Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Œ 02/ 7494 530 I termalni.park@terme-ptuj.si NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Tednikov objektiv Kako z odvajanjem in čiščenjem odplak v prihodnje O Strani 4 in 5 Ptuj, petek, 22. januarja 2016 letnik LXIX • št. 6 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski TEDNIK Ptuj, Podravje • Organizacijo pustnega dogajanja prevzema Občina Ptuj Koliko bo stalo Kurentovanje Letos je na proračunski postavki MO Ptuj za pustno dogajanje rezerviranih 340.000 evrov. Koliko denarja se je porabilo za vse prireditve v prejšnjih letih, ni znano, saj se je denar prelival preko javno-zasebnega partnerstva. Dejstvo pa je, da bodo letos organizatorji plačani bolje kot lani. Večn&straneh. 2 in 3. Aktualno Ormož • Sojenje zaradi optike preloženo O Stran 3 Podravje Hajdoše • Bo nov kartodrom propadel ali dobil upravljavca? O Stran 6 Kronika Podlehnik • Graditelji drugega odseka AC dokončno znani O Stran 24 Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Višji zneski za vodo in kanalizacijo O Strani 2 in 3 Slovenija • Bencinski cent ni samo cent, ampak bo 9 centov O Stran 7 Podravje • Kakšna usoda čaka krajevne Ulfade O Stran 7 ETNOFESTl K ARN E VALEFST Prebujamo ; pomlad ! . i t-; i vJ 56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija, 2.-9. februar 2016 www.kurentovanje.net 2 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 15. januarja 2016 Ptuj • Mestni svet v ponedeljek o višjih zneskih za vodo in kanalizacijo V enem letu za uporabnike že druga Občani mestne občine (MO) Ptuj bodo vodo in kanalizacijo predvidoma (če bo mestni svet v ponedeljek predlog podprl) subvencije za omrežnino. Znižanje subvencij pomeni višji strošek za končnega uporabnika. O znižanju subvencije bodo na ponedeljkovi seji odločali mestni svetniki. Kot predlaga župan Miran Senčar, se bo občinska subvencija zneska omrežnine pri komunalnih storitvah oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode z zdajšnjih 65 znižala na 45 odstotkov. Za uporabnike bo subvencija za oskrbo s pitno vodo nižja za nekaj manj kot 90 centov, za kanalizacijo pa za skoraj dva evra in pol. Navedeni zneski veljajo za individualne objekte (gospodinjstva in neprofitne uporabnike), za priključek 20 DN. V večstanovanjskih stavbah se zaradi različnih velikosti priključkov in razdelilnika med stanovanji zneski lahko porazdelijo in so zato tudi njihove vrednosti drugačne od prikazanih. Uvodnik V času, odkar je vodenje MO Ptuj prevzel župan Miran Senčar, je to zdaj že druga podražitev komunalnih storitev za občane. Leta 2014, ko je MO Ptuj še vodil Štefan Čelan, je občina omrežnine za vodo in kanalizacijo subvencionirala v celoti. Uporabniki so za vodooskrbo plačevali zgolj porabljeno vodo in za kanalizacijo samo storitev odvajanja in čiščenja. Nemalo je tistih, ki menijo, da je 100-odstotna subvencija omrežnin bila samo Čela-nov predvolilni bombonček. Res je, da nobena druga občina v regiji, razen MO Ptuj, omrežnin ni subvencionirala v celoti. Nekatere občine so omrežnine uporabnikom financirale deloma, druge pa že od začetka nič. Mesečni strošek za uporabnika v MO Ptuj Naivni jamreki Slovenec sem. Ne jamram, Iščem rešitve. Je sporočilo modrega, pardon, modernega centra, ki ga je predsednik vlade razgrnil med pojasnjevanjem, zakaj ne more sprejeti odstopa finančnega ministra, kije bil v času svojega dela v stanju stalne pripravljenosti, In na predsednika seje zgrnil plaz kritik, ne zgolj zaradi odpustka ministru, temveč zaradi slogana, s katerim naj bi prizadel številne državljane in državljanke. Ne bom polemizirala o tem, ali se spodobi za predsednika vlade, da postavi takšno izjavo ali ne, kot tudi ne o težko pričakovani oddaji na žaru s predsednikom države, dejstvo pa je, da je nekaj resnice v tej izjavi. Slovenci smo jamreki. Se opravičujem, če sem s tem koga užalila. Vendar nastavimo si ogledalo. Koliko ljudi na vprašanje, kako si, odgovori, dobro je in na boljše gre? Verjetno se jih da prešteti na prste ene roke. Država to, država ono, ona ima, jaz nimam, jaz bi tudi imel, dajmo se na televizijo, pojamrajmo. Nekako tako gre. Vendar imamo več, kot smo imeli pred 20 leti, ko smo imeli v vrtcu vsi živopisne trenirke z madžarske tržnice, kinderjajčka pa je bila neprecenljivo darilo. Seveda bi lahko bilo boljše, toda brez iskanja rešitev, sodelovanja, premagovanja lastnih interesov na vseh ravneh bomo zgolj stopicljali na mestu. Naj še k temu dodam, da sem nedavno ravno na nacionalnem radiu slišala, da se zbira denar za otroka, ki bi želel trenirati košarko, saj da med telovadbo ne dobi žoge. Če so to največji problemi v Sloveniji, potem jih nimamo. Sicer pa so za predsednikom vlade temni dnevi. Namreč privoščil si ga je še hrvaški komik. In naj še kdo reče, da je predsednika težko dobiti. Pokličeš ga na telefon in je. Brez zadržkov sta se pogovarjala o ograji, se opravičujem, tehničnem sredstvu na meji, počitnicah in sklenila:peace (mir), ljubezen, adijo. Mojca Vtič Leto 2014 2015 2016 Voda 7,83 € 9,34 € 10,20 € Kanalizacija 7,93 € 12,28 € 14,78 € Skupaj 15,76 € 21,62 € 24,98 € Preračun je izdelan za gospodinjstva in neprofitne uporabnike, za priključek 20 DN ob predpostavki porabe 10 m3 vode mesečo. Zneski so z DDV (9,5 %). 2014 je veljala 100-odstotna subvencija omrežnine. 2015 so subvencije omrežnin znižali na 65 odstotkov, sicer pa so za kanalizacijo dvignili tudi vrednost omrežnin. 2016 župan mestnemu svetu predlaga znižanje subvencij omrežnin na 45 odstotkov. Vir: MO Ptuj in preračuni Štajerskega tednika , \\ o v Fotografija je simbolična. Ptuj • Organizacijo Kurentovanja v celoti prevzela občina Bo 56. Kurentovanje drago ali bodo le V proračunu ptujske občine je bilo lani na postavki Kurentovanje 54.500 evrov, letos pa je ta znesek gotovili s sponzorskim denarjem, od koncesnin do prodaje vstopnic. Ali se bo občini to splačalo in kakšen bo račun na koncu, je nemogoče napovedati. Težko je namreč priti do jasnih številk, koliko je organizacija celotnega Kurentovanja stala v preteklih letih, saj je šlo za javno-zasebno partnerstvo. Prav zato - da dobijo realno (o)ceno - naj bi se tokrat na občini odločili vse vajeti vzeti v svoje roke. Najpomembnejša sprememba, kar se tiče organizacije Kurentovanja, je ravno v tem, da letos ne gre za javno-zasebno partnerstvo, temveč je edini organizator ptujska občina. Finančno plat letošnjega festivala so organizatorji predstavili v petek na novinarski konferenci. Potrdili so podatek, da je zajamčen proračun 336.000 evrov (kumulativa), a le 46.000 evrov naj bi šlo iz mestnega proračuna, preostalo bodo prihodki pokroviteljev festivala, koncesnin in vstopnin v karnevalsko dvorano. Kot je pojasnil Pavel Magdič, vodja projekta Kurentovanje, naj bi skoraj polovico proračuna, 150.000 evrov, zagotovili iz sponzorskih sredstev, 28 odstotkov pa od prodaje vstopnic. Velik del sredstev - kar 45 odstotkov proračuna - bo namenjen za ureditev celotne infrastrukture, postavitev karnevalske dvorane bo stala 51.000 evrov. Nastopajoči in druge vsebine znašajo 33 odstotkov celotnega proračuna (110.880 evrov), marketing bo pobral 14 odstotkov, stroški dela pa 8 odstotkov (26.800 evrov) vseh sredstev. Zanimalo nas je, kakšni so bili ti stroški v preteklem letu, a so na ptujski občini pojasnili, da je primerjava lanskega in letošnjega kurentovanja nekoliko težja: »Predvsem zaradi tega, ker je bila organiziranost drugačna. Vlogo, ki jo letos opravlja MO Ptuj, njeni zaposleni in zunanji sodelavci, so lani opravljale Javne službe Ptuj. Slednje so imele na voljo več zaposlenih, ki so jih lahko vezale na projekt, zato je verjetno znesek za zunanje sodelavce nekoliko nižji. Pri letošnji organizaciji je razmerje nekoliko drugačno. Vse to pa ne pomeni, da na koncu letošnjega Kurentovanja 2016 ne bo možno primerjati projekta v obeh letih. Primerjavo med obema letoma bomo lahko naredili predvsem na končnih številkah. Ker pa smo večkrat poudarili, da želimo transparentno komunicirati z občani, partnerji in mediji, bodo na voljo tudi ostale številke, povezane z izvedbo Kurentovanja 2016. Bo pa treba počakati, da projekt zaključimo in pripravimo vsa ustrezna poročila.« Višji honorarji -zakaj? Javne službe Ptuj letos pri organizaciji Kurentovanja ne sodelujejo. „Vključujemo se le z zagotovitvijo infrastrukture in z logistično podporo projektu," pravi direktor Javnih služb Alen Hodnik, ki na vprašanje, ali to, da ne sodelujejo kot organizator, pomeni za občino dodaten strošek, ni poznal odgovora, je pa župan Miran Senčar zatrdil, da strošek zunanjih sodelavcev nikakor ne sme biti višji kot v preteklih letih; razlika v tem je le, da so ta denar v preteklosti plačali Javnim službam. Tudi v preteklih letih so podobno kot letos najemali zunanje sodelavce, poudarja tudi nekdanji župan Štefan Čelan in dodaja „A za razliko od tokrat smo vedno najeli koga iz naše občine. Tokrat je večina najetih sodelavcev iz drugih občin -celo takih, ki s Kurentovanjem niso v ničemer povezane." Po podatkih Javnih služb so kot organizator Kuren-tovanja za pogodbe zunanjih sodelavcev lani odšteli 5.728 evrov. V primerjavi s temi podatki so sicer letošnji honorarji bistveno V znamenju prebujanja pomladi Letos bo v sklopu 56. Kurentovanja okrog 90 dogodkov, na katerih pričakujejo okrog 100.000 obiskovalcev. Najboljše skupine bodo nagrajene, nagradni sklad znaša 6.000 evrov. Tudi Kurentanc bo letos del programa Kurentovanja in bo v veliki karnevalski dvorani. Tudi vr-teška povorka bo, prav tako tradicionalna Obarjada , a na dvorišču minoritskega samostana. Za organizacijo in izvedbo Kurentovanja je zadolžen 15-članski organizacijski odbor, ki ga vodi Branko Brumen, vodja projekta pa je Pavel Magdič. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 15. januarja 2016 Od tod in tam Štajerski 3 podražitev plačevali dražje. Občina v enem letu že drugič znižuje višino # y Foto: Črtomir Goznik 100-odstotno subvencijo za oskrbo s pitno vodo je MO Ptuj ukinila januarja, za kanalizacijo pa marca 2015. S tem, da je pri omrežninah za kanalizacijo z marcem dvignila tudi zneske omrežnin: za odvajanje z 2,55 na 3,16 in za čiščenje s 6,9 na 8,2 evra na mesec. Zneski so brez DDV, ki je 9,5 %. Mestni svet je lani v začetku leta izglasoval 65-odstotno subvencijo omrežnine, za ponedeljkovo sejo pa je župan predlagal še 20-odstotno znižanje, na 45 odstotkov. Če bo predlog potrjen, bodo uporabniki po novem mesečno za omrežnino za vodo namesto 1,51 plačevali 2,38 evra in za kanalizacijo 6,84 namesto zdajšnjih 4,35 evra. Vsako znižanje subvencije omrežnin pomeni dodatno finančno obremenitev za uporabnike in finančni prihranek za proračun MO Ptuj. V letu 2014, ko je občina omre-žnine subvencionirala v celoti, je za ta namen v proračunu zagotovila 1,4 milijona evrov. Lani je za subvencioniranje omrežnin za vodooskrbo in kanalizacijo iz občinskega proračuna šlo dober milijon evrov, letos je za ta namen rezerviranih 829.000 evrov. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Zupan Miran Senčar: »Optimizacija je zagotovo možna« Jeseni 2014 je zdajšnji župan Miran Senčar na enem izmed predvolilnih soočenj zagovarjal stališče, da bi se za uporabnike cene komunalnih storitev morale zniževati in ne zviševati. »Sem mnenja, da je treba stroške komunalnih storitev za prebivalce znižati. Optimizacija je zagotovo možna; že s tega stališča, če gledamo, da eno podjetje samo zaračunava storitev, drugo pa dela izvaja. To se mi zdi nedopustno. Tu je neka razlika, tukaj bi lahko nekaj naredili ... Pa še znižanje cen v domu upokojencev. Tukaj bo tudi treba nekaj narediti, ker so starejši v težavah.« (Vir: FB stran ZA Ptuj, objavljeno 27. 9. 2014) Kakšno je stanje danes? Izvajanje GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode je MO Ptuj z Javnih služb prenesla na KP Ptuj. Ta del predvolilne obljube je župan izpolnil. Manj pa je besedo držal pri nižanju stroškov za uporabnike pri komunalnih storitvah. V obdobju enega leta je zdaj že drugič predlagano povišanje cene (za uporabnike). finance končno jasne? 336.000 evrov. A iz samega proračuna bo šlo le 46.000 evrov, drugo bodo za- Želijo realno (o)ceno Kurentovanja Miran Senčar, župan MO PTUJ, na vprašanje, zakaj letos organizacijo Kurentovanja v celoti prevzema občina: „Želeli smo priti do pravega finančnega obsega. Vsa sredstva se zbirajo na občini Ptuj in gredo najprej v mestni proračun, šele nato pa na postavko Kurentova-nje, kar je najbolj transparentno. Občini se bo to gotovo splačalo." višji. Skupaj bo šlo za to postavko 26.880 evrov (Helena Ajdnik bo - za moderiranje v karnevalski dvorani, moderiranje nedeljske povorke in pripravo scenarijev za moderatorje - prejela 2.800 neto, Pavel Magdic, vodja projekta, bo plačan od oktobra 2015 do marca 2016 s 1.100 evri bruto na mesec (skupaj 6.600 evrov), predsednik organizacijskega odbora Branko Brumen pa bo prav tako šest mesecev zapored prejemal po 500 evrov neto). A na občini poudarjajo, da ti zneski, zaradi povsem drugačne organizacijske oblike, niso primerljivi in da bodo najbolj zgovorne končne številke, ki pa so nam jih obljubili po zaključku Kurentovanja. „Dejstvo je, da zunanje sodelavce potrebujemo, saj ne moremo vseh zaposlenih na občini angažirati, da delajo na projektu Kurentovanja, ampak za to delo najemamo ljudi," poudarja Senčar. Izbran je tudi že gostinec, ki bo zadolžen za gostinski del v dvorani, a še izbira ni pravnomočna in bo znan do konca tega tedna. Kakorkoli, na občini obljubljajo, da bomo letos natančno izvedeli, koliko stane organizacija v celoti ter kakšen je končni izkupiček. Dženana Kmetec Ormož • Domnevne nepravilnosti pri gradnji optičnega omrežja Sodnica glavno obravnavo prekinila za nedoločen čas V tem tednu se je na ptujskem okrožnem sodišču nadaljevala glavna obravnava v primeru, ko Republika Slovenija (RS) od Občine Ormož terja povračilo 1,8 milijona evrov evropskega denarja. Znesek povračila je določen pavšalno. Na tokratnem naroku je kot priča pred sodišče stopila direktorica Urada RS za nadzor proračuna Nataša Prah. Pojasnila je, da je njihov urad v dotični zadevi sodeloval kot revizijski organ, in to v času, ko je bil projekt že končan. Prahova je najprej odgovorila na vprašanje, ali držijo namigi, da naj bi se računalo na to, da se denar, ki bi ga Ormožu vzeli, porabi za kateri drugi projekt. Poudarila je, da to več ni možno, saj se je staro programsko obdobje, v katerem se je izvajal projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja (OŠO) na Ormoškem, končalo. »Teoretično bi vrnjena sredstva v času programskega obdobja lahko porabili za kateri drugi projekt,« je dejala in nadaljevala: »Če država članica pri projektu sama izvede finančne popravke, potem ta denar za državo ni izgubljen. Če na državni ravni ugotovimo, da se je dodeljeni denar uporabil neupravičeno, ga lahko terjamo.