradnje lasalocida, monenzina, narazina in salinomicina so potrdile, da se samo lasalocid razgradi s fotolizo, medtem ko so monenzin, narazin in salinomicin odporni na neposredno fotolizo, saj svetlobo absorbirajo (BOHN et al., 2013). Fotoliza je bila potrjena tudi pri robenidinu (EFSA, 2011D), medtem ko je dekokvinat na svetlobo odporen (EFSA, 2003B). Iz rezultatov .tudij je razvidno, da bo robenidin v tleh prisoten v neionizirani obliki. DT50 v tleh je med 6 in 12 dnevi. V vodi je robenidin stabilen pri pH od 7 do 9, pri bolj kislih pogojih (pH 4) pa poteka degradacija (EFSA, 2011D). HANSEN in sodelavci (2009) so izra~unali, da PEC monenzina, salinomicina, narazina in lasalocida v tleh ne bi smele prese~i koncentracij, ki bi lahko vplivale na neciljne organizme v tleh. Dolo~ene predvidene koncentracije monenzina in lasalocida v tleh so 0,65 mg/kg, salinomicina in narazina pa 0,364 mg/kg. Predvidene koncentracije monenzina v sedimentu so dolo~ili na 0,067 mg/kg, salinomicina 0,038 mg/kg, narazina 0,038 mg/kg in lasalocida 0,07 mg/kg. Po najslab.em možnem scenariju bi bile predvidene koncentracije monenzina 280 µg/l v podzemni in 28 µg/l v povr.inski vodi, salinomicina 157 µg/l v podzemni in 16 µg/l v povr.inski, narasina 157 µg/l in 16 µg/l ter lasalocida 50 µg/l in 5 µg/l (tab. 3). V povr.inskih vodah na Danskem so koncentracije lasalocida, monenzina, salinomicina in narazina dolo~ali BAK in sodelavci (2013). Analize so pokazale, da so koncentracije pod mejo detekcije, kar pomeni Tabela 3. Predvidene okoljske koncentracije kokcidiostatikov v tleh, podzemni vodi, povr.inski vodi in sedimentu (HANSEN et al., 2012). Table 3. Predicted environmental concentrations of coccidiostats in soil, surface water, groundwater and sediment (HANSEN et al., 2012). PEC* Tla Površinska Podzemna Sediment (mg/kg) voda  (µg/l) voda (µg/l) (mg/kg) Soil   Surface  water Groundwater Sediment (mg/kg) (µg/l) (µg/l)   (mg/kg)         Monenzin   Monensin 0,65 28 280 0,067 Salinomicin Salinomycin 0,364 16 157 0,038 Narazin Narasin 0,364 16 157 0,038 Lasalocid Lasalocid 0,65 5 50 0,07 *  PEC  -­-predvidena  okoljska  koncentracija  /predicted          environmental concentrations da so koncentracije kokcidiostatikov v vodi nizke. Iz rezultatov EFSA .tudij lahko razberemo, da so v povr.inskih vodah pri~akovane nižje koncentracije spojin kot v podzemnih vodah, kar je lahko posledica fotodegradacije, termi~ne razgradnje ter redoks pogojev v vodonosniku. Razmerje koncentracij je odvisno od vsakega posameznega kokcidiostatika in njegovih fizikalno-kemi~nih lastnosti. Glede na podane predpostavke v podzemni vodi lahko pri~akujemo najvi.je koncentracije monenzina in salinomicina. Po razpoložljivih podatkih se v najmanj.ih koncentracijah predvidoma pojavljata dekokvinat in robenidin (tab. 1). Problematika kokcidiostatikov in strupenost Navzkrižna odpornost pri kokcidiostatikih se kaže v tem, da odpornost proti enemu kokcidiostatiku povzro~i odpornost proti vsem drugim kokcidiostatikom iz iste skupine. Pri perutnini je možnosti za razvoj odpornosti proti kokcidiostatikom veliko, saj ti delujejo v poznem ciklu razvoja bolezni. Kokcidiostatiki prav tako ne »iztrebijo« bolezni do konca, kar .e dodatno pove~uje možnost odpornosti pri živali, ki je že »prebolela« bolezen (ABBAS et al., 2011). Razvoj in stopnja rezistence je odvisna tudi od fizikalno-kemijskih lastnosti kokcidiostatika. Za nekatere je zna~ilen po~asen razvoj rezistence, medtem ko se na diklazuril rezistenca zelo hitro pojavi. Navzkrižna odpornost je zna~ilna za ionoforne antibiotike (INTERNET 4). Visoko stopnjo navzkrižne odpornosti so raziskave potrdile med maduramicinom, monenzinom, salinomicinom, narazinom in lasalocidom. Za prepre~itev navzkrižne odpornosti je zato dobro uporabljati tudi druga antikokcidialna sredstva, ki imajo razli~ne mehanizme delovanja (ABBAS et al., 2011). Raziskave o strupenosti in kopi~enju kok­ cidiostatikov v organizmih so malo.tevilne. Ve~ina jih je narejenih za talne in vodne organizme. Za talne organizme je dolo~ena koncentracija monenzina, salinomicina, nar­ azina in lasalocida, pri kateri umre 50 % organizmov (LC50 – median lethal concentration) med 1,3 mg/kg in 71,8 mg/kg, odvisno od vrste kokcidiostatika in vrste organizma (tab. 4). Za vodne organizme kot so alge, raki in ribe pa je LC50 med 1,14 mg/l – 2,5 mg/l. V splo.nem so alge najbolj ob~utljive in raki najmanj (HANSEN et al., 2009). Koncentracija, pri kateri se pokaže u~inek na 50 % organizmov (EC50 – median effect concentration), je nižja od LC(tab. 4). LCza 50 50 vpliv monenzina na preživetje deževnikov so ŽiŽek in sodelavci (2011) dolo~ili na 49,3 mg/kg prsti, kar je nekoliko manj, kot poro~ajo HANSEN in sodelavci (2009). EC50 za razmnoževanje deževnikov je bil 12,7 mg/kg prsti. Porazdelitveni koeficient oktanol/voda (Kow) je povezan z hidrofobnostjo in posredno z mobilnostjo spojin v vodnem okolju (tab. 2). Anja KOROŠA, Suzana ŽIŽEK & Nina MALI ^e je log Kow ve~ji od 4, se spojina lahko kopi~i v organizmu, ~e pa ima Kow nižje vrednosti, je spojina mobilna v vodnem okolju (STUART et al., 2012). Glede na zna~ilnosti log Kow in razpolovnega ~asa posameznih kokcidiostatikov lahko sklepamo na njihovo kopi~enje v telesu oz. bioakumulacijo posameznega kokcidiostatika. Potencialna bioakumulacija obstaja za dekokvinat, ki je zelo lipofilen (se topi v ma.~obi), diklazuril, maduramicin, monenzin, narazin in salinomicin. Lasalocid, robenidin in semduramicin pa imajo zelo nizko potencialno stopnjo bioakumulacije (log Kow manj.i od 3). Rezultati .tudij koncentracij kokcidiostatikov v surovi zelenjavi kažejo, da se del kokcidiostatika lahko prenese tudi v rastline in njihove plodove (EFSA, 2012). Ocena potencialnega vnosa kokcidiostatikov v okolje - primer Dravskega polja Za primer ocene potencialnega vnosa kokcidiostatikov v okolje smo izbrali prodni vodonosnik Dravskega polja, na katerem so izrazito kmetijska obmo~ja. Prepustnost vodonosnika se giblje med 10-2 in 10-4 m/s, v povpre~ju 4*10-3 m/s. Temu primerna je hitrost toka, ki v popre~ju zna.a 6,2 m/dan (FEGU{, 2006). Na obmo~ju Dravskega polja je visoko razvita perutninska živilsko predelovalna industrija. Perutninski gnoj aplicirajo na kmetijskih povr.inah. Iz zbranih podatkov lokacij pi.~an~jih farm in njihovih pripadajo~ih kmetijskih povr.in, .tevila glav pi.~ancev in koli~in gnoja smo dolo~ili potencialen vnos kokcidiostatika monenzina na njivske povr.ine. Monenzin smo izbrali kot enega izmed najbolj raz.irjenih kokcidiostatikov v Sloveniji, za katerega obstaja verjetnost, da se pojavi tudi v podzemni vodi. Predvidene koncentracije monenzina iz pi.~an~jega gnoja v okolju smo dolo~ili na podlagi podatkov .tevila pi.~ancev na Dravskem polju in dostopnih podatkov povr.in GERK enot posameznega kmetijskega gospodarstva (grafi~na enota rabe kmetijskega gospodarstva v okviru posameznega kmetijskega gospodarstva – kmetije) (MKO, 2013). Podatki o .tevilu pi.~ancev na posameznem kmetijskem gospodarstvu se sistemati~no ne vodijo, zato je njihovo .tevilo zelo težko dolo~iti. Za dolo~itev .tevila smo si pomagali s podatki s spleta, kjer smo pridobili podatke za nekatere farme (MIN. ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, 2011; MIN. ZA OBRAMBO, 2013). Ker podatki niso usklajeni na isto leto, smo predpostavili, da se .tevilo živali skozi leta ne spreminja. Povr.ina na.ega celotnega raziskovalnega obmo~ja na Dravskem polju meri 270,2 km2 (sl. 1). Njivskih povr.in je 125,59 km2 (46,48 % celotnega obmo~ja), od tega jih GERK enotam pripada 113,33 km2 (41,95 % celotnega obmo~ja). V lasti izbranih kmetijskih gospodarstev oz. pi.~an~jih Tabela 4. Predvidene mejne koncentracije kokcidiostatikov za testne organizme v okolju (HANSEN et al., 2012; ŽiŽek et al., 2011). Table 4. Median lethal and effect concentrations of coccidiostats for test organisms in environment (HANSEN et al., 2012; ŽiŽek et al., 2011). Testni  organizmi  v tleh Koncentracija vpliva na organizme*  (mg/kg) Testni  organizmi  v  vodi Koncentracija vpliva na organizme*  (mg/l) Test organism in the soil Effect  concentration Test organism in the aquatic environment Effect  concentration Monenzin   Monensin Salinomicin Salinomycin Narazin Narasin Lasalocid Lasalocid Folsomia  fimetaria    (springtail)                                          Enchytraeus  crypticus  (crv/enchytraeid)                                Eisenia  foetida  andrei (deževnik/earthworm) Raphanus  sativus  (redkev/radish)                                                      Talni  mikroorganizmi  / Soil  micro-­-organisms Raphanus  sativus  (redkev/radish)                                                      Eisenia  foetida  andrei (deževnik/earthworm) Talni  mikroorganizmi  / Soil  micro-­-organisms Raphanus  sativus  (redkev/radish)                                                      Eisenia  foetida  andrei (deževnik/earthworm) Talni  mikroorganizmi  / Soil  micro-­-organisms Lolium  perenne  (trava/perennial  ryegrass)                    Eisenia  foetida  andrei (deževnik/earthworm) Talni  mikroorganizmi  / Soil  micro-­-organisms EC 50  591  [254  -­-927](reprodukcija/reproduction) Lemna  gibba  (makrofiti, plavajoci/macrophyte, EC 50  356  [95  -­-617] (reprodukcija/reproduction) Myriophyllum spicatum (makrofiti, neplavajoci / LC 50  49,3  -­-56  (smrtnost/mortality) Daphnia  magna  (raki/crustacean)                                                          LC 50  9,8  (pojavljanje/emergence) Oncorhynchus mykiss (ribe/fish) NOEC >  5 (dihanje, nitrifikacija/respiration, nitrification) Selenastrum subspicatus (alge/algae) Pseudokirchneriella  subcapitata (alge/algae) LC 50  1,3  (rast/growth rate) Selenastrum subspicatus (alge/algae) LC 50  71  (smrtnost/mortality) Daphnia  magna  (raki/crustacean)                                                          NOEC > 2,3  (dihanje, nitrifikacija/respiration, nitrification) Oncorhynchus mykiss (ribe/fish) LC 50  5,07 (pojavljanje/emergence) Selenastrum subspicatus (alge/algae) LC 50  46,4 (smrtnost/mortality) Daphnia  magna  (raki/crustacean)                                                          NOEC > 17,4 (dihanje, nitrifikacija/respiration, nitrification) Oncorhynchus mykiss (ribe/fish) EC 50  87,8 (pojavljanje/emergence) Selenastrum subspicatus (alge/algae) LC 50  71,8 (smrtnost/mortality) Daphnia  magna  (raki/crustacean)                                                          NOEC >5  (dihanje,nitrifikacija/respiration,nitrification) Brachydanio rerio (riba/fish) EC 50  0,998  [0,955  -­-1,042] (rast/growth rate)EC 50  0,197  [0,042  -­-0,353] (rast/growth rate)EC 50  7,29  (negibnost/immobility)LC 50  1,88  (smrtnost/mortality)EC 50  0,98  (rast/growth rate)-­-4,3  (biomasa/biomass)EC 50  3,41  (rast/growthrate)-­-1,73  (biomasa/biomass) EC 50  3,01  (rast/growthrate)-­-2,09  (biomasa/biomass)EC 50  13,3  (negibnost/immobility)LC 50  1,14 (smrtnost/mortality) EC 50  2,91  (rast/growthrate)-­-0,77  (biomasa/biomass)EC 50  20,6  (negibnost/immobility)LC 50  2,23  (smrtnost/mortality) EC 50  3,1  (rast/growthrate)-­-2,0  (biomasa/biomass)EC 50  5,4  (negibnost/immobility)LC 50  2,5  (smrtnost/mortality) *  EC50  -­-  koncentracija,  ki  ima  ucinek  na  50%  organizmov  /the  concentration  which  has  an  effect  on  50%  ofthe  organisms    LC50  -­-koncentracija,  pri  kateri  umre  50%  organizmov  /the  concentration  at  which  50%  ofthe  organisms  dies    NOEC  -­-koncentracija  brez  opaznega  ucinka  na  organizme  /no  observed  effect  concentrations Anja KOROŠA, Suzana ŽIŽEK & Nina MALI Sl. 1. Raziskovalno obmo~je; GIS analiza rabe prostora in uporabe pi.~an~jega gnoja ter lokacije pi.~an~jih farm. Fig. 1. Research area; GIS analysis of land use and use of chicken manure, and chicken farm locations. farm je 8,88 km2 njivskih povr.in, kar je 3,3 % celotnega obmo~ja. Podatke o GERK enotah na na.em obmo~ju smo pridobili na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, Službi za register kmetijskih gospodarstev. Za tista gospodarstva, ki imajo vsaj eno GERK enoto na na.em obmo~ju, smo pridobili KMG MID .tevilko (identifikacijska .tevilka kmetijskega gospodarstva), vse njihove pripadajo~e G MID .tevilke (v primeru, ko je gospodarstev (lokacij) ene kmetije ve~, imajo drugo in naslednja gospodarstva razli~ne G MID .t.) in vse GERK enote, ki pripadajo kmetijskemu gospodarstvu, tudi ~e ne ležijo na na.em obmo~ju. Z oceno obremenitve teh povr.in smo izra~unali predvideno okoljsko koncentracijo monenzina glede na koli~ino porabljene krme na kmetiji in povr.ine, ki jim pripadajo (sl. 1). Pri oceni nismo upo.tevali razdalje od kmetije do obdelovalnih povr.in, ampak je monenzin porazdeljen na vse GERK enote enako, ne glede na oddaljenost od kmetije. Za izra~un ocene koncentracij smo izbrali tudi obmo~ja, ki so izven na.ega obmo~ja, kar skupaj nanese 28,11 km2. Za oceno najvi.jih predvidenih okoljskih koncentracij monenzina na Dravskem polju smo kot najslab.i scenarij upo.tevali, da so vsi pi.~anci na Dravskem polju pitovni pi.~anci, ki dosežejo starost 45 dni in da tekom svojega življenja dobijo krmo s koncentracijo monenzina 125 mg v kg krme. Glede na pravilnik pi.~anci dobivajo v krmi monenzin do 1 dneva pred zakolom (MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN PROSTOR, 2012). Pri na.ih izra~unih smo predpostavili, da se vnos kokcidiostatikov ne spreminja in da vseh 45 dni h krmi dodajajo monenzin. Na obmo~ju Dravskega polja, v sedmih ve~jih farmah (sl. 1), je skupaj 815.336 pi.~ancev (MIN. ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, 2011; MIN. ZA OBRAMBO, 2013), ki so po predpostavki rejeni v petih serijah, kar pomeni 163067,2 pi.~ancev v eni seriji. Po podatkih Univerze Ohio en pi.~anec pridela od 136,01 do 158,75 g gnoja na dan (NABER & BERMUDEZ, 1990), kar je odvisno od pasme pi.~anca in njegove starosti. V povpre~ju pa na dan zaužije od 117,934 g do 136,07 g krme (NABER & BERMUDEZ, 1990). Skupaj tako ena serija brojlerjev v svojem življenju porabi povpre~no 931,9 ton krme, v kateri je 116,5 kg monenzina (en pi.~anec v svojem življenju povpre~no zaužije 714,4 mg monenzina) in izlo~i 110,66 kg monenzina, ~e predpostavimo, da se izlo~i 95 % zaužitega monenzina (EFSA, 2005). Ob predpostavki, da se ves pridelan gnoj s farm na obmo~ju Dravskega polja aplicira na njihove GERK enote dobimo povpre~no koncentracijo monenzina v tleh po ena~bi: C = m/V = m/m(1) monsoil V= A· DEPTH(2) field m = V· RHO(3) soilsoil kjer je mmon masa izlo~enega monenzina v gnoju (553,34 kg); msoil predstavlja maso tal; V je volumen prsti na katero se aplicira gnoj; A predstavlja povr.ino 28,11 km2; DEPTHje standardna field globina me.anja prsti in gnoja (0,2 m); RHOsoil je specifi~na gostota tal oz. prsti, ki je zna~ilna za obmo~je Dravskega polja (1500 kg/m3 – poljska tla) (URBANC et al., 2013; OGOREVC, 2008). Glede na razpoložljive podatke smo upo.tevali tudi razli~ne dobe staranja gnoja. V primeru, da se pi.~an~ji gnoj ne skladi.~i in se takoj aplicira, je bil upo.tevan izlo~en monenzin brez degradacije – Scenarij 1. V primeru 3 mese~nega staranja pa smo upo.tevali 50 % degradacijo monenzina (ŽiŽek et al., 2011) – Scenarij 2. Pri izra~unu obeh scenarijev smo predpostavili, da se celotna enoletna koli~ina gnoja aplicira na njivske povr.ine enkrat in ne ve~krat letno, kot je navada. Izra~unana povpre~na koncentracija monenzina v tleh Dravskega polja zna.a 0,53 mg/kg – Scenarij 1. V primeru, da upo.tevamo 50 % degradacijo monenzina pa 0,27 mg/kg – Scenarij 2. V zgornjem izra~unu smo predvideli, da lahko kmetje ves pridobljeni gnoj iz pi.~an~jih farm porabijo na svojih povr.inah. Vendar pa je koli~ina uporabljenega gnoja zakonodajno omejena glede na vnos du.ika v tla. Upo.tevati moramo namre~ Evropsko nitratno direktivo (91/676/EEC), ki za ranljiva obmo~ja (zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je celotno obmo~je Republike Slovenije opredeljeno kot ranljivo obmo~je) omejuje letni vnos du.ika iz živinskih gnojil na najve~ 170 kg N/ha kmetijskih zemlji.~ v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva. Celotna masa du.ika, ki ga v pi.~an~jih farmah na Dravskem polju pridobijo v enem letu, zna.a 824 t (svež pi.~an~ji gnoj v povpre~ju vsebuje 18,8 g/kg du.ika), kar je prera~unano na povr.ino obdelovalnih zemlji.~ letno 293 kg N/ha. Mejna vrednosti du.ika v tleh je na ta na~in presežena, zato moramo pri na.em izra~unu predvidenih okoljskih koncentracij monenzina v tleh upo.tevati tudi dolo~ila nitratne direktive. PEC monenzina v tleh smo tako izra~unali po formuli (EFSA, 2005): PECsoil = (PECmanure · Q)/(RHO· CONV· DEPTHfield) (4) soil area field kjer je PECsoil predvidena koncentracija monenzina v tleh (mg/kg); PEC je manure koncentracija monenzina, izražena glede na vsebnost du.ika v gnoju (mg/kg); Q je mejna vrednost du.ika (170 kg/ha na leto); RHOsoil je specifi~na gostota tal oz. prsti, ki je zna~ilna za obmo~je Dravskega polja (1500 kg/m3 – obdelana pe.~ena ilovica in peski); CONVpredstavlja area field pretvorbeni faktor (10000 m2/ha); DEPTHje field standardna globina me.anja prsti in gnoja (0,2 m). Z uporabo pi.~an~jega gnoja brez predhodnega staranja gnoja in z upo.tevanjem najvi.jih koncentracij monenzina v gnoju (101,7 mg/kg), povpre~ne koncentracije du.ika v svežem gnoju (18,8 g/kg) (ŽiŽek et al., 2011) in mejne vrednosti Tabela 5. Primerjava predvidenih okoljskih koncentracij monenzina v tleh in podzemni vodi. Table 5. A comperison of predicted environmental concentrations of monensin in soil and groundwater. DRAVSKO POLJE HANSEN ET AL. (2009) EFSA (2004A) (Izracun po enacbi 1 / (Izracun po enacbi 4 / Calculated byequation 1) Calculated byequation 4) PECsoil* 0,53 mg/kg 0,30 mg/kg 0,65 mg/kg 0,59 mg/kg (monenzin/monensin) PECgroundwater** 80,4 µg/l 280 µg/l 112 µg/l (monenzin/monensin) / *PECsoil -predvidena okoljska koncentracija vtleh/predicted environmental concentrationinsoil **PECgroundwater -predvidena okoljska koncentracija vpodzemni vodi/predicted environmental concentration in groundwater Anja KOROŠA, Suzana ŽIŽEK & Nina MALI du.ika (170 kg/ha na leto) lahko pri~akujemo, da na obmo~ju Dravskega polja koncentracije monenzina v tleh dosežejo do 0,30 mg/kg (PECsoil). V primeru 3 mese~nega staranja gnoja, kjer smo upo.tevali 50 % degradacijo monenzina (ŽiŽek et al., 2011) – Scenarij 2, so najvi.je izra~unane koncentracije monenzina v gnoju 50,9 mg/kg. Glede na manj.i PECje v manure tem primeru PECsoil za monenzin v tleh 0,15 mg/kg. ^e izra~unane predvidene okoljske koncen­tracije primerjamo z drugimi raziskavami (tab. 5), vidimo, da je PECsoil v najslab.em primeru in ob upo.tevanju dolo~il Nitratne direktive na obmo~ju Dravskega polja za polovico manj.i kot so poro~ali drugi raziskovalci (EFSA, 2004A; HANSEN et al., 2009). Brez upo.tevanja Nitratne direktive so vrednosti primerljive s tistimi, ki jih navajajo drugi avtorji. Za dolo~itev potencialnih okoljskih kon­centracij monenzina v podzemni vodi moramo upo.tevati gostoto prsti, delež zraka, delcev in vode v prsti, delež organske snovi, temperaturo ter parni tlak in molsko maso snovi in njeno topnost v vodi. Za dolo~itev potencialnih okoljskih kon­centracij monenzina v podzemni smo upo.tevali parametre po formuli (EFSA, 2005): PEC= (PEC· RHO)/(K· 1000) (5) groundwater soil soilsoil-water K= F· K+ F+ F·RHO·(Kp)/(1000) (6) soil-water air-soil air-water water-soil solid-soil solid soil Kp= Foc· Koc (7) soil soil K= (VP·MOLW)/(SOL·R·TEMP) (8) air-water Pri izra~unu smo upo.tevali tipi~ne vrednos-ti parametrov za karakterizacijo okolja (EFSA, 2005). F(0,2 m3/m3) predstavlja frakcijo zra- air-soil ka v tleh, F(0,2 m3/m3) frakcijo vode v tleh water-soil in F(0,6 m3/m3) predstavlja frakcijo trdnih solid-soil delcev v tleh, Focsoil (0,02 kg/kg) frakcijo organ-skega ogljika v tleh, Koc za monenzin je 180; RHOpredstavlja gostoto trdnih delcev v tleh solid (2500 kg/m3). Parametri so povzeti po poro~ilu EFSA in predstavljajo splo.en vzorec tal (EFSA, 2005). Kje koeficient porazdelitve zraka air-water in vode v tleh in Kpsoil je koeficient porazdelitve trdnih snovi in vode v tleh. Kpsoil je produkt med masnim deležem organskega ogljika v tleh in Koc monenzina (tab. 2). Kje dolo~en glede na air-water parametre: VP parni tlak (4,27*10-18 mPa) (INTER­NET 5); MOLW predstavlja molsko maso (693,8 g/ mol) (EFSA, 2005); SOL je parameter za topnost v vodi (8,78 mg/l) (EFSA, 2005); R predstavlja plin­sko konstanto (8,314 Pa m3/mol K); TEMP je tem­peratura (285 K) (EFSA, 2005). Glede na podatke smo dolo~ili potencialne okoljske koncentracije v podzemni vodi (PEC), ki lahko dosežejo groundwater do 80,4 µg/l. V primeru, da upo.tevamo 50 % de­gradacijo monenzina, so potencialne okoljske kon­centracije v podzemni vodi do 40,2 µg/l. ^e primer-jamo dobljene rezultate z rezultati drugih .tudij, so na.e predvidene koncentracije tako kot v tleh tudi v podzemni vodi primerljive z drugimi razis­ kavami (tab. 5). Za pojavljanje kokcidiostatikov v podzemni vodi so pomembni tudi razpolovni ~asi posameznega kokcidiostatika, vpliv fotolize, degradacija v tleh in podzemni vodi, in njihove kemijske lastnosti. Za natan~no dolo~itev kon­centracij monenzina v podzemnih vodah so zato potrebne nadaljnje raziskave in meritve. Zaklju~ki Trenutno je uporaba kokcidiostatikov za nadzor kokcidioze pri reji pi.~ancev nujno potrebna. Njihova uporaba prispeva k za.