IZHAJA .MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7
ŠTEV. 6
JUNIJ 1937
LETO XVI
Prosvetni tabori
Na II. zveznem svetu je bilo sklenjeno, da v tekočem letu Zveza ne priredi nobene zvezi ne prireditve, temveč da jili organizirajo okrožja sama kot svoje prosvetne tabore.
Vsi tabori poudarjajo tesno spoje-Dost naše prosvetne organizacije s Cerkvijo, ki edina kaže v teh razrva-nili časih pravo smer vsemu našemu kulturnemu gibanju. Druga misel, ki naj pride do izraza na taborih, je posvečena našemu slovenstvu. Živijo med nami ljudje, nočejo našemu narodu več priznati tistih pravic, ki mu gredo. Zato je nujno potrebno, da tabori nosijo pečat slovenstva.
Tretja naloga taborov pa je tudi, vzbuditi v našem ljudstvu čut socialnosti. Že veliko se je pisalo in govorilo o rešitvi sodobnega socialnega vprašanja, premalo pa se je storilo, da bi smernice papeževih okrožnic presadili v življen je, spremenili jih v dejanje. Zato naj tabori zlasti to poudarijo.
Tekom leta osnovana okrožja pa so postavljena tudi pred važno organizacijsko preizkušnjo, kajti sama morajo prevzeti in izpeljati vso organizacijo taborov po smernicah, katere je
podal II. zvezni svet. Prihodnje leto bo kot zaključek slovesnosti 40letnice Prosvetne zveze zvezna prireditev v Ljubljani. Upamo, da ho za to priliko Stadion dovršen in bo lahko sprejel tudi mednarodne katoliške gimnaste in športnike. Nujno je torej potrebno, da posvetite vse sile in moči zveznemu nastopu, ki bo prihodnje leto in za katerega so letošnji tabori skrbna priprava.
članstvo vsakega društva je torej dolžno, da se skupno udeleži okrožnih prosvetnih taborov. Ne samo tisti naj pridejo, ki bodo sodelovali, priti morajo vsii člani in članice, da se ob taborskem ognju navdušijo za nadaljnje delo. Dolžnost vsakega društvenega odbora in vsakega odseka in krožka je, da takoj povabi vse članstvo in da organizira kolikor mogoče celokupen nastop prosvetnega društva na okrožnem taboru. Zato takoj na delo, na agitacijo od člana do člana, da ho vaše društvo zastopano s svojo društveno zastavo, s fanti kolesarji, športniki. Vaš krožek naj pošlje vsa dekleta: zlasti skrbite, da ne ostane nobena narodna noša doma.
Bog živi!
Socialno vprašanje na vasi
Vendar pa so te zadruge na vasi ponekod bolj životarile kakor živele, zlasti jili je bilo težko spraviti v življenje v komaj minuli dobi. Kmet je vajen, da se giblje v komaj omejenem krogu. Sam je gospodar svoje zemlje in svoje družine. Tam je njegova volja vse in njegovo mnenje o vsaki stvari edino, ki naj ga vsa hiša upošteva. V skupnosti, v zadrugi, pa je le eden med mnogimi in njegova beseda dostikrat ne pomeni nič. Vedno se boji, da ga bodo ogoljufali, prelisičili, da njegove zasebne koristi v skupnosti niso dovolj zavarovane. .Nevarnosti kapitalizma še vedno ni spoznal v toliki meri, kakor delavec; zakaj vsemoč denarja njega le od časa do časa prizadene in še takrat ne naravnost, ampak le posredno.
Predvsem zahteva kmet od svoje zadruge in organizacije materijalne koristi: zadruga naj mu preskrbi poceni gnojila, razne stroje, plemensko živino in oskrbi po ugodnih cenah prodajo njegovih pridelkov, dobavi naj mu poceni kredite. Šele polagoma se bo morda po dolgi vzgoji povzpel do tega spoznanja, da je zadruga več kot samo sredstvo za inaterijalno prospe-vanje kmetije; šele dolga vzgoja bo morda vzbudila v njem duha skupnosti, vzajemnosti, zavest, da je le v slogi in skupnosti moč, kjer si lahko pribori svoje pravice in veljavo.
