Leto XVI junij 19«7 Cena 0,20 N din Zadovoljni s proizvodnjo Že dalj časa so naša prizadevanja spremljala težave, ki so se odražale v sorazmerno nizki proizvodnji in enakem prodajnem uspehu. Krivdo smo kaj radi pripisovali razmeram spričo gospodarske reforme in bili s tem tudi zadovoljni. Res nismo čakali na rešitev, ki bi prišla od nekoga tretjega. Res je, delali smo in se vedno bolj zavedali, da je Vravi namen naše gospodarske politike stabilizirati gospodarstvo. To velja za vse in seveda tudi za nas, v kolektivu Induplati. Velika bremena, ki smo jih dolžni Premagovati zato, da bi uspevali, nas utrjujejo in delajo sposobne, da bomo sposobni nadaljevati tradicijo našega dela in potrdili sloves naših izdelkov. Letos doseženi uspehi v proizvodnji so me navedli, da sem prosil šefa proizvodnje tovariša Lada Zabukovca za kratek razgovor, ki naj osvetli ozadje doseženih uspehov. Tako je potekal razgovor: VPRAŠANJE: Kako ste zadovoljni s proizvodnimi rezultati v aprilu? ODGOVOR: Z uspehom sem zadovoljen; moti me pa razkorak med Predelanimi količinami tkanin v tkalnici in oplcmenitilnici. Prizadevanje delavcev v oplcmenitilnici mora težiti za tem, da v tem obratu izdelajo več, oziroma vsaj toliko, kot tkalci. VPRAŠANJE: Kaj pa kvaliteta izdelkov. Spričo večje proizvodnje bi Pričakovali naraščanje odstotka slabih izdelkov. Zanima nas tudi, če je večja proizvodnja posledica uporabe boljših surovin in katerih? ODGOVOR: Bistvenih sprememb v kvaliteti izdelkov ne beležimo. Zaznavna pa je tendenca izboljšanja kvalitete. Kompleksno lahko odgo-yorim, da je kvaliteta bombažne prejo vplivala na dobre dosežene rezultate v tkalnici. Naše predilnice — •o so naši stalni dobavitelji preje, so dobavile boljšo prejo vendar za višjo ceno. VPRAŠANJE: Kakšni so obeti za °bdržanjc sedanje ravni proizvodnje? ODGOVOR: Obeti so, vsaj za naslednja dva ali tri mesece. VPRAŠANJE: Kako ocenjujete molk nabavnega referenta, ki sc je doslej občasno oglašal v našem listu s poročili svojega sektorja, ko govorimo, da smo s surovinami dobro založeni? ODGOVOR: Videti je, da s takšno vnemo nabavlja, da na vse ostalo pozablja. Mislim pa, da bi lahko mesečno poročal o tem vprašanju. Tako bi bil odvečni tudi moj odgovor oziroma še pred tem vprašanjem, ki sem ga prejel (2. vprašanje). VPRAŠANJE: Kaj želite še sporočiti članom kolektiva? ODGOVOR: Večkrat slišimo vprašanje, komu bodo služili izpraznjeni prostori v stavbi predilnice. Odločili smo se — vzrok za to je v preusmeritvi predilnic in v pritisku razmer — da bomo kupili sukalne stroje in sami sukali prejo tako, kot jo rabimo. Za te stroje je predviden prostor v nekdanji mokri predilnici. Razmere nas silijo v hitro in trajno reševanje vprašanj, katere edino lahko uredijo situacijo. Začetek je bil vsekakor težak, toda prvi uspehi so tu. S prizadevnostjo vseh bo tudi naš jutrišnji dan zagotovljen — in to si vsi želimo. O. L. Sodobno opremljene gasilske edinice uporabljajo le še gumirane gasilske cevi iz sint etike. Izdelujemo jih v Induplati Prva seja novega delavskega svela V četrtek 11. maja je predsednik delavskega sveta sklical prvo sejo, na katero so prišli stari in novi člani. Uvodno poročilo o volitvah je podal predsednik centralne volilne komisije, tovariš Albin Gnidovec. Podrobno je navedel vse priprave za volitve; nato je nanizal potek volitev in zaključil z rezultati. Pri tem je rekel: »Volili so vsi, ki so bili na dan volitev na delu. Volitev se niso udeležili le tisti, ki so bili na dopustu ali bolni.« Po letu dni je potekel mandat tudi upravnemu odboru. Dosedanji predsednik, tovariš Franc Jeraj, je zato podal pregledno poročilo o delu upravnega odbora. Naglasil je, da se je udeležilo enajstih sej, kolikor jih je bilo v preteklem letu, 81 °/o članov, pri tem pa velja posebej omeniti, je rekel Jeraj, da predstavlja 10 o/o če manjka le eden član na seji. To pa se spričo večizmenskega dela kaj lahko zgodi. Upravni odbor je razpravljal o vsem, kar sodi v upravljanje podjetja. Spremljal je politiko o oskrbi podjetja s surovinami, s finančnimi sredstvi, prodajno politiko s poudarkom na izvoz, investicijsko politiko in razne načrte za delo. Zaokrožimo lahko, da je bil upravni odbor redno seznanjen z gospodarsko politiko In-duplati. Osebni dohodki so bili višji, kot pred letom dni, čeprav tudi ti ne zadovoljujejo osebnih potreb, je zaključil svoje poročilo Jeraj. Sledile so volitve članov za nov upravni odbor podjetja. Poročilo o tem berite