~iti zdravstvenega varstva in dobrega po~utja živali. V primeru neuporabe kokcidiostatikov bi bila reja zelo gospodarsko prizadeta, potro.nikom pa bi lahko bil celo onemogo~en dostop do perutninskega mesa, proizvedenega v skladu z varnostnimi standardi. Prisotnost in koncentracije kokcidiostatikov v okolju so .e velika neznanka. Z analizo uporabe kokcidiostatikov od krme pa do gnojenja na kmetijskih povr.inah smo posku.ali oceniti koli~ine vnosa kokcidiostatika monenzina v kmetijstvu in s tem možnost pojavljanja v okolju. Monenzin je eden najbolj raz.irjenih kokcidiostatikov, katerega prisotnost lahko pri~akujemo tudi v podzemni vodi. Za obmo~je Dravskega polja smo ocenili potencialne okoljske koncentracije monenzina v tleh na podlagi podatkov prisotnih pi.~an~jih farm in pripadajo~ih njivskih povr.in. Zaklju~imo lahko, da je potencialna okoljska koncentracija na obmo~ju 3,3 % Dravskega polja v najslab.em primeru do 0,30 mg/kg prsti. ^e upo.tevamo 50 % degradacije pri staranem gnoju pa je PECsoil do 0,15 mg/kg. V Sloveniji raziskave onesnaženosti podzemne vode s kokcidiostatiki .e niso bile opravljene. Razvoj analiznih metod, s katerimi bo mogo~e dolo~ati kokcidiostatike v podzemnih vodah v zelo nizkih koncentracijah, bo omogo~il ugotavljanje njihove prisotnosti, razgradnje in transportnih poti. Zahvala Raziskava je bila narejena v okviru podiplomskega .tudija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev po pogodbi .t. 630-12/2012 ter raziskovalnega programa Podzemne vode in geokemija (P1-0020), ki ju financira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Literatura in viri ABBAS, R.Z., IQBAL, Z., BLAKE, D., KHAN, M.N. & SALEEMI, M.K. 2011: Anticoccidial drug resistance in flow coccidia: the state of play revisited. Worlds Poultry Science Journal, 67: 337-3500, doi: 10.1017/S004393391100033x BAK, S.A., HANSEN, M., KROGH, K.A., BRANDT, A., HALLING-SORENSEN, B. & BJORKLUND, E. 2013: Development and validation of an SPE methodology combined with LC-MS/MS for the determination of four ionophores in aqueous environmental matrices. International Journal of Environmental Analytical Chemistry, 93/14, doi:10.1080/03067319.2013.763250. BARTELT-HUNT, S., SNOW, D. D., DAMON-POWELL, T. & MIESBACH, D. 2011: Occurrence of steroid hor­mones and antibiotics in shallow groundwater impacted by livestock waste control facilities. Journal of Contaminant Hydrology, 123/3: 94– 103, doi:10.1016/j.jconhyd.2010.12.010. BEDRNIK, P. 2004: Control of Poultry Coccidiosis in the 21st Century. Praxis veterinaria, 52: 49–54. BOHN, P., BAK, S.A., BJORKLUND, E., KROGH, K.A. & HANSEN, M. 2013: Abiotic degradation of antibiotic ionophores. Environmental Pollution 182: 177–183, doi:10.1016/j.envpol.2013.06.040. BOXALL, A. B., FOGG, L. A., KAY, P., BLACKWEL, P. A., PEMBERTON, E. J. & CROXFORD, A. 2003: Prioritisation of veterinary medicines in the UK environment. Toxicol. Lett., 142: 207–218, doi:10.1016/S0378-4274(03)00067-5. BROEKAERT, N., DAESELEIRE, E., DELEZIE, E., VANDECASTEELE, B., DE BEER, T. & VAN POUCKE, C. 2012: Can the use of coccidiostats in poultry breeding lead to residues in vegetables?: an experimental study. Journal of Agricultural and food chemistry, 60: 12411–12418, doi:10.1021/jf304149d SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI 1991: Direktiva sveta z dne 12.12.1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (91/676/EGS). UL L 375, 31.12.1991, 68–77. DORNE, J. L. C. M., FERNÁNDEZ-CRUZ M. L. & BERTELSEN, U. 2011: Risk assessment of coccidiostatics during feed cross-contamination: Animal and human helth aspects, Toxicol. Appl. Pharmacol., 270/3: 196–208, doi:10.1016/j.taap.2010.12.014. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2003A: Opinion of the Scientific Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed on a Request from the Commission on the re-evaluatin of coccidiostat Stenorol in accordance with article 9G. The EFSA Journal, 8: 1–45. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2003B: Opinion of the Scientific Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed on a request from the Commission on the coccidiostat DECCOX in accordance with article 9G of Council Directive 70/524/EEC. The EFSA Journal, 17: 1–40. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2004A: Opinion of the Scientific Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed on the request of the Commission on the reevaluation of coccidiostat Elancoban in accordance with article 9G of Council Directive 70/524/EEC. The EFSA Journal, 42: 1–61. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2004B: Opinion of the Scientific Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed on a request from the Commission on the re-evaluation of coccidiostat Sacox® 120 microGranulate in accordance with article 9G of Council Directive 70/524/EEC. The EFSA Journal, 76: 1–49. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2004C: Opinion of the Scientific Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed on a request from the Commission on the re-evaluation of efficacy and safety of the coccidiostat Monteban® G100 in accordance with article 9G of Council Directive 70/524/ EEC.The EFSA Journal, 90: 1–44. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2004D: Opinion of the Scientific Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed on the reevaluation of coccidiostat Avatec in accordance with article 9G of Council Directive 70/524/EEC. The EFSA Journal, 53: 1–44. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2005: Opinion of the Scientific Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed on a request from the European Commission on the evaluation of the coccidiostat COXIDIN® (Monensin Sodium).The EFSA Journal, 283: 1–53. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2006: Opinion of the Scientific Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed on the safety and efficacy of the coccidiostat Elancoban® (monensin sodium) as a feed additive for calves for rearing and cattle for fattening in accordance with Regulation (EC) No 1831/2003. The EFSA Journal, 387: 1–33. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2007A: Safety of Kokcisan 120G as a feed additive for chickens for fattening 1Updated Scientific Opinion of the Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed. The EFSA Journal, 547: 1–10. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2007B: Cross-contamination of non-target feeding-stuffs by lasalocid authorised for use as a feed additive1 Scientific Opinion of the Panel on Contaminants in the Food Chain (Question N° EFSA-Q-2005-220B). The EFSA Journal, 553: 1–46. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2008A: Cross-contamination of non-target feeding-stuffs by salinomycin authorised for use as a feed additive, Scientific Opinion of the Panel on Contaminants in the Food Chain Question N° EFSA-Q-2005-220C. The EFSA Journal, 591: 1–38. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2008B: Cross-contamination of non-target feeding-stuffs by maduramicin authorised for use as a feed additive, Scientific opinion of the Panel on Contaminants in the Food Chain Question N° EFSA-Q-2005-220F. The EFSA Journal, 594: 1–30. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2008C: Cross-contamination of non-target feeding-stuffs by semduramicin authorised for use as a feed additive, Scientific opinion of the Panel Anja KOROŠA, Suzana ŽIŽEK & Nina MALI on Contaminants in the Food Chain Question N° EFSA-Q-2005-220E. The EFSA Journal, 593: 1–27. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2010A: Scientific Opinion on the modification of authorisation of the feed additive Monteban® G100 (narasin) for chickens for fattening. The EFSA Journal, 9/3: 1549–1559. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2010B: Scientific Opinion on safety and efficacy of Cycostat® 66G (robenidine hydrochloride) for rabbits for breeding and fattening. The EFSA Journal, 9/3: 2102–2134. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2010C: Scientific Opinion on the safety and efficacy of Avatec® 150G (lasalocid A sodium) for turkeys, EFSA Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed (FEEDAP). The EFSA Journal, 8/4: 1575–1600. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2011A: Scientific Opinion on the safety and efficacy of Maxiban® G160 (narasin and nicarbazin) for chickens for fattening. The EFSA Journal, 8/4: 1574–1619. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2011B: Scientific Opinion on the safety and efficacy of Coxidin® (monensin sodium) as a feed additive for chickens reared for laying, EFSA Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed (FEEDAP). The EFSA Journal, 9/12: 2442–2457. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2011C: Scientific Opinion on safety and efficacy of Cygro® 10G (maduramicin ammonium ) for chickens for fattening, EFSA Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed (FEEDAP). The EFSA Journal, 9/1: 1952–1997. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2011D: Scientific Opinion on safety and efficacy of Cycostat® 66G (robenidine hydrochloride) for rabbits for breeding and fattening, EFSA Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed (FEEDAP). The EFSA Journal, 9/3: 2102–2134. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2012: Experimental study: uptake of coccidiostats in vegetables. Supporting Publications:93 p. EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (EFSA) 2013: Scientific Opinion on the safety and efficacy of diclazuril (Clinacox® 0.5 %) as feed additive for chickens reared for laying, EFSA Panel on Additives and Products or Substances used in Animal Feed (FEEDAP). The EFSA Journal, 11/3: 3106–3121. EUROPEAN MEDICINES AGENCY (EMA) 2004: Lasalocid sodium: Summary report - Committee for Veterinary Medicinal Products. Internet: http://www.ema.europa.eu/docs/en_ GB/document_library/Maximum_Residue_ Limits_-_Report/2009/11/WC500014596.pdf EVROPSKA KOMISIJA 2005: Uredba komisije (ES) 378/2005 z dne 4. Marca 2005 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) .t. 1831/2003 o dolžnostih in nalogah referen~nega labo­ ratorija Skupnosti, ki zadevajo vloge za iz­ dajo dovoljenj za krmne dodatke. Uradni list Evropske unije L 59/8, 5.3.2005. EVROPSKI PARLAMENT IN SVET 2000: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o dolo~itvi okvira za ukrepe Skupnosti na podro~ju vodne politike. UL L 327, 22.12.2000, 1–73. EVROPSKI PARLAMENT IN SVET 2003: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali. Uradni list Evropske unije L 268/29, 18.10.2003, 238–252. EVROPSKI PARLAMENT IN SVET. 2004: Uredba (ES) .t. 882/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in za.~ito živali. Uradni list Evropske unije L 191/1, 30.4.2004, 200–251. EVROPSKI PARLAMENT IN SVET 2006: Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslab.anjem. UL L 372, 27.12.2006, 19–31. FEGU{, B. 2006: Vpliv to~kovnih virov onesnaženja na podzemno vodo s primerom na Dravskem polju. Diplomsko delo, Naravoslovnotehni.ka fakulteta. Ljubljana:184 p. HANSEN, M., KROGH, K.A., BJORKLUND, E., BRANDT, A., HALLING-SORENSEN, B. 2009: Environmental risk assessment of ionophores. Trends in Analytical Chemistry, 28/5: 534–542, doi:10.1016/j.trac.2009.02.015. KOMISIJA EVROPSKI SKUPNOSTI 2008: Poro~ilo komisije svetu in evropskemu parlamentu o uporabi kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi kot krmnih dodatkov. Internet:http://ec.europa.eu/food/food/ animalnutrition/feedadditives/docs/Report-Coccs-233-2008-SL.pdf. KOOLS, S. A., BOXALL, A.B., MOLTMANN, J. F., BRYNING, G., KOSCHORRECK, J. & KNACKER, T. 2008: A ranking of European veterinary medicines based on environmental risks. Integr. Environ. Assess. Manage., 4/4: 399– 408, doi:10.1897/IEAM_2008-002.1. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 2011: Register obratov rej koko.i nesnic. 2011. Internet: http://www.vurs.gov.si/fileadmin/ vurs.gov.si/pageuploads/PDF/registri/ seznami/REG-nesnice-2011_12_32.pdf MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE (MKO) 2013: Grafi~ni podatki raba tal za celo Slovenijo. Internet: http://rkg.gov.si/GERK/. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN PROSTOR 2012: Seznam I, Kokcidiostatiki in druge zdravilne snovi. Internet: http://www.mko.gov.si/fileadmin/ mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Varna_in_ kakovostna_hrana_in_krma/SEZNAM_I_in_ II_11102012.pdf MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, UPRAVA RS ZA ZA{~ITO IN RE{EVANJE, IZPOSTAVA PTUJ 2013: Ocena ogroženosti ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali za regijo Podravje. Internet: http://www.sos112.si/db/priloga/izpostava/ p16712.pdf NABER, E. C. & BERMUDEZ, A. J. 1990. Poultry Manure Management and utilization problems and opportunities. Bulletin 804, Department of Animal Sciences, The Ohio State University. Internet: http://ohioline.osu.edu/b804/index. html. OGOREVC, B. 2008: Vpliv vode v tleh na tok geogenega CO2 iz tal v atmosfero. Univerza v Ljubljani, Biotehni.ka fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana: 5 p. OPPEL,J.,BROLL,G.,LÖFFLER,D.,MELLER,M.,RÖMBKE, J. & TERNES, T. 2004: Leaching behaviour of pharmaceuticals in soil-testing-systems: a part of an environmental risk assessment for groundwater protection. Science of the Total Environment, 328/1–3: 265-273, doi:10.1016/j. scitotenv.2004.02.004. SARMAH, A. K., MEYER, M. T. & BOXALL, A. B. A. 2006: A global perspective on the use, sales, exposure pathways, occurrence, fate and effects of veterinary antibiotics (VAs) in the environment. Chemosphere, 65/5: 725–759, doi:10.1016/j.chemosphere.2006.03.026. SASSMAN, S. A. & LEE, L. S. 2007: Sorption and degradation in soils of veterinary ionophore antibiotics: monensin and lasalocid. Environmental Toxicology and Chemistry, 26/8: 1614–1621, doi:10.1897/07-073R.1. SCHEYTT, T., MERSMANN, P., LEIDIG, M., PEKDEGER, A. & HEBERER, T. 2004: Transport of Pharmaceutically Active Compounds in Saturated Laboratory Columns. Ground Water, 42/5: 767–773, doi:10.1111/j.1745-6584.2004. tb02730.x. SNYDER, S. A. 2004: Biological and physical attenuation of endocrine disruptors and pharmaceuticals: implications for water reuse. Ground Water Monitoring & Remediation, 24/2: 108–118, doi:10.1111/j.1745-6592.2004. tb00719.x. STUART, M., LAPWORTH, D., CRANE, E. & HART, A. 2012: Review of risk from potential emerging contaminants in UK groundwater. Science of the Total Environment, 416: 1–21, doi:10.1016/j.scitotenv.2011.11.072. TAV~AR-KALCHER, G. & VENGU{T, A. 2006: Kokcidiostatiki v perutninarski proizvodnji = Coccidiostats in poultry production. V: KAPUN, S., ^eH, T. & aMBroŽi~, i. (ur.): Zbornik predavanj 15. posvetovanja o prehrani doma~ih živali: [tudi] Zadrav~evi-Erjav~evi dnevi = Zadravec-Erjavec Days, Radenci, 09. in 10. november 2006. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod, 245–251. URBANC, J., KRIVIC, J., MALI, N., FERJAN STANI~, T., KORO{A, A., ŠRAM, D., MEZGA, K., BIZJAK, M., BOLE, Z., PINTAR, M., UDOV~, A., GLAVAN, M., KACJAN-MAR{I~, N., LOJEN, S., JAM{EK, A., VALENTAR, V., ZADRAVEC, D., PU{ENJAK, M. & KLEMEN~I~-KOSI, S. 2013: Možnosti kmetovanja na vodovarstvenih obmo~jih, Geolo.ki zavod Slovenije, Ljubljana: 28–32. VENGU{T, A. 2008: Problematika izlo~anja kokcidiostatikov v okolje in možnosti navzkrižne kontaminacije v verigi priprave krmnih me.anic – kratko poro~ilo. Internet: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc­ IFW8LF20/ YOSHIDA, N., CASTRO, M. J. L. & FERNANDEZ CIRELLI, A. 2010: Degradation of monensin on soils: influence of organic matter and water content. Chemistry and Ecology 26/1: 27–33, doi:10.1080/02757540903468086. Zidar, P. & ŽiŽek, S. 2012: The impact of coccidiostats monensin and lasalocid on Cd and Pb uptake in the isopod Porcellio scaber. Applied Soil Ecology, 55: 36–43, doi:10.1016/j. apsoil.2012.01.003. ZUEHLKE, S., DUENNBIER, U., HEBERER, T. & FRITZ, B. 2004: Analysis of Endocrine Disrupting Steroids: Investigation of Their Release into the Environment and Their Behavior During Bank Filtration. Ground Water Monitoring & Remediation, 24/2: 78–85, doi:10.1111/j.1745-6592.2004.tb00715.x. ŽiŽek, S., HrŽenJak, r., Tav~ar kalcHer, g., ŠRIMPF, K., ŠEMROV, N. & ZIDAR, P. 2011: Does monesin in chicken manure from poultry farms pose a threat to soil invertebrates? Chemosphere, 83/4: 517–523, doi:10.1016/j. chemosphere.2010.12.058. Internetni viri (dostopni 4. 7. 2013): Internet 1: http://www.tiba.si/clanki/Gnojevga- v-kmetijstvu.html Internet 2:http://www.uni-lj.si/files/ULJ/ userfiles/ulj/studij_na_univerzi/podiplomski_ studij/varstvo_okolja/primoz_Zidar_ predlogteme.pdf Internet 3: https://fortress.wa.gov/ecy/clarc/ FocusSheets/Physical&ChemicalParameters.htm Internet 4: http://www.google.si/url?sa=t&rct= j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CC oQFjAA&url=http%3A%2F%2Ffk.uni-mb. si%2Ffkweb-datoteke%2FMikrobiologija% 2Fantibiotiki.doc&ei=7irVUav9FMjLtQag­ 4CgDA&usg=AFQjCNFiV3T59sPKyyW a6Pjdr-N2byBaVQ&sig2=1xeQeYQrNI_ Jjf7ZeGPU5w&bvm=bv.48705608,d.Yms Internet 5: http://sitem.herts.ac.uk/aeru/ vsdb/1914.htm doi:10.5474/geologija.2014.006 Sources of dissolved ammonia and iron in Borovnica alluvial fan groundwater Ugotavljanje vzrokov za pojavljanje amonija in železa v vodnem viru Borovni.ki vr.aj Janko URBANC1, Janez ŠKARJA2, Jasmina KOŽAR LOGAR3 & Sonja LOJEN3 1Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, SI–1000 Ljubljana; e-mail: janko.urbanc.geo-zs.si 2Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Grablovi~eva ulica 44, SI–1000 Ljubljana; e-mail: janez.skarja.nlzoh.si 3In{titut Jožef Stefan, Jamova 39, SI–1000 Ljubljana; e-mail: jasmina.logar.ijs.si, sonja.lojen.ijs.si Prejeto / Received 6. 6. 2014; Sprejeto / Accepted 4. 7. 2014 Key words: groundwater, aquifer, Borovnica alluvial fan, ammonia, isotopes, oxygen-18, tritium Klju~ne besede: podzemna voda, vodonosnik, Borovni{ki vr{aj, amonij, izotopi, kisik-18, tritij Abstract The article deals with chemical and isotopic properties of Borovnica alluvial fan groundwater. Increased concentrations of ammonium and iron were detected in well VB-3 of the Borovnica alluvial fan pumping station. On the basis of analyses it was found out that increased concentrations of both elements are linked to the hydrogeological conditions in the aquifer area. In the upper part of the Borovnica alluvial fan aquifer, layers of clay prevent the access of oxygen to groundwater. This fact, together with the presence of organic matter in the aquifer, creates reduction conditions causing the mobility of iron and manganese in groundwater and the transformation of nitrogen from nitrate into ammonium form. Water from the lower aquifer contains more dissolved oxygen, and on the basis of tritium presence it can be concluded that the water is old up to 50 years. Wells VB-5 and VB-6 capture water from the lower pleistocene aquifer, while well VB-3 recharges also with water from the upper holocene aquifer. Izvle~ek ^lanek obravnava kemijske ter izotopske zna~ilnosti podzemne vode Borovni{kega vr{aja. V vodnjaku VB-3 ~rpali{~a Borovni{ki vr{aj so bile zaznane povi{ane koncentracije amonija in celokupnega železa. Na osnovi opravljenih analiz je bilo ugotovljeno, da so povi{ane koncentracije obeh merjenih parametrov povezane s hidrogeolo{kimi pogoji na obmo~ju vodonosnika. V zgornjem delu vodonosnika Borovni{kega vr{aja se nahajajo plasti gline, ki prepre~ujejo dostop kisika do podzemne vode. Zaradi tega ob prisotnosti organskih snovi v vodonosniku nastanejo redukcijski pogoji, ki povzro~ajo mobilnost železa in mangana v podzemni vodi ter pretvorbo du{ika iz nitratne v amonijevo obliko. V spodnjem vodonosniku je v vodi ve~ raztopljenega kisika, na osnovi vsebnosti tritija pa sklepamo, da gre za vodo starej{o od 50 let. Vodnjaka VB-5 in VB-6 zajemata vodo iz spodnjega pleistocenskega vodonosnika, medtem ko v vodnjak VB-3 doteka tudi voda iz zgornjega holocenskega vodonosnika. Introduction In 2012, increased concentrations of dissolved an artesian gravel aquifer is located at a depth ammonia were detected in the groundwater of between 12 and 32 m (MENCEJ, 1989; MENCEJ & Borovnica alluvial fan in well VB-3 by the Institute ŠETINA, 2009). Under 3–5 m thick layer of com-of Public Health Ljubljana. To clarify the origin of pacted brown silt and silty clay, the lower aqui-ammonia, samples of groundwater were collected fer with intergranular porosity occurs at depth in December 2012 and in May 2013 and analysed between 52 and 70 m. The base of the fan is a for chemical and isotopic composition. rich Mesozoic karstic – fractured dolomite and limestone aquifer. Study area The Borovnica alluvial fan pumping station is Borovnica alluvial fan is a fan of the Borovni{­located on the plain north of Borovnica (Fig. 2) ~ica stream at the southern edge of Ljubljansko and consists of three wells (VB-3, VB-5 and VB-6, Barje (Fig. 1). Mencej & Šetina, 2009) and supplies water to the The groundwater here occurs in three aquifers. wider area of Borovnica, Vrhnika and Brezovica Under the cover layer consisting of clayey silt, (NA{ ~ASOPIS, 1984). Janko URBANC, Janez ŠKARJA, Jasmina KOŽAR LOGAR & Sonja LOJEN Fig. 1. Hydrogeological map of the Borovnica alluvial fan area. Sl. 1. Hidrogeolo.ka karta obmo~ja Borovni.kega vr.aja. Fig. 2. Drinking water wells in the Borovni.ki vr.aj area. Sl. 2. Vodnjaki ~rpali.