276. številka. 1. Ljubljana, v petek 2. decembra 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in prasnike, ter vejja po posti prejemali aa avstro-ogrske de2ele aa vse leto 86 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 8 K BO h, aa eden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 18 K, za Četrt leta 6 K, aa eden mesec 8 K, Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 88 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 50 h. za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele tolika reč, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoanjatve naročnine se ne ozira — Za oznanil« se plačuje od peterostopne petit vrste po 18 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, 0i ta trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi na] se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnleivo je v KnanoTih oiicah st. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravniatvo pa v pritličja. — Opravnistvu naj se blago vo ijo pošiljati naročnin«, reklamacije, oznanila, t. j, administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon 6t. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85. Govor dr. Ferjančiča v poslanski zbornici dne 29. novembra 1904. Visoka zbornica! Dogodki v Ino-mestu so Bpravili novic na površje vprašanje o narodnih visokih šolah, in pri tem vprašanju imamo Jugoslovani, katerim ni na nobenem vseuči* ;šiu omogočeno štud ranje v materinem jeziku, tudi nekaj besede. Posledica dogrdkov v Inomostu je, da se italijanska fakulteta v Ino-mostu več ne otvori, kar je s stališča državne avtoritete obžalovati. Ia ker je vroča želja Italijanov, da se premesti ta fakulteta v Trst in da se tam izpopolni v popolno vseučilišče imamo ob Alriji bivajoči Jugoslovani n?gib, da st oglasimo glede te zadeve. Pritrjevanje.) Če bo se Nemci s toliko odločnostjo ivrekli zoper italijansko fakulteto v Inomostu, ne izvira to iz kake dejanske krvice, ki se je zgodila Nemcem. Ne kaka krivica — le brezobzirnost in napuh, 8 katerim ovira in onemogoča nemški narod drugih narodnosti nacionalni razvoj, sta vzrok temu nasprotju zoper italijansko fakulteto v Ijomostu (Pritrjevanje.) Iaomrst je stolno mesto dežele tirolske. Kot stolno mesto ima pravice, ima pa tudi dolžnosti. lnomost je ravno tako stolno mesto italijanskih Tirolcev, kakor nemškega prebivalstva Tirolske. Če je kak kraj poklican in dolžan, služiti kot kraj izobraževanja vseh narodnosti, ki prebivajo v dotični kronovini, je to gotovo v prvi vrati deželno stolno mesto. (Pritrjevanje.) Natveziti se hoče svetu, da je italijanska faku'teta nevarna nemškemu značaju Inomosta. Kakor Čehi siso v skrbih za slovanski značaj Prage, dasi je tam nemško vseučilišče in nebroj nemških učnih zavodov, tako malo se more pripoznati skrb Nemcev za lnomost, zlasti ko se chranijo tam nemško vseučilišče,nem- Filozof. Črtica. I. Ivanov. (Konec.) „No pot, po kateri skuša človek, v lačnem stanju se nahajajoč, doseči svoje naravne pustulate, je različna. In dalje, razumeš, kakor hitro človek le mali del teb naravnih postulatov doseže, to se pravi, kadar Človek postane za dovoljen s samim seboj in z drugimi, njemu zapovedujoČimi ljudmi, tako na primer: s papežem, Škofom, Župnikom, kaplanom, z deželnimi in državnimi uradniki, mežnarjem itd., tedaj neha biti oni Človek, ki je prej zahteval svojih naravnih postulatov." „Basta! No metoda tvoja je bila, je in bo?u „Reci bolje in vprašaj najprvo, če sem že skušal uresničiti idejo nadčloveka?" nNaj bo po tvojem. Govori in modruj dalje l" pridene Kopriva hlad aokrvno. „Da, nocoj je moment za uresničenje ideje.4* „Kako to?" ške srednje šole in drugi nemški učni zavodi. Ni torej bojazen, za katero se tu gre; gre se za nemški napub, s katerim se traktira druge narodnosti v državi. (Pritrjevanje ) Po govoru g ministrskega predsednika v zadoji seji je zagotovljeno, da se italijanska fakulteta v Inomostu več ne otvori. Toda to Še ni zadostovalo lam-Škim strankam. Nemške stranke ho čejo, naj se nemška nasilstva v Ioo-mostu kronajo s slovesnim in tak >j njun zaključenjem fakultete. V Avstriji smo vajeni marsičesa, lahko se reče vsega, ali da bo vlada tako hitro bežala, da bo svojo uredbo pustila na cedilu in dala iz rok zadnji ostanek avtoritete, u ga bi vendar ne bili mislili, da je mogoče A vlada se ni umaknila samo do sem. Govor g mm strskega predsednika z dne 24. t. m. pomeni umaknitev na celi liniji. (Pritrjevanje) Govor v otvoritveni seji — to je prvi — se je odlikoval po tem, da je ministrski predsednik povedal ne kaj stvari, ki so resnične in so bile z odobravanjem sprejete tudi na desni strani zbornice. Gospod ministrski predsednik je zaklisal: Ni res, da je sovraštvo in preganjanje drugih narodnosti potrebni temeljni pogoj za stališče Nemcev. To je bil izrek, ki nemškim strankam ni ugajal; to in Še marsikaj drugega v govoru je na levi strani vzbudilo nevoljo in nezaup nost. Da odstrani to nevoljo in to ne-zaupnost — edino iz tega razloga — je sledil govor z dne 24 Gospod ministrski predsednik ni imel po otvoritvenem govoru ničesar več povedati, in če je bilo še kaj povedati, je to že povedal gespod učni minister. Če je prišlo vzlic temu do govora z dne 24. novembra, je to samo umaknitev na ljubo nemškim stran kam. Ali se je b tem govorom omogočilo in pospešilo, da bo zbornica delala, tega nečem prei&kavati. Mislim pa, da v tem oziru tudi gospod ministrski predsednik ni v dvomih. Italijanska fakulteta se torej preloži iz Inom >sta, vprašanje je samo, kam. Predložen je zakonski načit, ki nasvetuje Rovereto, a Nemci nasprotujejo tudi Roveretu. Italijanom ni toliko zameriti, da nasprotujejo K »-verttu, ker zahtevajo več, ker hočejo imeti fakulteto v Trstu A kaj bnga italiantk« fakulteta v Rove-retu N men? To je meni in marsikomu nerazumljivo. To ni drugega kot nemški napuh. Č m zahtevajo Italijani nsj bo f kulteta in bodoča univerza v Trstu, ponehajo naše eimpat je, ki smo jih imtl zanje glede dohodkov v Ino mostu, in smo jim odločno nasprotniki. A ne samo mi. Š* dva faktorja prideta v poštev pri fakulteti v Trstu. Ne bom preiskoval, če je pomorsko in trgovinsko mesto pripraven se dr i za vseuč lišče. Istina je, da niso vse učilišča ob morju. To omenjam le mimogrede. Razen nas Jugoslovanov prideta, kakor sem že rekel, še dva f ktorja v pešcev. Pred vsemi Nemci sami. Nemci — vsaj en del istih — trde, da leži tudi Trst v sferi njihovih interesov. Ne bom dalje pretresal tega vprašanja, ker se bodo Nemci že sami izrekli, če pride Trst resno v poštev. Drugi faktor je drŽava. Državi mora biti na tem, da italijanska ali — bolje rečeno — iredentovska drevesa ne zrasejo previsoko. Gospoda! Vedno čitamo o ire-dentovskih demonstracijah v Trstu. Dovolite, da izmed mnogih omenim le nekatere. Ni dolgo tega, kar so se lotili iredentovci v Trstu vojaških godb. Iredentovski odbor, ki se imenuje: »Comitato Triestino d' azione pro Ve-nezia G.ulia« je izdal poziv na bojkotiranje vojaških godb. V tem, v mnogo tisoč eksemplarih razširjanem pozivu so naslednji Čedni stavki (čita): »Someščani, Italijani ste, imenujete se Italijane in vendar Vas ni sram ob nedeljah na Velikem trgu poslušati koncert c. in kr. vojaške godbe, ter aplavdirati. AH so se Vaši bratje v Lombardiji in Benečiji tako obnašali, ko so zdihovali v avstrij skem jarmu? V tem, ko ori po vsi Italiji od Vidma do Katanije en sam krik groze kot protest, da se teptajo naše pravice z nogami, se v T'etu ploska »rutom H ynaua in Radeč-kega. To sramotno stan|e mira nehati na čast našemu meBtu in sicer kmalu Zato svetujemo in ukazujemo vsem dostojnim, rodoljubnim someščanom, da nemudoma zsputte lokale, kjer svira vojaška godba . . .