« Zaslišanje Prahove je bilo osredotočeno predvsem na ugotavljanje odgovornosti za nastalo situacijo. Občina Ormož je kot naročnik del in upravičenka za prejem evropskih sredstev storila napako, ker javnega naročila za izvedbo projekta in iskanje zasebnega partnerja ni objavila na evropskem portalu javnih naročil. Kar bi glede na vrednost projekta morala. Župan Alojz Sok pravi, da se je vrednost projekta, zaradi katere bi morali naročilo objaviti na evropskem portalu, zvišala v času, ko je bil izvajalec že izbran. Do tega je prišlo, ker je ministrstvo določilo še dodatna območja belih lis, na katerih naj se optično omrežje zgradi. Sok poudarja, da bi jih na nepravilnost v času trajanja projekta moral opozoriti posredniški organ (v tem primeru jih je bilo več: ministrstvo za infrastrukturo, šolstvo ...), ki je med drugim izvajal tudi nadzorstveno funkcijo. Čigava je odgovornost za storjeno napako? Tistega, ki je napako zagrešil, ali tistega, ki bi moral vršiti nadzor in napake ni zaznal? Prahova je na sodišču pojasnila, da je v primeru oddaje in izvedbe javnega naročila za zakonitost postopka v celoti odgovoren naročnik, torej občina. Naloga posredniškega telesa (v tem primeru so to bila ministrstva) pa je, da mora pri upravičencu oz. prejemniku sredstev ter naročniku del izvajati ustrezne kontrole. Na Občini Ormož so prepričani, da krivde, če bi jim bila dokazana, ne nosijo sami, temveč da so sokri-va tudi ministrstva, ki da jih v času trajanja projekta na nepravilnosti niso opozorila. Temu je nekako pritrdila tudi direktorica Prahova: »Odgovorni so oboji: občina za nezakonito izvedbo javnega naročila in posredniško telo za slabo opravljene kontrole.« Občina Ormož v tem sodnem sporu zahtevka za vračilo evropskih sredstev med drugim ne priznava, saj da je določen pavšalno. Po besedah Prahove so se na Uradu RS za nadzor proračuna za pavšalno korekcijo odločili zaradi procesne kršitve predpisov. Mojca Zemljarič Glede na to, da na vrhovnem sodišču RS poteka več sodnih postopkov, iz katerih bi bilo možno primer sodne prakse uporabiti v primeru tožbe RS proti Občini Ormož, so bili deležniki na zadnjem naroku enotni, da počakajo, kaj bo v podobnih primerih odločilo vrhovno sodišče. Odvetnik ormoške občine Aleksij Mužina je predlagal, da se sojenje do pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča prekine. Ker pravobranilka, ki zastopa RS, predlogu ni nasprotovala, mu je okrožna sodnica Milena Vajda sledila in sklenila, da je glavna obravnava za nedoločen čas preložena. Na tokratnem naroku je odvetnik Mužina poudaril, da se v dotični pravdi naj ne operira z besedo kazen, saj da gre potencialno za vračilo nedovoljene koristi. 4 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 15. januarja 2016 Slovenija, Podravje • Kako z odvajanjem in čiščenjem odplak v prihodnosti Vedno znova nova pravila igre in Na zadnji dan lanskega leta je začela veljati nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, s tem pa je vendar mnoge med njimi niso povsem jasne ali so celo problematične. Po stari uredbi bi bilo treba v strnjeni poselitvi z obremenitvijo 500-2.000 PE javno kanalizacijo zgraditi in odvesti v komunalne čistilne naprave ali v javno kanalizacijo sosednjega območja do konca leta 2017. Na občutljivih območjih, vplivnih območjih kopalnih voda in vodovarstvenih območjih pa že do konca leta 2015. Enaki roki so veljali tudi za posameznike oz. lastnike že obstoječih stavb, ki bi morali čiščenje v malih komunalnih čistilnih napravah (MČN) urediti sami. V izjemnih primerih pa so bile dovoljene nepretoč-ne greznice. Po novi uredbi morajo aglomeracije z obremenitvijo 500-2.000 PE čiščenje in odvajanje odpadne komunalne vode urediti do konca leta 2023. Če gre za iztok iz čistilne naprave v občutljivo območje, pa že do konca leta 2021. Aglomeracije z obremenitvijo, manjšo od 500 PE, pa imajo v vsakem primeru čas do konca leta 2023. Za posameznike veljajo isti roki: do 2023, na občutljivih območjih pa do 2021. Operativni program Sestavni del tako stare kot nove uredbe je operativni program. Ta podrobneje določi strnjena naselja v posamezni občini, zahteve za odvajanje in čiščenje odpadne vode ter čas, v katerem morajo biti izpolnjene. Operativni program iz stare uredbe bi torej zaradi prenehanja veljavnosti stare uredbe moral prenehati veljati. Nova uredba pa operativnega programa, ki naj bi bil njen sestavni del oziroma priloga, sploh še nima. Bojda ga v prvi polovici leta tudi ne gre pričakovati. Ker je bil stari program finančno prezahteven, bodo v novem spremenili način določanja strnjenih naselij in tudi posamezne obveznosti. Stari operativni program torej ni več po meri nove uredbe, občine pa do sprejema novega ne morejo vedeti, kakšne obveze bodo dolgoročno sploh imele. Gostota obremenjenosti Aglomeracije so območja, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarskih dejavnosti tako zgoščena, da je komunalne vode mogoče zbirati v skupni kanalizaciji in jih odvajati v komunalno čistilno napravo. Določijo se na podlagi podatkov o skupni obremenitvi zaradi nastajanja odpadne komunalne vode, ti pa se izračunajo iz števila stalno prijavljenih prebivalcev na nekem območju. En stalno prijavljen prebivalec pomeni eno populacijsko enoto (PE). PE znaša 150 litrov odpadne vode dnevno. Vendar pa obremenjenost ni povsem enaka številu prebivalcev, saj poslovne, gostinske, trgovske, garažne in industrijske stavbe obremenitev povečajo še za 10 ali 30 %, odvisno od velikosti naselja. Aglomeracijo določijo tam, kjer je obremenjenost vsaj 10 PE v posamezni kvadratni celici velikosti 100 x 100 m, kar okvirno pomeni 10 stalnih prebivalcev na hektar. Če pa se več celic stika vsaj v enem oglišču in imajo skupaj 50 ali več PE, velja priključitev na skupno kanalizacijo za vse celice. Takšnega določanja območij v stari uredbi ni bilo. Ker novi operativni program še ni pripravljen, sploh ne moremo vedeti, kje bodo meje teh kvadratnih celic. Soseda, oddaljena le nekaj metrov, bi torej teoretično lahko imela različne obveznosti. Hiša enega bo na primer zajeta v kvadratu skupaj s preostalimi hišami v bližini, hiša drugega pa s hektarjem gozda ob naselju ... Haloze Tiste občine, ki so se skušale držati rokov iz stare uredbe, so z novo uredbo pravzaprav kaznovane. Predvsem v Halozah bo nova uredba komunalno opremljanje bistveno spremenila. Tu je namreč veliko le občasno poseljenih ali/in starejših stavb, zaradi specifičnega terena in razpršene poselitve pa v večini primerov kanalizacijskega omrežja ni smiselno graditi. Preverili smo, kakšno je trenutno stanje v vseh sedmih haloških občinah. Cirkulane Načrt za komunalno opremljanje je občina že pripravila in ga tudi investicijsko ovrednotila: potrebovali bi okrog 2 milijona evrov. Zaradi nove uredbe ga bo seveda treba delati na novo. Kanalizacijsko omrežje pokriva naselji Cirkulane in Dolane. Lani so v Dolanah zgradili novo čistilno napravo, letos pa nameravajo okoljsko takso porabiti za izgradnjo še 70 priključkov. MČN za zdaj nima še nihče. Letošnji proračun so že sprejeli, sredstev za čistilne naprave pa v njem niso predvideli. S sofinanciranjem so namerno malo počakali, da bi se stvari razjasnile. Tudi sredstev doslej preprosto ni bilo dovolj. Upajo, da jim jih bo uspelo zagotoviti v proračunu za naslednje leto. Makole Lani so za sofinanciranje MČN namenili 6.758 evrov (za šest malih čistilnih naprav za osem gospodinjstev). Dejansko pa so porabili le 1.593 evrov za eno čistilno napravo, ki bo odplake čistila za dve gospodinjstvi. Preostali denar pa bodo investitorjem izplačali, ko bodo pridobili pozitivno oceno o obratovanju naprave. Večino prijav so namreč dobili proti koncu leta 2015 in te naprave še ne obratujejo dovolj dolgo, da bi jih lahko ocenili. »Zanimanje za te subvencije se je v drugi polovici leta 2015 pove- čalo, podoben trend pričakujemo tudi letos,« pove direktor občinske uprave Makole Igor Erker. Letos ima občina za to pripravljenih 12.000 evrov. Podlehnik Občina Podlehnik še ni povsem uredila odvajanja in čiščenja odplak niti v strnjenih naseljih. Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno za dele naselij Podlehnik, Zakl, Stanošina in Kozminci. Analize stanja še niso napravili, po grobi oceni pa bo na javno kanalizacijo priključenih le 30 % stavb. MČN imajo za zdaj samo tisti objekti, ki so jih začeli graditi po sprejetju novega občinskega prostorskega načrta v letu 2014. Proračuna za letošnje leto sicer še niso sprejeli, vendar sofinanciranja MČN ne predvidevajo. Bodo pa v prihodnosti pripravili predlog za to, vendar bo vse odvisno od finančnega stanja občine. Videm Operativni načrt bodo na Vidmu pripravili še letos. Prednost bo imel ravninski del, nato pa se bodo lotili razpršene poselitve. Predvidevajo, da bodo za ureditev ravninskega dela potrebovali okrog 10 milijonov evrov, za hriboviti del pa vrednost zdaj še težko ocenijo. V občini je približno 2100 potencialnih priključkov. Do sedaj je na čistilne naprave priključenih okrog 150 uporabnikov (center Vidma, center Leskovca, šola Sela). Imajo pa tudi že štiri čistilne naprave na koncu kanalizacijskih sistemov: v Leskovcu, Vidmu, Selih in pri poslovno-logističnem centru. Občanom bodo pri Majšperk V občini je 198 kanalizacijskih priključkov, kaj dosti več pa jih zaradi razpršene poselitve niti ne bo. Občina bo okoljsko takso v letih 2015 in 2016 namenila tudi za sofinanciranje MČN. Prednost bodo imela gospodinjstva na vodovarstvenem območju. V letu 2015 je ta postavka znašala 50.000 evrov, porabljenih pa je bilo le 3.600 evrov. Tudi letos so za sofinanciranje rezervirali 50.000 evrov. nakupu MČN najverjetneje pomagali, ni pa še jasno, kako. Zavrč Občina Zavrč je že leta 2012 sprejela operativni program odvajanja in čiščenja odplak. Doslej so že zgradili tri kanalizacijske sisteme s tremi čistilnimi napravami; dve sta v Zavrču, ena pa v Hrastovcu. V letu 2014 se je v javno kanalizacijo steklo približno 10 % vseh odplak, v 2015 pa je bil delež še nekoliko višji. V občini ni še nobene individualne MČN. V letošnjem proračunu sredstva za sofinanciranje niso predvidena. Težava je tudi v tem, da za zdaj vlaganje javnih sredstev v zasebne investicije sploh ni mogoče. »Čakamo, da se izkristalizira, na kak način se bo sploh lahko delalo,« pojasnjuje podžupan Janko Lorbek. Žetale Občina je zelo razpršeno poseljena, zato je gradnja kanalizacije smotrna samo v strnjenih naseljih, Žetalah in Dobrini. Koliko bi stalo komunalno urejanje celotne občine, pa še ne vedo. Leta 2013 so pridobili gradbeno dovoljenje za kanalizacijski sistem za 250 PE. Pripravili so ga, da bi zanj pridobili evropski denar, saj občina lastnih sredstev ni imela. Ker pa razpisa ni več bilo, so načrti ostali v predalu. Letos bodo zgradili del manjkajoče kanalizacije, s katerim bi na doslej edino čistilno napravo (pri OŠ Žetale) lahko priključili še devet gospodinjstev iz Žetal in Čermožiš. Letošnjega proračuna še niso sprejeli, njegov osnutek pa sofinanciranja MČN ne predvideva. Mojca Vtič, Eva Milošič Foto: Davorin Munda petek • 15. januarja 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 številne zakonske nedorečenosti stara iz leta 2007, ki je to področje urejala, prenehala veljati. V novi so bistveno spremenjeni časovni roki in določbe, ','CJfm Obstoječe stavbe Najbolj ohlapni so po novem pogoji za lastnike obstoječih stavb, ki niso v strnjeni poselitvi in ki niso priključene na javno kanalizacijo. Pri stavbah, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 14. decembrom 2002 oz. je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja odplak skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, morajo lastniki urediti čiščenje in odvajanje po tej novi uredbi šele ob prvi naslednji rekonstrukciji objekta. Pri tistih stavbah, ki so gradbeno dovoljenje dobile pozneje, pa se je treba držati nove uredbe (MČN), razen, če je bilo v gradbenem dovoljenju določeno drugače. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pojasnjuje, kaj pomeni rekonstrukcija objekta: "Rekonstrukcija je definirana z Zakonom o graditvi objektov in je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %." Za rekonstrukcijo objekta se torej štejejo samo tista dela, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Foto: Črtomir Goznik Nepretočne greznice Po stari uredbi je bila za strnjeno naselje obvezna kanalizacija s čistilno napravo, za razpršeno gradnjo pa MČN z redkimi izjemami. Zbiranje v nepretočni greznici je bilo dovoljeno le tam, kjer čiščenje v MČN tehnično ni bilo izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v okolje ali posebnih razmer (posebne geografske razmere, nestalno poseljene stavbe itd.). Nepre-točna greznica je bila začasno dovoljena tudi za tiste stavbe, mimo katerih je bila predvidena gradnja javne kanalizacije. Po novi uredbi pa kanalizacija za strnjena naselja ni več edina možnost. Če je obremenitev aglomeracije manjša kot 500 PE in če občina na podlagi ekonomske analize ugotovi, da bi javno kanalizacijsko omrežje in komunalna čistilna naprava za celotno aglomeracijo povzročila več kot trikrat večje stroške kot MČN, se lahko skupine objektov opremijo z MČN. Posamezni objekt pri obremenjenosti manj kot 50 PE pa se lahko opremi tudi z nepre-točno greznico, če bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala 100 m ali bi gradnja povzročila nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje in če čiščenje z MČN ni izvedljivo zaradi posebnih geografskih razmer (v uredbi je kot primer navedena le nadmorska višina nad 1.500 m). Taka greznica je dovoljena tudi kot začasna rešitev do izgradnje kanalizacije. Pri razpršeni poselitvi pa mora lastnik svoj objekt priključiti na javno kanalizacijo, če razdalja do nje ni daljša od 100 m. Drugače pa mora imeti MČN ali v posebnih primerih nepretočno greznico. Od kdaj so pretočne greznice prepovedane? Sicer je že uredba iz leta 1996 določala, da je treba odplake odvajati v kanalizacijo, kjer pa te ni bilo, je dovoljevala le zbiranje v nepretočni greznici. Z MOP pa pojasnjujejo, da je uporaba pretočnih greznic prepovedana šele od uveljavitve naslednje uredbe 14. decembra 2002. Težave pri preverjanju Pri načrtovanju nepretočne greznice je treba upoštevati 150 litrov komunalne vode na osebo na dan. Prostornina mora biti najmanj 4,5 kubičnega metra na osebo, vendar nikoli manjša od 10 kubičnih metrov. Zgrajena mora biti iz vodotesnih materialov, prazniti pa jo je treba v skladu z občinskimi predpisi. Po novi uredbi je sicer treba MČN, pretočne in nepretoč-ne greznice prazniti najmanj enkrat na tri leta. Štiričlanska družina potrebuje 18 kubičnih metrov veliko greznico. Če je ta res nepretočna, jo napolnijo v približno enem mesecu. Ker pa lahko komunalne službe naenkrat odpeljejo le 6 do 7 kubičnih metrov odplak, jih bo treba odvažati celo večkrat na mesec. Cena čiščenja pri Komunalnem podjetju Ptuj je odvisna od tega, koliko časa je minilo od takrat, ko je bila greznica nazadnje izpraznjena. Čiščenje enega kubičnega metra greznične gošče pri pretočnih greznicah stane 3 evre, če je bila greznica nazadnje izpraznjena pred pol leta; 5 evrov, če je od zadnjega praznjenja preteklo od pol leta do dveh let. Deset evrov za kubični meter pa bo treba plačati, če so vam greznico izpraznili pred več kot dvema letoma. Plačali pa boste še prevoz in 9,5 % DDV. Pri nepretočnih greznicah v vsakem primeru velja najnižja cena, saj so v tem primeru odplake bolj redke. Za odvoz blata iz male komunalne čistilne naprave pa se upošteva najvišja cena, saj gre za zgoščene odplake. Iz ekonomskih razlogov so torej nepretočne greznice smiselne samo za objekte, ki niso stalno poseljeni. Težave pa so tudi pri preverjanju tako velikosti kot nepro-pustnosti greznice. To ugotovijo tako, da greznico najprej izpraznijo, za 24 ur prekinejo dotok odplak in v greznico natočijo vodo. Tako dobijo volumen greznice. Naslednji dan preve- k rijo nivo vode, ki pokaže, ali je greznica res nepretočna. Ni pa realno pričakovati, da bodo tako preizkušali greznice pri vseh hišah. Tudi ni jasno, kdo naj bi to plačal. Kazni Za konec smo prihranili najboljše. Stara uredba je za nedovoljeno odvajanje odplak v greznico za lastnika stavbe določala globo: 300-1.200 evrov za fizične in 4.000-40.000 evrov za pravne osebe. Za prekrške pa bi plačal tudi upravljavec MČN (1.200-4.100 evrov za fizične in 4.000-40.000 evrov za pravne osebe), odgovorna oseba upravljavca (1.200-4.100 evrov), izvajalec javne službe (4.000-40.000 evrov) ter odgovorna oseba izvajalca javne službe (1.200 -4.100 evrov). Po novi uredbi je za grobe kršitve (če se obvezne storitve ne izvajajo) za izvajalca javne službe določena globa 4.00010.000 evrov za samostojnega podjetnika posameznika in 10.000-20.000 evrov za pravne osebe. Pri blažjih kršitvah (na primer, da ne obveščajo svojih uporabnikov, ne pripravijo programa ali ga ne predložijo mini- strstvu, ne vodijo evidence in podobno) pa bo izvajalec samostojni podjetnik plačal 2.0004.000 evrov kazni, pravna oseba pa 4.000-10.000. Odgovorno osebo izvajalca pa bodo oglo-bili s 1.000-2.000 evrov kazni. Globe so se torej bistveno znižale, predvsem pa po novem za lastnike stavb (tako fizične kot pravne osebe) sploh niso predvidene! Ker se zdi preveč neverjetno, da bi lahko bilo res, smo zadevo preverili na MOP. Pojasnjujejo, da so skladno s pripombami iz javne obravnave nadzor res omejili le na izvajanje obveznosti izvajalca javne službe. Izvajala ga bo državna inšpekcija, pristojna za okolje. "Zahteve, ki pa se nanašajo na uporabnike javne službe, sodijo v izvirno pristojnost občine in se skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, podrobneje urejajo z občinskimi predpisi." Če povzamemo: gre za vzoren šolski primer birokratsko spisane uredbe. Določila niso jasna, kar po eni strani sicer olajšuje izogibanje predpisom, po drugi pa tudi omogoča, da se kaznuje, kar in kakor se hoče. Eva Milošič V mestih iz evropskega, na obrobju iz lastnega žepa Ptujsko polje je za izgradnjo kanalizacijskega sistema v prejšnjih dveh finančnih perspektivah, med letoma 2002 in 2013, dobilo 70 milijonov evrov evropskega denarja. Prednostno so seveda komunalno opremljanje uredili tam, kjer so odplake okolje najmočneje obremenjevale. Vendar pa zdaj, ko so na vrsti občine z manjšimi strnjenimi naselji, evropska sredstva za ta namen niso več na voljo. Ni pravično, da bodo stroški lastnikov stavb odvisni od tega, ali živijo v strnjenem naselju ali v razpršeni poselitvi. Tudi lastnik objekta na zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotoviti sam. Cena priključka je odvisna od njegove dolžine, vendar pa so tudi 50 m dolgi priključki še vedno cenejši kot MČN. Pri slednjih namreč poleg naprave potrebujemo še dovod in odvod, ki pa sta že skoraj tako draga kot kanalizacijski priključek. Zato so se nekatere občine že odločile, da bodo pomagale s sofinanciranjem. i i^m^mMm 6 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 15. januarja 2016 Hajdoše • Bo novozgrajeni kartodrom propadal ali dobil upravljavca? „Stanje je sramota za slovensko politiko!" Gradnja novega kartodroma v Sloveniji vasi se je začela leta 2010 in končala leta 2013. Dravske elektarne Maribor (DEM) so lastnik zemljišča in investitor izgradnje, ocenjene na kar 755.000 evrov. Konec lanskega leta so dokončno porušili stari kartodrom v Hajdošah, a ker novi še ni v uporabi in se ne ve, kdo bo prevzel lastništvo oziroma upravljanje, so se ponovno odprla številna vprašanja. Že sama selitev kartodroma iz Hajdoš v Slovenjo vas je pred leti sprožila veliko polemik. Nadomestna gradnja je bila sicer nujna zaradi širitve odvodnega kanala in urejanja zemljišč v Hajdošah, a krajani sosednje vasi so bili jasni in so zahtevali protihrupne ograje, ki so jih preko oblikovane civilne iniciative tudi dobili. In čeprav se je gradilo kar tri leta in je bilo uporabno dovoljenje izdano že avgusta 2013, do danes novi kartodrom ni v uporabi. Načrt je bil, da se po izgradnji preda občini Hajdina, a se to ni zgodilo, in kot kaže, se tudi ne bo. „Mi kot lokalna skupnost smo sodelovali samo v smeri zagotavljanja varnosti in zmanjšanja hrupa za naše občane, ki živijo v bližini. Občina Hajdina vidi v novem kartodromu mo- M8 Novi kartodrom še vedno išče lastnika. žnost promocije, aktivno pa bo sodelovala pri urniku treningov in tekmovanj z željo zagotoviti normalno življenje občanov v neposredni bližini," je pojasnil župan občine Hajdina Stanko kartodrom A J D O S E A IVI D RTU J - Zakaj se račun ni izšel? Po končani izgradnji novega kartodroma v Sloveniji vasi naj bi (po prvotnem dogovoru DEM in hajdinske občine - s takratnim županom Radoslavom Simoničem na čelu) tega predali v last občini Hajdina. DEM tako ne bi imel več nobenih obveznosti, občina pa kartodroma ne bi smela prodati ali prenesti na tretjo osebo. Po tem dogovoru bi AMD Ptuj prevzel upravljanje. Načrtov je bilo veliko, a so se stvari zapletle ... Slovenska Bistrica • Pomagali bodo ptujski in celjski ginekologi 6.200 pacientk brez ginekologinje Glažar in nadaljeval: „Pred leti je bilo napisano pismo o nameri, s katerim bi novi kartodrom prenesli na občino, vendar se je ugotovilo, da v skladu z obstoječo zakonodajo to ne gre. Za odkup pa občina ni zainteresirana, ker to ni primarna dejavnost občine, pa tudi sredstev za to ni planiranih." Glažar še dodaja, da bo moral novi upravljavec ali lastnik še veliko vložiti, da bo pridobil vsa ustrezna dovoljenja za izvedbo tekmovanj. Je pa občina za zemljišča, na katerih ležijo kartodrom in spremljajoča infrastruktura, letno imela odmerjeno stavbno nadomestilo v višini približno 200.000 evrov, ki jih več ne bodo dobili. Kdo si sploh želi biti lastnik ali upravljavec kartodroma? Za stari kartodrom so DEM imele pogodbo sklenjeno z Avto moto društvom Ptuj. To ima v Hajdošah še vedno opremo in kot bivšega najemnika so jih že pozvali k odstranitvi le-te. Kot so pojasnili na DEM, pogodbe AMD Ptuj niso podaljšali zaradi potrebe po odstranitvi starega kartodroma - zaradi širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje (v skladu s prejetim gradbenim dovoljenjem iz leta 2004). Medsebojne pogodbene odnose ter razlog, zakaj niso podpisali nove pogodbe, smo poskušali preveriti tudi pri predsedniku društva Urošu Lan-gerholcu, ki pa ni bil pripravljen odgovarjati in je dejal le, da se želi od te tematike distancirati. Je pa zato bil bolj zgovoren Branko Pšajd, član AMD Hajdina, ki je bilo ustanovljeno leta 2011. Neposredno ob ustanovitvi so se pojavila namigovanja, da ravno novo, hajdinsko društvo želi izriniti ptujsko Avto moto društvo in prevzeti upravljanje kartodroma. „Društvo smo ustanovili z namenom, da našim aktivnim članom (dirkačem) zagotovimo boljše pogoje, ker se z AMD Ptuj nismo strinjali z njihovim načinom dela. Rezultati so bili takoj vidni (Vid Pšajd trikrat naslov državni prvak, Jan Šlo-sar dvakrat državni prvak, leta 2014 AMD Hajdina društveni državni prvaki in še kar precej pokalnih zmag). Zgodba novega kartodroma nas seveda zanima, a žal vpliva na potek dogodkov nimamo. Občina Hajdina je imela podpisano pismo o nameri o prevzemu kartodroma z DEM, a ga ni hotela prevzeti, tako da je zdaj ta objekt naprodaj," je pojasnil Pšajd. Na vprašanje o tem, ali je možno, da sami gredo v najemno pogodbo in postanejo upravljavec, odgovarja, da bi ga z veseljem najeli, a je potrebno še veliko denarja za dokončanje celotne investicije. Tega pa društva seveda nimajo. „Trenutno stanje na kartodromu je sramota za slovensko politiko, saj le ta kroji usodo tega objekta. Če bi bil nogomet, vprašanja ne bi bilo. To ni objekt samo za dirkanje, to je objekt za pridobivanje vozniških sposobnosti, druženja, turizem ... Za nas je dobrodošel vsak najemnik oziroma upravljavec, samo da čim prej spravi objekt v obratovanje in uporabo," še dodaja Pšajd. V DEM načrtujejo prodajo, sicer bodo kartodrom dali v najem V zvezi z načrti z novim kar-todromom smo seveda povprašali tudi predstavnike DEM, ki so lastnik zemljišča v Slovenji vasi in investitor kartodroma. Direktor DEM Viljem Pozeb je na naša vprašanja v zvezi z načrti odgovoril: „Načrtujemo prodajo po ocenjeni vrednosti (z javno objavo), če prodaja ne uspe, pa oddajo v najem (tudi z javno objavo). Novi kartodrom bo začel delovati po zaključku prodajnega postopka oziroma po oddaji v najem, če prodaja ne bo uspešna."Namigovanja, da se dogovarjajo z Avstrijci, ker naj bi ti pokazali interes za upravljanje kartodroma, je zavrnil in dejal, da so se doslej za sodelovanje pogovarjali le z AMD Ptuj, nihče drug ni izkazal zanimanja. Kakorkoli, novi kartodrom je zgrajen in kot tak stoji že tri leta. Z njegovo izgradnjo pa se je odprlo veliko vprašanj, ki še vedno niso rešena. Predvsem: kdo bo novi upravljavec ali lastnik kartodroma in kdaj bo ta začel obratovati. Ne glede na to, od kod in kdo bo, se vsi vpleteni strinjajo, da je v tem hipu najpomembneje, da se stvar končno razjasni in da novi kartodrom začne služiti namenu. Dženana Kmetec Ginekologinja Dušanka Bandelj-Klanča konec januarja zapušča Zdravstveni dom (ZD) Slovenska Bistrica. »Za zdravstveni dom, predvsem pa za njene pacientke, je to velika izguba,« je povedala direktorica ZD Jožefa Lešnik Hren. Pri ginekologinji Dušanki Bandelj Klančar je opredeljenih več kot 6.200 pacientk. Izbira ginekologa ne bo avtomatsko prenesena na zdravničino novo delovno mesto, ampak ostane v ZD Slovenska Bistrica. »Zaradi pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji za enkrat nimam preveč upanja, da bomo za ambulanto zaposlili novega rednega ginekologa. Pripravljamo začasno rešitev.