A'o ^ PRIPRA VLJENA NA ZIMO — Ta teden se je že pokazal prvi sneg, vendar je na Gorenjskem pobelil le nekatere nižinske predele. V radovljiški kotlini na primer sploh ni snežilo. LJUbelju je padlo 20 centimetrov snega, na Vršiču pa 12. Plužili so mejni prehod na Jezerskem, Korensko sedlo pa je le pobelilo. Leto XXVI. Številka 87 JeseJ^teln: obč. konference SZDL & Trti*' Kranj, Radovljica, Sk. Loka Kratlj — Izdaja CP Gorenjski tisk - 0d«,^lavni urednik Anton Miklavčič "govorni urednik Albin Učakar —■ ^ l a s i l o socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj, sobota,10. 11. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedensko-Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko Enotna kadrovska merila ^Pra^ se organizirano lotevamo Dogovor, ki določa pogoje za Nič manj konkretna niso določila ^eja^lf razlik med zahtevano in izobrazbo vodilnih in drugih delav- o reelekciji oziroma o ponovni izvoli „ /*sKO iznhraik/^ Ur Umn rln^rt. nov in fiiHi' nriHnhitpv zahtevane litvi vodilnih delavcev. Rečeno ie. da se organizirano lotevamo razlik med zahtevano in 11 s tem~ ,lz°brazbo, kar bomo doseg-n0 jT'^8 bomo omogočili dopolnil-opravj.°braževanje vsem, ki za na svojih delovnih °2ir0m ^lrnajo ustrezne izobrazbe Vamo i *Valifikacije. S tem se lote-glede 'z°braževanja ob delu, kar bo redno deficitarnost kadrov, ki se vi ciijev° aJ°> pripomoglo k uresničit- T L- Uv°dn° met* drugim rekel v njske etTl 8?voru podpredsednik kra-Sugnji občinske skupščine Janez Stavnik So v sredo v Kranju prednju delovnih organizacij, inte-nizacii uPn°sti in političnih orga-Podpjg P.rv> na Gorenjskem slovesno izv • družbeni dogovor o načelih a|fnje kadrovske politike v ^klj ' . tem predpisom, bi lahko novome v kranjski občini začelo t«ik§n "dobje, saj je bil cilj sklenitve ^erjiaga dogovora urediti enotna Podrov'. Pogoje in druge elemente na Ju kadrovanja. K d^f'1?* so že nekaj let ugotavlja-ia sf 'zobrazbena in kvalifikacij-H ba inn zaposlenih dokaj j rski i ? rnarsikje ovira gospo-nekP- ru^beni razvoj. Zato so se hi.L., i mesecev po sprejetju re- Dogovor, ki določa pogoje za izobrazbo vodilnih in drugih delavcev in tudi' pridobitev zahtevane izobrazbe, je podpisalo prek 100 organizacij. Podpisali ga nista le dve, in sicer Samopostrežna restavracija in Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo. V dokumentu so opredeljena določila o izobraževanju in usposabljanju, o štipendiranju in drugem. Nad izvajanjem tega dogovora bo bdela posebna komisija, sestavljena iz podpisnikov. Sicer pa je že v samem dogovoru predvideno določilo, da je tiste, ki si ne bodo v določenem roku pridobili ustrezne izobrazbe, mogoče razporediti na njihovi izobrazbi ustrezna delovna mesta. Še posebej pa so za uresničevanje dogovora zavezani odgovorni delavci v delovnih organizacijah. Družbeni dogovor ima tudi nekaj takšnih določil, ki doslej še niso bila zapisana v nobenem predpisu ali samoupravnem aktu. Tako je določeno, da je treba vsem, ki za opravljanje poslov nimajo ustrezne izobrazbe, omogočiti dopolnilno izobraževanje. Eno od določil na primer pravi, da je delavcem treba zagotoviti povračilo celotnih stroškov šolnine, dejanskih stroškov za prevoz in 100-odstotno nadomestilo poprečnega osebnega dohodka v zadnjih šestih mesecih za izgubljeni zaslužek za čas študijske odsotnosti. Podpisnikom je tudi naloženo, da bodo stalno skrbeli za izpolnjevanje in sistematično napredovanje zaposlenih delavcev. Zelo natančno so v dogovoru določeni pogoji za zasedanje vodilnih in vodstvenih delovnih mest. V prihodnje se ne bi smelo več dogajati, da bi na vodilna in vodstvena delovna mesta v občini sprejemali ljudi, ki so bili kaznovani zaradi kaznivih dejanj v zvezi s svojim delom, ki so organizacijo vodili tako, da je nazadovala, ki so zaradi slabih odnosov do delavcev morali zapustiti prejšnje delovno mesto in podobno. Nič manj konkretna niso določila o reelekciji oziroma o ponovni izvolitvi vodilnih delavcev. Rečeno je, da je v takšnih primerih treba ugotoviti uspešnost poslovanja organizacije, uresničevanje razvojnega programa, ustvarjanje dohodka, razvoj samoupravnih in medsebojnih odnosov, izboljšanje življenjske ravni zaposlenih in kadrovske strukture. Posebej je tudi določeno, da organizacije v razpisih na vodilna delovna mesta ne bodo navajale, da gre za reelekcijo. Ker se v občini že precej časa opaža prehajanje ustreznih kadrov in snubljenje določenih strokovnjakov, dokument pravi, da bodo organizacije v prihodnje sprejemale delavce šele takrat, ko bodo lahko z delavsko knjižico dokazali, da jim je prenehalo delo pri drugi delovni organizaciji. Slednje določilo naj bi med drugim preprečilo škodo, ki nastaja ob odhajanju usposobljenih kadrov in tudi nesporazume med delovnimi organizacijami. Sporedno s temi določili pa so v družbenem dogovoru poudarjene tudi naloge kadrovskih služb v organizacijah. V manjših delovnih organizacijah, kjer nimajo kadrovskih služb, pa naj bi na tem področju delal ustrezno usposobljen delavec. A. Zalar 14. STRAN: Obsojen zaradi krivolova Ustava in program od 10. do 30. novembra 1973 vsak dan od 9. do 19. ure Kranj Savski log sejemska hala Praktična darila za vaše otroke! Trgovine KRANJ Baby, Titov trg 23 in Pepelka, Vodopivčeva 7 so bogato založene z vsemi zimskimi toplimi oblačili. 4. STRAN: Več sto milijonov vreden izum Davek alkoholizmu Vsako leto znova, ko v novembru — mesecu boja proti alkoholizmu — pregledujemo uspehe in neuspehe boja proti alkoholni razvadi, ne moremo mimo številk. Te številke so na žalost vedno enako vznemirljive, vedno znova se začudimo in prestrašimo ob dejstvu, da se armada alkoholikov, v Sloveniji jih je okoli 80.000, ne manjša, celo nasprotno. Še vedno drže številke, da je 15 odstotkov odraslih moških alkoholikov, nadaljnjih 15 odstotkov pa je na pragu alkoholizma. Prehranjevalne in pivske navade Slovencev so preveč trdno zasidrane, da bi mogli vplivati nanje in s tem tudi na pojav tega družbenega zla. Premaknilo pa se je na drugih področjih, v zavesti in spoznanju naprednih družbenih sil. Zdaj že lahko rečemo; da ne le govorimo in opozarjamo na pojav alkoholizma, pač pa o tem pojavu sprejemamo tudi določene ukrepe. Seveda pa bodo imeli vsi ti ukrepi svoj neprijetni prizvok prepovedi, dokler ne bo v zavest večine ljudi prodrlo spoznanje o škodljivih učinkih vsesplošne družbene tolerance glede alkoholizma. Vse dotlej pa bodo prepovedi točenja alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj — na Gorenjskem so to prepoved sprejele skoraj vse občinske skupščine — in zahteva po popolni treznosti za volanom, naletele na razumljivo negodovanje vseh neosveščenih. Večine ljudi prepoved točenja alkohola v jutranjih urah ne prizadene, prav tako večine treznih in odgovornih voznikov motornih vozil, ki so ne le abstinenti, pač pa zmerni pivci. Nezmernim pivcem pa je treba pomagati, v njihovo dobro in seveda v dobro vse družbe. Razširjenost klubov zdravljenih alkoholikov v zadnjem času je prav gotovo ena izmed uspešnih oblik zdravljenja alkoholizma, ki ga imamo, zato jih ne bi smeli puščati brez družbene pomoči, tudi materialne. Ni pa še dovolj storjenega za preprečevanje širjenja alkoholizma. Razne prepovedi so sicer ena od oblik, ne ravno najboljše, medtem ko drugih možnosti še zdaleč nismo, nočemo ali ne znamo uporabiti. Davek alkoholizmu pa bomo plačevali vse dotlej, dokler bo alkohol sistematično vgrajen v temelje sodobne družbe. To je, dokler bo tudi ne le družbeni, pač pa tudi ekonomski faktor. L. M. 4. stran: Gorenjskemu sejmu obrti in opreme obrob XIV. NOVOLEINI SEJEM V KRANJU OD IS. DO 26. DECEMBRA 1973 Naročnik: Osnove družbenega plana Zbor narodov, gospodarski in družbenopolitični zbor zvezne skupščine so razpravljali o predlogu za sprejetje zakona o pripravah na družbenopolitični plan Jugoslavije za obdobje od 1976. do 1980. leta. Sklenili so, naj zvezni izvršni svet v skladu z zakonom predloži zvezni skupščini osnove družbenega plana do 30. junija 1975. Priprave na volitve Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze je kritično ocenil dosedanji potek priprav na volitve, ki bodo prihodnje leto. Na seji so poudarili, da je treba v prihodnjem političnem delovanju pospešiti evidentiranje možnih kandidatov za člane delegacij in druge volilne funkcije v skupščinskem sistemu in v samoupravnih interesnih skupnostih na vseh ravneh. Posebej so poudarili, da se je treba zavzeti za izpeljavo delegatskega sistema na eni in kadrovskih meril in načel na drugi strani. Promet na vrhu V avgustu so bili poprečni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu v državi 1967 dinarjev, v negospodarstvu pa 2166 dinarjev. Največ zaslužijo v gospodarski panogi promet in zveze (2191 dinarjev), najmanj pa v kmetijstvu in ribištvu (1856 dinarjev). V Sloveniji je znašal poprečen avgustovski osebni dohodek 2310 dinarjev in je bil največji v državi. Vendar so bili tudi življenjski stroški v Sloveniji največji. Večja menjava Prihodnje leto naj bi se blagovna menjava med našo državo in Nemško demokratično republiko povečala za 18 odstotkov. Iz Nemčije naj bi uvažali kalijeva gnojila, avtomobile, sintetični kavčuk, farmacevtske surovine, razne kemikalije in drugo, naša država pa naj bi poleg kmetijskih proizvodov izvažala še boksit, kemične izdelke, vagone, razne stroje in opremo. Vrednost blagovne menjave naj bi znašala 380 milijonov dolarjev. Ne bo podražitve! Zvezni sekretar za trg in cene Nikola Stojanović je odločno zanikal govorice, da se pripravlja ponovna podražitev nafte in njenih derivatov. Poudaril je, da se je treba boriti proti takšnim zlonamernim govoricam in da je na zalogi dovolj naftnih derivatov; med drugim tudi kurilnega olja. Višji stroški Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so bili življenjski stroški v oktobru za 2 odstotka višji v primerjavi z avgustom. V primerjavi z lanskim decembrom pa so se povečali za 13,9 odstotka. Na porast so najbolj vplivale podražitve obutve in oblačil, pohištva in prehrane. Industrijski izdelki so se podražili za 17 odstotkov, storitve za prek 19, izdatki za ogrevanje in razsvetljavo za 24, za kulturo za 22,3 odstotka, za promet 142 itd. Socialno šibkim boljše pogoje Upravni odbor slovenske gospodarske zbornice je potrdil družbeni dogovor o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje stanovanjske gradnje. Opozoril pa je, da bi morali socialno šibkim omogočiti boljše pogoje vračanja kreditov. Doseči bi morali tudi kreditiranje nakupa stanovanj. Odbor je menil, da bi morali kreditne pogoje določati po dejanskih osebnih dohodkih interesentov. Kongres ZKJ maja prihodnje leto Predsedstvo ZKJ je obravnavalo aktualno politično situacijo v državi Kranj V Beogradu je bila v torek 44. seja predsedstva zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so obravnavali aktualno politično situacijo v državi glede na uresničevanje nalog iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Uvodni referat o tem je imel član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Kiro Gli-gorov. V govoru je poudaril, da je pismo odprlo široko fronto boja za nadaljnjo krepitev razredne vsebine samoupravljanja. »Pismo je postalo temelj za graditev enotnosti ZKJ in delavskega razreda in za diferenciacijo v družbi, za ločitev od sil, ki delujejo s protisamoupravnih stališč. Idejni boj in politična praksa, ki sta se razvila v ZK na podlagi pisma, sta razkrila reakcionarno naravo nacionalističnih in anar-holiberalističnih konceptov o možnosti spontanega reproduci-ranja socializma, o partijskem in političnem pluralizmu brez avantgardne vloge ZKJ...« Opozoril pa je tudi, da še vedno niso premagani vsi odpori zoper politiko zveze komunistov in da je uveljavaljanje ustavnih dopol- nil oteženo, ker še niso rešena nekatera sistemska vprašnja. Po drugi strani pa je tudi res, da so se okrepile vezi med zvezo komunistov in delavskim razredom. Predvsem je porasla zavest o odgovornosti zveze komunistov za nadaljnji razvoj naše revolucije. Predsedstvo je potem razpravljalo tudi o pripravah na X. kongres zveze komunistov Jugoslavije. Sklenilo je, da bo kongres maja prihodnje leto v Beogradu, natančen datum pa bodo določili kasneje. Delegate za kongres bodo volili po ključu: en delegat na 1000 članov ZK, in sicer glede na število članstva konec septembra letos. Na seji so določili tudi temeljna merila za volitve delegatov. Na tej osnovi bodo centralni in pokrajinski komiteji in komite konference ZK v JLA pripravili konkretne kriterije in sestavo delegatov. Razen tega so na seji sklenili, da bo zaradi bolezni predsednika odbora za pripravo kongresa ZKJ Veljka Vlahoviča to dolžnost začasno opravljal sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. A. Ž. Sekretar komiteja občinske konte" renče zveze komunistov Kranj "V _ ženir Stane Mihalič je v četrte* opoldne sklical na posvet sekretarje organizacij in- aktivov zveze komunist0 pri občinski konferenci ZK. Na posvetu so razpravljali o vsebinskih, kadrog skih in organizacijskih pripravah na redne volilne konference organizacij1 aktivov ZK v občini. Volilne konference morajo biti končane do 10. decembra letos. V četrtek prihodnji teden bo v Kranju prva seja medobčinskega sveta SZDL Gorenjske. Na njej bodo izvolili organe sveta, o vlogi in nalogah v sedanjem družbenoekonomskem položaju pa bosta govorila sekretar republik konference SZDL Milan Kučan in član izvršnega odbora republiške konfet' ce SZDL Dušan Šinigoj, A. Z. Za sredo je sklicana seja občinsk® skupščine. Odborniki naj bi razpra _______ljali o problematiki zdravstven«^ varstva občanov in o rezultatih letošnje turistične sezone. Na dnevnem r® je nadalje še razprava in sklepanje o predlogu odloka o ustanovitvi zdravsi ^ nega sveta Gorenjske, o spremembi cen geodetskih storitev in sklepanj predlogu odlokov o obrtnih dejavnostih, ki se opravljajo kot postranski po » in o tistih, za katere je podan družbeni interes. Po daljši razpravi so nam ha zadnji seji sprejem slednjih dveh odlokov odložili. V četrtek popoldne se je sestal aktiv komunistov — delavcev pri obcin^ konferenci zveze komunistov. Razpravljali so o uresničevanju ustavni«1 polnil in nadaljnjem povezovanju in sodelovanju temeljnih organizacij z® ženega dela v občini. Izvolili so tudi sekretariat in sekretarja aktiva. ^ A. I* Radovljica Škofja Loka Ustanovljena konferenca za socialno delo V Kranju je bila ta teden ustanovljena prva konferenca za socialno delo v Sloveniji. Konferenca je rezultat dveletnih razprav in vsesplošnih prizadevanj za učinkovito socialno politiko v občini Kranj. Razprave o socialnem položaju določenega števila prebivalstva v občini Kranj so se začele nekako pred dvema letoma, potem ko je analiza občinskega sindikalnega sveta pokazala, da je v občini 6 do 9 odstotkov družin, katerih dohodek je na meji življenjskega minimuma. Takšen položaj teh družin pa je še bolj izrazit v občini z relativno visokim narodnim dohodkom, kot v Kranju je. Na podlagi vsesplošnih razprav, v katere so se vključile poleg občinske skupščine tudi družbenopolitične organizacije kot so ZK, SZDL, sindikat in druge, se je izoblikovalo mnenje, da je potrebno poleg socialnih služb v občini, na šolah in v delovnih organizacijah samoupravno organizirati prav vse, ki se ukvarjajo s socialnim delom v občini. Organiziranost, ki naj bi povezala vse, ki so na kakršenkoli način povezani s socialnim delom, od strokovnih institucij do komisij pri krajevnih skupnostih, bo zagotavljala ustrezno načrtovanje in uresničevanje socialne politike v občini. Tako so v Kranju na podlagi lastnih spoznanj in dosedanjih izkušenj pa tudi ob spodbudah tretje republiške konference ZKS napravili precejšen korak naprej v socialnem varstvu občanov. Zaostajanje na tem področju ima namreč lahko svoj neugoden odmev ne le na socialnem področju, pač pa tudi na ekonomskem. Konferenco, ki se je v torek na svoji prvi seji konstituirala in sprejela več dokumentov, sestavlja 60 delegatov, od tega polovico iz delovnih organizacij, ostali pa so iz socialnih zavodov, krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti in iz društev. Za predsednika konference za socialno delo Kranj je bil izvoljen Štefan Horvat, dipl. politolog, strokovni sodelavec občinske konference ZK, za predsednico izvršnega odbora konference pa je bila izvoljena Lojzka Planine, socialna delavka v tovarni Sava. L. M. Posvet predsednikov mladinskih aktivov Včeraj so se v Iskri v Železnikih zbrali predsedniki mladinskih aktivov iz delovnih organizacij. Posvet je vodila predsednica občinske konference ZMS Olga Štucin. Med drugim so se pogovarjali o ustanovitvi konference mladih delavcev. Konferenca pri njihovem delu ne pomeni nekaj bistveno novega, ker so se predsedniki aktivov v delovnih organizacijah že do sedaj sestajali vsak mesec. Na sestankih so obravnavali vprašanja, ki zanimajo predvsem mlade delavce in so drugačna od tistih, s katerimi se ukvarja šolska ali kmečka mladina. -lb Družbenopolitične organizacije ( Škofji Loki vabijo občane na P davanje o zapletu na Bližnjem vzn du. Govoril bo Ivan Franko- Iztok. Predavanje bo v ponedeljek, 12. novem ob 18. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki. -m Za sredo, 14. novembra, ob 16. uri sklicuje sekretar komiteja konference ZKS Škofja Loka Janez Jemec sejo komiteja. Za dnevni red P j laga pogovor v zvezi s pripravami na volilne konference, razpravo o organiziranosti ZK v občini in razpravo o programu izobraževanja članov v sezoni 1973/74. Na sejo, ki bo v prostorih komiteja na Mestnem trgu v Škofji Loki, poleg članov komiteja tudi predstavnike drugih družbenopolitičnih org*" zacij in predstavnike občinske skupščine. -m V torek je bil sestanek osnovnoj _ ganizacije ZK v Bombažni Pr*5ji I ■■■■■■^^■■■■■■■■■■■■■1 niči in tkalnici, ki se ga je ude' tudi član republiške konference SZDL in član CK ZKS Vlado Bez"'*] Komunistom Bombažne predilnice je govoril o pripravah na 10. kongres l* | in o položaju na Bližnjem vzhodu. Občinska konferenca ZKS bo organizirala 23. in 24. novembra semin3^ sekretarje osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK ter njihove namesto ^ Seminarja se bodo udeležili tudi člani občinskega komiteja ZK ter vo MINIĆ V BOLGARIJI5 »0je zveznega sekretarja ZB„ zadeve Miloša Minića v V01?^ je prišel v času, ko so odn° sosednjima državama sic ^\ bri, vendar pa nikakor 11 j$o*e brez različnih senc, ki te še vedno nekoliko bremenu* Obe strani sta izrazi" ključku pogovorov svoje go' 'voljstvo in upanje, da bo fijski razgovori P°me£,ij I«"* memben prispevek k še bo sosedskemu sodelovanju-, w Z jugoslovanske strani ^jp takega ni ovir, izpolnitev o želja pa je odvisna Pre skupščina občine Kranj, osnovna šola in Cestno ^Fotn iyranj' Asfaltna prevleka bo za naselje velika pridobitev, (jk) F. Perdan ^obraževalni center v Kamniku? Pravjj ^mniku že dve leti resno raz-8tya pJ? o razširitvi srednjega šol-skuš ; Fl *em se z domžalsko občino e-ainil0 dogovoriti o skupnem pro-Poleg a.nJU. V Kamniku naj bi bili Jija §0?1In.nazije še ekonomska sred-00tnž , administrativna šola, v 8iHei.j J^*1 Pa naJ bi razvili tehnične s*a ustanovili posebno L^tne n° *cornisijo za pripravo to-^ažev8^ Predloga. Republiška izo-vala if a skupnost je sicer sveto- U8tano®m^.ieanom' naJ ne ^i^U0 2 ^tvijo centra, dokler n«1 Do kam segajo razprave ne Po katerih predpisih? Uve/T^anje: Ali se lahko He Ja pravica do pokojnino Prejšnjih predpisih? Od kk °Vor: Zavarovanec se kojn? odloča za odmero po-kacjane.Po prejšnjih predpisih, ! Je to zanj ugodnejše. jene 0 do pokojnine odmerja,.110 predpisih pred 1. ja-ljavifem 1973 Pa lahko uve" Pridoh!^e Je izP°lnil pogoje za he / fltev pravice do pokojni-^alin i ostne, družinske, in-1972 do 3L decembra v»e j f Pomeni, da lahko še Co h 1973 uveljavlja pravi-Predni Polcojnine P° prejšnjih Uveli p Lahko pa seveda He JavUa pravico do pokojni-' IjaiJ; novih predpisih, ki ve-Wov h Januarja 1973. Za-PoRoi nec. ki je izpolnil ^ceifk Za upokojitev konec ^hte Iani' lahko toreJ" kate Va odmero pokojnine, za Poprex. se uporabi petletno ^ osebnega dohodka od feisi^ dalje. Po novih pred-o8ebjvori pokojninsko osnovo obcj^1. dohodek iz desetletnega % Ja' Ker se za pokoj n in-^k ®novo ne upošteva dohodu iS? letom 1966, tvori v Ho 'k Pokojninsko osnovo °defeVl- Podpisih osebni dolini 12 sedem — oziroma etHo ega obdobja. Deset-poprečje bo uveljavljeno Poitia. 6 Pravilnik o dodeljevanju stanovanj V torek se je v Kranju sestalo vodstvo nedavno ustanovljene samoupravne stanovanjske skupnosti. Razpravljali so o nalogah in pripravi aktov samoupravne stanovanjske skupnosti ter o nalogah in delu samoupravnih enot skupnosti. Dogovorili so se, da bo samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini prihodnji mesec obravnavala poročilo o novo ugotovljeni vrednosti sklada hiš, o problematiki sklada hiš, vključitvi sklada hiš stanovanjskih enot v samoupravno stanovanjsko skupnost in o stanarinah. Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pa bo do naslednje seje pripravila osnutek pravilnika o dodeljevanju stanovanj zgrajenih iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada. Na seji so tudi sklenili, da je treba preučiti oblike finančnega poslovanja s sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti. V razpravi so menili, da bi z dosledno knjigovodsko evidenco skupnosti ustrezal en žiro račun. Prav tako so menili, da bi skupnost imela lahko enoten statut, vendar bi morale biti v njem obdelane vse dejavnosti in naloge samoupravnih enot. Člane vodstva samoupravne stanovanjske skupnosti so obvestili, da je Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo že začelo postopek za konstituiranje za opravljanje strokovnih opravil za samoupravno stanovanjsko skupnost. Tako bo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v pogodbenem odnosu s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in njenimi samoupravnimi enotami. A. Ž. A. dobijo strokovne ocene o umestnosti takšne odločitve. Domžalska občina je istočasno kot s Kamničani vodila pogovore tudi s srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani in tako v Domžalah že delujejo dislocirani oddelki ljubljanske srednje ekonomske šole, ki jih financira republiška izobraževalna skupnost. S tem so Domžalčani prehiteli Kamničane in to prav na tistem področju izobraževanja, ki naj bi se za obe občini razvilo v Kamniku. V Kamniku pa ne morejo začeti z organizacijo ekonomske srednje šole in administrativne šole, ker nimajo ustreznih prostorov. Vedeti moramo namreč, da niti kamniška gimnazija nima svojih prostorov in da gostuje v osnovni šoli Frana Albrehta. Družbenopolitični zbor kamniške občine je sprejel predlog programa investicij za šolske objekte v letih 1974—1978. Na prvem mestu je gradnja centra strokovnih šol z večjo telovadnico, v katerem bi dobili prostore gimnazija, ekonomska srednja in administrativna šola. J. Vidic Otroški vrtec na Javorniku Krajevna skupnost Javornik — Koroška Bela ima v svojem programu več akcij. Nekatere nameravajo uresničiti v razmeroma kratkem času, več akcij pa v obdobju naslednjih nekaj let. Med prvimi nalogami je vsekakor izgradnja otroškega vrtca. Na Koroški Beli sicer imajo vzgojno-varstve-no ustanovo, vendar ima premalo prostora. Za gradnjo novega vrtca so pri krajevni skupnosti že sprejeli program in računajo, da ga bodo ob širši družbeni podpori uresničili v dveh letih. Naslednja akcija krajevne skupnosti je ureditev kulturnega doma na Javorniku. V zgornjih prostorih naj bi uredili galerijo in klubske prostore, v kletnih prostorih pa primerno strelišče, saj strelska družina Triglav nima svojih prostorov. Na Javorniku bodo v prihodnjih nekaj letih poskušali tudi ugoditi vse pogostejšim zahtevam, da bi končno uredili prostor za zimsko in letno rekreacijo delavcev in šolske mladine. Tak zimsko-letni rekreacijski center naj bi zgradili na Kresu na Koroški Beli. D. S. Popis borcev in aktivistov NOB V Sloveniji se bo v nedeljo začel popis vseh • udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja in vojaških invalidov. Za popis se je vodstvo zveze združenj borcev Slovenije odločilo, ker je sedanja evidenca članov in udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja precej pomanjkljiva. Popis bo trajal en mesec. Na Gorenjskem bodo s popisom začeli že prihodnji teden. Popisovalci oziroma člani popisovalnih komisij bodo obiskali vse nekdanje borce in aktiviste NOB ter vojaške vojne invalide, ne glede ali so člani zveze združenj borcev ali ne. Popisan bo torej vsak udeleženec narodnoosvobodilnega gibanja, če je sodeloval v narodnoosvobodilni vojni, če je osebni vojaški vojni invalid ali član družine padlega borca oziroma umrlega vojaškega vojnega invalida in uživa pravice družinskega invalida. Nadalje bodo popisani vsi tisti, ki so doma ali v tujini podpirali narodnoosvobodilno gibanje, ki so zaradi podpiranja osvobodilnega gibanja bili izgnani, v zaporu ali na prisilnem delu, tisti, ki so se v ujetništvu, izgnanstvu, v zaporu, internaciji ali na prisilnem delu opredelili za narodnoosvobodilno gibanje, in tisti, ki so se v oboroženih enotah zunaj domovine borili proti fašizmu. Vsi omenjeni bodo popisani, če so imeli konec decembra letos stalno prebivališče v Sloveniji, ne glede na to, če bodo med f »opisom odsotni zaradi de-a v tujini, v drugih republikah, če bodo na službenem potovanju in podobno. Slednje bodo popisovalci popisali v odsotnosti. Občinski odbori zveze združenj borcev in krajevne popisovalne komisije prosijo vse nekdanje borce, aktiviste NOV, vojaške invalide in druge, ki jih bo zajel popis, da pripravijo dokumente in odločbe, iz katerih bodo popisovalci lahko ugotovili podatke o priznanjih staža, dvojne delovne dobe, odlikovanjih, priznavalninah in dru^o. Upokojencem Spoštovani upokojenci! Nedvomno si mesečne dohodke vsakdo razporeja za redne potrebe in občasne večje stroške. Prav hranilna knjižica pa je pripomoček, ki je vsakomur dobro poznan in ki omogoča dvig gotovine sproti po potrebi, denar pa je ves čas dobro shranjen in obrestovan. Vsekakor je tak način gospodarjenja z dohodkom še posebej zanimiv za upokojenca, saj mora razmeroma nizke dohodke skrbno razporejati in varno hraniti. Zato je najprimernejše, da svojo pokojnino z nalogom Zavodu za socialno zavarovanje prenese neposredno na hranilno knjižico. Mnogi upokojenci so to že storili in so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni. Pri naši banki imajo tudi prednosti pri najemanju potrošniških in drugih kreditov. Postopek za prenos pokojnine na hranilno knjižico je enostaven in * se opravi na podlagi obrazca, ki ga upokojenec pred loži v poslovni enoti banke, kjer želi imeti svojo hranilno knjižico. Banka mu izda hranilno knjižico in že vsak prvi delovni dan v mesecu jo lahko predloži pri njej, da mu pripišejo pokojnino. Upokojenec se mora zglasiii v banki sam, ali pa z enkratnim pooblastilom pooblasti kako drugo osebo. Seveda lahko obenem dvigne ustrezen znesek, kar lahko stori tudi pri katerikoli banki v Jugoslaviji, ali pošti v Sloveniji. Tako je upokojencem pokojnina zgotovljena že prvi delovni dan v mesecu. Upokojenec časovno ni vezan, ker lahko opravi pripis zanj pooblaščena oseba, ali v treh mesecih sam, kar zlasti ustreza upokojencem, ki niso ozko vezani na kraj stalnega bivališča, oziroma jim pokojnina ni osnovni dohodek. Ljubljanska banka si prizadeva iti v korak z interesi prebivalstva in gospodarstva in vas vabi k sodelovanju za čimhitrejše izboljšanje življenjske ravni. Nova organizacija-bolj učinkovito delo Občinski sindikalni svet Škofja Loka je pripravil predlog nove organiziranosti sindikatov v občini, o katerem sedaj že teče javna razprava. Izkoristili smo priložnost za kratek pogovor o tem s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka Jožetom Stanovnikom. »Katere so osnovne značilnosti predloga o bodoči organiziranosti sindikatov v škofjeloški občini?« »Teh sprememb je več. Naj jih nekaj naštejem. Predvideno je povečanje števila osnovnih organizacij. Sedaj jih imamo 57, po novem predlogu pa jih bo nekaj čez 70. Tako v osnovnih organizacijah kot v občinskih konferencah predlagamo ustanavljanje aktivov mladih sindikalnih delavcev. O tem, koliko bo aktivov in kako bodo ti aktivi delovali, se bomo dogovorili z mladimi v osnovnih organizacijah. Tudi programe dela bodo sestavili mladi sami, saj bo to njihova organizacija. Pripravljeni predlog sloni na delegatskem sistemu. Delovni ljudje bodo volili delegate v 5 konferenc. Predlagamo ustanovitev konference delavcev kovinske stroke, konference delavcev v lesni industriji in gozdarjev, konference delavcev v tekstilni industriji, konference delavcev obrti in konferenco delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter znanosti. Seveda pa je konferenc lahko tudi več ali manj.« »Kaj pa sodelovanje z drugimi občinskimi organizacijami?« »Predlog nove organiziranosti se zavzema za še tesnejše sodelovanje med posameznimi občinskimi sindikalnimi sveti kakor tudi med po-sameznimi konferencami in občinskimi organizacijami.« »O predlogu že teče javna razprava. Kako je ocenila njegovo vsebino?« »Natančnejših podatkov o tem še nimamo, ker o predlogu še niso razpravljale vse osnovne organizacije. Kjer pa so predlog že obravnavali, so ga dobro ocenili. Menili so, da bodo pri takšni organiziranosti lahko dejansko prišli do veljave interesi članov sindikata.« »So v kateri škofjeloških delovnih organizacij že organizirali sindikat po novem?« »Mislim, da so najdlje prišli v združenem podjetju Transturist. V tem kolektivu so tudi najdlje pri uresničevanju ustavnih dopolnil, saj so prvi v občini ustanovili temeljne organizacije, podpisali samoupravni sporazum in pripravili statut podjetja. Tako so tudi v vseh TOZD že ustanovili osnovne organizacije sindikata. V organizaciji združenega dela so izvolili konferenco sindikata, v osnovnih organizacijah pa organe vodenja.« L. B. Urejeno pošol-sko bivanje Osnovno šolo Franca Bukovca v Preski obiskuje letos 705 učencev, ki so razdeljeni v 25 oddelkov ter imajo pouk v dveh izmenah. Imajo tudi 4 oddelke pošolskega bivanja za učence od prvega do petega razreda, kjer 83 učencev pod strokovnim vodstvom opravlja svoje šolska dolžnosti, poskrbljeno pa je tudi za prehrano in razvedrilo. -fr Kdaj mladinski aktiv na Hrušici niče. Največ časa so razpravljali o možnostih za ustanovitev mladinskega aktiva. Krajevna skupnost in druge družbenopolitične organizacije so mladim pripravljene pomagati z materialnimi in finančnimi sredstvi za delo »aktiva. Vse je odvisno od mladih, če bodo sedaj ob tako ugodnih pogojih hoteli delati organizirano in razvijati razne oblike dejavnosti. Člani političnega aktiva so se na koncu domenili, da krajevna organizacija SZDL najde mladince, ki so pripravljeni delati v mladinskem aktivu. Zatem se bo sestal iniciativni odbor, ki bo pripravil ustanovno konferenco. J. Rabič V krajevni skupnosti Hrušica že več let ne deluje mladinski aktiv. Pred leti je bil sicer ustanovljen, vendar vodstvo aktiva kljub vsem prizadevanjem ni moglo pritegniti k delu ostale mladince. Ker teh nekaj aktivnih mladincev ni našlo podpore od ostalih, so se razšli in aktiv je razpadel. Tako sedaj med mladimi na Hrušici ni čutiti zanimanja za delo v mladinski organizaciji, ne kažejo pa tudi zanimanja, da bi si našli prostor, kjer bi se sestajali v prostem času. Omeniti velja, da sedaj precej mladincev deluie pri dramski sekciji DPD Svoboda ter pri gasilskem in športnem društvu. To pa je vsekakor premalo, da bi lahko govorili, da mladina na Hrušici dela. Pred nedavnim se je sestal krajevni politični aktiv skupaj s člani vodstva občinske konference ZMS Jese- # if !% »g. O %JS Jrm ° Več sto milijonov vreden izum Naložba leta Po številu prijavljenih izumov je naša država prav na dnu evropske lestvice. Če bi delali seznam o nakupih tujih licenc, bi bila slika najbrž obrnjena. Zanje vsako leto odštejemo težke denarje, ki jih bi bilo bolj smotrno usmeriti v pospeševanje * raziskovalnega dela in novatorstva. ,Utegne se zgoditi, da bo izumitelj-stvo postalo in ostalo domena redkih navdušencev, ki jim ne manjka volje in zanosa za uresničitev zamisli, ki so nastale na delovnem mestu, v tovarni, za strojem ali risalno desko. Vzrokov za tako stanje tukaj ne bi iskali. Raje bomo predstavili novatorja Valentina Grilca iz Kranja. Kaj bi lahko pisali o njem? Da mu je raziskovanje in iskanje novih ter boljših rešitev delo in konjiček. Da hoče zamisel na vsak način uresničiti in jo nosi v sebi, dokler ne najde izhoda, ne glede na to, ali je na delu ali je doma in mu ni težko skočiti še enkrat v tovarno, da bi dopolnil ali popravil, kar se mu zdi, da ni dobro in bi lahko bilo boljše. Dolgoletne izkušnje, vztrajnost, odločnost in trma, ne odnehati že pri prvih poizkusih, so porok, da ne bo omagal. Plod večletnega trdega dela je tudi njegov zadnji izum. Za redno proizvodnjo paketnih stikal (to so stikala za vžiganje strojev, razsvetljave v velikih halah, stikala pri usmerjevalnih napravah in podobnih aparatih) je izdelal nov kontaktni vložek, ki je kvalitetnejši od prejšnjega, izdelava pa je veliko cenejša. Ker v Iskri izdelajo letno okrog 700.000 paketnih stikal in vanje vgradijo okrog 3 milijone kontaktnih vložkov, bodo Sredi novembra podhod urejen Železniško gradbeno podjetje iz Ljubljane gradi podhod pod železniško progo na cesti med Medvodami in Presko. Podhod bo imel dva metra široko stopnišče za pešce in meter široko kolesarsko stezo. Podhod bo predvidoma odprt že sredi meseca. -fr V Sori manjka vode Vaščani Sore že nekaj časa zahtevajo boljšo preskrbo s pitno vodo. Kadar zmanjka električne energije, so višje ležeče stanovanjske hiše takoj brez vode. Pomanjkanje se pojavlja tudi v poletnih mesecih, ko obrat tovarne Color v Rakovniku porabi večje količine vode za protipožarno zaščito. S težavami pri preskrbi z vodo so vaščani Sore že seznanili Vodovod iz Kranja, ker sodijo, da gre za okvaro v omrežju. -fr Uspešno poslovanje V poslovni enoti podjetja Slove-nijales tovarni Sora Medvode so v prvih devetih mesecih letos prodali za skoraj 17 milijonov dinarjev izdelkov, kar je za 20 % več kot v enakem obdobju lani. Izpopolnjen proizvodni program predsobnih garnitur prodajajo predvsem na domačem tržišču. Pričeli so s serijsko proizvodnjo novega izdelka »miza-tabla«, ki je nepogrešljiv del opreme šolarjeve sobe in od katerega si obetajo tudi dobro prodajo na tujih tržiščih. -fr Asfalt na cesti Ladja — Senica Prebivalci Ladje in Spodnje ter Zgornje Senice že nekaj let želijo, da bi na cesti med Ladjo in Senico vgradili asfalt. Kaže, da se bo želja vaščanov kmalu uresničila. Dokumentacija za modernizacijo ceste je v pripravi, zagotovljen pa je tudi že denar. Dala ga bo skupščina občine Ljubljana-Šiška ter vaščani s samoprispevkom. -fr Gradnja hiš na Koroški Beli Na Koroški Beli, za samopostrežno trgovino Zarja, gradi gradbeno podjetje Gorica prvih deset tipskih vrstnih hiš. Na tem prostoru nameravajo v naslednjih letih zgraditi še 24 takih hiš za kupce. Hiša, zgrajena do tretje faze gradnje — urejena It zunanjost — velja 240.000 dinarjev, hiša »na ključ« pa okoli 345.000 dinarjev. V stanovanjskih hišah bo 113,21 kvadratnega metra uporabne površine. Prvih deset bodo zgradili predvidoma do junija prihodnjega leta. D. Sedej Sobota, 10. novembra 1973 s ft .3 » ti kV i* V e s pomočjo Grilčevega izuma prihranili letno 156 starih milijonov. Pri tem so stroški raziskav že odšteti. Valentin Grilc je v Iskri zaposlen že skoraj dvajset let in malone ves čas dela v razvojnem oddelku stikal in stikalne tehnike. Kot konstruktor ima več kot desetletne izkušnje, zadnjih nekaj let pa je vodja konstrukcije stikal. V zadnji številki iskrške-ga glasila so objavili vest o njegovem izumu. Obiskali smo ga, da nam pove kaj več o rojstvu zamisli in njeni realizaciji. »Kako ste prišli na misel, da bi paketno stikalo lahko izboljša- »Izdelava paketnih stikal, ki jih izdelujemo v Iskri že vsa povojna leta, je bila zelo zahtevna in draga. Zato niso nova prizadevanja, da bi proizvodnjo pocenili in izboljšali kvaliteto. Posebno ostro so se te zahteve pojavile potem, ko smo se z nekaterimi sorodnimi firmami v DDR dogovorili o delitvi programa v proizvodnji stikal in smo te naše izdelke začeli izvažati. Če smo hoteli kaj zaslužiti, je bilo treba delati ceneje. Zato je bila izdelava paketnih stikal pogosta tema na naših tako imenovanih proizvodnih sestankih. Bili smo enotni, da je treba izboljšati in poceniti izdelavo zadnjega dela stikala, to je kontaktnih vložkov in osi. Surovino zanje smo težko dobili in izdelava je zahtevala veliko časa. In prav na enem takih sestankov se mi je utrnila misel, kako bi vložek spremenil.« »Koliko časa je poteklo od zamisli do izvedbe?« »Načrti za vložek in orodje, s katerim naj bi ga izdelali, so bili nari- sani v nekaj tednih. Tudi prototipi mida, ki je cenejši in kvalitetnejši od stisnjene lepenke. Le-to smo uporabljali za stari kontaktni vložek.« so bili hitro narejeni. Potem pa so se začeli poizkusi, ki so trajali dobri dve leti. Kontaktne vložke smo namreč vgradili v stikala in z njimi napravili vrsto testov o mehanski in električni vzdržljivosti. Preizkusili smo tudi več surovin. Sele potem pa smo lahko izdelali načrte za redno proizvodnjo.« »Kakšna je razlika med starim in novim vložkom?« »Prednost izuma je v tem, da je novi kontaktni vložek iz treh različnih delov, ki se lahko med seboj na enostaven način povežejo, tako da os stikala odpade. S tem se skrajša čas izdelave. Narejeni so iz ultra- »Je to vaš prvi izum?« »Že pred nekaj leti sem prijavil izum, s katerim smo izboljšali instalacijski odklopnik, ki ga prav tako izdelujemo v naši tovarni. Vedno pa se prizadevam, da bi bili stroški proizvodnje izdelkov, ki jih načrtujemo v našem oddelku, čim manjši in izvedba kar najbolj kvalitetna. Prepričan sem, da je to naloga slehernega konstrukterja.« Izum Valentina Grilca je patentno zaščiten v naši državi, prav tako pa tudi v Zvezni in Demokratični republiki Nemčiji. Zaradi velikega prihranka pri proizvodnji stikal, v katere bo vgrajen nov kontaktni vložek, je Iskra na podlagi pravilnika o izumih, izboljšavah in koristnih predlogih, že priznala avtorju enkratno nagrado 49.160 dinarjev. L. Bogataj Kakovost - porok za uspeh Podjetje Slikoplesk iz Škofje Loke obstoja skoraj dvajset let. Brez posebne reklame in opozarjanja nase se je iz skromne delavnice, s še bolj skromnim prometom razvilo v sodobno storitveno delovno organizacijo, ki se je uveljavljala pri naročnikih s solidnim delom. Posebno hiter je bil razvoj v zadnjih letih. Podjetje je razširilo dejavnost, povečalo število zaposlenih in si zagotovilo denar za prve večje naložbe. O razvoju podjetja in načrtih za prihodnje smo se pogovarjali z direktorjem Stanetom Oblakom. »S sanacijo podjetja smo začeli Ered dobrimi šestimi leti. Do tedaj je ilo delo izrazito sezonsko. Pleskarji so delali le poleti, v zimskem času pa so bili na neplačanem dopustu. Zato smo vse pogodbe, ki smo jih sklepali z gradbenimi podjetji in privatnimi naročniki, priredili tako, da smo zaposleni vse leto. Delo smo tudi razdelili. Nič več ni vsak delal vsega. Najprej smo ustanovili dve delovni skupini, in sicer tapetarje in sliko-pleskarje. Na novo pa smo se začeli ukvacjati s polaganjem podov in 4* drugih talnih oblog ter zaščito jeklenih konstrukcij pred rjo. S širjenjem dejavnosti pa se je večalo tudi število zaposlenih. Sedaj ima naš kolektiv že več kot 50 članov.« »Kje delajo Vaši delavci?« »Zavedamo se velike konkurence pri našem delu, zato pazimo na kvaliteto izdelave in dogovorjene roke. S tem smo si pridobili zaupanje investitorjev in gradbenih podjetij. Naše delovno področje se je razširilo iz Škofje Loke po vsej Sloveniji in tudi prek naših meja. Veliko delamo tudi v Dalmaciji in Primorju pri gradnji velikih hladilnic. V Škofji Loki smo prebelili stene in položili pode v dveh šolah, uredili Namo, Alples, Alpino in druge večje in manjše objekte. Pred nekaj dnevi pa smo dobili naročilo, da položimo pod in tapeciramo stene v četrti etaži Globusa. Naše delo je tudi beljenje sten, polaganje podov in tapet v stanovanjih, ki jih gradbeno podjetje Tehnik pod nadzorstvom Loka-investa gradi za trg in najemnike.« »Kakšen dohodek ste planirali za letos?« »V začetku leta smo računali na 4 do 5 milijonov dinarjev prometa. Ob tem moram poudariti, da pri obračunavanju dohodka odpade 85 odstotkov vrednosti na plačilo vloženega dela. Planirano vrednost smo že dosegli in do konca leta borno plan presegli vsaj za 20 odstotkov.« »Kakšni so zaslužki zaposlenih?« »Poprečni osebni dohodki za preteklih osem mesecev znašajo 2200 dinarjev. Najmanjši zaslužek je znašal pri obračunu za september 1900 dinarjev.« »Načrti?« »Raziskave, trga so pokazale, da imamo možnost razširiti našo dejavnost. Eden od pogojev za širjenje podjetja so primerni prostori. Le-teh pa nimamo. Zato že več let namensko varčujemo pri banki in računamo tudi na kredit. Novogradnja nas bo veljala približno 2,500.000 dinarjev. V stavbi s površino 600 metrov bodo skladišča, delavnica in prostprj Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške Železarne so dokončno potrdili finančni program gradnje nove hladne valjarne na Beli, s katero bodo povečali proizvodnjo kvalitetnejše pločevine in obenem vplivali na zmanjšanje uvoza. Nova hladna valjarna bo veljala milijardo' 450 milijonov dinarjev in predstavlja eno največjih investicij v gospodarstvu na Slovenskem. Hladna valjarna naj bi poskusno začela obratovati julija 1976, graditi pa jo bodo začeli še letos. Dobili bodo izdatna posojila, predvsem pri tujih mednarodnih bankah. Tudi prispevek jeseniške Železarne ni majhen, saj bo delovni kolektiv prispeval 480 milijonov dinarjev. V novi hladni valjarni, ki jo bodo gradili dve leti, bodo na leto proizvedli 115.000 ton kvalitetne hladno valjane pločevine, ki jo potrebuje naša predelovalna industrija. Na seji delavskega sveta so menili, da bi morala širša družbena skupnost pomagati pri zbiranju tistih sredstev, ki jih bo morala prispevati jeseniška Železarna. Teh sredstev je veliko, v Železarni jih sami ne bi mogli zbrati, zato so bili soglasni, naj bi del sredstev dobili iz državnega kapitala. Z novo hladno valjamo bodo končali rekonstrukcijo v Železarni, ki je bila nujna zaradi gradnje nove valjarne. Povečali so zmogljivosti za proizvodnjo surovega jekla in grod-lja. Izgradnja nove hladne valjarne bo predstavljala drugo etapo te rekonstrukcije. Na seji delavskega sveta so razpravljali tudi o drugi, manjši rekonstrukciji oziroma novogradnji. V Cesta JU 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J ETJČ KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Gorenjskemu sejmu obrti in opreme ob rob Sejem obrti in opreme v Kranju je mimo. Nisem sicer poklican ugotavljati, kakšni so doseženi uspehi ali neuspehi, vendar si ga bom vseeno predrznil analizirati. Ob sejmu, kakršen je bil, bi se namreč morali zamisliti ne le obrtniki, marveč tudi tisti, ki jim je skrb za ohranitev in nadaljnji razvoj obrtništva osnovna dolžnost, saj praksa vedno bolj jasno kaže, da postaja za napredek gospodarstva kot celote ter za normalno preskrbo prebivalstva nepogrešljivo. Letošnji kranjski prikaz obrtnih dosežkov po kvaliteti ne dosega prejšnjih. Lahko rečemo, da postavlja gorenjske obrtnike v zelo klavrno luč, čeprav so le-ti še zmeraj sposobni proizvajati izdelke na zadostni kakovostni višini. Toda — koliko časa še? Obrt je v naši družbi nekakšen pastorek, ki ni deležen niti zadostne materialne niti moralne podpore. Nočemo ji priznati ustreznega mesta ob boku industrije in drugih dejavnosti. In vendar ima ravno na Gorenjskem obrtništvo neverjetno bogato tradicijo. Če se opremo samo na podatke o številu oseb, zaposlenih v tej panogi, lahko ugotovimo, da jih je bilo 1939. leta skupno 2300. Danes njihove vrste štejejo enkrat manj ljudi (1073). Ko pa zvemo, da skoraj polovica sodi v kategorijo »plastičarjev«, ki so obrtniki zgolj po formalnem statusu, je slika naravnost porazna. Kako uskladiti omenjeno ugotovitev z dejstvom, da so obrtniške storitve med prebivalstvom vedno bolj cenjene, da povpraševanje daleč presega potrebe pred drugo svetovno vojno in da hkrati ni naraščaja, ki bi sčasoma zamenjal ostarele mojstre? Obrtništvo smo dolgo jemali kot nekaj socialistični družbi škodljivega, kot nekaj manjvrednega in postranskega. Mnogi so v tem sklepanju šli v skrajnost ter začeli v praksi uresničevati mnenje; da je treba zasebno obrt in gostinstvo zatreti, ukiniti. Niso marali osvojiti izkušenj bolj razvitih narodov (tudi vzhodnih), ki kažejo, da tam, kjer državna obrtna podjetja zaradi omejenosti potreb ne uspevajo (približni ekonomski minimum je 10 zaposlenih), edino privatnik lahko zapolni vrzel. Razdrobljenost je tu celo koristna, saj so storitve vezane neposredno na potrošnika, na njegovo imetje ali bivališče. Trenutno obrtniki ob pomoči popoldanskih »fušar-jev« sicer še nekako držijo korak z naročili, a kako bo čez 10 ali 15 let? Pozabljamo, da soliden obrtnik združuje v sebi ogromno teoretičnega m ročnega znanja in da ponavadi dela mnogo več in bolj intenzivno kot tovarniški delavci. Zakaj ga torej P°" stavljamo v krog izkoriščevalcev družbe, s kateri®* naj oblasti vzdržujejo stike samo prek davčne uprave/ Praviloma začne skoraj & nič. Kajpak ni misliti, da bi dobil kakšno posojilo. » svojimi rokami si ustvari osnovo, ko pa polagoma J»" me širiti in modernizirati svojo delavnico ter večati dohodek, ga mahoma Pr<>" glasimo za sumljiv element« za bogatina. Na raznih črnih listah je postavljen pred resnične špekulante m škodljivce. Pravilo »vsakej mu po svojem delu« naj &1 zanj očitno ne veljalo. Vća" sih so bili obrtniki čez dan zmeraj prezaposleni, zdaj pa jih absurdna gospodarska politika sili, da ne garajo pretirano, da zaslužijo le za sproti in da se taK® izognejo nerealnim financ* nim obremenitvam ' Čudne razmere, res. TežKo bi jim v svetu našli para. . Prepričan sem, da sejem kranjskega kova več škoduj kot koristi. Obrt je dobesedno utonila v senci tovarnišK opreme. Če ni mogoče zati kaj boljšega, raje ne poka-, žimo ničesar. Sejem zara° sejma je nesmisel. 45 razsta ljavcev predstavlja katastroi — posebno še, ako upoštevamo, da so nekateri iz Pr. delov zunaj območja Gorenj, ske in da smo med prikazani"* predmeti zasledili dosti neup° rabnega kiča. iQ Dokler ne bomo odnosa obrti temeljito spremenili razčistili nekatere osn°vve pojme, ta panoga nima Pr®ja bodočnosti. Sejem je samo zgovorni zunanji od.®vj napak skupnosti. V primer^* s sorodnimi prireditvami v in ^ zemstvu spominja na stojn revnega kramarja, kar pa se da ni krivda organizatori ,. K sreči mu niso skušali l hoteli) vtisniti pečata rmed!o rodne razstave. Janez Tavc nekdanji generatorski hali na J®* . niku bodo v enem letu zgradili ob' . za izdelovanje vratnih podbojev, bodo predstavljali za Zelezar^ večjo proizvodnjo končnih izdel*0 . Investicija bo veljala 23 miliJ0"^ dinarjev, s proizvodnjo bodo zac ob koncu naslednjega leta. Ha^un jo, da bodo ob koncu leta 1976 lali 400.0(X) vratnih podbojev na le«£ Za izdelovanje teh izdelkov so odločili predvsem zaradi tega, *. kovinskih vratnih podbojev na tr ^ šču primanjkuje. V Železarni boa° novem obratu izdelovali kovin® . podboje, ki so boljši in bolj prakti ^ kot leseni. Predvidevajo, da b že "ekaj časa napove- ^ Zbiljah rekord ZhT Števil letos obiskalo rekordno trajn] g°stov- Turistična sezona je ci j 'a skoraj šest mesecev. V okoli-in so uredili sprehajalne poti prjj.gjV^rišča ter organizirali vrsto Vef jj?v. kar je privabljalo vedno HarjB - k°valcev. Ljubiteljem čol-Pfece a j? bil° na vo,j° 24 čolnov. r'boln Zan'n»anja pa je bilo tudi za okrep i Obiskovalci so se lahko kater9 v b^eju ob jezeru, pri in n ?so bili vsako sredo, soboto ec,elj0 zvečer plesi. -fr '600 prenočitev v ^ledniškem kampu dni so zaključili turistično fajni ni kamPu Smlednik v Dragoma L- °,8k Je presegel pričakova-Pre'vui s? zabeležili 5600 prenočitev. 