drugod v tej številki Ko-noplana! Naslednji poročevalec je bil direktor podjetja, ki je delavski svet, predvsem novoizvoljene člane tega organa, seznanil z gospodarsko situacijo podjetja. Direktor Marinc je rekel med drugim, da je velika večina članov kolektiva začela budno spremljati naše gospodarjenje. Preko delavskega sveta se zanimajo za ukrepe in rezultate ukrepov, ti pa so vidni v uspehih, ki smo jih dosegli letos. »Zadovoljen sem, ker vam lahko poročam, da smo s surovinami in sredstvi oskrbljeni do konca tretjega četrtletja«, je izjavil Kamilo Marinc in nadaljeval, da računamo na boljše uspehe, kot smo jih pa pričakovali. V nezavidnem položaju smo bili tekom celega prejšnjega leta, letošnji štirimesečni plan pa je paradi dobre založenosti s surovinami dosežen 90 %>, kar je značilen uspeh. H tem uspehom prispevajo predvsem dvig produktivnosti in boljši prijemi pri prodaji naših izdelkov. Uspelo nam je odprodati 25 °/o naših zalog, kar je za trimesečno obdobje izreden uspeh. Stremeti pa moramo, da bomo tako uspešni tudi v prihodnje. Naši izdelki so zanimivi za gostince ter arhitekte, ki opremljajo notranjost novih stanovanj, hotelov in reprezentančnih prostorov. Mnoge tkanine pa rabi kot reprodukcijski material naša predelovalna industrija. Vrednostno smo izvozili letos za 35"/» več izdelkov kot tekom celega lanskega leta. Vsi ti uspehi nakazujejo, da bodo načrti izpolnjeni; to pa bo omogočilo tudi, da bomo uspeli z optimistično zahtevo, da obrnemo obratna sredstva trikrat. V nadaljevanju se je direktor ustavil pri nakazovanju težav, ki bodo nastopile spričo zahteve, da se v bankah zmanjšajo najeti krediti, kar bi povzročilo zmanjšanje likvidnosti gospodarskih organizacij. To pa tudi naŠQ podjetje prizadene v negativnem smislu. Primorani bomo ukrepati; analizirati bomo morali vse postavke v naših računovodskih razredih. Najstrožji pristop pa bo h gospodarjenju z obratnimi sredstvi. Današnje finančno stanje, je pripomnil direktor, je odraz poslovne politike ž ozirom na izvoz. Izravnava finančnega stanja bo dosežena, V tej sezoni smo izdelali veliko šotorov. Ta na sliki je 10 000. Francka Sitar pri krojenju šotorov po realnih predvidevanjih, ob koncu polletja. Več časa je nato posvetil direktor Marinc poročilu v zvezi z analitično oceno delovnih mest. Organizirano realizacijo tega vprašanja ni mogoče pričakovati pred koncem letošnjega leta, ker lahko gospodarimo le s tem, kar prigospodarimo. Analitična ocena je v končni fazi — ustrezna komisija bo predložila svoje delo v pregled, sprva strokovnemu kolegiju, nato vodjem ekonomskih enot, nato pa na uveljavljen način vsem članom kolektiva. Naglica je odveč. Pravilnik (analitična ocena), ki bo razstavljen, še ne bo dokončan. Napake bo mogoče popraviti in smo jih dolžni popraviti. Problematična je tudi razporeditev delovne sile, je nadaljeval Marinc. Odvečna delovna sila iz predilnice je tu; ukinitev predilnice pa je bila več kot nujna in potrebna. Z nabavo novih strojev bomo znova zaposlili nekatere delavce, nekateri bodo odšli v pokoj, novo delovno silo pa ne bomo sprejemali na delo. Dokončno pa so sprejeti v stalno delovno razmerje vsi začasno zaposleni v konfekciji, je naglasil na koncu tovariš Marinc. V nadaljevanju zasedanja so člani delavskega sveta sklenili, da naj ustrezna služba v podjetju odproda nerabne stroje za ceno, ki jo bo pripravljen plačati najboljši ponudnik. Računovodkinja, tovarišica Ma-rinškova, je nato predlagala delavskemu svetu vezavo sredstev pri banki za nakup strojev. Pri tem smo dolžni takoj plačali 20 "/o cene, ostalo pa nam kreditira dobavitelj za čas treh let. Delavski svet se je s predlogom strinjal. 31315-VU-IPI V petek, 24. februarja letos, so tehniki PTT iz Ljubljane montirali teleprinterski stroj, za katerega so že v lanskem decembru napeljali monterji potrebne dovodne kable. O teleprinterju smo v Konoplanu že pisali. Podatke za omenjeni sestavek (Konoplan, št. 1/XVI, str. 6) sem zbral iz leksikona in so le delno pravilni, ker je teleprinter v Indu-plati novejše izvedbe. Ko so tehniki z montažo končali, sem prosil vodjo tehnikov za telegrafske naprave tovariša Jožeta WEISS-a za obrazložitev delovanja našega teleprinterja. Tehnik tovariš Weiss se je mojemu vabilu ljubeznivo odzval in povedal med drugim tole: Po pritisku na gumb-tiplto, ko oddajamo, pošljemo za vsako črko ali znak h naslovniku sporočila 7 elementov. Prvi od teh elementov je start, sledi pet