~a pitne vode na Borovni.kem vr.aju. Table 1. Chemical parameters describing the carbonate system in the groundwater. Well / date El. conductivity (µS/cm) -HCO3 (mg/l) Ca (mg/l) Mg (mg/l) Ca/Mg (molar) VB-3 19 Dec. 2012 615 390 70 38 1.12 22 May 2013 510 370 68 33 1.25 VB-5 19 Dec. 2012 450 310 53 30 1.07 22 May 2013 440 310 58 30 1.17 VB-6 19 Dec. 2012 450 310 53 30 1.07 Shallow well 22 May 2013 530 390 66 30 1.33 The aquifer is protected by the Decree on wa­ter protection area for the aquifer of Ljubljansko barje and Ljubljana surroundings (Official Ga­zette of R Slovenia, 2007) and is included into the national monitoring network of groundwater in Slovenia (ARSO 2011). Methods Groundwater samples were taken from wells at the capture station Borovnica and from a shallow well at Borovnica alluvial fan equipped with hand-pump. Basic physico-chemical parameters were measured in-situ during pumping and the samples were collected right after the measured parameters (pH, ORP, electrical conductivity) had stabilised. Chemical analyses were performed at the National Laboratory of Health, Environment and Food in Maribor. The stable isotope composition of water oxygen (d18O value) and tritium (3H) concentrations were determined at the Jožef Stefan Institute in Ljubljana. The oxygen isotope composition was determined by isotope ratio mass spectrometry (IsoPrime mass spectrometer with MultiflowBio equilibration unit, VG Instruments, U.K.) after the equilibration of water with CO2 and is expressed as relative d value in ‰, i.e. the difference in parts per mil of the isotopic ratio 18O/16O in the sample from that of the reference material (VSMOW). The 3H concentration was determined using electrolytic enrichment method using a Quantulus 1220 spectrometer. Results are expressed in tritium units (TU), where 1 TU represents 0.118 decompositions per second per litre of water (Bq/l). The measurement uncertainty was between 3 and 20 %, depending upon the measurement conditions, counting time and the activity of the sample; the uncertainty is smaller at higher activities. Results and discussion Physical-chemical analyses of groundwater The results of chemical analyses of water re­flecting the carbonate equilibrium in the ground­water are compiled in Table 1. Compared to VB-5 and VB-6, the water from well VB-3 exhibits higher concentrations of calcium, magnesium and bicarbonate, which is also reflected in higher electrical conductivity of water from this site. This implies that the origin of water at this site could be different than at other wells analyzed. For comparison, a groundwater sample was taken from the shallow well close to the garden houses about 500 m south of the pumping station (Fig. 3). This well captures the water from a depth of about 20 m, therefore the sample has typical characteristics of groundwater from the upper Holocene aquifer of Borovnica alluvial fan, consisting of alternating layers of clay, sand and gravel. Considering the chemical composition of the carbonate system, the water from well VB-3 is much more similar to the water from the shallow Holocene aquifer than to that from wells VB-5 and VB-6, capturing water deeper in the Pleistocene aquifer. The Ca/Mg molar ratio is close to 1 in all three wells, which indicates the prevalence of dolomite over limestone in the recharge area of the aquifer. These results confirm the assumption that the groundwater in the investigated aquifer originates from the southern edge of the Ljubljansko barje, where carbonate rocks prevail. Water from well VB-3 has a higher Ca/ Mg ratio than the other two wells (up to 1.25), which indicates the presence of limestone in the source aquifer, similar to the groundwater from the shallower Holocene aquifer. Janko URBANC, Janez ŠKARJA, Jasmina KOŽAR LOGAR & Sonja LOJEN Fig. 3. Shallow well in the central part of the aquifer. Sl. 3. Plitvi vodnjak ob vrti~kih v osrednjem delu vodonosnika. Table 2 shows the measured physico-chemical Table 3 shows the concentrations of iron, man-parameters in the groundwater. The redox ganese and ammonia in the analysed groundwater. potential (ORP) is expressed in mV versus Ag/ AgCl electrode. Table 3. Concentrations of dissolved iron, manganese and Table 2. pH, ORP and the concentration of dissolved oxygen ammonia (NH4+) in the well water. in the well water Well / date pH ORP (mV) .O. 2(mg/l) VB-3 19 Dec. 2012 7.37 -123 4.9 22 May 2013 7.35 3.87 VB-5 19 Dec. 2012 7.49 112 7.47 22 May 2013 7.44 6.26 VB-6 19 Dec. 2012 7.5 92 6.67 Shallow well 22 May 2013 7.09 1.12 Well / date Iron (mg/l) Manganese (µg/l) Ammonia (mg/l) VB-3 19 Dec. 2012 5.7 130 1.9 22 May 2013 0.24 22 0.17 VB-5 19 Dec. 2012 <0.1 <1 <0.013 22 May 2013 <0.1 <1 <0.013 VB-6 19 Dec. 2012 <0.1 <1 <0.013 Shallow well 22 May 2013 4.5 78 4.4 In well VB-3, reducing conditions prevail (Table 2), which is related to the low concentration of dissolved oxygen; even less oxygen was determined in the shallow groundwater from the Holocene aquifer. In well VB-3 and in the shallow well in the Holocene aquifer, the concentrations of dissolved iron, manganese and ammonia were increased compared to the wells VB-5 and VB-6, which can be explained by lower redox potential and concentration of dissolved oxygen at these sites. In reducing conditions, the solubility of redox sensitive elements, such as Fe and Mn, increases because of their transformation from the insoluble oxidised (Fe3+, Mn4+) ionic species into the reduced ones (Fe2+ and Mn2+). Similar to metals, the dissolved nitrogen transforms from oxidised forms (nitrate) into more reduced N species, such as ammonia. Interpretation of water oxygen isotope composition The oxygen stable isotope composition (d18O value) of water generally reflects the altitude of the recharge area (“altitude effect”), and the distance from the source area of the precipitation (the ocean – “continental effect” (DANSGAARD, 1964). The continental isotope effect is rather negligible in small hydrological basins, therefore the variations in d18O values of precipitation are mostly attributed to the variations in the mean altitude of the catchment area of the water – bearing structure (MEZGA et al., 2014). The results of the isotope analyses are compiled in Table 4. Table 4. Stable isotope composition and tritium activity concentrations of the well water. Well / date d18OVSMOW .‰. Tritium (TU) VB-3 19 Dec. 2012 -8.63 5.01 22 May 2013 4.27 VB-5 19 Dec. 2012 -8.72 1.67 22 May 2013 1.47 VB-6 19 Dec. 2012 -8.70 1.8 Shallow well 22 May 2013 1.36 14 Oct. 2013 2,75 The results of the d18O analyses show that the oxygen isotope composition of water is rather uniform (within the analytical uncertainty of 0.05 ‰). Therefore it can be concluded that the recharge area of all wells is the same. Slightly less negative d18O values determined at site VB-3 could point toward a somehow lower altitude of recharge, close to the Borovni{ki vr{aj area, however, a longer period of observation would be needed to confirm this conclusion. The water from well VB-3 exhibits 3H activities between 4 and 5 TU, which is very close to the activities of recent precipitation. Therefore we conclude that a considerable fraction of water at this site has an average age of up to 10 years. Lower 3H activities at wells VB-5 and VB-6 show that the water there is much older, i.e. the retention time of water in the aquifer can be up to 50 years. Based on specific hydrodynamic conditions in the Borovni{ki vr{aj aquifer, two possible contamination sources of the upper Holocene aquifer with ammonia are suggested. First, the decomposition of organic substances deriving from the peat horizons trapped between the alluvial deposits consumes the dissolved oxygen in the groundwater, which reduces the redox potential and increases the solubility and mobility of iron and manganese. At the same time, nitrous compounds are released into the groundwater. Another possible source of ammonia in the groundwater is recent anthropogenic pollution, either by infiltration of communal faecal waste or agriculture in the area of Borovnica alluvial fan. Tritium activities confirm the presence of very young water, which means that some recent precipitation can infiltrate into the aquifer in spite of the clayey-silty cover. We assume that the main concern for the water quality in well VB-3 is the inflow of groundwater from the upper Holocene aquifer of Borovnica alluvial fan. In this well, the depth of capture is starting at 32 meters, therefore some water can be withdrawn also from the upper Holocene aquifer. The low redox potential, dissolved oxygen concentration and increased 3H activity confirm this assumption. To avoid the withdrawal of groundwater from the upper Holocene aquifer contaminated with iron and ammonia, the construction of a new well is suggested in order to prevent the inflow from the upper Holocene aquifer. Conclusions Based on the results of field and laboratory measurements of physico-chemical and hydrochemical parameters of groundwater at Borovnica alluvial fan it was found that the water from borehole VB-3 contains more dissolved carbonate than the water sampled in pumping wells VB-5 and VB-6. The Ca/Mg molar ratio indicates that the water originates from a carbonate area where dolomite strongly prevails over limestone; such rocks occur at the southern edge of Ljubljansko barje in the wider area of Rakitna and Pokoji{~e. The water from well VB-3 nevertheless shows a slightly higher Ca : Mg ratio, Janko URBANC, Janez ŠKARJA, Jasmina KOŽAR LOGAR & Sonja LOJEN indicating that it derives from an area where limestone is more abundant; such water could be infiltrated in the area of Borovni{ki vr{aj aquifer. Chemical analyses showed that the water in well VB-3 is depleted in dissolved oxygen and thus exhibits a relatively low redox potential. Such values are typical of confined aquifers containing some excessive organic matter. Impermeable clayey layers in the upper Holocene aquifer prevent the aeration of groundwater, therefore the decomposition of organic matter induces hypoxic conditions and decreasing of the redox potential in the aquifer. In such conditions, the redox sensitive elements such as iron and manganese transform into reduced ionic forms which are easily soluble and mobile; similarly, nitrogen becomes stable in the reduced form of ammonia (NH4+). Considering the general geological and hydrogeological situation in the area, we assume that the probable source of ammonia is organic matter from peat horizons which occur in the cover layers between abundant layers of silty clay. However, the anthropogenic contamination of groundwater with nitrogen cannot be ruled out as a probable source of ammonia, either by infiltration of faecal wastes or from agriculture. Based on the isotope analyses, the water from Borovnica alluvial fan has a relatively long retention time. The 3H activity concentrations show that in some parts of the aquifer (in wells VB-5 and VB-6), the water could be up to 50 years old. The well VB-3, however, is at least partly recharged by young water (< 10 years), which could be loaded with anthropogenic contaminants; in prevailing reducing conditions in the aquifer, nitric N (N5+) transforms into ammonium form (N3-). The occurrence of ammonia in the water from pumping well VB-3 could be prevented through a new well at the same location, which should be constructed in a way which would prevent the communication between the upper and the lower aquifer of Borovni{ki vr{aj. Acknowledgement This research was funded by the Slovenian Research Agency for funding within the research project L1­4280 Groundwater age determination in deep aquifers of Slovenia. Ugotavljanje vzrokov za pojavljanje amonija in železa v vodnem viru Borovni{ki vr{aj Uvod Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana je v letu 2012 v podzemni vodi Borovni{kega vr{aja zaznal povi{ane koncentracije amonija v vodnjaku VB-3. S tem v zvezi se je pojavilo vpra{anje izvora amonija v podzemni vodi. Da bi lahko odgovorili na to vpra{anje, smo v decembru 2012 ter v maju 2013 izvedli vzor~enji za kemijske ter izotopske analize podzemne vode. Opis raziskovalnega obmo~ja Borovni{ki vr{aj sestavlja prodni zasip Borov­ni{~ice na južnem obrobju Ljubljanskega barja (sl. 1). Podzemna voda se na tem obmo~ju nahaja v treh vodonosnikih. Na globini med 12 ter 32 m je zgornji prodni vodonosnik (MENCEJ, 1989; MENCEJ & ŠETINA, 2009), ki je arte{ki ter prekrit z glinasto-meljno krovno plastjo. Pod njim najdemo spodnji medzrnski vodonosnik. Oba vodonosnika Borovni{kega vr{aja med seboj lo~i 3–5 m debela plast zbitega rde~e rjavega melja in meljne gline. Podlago prodnemu zasipu na globini pod 50 m tvori izdaten vodonosnik v dolomitih in apnencih mezozojske starosti. Zajetje pitne vode Borovni{ki vr{aj se nahaja na ravnici severno od Borovnice (sl. 2). V zajetju so trije ~rpalni vodnjaki: VB-3, VB-5 in VB-6, ki so globoki med 58 in 64 m (MENCEJ & ŠETINA, 2009). Iz vodnjakov v Borovni{kem vr{aju se z vodo oskrbujejo naselja Borovnica, Vrhnika kakor tudi {tevilni manj{i zaselki v okolici Vrhnike oziroma Borovnice (NA{ ~ASOPIS, 1984). Vodni vir Borovni{kega vr{aja je za{~iten z Uredbo o vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, 2007). Vodni vir Borovni{kega vr{aja je vklju~en tudi v opazovalno mrežo nacionalnega monitoringa kemijskega stanja podzemnih vod (ARSO, 2011). Metode dela Vzorci podzemne vode so bili odvzeti na vodnjakih vodovodnega zajetja Borovnica ter v plitvem vodnjaku na Borovni{kem vr{aju, ki je opremljen z ro~no ~rpalko. Ob vzor~enju so bili na terenu merjeni osnovni fizikalno-kemijski parametri (temperatura, pH, redoks potencial – ORP – in vsebnost kisika). Vzorci podzemne vode so bili odvzeti, ko je na iztoku ~rpalk pri{lo do stabilizacije fizikalno-kemijskih parametrov. Kemijske analize podzemne vode so bile opravljene v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru, izotopske analize kisika (vrednost d18O) ter tritija pa na In{titutu Jožef Stefan v Ljubljani. Izotopska sestava kisika v podzemni vodi je bila dolo~ena z masno spektrometrijo stabilnih izotopov (masni spektrometer IsoPrime z MultiflowBio ekvilibratorjem, VG Instruments, Tabela 1. Parametri karbonatnega ravnotežja v podzemni vodi. Vodnjak / datum El. prevodnost (µS/cm) -HCO3 (mg/l) Ca2+ (mg/l) Mg2+ (mg/l) Ca2+/Mg2+ VB-3 19.12.2012 615 390 70 38 1,12 22.5.2013 510 370 68 33 1,25 VB-5 19.12.2012 450 310 53 30 1,07 22.5.2013 440 310 58 30 1,17 VB-6 19.12.2012 450 310 53 30 1,07 plitvi vodnjak 22.5.2013 530 390 66 30 1,33 Velika Britanija) po uravnoteženju vode s CO2. Izražena je kot relativna d vrednost v promilih (‰), t.j. kot razlika med izotopskim razmerjem 18O/16O v vzorcu in referen~nem materialu (VSMOW). Negotovost meritve zna{a 0,1 ‰. Ugotavljanje vsebnosti radioaktivnega izot­ opa tritija je bilo izvedeno z metodo elektrolitske obogatitve na spektrometru Quantulus 1220. Merilna negotovost se giblje med 3 in 20 %, odvisno od merskih pogojev, ~asa {tetja in aktivnosti vzorca (pri nižjih aktivnostih je negotovost ve~ja). Rezultati in diskusija Fizikalno-kemijske zna~ilnosti podzemne vode V tabeli 1 so zbrani izmerjeni parametri mineral-izacije vode, ki odražajo zna~ilnosti karbonatnega ravnotežja v podzemni vodi: Iz rezultatov analiz parametrov karbonatnega ravnotežja v podzemni vodi lahko opazimo, da ima voda iz vodnjaka VB-3 nekoliko vi{je koncentracije Ca2+, Mg2+ in HCO3 -, kar se odraža tudi v ve~ji elektroprevodnosti podzemne vode. To daje slutiti, da je izvor vode iz vrtine VB-3 nekoliko druga~en kot pri ostalih dveh vodnjakih VB-5 in VB-6. V plitvem vodnjaku so vrednosti za Ca2+, Mg2+ in HCO3 - primerljive z VB-3. Za primerjavo smo 22. maja 2013 odvzeli vzorec podzemne vode tudi iz malega vodnjaka z ro~no ~rpalko, ki se nahaja ob hi{icah z vrti~ki približno 500 m južno od vodarne (sl. 3). Plitvi vodnjak zajema vodo na globini do približno 20 m, zato je vzorec vode iz vodnjaka zna~ilen za podzemno vodo zgornjega holocenskega vodonosnika Borovni{kega vr{aja. V zgornjem holocenskem vodonosniku se menjavajo glinaste plasti ter plasti peska in proda, v katerih se nahaja podzemna voda. Tabela 1 kaže, da je glede na parametre karbo­natnega ravnotežja voda iz vrtine VB-3 bolj podobna vodi iz holocenskega vodonosnika kot vodi iz vodnjakov VB-5 in VB-6, ki zajemata vodo v globljem pleistocenskem vodonosniku. Molarno razmerje med kalcijem in magnezijem je v vseh treh vodnjakih približno 1, kar kaže na prevladovanje dolomita v zaledju vodonosnika. Tak{ni rezultati potrjujejo, da v vodonosnik Borovni{kega vr{aja doteka podzemna voda z južnega obrobja Ljubljanskega barja, kjer prevladujejo karbonatne kamnine, dolomiti in apnenci. Rezultati meritev tudi kažejo, da ima voda iz vodnjaka VB-3 malenkost vi{je razmerje Ca2+/Mg2+ (do 1,25), torej nekoliko ve~ji delež kalcijeve komponente, ki izhaja iz apnencev. Enake ugotovitve veljajo tudi za vodo iz plitvega vodnjaka v holocenskem vodonosniku. V naslednji tabeli so zbrani podatki meritev pH, ORP ter vsebnosti kisika v podzemni vodi. Oksidacijsko-redukcijski potencial (ORP) je izražen v mV glede na Ag/AgCl elektrodo. Zbrani rezultati v tabeli 2 kažejo, da imamo v vodnjaku VB-3 izrazite redukcijske pogoje (parameter ORP je negativen) ter manj{o vsebnost raztopljenega kisika v podzemni vodi. Izrazito znižana koli~ina kisika je bila izmerjena tudi v podzemni vodi iz plitvega vodnjaka v holocenskem vodonosniku. Janko URBANC, Janez ŠKARJA, Jasmina KOŽAR LOGAR & Sonja LOJEN Tabela 2. pH, ORP in vsebnosti kisika v podzemni vodi. Vodnjak / datum pH ORP (mV) Kisik (mg/l) VB-3 19.12.2012 7,37 -123 4,9 22.5.2013 7,35 3,87 VB-5 19.12.2012 7,49 112 7,47 22.5.2013 7,44 6,26 VB-6 19.12.2012 7,5 92 6,67 plitvi vodnjak 22.5.2013 7,09 1,12 Tabela 3. Koncentracije celokupnega železa in mangana ter amonija (NH4+) v podzemni vodi. Vodnjak / datum Železo (mg/l) Mangan (µg/l) Amonij (mg/l) VB-3 19.12.2012 5,7 130 1,9 22.5.2013 0,24 22 0,17 VB-5 19.12.2012 <0,1 <1 <0,013 22.5.2013 <0,1 <1 <0,013 VB-6 19.12.2012 <0,1 <1 <0,013 plitvi vodnjak 22.5.2013 4,5 78 4,4 Tabela 4. Izotopska sestava kisika in vsebnost tritija v podzemni vodi. Vodnjak / datum d18OVSMOW .‰. Tritij (TU) VB-3 19.12.2012 -8,63 5,01 22.5.2013 4,27 VB-5 19.12.2012 -8,72 1,67 22.5.2013 1,47 VB-6 19.12.2012 -8,70 1,8 plitvi vodnjak 22.5.2013 1,36 14.10.2013 2,75 V tabeli 3 so zbrani rezultati meritev koncen­tracij celokupnega železa in mangana ter amonija v podzemni vodi vodnjakov Borovni{kega vr{aja. Tabela 3 kaže, da so v vodnjaku VB-3 ter tudi v plitvem vodnjaku v holocenskem vodonosniku povi{ane koncentracije železa, mangana ter amonija. V redukcijskih pogojih preide železo v reducirano obliko, ki je mobilna, zaradi ~esar pride do povi{anih koncentracij železa v podzemni vodi. Podobne zna~ilnosti opažamo tudi pri manganu. Redukcijsko okolje povzro~i tudi spremembo kemijske oblike vezave du{ika, ki preide iz nitratne v amonijevo. Izotopska sestava podzemne vode Izotopska sestava kisika v vodi (d18O vrednost) v glavnem odraža nadmorsko vi{ino terena, nad katerim je potekala kondenzacija padavin (vi{inski izotopski efekt) ter oddaljenost od oceana, ki je poglavitni vir atmosferske vlage (celinski izotopski efekt, DANSGAARD, 1964). V manj{ih hidrolo{kih bazenih je celinski izotopski efekt prakti~no zanemarljiv, tako da izotopsko sestavo kisika v vodi interpretiramo v prvi vrsti kot funkcijo nadmorske vi{ine obmo~ja napajanja dolo~ene vodonosne strukture (MEZGA in sod., 2014). Rezultati izotopskih analiz kisika in tritija v podzemni vodi so zbrani v tabeli 4. Rezultati izotopskih analiz kisika v tabeli kažejo, da je izotopska sestava kisika v podzem­nih vodah iz vseh treh vodnjakov podobna. Iz tega bi lahko sklepali, da je tudi padavinsko zaledje vseh treh vodnjakov dokaj podobno, oziroma da imamo po vsej verjetnosti opraviti celo z istim pa-davinskim zaledjem vodonosnika. Malenkost bolj pozitivne d18O vrednosti vodnjaka VB-3 bi lahko nakazovale tudi malenkost ve~ji delež nižinskega napajanja z obmo~ja samega Borovni{kega vr{aja. Za potrditev tak{ne domneve bi seveda potrebova­li dalj{i ~asovni niz opazovanj. Voda iz vodnjaka VB-3 vsebuje med 4 in 5 TU tritija, kar je isti velikostni red vsebnosti tritija kot v sedanjih padavinah. Iz tega lahko sklepamo, da ima v vodi pomemben delež komponenta recentne vode, stara do najve~ 10 let. Znižane aktivnosti tritija v vodnjakih VB-5 in VB-6 kažejo, da gre v vodonosniku Borovni{kega vr{aja za starej{o podzemno vodo, katere zadrževalni ~as v vodonosniku lahko zna{a do okoli 50 let. Na osnovi prikazanih specifi~nih hidro­dinamskih razmer v vodonosniku Borovni{kega vr{aja bi lahko sklepali o dveh možnih virih onesnaženja podzemne vode zgornjega holo­censkega vodonosnika z amonijem. Prvi možni vzrok so lahko organske komponente v plasteh {ote, ki je ujeta v vodonosne horizonte zgornjega holocenskega vodonosnika Borovni{kega vr{aja. Zaradi razgradnje organskih snovi, ki vsebujejo du{ik, se zniža vsebnost kisika v vodi, s tem pa nastajajo redukcijski pogoji, ki poleg povi{ane vsebnosti amonija povzro~ajo mobilnost železa ter mangana v vodonosniku zaradi prehoda slabo topnih oksidiranih ionskih oblik (Fe3+ , Mn4+) v dobro topne reducirane (Fe2+, Mn2+). Drugi možni vir amonijskega du{ika v podzemni vodi pa bi bilo lahko sedanje antropogeno onesnaženje, bodisi zaradi infiltracije urbanih fekalnih odplak ali zaradi kmetijske dejavnosti na obmo~ju vodonosnika Borovni{kega vr{aja. Analize tritija potrjujejo dotekanje mlaj{ih vod v vodonosnik, kar pomeni, da dolo~en delež recentnih vod lahko prispe v zgornji holocenski vodonosnik kljub glinasto-meljnemu pokrovu. Ocenjujemo, da je osnovni problem kakovosti vode v vodnjaku VB-3 dotekanje podzemne vode iz zgornjega holocenskega vodonosnika Borovni{kega vr{aja. V vodnjaku VB-3 se njegov zajemni del pri~enja na globini 32 m, tako da lahko priteguje podzemno vodo tudi iz zgornjega holocenskega vodonosnika. Da se to dejansko dogaja, pri~ajo rezultati meritev oksidacijsko – redukcijskega potenciala vode, meritev koli~ine raztopljenega kisika v podzemni vodi kakor tudi povi{ane aktivnosti tritija v vodi iz vodnjaka VB­3, kjer so slednje posledica dotekanja mlaj{ih vod v zgornji