8t0v. yUjeJ° prenočitve tujih go-2veZe ^endar je komisija turistične Precej ,0Venije ugotovila v kampu rale iLPomanjkljivosti, ki bodo mo-PrihoH • odstranjene, da bo kamp Stranjnje -let0 lahko posloval. Od-^8tiČn Je Pomanjkljivosti bo tu-20.0ojo društvo Smlednik veljalo dinarjev. -fr Cestno podjetje v Kranju prosto uei°vno mesto vodje ^ančno- a^Unskega sektorja Noji: st^dat mora imeti visoko 8ke Kovno izobrazbo ekonomij >n vsaj 3 leta ustrez-ekon 8 ab izobrazbo in 5 onisko komercialne smeri tr®bn ustrezne prakse in po-Ho8tj organizacijske sposobnim?0, da ima kandidat mo-00 Politične kvalitete. koS: je treba nasloviti na ^ftČh° Za razPi® vodje fi-in 8in°-računskega sektorja, obja£er najkasneje 15 dni po V hotelu Lek v Kranjski gori, ki je visoke B kategorije, bo treba odšteti za enoposteljno sobo s kopalnico 121 dinarjev, za dvoposteljno sobo pa 197 dinarjev. Dvoposteljna soba brez kopalnice pa stane 136 dinarjev. Penzion z dvoposteljno sobo brez kopalnice znaša 129 dinarjev. V ceni je upoštevana uporaba hotelskega kopalnega bazena. V hotelu Larix (A kategorija) velja enoposteljna soba 145 dinarjev in dvoposteljna 260 dinarjev. Penzion z enoposteljno sobo 175 dinarjev, z dvoposteljno pa 153 dinarjev. V hotelu Prisank, je v skupini hotelov B kategorije, mora gost odšteti za enoposteljno sobo 85 dinarjev, za sobo z dvema posteljama pa 140 dinarjev. Penziona z eno oziroma dvema ležiščema pa staneta 120 oziroma 108 dinarjev. Če je soba nekoliko slabše opremljena, so cene temu primerno nižje. V hotelu B kategorije Slavec so na približno enaki ravni, v Eriki in Razorju, ki sta D kategorije, pa so občutno nižje. V prvem znaša penzion na osebo 80 dinarjev, v drugem pa 95 dinarjev. Za prenočišče bo treba odšteti v Eriki 50, v Razorju pa 60 dinarjev. Cene so višje največ za 20 dinarjev, če ima soba kopalnico ter ostale pritikline. Tudi cene na 12 kranjskogorskih žičnicah in vlečnicah so letos višje. Gibljejo se med dinarjem in štirimi dinarji. Povratna karta za sedežnico na Vitranc stane 15 dinarjev, tedenska vozovnica za vse naprave 250 dinarjev, dnevna karta pa 50 dinarjev. Pri nakupu točkovne karte, večjih količin vozovnic za smučarske tečajnike, šolske skupine in večje skupine smučarjev dajejo Kranjsko-gorci do 20 odstotkov popusta. Na smučiščih bo izposojevalnica za smučarsko opremo ter Elanov servis za smuči. Dnevna izposojevalnina za smuči znaša 50, za čevlje pa 30 dinarjev. Za Krvavec so določene različne cene, ki bodo veljale v posameznih letnih obdobjih. Za nas so zanimive tiste, ki bodo veljale med 16. decembrom letos in 1. majem prihodnje leto, torej v zimski sezoni. Za dnevno oskrbo in prenočišče bo moral domači gost odšteti 100 dinarjev, tujec pa 8 ameriških dolarjev. Penzion in prenočevanje v sobi z dvema ali tremi ležišči bosta domačega gosta stala 95 dinarjev, tujega pa 7,5 dolarja. Če bo imela soba štiri ležišča, bo dal »domačin« 70 dinarjev, »tujec« pa 6 dolarjev. Penzion s sobo z dvema posteljama in kopalnico bo domačega gosta stal 115 dinarjev, tujega pa 8,5 dolarja. Tudi na Krvavcu bo urejena izposojevalnica za smučarsko opremo. Dnevna izposojevalnina za smuči in čevlje bo znašala 25 dinarjev, za palice pa 5 dinarjev. Turistična zveza Slovenije je posredovala podatke tudi za Rateče-Planico, Podkoren in Mojstrano. V hotelu Rateče-Planica (D kategorija) stane soba z eno posteljo 50 dinarjev, z dvema pa 80 dinarjev. Penziona pa 88 in 80 dinarjev. Hotel Vitranc v Podkorenu ima D kategorijo. Soba z eno posteljo stane 60 dinarjev, z dvema pa 100 dinarjev. Penziona z eno in dvema posteljama veljata toliko kot v hotelu Rateče-Planica: 88 in 80 dinarjev. Enaka cena je tudi v Penzionu Kepa v Mojstrani, kjer je cena za prenočevanje v dvoposteljni sobi 100 dinarjev. J. Košnjek S Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: osebni avto prinz NSU 1200 c leto proizvodnje 1971, z 58.000 prevoženimi km, začetna cena 13.000 din. 9 osebni avto zastava 750 leto proizvodnje 1965, s 75.000 prevoženimi km. Začetna cena 3000 din. o osebni avto opel rekord-karavan leto proizvodnje 1969. Začetna cena 28.000 din. Pp^ je možen vsak dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, ^ *ranj. s Jene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do rede. 14. novembra 1973, do 12. ure. Zavarovalnica SAVA • . < Poslovna enota Kranj V posebej za to preurejenem obratu izdelujejo v Loških tovarnah hladilnikov hladilce za mleko. Za večje kmetijske obrate in zbiralnice mleka so pripravili posebne hladilne bazene. Vanje lahko naenkrat zlijemo od 300 do 400 litrov mleka, da se ohladi na 4 stopinje C. Hladilne bazene izdelujejo v sodelovanju s francosko firmo Alfalaval. Od tujega kooperanta dobivajo bazene, sami pa dodajo doma izdelano hladilno napravo. Poleg bazenov pa so pred kratkim začeli izdelovati tudi manjše hladilce, ki so primerni za kmečka gospodinjstva. — Foto: F. Perdan Kataster čebelje paše Ni naključje, da je čebelarsko društvo Radovljica po številu članov eno izmed največjih na Gorenjskem. Bogata čebelarska tradicija je pravzaprav doma v zgornjem delu Gorenjske. Od tod je izšel tudi prvi svetovno znahi čebelarski učitelj Anton Janša, ki so se ga letos ob 200-letnici njegove smrti spomnili domala vsi čebelarji v Evropi. Čebelarsko društvo v Radovljici deluje na območju radovljiške in jeseniške občine. Društvo je štelo lani 271 članov, le-ti pa so imeli okrog 4000 panjev Čebeljih družin. Največ se čebelarji v zgornjem koncu Gorenjske ukvarjajo s proizvodnjo medu in voska, manj pa s proizvodnjo cvetnega prahu (peloda) in matičnega mlečka. (Op. p.: Sicer pa dobivamo od čebel še dve biološko zelo pomembni snovi: zadelavino— propolis in čebelji strup — apise-rum). Vendar pa si člani čebelarskega društva Radovljica v zadnjih letih že prizadevajo, da bi pridobivali tudi cvetni prah in matični mleček. Popraševanje po teh dveh snoveh je namreč vedno večje, saj sta obe pomembni surovini za izdelavo zdravil in poživil. Čebelarji so tudi prepričani, da bi s takšno preusmeritvijo nadomestili vse manjši dohodek od medu in voska. Zadnje čase namreč čebelarstvo vse bolj nazaduje. Vzrok za to je treba iskati v posodabljanju kmetijstva, po drugi strani pri vse bolj pogostem Uporabljanju škodljivih škropiv za zaščito pridelkov v kmetijstvu in sadjarstvu. Razen tega bi lahko omenili še premajhno skrb za zdravstveno preventivo čebel, saj je pri nas danes vse premalo strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s temi boleznimi. Čeprav že poznamo zdravila, sta pri nas še vedno zelo nevarni dve bolezni: nosemavost in pršičavost. Obe sta na nekaterih področjih še zelo razširjeni. Pogosto se prenašata s prevažanjem čebeljih družin v pašo. Zato vodstvo čebelarskega društva Radovljica meni, da bi morali biti v prihodnje pri tem bolj pazljivi in poskušati ti dve bolezni zatreti tudi s pomočjo predpisov oziroma z ustreznimi veterinarskimi pregledi čebeljih družin. Ko so čebelarji zgornjega konca Gorenjske pred nedavnim dali poročilo o svojem delu radovljiški občinski skupščini, so opozorili na vsa omenjena in še nekatera druga vprašanja. Predvsem so se zavzeli, da z različnimi posegi v kmetijstvu in sadjarstvu ter na drugih področjih ne bi smeli porušiti naravnega ravnotežja med čebelami in žužkocvet-kami. Znano je namreč, da je usluga, ki jo čebele opravijo pri opraševanju žužkocvetnih rastlin 10- do 15-krat večja od dohodka, ki ga dajeta med in vosek. Da bi skušali vsaj kolikor toliko zadržati sedanje nazadovanje čebelarstva v zgornjem delu Gorenjske, namerava čebelarsko društvo Radovljica za svoj delovni okoliš napraviti kataster čebelje paše. A. Zalar Kmetija v pravih rokah Dovje pri Mojstrani je kmečka vas in zato pravzaprav niti ni čudno, da živi eden po starosti najmlajših kmetov v jeseniški občini na Dovjem. Ivan Cindrič je v tridesetem letu. Tri leta se ukvarja le s kmetijstvom. Kmetijo, stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje nekdanje Ku-čančove domačije je dobil v dar, ne kot sorodnik, temveč kot pridni delavec na kmetiji. Ivan je namreč več let pomagal zadnji lastnici najstarejše in nekdaj najtrdnejše kmetije na Dovjem, pomagal tudi tako, da je kupoval kmetijske stroje in tako olajšal delo na kmetiji. »Po svojem rednem delu sem pomagal poleti na kmetiji. Bilo je res treba delati, saj leta in leta nihče ni ničesar popravljal, obnavljal, kaj šele, da bi si z nakupom danes pre-potrebnih strojev olajšal delo. Neko poletje sem kosil in kosil, ni hotelo biti konca. Zato sem se odločil in najprej kupil kosilnico, potem pa še nekaj drugih manjših strojev. Ko je lastnica umrla, je zapustila veliko kmetijo Ivanu. Ni hotela, da bi kmetijo prodali, vedela pa je, da je Ivan priden in umen gospodar. Ni se zmotila. »Zadnja tri leta, odkar sva z ženo sama na kmetiji, sem delal od jutra do večera. Njive so kar štiri kilometre narazen in treba je opraviti kar precej poti. Najhuje je bilo tedaj, ko sva morala z ženo izkopavati iz njiv kamenje, kajti vse njive so ga bile polne. Nekdaj so verovali, da kamenje zemljo greje. Tudi do 50 vozov kamenja smo pripeljali z ene njive. S pomočjo kredita sem kupil traktor, imam tudi že prikolico, obračalnik, napravo za sušenje sena. Še marsikaj bo treba. Predvsem bom moral obnoviti gospodarsko poslopje.* Stanje v živinoreji zahteva več telet V živinoreji že nekaj let opažamo pomanjkanje telet za vzrejo in pitanje. Ta pojav je gotovo v zvezi s preusmeritvijo mnogih živinorejcev, ki so opustili rejo krav ter pričeli s Ritanjem telet, ki jih kupujejo, fadaljnji vzrok za pomanjkanje telet je to, da dobimo od 100 krav le okoli 80 telet. Ostale krave so ostale jalove iz najrazličnejših vzrokov. Želj a, da bi pridelali čim več mleka, je povzročila, da kmetje bolje krmijo svoje krave. Živali, ki dajejo veliko mleka, pa morajo imeti dovolj krme in mora vsebovati vse snovi, ki so potrebne za proizvodnjo mleka in zlasti za redno plodnost. Krma mora vsebovati vse sestavine — zlasti pa prebavljive beljakovine in rudnine (Bovisal). Pravilno krmljenje, bogato z beljakovinami (mlado, prav dobro seno) in z rudninami nam bo pomagalo tudi pri trdovratnih primerih 4'alovosti. Tudi krmljenje s :rmo, sestavljeno iz raznih krmil, ugodno vpliva na plodnost. Praviloma mora krava dati vsako leto tele. Le taka krava je gospodarska, le taka nam da primeren dohodek. To naši kmetje dobro vedo. Da to dosežemo, pa je potrebno, da rejec svoje živali dobro pozna, jih neguje in dobro krmi. Razen navedenega pa je nujno, da opravi še naslednja opravila: zasledovati mora zelo natančno porode posameznih živali, jih zabeležiti, napisati datum poroda ter tudi zapisati razne težave, ki so ob porodu nastale (težak porod, zaostalo trebilo — posteljica itd.). Zakaj je to potrebno, bomo takoj videli. Krava nosi. teleta 284 dni ali 9 mesecev in 7 dni. Tp je pravilo; lahko pa se ta čas zavleče ali pa zmanjša za nekaj dni. Po rednem porodu se krava poja že po 30—40 dneh, n>>to pa vsakih 20—21 dni. Rejce opozarjamo, da si to dobro zapomnijo ter opazujejo svoje živali ob določenih dneh. Te dni si lahko zapišejo v stenski koledar, zato da ne bodo pozabili opazovati pravi čas svoje živali. Le na ta način bodo dosegli pravočasno osemenitev, ki je pogoj, da krava ostane breja. Priporočamo osemenitev pri drugi pojatvi, lahko pa tudi pri prvi. Pojatev traja okoli 22 ur. Najboljši čas za osemenitev je od 6. pa do 20. ure po pričetku pojatve. Ta čas bomo ugotovili, če bomo živali opazovali 19. ali 20. dan po prejšnji pojatvi. Krave se v začetku pojatve približujejo sosednjim živalim, jih ovoha-vajo in skušajo zaskočiti. Kasneje postanejo nemirne, zadržijo mleko, mukajo ter se pustijo zaskočiti od drugih krav. Ta čas je najugodnejši za osemenitev. To je 6—10 ur po pričetku pojatve. Za krave, ki se pasejo, je prav lahko ugotoviti, kdaj se pojajo, težje pa je to v hlevih, kjer so živali stalno privezane. Ze samo skupno napajanje bi nam mnogo pomagalo pri odkrivanju krav, ki se gonijo. Žal smo z napajalniki tudi to možnost odpravili. Iz povedanega sledi, da moramo živali v hlevu stalno opazovati, in to ob krmljenju, molži, čiščenju in drugih opravilih, zlasti pa ob porodu in si vse tudi zabeležiti. Na ta način bomo uspeli naše krave pravočasno in uspešno osemeniti. Dobili bomo več mleka, več telet ter končno večji dohodek. Živinorejsko veterinarski zavod Kranj: dr. Rutar Franc Rudi Gorjup razstavlja v Radovljici V dvorani radovljiške graščine bo drevi ob 19.30 delavska univerza Radovljica odprla razstavo del akademskega slikarja Rudija Gorjupa. Ob otvoritvi bo koncert pianistke Marine Horakove. Skupina oljnih podob, s katerimi se prvič predstavlja radovljiškemu občinstvu akademski slikar Rudi Gorjup, nam ga kaže kot slikarja krajinarja, ki si poišče svoj motiv v naravi, a ga kasneje očiščuje, poenostavlja in barvno usklajuje v ateljeju. Pogosto beleži svoje vtise v gvašu, ki pa so kot barvna skica veliko bolj realistični od končne oblike na platnu. Kubične oblike dreves in hribov in valovite površine polj se nam zdijo blizu dekorativnosti, vendar nosijo slike v sebi dobršno mero razpolo-ženjskosti, ki jo podpirajo tudi barve. Iz hladno ubranih modro-zelenih barvnih gmot diha težak mir, nič manj pa ni umetnik močan v toplih barvnih kombinacijah. Kompozicija v njegovih platnih je skrbno pretehtana in uravnotežena. Dela Pavla Kumpa v galeriji Prešernove hiše Gorenjska je s Pavlom Kumpom, prezgodaj umrlim kranjskim rojakom, izgubila enega svojih najbolj obetajočih slikarjev. Kot v tragični slutnji se je Pavle Kump po prvih razstavah v Kranju leta 1969, 1970 ves predal slikarskemu delu, ki ga je spremljalo do zadnjih dni življenja. Tempera, akvarel, risba in kolaž, toda predvsem risba, so glavna izrazila Kumpovega slikarstva. Tanka črta črnega tuša nam v tisočerih odtenkih odkriva slikarjev notranji svet, svet pesnika pa tudi filozofa, ki opremlja svoje podobe z izreki in komentarji. Ob skoraj nepreglednem gradivu se nam zdi, kot da so v nekaj kratkih letih postala Kumpova dela neposreden odmev in občutljiv registrator slikarjevih razpoloženj, misli in predvsem tesnobnega nemira, ki se je bolj in bolj stopnjeval, z njim pa je raslo število slikarjevih del. Koliko neki tehta Rudi Bardorfer? Komplekse dobivam, dragi bralci. Ja, čisto zares. Oni dan sem namreč razmišljal o politiki naše redakcije in ugotovil, da pri Glasu sploh ne stopamo v korak s časom. Pomislite, ničesar še nismo napisali o aferi Bardorfer! Nezaslišano! Vesoljna slovenska javnost se razburja, komentira, debatira, študira, tuhta in analizira osebnost velemu-zikanta v izgnanstvu, mi pa stoično molčimo. Oprostite, polomili smo ga, priznamo. Vendar bomo skušali nadoknaditi zamujeno in popraviti spodrsljaj. Predvsem naj povem, da mrzlično sestavljamo posebno reportersko ekipo, ki naj bi v prihodnjih dneh odpotovala v Švico, k Rudiju. V načrtu imamo ekskluzivno reportažo čez tri strani, v kateri namera-amo zabeležiti vse, kar o nesrečnem geniju še ni bilo pojasnjenega: koliko možak tehta, koliko meri v višino in okrog pasu, kakšno številko čevljev nosi, ali se mu potijo noge in zakaj, so ga v mladosti nemara tepli po glavi, je prebolel oslovski kašelj, si morda barva lase, bo kmalu objavil svoje spomine itd. Skratka, želeli bi podati popolno sliko človeka, ki je v minulih tednih na straneh domačega revialnega in drugega tiska potisnil v ozadje večino aktualnih notranje in zunanjepolitičnih dogodkov, zasenčil bližnjevzhodno krizo ter uspel odtajati srca urednikov, da so zanj žrtvovali kup dragocenega prostora,/četrtino razpoložljivih novinarskih kapacitet in spoštljive vsote denarja. Začeli smo tudi mrzlično iskati Bardorferju podobne osebnosti, ki bi jih v prihodnjih mesecih lahko brez škode izvozili v tujino ter nato v nadaljevanjih objavljali življenjepise. Vendar sociologi opozarjajo, da brez tveganja ne bo šlo, saj utegne opazno pasti nataliteta Slovencev ter obenem porasti število slamnatih vdov in užaloščenih ljubic. Ampak mi vztrajamo. Zadovoljstvo širokih ljudskih množic in potešitev kvalitetnih sestavkov željnih čitateljev sta osnovni cilj sleherne izdajateljske hiše, ki teži k aktualnosti, angažiranosti in doslednemu spoštovanju časnikarske etike. Pa lep pozdrav. 1. G. Vse neizrečeno, speče in skrito je nenadoma odkrila govorica umetnikovega slikanja. Njegova dela so dnevnik, knjiga spominov, zbirka lirike, pa tudi razmišljanj o življenju in svetu. Drobna črta Kumpove risbe kot senzibilen pokazatelj notranjih stanj in bežnih opažanj, ima svoje daljne vzore v Kleejevem ali Chagallovem slikarstvu pa tudi v delih Kandinskega. Vendar je Kumpov svet slikarskih predstav tako samosvoj in njegov izraz tako neposreden, da so vzori, ki jih omenjamo, zgolj odmevi bežnih in površinskih oblikovnih opažanj. Pavle Kump je bil rojen leta 1924 v Kranju. Leta 1950 je diplomiral na agronomski fakulteti v Zagrebu in bil dve leti asistent na Univerzi v Ljubljani. Štipendija FAO ga je privedla v Švico, kjer je živel skoraj do smrti. Umrl je v Ljubljani leta 1971. Švicarji so mu po smrti leta 1972 v galeriji Schindler v Bernu pripravili samostojno razstavo in precej na široko publicirali njegovo delo. dr. Cene Avguštin Tudi arhitektura na slikah predstavlja močno na razum vezano komponento, ki jo še ostrijo močne konture, ki ločujejo posamezne ploskve. Razstavljena dela predstavljajo izbor iz zadnjih dveh let slikarjevega ustvarjanja in nam kažejo troje razvojnih stopenj njegovega slikarstva: prvo skupino predstavljajo mehke, kubično poenostavljene krajine, v katerih se arhitektura pojavlja le naključno in v izrazito podrejeni vlogi; v drugi skupini so slike, v katerih si stojita bolj ali manj enakopravno nasproti arhitektura in krajina. Močne linije, ki obrobljajo tako arhitekturne ploskve kot drevesa in polja, igrajo v njih zelo pomembno vlogo; zadnja skupina se omejuje na kompozicijsko in barvno dobro pretehtani sliki, v katerih linija povsem prevlada in je krajina, kot jo zaznavamo v prejšnjih delih, skoraj povsem izginila. Pa vendar je slikarju s pretehtano barvno skalo uspelo ujeti v njih razpoloženje, ki je blizu njegovim starejšim delom. Gorjupov motivni svet, v katerem se cokrat predstavlja, je Gorenjska, posebno Radovljica s svojo okolico in slikarjevo rojstno mesto Ljubljana. M. Avguštin Svet osnovne šole Stanka Mlakarja Šenčur ' razpisuje prosto delovno mesto Mladinska radijska oddaja v Radovljici Mladinski aktiv radovljiške Almi-re bo organizator druge radijske oddaje Spoznavajmo svet in domovino. Oddaja, namenjena tekmovanju mladinskih aktivov iz delovnih organizacij, bo v dvorani kina Radovljica v soboto, 10. novembra, ob 20. uri. Tudi na tej javni oddaji bodo mladi preskušali znanje s področja kulture, politike, športa, glasbe in znanosti. Znano je, da bo ta oddaja trajala do spomladi prihodnje leto, ko bodo iz štirih skupin nazadnje ostale zmagovalne ekipe. Le-te se bodo pomerile med seboj na zaključni prireditvi in si razdelile nagrade. RTV Ljubljana je za najboljše ekipg raz- Začetek gledaliških gostovanj V okviru letošnjega programa gledaliških gostovanj v radovljiški občini, ki sodi v kulturno akcijo 1973/74, je sinoči ob 19.30 v festivalni dvorani na Bledu Mestno gledališče iz Ljubljane uprizorilo komedijo Georgesa Freydeana »Bolha v ušesu«. Z uprizoritvijo tega dela so ljubljanski umetniki poželi že velik uspeh v nekaterih krajih Slovenije. Zaradi velike scene in prostora, ki ga terja to gledališko delo, kljub želji organizatorjev na drugih manjših odrih v občini komedije ne bodo mogli uprizoriti. Drevi ob 19.30 pa bodo ljubljanski gledališčniki gostovali v kulturnem domu v Podnartu z Borovimi »Raz-trganci«. To gostovanje sodi v okvir prireditev v počastitev 30-letnice rojstva nove Jugoslavije. Tovrstne prireditve bodo ta mesec v vseh krajih radovljiške občine. JR Priroda na fotografiji V sredo so v dvorani Prirodoslov-nega muzeja v Ljubljani odprli zanimivo razstavo jugoslovanske naravoslovne fotografije in barvnega diapozitiva. Razstavo so pripravili Prirodoslovno društvo Slovenije, Prirodoslovni muzej SRS in Foto-kino zveza Slovenije. pisala tri nagrade (10.000, 7500 in 5000 dinarjev). Na prvem izbirnem tekmovanju 27. oktobra v Šmarjeških Toplicah pri Novem mestu je z 9 točkami zmagala ekipa mladinskega aktiva Almire iz Radovljice v sestavi Tone Rozman, Franc Selan, Cvetka Špa-rovec, Peter Vengar in Milan Kalan. Druga je bila ekipa tovarne zdravil Krka, tretja pa ekipa mladinskega aktiva tekstilne tovarnt Beti iz Metlike. Na sobotni javni radijski oddaji v Radovljici bo najboljša ekipa dobila praktične nagrade tovarne Almira. V programu bo sodeloval tudi orkester Mojmira Šepeta s pevko Berto Ambrož. M. K. r Pravljica o Vanču Založba Partizanska knjiga je pred dnevi izdala prvo slikanico iz zbirke Lastovke Pravljica o Vanču. Slikanico je napisal Ivan Potrč, ilustriral pa Ive Šubic. V tej zbirki bodo letos izšle še naslednje slikanice: Košček kruha (Venceslav Winkler, ilustriral Milan Bizo-vičar), Najdaljša pot (Kristina Brenkova, ilustriral Ive Šubic), Gregec Kobilica (Branka Jurca, ilustriral Ivan Seljak-Ćopič) in Zajček gre na luno (Svetlana Makarovič, ilustriral Tomaž Kržišnik). Devet jeseniških slikarjev razstavlja v Krškem V soboto, 3. novembra, so na Brestaniškem gradu pri Krškem odprli razstavo devetih jeseniških slikarjev, članov likovne sekcije DOLIK, ki deluje pri DPD Svoboda Tone Cufar. Jeseniški slikarji^se predstavljajo s 40 svojimi deli. Razstavo so pripravili v okviru vsakoletnih medsebojnih izmenjav in sodelovanja med slikarji z Jesenic in slikarji iz Krškega. D. S. 6 C n 1 1% GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — v Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava Sodobna likovna prizadevanja na Gorenjskem II. V stebriščni dvorani Mestne hiše bo na ogled razstava IZVOR ČLOVEKA od 9. do 19. novembra. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih pa je razstava Partizansko zaledje na Gorenjskem 1941—45. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava slikarja Pavla Kumpa. Razstavne zbirke so odprte od 10.—12. in od 16.