I o zadružno življenje pa ima hudega sovražnika v kmečki ženi. Ženi je prirojen strah, da se boji vsega, kar odteguje moža domu. \ družbi zapravlja čas in denar, ki je prav za prav last družine. Žena je zaprta v svoj dom, vse misli ji žive le v družini, in tako se ne zaveda, kako nujno potrebno je, da se kmečki stan kot skupnost postavi v bran proti skupnosti meščanstva prav v času sedanje krize, ko hoče mesto vsa bremena sedanjih dni zvreči ravno na kmeta. Če ima meščan malo denarja, naj to pomanjkanje plača kmet in naj zastonj prodaja svoje pridelke. Žena dostikrat tega ne uvidi, ona gleda le sedanji položaj, skrbi jo le sedanji tre-
(Konec.)
nutek. \ sa je v majhnih .skrbeh, ki jih ji nalaga vsakdanje življenje; pa ne more razumeti skrbi in pogleda na \eliko in na bodočnost. Zadruga je zanjo v največ primerih le »izgovor, da mož lahko zapravlja in se podaja na nevarna pota . Ko se po kaki seji zad i •uge vrne mož pozno domov, ga ima dostikrat v glavi kozarček preveč. Žena sklepa roke in obupuje, zakaj mož je zapravil dobršen del dneva, povrhu pa še denar.
Mož v početku navadno vztraja pri svoji misli in svojem delu. Toda žena niu vedno kaže nejevoljen obraz, go-drnjaje mu pripravlja boljšo obleko in nedeljsko srajco, kadar hoče na sejo in če se zgodi, da pobirajo članarino. kadar moža ni doma, jo ne ho plačala, zakaj to je samo zapravljanje-.
In mož se pogosto vsega naveliča, pa se vda ženi in izstopi iz zadruge.
Seveda to pravilo ni splošno in zlasti pri nas v Sloveniji je po zaslugi naših prosvetnih društev tudi žena tako zajela zadružno misel, da je pogosto ona tista, ki sili in bodri moža. da pristopi v organizacijo in mu daje koristnih in tehtnih nasvetov za zadružno življenje. Koder pa se žena še vedno ni vživela v to misel, je temu po navadi kriva organizacija sama. Do zadnjega se je vse premalo brigala za ženo in ji v javnem življenju niso priznali nikakih pravic. Njen delokrog je bil omejen na ozek prostor domače hiše: kaj more zato, če ji je pogled ostal omejen, ko pa se ji nima kam razširiti. \ Kanadi je neki minister ob priliki svojega potovanja po deželi podal tole zanimivo poročilo: Najprej smo si ogledali kmetijo. Oskrbeli smo kmetu stroje in živino. Ogledali smo si njegove hleve, vole, krave in prašiče. Šele nazadnje smo se zavedli, da ima kmet tudi ženo in otroke in da je središče vsega dela in pro-spevanja kmetovega najbrž med štirimi stenami n jegovega doma in ne v poljih in hlevih.
Kanada je izgubljeno sijajno nadomestila. Postala je budnica za vse
žele na svetu. Organizirala je po .ej državi krožke kmetskih žena in jim nudila vso pomoč bogate države, otela je, da postane žena gonilna lila na kmet i j i. iz katere bo izha jalo leselje in pobuda za vse delo na kmetiji in v vasi ali mestu Tudi v drugih deželah se žena organizira v posebnih ženskih društvih. Vendar so ta društva v glavnem le skupna društva, niso pa posebna stanovska društva, ki bi bila namenjena leeimo samo kmetskim ženam in gospodinjam in bi imela posebej zanje prikrojena pravila in delovanje. Potrebna pa bi bila v današnjih časih zlasti še taka. kakor si je mož ustanovil svoje zadruge, da išče v njih pomoč pri svojem gospodarstvu, tako bi morala kmečka žena imeti tudi neko oporo za svoje delo kot gospodinja.