holocenski vodonosnik. Zaradi navedenih dejstev predlagamo, da se na lokaciji vodnjaka VB-3 izdela nova ~rpalna vrtina, katere zajemni del bo izveden tako, da ne bo možnosti dotekanja vode iz zgornjega holocenskega vodonosnika, ki je obremenjena z amonijem in železom. Na ta na~in bo možno ~rpati neopore~no pitno vodo za oskrbo prebivalcev. Zaklju~ki S terenskimi ter laboratorijskimi meritvami fizikalno - kemijskih parametrov podzemne vode Borovni{kega vr{aja je bilo ugotovljeno, da ima voda iz vodnjaka VB-3 v primerjavi z ostalima ~rpalnima vodnjakoma malenkost ve~jo vsebnost raztopljenih karbonatnih ionov. Iz podatkov o molarnem razmerju kalcija glede na magnezij sklepamo, da opazovane vode izhajajo iz napajal­nih obmo~ij z dolomitnimi kamninami, ki se po­javljajo na južnem obrobju Ljubljanskega barja na {ir{em obmo~ju Rakitne ter Pokoji{~a. Kljub temu pa opažamo, da ima voda iz vodnjaka VB-3 malenkost ve~ji delež komponente, ki izhaja iz apnencev, kar bi lahko pomenilo nekoliko ve~ji delež komponente podzemne vode, ki se infiltrira na obmo~ju vodonosnika I{kega vr{aja. Opravljene kemijske analize tudi kažejo, da gre v primeru vodnjaka VB-3 za vodo z nizko vrednostjo oksidacijsko-redukcijskega potenciala ter nižjimi vsebnostmi raztopljenega kisika v vodi. Tak{en tip vode je zna~ilen za zaprte vodonosnike, v katerih je prisoten prebitek organske snovi. Neprepustne glinaste plasti v zgornjem holocenskem vodonosniku prepre~ujejo dostop kisika do podzemne vode. Z razpadom organskih snovi se v podzemni vodi porabi razpoložljiv kisik, ki so ugodni za nastanek redukcijskih pogojev. Železo in mangan v redukcijskih pogojih postaneta mobilna, kar se odraža v povi{anih koncentracijah obeh ionov v podzemni vodi. V redukcijskih pogojih se tudi nitratni du{ik reducira v amoniakalni ion. Na osnovi opisanih geolo{kih in hidrogeolo{kih pogojev domnevamo, da so lahko vir amonija organske snovi v {oti, ki se nahaja skupaj z meljno glino v pokrovu vodonosnika. Seveda pa ne moremo izklju~iti tudi možnosti sedanjega antropogenega onesnaženja podzemne vode v zgornjem holocenskem vodonosniku, bodisi zaradi ponikanja fekalnih odplak ali onesnaženja podzemne vode iz kmetijske dejavnosti. Na osnovi rezultatov izotopskih analiz ugotavljamo, da gre v primeru Borovni{kega vr{aja za podzemno vodo z relativno dolgim zadrževalnim ~asom. Iz aktivnosti tritija v podzemni vodi ocenjujemo, da gre na dolo~enih obmo~jih vodonosnika za vode, ki stare do 50 let. Tak{no podzemno vodo najdemo v vodnjakih VB-5 in VB-6. V vodi iz vodnjaka VB-3 smo zaznali vi{jo vsebnost tritija, kar kaže, da v vodonosnik doteka tudi mlaj{a voda starosti do 10 let, ki je lahko obremenjena tudi z antropogenimi onesnaževali. Ocenjujemo, da bi bilo pojavljanje amonija v iz~rpani pitni vodi možno prepre~iti z izgradnjo nadomestnega vodnjaka na lokaciji vodnjaka VB­3, ki pa bi bil za razliko od obstoje~ega vodnjaka tehni~no izveden na na~in, ki bi onemogo~al komunikacijo med zgornjim ter spodnjim vodonosnikom Borovni{kega vr{aja. Zahvala Zahvaljujemo se Javni agenciji Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, ki je financirala izvedbo raziskave v okviru projekta L14280 Datacija podzemnih vod v globokih vodonosnikih Slovenije. References DANSGAARD, W. 1964: Stable isotopes in precipitation. Tellus, 16: 436–468. GACIN, M. & MIHORKO, P. 2011: Poro~ilo o kakovosti podzemne vode v Sloveniji v letu 2010. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. MENCEJ, Z. 1989: Prodni zasipi pod jezerskimi sedimenti Ljubljanskega barja. Geologija 31/32 (1988/1989): 517–553. MENCEJ, Z. & ŠETINA, A. 2009: Hidrogeolo{ko poro~ilo za vodnjake vodarne »Borovni{ki vr{aj«. Poro~ilo Hidroconsulting, arh.{t. VI­2/09, Dragomer. Janko URBANC, Janez ŠKARJA, Jasmina KOŽAR LOGAR & Sonja LOJEN MEZGA, K., URBANC, J. & CERAR, S. 2014: The isotope URADNI LIST RS 115/2007: Uredba o vodovarst-altitude effect reflected in groundwater: a case venem obmo~ju za vodno telo vodonosnikov study from Slovenia. Isotopes in environmental Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane = and health studies, 50, 33–51, doi:10.1080/102 Official Gazette 115/2007: Decree on water 56016.2013.826213. protection area for the aquifer of Ljubljansko NA{ ~ASOPIS, 1984: Poro~ilo o poizkusnem barje and Ljubljana surroundings. obratovanju vodovoda Borovni{ki vr{aj. Na{ ~asopis marec 1984, Vrhnika. doi:10.5474/geologija.2014.007 Bo~no raz.irjanje kot posebna oblika gibanja tal na obmo~ju Doline v ob~ini Puconci Lateral spread as a special form of soil movement in Dolina area in municipality Puconci Magda ^ARMAN Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ul. 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: magda.carman.geo-zs.si Prejeto / Received 17. 4. 2014; Sprejeto / Accepted 14. 6. 2014 Klju~ne besede: bo~no raz{irjanje, glina, pesek, Murska formacija, Dolina, Puconci, Slovenija Key words: lateral spread, clay, sand, Mura formation, Dolina, Puconci, Slovenia Izvle~ek V prispevku je predstavljena posebna oblika nestabilnosti tal, ki je v Sloveniji redkeje zabeležena. Gre za bo~no raz{irjanje tal v osrednjem delu Doline v ob~ini Puconci. Teren je zgrajen predvsem iz glinastih in pe{~enih sedimentov Panonskega morja, pretežno pliocenske starosti. Pred nekaj leti je v Dolini pri~elo prihajati do znatnih po{kodb objektov. Glede na podatke opravljenih raziskav sklepamo, da je ravninsko obmo~je razpadlo na posamezne bloke, ki se gibljejo v razli~nih smereh, zaradi ~esar so nastale tako obsežne po{kodbe objektov. Možni vzrok za nastanek je lahko erozija Dolinskega potoka ob vzhodnem robu obravnavanega terena ali seizmi~ne raziskave (razstreljevanje, vibracije), ki so se izvajale tod pred približno 20 leti. Dolo~itev to~nega vzroka nastanka bo~nega raz{irjanja tal, njegovega obsega in dinamike ostajajo izziv za prihodnost. Abstract The paper presents a particular form of soil instability, which is rarely observed in Slovenia. This is a lateral spread of the soil, which appeared some years ago in the central part of Dolina area in the municipality of Puconci. The area is mainly build up from clay and sandy sediments of the Pannonian Sea, predominantly Pliocene age. A significant damage of building has begun several years ago. According to data from research carried out, we suggest that the flat area is disintegrated into individual blocks, moving in different directions. These led to such extensive damage to buildings. Possible cause could be erosion of Dolinski stream at the eastern edge of the area or seismic survey (blasting, vibrations), which were carried out here about 20 years ago. Determination the exact cause of the formation of the soil lateral spread, its extent and dynamics, remain a challenge for the future. Uvod V okviru pilotnega projekta ocenjevanja plazljivosti, ki ga je v letih 2011 in 2012 Geolo{ki zavod s podizvajalci izvajal za Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je bila v preglednem merilu, namenjenem uporabi na nivoju ob~in, obdelana tudi ob~ina Puconci. Metodolo{ko je bil projekt usmerjen v oceno plazljivosti na pobo~jih. Pri pregledu Doline pa smo naleteli na primere, kjer se kljub blagim, prakti~no minimalnim nagibom terena pogosto sre~ujejo s pojavi nestabilnosti tal, ki ustrezajo bo~nemu raz{irjanju tal. Ker krovni projekt metodolo{ko ni bil ustrezen za ocenjevanje tovrstnega pojava, smo Dolino dodatno inženirsko­geolo{ko pregledali in ovrednotili zabeleženo gibanje tal. Geomorfolo{ke in geolo{ke zna~ilnosti {ir{e lokacije Geomorfolo{ki opis ozemlja Obravnavano ozemlje se nahaja severovzhodno od Puconcev, na Gori~kem, ki je del Prekmurja. Za Gori~ko je zna~ilno menjavanje gri~evja in vmesnih ravnin, pri ~emer nadmorske vi{ine redko presežejo 400 m (BAVEC et al, 2012). To je ve~inoma z gozdom porasel svet, ki ga imenujejo Gori~ki bregi. Zaselek Dolina delno leži na zelo položnem, skoraj ravninskem delu ob Dolinskem potoku, delno pa na obrobnem gri~evju. Litolo{ke razmere Najstarej{e kamnine v ob~ini Puconci so sedi­menti, ki predstavljajo ekvivalent plasti Rhomboi­dea v sladkovodnem razvoju. Na osnovni geolo{ki karti, list OGK Gori~ko, so ozna~ene kot pontske (Pl1) (PLENI~AR, 1970), na redefinirani geolo{ki karti severovzhodne Slovenije 1: 100.000, pa so te plasti uvr{~ene v Mursko formacijo (JELEN & RIFE­LJ, 2011), ki jo uvr{~ata v obdobje od zg. dela sp. panonija do zgornjega pontija (1M7 – 2M8). Izdan­jajo le v spodnjih delih pobo~ij grebenov v severo­ zahodnem delu ob~ine. Plasti Murske formacije so zastopane z menjavanjem peska, meljastega in prodnatega peska, glinastega melja, meljne gline, prodnatega in pe{~enega melja, vložkov premoga in fragmentov dreves. Plasti ležijo skoraj vodor­avno, njihova debelina pa zna{a od 600 do 800 m. Na plasteh Murske formacije ležijo spodnje-pal­udinske plasti v razvoju re~nih prodov oz. sedi­menti srednjega (Pl2) in zgornjega (Pl3) pliocena. Glede na redefinirano formacijsko geolo{ko karto merila 1 : 100.000, katere izhodi{~e je prav tako rokopisna geolo{ka karta 1 : 25.000, uvr{~amo te sedimente v Ptujsko-Grajsko formacijo, ki po novem obsega zg. del zg. panonija ali morda zg. pontij do pliocena. Sedimenti Ptujsko-Grajske formacije izdan­jajo na celotnem gri~evnatem delu ob~ine severno od Šalamencev. Po Pleni~arju (1970) gre za sedi­mente, ki so za razliko od svoje podlage popolnoma brez fosilov, zaradi ~esar je njihova natan~nej{a stratigrafska opredelitev problemati~na. V spod­njem delu te litolo{ke enote je menjavanje pes­ka, prodnatega peska, pe{~ene in meljaste gline, glinastega ter pe{~enega proda, v zgornjem delu pa prevladuje pe{~en in meljast prod. V teh plas­teh so pri Pe~arovcih prisotni tudi centimetrski do decimetrski vložki lignita. Opisani litolo{ki razli~ki med seboj niso lo~eni zaradi premajhne debeline posameznih plasti in pokritosti terena. Med holocenske naplavine uvr{~amo dolinske nanose potokov in hudournikov ter najmlaj{e nanose Mure v Murski ravnini. V poto~nih dolinah med goricami je navadno rumena in rjava pe{~ena glina oziroma ilovica, medtem, ko je vzdolž strug potokov v glavnem drobnozrnat kremenov pesek. Bo~no raz{irjanje tal v osrednjem delu Doline Na ravninskem delu Doline nastopa posebna oblika gibanja tal, v Sloveniji redkeje zabeležena, ki se imenuje bo~no raz{irjanje tal. Zna~ilno Magda ^ARMAN se pojavlja na ravnih ali zelo položnih terenih. Nagibi terena v tem delu Doline zna{ajo od 2° do 5°, najpogosteje 3°- 4°. Osnovni na~in gibanja zemeljskih mas je bo~no razmikanje blokov, zaradi ~esar nastajajo strižne ali natezne razpoke. Pogosto je vzrok poru{itve rotacijski zdrs ob vznožju pobo~ja, lahko pa se premiki pojavijo tudi brez jasnega vzroka (MARTIN, 1999) ali pa je nastanek poru{itve povezan z likvefakcijo. To je proces, pri katerem se zaradi delovanja zunanjega vzroka za~ne saturiran sediment (obi~ajno pesek ali melj) obna{ati kot teko~ina. V primeru, da sediment, v katerem se pri~ne likvefakcija, prekriva koherenten sediment, se v njem pri~nejo pojavljati razpoke, ki teren razdelijo na razli~no velike bloke (INTERNET 1). Ti bloki se nato premikajo na razli~ne na~ine – se posedajo, rotirajo, bo~no premikajo, razpadajo, idr. (sl. 1). Bo~no raz{irjanje v drobnozrnatih sedimentih na zelo položnih pobo~jih je ve~inoma progresivno. Poru{itev nastopi nenadno, na majhni povr{ini in se nato progresivno {iri. Zelo ob~utljiva obmo~ja za pri~etek poru{itve predstavljajo obre~na pobo~ja ali pa so poru{itve vezane na paleostruge, ki so zapolnjene z drobnozrnatimi usedlinami. Inženirskogeolo{ke razmere na ozemlju Doline Dolina se nahaja med Ma~kovskim in Dolinskim potokom, ki potekata v smeri sever – jug in drenirata južni del Gori~kega proti jugu. Severozahodni del Doline leži na gri~evju z blagim nagibom pobo~ij. Pobo~ja gradijo puste rjave gline, ki so ponekod svetlo sive barve. Glede na podatke geomehanskih vrtin iz poro~ila prevladujejo plasti pe{~ene gline (CL) in pe{~enega melja (ML). Ritmi~no se menjavajo s tanj{imi plastmi mastne gline (CH) in visoko plasti~nega melja (MH). Gline so težkognetne konsistence, v obmo~ju vode pa prehajajo v srednjegnetno konsisten~no stanje. Gline in melji v povpre~ni debelini okoli 8 m so pogosto odloženi na plasti enakomerno zrnatega drobnega peska (SU) z vložki pe{~enega melja. Peski so obi~ajno v srednje gostem gostotnem stanju, njihova debelina zna{a od 0,2 do 2,2 m. V tem sloju se okoli 6 - 10 m pod nivojem terena pojavi voda, ki je ponekod pod tlakom (ŠTERN et al., 2007). Ponekod so peski odloženi na lapornato podlago, drugje jim sledi ponovni cikel glinastih zemljin. Pesek se pojavlja tudi med laporjem, takrat je bolj zbit in vlažen. Sl. 1. Shematski prikaz bo~nega raz{irjanja tal. Fig. 1. Shematic presenta­tion of soil lateral spread. glina pesek z vodo glina Po{kodbe na objektih Na osrednjem delu Doline kljub velikim po{kodbam objektov ne moremo govoriti o klasi~nem zemeljskem plazenju. Na obmo~ju, velikem cca 30 ha, med krajevno asfaltirano cesto, Žilavcovim Vara{am na jugu in Dolinskim potokom na vzhodu so prisotne obsežne po{kodbe objektov. Najve~je deformacije se pojavljajo v osrednjem delu. Po{kodovanih je ve~ objektov, in sicer do te mere, da so predvideni za ru{enje. Po{kodbe na posameznih objektih se odražajo kot vertikalne, horizontalne in po{evne razpoke, razmikanje, rotacije in premiki celih objektov ter deformacije Sl. 2. Ortofoto posnetek terena s fotografijami po{kodb objektov (povzeto iz ŠTERN in sod. 2007). Fig. 2. Orthophoto of area with photos of damaged objects (after ŠTERN et al., 2007). Sl. 3. Po{kodbe na hi{i iz centralnega dela Doline (poleg vrtine Dl-5). Fig. 3. Damage on the house in the central part of Dolina (near borehole Dl-5). Sl. 4. Po{kodbe na objektu na zahodnem delu Doline (poleg vrtine Dl-11). Fig. 4. Damage on the object in the western part of Dolina (near borehole Dl-11). Magda ^ARMAN Sl. 5. Premik objektov na zahodnem delu Doline (po-leg vrtine Dl-11). Fig. 5. Buildings displace­ment in the western part of Dolina (near borehole Dl-11). Sl. 6. Lokacije seizmi~nih profilov in lokacije plazov oz. nestabilnosti tal. Fig. 6. The location of se­ismic profiles and the lan­dslides locations. na cesti{~ih (sl. 2, 3, 4 in 5). S ~asom se razpoke ve~ajo, dva objekta sta že podrta, najmanj trije so {e predvideni za ru{enje in nadomestno gradnjo. Premikanje terena ogroža tudi gospodarske objekte in komunalno infrastrukturo. Doma~ini navajajo, da je do po{kodb objektov za~elo prihajati nekaj let po izvajanju obsežnih geofizikalnih raziskav v bližnji in {ir{i okolici. Ravno tako navajajo, da naj bi se od takrat pojavl­ jale tudi težave z vodo. Navedb nismo mogli zado­voljivo preveriti, vendar sklepamo, da geofizikalne raziskave najverjetneje ne morejo biti vzrok za nastanek po{kodb na objektih nekaj let kasneje. ^e bi pri{lo do po{kodb v ~asu izvedbe, bi bila verjet­ nost vpliva raziskav visoka. Geofizikalne raziskave so se izvajale v 90. letih prej{njega stoletja. Z njimi so želeli ugotoviti primernost globinskih struktur za podzemno skladi{~enje plina (GOSAR, 1995). Lo­ kacije merskih profilov so prikazane na sliki 6. Dru­gi podatki glede geofizikalnih raziskav nam niso bili dostopni. Dolina je ozna~ena z rde~im krogom na sliki 6. Zeleni krogi predstavljajo lokacije ze­meljskih plazov iz baze GIS_UJMA, modri poligoni so lokacije zemeljskih plazov, ki jih je posredovala ob~ina Puconci leta 2012 in rde~i kvadratki so po­datki o zemeljskih plazovih od URSZR iz leta 2011. S prekrivanjem lokacij seizmi~nih profilov s podat­ki o znanih plazovih, ne moremo niti potrditi niti ovre~i vpliva seizmi~nih raziskav na pojavljanja plazov. Ob nekaterih seizmi~nih profilih se plazovi pojavljajo, ob drugih ne. Za potrditev možnosti, da so vzrok plazenju oz. nestabilnostim tal seizmi~ne raziskave, bi bilo potrebno izvesti detajlno kartiranje terena in plazov ter detajlno preu~iti podatke o seizmi~nih raziskavah. Geotehni~ne raziskave Za potrebe sanacije so se v Dolini izvajale obsežne geotehni~ne raziskave. V letih 2006 (november – nulta meritev) in 2007 (maj - prva meritev) (ŠTERN et al., 2007) so potekale inklinometrske meritve. Izmerjeni pomiki so zna{ali od 1,6 mm do 22,4 mm v {estih mesecih. Na podlagi izmerjenih podatkov lahko ocenimo letni premik, ki zna{a od 3,2 mm/leto (izjemno po~asno gibanje - lezenje) do 4,5 cm/leto (zelo po~asno gibanje). Najmanj{i premiki so bili izmerjeni na strmej{ih pobo~jih na severozahodnem delu, najve~ji pa v osrednjem, skoraj ravninskem delu Doline. Iz skopih podatkov inklinometrskih meritev sklepamo, da je teren razpadel na posamezne bloke, ki se gibljejo v razli~nih smereh (sl. 7). Smeri in velikosti premikov so na sliki 7 ozna~ene z rde~imi pu{~icami. Premiki se pojavljajo na razli~nih globinah (med 2 m in 9 m), najgloblje se pojavljajo v osrednjem delu. V tem delu so bili izmerjeni tudi najve~ji premiki. Premiki so obi~ajno vezani na omo~eno pe{~eno plast, vendar so bili zabeleženi premiki tudi znotraj glinastih zemljin. Za dolo~evanje to~nej{e dinamike premikanja oz. bo~nega raz{irjanja, bi bile smiselne redne inklinometrske meritve v dalj{em obdobju. Tako bi natan~neje opredelili gibanje terena, ki je razdeljeno na posamezne bloke ter obmo~ja z nateznimi in tla~nimi deformacijami. Glede na smer in globino gibanja posameznih delov terena bi bilo možno dolo~iti okvirno velikost posameznih premikajo~ih se blokov. Dodatno bi bilo smiselno opazovati tudi nihanje gladine podzemne vode oz. spreminjanje tlakov vode v peskih v dalj{em obdobju ter podatke korelirati s podatki inklinometrskih meritev. Možni vzrok nastanka bo~nega raz{irjanja tal v Dolini V strokovni literaturi nastanek bo~nega {irjenja tal najpogosteje pripisujejo likvefakciji. Pri likvefakciji se v zemljini zgodijo procesi, ki so vezani na poru{itev strukture v rahli zemljini, ki teži k zgo{~anju. Termin likvefakcija se uporablja za opisovanje procesa in ne lastnosti materiala, pri katerem z vodo zasi~ene zemljine zaradi zunanje obtežbe izgubijo svojo strižno trdnost in se uteko~inijo (PETKOV{EK, 2001). Likvefakcija lahko Sl. 7. Izmerjeni premiki v inklinometrih (povzeto iz ŠTERN et al., 2007). Fig. 7. Measured move­ments from inclinometers (after ŠTERN et al., 2007). nastopi pri katerem koli rahlem, z vodo zasi~enim materialu. Katastrofalne posledice, ki jih likvefakcija pusti na objektih, so obi~ajno vezane na dogajanja v plasteh iz rahlih, z vodo zasi~enih peskov, ki jih sproži potres. Najpogostej{i vzrok je potres (nenaden Magda ^ARMAN hiter premik tal), lahko pa so vzroki tudi miniranje ali hitra izpraznitev vode v zemeljskem vodnem zadrževalniku. Pogosti so pojavi likvefakcije tal pod starimi železni{kimi progami, po katerih za~nejo voziti novi, težji in hitrej{i vlaki. Sl. 8. Zrnavosti zemljin, ob~utljivih na likvefakcijo (obmo~ji A in B) in granulometri~na sestava peskov iz Doline (~rno {rafirano obmo~je). Fig. 8. Grading of soils, susceptible to liquefaction (areas A and B) and granulometric composition of sands from the Dolina (black hatched area). Sl. 9. Primerjava sejalnih krivulj za razli~ne zemljine (LENART et al., 2012) z dodano granulometri~no sestavo zemljin iz Doline (~rno {rafirano obmo~je). Fig. 9. Comparison of the gradation of different soil samples (LENART et al., 2012) with added granulometric composition of soils from the Dolina (black hatched area). V na{em primeru so lahko možen vzrok seizmi~ne raziskave (razstreljevanje, vibracije) ali erozija Dolinskega potoka ob vzhodnem robu oz. vznožju obravnavanega terena. Prej zaprta pe{~ena plast s podtalnico pod tlakom je zaradi erozije lahko postala odprta in zato utrpela padec tlaka. Padec tlaka v sloju peska, saturiranem z vodo, lahko povzro~i obraten pojav likvefakciji in sicer se tlak iz vode prenese na medzrnske tlake. Zaradi tega pride do zgo{~evanja peska in posledi~no posedanja povr{ine nad njim. Zaradi diferencialnih posedkov tal teren razpade na razli~no velike bloke. Pri izdelavi vrtin za seizmi~ne raziskave, ki so obi~ajno globoke cca 10–20 m, so bile zanesljivo navrtane pe{~ene plasti z vodo pod tlakom. ^e se je razstreljevalo ravno v obmo~ju med glinastimi in pe{~enimi sedimenti, bi lahko pri{lo do sprememb v režimu podtalnice, vendar podatkov o globinah vrtin in o razstreljevanju nimamo in je tak{na ocena za enkrat le hipoteti~na. Dodatno smo ocenili likvefakcijski potencial zemljin v Dolini. Na sliki 8 so prikazana obmo~ja zrnavosti zemljin, ki so zelo ob~utljiva na likvefakcijo. Obmo~je A predstavlja obmo~je najbolj ob~utljivih zemljin, obmo~je B pa obmo~je potencialno ob~utljivih zemljin (KRAMER, 1996). Dodatno je na sliki 8 prikazana zrnavost peskov iz Doline s ~rno {rafiranim obmo~jem. Iz slike je razvidno, da so melji in peski iz Doline ob~utljivi do zelo ob~utljivi za likvefakcijo, za ve~ informacij pa bi bile potrebne dinami~ne preiskave peskov v geomehanskem laboratoriju. Tako pridobljene podatke bi lahko primerjali s podatki dinami~nih analiz za jezersko kredo (Žlender & LENART, 2005) in sedimentov iz reke Save iz okolice Bo{tanja in Brežic (SMOLAR & MA~EK, 2011; SMOLAR et al., 2012) Za primerjavo podajamo izsledke LENARTA in sodelavcev (2012), ki so med seboj primerjali sejalne krivulje slovenskih materialov in krivulje peskov z okolice reke Tone na Japonskem (sl. 9), kjer so se tla uteko~inila pri potresu leta 2011. Dodali smo zrnavosti zemljin z obmo~ja Doline. Zrnavost zemljin iz Doline se dobro ujema z zrnavostmi meljnega peska iz Bo{tanja in zrnavostmi vzorcev peska iz mesta Fusa, v katerih je ob potresu pri{lo do nastanka pe{~enih »vulkanov«. Zaklju~ek Zaselek Dolina v ob~ini Puconci je kljub blagim nagibom terena podvržen nastanku razli~nih masnih premikov. Za obrobna pobo~ja z nagibi okoli 8° je zna~ilno lezenje zemljin. Na ravninskem delu Doline pa gre za posebno obliko gibanja tal, ki je v Sloveniji redko zabeleženo. To je bo~no raz{irjanje tal, ki se zna~ilno pojavlja na zelo položnih terenih z nagibi do 5° ob ustrezni geomehanski sestavi tal (zaprta pe{~ena plast z vodo pod tlakom med dvema glinastima plastema). Zaradi razli~nih vzrokov je pri{lo do dezintegracije terena na razli~no velike bloke, ki se gibljejo na razli~ne na~ine. Njihovo gibanje vpliva na nastanek obsežnih po{kodb na objektih. Za natan~nej{o opredelitev vzrokov nastanka, obsega in dinamike bo~nega raz{irjanja tal, bi bile potrebne sistemati~ne in redne inklinometrske meritve ter spremljanje nihanja nivoja podzemne vode oz. tlakov vode v peskih v dalj{em obdobju, dinami~ne preiskave peskov v geomehanskem laboratoriju ter po potrebi detajlnej{a {tudija opravljenih seizmi~nih raziskav. Viri in literatura Bavec, M., riŽnar, i., ^arMan, M., JeŽ, J., krivic, M., kuMelJ, Š., PoŽar, M., ŠinigoJ, J., JURKOV{EK, B., TRAJANOVA, M., POLJAK, M., CELARC, B., DEM{AR, M., MILANI~, B., MAHNE, M., OTRIN, J., ^ERTALI~, S. & ŠTIH, J. 2012: Izdelava prostorske baze podatkov in splet­nega informacijskega sistema geolo{ko pogo-jenih nevarnosti zaradi procesov pobo~nega premikanja, erozijskih kart ter kart snežnih plazov. Ob~ina Puconci. Poro~ilo, 66 str. Arhiv GeoZS, Ljubljana. GOSAR, A. 1995: Modeliranje refleksijsikih seizmi~nih podatkov za podzemno skladi{~enje plina v strukturah Pe~arovci in Dankovci – Murska depresija. Geologija, 37/38: 483–549, doi:10.5474/geologija.1995.019. JELEN, B. & RIFELJ, H. 2011: Povr{inska litostratigraf-ska in tektonska strukturna karta severovzhodne Slovenije (obmo~je projekta T-JAM) v merilu 1 : 100.000. Geolo{ki zavod Slovenije. KRAMER, S. 1996: Geotechnical Earthquake Engineering. Prentice Hall: 653 p. LENART, S., KOSEKI, J. & MIYASHITA, Y. 2012: Soil liquefaction in the Tone river basin during the 2011 eartquake off the Pacific coast of Tohoku. Acta geotechnica slovenica, 9/1: 4-15. MARTIN, G.R. & LEW, M. (eds.) 1999: Guidelines for analyzing and mitigating ligeufaction hazards in California. University of Southern California: 63 p. PETKOV{EK, A. 2001: Geolo{ko geotehni~ne raziskave plazu Stože. Ujma, 109-117. PLENI~AR, M. 1970: Tolma~ za list Gori~ko in Leibnitz, OGK 1:100.000. Zvezni geolo{ki zavod Beograd: 39 p. SMOLAR, J. & MA~EK, M. 2011: Investigation of liquefaction potential of sands from the locationof the hydropower plant Brežice. In: BARENDS, F.B.J. (ed.): Geotechnical Engineering New Horizons: Proceedings of the 21st European Young Geotechnical Engineers Conference Rotterdam. IOS Press: Millpress, Amsterdam: 1161-1166. SMOLAR, J., MA~EK, M. & PETKOV{EK, A. 2012: Raziskave ob~utljivosti peskov na Kr{kem polju na likvefakcijo = Investigation of liquefaction potential of sands from Kr{ko polje. V: PETKOV{EK, A. & KLOP~I~, J. (ur.): Razprave, Slovensko geotehni{ko dru{tvo, 133-148. ŠTERN, K. et al., 2007: Geolo{ko-geotehni~no poro~ilo o sestavi tal in postavitvi tehni~nega monitoringa za pripravo ukrepov sanacije plazu Dolina. 