« Pojasnila je, da bodo ambulanto izvajali ginekologi specialisti iz ptujske in celjske bolnišnice in iz zdravstvenih domov Celje in Ptuj. »Razpored bo sproti objavljen na spletni strani ZD Slovenska Bistrica. Pacientke bomo na pregled naročali na dosedanjo telefonsko številko,« je povedala Lešnik Hrenova in dodala, da bo ambulanta delovala vsaj štirikrat tedensko. Mojca Vtič DARS SVETUJE: V ZIMSKIH RAZMERAH RAČUNAJMO Z DALJŠIM ČASOM POTOVANJA, ZATO SE NA POT ODPRAVIMO VSAJ 10 MINUT PREJ c 1970 KOT OBIČAJNO. Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah. promet.si DARS Foto: CG Foto: CG petek • 22. januarja 2016 Politika Štajerski 7 Podravje • Pristojnosti upravnih enot v roke občin Kakšna usoda čaka krajevne urade Krajevni uradi v občinah Destrnik, Dornava, Hajdina, Markovci, Vitomarci, Zavrč in Žetale vse od decembra še vedno ostajajo zaprti zaradi kadrovskih težav. Ttidi usoda sedaj še delujočih krajevnih uradov je ob nespremenjeni politiki zaposlovanja v javni upravi zapečatena, opozarja vodja oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote (UE) Ptuj Boris Miočinovič. Trenutno je zaprtih sedem krajevnih uradov v UE Ptuj, v ostalih osmih uradih Cirkulane, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Trnovska vas in Videm pri Ptuju pa je zmanjšano število uradnih ur. Razlogov za zaprtje omenjenih krajevnih uradov je več, skupen imenovalec pa je kadrovska podhranjenost, pojasnjuje Miočinovič: »Zaradi varčevanja je načelno prepovedano vsako zaposlovanje na upravnih enotah. Tudi zaradi upokojevanja ni bilo dovoljeno zaposliti nadomestnih uradnikov. Ob formiranju Upravne enote Ptuj je bilo na Upravni enoti zaposlenih 105 uslužbencev. Trenutno nas je zaposlenih za nedoločen čas le še 69.« Število zaposlenih se zmanjšuje, na drugi strani pa se po besedah Miočinoviča vseskozi povečuje obseg nalog v pristojnosti UE - tako po številu kot po zahtevnosti. »V naši UE so bile do avgusta lani na področju tujcev zaposlene tri svetovalke, ki so zaradi velikega števila vlog (približno 2000 vlog za dovoljenje za prebivanje letno) daleč najbolj obremenjene v Sloveniji. Takšno število vlog je posledica Foto: Črtomir Goznik Boris Miočinovič z UE Ptuju kot edino možno rešitev krajevnih uradov vidi prenos pristojnosti v roke občinskih uslužbencev. delovanja številnih podjetij, ki posredujejo delavce po gradbiščih po svetu, imajo pa sedež na območju naše UE.« Zato so jim v pomoč dodelili tri matičarke s krajevnih uradov. Kmalu brez vseh krajevnih uradov Preostale štiri oz. tri matičar-ke pa niso mogle več pokrivati vseh 15 krajevnih uradov, zato so jih bili prisiljeni zapreti sedem, število uradnih ur na preostalih uradih pa ustrezno zmanjšati. »Trenutna zaprtost sedmih krajevnih uradov je v pravno-formalnem smislu samo začasno stanje, vendar pa brez novih zaposlitev ni upanja na njihovo ponovno aktiviranje. Začasnost naj bi v prvi polovici tega leta postala dokončna.« S peticijo proti ukinitvi krajevnih uradov Precej nezadovoljni pa so prebivalci občine Sveti Andraž, kjer so se minuli teden odločili za peticijo proti ukinitvi krajevnih uradov. V samo nekaj dneh jim je uspelo zbrati več kot 100 podpisov. Pobudnik peticije je Edi Kupčič, predsednik Društva upokojencev, kije prepričan, da bo ukinjanje omenjenih uradov še posebej prizadelo starejše: »Ukinjanje teh uradov je velik hendi-kep za starejše ljudi, ker ne bodo mogli v bližini domov urejati mnogo stvari. Namesto pet minut časa bodo sedaj potrebovali skoraj cel dan, da bodo prišli na Ptuj in tam uredili potrebno. Med njimi je veliko tudi takih, ki živijo sami in nimajo nikogar. Sprašujejo se, kako naj z berglami ali dvema palicama pridejo do avtobusne postaje in na avtobus ... Člani našega društva so ogorčeni. V pisarno društva prihajajo objokani, razočarani ... A odgovor z urada je tak, da si naj te zadeve uredijo preko elektronskih pošt. Ampak ti ljudje so nevešči pri delu z računalnikom in sodobno mobilno telefonijo. Od 230 članov društva nas zna na računalniku delati pet ali šest. Z elektronsko pošto pa samo dva. Že tako so jim doslej pri urejanju zadev pomagali uradniki ...« S peticijo želijo doseči, da bi bil krajevni urad pri Sv. Andražu odprt vsaj en dan v tednu. Miočinovič še opozarja, da je tudi usoda še delujočih krajevnih uradov ob nespremenjeni politiki zaposlovanja v javni upravi zapečatena, saj se bodo v roku dveh, treh let upokojile še preostale tri matičarke na še delujočih krajevnih uradih. To bi bil lahko konec zgodbe o krajevnih uradih, če se politika zaposlovanja ne bo spremenila. Rešitev: prenos upravnih storitev na občine Kakovostna rešitev je možna le ob prenosu pristojnosti upravnih in drugih storitev, ki jih sedaj opravljajo krajevni uradi, na lokalno samoupravo, pravi Mio-činovič. Za to je potrebna sprememba zakona o državni upravi. Župani so na sosvetu načelnice ptujske upravne enote izrazili podporo takemu predlogu. Ob tem je Boris Miočinovič povedal: »Enako smo v Sloveniji storili pri registraciji motornih vozil, kjer so bile prenesene državne pristojnosti na podjetja za tehnične preglede vozil in trgovce z avtomobili. To se je izkazalo za zelo koristno.« Monika Levanič Slovenija, Podravje • Bencinski cent ni samo en cent Letos predvidoma tri cente, leta 2018 že devet V državni proračun so vozniki lani zgolj s plačilom dajatev za letno uporabo vozil v cestnem prometu primaknili nekaj manj kot 155,5 milijona evrov. Ob tem ne gre spregledati še milijonov, pridobljenih od trošarin za pogonska goriva. Kot kažejo klavrna podoba slovenskega cestnega omrežja in izračuni ministrstva, pa ti viri ne zadostujejo potrebam. Tako na ministrstvu razmišljajo o bencinskem centu oziroma centih. Izračunali so, da bi za vzdrževanje državnih cest potrebovali 200 milijonov evrov. Vendar če bi bil ves denar, zbran od voznikov, porabljen za cestno omrežje, potemtakem ne bi bila v ustreznem stanju zgolj tretjina državnega omrežja, kot je pred dvema letoma ocenila direkcija za infrastrukturo. Namreč v preteklih dveh letih je ministrstvo od približno 150 milijonov zbranih dajatev za cestno omrežje namenilo zgolj okoli 85 milijonov evrov. To razdelitev so na ministrstvu upravičili: »Dobro delujoč prometni sistem je ključnega pomena za gospodarski razvoj celotne regije. Iz navedenih razlogov sta cestni in železniški prometni sistem medsebojno tesno povezana, zato ju je nujno razvijati vzporedno, če želimo dosegati cilje t. i. zelene prometne politike. Slednje pa je mogoče dosegati le z vlaganji v oba prometna sistema.« Lani za ceste le 45 milijonov evrov Sicer pa je bilo v rebalansu proračuna za leto 2015 za investicije in investicijsko vzdr- ževanje cestnega omrežja namenjenih 46,5 milijona evrov. »V proračunu za leto 2016 je za investicije na področju cestne infrastrukture namenjenih sicer nekoliko več sredstev, vendar še vedno občutno premalo za izboljšanje stanja omrežja glavnih in regionalnih cest,« so priznali na ministrstvu za infrastrukturo. Ocenjujejo, da bi za investicijsko vzdrževanje za področje državnih cest na letni ravni potrebovali 200 milijonov evrov in 150 milijonov evrov za področje železniške infrastrukture, in sicer do zaključene obnove te infrastrukture. Zato so se na ministrstvu odločili, da za vzpostavitev učinkovitega sistema investicijskega vzdrževanja omrežja glavnih in regionalnih cest ter obnavljanja in nadgradnje javne železniške infrastrukture poiščejo stalen in stabilen namenski vir financiranja, ki bo omogočil večletno načrtovanje investicijskih pro- jektov. Gre za t. i. bencinski cent, ki pa ne pomeni le enega centa, temveč od najmanj tri do devet centov v prihodnjih letih. Leta 2014 bi z bencinskim centom nabrali 60 milijonov evrov Ob tem pa denar, zbran z letno dajatvijo za uporabo vozil v cestnem prometu, še zdaleč ni Foto: Črtomir Goznik Za ceste od tri do devet centov »Kot novi vir financiranja se predvideva infrastrukturni prispevek od porabe pogonskih goriv v cestnem prometu, pri čemer se s predlogom zakona določajo najvišje zgornje meje tega prispevka, in sicer največ 0,03 EUR/liter prodanega energenta v letu 2016, največ 0,06 EUR/liter prodanega energenta v letu 2017, največ 0,09 EUR/liter prodanega energenta od leta 2018. Dejanska višina prispevka v posameznih letih je predmet odločitve vlade. Predlog zakona je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja,« pojasnjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo. edini, ki ga lastniki avtomobilov in drugih motornih vozil plačujemo državi. Državni proračun se namreč polni tudi z dajatvami, ki jih plačujemo ob nakupu goriva, saj je znano, da je cena goriva obremenjena z več kot 100-odstotnimi pribitki na račun trošarin, davkov in dajatev. Sedaj naj bi se voznike dodatno obremenilo. Izračunali smo, koliko denarja naj bi se z dodatnimi centi zbralo v proračunu. V letu 2014 naj bi poraba tekočih goriv znašala 2.147.000 ton, od tega na področju prometa skupaj 1.764.900 ton, to pomeni, da sta bili v letu 2014 v prometu porabljeni približno dve milijardi litrov tekočih goriv. In če bi leta 2014 vozniki plačevali bencinski cent, kot naj bi ga letos, torej tri cente po litru, bi to pomenilo, da bi bil proračun bogatejši za 60 milijonov evrov. Mojca Vtič 8 Štajerski Podjetništvo petek • 22. januarja 2016 Slovenija • V javni obravnavi trije zakoni s področja gradbene stroke in urejanja prostora Zakon, ki bi gradbenikom »rezal Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je konec novembra 2015 v javno razpravo posredovalo osnutke treh novih zakonov s področja ditve objektov: zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Med gradbeno stroko je osnutek zakonodaje naletel na precejšnje neodobravanje. Zaradi vrste pripomb je MOP javno obravnavo za mesec dni podaljšalo. Za podaljšanje so se odločili na podlagi pobud reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti, zbornice za arhitekturo in prostor, ministrstva za infrastrukturo ter nekaterih drugih sodelujočih v dosedanjem poteku javne razprave. Na MO so prepričani, da lahko podaljšana razprava prispeva h kakovosti zakonskih predlogov, ne da bi se pri tem moral spremeniti terminski načrt njihove priprave. Kaj predvideva predlog nove zakonodaje Prenovljeni zakon o urejanju prostora naj bi predstavljal nadgradnjo obstoječega sistema, omogočal bi večjo prožnost prostorskega načrtovanja. Med rešitvami pri urejanju prostora so ponovna vključitev državnega prostorskega načr- ta v isti zakon kot prostorsko načrtovanje na lokalni ravni, večja vloga ministrstva za okolje in prostor kot glavnega sogovornika države z občinami ter vzpostavitev prostorskega sveta vlade, ki bo usklajeval pripravo občinskih in državnih prostorskih načrtov. Na predlog tega zakona ima stroka še najmanj pripomb. Bolj kritični so do gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki bosta nadomestila sedanji zakon o graditvi objektov. Kot pojasnjujejo na MOP, je glavni cilj gradbenega zakona zmanjšanje tveganja za investitorje. Zakon bo med drugim omogočil fazno zavarovanje investicijskega procesa. Za pridobitev gradbenega dovoljenja zakon predvideva manjši obseg potrebne dokumentacije. Nekatere dokumente bodo investitorji dolžni predložiti šele ob prijavi začetka gradnje (namesto v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, kot je to v veljavi sedaj). Gradbeni zakon bo postopke izdaje Foto: Črtomir Goznik Gradbena stroka s predlaganimi zakoni ni zadovoljna. Ker je bilo na osnutek nove zakonodaje podanih veliko pripomb, je ministrstvo postopek javne obravnave podaljšalo. Promocijsko sporočilo Novo naselje v Hočah Privatni investitor MarkoMark Nival se intenzivno pripravlja na gradnjo stanovanjskega naselja v Hočah pod komercialnim imenom Vita Hoče. Naselje bo umeščeno na travnik med vrtcem oz. šolo in že obstoječim naseljem Male Hoče (MTB). Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija za posamezne objekte, izdaja gradbenega dovoljenja za vse objekte se pričakuje v februarju 2016. Takojpo pridobitvi gradbenega dovoljenja se bo začela prodaja stanovanjskih in poslovnih enot, sama gradnja objektov pa je predvidena v več fazah s pričetkom spomladi 2016. Zaključek prve faze gradnje je načrtovan v pozni jeseni 2016. Gradnja bo obsegala dva večstanovanjska bloka (vsak s po enajstimi stanovanji in enim poslovnim prostorom), dva dvojčka, dva trojčka in tri samostojneihiše.i Vsi objekti bodo zasnovani po načelih energetsko varčnih zgradb z odlično izolacijo, učinkovitimi in varčnimi napravami ogrevanja (toplotne črpalke, talno gretje) ter hlajenja. Arhitekturo naselja in samih objektov bo izdelal Arhiplan, biro za projektiranje, d. o. o., iz Maribora. Arhitekturno bodo objekti zasnovani kot sodobni, ziravnimiistrehamiiinimodernimividezomifasad.i Tlorisiiposameznihistanovanjskihienotibodoiskr-bno načrtovani in prilagojeni različnim potrebam in zahtevam potencialnih kupcev. Kupcem bodo na voljo različni paketi finalnih obdelav v stanovanjskih enotah, predvsem pa možnost izbire keramike, parketov, notranjih vrat, v hišah dodatno tudi izbira stavbnega pohištva in inteligenčnih inštalacij ter preostalega. Za prijetno bivanje na prostem bo temu primerno urejeno okolje oz. zunanja ureditev. Investitor bo za potrebe novega naselja ustrezno uredil vso komunalno infrastrukturo. Izgradnja naselja Vita Hoče bo za kraj in občino Hoče velika pridobitev, saj bo skupnost bogatejša za novo sodobno naselje in nove prebivalce. NII/HL Več informacij' na: Markomark Nival d.o.o., Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuj'u markomark@nival-group.com, www.nival-group.com petek • 22. januarja 2016 Podjetništvo Štajerski 9 glave « urejanja prostora in gra- gradbenega dovoljenja in oko-ljevarstvenega soglasja združil v en postopek. Ko zakone pišejo pravniki, ki stroko zaobidejo Zbor za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva (ZORG), ki med drugim združuje inženirsko zbornico, društva inženirjev, gradbene zbornice ter fakultete za gradbeništvo, ocenjuje, da gradbeni zakon ni dodelan in da nejasno opredeljuje odgovornosti in vloge ključnih udeležencev v fazi izvedbe gradnje. »Medtem ko nam je zdajšnje stanje v gradbeništvu odrezalo roke, nam bo ta zakon odrezal glavo,« je oster predsednik zbornice za gradbeništvo Mirko Požar. Po njegovih besedah so gradbeni zakon pisali pravniki, ki mnenja stroke, združene v ZORG, vanj niso vključili. »Res je, da smo v posameznih segmentih pri nastajanju zakona sodelovali. Vendar nismo oblikovali celovite rešitve.