Danes žena iz večine prihaja na društvene sestanke zato, da se na njih razvedri in odpoči je po napornem delu celega tedna. Poučna predavanja kot taka je dostikrat ne zanimajo posebno. skoro nezaslišano pa je, da bi sama tudi sodelovala v drušvu s svojimi mislimi in besedami. Sram jo je favoriti vpričo vse družbe, ne upa si povedati javno svojih, morda zelo pametnih misli, da bi ugovarjala kakemu boljšemu govorniku, pa Bog ne daj. Tudi jo je le težko pridobiti, da bi stopila v odbor. Boji se odgovornosti. Če pa jo prevzame, pa hoče biti navadno le predsednica.
Tako nam ženska društva na vasi, koder obstojajo, iz večine le životarijo. Zadnji čas pa je. da stopimo korak naprej in se ta društva preurede tako, da ne bodo samo poučna društva, ampak da bodo imela tudi gospodarsko podlago. Razne drage gospodinjske naprave in stroje bo lažje zmoglo skupno društvo kot pa posameznica, tudi bo zadruga ali društvo lahko vnovčilo pridelke gospodinje tam. kjer jih posameznica ne more.
Seveda pa je pot do tega, da bomo iz kmetske žene napravili dobro dru-žabnico, še dolga. Po svojem čutu se drži le svojega: ceni svoje mleko, jajca, drži se svojih kupcev. Njeni pridelki so vedno boljši kot oni njene
sosede. Če se združi z njo, ali je ne bo na kak način prelisičila. In ali ni krivica v tem, če bo njen boljši pridelek imel prav tisto ceno kot slabši njene sosede.
Uspeh vsakega zadružnega življenja je odvisen od stanovske vestnosti posameznega člana. Vsak boj za izboljšanje cen na zadružni podlagi je že naprej obsojen na neuspeh, če kmetica zaliva svoje mleko z vodo, meša maslo s starim pokvarjenim itd. Ena sama kmetica na tak način lahko škoduje vsej vasi.
To je veliko zlo, da se kmetica do danes še ni zavedla velikanskega pomena tega, da je njen izdelek na dobrem glasu, kaj pa če malo goljufam, si misli, to se ne opazi. Nekoliko bolj vodeno mleko, nekaj skvarjenih .jajc med množico svežih, to je vendar taka malenkost, da je nihče ne bo opazil, kaj zato, če tudi meščanka dobi enkrat nekoliko skvarjenega masla? koliko se ga njej pokvari. Želji ]>() zaslužku se pridruži še nepazljivost. lahkomiselnost in lahka želja, da škricu eno zaigra, morda tudi neznanje tega, kar svet danes smatra za dobro ali slabo blago.
Ni še dolgo tega, ko je potnik na svoji poti skozi večjo vas kupil v kmečki hiši zavoj presnega masla. Doma ga je stehtal in prerezal, pa je našel v sredi debel kamen. Drugje je trgovec kupoval vse pridelke cele vasi. Osem kmetic mu ji1 oddajalo dobro blago, deveta pa pokvarjeno. Ker pa je 011 kupoval kar povprek, je vse blago postalo le srednje kakovosti in vsa vas je zaradi ene kmetice dobila za svoje pridelke nižje cene kakor bi jih bila, če bi bila tudi deveta prodajala prvovrstno blago.
Tu se jasno kaže pomanjkanje socialnega čuta med našimi kmeticami. Treba bo še dolge vzgoje, da se bo vsaka posamezna gospodinja zavedala, da je od nje in njenega ravnanja odvisna blaginja ne samo njene hiše, ampak tudi cele vasi. Duh skupnosti, ki ga je predvojna doba ubijala, mora zopet zaživeti v naši vasi, da bo v njem iskala rešitve in pomoči iz stiske današnjih dni.
III. zvezni svet
2. junija so so zbrali zastopniki 11 prosvetnih okrožij in zastopniki glavnega odbora v Jugoslovanski tiskarni k sej/i 111. zveznega sveta. Razgovor se je vršil o prosvetnih taborih, ki bodo v poletni seziji na sledečih kra-
Prosvetni tabori
1.	V Litiji bo 20. junija prosvetni tabor za šmartinsko okrožje. Obenem bo litijsko prosvetno društvo na ta dan blagoslovilo svojo društveno zastavo.