elementov za črko oziroma znak in zadnji, sedmi element je znak za stop. Pri vsaki črki ali znaku se omenjenih pet elementov spreminja ustrezno znaku (črki), ki ga oddajamo. Prvi in zadnji znak pa ostaneta ista. Sprejemnik ima vgrajen elektromagnet, ki sprejme vse elemente in jih spreminja s pomočjo tiskovnega dela teleprinterja v mehansko obliko — črko. Teleprinter ima nadalje vgrajen perforator — luknjač. Z njegovo pomočjo pripravi telegrafistka (strojepiska) predhodno tekst, katerega napiše na ta trak. Vsak znak ima, oziroma predstavlja, šest luknjic. Pet od njih služi za simbolizacijo črke po mednarodni abecedi št. 2; šesta luknjica — nekoliko manjša — pa služi za premik traku. Perforirano napisani trak vstavimo v avtomatski oddajnik. Tako lahko naročniku posredujemo besedilo z veliko naglico, kajti avtomatski del lahko odda (sprejme) 400 črk na minuto. Avtomatski oddajnik je nameščen poleg teleprinterja kot samostojna centrala. S teleprinterjem oddane vesti so napisane besede, ki služijo kot arhiva in so hkrati potrdilo o oddanem oziroma sprejetem sporočilu. Poleg teleprinterja je vključena priključna omarica. Ob pritisku na gumb, ki je v omarici, se teleprinterjev motor vključi na ATG centralo v Ljubljani. Telegrafistka (ali telegrafist) mora na črkovnici pritisniti prestavo na številke in napisati število, s katerim želi govoriti. Vsak naslov je sestavljen iz petih številk; klicne številke je treba napisati v 15 sekundah. V tem času se vključi teleprinter naslovnika, če je prost seveda. Kombinacija naprav v telegrafski centrali sproži odziv — kratico — poklicanega naročnika. Ta odzivni znak sprejme tudi naročnik zveze; potrdilo odziva nam zagotavlja, da smo s pravim naslovnikom v zvezi. Znak — kratica — za Induplati je 31315-VU-IPI. Naš znak odda teleprinter v Induplati avtomatično. Po prejemu odziva naročnika, ali kadar prejme partner naš odzivni znak, lahko pričnemo z oddajo sporočila ali dopisovanjem. Sestavina zrele osebnosti je tudi zdravstvena vzgojenost Ena izmed vrednot, ki je človeku Praviloma dana že z rojstvom je zdravje. Ker pa nam je to nekako že dano, se običajno ne počutimo ogrožene in ni torej slučaj, da sc je v človeštvu prej razvilo zanimanje za zunanjo naravo kot za človeka samega. Morda lahko mirno zapišemo, da velja mnogo tega še za sodobnega človeka. Zanimivo je, da tako vrednostno slepoto za osebno zdravje srečamo pri vseh poklicih in pri ljudeh vseh izobrazbenih stopenj. Ce bi bilo zdravje stanje, ki bi se ohranjalo in razvijalo samo po sebi, potem bi bila človeku skrb zanj v resnici nepotrebna. Ker pa zdravje to ni, se posameznikova celotna osebnostna razvitost neizprosno meri tudi po tem, koliko kdo v pogojih in činiteljih svojega zdravja ve in kako zavestno ravna, da si to svoje veliko aogastvo eimbolj ohrani in utrdi. Če pa priznamo, da je zdravje osnova vse ostale človekove razvitosti, torej tudi delavne, umske, moralne in estetske, potem ne bo težko zaključiti, da je zdravstveno vzgojni imperativ eden prvih dejavnosti naše vzgoje sploh. Naj zveni še tako čudno: človek, ki je brez ustrezne zdravstvene zavesti in vzgojenosti ali, ki celo hote zanemarja in brezbrižno zametuje zdravstveno izobrazbo in vzgojo, tak človek v bistvu ravna hudo nemoralno, ker si izpodkopuje temelje ustvarjalne in zadovoljne osebnosti. Ali ne spremlja zdravje čustvo veselja, radosti, občutek varnosti in zaupanja vase, v svojo zmogljivost, spremlja zavest, da bom lahko kos naporom, ki jih bodo zahtevale bodoče naloge? Prav zaradi tega zdravje ni le vrednota sama po sebi, temveč postaja pomembna sestavina dobrega osebnostnega občutje, tj. telesnega in duševnega. Čisto gotovo je, da je z ravnijo duševno zdravstvene vzgojenosti pri nas še precej slabše kot s telesno zdravstveno izoblikovanostjo. Zato je ena izmed nalog estetske vzgoje razvijati čut za lepoto v odnosih med ljudmi. Zdravstvena kultiviranost naravnost navaja človeka tudi na estetiko obnašanja. Vrsta higienskih predpisov je, ki se čudovito skladajo z lepim vedenjem ali pa bi lepo vedenje samo pridobilo, če bi jih upoštevali. Koliko grdobij v naših skupnostih gre na račun medsebojnega izključevanja, nasprotovanja, odtujevanja. Če pa bi bilo v naših ljudeh več mentalno higienskega znanja oziroma zadevne vzgojenosti, ki sodi tudi v zdravstveno vzgojenost, bi bilo v naših skupnostih mnogo manj osebnih neskladij in tako dalje ... Dejstvo ostaja, da bi nam zdravstvena vzgojenost v najširšem