8-delni spletni seminar n a podlagi dobrega odziva na mesečna četrtkova video srečanja, ki sta jih pred letom in pol začela razvojna skupina za e-geografijo in dUGS, je z avod r epublike Slovenije za šolstvo prevzel obliko izobraževanja in prijavil spletni seminar Osemdelna videokonferenca za oporo pouku geografije. Seminarske vsebine so bile Uporabnost orodja Google z emlja pri pouku geografije (dr. Tatjana kikec), d oločanje rastlin in njihove pokrajinske vloge (dr. Anton polšak), r ačunalniška izdelava zemljevidov in njihova raba (Mirsad Skorupan), Terensko delo (n ataša Mrak), k ako posneti geografski učni film (igor l ipovšek), k ljuč za določanje prsti (dr. Blaž r epe), k ako uporabiti stare zemljevide za interpretiranje današnje pokrajine (dr. Anton polšak), Twitter kot spletno in papirno učno sredstvo (igor l ipovšek). Seminar je potekal 8 četrtkov med osmo in deveto zvečer od oktobra do februarja. Anketni odzivi 37 udeležencev tako na izvedbeni način kot na vsebino so odlični. vsaka konferenca je posneta in si jo lahko udeleženci ponovno ogledajo. Aktualno je zbral Igor Lipovšek, Zavod RS za šolstvo igor.lipovsek@zrss.si Teren je za pouk geografije najboljša učilnica predmetna skupina za geografijo na z avodu r S za šolstvo je v c elju 21. aprila pripravila seminar z naslovom poti za izboljšanje učnih dosežkov – S terenskim delom dosegati minimalne standarde ciljev o vodi. Udeležilo se ga je 28 učiteljev geografije, biologije in drugih predmetov iz vse Slovenije. osrednji del je bilo terensko delo ob Savinji, l ožnici in k oprivnici. c ilji seminarja so bili: Videokonferenčno okolje omogoča učinkovito komuniciranje in širjenje gradiva. r azvojna skupina za e-geografijo in d ruštvo učiteljev geografije Slovenije pa enkrat mesečno ob četrtkih nadaljujeta z večernimi spletnimi srečanji. zbere se od 7 do 36 udeležencev; odvisno od teme. • preveriti, katere cilje učnih načrtov o vodi je možno uresničevati s terenskim delom; • poiskati optimalne dejavnosti učencev in dijakov na terenskem delu o(b) vodi; • ugotoviti, kaj je minimum geografskega znanja učencev in dijakov o vodi; • s simulacijo pouka narediti krog: učni cilj – vir – načrt – terenska izvedba – predstavitev – ocena; • uporabiti naprave informacijske tehnologije za učinkovitejši terenski pouk; • preveriti možnosti za obrečno (spletno) raziskovalno povezovanje šol. predavanja z naslovi: k aj o vodi se učenec in dijak v šoli mora učiti in naučiti; izdelovanje načrta za terensko raziskovanje rečja in porečja; Ali učne cilje o vodi obravnavati občegeografsko ali regionalnogeografsko; in k ako interpretirati terenske raziskave, so opravili v prostorih ii. Udeleženci seminarja pred II. osnovno šolo v Celju. 4 GeoGrafija v šoli | 2/2017 aktualno osnovne šole c elje. Terensko delo, ki je bilo osrednja tema seminarja, je potekalo med šolo in Savinjo. Voda je dober sluga, a slab gospodar v p odčetrtku je 19. in 20. aprila potekal 2. slovenski kongres o vodah. z motom Voda povezuje so udeleženci v štirih tematskih sklopih predstavili blizu 100 referatov. Med njimi se je desetina neposredno navezala na pouk, šolske dejavnosti in izobraževanje. z več referati se je predstavila tudi hidrogeografska komisija pri zvezi geografov Slovenije. n a kongresu so bile organizirane delavnice in dejavnosti, ki so se že izkazale za uporabne in koristne pri pouku: Gimnazija v ič je predstavila vodni model, Gimnazija ptuj je opravila raziskavo odnosa udeležencev do vode. Unescove šole so pripravile fotografsko razstavo, posebej pa so se z dejavnostmi predstavile o Š k apela (k ako ravnamo z vodo); Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola ljubljana (Misli o vodi); iv. o Š c elje (poplave na c eljskem); o Š c irila k osmača piran (Svetilnik in morje); o Š cvetka Golarja Škofja l oka (izdelki učencev); o Š Maksa pleteršnika pišece (Mlini v pišecah). Učenci o Š podčetrtek in udeleženci so lahko preskušali svoje znanje in veščine eksperimentiranja ob modelih projekta frisco 1, k rajinskega parka ljubljansko barje in Slovenskega geološkega društva. postavljena je bila razstava dejavnosti vodni detektiv, Marta vahtar iz inštituta icro pa je podelila detektivsko najdejavnejšim šolam priznanja. priznanje za najuspešnejše šole v dvajsetih letih, kolikor poteka vodni detektiv, so prejeli o Š j anka Modra d ol, o Š Škofja l oka Mesto, o Š d obrova, o Š ivana k avčiča izlake, o Š Bežigrad, o Š Bistrica Tržič, o Š r odica d omžale, o Š r oje d omžale, o Š z adobrova, o Š Martina k oresa podlehnik, o Š Antona Šibelja-Stjenka k omen, o Š d obrovo – podružnica k ojsko in o Š ivana r oba Šempeter. vodni detektiv je za šole primeren, ker je lahko delovanje v njem bodisi likovno-literarno bodisi raziskovalno. 22. državno tekmovanje iz znanja geografije n a terenu med n oričkim vrhom in Muro je 7. aprila potekalo 22. državno tekmovanje iz znanja geografije. na njem se je pomerilo 118 osnovnošolcev in 63 srednješolcev, ki so si finalni nastop priborili na devetnajstih območnih tekmovanjih. Tekmovalna mrzlica je bila velika, saj se bodo najboljši lahko udeležili svetovne olimpijade v Beogradu in olimpijade jugovzhodne Evrope, ki bo v r ušah. Tekmovalce je spremljalo 136 mentorjev. z aradi tekmovanja na prostem je opravil veliko in zato mentorji pomagajo izvajati tekmovanje in ocenjevati izdelke. Svečani začetek je bil v telovadnici osnovne šole Gornja r adgona. Tekmovalce so pozdravili župan Stanislav r ojko, ravnatelj d ušan z agorc, katerega značilnost so vsakodnevne spletne objave za učence in učitelje, predstavnica z avoda r S za šolstvo irena k umer in koordinator tekmovanja d anijel l ilek. po bogatem kulturnem programu, ki je udeležence z glasbo, plesom in barvitimi podobami prestavil v gričevnat svet ob Muri, 2. slovenski kongres o vodah je v nekatere dejavnosti in gradiva namenil šoli in pouku. Vsak tekmovalec je prejel majico in priročno beležnico. so tekmovalci v učilnicah reševali naloge, na katere so se pripravili po tekmovalni literaturi. po predahu in kosilu so se odpravili na enourni ogled terena ter si zapisali in označili geografske pojave in procese, ki jih je zahtevalo tekmovalno navodilo. n a podlagi opazovanega in različnih virov so napisali naloge terenskega dela. v času, ko so tekmovalne komisije vrednotile izdelke, so si tekmovalci ogledali 2. mednarodni sejem Medical. več kot 90 % točk so med osnovnošolci zbrali Matic k remžar, o Š Šmartno pri l itiji; Andraž iskra, o Š v rhovci; Blaž Murovec, o Š Solkan; Marjetka zupan, o Š ig; j an Malej, o Š k oper; j an l orenčič, o Š veržej; Miha pogačnik, o Š Stražišče in Asja Majhen, o Š Gustava Šiliha l aporje. 5 GeoGrafija v šoli | 2/2017 aktualno so si spominski park, cerkev sv. Martina in Slomškov trgu. pot so nadaljevali po jerebikinem drevoredu do biološke čistilne naprave in mimo kraškega izvira do rastišča velikonočnice, ki je v tem času v polnem razcvetu. Ustavili so se pri kraškem ponoru in Buserjevi rojstni hiši. n a povratku so se ustavili ob izviru tople vode – »perišču«, kjer so nekoč ženske prale perilo. po topli malici je sledilo popoldansko strokovno srečanje v spomin na ponikovskega rojaka. prispevke o geologovem življenju in delu so predstavili Slava k ovačič, Buserjeva sošolka; dr. Matevž n ovak, predsednik Slovenskega geološkega društva; dr. j urij k unaver, geograf in geomorfolog; igor Bahar, geograf in učitelj na ii. o Š r ogaška Slatina in Staška Buser, geologova nečakinja. Območna tekmovanje iz znanja geografije n a 19 tekmovališčih je 9. marca potekalo območno tekmovanje iz znanja geografije, na katerem je sodelovalo več kot 1200 tekmovalcev, ki so bili najboljši na šolskem tekmovanju. polovico točk so tekmovalci dosegli iz »teoretičnega« testa, ki