2.	V Trnovem v Ljubljani se bo vršil 4. julija prosvetni tabor za mesto Ljubljana in za ljubljansko okolico. Tudi trnovska prosveta bo na ta dan slovesno blagoslovila svojo društveno zastavo.
3.	V Kostanjevici bo 4. julija tabor, ki bo združil vsa prosvetna društva leskovškega prosvetnega okrožja.
4.	Belakrajina se zbere II. julija v Črnomlju, kjer bo belokranjski prosvetni tabor.
5.	Kranjsko okrožje priredi večdnevno prosvetno prireditev, združeno s prosvetnim taborom; glavni dan je določen za II. julij, (ločim bo razstava prosvetnega okrožja otvorjena že nedeljo preje.
6.	škofjeloško prosvetno okrožje priredi v juliju kulturni mesec. Prične se 4. julija s štafeto, ki ponese prst z groba matere pokojnega Kreka
na grob Evangelista
P
redi tudi zgodovinsko pasijonsko predstavo, glavni dan in praznik pa bo IS. julija, ko bo prosvetni tabor za celo okrožje.
7.	V Mengšu praznuje društvo svoj jubilej na ta način, da priredi 23. julija prosvetni tabor za kamniško okrožje.
8.	25. julija se bodo društva iz ribniške dekanije zbrala pri Sv. Gregorju na rojstnem kraju dr. J. E. Kreka.
9.	Zužemberško prosvetno okrožje ima svoj tabor 25. julija v Žužemberku.
10.	Društva, ki pripadajo pod cerkniško dekanijo, prirede svoj praznik 1. avgusta v Cerknici.
11.	Radovljiško okrožje organizira 8. avgusta v Radovljici svojo prireditev.
12.	Zagorsko okrožje, h kateremu spadajo društva, ki gravitirajo k Zagorju, se zbero 8. avgusta v Mediji Izlakah, kjer bo blagoslovitev prosvet-nega doma, združena obenem s prosvetnim taborom.
15. Društva vrhniške zbero na svojem taboru Gor. Logatcu.
14. Moravsko okrožje
dekanije se 22. avgusta v
bor
ima svoj ta-
22. avgusta v Moravčah.
15. Trebanjsko okrožje bo počastilo 20 letnico Krekove smrti v št. Janžu, kjer je pokojni Krek umrl.
Prosvetna zveza in Kmečka zveza
Na zveznem svetu je podal izčrpen referat g. minister dr. F. Kulovec o ciljih in namenih Kmečke zveze, zlasti pa Mladinske kmečke zveze. Kmečka zveza se je oživela in se postavila na čisto stanovsko kulturno podlago. Kot taka organizacija je zajela široke ljudske mase in je zmožna zajeti kmečko mladino. Organizacija sloni na verskih, narodnih in stanovskih načelih. Pri nas sloni tako politična kakor tudi kulturna organizacija na kmetu, zato je pač naša dolžnost, posvetiti vso pažnjo kmečkemu stanu kot nosi-telju kulturnega gibanja. Nasprotniki so to pač dobro spoznali ter se vrgli zlasti na kmečko mladino, vsled tega ne smemo tudi mi izpustiti izpred očd kmečke mladine. Ker imamo pri nas mladinsko organizacijo ZFO. ki deju-je pod okriljem PZ. zato je naloga, da se to vprašanje razčisti in vsestransko dobro premisli. Možnost in obširno polje za delovanje pa je dana obema organizacijama. Fna bii vodila splošno vzgojo, druga bi pospeševala stanovsko kulturo. I reba je namreč vzgojiti iz kmetskih slojev voditelje, kar nam kaže zlasti sedanji položaj volitev v kmetijske zbornice.
Kot drugi govornik nastopi g. Ludo-vik Puš, kateri ugotovi potrebo razmejitve dela med PZ in KZ. oz. med
ZFO in MKZ. Na podlagi pravil in poslovnikov jo že pokazal na razlike dela in na način udejstvovanja. Ni namen razdvajati kake organizacije, temveč osnovati novo, ki naj l)i zajela zlasti 0110 mladino na kmetih, med katero se ne more usidrati nobena izmed dosedanjih organizacij. Poudarja, da ne gre za vprašanje ustanovitve mladinske kmečke organizacije, marveč zato, da se najde način za sodelovanje. Tu je jedro problema.