smislu pripomogla do pravilnejših in lepših medsebojnih razmerij, do zrelejše in uspešne socializacije, ki je eno bitnih določil ne le za zdrave, temveč tudi zrele osebnosti. V Zagrebu razstava za gostinstvo in trgovino Četrtega aprila letos so v paviljonu 23 na zagrebškem velesejmu odprli stalno razstavo opreme za gostinstvo in trgovino. Zagrebški organizatorji razstave so povabili tudi naše podjetje k sodelovanju. Spričo situacije na tržišču je bilo povabilo za nas pomembnejše, kot je to videti. Znano je, da uresničujemo v Jugoslaviji osvojeno politiko izgradnje pogojev za turizem, kamor sodijo predvsem gostinsko hotelski lokali. V Induplati pa smo se odločili, da bomo izdelovali tekstil za opremo poslovnih, gostinskih in stanovanjskih prostorov. V naši težnji smo v dokajšnji meri že uspeli. Veliki, najsodobnejši hoteli in restavracije po vsej državi, so že opremljeni z našimi zavesami in drugim, kar sodi k opremi. V mnogih lokalih pa visijo še vedno stare — in nemalokrat neokusne — zavese. Naše zavese pa so praktične (likanje je odveč), obstojne proti sončnim žarkom in zelo lične. Velik izbor v dessenih in barvah omogoča, da jih je mogoče namestiti skoro v vsak prostor. To nas navaja k demonstraciji zaves, kjerkoli lahko bodočim kupcem priporočamo naše izdelke. Na zagrebški razstavi opreme za gostinstvo in trgovino sodelujemo prav tam, ker smatramo, da se bodo tam občasno zbrali kupci naših izdelkov. Če bi nas tam ne bilo, bi se pojavil konkurent. Če bi bil edini, bi lahko bil njegov nastop uspešen čeprav bi prikazoval manj zanimive izdelke od naših. Gospodarska reforma je sprva vplivala na gospodarske organizacije, mislim na proizvodna podjetja. V drugi fazi — to pričakujemo — bo vplivala na trgovsko poslovanje. Kupci bodo slej kot prej, manj bo le potencialnih kupcev, zato se bo treba zanje zanimati. Izdelkov bo na tržišču vedno več, kupci pa bodo vedno bolj razmišljali ob vprašanju, zakaj bodo izdali svoj denar. Naše vsakdanje delo pa vključuje tudi zahtevo, da svoje izdelke prodamo. To pa lahko le če jih bodo kupci poznali. Razstavljanje je zatorej nujno. Varčuj JESTI in nekje STANOVATI sta osnovni zahtevi vsakega človeka. Sledi želja po biti oblečen — lepo oblečen. Vse to nam je dosegljivo z delom in VARČEVANJEM zaslužka. S tem sestavkom se bomo omejili samo na možnosti VARČEVANJA zato, da bi si v doglednem času: — kupili stanovanje, — zgradili individualno stanovanjsko hišo, — zgradili počitniško hišico, — kupili ali zgradili garažo. Vedno več je danes hraniteljev denarja, ki samo v tej obliki vidijo možnost, da pridejo do lastnega stanovanja, v katerem si bodo uredili dom. Direktor podružnice Kreditne banke in hranilnice Ljubljana v Domžalah tovariš Klemenc, je za naš list pojasnil, kakšni so pogoji za varčevanje in kaj nudi banka namenskemu varčevalcu. Tako nam je povedal: »Za nakup stanovanja, za gradnjo stanovanjske hiše, za zgra- Bralce našega glasila na koncu opozarjamo, da si ob naslednje ogledu Zagrebškega velesejma, ogledajo v paviljonu 23 razstavo opreme za gostinstvo in trgovino, kjer bodo videli tudi izdelke Induplati, ki skladno dopolnjujejo posamezne ambien-te na omenjeni razstavi. tudi ti! ditev počitniške hišice ali za nakup ali graditev garaže, da banka varčevalcu obresti in posojilo. Najkrajša varčevalna doba za občana je 13 mesecev, najdaljša pa 18 let. Čim daljša je doba varčevanja, tem višje je posojilo. Občan dobi na privarčevane zneske posojilo v višini od 80 %> do 500 %. Po drugem letu varčevanja dobi občan posojilo tudi na obresti, ki jih banka pripisuje vsako leto k privarčevanemu znesku. Razumljivo je, da je delež lastnih sredstev v krajši dobi premajhen, zato je novo, da tudi delovne organizacije vežejo namenska sredstva v banki. Takšna oblika pa vsakomur omogoča, da si v zares kratkem času omogoči zamisel za nakup lastne stanovanjske hiše ali stanovanja. V tem primeru se zberejo sredstva tako: — z varčevanje, — z vezavo sredstev delovne organizacije, — s posojilom. IN KAKO? Če skleneš z banko pogodbo o namenskem varčevanju in v dveh letih prihraniš.................................. 20 000 N din ti banka nudi na privarčevani znesek 100 % posojila, to je 20 000 N din Delovna organizacija veže v banku 40 000 N din in dobi že po desetih mesecih od dneva vplačila v vezana sredstva posojilo v višini 175 % vezanih sredstev. Ta denar dobi varče- valec kot posojilo, to je..................................... 40 000 N din Varčevalec ima tako na voljo za lastno stanovanjc .... 