—18. ure vsak dan razen ponedeljka. O exoterm kranj KEMIČNA TOVARNA Struževo66 proda na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: 1. kombibus IMV — 1000 leto izdelave 1969, v voznem stanju, izklicna cenli 12.000 din; 2. tomos citroen CV 3 leto izdelave 1970, v voznem stanju, izklicna cena 8.000 din; 3. TAM — 5000/K leto izdelave 1970, v voznem stanju, izklicna cena 35.000 din; 4. prevozni kompresor EK-500 tlak 6 at., kapaciteta 500 l/min, 2 kosa, izklicna cena 4.000 din; 5. dvokonusni protitočni mešalnik DP-300 izklicna cena 12.000 din. Javna licitacija bo v petek, 16. novembra 1973, ob 12. uri v prostorih tovarne, Struževo 66. Ogled osnovnih sredstev je mogoč na dan licitacije v tovarni. Interesenti morajo pred licitacijo plačat« varščino v višini 10 % od izklicne cene. PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VA VIATOR TOZD Jesenice objavlja prosta delovna mesta 1. več voznikov C-E kat. za tovorni promet 2. dveh vodij izmen žičnice Španov vrh in vlečnice Gozd-Martuljek 3. vodje gostišča žičnice Španov vrh Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: KV delavec prometne stroke z nekajletno prakso pod 2.: K V delavec strojne ali elektro stroke z nekaj prakse v stroki pod 3.: KV delavec gostinske stroke s prakso v samostojnem vodenju gostišča. Poskusno delo je predpisano. Prednost imajo kandidati z urejeno vojaščino. Za delovno mesto pod 3 je samska soba zagotovljena- Kandidati naj pošljejo vloge v 10 dneh po objavi s kratko obraz* ložitvijo dosedanjih zaposlitev. Reprodukcije Lucasa CranacbJ Drevi ob 18. uri bodo v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo reprodukcij renesančnega mojstra Lucasa Cranacha st. Razstavo je posredoval generalni konzulat Nemške demokratične republike. Ob otvoritvi bo tudi koncert Tria Lorenz. V zelo nemirnem, revolucionarnem obdobju, ko se sredi fevdalne družbe začenjajo boji, ki skušajo razbiti fevdalni sistem, v dobi humanizma in reformacije, srečamo v Nemčiji poleg drugih renesančnih mojstrov — DUrerja, Holbeina, Grilnevvalda — slikarja in grafika Lucasa Cranacha st. (1472—1553), ki je s svojim delom ob stvaritvah A. Dtirerja in H. Holbeina ml. pomembno vplival na razvoj nemške umetnosti 16. stoletja — ime mu je dalo rodno mestece Kronach, komaj 100 km oddaljeno od NUrnberga, kjer se je leto dni pred njim rodil njegov slavni sodobnik Albrecht Dtirer. — Na Cranachovih zgodnjih slikah, ki so nastale okoli leta 1500, opažamo značilno dinamičnost, razgibano kompozicijo in močne barve. — Ko pa postane v svojem triintridesetem letu dvorni slikar saških volilnih knezov in se preseli v njihovo prestolnico Wittenberg, zbirališče humanistov in središče reformacije, postane Lutrov in Melanch-tonov prijatelj. Cranachu, sicer dovzetnemu za ideje humanistov in se P navdušenemu za reformacijo, ° ^ vplivom dvornega okolja slog in postane oblikovno discip1 ry Dramatičnost, ekspresija in n j?' lizem se umaknejo zadržane" garažu in prizadevanju po i"eP gjiv tativnem učinkovanju. Njegovat-raj petdesetletna dejavnost jji-tenbergu je izredno plodna-zozemskem se seznani z deli11 pflS|eJ skih in nizozemskih mojstrov. ju se tudi v ozadju slik z mitološko vsebino javlja nemška pokrajina z dvorci na s° in ob vodah. Ljudje na PnZ°§0 M pogosto oblečeni v modno n dobnikov in dela dobivajo J* m dvornega žanra. — Zelo P0"1* M so Cranachovi akti, ki ji"1., V"' gracioznost in tako ustvai"" ^ jtf' ideal lepote ženskega telesa. štetiffii portreti učenjakov, " gti, stov, knezov in drugih osebn j^jnf je pridobil ob DUrerju in p o*'. ml. pomembno mesto. Njeg0 .gVjri" treti sicer zaostajajo za DUfe J v psihološki karakterizacij»> šajo pa jih v natančnosti ,nrafik* men tarn osti. — Cranachova g ^e-ki obsega lesoreze in nekaj zov, se odlikuje s svobodn0. ljijo, bujnostjo oblačil in linijo. Bolj kot v oljih se v" ' grafiki kaže še gotska dedis^j fe& svojih najboljših delih pa Jeanti$0' list, ki je ustvarjal v duhu * lastičnega humanizma svoJeg Steklina utegne priti tudi do nas bil madžarski- meji je bilo letos jeseni uplenjenih nekaj lisic, ki so dv da 80 stekle. Lisice so se ob belem dnevu pojavile na hntr in naPadle Pse- ljudem pa so se postavile po robu, če so jih 8Mh PreP°diti. Za štiri lisice so preiskave že potrdile sum, da so bile <«Kle, medtem ko za tri preiskave še delajo. Stekla lisica je bila ob otroka°VanSk0^-madžarski meji ugriznila nekega kmeta in nekega bilPrio??e.ri stekIine 80 se Pojavili tudi v Avstriji in Italiji. Slovenija je n» lJi • brez 8tekline> zdaj pa lahko beremo v Uradnem listu SRS neivf^6' *S 8teklino (Rabies) je okuženo območje Murske Sobote, Lin?Sredno so ogrožena območja občin Gornja Radgona, Lendava in jutomer, ogroženo pa je tudi območje vseh drugih občin v SR Složniji.« Ker se steklina lahko prenese od živali tudi na ljudi in obratno, sta 8t Plezali zdravstvena in veterinarska služba, da poostrita ukrepe, ki treh Si?er že vseskozi izvajali. Skupni sestanek je pokazal, da je sedaj gtJJa Pritegniti k sodelovanju za preprečevanje širjenja stekline še eviine druge službe in tudi vse prebivalstvo. Dr Y"enutno nas ogroža steklina, ki jo prenašajo lisice. Bolezen se zrn«-*8 Prenašati Prek lisic» kakor hitro se število lisic zadostno anjša. Lovske družine na ogroženem območju že redčijo lisičji zarod. Pot ff1?8 stekline od divjih živali na človeka posredujejo predvsem r" epuški psi in mačke, posebno nevarni pa so neregistrirani in necep-ozip ter sploh psi brez lastnika. Neregistriranega psa je treba takoj da h"18 V 8 dneb po nakuPu prijaviti veterinarski postaji in poskrbeti, 8odjJ?, Pes cepljen, sicer se lahko zgodi, da bo pes ubit, lastniku pa bo ^nik za prekrške odmeril primerno kazen. o»,a* . antirabični ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj Čenr °L-da se zatečejo po zaščito po ugrizu psa predvsem otroci, morr bila antirabična zaščita potrebna tudi za odrasle. Starši bi motV poučiti otroke, kako naj ravnajo s psom, kdaj ga ne smejo 8Dan Pa Ceprav Je Pes domač in prijazen z otroki. Pri jedi in pri ^nju pustimo psa pri miru in tudi igra s psom naj bo umirjena. Pač Se zgodi' da pes koga ugrizne, potem psa lastnik ne sme ubiti, Priv *** na~' ga do priboda veterinarja zapre v poseben prostor ali tako tudi6' da ne bo mogel oklati še koga. Kadar postane pes popadljiv Pok) xa domaCe» se slini, požira neužitne predmete, naj lastnik takoj zdra f v®terinarja, še Prej Pa naj Psa osami. Veterinar bo odredil a^ljenje, opazovanje psa ali kake druge ukrepe, divi akdo> ki ga bo ugriznil pes, mačka ali kaka druga domača ali Porrf - 1Vfd' naJ nemudoma poišče zdravniško pomoč. Zdravniško »kal« P treba Poiskati tudi v primeru, kadar je nekoga žival le opra-glavi f drugaee ranila. Najbolj nevarne so velike rane in pa rane na nejv' ter ob velikih živcih. Rane na nepokritem delu telesa so nevar- V tistih, ki so nastale zaradi ugriza skozi obleko. (Želi 8lini k°lne živali najdemo virus stekline, ki ima močno afiniteto Potek P° vezavi) z živčnim tkivom in se takoj veže na živec. Ta vezava koljx- ze'° hitro. Zato je treba tako rano zelo hitro sprati z veliko 8Per m° vode» blage milnice ali blage raztopine detergenta, tako da Potem° tudi morebitne žepne rane. Kri, ki odteka, tudi spira rano. treba Pa- nemudoma do zdravnika. Še isti ali pa naslednji dan pa je Gosn Pnti še v antirabično ambulanto Zavoda za zdravstveno varstvo, V aS?uV?tska 9, Kranj; odprta je vsak delavnik od 6.30 do 14. ure. CePiv nti PreJme ranjena oseba, če ugotovijo, da je potrebno, še Proti ° Pr°-' steklini. Cepiti se moramo tudi, če smo že prejeli serum sUm steklini, in sicer takrat, če veterinarska in zdravstvena služba živ , a\da gre za steklino. Veterinar bo zato najmanj štirikrat obiskal je i' Je nekoga ugriznila. V tem času lastnik živali ne sme ubiti, niti njetl er veterinar ne dovoli, odtujiti. Ugriznjeni ali svojci ugriz- V n ega naj se takoj pozanimajo, kdo je lastnik psa ali druge živali, gre aspr°tnem primeru mora zdravstvena služba ravnati tako, kot da trek a 8teklega psa ali drugo žival in ranjena oseba bo morda po nepolni dobila injekcije cepiva proti steklini. v6) a|-8?kdo» k' K8 je ugriznila stekla žival, res ne oboli, toda nihče ne bii0ax 00 obolel ali ne. Kdor za steklino oboli, prav gotovo umre. Ni oL] -primera> da bi oboleli ozdravel. Pravočasno cepljenje pa lahko nJe prepreči. dr. Ana Kraker-Starman Očinsko sindikalno prvenstvo v plavanju Tekstilindus in f dravstveni dom prvaka Na H letu D rugem občinskem sindikal-sNo/Ven8.tvu v plavanju se je v a najboljšega posameznika in V Kmnas'ov na zimskem kopališču v*lcev -Ju Potegovalo 126 tekmo-stitvj 8ln. tekmovalk. V ekipni uvr-viiji n 1 Je v moški konkurenci naj-ya| ^siov med šestnajstimi pripla-UfencjStveni dom, v ženski kon-8tavnio 80 bile najboljše pred- V0ceTekstilindusa. ?tivCey tovrstno tekmovanje rekre-^ 0(jjjxV Kranju je pokazalo, — oba v^ni110 organizirala komisija za i/ pri občinskem sindikalnem Hu(llj>j;anj, ki je bil obenem tudi ^ini j tekmovanja — da je v *v»"st rplf nekaj zanimanja za to %ovni|?reacijskega športa. Od 111 Ha Sf sindikalnih organizacij se Jjyil0 ?artu prvega tekmovanja po-2k Od i16 mo§kih in šest ženskih **dovoi-6 ba Je za P™0 prireditev upamo pa, da bomo v j ^ §eJ tekmovanjih videli na t 8esl0Več Plavalcev in plavalk, saj L®f rekf tekniovanja le množičnost v e ^k^®' ne Pa rezultati. Zal so k. 6 nevšečnosti, toda to je j vsakdanjem času skoraj h ^Ved' navada — da Je prišlo do nt* 8red* prijavljenih plavalcev, 4 *ftu ,nem prvenstvu pa se na °Var»iP 9- 1 • iKno Center 18, 10. Projekt, Jf»bK® K 12. IBI 9, 13. do 14! I banka in K2 Sloga 5, Kranj fe Brnik-Pula 4, 16. Elek- »Na mezn» rezultati II. tekmo-starostnih skupinah: ' »kupina A 25 m kravi: L 1. Bajželj (Tekstilindus) 0:17,6, 2. Štromajer (Tekstilindus) 0:21,0, 3. Jocif (Iskra) 0:24,0 skupina B: 1. Rakovec (Iskra) 0:16,9, 2. Berčič (Merkur) 0:22,1; 25 m prsno: skupina A: 1. I. Štromajer (Tekstilindus) 0:23,4, 2. J. Jocif 0:28,8, 3. M. Jocif (obe Iskra) 0:33,8, skupina B: 1. Kobal (IBI) 0:21,4, 2. Štular (IBI) 0:21,9, 3. Rakovec (Iskra) 0:33,8, skupina C: 1. Mišič (IBI) 0:21,2; 25 m hrbtno: skupina A: 1. Ple-stenjak (IBI) 0:27,0 skupina B: 1. Tevž-Zupan (Dijaški dom) 0:24,9, skupina C: 1. Rakovec (Iskra) 0:22,0, štafeta 3 x 25 m: 1. Tekstilindus 1:01,2, 2. IBI 1:05,0, 3. Iskra 1:10,0; Moški 50 m kravi skupina A: 1. Mohorič (Obrtniki) 0:27,1, 2. Slikanje (Obrtniki) 0:29,4, 3. B. Balder-man (Tekstilindus) 0:29,6, skupina B: 1. Nadižar (Arhitekt biro) 0:28,0, 2. B. Štromajer (IBI) 0:29,0, 3. J. Rebolj (ZD) 0:30,0, skupina C 25 m kravi: 1. Finci 0:14,0, 2. D. Petrič (oba ZD) 0:14,0, 3. Bevc (Iskra) 0:14,9, 50 m prsno: skupina A: 1. Slevec (ZD) 0:38,0, 2. Naglič 0:39,8, 3. Marinček (oba Iskra) 0:40,2, skupina B: 1. Stare (Iskra) 0:38,0, 2. Pernuš (Tekstilni center) 0:38,5, 3. Stare (Iskra) 0:40,9, skupina C: 25 m: D. Petrič (ZD) 0:16,6, 2. Šemrl (Projekt) 0:19,2, 3. Uranič (Tekstilni center) 0:20,2; 50 m hrbtno: skupina A: 1. Velikanje (Obrtniki) 0:33,9, 2. Podveršček (IKOS) 0:34,0, 3. Vor-šič (Planika) 0:41,4, 25 m skupina B: 1. Krofel (Projekt) 0:17,2, 2. Ku-čina (Merkur) 0:21,5, 3. Eržen (Tekstilni center) 0:22,4, skupina C: 1. Finci (ZD) 0:16,4, 2. Bevc (Iskra) 0:17,8, 3. Šemrl (Projekt) 0:19,2; 50 m delfin skupina A: 1. Mohorič (Obrtniki) 0:29,8, 2. Stariha (Planika) 0:34,6, 3. Naglič (Iskra) 0:38,8, 25 m skupina B: 1. J. Rebolj (ZD) 0:14,5, 2. B. Štromajer (IBI) 0:14,8, 3. Derling (Iskra) 0:17,0 štafeta 4 x 25 m: 1. Zdravstveni dom 0:52,6, 2. Obrtniki 0:55*4, 3. Iskra 0:56,6. D. Humer Svet delovne skupnosti Okrožnega sodišča v Kranju razpisuje prosto delovno mesto strojepiske Pogoj: dvorazredna administrativna šola Osebni dohodki po določbah pravilnika o delitvi dohodka na okrožnem sodišču v Kranju. Prijave kandidatov z dokazili o strokovnosti in življenjepisom sprejemamo do 24. novembra. Pripravljeni na gripo Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka obvešča starše otrok, ki so rojeni 1967. leta ali v januarju, februarju in marcu 1968, da bo vpisovanje novincev za š. 1. 1974/75 v petek, 16. novembra 1973 od 16. do 18. ure ter v soboto, 17. novembra od 8. do 12. ure v Šolski ul. 1. Starši naj imajo obvezno s seboj otrokov • rojstni list in zdravstveno izkaznico. V Zdravstvenem domu Kranj so ta teden začeli cepiti proti gripi, v zdravstvenem domu Jesenice pa bodo 0 prvim cepljenjem že pri kraju. Tako se je na Gorenjskem kot tudi v Sloveniji in drugod začela preventiva proti vsakoletnemu jesenskemu ali zimskemu nalezljivemu obolenju, ki mu kratko pravimo gripa. Za zdaj se to obolenje ni še nikjer pri nas pojavilo. Precej pa je raznih prehladnih obolenj, ki jih povzročajo virusi ali bakterije in ki so za ta letni čas nekaj običajnega. Gripe, tiste, ki jo določijo lahko le s krvno analizo in ki se je boje po vsem svetu, prejšnjo sezono pri nas praktično ni bilo. Vsakoletno preventivno cepljenje velikega števila prebivalstva se je izkazalo kot učinkovito sredstvo proti širjenju gripe. Letos se je prijavilo za cepljenje proti gripi več delovnih organizacij, zavodov in ustanov, tako da bodo na Jesenicah cepili okoli 8000 ljudi. Zdravstveni dom Kranj s svojimi enotami pa bo cepil okoli 9000 ljudi. Verjetno pa bodo cepljeni tudi šoloobvezni otroci, seveda, če jih bodo starši prijavili. Cepljeni pa morajo biti tudi vsi starejši kronični bolniki in pa otroci z boleznimi, ki bi jih lahko obolenje za gripo še poslabšalo. Kot je povedala dr. Alma Vadnjalova z Zavoda za zdravstveno varsto Kranj, se je treba proti gripi cepiti dvakrat v pre- Stare šale sledku 30 dni. Cepili bodo z mrtvo vakcino, ki praktično ne povzroča reakcije, zaščita proti gripi pa je prav tako dobra. Cepivo z živo vakcino je pred časom povzročalo precejšnje reakcije organizma. L. M. Slišal je občan Korl, da se v naši družbi zadnje čase marsikaj obrača na bolje in da bodo končno poskrbeli za delavce, za neposredne proizvajalce, torej za ljudi, kakršen je sam. In si je rekel: »Dovolj sem garal, dovolj prispeval skupnosti, poglejmo, koliko tega so mi pripravljeni povrniti.« Zlezel je v poročno obleko izpred tridesetih let, poveznil nase pražnji klobuk, povedal ženi, da gre na debato k oblastem, in šel. Stara je skrivoma odžebrala očenaš, čeprav Korl, zaveden proletarec ter nekdanji sodelavec partizanov, ni prenesel mistike in bi jo, če bi vedel, gotovo grdo ozmerjal. Toda kaj, ko so ji že od mladih nog vbijali v glavo strah pred državnimi uradniki! Korl je bil v pisarni lepo sprejet. Odišavljene tajnice so mu pokazale, kam naj sede. Čez približno eno uro je skozi vrata pogledal rejeni tovariš in ga povabil, naj vstopi. Čisto na kratko, po moško, sta se pomenila. Korl je razložil, da bi rad dobil malo dotacij iz tistega sklada, ki je namenjen ta mladim familijam, borcem in delavcem, negovani sobesednik pa je prijazno odvrnil, da o teh vprašanjih ni pristojen odločati in da bo poklical kolega Ošilnika. Ošilnik je res prihitel in brž nato so ženske prinesle kavico. Postregle so tudi Korlu, jasno. Očarani možak je dobil korajžo. Povedal je, kako streha njihove bajte že tri leta pušča, kako so doma na tesnem, ker sin in snaha ne dobita gradbenega dovoljenja, da bi začela zidati, kako drago je šolanje hčerke, ki obiskuje univerzo, in še marsikaj. Ošilnik in oni drugi sta potrpežljivo mežikala vanj in nazadnje priznala, da življenje dandanes res ni več posebno poceni. Vzemimo na primer marmorne plošče, s katerimi so debelemu funkcionarju pred kratkim obložili hišo. Celo premoženje stanejo! In tudi asfaltiranje dvorišča Ošilnikove vile bi lastnika finančno skoraj uničilo. Nato so prešli k bistvu problema. Korl je zvedel, da bo na listo prosilcev uvrščen kot tisočšestnajsti. Če ustreza pogojem, utegne nekoč dejansko prejeti podporo, ampak trenutno vlada finančna stiska, ki odgovornim veže roke. Seveda, ideje so sprejete in potrjene, vendar je denarja za zdaj le toliko, da bodo z njim izplačali honorarje tvorcem predlogov statuta, sestavljalcem osnutkov pripravljalnih študij in avtorjem neobhodno potrebnih strokovnih nasvetov. Korl je vstal, stisnil negovani roki gostiteljev in potolažen zapustil kanclijo. Ja, ja, mislijo na nas, mislijo, je tuhtal. Kmalu bo bolje. Potlej je sklenil stopiti še k načelniku stanovanjskega sveta vprašat, ali so sinovo prošnjo že vzeli v pretres. Nališpana mladenka ga je spremila v sobo, polno naslonjačev, steklenih omar in zemljevidov mesta. Za ogromno mizo je ždel — o, srečno naključje!— tovariš Krunoslav, pri katerem sta predlanskim Korl in sosedov Polde pomagala kopati temelje nove hiše. Zdaj poslopje že stoji. Ni kaj, čudovito je, nič manjše kot kakšen srednjeveški dvorec, opremljeno pa desetkrat razkošneje. Krunoslav je stranko kajpak takoj spoznal. Pazljivo je prisluhnil pripovedi nekdanjega pomagača, spustil vmes dva ali tri »hmm«, šestkrat pomenljivo prikimal, štirikrat odkimal ter nato priredil gostu dolgo predavanje. Da so inženirji sklenili poslej načrtneje gospodariti z zemljišči, zavreti stihijo in drastično omejiti zasebno gradnjo, kajti vsaka krpica zelenja postaja /dragocena, je pribil. Bodočnost tiči v blokovni gradnji. Ker ni verjetno, da bi obstoječo vlogo eksperti ugodno rešili, naj jo sin raje umakne ter prihranke preusmeri v namensko varčevanje. Vztrajanje pri individualnih stavbah je nena-predno, nesodobno in obsodbe vredno. Je celo izraz sebičnosti in anti-ekološko- malomeščanske mentalitete. Korlu so učene besede načelnika popolnoma okupirale možgane. Ne sme jih pozabiti, si je ponavljal. Razložil bo sorodnikom, kakšne korenite spremembe se obetajo v bližnji bodočnosti. In je, gnan od prebujene aktivistične žilice, zavil v prostore, kjer nad vhodom piše »Družbene službe«. V pritličju so dejali, da tam gori delijo štipendije in da je glavni šef tovariš Frfolja. Gotovo bo znal priskrbeti 40 ali 50 jurjev mesečne pomoči K orlovi hčeri Alenki, ki obiskuje tretji letnik medicine. Saj je, kot govorijo naokrog, svoji Brigitki tudi zvrtal sto tisočakov občinske žepnine. Le- to Frfoljevka v banki pretaplja v devize in pošilja v Pariz, kjer Brigitka obiskuje višjo kozmetično šolo. Tovariš šef je ob Korlovem naštevanju težav rutinirano mršil obrvi in jel stokati nekaj o prazni blagajni. »Prepozno se oglašate,« je vzdihnil in nemočno zakrilil z rokami. »Seznami kandidatov so že zapolnjeni, sredstva razdeljena. Res je, da zdravnikov manjka in da medicincem načeloma vedno odobrimo štipendijo, vendar samo načeloma. V praksi so stvari mnogo bolj zapletene, kompleksne. Sicer pa Alenka hodi šele v tretji razred, kajne? Vprašanje je, ali bo srečno pririnila do konca ter diplomirala. Naložbe so naložbe, treba je biti previden. No, prihodnjo jesen se oglasite. Ja, prihodnjo jesen! Gotovo boste uslišani. Žal sva ta hip komisija in jaz nentočna. Zal!« Korl je dvignjene glave odkorakal domov. Pri večerji je navzočim razložil, kako stojijo reči ter oznanil skorajšnje izjemno pomembne dogodke. Ampak prestrašeno ženo, ki ni razumela ničesar, in sina, snaho ter hčer, ki so razumeli preveč, je referat pustil mrtvo hladne. Čudno, prečudno! Nobene vzhičenosti ne kažejo, je družinski gazda brundal predse v polento. Obnašajo se kot da bi jim pripovedoval stare, oguljene šale. Kakšna nezaslišana apolitičnost! -or Krajevna organizacija ZZB NOV Kropa je uredništvu Glasa poslala dopis, v katerem izraža ogorčenje nad notico, objavljeno 27. oktobra letos v rubriki Jež Popotnik. V pismu, opremljenim s podpisom tajnika (ne predsednikaI) KO ZZB, sprašujejo, kdo je dal novinarju, ki sestavlja bodice, lažno informacijo, da je njihov član streljal s pištolo pri belem dnevu po Kropi. V nadaljevanju navajajo ime domnevnega strelca, čeprav ga mi v spornem člančiču sploh ne omenjamo. Pristavljajo tudi, da organizacija ne bo dovolila nasprotnim elementom (?) diskreditirati borcev, dasiravno pod krinko anonimnosti. Informacije o neljubem pripetljaju v Kropi si naš časnikar seveda ni izmislil, temveč jo je dobil pri zanesljivih ljudeh. Da so navedbe v notici točne, dokazuje že sam odmev, saj je KO ZZB Kropa očitno takoj spoznal, za koga gre. Sicer pa prizadeti dejanja niti ne zanikajo, zanikajo samo napačni podatek o »streljanju pri belem dnevu«. Res je, tu smo pogrešili, kajti dejansko je pokalo ponoči. Vse drugo ni sporno. Sporen ne more biti niti zbadljivi slog notice. Neodgovorno obnašanje pač ne zasluži odgovornega in zadržanega poročanja, zlasti še, če glavno vlogo v dogodku igra osebnost, ki bi si po svojem ugledu in položaju .ie smela privoščiti takšnih izpadov. Zdi se, da doli v Loki pripisujejo Železnikarjem lastnosti Eskimov. Vsaj pri podjetju Lo-kainvest so, kot kaže, mnenja, da je poprečen prebivalec mesteca v Selški dolini bolj odporen proti mrazu kot ostali občani; centralno kurjavo v svojih blokih v Škofji Loki je namreč podjetje spustilo v pogon 1. oktobra, na Kresu v Železnikih pa menda šele konec meseca, več kakor teden dni po skrajnem roku, določenem s pogodbo med lastnikom in stanovalci (15. oktober). Baje so odgovorni šele takrat ugotovili, da je pokvarjen grelec in da v kleti stoji meter debela plast vode — čeprav stanovalcem obe »oviri« že od spomladi sem nista nobena neznanka. No, potem so pod pritiskom neštetih protestov prezeblih blok ovce v naprave le popravili ter vključili, in slaba volja je bila brž pozabljena. A prejšnjo soboto, 3. novembra, ko sta zunaj veter in hlad strjevala luže, je kurjava spet odpovedala. Ljudje so se spomnili, da plačujejo za ogrevanje 220 do 280 starih tisočakov letno na družino ter upravičeno prekleli Lokainve-stovce. Mar je takšno neodgovorno ravnanje sploh opravičljivo? Naj že vnaprej zavrnemo morebitne izgovore o povečanih stroških, o objektivnih težavah itd.! Mraz prizadeti občutijo čisto subjektivno, osebno, vsak zase in vsi skupaj. Vmes so kajpak tudi majhni otroci in starci. Je mar razumno pričakovati, da bodo hodili po sobah s kučmami na glavah in zaviti v suknje ter pohlevno čakali toplejših dni? izbrali smo družinski pomen k i kotiček za ljubitelje cvetja Ce bi si rade kupile kaj v usnju, poglejte v UTOKOV butik v Kamniku. Pravkar so dali v prodajo enega svojih na beograjskem sejmu MODA U SVETU nagrajenih modelov; komplet je iz svinjskega velurja rjaste barve, kombiniran z istobarvno patent pletenino. Dobi se v velikostih od 36 do 44, vpraAqjte P« za artikel 2005. Cena:1450 din za vas Piše ing. Anka Bernard Okrasne rastline na vrtu Vrt zasadimo s takimi trajnicami, grmovjem in drevjem, da bomo imeli najmanj dela z njimi, razveseljevali pa nas bodo s svojim cvetjem, dekorativno rastjo, listi in plodovi prav vse leto. Pust hišni zid poživimo tudi s kako popenjavko. Da bo vrt že zgodaj spomladi v cvetju, ne pozabimo na spomladanske čebulnice v družbi istočasno cvetočih trajnic in grmovnic. Prek poletja pa enoletne cvetice nadomestimo z vrtnicami, posebno primerne so bogato cvetoče mnogocvetnice. Pri izbiri primernega sadnega drevja za vrt se izogibajmo prehitro rastočemu drevju z veliko krošnjo, predvsem vrbam žalujkam, preštevilnim brezam, večjim javorjem, lipam, bukvam ipd. Za vrt so primerni: ocetovec z lepo jesensko barvo, jerebika, nagnoj, japonski in mandžurski javor, okrasni glogi, okrasne jablane, slive in japonske češnje ter nekateri iglavci. Med njimi so za vrt posebno primerni bori, vitke omorike ali srbske smreke ter macesni. Izbire je vsekakor dovolj. Tudi primerno razmeščeno sadno drevje v vrtu izpolnjuje svoje estetske funkcije. Kjer želimo zakriti nezaželeno soseščino, lahko sprva sadimo tudi gosteje, vendar moramo računati na kasnejše redčenje drevja. Za žive meje je dovolj izbire med najnižjimi in višjimi kompaktno rastočimi grmovnicami, ki so dosti primernejše od običajnega ligustra. Prednost je tudi v tem, ker ob primerno visokih grmOvnicah ni treba živice obrezovati in le-ta lahko mikavno cvete. Primerne živice so: ognjeni trn, sprireje, pamela, višje ali nižje lonicere, češmini in botanične rože (šipki). Pozimi in poleti so dekorativne zimzelene rastline: lovorikovci, razni brini, rušje, ilex, rododendroni ipd. Zimzelene rastline uspešno presadimo le s koreninsko grudo ali balo. Zato kupujemo le balirane sadike ali sadike v plastičnih vrečkah — kontejnerjih. Grmovnice, trajnice in drevje lahko še vedno presajamo, vse dotlej, da zemlja začne zmrzovati. Vse, kar lahko opravimo jeseni, nam bo spomladi, ko je dovolj drugega dela na vrtu, prihranjeno. /-v Disocialne motnje Disocialnost ali propalost označuje prestopanje ali vstopanje v tuja življenjska področja z vedenjem, ki je v nasprotju z vladajočimi pravili sožitja. Značilne oblike diso-cialnih motenj so kraja, laganje, nasilnost, seksualna iztir-jenost, nastopaštvo in bega-nje. Danes si oglejmo vzroke teh motenj oziroma njihovo klasifikacijo, prihodnjič pa bomo temeljiteje opisali vsako posebej. 