« Ocena Inženirske zbornice Slovenije Osnutka gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih sta po oceni Inženirske zbornice Slovenije konceptualno in vsebinsko nesprejemljiva. »Sta škodljiva za gospodarstvo, grajeno okolje in za pooblaščene inženirje.« Korak naprej je po oceni zbornice sicer predviden na področju sistematičnega evidentiranja objektov. Predlog gradbenega zakona po mnenju zbornice ne bo prinesel želenih rezultatov v smeri racionalizacije pridobivanja gradbenih dovoljenj, varnosti objektov in večje transparen-tnosti gradnje. / Generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije Barbara Škraba Flis in predsednik uprave največjega slovenskega gradbinca, prekmurske družbe Pomgrad, Igor Banič poudarjata, da sveženj nove zakonodaje ni zrel niti za fazo javne obravnave. Škraba Flisova meni, da so predlagane rešitve ustrezne za eno- in večstanovanjske hiše ter poslovne stavbe s pisarnami, ki že danes niso problematične, medtem ko so za infrastrukturne in industrijske objekte z vplivi na okolje neprimerne, saj postopke umeščanja in pridobivanja dovoljenj podaljšujejo. Nova funkcija -vodja gradnje V ZORG so kritični tudi do krepitve funkcije nadzora med gradnjo. Predlagana rešitev predvideva novo funkcijo vodje gradnje. »Zakon mu nalaga imimmimimmimm Gimnazije FB| * To ni razočaranje, to je naša realnost .s (¿Z TSv m ZAVOD „■ 3 % ZAŠPORT ^fki mii . Wß elemente odbojkarske igre, saj je v igri Ptujčank proti dobri ekipi Ljutomera delovalo vse na vrhunskem nivoju. Ob učinkovitem napadu, dobri igri v polju, raznovrstnih servisih je v drugem in tretjem nizu odlično deloval tudi blok, kar je imelo za posledico zasluženo zmago. Prvi niz je bil rezultatsko še najbolj izenačen, saj se je končal z 22:25, naslednja dva pa z 21:25 in 16:25. V končnici drugega in tretjega niza sta vstopili v igro ponovno dve mlajši igralki Emeršičeva in Merčeva, ki sta dokazali, da jima trener Darko Zimič lahko zaupa. V to so ga s svojim odnosom na treningih in napredkom v tej sezoni prepričale še nekatere mlade domače igralke, izmed katerih bi lahko bila s trdim delom v prihodnosti kakšna igralka tudi nosilka ptujske članske ekipe. Ta se je tokrat s svojo predstavo proti Ljutomeru zares izkazala in je prikazala eno najboljših iger v letošnji tekmovalni sezoni. David Breznik Rokomet Sloveniji se na EP na Poljskem 2016 ni uspelo uvrstiti iz skupine smrti v glavni del tekmovanja. Usodne so bile tekme proti Švedski (21:23), Španiji (24:24) in Nemčiji (21:25). V prvi tekmi je za nas bil usoden 1. polčas (9:16). V drugi neumnost in kršenje dogovora ekipe med minuto odmora. Avtor hudega spodrsljaja je bil Dean Bombač, ki je napad zaključil po le 14 sekundah in omogočil Špancem, da izenačijo in iztržijo točko. Igralec, ki je minulo leto blestel v Ligi prvakov, si tega nikakor ne bi smel privoščiti. Proti Nemcem je bilo breme nuje po zmagi preveliko. Temu v korist govori kar 13 tehničnih napak. Da pa pred kvalifikacijami za OI v Rio de Janeiru le ni vse tako črno, se je videl bistveni premik igre v obrambi. Le 72 prejetih zadetkov. In na tem je treba graditi našo igro v prihodnosti. Seveda je rezultat naše reprezentance odvisen od lahkih doseženih zadetkov. Proti Švedski in Nemčiji smo izpeljali le štiri hitre protinapade, izkupiček je bil polovičen (2/4). Proti Španiji smo bili iz protinapadov stoodstotni (6/6), kar je takoj obrodilo sadove. Po ogledu tekem in statistik tekem pridemo do zanimive ugotovitve, da se vse reprezentance odlično vračajo v obrambo in da je vse težje priti do lahkih golov iz (pol)protinapadov. V tem segmentu igre so vse reprezentance naredile velik napredek. Še eno veliko težavo ima naša reprezentanca, in to je met iz razdalje. Z zunanjih položajev smo dosegli premalo zadetkov, in če do kvalifikacij uspemo popraviti še ta segment igre, bo naša reprezentanca imela lepe možnosti v olimpijskih kvalifikacijah. Pogrešali smo več golov Boruta Mačkovška, Klemen Cehte je bil poškodovan. Najbolj nam je manjkal Jure Do-lenec, čeprav igro Vida Kav- Ormožani ugnali Maribor in Gorišnico Rokometaši Jeruzalema Gorišnici (34:25, 20:13). so odigrali dve pripravljalni Proti Mariboru je vratar Ba- tekmi in zabeležili dve zmagi: lent zbral 15 obramb (3 x 7 proti Mariboru (22:21,9:6) in m). Strelci: Kavčič 2, Horvat, ORIMKIEIA iOlj L I JUNMfeČ LITO f * Žuran je tudi tokrat prikazal dobro igro in prispeval večje število točk. tičnika na desnem zunanjem ocenjujem kot zelo solidno. Pred prvenstvom sem verjel, da Slovenija lahko poseže po uvrstitvi od 5. do 8. mesta. Zdaj pa po videnem menim, da je izpad po predtekmo-vanju naša realnost, saj se v konkurenci takšnih reprezentanc ni lahko prebiti v drugi del tekmovanja. Ne smemo pozabiti, da so naši fantje v primerjavi z drugimi ekipami fizično slabši in za uspešno obrambo ali napad pokuri-jo precej več energije kot na primer Nemci ali Francozi, ki pokajo od fizične moči. Zdaj bo treba vložiti v reprezentanco vso pozitivno energijo, saj so olimpijske igre 2016 v Riu dosegljive. Te pa so sanje vsakega športnika. Največje presenečenje Norveška, razočaranje Islandija Po prvem delu tekmovanja je za presenečenje poskrbela Norveška, za razočaranje Islandija. Slabe predstave Aro-na Palmarssona in nekaj poškodb so drago stale Islandce. Od tekmovanja so se poslovili tudi Srbi, ki me osebno niso razočarali z igro. Tudi sreča jim je tokrat obrnila hrbet v ključni tekmi proti Makedoniji. Tudi Črnogorci so na tem EP dokazali, da znajo igrati. A so podobno kot naši popolnoma pogoreli na odločilni tekmi za napredovanje, kjer so jih Rusi gladko odpravili (28:21). V nadaljevanju lahko v skupini 1 v Krakovu pričakujemo dvig forme Francije. Poljaki so z zmago nad Francozi že z eno nogo v polfi-nalu. Zanimivo bo videti, kaj lahko stori Hrvaška, katere uvrstitev v polfinale pa bi bila veliko presenečenje. V skupini 2 v Vroclavu so trije kandidati za polfinale: Danska, Španija, Nemčija. Naša aduta sta Danska in Španija. Uroš Krstič Grabovac, Radujkovic, Žuran 6 (1), Veselko 1, Grizolt, Kosi 4, Ozmec 1, Mesarič 3, Kocbek 3 (1), Rajšp, Cirar 2. Proti Gorišnici je Šutalo zbral 11 obramb (2 x 7 m), Caf 4 obrambe, Balent 3 obrambe. Strelci: Petrovič 1, Rajšp 2, Žuran 3, Cirar 8, Čudič 8 (3), Kocbek 2 (1), Ozmec 3, Horvat 3, Mesaric 3, Bogadi 1. »Zadovoljni smo s predstavama proti Mariboru in Go-rišnici. Zdaj pa nas čakajo tridnevne priprave v BiH v Ma-glaju, kjer bomo v petek, 22. 1., ob 19.00 in v soboto, 23. 1., ob 18.00 odigrali dve pripravljalni tekmi in v soboto dopoldan, 23. 1., opravili trening. Maglaj je četrtouvršče-na ekipa BiH Premier lige,« je pred odhodom v Maglaj povedal trener Saša Prapotnik. Na pot v BiH se bodo podali vsi igralci, zaradi poškodbe v Maglaju ne bo zaigral Tilen Kosi. Uroš Krstič petek • 22. januarja 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Strelstvo • Bundesliga pištola jug Venta v Nemčiji z dvojnim rekordom s 387 krogi Z zadnjima tekmama v sezoni se je v 1. nemški bunde-sligi s pištolo jug končal prvi del sezone za naslov ekipnih prvakov Nemčije. Prav v zaključku sezone, na 10. in 11. tekmi, pa je ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta pokazal najboljše, kar premore in se z dvema rekordnima dosežkoma s 387 krogi proslavil kot najboljši član svoje ekipe Schützenverein Willmandingen. Ta je osvojila 9. mesto v 12-članski ligi in se obdržala med prvoligaši. V zelo pomembnem predzadnjem srečanju sezone se je Kevinova ekipa pomerila s SV Altheim Waldhausen, neposrednimi konkurenti v boju za obstanek v ligi. Venta je kot prvopostavljeni strelec z osebnim rekordom v sezoni s 387 krogi suvereno premagal svojega hrvaškega kolega Darka Sunka, ki s 375 krogi ni imel možnosti za uspeh. Bovling • Podjetniška liga SAR prvak, za njima dva gostinca - Dokl in Irsic Končana je še ena sezona ptujske podjetniške lige v bovlingu, že 18. po vrsti. Naslov prvakov je ubranila ekipa SAR Avtomatizacija. Ta je imela pred zadnjim krogom neulovljivo prednost, zato je bil v ospredju boj za preostali stopnički. Ta je bil še posebej zanimiv, ker so se najboljše štiri ekipe pomerile med sabo v neposrednih dvobojih. Največ zbranosti in mirnosti je pri tem pokazala ekipa Dokl gostinstvo, ki je kljub manjšemu številu skupno podrtih kegljev ugnala prvake. Z visoko zmago proti Gostišču Iršič bi se lahko na tretje mesto zavihtela ekipa Tamesa, a se to ni zgodilo in Iršiči so na koncu tretji. V zgornji polovici lestvice so še SKEI, BC Ptuj, Klasmetal in Radio-Tednik, blizu je še Ta-lum. Spodnji del lestvice presenetljivo začenjata VGP Drava in Elektro Maribor, nato pa sledi skupina štirih zelo izenačenih ekip, ki jih loči le nekaj točk. To so Restavracija Pan, Casino Poetovio, Saubermacher in Boxmark. Zadnji so novinci v ligi - Perutnina Ptuj, ki pa so od začetka do konca lige pokazali precejšen napredek. V zadnjem krogu je najboljši ekipni rezultat dosegla ekipa Radia-Tednika (2737), ki je imela dva posameznika med najboljšo trojico zadnjega kroga. Prvi je bil Črtomir Goznik, ki je tudi letos zasluženo najboljši med posamezniki v skupnem seštevku - povprečje na igro je imel preko 192 podrtih kegljev. Blizu mu je le še Bojan Klarič (191). Oba sta na pri vrhu tudi med tistimi, ki so procentual-no osvojili največ točk (MVP), a ne povsem na vrhu. Tam je z več kot 78 % osvojenih točk Jani Kramar (SAR): 2. Goznik (76,67 %), 3. Klarič (76,32 %). REZULTATAI 15. KROGA: Radio-Tednik Ptuj - Boxmark Team 7:1, Dokl gostinstvo - Najboljši posamezniki zadnjega kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 808, 2. Miran Hala-deja (SKEI Ptuj) 791, 3. Joži Mohorič (Radio-Te-dnik Ptuj) 789, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 776, 5. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 747 , 6. Robert Šegula (Tames) 729, 7 Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 725, 8. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 719, 9. Milan Berghaus (SAR Avtomatizacija) 707, 10. Igor Vidovič (Tames) 705. 15 2647 93 15 2605 85 15 2644 83 15 2622 79 15 2718 70 15 2289 69 15 2517 67 15 2737 64 15 2488 63 15 2678 55 15 2494 53 15 2227 43 15 2257 42 15 2086 41 15 2209 39 15 2101 14 ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ^f ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 w Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. Venta pa je obenem s tem dosežkom postavil najboljši rezultat dneva izmed vseh 60 strelcev v 12 ekipah in premagal tudi najbolj eminen-tne strelce v ligi, kot so: Portugalec Costa, Srba Mikec in Grgic, Bolgarka Boneva, Nemci Karsch, Heise in Dorjsuren ter ostali. Uspehu Vente pa so sledili tudi ostali sotekmovalci in slavili skupno zmago s 4:1 oz. z rezultatom 1851:1826 krogov. Dvakrat najboljSi strelec V zadnji tekmi skupinskega dela se je ekipa SV Willmandingen pomerila v derbiju iz svojega okrožja z ekipo TSV Ötlingen-SpSchAbteilung. Venta je kot prvopostavljeni strelec v ekipi z izenačenjem osebnega rekorda s 387 krogi znova premagal svojega tekmeca Achima Riegerja, ki s 374 krogi za najboljšega slovenskega strelca ni predstavljal bistvene ovire. V preostalih štirih dvobojih pa je le Thomas Bertsch s 367 krogi uspel ekipi Willmandingena priboriti točko, kar je bilo na koncu premalo za skupni uspeh po točkah, čeprav so po krogih s 1862:1860 slavili strelci Willmandingena, vendar klonili s tesnim rezultatom 3:2. »Vesel sem, da sem oba dneva svoji ekipi priboril točko, in kar je seveda najpomembneje, uspel nam je zadan cilj, obstanek v 1. nemški bundesligi. Z osebnim rekordom s 387 krogi pa si skoraj ne bi mogel želeti lepšega začetka novega leta 2016. Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali na tekmovanjih v Nemčiji, posebno zahvalo pa namenjam sponzorju Kaas-Avto Ptuj,« nam je po uspelem zaključku svoje tretje sezone v bundesligi zaupal dvojni slovenski državni rekorder z zračno in maloka-librsko pištolo. Izjemna januarska forma, ki jo je kronal minuli konec tedna v Rušah z osebnim in državnim rekordom s 585 krogi, pa bo mlademu Ormo-žanu prišla zelo prav konec meseca, ko se bo v državni reprezentanci predstavil še na najmočnejšem mednarodnem tekmovanju z zračnim orožjem na svetu - tradicionalnem IWK München 2016 -, ko bo generalka pred zimskim vrhuncem sezone - EP z zračnim orožjem v Györu na Madžarskem med 22. in 28. 2. Simeon Gönc Foto: Vanja Erhatič Ormožan Kevin Venta si je v zaključku svoje tretje sezone bun-deslige, v ekipi SV Willmandingen, priboril osebni rekord in izenačenje osebnega rekorda s 387 krogi ter prispeval levji delež k obstanku svoje ekipe v družbi najboljših tudi za naslednjo sezono. Namizni tenis • Ekipno kadetsko DP SAR Avtomatizacija 5:3, Restavracija PAN - Talum 3:5, Tames - Gostišče Iršič 4:4, VGP Drava - Casino Poetovio 7:1, Perutnina Ptuj - Bowling center Ptuj 2:6, SKEI Ptuj - Saubermacher Slovenija 8:0, Klasmetal Sl. Gorice - Elektro Maribor 6:2. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 2. DOKL GOSTINSTVO 3. GOSTIŠČE IRŠIČ 4. TAMES 5. SKEI PTUJ 8. RADIO-TEDNIK PTUJ 9. TALUM 10. VGP DRAVA 11. ELEKTRO MARIBOR 12. RESTAVRACIJA PAN 13. CASINO POETOVIO 14. SAUBERMACHER SLO. 15. BOXMARK TEAM 16. PERUTNINA PTUJ Najboljši posamezniki v skupni razvrstitvi: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 192,5, 2. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) 190,9, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,9, 4. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 183,8, 5. Robert Šegula (Tames) 181,4, 6. Darko Bezenšek (SAR Avtomatizacija) 180,4, 7. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 176, 8. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 175,8, 9. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 174,9, 10. Marko Šamperl (Dokl gostinstvo) 174,1. JM Cirkovčanke prvič na finalni turnir V nedeljo, 10. januarja, sta bila na dveh prizoriščih v Ljubljani, v organizaciji NTK Vesna in NTK Kajuh Slovan, organizirana kvalifikacijska turnirja za državno prvenstvo kadetinj. Nastopile so tudi mlade Cirkovčanke. Te so bile zelo uspešne in so med šestimi ekipami osvojile odlično 3- mesto. V petih dvobojih so trikrat zmagale in dvakrat izgubile. Rezultati: Cirkovce - Letrika 5:3 Cirkovce - Kajuh Slovan 2:5 Cirkovce - Arrigoni 0:5 Cirkovce - Fužinar Inter Diskont 5:2 Cirkovce - Preserje 5:1 Za ekipo iz Cirkovc so pod vodstvom trenerja Toma Džankiča nastopile Ina Un- ger, Nika Belaj in Lara Belaj. Najboljše razmerje zmag in porazov je imela Ina (9:4), Cirkovška ekipa se je uvrstila na finalni turnir državnega prvenstva kadetinj. Plavanje • 6. Pokal Zdravilišča Radenci Nastopili mladi ptujcani Plavalni klub Terme Ptuj je s številčno ekipo v nedeljo nastopil na 6. Pokalu Zdravilišča Radenci. Skupno je tekmovalo kar štirinajst ptujskih plavalcev in plavalk, med katerimi je bila sedmerica iz mlajša skupine, ki jih vodi Bernard Veršič in so jo sestavljali Staš Horvat, Daniel Greif, Vita Koren, Neja Šturm, Julija Frangež, Pavel Čič in Maša Jeza. Med omenjenimi plavalci je bilo tudi nekaj takšnih, za katere je bil nastop v Radencih prvo uradno tekmovanje. Večina jih je nastopila na 50 metrov prosto in prsno in nekateri so popravili svoje osebne rekorde, kar je bil tudi njihov osnovni cilj. Zanimivo je bilo v bazenu videti tudi njihovega trenerja Bernarda Veršiča, ki je v kategoriji re-kreativcev prvi skočil v vodo in je v disciplini 100 metrov RADIOPTUJ S^S-GS.EHCHS www.radio-ptuj.si Nika 7:4 in najmlajša Lara 1:8. Vse skupaj je bilo dovolj za uvrstitev na finalni turnir ekipnega državnega prvenstva, ki bo 27. in 28. januarja na Ravnah na Koroškem. »V zgodovini NTK Cirkovce takšnega uspeha še ni bilo, zato smo na naše punce še posebej ponosni,« je povedal Metod Skamlič, predsednik NTK Cirkovce. V Mariboru so na enem od štirih turnirjev v kategoriji kadetov nastopili tudi igralci NTK Ptuj. Igrali so Marsel Še-gula, Gašper Cvetič in Nino Šegula. Tudi Ptujčani so bili uspešni in so si z osvojitvijo 2. mesta zagotovili nastop na finalnem turnirju najboljše osmerice v državi. JM prosto osvojil prvo mesto. Prvega mesta se je prav tako razveselila Lora Grobelšek, pod vodstvom Igorja Sternada. S časom 32.11 sekunde je zmagala na 50 metrov hrbtno. Na stopničkah je bila za tretje mesto na 100 metrov prsno Klara Benko. Rezultat-sko se je najbolj izkazal Leon Ljubec Zajko, saj je v vseh od-plavanih disciplinah popravil osebne rekorde. Ptujsko plavalno šesterko so tvorile še Viktorija Rihtarič, Sara Lampret in Tina Aubelj (op.p. slednji dve sta v petek nastopili na 8. Pokalu Ruš na tekmovanju v mlajših kategoriji). Ob posameznih nastopih so v Plavalnem klubu Terme Ptuj sestavili še tri štafete v disciplini 4 krat 50 metrov prosto in so tako uspešno nastopili tudi v ekipnem tekmovanju. Najboljša štafeta je bila ženska v postavi Grobelšek, Lampret, Rihtarič in Benko, ki je zasedla 5. mesto. David Breznik 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 22. januarja 2016 Smučanje • Smučarski tečaj Hajdinski otroci tretje leto v šoli smučanja Smučišče na Arehu je bilo tretje leto zapored prizorišče šole smučanja za učence 4. razredov OŠ Hajdina. Tokrat je od minulega petka do nedelje svoje smučarsko znanje nadgrajevalo 37 otrok, ki so se udeležili 18-urnega tečaja. Izvedel ga je Smučarski klub Ptuj, ki je imel na smučišču osem licenciranih in strokovno usposobljenih učiteljev smučanja. Pred začetkom tečaja so jim predstavili pravila obnašanja na smučiščih, izvedli so testiranje in jih razdelili v dve večji vadbeni skupini. Otroci so bili v osnovi razdeljeni v začetni in nadaljevalni tečaj šole smučanja. Po treh dneh je bil pri vseh viden napredek in začetniki so prešli v nadaljevalni tečaj, medtem ko so udeleženci nadaljevalnega tečaja nadgradili svoje smučarsko znanje. Pri izved- Učenci iz OŠ Hajdina na Arehu bi projekta sta sodelovala Damijan Cebek, član UO Športne zveze občine Hajdina, in Bojan Kocjan, predsednik SK Ptuj, podprla sta ga tudi župan občine Hajdina Stani- slav Glažar in predsednik ŠZ občine Hajdina Sandi Mertelj. Občina Hajdina je namreč kar 27 udeležencem sofinancirala šolo smučanja. Pod celotno organizacijo in odlično izvedbo projekta se je podpisal SK Ptuj, ki poskrbel tudi za prevoz, izposojo smučarske opreme, malico in topel čaj. David Breznik Šolski šport • Nogomet Bistričani pred OS Ljudski vrt V torek, 19. 1., je v telovadnici OŠ Ljudski vrt potekalo območno tekmovanje v nogometu za učence letnika 2001 in mlajše. Šest ekip z območja Ptuja, Slovenske Bistrice in Ormoža je bilo razdeljenih v dve skupini; drugouvr-ščeni iz vsake sta se pomerili za 3. mesto, prvouvrščeni pa za 1. mesto. Izjemno izenačeno je bilo že v skupinah, saj je 1. mesto že prinašalo uvrstitev v četrtfinale državnega tekmovanja. To je na koncu uspelo ekipama OŠ Ljudski vrt in 2. OŠ Slovenska Bistrica. V prestižnem finalu so bili prepričljivo boljši Bistričani. Rezultati: skupina A: 2. OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Kidričevo 1:0, OŠ Miklavž pri Ormožu 2. OŠ Slovenska Bistrica 2:3, OŠ Kidričevo - OŠ Miklavž pri Ormožu 2:2; skupina B: OŠ Ljudski vrt - OŠ Antona Ingoliča Sp. Pol- V četrtfinale državnega tekmovanja se je uvrstila tudi drugouvr-ščena ekipa OŠ Ljudski vrt. skava 3:1, OŠ Breg - OŠ Ljudski vrt 1:3, OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava - OŠ Breg 1:3; tekma za 3. mestu: OŠ Breg - OŠ Miklavž pri Ormožu 4:0; tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt - 2. OŠ Slovenska Bistrica 0:4. Klub borilnih vescin Ptuj • Trening samoobrambe za trenerje Mojster KAIDA Alen Duka iz Zagreba na Ptuju V Kickboxing centru na Ptuju je v soboto, 16. januarja, potekal seminar-trening za ptujske trenerje, ki ga je vodil mojster borilnih veščin in ustanovitelj veščine KAIDO Alen Duka iz Zagreba. Seminar je potekal zelo intenzivno in je bil namenjen predvsem praktičnemu delu samoobrambe v vsakdanjem življenju. Udeležili so se ga Vladimir Sitar, Edvard Štegar, Aleš Skledar, Timi Sitar in Gašper Mlakar Valentin. Trenerji so bili zelo zadovoljni s kakovostjo ter izvedbo seminarja. Že v naslednjih dneh bodo v klubu tudi drugim članom predstavili vsebino seminarja na Ptuju. V Klubu borilnih veščin na Ptuju razen tekmovalnega programa za kikboks intenzivno vadijo tudi samoobrambo, ki je zelo koristna za vsakdanM^njc^ ptujčani z mojstrom ¡z Zagreba Športni napovednik Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 8. KROG: NTK Ptuj - NTD Kajuh Slovan (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL (ž) 5. KROG: NTK Cirkovce Šternmatik - NTK Križe (SOBOTA ob 10.00); NTK Cirkovce Šternmatik - NTK Jesenice (SOBOTA ob 12.00) 2. SNTL (m) 7. KROG: NTD Kajuh Slovan II - NTK Ptuj (SOBOTA ob 10.00); NTK Vesna - NTK Ptuj (SOBOTA ob 16.00) 3. SNTL (m) 7. KROG: NTK Cirkovce - NTK Gorica (SOBOTA ob 16.00); NTK Cirkovce - NTK Preserje (SOBOTA ob 16.00) Rokomet • Mladinsko - članska liga vzhod (ž) 13. KROG: Litija - ŽRK Ptuj (NEDELJA ob 18.00) Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 12.30: ŠDDraženci - ŠD Rim Picerija Špajza; ob 13.10: ŠD Rim Picerija Špajza - F.C. Trcko; ob 13.50: EHM Team - KMN Poetovio Plindom 0807300; ob 14.30: Klub Ptujskih študentov - KMN Draženci; ob 15.10: ŠD Ptujska Gora - FC Hiša daril Ptuj PARI 11. KROGA - NEDELJA ob 12.00: KMN Poetovio Plindom 0807300 - KMN Majolka; ob 12.40: ŠD Rim Picerija Špaj-za - EHM Team; ob 13.20: FC Hiša daril Ptuj - ŠD Draženci; ob 14.00: KMN Draženci - ŠD Ptujska Gora; ob 14.40: Dabbs - SL Tim - Klub Ptujskih študentov Futsal • 2. SFL 11. KROG: KMN Velike Lašče - FC Hiša daril Ptuj (PETEK ob 20.30), Futsal klub Zavas - Tomaž Trcko (SOBOTA ob 21.00) Streljanje Strelsko društvo Slovenske Konjice v soboto od devete ure naprej v telovadnici OŠ Zreče organizira tretji krog 1. A in 1. B državne lige v streljanju z zračno pištolo in zračno puško. David Breznik Rokomet • Mladinska liga Ptujčanke šokirale Mariborčanke Vrstni red: 1. 2. OŠ Slovenska Bistrica 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Breg 4. OŠ Miklavž pri Ormožu 5. OŠ Kidričevo 6. OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava UR Foto: Franc Slodnjak ZRK Ptuj : ZRK DP-Logik Branik 32:31 (16:13) ŽRK Ptuj: Pušnik, Ivančič 8, Majcen 1, B. Selinšek 12, Kolednik 5, Rozman, Zorec 1, Hergula 2, Rodi, Otič 3, Ogrizek, Kopold-Metličar. Trener: Sašo Petek. Na tekmi 12. kroga mladinske lige - vzhod so močno oslabljene Ptujčanke uprizorile zelo dobro predstavo in premagale favorizirano ekipo Branika, s katero so v 3. krogu izgubile s 35:27, ob tem pa velja dodati, da so Mariborčanke lanske državne mladinske prvakinje. Tokrat je odločilo srce, saj so se varovanke Saša Petka resnično borile za vsak milimeter parketa in na koncu izid seveda ni izostal, in to kljub dejstvu, da so nastopile brez šesterice igralk. Zaradi poškodb so manjkale M. Selinšek, Ambroževa, Lahova, Grabrovčeva, Požganova in Kaceva. Domačinke sicer niso pričele dobro, saj so gostje v 4. minuti povedle z 0:4 in v uvodu držale vse niti igre v svojih rokah. Toda mlada ptujska četa se ni dala, zai- grala je malo odločneje in sredi prvega dela igre se je prednost »branikovk« začela topiti in prav na sredini polčasa je bilo prvič na tekmi poravnano na 7. Sledilo je še boljše nadaljevanje Ptujčank, ki so nato z odlično igro v obrambi povsem zagospoda-rile na parketu, v napadu pa sta svoje dodali predvsem B. Selinšek (skupaj 12 golov) in Ivančičeva (skupaj 8 zadetkov). Nekaj minut pred koncem polčasa je bilo 15:11, ob odmoru pa +3 (16:13). Varovanke Saša Petka so sijajno tudi nadaljevale, prednost je le še naraščala, tako je bilo v 42. minuti +7 (25:18) in zdelo se je, da bo domača četa tokrat zlahka prišla do novih točk. Na žalost so sledile črne minute, kar so gostje izkoristile za serijo 8:2 in štiri minute pred koncem je bilo spet vse na začetku, saj je bil izid poravnan na 28. V sami končnici tekme se je nato igralo za gol, na koncu pa so več sreče in znanja vendarle imela domačinke in vknjiži-le lepo zmago za nov zagon. Svojo priložnost na tekmi sta lepo izkoristili tudi kadetinji Hergulova in Rodijeva. tp petek • 22. januarja 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 NEZNANO O ZNANIH Jan Muršak: »Najraje na Karibe« Jan Muršak Mariborčan Jan Muršak je drugi slovenski hokejist po Anžetu Kopitarju, ki mu je uspelo, da je zaigral v ligi NHL. Sodeloval je pri prvem nastopu slovenske reprezentance na olimpijskem hokejskem turnirju 2014 v Sočiju. Odigral vseh pet tekem ter dosegel en gol in dve podaji. Istega leta je nastopil na svojem drugem svetovnem prvenstvu, kjer je dosegel en gol in dve podaji na petih tekmah ter bil izbran za najboljšega napadalca prvenstva. Jan trenutno brani barve moskovskega kluba CSKA, ki nastopa v drugi najmočnejši ligi na svetu KHL. 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Ptujski grad, terme in kurenti. 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Pozitiven karakter. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Delavnost, urejenost in spoštljivost. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Druženje z družino in prijatelji. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Testenine s piščancem. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Na Karibe. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Najmanj kemija in najbolj zgodovina. 8. KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA? Ne morem se odločiti, ker je veliko dobrih športnikov v vseh različnih športih. 9. KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI? Poslušam res vsako zvrst glasbe in veliko različnih izvajalcev. Nekaj let nazaj sem najraje poslušal Linkin park. 10. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? Blended, Adam Sandler, Will Ferrel, Denzel Washington in Liam Neeson. 11. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Prehrana za športnike, ne berem knjig, sem bolj za filme in televizijske serije. 12. KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA? Mitja Robar. 13. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Včasih dobre, včasih slabe, večinoma se jih pa ne spomnim. 