110 000 N din Posnetek z zadnjih volitev v organ samoupravljanja Nakazana oblika varčevanja zasluži tudi VAŠO POZORNOST. Razumljivo je, da je primer sprejemljiv za ene, za druge pa ne. Direktor Klemenc je zato dopolnil svojo izjavo s tem, da lahko dobi vsakdo, ki se zanima za namensko varčevanje pojasnilo v banki v Domžalah (ali drugod, če ni Domžalčan). NAMENSKO VARČEVANJE NUDI UREJEN DOM IN DOBRE POGOJE ZA DRUŽINSKO ŽIVLJENJE. Mladi in starejši, pričnite zato z varčevanjem takoj. Le tako boste našli najenostavnejšo pot do stanovanja, ki predstavlja prvo stopnico v samostojno življenje. Tokrat naslov Mojster Mojster Ivačič daje sodelavcem točna navodila Znane televizijske oddaje, v katc-r'h mojster Ivačič svetuje kako pripravimo poedine jedi ali kaj pripra-yimo za posamezne prilike, bodo v •Juliju namenjene tabornikom in ti-stim, ki odidejo v naravo za krajši ras. Ekipa delavcev, snemalcev in tehnikov, se je pod vodstvom Nade * retnarjeve napotila »na taborje-"je« oziroma so tam obiskali mojstra PRODAJA v aprilu 1967 Letos v aprilu smo izpolnili prodajni plan z 98,7 */o. Spričo znanih Prilik smo lahko z doseženim rezultatom zadovoljni. Naročila za naše izdelke so od trgovske mreže prihajala normalno; več kot običajno pa Je bilo naročil od gostincev, ki so z našimi priznanimi prti, zavesami in erugimi tkaninami opremljali svoje lokale. Najbolj zanimivi za gostince 80 izdelki iz leacrila. K uspešni prodaji je precej pripomogla tudi proizvodnja, predvsem 8 sv°jo tretjo izmeno. Zanimanje za naše izdelke pri kupcih še narašča, kar je nasprotno °d prilik v drugih tekstilnih tovarnah. Takšne prilike pa nas zavezujejo, da to izkoristimo. Pri redni proizvodnji smo naredili v aprilu 4600 m2 makulature; to je sicer pod povprečjem, kljub temu Pa še vedno precej. V aprilu smo sodelovali na Spomladanskem sejmu v Zagrebu in v oeogradu. Na obeh sejmih smo raz-stavljali šotore. Zaradi slabega vre-JPena je bil tudi obisk na sejmih manjši. V aprilu smo izpolnili izvozni Ptan kar 199,92 "/o. kuharskih uai vatov Ivačič na taborjenju Ivačiča, ki jc taboril v našem šotoru Pula. Precej številna ekipa je pripravila potrebno za snemanje na magnetoskop, medtem ko sem postavil šotor. Tovariš Ivačič pa je zavzeto dajal navodila, kam naj postavijo to ali ono stvar in kje se naj nahajajo jedila, da bi bila med snemanjem pri roki. Dela so trajala tri ure; ob enajstih je bila »vroča« vaja in dvajset minut pred dvanajsto so zabrnele kamere in mojster Ivačič se je z običajnim dobrodušnim nasmehom pojavil na sceni s primernim uvodnim pozdravom in pričel z nasveti. Skuhal je juho iz kislice, ki je, tako jc zatrdil, enako uporabna, kakor špinača. Skuhal jc tudi riž s tor-telami, pripravil solato na svojevrstni način, naredil šato, v katerega je dal piškote, in tako v tridesetih minutah pripravil kosilo, katerega bi komaj lahko naročili v kakšnem manjšem hotelu. Tam bi bila jed zagotovo manj okusna ali pa drugače garnirana, kot to naredi kuharski (vcle)mojster Ivačič. Potem, ko je bila miza pospravljena, se je snemalna ekipa preselila h potočku. Ogenj je bil hitro pripravljen in Ivačič je pokazal, kako spečemo piščanca v žerjavici. Očiščeno žival je na treh mestih zvezal, položil na razgrnjen list solate (ali zelja) ter to zavil v staniol papir. Zavitek je zagrebel v žerjavico in po eni uri pečenja jc gostom ponudil enakomerno pečenega in sočnega piščanca. Do konca si njegove veščine nisem ogledal, ker je bilo moje delo končano in v tako številni druščini nihče niti opazil ni, da enega ni več. Med obema oddajama pa sem našel čas in prosil tovariša Ivačiča za kratek razgovor. Rad je privolil in tako je potekalo: Ivan Ivačič se je Ivačič pri vroči vaji rodil leta 1921 v Zdolah pri Brežicah. Doslej jc prepotoval precej in se ob tej priliki naučil tudi več jezikov. Presenetljivo diobro govori madžarsko in dansko. Seveda zna tudi nemško in rusko pa še kaj. V zasebnem življenju zbira unikate iz preteklosti, rad hodi na planine. Sodobni glasbi ni naklonjen, zelo rad pa posluša izvirno narodno glasbo. Sodobnemu utripu življenja se ne odmika kljub temu pa z motorizacijo nima kaj prida skupnega in ne zna voziti avtomobila. Kolikor sem kvalificiran, da ga ocenim iz poznanstva, dolgega eno dopoldne, potem dodam, da jc tudi odličen igralec, katerega nobena prilika ne zmede ali v kateri ne bi znal zaigrati najprimernejše in brez