Prof. V. Žitko, ki zastopa ZFO, prečita spomenico, s katero ZFO odklanja novo mladinsko organizacijo, češ, da KZ ni zrasla iz kontinuitete naše organizirane katoliške skupnosti. Dalje ima mladinska organizacija, ki deluje pod okriljem PZ, v svojem programu skoro vso vsebino dela, ki si ga hoče nadeti nova organizacija. Ustanovitev take Mladinske kmečke zveze pomeni cepljenje članstva in cepljenje moči. Dejansko je to le presaditev neke organizacijske ideje iz inozemstva na naša tla. Težko bo tudi ločiti delavsko mladino od prave kmečke mladine. Cepitev mladine bi pomenilo jospeševati razred nost ni boj in jo je treba odklanjati tudi z vzgojnega stališča. Končno pa opredeljevanje mladine na stanovski pripadnosti razbija tudi farno skupnost in zavest obče-stvenosti vseh katoličanov v župniji. Vsledteh razlogov naj se ne bi začelo organiziranjem MKZ. Temu je sledila daljša debata, ki je pokazala, da je vprašanje tako važno, da ga je treba vsestransko predebati-rati. Tekom debate je g. predsednik pojasnil, da je namen današnjega sestanka podati vsestransko informacijo okrožnim referentom o tem vprašanju. Gotovo je, da se vse življenje po župnijah ne bo moglo urediti po istem pravcu. Končno so se sprejele smernice in direktive, na podlagi katerih naj se rešuje to vprašanje, ki jih je predlagal g. Puš. Med PZ odnosno njenimi odseki v Ljubljani in Mariboru in med KZ v Ljubljani se sklene naslednji dogovor:
2.	Naloga KZ je, da širi kmečko stanovsko zavednost in izobrazbo in da skrbi za strokovno, gospodarsko napredovanje svojega članstva in kmečkega stanu sploh, (ločim spada v področje PZ v Ljubljani in Mariboru vse polje splošne ljudske prosvete. \ tem smislu se bo gibalo tudi delo mladinskih odsekov obeh organizacij.
3.	Kjer bi krajevne razmere pokazale, da bi bilo ta ali oni mladinski odsek ustanoviti po večini le s člani oz. članicami že obstoječega mladinskega odseka oz. krožka in bi na ta način delo po naših načelih imelo trpeti škodo, se bo organiziranje pozneje snujo-čega se mladinskega odseka sporazumno opustilo.
Zvezin svet je imenovane smernice soglasno sprejel kot direktivo za bodoče delo.
Nato so sledila poročila okrožnih referentov, iz katerih se spozna, da delo v poletnem času v prosvetnih društvih bolj počiva, ker delo na polju zaposluje članstvo. Večinoma pa se okrožja pripravljajo za prosvetne tabore.
40 letnica Prosvetne zveze
1.	Ob 20 letnici Krekove smrti naj bi bila Krekova spominska proslava in to po možnosti na predvečer občnega zbora.
2.	Vršil naj bi se voditeljski tečaj, na katerem naj bi se predelala tva-rina, ki je obvezna za društva v bodočem letu.
"i. Zveza naj pripravi slovenski teden, ki naj bi bil posvečen naši narodni obrambi.
4.	Tekom zimske sezijc naj bi se priredil socialni teden, na katerem naj bi se temeljito obravnavala sodobna pereča socialna vprašanja z namenom, kako prenesti socialno delo na teren in življenje.
5.	PZ naj priredi prosvetno razstavo, katera naj bo verna slika 40 letnega dela PZ.
6.	Mladinske organizacije pri rede 1938 zvezno mednarodno prireditev na Stadionu. Pri tej priliki naj bi se blagoslovil temeljni kamen za prosvetni dom.
7. Kot zaključek in v spomin 10 letnice Radio oddajne postaje naj bi se pripravil vzoren monstre koncert, ki bi bil sposoben za mednarodni prenos.