18 str. + priloge. Geoinženiring Ljubljana, enota Maribor. Žlender, B. & lenarT, S. 2005: Cyclic liquefaction potencial of lacustrine carbonate from Julian Alps. Acta geotecnica Slovenica, 1/2: 22–31. Magda ^ARMAN INTERNET 1: http://scholar.lib.vt.edu/theses/ available/etd-219182249741411/unrestricted/ Chp03.pdf (6. 6. 2014) doi:10.5474/geologija.2014.008 Pomen uporabe popravnih koeficientov in nekatere nepravilnosti pri izdelavi elaboratov trdnih nekovinskih mineralnih surovin The importance of using correction coefficients and some mistakes appearing in writing expert reports on industrial and construction minerals Ivan STRGAR Cesta Dolomitskega odreda 46, Sl–1358 Log pri Brezovici; e-mail:strgar.ivan.gmail.com Prejeto / Received 17. 1. 2014; Sprejeto / Accepted 16. 4. 2014 Klju~ne besede: popravni koeficienti, elaborati, zaloge in viri, nekovinske mineralne surovine Key words: correction coefficients, expert reports, reserves and resources, industrial minerals Izvle~ek Avtor prispevka na podlagi dolgoletnih izku{enj pri izdelavi in pregledih {tevilnih elaboratov o zalogah in virih trdnih nekovinskih mineralnih surovin ugotavlja, da so se v praksi pojavljale nekatere napake oziroma nepravilnosti in pomanjkljivosti pri izra~unih zalog in virov posameznih vrst trdnih nekovinskih mineralnih surovin. Te napake so imele za posledico nerealne izra~une zalog in virov v posameznih pridobivalnih in raziskovalnih prostorih. Nastale so zaradi neupo{tevanja razli~nih popravnih koeficientov, zlasti v primerih, ko geolo{ki prerezi za izra~un zalog in virov niso pravokotni na smer plasti ali sloja in na kon~ne brežine povr{inskega kopa. V teh primerih so zaloge in viri zaradi neupo{tevanja navedenega kriterija popravnega koeficienta precej precenjeni (»napihnjeni«), kar je zavajajo~e tako za same izdelovalce elaboratov kot tudi za naro~nika (investitorja) te tehni~ne dokumentacije. Pri tem je treba poudariti, da je to osebna (subjektivna) odgovornost avtorjev elaboratov, objektivna pa vseh izdelovalcev elaboratov (gospodarskih družb, javnih zavodov in in{titutov) kot pravnih oseb. Zato je namen ~lanka opozoriti na te in druge napake oziroma nepravilnosti in pomanjkljivosti, da bi bili elaborati o zalogah in virih trdnih nekovinskih mineralnih surovin ~im bolj realni ter strokovno odgovorno izdelani, ne glede na razli~ne avtorje, interne pregledovalce in izdelovalce elaboratov. Abstract On the basis of many years’ experience with writing and reviewing expert reports on resources and reserves of industrial and construction minerals, the author points out some mistakes which have been made by the authors of those reports while they were calculating reserves and resources of some of those minerals. Consequently, the reported resources and reserves of some exploration and exploitation areas were not realistic. The miscalculations were due to neglect of some correction coefficients, especially where cross-sections in which the calculations of resources and reserves were made were not perpendicular to beds, seams or batters in open-pits. As a result, the resources and reserves were rather exaggerated, which was misleading for the authors themselves, as well as for the investors. Personal responsibility in these cases is on the side of the authors of the expert reports, while objective responsibility lies with their employing companies and institutes, respectively. This article is aimed to promote the awareness of possible calculation mistakes in order to improve the quality of expert reports on resources and reserves of industrial and construction minerals in the future in such a way that they will be more realistically and responsibly elaborated, regardless of different authors, reviewers and producers of those reports. Uvod Navedbe iz normativnih aktov Elaborate o zalogah in virih razli~nih vrst nekovinskih mineralnih surovin izdelujejo Zakon o rudarstvu (UL RS, {t. 61/2010; v razne gospodarske družbe s statusi d.d., d.o.o. in nadaljevanju le: ZRud-1) s spremembami in podobno, raziskovalne organizacije, javni zavodi, dopolnitvami, v posameznih to~kah 2. ~lena (pomen in{tituti….. ter samostojni podjetniki (s.p.). Kvaliteta elaboratov je razli~na, ~eprav morajo vsi izrazov) navaja nekatere definicije, in sicer: izdelovalci upo{tevati predpisana merila in kriterije po veljavni zakonodaji, tako glede izpolnjevanja 2. Mineralne surovine, razen geotermi~nih pogojev avtorjev ter internih pregledovalcev energetskih virov, so neobnovljivi naravni elaboratov, kakor tudi izdelovalcev kot pravnih viri, ki so posredno ali neposredno oseb, prav tako pa tudi njihove vsebine. gospodarsko izkoristljivi. Ivan STRGAR 2.1. Mineralne surovine so vse organske in neorganske naravne surovine, ki se nahajajo v trdnem, teko~em ali plinastem stanju v naravnih leži{~ih, raztopinah, nanosih ali jalovi{~ih. 2.3. Klasifikacija in kategorizacija mineralnih surovin je postopek, s katerim se razvrsti mineralne surovine po njihovih lastnostih, uporabnosti in izdatnosti ter lo~i na zaloge in vire. 2.3.1. Zaloge mineralnih surovin so mineralne surovine v leži{~ih, ki jih je z znanimi odkopnimi metodami možno izkori{~ati. 2.3.2. Viri mineralnih surovin so mineralne surovine v leži{~ih, ki niso dovolj raziskani ali dovolj izdatni, da bi jih bilo možno z danimi odkopnimi metodami izkoristiti. V 4. ~lenu (mineralne surovine) navaja naslednje: Mineralne surovine so rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Mineralne surovine se razvr{~ajo na energetske, kovinske, nekovinske in ostale mineralne surovine. V nadaljevanju tega ~lena so navedene posamezne energetske, kovinske in nekovinske mineralne surovine (slednje so razdeljene na mineralne surovine za predelovalno industrijo, za industrijo gradbenih materialov in proizvodov ter za gradbeni{tvo) in ostale mineralne surovine. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (UL RS, {t. 36/2006; v nadaljevanju le: Pravilnik) je razdeljen na devet poglavij, in sicer: I. SPLOŠNE DOLO^BE II. UGOTAVLJANJE IN RAZVRŠ^ANJE ZALOG IN VIROV III. IZRA^UN ZALOG IN VIROV IV. ELABORAT O ZALOGAH IN VIRIH V. VODENJE EVIDENCE O ZALOGAH IN VIRIH MINERALNIH SUROVIN VI. POTRDITEV ZALOG IN VIROV MINERALNIH SUROVIN VII. IZDELAVA BILANCE ZALOG IN VIROV MINERALNIH SUROVIN VIII.POSEBNE DOLO^BE ZA UGOTAVLJANJE IN RAZVRŠ^ANJE ZALOG POSAMEZNIH MINERALNIH SUROVIN IX. PREHODNA IN KON^NI DOLO^BI Priloge k temu Pravilniku so tudi predpisani obrazci {t. 1, 2 in 3. Ne glede na razdeljenost posameznih vsebin po ZRud-1 in Pravilniku, je potrebno upo{tevati celovitost in vsebinsko povezanost posameznih poglavij, da bi pravilno razumeli in izdelovali vso strokovno tehni~no dokumentacijo, med katero pri{tevamo elaborate. Seveda je pri izdelavi elaboratov potrebno upo{tevati tudi vso drugo strokovno dokumentacijo v zvezi z raziskavami nahajali{~ mineralnih surovin, med katero spadajo tudi izdelani in revidirani rudarski projekti. Avtorji elaboratov pa morajo znati sami logi~no, analiti~no in kriti~no razmi{ljati o uporabljenih podatkih in se ne avtomati~no zana{ati na ra~unalni{ke programe in njihove izdelke, oziroma morajo le-te preveriti. Izdelovanje elaboratov v preteklosti V preteklosti so se do aprila leta 2006 izdelovali elaborati o zalogah posameznih vrst trdnih mineralnih surovin, tako energetskih, kovinskih in nekovinskih surovin, na osnovi do takrat veljavnega Pravilnika o uvr{~anju zalog trdnih mineralnih surovin v razrede in vrste in o njihovi evidenci (UL SFRJ, {t. 53/79), ki je veljal za vse nekdanje republike SFRJ. Izdal ga je takratni direktor Zveznega geolo{kega zavoda Beograd na podlagi drugega odstavka 7. ~lena Zakona o enotnem na~inu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter o bilanci teh rezerv (UL SFRJ, {t. 53/77) potem, ko je dobil mnenje pristojnih republi{kih in pokrajinskih organov. Elaborate za energetske in kovinske mineralne surovine (STRGAR & ^EBULJ, 2001) so po ve~ini izdelovale geolo{ke ali jamomerske službe takratnih rudnikov premoga (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, La{ko, Senovo, Kanižarica, Ko~evje in Velenje), uranove rude (Rudnik urana Žirovski vrh), živega srebra (Rudnik Idrija) ter svinca in cinka (Rudnik Mežica). Za nekovinske mineralne surovine pa so bili izdelovalci elaboratov razli~ni (sama podjetja, raziskovalni zavodi in in{tituti). Vsebina elaboratov je bila vezana na dolo~ila tedaj veljavnega Zakona o rudarstvu (UL SRS, {t. 17/75 in nato UL RS, {t. 56/99 – ZRud) in že citiranega Pravilnika iz leta 1979. Poudariti pa moramo, da so bili izra~uni zalog energetskih, kovinskih in nekovinskih mineralnih surovin med seboj zelo razli~ni, glede na vrste in specifi~nost posameznih mineralnih surovin. To velja za vse energetske, {e posebej pa za kovinske mineralne surovine, ki so specifi~ne po svojem nastanku, pojavljanju in drugih geolo{kih parametrih. Od aprila leta 2006 se izdelujejo elaborati le {e za posamezne premogovnike (rjavi premog – Rudnik Trbovlje-Hrastnik in lignit – Premogovnik Velenje) ter nekovinske mineralne surovine, skladno z veljavnimi dolo~ili že navedenega ZRud iz leta 1999 in nato ZRud-1 iz leta 2010 ter Pravilnika iz leta 2006. V tem ~lanku se bomo ukvarjali samo z vsebinami elaboratov o nekovinskih trdnih mineralnih surovinah, ki so ostali najbolj pogost primer izdelave elaboratov v pridobivalnih in manj raziskovalnih prostorih pri posameznih nosilcih rudarske pravice. Tako izdelani elaborati so tudi predmet ugotavljanja in overjanja na pristojni Komisiji za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin (v nadaljevanju le: Komisija). Izra~un zalog in virov ^eprav smo predhodno že poudarili, da je, ne glede na razdeljenost vsebin po posameznih poglavjih ZRud-1 in Pravilnika, potrebno upo{tevati celovitost in povezanost vseh vsebin, bomo v tem ~lanku obravnavali predvsem poglavje III. (IZRA^UN ZALOG IN VIROV) in IV. (ELABORAT O ZALOGAH IN VIRIH) iz navedenega Pravilnika. Na~ini (metode) izra~unov Pravilnik v prvem do ~etrtem odstavku 30. ~lena navaja: Zaloge in viri trdnih mineralnih surovin se izra~unavajo po metodah izra~unavanja, ki zagotavljajo zadostno natan~nost in smotrnost izra~una. Posebej je treba upo{tevati obliko in razsežnosti nahajali{~a oziroma rudnega telesa, spremenljivost koli~inskih in kakovostnih kazalcev, kot tudi na~in, kako je bilo nahajali{~e dokazano z raziskovalnimi deli – razpored, gostota, vrsta raziskovalnih del in drugo. Izra~un zalog in virov za nahajali{~a, dele nahajali{~ ali rudnih teles se izvaja z metodami, s katerimi se preverja optimalnost raziskovalne mreže v odvisnosti od ostalih rudnih teles in drugih zna~ilnosti nahajali{~a. V izrednih primerih se izra~un zalog in virov lahko izvede z dvema metodama, od katerih je ena osnovna in druga kontrolna. Izredni primeri so specifi~ni geolo{ki pogoji nahajali{~a, dela nahajali{~a ali rudnih teles. Osnovna metoda mora biti v skladu z najve~jo gostoto izvedenih raziskovalnih del za odgovarjajo~o skupino, podskupino in kategorijo. V praksi se je v preteklosti in tudi danes pri izra~unu zalog in virov trdnih nekovinskih mineralnih surovin najpogosteje uporabljala metoda vzporednih (paralelnih) geolo{kih prerezov. Metoda je zelo primerna tako v smislu grafi~nega kot ra~unskega (analiti~nega) dela. Prav tako pa tudi v smislu preverjanja realnosti izra~unanih zalog in virov, tako v grafi~nem kot ra~unskem delu za posamezne vrste in kategorije zalog in virov. V~asih so za preverbo uporabljali drugo metodo (npr. trikotno). V obeh in tudi drugih primerih izra~una pa mora biti v celoti zado{~eno citiranim kriterijem 30. ~lena Pravilnika, ne glede na na~in izra~una (analogno ali digitalno-ra~unalni{ko). V letu 2004 sta geologa Gorazd Žibret in Robert Šajn objavila ~lanek z naslovom »Ra~unalni{ki postopek izra~unavanja zalog in virov mineralnih surovin«. V njem sta primerjalno predstavila dve metodi, in sicer izra~un zalog in virov po klasi~nem postopku vzporednih geolo{kih prerezov in izra~un po ra~unalni{kem postopku. Opredelila sta ju z vidika to~nosti, natan~nosti, hitrosti, cene in uporabnosti glede na razli~no geolo{ko zgradbo nahajali{~a (ŽiBreT & ŠaJn, 2004). Formule za izra~un zalog in virov Pri najpogostej{i uporabi izra~una zalog in virov posameznih trdnih nekovinskih mineralnih surovin, to je metoda vzporednih (paralelnih) geolo{kih prerezov, se za izra~un prostornine najve~krat uporabljajo naslednje formule: P + P ´ 1. V = . l , 2 ~e se dve sosednji povr{ini v bloku razlikujeta do 40 %. l , 2. V = . ( P + P ´ + P . P ´) 3 ~e se dve sosednji povr{ini v bloku razlikujeta za ve~ kot 40 %. P. l 3. V = , 3 ~e se blok izklinja po smeri in vpadu. ^e ima blok obliko kocke ali kvadra in se izklinja, kar je zelo redko, se uporablja formula: P. l 4. V = 2 Posamezni uporabljeni simboli pomenijo naslednje: V = volumen (prostornina) mineralne surovine dolo~ene kategorije in vrste v bloku (v m3) P, P´ = plo{~ini bloka na dveh sosednjih geolo{kih prerezih za izra~un zalog in virov (v m2) l = razdalja med geolo{kima prerezoma, ki oklepata posamezne bloke (v m). Upo{tevanje posameznih formul je po navadi prikazano v tabelarnih pregledih izra~unanih zalog in virov. V posameznih primerih izra~una prostornine po formuli 1, se le-ta lahko nadomesti s formulo 2, ker se rezultati bistveno ne razlikujejo. Formula 1 pa ne more nadomestiti formule 2, medtem ko se formuli 3 in 4 morata obvezno upo{tevati pri navedenih kriterijih izklinitve bloka. Za medsebojno razdaljo med posameznimi geolo{kimi prerezi je treba vedno upo{tevati le pravokotno razdaljo, pri izklinitvah pa pravokotno razdaljo od geolo{kega prereza proti ogli{~u ali zunanjemu robu omejitve zalog in virov v pridobivalnem ali raziskovalnem prostoru. Ivan STRGAR Ekstrapolacija pri izra~unavanju zalog Pravilnik v petem in {estem odstavku 30. ~lena navaja: Pri izra~unavanju zalog nahajali{~a ali rudnega telesa je ekstrapolacija dovoljena pri zalogah kat­egorij B in C1. Za nahajali{~a enostavne geolo{ke zgradbe in izena~ene sestave, ki se že ve~ let izkori{~ajo in imajo odprte velike povr{ine, je dovolje­na ekstrapolacija tudi pri zalogah kategorije A. Uporaba metode ekstrapolacije za izra~unavanje zalog posameznih mineralnih surovin je dolo~ena za vsako mineralno surovino posebej. V praksi je avtor prispevka ugotovil, da posamezni avtorji elaboratov nepravilno (napa~no) razumejo in upo{tevajo dovoljeno ekstrapolacijo za posamezne vrste in kategorije zalog pri posameznih vrstah nekovinskih mineralnih surovin. V~asih nekateri avtorji elaboratov razumejo ekstrapolacijo tako, da preprosto delajo ekstrapolacijo na zunanje omejitve posameznih vrst in kategorij zalog, namesto od najve~jih dovoljenih razdalj med raziskovalnimi deli (vrtinami, razkopi, useki, odprtimi deli povr{inskih kopov in podobno). Ker se dovoljena ekstrapolacija praviloma nana{a le na zaloge kategorij B in C1 (izjemoma tudi za A), je treba tudi upo{tevati ustrezno skupino in podskupino po navedenih kategorijah. Ekstrapolirane zaloge posameznih kategorij se morajo omejevati v logi~nem zaporedju, kar pomeni, da zaloge nižjih kategorij sledijo zalogam vi{jih kategorij (npr. zaloge kategorije B zalogam kategorije A, C1 zalogam kategorije B, viri kategorije C2 pa zalogam C1). V nobenem primeru pa ni dovoljena omejitev zalog nižjih kategorij tako, da je izpu{~eno predpisano zaporedje posameznih kategorij in vrst zalog (npr. C1 na A). Pri tem je treba logi~no upo{tevati tudi geometrijo prostora in morfolo{ke zna~ilnosti nahajali{~a. V 31. ~lenu Pravilnika so navedene najve~je dovoljene napake in verjetnosti pri ugotavljanju zalog kategorije A, B in C1, ki zna{ajo: Kategorija Dovoljena Verjetnost zalog napaka (v %) (v %) A 15 85 B 30 70 C1 50 50 Najve~ja dovoljena napaka pomeni najve~jo razliko med vsemi merjenji, dolo~itvami in interpretacijami in se ugotavlja po matemati~no – statisti~nih metodah. Viri nekovinskih mineralnih surovin kategorij C2, Dl in D2 se ne klasificirajo, ampak samo kategorizirajo, skladno z 18., 19., 20. in 21. ~lenom Pravilnika. Klasifikacija ni mogo~a zaradi premajhne (prenizke) stopnje raziskanosti. Popravni koeficienti Pravilnik v 31. ~lenu pravi tudi naslednje: ^e obstaja verjetnost, da so v izra~unu zalog upo{tevani parametri, metode vzor~enja ter kemi~ne in druge analize premalo natan~ni, je dovoljeno znižati dobljene podatke s popravnimi koeficienti. Popravni koeficienti se lahko nana{ajo na vsebino koristnih in {kodljivih sestavin, debelino rudnega telesa, prostorninsko težo, vlago, povr{ino in prostornino rudnega telesa in drugo. To dolo~ilo je zelo pomembno, saj se pri neupo{tevanju lahko zgodijo velike napake, ki elaboratu odvzamejo verodostojnost in zanesljivost ter dajo nezaupanje v celotno vsebino elaborata. ^e se popravni koeficienti nana{ajo na laboratorijske in tehnolo{ke preiskave (vsebina koristnih in {kodljivih sestavin, prostorninska teža, vlaga, odkopne in industrijske izgube), ki jih izvajajo poobla{~eni izvajalci posameznih del ali gospodarske družbe same, morajo ti prevzeti tudi vso odgovornost za pravilne in korektne podatke, saj jih avtorji elaboratov praviloma le povzamejo in po potrebi interpretirajo. Pravilno ugotavljanje geolo{ke strukture z raziskovalnimi deli, interpretacija le-te, ugotavljanje debeline in lege rudnega telesa, izra~un povr{ine in prostornine rudnih teles ali trdnih nekovinskih mineralnih snovi pa je izklju~na odgovornost izdelovalca elaborata (avtorja in internega strokovnega pregledovalca kot fizi~nih oseb, gospodarske družbe, zavoda, in{tituta in podobno pa kot pravnih oseb). V~asih se pri ponovnih (kasnej{ih) izdelavah elaboratov ugotavlja, da predhodni izdelovalci elaboratov niso ugotovili prave debeline plasti (sloja), ker raziskovalne vrtine niso bile vrtane približno pravokotno na vpad plasti, in je zato tudi niso pravilno upo{tevali pri izra~unu povr{in v posameznih geolo{kih prerezih. S tem pa je bil napa~en tudi volumen (prostornina) v posameznih blokih in zato tudi volumen zalog in virov mineralne surovine v celotnem pridobivalnem ali raziskovalnem prostoru. Napake so zelo evidentne in velike, ~e se ne upo{tevajo ustrezni popravni koeficienti zaradi vpadnega kota kon~ne brežine v posameznih geolo{kih prerezih, ki niso pravokotni na kon~no brežino povr{inskega kopa. To je zelo pomembno zaradi v~asih zelo razgibane povr{ine (reliefa), kakor tudi konture (oblike) pridobivalnega ali raziskovalnega prostora. Prav neupo{tevanje tega kriterija privede do zelo velikih razlik v izra~unu zalog in virov (tudi do 100 %). Popravke koeficienta vpadnega kota pri presekih (prerezih), ki niso pravokotni na smer plasti ali kon~no brežino povr{inskega kopa, v praksi