« Oklic končuje seveda z »Viva 1' Lalia«. Splošno znana je tudi zadeva z bombami, ki se spravlja v zvezo z društvom »3ooie*& ginnastica« v Tr stu; da, oelo uradna »Tneeter Ztg.« sama, list, ki je doslej še vselej pomanjševal, bagateliz jval in olepšaval iredentistiške demonstracije, se je končno osokolila in v celi vrsti član kov odločno nastopila proti temu da bi se utajevala iredenta v Trstu. Toda mi ne rabimo lista »Triester Zeitung«, da se o tem dodobra pre pričamo. Nam done še vedno v ušesih izza zadnjih dni besede »Morte al imperatore Francesco Giuseppe* — »Evviva Lucoheni« ti, kar nas vselej in ob vsakem času spominja na iredento v Trstu. In v takih okolnostib, v takem mestu in na tako vročih tleh se hoče osnovati italijansko vseučilišče z dijaki, ki so pripravljeni za vsake izgrede, zlasti iredentistične, in z uči teljskim osobjem, ki bo v najugodnejšem slučaju mirno trpelo te iz grede. Ako neče vlada Trsta z njegovo veliko važnostjo za celokupno cesar stvo izdati sosednji državi, se ne sme v Trstu nikdar roditi laško vseučilišče. To so pomisleki, ki se tičejo države, vlade. Kottretji faktor pridemo v poštev o h Adnji stanujoči Jugoslovani. Univerza v Trstu bi nam zarezala gleboko rano v meso. Mi bi naj na tleh kr-šnega Primorja, kjer Brno po številu močnejši, sredi našega ozemlja mirno trpeli, da se osnuje italijansko vseučilišče, dočim ni za nas v celi državi nikjer mesta, kjer bi se l>hko posvetili vs**učiliškim študijam v svojem materinem jeziku? Mi smo primorani, dvigniti svoj svarilni glas to tembolj, ko opazujemo, da se vedno širi krog onih, ki se polagoma pridobivajo za Trs in glasujejo za Trst. Saj se je celo pngodilo, da je neki list tu?aj na Dunaju tako-r*koČ pozval njega ekscelenco gosp naučneyra ministra neposredno po njegovem govoru na odgovornost, da so ni takoj v trm govoru že izrecno izjavil za Trst. Naše simpatije, ki smo jih gojili, kakor strm že naglašal, napram I ali-janem ob priliki grozodejstev v Inomostu. so se spremenile v nasprot-stvo. In kako bi tuli bilo mogoče drugače! Zastopstvo mesta Trsta se ne more povzpeli niti do minimalnega akta pravičnosti, da bi osnovalo za slovenske otroke, katerih število presega tisoče, slovensko ljudsko šolo v Tratu. (Čujte!) TrŽačani. Italijani, zahtevajo zase najvišje ufiilišče, nam pa ne privoščijo niti ene ljudske šole. Že 20 let se borimo za to šolo. Vse instance so že govorile in še nedavno je zanjo manifestiralo preko 6000 ljudi Naši otroci se tirajo iz mesta — in pomislite na vremenske razmere, kakršne so včasih v Tratu — v okolico, ako žele pouka v svojem materinem jeziku. Pod takšnimi okolnostmi bi naj mi odobravali in trpeli italijansko vseučilišče v Trstu? Ozrimo se pa še na razmere v Istri. Na tisoče je otrek, ki raso brez vsakega šolskega pouka in to so hrvatski otrooi, katerim se ne privošči „Zadnji vinar sem nesel k pekovki V prodajalni je bila sama, debela, majhna ženska. Preštevala je srebrne kronce. Cvenk, cvenk ! Ah kako so se svetlikali goldinarji, kronce! Ideja mi je šinila v glavo : Pobij ta nepotrebni individuum na tla I Namah to stori 1 ,Takoj to napravim!" sem si sam odgovoril. — Ženska me plaho in svetlo pogleda, gotovo se je menda ustrašila pred mojo postavo. Hitro zaklene denar v predalce in odstopi nekaj korakov nazaj. Uresničenje je splavalo po vodi in moj takratni naravni postulat se ni izvšil. Ha ha-ba ! Pekovka in denarji!" „ Torej si hotel postati Razkoloikov." „Da Rozkoluikov." „Hvala večnemu in dobrotljivcmu in neskončnemu Bogu, da nisi postal!" — To je bila navadna formula filozofa Andreja Koprive, kadar se je kaka nesreča odvrnila. „Tako je in nič drugače! Zdrav-stvuj! Kmalu vidiš Razkolnikova pred seboj." Neka nemirnost se je polotila Do-linarja. Nekaj časa je še botil po sobi gor in pa dol. Nagon, da bi dosegel svoje naravne postulate, je postajal čim-dalje večji in močneji. V njem je pla polalo, kakor da bi postajal hipnotizo- van od svoje ideje do naravnih postulatov. Vzel je klobuk, se poslovil Še enkrat od svojega tovariša — zadovoljnega filozofa. Dolinar je izginil v temi, Kopriva pa seje zadovoljno in flegmatično gugal na stolu ter smeje govoril sam pri sebi: „Bom videl, če bo res. Jutri bo pa ta današnji anarhist in nihilist, Čisto navaden človek, zadovoljen z vsem." Dolinar je še nekaj Časa blodil okrog po temnih in postranskih ulicah. Grede po precej dolgi ulici se je usta vil pred trinadstropno precej snažno hišo in pogledoval tja v podstrešje na okno, jeli Še luč notri brli. Tam je stanovala branjevka s precejšnjim premoženjem. „Ah če bi se mogel notri priplaziti do nje. Takoj bi bilo po njej. Toda, bogme, kaj pa misliš 1 Saj si Človek kulture in moraš poznati etične in moralne principe. To je vse neumnost! To poželjenje po denarju ni znak Člo veka kulture. Pojdi naprej, duša!" V Dolinarju se je zgodila resignacija. Počasi je začel stopati proti domu. Da je Dolinar opustil svojo namero, ga ni v to toliko prisilila zapoved, ampak bolj sramota in strah pred zaporom. Dolinarju je stopil cel dogodek že na- prej pred oči. Videl je, kako je potolkel na tla ono staro babše, kako so prišli sosedje na njen klic, njega prijeli in ga odvedli v zapor. „Ne bomo igrali Razkolnikova! Sedaj Še ne, poznejše čase lahko mogoče." — je Dolinar ponovil stopivši v svoj kabinet. Usedel se je na stol in si podprl glavo za nekaj Časa z roko. V njegovih Čevljih je mokrota — Dolinar je imel raztrgane Čevlje — prijetno krepčala noge (tako se je namreč izrazil v pismu proti svoji ljubici) in napenjala vse živce. Tisti večer je bil prišel s prav mokrimi nogami domov. Ta mokrota v Čevljih je toliko vplivala na njegove živce, da je postalo v resnici Dolinarjevo duševno stanje momentano nenormalno, kakor so se drugi navadno izražali. Nekaj časa je še sedel Dolinar na stolu, nezadovoljen in Še vedno pripravljen izvršiti Čin, s katerim bi dosegel svoje naravne postulate. V takem duševnem stanju je legel tudi v posteljo. Drugi dan, ker ga je spanje nekoliko pokrepčalo in ko še ni zagledal raztrganih svojih čevljev, je Dolinar nekaj trenutkov bil čisto vesel in zadovoljen Človek, ki se je že nekoliko posmehoval vsemu prejšnemu početju. No, kmalu se je igra v njegovi duši znova pričela, kakor poprej, in Dolinar je nemirno, a počasi lazil pb mestnih ulicah bolj podoben kakemu vagabundu. Tupatam je pogledal po izložbah in v njen se je takoj vzbudilo hrepenenje po naravnih postulatih. Vendar svojih sklepov ni mogel izvršiti, ker se je bal sodišča in temnice. Ali vedno se je v niem, od dneva do dneva porajalo isto duševno stanje. Dolinar se je vedno zibal med zadovoljstvom in nezadovoljstvom. Zadnje je pri njem navadno zmagovalo in valovi Življenja so ga odnesli naprej — daleč tja v deželo 8 pini-jami . . . Konklave 1 1903. m. (Datie) Francijo se iiza davnih časov nazivlje »najstarejšo hčer nntere c-rkve« F.