raztresenosti. Razgovoru jc sledilo tudi slovo od Ivačiča in ekipe. Mojstru sem rekel »nasvidenje« in ga povabil v Jarše. Dogovorila sva se namreč, da nas obišče in tako spozna podjetje, kjer izdelujejo sodobne namizne garniture in druge tekstilne izdelke, za katere se zanima. Vi, dragi bralci Konoplana, pa si oglejte v juliju TV oddajo Kuharski nasveti in potrdite znova, da jc Ivačič res mojster. Datuma oddaje ne morem napisati; zagotovo vem le, da bo v juliju. Ker pa jc le enkrat v mesecu dni, bo tista zagotovo prava. O. L. PROIZVODNJA v aprilu 1967 Tendenca naraščanja proizvodnje se je obdržala tudi v aprilu. Prvič po več letih lahko zapišemo, da je bil mesečni plan tkalnice, kot osnovnega obrata, presežen. Zadostna oskrba s surovinami, predvsem z bombažno prejo, ki je tudi kvalitetno odgovarjala, je omogočila ne le visoko proizvodnjo temveč tudi precejšnje povečanje produktivnosti v tkalnici. Po obratih je bil plan dosežen naslednje: Plan Indeks april 1967 april 1966 Predilnica Tkalnica . . Oplemenitilnica Tiskarna — tm — tb Konfekcija 76,6 o/o 58,5 ”/o 104,4 ”/o 130,3 «/o 91,4 «/o 103 »/o — 81,2 «/o — 117,9 o/o 141 % 146,8 % Iz gornjih podatkov je razvidno zaostajanje proizvodnje v oplemeni-tilnici, ki ne sledi tkalnici tako, da se nam veča nedovršena proizvodnja in s tem nepotrebno vezanje sredstev, ki bi jih lahko uspešno uporabili drugod. V bodoče bo treba v tem obratu posvetiti temu problemu več skrbi tako, da proizvodnja ne bo zaostajala. Kvaliteta izdelkov se v tem mesecu ni bistveno spremenila. Nogomet Začnimo tokrat z lestvico, kakršna (vključeni rezultati s tekmovanj v je po XXI. Ljubljanski krogu tekmovanja v nogometni podzvezi nedeljo 21. maja 1967): Induplati 19 13 2 4 57:24 28 Bela Krajina 18 12 3 3 65:25 27 Usnjar 18 11 2 5 52:24 24 Sava 17 11 2 4 55:30 24 Novo mesto 18 11 2 5 48:35 24 Domžale 19 10 2 7 40:40 22 Rog (odstopil) 19 8 2 9 38:42 18 Rakek 18 6 5 7 38:38 17 Dob 18 6 3 9 37:49 15 Ihan 17 5 3 9 30:41 13 Medvode 18 4 3 11 39:69 11 Enotnost 19 3 2 14 38:75 8 Svit (odstopil) 12 0 3 9 27:72 3 Rudar B (izven konkurence) 21 8 4 ' 9 46:45 20 Pred prvomajskimi prazniki so se Igralci Induplati zasedajo zaen- Jaršani srečali na domačem igrišču z nogometaši Save iz Tacna i:n jih premagali s 4:0. V maju pa so igrali v devetnajstem krogu, kot gostje, na Rakeku in premagali domačine z 2:0. V nedeljo 21. maja bi morali gostovati v Jaršah igralci Roga iz Kočevja. V napovedanem času jih ni bilo na igrišče, zato je sodnik odpiskal tekmo 15 minut po napovedanem začetku in zabeležil p. f. 3 : 0 za igralce Induplati. Zanimivo je pripomrpti, da so predstavniki nogometnega kluba ROG iz Kočevja sporočili na naslov NPL v Ljubljano, da odstopajo od nadaljnjega tekmovanja. Spričo dejstva, da je v jeseni nastopalo v tekmovanju NPL 14 moštev, od teh Rudar B iz Zagorja izven konkurence in je že jeseni odstopil od tekmovanja tudi Svit iz Kamnika, jih je ob koncu, ko to poročamo, preostalo le še enajst. krat prvo mesto, vendar s tekmo več odigrano, kakor drugoplasirano moštvo Bele Krajine iz Črnomlja. Iz-gledi, da osvojijo prvo mesto tudi ob koncu tekmovanja so, toda prav toliko izgledov za enako uvrstitev imata tudi Bela Krajina in Sava iz Tacna. V zadnjih tekmah se je najbolje izkazal Trobec st. (Čižo), kateremu je trener (in sedaj igralec) Marjan Urh poveril vodstvo napada. Ko razmišljam o kvaliteti igre moštva Induplati lahko zapišemo, da so dobro uigrani in v najboljši formi, kar bi upravičilo upanje, da si igralci Induplati po zaključku letošnjega tekmovanja v nogometu priborijo mesto v višjem razredu. V razgovoru s predsednikom TVD Partizan Jarše tovarišem Ivanom Deržičem smo slišali tudi to, da so materialne možnosti zagotovljene igralcem Induplati tudi v takšnem Nezgode pri delu letos aprila in maja Število nezgod pri delu je v petih mesecih letos najmanjše v obdobju zadnjih štirih let. V aprilu smo zabeležili dve in v maju tri nezgode ali skupno letos sedemnajst. Zaradi zadnjih petih nezgod so prizadeti bili 98 dni v bolniškem staležu; zaradi ene nezgode, opisana je v nadaljevanju, izgubimo največ, ker se je nezgoda primerila že v marcu. Zanimivo je dalje, da so se tri od petih nezgod pripetile na poti v ali iz službe. To je hkrati dokaz, da je bil prevoz delavcev na delovno mesto in nazaj domov z avtobusi dosti bolj varen, ker takrat takšnih nezgod skoraj nismo zabeležili. Tkalnica: Justina Smrekar (47), tkalka. Pri popravilu čolnička se je mehanizem