1. Reaktivno pogojene motnje te vrste srečamo pri otrocih z normalno osebnostno strukturo, vendar pa jih nenadno pomanjkanje, zapušče-nost ali izguba svojcev, izjemno enkratno zunanje zavajanje in otroška nepremišljenost itd. privede do disocialnega ravnanja. 2. Vzrok propalosti druge vrste je moten čustveni razvdj otroka, ki zaradi tega ne zna pravilno zadovoljevati svoje želje in interese, ne zna se željam odpovedati ali jih pravilno usmerjati in na pravem kraju uveljaviti. Posledica je moten socialni kontakt, ne upošteva želja drugih, z neprimernim vedenjem si skuša pridobiti ugled in veljavo. Obenem pa se pri otroku pojavlja strah in bojazen, želi, da bi se notranje spremenil, kar pa običajno zaupa le osebi, ob kateri se čuti sprejetega in varnega. 3. V tretjo skupino uvrščamo propalost kot posledico neposredne družinske okrnjeno-sti in zavajanja. Taki otroci živijo ob starših, ki si sami dovolijo vse v življenju in živijo na robu nesolidnega in nedovoljenega. Za otroka to postane dopusten in »normalen« način življenja. Zaradi tega čustveno niso oškodovani, so pa socialno moteni. 4. V zadnjo skupino spadajo motnje kot posledica okvar centralnega živčnega sistema (posebno funkcioniranje mož-gan itd.) pa tudi psihoz, ki pa jih pri otrocih redkeje srečamo. Za otroke s tovrstno motnjo je značilno počasno osvajanje socialnih in moralnih norm. Svoje čustvene reakcije, ki so pogosto silovite, ne obvladajo popolno, podvrženi so dobrim in slabim vplivom drugih ljudi ter težko prenašajo neugodna čustvena doživetja. V nerazumevajočem, nestrpnem ali celo sovražnem okolju zaradi tega hitro pridejo na-vskriž z družbenimi pravili in zakoni. | Janez Rojšek, dipl. psiholog Rožasto in enobarvno Zahteve trga, saj ženski svet hoče tudi pri naS nositi vse tisto, kar je modno zunaj, in želj? po izpopolnitvi asortimenta proizvodnje, Je. spodbodla kranjski Tekstilindus, da je zaČel izdelovati džersi. Toda tokrat gre res za posebnost: iz te kranjske tekstilne tovarne prihajajo kombinacije enobarvnih in rožasti'i pletenin, ki so danes pravi pojem mode v svetu. Preden so jih pokazali doma, so se z njiM1 predstavili na jesenskem beograjskem sej M1* MODA U SVETU. Sedaj se že dobe na policah naših trgovin s tekstilnim blagom. Nova tkanina je izdelana iz teksturiranega poliestra, in to v različnih debelinah. TakoJe najtežje blago, imenovali so ga tanja, primer no celo za prehoden plašč, najlažje, artike nadežda, pa recimo za poletno obleko. Džer sije bomo lahko nosile vse leto. Ker so vsa blaga izdelana iz materiala enake kvalitet% le v različnih debelinah, jih mirno lah*0 kombiniramo; vsak del take kombinirane obleke, kostima, hlačnega kompleta ali otr°' ške obleke se bo pri pranju enako obnašal-Koliko to pomeni, pa dobro ve vsaka g°sP°n dinja. Torej še ena skrb manj pri pranju ltl čiščenju! Z večjo kQlekcijo teh modnih džersijev sej?0 Tekstilindus predstavil slovenskemu občin-stvu na sejmu MODA 74 v Ljubljani. Pripomniti je treba, da se »kranjski džersi« 9. posebej odlikuje po izredni kompaktno^1* pletenje namreč tako, da se prav nič ne vleče in pa kot smo že omenili, vsak vzorec ima svojo kombinacijo v enobarvne džersiju. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo veliko izbiro jesensko-zimskih modelov v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. Sadni sir Če hoćete poceni priti do novih smuči, poglejte na Kokrin športni oddelek v GLOBUSU, kjer v predsezonski prodaji nudijo tudi smuči in okovja po znižanih cenah in B-kvaliteto. Cena: od 150 din dalje Lepe, praktične in poceni obleke za deklice od 8 do 12 let iz trevire, v rdeči, rjavi in modri barvi imajo v Elitini PEPELKI. Cena: 99,50 din Pri nas bolj malo poznamo sadni sir, sladico, ki jo skuhamo iz različnega sadja z dodatkom sladkorja in raznih dišav. Ko je sladica pripravljena, se osuši in taka počaka zelo dolgo. Sadni sir pripravljamo iz kutin, jabolk, grozdja, višenj, hrušk, breskev itd. Za sir uporabljamo običajno večje sadje in pa tako, ki nima preveč soka. Od približno 10 kilogramov sadja dobimo okoli 2 kilograma sadnega sira. Pripravljamo pa ga takole: lepo in zrelo sadje operemo, olupimo in odstranimo morebitne nagnite dele. Nato ga sesekljamo in denemo v lonec ter dolijemo toliko vode, da pokrije sadje. Kuhamo do mehkega. Tekočino nato odlijemo, sadje pa stisnemo skozi sito. Na kilogram mase dodamo kilogram sladkorja. Sladkor prej skuhamo z dvema do 3 kozarci vode. Kuhamo ga tako dolgo, da se pojavijo kristali, nato sladkor dodamo sadni masi. Vse skupaj nato kuhamo tako dolgo, da je masa tako trda, da lahko ku-halnica stoji v njej. Ob koncu kuhanja lahko dodamo še sesekljane orehe, mandeljne, lešnike in podobno. Maso nato stresemo v modelčke in jih pustimo v hladni vodi. Sir lahko osušimo tudi v ogreti pečici. Hranimo pa ga na suhem zračnem prostoru. Irena — Za zimo bom imela nov plašč midi dolžine. Svetujte mi, prosim, kroj. Ali so še modne kapuce? Kakšne barve mi pristajajo? — Stara sem 15 let, velika 160 cm, tehtam pa 40 kg. Imam zeleno-rjave oči in svetle lase. Marta — Plašč je poloprijetega kroja, midi dolžine kot ste želeli. Zapenja se dvoredno. Žepi niso vidni, zadnja stran ima gubo. Plašč ima manjši ovratnik, pod njim pa lahko pripnete tudi kapuco. Vaše barve so temno rjava, Črna, živo rdeča in vinsko rdeča, temno modra, zelena in rumena. V Škofjeloški NAMI so dobili posebno majhne ROWENTA pečnjake, uporabne za hitro pečenje zrezkov, toasta itd. Izdelan je iz odličnih materialov: zunaj je kromiran, znotraj pa prevlečen s posebno folijo, tako da se izredno lepo čisti. Cena:782 din SEM TER TIA PO CEBKLJANSKEM fefren a|yno: 1- prvotni prebivalci Nove Zelandije, 6. mesto v RSFSR, v bližini Rskovskega jezera, 11. e'ement i^eVt>k' 12' PrilJl,blJena izletniška točka nad Ljubljano, Cankarjev vrh, 14. radioaktiven biitoVo „ i . d®' Psevdonima slovenskega skladatelja Friderika Sirce, 17. najmanjši del snovi, 19. 0leR Viff 20' ptif PotaPnik s perjem zamolkle barve, 22. stara mati v Štajerskem žargonu, 23. Slo tel' priprava za merjenje zračnega tlaka, 26. avtomobilska oznaka za PriStino, 27. ne-V°rancl'?• repatica, 29. spona, okov, 30. žensko ime, 32. ime slovenskega pisatelja Kuharja (Prežihov 4°' avto^ k i zvezka ali drevesa, 35. znak za kemično prvino titan, 36. prostor, kjer se kuje, Pisaln„ ohllska oznaka za Makarsko, 42. kratica za in tako dalje, 44. aparat, pristroj, 45. sanje, 46. virni npv °i!re^Sfina' 48' najmanJši sesalec, 49. pojav na razburkani vodi, 50. lahka veseloigra s šalji-p°dobn,, i '"J1. vložk> (francosko: vaudeville), 52. v liturgiji čas pred božičem, 54. angleSko, kitari 0 glasbilo z okroglim trupom, 55. ime slovenskega pevca Irgoliča. e^Hihn*^ 'o siovenski dramatik, Ivan, 2. francoski departman z glavnim mestom Bourg, tudi pritok kfoiaSI,"6' kratica za opombo, 4. sektor, oddelek, 5. ruski pisatelj, Vsevolod V., (»Oklopni vlak«), ?*naka * ' £pravek- 7- 'ipska pesniSka oblika italijanskega izvora iz 14 enajstercev, 8. avtomobilska 'j^ezniv Križevci, 9. osebni zaimek, 10. ime slikarja Globočnika, 11. privoljenje, 13. poklon, izraz ^Vetnik 8ti 14' uročenJe' 16- kravji niojzni organ, 18. teta Tonija, humorista iz TV Tobogana, 20. 28 21 majhna kepa, 24. zelo plodovit, zlasti mladinski pisatelj, France, 25. pleme, 'fata, tVa avtorn°kilska oznaka za Mostar, 31. avtomobilska oznaka za Virovitico, 33. jajčnik, 34. °d jezer« t ' 35' Pre(,stavnik določene vrste, 37. kraj na zahodu Bolivije blizu Peruja severovzhodno PoteiTl llticaca, 38. drobna žival, mehkega podolgovatega telesa, navadno Škodljiva, 39. prislov v*viSen«o, 41. junakinja Tolstojeve povesti; Karenina, 43. trebuh, drobovje, 45. posuSena trava, 47. "rska pesem, 49. obrtnik živilske stroke, 51. Vladimir Nazor, 53. kratica za visoko frekvenco Pošljite do četrtka, 15. novembra,na naslov: Glas, Kranj, Moše 3.: 3o jj^1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: l.s 50 din, 2.: 40 din, nagradne križanke iz sobotne številke izžrebani reševalci u (40 Hi r,eilteX Izžrebani so: 1. nagrado (50 din) dobi Janez Zalar, 64204 Golnik 34; 2. na-I»«r, RAoon fr,?. CIermak- 64000 Kranj, Sorlijeva 33; 3. nagrado (30 din) pa prejme Franc Škofja Ix)ka, SorSka c. 27. Nagrade bomo poslali po poŠti. turisti in spolne N bolezni o k°nferenci o tropskih boleznih Irenah so sporočili, da število h ie! bolezni neprestano narašča. *l>olea v Je več ljudi, ki prvič bžr~ok'Za sP°lnimi boleznimi. Med ifahij Za lo^o širjenje navajajo do nioralo, seksualno svobo- Števi/ acline ln Pa zaradi velikega turistov. Pred 15 leti je Uiin ^^kalo Grčijo le pol 2,5 a turistov, lani pa le več kot *iriCllij°na. Med bolnimi je irat več moških kot žensk. Po Nataliteta pada lika p^atkih demografskega let-^p^fdruženih narodov je Zvezna tfeiefo a Nemčija s 13 promili z najnižjim prirastkom pre-^ na svetu. Število umrlih leta 1972 je v Zah. Nemčiji preraslo število rojenih. Demografi ugotavljajo, da se nataliteta manjša zaradi vse večje zaposlenosti žena, pomanjkanja stanovanj in drugih okoliščin, ki neugodno vplivajo na večje število članov družine. Nov most v Turčiji V Turčiji so čez bosporsko ožino zgradili nov most. S prosto razpeti-no 1074 metrov je to četrti najdaljši most na svetu. Čez most poteka moderna šestpasovna cesta in povezuje evropski kontinent z azijskim. Novi most so že označili za najmodernejšega in najlepšega na svetu, načrt zanj pa so izdelali angleški konstruktorji. Cestišče je 68 metrov nad vodno gladino, tako da lahko pod mostom vozijo tudi največje ladje. Za mostnino je treba odšteti 10 turških lir. Žrtve na Himalaji Na vrhove Himalaje se je letos podalo kar osem alpinističnih ek-spedicij iz petih držav. V večnem snegu so za vedno ostali doslej štirje alpinisti, med njimi 23-letni japonski alpinist Kozo Suzuki, kije hotel kar sam stopiti na vrh najvišje gore sveta. Umrl je zaradi višinske bolezni. Ostale himalajske žrtve pa je odnesla snežna lavina. Preveč nas je Na konferenci mednarodne zveze za planiranje družine so ugotovili, da je le tretjina odraslega prebivalstva na zemlji seznanjena s kontracepcijo in da jo tudi uporabljajo. Več kot dve tretjini prebivalstva pa o tem nič ne ve. Znanstveniki menijo, da bi bilo vsekakor treba nekaj storiti, da prebivalstvo ne bo tako hitro naraščalo, saj nas bo do konca tega stoletja že okoli 7 milijard. V Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki in v večjem delu Azije uporablja kontracepcijo le 20 odstotkov zakonskih parov, v Severni Ameriki in Evropi pa že 60 odstotkov. Inozemci pri nas V letošnjem letu to je od januarja do avgusta letos je obiskalo Jugoslavijo 47 milijonov tujcev. Največ jih je bilo iz Italije, Zah. Nemčije in Avstrije. Število osebnih avtomobilov, ki so v tem obdobju prestopili našo mejo, je za 12 odstotkov večje kot lani. Število potnikov pa je večje za 16 odstotkov. Večji kot lani je tudi maloobmejni promet, število potnikov se je do avgusta meseca povečalo za 14 odstotkov. Ukradene slike Skupina neznanih vlomilcev je vrdla v znamenito razstavno galerijo v Parizu in odnesla okoli 40 slik znanih francoskih impresionistov. Med ukradenimi deli so slike Van Gogha, Utrilla, Vlamincka in drugih, ki jih cenijo na okoli 20 milijonov frankov ali okoli 5 milijonov dolarjev. Železniška nesreča V zahodnonemškem mestu Kassel se je potniški vlak zaletel v leipziški ekspres, ki je stal na neki majhni železniški postaji v bližini mesta Kassel. V nesreči je 12 ljudi izgubilo življenje, 65 pa je bilo ranjenih, od tega 25 hudo. Sonda leti proti Merkurju Z vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu v Kaliforniji so izstrelili vesoljsko sondo mariner-10. Cilj petmesečnega potovanja vesoljske sonde sta planeta Venera in Merkur. Če bodo naprave v redu delovale, se bo sonda približala Veneri na 5300 kilometrov, od tu pa se bo obrnila k Merkurju in se mu bo konec marca prihodnje leto približala na vsega 1010 kilometrov. Mariner 10 nosi s seboj kamere, ki bodo posnele gosti omot okoli Venere in pa površino Merkurja, ki je menda podobna površini Lune. Razen drugih nalog ima sonda tudi nalogo opazovati Kohoutkov komet, ki se prav zdaj približuje Zemlji in ga bo mogoče konec decembra videti s prostim očesom. (37. zapis) O Andreju Vavknu bom prav z zadoščenjem pisal. Saj je bil ta pokonci mož res nekaj izjemno popolnega: izkazal se je kot učitelj in pozneje kot šolski upravitelj (včasih so rekli: nadučitelj), kot dober, napreden gospodar in moder župan, kot izvrsten pevovodja in skladatelj. V vseh treh dejavnostih se je Vavken izkazal za pravega mojstra. UČITELJ — VZGOJITELJ Kot star šolnik vem, da učitelj ne sme biti učencu le predavatelj svoje stroke ali predmeta, pač pa tudi vodnik, ki ga mlad človek potrebuje; veže naj učenca z vsem kulturnim življenjem; vodi naj ga v njegovi duhovni rasti. Skratka: vzgaja in bodri naj mladega človeka. Torej mora biti učitelj tudi vzgojitelj. Zato mi je bilo tako ljubo brati besede, ki jih je o Vavknu — učitelju napisal njegov nekdanji učenec: »Vavken je že s svojim zunanjim, moškim, resnobnim nastopom takoj vso srenjo pridobil; vse ga je takoj ob prvem nastopu gledalo kot nekako doslej neviđeno čudo. In ta prva ljubezen do njega pozneje ni prav nič popustila, marveč je rastla od dne do dne do tedaj, ko je 1. 1893 stopil v pokoj. In to po vsej pravici. Znal je s kratko besedo vse tako preprosto in jasno razložiti, da smo vsak predmet hitro in izlahka razumeli in se tako rekoč že v šoli vse naučili, da nam doma skoraj ni bilo treba knjige v roko vzeti ali se kdo ve koliko z učenjem truditi. Smo se že učili, pa teže učenja nismo čutili; vse nam je osladil ogenj, ki ga nam je znal do učenja vneti. In radi smo storili vse, kar je zahteval.« Andrej Vavken je bil tudi izreden vzgojitelj. Saj mu je šlo predvsem za to, da bi vzgojil dobre, delovne in poštene ljudi, ki jim je samoposebi tuje vse, kar je slabo, nizkotno in surovo. »Pa je vendar naravnost čudno malo vzgojnega govoril. Le tako mimogrede, ko je pouk sam na-nesel priliko, je povzel besedo; to pa že tako, da so se nam ušesa napela in nam je včasih nad enim stavkom sapa zastala in nam ena sama beseda ure in ure po duši grebla. — Znal je pogovor in pouk vedno tako napeljati, da smo iznenada zastali pred veliko življenjsko resnico in čudom, kakor v globoko tajno in razodetje strmeli v misel, ki jo je s kratko, jasno, odločno besedo razgrnil pred nami.« Tako so otroci v Vavknovi šoli doraščali v zrelost in resnobnost. Palice Vavken seveda ni poznal, bil je preveč možat in plemenit. Saj otroka tepsti ni prav posebno hrabro dejanje. Tega opravila se lotevajo le slabiči, živčne reve in grobijani. (Ista ocena velja tudi za one klavrne junake, ki pretepajo svoje žene, matere njihovih otrok!) Nekoč so starim učiteljem, odsluženim vojakom in organistom, rekli le »šomašter«. Vavknu, ki je bil šolan učitelj tega naziva ni nihče vzdel, za vse je bil le — gospod učenik. Tako svetal človek, kot je bil cerkljanski šolnik Andrej Vavken, mora biti zgled tudi današnjemu učiteljskemu rodu. ŽUPAN — GOSPODAR Nekakšno zagotovilo, da se je Vavken vrasel v srca občanov, je tudi v njegovi poroki z domačinko. Srbi bi mu rekli, da je postal »cerkljanski zet«, torej vstopil je v veliko družino, ki se ji tudi pravi srenja. Drugo plat Vavknove osebnosti pa so Cerkljani spoznali že z njegove učiteljske podobe. Kajti kot tak je širokosrčno delil vse svoje naravne darove, svoje znanje, svojo skrb, svoje delo — tudi svojo ljubezen je iz vsega početka posvetil Cerklja-nom. Zato mu je ljudstvo radevolje vračalo: dalo mu je zaupanje, spoštovanje, ljubezen in vse časti, tudi — župansko! Kot župan je bil Vavken narodnjak — poskrbel je, da je bila šola vseskozi slovenska. To pa je bilo v časih njegovega županovanja (1868 do 1898) prav pogumno dejanje. 2e dejstvo, da je komaj tridesetletni učitelj — pa po rodu še iz drugega kraja — postal župan ene največjih gorenjskih občin, pove vse. Zanimiva podrobnost: kot podjeten mož si je na starost omislil tudi trgovino in gostilno — v njej pa se ni popivalo, tu so se shajali le njegovi prijatelji in se pogovarjali o stvareh, ki so Cerkljam še potrfebne, o prosvetnem delu in o gospodarskih korakih, ki jih bo še treba storiti v prid občanom. VAVKEN -t- GLASBENIK Bil pa je Andrej Vavken tudi izreden pevec — imel je obsežen bariton — saj je bil njegov glas jmehak kot žamet. Pet je hodil Vavken tudi v kranjsko Narodno čitalnico. Dopisnik Učiteljskega tovariša je 1. 1866 poročal: »To se ve, da je mila in krasna pesem Kje dom je moj, ki jo je pel g. Vavken, vse druge prekosila.« In še to zvemo iz ust glasbenika dr. Kimovca: »Zato so ga prijatelji in njegovi učitelji nagovarjali, naj bi se po dovršenem učiteljišču šel na konserva-torij izobraževat v petju. Saj sta mu postava in glas in vsa zunanjost, poleg tega izredna glasbena nadarjenost v zvezi z enako izrednim resnobnim značajem obetala sijajno bodočnost. Toda, ker mu je po drugi strani grozila vojaška suknja — in dvanajst let nositi puško ni bila malenkost — je to misel opustil in se posvetil učiteljevanju.« Na učiteljišču je bil Andrej Vavken učenec že takrat slovitega skladatelja Kamila Maška, ki je poleg drugega uglasbil tudi vrsto Prešernovih pesmi, ki se še danes pojo. Kot cerkljanski organist (ta služba je bila vezana na učiteljsko) je odpravil igranje poskočnic v cerkvi. Bil pa je Vavken tudi izjemno vešč pevovodja — tudi tu je učil, vzgajal, se razdajal. O Vavknu kot glasbeniku pa ne smemo pisati na hitrico in površno. Zato o tej plati Andreja Vavkna — prihodnjič kaj več. Č. Z. K Zorman 60 aga moja Iza Z°Prn' kakor bi se bal, da mu bom obesil Hemofilijo, Vzdevek iz šolskih klopi: Pot1 me kličejo Olga ... nikoli drugače.« ^eh i so mi Predstavili še druge... Fleka, ki je imel obraz Velj u .kakor mumija in so mu košati, od tobakove sline porja-*leko 8k°raj povsem zakrivali usta in škrbine v njih... in Pa ^v° mamo, ki je bila drobna in živahna kakor veverica... j>ogQ°neko in Ivanko, ki šta navadno molčali in sta se med se °r°m dregali s komolci in se hihitali v pesti... pa Gabra, Ijiru J,e 8 komolci naslanjal na mizo in so roke počivale pred ?kra'tpkor da se je vrnil z mlačve... pa dekle v vojaški bluzi, ?il0 v2*i lasmi in smejočimi očmi... to je bila Jelka ... njej je 'n rekla-Smešno • • • ko se me je dobro ogledala, se je zahihitala n!^ .tak kakor sveti Florijan.« Verjamem, da bi mu bil res kaj podoben. Jelka se mi je 8Vetnilf °Pravičevala, da sem bil na svetu tak, kakor bi bil st°Pil iz vdolbine v zidu in se prišel pogret... pa naj ne Ha? h ''' klicala me nikoli ni drugače kakor Florijan, da smo arnJe vsi navadili na ime. v hrib p me bil posebno vesel. Tinko ni 'maral, da so hodili ljudje, ki so imeli svoje dolžnosti v mestu. »Ce r Povs°d strahove,« je rekel, »krj-? zasliševali hišnika ...« Povlft°kratsogaže.« ltl. kr0 ^ 80 me k mizi, kjer se mi je ponujal kolobar pečka ... nifces g Poslušalcev, kakršnih še nisem imel. V Flekovi izbi mi W *?i bilo treba prikrivati. Tu so nenadoma zrasli hodniki ? boliPl8arn' ki so se zdeli še daljši... tu so peli vojaški koraki ^or v ^Tozljivo • • • in mesto je bilo videti s Flekove kmetije elika mišja past, napravljena za ljudi. Hel o8?111 povedal za ponarejeni ključ in za sume komisije, je In j b°di po vodo, dokler se ne razbije.« »Tok med hihitanjem: ^lek at 8e še razbil ni.« me je vprašujoče pogledal. K . »Pa sedaj... boš ostal kar pri naših?« »Kje pa naj drugje,« je rekel Tinko. In Flek: »Imaš kaj s seboj?« V torbici sem imel šest robcev, tri pare nogavic, brisačo, milo in zobno ščetko. »Prihajaš kakor na izlet,« se je zahihitala Jelka. Miloš pa se je ponorčeval: »Glavno da imaš zobno ščetko. Briješ se še'ne, britev boš lahko pogrešal.« Prav Miloš, ki mu je mama prinesla v šolo malico, kadar jo je pozabil doma, rogljič, zavit v papirnatem prtiču, in jabolko... »Bi lahko poklicali Miloša na hodnik, prosim?« Zadnje klopi pa v smeh. ... prav Miloš, ki je nosil bele dokolenke, svilen robček v žepu in metuljčka z belimi pikami pod vratom, ki je vsako leto deklamiral na šolski proslavi in ki je jokal, ko je slišal, da so ubili kralja. 2e včasih se je branil tako, da je sam zbadal. »Britev mi boš posodil ti,« sem mu vrnil. Jelka pa se je zahihitala: »Mislim, da bo ena za oba dovolj.« Ko sem odhajal z doma, sem bil prepričan, da grem naproti nevarnostim, tveganju in velikim doživetjem ... prišel pa sem do tople kmečke izbe, kjer so tovariši luščili bučne pečke in me zbadali zaradi zobne ščetke. »Bomo že kaj našli,« je rekel Tinko. In Gaber: »Nocoj se bo zaril kar v seno.« In Jelka: »Nocoj se bo stisnil k meni. Odeja je široka tudi za dva.« Spat smo se spravili na hlev. »V takem še nisi ležal,« se je hihitala Jelka. »Ali pa sem. Večkrat sem spal na senu, kakor si lahko misliš,« sem rekel. Čeprav v resnici ni bilo pogosto. Nekajkrat pa sem, že zato, ker je bilo prijetno. »Kje? Na počitnicah?« »Doma.« »Nisem vedela, da imate doma seno.« »Imamo,« sem rekel. »Ne samo seno.« Lestev, je škripala in seno je šumelo in prijetno dišalo ... to je bil vonj Antonove kamre ... Jelka me je vodila med tramov-jem in me opominjala ... »Da ne boš zadel z glavo!« ... potem me je potegnila v prijetno kotanjo, legla in razgrnila odejo. »Sedaj pa mirno zaspi!« Njeno telo je bilo mehko in me je prijetno grelo. Položil sem ji roko čez pas, mislil pa sem na Karlo in tako tudi usnul. Ko mi je Karla prvikrat omenila partizansko življenje, je rekla, da je okoli mesta zadosti gozdov. Reči bi bila morala, da je zadosti vasi, saj smo živeli med ljudmi, ne po gozdovih. Skozi gozdove smo samo hodili. Hodili pa smo dosti, skoraj vsak dan in prenekatero noč. Od kmetije do kmetije, od enega zaselka do drugega, iz doline na tej strani čez hribe v dolino na drugo stran.-Povsod so bili naši ljudje, ki smo jih morali obiskovati, povsod so se zbirali na skrivnih sestankih, Gašperjevi obveščevalci in Tinkovi zaupniki, včasih ženske in največkrat mladi. Najraje sem se srečal z mladimi, ker sem bil tudi sam mlad in ker so me tako zavzeto poslušali, ko sem jim pripovedoval o življenju, ki si ga bomo ukrojili sami. »Ko bo konec vojne ...« sem navadno začel. Potlej sem gnetel podobo novega sveta, ki je rasla pred mladimi očmi brez temnih senc in brez laži, bila sta jo sama dobrota in poštenje. Bil sem kakor kipar, ki se mu glina ubogljivo vdaja pod prsti, kakor slikar, ki na paleti sploh nima mračnih barv. »Mladi ustvarjamo zgodovino,« sem rekel s prepričanjem, »in srečni smo, ker živimo v času, ko imamo kaj ustvariti.« Takrat nismo pogrešali modrosti ali izkušenosti. Zadosti je bilo, da si bil mlad in da si imel vero. Najlaže je govoriti vernikom, najteže dvomljivcem. Ob dvomljivcih se še lastna vera omaje. Toda takrat smo bili verniki vsi mladi, ki smo se zbirali po zatemnjenih sobah, po skednjih in po skritih jasah. »Gore bomo prestavili, če bo treba,« sem rekel. Naša sreča je bila tako preprosta, tako jasna in tako domišljena, da se dostikrat sprašujem, kdaj se nam je izmaknila njena podoba, kdaj smo ostali praznih rok. Mladost ugaša s spoznanji, kajti spoznanje je osipanje sanj. Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. GLAS 9 Vsi učenci našega razreda smo vozači, kar pomeni, da nas zjutraj avtobus pripelje v šolo, po končanem pouku pa nas zopet čaka. Deset minut čez dvanajst se nam pouk konča, pet minut zatem se že odpeljemo. Ker imamo torej malo časa, da se oblečemo, je zadnja ura vedno polna napetosti in pričakovanja, kdaj bo zazvonilo. Ta ura nam vedno mineva nenavadno počasi. Čez pet minut bo zvonilo Zadnja ura je! Sošolka, ki sedi poleg mene, me pocuka za rokav: »Koliko še?« Skrivoma, da me ne bi opazila učiteljica, pogledam na uro in zašepetam: »Se pet minut!