-anoija Bi je to imenovanje pošteno zaslužila. N >ben narod na svetu ni za rimsko cerkev toliko delal in trpel, se toliko boril, toliko moril in poiig-1 in ropal, kakor francoski narod. Prekanjeni lateranski pouk«. Zagotavljam torej, da se brez najljutejšega odpora ne more osnovati italijanska fakulteta ali univerza niti ▼ Trstu, niti t kateremkoli drugem kraju našega Primorja. Nasprotno pa zahtevamo, da bo ustanovi jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani. Od najjužnejšega konca Dalmacije do Gradca ni nobene univerze, da smo torej navezani na vseučilišče na Dunaju in Gradcu. Z našo mladino se ravna na teh univerzah kakor z nedobrodošlim gostom, naša mladež se tu zasramuje in pretrpeti mora od nemške prešer-nosti številna poniževanja, da ne govorim o velikih denarnih žrtvah, ki lih mora žrtvovati v notorično neugodnem gospodarskem položaju se nahajajoče ljudstvo za izobrazbo svojih sinov v tujini. (Pritrjevanje.) Da so vsi pogoji dani za visoko šolo v Ljubljani, ne bodem danes še posebe na-glašal Mi smo šele pred dvema letoma o tem vprašanju korenito in obširno razpravljali in dovoljujem si, na to še posebe opozoriti. Toda sedaj, ko je postalo vprašanje glede italijanskega vseučilišča tako pereče, da se mora neoporečno urediti, sedaj, ko se mora končno rediti vseučiliško vprašanje za 600000 Italijanov v Avstriji, terjamo in zahtevamo tudi mi, da se da tudi dvema milijonoma Jugoslovanov možnost, da se v materinem jeziku izobražujejo na vseučilišču. (Bravo! Bravo!) Mi se s hrvatsko odredbo ne moremo zadovoljiti, najmanje v poslabšani obliki, kakor jo je tolmačil gosp. ministrski predsednik v svojem dru gem govoru, ki je popolnoma podoben umikanju (Tako je!) in zlasti ker se ta naredba ne nanaša na Slovence. Mi zahtevamo vseučilišče v Ljubljani in če se dvomi — da nagiašam samo eno točko — o zadostnem šte vilu slušateljev in o sposobnosti učiteljev, poudarjam, da morajo vsi ti dvomi izginiti, ako se upoštevajo oni slušatelji, ki so sedaj že vpisani v Gradcu, Dunaju, Pragi in deloma tudi v Ioomostu. Že teh je dovolj, da napolnijo v več nego potrebnem številu visoko Šolo. Učiteljev pa se dobi že sedaj, treba je imeti samo resno voljo, in sicer takih, ki so docela dobro uspo Bobljeni. Ako še pripomnim, da že več let požrtvovalno delujeta na gmotni fundaciji bodoče visoke šole v Ljubljani dežela kranjska in mesto Ljubljana, lahko svoja kratka izvajanja končam z nado, da se ne bo vlada, katere načelnik je v otvoritveni seji izjavil, da si je napisala na svoj prapor nepristransko varstvo velikih interesov vseh v državi bivajo-Čih narodov, ustavila pri Jugoslovanih marveč da mora ta vlada tudi Jugoslovanom omogočiti vsestranski razvoj v njihovem materinem jeziku. (Pritrjevanje in ploskanje) kanoniki so 1. 745 falsificirali listino o Konstantinovem daru. Presleparili so ž njo frankovske kralje, da so ustanovili papeško državo. V križarskih vojnah so bili zopet Francozi prvi, ki so prelivali svojo kri, dasi križarske vojne niso imele druzega namena, kakor ta, napolniti rimsko bisago in razširiti papeževo oblast. Papeževi pooblaščenci so 1. 1229. šele 14 let starega francoskega kralja Ludovika XI. prisilili, da je izdal strašni zakon, ki je potem našel toliko posnemovalcev, zakon, ki je ukazal drugoverce žive sežgati. Po zaBlugi papeževih pooblaščencev Collemedia in kardinala St Angelo se je na ta način upeljsla na Francoskem inkvizicija eto let prej, kakor na Španskem. In koliko francoske krvi so biriči rimskih papežev, po krivici prelili! Kri, ki so jo prelili papeževi morilci, bi lahko napolnila celo morje! V velikanskem boju med papeži in med Hjhenstaufi, ki 80 hoteli rimskemu papeštvu vzeti posvetno veljavo, so Francozi rešili pa-peštvo. Karol Anžovinski je papežu obljubil 8000 unc zlata na leto za deželo, katero si je moral šele z mečem izvojevati. In ko je bil cvet provsnsalskega plemstva pri Bene- Vojna na Daljnem Vitokn. Osvojitev griča „203 metrov11. Reuterjev urad poroča: Japonci so osvojili grič »203 metrov« in ga drže kljub ljutim ruskim protinapadom. Is japonskega glavnega taborišča pa se poroča: Oblegajoča armada je jela obstreljevati grič »203 me rov« v jutro dne 30. novembra. Do 4. ure popoldne so naši voji opetovano naskočili ruake pozicije, toda vsi navali so se ponesrečili vspričo trdovratnega rruskega odpora. Ob petih popoldne je naša armada prodrla proti jugo vzhodni strani griča in je dospela 30 metrov pod gorski vrhunec Ko smo dobili pomoč, smo ob sedmih zvečer osvojili vrh griča Proti severovzhodni strani prodirajoči voji so istočasno izvršili napad. Ob 8. uri zvečer je končno pal na vrhu griča ae nahajajoči for v naše roke. Rusi ao pustili na vzhodni strani kupe mrtvecev. Drugo poročilo iz Tokija pravi: Po ljutem boju se je Japonoem po srečilo osvojiti grič »203 metrov«. Tudi naskok na for Ćtfunšan, ki se nahaja med imenovanim gričem in Hajšušanom, je bil uspešen. Zatrjuje se, da so ruske izgube ogromne. Opetovano se je zdelo, kakor da bi se Rusi hoteli umakniti, a to je bilo le navidezno. Dohajali so jim namreč vedno in vedno novi rezervni voji na pomoč, da so mogli odpor nadaljevati celo noč s pondeljka na torek. Opetovano je prišlo do boja moi proti možu, vsled česar so tudi izgube na obeh straneh izredno velike. Položaj v trdnjavi. Po poročilih iz Rima se je v Tokiju splošno pričakovalo, da padeta fora Sungsušan in Kikvanšanto sredo, kar se pa ni zgodilo. Japonci so osvojili samo nekaj nevažnih okopov, dasi so žrtvovali 4000 mož. Ruski ujetniki baje pripovedu jejo, da ima general Steselj iz Petro-grada ukaz, da mora odkloniti vsak poziv na kapitulacijo. V trdnjavi je baje že vse pripravljeno, da se posadka umakne v Liatiešan in v fore na Tigrskem polotoku. Samo bojevniki se umaknejo v fore, ostalo prebivalstvo se prepušča milosti Japoncev. Požar v Port Arturju traja že dva dni. Obstreljevanje vojnih ladij s težkimi topovi se je izkazalo kot zelo UBpešno. Oklopnica »Peresvjet« je bila lokrat zadeta, a se vkljub temu še vedno lahko giblje. General Steselj je uradno poročal ruskemu konzulu v Č fu, da Šteje njegova posadka, ako se vštejejo lahko ranjeni, Še 32.000 mož. Vesti o padcu Port Arturja. Po Londonu se širijo vesti, da je došlo londonski borzi in raznim velikim tvrdkam poročilo, da je Port Artur že pal. Bajke in nič druzega! ventu in S&urgoli izkrvavel, se je izkazalo, da je papež Klemen VIL, ki je neapeljsko kraljestvo prodal Karlu Anžovinskemu, imel do tega kraljestva toliso pravic, kakor bosanski Hadži Loja do krone ruskega carja. Francija je kot dekla rimskega papeža že 1. 