skrinjice čolničkove menjave obrnil in ji stisnil mezinec in prstanec leve roke (3 dni). Nežka Brulc (35), tkalka. Na poti v službo je padla s kolesom tako nesrečno in si pri tem poškodovala glavo in zlomila ključnico (55 dni). Anica Vrtačnik (23), tkalka. Na poti v službo je zapeljala s kolesom na kamen in padla. Pri padcu si je zlomila desno nogo v gležnju. Štefka Jenčič (33), tkalka. Na povratku iz službe je v deževnem vremenu imela na kolesu v eni roki od- z-------------- POROČILI STA SE: primeru. Potovanje z domačim avtobusom res lahko v prihodnje odpade, računica pa kaže, tako je izjavil predsednik društva, da je ekonomič-neje najeti avtobus od prevozniškega podjetja, kakor popravljati zelo iztrošeni domači avtobus znamke TAM. Ljubiteljem nogometa bomo lahko že v prihodnji številki (julij 1967) našega glasila napisali, kakšen je končni razpored moštev po zaključku tekmovanja. Trdno sem prepričan, da boste na to sporočilo nestrpno čakali in upali, enako kakor jaz, na najboljši izid. O. L. Objave Za odkup Finžgarjeve rojstne hiše je prispevala v ustrezni sklad naša sodelavka BRONA KOČAR iz oplemenitilnice 10 N din. Kdor se je odločil, da gre s Trans-turistom — v organizaciji naše sindikalne podružnice — na izlet v Italijo, naj sc vključi med namembne varčevalce potrebnih denarnih sredstev. Tovariš Marjan Slapšak (aluminijev oddelek) vodi evidenco varčevalcev in sprejema denar — najmanj 50 N din — kar bo le v dobro vsem tistim, ki bodo potovali avgusta na izlet. Sindikat je omogočil članom kolektiva tudi najetje kredita iz blagajne Tovariške samopomoči. Posojilo morajo vrniti koristniki v roku, ki velja tudi za vračanje drugačnih posojil. Naglasiti velja le, da dobijo posojilo iz blagajne Tovariške pomoči samo člani kolektiva, medtem ko sc lahko za izlet priglasijo tudi družinski člani prijavljenih sodelavcev. prt dežnik. Z dežnikom si je zastrla pregled in se zavoljo tega zaletela v nasproti vozečega kolesarja. Pri padcu se je udarila na glavo in nogo (10 dni). Antonija Cerar (20), tkalka. Pri vključitvi tkalskega stroja je držala levo roko na bilu. Pritisnilo ji je sredinec ob stranico stroja in ji ga nalomilo (14 dni). Vzdrževalni obrati: Franc Švigel (36), dvoriščni delavec. Pri sekanju medeninastih zob-čanikov mu je odletel drobec (od gredi) v levo lice (2 dneva). "N Marič Vera, tkalka, poročena VIDEMŠEK Francka Jazbec, del. v prejemarni, poročena ŠORN V Domžalah tudi letos športne igre V maju so sc pričele v Domžalah tradicionalne športne igre. Organizator in vodja tekmovanj je Občinski sindikalni svet v Domžalah. Člani kolektivov se merijo v veščini stre-jjanja, v kegljanju, namiznem tenisu 1,1 nogometu. Običaj je, da se prvi pomerijo •ned seboj strelci in končajo tekmo-vanje v enem dnevu. Tako je bilo tudi v nedeljo 7. maja. Na strelišču v Induplati sc je priglasilo h tekmo- tako Mlinostroj (256); Franjo Rihtar, Induplati (254 krogov). Ekipno je zmagalo moštvo iz Mlinostroja, na drugem mestu je ekipa iz Induplati, tretje in četrto mesto pa so osvojili tekmovalci iz Traka iz Mengša. Pričelo se je tudi nogometno tekmovanje. Na igriščih v Ihanu in Jaršah se bo v sedmih krogih pomerilo 7 moštev. Zmagovalec prejme pokal; to velja seveda tudi za ostale panoge. vanju 16 najboljših strelcev iz delovnih kolektivov Induplati, Mlinostroj in Trak. Drugod so redno vadbo v streljanju opustili in odostali od tekmovanja. Napovedi, da je treba zmagovalca •skati med nastopajočimi iz Induplati se niso uresničile. Pretendent za prvo •nesto Miro Šimic je zasedel z 215 krogi šele 10. mesto. Rezultati: Niko Kržan, Mlinostroj (261 krogov); Zdravko Krajšck, prav VSEBINA: Zadovoljni s proizvodnjo l’rva seja novega delavskega sveta 31315-YU-IPI M- Škrinjar — Sestavina zrele osebnosti.. . V Zagrebu razstava za gostinstvo in trgo- vine Varčuj tudi ti! Tokrat naslov kuharskih nasvetov . . . J. Mavko — Prodaja v aprilu r1' Zabukovec — Proizvodnja v aprilu Nogomet Zupan — Nezgode pri delu letos aprila »n maja ° t> j a v e V. Habjan — Poročili sta se V Domžalah tudi letos športne igre Iščemo redne postavljače Zahvala V. Habjan službe Razpis Domžalčani pred vrati Vrhničanov Pričetek tekmovanj daje videz organiziranosti. Prizadevni funkcionarji Občinskega sindikalnega sveta so poskrbeli za vse, kar sodi k obveščenosti in pritegnitvi pozornosti občanov Domžal. Sindikalne športne igre so se uveljavile; množičnost je zagotovljena. Sredstev ni na pretek vendar to Domžalčanc