« Ko zasliši odgovor, pritajeno vzdihne, češ — cela večnost! Seveda, skrbi jo, ker še ni bila vprašana, a učiteljica neusmiljeno obdeluje zadnjo snov. Poklicala je sošolca in sedaj ga muči pred tablo. Revček je bil takrat, ko smo se učili, z mislimi gotovo čisto drugje. Ozrem se po razredu. Nekateri pomagajo vpra- šanemu s prišepetavanjem, drugi se pritajeno učijo iz zvezka, varno skritega pod klopjo. Se tri minute! Mrmranje in šepetanje pojenjava, vsi pričakujemo samo še odrešilni glas zvonca. Sošolci v ozadju tiho pospravljajo stvari. Zvezek za zvezkom izginja v torbi. Nekomu padejo barvice na tla. Tedaj tudi učiteljica prepisovali berilo!« Nato se zopet obrne k nesrečniku pred tablo. Toda do zvonenja manjka samo še minuta in vsi začnemo zlagati zvezke v torbe. Napetost narašča od trenutka do trenutka. Končno se oglasi zvonec s svojim: »Cin, cin, cin!« Hrupno vstanemo in se zapodftno proti vratom. Tedaj pa se oglasi učiteljica: »Nazaj!« Vrnemo se v klopi. Sele, ko se umirimo, smemo iz razreda. Se prej kot v eni minuti smo oblečeni in obuti. Avtobus nas že čaka. Hitro vstopimo, da si zagotovimo sedeže. Napetost je popustila, težave so pozabljene, spet smo razigrani in veseli. Anka Rezman, 7. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Delo tlačanov — Jožica Bakovnik, osn. šola Stanka Mlakarja iz Šenčurja Tretje srečanje jugoslovanskih pionirjev -grafikov V Kostanjevici na Krki je letos odprt že tretji grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. Na njem sodeluje 80 šol in nekaj posameznikov iz vseh krajev Jugoslavije s približno 1600 grafičnimi listi. Letošnja tema — kmečki upori — so hvaležna vsebina za grafično izražanje, poleg tega pa je polna idejnega in vsebinskega bogastva. Vse to krepi socialno zavest in občutek pravice med mladimi ustvarjalci. Pionirji so pokazali, da so pravi mojstri v oblikovanju zgodovinske teme, saj so prikazali trpljenje tlačanov, prinašanje desetine, upor kmetov, boje s plemiči, mučenje, usmrtitve in Gubčevo smrt. Tudi pionirji nekaterih gorenjskih osnovnih šol se udeležujejo tega srečanja: V Lamutovem likovnem salonu razstavljajo: Marjan Ćuk, Iztok Derlink, Janko Ropret — osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja z Bleda, likovni pedagog Janez Ravnik; Ana Kajzer, Drago Mesec, Marija Pogačnik — osnovna šola Lucijana Seljaka iz Kranja, likovni pedagog Vinko Tušek; Eva Antonijevič, Inge Juhan, Mirjana Kurent, Barbara Osterman — osnovna šola Simona Jenka iz Kranja, likovni pedagog Jolanda Pibernik; Dušan Borštna, Zdravko Svab — osnovna šola kokrškega odreda Križe, likovni pedagog Mica Kavar; Jožica Dakovnik, Milan Bučan, Franci Kristane, Tone Skerjanc, Damjana Zamik — osnovna šola Stanka Mlakarja iz Šenčurja, likovni pedagog Branko Sosič; Pavla Justin, Cvetka Mikič, Viktor Papler, Majda Radon — osnovna šola heroja Bračiča iz Tržiča — likovni pedagog Kamilo Legat; Eva Kodrič — center za estetsko vzgojo Kranj. V likovni galeriji v Krškem razstavljajo: Drago Vidic, Jana Zupan — osnovna šola prof. dr. J. Plemlja z Bleda, likovni pedagog Janez Ravnik. V otroški likovni galeriji v Sevnici pa razstavljajo: Tatjana Kolman, Maja Plemlj, Branko Renko — osnovna šola prof. dr. J. Plemlja z Bleda, likovni pedagog Janez Ravnik; Mojca Berce, Janez Draksler, Joža Galjot, Franci Perdan, Slavko Rekar, Sonja Vreček — osnovna šola Lucijana Seljaka iz Kranja, likovni pedagog Vinko Tušek — dela so iz šolskega lista Brstje, posebna izdaja ob 400-letnici kmečkih uporov; Miran Bulovic, Leon Lederer — osnovna šola Simona Jenka iz Kranja, likovni pedagog Jolanda Pibernik; Dušan Bodljaj — osnovna šola kokrškega odreda. Križe, likovni pedagog Mica Kavar; Bernardka Cankar, Borut Sekne, Janez Zorman — osnovna šola Stanka Mlakarja iz Šenčurja, likovni pedagog Branko Sosič; Stane Avsenak, Branko Bujanović, Elvira Jakić, Josef Smiljan, Herman Kisilak, Branko Livk, Darja Papler — osnovna šola heroja Bračiča iz Tržiča, likovni pedagog Kamilo Legat. Ugasnilo je življenje Moj brat Igor Igor je zelo droben fantiček mojih let, ker sva pač dvojčka. Ima svetlejše lase kot so moji in najraje daljše, čeprav mamici to ni všeč. Ko je prišel letos tako poraščen z morja, ga skoraj ni spoznala. Iz drobnega obraza Igorju sijejo modre živahne oči. Nos je malce orlovski, kot je pač v rodbini. Nekega dne je padel na nos in od takrat ga ima malce postrani, kar se pa skoraj ne opazi. Ima velika usta, ki se rada razpotegnejo v nagajiv smeh in tedaj se pokažejo beli zobje. Mu pa manjka polovico prednjega zoba — spomin na otroško igro. Oblečen je najraje v kavbojke in pulover, kar je najbolj primerno za igro, kajti rad se igra in teka zunaj. Je dober fant, čeprav včasih preveč živahen in nagajiv, toda vseeno ga imam zelo rada. Vesna Kristan, 6. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Srečanje Zamišljeno sem stopala po mehkem mahu, ki je bil posut z raznobarvnim listjem. Razmišljala sem o dnevu, ki je že skoraj za mano, ko me je nenadoma zmotilo nekoliko pritajeno šumenje. Ozrem se v široke, napol gole krošnje in pogled mi obstane na gibčni živalci, ki se z vso vnemo poganja z veje na vejo. Saj to je vendar veverica! Spomnim se, da je v bližini velik oreh. Najbrž je bila njegov gost. Med tačkama je držala oreh, ki naj bi ga priložila k svoji zbirki zimske zaloge. Nekaj časa me je radovedno opazovala. Bila je dovolj blizu, da sem lahko razločila dve drobni očesci, ki sta nagajivo mežikali. Pod nogo je počila drobna vejica, veverica se je prestrašila in zbežala. Urno je odskakljala globlje v gozd. Barva njenega kožuščka se je kmalu zlila z barvo debel; videti je bilo le še košat rep, ki je krmaril med vejami, a kmalu je tudi ta izginil. Darja Znidaršič, 7. b r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Bila je noč. Na nebu so se začele prižigati drobne lučke. V gozdu je ležala tišina. Ta trenutek pa jo je nekaj pretrgalo. Tam pri smrekah se je začul dušeč jok. S solzami prežeto srce je trepetalo mali deklici, ki je s tihim, tresočim se glasom dejala: »Draž, moj Draž!« Zakaj, oh, zakaj se je moralo to zgoditi? Zakaj, oh, zakaj? Poleg nje je ležal Draž. Prsi so mu bile prepojene s krvjo, na ustih mu %jc m^A ....... je ležal blag nasmešek, oči pa so se mu bliskale kot dva žareča oglja. Uprte so bile v daljavo, neznano kam in iskale so nekaj, nekaj, kar bo ljudstvu prineslo svobodo. Klečala je ob njem. Grenke solze so ji drsele po licih. Potoček ob njej pa je šumel žalostno pesem: »Zakaj, oh, zakaj se je moralo to zgoditi, zakaj, oh, zakaj?« Ponesel jo je v daljavo in svet je spreletela boleča vest. Sklenila je roke proti nebu in se zazrla v jekleno modrino zvezdnate noči. Iz grla se ji je izvil krik, ki je odmeval daleč, daleč v daljavi: »Maščevala te bom!« Irma Koder, 7. b r. osn. šole kokrškega odreda. Križe Ob dnevu mrtvih To je dan, ko se spomnimo svojcev, naših dragih in prijateljev. Spomnimo se partizanov in neznanih junakov, ki so dali svoja življenja za svobodo. Ljudje z žalostnimi obrazi in v žalnih oblekah hodijo po pokopališču. Vse je tiho. Le od tu in tam se sliši pritajen šepet. Ljudje v mislih obujajo spomine na tiste, ki jih ni več. Prav nič jim ne morejo več darovati, razen majhnega šopka cvetja in prižgane sveče. Nekaj časa so v mislih z njimi, nato pa s počasnimi težkimi koraki odidejo obiskat še druge grobove. Ustavijo se še ob grobovih neznanih junakov, ki so domovini dali največ, kar so mogli — svoje življenje. Z mislimi preleti-jo svoje življenje, spomnijo se težkih vojnih dni. Še tem junakom prižgejo sveče. Najbolj žalostni so pogledi na male grobove okrašene z belimi kri-zantemami. To so grobovi majhnih otrok, ki jim je luč življenja tako kmalu ugasnila. Smiljana Brkljoč, 6. c. r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič O Odbor za kadre kemične tovarne Exoterm Kranj Struževo 66 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. projektanta — konstrukterja Pogoj: strojni tehnik in 5 let prakse v stroki; 2. več delavcev za delo v proizvodnji Pogoj: starost nad 18 let, delo je v dveh izmenah. Prošnje sprejema splošni oddelek do 19. novembra 1973. Razpisna komisija trgovskega podjetja m murlia Lesce razpisuje delovno mesto računovodje podjetja Za razpisano delovno mesto mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo in 3 leta samostojnega dela v finančni stroki ali — da ima srednjo strokovno izobrazbo in 10 let samostojnega dela v finančni stroki. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o strokovnosti in dosedanjih zaposlitvah pošljejo v splošni sektor podjetja do 15. decembra 1973. Tapetništvo Radovljica dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih. Oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami. Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo Obiščite prenovljeno restavracijo Park, kjer boste solidno in b^gj f»ostreženi z izbranimi jea n pijačami. Ob sobotah in nedeljah ig1"^0 Domači fantje. Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj obrat Komercialni servis obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču Hrastje po ugodnih cenah cement M 350 0,65 din cement M 450 0,73 din Izkoristite ugoden nakup! rozinček jurko tonka NOVO mehko pecivo iz družine fifeđuS Praktično pakirani kolački so primerni za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu .otroško varstvenih ustanovah in šolah. ŽITO-LJUBLJANA TOZD GORENJSKA K 7. 8^fi,la Poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 15. io ,A10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. ° 0dras|j ber dan; 13.00 Panorama zvokov; 14.00 ^amki- ' 148,40 Pa mi; 14 20 z majhnimi toČe dni.1' 14 35 Glasbeni variete; 15.35 Iz cve-"loria 'epih melodij; 16.00 Pet minut huljama• irT5 S Plesnim orkestrom RTV Ljub->1 tuj.'®'4® Rezervirano za mlade; 17.40 Svet }8.(x) V*'-50 S pevcem Ladom Leskovarjem; ^KosloJ Ja. Progresivne glasbe; 18.40 Revija anskih pevcev zabavne glasbe l9.05jijPp°gram stiva] j^nost in družba; 19.20 Bayreuthski fe-"> 23.55 Iz slovenske poezije & Zbroju NEDELJA, 11. NOVEMBRA 'Zl|mit<.r"u Jutr°; 8 07 Radijska igra za otroke: a nedeljska reportaža; 19.15 ' kar ste izbrali; 22.55 Iz slovenske Poe; »ije 9 PONEDELJEK, 12. NOVEMBRA Lenz: Najlepša slavnost tega sveta; 21.40 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nagrajene stvaritve na festivalu Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.00 Pet minut humorja; 16.05 Pop scene preteklosti; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Rezervirano za domače izvajalce; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža; 19.20 Glasbena pričevanja; 20.00 Slovenska instrumentalna glasba; 20.35 Vidiki sodobne umetnosti; 20.55 Salz-burški festival 1973; 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 14. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro- 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije, znani orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Duet Violette in Ger-monta iz Verdijeve Traviate; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Odskočna deska; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Predstavljamo vam rudarski zbor Temelko Nenkov; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 S pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 21.35 Lepe melodije; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.00 O avtomobilizmu; 16.10 Srečanja melodij; 16.40 Novo, novejše, najnovejše; 17.00 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S slovenskim pevcem Jankom Ro-pretom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 19.05 Marijan Lipovšek. Pomen Marija Kogoja; 19.50 Glasba za večer; 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Karol Pahor; 20.35 Deseta muza; 20.45 Festivalni godalni orkester iz Lucerna; 21.15 Razgledi po sodobni glasbi; 22.55 Iz slovenske poezije vijaka t lutr°; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Cske ?L 01a za srednjo stopnjo; 9.35 Jugoslo-CCertnih "jSke skladbe; 10.15 Plesni ritmi s 12.10 ? rov; 1115 z nami doma in na «h» Kt>w Vok' in barve orkestra Raphaele; C4tnbli' ,iJaki nasveti; 12.40 Z domačimi C* Rla»k .P Priporočajo vam; 14.10 Sreča-$t 1 s kifl eniki: Marijan Lipovšek; 14.40 Na n«21 v a 1540 A. Mozart: Simfonija C f)°dii8t L,ru' K- 134; 16,00 VrtilJak; 16,40 C en« ek; 1710 Koncertni oder' za doma-i9> M*ta; j7-45 Družba in čas; 18.15 Z orke-bC Uhk,:6 Carlo; 18.30 V torek na svidenje; h ^»h ■ noe> otroci; 19.15 Minute z ansam-8r>»i i puharja; 20.00 Slovenska zemlja In °esedi; 20.30 Radijska igra — S. ČETRTEK, 15. NOVEMBRA 4.30 Dobro iutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 14.40 Enajsta šola; 15.40 Poje tenorist Gabor Carelli; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Nočni koncert; 23.00 V go-steh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Popevke in plesni ritmi Drugi program 9.00 Dober dan; 13.00 Panorama zvokov; 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja; 14.20 Otroci med seboj in med nami; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Pojo slovenski pevci; 16.00 Okno v svet; 16.15 Lahke note; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z majhnimi ansambli; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Iz jugoslovanske operne literature; 19.45 V korak s časom; 20.00 Večerni concertino; 20.35 Mednarodna radijska univerza; 20.45 Igor Stravinski: Pihalni oktet; 21.00 Schvvetzingen-ski festival 1973 ; 22.20 Janez Matičič: Simfonija v e-molu; 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 16. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Jugoslovanska narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Veliki zabavni orkestri v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Iz mladih fp-1; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Hdndel in Bach na oboo in flavto; 16.00 Vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 17.50 Clovek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Franja Zorka; 20.00 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan; 12.40 Izletniški kažipot; 13.00 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.00 Solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj; 15.35 Vodomet melodij; 16.00 Filmski vrtiljak; 16.05 Zabavna glasba iz studia 14; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Odmevi z gora; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — P. Bichsel: Vsebinski povzetek dolgčasa 20.00 Chopinovi nokturni; 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov (stereo); 22.55 Iz slovenske poezije poročili so se V KRANJU Maček Alojz in Mužan Marija, Martinjak Ciril in Zajšek Terezija, Dagarin Rafael in Rihtar Terezija V ŠKOFJI LOKI VTR2ICU umrli so Kranj CENTER 10 novembra amer. barv. film ŠAMPION RODEA ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma UGRABITEV V SODNI PALAČI ob 22. uri 11. novembra amer. barv. risani film V DEŽELI PALČKOV ob 10. uri, amer. barv. film AVTOMOBIL SMRTI ob 15. uri, amer. barv. film ŠAMPION RODEA ob 17 in 19. uri, premiera amer. barv. filma TARZANOVA GROBNA TIŠINA ob 21. uri 12. novembra franc. bai-v. film UGRABITEV V SODNI PALACl ob 16., 18. in 20. uri 13. novembra franc. barv. film UGRABITEV V SODNI PALACl ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 10. novembra amer. barv. film AVTOMOBIL SMRTI ob 16., 18. in 20. uri 11. novembra amer.-ital. barv. film IME MI JE ALELUJA ob 14. uri, franc. barv. film NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 16. in 20. uri, amer. barv. film AVTOMOBIL SMRTI ob 18. uri 12. novembra špan. barv. CS film SAM PROTI TOLPI ob 16., 18. in 20. uri 13. novembra špan. barv. CS film SAM PROTI TOLPI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 10. novembra ital. barv. film ŽIVELA, AMERIKA ob 18. in 20. uri 11. novembra amer. barv. film PUSTI KAVBOJA, KADAR LJUBI ob 15. in 19. uri, ital. barv. film ŽIVELA, AMERIKA ob 17. uri Kamnik DOM 10. novembra franc. barv. film VZORNA DEKLETA ob 16., 18. in 20. uri 11. novembra amer. barv. film STO PUŠK ob 15., 17. in 19. uri 12. novembra amer. barv. film STO PUŠK ob 18. in 20. uri 13. novembra amer. barv. film PRGIŠČE SVINCA ob 18. in 20. uri Krvavec 10. novembra amer. barv. film BALADA O DINGUS MAGEEJU ob 19. uri 11. novembra amer. barv. film V DEŽELI PALČKOV ob 17. uri Škofja Loka SORA ^ 10. novembra danski barv. film ŠOLA ZA ŽENINE ob 18. in 20. uri 11. novembra amer. barv. film OBRIŠI SOLZE, OCE ob 16. uri, danski barv. film ŠOLA ZA ŽENINE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 10. novembra amer. barv. film OBRIŠI SOLZE, OCE ob 20. uri 11. novembra franc. barv. film MORILEC TRKA OB ZORI ob 18. in 20. uri Radovljica 10. novembra amer. barv. film PAST ZA DVOJNEGA AGENTA ob 18. uri, franc. barv. film VDOVA COUDERC ob 20. uri 11. novembra ital. barv. film SARTANA, DOLARJI IN MENIH ob 16. uri, amer. barv. film ŠUM NA SRCU ob 18. uri, amer. barv. film PAST ZA DVOJNEGA AGENTA ob 20. uri 12. novembra franc.-špan. barv. film DVORSKE SPLETKE ob 20. uri 13. novembra amer. barv. film V VRTINCU ob 19. uri Jesenice RADIO 10. in 11. novembra amer. barv. film PAST ZA DVOJNEGA AGENTA 12. in 13. novembra romun.-nem. barv. CS film BITKA ZA RIM — I. del Jesenice PLAVŽ 10. in 11. novembra romun.-nem. barv. CS film BITKA ZA RIM - I. del 12. in 13. novembra amer. barv. film PAST ZA DVOJNEGA AGENTA Kranjska gora 10. novembra amer. barv. film EL CONDOR 11. novembra amer. barv. film ZADNJA DOLINA Javornik DELAVSKI DOM 10. novembra amer. barv. film POLETNI, MORILEC 11. novembra amer. barv. film EL CONDOR, nizozem. barv. film ZAPISKI PROSTITUTKE TOREK, 13. novembra, ob 19.30 za red PRE-MIERSKI - G.' B. Shaw: POSLI GOSPE VVARRENOVE; gostuje Mestno gledališče ljubljansko. loterijo V KRANJU Šušteršič Jože, roj. 1904, Šturm Janez, roj. 1905, Kokalj Marjana, roj. 1909, Ahačič Franc, roj. 1903, Cjgon Alojzij, roj. 1887, Šilar Marija, roj. 1902, Bernard Albin, roj. 1942, Benedik Marija, roj. 1891, Blažič Anton, roj. 1914, Preisinger Oskar, roj. 1911, Šavs Marija, roj. 1895, Ravnihar Ana, roj. 1921, Jenkole Franc, roj. 1899, Gregorc Marija, roj. 1881, Kajzer Marija, roj. 1887, Oman Frančišek, roj. 1919 V ŠKOFJI LOKI Štrbenc Elza, roj. 1917, Poljanec Ana, roj. 1885 VTRŽlCU Hladnik Veronika, roj. 1913, Murnik Marija, roj. 1910, Dobrin Janez, roj. 1910 ® "5 m B h O 40 990 01300 61920 80230 207520 402920 506010 1 03201 20461 32071 33711 50161 90291 12 82 0662 26152 90822 380432 73 7613 54873 62343 63443 65313 078513 435663 24 294 01024 a i v Z t M "85 N jO O O »"O 20 80 800 800 600 5.000 10.000 5.000 10 810 810 810 610 810 810 20 50 200 800 1.000 5.000 40 500 640 1.000 600 600 10.000 5.000 20 80 1.020 .1 ® y 4) "2 u d h o 09 J4 04884 09004 404814 449484 35 45 225 32675 45775 002075 254985 26 8776 05246 16506 146486 77 97 767 91747 395607 456547 48 868 57318 86398 498758 ^ 9 27549 55639 67739 e S »z ti N X) o O »"O 600 1.000 5.000 5.000 20 40 100 800 1.000 5.000 150.000 30 300 600 1.000 5.000 30 20 60 600 10.000 10.000 30 60 1.000 800 10.000 10 610 1.010 610 SOBOTA, 10. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 13.00 Mednarodni teniški turnir — barvni prenos iz Stockholma (EVR—Ljubljana), 16.15 Nogomet Vardar : Železničar — prenos (RTV Skopje), 18.00 Obzornik, 18.15 Daktari — serijski barvni film, 19.05 Moda za vas — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši — serijska oddaja /RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV LjubljanaX 20.30 Skopje 73 — festival zabavne glasbe (RTV Skopje), 21.45 Colditz — serijski barvni film, 22.35 Poročila, 22.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) NEDELJA, 11. NOVEMBRA 8.35 Skrivnosti morja — serijski barvni film, 9.25 Ptujski festival (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 11.05 Otroška matineja: Otroci naše šole, Enciklopedija živali, 11.50 Poročila, 11.55 TV kažipot, 13.00 Mednarodni teniški turnir — barvni prenos iz Stockholma (EVR), 14.30 Portugalska folklora — barva oddaja, 15.00 Gala UNICEF — barvni posnetek koncerta iz Milana, 15.55 Košarkarski turnir Radnički : Partizan — prenos, 17.35 Za konec tedna, 17.55 Moda za vas — barvna oddaja, 18.05 Poročila, 18.10 Pot brez konca — ameriški film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.40 Iz libra Marka Uvodiča — barvna oddaja TV Zagreb (RTV Beograd), 21.35 Nova imena — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.55 Športni pregled (JRT), 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) PONEDELJEK, 12. NOVEMBRA 9.10 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.40 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15,55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV BeogradX 17.50 D. Kladnik: Ciribu — nadaljevanje in konec, 18.15 Obzornik, 18.30 Enciklopedija živali — barvni film (RTV LjubljanaX 19.00 Mladi za mlade (RTV Za- SebX 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 . Siroky: Dolge blodnje — slovaška TV drama, 21.35 Kulturne diagonale, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK, 13. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV BeogradX 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV ZagrebX 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Leteči vrtnar — pravljica, 18.10 Obzornik, 18.25 Od zore do mraka, 19.00 Šolska TV: nova matematika, 19.20 Mediteranska srečanja: Kasbe in Medine — barvna oddaja TV Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 T V dnevnik, 20.35 Diagonale, '21.25 H. Fallada. Sam med volkovi — TV nadaljevanka; 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA, 14. NOVEMBRA ' 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, (RTV Beograd), 16.15 Rokomet Partizan (Bjelovar) : Crvena zvezda — prenos (RTV Zagreb), 17.50 Otroci naše šole — serijska oddaja, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Na sedmi stezi, 18.50 Marksizem — oddaja TV" Sarajevo, 19.20 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah (RTV Ljubljana), 19.45 Kozmetično ogledalo — barvna oddaja (RTV Zagreb), 20.00 TV dnevnik, 20.35 Film tedna: Leta zorenja — poljski film, '21.55 Poročila, 22.00 Nogomet Škotska : ZRN — barvni prenos II. polčasa iz Glasgovva (EVR, Ljubljana) ČETRTEK, 15. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV BeogradX 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina — ponovitvi (RTV Zagreb), 16.00 Šolska T V (RTV LjubijanaX 16.45 Madžarski TV pregled (RTV BeoeradX 17.45 Iz slovenske književnosti: A T. Linhart: Matiček se ženi — 4. del, 18.05 Obzornik, 18.25 Shaine — serijski barvni film, 19.15 Delavska TV tribuna, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi: Romunija, 21.30 B. Lebovič: Nevarna srečanja — barvna nadaljevanka TV Sarajevo, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) PETEK, 16. NOVEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli -ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Pisani svet — mladinska oddaja, 18.15 Obzornik, 18.30 Rekreacija: zimski izleti, 18.40 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Kratek film in Naš ekran, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Obremenilna priča — ameriški film, 22.25 Poročila, 22.30 Umetnost in človek — barvna serijska oddaja (RTV Ljubljana) Meso Kamnik zahtevajte v naših trgovinah pristne domače krvavice in pečenice ta teden na TV Sobota, 10. novembra, ob 21.45: COLDITZ — angleško-ameriški serijski barvni film; Colditz je stara trdnjava pri Leipzigu. V prvih letih druge svetovne vojne je veljala za najzanesljivejšo ječo Tretjega rajha. Vanjo so zapirali ujetnike zavezniških sil, prekaljene in pogumne može, ki bi raje umrli kakor živeli v ujetništvu. Stražili so jih do zob oboroženi vojaki in dresirani psi. Toda ujeti častniki so dokazali, da ni ječe, iz katere se ne bi dalo pobegniti. Nedelja, 11. novembra, ob 18.10: POT BREZ KONCA — ameriški film; režiser Robert Mulligan, v gl. vlogah: Steve Mc Queen, Lee Remick, Don Murray; Steve Mc Queen igra v tem filmu nenavadno vlogo grobega kitarista s temno preteklostjo, ki bi rad postal zvezdnik. Temačno vzdušje pa še poudarja lik stare ženske, ki mu je nekoč pomagala in je celo na smrtni postelji želela, da bi opustil petje in kitaro. Prepričan o svoji sposobnosti, ni hotel priznati niti sebi, da ima starka prav in razkopal je njen sveži grob... Sreda, 14. novembra, ob 20.35: LETA ZORENJA — poljski film; režiser Zyfmunt Hiibuer; v gl. vlogah Hanna Wolska in Tomasz Fiener; Film je nekakšna psihološka študija o problemih seksa in ljubezni, ki najbolj mučijo doraščajočo mladino. Zgodba pripoveduje o sedemnajstletnih gimnazijcih Anni in Timeku, ki se nehote upirata spolnim odnosom, čeprav se imata rada. Ko pa se tudi telesno zbližata, začneta zanemarjati šolo in vse ostalo. To pa seveda ni ostalo skrito in škandal je neizbežen. Nihče ju noče razumeti, ne starši in ne strogi vzgojitelji. Da pa je tragedija mladega para še večja, Anni na neki zabavi nekdo posili in odslej ji je seks odvraten. Njuna pota se začno razhajati. Petek, 16. novembra. Ob 20.35: OBREMENILNA PRlCA — ameriški film; režiser Billy Wilder, v gl. vlogah: T^ron Power, Charles Laughton, Marlene Dietrich; Pri tej kriminalki je nemogoče vnaprej določiti vsebino, kajti preobrat je na koncu filma tako presenetljiv, da ga nihče ne bi pričakoval. Gre seveda za umor. Obtoženec trdi, da je nedolžen in obtožba je odvisna samo od njegove žene, ki pa se sprevrže v obremenilno pričo. Pred izkušenim branilcem je na videz nerešljiva naloga... tržni pregled JESENICE Solata 7 do 9 din, korenček 3,60 din, slive 15,50 din, limone 12,80 din, česen 28 din, čebula 4,50 din, pesa 2,80 din, koleraba 2,80 din, ohrovt 3,60 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,35 in 1,40 din, surovo maslo 32 do 38,30 din, smetana 17 din, klobase 5,80 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 1,50 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,20 din, krompir 1,80 do 1,95 din KRANJ Solata 6 din, špinača 9 din, korenček 5 din, slive 8 do 9 din, jabolka 4 do 5 din, česen 20 do 22 din, čebula 4 din, fižol 2 din, pesa 4 din, kaša 9 din, paradižnik 8 din, hruške 6 do 8 din, kostanj 5 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1,50 do 1,70 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 50 din, skuta 8 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, paprika 6 din, krompir 2 din, med 30 din, žganje 35 din TRŽIČ Solata 6 din, špinača 8 din, korenček 6 din, suhe slive 10 din, jabolka 5 do 8 din, limone 15 din, česen 28 din, čebula 6 din, suhi fižol 14 din, pesa 4 din, kaša 8 din, paradižnik 8 din, banane 8 din, hruške 7 din, jabolka za ozimnico 4,50 din, ajdova moka 9 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 28 din, smetana 17 din, orehi 14 din, iedrca 50 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 8 din, paprika 9 din, krompir 2 din Občinska konferenca ZMS Kranj sprejme strokovnega sodelavca za urejanje klubske in druge dejavnosti mladih v njenem prostem času v krajevnih skupnostih. Delo je samostojno, dinamično in daje sprejetemu možnost, da razvije svoje sposobnosti. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon, imeti visoko ali višjo izobrazbo, imeti mora sposobnosti za organiziranje raznih mladinskih dejavnosti ter ustrezne moralnopolitične kvalitete. Prednost bodo imeli kandidati, ki že imajo izkušnje pri usmerjanju klubske dejavnosti mladine. Prijave z dokazili je treba vložiti do vključno 24. decembra 1973 na naslov OK ZMS Kranj, Trg revolucije 1, Kranj. Kandidate vabimo na predhodni razgovor. Prostak iz Bodešč Čudovita romanska cerkvica s številnimi dobro ohranjenimi freskami, ki krasi naselje Bodešče na Gorenjskem, je kljub neprecenljivi kulturnozgodovinski in umetniški vrednosti bolj znana v tujini kot doma. Le redki turisti zaidejo k njej, zato pa so ob odhodu navdušeni, očarani. 17. oktobra letos sta se tja napotili tudi dve za etnografske in narodopisne posebnosti vneti ženski. Prva, znana kranjska zdravnica-ginekologinj a, je nameravala drugi, Švicarki, veliki oboževalki Slovenije in Slovencev, ugledni poznavalki klasične arhitekture in umetnosti, razkazati notranjost bodeščanskega objekta, ki ga sicer pozna samo iz knjig. Kljub pomanjkanju označb in smerokazov sta nekako našli vasico. Ker so jima domačini povedali, da je do cerkve mogoče priti tudi z avtomobilom in ker Švicarka težko hodi, sta pač upoštevali nasvet in po strmi polkrožni poti zapeljali gor. Možak, ki stanuje v poslopju bivše mežnarije, ju je srepo gledal in na vprašanje, kdo hrani ključ vhodnih vrat, osorno odgovoril: »Ne, tako dobro mi pa ne gre. Kar drugje se pozanimaj ta.« Obiskovalki sta sedli v vozilo in hoteli skočiti k sosedom, iskat nadaljnje informacije. Toda kolesa so obtičala v razmočeni zemlji, da jih nikakor ni bilov mogoče izvleči. Zdravnica je potem stopila do lepe, velike hiše z lesenim gorenjskim balkonom ter hrusta na dvorišču vljudno pobarala, ali bi ji potisnil avto iz blata. »Poslušaj, baba, če nisi mogla svoje riti teh pet korakov peš nesti, si pa še zdaj sama pomagaj,« je privo-ščljivo odvrnil prostaški dedec. Osupli, prizadeti in šokirani ženski so solze stopile v oči. Brez besed je odšla proč in niti prijaznost starejšega mo-žička v škornjih in delovni obleki, ki ni okleval odzvati se njeni prošnji, je ni pomirila. Možiček je celo predlagal, da bo šel domov po konja, če bi človeške roke ne zalegle. A potlej so v akcijo pritegnili še pismonošo in avtomobil je kmalu spet stal na trdnih tleh. Potnici sta sedli vanj, stisnili roke dobrodušnima pomaga-čema ter — ne da bi skušali priti v cerkvico — odhiteli. Slika gostoljubnih Slovencev pa je v očeh inozemske gostje dobila grd madež, packo, kakršna zlepa ne izgine. V naslednjih dneh je povsod pripovedovala o neverjetnem pripetljaju in isto zdaj najbrž poči i/a v rodnem Baslu. Če poprej ni skoparila s pohvalami, i so v preteklosti zmamile k nam več sto švicarskih turistov, je treba poslej pričakovati popolnoma nasproten učinek. Ob vsem naštetem kajpak ne moremo mimo ugotovitve, da omenjeni prizor posredno meče senco tudi na blejske in radovljiške turistične delavce, ki sicer niso krivi ničesar, a bi vendarle lahko zaupali oskrbo nad cerkvijo bolj spodobnim ljudem. Škoda, ker sta zmedeni gostji pozabili zapisati hišno številko in poizvedeti za ime neotesanca. Rade volje bi ju objavili in poskrbeli, da se bodo bodoči občudovalci srednjeveškega božjega hrama v Bodeščah od daleč izognili bahavi, podolgovati kmetiji z balkonom, raz katerega visijo nageljni, s fičkom pred vrati in , z lastnikom, ki bi zaslužil... I. Guzelj ^ - Višje najemnine za grobove Na seji sveta krajevne skupnosti Medvode so določili nove najemnine za grobove na pokopališčih v Preski in v Sori. Nove najemnine so nekoliko višje. Tako znaša letna najemnina /.a grobnico 75 dinarjev, za družinski grob 45 dinarjev in za enojni grob 25 dinarjev. -fr Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka razpisuje delovno mesto učitelja v 1. razredu za določen čas (od 15. novembra 1973 do 1. marca 1974). Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Samopostrežna restavracija V Frankovem naselju v Škofji Loki gradi Veletrgovina Loka samopostrežno restavracijo. Poleg kosil in drugih obrokov bodo v njej pripravljali tople malice za večino škofjeloških delovnih kolektivov. Novo restavracijo bodo odprli za dan republike. — Foto: F. Perdan KŽK Kranj TOZD kmetijstvo Cenjene kupce obveščamo« da imamo na sadni planta^ v Preddvoru na zalogi kva* litetne zimske hruške P° konkurenčnih cenah. Prodaja je na plantaži vsak dan od 14. do 17. ure. Hotel alpe v adria Radovljica prireja vsako soboto in nedeljo zvečer ples Igra priznani ansambel F. Zorka, poje Lidija Turnšek — prvi glas Gorenjske. Priznana domača kuhinja. Priporočamo se za 29. november. Kegljaški klub SIMON JENKO Podreča išče za takojšnjo zaposlitev pošlo vod j o (kin j o) za vodstvo bifeja i na kegljišču v Podreči. Nastop službe takoj ali s 1. januarjem 1974. Creina servis osebnih vozil Ljubljanska c. 22, Kranj Razpisujemo pismeno licitacijo za osebni avtomobil zastava 750. Vozilo ima novo karoserijo. Ogled je mogoč vsak dan od 6. do 21. ure. Izklicna cena je 13.000 din. Pismene ponudbe sprejemamo do 19. novembra 1973 do 11. ure. Licitacija bo istega dne ob 12. uri. _l_ Okrasili so grobišča Člani taborniškega odreda Slap Šum v Besnici so letos ob dnevu mrtvih okrasili grobišča padlih in talcev v krajevni skupnosti. S krajšim kulturnim programom so 1. novembra počastili spomin na mrtve pred spomenikom talcepi in pred zadružnim domom v Zgornji Besnici, kjer je spominska plošča. Obiskali so tudi grob neznanega partizana na pokopališču in spomenik padlim borcem prve kranjske čete, ki se je v usodnih dneh bojevala pod Špiča-stim hribdm. M. Sušnik za Nagrade varčevalce 19 Špfe W M Clfc Sobota, 10.x npvemjbra, Hranilno kreditna služba pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka pripravlja v nedeljo že tradicionalno žrebanje varčevalcev. Srečni lastniki hranilnih knjižic, katerih imena bodo izbrana, bodo prejeli lepe nagrade. Žrebanje bo ob 15. uri v kulturnem domu v Poljanah. Po žrebanju bo kratek kulturni program, ki ga bodo izvedli člani domačega kulturno-umetniškega društva, zatem pa bo veselica. . . . -lb „ SL0VENMAU5 KRANJ SAVSKI LOG SEJEMSKA HALA VAM NUDI HEBLO hLJ rabimo vas na razstavo e programa v kianju, savski log, sejemska hala od XX R do 30. H1973 kupce čeka nagrada, ki si jo ie lahko ogled«*9 v našem pavflonu na gorenjskem sejmu SLOVENIJALES odprto ysak dan od 9- do 19-ur . 'JKŠifl^l JIa,> oglasi: do 10 besed 15 din, 8«ka nadaljnja beseda 2 din; na-V^niki imajo 25 % popusta. Nepla-"»»n oglasov ne objavljamo. Prodam Ugodno prodam 3000-litrsko plastično CISTERNO za gorilno olje. Petriček, Radovljica, Tavčarjeva 9 6495 Plemenska VOLA proda Pohar, Brezje pri Radovljici. 6496 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO po izbiri in 250 zidakov. Predoslje 85 6497 Prodam 2 BIKCA za rejo in PRAŠIČA za zakol. Rupa 11 6498 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Srednja vas 16, Golnik 6499 RAZPRODAJA 1 leto starih KOKOŠI. Pavlin, Pivka 11, Naklo 6500 Prodam brejo KRAVO ali zamenjam za BIKCA. Zg. Brnik 73 Cerklje 6501 Prodam KRAVO za zakol, ali zamenjam za dobro mlekarico. Ponudbe v trafiki Cerklje 6502 Prodam PRAŠIČA, 100 kg težkega. Praprotna Polica 20, Cerklje 6503 Prodam JUNCA za rejo, 350 kg težkega. Kupim navadno HARMONIKO v dobrem stanju. Špruk, Komenda 52 6504 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Vopolje 13, Cerklje 6505 Prodam BIKCA, 200 kg težkega. Lahovče 57, Cerklje 6506 Prodam JABOLKA in sladki MOŠT. Velesovo 4, Cerklje 6507 Prodam PRAŠI C A, 150 kg težkega, za zakol. Nasovče 13, Komenda 6508 Prodam kolerabo in korenje. Grad 13, Cerklje 6509 Prodam KRAVO s teletom ali brez, BIKCA za rejo in KRAVO, molze 10 1 mleka dnevno. Lahovče št. 17 6510 Prodam drobni KROMPIR, Cerklje 116 6511 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 31, Cerklje 6512 Po ugodni ceni prodam BILJARD v dobrem stanju. Ima originalno betonsko ploščo. Poizve se v gostilni Likozar, Visoko, Šenčur 6513 le ina novo — rani no^ 1 o > o ti spet preseneča Cenjeni potrošniki, če želite kupiti kuhinjo današnjega časa, potem jo izberite pri Lesnini v Kranju. Po daljših raziskavah tržišča in želja potrošnikov se je Lesnina Kranj odločila preurediti salon pohištva na Titovem trgu v specializiran salon sodobne kuhinjske. opreme. V preurejenem salonu lahko kupite tudi gospodinjske aparate, zmrzovalne skrinje, termoakumulacijske peči. Če želite drugačno kuhinjo kot jo ima vaš sosed, potem jo izberite v Lesnini Kranj. Lesnina Kranj vam nudi do milijon in pol posojila brez porokov, plačniki z devizami imajo 3 % popust, dostava kupljenega blaga je brezplačna. Izkoristite ugodnosti v Lesnini Kranj novo vozila novo — novo novo novo novo kamniška ' @ gorčica Prodam zimska JABOLKA in ZELJE v glavah. Suha 32, Kranj 6514 Prodam 8 let staro KOBILO, sposobno za vsa dela. Zg. Bela 22 6514 Prodam KRAVO — tretje telete-nje. Crngrob 6, Zabnica 6515 Prodam mlado KRAVO ali po izbiri. Strahinj 7, Naklo 6516 Prodam original holandski UKW PHILIPS avtoradio in troglasno 6-voltno avto SIRENO tel. 21-616 6517 kupim Kupim »okrem« za konje in SLA-MOREZNICO s puhalnikom. Zabnica 68 6481 Kupim rabljeno otroško POSTELJICO. Ovsenik Marija, Prezrenje 10 a, Podnart 6482 Kupim otroški VOZIČEK ZA DVOJČKE. Trata 21, Cerklje 6523 Prodam ŠKODO, letnik 1967, ka-rambolirano, po delih. Ogled popoldne. Klepar Rant Franc, Rateče 71, Škofja Loka 6366 Prodam VW 1302 S, letnik 1972. Ogled vsak dan popoldne od 16. do 18. ure. Kranj, Tomažičeva 21 6472 Prodam VW 1300, letnik 67/68. Drnovšek, Reteče 87, Škofja Loka 6473 Avto ŠKODA 69 ugodno naprodaj. Vzamem ček ali zamenjam za les. Informacije od 14. do 16. ure, Prešeren, Novi svet 15, Škofja Loka, tel. 60-821 6474 Kdo želi svoj prevoz pri graditvi hiše? Prodam FIAT 620 1,51, registriran za leto 1974 ali zamenjam za FIAT 750. Naslov v ogl. oddelku 6475 Prodam TAUNUS 12 M 66, dobro ohranjen, Kranj, Krašnova 7 6476 Poceni prodam osebni avto MO-SKVlC, letnik 1965. Lom 30, Tržič 6477 Prodam FORD TAUNUS 1300, letnik 1971 ali zamenjam za FIAT 750 z doplačilom. Nadižarjeva 13, Kranj 6478 Traktor FERGUSON po generalni in KULTI VATOR prodam. Trata 18, Škofja Loka 6479 Prodam NSU 1200 C, letnik 1971. Ogled vsak dan popoldne v Strahi-nju 49 6480 Prodam PEUGUET 204. Telefon 21-616 6518 Prodam ZASTAVO 750, letnik 63. Kuhar, Valjavčeva 13 6519 Po delih prodam (zastavo 1300) motor, prevoženih 9.000 km in 1,5 kub. m smrekovih desk. Pšata 7, Cerklje 6520 Kupim dvoosno traktorsko PRIKOLICO (16-colske) gume ali zame- Odslej tudi za dinarje na svetu najbolj uporabljene motorne žage TTTT T 'i L'll tip M 621 19" 5 PS, maloprodajna cena 5250 din (uvoz iz Švedske) že na zalogi v poslovalnici e murka tip M 5115" 4 PS, maloprodajna cena 4950 din 8l„ Kodno prodam rabljeno zakon-Dtt x?tPaLNICO, kuhinjski ŠTE-U n lK drva in centrifugo Naklo 151, tel. 47-088 6295 feš • ne sadike jablan, hrušk, sortJ' in orehov, kvalitetnih pr Prodaja Drevesnica Cegnar «Jc, Dorfarje 26, Zabnica 6324 sfer . kompresor, 10 atmo-serj'ro^ni električni brusilec za tera-2o 2eStr°j za izdelavo okroglih palic koj' ^O n?ni, mizarski rezkar lesene del, ■ kcije, ročno štanco na »špin-hih' m Peč emo 8. Markun Franc, T0 49 a, Bled 6330 tin v Štedilnik, kombini- odrtJi — elektrika. Naslov v ogl. p?Jk« N 6408 LO i &am naravno štajersko BE-Stan ?dECE VINO (cviček). Fink pja'Kranj, Cesta JLA 3/1 6443 strni° nov' drugi del pletilnega 15/15 *BROTER«. Gosposvetska p' stan. 6444 8 let°dam ali zamenjam za KRAVO Kran starega konja. Ručigajeva 3, rrJJ 6445 TOgi no Prodam ŠTEDILNIK vaih_ drva in emajlirano pomi-Du LMIZO. Benegalija Ivan, Zg. pP'J®57 6446 k ln°dam ZELJE v glavah. Naklo p"1, 6447 Kourvf1 KRAVO za zakol; PRI-OppJ^P za traktor in strešno - špičak. Huje 9, Kranj Komune MREŽE prodam, p^egunjska 7/III nadst. 6449 su^e borove in smrekove SKa DESKE 25 mm in ZIM- Kr ABOLKA. Bašelj 24, Pred-1W 6450 vijo^am KRAVO tik pred telit-PrnJ' BitnJe 10 6451 CadmTm PRAŠIČA, 90kg težkega. & 4, Golnik 6452 GolS?am PRAŠIČKE. Babni vrt 7, ProH 6453 Goln??am PRAŠIČKE. Povije 6, PrnH 6454 KRAVO s teličkom. Pod-IW KranJ 6455 l0.(WaPRAŠIČKE. Babni vrt >roHn,k 6456 $tefea£m peč KUPERSBUSCH. * rane, Trstenik 46, Golnik . ProH 6457 *am novo PEC centralne kur-frpak Vedske izdelave. Gorilec in p «a zraven. Telefon 60-847 6458 »GOfife električni ŠTEDILNIK NJE<<- Kidričeva 62, Škofja Prori 6459 NnipiaiS kombinirano PEC za ko-Prod' reg ob Savi 36 6460 H), o a|n okroglo raztegljivo MI-ProHU?2 6461 Nin am 2 KRAVI s teličkom ali dice Za BIKCA. Zapoge 11, Vo-ProHo 6462 ^ 2 ^ni KULTI VATOR na 9 pe-^ocno vzmetjo. Zg. Bitnje 30 ...PfoHo 6463 »U KRAVO, ki bo tretjič te-tednov. Cvenkelj Marija, . Proda ' Podnart 6464 Sr0 m mlado KRAVO sivko, lVrani nilekarico. Prebačevo 52, k Ml. 6465 rez-Vrk1 KRAVO s teletom ali . *Vodo nje 3 Pri Radovljici 6466 Ho J? POHIŠTVO za dnevno iYlavec, Šorlijeva 31, Kranj Jižarsf °Postitve obrti PRODAM Je. s Cj e, stiskalnice do 125 cm širi-^ vrst^ Ploščami in podlogami ter j 1rJa §t /Urnirja in steklenega pa-b^ Širni 20, Bala Je dolga 50 m in \j °nka- cena 100 din. Ažman, P^J JLA 20, telefon 22-720 komplet POHIŠTVO za l9- O«,?0*?0- Hafner, Ulica I. avgu-, Prodih Popoldan 6469 Libili? tel.evizijo »PANORAMA« M in Jai0rjem, tranzistor, plinsko l?°Nlk??nje veliko klavirsko HAR-Perč Prane, Jenkova 6, > Pfoda 6470 h^^R r .delovnega VOLA, 450 do l^^dešče 13, Bled 6471 Železnina — Lesce telefon (064) 75-194 Zahvala Ob nepričakovani izgubi žene in mame Anice Erjavšek roj. Ambrožič drn'Skren° zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli globoko sožalje. Posebno se zahvaljujemo Por u°poIltlčnim organizacijam Cerklje, vsem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji tren °,bema govornikoma, pevcem in godbi, prijateljem in znancem, kateri so nam v težkem nutku stali ob strani. Posebno pa se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so izkazali veliko solidarnost mlajšemu bratu Zvonku. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: mož, sinova, hčerka ter ostalo sorodstvo. -Cerklje, 7. novembra 1973 njam za enoosno novo KIPER. Naslov v trafiki Cerklje 6521 Karamboliran OPEL REKORD 1900 (letnik 69) prodam z motorjem, ostalo tudi po delih. Grad 15, Cerklje 6522 stanovanja Na stanovanje SPREJMEM tri fante. Naslov v oglasnem oddelku 6483 Iščeva SOBO s kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Dava nagrado« 6484 ODDAM sobo mirni osebi. Naslov v oglasnem oddelku 6485 Nujno potrebujem SOBO. Za nagrado dam 1000 din. Naslov v ogl. oddelku 6486 Brata iščeta ogrevano SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Redna plačnika« 6487 Lepo ogrevano STANOVANJE s kopalnico, hrano in nagrado nudimo ženski, ki bi pet dni v tednu od 7. do 14. ure varovala enega otroka. Naslov v oglasnem oddelku 6489 ODDAM stanovanje. Mihelič Francka, Golnik 25, tel. 50-334 6524 Mlado mirno dekle išče SOSTANOVALKO. SOBA je velika, opremljena in ogrevana. Informacije: nebotičnik, stanovanje 14, nast. 9. zaposlitve Iščem žensko za 4-urno dopoldansko VARSTVO dojenčka na domu. Žepič, Zlato polje 12 a 6488 Nekajurno HONORARNO ZAPOSLITEV v kniižnici. večinoma v popoldanskem času nudimo študentu — absolventu. Interesenti naj se zglase na upravi Osrednje knjižnice občine Kranj, Tavčarjeva 41 6490 GOSTILNA »PRI MOSTU« Škofja Loka, Titov trg 10 sprejme PK ali priučeno KUHARICO. Eventualno tudi dekle, ki ima veselje do kuhinje. Delovni čas — pet dni v tednu po devet ur. Sobota, nedelja prosto 6434 Takoj zaposlim DELAVCA za cementne izdelke. Drašler, St. Žagarja 52, Kranj 6435 Iščem KNJIGOVODKINJO za vodenje gostinskih knjig. Mihelič Francka, Golnik 25, tel. 50-334 6526 posesti ODDAM ogrevano GARAŽO na Primskovem. Naslov v oglasnem oddelku. 6527 ODDAM GARAŽO v najem v garažni hiši na Planini. Dumka, Planina 10 tel. 24-570 6528 GARAŽO vzamem v najem na območju Vodovodnega stolpa II. Plačilo po dogovoru. Čolnar Andrej, Moša Pijade 46, tel. 23-771 6529 Prodam leseno GARAŽO. Jako-vec, Planina 9, Kranj 6491 Kupim starejšo HIŠO, potrebno adaptacije v okolici Lesc — Radovljice. Ponudbe pod »Lahko na samem« 6492 izgubljeno obvestila Čevlje vam najhitreje popravi EXPRES POPRAVLJALNICA za trgovino Globus v Kranju. Se priporočamo! . 6388 Izgubila sem ZLATO ZAPESTNO URO na relaciji Šorlijeva ulica Planina. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi na naslov: Agnič, Šorlijeva 15, Kranj 6493 Izgubila sem ZLATO ZAPESTNICO na avtobusni postaji Kranj ali v avtobusu na relaciji Ljubljana—Voklo—Kranj v sredo, 31. oktobra 1973 popoldne. Prosim poštenega najditelja, da jo odda na oglasni oddelek Glasa 6494 V okolici Šenčurja se je izgubil lovski TERIER. Najditelja prosim, da ga vrne na naslov Fišer, Grudnova 7, Šentvid, Ljubljana — telefon 061-51-058 — stroške povrnem. 6530 prireditve MLADINSKI AKTIV DUPLJE prireja v nedeljo, 11.11.1973. ob 18. uri ples. Igra ansambel »ZOFKA IN LEDENI MOŽJE« 6531 MLADINSKI AKTIV MAVCl-CE prireja vsako nedeljo ob 18. uri ples. Igra ansambel »TURISTI«. Vljudno vabljeni! 