PZ naj bi na ta način storila veliko delo za notranjo poživitev svojih organizacij za našo narodno obrambo in
za našo afirmacijo v mednarodnem svetu.
la osnutek se bo poslal še okrožnim odborom, da ga po uvidevnosti spo-polnijo. Končno se je g. predsednik! zahvalil za udeležbo in zaključil III. zvezni svet.
Krista Hafner:
Prosvetno in versko življenje na vasi
Nekaterim se zdi tvegana reč govoriti o duhovnem življenju kmetovem. Saj je književna kultura trinajstletnega vaškega otroka, ki zapušča šolo, po navadi tako neznatna. Kaj bo od tega ostalo čez pet ali šest let, če otrok ni- bo obiskoval tega ali onega nadaljevalnega poučnega tečaja, te ali one prosvetne organizacije? Saj se kljub vsemu urejenemu pouku vendarle še danes najdejo pri vojakih fantje, ki niso zmožni, da bi sami napisali eno samo pismo domov staršem ali znancem. lako se zdi poslovnemu človeku, ki proučuje svet s svojega kabineta, naslonjen nn mizo, ki je polna atlasov in učenih zbornikov, ali meščanu, ki ga že zjutraj ob zajutrku čaka na mizi kopa najnovejših časnikov in zaspi zvečer ob daljnih predavanjih iz Prage, Berlina in Rima, da duševnega življenja na vasi ni. Toda če damo tej besedi njen življenjski pomen inteligence. se vsa stvar takoj spremeni. Malo je poklicev, ki bi stavili takšne zahteve na človeka glede opazovanja, spomina in presojanja, kakor jih stavi ravno kmetov poklic. Svoje znanji- si pridobi kmet s potrpežljivim nabiranjem izkustev, ki jih mora dan za dnem presojati, popravljati in nadzirati skozi dvajset, trideset, morda še več let.
Dolgo mora razmišljati in si napenjati duha, da si vse dogodke vtisne v spomin z vsemi okoliščinami časa in kraja; zakaj on ne nosi s seboj svinčnika in zvezka, da bi si jih sproti zapisoval. Vse to si mora zapisati le v spomin, in ob dani priliki mu mora biti vse to na roko, ne da bi šele iskal po knjigah in zvezkih svoje opazke in beležke. Kako nenehno pazljive so
bile skozi vse dol\go življenje naše stare matere, ki smo jili še vsi poznali, ki pa morda niso znale ne pisati ne brati: zakaj v njihovem času še ni bilo šol, ali pa če so bile, so bile pre-oddaljene, ali pa deklica ni mela denarja. da bi bila mogla plačevati šolnino in je imela preslabo obleko, da bi mogla hoditi na dolgo pot. Kako genljiv nam mora hiti spomin na te čestitljive žene. ki so kljub vsemu neznanju sodobne učenosti in pomanjkanju vseh znanstvenih pripomočkov vendarle znale računati, presojati in voditi gospodinjstvo in dostikrat tudi vse gospodarstvo veliko kmetije in so pri svojem delu imelo uspehe, za katero jih še danes lahko zavidamo in katerih dostikrat sodobna žena ne moro doseči kljub vsemu svojemu književnemu znanju.
Ali jo kmet inteligenten? Samo domišljav mostni puhloglavož more kaj takega vprašati! Kakor povsod drugod. tudi mod kmečkimi ljudmi inteligenca ni enakomerni) razdeljena, ampak so nahaja med ljudmi v različni meri: zakaj ta kraljevski dar ni vsakemu od narave dan. In komur ni od narave dan, si ga tudi pozneje ne more pridobiti ali le težko. Meščanu, ki s kmetom govori, se zdi. da ta le počasi dojema stvar, o kateri govori, in ga le počasi razume. Toda premislimo. kako vso drugačen je kmetov besedni zaklad od besednega zaklada meščana. Govorimo s kmetom njegovo govorico, dajmo mu besede, ki jih pozna. pa bomo videli, kako silno bo kmet dostikrat prekašal meščana v zrelem presojanju in umevanju življenja in svojega dela. Resnice, ki mu jo podajamo, morda ne bo takoj do-
umel, ne bo je zagrabil ob prvem razdoru; zakaj po naravi je nezaupljiv. Toda če jo je enkrat sprejel, se v njem počasi razvija, postaja polnejša in bogatejša. dozoreva v njegovi glavi, dokler nekega dne ne dobi sile in moči. ki ga vsega potegne za seboj. Na meščana udarja dan za dnom povodcnj novih vtisov, novih misli, senzacij, razburjenj in nobena misel nima časa, da bi se razvila v dejan je. Nobena misel nima časa, da bi dozorela in dala sad. medtem ko ima na deželi čas, da počasi dozoreva in dostikrat bogato obrodi.