lahko izvajamo na tri na~ine (metode): 1. Ra~unsko – analiti~no z uporabo kotnih funkcij 2. Grafi~no – konstrukcijsko z uporabo zvratov ravnin 3. Tabelarno – po posebni tabeli Prvi dve metodi sta miselno bolj zahtevni in precej zamudni. Ra~unska – analiti~na metoda zahteva nekaj matemati~nega znanja iz trigonometrijskih funkcij, druga pa iz opisne geometrije, kjer se je treba ukvarjati z zvrati ravnin. Najbolj prakti~na in enostavna je uporaba posebne tabele popravkov kota pri presekih, ki niso pravokotni na smer plasti ali kon~no brežino povr{inskega kopa. Ta tabela je bila izdelana v za~etku 60-tih let prej{njega stoletja na tedanjem geolo{kem sektorju, oddelku za ekonomsko geologijo na Geolo{kem zavodu Ljubljana in so jo izdelali tedanji geologi skupaj z matematikom, podobne pa najdemo tudi v nekaterih strokovnih knjigah. Tabela je bila izdelana za naklone plasti od 0° do 90° v 5° intervalih, popravljeni koti med vpadnico in linijo preseka (prereza) pa so izraženi v stopinjah in minutah. Pri pravilnem upo{tevanju teh tabelarnih popravkov dobimo zelo realne povr{ine in volumne (prostornine) v posameznih blokih in s tem v celotnem nahajali{~u. V nasprotnem primeru dobimo popa~ene, po navadi »prenapihnjene« podatke za povr{ine in s tem tudi za volumne posameznih blokov med geolo{kimi prerezi za izra~un zalog in virov. Ta razlika se pove~uje z nara{~anjem ostrega kota med vpadnico in smerjo geolo{kega prereza. Avtor prispevka je preveril vse tri na~ine (metode) popravnih koeficientov in ugotovil, da so se rezultati izra~una povr{in in prostornin dokaj dobro ujemali, le da sta bili opisana prva in druga metoda ~asovno precej bolj zamudni in miselno zahtevnej{i. Zato je v praksi vedno uporabljal le tabelo, ki dovolj zanesljivo in kvalitetno daje realne podatke za povr{ine in prostornine, seveda ~e jo pravilno uporabljamo. Pri izdelavi geolo{kih prerezov je potrebno imeti dobro prostorsko predstavo, kar je zelo pomembno pri konstrukciji le-teh, saj niso le navadno risanje, kot to nekateri razumejo. Prav tako je pomembna usklajenost geolo{kih prerezov za izra~un zalog in virov s pomožnimi geolo{kimi prerezi, ki so lahko podolžni ali pre~ni. Pomembna so zlasti njihova prese~i{~a. ^e se le-ta ujemajo brez posebnega usklajevanja, pomeni, da so prerezi izdelani dobro in pravilno, v nasprotnem primeru je potrebno usklajevanje po kriterijih popravnih koeficientov zaradi nepravokotnosti na smer in vpad kon~ne brežine. Zato je zaželeno, da se izdela ~im ve~je {tevilo pomožnih geolo{kih prerezov, ki so praviloma pravokotni na geolo{ke prereze za izra~un zalog in virov. Na~in izdelave je lahko analogen ali danes pretežno ra~unalni{ki (digitalen), v obeh primerih pa morajo veljati enaki kriteriji izdelave. Iz navedenih razlogov bi bilo zanimivo preveriti stanje izdelanih in overjenih elaboratov po navedenih kriterijih za posamezne vrste trdnih nekovinskih mineralnih surovin. Razlike med posameznimi elaborati in izdelovalci bi bile prav gotovo ugotovljene, s tem pa tudi njihova kvaliteta in zanesljivost podatkov. Tako bi se pokazala tudi odgovornost izdelovalcev elaboratov do njihovih naro~nikov – investitorjev. Elaborat o zalogah in virih Po 32. ~lenu Pravilnika elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izra~unanih zalog in virov trdnih mineralnih surovin obsega: a) tekstualni del b) grafi~no dokumentacijo c) dokumentacijsko gradivo V 33. ~lenu so predpisana obvezna poglavja tekstualnega dela elaborata, ki je najve~krat izdelan v skladu z zahtevami za posamezno vrsto trdnih nekovinskih mineralnih surovin. Pomanjkljivosti so v~asih pri stopnjah raziskanosti s posameznimi raziskovalnimi deli (geolo{kimi, rudarskimi in laboratorijskimi). Opozoriti velja na 13. to~ko tega ~lena, kjer se zahteva, da se tekstualnemu delu elaborata dodajo priloge, navedene od 1 do 11. Pri tem pa ugotavljamo, da niso pri vseh izdelovalcih enako upo{tevane, na kar morajo biti pozorni predvsem recenzenti (pregledovalci) elaboratov, ki jih imenuje Komisija. V 34. ~lenu so predpisane obvezne grafi~ne dokumentacije elaborata, v 35. ~lenu pa dokument­acijsko gradivo. Obseg te dokumentacije je odvisen od velikosti raziskanega nahajali{~a, stopnje raziskanosti z raznimi deli (geolo{ka, rudarska, laboratorijska, tehnolo{ka in druga) za vsako vrsto mineralne surovine posebej. Pri tem so prav gotovo posebnosti pri nekaterih vrstah mineralnih surovin (npr. naravnem kamnu), ki zahtevajo poseben pristop in program raziskav. Renovelacija elaboratov V drugem odstavku 37. ~lena Pravilnika je navedeno naslednje: V primeru, da je bil za posamezni pridobivalni ali raziskovalni prostor ali nahajali{~e mineralne surovine izdelan in potrjen elaborat, se lahko izdela le renovelacija elaborata glede na novo stanje zalog. V tem primeru se na novo prikažejo samo spremembe v primerjavi z overjenim elaboratom. Opozoriti moramo (ne prvi~), da izraza »renovelacija« ni v slovenskem jeziku, ne obstaja niti kot tujka. Trditev je možno preveriti v Sl­ovarju slovenskega knjižnega jezika, Pravopis­nem slovarju in tudi v Slovenskem etimolo{kem slovarju in podobnih izdajah. Beseda »renovel­acija« se je za elaborate pojavila v za~etku 80­ Ivan STRGAR tih let prej{njega stoletja, na kar pa izdelovalci in tudi takratna Komisija niso bili pozorni. Na ta nepravilni izraz je prvi opozoril geolog Fran- ci ^adež, pri obravnavi njegovega elaborata na takratni Komisiji v za~etku 90-tih let. Pravilni izraz je »renovacija« ali »obnova (obnovitev)« elaborata. Zato predlagam, da se ta pripomba upo{teva v prihodnje pri novelaciji Pravilnika. Zaklju~ek Elaborati o zalogah in virih trdnih mineralnih surovin so se izdelovali že koncem 50-tih let prej{njega stoletja, skladno z zakonodajo, ki jo je predpisoval tedanji Zvezni geolo{ki zavod Beograd za celotno takratno Jugoslavijo (SFRJ). Dokumenti iz tega preteklega obdobja so po obsegu in kvaliteti zelo razli~ni. Njihov pomen je danes le v tem, da se lahko povezujejo dogodki in podatki montan-geolo{kih in drugih raziskav in njihovi rezultati, predvsem s podro~ja premogovni{tva in kovinskih mineralnih surovin. Manj je podatkov o nekovinskih mineralnih surovinah. O~itno so na nivoju takratne državne uprave prevladovali interesi in imele ve~ji pomen bolj »strate{ke« mineralne surovine (premog, svinec, cink, živo srebro). Elaborati s podro~ja nekovinskih mineralnih surovin so bili izdelani le za posamezne vrste (mineralne surovine za cementno industrijo, gline, bentonit, tuf, jezerska kreda, kremenov pesek, naravni kamen in prod). Po letu 1978 pa so za~eli prevladovati elaborati s podro~ja vseh vrst nekovinskih mineralnih surovin, ki so bili izdelani v skladu s tedaj veljavnim Pravilnikom iz leta 1979, ki je veljal vse do aprila leta 2006. Elaborati o zalogah in virih trdnih mineralnih surovin so po dolo~ilih veljavnega ZRud-1 tehni~na dokumentacija, ki morajo biti izdelani skladno z dolo~ili Pravilnika iz leta 2006. ^eprav je njihova vsebina predpisana za vse izdelovalce enako, so elaborati razli~no kvalitetno izdelani, s posameznimi pomanjkljivostmi in napakami. Zato mora biti odgovornost vseh izdelovalcev elaboratov (avtorjev in internih strokovnih pregledovalcev kot fizi~nih oseb, gospodarskih družb, javnih zavodov in in{titutov pa kot pravnih oseb) do naro~nikov – investitorjev strokovna in moralna, da ne zavaja z napa~nimi podatki o zalogah in virih v elaboratu obravnavanih mineralnih surovin. Od korektno in zanesljivo predstavljenih podatkov so prav gotovo odvisne tudi nadaljnje odlo~itve nosilcev rudarske pravice glede razvoja in nadaljnjih vlaganj oziroma posodobitev njihovih proizvodnih obratov. Zanesljivi podatki o zalogah in virih posameznih vrst trdnih nekovinskih mineralnih surovin, ki danes prevladujejo v Sloveniji, so pomembni tudi za posamezne bilance in Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami. Post scriptum Z vsebino ~lanka, ki je ponekod strokovno kriti~na, vendar dobronamerna, je avtor želel opozoriti vse, ki se ukvarjajo z izdelavo, pregle­dovanjem in overjanjem elaboratov o zalogah in virih trdnih mineralnih surovin, da namenijo vso pozornost navedeni problematiki. Enake kriteri­je, kot se zahtevajo za izra~un zalog in virov pri elaboratih, je potrebno upo{tevati tudi pri drugi geolo{ki strokovni tehni~ni dokumentaciji, kot so poro~ila o geolo{kih raziskavah z izra~unom za-log in virov, ki upo{tevajo kriterije istega Pravil­nika, vendar se ne prilaga enakih obrazcev in tudi prilog po 13. to~ki 33. ~lena Pravilnika. Vsekakor se je vredno poglobiti v vsebino ~lanka in se po potrebi tudi prepri~ati o konkretnih navedbah, zlasti pri opisu pomena uporabe popravnih koeficientov. Tako bo zagotovljena zanesljivost in strokovna odgovornost izdelave elaboratov ter druge geolo{ke dokumentacije (poro~ila), ki se nana{ajo na izra~un zalog in virov trdnih mineralnih surovin. Zahvala Iskreno se zahvaljujem recenzentoma geologoma dr. Milo{u Marki~u in Andreji Senega~nik za kriti~en pregled in popravke, ki so izbolj{ali vsebino ~lanka. Prav tako se lepo zahvaljujem geologinji Ireni Trebu{ak za prevod v angle{~ino. Literatura in viri STRGAR, I. & ^EBULJ, A. 2001: Nekaj podatkov o de­lovanju komisij za ugotavljanje in ocenjevanje zalog ter o izdelavi bilanc mineralnih surovin v Republiki Sloveniji. Geologija, 44/1: 199– 205, doi:10.5474/geologija.2001.014. URADNI LIST RS: Zakon o rudarstvu, {t. 61/10, 62/10-popr., 76/10, 57/12, 111/13, 14/14. URADNI LIST RS: Pravilnik o klasifikaciji in katego­rizaciji zalog in virov trdnih mineralnih suro­ vin, {t. 36/06. ŽiBreT, g. & ŠaJn, r. 2004: Ra~unalni.ki postopek izra~unavanja zalog in virov mineralnih suro­ vin. RMZ-Materials and Geoenvironment, 51/4: 2163–2173. Nove knjige Jure ŽALOHAR & Tomaž HITIJ, 2014: Fossil Seahorses & Other Biota from the Tunjice Konservat-Lagerstätte, Slovenia. Siri Scientific Press, 176 str. Tunji{ko gri~evje s svojimi globokimi grapami in geolo{ko zgradbo je pritegnilo vede željne raziskovalce ve~ kot dvesto let nazaj, ~e ne {e ve~. Skozi dolga obdobja raziskav so le te postregle z zanimivimi izsledki, ki pa so bili ve~ji del razkropljeni po mnogih publikacijah. Da bi bilo prebiranje {e težje so poskrbeli tudi razli~ni jeziki od nem{~ine, angle{~ine, sloven{~ine in drugih. V zadnjih desetletjih so nastale nekatere zanimive raziskave in bilo odkritih mnogo novih fosilov, med katerimi zagotovo izstopajo najstarej{i fosilni ostanki morskih konji~kov. Prav ti fosilni ostanki so postali svetovno znani o katerih so poro~ale mnoge znanstvene in poljudne revije, kot je National Geographic ter druge. Z zavedanjem, da tudi v Sloveniji premoremo izjemno paleontolo{ko dedi{~ino je nastala tudi knjiga Fossil Seahorses & Other Biota from the Tunjice Konservat-Lagerstätte, napisana v angle{kem jeziku. Njen osnovni namen je {ir{i svetovni javnosti predstaviti geologijo in paleontolo{ke najdbe iz Tunji{kega gri~evja. Prvi del knjige je namenjen predstavitvi prvih sistemati~nih geolo{kih in paleontolo{kih raziskav od sredine 19. stoletja do konca 20. stoletja. V stratigrafski predstavitvi se avtorja ne omejita le na ožje geografsko obmo~je, ampak predstavita celotno obmo~je Centralne Paratetide, kar pove~a razumevanje dogajanj v ~asu terciarja. Seveda preide poglavje o stratigrafiji nazaj na obmo~je okolice Kamnika in ga temeljito predstavi tudi v tektonskem in litolo{kem pogledu. Skozi pregled dogajanj v posameznih obdobjih – od oligocena (gornjegrajske plasti) do srednjega miocena, nas knjiga vodi tudi preko vseh zanimivih fosilnih najdb in paleontolo{kih najdi{~, nekaterih celo novih. Celotna besedila so napisana razumljivo in pregledno ter opremljena z izbranim slikovnim gradivom. ^eprav je bilo mnogo slikovnega gradiva že predhodno objavljenega, pa {e vedno zasledimo ve~ novih slik, predvsem iz {e neraziskanih najdi{~. K preglednosti pripomorejo tudi navedbe literature na koncu vsakega izmed poglavja, kar je zelo dobrodo{lo. V drugem (zadnjem) delu knjige sta avtorja predstavila naslovno temo, torej fosilne morske konji~ke in spremljevalno fosilno favno in floro iz najdi{~ v Tunji{kem gri~evju. Opisi in predstavitve teh najdb so združeni opisi iz znanstvenih ~lankov, ki sta jih avtorja preuredila in hkrati dopolnila z nekaterimi novimi dognanji. Knjiga Fossil Seahorses & Other Biota from the Tunjice Konservat-Lagerstätte s svojo vsebino ne bo le ~tivo za ve{~e geologe in paleontologe, ampak »izhodi{~e« tudi za {tudente in ostalo {ir{o strokovno in lai~no publiko. Hkrati pa sta tudi avtorja s tem »zaklju~ila« neko poglavje, ter verjetno že strmita k novim izzivom in ciljem. Matija Križnar Du.ka ROKAVEC, 2014: Gline v Sloveniji. Geolo.ki zavod Slovenije, Ljubljana: 95 str. V raznoliki geolo{ki zgradbi Slovenije so ne­katere mineralne surovine navzo~e v razmero-ma omejenem obsegu in niso raziskane do mere, ki bi zado{~ale potrebam trga. Med temi so tudi gline opekarske in delno kerami~ne kakovosti, ki jih najdemo v mlaj{ih stratigrafskih enotah in le ponekod v gospodarno izkoristljivih koli~inah. Za izkori{~anje nahajali{~ glin, ki jih najdemo predvsem v ravninskih predelih blizu povr{ine, je potrebna le za~asna degradacija ve~jih po-vr{in. Kljub temu so pogosto trajno nedostopna za gospodarsko izkori{~anje zaradi varovanja kme­tijskih in gozdnih zemlji{~ in prioritete druga~ne namenske rabe. V slovenskih razmerah je pomanj­kanje prostora in nezadostne preskrbe z lastnimi naravnimi viri to pere~ problem. Avtorica je v svoji knjigi preu~ila raz{irjenost glin v Sloveniji, opisala zna~ilnosti glin kot mineralne surovine za opekarstvo in keramiko, na{tela glinokope s podeljeno rudarsko pravico in sestavila pregled ve~ine znanih nahajali{~ glin v državi. Podan je celovit pregled o razmerah na podro~ju raziskanosti ter perspektivnosti nahajali{~ glin kot surovinske baze za preskrbo industrije gradbene in drugih vrst keramike. S tem je avtorica nadgradila rezultate svojega ve~ desetletnega dela in dela drugih raziskovalcev Geolo{kega zavoda Slovenije na raziskavah glini{~ in preiskavah glin pri nas. Izdelala je model vrednotenja nahajali{~ glin na podlagi 12 izbranih odlo~itvenih atributov, ki opredeljujejo nahajali{~a in surovino v njih, ter jim dolo~ila uteži vpliva. Izdelani model je z znano metodo ve~parametrskega odlo~anja uporabila za oceno in razvrstitev nahajali{~ glin po perspektivnosti. Ra~unalni{ko orodje DEXi je bilo pri tem prvi~ uporabljeno na podro~ju ekonomske geologije. Avtorica je vzorcu 47 slovenskih glini{~ z izvedenim modelom in uporabljeno metodo nepristransko dolo~ila perspektivnost. Na podlagi tovrstnega ocenjevanja je bil izdelan katalog nahajali{~, razvr{~enih po perspektivnosti. Katalog bo uporaben v praksi kot podlaga pri odlo~anju o smiselnosti raziskav na dolo~enem obmo~ju. Rezultati bodo prispevali k izbolj{anem metodolo{kem pristopu k raziskavam, izkori{~anju in sanaciji nahajali{~ gline. Možna je uporaba prou~evane metodologije tudi za dolo~anje perspektivnosti nahajali{~ drugih mineralnih surovin. To pa utegne prispevati tudi k pravilnej{i umestitvi nahajali{~ v prostorske na~rte, kar pomeni prispevek k racionalizaciji rabe prostora in h gospodarnej{em izkori{~anju mineralnih surovin. Uporabljena metoda ve~parametrskega od­lo~anja je bila prej presku{ana na razli~nih podro~jih. Izvirna je njena uporaba za re{evan­je ekonomsko-geolo{ke problematike. Rezultati perspektivnosti, ocenjene z izdelano metodolo­gijo, so se v blizu 90 % primerov ujemali s per-spektivnostjo, ocenjeno z obi~ajnimi metodami ekonomske geologije. Knjiga obsega tri osnovne tematske sklope, ki so vsebinsko povezani: • Gline kot mineralne surovine ter nahajali{~a glin na globalni ravni: zna~ilnosti in uporabne lastnosti glin, gline kot vrsta mineralne suro- vine v EU in slovenskem prostoru, dosedanje stanje raziskanosti v primerjavi z drugimi dr­žavami ~lanicami, pridobivalne metode in gli­ne v prostoru, katerih izkori{~anje je omejeno s prostorskim na~rtovanjem in drugimi raba- mi v prostoru; • Nahajali{~a glin v Sloveniji: porazdelitev in posebnosti glini{~ glede na razli~na sedimen­tacijska okolja, uporabna vrednost opekar­skih in kerami~nih glin, njihovo obna{anje po su{enju in žganju, pa tudi rudarski prostori ter proizvodnja in zaloge v njih, slovenski in EU trg z ope~nimi izdelki, kot tudi sanacija in nova raba prostora. • Kot zaklju~ki: razvrstitev 47 znanih nahajali{~ glin v katalog po stopnji perspektivnosti od ne­ perspektivnih do najbolj perspektivnih. Na ta na~in je bil obravnavan celoten življenj-ski cikel gline kot mineralne surovine: od razis­kav, pridobivanja, predelave do sanacije nahaja­li{~ in proizvodnje kon~nih izdelkov. Vsebino tematsko dopolnjujejo {tiri pregledne karte Slovenije z izvornimi obmo~ji glin glede na geolo{ko sestavo, karta z znanimi oz. raziskanimi nahajali{~i glin pri nas, aktualni rudarski prostori ter pripadajo~i predelovalni objekti in karta nekdanjih opekarn in glinokopov iz obdobja po 2. svet. vojni. Zastavljen cilj je bil dolo~iti perspektivnost nahajali{~ gline na podlagi vhodnih podatkov o surovini, nahajali{~ih in njihovi legi v prostoru ter jih razvrstiti po perspektivnosti od najbolj per-spektivnih do neperspektivnih. Namen je uporaba perspektivnosti nahajali{~ kot merila za usmer­janje raziskav nahajali{~ gline. Rezultat je kata-log slovenskih glini{~, razvr{~enih od tistih, ki so za nadaljnje raziskave prakti~no nezanimiva, do perspektivnih, ki utegnejo v prihodnje predstavl­jati surovinsko zaledje za nove proizvodne enote in izdelke. Presek skozi vzorec ve~ine trenutno znanih in raziskanih slovenskih nahajali{~ gli­ne pokaže, da je za nadaljnje raziskave zanimiva petina nahajali{~; za dobro polovico nahajali{~ obstaja možnost, da bi z dodatnimi raziskavami pri{li do pozitivnih rezultatov; za petino nahaja­li{~ pa bi bilo kakr{nokoli vlaganje sredstev v ra­ziskave neracionalno. Zaokrožen je pregled ve~ine, doslej znanih slovenskih nahajali{~ glin, ki so razvr{~ene po stopnji perspektivnosti, kar bo zainteresiranemu investitorju služilo kot smerokaz pri odlo~itvi, kje bi bilo smiselno vložiti sredstva v detajlne raziskave. Z ovrednotenjem nahajali{~ in njihovo uvrstitvijo po stopnji perspektivnosti so uporabniku približane razmere na podro~ju zastopanosti in raziskanosti ter perspektivnosti nahajali{~ glin kot surovinske baze za preskrbo industrije gradbene in drugih vrst keramike. Potreba po slednji se bo po ve~letni gospodarski recesiji in s ponovnim razmahom gradbeni{tva nedvomno pove~ala. Z razvojem smotrnega usmerjenega raziskovanja dolo~enih deficitarnih vrst mineralnih surovin, z namenom pravo~asne umestitve v prostorske na~rte, ki pogojujejo pridobitev rudarske pravice za izkori{~anje za dolo~en ~as, po katerem je prostoru povrnjena prvotna ali nova raba, je knjiga prispevek k racionalizaciji rabe prostora in trajnostnemu prostorskemu na~rtovanju, kot tudi k bolj ekonomi~nemu izkori{~anju razpoložljivih zalog mineralnih surovin. Tiskanje knjige, ki je iz{la spomladi 2014, so fi-nan~no omogo~ili predstavniki slovenske opekar­ske industrije ter stanovsko dru{tvo povr{inskega odkopavanja (DTV PO). zasl. prof. dr. Simon Pirc Uredniki: Clemens REIMANN, Manfred BIRKE, Alecos DEMETRIADES, Peter FILZMOSER & Patrick O'CONNOR 2014: Chemistry of Europe's agricultural soils, Part A: Methodology and interpretation of the GEMAS data set. Geologisches Jahrbuch (Reihe B), Schweizerbarth, Hannover: 528 p. Uredniki: Clemens REIMANN, Manfred BIRKE, Alecos DEMETRIADES, Peter FILZMOSER & Patrick O'CONNOR 2014: Chemistry of Europe's agricultural soils, Part B: General background information and further analysis of the GEMAS data set. Geologisches Jahrbuch (Reihe B), Schweizerbarth, Hannover: 352 p. Aprila 2014 sta pri založbi Schweizerbart and Borntraeger science publishers iz{li monografiji projekta GEMAS (Geochemical mapping of ag­ricultural soils and grazing land of Europe), ki je potekal od 2008 do 2013. Projekt je bil zasnovan z namenom pridobiti kvalitetne, usklajene in dobro primerljive geokemi~ne podatke o tleh na obde­lanih kmetijskih zemlji{~ih in travnatih povr{inah na obmo~ju celotne Evrope. Ti podatki so potrebni zaradi sprejete EU uredbe (REACH - registracija, evalvacija, avtorizacija kemikalij) in nastajajo~e EU direktive o varstvu tal, ki zahtevata natan~ne podatke o trenutni kakovosti tal na evropski rav­ni. V obeh monografijah so tako zbrani usklajeni podatki o vsebnosti elementov in lastnostih tal, ki vplivajo na biodostopnost in strupenost elementov na kontinentalni (evropski) ravni. Predstavljeni podatki so usklajeni z zahtevami evropske uredbe REACH. Študija vsebuje tudi dragocene informa­cije uporabne v zvezi z drugimi evropskimi zako­nodajnimi akti, ki so povezani s kovinami v tleh. GEMAS projekt je izvajala ekspertna geokemi~na skupina geolo{kih zavodov Evrope (EGS), v kateri sodeluje tudi Geolo{ki zavod Slovenije, v sodelovanju z nekaterimi drugimi sorodnimi in{titucijami. Finan~no podporo je nudil Eurometaux, EU združenje kovinske industrije. V projektu smo po enotni metodologiji vzor~i­li tla na ozemlju, ki skupno meri kar 5,6 mili­jon km2. Na vsakih 2500 km2 je bil vzet 1 vzorec obdelanih kmetijskih tal (globina 0-20 cm) in 1 vzorec s travnatih povr{in (globina 0-10 cm). Vzor~enje je potekalo v letih 2008-2009, po na-tan~no usklajeni metodologiji. Zbranih je bilo 2211 vzorcev tal obdelanih kmetijskih povr{in in 2118 vzorcev travnatih povr{in. Vsi vzorci so bili s terena poslani v skupni laboratorij s strogim nadzorom kakovosti postopkov, kjer so pripra­vili paralelke za analize. Vzorci so bili posu{eni na zraku, sejani na frakcijo <2 mm, homogeni­zirani, razdeljeni v podvzorce in razposlani na analizo. V prvi knjigi, ki ima podnaslov Metodologija in interpretacija podatkov projekta