temelji na predpisani literaturi; drugo polovico pa s terena, kjer v skladu z navodili zapisujejo, opazujejo, merijo in ugotavljajo. po terenskem delu tekmovalci odgovarjajo še na terenska vprašanja, ki se sklicujejo na opravljeno raziskovanje v pokrajini. Terenske naloge zajemajo vprašanja petih tematskih sklopov: orientiranje, terensko merjenje in ugotavljanje, naravnogeografsko sklepanje in pojasnjevanje, družbenogeografsko sklepanje in pojasnjevanje, preračunavanje in statistično utemeljevanje. Med gimnazijci so več kot 80 % točk zbrali j aka Tasič, Šc r avne na k oroškem; Bor j erman, Srednja šola Črnomelj; Anž plut, Srednja šola Črnomelj; Anže Šumah, Šc r avne na k oroškem; Andraž o mahen, Gimnazija Bežigrad; Blaž k osmač, Škofijska gimnazija v ipava; Miha r ožič, Šc v elenje; j akob d rašček, Gimnazija in SŠ r M k amnik in Miha Švarc, Gimnazija Škofja l oka. Med strokovnošolci so bili najboljši Žan pečelin, Biotehniški center n aklo; Žan vengust, Šc c elje; Saša Banfi, SpTŠ Murska Sobota; Aleksander r engeo, d vojezična srednja šola l endava; Urh k olarič, SpTŠ Murska Sobota in Tina vešnik, SŠ Slovenska Bistrica. 7. Kocenov pohod na Ponikvi Tod p onikva, d ruštvo učiteljev geografije Slovenije in o Š Blaža k ocena ponikva so 18. marca v spomin na Blaža k ocena pripravili izobraževalni pohod po ponikvi in njeni okolici. l etošnja sobota je bila posvečena spominu na priznanega geologa Stanka Buserja ob 10-letnici njegove smrti. Udeležence je po »k raško-vodni poti dr. Stanka Buserja« vodil avtor poti Tomo Golob. o gledali Pot letošnjega pohoda, kot so jo z GPS-om zabeležili študenti FF Maribor. Udeleženci pohoda pri rojstni hiši dr. Stanka Buserja. 6 GeoGrafija v šoli | 2/2017 aktualno l etos so območna tekmovanja potekala na šolah: o Š ljubečna pri c elju; o Š Mihe pintarja Toleda, velenje; Srednja šola Črnomelj; o Š Antona Ukmarja k oper; o Š ivana Groharja, Škofja l oka; o Š Bičevje, ljubljana; o Š Milana Šuštaršiča, ljubljana; o Š prežihovega v oranca, ljubljana; o Š k ungota; o Š Miklavž pri o rmožu – podružnica k og; o Š Sv. j urij ob Ščavnici; o Š Šempas; d ruga o Š Slovenj Gradec; o Š Toneta pavčka Mirna peč; o Š dr. j ožeta Toporišiča d obova; o Š prestranek; Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Maribor; Gimnazija k ranj; Srednja šola Črnomelj; Šc Srečka k osovela Sežana – gimnazija in ekonomska šola. n ajboljši tekmovalci so se uvrstili na državno tekmovanje v Gornji r adgoni. prispevala Martina Hribernik, o Š k riže, in Bojan l ipovec, o Š v rhovci. Sprotne priprave za predmete so objavljene v spletni knjigi, ki je dostopna na http://www.mednarodni-odnosi. si/cmo/enhanced_EU_content/documents/e- book_18%20teaching%20teaching%20hours%20 and%20examination%20sheets.pdf. Delovanje društev n a osi k oper–ljubljana–Maribor delujejo geografska društva s pestro ponudbo predavanj, delavnic in drugih dejavnosti. Tokrat predstavljamo Geografsko društvo Gorenjske. Sedež ima v k ranju, vodi ga Marjan l uževič. vsako leto organizirajo enotedensko prvomajsko geografsko ekskurzijo, med letom pa se srečujejo na predavanjih. evropska unija v osnovni šoli – zbornik sprotnih priprav projekt za učenje o Evropski uniji je prejel nagrado Evropske komisije ‚zgodba o uspehu‘. potekal je v okviru c entra za mednarodne odnose na ljubljanski f akulteti za družbene vede. vanj je bila ob predmetih spoznavanje okolja, družba, glasbena vzgoja, zgodovina, domovinska in državljanska kultura in etika, vključena tudi geografija. Geografske naloge za vsakega od razredov – Časovni pas in datumska meja, značilnosti Sredozemskega morja, prebivalstvo Angloamerike in Gospodarstvo Slovenije – sta Primorski učitelji pripravljajo terenske naloge. Predavanje Tomija Tomšiča o ZDA je zadovoljilo tudi negeografske poslušalce. Naslovnica učnih priprav. 7 GeoGrafija v šoli | 2/2017 aktualno