Temu kmetovemu duhovnemu življenju pa je danes te dni — in to je morda novo — treba hrane. Sam si je želi, išče jo. in čeprav tega vedno ne prizna, vendar je v njem sila. ki ga žene. da bi se izobraževal. Oni, ki znajo brati brez težave in brez večjega napora (ob vsem drugem telesnem delu postane čitanje za veliko njih naporno, čeprav so morda nekdaj v soli gladiko znali), si žele kn jig in sprašujejo po njih. Na deželi veliko be-lejo, zlasti še dekleta in mlade žene. 'te so svoje dni žene po dnevnem delu dolge zimske večere prečule ob pre-slici in statvah, pa sede danes (d) knjigi pozno v noč.
kaj čitajo? \ se. kar dobe v roke. žalibog. Dnevnika v splošnem nimajo naročenega, ker je predrag in ker zlasti v poletnih dneh nihče nima časa, da bi ga čital. Toda tednik ima dandanes že skora j vsaka vaška hiša. Poleg tega še kak gospodarski, strokovni list za gospodar j a, in prečesto poseben ženski list tudi za dekleta in gospodinjo. Žalibog nimajo prednosti tisti listi, ki so res dobri in temeljiti, ampak oni. ki s pisano sliko in lahko vsebino znajo pritegniti zanimanje in
domišljijo žene. Tako je žalostno dejstvo, da so oni ženski listi, ki prinašajo skoraj sam kič in so preračunani predvsem na mestne razvajene žene in njih strasti, tako silno razširjeni tudi po naših vaseh. Mesto blagoslova in pomoči prinaša tak list v kmečko hišo le škodo in uničuje zdrave navade in temelje kmečkega življenja. Lisi. ki bi moral biti ženi v pomoč, ji je le prečesto v pogubo. Zelo radi berejo v kmečki hiši tudi povestne knjige. razne romane, ki jim pridejo v roke; izposojajo si jih med seboj, pa tudi v kn jižnicah, če jih fara ima. Nevarno pa je, da č i t a vsako knjigo vsa družina, otroci prav tako kakor odrasli. pa če je zanje primerna ali ne. Navadno č.ita kdo izmed družine na glas, vsi ostali pa ga poslušajo. Dostikrat se zgodi, da otrok sam prečita knjigo, ki jo je prinesel iz knjižnice za starejšega brata ali sestro. Vsled tega dejstva ji1 pač naloga vsake vaške knjižnice, da dvakrat presodi, katere knjige spadajo v njene predale in katere ne. Česar otroci ne smejo brati, skoraj ne spada v knjižnico posebno iz tega razloga, ker v hiši ne delajo razlike med knjigo, ki je primerna samo za odrasle, lin med ono. ki jo lahko da« brez skrbi tudi otroku v roko. Prav tako ne spadajo v vaško knjižnico knjige, ki jih ni drugega kol prazen kič in opisujejo življenje le z lahkomiselne, slabe strani. To pa ravno iz razloga, ki smo ga že zgoraj omenili: kmet si stvar, ki jo je enkrat slišal, zapomni, jo razmišlja in pridobljena misel deluje v n jem, medtem ko se pri meščanu, ki bežno preletava knjigo in jo požira, miisel raz-gubi in ne vpliva nanj tako silno ne v dobrem ne v slabem, kakor v kmetu.
(Konec prihodnjič.)