GEMAS, je natan~no opisana metodologija geokemi~nega vzor~enja, priprave vzorcev in analitskih postopkov. Sledi obsežno poglavje o vrednotenju kvalitete analitskih postopkov. Nadalje so opisani uporabljeni postopki univariatne in multivariante statistike ter metodologija izdelave geokemi~nih kart. Drugi del prve knjige predstavlja pravzaprav geokemi~ni atlas. Prikazane so porazdelitve in osnovni statisti~ni parametri za 58 kemijskih elementov ter nekaterih drugih zanimivih parametrov (kationske izmenjalne kapacitete, pH vrednosti, izgube po žarjenju in magnetne susceptibilnosti). Knjiga obsega 528 strani, 358 slik in 86 tabel. V drugi knjigi (352 strani, 121 slik, 58 tabel), ki ima podnaslov Splo{ne informacije o ozemlju in nadaljnja analiza nabora podatkov projekta GEMAS, so v uvodnem delu opisane lastnosti tal in osnovne geolo{ke zna~ilnosti Evrope. Sledijo poglobljene {tudije o zna~ilnostih porazdelitev nekaterih izbranih kemijskih elementov. Nadalje je opisana mobilnost in ocena {kodljivosti kovin. Zadnji del knjige je posve~en regionalnim zna~ilnostim porazdelitev nekaterih elementov v tleh Evrope. Tu je morda potrebno poudariti, da se na ve~ini geokemi~nih kart jasno vidi zna~ilna sestava severnega dela Evrope, ki je bil pod vplivom celinske poledenitve. Tudi vplive najve~jih mest v Evropi je mogo~e opaziti na geokemi~nih kartah nekaterih elementov. ^e vas zanima kateri so ti elementi, katerih vsebnosti so izrazito pove~ane v velemestih, vzemite v roke ti zanimivi knjigi. Poleg navedenega boste v obeh opisanih knjigah na{li {e veliko geokemi~nih zanimivostih. Ve~ o knjigi si lahko preberete na svetovnem spletu: http://www.schweizerbart.de/publications/de­ tail/isbn/9783510968466, http://www.schweizer­ bart.de/publications/detail/isbn/9783510968473/ Geologisches_Jahrbuch_Reihe_B_Heft_B103_ Chemistry, http://www.schweizerbart.de/publi­ cations/list/series/geoljbb Knjigi predstavljata pomemben prispevek k spoznavanju geokemi~nih zna~ilnosti Evrope. Izjemno velik nabor geokemi~nih podatkov, ki jih prina{ata knjigi, bomo lahko koristno uporabljali za primerjavo z regionalnimi podatki, za ugotavl­janje naravnih in antropogenih posebnosti in za medcelinske primerjave. Mateja Gosar Poro~ila Najsodobnej.e tehnologije za upravljanje s tveganji pred naravnimi nesre~ami: izvedba in preizkus uporabnosti v praksi in procesu odlo~anja – projekt START_it_up Mitja JANŽA, Magda ^ARMAN, Ur.a ŠOLC, Tina PETERNEL & Martin PODBOJ Geolo.ki zavod Slovenije, Dimi~eva ul. 14, SI–1000 Ljubljana; e-mail: mitja.janza.geo-zs.si Naravne nesre~e so sestavni del življenja ljudi skozi celotno zgodovino. Razen izjemoma jih ne moremo prepre~iti, lahko pa s premi{ljenim delovanjem omilimo njihove posledice ali se jim do dolo~ene mere celo izognemo. Zaradi naravnih (geolo{kih, podnebnih, geomorfolo{kih…) pogojev je alpski prostor zelo izpostavljen tem pojavom. Za u~inkovito za{~ito pred naravnimi nesre~ami je nujna uporaba najsodobnej{ih znanj, tehnologij in pristopov. Razvoj le-teh je potekal v alpskih državah v okviru razli~nih raziskovalnih in aplikativnih projektov, ki so bili pogosto usmerjeni v re{evanje konkretnih problemov. Kljub obsežnemu znanju, {tevilnim dobrim praksam in razvoju inovativnih metod, je opazno pomanjkanje celovitega pregleda in medsebojne primerjave pristopov, ki je osnova za njihovo poenotenje oziroma standardizacijo v alpskem prostoru. V ta namen je nastala pobuda za oblikovanje projektne skupine, sestavljene iz osmih projektnih partnerjev iz petih evropskih držav, ki je pod vodstvom avstrijskega zveznega ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, okolje in upravljanje z vodami pripravila projektni predlog na 5. poziv Programa Evropskega teritorialnega sodelovanja Obmo~je Alp 2007-2013. Predlog je bil ugodno ocenjen in se od septembra 2013 pa do konca novembra 2014 izvaja kot projekt z angle{kim naslovom State-of-the-Art in Risk Management Technology: Implementation and Trial for Usability in Engineering Practice and Policy ali skraj{ano START_it_up. Slovenski partner je Geolo{ki zavod Slovenije, ki projektne aktivnosti izvaja v sodelovanju z vodnogospodarskim podjetjem HIDROTEHNIK d.d. in Fakulteto za gradbeni{tvo in geodezijo. Namen projekta START_it_up je mednarodno poenotenje procesov na podro~ju obvladovanja tveganj, zaradi naravnih nevarnosti, povezanih s poplavami, padajo~im kamenjem, drobirskimi tokovi ter snežnimi in zemeljskimi plazovi. V okviru projekta se nadgrajujejo rezultati razli~nih, že zaklju~enih projektov na obmo~ju Alp in oblikujejo splo{no sprejemljiva pravila na podro~jih tehnologije in odlo~evalskih politik. Proces poenotenja temelji na zbiranju in dopolnitvi obstoje~ih priporo~il, predstandardov ter dobrih praks, ki bodo po kriti~ni oceni strokovnjakov ter testiranju njihove uporabnosti predstavljeni v kon~ni obliki priporo~enih norm in standardov. Za uspe{en razvoj in prenos rezultatov v prakso ter njihovo uporabo tudi po koncu projekta, bodo v veliki meri pripomogli .tevilni, v projekt aktivno vklju~eni opazovalci. Opazovalci iz Slovenije so Uprava RS za za{~ito in re{evanje, Skupnost ob~in Slovenije, Slovenske železnice in Direkcija RS za ceste. Ve~ informacij o projektu je na voljo na spletni strani projekta http://www.startit-up.eu/. Predstavitev Slovenskega geolo{kega dru{tva in letno poro~ilo za leto 2013 Timotej VERBOVŠEK Oddelek za geologijo, NTF, UL, A{ker~eva 12, SI-1000 Ljubljana; e-mail: timotej.verbov{ek.geo.ntf.uni-lj.si Slovensko geolo{ko dru{tvo (A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana) je strokovno združenje slovenskih geologov. Ustanovljeno je bilo leta 1951 in povezuje raziskovalce, u~itelje, druge poklicne geologe in ljubitelje stroke. Njegov cilj je napredek znanosti in prakse na podro~ju vseh vej geologije. Dru{tvo zato prireja javna predavanja, strokovne ekskurzije, razstave in znanstvene sestanke, skrbi za popularizacijo geologije in za vklju~evanje geolo{kih ved v osnovno{olske in srednje{olske u~ne programe. Sodeluje pri prizadevanjih za varstvo okolja in pri izdelavi zakonskih aktov in normativov s podro~ja geologije. Sodeluje tudi z drugimi strokovnimi dru{tvi v Sloveniji in tujini in je vklju~eno v mednarodne organizacije: Mednarodno združenje za geolo{ke znanosti (IUGS), Evropsko zvezo geologov (EFG), Mednarodno mineralo{ko zvezo (IMA), ProGeo. V okviru dru{tva deluje pet sekcij; sekcija za geokemijo (predsednica Mateja Gosar), sekcija za sedimentarno geologijo (predsednik Bojan Otoni~ar), sekcija za mineralogijo (predsednica Meta Dobnikar), sekcija za geolo{ko dedi{~ino (predsednica Martina Stupar) in {tudentska sekcija (predsednik Klemen ^erni~). Dru{tvo sestavlja ožji izvr{ni odbor (predsednik Timotej Verbov{ek, podpredsednica Nadja Zupan Hajna, tajnica Mirijam Vrabec, blagajni~arka Bernarda Bole, Bo{tjan Roži~, Vladimir Vukadin, Suzana Fajmut Štrucelj, Bojan Režun, Matevž Novak), raz{irjeni izvr{ni odbor (predsedniki sekcij), nadzorni odbor (Špela Gori~an, Franci ^adež, Bojan Ogorelec) in ~astno razsodi{~e (Katica Drobne, Dragica Turn{ek, Pavle Florjan~i~). Slovensko geolo{ko dru{tvo za uresni~itev 2013 za ~lane zna{a 15 EUR, za {tudente 5 EUR. svojega cilja opravlja naslednje aktivnosti: Izpolnjeno pristopnico s potrdilom o pla~ilu po{ljite • povezovanje raziskovalnega, strokovnega in vzgojno-izobraževalnega dela na podro~ju vseh vej geolo{kih ved in sorodnih strok, • popularizacijo geolo{kih ved s pomo~jo poljudnih ~lankov, z organizacijo ekskurzij, poletnih taborov, izdajanjem razglednic in bro{ur z geolo{ko vsebino, • sodelovanje z upravnimi službami in organi pri izdelavi zakonskih aktov ter pravnih in tehni~nih normativov in pri drugih strokovnih vpra{anjih z navedenih podro~ij, • sodelovanje z univerzami, raziskovalnimi organizacijami, javnimi ustanovami in zavodi, s podjetji in z osebami, katerih dejavnost sega na strokovno podro~je razli~nih vej geolo{kih ved, • sodelovanje z drugimi strokovnimi dru{tvi v Sloveniji in v tujini, ki delujejo na podro~ju razli~nih vej geolo{kih ved, • sodelovanje z mednarodnimi organizacijami; predvsem z Mednarodno zvezo geolo{kih dru{tev (IUGS), EFG, Zvezo evropskih geolo{kih dru{tev (AEGS), IUGS pridruženimi specializiranimi mednarodnimi strokovnimi zvezami in z drugimi sorodnimi nacionalnimi ali mednarodnimi strokovnimi organizacijami in dru{tvi • sodelovanje pri prizadevanjih za varstvo okolja, • obve{~anje ~lanov in {ir{e javnosti v okviru možnosti z: ° informacijami o najnovej{ih dosežkih zna­nosti in stroke, organizacijo strokovnih seminarjev, simpo­zijev, kongresov in drugih znanstvenih se­stankov, s podro~ja delovanja dru{tva, ° organizacijo javnih predavanj, s podro~ja delovanja dru{tva, ° organizacijo strokovnih ekskurzij, ° publiciranjem v sredstvih javnega obve{~anja, ° o pere~ih strokovnih in organizacijskih vpra{anjih, izdajanjem tiskanih Obvestil dru{tva in drugih izdaj nekomercialnega zna~aja. ° Redni ~lan dru{tva lahko postane vsak, ki se poklicno ali kako druga~e ukvarja z vsaj eno od vej geolo{kih ved in s svojim raziskovalnim, strokovnim, pedago{kim ali ljubiteljskim delom in ki z drugimi aktivnostmi prispeva k razvoju geolo{kih ved in z njimi povezanih strok. ^astni ~lani lahko postanejo posamezniki, ki so pomembno prispevali k razvoju geolo{kih ved v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. ^astni ~lani ne pla~ujejo ~lanarine. Pridruženi ~lani so fizi~ne osebe, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z zbiranjem mineralov in fosilov ali se druga~e zanimajo za geologijo. Podporni ~lani so fizi~ne in pravne osebe, ki finan~no podpirajo delovanje dru{tva, lahko sodelujejo na sejah skup{~ine, vendar nimajo pravice odlo~anja. Za v~lanjenje v dru{tvo je treba predložiti pisno pristopnico (dostopna na spletni strani), s katero se posameznik zaveže, da bo deloval v skladu s statutom in pla~eval ~lanarino. ^lanarina za leto na naslov dru{tva (A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana). Ve~ informacij o dru{tvu je dostopnih na spletni strani http://www.geoloskodrustvo.si/ V preteklih letih je dru{tvo delovalo v skladu z dolo~ili dru{tva in programom dela, ki je bil sprejet na IO dru{tva v vsakem koledarskem letu. Del zastavljenega programa iz prej{njega leta je bil realiziran, nekaj nalog (predavanje in dve ekskurziji) pa nam ni uspelo izvesti, zato so bile prestavljene na naslednje leto. Slovensko geolo{ko dru{tvo (SGD) si je kot nevladna in neprofitna organizacija prostovoljno združenih strokovnjakov in ljubiteljev geologije zadalo za temeljni cilj napredek znanosti in prakse na podro~ju vseh vej geologije, ki je zapisan tudi v njegovem statutu. V okviru dru{tva delujejo naslednje sekcije: Sekcija za sedimentarno geologijo, Sekcija za geokemijo, Sekcija za mineralogijo, Sekcija za geolo{ko dedi{~ino in Študentska sekcija. Strokovna predavanja Namen predavanj na SGD je, da se slovenski geologi sre~amo, predstavimo svoje strokovno delo na zelo razli~nih podro~jih geologije (sedimento­logija, stratigrafija, paleontologija, mineralogija, petrologija, geokemija, hidrogeologija, inženirska geologija, GIS) in razpravljamo o novih idejah ter o na{i vpetosti v svetovne geolo{ke tokove. V letu 2013 so bila izvedena naslednja predavanja in okrogle mize: ^etrtek, 03. 10. 2013, ob 18h: Kobla, gora z za­vidljivim naborom geolo{ke informacije - Kobla, Olimp slovenske geologije, doc. dr. Bo{tjan Roži~ (UL NTF OG), v Ljubljani na Oddelku za geologi­jo NTF, Privoz 11 (na Prulah), v predavalnici P-02 v kleti. V sodelovanju z Geomorfolo{kim dru{tvom Slovenije (predsednica Irena Mrak) naj bi bilo 14.5.2013 na Filozofski fakulteti v Ljubljani izvedeno predavanje prof. Hansa Grüningerja iz Kanade z naslovom »Evolution of the Alpine System«, a je bilo dan prej odpovedano s strani obeh dru{tev. V ponedeljek, 02. 12. 2013 ob 18h je bila v predavalnici P02 na Privozu 11 izvedena okrogla miza z naslovom Okrogla miza na tematiko ~lanstva v mednarodnih združenjih, ki jo je vodil predsednik SGD Timotej Verbov{ek. Predstavljena so bila naslednja mednarodna dru{tva, združenja in organizacije, v katere je v~lanjeno SGD ali njegovi ~lani: International Union of Geological Sciences (IUGS), European Federation of geologists (EFG), International Union for Quaternary Research (INQUA), European Association for the Conservation of the Geological Heritage (ProGeo), European Mineralogical Union ter International Mineral Association (EMU), International Association of Hydrogeologists (IAH), International Society for Soil Mechanics and Geotechnical Engineering (ISSMG), International Society for Rock Mechanics (ISRM), International Society for Engineering Geology and Environment (IAEG). Pobuda za to okroglo mizo je namre~ pri{la zaradi dejstva, da po izku{njah ve~ina ~lanov sploh ne pozna organizacij, pa zaradi vpra{anj, zakaj se pla~uje ~lanarine v mednarodnih združenjih, ker je SGD v~lanjeno v precej organizacij, ki nudijo ve~, kot trenutno izkori{~amo. Na okrogli mizi so bila zato predstavljena sama mednarodna združenja ter predvsem prednosti v~lanjenja in ugodnosti za ~lane SGD. Strokovna ekskurzija Strokovna ekskurzija je bila izvedena 8. 10. 2013 pod vodstvom doc. dr. Bo{tjana Roži~a, na Koblo, kar se je vsebinsko navezovalo na strokovno predavanje dne 3. 10. 2013. Vklju~itev v doma~e in mednarodne zveze Ustanovljen je Nacionalni odbor (National Vetting Committee) Slovenskega geolo{kega dru{tva v Evropski federaciji geologov (EFG), v sestavi Barbara ^en~ur Curk, Mirka Trajanova in Slavko Šolar, ki bodo pregledovali vloge za pridobitev naziva Evrogeolog (EurGeol). Od Slovenske inženirske zveze (SIZ) smo dobili potrditev, da smo v~lanjeni v zvezo SIZ, s ~imer je izpolnjen pogoj o obveznem ~lanstvu SGD v SIZ za pridobitev naziva Evroinženir (EUR ING) v zvezi FEANI. Julija 2013 smo se preko SGD v~lanili v mednarodno kvartarolo{ko zvezo INQUA (International Union for Quaternary Research). Predstavnik je dr. Milo{ Bavec z GeoZS. Ostali dogodki Dne 09. 11. 2013 je bila v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) ter s Kozjanskim parkom izvedena delovna akcija ~i{~enja geolo{kih profilov na Kozjanskem, natan~neje geolo{ki profil v Podsredi ({koljke), profil na Treb~ah (meja med spodnjemiocenskimi peski in pe{~enjaki in srednjemiocenskim litotamnijskim apnencem) ter v okolici Olimja (manj{a antiklinala). Akcije se je udeležilo 20 oseb, od tega 13 {tudentov geologije. Akcija je bila dobro sprejeta in se bo sku{alo vsako leto izvesti podobno ~i{~enje. Za leto 2014 so na~rtovane naslednje aktivnosti dru{tva: Strokovna predavanja Predavanje dr. László I. Fodorja (Hungarian Academy of Sciences MTA-ELTE) z naslovom »From Cretaceous Nappe Stacking To Miocene Extension In The Sw Pannonian Basin (NE Slovenia, SW Hungary)«, v Ljubljani na Oddelku za geologijo NTF, Privoz 11 (na Prulah), v predavalnici P-02 v kleti. Predavanje Mirijam Vrabec (od lani) z naslovom »Sveže novice s pohorske golice« o rezultatih geolo{kih raziskav v zadnjih 6 letih na obmo~ju Pohorja. Novi predvideni datum je novembra 2014. To~en datum se dolo~i kasneje. Strokovne ekskurzije Andrej Šmuc in Timotej Verbov{ek predlagata izvedbo tridnevne strokovne ekskurzije v Toskano med 11. in 13. 10. 2014. Namen je spoznati geolo{ki razvoj sosednjega ozemlja ter se spoznati s svetovno znanimi geolo{kimi lokacijami, npr. carrarskimi marmorji, prvo geotermalno elektrarno Larderello itd. 4. Slovenski geolo{ki kongres Med 8. in 10. oktobrom 2014 bo organi­ziran 4. Slovenski geolo{ki kongres. Lokaci­ja kongresa je hotelski kompleks Adria Anka-ran, glavni organizator je Oddelek za geologijo Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Lju­bljani. Predvideni program kongresa je dan in pol predavanj ter dopoldanske in celodnevne ekskur­zije. Ve~ informacij je na spletni strani kongresa http://web.geo.ntf.uni-lj.si/4-sgk/. Ker jedro dru{tva tvorijo njegovi ~lani, pozivam vse izmed njih k ve~ji aktivnosti, izvedbi predavanj in ekskurzij ter seveda k spodbujanju debat in re{evanju odprtih problemov slovenske geologije. Poro~ilo o delu dru{tva je objavljeno tudi v biltenu Mineralne surovine (izdajatelj: Geolo{ki zavod Slovenije). Letna skup{~ina Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko Polona VRE^A Institut “Jožef Stefan”, Odsek za znanosti o okolju, Jamova cesta 39, SI–1000 Ljubljana, Slovenija V Ljubljani je 30. januarja 2014, na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo potekala letna skup{~ina Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko (SZGG). Leto{nja skup{~ina je bila volilna. Prisotnih je bilo 39 ~lanov. Kot že tradicionalno je bilo po skup{~ini organizirano strokovno sre~anje, tokrat že devetnajsto, z naslovom »Raziskave s podro~ja geodezije in geofizike – 2013«. Na skup{~ini je najprej podal kratko poro~ilo za preteklo {tiriletno obdobje dosedanji predsednik združenja J. Rakovec. V tem obdobju smo v okviru SZGG 1) ustanovili novo sekcijo za podro~je kriosfere in pridobili nekaj novih ~lanov, 2) sprejeli nova pravila SZGG, 3) uvedli recenziranje zbornika »Raziskave s podro~ja geodezije in geofizike«, ki izide ob vsakoletnem strokovnem sre~anju, 4) vsako leto organizirali nekaj predavanj, zanimivih za {ir{e SZGG ~lanstvo, 5) izvajali aktivnosti po posameznih sekcijah in 6) podelili nagrade mlaj{im raziskovalcem (predvsem na podro~ju hidrologije). V tem obdobju se je na Univerzi v Ljubljani pri~el izvajati tudi medfakultetni {tudij Geofizike. Sledilo je poro~ilo tajnika združenja M. Kuharja in podelitev priznanja N. Bezaku. Od leta 2013 deluje v SZGG osem sekcij, katerih vodje so hkrati predstavniki Slovenije v mednarodnih združenjih, ki delujejo v okviru Mednarodne zveze za geodezijo in geofiziko (International Union of Geodesy and Geophysics – IUGG). Predstavniki posameznih sekcij so podali kratka poro~ila o delu v preteklem letu: B. Stopar (Sekcija za geodezijo), A. Gosar (Sekcija za seizmologijo in fiziko notranjosti Zemlje), R. ^op (Sekcija za geomagnetizem), G. Skok (Sekcija za meteorologijo), M. Li~er (Sekcija za oceanografijo), M. Kobold (Sekcija za hidrologijo) in P. Vre~a (Sekcija za kriosfero). Sledile so volitve organov SZGG (izvr{nega in nadzornega odbora ter ~astnega razsodi{~a). Predlagana lista je bila sprejeta, novi predsednik SZGG pa je postal R. ^op. Po skup{~ini je potekalo strokovno sre~anje, na katerem je deset predavateljev predstavilo rezultate raziskovalnega dela. Nagrajenec N. Bezak je predstavil uporabo copul v hidrologiji, nato pa zaradi odsotnost avtorjev {e prispevek o hidrolo{ki regionalizaciji verjetnostnih analiz visokovodnih konic. Sledila so predavanja S. Šebele o odzivu jamske mikro-klime na izjemne dogodke in dolgotrajnej{e spremembe vremena, R. Žabkar o napovedovanju kakovosti zraka z modelom WRF/ Chem in G. Verta~nika o tem kako pridemo od meteorolo{kih meritev do klimatolo{kih produktov. D. Deželjin je predstavil lokalne spremembe zemeljskega magnetnega polja zaradi prehoda vremenske fronte in K. Kozmus-Trajkovski spletni portal akademskih nalog s prikazom položaja. Strokovno sre~anje se je zaklju~ilo s predavanji M. Z. Božnar o diagnozi in prognozi onesnaženja ozra~ja nad Slovenijo in M. Vrabca, ki je predstavil rezultate refleksijsko seizmi~nih raziskav v slovenskem morju in paleomagnetizem jamskih sedimentov v Sloveniji. SZGG je združenje, ki povezujejo zelo razli~ne profile strokovnjakov, ki se ukvarjajo z raziskavami Zemlje, tudi geologov, in omogo~a zanimivo izmenjavo razli~nih znanj. O delovanju združenja in aktivnostih najdete ve~ informacij na http://www.fgg.uni-lj.si/sugg/. V spomin Ljudmili Šribar Ob koncu lata 2013 nas je presenetila vest o smrti ing. Ljudmile Šribar, dolgoletne raziskovalke – mikropaleontologinje na Geolo{kem zavodu Slovenije. Vsi smo vedeli za njeno dolgoletno bolezen po upokojitvi, vendar nas je spoznanje o njenem odhodu zopet spomnilo, da smo z njo izgubili {e eno pri~o pionirskih ~asov slovenske geologije druge polovice 20. stoletja. Bila med tistimi, ki so vse svoje mo~i in najplodnej{a leta življenja nesebi~no posvetili geolo{kim raziskavam in jih okronali z osnovno geolo{ko karto slovenskega ozemlja v merilu 1:100.000. Prve raziskave v izjemno skromnih raziskovalnih razmerah povojnega obdobja in težkih terenskih pogojih je opravljala v skupini kartirajo~ih geologov od {tajerskega hribovja in dolenjskih gri~ev do Krasa ter do takrat skoraj neprehodnih Javornikov. Kasneje se je vse bolj posve~ala mikropaleontologiji. Svet drobnih fosilov v kamninskih preparatih pod mikroskopom jo je o~aral in skozi desetletja se je razvila v eno najvidnej{ih raziskovalk mikrofosilov v Sloveniji. Kot geologinja »stare {ole« je imela {irok spekter paleontolo{kega znanja. Nikoli se ni specializirala le za eno ozko fosilno skupino, temve~ je fosil v prvi vrsti sprejemala kot podatek o geolo{ki starosti kamnine in okolju, v katerem je kamnina nastajala. Zato je že zgodaj postala nepogre{ljiva spremljevalka kartirajo~ih geologov, ki so njene raziskave vgrajevali v geolo{ke karte. Ko danes gledamo liste Osnovne geolo{ke karte Slovenije, je skoraj na vseh zapisano tudi njeno ime. Najdemo ga že na zgodnjih kartah, ki so nastajale že v 60. in 70. letih preteklega stoletja in nazadnje kot soavtorico formacijske geolo{ke karte nove generacije na Krasu, ki je pomenila prelomnico v slovenski geolo{ki kartografiji. Bila je med prvimi slovenskimi geologinjami, ki so vstopile v svet geolo{ke znanstvene publicistike. Sama ali v soavtorstvu je objavljala v doma~ih in tujih geolo{kih revijah. Mednarodni strokovni javnosti je bila znana tudi po {tevilnih predstavitvah raziskovalnih rezultatov na znanstvenih kongresih in simpozijih. V objavljenih razpravah je najve~ pozornosti posvetila mezozojskim karbonatnim