1303. pregnala vse Žide in je v službi Rtma s strahovito krvoločnostjo uničila red templerjev. Papež Klemen V. je dal te bogate in plemenite viteze uaičiti, da bi požrl njih ogromno premoženje in da bi preprečil proces proti papežu Bonifaciju VIII., ki je bil po pravici obdolžen krivoverstva in zasramo-vanja Jezusa Kristusa. Francija je pomorila tihe in krotke Valdenze, poklala in oropala je Albingenze. Francija je dežela lige, v Franciji se je zgodila Jer-nejska noč, Francija je rodila edikt iz Nantesa itd. Se sredi 19. stoletja jo imel klerikalizem na Francoskem tako kolosalen vpliv, da je mogel v Italiji sovraŽeno, po vsem svetu za ničevano, stozinskoz gnilo in smrad-ljivo papeževo državo ohraniti in braniti celih 22 let. Iz Francije so bile tri petine vseh papeževih vojakov; pri Montani so pokale francoske puške za papeža in Še 1. 1872. Za portarturike Junake. Mestni občinski svet v Petro gradu je sklenil isdati v prid junaškim braniteljem Port Arturja in njihovim rodbinam 100000 rublje v in vlado naprositi za dovoljenje, da se sme po vsi Rusiji nabirati v isto svrho. Z mandžurskega bojišča. General Kuropatkin poroča s dne 30. novembra: Naši voji, ki so zasledovali na umikanju iz Cinkečana se nahajajoče ga sovražnika, so prisilili Japonce, da so ae umaknili i gotskega prelaza 10 km. južno od Cinkečeoa. Dodatno k temu poročilu pa javlja general Saharov: Japonski voji, ki so bili premagani 10 km južno od Ctnkečena ležečega prelaza, so se umaknili dva kilometra proti jugu, kjer ao imeli utrjene pozioije. Danes 1. t m. so naši voji napadli Japonoe, ki so se po kratkem, a trdovratnem odporu begu en&ko umaknili proti jugu. Poročevalec »Standarda« javlja v nasprotju v drugimi vestmi, da ne misli sedaj nobena armada v Mandžuriji na resne operacije in da so se tako Rusi kakor Japonoi že pripravili, da prezimijo ob reki Šaho. V doglednem času torej ni pričako vati odločilnih dogodkov v Mandžuriji. Japonci se umikajo. Posebni poročevalec ruske tel. agenture brzojavlja iz Mukdena z dne 30 m. m: Vkljub izborno zgrajenim okopom ge Japonoi, kakor ae kaže, umičejo v smeri proti jugovzhodu. Odlikovani italijanski mornarji. Po naročilu carja Nikolaja je iz ročil ruski poslanik v R mu, Urusov. italijanski vladi 88 zlatih in srebrnih kolajn, da se izroče onim mornarjem na kriŽarki »Elba«, ki ao pomagali rečevati moštvo 8 potopljenih križark »Varjag« in »Korejec« v čemulpu. Mirovna konferenca v Hagu. Ruska vlada je izjavila, da pozdravlja z veseljem Rooseveltov na črt, da se skliče druga mirovna konferenca v Hag, vendar pa se ji zdi umestno, da bi se počakalo s konferenco, da se konča vojna na Dalj nem Vztoku. V preiskovalno komisijo v hullski zadevi so Združene države imenovale podadmirala H e r i e Da-v e s a. Cesar Franc Josip pa namerava za slučaj, da bo potreba, imenovati za 5 člana komisije upokojenega avstrijskega admirala S p a u n a. O parlamentarnem položaju. Dunaj, 1. decembra. Odsek za podpore po ujmah je sklican jutri zopet k seji, da razpravlja v prvi je francoska republik« posvetila na Montmartu posebno »cerkev spokor-jenja« — »prealadkemu srcu Jezusovemu«. In v tej nekdaj blaznokatoliški državi vlada danes bivši katoliški duhovnik monsieur Combes in ta zapira samostane, razganja cerkvene šole, odstranja križe iz sodnih dvo ran in se pripravlja, da osvobodi drŽavo popolnoma od Rima, da ustavi duhovnikom plače, zapre cerkve. R m se brani, kar more, a zaman. Ia v tej stiski je kardinal Dominik Svampa šest dni potem, ko je papež povodom Loubetovega obiska v Rimu razposlal okrožnico, v kateri je naglašal svojo zahtevo, da se mu vrne nekdanja država, padel po naročilu rimskega papeža na kolena pred italijanskim kraljem in je vnuku »roparskega framazona« poljubil roko. Bononia dooet V Boloniji je bila sklenjena zadnja zveza med pace štvom in nemškim cesarjem 1. 1530. Karol V. je bil zadnji cesar, ki je krono Karola Velikega sprejel iz papeževih rok in v Boloniji se je sedaj pokazalo, da ima papeštvo odprto samo še eno pot: odpovedati se mora za vedno svojim težnjam in se po-razumeti z Italijo. Dalje prita.) vrsti o nujnem predlogu posl. K a i -serja. Ta predlog je namreč naperjen proti Fiedler jevemu predlogu; posl. Fiedler je namreč predlagal, naj se zviša fond za državne podpore na 20 milijonov kron. Ta vsota pa se najnerazdeli posameznim potrebnim kmetovalcem, t e -mu č kmetijskim zadrugam, za melioracije itd. V jutriŠn i seji vložijo poslanci Fiedler, Prašek in dr. Susteršič (ca klerikalno »Gospodarsko zvezo«!) nujni predlog v zmislu Fiedlerjevtga predloga, in agrarni poslanoi, ki niso podpisali Kaiserjevega predloga, se pozivajo, da podpišejo ta nujni predlog, ki se najbrže brez prvega branja izroči proračunskemu odseku. — Poljaki in veleposestniki so odločno za Kaiserjev predlog, naj se razen podpor dožene obenem tudi proračun. Dunaj, 1. decembra. Mladočeški poslanci so sklenili, da ne bodo delali razpravi o predlogi za podpore nikakih ovir, pač pa vztrajajo glede drugih predmetov pri ob-str ukoij i. Dunaj, 1. decembra. Debata o vladni izjavi bj trajala v poslanski zborn>ci najbrže do prihodnje srede. Na vrsto mora priti še 17 govornikov. Rasen Cehov so se vse stranke izjavile, da je potrebno dognati proračunski provizorij. Italijansko vseuči-liščno vprašanje ne pride pred Božičem na vrsto, ker se v drugi polovici decembra državni zbor odgodi. Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 1. decembra. Veliko zanimanje je zbudilo odprto pismo bivšega naučnega ministra \V I a s -siesa proti ministrskemu predsedniku Wlassics pravi, da je sklep poslanske zbornice, s katerim je sprejela Danielov predlog, brez vsa kršne zakonite podlage. Mnogo upanja polaga na narod. Ako bi narod odobril Tiszovo postopanje, bi s tem pokazal, da mu je izmrla moralna podlaga. Revizija poslovnika je sicer potrebna, toda obsegati ne sme drako-ničnih določil ter se mora izvesti v sporazumijenju z vsemi strankami. Budimpešta, 1. decembra. V odgovor na klaverni shod ministrskega predsednika priredi prihodnjo nedeljo združena opozicija v Rabi impozantno demonstracijo, katere se udeležijo poleg Kossutha in grofa Apponvija Še skoraj vsi ostali opozicijski poslanoi. Trgovinske pogodbe. Bero lin, 1. decembra. Gospodarsko in industrijsko časopisje obžaluje, da so se pogajanja za trgovinsko pogodbo z Avstro Ogrsko prekinila-V političnih krogih se govori, da bo nemška vlada pod pritiskom državno-zborske večine Avstro Ogrski odpo vedala trgovinsko pogodbo. Dunaj, 1. decembra. Vlada namerava obenem z razveljevltenjem trgovinske pogodbe z Nemčijo, odpovedati tudi trgovinske pogodbe Rusiji, Belgiji, Švici, Srbiji in Rumuniji, tako da bodo vse te pogodbe potekle s koncem leta 1905. Ministrska kriza v Srbiji. Belgrad, 1. deoembra. Politični položaj se ni spremenil. O demisijah treh ministrov se odloČi šele v nedeljo, ko se bo med obema radikalnima strankama sklenilo definitivno glede bodoče taktike. — Skoro gotovo se ministrstvo ne preosnuje Iimei neodvisne skupine radikalne stranke baje nihče ne vstopi v novo ministrstvo. Bolgarska se oborožuje. Sofija, 1. deoembra. Pri zaprtih vratih je imelo sobranje včeraj sejo v kateri se je razpravljalo o naknadnih kreditih za vojne namene. Ob 6 zvečer se je glasovalo ter se je dovolilo 42,700000 frankov, ki se porabijo s onimi 25 milijoni, ki so se Že spomladi dovolili, za torpedovke v Črnem morju in za oboroževanje sploh. Kdo je na Ruskem za absolutizem. Petrograd, l decembra. Včeraj je bil pri generalnemu prokura torju sv sinoda, Pobjedonoacevu, se stanek 45 visokih cerkvenih dostojan- stvenikov, ki so sklenili poslati earju poročilo s pozivom, naj odreče vsakršni konstituciji svoje pritrjeaje. Dnevne vesti. V Ljubljani, X deoembra. — Enketa o „slovenski ljudski stranki11. Tudi »Mir« je izpregovoril o tej enketi. »Mir« seli, da bi se razpor poravnal, priznava pa, da so se doslej izjalovili vsi spravni poskusi in si tudi povodem sedanje enkete ničesar ne obeta. »Mir« pravi: »Ne ustanavljati nove stranke, temveč delati na to, da se na podlagi obstoječih strank doseže sporaz umije nje. Zato pa bi bilo treba posredovalcev od zunaj, ki bi ne bili soudeleženi pri dosedanjem boju in ki bi predložili Btrankama *ačrt za skupno delo, kateri bi pa puščal Btrankama v gotovih zadevah proste roke. Na zunaj naj bi bil nastop skupen, v domačih, notrarjth razmerah bodi vsaka stranka sama svoja, a brez odurnosti dosedanjega boja. Toda kdo naj oživotvori ta načrt? Morda skupna akcija izvenkraajskih in goriških Slovencev? Ali pa bo dete obe stranki sprejeli potem ta program? Morda, ali pa tudi ne. Ke-daj? Prej ne, dokler se vsaj nekoliko ne poleže obojestranska bojna strast. Kedaj bo to? Prav kmalu ne, ali pa morda nikdar. Morda tedaj, ko bi ena stranka popolnoma podlegla drugi ter bi bila zmagovalka toliko »lojalna«, da bi priznala premaganki iste pravioe, kakor sama sebi? Do tega ne bo prišlo nikdar, ksr splošnega popolnega poraza ne bo doživela nikdar niti ta, niti ona stranka, in če bi tudi, take »lojalnosti« še ni videl Ben Akiba. Kdo naj gre prvi po kostanj v ogenj? Kdor koče, ali pripravi naj se, da se bo najbrž pošteno opekel ali tu ali tam, ali pa vsenaokrog. — Zaključek: Vaak, tudi najboljši načrt je skoraj neizvedljiv. Sedanje »spravne tkcije« in po njih in brez njih nove stranke ao ali sa par desetletij prepozne ali pa prezgodnje — Celjski okrajni zastop se ni razpuNČen. Kakor vse kaže so celjski Nemci provrrčili le slep manever, da so razglasili svoje pobožne želje za vladni korak. Graška »Tagespošt«, ki je prinesla sinoči tudi vest o razpustu celjskega okrajnega zastopa z obsežnim komentarjem, poroča v današnjem listu, da ta vest danes še ne odgovarja dejstvom Toda kakršen je sedaj položaj, more biti le vprašanje najbližje bodočnosti, da se vlada odloči za tak korak«. — In vlada bo najbrže razumela nemške želje. — Ilustracija nadih šolskih raxmer. „Učiteljski Tovariš" poroča, da je v postojnskem okraju v vasi V. nastanjena Šola v koči, ki je napol v zemlji in je nekdaj služila |ru darjem za skladišče. Že petnajst let se dela, da se dobi za solo primerno po slopje. Zdaj je bila komisija, in ta se je izrekla, da se najame za šolo soba, ki je prvem nadstropju nekega svi njaka. V svinjaku so seveda svinje, na dragi strani javno stranišče, vhod je kar s ceste, soba je pa tako majhna, da sedanje klopi ne gredo vanjo. — Koncert „ Glasbene Matice". (Nastop violinista srospoda Frana Ondrička.) Za jutrišnji koncert naj navedemo kontno še te kritike: »Times« pišejo: .....»Onnriček je genijalen umetnik prve vrsti — on jo bri dvoma eden prvih violinistov sedanjega Časa, kajti njegov lep, plemenit zvok, nj gova kolosalna tehnika in njegovo predavanje vse to ga po vzdiguje do popolnega mojstra. On igra tako krasno, s takim občutkom in s ta*o čisto intonaoijo, da se ne da opisati. Ni toraj Čuda, da ga je koncertno občinstvo viharno pozirav-Ijalo pri vsakem njegovem nastopu« ... — »Odeaser-Zei-t u n g« piše:... »Ako naletimo v sedanjem času na prave umetnike, so ti one prikazni, za katere naša mati narava skrbi, da se prava umetnost ne poizgubi m ne izgine Eden takih umetnikov je Fran Ondhček. Tako dovršenega igranja še n smo shšah Tt sladki glasovi, to pleme-n to fraziranje, spojeno a neverotet-nim og »jem in žarovito strastio! Vse to se mora slišati. Z radostno ne« strpnostjo pričakuj amo prihodnjega koc ceriau , . . »S t. Petersburger gprolda piše:... »Fran Oadr.ček. je z vso pravioo eden prvih in najbolj slavljenih umetnikov na violino. Muzikalna inteligenca velikega umet pika in njegov duhoviti razum se je pokazal pri vsaki točki koncerta. Koncertna dvorana je bila nabito polna. Viharnega priznavanja ni bilo pe konca ne kraja; noben dodatek ni mogel pomiriti udobrovoljenega občinstva. Slavni češki virtuoz ponovi koncert, kar z veseljem javljamo vsem pravim prijateljem glaabe« . . . — Kritik v C hica g i piše: . . . . »Fran Onof.