Važna uredba o avtorskem pravu
Uredba z zakonsko veljavo o av-torskopravnem posredovanju določa stirimesečni rok. v katerem morajo prenehati dosedanji zasebni posredovalci. Dovoljenje za avtorskopravno posredovanje od 27. maja dalje sta dobili dve domači društvi, in sicer
Združenje jugoslovanskih glasbenih avtorjev (U. J.VI.A.) s sedežem v Zagrebu. in Združenje jugoslovanskih dramskih piscev (U. J. D. A.) v 15ol-gradu.
Združenji bosta s pomočjo svojih posredovalnic v Belgradu. Zagrebu in
Ljubljani ter s pomočjo zastopnikov na deželi dovoljevali dovoljenja za izvajanje avtorskih del, pobirali avtorske nagrade in opravljali vse ostale posle avtorskega varstva z izključnimi pravicami. U. J. M. A. ho dajala dovoljenja za glasbene izvedbe, U.J.D.A. pa za gledališke in kinematografske izvedbe (in sicer gledališčem, kinematografom, radijskim postajam, gostilničarjem, kopališčem in drugim prirediteljem).
Avtorji jugoslovanskega državljanstva ne morejo pristopiti k nobenemu tujemu avtorskemu združenju ali usta-
novi za avtorskopravno posredovanje. Prav tako ne smejo h rez pismenega dovoljenja prosvetnega ministra odstopiti svojih avtorskih pravic. Jugoslovanski državljani, ki so svoje avtorske pravice doslej že odstopili tujim posredovalnicam (združenjem ali ustanovam), jih morajo prijaviti z navedbo vsebine svojih pogodb prosvetnemu ministrstvu, in sicer delegatu za nadzorstvo nad avtorskopravnimi posredovalci.
I a naredba ne vel ja za pravice, ki so združene z izdajanjem knjig ali glasbenih del (torej za izdanja sploh).
Razno
Mučenik. Goriški Slovenci stojijo pod vtisom mučeniške smrti 35 letnega Slovenca glasbenika in učitelja Lojza Bratuža. Na sveto noč je po polnočnici v cerkvi v Podgori pri Gorici spremljal slovenske božične pesmi, ki jih je pelo tamošnje ljudstvo, obhajajoč svetonočno skrivnost. Zunaj cerkve so ga čakali zločinci in mu v svojem strašnem sovraštvu do vsega slovenskega vlili v usta večjo količino strojnega olja, pomešanega z bencinom. To nečloveško nasilje j.e imelo za posledico zastrupljen je jeter. Šest tednov se je boril s smrtjo in ji končno podlegel. Oh njegovem zadnjem potu je vzdrhtela vsa Goriška, odmev strašnega zločina je šel po vsem Primorju in še preko njega. Niti po smrti ni našel veliki mučenik miru pred svojimi zasledovalci. Mrtvega niso hoteli izročiti njegovi družini, marveč so ga v skrivni noči pokopali. — Ljubljana je priredila pretresljivo osmino za pokojnim Bratu-
žem. \ spominskem govoru je pokojnikov najboljši prijatelj omenil tri narodne dobrine — nedolžno mladino. svojo narodno pesem in mrzlega mrliča — ki ne morejo škodovati ni- 1 komur in so vendar trn v očeh samozvanih nasilnikov. — Mučeniku na goriški slovenski zemlji večna slava!
Epidiaskopi, katere ponuja Katoliška akcija iz Zagreba tudi našim društvom, ne odgovarjajo našim dvoranam. Aparate je Prosvetna zveza pre- j izkusila in so le za manjše sobe. Cena takemu aparatu je odločno previsoka, 1 zato ne nasedajte raznim vabilom in vabam, ki jih pošiljajo zasebniki, ne da bi prej vprašali za mnenje cen-t ralo.
Vstopnice za dramatične predstave, koncerte in javne nastope nudi po nizki ceni. t. j. Din 4.— blok Prosvetna zveza v Ljubljani. Vstopnice so opremljene z zaporednimi številkami, ločene za sedeže in stojišča.
Vsebina: Prosvetni tabori. — K. II.: Socialno vprašanje na vasi. (Konec). — III. zvezni svet. — Krista Hafner: Prosvetno in versko življenje na vasi. — Važna uredba o avtorskem pravu. — Razno.