5921 ZDRUŽENJE BORCEV NOV Gorenja vas priredi v soboto, 10. novembra 1973, ob 19. uri VESELICO v domu TVD Partizan v Gorenji vasi. Za postrežbo poskrbljeno. Vabljeni! - 6436 Trgovsko podjetje © murha Les c c Prejeli smo: gume misehelin M 155 x 155 x 135 x 165 x 145 x 155 x 145 x 13 po 14 po 13 po 13 po 13 po 13 po 12 po 396,15 din 371,40 din 314,80 din 530,60 din 408,30 din 477,30 din 391,75 din murha poslovalnica 8 sodišča Nepravilnosti na cesti Prispevek v Glasu o polžih na naših cestah mije dal spodbudo, da še jaz nekaj napišem o nepravilnostih na naših cestah. Dnevno beremo: nesrečo je povzročil voznik, ker ni zasenčil luči. Seveda pelje naprej, ne da bi vedel, da je zaradi njegovih dolgih luči nekdo povozil pešca ali se je prevrnil v jarek. Pa poglejmo, zakaj do tega sploh pride. Zgodi se, da voznik, posebno nov, pozabi zasenčiti luči ali pa se že preveč približa nasproti vozečemu vozilu. Če takemu vozniku damo svetlobni signal, takoj zasenči luči in stvar je v redu. So pa tudi vozniki, ki si ne vem po kakšnem pravilu desno luč tako uredijo, da stalno sveti samo dolga, zasenčijo pa samo levo. Če takega voznika opozoriš, da te slepi, prižge še levo dolgo in tako pelje naprej. Ti vozniki so zelo nevarni na ovinkih, ker v njegovem desnem, ovinku sveti naravnost v nasproti vozeče vozilo. Potem so spet vozniki, ki samo takrat, ko gredo na tehnični pregled, luči nastavijo na 25 m, ko pridejo domov, to popravijo spet na večjo razdaljo in tako celo leto vozijo in slepijo nasproti vozeče vozilo. Vozniški izpit sem delal že takrat, ko še ni bilo testov. Inštruktor nam je na avtomobilu praktično pokazal, kako sveti avtomobilski žaromet, če je steklo čisto ali zamazano. Če je steklo zamazano, se usmerjena svetloba tako razprši, da ni dosti razlike, ali so luči zasenčene ali ne. Stekla na žarometih je zato treba večkrat čistiti, posebno ob slabem vremenu. Tega vsega v današnjih testih ni. Pač pa je cela gora računov okrog zavornih poti. Če se voznik to nauči na pamet, naredi izpit, če kiksne pri računu za kak meter, pa že pade. Če pa na cesti ne ve, ali je do spredaj vozečega avtomobila 50 ali 100 m, je pa vseeno. Stekla na žarometu pa očisti takrat, ko pere avto, to je pa pozimi zelo redko. Če v koloni pelješ pred enim od teh malomarnežev, ki nimajo luči pravilno urejenih ali očiščenih, je edina rešitev, da mu pustite, da vas čimprej prehiti. Vsako leto peljem avto na servis preden grem na tehnični pregled, pa se še vedno najde kaka malenkost, čeprav sem prepričan, da je avto popolnoma v redu. Sprašujem se pa, kam jih vozijo tisti, ki že od daleč lahko vidimo, da se od same rje komaj še skupaj držijo. Sredi poletja zlizane gume, ki se komaj še vidi, da so bile nekoč zimske. Kakšne so šele zavore, katere se ne vidijo na prvi pogled. V avtomobilu jim pa bing-Ijajo razni pajaci in kimajo kužki, vsem v posmeh, ki jih tak avto spravlja v nevarnost. Sedaj pa še malo o tovornjakih. Ker sem veliko na cesti, tudi veliko vidim in doživim. Nekateri vozniki so zelo malomarni glede nakladanja tovora. Požvižgajo se na vse Umrla je najstarejša Podbrežanka V soboto, 3. novembra, je umrla Marija Gregorc, stara 92 let. Kot mlado dekle je vsako deževno ali sončno jutro odhajala na delo v Tržič. Tako se je njen delavnik začenjal že ob štirih zjutraj, ko se je začela pripravljati za pešačenje v oddaljeni Tržič, končal pa pozno zvečer, malo pred pričetkom prihodnjega dne. Večkrat nam je živo pripovedovala, kako je nosila malto in opravljala še druga težaška dela pri gradnji tržiške predilnice. Iz Dupelj se je primožila v Podbrezje, vendar je njeno zakonsko srečo prekinila moževa smrt. Padel je v 1. svetovni vojni. Tudi 2. svetovna vojna ji ni prizanesla. V njeni hiši so se zbirali prvi organizatorji odpora proti okupatorju. Zal so pri tem delu odkrili moža njene hčerke, ki so ga zato leta 1942 ustrelili kot talca v Begunjah. Zadnja leta je preživela v postelji. Ker je v življenju preživela veliko težav, je tudi nevšečnosti postelje voljno prenašala. Čeprav je ni več med nami, se je bomo še vedno spominjali kot vzor dobre, marljive in skrbne žene. J. J. predpise. Ko sem vozil za nekim tovornjakom, je zgubil opeko, posledice: bil sem ob žaromet, masko, pa še klepar in ličar sta imela delo. Zgubljena deska mi je odtrgala izpušno cev. Vreča umetnega gnojila, ki je padla iz tovornjaka, me je tako vrgla, da se še danes čudim, da sem ostal na kolesih na cesti. Skriv-Ijena je bila prednja prema in krmilni mehanizem. Pred leti je v Jelenovem klancu v Kranju pred mano peljal dostavni mesarski avto. Naenkrat so se mu odprla zadnja vrata in na cesto je padlo veliko goveje stegno. Vsak lahko opazi na cestah, še posebno na ovinkih, raztresene opeke, premog, pesek in razno embalažo. To je dokaz, kako malomarni so nekateri vozniki. Veliko je pa tovornjakov, ki so že davnaj odslužili. Če je malo vzpetine, že ne gre več. Komaj še leze, zadimi pa tako, da se ga komaj vidi. Tako ovira promet in zastruplja ozračje bolj kot sto drugih avtomobilov s pravilnim izgorevanjem. Tak avto je za na Jesenice. Nekje mora biti meja izrabljenosti. Prometni miličniki bi navedenim stvarem morali posvečati malo več časa. To so hujši prekrški kot če nekdo za nekaj kilometrov prekorači omejitev, ki so dostikrat postavljene zelo neresno. Večkrat vidim ob nedeljah na cesti omejitev 30 km, ker je med tednom nekdo nekaj brkljal ob cesti. Če bi znake za omejitev hitrosti postavljali res strokovno in premišljeno, bi jih vozniki tudi bolj spoštovali. Predlagam Glasu, da bi uvedel stalno rubriko o problemih v prometu. Nobena druga rubrika nima toliko pristašev. Strokovnjaki bi lahko dajali v tej rubriki koristne nasvete. J. Bajželj Zahvala Ob boleči izgubi mojega nenadomestljivega sina Franca Romiha se iskreno zahvaljujem sosedoma Dolfer Pepci in Blatnik Malki za pomoč v najhujšem dnevu mojega življenja, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje in spremstvo v njegov prerani grob. Lepa hvala tudi gospodu kaplanu za cerkveni obred in zvonarjem, ki so mu tako lepo zvonili na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala sosedom, ki so ga peljali v njegov poslednji dom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Neutolažljiva mama in sestra Francka. Kokrica 29. oktobra 1973 Zahvala Ob prerani izgubi očeta in starega očeta Franca Ahačiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, kolektivu Planike, Iskre, Ikos in sodelavcem, upokojenskemu pevskemu zboru, kakor gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: sinova France in Janez z družinama. Kranj, 9. novembra 1973 Zahvala Ob prerani izgubi ljubljene žene in mame Anice Ravnihar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so iskreno izrazili sožalje, ter jo tako številno spremili na poti v njen tihi dom in pokrili njen grob z cvetjem. Posebna zahvala tudi vsem sosedom, posebno družinama Stegnar in Mihelič, ki sta ves čas njene bolezni stali ob strani. Zahvala tudi pevcem iz Šenčurja, g. župniku in tov. Bla-žiču za lepe poslovilne besede ob prerano odprtem grobu. Zahvala tudi zastopnikom občinske gasilske zveze, sodelavcem iz Tekstil-indusa in Iskre ter vsem ostalim, ki so kakorkoli sočustvovali z nami ob težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: mož Miro, sin Miro in Ljuba z družinama. Strahinj, 9. novembra 1973 Obsojen zaradi krivolova Pojavi krivolova v lovskih loviščih najbrž niso nekaj izjemnega. član lovske družine je nezaupljiv do neznanih avtomobilov, ki parkirajo P gozdnih poteh ali zakriti v goščavju, ker običajno avtomobile lovcev v svfl lovski družini dobro poznajo. Da lovišče obiskuje »raubšic«, navadno ni t®* ugotoviti, saj se neredko najde zastreljena in poginula divjad. Zastrelje divjad »raubšic« praviloma ne poišče, saj se mu mudi iz lovišča. Tudi lovci v lovišču Zavoda za gojitev divjadi Kozorog Kamnik so spomladi v okolici Cerkelj opazili znake, da njihovo lovišče obiskuje >>rahj)j šic«. Večkrat so tudi opazili od daleč avtomobil renault 12, vendar pa niso nikoli tako blizu, da bi lahko prebrali registrsko številko. Letos konec jun J pa je lovec z daljnogledom razločno videl goriško registrsko tablico, stre bližini pa je bil tudi zgovoren. Register osebnih avtomobilov je takoj p0"8, ime lastnika in naslov. Zgodaj zjutraj so lovci in miličniki PM Cerklje potr . li na vrata Andreja Breznika, zasebnega obrtnika iz Tacna. Pri hišni preisik so v hladilniku našli že razkosanega srnjaka, za katerega pa je Breznik tr ' da ga je prejšnji večer ustrelil v Tuhinjski dolini v svojem lovišču. Dokaz' F so govorili drugače. Konec oktobra letos je občinsko sodišče v Kranju Andreju Brezniku sodijo zaradi krivolova. Obtožnica ga je bremenila dveh kaznivih dejanj. Med v.. stveno dobo je bil Breznik 12. maja med 18. in 19. uro v bližini Cerklje in iz avtomobila streljal na srnjad, drugo kaznivo dejanje pa jest 30. junija, koje 140 metrov od ceste Vodice—Zapoge ustrelil srnjaka. Sodišče je obsodilo Andreja Breznika na 6 mesecev zapora, odvzelo pa ^ je tudi predmete, s katerimi je bilo kaznivo dejanje krivolova storjeno — t0J puško bokarico in pa osebni avtomobil renault 12. fl i H^OI ^t/C/ Zbil kolesarja V sredo, 31. oktobra, popoldne se je na Cesti Staneta Zagai ja v Kra^J prepetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Steiner (roj. 1911) iz Kranja je vozil proti Šenčurju. V križišču z Jezerskoc. sto je prehiteval kolesarja Janeza Štularja (roj. 1909) iz Kranja, ki je v kri šču nameraval zaviti v levo. Avtomobil je kolesarja zadel in zbil po cff -. Janeza Štularja so s poškodovano hrbtenico prepeljali v ljubljansko bolmsn co. Za nesrečo so na PM Kran j zvedeli šele 5. novembra. Prehitevanje V sredo, 7. novembra, ob 7.30 se je na cesti prvega reda v ^vznj|i prepetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja, jr osebnega avtomobila avstrijske registracije Rudolf Painsith (roj. . Celovca je vozil proti Kranju. Ko je prehiteval neki tovorni avtomobil. J ^ nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil nemške registracije. Vozu Thomas Muenster iz Miinchena. Zaradi tega je voznik Painsith začel zaVlj| v pri tem pa je njegov avtomobil na mokri cesti zaneslo in je bočno tr.eZa Muensterjev avtomobil. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa J 23.000 din. Izsiljevanje prednosti ta V četrtek, 8. novembra, nekaj pred 6. uro zjutraj se je na križišču c * Hlebce—Begunje v Zapužah pri Radovljici pripetila prometna nezgoda\z*q Hegediš (Zagreb). sinov CI: 1:0 Vitasovič (14), 2:0 2:1 Mlakar (36), 3:1 Cd (47), 3:2 R. Smolej (53). Ko§]!entlce: Knez, M. Zbontar, S. Pipan, B. Jan, I. Jan, k*rn5 S. Beravs, R. Smolej, Mlajše % ^m°lej» Pele. Hafner, Šker-H m1-. Košir, F. Zbontar, Poljan-y n- Jan. derbiju petega kola prvo je pečenje v Zagrebu. Medveščak Prv^k ^netil »zaspane« državne ln jim k ponovnemu zmago- vitemu pohodu k sedemnajsti zvezdici zadal neprijeten poraz. Jeseničani so se to pot Zagrebčanom pokazali v kaj slabi luči, saj so igrali neborbeno in slabo. Najboljša na igrišču sta bila oba vratarja Crnko-vič in pa Knez, ki je svoje moštvo rešil hujšega poraza. Ostali izidi petega kola: Slavija : Olimpija 3:13 (0:6, 1:4, 2:3), Celje : Partizan 6:10 (1:4, 1:4, 4:2), Spartak : Crvena zvezda 5:1 (2:0,1:1, 2:0). Pari prihodnjega kola, 10. novembra: Jesenice : Partizan, Medveščak : Olimpija, Celje : Crvena zvezda, Spartak : Slavija. -dh Gorenj, sejem Kranjska gora Jesenice Sava B Storžič Križe B Veterani (—1) Tržič B Radovljica Krvavec Čeprav je Krvavec na zadnjem mestu, ima v svojih vrstah po prvem delu najboljšega strelca. M. Pire je v devetih kolih kar 90-krat zatresel nasprotnikovo mrežo in za svoje moštvo dosegel skoraj polovico golov. Sledijo mu B. Kramar (Sava B) 61, Prešern (Jesenice) 55, Petrač (Storžič) 49, V. Modrič (Kr. gora) 46, Nograšek (Sava B) 45, Brzin (Tržič B) 43, Bašar (Gorenjski sejem) 41, Polajnar (Križe B) 38 in Habič (Storžič) s 36 zadetki. Krvavec ima v svojih vrstah tudi najbolj nediscipliniranega igralca Bolka, ki je kar 19 minut moral presedeti na kazenski klopi. S 15 mu sledi Zmitek (Jesenice) pred V. Modričem (Kranjska gora) 11 in Pavličem 10, in Bagolo (oba Jesenice) 9. Jesenice in Krvavec sta med ekipami na prvem mestu po grobosti. Njihovi igralci so si priborili 44 oziroma 47 kazenskih minut. Kranj-skogorci so presedeli na klopi 23, Veterani 22, Križe B in Radovljica 20, Sava B 19, Storžič 14, medtem ko sta po disciplini na prvem mestu Tržič B in Gorenjski sejem 2 minuti. V drugi ligi si je najboljšega strelca prislužil V. Krivec (Preddvor B) 88, pred Orešnikom (Sešir B) 52, B. Teranom (Duplje B) 49, Pin-tarjem (Zabnica B), Selanom (Bes-nica) oba 45, I. Ferederjem in D. Fe-rederjem (oba (Zabnica A) z 42, M. Arnežem (Preddvor B) 38 in Savsom (Preddvor B) 35. Najbolj grob igralec jesenskega dela je bil vovnik (Preddvor B) 7, sledijo mu pa V. Tavčar (Zabnica B) 6 ter Grohar, Pintar, Hočevar (vsi Zabnica B) in Rakovec, B. Teran (oba Duplje B) 4 minute. Alples B je bila najbolj disciplinirana ekipa druge lige z 2 minutama pred Dijaškim domom 6, Šešir-jem B 6, Radovljico B in Besnico 8, Dupljami B 12, Zabnico B 10, Preddvorom B 17 ter Zabnico A z 18 minutami. D. Humer S t? C ž S K I S E J JE M od 15. do 18. novembra v kulturnem domu France Mrak, Kokrica pri Kranju Sodelujeta: veletrgovsko podjetje Kokra — veleblagovnica globus in Elan — Begunje r Sejemski program prodaja rabljene smučarske opreme (lastnik rabljene smučarske opreme le-to sam prinese in jo sam prodaja) prodaja smuči Elan v I. in II. kvaliteti in razprodaja tipov 1972/73 prodaja okovja, palic, sank brezplačna montaža okovja strokovni nasveti pri izbiri razstava ostale smučarske opreme in oblačil predvajanje športnih filmov J Sejemski čas 15. in 16. novembra od 15. do 19. ure 17. in 18. novembra od 9. do 19. ure. SK Triglav sprejema nove člane Zimska sezona je pred vrati in v teh dneh je sneg pobelil tudi že nižinske predele. V smučarskem klubu Triglav se v teh dneh intenzivno pripravljajo na bližnjo sezono. Prihodnji petek pa bodo imeli smučarji kranjskega Triglava tudi redno letno konferenco. Hkrati pa nameravajo povečati število članstva in bodo v prihodnjih dveh mesecih vključili večje število novih članov. V svoje vrste bodo sprejeli predvsem najmlajše tekmovalce, in to od 6. do 14. leta starosti. V alpsko sekcijo se lahko vpišejo vsako sredo od 18. do 19.30 v telovadnici Partizana v Stražišču, v sekcijo za skoke pa vsak torek in četrtek od 18. do 19. ure v telovadnici osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču. Nove člane bodo sprejemali le še do konca letošnjega leta. J. J. Gorenja vas v II. SKL TVD Partizan iz Gorenje vasi je pred dnevi organiziral kvalifikacijski turnir najboljših gorenjskih ekip za vstop v II. slovensko košarkarsko ligo. Na turnirju so sodelovale ekipe Radovljice, Šenčurja in domačega Partizana, ki so v gorenjski ligi osvojile enako število točk. Proti pričakovanju je prvo mesto osvojila Gorenja vas, ki si je tako pridobila pravico nastopanja v prihodnji sezoni v II. SKL. Domačine je na turnirju vodil Janez Palovšnik. Uspeh, ki so ga dosegli košarkarji Gorenje vasi, je vsekakor eden največjih uspehov med športniki tega kraja. Vstop v II. SKL so si priborili naslednji igralci: Mazzini, Bogataj, Cadež, Trček, Kos, Hartman, Fer-lan, Kosmač, Šubic, in Prevodnik. Rezultati: Šenčur : Gorenja vas 46:63, Radovljica : Šenčur 65:64, Gorenja vas : Radovljica 75:45. Vrstni red: 1. Partizan Gorenja vas 4, 2. Radovljica 2, 3. Šenčur brez točke. Na turnirju so sodili Jakše, Torkar, Hlebec in Slokan, ki so opravljali praktični del izpita in so svojo nalogo zelo dobro opravili. J. Ažman C ---* Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo za leto 1973 Drugi izmed treh glasovnih listkov za 18. zaporedni izbor najboljšega gorenjskega športnika in petič za najboljšo ekipo je pred vami. Prepričani smo, da nam boste tudi letos s svojimi nasveti pomagali, da bomo za dan republike dobili res najboljšega oziroma deseterico in peterico ekip. Zato ne odlašajte, na glasovni listek vpišite svoje predloge in jih vštevši do ponedeljka, 19. novembra, pošljite na uredništvo GLAS, Kranj, Moše Pijadeja 1, s pripisom ŠPORTNO UREDNIŠTVO. Glasovalni listek Najboljši gorenjski športnik 1973 Ime in priimek panoga 1......................................................................................................... 2......................................................................................................... 3.................................................................. ....................................... 4......................................................................................................... 5......................................................................................................... 6......................................................................................................... 7................................................................................................ 8......................................................................................................... 9.................................................................. ................;...................... 10......................................................................................................... Najboljša gorenjska ekipa Klub panoga » i.......................................................................................................... 2.......................................................................................................... 3.................................................................. ........................................ 4....................................,............................. ........................................ 5.................................................................. ........................................ Listek izpolnil Ime in priimek Naslov Kandidati po abecednem redu (po panogah): ATLETIKA — Paplerjeva, Kavčič, Vegnutti (vsi Triglav) HOKEJ NA LEDU — hokejisti Jesenic, ki so spet osvojili državni naslov in bili steber naše reprezentance na svetovnem prvenstvu v Gradcu KEGLJANJE — Turk, Martelanc, Vehovec, Jenkole, Prijon, Jereb, Bregar MOTORISTIKA — Jože Zupin PLAVANJE — Pečjak, Porenta, Pajntar, brata Slavec, Grošelj in Milovanovič PADALSTVO — Pesjak, Humar (oba ALC Lesce) SANKANJE — tekmovalci, in tekmovalke Tržiča, Jesenic, Begunj, Bohinja ter Alplesa in Selc SMUČANJE NA VODI — odlični tekmovalci Elana iz Begunj SMUČANJE — alpske discipline: Jakopič, Gašperšič, Pesjak, Štravs (vsi ŠD Jesenice); skoki: Štefančič (Jesenice), Mesec, Norčič (oba Triglav); teki: Kobilica, Kalan (oba Gorje), Lotrič, Gortner, Jelene, Kordeževa in Beštrova (vsi Triglav) — kombinacija — Gorjanc (Triglav), Dovžan (Jesenice). STRELJANJE — oče in sin Peternel, Naglič (vsi Kranj) ter brat in sestra Otrin (oba Jesenice) KOLESARSTVO — Hvasti, Žagar, Ropret, Tulipan (vsi Sava), Rakuš (Bled). VATERPOLO — Mohorič, Kodek, Švarc, T. Balderman, Z. Malavašič itd. (vsi Triglav). Kot je že v navadi, bomo tudi letos za bralce namenili tri denarje jiagrac^e,,in,sicer: 150 din, 100 din in 50 din. -dh — — — — J i » ». .s.. zadneSeneČenja v Prestavljeni tekmi kola prve gorenjske roko-: ne hge Gorenjski sejem : Kranj- rokor5°ra ni bil°- V Stražišču so ^etaši Gorenjskega sejma do-konL.' da tudi letos nimajo prave kolih nce' saJ so v vseh devetih le t^Prvega de,a tekmovanja oddali in g 1Ko v igri z golniškim Storžičem tiasi0° J?služeno osvojili jesenski KranJska g°ra Je druga. Po Popusl'i- UsPehih s0 v nadaljevanju bi jjk !",in izgubili nekaj srečanj, ki odločili v svojo korist. tiardnnj1 80 tretJi- s sv°j° stan' tujjk dobro igro na domačem in rega drenih so ugnali marsikate-V 2 . lavoriziranega nasprotnika. skofjijJ1 tekmi na Golniku so si sP<>rn V Se z domačini, zato bo ta a tekma ponovljena pred šče, javno kopališče, zimski »trim« program itd. Hotelske, turistične, trgovske in druge organizacije bodo v prihodnjih 15 letih vsako leto namenjale del sredstev od bruto prometa. 2e letos bodo tako zbrali okrog 9 milijonov novih dinarjev, sicer pa bodo z zbranimi sredstvi v prihodnjih letih vračali najeta posojila. Pobuda za ustanovitev interesne skupnosti za izgradnjo Bleda je zrasla v blejskem turističnem društvu, podprle pa so jo vse organizacije združenega dela na Bledu in de nekatere v občini. Tako so na Bledu našli pot, da bodo zgradili objekte, za katere sicer ne bi mogli dobiti posojil. Od te odločitve si veliko obetajo. Bled bo namreč z izgradnjo teh objektov lahko zaživel tudi v zimski sezoni. Z zbranim denarjem in posojilom bodo do prihodnje zimske sezone (1974/75) zgradili umetno drsališče, o nadaljnji gradnji pa bo odločala na novo ustanovljena skupnost. A. Ž. Najmanj 18 dni dopusta Čeprav je že sredi aprila letos začel veljati zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, se na pravno posvetovalnico občinskega sindikalnega sveta v Kranju še vedno obračajo številni delavci z vprašanjem, kako je. z letnim dopustom. Novi zakon določa, • da ima ; delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledar- : skem letu najmanj 18 in največ 30 dni. Sleherna delov- a na organizacija mora torej ne • glede na svoje splošne akte spoštovati ta zakoniti minimum. Kjer svojih samoupravnih aktov še niso prilagodili, morajo uporabljati Zakon ne- • : posredno. Vsi redno zaposleni imajo ; torej še letos pravico do naj- = manj 18 dni dopusta. A. Z. tudi to se zgodi Pred dnevi sem čakal na bencinski črpalki, da »napojim« žejnega motornega konjička. Bil sem priča naslednjemu pogovoru dveh motoriziranih znancev. »Tale podražitev je pa kar huda. Zdaj se že »jurji« tako hitro vrtijo na števcu, kot so se prej stotaki,« je komentiral lastnik simce. Lastnik fička pa mu je modro odgovoril: »Mene pa že nekaj let nobena podražitev bencina ne prizadene. Vedno ga kupim le za pet »jurjeii«., Konec preteklega meseca je začela veljati odredba republiškega sekretarja za notranje zadeve o splošni omejitvi hitrosti na slovenskih cestah, iz-vzemši avtomobilsko cesto Vrhnika—Postojna. Ukrep bo veljal pol leta. Zanimalo nas je, kaj menijo o novem predpisu vozniki. držali, se mora tudi število prometnih nesreč zmanjšati. Novega predpisa se držim. Službeni spaček večje hitrosti ne razvije, s svojim avtomobilom pa se predvsem zaradi podražitve bencina ne vozim več toliko. Med našimi vozniki bi morala vladati večji red in disciplina. Počasna vozila bi se morala držati skrajne desne. Ker pa se ne, so na naših cestah pogostokrat kolone.« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■IHHMHMHHHH Predstavniki 33 organizacij združenega dela so včeraj na Bledu podpisali pogodbo o ustanovitvi interesne nos ti za izgradnjo rekreacijsko-turi stične infrastrukture Bleda — Foto: F. Perdan Dane STRNAD, avtome-hanik iz Kranja: »Za manjša osebna vozila, tovornjake in avtobuse je novi ukrep v redu, ker več niti voziti ne morejo. Za močnejša in hitrejša osebna vozila pa je drugače. Pri manj kot 100 kilometrih na uro se stroj utrudi, ne more preiti v polno obratovanje in tudi izgorevanje ne more biti popolno. Da bi bilo prav zaradi te omejitve na naših cestah manj nesreč, dvomim. Manj nesreč bo takrat, ko bo med vozniki manj ob-jestnežev, nesramnežev in ne-odgovornežev. Ce bi vsi vozniki upoštevali cestno-promet-ne predpise, razne omejitve in polne črte na cestiščih, splošne omejitve sploh ne bi bilo treba. Menim, da bi morali biti vozniki drug do drugega bolj obzirni. Počasnejša vozila bi se morala držati desne in s tem dajati prostor hitrejšim vozilom.« Anton ZLATE, avtoličar, šofer pri podjetju Slašči-čarna-Kavarna Kranj: »Nov cestnoprometni predpis se mi zdi popolnoma v redu. Zakaj bi vozili več kot 100 kilometrov na uro, če naše ceste večje hitrosti niti ne dopuščajo. Menim, da bo sedaj na cesti večja varnost. Ce se bomo novih predpisov vsi Anton ROZMAN, ključavničar, zaposlen pri Tehtnici Kranj: »Pozdravljam predpis o omejitvi hitrosti, samo vsi bi se ga morali držati. Na naših cestah je že tako gneča, potem pa pridejo še .divjaki' in nesreče so tu. Sinoči je bila smrtna v Bitnjah. Cesta je dobra in večina jih vozi 120 kilometrov na uro, čeprav je omejitev na 70 kilometrih. Ce je hitrost manjša, se lahko marsikatera nesreča s hitrim ukrepanjem prepreči. Opažam, da se nekateri predpisa držijo, drugi pa ne. Kršilce bi morala prometna milica strogo kaznovati.« J. Košnjek Za hitrejši razvoj Bleda Bled, 9. novembra — Predstavniki 33 organizacij združenega dela z Bleda oziroma radovljiške občine so dopoldne podpisali pogodbo o ustanovitvi interesne skupnosti za izgradnjo rekre-acijsko-turistične infrastrukture Bleda. Hkrati s pogodbo o ustanovitvi so se podpisniki zavezali, da bodo, kot člani interesne skupnosti financirali izgradnjo objektov kot so umetno drsali- »S turizmom sem se začel uk ^ jati v mladih letih, ko sem čak° službo. Najbrž je mojemu zanL,alO nju za turizem deloma bou tudi tradicija, saj so starši v ^ imeli stojnico na Brezjah. Tako ■ 1929. leta na Brezjah ustanovu1 $ stično društvo. Ko pa sem se Pr v Radovljico in je takratna m hranilnica zgradila 1934. leta ^ lišče, smo ustanovili turistična ^ štvo tudi v Radovljici. Ves čf* zad" delal v društvu in bil vse d° }je njega občnega zbora tajnik. bilo kdaj žal, da sem toliko let ^ v turizmu? Ne vem. Morda bi bi lahko usmeril v kaj drugega, ^ imel več prostega časa. Toda je turizem postal zame nek rjc konjiček. Poleg družine in vrtn^ nja mi je in mi' še vedno P° prosti čas.« / Tako je pred dnevi razlagat letni Vilko Bole s Kopališke ce* ^ v Radovljici, dolgoletni taJ^ sido vljiškega turističnega druf1 'u0-cer pa do 1965. leta (koje bil up fv jen) bančni uslužbenec ozl„,ni fl nančni inšpektor. Pred nedavn ^ radovljiško turistično drustv ^ gostinsko-turistične m zboru ^ Bledu dobilo zlato plaketo in"t W mo za prospekt Radovljice. nik društva je Vilko Bole vsa skrbel za propagandno dejav'1. Ql)0 tudi sedanji prospekt je nJ e več celotna Gorenjska v mnogo neizkoriščenih možno> ^ Slikarji iz Krškega na Gorenjskem Likovna sekcija DOLIK na Jesenicah in likovna sekcija v Radovljici aktivno sodelujeta že dalj časa. Poleg zamenjav razstav domačih slikarjev sta sekciji posredovali pred kratkim svojim obiskovalcem dela hrvatskih umetnikov iz Varaždina. Pravkar pa so na Jesenicah zaprli razstavo slikarjev iz Krškega ter jo preselili v Zgornje Gorje. Namen prirediteljev je, da seznanijo domačo publiko tudi z deli drugih likovnih ustvarjalcev. To je še en dokaz, da obe sekciji podpirata tista umetniška stremljenja, ki so našemu delovnemu človeku blizu. Zato je tudi pobuda radovljiške likovne sekcije, ki želi likovna dela približati občanom s tem, da jih razstavlja tudi zunaj občinskega centra, vredna vsega priznanja. N. R. — Foto: F. P: V Creini (servis osebnih vozil na Laborah) bodo preuredili prostore za opravljanje tehničnih pregledov.