ček je bil junak večera. Njegova mojstrska tehnika, njegov jedernat zvok in njegovo predavanje, polno poezije, vplivalo je pri vsaki tcčki s tako močjo na občinstvo, da se ntu je viharno ploskalo. Njegov piano je kar čudovit, v forte vzbuja v-liko moči in sijajnosti On je eden prvih virtuozov na violino. Njega ne slišati, je velika izguba za vsakega prijatelja glasbe« ... Na razpolago imamo tudi kritike iz Rima, Milana, Carigrada, New-Yorka, San Franoisca i.t d, ki so enako vse polne hvale 0 Ondf Čku, a mislimo, da navedeni odlomki iz kritik najznamenitejših listov zadostujejo, da slavno občinstvo razvidi, kako cenijo drugod ve iikega OndžiČka. — Vstopnice po 4 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 h. za dijake po 40 h, se doo ivajo v trgovini gosp. J. L o zarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. Začetek je točno ob pol osmih iveČer. — Razstava vajenskih del. Jutri je zadnji dan za sprejemanje del za razstavo. Opozarjamo vse in teresente, naj pošljejo dela pravo časno. — „Sokol11 v Šiški naznanja, da se vršijo vsako soboto od 8. do 9. ure v telovadnici redovne in proste vaje za vsa člane, ki nastopajo v sr kolski obleki. — Ustanovni shod Kamniškega Sokola" se vrsi v so boto, dne 3 grudna t. 1., ob 8 uri Evačer v dvorani »Narodne čitalnice« v Kamniku. — Dnevni red obsega tudi predavanje podstaroste »Ljubljanskega Sokola«, g. dr. Vladimirja iUvniharja, o sakolatvu in sokolski ideji. O tem se nam piše iz Kamnika: Ako Vam je Kamničanom ustanovitev, obstanek in razvoj prepo-trcbnega sokolskega društva kaj pri srcu, odlikujte se ta večer s svojo pr;*-tnostjo; pokežite v soboto svojo narodno prepričanje, zavednost in zrelost za vzvišene sokolske ideje ter pohitite v mnogobrojnom številu kot bratje med nas z navdušenjem v srcih. Vsakdo nam je prijateljsko dobro dcšei. Pomagajte nam posta riti »Sokola« kGt novorojeno dete na trden temelj in pristopite ter vztrajajte pri društvu kot sodelujoči ali vsaj podporni člani. Ako združimo svoje sile v svetem ognju navdušenja za veliko kulturno misijo, za katero »e poklican »Sjkol«, bodemo pač lahko s ponosom zrli v srečnejšo bodočnost mile naše domovine. »Sokol« torej naj postane v našem lepem mestecu narodna trdnjava prve vrste Vzajemno in bratski podpirajmo drug drugega. Ednakost in sloga bodi v=ern vodilno geslo. Za mili dom, naš rod in presveto delujmo in žrt-vujmo po možnosti svoje moči in caao nade bodo oživotvorjene. — Na zdar! — Glasbeni in gledališki ^ejer prirede dijaki mestna realke liđriisfee v veliki dvorani »Narodne ^.talnioe« na korist podpornemu društvu z% idrijske realce dne 8 de eemora. — Nezgoda. Povodom po-gvba kneza WiudischgraUa se je pri vožnji ubil Ivan Vičič, sin obče Zaane postojnske rodbine. Kako se }e nesreča zgodila, nam še ni znano. — Umrl Je v Selah pri Siov. Kradcu ondotoi začasni šolski vodja g Kar ?1 Jo b. — Ptujski osrpajni zastop je imel 29. m. m. svojo prvo plenarno sejo, odkar gospodari v njem nemška 1 večina. Skrb za slovenskega kmeta, s I katero se ptujski nemčurji neprestano t vali jo, so dokazali s tem, da so takoj zvišali doklade za 10% ; potem se bodo seveda lahko ponašali, da storijo za ceste več kot je storil slovenski zastop. Hinavci! V okrajni šolski svet je poslal okrajni zastop kot najboljšega strokovnjaka — žganjarja Straschilla. —- Akad. tehn. društvo Triglav" v Gradcu priredi svoj 3. redni občni zoor dne 3 decembra t. L ob 8. uri zvečer \ društvenih prodorih. — Gospića Marijanica Zmef*zlikarje%a9 hčer*a vrlega S»o»enca, jr Prana Zmerzlikarja, in-ienerja in tovarnarja v N Watrramu pri Dunaju, napravila je te dni na dunajskem konservatoriju državen izpit z jako dobrim uspehom. Gospića Zmerziikarjeva je sodelovala pri raznih koncertih in zabavah du tajskih društev, povsod je dosegla sijajen uipeh s krasnem svojim glasom; zado|ič smo jo občudovali v »Zvezdi«, kjer je že večkrat pela; za krasno petje priredili so ji sijajne ovaoije. Gospioi in rodoljubnim star šem naše najiekrenejš«* čestitke! — Društvo „Zvezda" na Dunaju ima v nedeljo, 4. decembra, že tretjo zabavo v tej sezoni. Dru štvo se je preselilo k »Senatorju« (ium »Senator«), Dunaj, L, Reiohs-ratsstrasse 19. Pri tej zabavi bode pela Olga komtesa Ro»a, dična Slo venka na Dunaju. Večer obeta biti zelo zanimiv. — Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. (Uboj.) Včeraj popoldne vršila se je obravnava proti samskemu Francu Penolju, po domače Kovačevemu, rojenemu 1. 1883 na Poličevem, fara Dob, radi hudodelstva uboja, ker je dne 13. nov. 1904 v Lazah zabodel Jakoba Pod-bevška z nožem v prsa ta o močno, da je še isti dan umrl. Obtoženeo izjavi, da ni kriv, češ, če bi Podbev šek ne bil sunil niega, bi tudi on ne bil Podbevška. Nož je takoj proč vrgel. Obtoženec pripoveduje: Prišel sem na Martinovo nedeljo v gostilno pri Matjanu v Lazah, kjer sem se usedel k drugim. Tam smo bili zelo veseli ter smo šli okoli 9 ure domov. Jaz sem šel s Agato Z tre čez Matjanov vrt. Ko sva z Agato Zore stala na vrtu pride naenkrat Pod-bevšek ter mi da zaušnico. Na to sem ga jaz sunil on pa me zagrabi in vrže na tla. Ko sem se jaz vzdignil sunil sem ga z nožem. Predaed nk: Zakaj ste pa nož proč vrgl» r Ootoženec: Jaz ne vem. Preda.: Ali sta si bila kdaj v jezi*? Obtoženec: Ne. Preds : Zakaj vam je dat zaušnico? Obtožene«: Ne vem. Preda.: Ali radi d«-k eta? Obtoženec: Ne vem! M< goče. Drž. pravdnik: Ali je Agata Zore klicala na pomoč? Obtoženec: Ja. Preds.: Gotovo zaradi tega, ker Vam je prestrigel pot Ali ne? Obtoženeo: Na vem. Preds.: Ali ste bili pijani? Obtoženeo: Da. Preds: Koliko ste pili v gostilni? Obtoženec: Ne vem Preds.: Ali niste že preje popoldne reli: »Se nocoj bom enega ubil, tebe ali pa kakega drugega«? Obtoženec: Tega nisem jaz nikoli rekel. Preds.: Mora že biti tako, saj priče tako pra vijo. Obtoženec: Ne vem. Pred3.: Kaj Vam je prišlo v glavo, da ste ga z nožem sunili? Obtoženec: Ker sem ae braniti moral. Preds.: Zakaj je pa Agata Zore Podbevšeka klicala? Obtoženec: Zato, ker ga je videla. Preds.: No, Zore pa pravi, da je bil Podbevšek njena rešitev. Drž. pravd nik: Ali niste Vi orožniku rekli, da ste ga iz jeze sunih? Obtoženec: Ne vem, kaj sem takrat rekel. Zastopnik: Ali je bila takrat že taka tema, da ni bilo mogoče videti, ako ima Podbevšek kaj v rokah. Obtoženec: Da, tema je bila, videl pa nisem nič, ako je imel kaj v roki. Preds : Kdaj ste ga pa sunili? Obtoženec: Ko je mene hotel v drugič vreči na tla. Preds: Čulno je pa, da je Zore videla Podbevšeka, ko je vend&r bila tema, kako daleč pa je bil on od Vas? Obtoženec: Pet korakov. Priča Agata Zore pravi, da je ob kaki deveti uri šel Pencelj domov. Ravno ob tem času je pa tudi ona šla ven. Obto ženec jo je hotel zapeljati, ter jo jo tudi k temu prigovarjal. Priča se ni hotela vdati, zaradi česar je obtož* nec hodil za njo in jo držal za roko Ko je priča zapazila v bližini Podbevšeka, ga je poklicala »no, le go in to le s tem namenom, da bi se znebila Penclja. Ko je videla, da cr:h*ja Podbevšek, je hitro odši •». Ko je naenkrat slišala, da je nekdo padel, se ja obrnila in videla, da nekdo leži na tleh. Ko je ta vstal, je tudi natančno videla, da se je Podbevšak um kal, kajti poznala ga ja dobro radi njegove velikosti. Nato je kmalu slišala »Franoelj, za pomni si, kar si ti meni naredil.