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Mir brez vojn. 15. KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE? Tega pa še sam ne vem. Janko Bezjak Nogomet • ŽNK MSM Ptuj V Zagrebu se je predstavila še ekipa U-15 Ptujske nogometašice so se po kategoriji U-17 (1. mesto) v nedeljo v Zagrebu udeležile še močnega turnirja v kategoriji U15. Ptujska ekipa je bila uvrščena v zelo močno skupino C, skupaj s Crveno Zvezdo iz Srbije in ekipo Ferencvaroša iz Madžarske. Varovanke Uroša Šmigoca so se najprej pomerile z ekipo Crvene Zvezde in po prvotnem zaostanku 0:1 in 1:2 le zaigrale tako, kot znajo in na koncu zasluženo slavile z rezultatom 5:2 (3 zadetke je dosegla Nika Fijan in 2 Vita Zolek). Nato je bila na sporedu tekma z zelo močnimi Madžarkam proti katerim so Ptujčanke na koncu slavile minimalno zmago 1:0 (zadetek je dosegla Vita Zolek). V četrtfinalu so se Ptujčanke pomerili z ekipo Vojvodine. Rezultat po koncu izenačene tekme je bil 1:1 (gol je dosegla Vita Zolek). Po izvajanju kazenskih strelov so bile bolj zbrane igralke Ptuja, zadeli sta Nika Fijan in Erzana Kraniqi. Ekipa ŽNK MSM Ptuj je nastopila na močnem mednarodnem turnirju v Zagrebu. V polfinalu so bile njihove tekmice igralke Sturma iz Avstrije. Ptujčanke so si priigrale veliko lepih priložnosti, vendar pa so bile pri zaključkih premalo zbrane - končni rezultat je bil 2:0 za ekipo Sturma. Tekma za 3. mesto z do- mačo ekipo Agrama iz Zagreba se je končala z rezultatom 1:1 (Nika Fijan), po izvajanju kazenskih strelov pa so se zmage veselile Zagrebčanke. Za najboljšo vratarko turnirja je bila izbrana Maša Sibila (ŽNK MSM Ptuj). Trener Uroš Šmigoc: »S pristopom in borbenostjo igralk sem bil zadovoljen, nekoliko manj pa z zbranostjo in natančnostjo pri zaključnih strelih na gol. Kljub vsemu je četrto mesto na tako močnem turnirju uspeh, saj se s tako znanimi ekipami v preteklosti nismo mogli kosati. Turnir mi je dal jasen pogled, da s puncami dobro delamo, vendar pa moramo na treningih še ogromno postoriti in se dobro pripravit za spomladanski del lige deklet U15.« ŽNK MSM Ptuj: Maša Šibila, Nika Fijan, Neli Hofman, Ines Sok, Nuša Forštnarič, Erzana Krasniqi, Vita Žolek, Hana Resman, Urška Švarc, Eva Vi-dovič, Špela Pernej in Aneja Lorbek. Trener: Uroš Šmigoc. UR Smučanje • PrlekJan Filipič v taboru Andree Massija Ljutomercan skrbi za fizično pripravo moške reprezentance Deluje povsem anonimno, a je pomemben člen slovenskega smučanja. Prlek Jan Filipič je namreč kondicijski trener moške smučarske reprezentance, v svoj tabor pa ga je izbral nihče drug kot strokovni sodelavec Smučarske zveze Slovenije in dolgoletni trener najuspešnejše slovenske smučarke Tine Maze Andrea Massi. 26-letni Ljutomerčan, profesor športne vzgoje, skrbi za fizično pripravljenost Boštjana Kli-neta, Klemna Kosija in drugih fantov iz naše smučarske izbrane vrste ... O tem, kako je prišlo do sodelovanja z italijanskim strokovnjakom, je Filipič povedal: »Moj mentor pri diplomi prof. dr. Milan Čoh me je poklical, potem ko se je nanj obrnil Massi v želji, da najde kondi-cijskega trenerja z diplomo Fakultete za šport, ob tem pa je usmerjal še kondicijsko treniranje. Čoh je mesto ponudil meni, kar sem seveda z veseljem sprejel. Massiju sem se priključil lani na poletnih kondicijskih pripravah slovenske moške reprezentance v Novi Gorici, kjer sva cel mesec junij skrbela za fizično pripravo smučarjev. Najprej sem spremljal delo Massija, nato pa mi je z dneva v dan dajal vedno več možnosti samostojnega dela. Kot kaže, je bil z menoj zadovoljen, saj sem kaj kmalu postal strokovni sodelavec Smučarske zveze Slovenije z nalogo, da skrbim za čim boljšo telesno pripravljenost naših smučarjev.« Kakšen je vajin odnos in kako je delovati skupaj z njim? J. Filipič: »Do najinega prvega srečanja sem o njem vedel le to, kar sem izvedel iz medijev. Potem ko sem ga imel priložnost spoznati in se seznaniti z njegovim načinom dela, lahko govorim o Massiju le v superlativih. Pri svojem delu je načelen in Andrea Massi z Janom Filipičem iz Ljutomera Foto: osebni arhiv): strokoven, brez odstopanja od začrtane poti. Svoje znanje je pripravljen prenašati na druge. Je perfekcionist, treningi pod njegovo taktirko so naštudirani do potankosti in trajajo tudi več ur na dan. Dosežki Tine Maze so zagotovo zasluga Massijevega trdega dela.« Gre nekoliko boljše rezultate slovenskih smučarjev v prvem delu sezone pripisati tudi njihovi boljši fizični pripravljenosti? J. Filipič: »Prav gotovo dobra telesna priprava daje ustrezne rezultate, a zaradi kompleksnosti smučarskega športa na končne dosežke vplivajo številni dejavniki. Žal, zaradi pomanjkanja denarja, nimam možnosti delovati neposredno s smučarji, pač pa tekmovalci prejmejo moja navodila in naloge, ki jih morajo izvajati, kar pa ni adekvatno delu na terenu . Zato si tudi Andrea Massi, ki je zadovoljen z mojimi metodami vadbe, močno želi, da bi se kmalu slovenskemu moškemu smučarskemu taboru tudi priključil.« NŠ 16 štcgerskiTEBUK Ljudje in dogodki petek • 22. januarja 2016 Jubilant s spodkopano kredibilnostjo Turistično društvo Ptuj bo jutri, 23. januarja, staro 130 let. Svojo pot je začelo 23. januarja leta 1886 kot Olepševalno društvo Ptuj, da bi mesto imelo čim bolj urejeno podobo. Prvi predsednik je bil ugledni ptujski meščan, uveljavljen vinski trgovec Josef Fürst. Že ob ustanovitvi so si zadali nalogo, da bodo na novo zasadili park ob reki Dravi, s finančno pomočjo takratne občine, grofice Herberstein in premožnejših meščanov pa so tudi uredili Ljudski vrt, kjer so povezali naravni gozd z umetno zasaditvijo. Društvo je takrat kupilo parcelo in na tem območju začelo graditi leseno gostišče Švicarijo, ki je kmalu postalo izjemno priljubljeno shajališče Ptujčanov, kamor so hodili poleti in pozimi, kjer so se zabavali ob dobri hrani, kegljanju, drsanju. Projektov za urejeno okolje in izboljšanje kakovosti življenja ter turistične ponudbe je bilo v 130 letih izjemno veliko. Kot Olepševalno in tujsko prometno društvo, v svoji zgodovini se je večkrat preimenovalo, je TD Ptuj zaslužno tudi za izdajo prvega popotnega priročnika Ptuja in okolice, ki ga je napisal Josef Felsner. Vzpodbudilo pa je tudi ustanovitev Muzejskega društva Ptuj. Pod imenom Turistično društvo Ptuj nastopa od leta 1953. Pod vodstvom prof. Jožeta Maučeca je leta 1957 izdalo prvi povojni turistični vodnik - Vodnik po Ptuju. Ves čas od ustanovitve si društvo prizadeva za urejeno okolje, za izdajo turističnih edicij, spodbuja turistično propagando in skuša prispevati k večji prepoznavnosti mesta ter izboljšanju vedenja Ptujčanov o zgodovini svojega mesta. Ptujski turistični entuziasti so bili tisti, ki so na noge postavili največjo slovensko pustno prireditev, TD Ptuj je bilo začetnik razstave Dobrote slovenskih kmetij, mesto je popeljalo tudi na svetovna oz. mednarodna tekmovanja v upravljanju z okoljem in kulturno dediščino. Skupaj z mestom se je uspešno predstavilo na tekmovanjih Narodi v razcvetu (Nation in Bloom) in Ocvetličenih mest (Entente Florale). Tako je v Washingtonu leta 2000 dobilo najvišje priznanje na področju upravljanja z okoljem. Priznanj je bilo v 130 letih izjemno veliko, turistični entuziasti Ptuja so spodbudili številne aktivnosti, ki so prispevale k večji urejenosti in prepoznavnosti Ptuja. Leta 2004 je TD Ptuj uredilo Evropark ob ptujskem podhodu z več kot 7000 cvetlicami v obliki zastave Evropske unije, slovenskega in ptujskega grba. V parku so izobešene tudi zastave držav članic EU. Že desetletja tradicionalno skrbi tudi za ocvetličenje mesta, tudi po zaslugi TD Ptuj se je v teh letih Ptuj trinajstkrat vpisal med zmagovalce v urejenosti krajev v Sloveniji, leta 2014 tudi prvič kot srednje veliko mesto. Vmes pa je prejelo tudi posebno priznanje za trikrat zapored osvojeno prvo mesto v urejanju okolja. Žal pa ti dosežki, kot še nekateri drugi, niso našli prostora na turističnih tablah ob minoritskem samostanu, kot tudi ne napis, da je bil Ptuj leta 2012 partnersko mesto v projektu EPK 2012. Tradicionalno TD Ptuj pripravlja tudi prireditev blagoslova konjev, velikonočne in božične razstave ter prireditve ob vstopu Slovenije v EU in ob svetovnem dnevu turizma. Skorajda ni prireditve na Ptuju, pri kateri niso vključeni člani TD Ptuj. Kot uvod v 130-letnico v letu 2016 pa so pripravili osrednjo slovensko razstavo jaslic v sodelovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije, ki je bila na ogled od 4. decembra 2015 do 8. januarja 2016. Že bežen pogled v preteklo delovanje kaže, da je društvo s svojim delovanjem pomembno zaznamovalo mesto, na kar pa večina v tem mestu, žal, pogosto pozablja. Tudi s pičlo, nekaj sto evrov visoko proračunsko postavko se mu jemlje kredibilnost. Majda Goznik Ormož • Antonovanje na Kogu Zlate kombinacije čurk in vina Minuli konec tedna je bilo na Kogu vse v znamenju druženja, čurk in vina. Potekala je namreč osrednja prireditev Antonovanja, že sedma Čurkarijada, kjer so razglasili najboljše čurke oz. kašnate klobase in vina, ki se z okusi belih, sivih in črnih čurk najbolj ujemajo. Foto: ML Na Čurkarijadi so se obiskovalci z veseljem lotili pokušanja kašnatih klobas. V želji, da se običaji ob godu sv. Antona Puščavnika, zavetnika prašičev in prašičerejcev, ohranijo tudi prihodnjim rodovom, Društvo Antonovanje na Kogu že tradicionalno organizira Antonovanje. Tudi letos so v okviru praznovanja pripravili vrsto vidnejših verskih, kulinaričnih, kulturnih in družabnih prireditev. Vrhunec praznovanja pa je potekal minuli konec tedna z že sedmo Čurkarijado, ki na Kog vsako leto znova privabi ljudi od blizu in daleč. Za uvod v prireditev z bogatim kulturnim programom je zaigrala Godba na pihala iz Križevcev pri Ljutomeru. V nadaljevanju so se predstavili Vokalna skupina s Koga, Kogo-vski dečki, harmonikarja David Lukman in Luka Perc ter ansambel Ritem. Za navdušenje pa so poskrbeli tudi člani Folklorne skupine Kog, ki so se po zamisli vodje skupine Anice Pevec predstavili s priložnostno odrsko postavitvijo Micika čaka Janeza. Vrhunec prireditve je bila razglasitev rezultatov s senzo-ričnega ocenjevanja kašnatih klobas, ki je potekalo minuli četrtek. Vzorce kašnatih klobas sta ocenjevali strokovna komisija in komisija potrošnikov. Strokovno komisijo je sestavljala specialistka za predelavo mesa s Kmetijske in gospodarske zbornice (KGZ) Celje Irena Kos, specialist za prašičerejo iz KGZ Ptuj Peter Pribožič in Frančka Lebarič s KGZ Murska Sobota. Komisijo potrošnikov pa so sestavljali blo-gerka Vanja Mramor, Karolina Putarek iz KTV Ormož in predstavnica družbe Radio-Tednik Ptuj Natalija Škrinjar. Da se kakovost kašnatih klobas iz leta v leto dviguje, je ob razglasitvi rezultatov izpostavil Pribožič. Od 24 vzorcev kašnatih klobas so namreč z zlatim priznanjem ocenili kar 12 čurk. Za naj čurkarja so razglasili Kmetijo Ivana Žinka, ki je pre- jela zlato priznanje za belo, sivo in črno čurko. Zlato priznanje v kategoriji belih kašnatih klobas je prejela še Kmetija Franca Bolcarja. Med sivimi čurkami je poleg Kmetije Žinko slavila Kmetija Čelofiga - klavnica in predelava mesa, Kmetija Franca Bolcarja ter Kmečka sirarna in predelava mesa Perc. Zlato priznanje za črne kašnate klobase pa so poleg Kmetije Žinko dodelili še: Kmetiji Franca Anu-ška, Kmetiji Koroši - predelava mesa na kmetiji, Kmetiji Ozmec, Kmečki sirarni in predelavi mesa Perc ter Kmetiji Antona Kolariča. Katera vina se najbolje ujemajo z belimi, sivimi in črnimi čur-kami, pa je ocenjevala komisija v sestavi Vanja Mramor, Milan Hlebec, Borut Godec, Marjan Smrtnik in četrta kogovska vinska kraljica Polona Kolarič, ki so poizkusili skupaj 17 vinskih vzorcev. Ocenili so, da se je s črnimi čurkami najbolje ujemala Zvrst 2015 vinogradništva Milana Luk-mana, s sivimi modra frankinja vinogradništva Sinead Liam Cabot ter z belimi vino Fuga Mundi vinogradništva Munda. Prireditve, ki jo je moderiral Peter Kirič, so se poleg domačinov udeležili še ormoški župan Alojz Sok, podžupan občine Središče ob Dravi Roman Medik, Peter Pribožič iz KGZ Ptuj ter sedem vinskih kraljic in kraljica jabolk iz Slovenije, ki jih je gostila četrta kogovska vinska kraljica Polona Kolarič. Po kulturnem programu so imeli obiskovalci priložnost pokušanja zmagovalnih kašna-tih klobas in vin ter se sami prepričati o njihovi kakovosti. Prihodnjo soboto bo v okviru Antonovanja potekala še zadnja prireditev, in sicer Antonov turnir v malem nogometu v telovadnici OŠ Kog. Monika Levanič Stoperce • Ob Antonovem dišalo je po klobasah Folklorniki naredili in skuhali 140 klobas V Stopercah je minuli konec tedna dišalo po klobasah, po antonovih klobasah. Namreč tamkajšnji folklorniki so letos že sedmo leto zapored obeležili god zavetnika stoperške župnije svetega Antona. V soboto so se zavetniku poklonili s plesom. Na 7. antonovi prireditvi so se izkušenejšim sto-perškim folklornikom na odru doma krajanov pridružili še mlajši folklorniki iz Stoperc, ki so ob koncu le našli klobaso za dražbo suho-mesnih izdelkov, kot je tradicija ob antonovem v Stopercah. Sicer pa so stoperški folklorniki letos v goste povabili folklorni društvi Rogoznica in Minerali. V nedeljo je potekalo še farno žegnanje, ki se ga je udeležil tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Foto: Mojca Vtič Praznovanje bodo Stoperčani sklenili na god sv. Vincenca, ko bodo opravili prvo rez v župnijskem vinogradu. petek • 22. januarja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ormož • Arhitekturna delavnica Inovativne rešitve za atraktivnejsi videz mesta Študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo pod vodstvom prof. Aleša Vodopivca so v sodelovanju z občino Ormož minuli torek na ogled postavili zanimive rezultate arhitekturne delavnice. Da bi pritegnili nov veter priložnosti