kamninam, zlasti krednim in jurskim plastem Primorske in Notranjske. Najzgodnej{a dela obravnavajo mejo med krednimi in terciarnimi pastmi v Gori{kih Brdih. V njeni bibliografiji vse do leta 1997 sledimo znanstvene razprave o mikrofosilih platformskih karbonatov južne in jugozahodne Slovenije. V ve~ delih je obravnavala jurske in kredne sedimente Slovenskega bazena. Pomembna so tudi njena soavtorska dela, s katerimi je kot mikropaleontologinja posegla v raziskave triasnih plasti Julijskih Alp. Za kolege in prijatelje je bila vselej le Pika. Vedno prijazna in razumevajo~a Pika, ki je znala prijateljski odnos vzpostaviti prav z vsakim, od starej{ih že uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev do popolnih geolo{kih za~etnikov. Nikoli jim ni odrekla pomo~i. Pika nadutosti ni poznala. Znana nam je bila njena tesna povezanost z naravo. Razumela in ljubila jo je kot celoto, kamen pa ji je odstiral pogled v {e eno razsežnost, v geolo{ko preteklost. Spadala je v tisto skupino geologov in geologinj, ki jim je bilo terensko delo v veliko veselje, tudi fizi~no zahtevna vzor~enja v visokogorju. Prav Pika in njena generacija geologinj so najve~ prispevale k uveljavljanju žensk v do tedaj pregovorno bolj mo{kem geolo{kem poklicu. Geologinje in geologi, ki so utirali pionirske poti sodobni slovenski geologiji, se po~asi umikajo, živi spomini nanje pa so vse redkej{i. Nove generacije žal ne bodo ve~ vedele, kdo je bila vselej prijazna in nasmejana Pika, skozi {tevilna dela in geolo{ke karte, pri katerih je sodelovala, pa bodo {e dolgo poznale ing. Ljudmilo Šribar, odlo~no geologinjo druge polovice dvajsetega stoletja, ki je pustila za sabo vidno sled, ki je vodila in {e vedno vodi mlaj{e generacije do novih geolo{kih spoznanj. Tea Kolar-Jurkov{ek Ljudmila Šribar – pomembnej{a objavljena dela Ing. Ljudmila Šribar je sodelovala pri mikropaleontolo{kih analizah skoraj vseh listov Osnovne geolo{ke karte Jugoslavije, SFRJ 1: 100 000, ki pokrivajo ozemlje Slovenije: list Beljak, Celje, Celovec, ^rnomelj, Delnice, Gorica, Ilirska Bistrica, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Postojna, Ravne, Ribnica, Rogatec, Slovenj Gradec, Tolmin in Trst. Pri listih Gorica, Ilirska Bistrica, Novo mesto, Postojna, Ribnica in Trst pa je sodelovala tudi pri kartiranju. ŠRIBAR, LJ. 1965: Meja med krednimi in terciarnimi skladi v Gori{kih Brdih = The Boundary Between Cretaceous and Tertiary in Gori{ka Brda. Geologija, 8: 121–129. ŠRIBAR, LJ. 1966: Jurski sedimenti med Zagradcem in Randolom v dolini Krke = Jurassic sediments between Zagradec and Randol in Krka Valley. Geologija, 9: 379–383. ŠRIBAR, LJ. 1967: O sedimentih na meji kreda-terciar v južni Sloveniji = About the sediments in the Cretaceous-Tertiary boundary in southern Slovenia. Geologija, 10: 161–166. PLENI~AR, M., BUSER, S., ŠRIBAR, LJ. & LAPAJNE, J. 1971: Geolo{ki, paleontolo{ki i geofizi~ki rezultati istraživanja južne Primorske i Dolenjske. Nafta, 22: 253-259. LAPAJNE, V. & ŠRIBAR, LJ. 1973: Zgornjekredni sedimenti na obmo~ju Posavskih gub = Upper Cretaceous Deposits in the Sava Folds. Geologija, 16: 237–244. MIO~, P. & ŠRIBAR, LJ. 1975: Jurski skladi v severnih Karavankah = Jurassic beds in Northern Karavanke Mts. Geologija, 18: 87–97. OGORELEC, B., ŠRIBAR, LJ. & BUSER, S. 1976: O litologiji in biostratigrafiji vol~anskega apnenca = On Lithology and Biostratigraphy of Vol~e Limestone. Geologija, 19: 125–151. PREMRU, U., OGORELEC, B. & ŠRIBAR, LJ. 1977: O geolo{ki zgradbi Dolenjske = On the Geological Structure of the Lower Carniola. Geologija, 20: 167–192. ŠRIBAR, LJ. 1979a: Biostratigrafija mejnih plasti med juro in kredo v južni Sloveniji = Biostratigraphy of the Jurassic-Cretaceous boundary layers from South Slovenia. Geologija, 22/1: 113–116. ŠRIBAR, LJ. 1979b: Biostratigrafija spodnjekrednih plasti na Loga{ki planoti = Biostratigraphy of Lower Cretaceous beds from the Logatec plain. Geologija, 22/2: 277–308. ŠRIBAR, LJ. & BUSER, S. 1979: Excursion N, Podselo – Upper Cretaceous. 16th European Micropaleontological Colloquium, Ljubljana: 233–236. ŠRIBAR, LJ. 1981: Kredne plasti v vzhodnih podalj{kih Karavank in Posavskih gub = Cretaceous beds in the eastern extension of the Karavanke Alps and the Sava Folds. Geologija, 24/2: 303–317 DOZET, S. & ŠRIBAR, LJ. 1981: Biostratigrafija jurskih plasti južno od Prezida v Gorskem Kotaru = Biostratigraphy of Jurassic beds south of Prezid in Gorski Kotar. Geologija, 24/1: 109–126. PLENI~AR, M. & ŠRIBAR, LJ. 1983: Kredni skladi med Ko~evjem in Krko. Geol. zb. 4: 47–79. OGORELEC, B., JURKOV{EK, B., ŠRIBAR, LJ., JELEN, B., STOJANOVI~, B. & MI{I~, M. 1984: Karnijske plasti v Tamarju in pri Logu pod Mangartom = Carnian beds at Tamar and Log pod Mangartom. Geologija, 27: 107–158. OGORELEC, B., ŠRIBAR, LJ. & BUSER, S. 1984: Vol~anski apnenec pri Doblarju, dolina So~e, Postajali{~e {t. 5. V: OREHEK, A. (ur.): Vodi~ strokovne ekskurzije, 6. Sedimentolo{ki plenum Jugoslavije, Bovec, 12.–14.9, Ljubljana: 27–31. BUSER, S., GRAD, K., OGORELEC, B., RAMOV{, A. & ŠRIBAR, LJ. 1986: Stratigraphical, paleontological and sedimentological characteristics of Upper Permian beds in Slovenia, NW Yugoslavia = Memorie della Societŕ Geologica Italiana, 34: 195-210. OGORELEC, B., BUSER, S. & ŠRIBAR, LJ. 1987: Vol~e limestone – Podsela (Upper Cretaceous). In: 5th COLIZZA, E. (ed.): Excursions – and 6th June 1987, E. Friuli, Karst of Gorizia and of W. Slovenia: guidebook. Trieste: Universitŕ degli studi, Istituto di geologia e paleontologia, 31-35. JURKOV{EK, B., POLJAK, M., OGORELEC, B., BUSER, S., TOMAN, M. & ŠRIBAR, LJ. 1989: Geolo{ka karta SFRJ 1: 50.000: kredne in paleogenske plasti Zunanjih Dinaridov. V: JURKOV{EK, B (ur.): Vodnik ekskurzije, Lipica, 35 str. JURKOV{EK, B., ŠRIBAR, LJ., OGORELEC, B. & KOLAR­JURKOV{EK, T. 1990: Pelagi~ne jurske in kredne plasti v zahodnem delu Julijskih Alp = Pelagic Jurassic and Cretaceous beds in the western part of the Julian Alps. Geologija, 31/32 (1988/89): 285–328. DOZET, S. & ŠRIBAR, LJ. 1991: Spodnjekredni skladi na listu Delnice. Rud.-met. zb., 38/2: 161–190. ŠRIBAR, LJ. & PLENI~AR, M. 1991: Zgornjekredne cenocone v jugozahodni Sloveniji = Upper Cretaceous assemblage zones in southwestern Slovenia. Geologija, 33 (1990): 171–205 PLENI~AR, M. & ŠRIBAR, LJ. 1992: Le récif de Rudistes prčs de Stranice (N.O. de la Yougoslavie). Geologica Romana, 28: 305–317. TURN{EK, D., PLENI~AR, M. & ŠRIBAR, LJ. 1992: Lower Cretaceous Fauna from Slovenski vrh near Ko~evje (South Slovenia). Razprave IV. razr. SAZU, 33/8: 205–257. JELASKA, V., GU{I}, I., JURKOV{EK, B., OGORELEC, B., ]OSOVI}, V., ŠRIBAR, LJ. & TOMAN, M. 1995: The Upper Cretaceous geodynamic evolution on the Adriatic-Dinaric carbonate platform(s). Geol. Méditerran., 21/3–4: 89–91. JURKOV{EK, B., TOMAN, M., OGORELEC, B., ŠRIBAR, L., ŠRIBAR, LJ., POLJAK, M. & DROBNE, K. 1996: Formacijska geolo{ka karta južnega dela Trža{ko-komenske planote 1:50.000 : kredne in paleogenske karbonatne kamnine = Geological map of the southern part of the Trieste-Komen Plateau : Cretaceous and Paleogene carbonate rocks. In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana: 143 p., ilustr. DOZET, S. & ŠRIBAR, LJ. 1997a: Lower Cretaceous Shallow-Marine Sedimentation and Biota on Dinaric Carbonate Platform between Logatec, Krka and Kolpa (Southeastern Slovenia). Geologija, 40: 153–185. DOZET, S. & ŠRIBAR, LJ. 1997b: Biostratigraphy of shallow marine Jurassic beds in Southeastern Slovenia. Geologija, 40: 187–221. OGORELEC, B., BUSER, S. & ŠRIBAR, LJ. 2003: Doblar, Calcaire de Vol~e (Crétacé supérieur). In: DROBNE, K. (ur.): De la mer Adriatique aux Alpes Juliennes (Italie nord-orient et Slovenie occidentale) - un percours geologique sans frontieres. Ljubljana: ZRC SAZU; Trieste: Dipartimento di scienze geologiche, ambientali e marine, Universitŕ, 76-77. Navodila avtorjem GEOLOGIJA objavlja znanstvene in strokovne ~lanke s podro~ja geologije in sorodnih ved. Revija od leta 2000 izhaja dvakrat letno. ^lanke recenzirajo doma~i in tuji strokovnjaki z obravnavanega podro~ja. Ob oddaji ~lankov avtorji predlagajo tri recenzente, vendar pa si uredni{tvo pridržuje pravico do izbire recenzentov po lastni presoji. Avtorji morajo ~lanek popraviti v skladu z recenzentskimi pripombami ali utemeljiti zakaj se z njimi ne strinjajo. Avtorstvo: Za izvirnost podatkov, predvsem pa mnenj, idej, sklepov in citirano literaturo so odgovorni avtorji. Z objavo v GEOLOGIJI se tudi obvežejo, da ne bodo drugje objavili prispevka z isto vsebino. Jezik: ^lanki naj bodo napisani v angle{kem, izjemoma v slovenskem jeziku, vsi pa morajo imeti slovenski in angle{ki izvle~ek. Za prevod poskrbijo avtorji prispevkov sami. Vrste prispevkov: Izvirni znanstveni ~lanek Izvirni znanstveni ~lanek je prva objava originalnih raziskovalnih rezultatov v tak{ni obliki, da se raziskava lahko ponovi, ugotovitve pa preverijo. Praviloma je organiziran po shemi IMRAD (Introduction, Methods, Results, And Discussion). Pregledni znanstveni ~lanek Pregledni znanstveni ~lanek je pregled najnovej{ih del o dolo~enem predmetnem podro~ju, del posameznega raziskovalca ali skupine raziskovalcev z namenom povzemati, analizirati, evalvirati ali sintetizirati informacije, ki so že bile publicirane. Prina{a nove sinteze, ki vklju~ujejo tudi rezultate lastnega raziskovanja avtorja. Strokovni ~lanek Strokovni ~lanek je predstavitev že znanega, s poudarkom na uporabnosti rezultatov izvirnih raziskav in {irjenju znanja. Diskusija in polemika Prispevek, v katerem avtor ocenjuje ali dokazuje pravilnost nekega dela, objavljenega v GEOLOGIJI ali z avtorjem strokovno polemizira. Recenzija, prikaz knjige Prispevek, v katerem avtor predstavlja vsebino nove knjige. Oblika prispevka: Besedilo pripravite v urejevalniku Microsoft Word. Prispevki naj praviloma ne bodo dalj{i od 20 strani formata A4, v kar so v{tete tudi slike, tabele in table. Le v izjemnih primerih je možno, ob predhodnem dogovoru z uredni{tvom, tiskati tudi dalj{e prispevke. ^lanek oddajte uredni{tvu vklju~no z vsemi slikami, tabelami in tablami v elektronski obliki po naslednjem sistemu: -Naslov ~lanka (do 12 besed) -Avtorji (ime in priimek, naslov, e-mail naslov) -Klju~ne besede (do 7 besed) -Izvle~ek (do 300 besed) -Besedilo -Literatura -Podnaslovi v slikam in tabelam -Tabele, Slike, Table Citiranje: V literaturi naj avtorji prispevkov praviloma upo{tevajo le tiskane vire. Poro~ila in rokopise naj navajajo le v izjemnih primerih, z navedbo kje so shranjeni. V seznamu literature naj bodo navedena samo v ~lanku omenjena dela. Citirana dela, ki imajo DOI identifikator, morajo imeti ta identifikator izpisan na koncu citata. Za citiranje revije uporabljamo standardno okraj{avo naslova revije. Med besedilom prispevka citirajte samo avtorjev priimek, v oklepaju pa navajajte letnico izida navedenega dela in po potrebi tudi stran. ^e navajate delo dveh avtorjev, izpi{ite med tekstom prispevka oba priimka (npr. PLENI~AR & BUSER, 1967), pri treh ali ve~ avtorjih pa napi{ite samo prvo ime in dodajte et al. z letnico (npr. MLAKAR et al., 1992). Citiranje virov z medmrežja v primeru, kjer avtor ni poznan zapi{emo (INTERNET 1). V seznamu literaturo navajajte po abecednem redu avtorjev. Imena fosilov (rod in vrsta) naj bodo napisana po{evno, imena vi{jih taksonomskih enot (družina, razred, itn.) pa normalno. Imena avtorjev taksonov naj bodo prav tako napisana normalno, npr. Clypeaster pyramidalis Michelin, Galeanella tollmanni (Kristan), Echinoidea. Primeri citiranja ~lanka: MALI, N., URBANC, J. & LEIS, A. 2007: Tracing of water movement through the unsaturated zone of a coarse gravel aquifer by means of dye and deuterated water. Environ. geol., 51/8: 1401–1412, doi:10.1007/s00254-006­0437-4. PLENI~AR, M. 1993: Apricardia pachiniana Sirna from lower part of Liburnian beds at Diva~a (Triest-Komen Plateau). Geologija, 35: 65–68. Primer citirane knjige: FLÜGEL, E. 2004: Mikrofacies of Carbonate Rocks. Springer Verlag, Berlin: 976 p. JURKOV{EK, B., TOMAN, M., OGORELEC, B., ŠRIBAR, L., DROBNE, K., POLJAK, M. & ŠRIBAR, LJ. 1996: Formacijska geolo{ka karta južnega dela Trža{ko-komenske planote – Kredne in paleogenske kamnine 1: 50.000 = Geological map of the southern part of the Trieste-Komen plateau – Cretaceous and Paleogene carbonate rocks. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana: 143 p., incl. Pls. 23, 1 geol. map. Primer citiranja poglavja iz knjige: TURN{EK, D. & DROBNE, K. 1998: Paleocene corals from the northern Adriatic platform. In: HOTTINGER, L. & DROBNE, K. (eds.): Paleogene Shallow Benthos of the Tethys. Dela SAZU, IV. Razreda, 34/2: 129-154, incl. 10 Pls. Primer citiranja virov z medmrežja: ^e sta znana avtor in naslov citirane enote zapi{emo: ^ARMAN, M. 2009: Priporo~ila lastnikom objektov, zgrajenih na nestabilnih obmo~jih. Internet: http://www.geo-zs. si/UserFiles/1/File/Nasveti_lastnikom_objektov_na_ nestabilnih_tleh.pdf (17. 1. 2010) ^e avtor ni poznan zapi{emo tako: Internet: http://www.geo-zs.si/ (22. 10. 2009) ^e se navaja ve~ enot z medmrežja, jim dodamo {e {tevilko Internet 1: http://www.geo-zs.si/ (15. 11. 2000) Internet 2: http://www.geo-zs.si/ (10. 12. 2009) Slike, tabele in table: Slike (ilustracije in fotografije), tabele in table morajo biti zaporedno o{tevil~ene in ozna~ene kot sl. 1, sl. 2 itn., oddane v formatu TIFF, JPG ali EPS z lo~ljivostjo 300 dpi. Le izjemno je možno objaviti tudi barvne slike, vendar samo po predhodnem dogovoru z uredni{tvom. Obvezno je treba upo{tevati zrcalo revije 172 x 235 mm. Ve~jih formatov od omenjenega zrcala GEOLOGIJE ne tiskamo na zgib, je pa možno, da ve~je oziroma dalj{e slike natisnemo na dveh straneh (skupaj na levi in desni strani) z vmesnim »rezom«. V besedilu prispevka morate omeniti vsako sliko po {tevil~nem vrstnem redu. Dovoljenja za objavo slikovnega gradiva iz drugih revij publikacij in knjig, si pridobijo avtorji sami. Table pripravite v formatu zrcala na{e revije. ^e je ~lanek napisan v slovenskem jeziku mora imeti celotno besedilo, ki je na slikah in tabelah tudi v angle{kem jeziku. Podnaslovi naj bodo ~im kraj{i. Korekture: Te opravijo avtorji ~lankov, ki pa lahko popravijo samo tiskarske napake. Kraj{i dodatki ali spremembe pri korekturah so možne samo na avtorjeve stro{ke. Prispevki so prosto dostopni na spletnem mestu: http://www.geologija-revija.si/ Oddajanje prispevkov: Avtorje prosimo, da prispevke po{ljejo na naslov uredni{tva: GEOLOGIJA Geolo{ki zavod Slovenije Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana bernarda.bole.geo-zs.si ali urednik.geologija-revija.si Uredni{tvo Geologije Instructions for authors Scope of the journal: GEOLOGIJA publishes scientific papers which contribute to understanding of the geology of Slovenia or to general understanding of all fields of geology. Some shorter contributions on technical or conceptual issues are also welcome. Occasionally, a collection of symposia papers is also published. All submitted manuscripts are sent for review by at least two specialists. When submitting their paper, authors should recommend at least three reviewers. Note that the editorial office retains the sole right to decide whether or not the suggested reviewers are used. Authors should correct their papers according to the instructions given by the reviewers. Should you disagree with any part of the reviews, please explain why. Revised manuscript will be reconsidered for publication. Author’s declaration: Submission of a paper for publication in Geologija implies that the work described has not been published previously, that it is not under consideration for publication elsewhere and that, if accepted, it will not be published elsewhere. Language: Papers should be written in English or Slovene, and should have both English and Slovene abstracts. Types of papers: Original scientific paper In an original scientific paper, original research results are published for the first time and in such a form that the research can be repeated and the results checked. It should be organised according to the IMRAD scheme (Introduction, Methods, Results, And Discussion). Review scientific paper In an overview scientific paper the newest published works on specific research field or works of a single researcher or a group of researchers are presented in order to summarise, analyse, evaluate or synthesise previously published information. However, it should contain new information and/or new interpretations. Professional paper Technical papers give information on research results that have already been published and emphasise their applicability. Discussion paper A discussion gives an evaluation of another paper, or parts of it, published in GEOLOGIJA or discusses its ideas. Book review This is a contribution that presents a content of a new book in the field of geology. Style guide: Submitted manuscripts should not exceed 20 pages of A4 format (12 pt typeface, 1 line-spacing, left justification) including figures, tables and plates. Only exceptionally and in agreement with the editorial board longer contributions can also be accepted. Manuscripts submitted to the editorial office should include figures, tables and plates in electronic format ordered according to the following scheme: -Title (maximum 12 words) -Authors (full name and family name, postal address and e-mail address) -Key words (maximum 7 words) -Abstract (maximum 300 words) -Text -References -Figure and Table Captions -Tables, Figures, Plates References: References should be cited in the text as follows: (FLÜGEL, 2004) for a single author, (PLENI~AR & BUSER, 1967) for two authors and (MLAKAR et al., 1992) for multiple authors. Pages and figures should be cited as follows: (PLENI~AR, 1993, p. 67) and (PLENI~AR, 1993, fig. 1). Anonymous internet resources should be cited as (INTERNET 1). Only published references should be cited. Manuscripts should be cited only in some special cases in which it also has to be stated where they are kept. Cited reference list should include only publications that are mentioned in the paper. Authors should be listed alphabetically. Journal titles should be given in standard abbreviated form. A doi identifier, if there is any, should be placed at the end as shown in the first case. Taxonomic names should be in italics, while names of the authors of taxonomic names should be in normal, such as Clypeaster pyramidalis Michelin, Galeanella tollmanni (Kristan), Echinoidea. Articles should be listed as follows: MALI, N., URBANC, J. & LEIS, A. 2007: Tracing of water movement through the unsaturated zone of a coarse gravel aquifer by means of dye and deuterated water. Environ. geol., 51/8: 1401–1412, doi:10.1007/s00254-006-0437-4. PLENI~AR, M. 1993: Apricardia pachiniana Sirna from lower part of Liburnian beds at Diva~a (Triest-Komen Plateau). Geologija, 35: 65–68. Books should be listed as follows: FLÜGEL, E. 2004: Mikrofacies of Carbonate Rocks. Springer Verlag, Berlin: 976 p. JURKOV{EK, B., TOMAN, M., OGORELEC, B., ŠRIBAR, L., DROBNE, K., POLJAK, M. & ŠRIBAR, LJ. 1996: Formacijska geolo{ka karta južnega dela Trža{ko-komenske planote – Kredne in paleogenske kamnine 1: 50.000 = Geological map of the southern part of the Trieste-Komen plateau – Cretaceous and Paleogene carbonate rocks. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana: 143 p., incl. Pls. 23, 1 geol. map. Book chapters should be listed as follows: TURN{EK, D. & DROBNE, K. 1998: Paleocene corals from the northern Adriatic platform. In: HOTTINGER, L. & DROBNE, K. (eds.): Paleogene Shallow Benthos of the Tethys. Dela SAZU, IV. Razreda, 34/2: 129-154, incl. 10 Pls. Internet resources should be listed as follows: Known author and title: ^ARMAN, M. 2009: Priporo~ila lastnikom objektov, zgrajenih na nestabilnih obmo~jih. Internet: http://www.geo-zs. si/UserFiles/1/File/Nasveti_lastnikom_objektov_na_ nestabilnih_tleh.pdf (17. 1. 2010) Unknown authors and title: Internet: http://www.geo-zs.si/ (22.10.2009) When more than one unit from the internet are cited they should be numbered: Internet 1: http://www.geo-zs.si/ (15.11. 2000) Internet 2: http://www.geo-zs.si/ (10.12. 2009) Figures, tables and plates: Figures (illustrations and photographs), tables and plates should be numbered consequently and marked as Fig. 1, Fig. 2 etc., and saved as TIFF, JPG or EPS files and submitted at 300 dpi. Colour pictures will be published only on the basis of previous agreement with the editorial office. The maximum size of full-page illustrations and tables is 172 x 235 mm. Larger formats can only be printed as a double-sided illustration (left and right) with a cut in the middle. All figures should be referred to in the text and should normally be numbered in the sequence in which they are cited. The approval for using illustrations previously published in other journals or books should be obtained by each author. When a paper is written in Slovene it has to have the entire text which accompanies illustrations and tables written both in Slovene and English. Figure and table captions should be kept as short as possible. Proofs: One set of page proofs (as pdf files) will be sent by e-mail to the corresponding author. Corrections are made by the authors. They should correct only typographical errors. Short additions and changes are possible but should paid by the authors. Geologija is an open access journal, all pdfs can be downloaded from the website: http://www.geologija-revija.si/en/ Submission: Authors should submit their papers to the address of the editorial office: GEOLOGIJA Geological Survey of Slovenia Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, Slovenia bernarda.bole.geo-zs.si or urednik.geologija-revija.si The Editorial Office