ne moti. Nastopi so zares v cilju sodelovanja; zmagati — nekdo vsakič — je podrejena stvar. Enajstega maja so se pričela tekmovanja v nogometu. Sodelujejo moštva iz sedmih domžalskih kolektivov. Enajsterica Induplati je dosegla v treh krogih vse možne rezultate: igralce STUGŠA je premagala (1 : 0); s Papirnico je igrala neodločeno (1 ; 1) in z ZKI izgubila (1 : 5). Igralci sindikalnega moštva Induplati so se doslej srečali samo enkrat z resnejšim nasprotnikom. V tem srečanju so pričakovano izgubili. Po- dobno lahko pričakujemo od srečanja z igralci Mlinostroja, ki so resni kandidati, in po prikazani igri upravičeno pretendenti za zmagovalce. Naši fantje igrajo srednje dobro. Med njimi so boljši nogometaši in takšni, ki mislijo da so boljši. Nekaj več pozornosti bi si pa vsekakor zaslužili; zaenkrat pa člani našega kolektiva ne kažejo posebnega zanimanja za njihovo igro in sc je v tretjem krogu primerilo celo, da niti eden Jaršan ni bodril naše fante. Iščemo retini: postavljače Keglajška sekcija potrebuje fante ali dekleta v starosti od 12 do 15 let, lahko so tudi starejši, za postavljanje kegljev. Redno kegljanje je vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. ure do 19. ure, kadar so tekme se lahko podaljša do 20. ure. Odškodnina za postavljanje znaša 200 S din od ure, tedensko znese pri 3-urncm postavljanju 1800 S din in mesečno 7200 S din. Starši, prijavite svoje otroke v kadrovskem oddelku pri tovarišu Reberniku, kjer boste dobili vse podrobne informacije. Kegljaška sekcija Ob nenadni smrti najinega dobrega očeta JOHANA KONCILIJE se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo sporočava direktorju tovarišu Marincu za obiske, s katerimi je najinega — sedaj že pokojnega očeta — vedno razveselil. Hvala sodelavcem v jadrovinskem oddelku, ter članom izvršnega odbora naše sindikalne podružnice za izraze sožalja in za cvetje. Hvala vsem, ki ste mu prinesli v slovo cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Topole, maja 1967. Hčerka Ani in sin Janez Obvestila iz kadrovske Izstopi : zdaj a v 850 izvodih kolektiv tovarne nduplatl. Odgovorni urednik Otmar Povšek. Natisnila in klišeje izdelala ■skarna »Jože Moškrič« v Ljubljani 1. Marinka Jereb, šivilja, 29. 4. 1967 2. Vera Martinc, šivilja, 29. 4. 1967 3. Marija Cerar, predica, 5. 5. 1967 4. Marija Kos, tkalka, izstopila 12. 5. 1967 izstopila 5 Janko Pogačar, stroj, tehnik, izstopil 19. 5. 1967 izstopila 6. Mihaela Kavčič, predica, izstopila 23. 5. 1967 izstopila 7. Feliks Zabret, del. v pripravljal., izstopil 31. 5. 1967 Stanovanjska enota Induplati daje naslednji RAZPIS za prodajo garsonjer enosobnih in dvoinpolsobnih stanovanj ki bodo kupcem (samo članom kolektiva Induplati Jarše) na voljo bloku v Preserjah (severno od podjetja Induplati). v novozgrajenem stanovanjskem GARSONJERE imajo sledeče prostore: Skupna površina 26,4 m4 Soba 17,65 m2 Kuhinja in predprostor 6,45 m4 Kopalnica in WC Cena za garsonjero je 34 000 N din 2,30 m4 ENOSOBNA stanovanja imajo sledeče prostore: Skupna površina 38,42 m4 Spalnica 19,50 m2 Kuhinja z jedilnim kotom 11,90 m4 Predprostor 3,28 m4 Kopalnica in WC 3,74 m4 Cena enosobnega stanovanja je 50 000 N din DVOINPOLSOBNA stanovanja imajo naslednje prostore: Skupna površina 70,25 m4 Dnevna soba 19,14 m4 Spalnica . . 17,22 m2 Kabinet 11,58 m2 Kuhinja 10,33 m2 Predprostor 5,18 m2 Kopalnica in WC 4,08 m2 Predprostor kopalnice 2,72 m2 Cena za dvoinpolsobno stanovanjc je 90 000 N din Vsi stanovanjski prostori bodo ogrevani centralno (centralna kurjava). Kuhinje imajo priključek za električni štedilnik in bojler; kopalnice pa priključek za pralni stroj in bojlcr. V kleti je skupna pralnica, kolesarnica in ločeni kletni prostori za ozimnico. Kupcem bodo za vselitev že letos na voljo naslednja stanovanja: 16 garsonjer in 8 enosobnih stanovanj Prihodnje leto (v letu 1968) pa sc bodo novi lastniki stanovanj lahko vselili v nadaljnjih: 12 garsonjer 4 enosobna stanovanja in 4 dvoinpolsobna stanovanja Interesenti naj pismene ponudbe za odkup stanovanja naslovijo na komisija. INDUPLATI JARŠE, Kadrovska V ponudbi je treba navesti pogoje, pod katerimi je kupec pripravljen plačati stanovanje, to je najmanj 10 °/o naplačila ob podpisu kupoprodajne pogodbe, višino zneska ob vselitvi in končno še rok, v katerem času bo plačal preostali delež. Najdaljši rok za odplačilo stanovanja je 30 let (do leta 1997). V Jaršah. 14. junija 1967. INDUPLATI JARŠE - Kadrovska komisija