« Kaj pa da se je zgodilo, priča ne ve, ker ja šla domov. Tudi priča Ana Dežman izjavi z vso odločnostjo, da dobro ve, da se je Podbevšek branit in umikal. Da se je pa ta res umikal, dokazuje ji to, ker je bil orne njeni velike postave. Priča Marjeta Podbavšt-k izjavi jokaje le, da je njen mož med tem, ko je umiral, trikrat zavp-.l: »Kje je pa Kovačev« Tavzlokar M»rt>n zatrjuje, da je istinito na Martinovo nedeljo Penaelj proti njemu rekel: »Ša nocoj bom enega ubtl, sebe ali pa kakega drugega « Na vprašanje, je li obtoženec bil pijan, izjavi, da takrat malo, ampak jezen zelo. Ker je zapustil mož 6 nedorastiih otrok, zahteva njegova žena 200 K odškodnine. Zvedenca gosdoda dr. Schuster in Sterger zatrjujeta, je bila rana smrtnonosna in da ja Podbevšek le zaradi izkrvav-ljenja umrl. Pencelj ja bil radi hu dodeistva uboja obsojen na 4 leta težke ječe, poostrene vsak ma seo enkrat s postom in trdim leži ščem in na dan 13. novembra vsa k e ga leta v temnico, v povrnitev sodmjskib stroškov in v plačilo 200 K vdovi Podbevškovi. — Težka telesna poškodba. Danes ponoči sta v neki gostilni na Dolenjski cesti pila Aurov hlapec Ivan Škafar in mitniški paznik Fran Miklavčič. Med potjo sta se v pijanosli sprla in je vsled tega Miklavčič udaril Skalarja z ušesom velike sekire po desni strani glave. Nato sta šla, kakoi da bi se ne bilo ničesar zgodilo, vsak na svoj dom spat. Danes zjutraj je pa Škafar začutil bolečine in ga je poklicani zdravnik g. dr. Illner za silo prišel obvezat potem so ga pa z reš. vozom prepeljali v deželno bolnišnico, Miklavčiča je pa policija aretovala. Škafar je tako močno poškodovan, da bode težko okreval. Miklavčič zatrjuje, da je bil tako močno pijan, da prav nič ne ve, kaj se je godilo med njima. — Tatvine. Včeraj je pogrešil preiskovalec vozov Jožef Tavčer z Dunaja na tukajšnjem kolodvoru denar-nieo s 120 K denarja. Denarnico je imel v žepu, katera mu je ali sama padla iz žepa, ali pa mu jo je kdo ukradel. — Matevž Kempre, posestnik iz Srednje Vasi št. 1, je dne 21. pr. meseca poslal iz Hamburga v Ljubljano kovčeg obleke in par čevljev, v katere je djal 1000 K denarja. Tukajšnji carinski urad je oddal ravno na to ime neki se v Ljubljani nahajajoči Jstranki. Ko je prišel pravi lastnik po kovčeg je opazil, da mu iz škornjev manjka vseh 1000 K. — G. Jo že ti ni Valentinijevi, hišni posestnici na Stoibi št. 8, je neznan tat vlomil v drvarnico in ukradel eno Žago in vile vredno 6 K. — Konj se je splasil včeraj popoldne v Šiški ftišuemu posestniku in hotelirju g Ivanu Gr&jŽarjU z Dunajske oeste št. 32 Konj se je bil ustrašil nekega motorja in je, ko je zdirjal, doŠel neki drugi voz sko čil čez njega in tako obstal. Voz je bil na eni strani, konj pa na drugi. Nesreča se ni druga pripetila, kakor da ja konj potrgal konjsko opravo in se tudi sam poškodoval. — Ogenj. Danes ob 1 uri ponoči so začele goreti v pralnioi otroške bolnice na Eiizabetni cesti neke deske. Oddelek gasilnega in reševalnega društva se je takoj pripeljal na lice mesta in ogenj pogasil. Vzrok ognju je bil, ker so dekle vrgle tieč pepel za pralnico, vsled česar se je vnelo perilo. Š*ode je samo 10 K. — Zaljubljen očem. Pred 6 meseci je poročil delaveo Frano Benedičič v Šiški neko že bolj priletno dekle, ki ima že 18 let staro hčerko M i se ja bil žene hitro na-ve!.Č»i. kajti pred par dnevi ji je vzel braniloieno knjižico, na kateri je bilo 10 K vloge in uro. Ko je denar dvignil, je popustil svojo ženico in šel v svet z nieno hčerko Zenica pravi, da bo možu na ta način skalila veselje, da ga bo naznanila sodišču zaradi tatvine, svojo hčerko-konku rentinjo bode pa pognala, ako pride še domov, po svetu si služiti kruh. — Tujci ¥ Ljubljani. Meseca r ovembra t. 1. je došlo v Ljubljano 2J90 tujce?, za 561 manj kot prejšnji mesec in za 642 več kot v istem mesecu lanskega leta. 01 teh se jih je nastanilo v hotelu: »Pri Sionu« 682, »pri M*.l-čuj 443 »pri Lky1a« 325 »pri Juznt-m kolodvoru« 145 »pri Avstrijt-kem carju« 190 »pri Štruklju« 120, »pri Iliriji« 175, »pri Grajtarjit« 145, »pri Bavarskem dvoru« 175 v ostalih £ sMInah in prenočiščih pa 590 — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z ;uzn^ga kolodvora v Amerifco 25 S'ovencev in 10 H'-vnt'iT, n zaj pa je prišlo 20 Slovencev, 30 Hrvatov in 10 Rumuncev — Iz WeBtfa!flkega je prišlo 30, iz Hrušice 25 Hrvatov in 30 Ogrov. — V Hru-šico ja šlo 25 Hrvat ^v, v Hcb 20 Slovencev, na Dunaj 15 K- č-var|ev. — Izgubljene reči. Marijana SvolŠe.kov». lužkioia, je izgubila bankovec za 10 K. — Alojzija Vaoakova, služkinja, ja izgubila denarnico, v kateri je bilo 8 K 20 vin. denarja. — Di;ak Stanko Širitof je izgubil častniško veriž'co, vredno 20 K — Ljubljanske društvene godbe aoncert ne vrši jutri zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposko ulice. Začetek on 9. uri. Vstopnina prosta. — Hrvatske novice. — V sabora se je včeraj nadaljevala debata o finančni nagodbi z Ogrsko. Za nagodbo je govoril posl. Avaku-movič, proti pa posl. PisaČić, ki je tudi izjavil, da ban grof Pejacsevich ni prav nič boljši kot je bil grof K h u e n, in ker nima zaupanje vanj, odklanja nagodbo. — Nov leposlovni list. Društvo hrvatskih pisateljev je sklenilo, da začne z novim letom izdajati hrvaško književno revijo, ki jo bo urejeval Ni koli ć z glavnimi sotrudniki: dr. D e ž m a n, dr. Livadi*'', Lisi Čar in dr. Surmin.— Volitev pod bajoneti. Na prošnjo varaždinske Županijske oblasti je odšla iz Zagreba pomnožena stotnija 16. polka „vzdržavat red" povodom dopolnilne volitve v Biskupcu. — Za ogrske i z s e 1 n i k c v Ameriko je kupila na Reki ogrska vlada vilo na Toreti za 170.000 K, da napravi v njej hotel za čakajoče izselnike ter jih na ta način obvaruje izkoriščanja po gostilničarjih. — Klerikalni list za ljudstvo začne izhajati z novim letom v Zagrebu. Ime mu bo — »Istina" (?). * Najnovejše novice. — Proti n i ž j e a v s t r i j s k e m u Šolskemu zakonu se vrši pri hodnjo nedeljo na Dunaju velik shod liberalnega meščanstva. — štrajk nosačev premoga pri severni železnici na Du-naiu je končan. Delavci so večinoma Slovaki. — Sneg v Madridu. Predvčerajšnjim |e zapadel v Madridu in okol dr. K. Pippioh, Jos. Kienka, B b. Havel, A. V. Pragr, Rudolf Bi-ek in dr. Jmdrf VaniČek. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 2. decembra. Galerija poslanske zbornice je danes natlačeno polna, dvorana pa je prazna Fiedler in tovariši so predlagali, naj se dovoli za meli-joracije 4 Vi milijona kron. Zbornica nadaljuje sedaj razpravo o vladni izjavi. Pangermana Mali ka ni nihče poslušal; za njim pride na vrsto Šuklje Prihodnja seja bo v torek. Dunaj 2 decembra. V cdseku za podporo po ujmah oškodovanemu prebivalstvu je ministrski predsednik Korber izjavil, da se izplača za to podporo namenjena svota 15 Vi milijona samo če se dovoli obenem izdaja novih rent nih zadolžnic. Dunaj 2. decemba. Danes popoldne je po dolgi bolezni umrl rusKi veleposlanik; na Dunaju, *rof Kap ni s t Imel je raka v želodcu Rusko-Japonska vojna. Petrograd 2. decembra Iz Mukdena se poroča, da so kozaki zasedli Kun d u m. London 2 decembra. Pri za vzetju „203 meterskega griča* so Japonci imeli ogromne izgube Padle so cele kempanije. Jajponci so se v brzoteku zagnali na grič in vzeli Rusom 10 velikih topov in mnogo municije. Rusi še toliko niso utegnili, da bi bili te topove naredili neporabne. Sicer so Rusi pod osebnim vodstvom generala Stessla opetovano poskusili Japonce pregnati, a ni se jim posrečilo. Japonci so zavzeto pozicijo takoj močno utrdili in streljajo od tod lahko v mesto in v pri stan. London 2. decembra. Japonska gospodska, zbornica je izrekla japonski armadi zahvalo za nje junaško bojevanje. London 2. decembra. Uradno sc potrjuje, da so Japonci zavzeli pred Port Arturjem ležečo višavo, ki se imenuj'e „803 metrski griČa. Vzeli so Rusom več 15 centimetrskih in več brzostrelnih topov Ta grič je velikanskega strategičnega pomena. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu novembru 1904 >e 162 strank vložilo 40061 K 05 h, 121 strank vzdignilo 25 318 K 41 h 7 strankam se j<* izplačalo hip • tečnih posojil 13 300 K Stanje hra nilnib vlog 1115 597 K 75 h, stame h potefnsh pnsoiti 864 439 K 55 r. Denarni rr met 128341 K 37 h — Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki. V mestcu novembru 19(4 ;e 78 strank vložilo 16166 K 14 h 69 strank ifig mio 17 509 K 10 h, 4 strankam M je izpačilo posojil 2200 K stanje hranilmb vlngr 544522 K 17 b, tla pneoiil 534 631 K 47 b, denarni pr r t 78131 K 48 h. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu u >v nib u 1904 i- 401 stranka vložila 93.814 K 36 h, 298 strank dvignilo 82.254 K 42 h, 7 strankam se je izplačalo posojil 23.200 K, 9tanje hranilnih vlog 3,491512 K 12 h, stanje posojil 2 023 544 K 30 h, denarni promot 262 447 K 66 h. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu n< 1904 244 strank vložili 91.168 K 27 h, 188 strank vzdignilo 53024 K 41 h, 15 strankam se je izplačalo posojil 26 200 K, denarni promet 391453 K 07 h. Odprto pismo*' gospodu Francu Kralju, beaeficijatn v Šmartnu pri Litiji. Pri izpraŠevauju dne 28. novembra t. 1. izrazili ste se o nas jako razta ljivo in nesramno. Kekli ste : nSmar tinska dekleta mislijo, da se drugače ne morejo omoiiti, ako se preje 2 ali 3 leta ne lajdrajo." To je že tako podlo, da si pod lejšega misliti ne moremo. Kaj takega izustiti more le nravno pokvarjen Človek, ki vse po sebi sodi — razumete? — Iskale bi si drugega zadoščenja, toda bilo bi pod nado častjo, imeti opraviti s takim Človekom ki namenoma Žali in obreknje svoje farane. Imenu jemo Vas tem potom podlega in nesramnega obrefeljivca. V Šmartuem pri Litiji, dne 29. nov. 1903. Šmarčanke. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa sako o. Varstvena mamka. KAMEN ZA ČIŠČENJE ZNAMKA Z OPICO Snazi in lika istočasno. Odpravi rjavino, nesnago in pege. Splošno zastopništvo m Avat-i jo . HEP. RIK SUM UŠI I«. dunaj. I. Freyun« 3. tatmam BJSJBT" Zahtevalte vsekdar že-i. douo ttukturo (tudi odvajalno) lekarnarja I*lccoll|«. v JL.|i»l»l|»*ttt ml Duunjsitj <«t>Nii in zavračajte pona-redbe. ki obsegajo zdravju škodljivci snovi. — Zunanja naročila po 1 povzetju. 1264-83 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani. Uradni kurzi dun. borze t. decembra 1904. JStUombeui pupirji. It 10 4°/# majeva renta..... 4°/0 srebrna renta..... 4°,, avstr. kronska renta . . 4g/0 „ zlata „ . -4°/t ogrska kronska „ . . . 4% „ zlata „ . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 41/i°/o posojilo mesta SpUet . 41/i°/o » ■ Zadar . 47a° o bos.-herc. žel. pos. 1902 4% češka dež. banka k. o. 4°/. . . „ ž. o. . zaL pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. s. jI 10% pr.......I 10745 zast. pisma Innerst. hr. 100*50 „ n ogrske cen dež. hr.......j 10050 e. pis. ogr. hip. ban. . 100*25 obl. ogr. lokalnih že- tesni« d. dr.....!; 100-10 41 //, obl. češke ind. banke . 100*75 4% prior. Trst-Poreč lok. žel. 98*50 4°/4 prior. dol. žel.....II 99 50 3" # „ juž. žel. kup. 1 t • 307-75 4\a% »vat. pos. za že), p. o. . 100*75 Srečke. Srečke od !. 18601 s . . . . r n 1864 .... » tizske..... „ zem. kred. I. emisye ■ r» n l\ ■ B ogr. hip. banke . . srbske a frs. 100 — Denw 10005 99 *5 100*25, lli**90 98*1C! 118-95! 99-50; 100-251 100 — 100*85 99 85 99 85 10140 4 V i 41/ 0' /a -2 ! 117*47 96 25 254 — 4-84 Basilika srečke Kreditne ■ Inomoške n Krakovske n Ljubljanske Avst. rud. križa Ogr. „ Rudolfove Salcbarske Dunajske kom. Delnice. Jažne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ » • » Živnostenske „ • • Premogokop v Mostu (Brtli) Alp Luske motan .... Praske žel. indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... TrbovljBke prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . *f alnt*. C. kr. cekin...... 20 -ranki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Blago 100*26 10015 100*45 12010 98*30 119)5 101 — 101*25 100 — 101*85 100 05 100*25 102*40 108-45 101*50 101 20 101 25 101*— 101*75 100 — 309-75 101*75 188 50 278 — 163 85 816*60 308* -277*— 98 30 134 — 21-70 489*— 83— 92-73 — 66 — 29 80 70 — 80 — 632 — 88*50 654*25 1644 — 674 75 800 — 250*— 664*— 492*50 2360 — 514 25 312*60 641 50 195*— 11 38 19*09 23*56 23 98 117-67 95 35 254*75 5- Žitne cene v Budimpešti. Dne 2. decembra 1904. Termin. Pšenica za april Rž a april Koruza „ maj Ovei „ april 50 50 50 60 1025 7*99 7 64 7*24 Efektiv. Nespremenjeno. Meteorologično poročilo. Viiin* nad morjem 306 a. Srednji araćni tlak 738-0 mm C P Caa opazovanja Stanje barometra v mm o > °*-S 2 Vetrovi Nebo I. 9. zv. 7362 -15 si Bvzbod jasno 2. » 7. zj. 2 pop. 739 3 73« 6 - 46 - 0 7 si. Bvzh. si. zahod jasno oblačno Srednja včerajšnja temperatura: —IT normajp: 0 4°. — Padavina 00 mm. Posteljno perje in puh 2977 8 == (na drobno in na debelo) = čisto in oprano, torej brez duha, se dobi od 35 lir. naprej za kg pri C. J. HAMANN na Mestnem trgu štev. 8. Preizkušeni toaletni pripomočki Laii..1 t darilo. Prav umestno je, če vse one, ki nakupujejo božična darila, opo^oz'mo na lične Doeplngowe i»«*afci^«m^ karlone. Ti kartoni obsegajo po tri kose slovitega, med damami slavijenega Ifoerlngovega mila m novo9 ki se dobiva povsod po izvirni ceni. Cleneralua zaloga s A. JUot&eli đs C'o., 11 u naj V. 826 Glavni z t« I o k t v I Jubljniit: Anton sarlgner In Varno Petrlrit?. Ces. kr. avstrijske j& državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod Iz voznega ređ.et. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. nri 24 m poaoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, lnomost, Moaakovo, Ljnbno, čez S.-i/.thal v Anssee Solnograd, čez Klein-Reitiing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, F. anz nsfeste, Liubao. Danaj, če« Selzthal v Solnograd, lnomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. u