razvoja mesta Ormož, je občina lansko leto s skupino študentov arhitekture izvedla arhitekturno delavnico. Študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo so sodelovali v sestavi Anže Briški, Teja Gorjup, Petko Grabljic, Sabina Marov, Nace Šinkovec, Sebastijan Sunaj-ko, Tadej Štojs, Janja Šušnjar, Matej Tili, Maja Tavčar, Tin Troha, Vida Vidovič in David Žalec.V delavnici so se nadobudni študenti lotili iskanja inovativnih rešitev, kako obuditi centralni del mesta, ki se zaradi izgradnje trgovskih centrov na obrobju mesta prazni. Kot izhodišče raziskovanja so bili podani Kerenčičev trg, park za avtobusno postajo in jarek za grajsko pristavo. Izziv je bil predvsem, kako povezati trg in park z obstoječimi zgradbami ter ju oživiti, jarek za grajsko pristavo pa nadgraditi z aktivnostmi v parku in ga povezati z reko Dravo. Foto: ML Zanimive rešitve za atraktivnejši izgled Kerenčičevega trga, grajskega parka in parka za avtobusno postajo so na ogled v občinski avli. Maribor • Europark v znamenju Lega Največji Lego festival v državi V četrtek se je v mariborskem Europarku začel največji Lego festival pri nas, ki bo navdušil male in velike ljubitelje lego kock. Vse do 31. januarja bo tako v Europarku na ogled razstava lego skulptur, na voljo pa bo tudi na stotisoče kock za sestavljanje. Fotografija je simbolična. Poleg zabave bo dan velik poudarek tudi vplivu priljubljenih legic na posameznikov razvoj -spodbudi ustvarjalne žilice, logike, praktičnosti, sistematičnega razmišljanja in koordinacije. Da bodo imeli obiskovalci kar največ od festivala, pa so v Europarku pripravili tudi pester program z lego igralnicami in nagradnimi igrami, ki bodo potekale od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00 in v nedeljo med 10.00 in 12.00. Na ogled bodo številne zanimive skulpture, na voljo pa na stotisoče kock, s katerimi boste lahko uresničili svoje zamisli. Najbolj pestro bo ob koncu tedna, ko bodo izvedli nagradne igre, in sicer: iskanje zlate lego kocke, sestavljanje mini skulptur, najvišjega stolpa in najdaljšega mostu ter tekmovanje v »lego ribarjenju«. Petra Črnivec Kidričevo • Prva letošnja razstava v galeriji FO.VI Mlada Kaja Urh s ciklom Digital Prvo letošnjo razstavo so v galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem namenili mladi slovenski umetnici Kaji Urh iz Kranja; dobitnica nagrade te galeriji na Ex tempore Ptuj 2015 se predstavlja s ciklom Digital. Mlada umetnica Kaja Urh, ki je bila rojena leta 1988 v Kranju in je leta 2012 diplomirala na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, sodi med tiste ustvarjalce, ki svojo linijo slikarstva črpa predvsem iz množičnih medijev. Kot je v razstavnem katalogu zapisala Foto: M. Ozmec Mlado umetnico Kajo Urh in njen cikel Digital je predstavil kustos galerije FO.VI Vladimir Forbici. likovna kritičarka Marika Vicari, nam delo umetnice kaže, da se nove generacije več kot zavedajo potencialnega vizualnega jezika in spreminjajoče narave podob. Z "rekompozicijo" se spodobi igrati tudi takrat, ko je podana tudi v grafično-slikovnem vidiku časa, prostora, oblike in barve. Sama umetnica Kaja Urh pa je povedala, da podobe iz množičnih medijev konzumiramo, s tem pa je predeterminiran naš odziv, gledalec pa z umetniškimi deli sploh ne vzpostavlja več nujno kakršnega koli stika, tudi če je z njim v navideznem neposrednem stiku. Razstava Kaje Urh - Digital, ki jo je odprl kustos galerije FO.VI Vladimir Forbici, bo na ogled do 23. februarja, ko se bo v njej predstavil Plavec. -OM Študentom se je uspelo prebiti do zanimivih rezultatov za razvoj osrednjega mestnega jedra in območja ormoškega gradu, ki so jih predstavili minuli torek. Na Kerenčičevem trgu vidijo rešitev v oživitvi trga s prostim gibanjem ljudi po celotni površini trga. Zato predlagajo izravnavo ceste s trgom in tlakovanje cestišča z granitnimi kockami. Druga faza predvideva rušenje propadajoče zgradbe na Kerenčičevem trgu 10. Na njenem mestu predlagajo postavitev nadstrešnice, ki bi služila kot prireditveni prostor z odrom, pokrita tržnica itd. Tretja Prejeli smo faza pa predvideva vrnitev ko-mercialno-kulturnih programov v pritličja zgradb na trgu. Najobsežnejši poseg preureditve študenti predvidevajo v ureditvi parka za avtobusno postajo. Predlagali so odstranitev sedanjega paviljona avtobusne postaje, ki je moteč, saj onemogoča pogled s parka na perone. Čakalnico in prodajo vozovnic avtobusne postaje bi preselili v pritličje bližnje stanovanjske stavbe. Predlagajo še nadstrešnico in ureditev parka. Bodoči arhitekti pa so se do zanimivih rešitev dokopali tudi v primeru grajskega parka, kjer predlagajo ureditev glavnega vhoda v park, v parku pa različne prostore za zadrževanje in sprostitev obiskovalcev ter igro otrok (amfiteater in obvodni center). Župan Sok, ki je bil z rezultati delavnice zadovoljen, se je sodelujočim zahvalil za sodelovanje. Pri tem je še dodal: »Upam, da bomo vsaj nekaj od tega uresničili, vse pa je povezano s finančnimi sredstvi.« Zahvalo za gostoljubje in sodelovanje ter pomoč je občini ter Tanji Sok in Juretu Kolencu izrekel prof. Aleš Vodopivec, ki je sicer še delavnico označil kot dragoceno izkušnjo: »Takšno delo je za našo fakulteto in naše študente vedno zanimivo, ker se študentje srečajo s konkretnimi problemi, ljudmi, s konkretnimi pogoji in možnostmi. Upam, da bo to naše skupno delo pustilo sledi in bo koristno tudi za občino.« Monika Levanič »Ureditev panoramskega griča v mestni park in arheološki muzej na prostem« (2) V članku, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku dne 12. 1. 2016, avtorica Nuša Voda, univ. dipl. inž. kr. arh., predlaga novo ureditev Panorame na Ptuju. Območje vidi kot mestni in arheološki park. Našteva razloge in prednosti zamisli ter podaja nekatere konkretne predloge izvedbe. Grič Panorama predstavlja enega najlepših prostorov Ptuja in hkrati prvovrstno kulturno zgodovinsko območje, zato so zanimanje in predlogi za ureditev zelo dobrodošli. Ker pa gospa Voda v prispevku ni navedla vseh aktualnih dejstev v zvezi s panoramskim gričem, se nam zdi potrebno dodati še nekaj informacij. Ideja o arheološkem parku na Panorami ni nova, saj jo Mestna občina Ptuj že nekaj časa razvija. Med drugim je bila na začetku leta 2015 ustanovljena Komisija za raziskave in ureditev Panorame, katere člani so poleg sodelavcev občine tudi strokovnjaki iz različnih področij in ustanov, kot so med drugim Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož. Eden od rezultat tega delovanja so tudi geofizikalne raziskave v drugi polovici leta 2015, ki so pod površjem Panorame razkrile celotni raster antičnega mesta. Raziskave predstavljajo strokovno podlago za bodočo celovito ureditev arheološkega parka. Javnost je bila s temi aktivnostmi seznanjena v novembrski številki glasila Ptujčan (št. 21/11, 27. november 2015) in na spletni strani Mestne občine Ptuj (http://www.ptuj.si/park_panorama). V članku je navedena tudi netočna trditev: "Arheologi sicer predvidevajo postavitev arheološkega muzeja na vrhu panoramskega griča ...". To ne bo držalo, saj je postavitev kakršnekoli stavbe, tudi muzejske, sredi prvovrstnega arheološkega spomenika v nasprotju z vsemi pravili in željami stroke. Ne da bi se še dodatno poglabljali v slabo plat pozidave Panorame, se vsi zavedamo, da bi takšna gradnja uničila izjemno arheološko najdišče. izr. prof. dr. Jana Horvat Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za arheologijo Foto: arhiv 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 22. januarja 2016 Pomagajmo si Zdravstveni nasveti Aktivnosti s pomočjo živali Na šoli dr. Ljudevita Pivka težimo k temu, da popestrimo in izboljšamo kakovost vzgoje in izobraževanja na različne načine. Eden od načinov je izvajanje aktivnosti s pomočjo konja kot popoldanske aktivnosti. Zavedamo se namreč, da naši učenci dobijo in si zapomnijo veliko več učnih vsebin skozi vseživljenjsko učno okolje kot pa le učenje, kot smo ga bili navajeni do sedaj - razred, knjiga, zvezek, učiteljica. Poleg že znane hipoterapije se pri nas v zadnjem času vedno bolj uveljavlja tudi specialno pedagoško jahanje oz. aktivnosti s pomočjo konja (APK). Cilji APK zajemajo celosten pristop k otroku. Enakomerno posegajo na motorično, kognitivno, socialno in čustveno področje. Pri delu v hlevu, negi konja in jahanju se razvija v prvi vrsti motorično področje, ne smemo pa pozabiti tudi na odnose, ki se vzpostavijo med otrokom in konjem. Otroci spoznajo, da ima vsak konj svoj značaj in karakter, ki ga je treba upoštevati. Pri delu spoznajo pravila obnašanja ob konju in na konju. Spoznajo, da lahko pride ob neupoštevanju pravil do nesreče oz. do neljubih posledic tako kot v vsakdanjem življenju. Skrb za konja in delo z njim zbuja občutek pomembnosti, lastne vrednosti in odgovornosti ter pospešuje razvoj samostojnosti. Vzdušje v hlevu ter delo s konjem vpliva na otroke zelo spro-ščujoče. Konji so nežne in plahe živali. S svojim počasnejšim dihanjem in bitjem srca vplivajo na otroka pomirjujoče. Po drugi strani so konji za otroka veliki motivatorji za dosego različnih ciljev, ki smo si jih zastavili glede na posameznikove sposobnosti. V samo aktivnost lahko vključimo učenje računanja, štetja, branja, spoznavanja barv, ii*!'*»: Na terapiji oblik, velikosti, spoznavanje različnih materialov, spoznavanje sestavnih delov telesa konja in sebe, učijo se vse o življenju konja in še in še, odvisno od vsakega posameznika. Ob sedlanju in uzdanju ter sami negi konja si urijo tudi finomotoriko (zavezovanje, od-vezovanje, zapenjanje ...). Ob vsem tem otrok osvaja znanja skozi igro in obenem razvija sposobnost pozornosti in koncentracije. Za dobro počutje otroka je najpomembneje, da ima konj sposobnost poslušanja brez kritiziranja. To je vrlina, ki je za otrokovo samopodobo zelo pomembna, a je pri ljudeh zelo redka. Ljudje sicer znamo poslušati in pohvaliti, vendar za pohvalo velikokrat sledijo besede: »To si sedaj dobro naredila, ampak ...« Konji pa za razliko od nas ne poznajo te »čarobne« negativne besede. Ne smemo pozabiti, da so pri samem jahanju zelo pomembni cilji tudi pravilna drža in izravnava trupa, razvoj ravnotežja ter razvoj koordinacije. i'--: '' I Foto: arhiv šole Pri APK igra glavno vlogo konj, terapevt pa je tisti, ki usmerja jahača in vodnika konja, da skupaj opravijo zadano nalogo. Jahanje poteka brez sedla, saj se tako na jahača prenese več dražljajev tako iz motoričnega vidika kot tudi iz vidika senzo-rike. Aktivnosti, vezane na konja, so priporočljive za vse otroke, še posebno pa za otroke s posebnimi potrebami. Tamara Tomašič, prof. def. in terapevtka s pomočjo konja Tačke in repki Sledniki pri psih Kar nekaj lastnikov psov je postavilo vprašanje, ali naj svojim psom dajo operativno odstraniti slednike? Slednik je peti prst, ki v bistvu nima funkcije, kar bom pojasnil v nadaljevanju prispevka. Psi imajo štiri prstke na tačkah, ki jih uporabljajo pri hoji, teku in gibanju. Omenjeni peti prst najdemo na prednjih in zadnjih tačkah, in sicer na zadnji strani šap. V bistvu gre za majhen zakrnel prst, ki nima prav nobene funkcije pri hoji in gibanju živali. Na zadnjih tačkah ga pogosto niti ni, če le zraste, povzroča živali same težave. Tak zakrneli peti prst se imenuje slednik in najpogosteje visi brez kontrole s tačk, pritrjen samo s kožo. Pri nekaterih živalih pa je peti prst pritrjen s sklepom na kost, sklep sicer ni aktiven, saj ga pes ne more Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Prehranska dopolnila - sezonski trendi ali »čudežna zdravila« (2) Prehranska dopolnila in sočasna uporaba zdravil Foto: Črtomir Goznlk Smiljana Markež, mag. farm. Na delovanje zdravil v telesu lahko vplivajo tudi druga zdravila, ki jih jemljemo sočasno, in tudi prehranska dopolnila in hrana. Temu pravimo interakcije (medsebojno delovanje zdravil). Nekaj primerov interakcij med hrano ali prehranskimi dopolnili in zdravili: • ljudje, ki uporabljajo zdravila proti strjevanju krvi (ne velja za vsa zdravila), morajo paziti, da nimajo nihanj vitamina K, zaužitega s hrano. Največ vitamina K je v brokoliju, brstičnem ohrovtu in govedini; • ljudje, ki uživajo kalcij kot dopolnilo k prehrani, ga morajo jemati z minimalno dveurnim razmikom z drugimi zdravili zaradi številnih interakcij; • zelo pogosto uporabljana zdravila za samozdravlje-nje so tudi antacidi (zdravila, ki nevtralizirajo želodčno kislino) in imajo številne interakcije z drugimi zdravili. Njihova uporaba je varna, če jih pacient uporabi z dve-urnim razmikom z drugimi zdravili. V »Navodilu za bolnika«, ki je priloženo posameznemu zdravilu, so vedno navedeni previdnostni ukrepi ob sočasnem jemanju drugih zdravilnih učinkovin in uživanju določene hrane. Poleg tega je treba opozoriti na sočasno uživanje prehranskih dopolnil! Težava nastopi, ko ljudje kupujejo razna prehranska dopolnila po spletu, preko prodaje na domu ali v trgovinah. Taka prodaja je pogosto prodaja brez dodatnih opozoril in nasvetov strokovnega delavca. Poleg varnosti je zelo vprašljiva tudi kakovost teh izdelkov, ki so lahko onesnaženi s pesticidi, težkimi kovinami, vsebnost je prenizka ipd. Neželene učinke, ki jih lahko izzovejo prehranska dopolnila, so dolgo zanemarjali. Ta miselnost se je spremenila, ko so odkrili, da lahko grenivkin sok v večjih količinah pomembno vpliva na presnavljanje sorazmerno velikega števila zdravil. Bolniki pogosto uporabljajo naravne pripravke in zelišča, misleč, da je naravno tudi varno. Primer je zdravilna rastlina »šentjanževka«. Šentjanževka je naravni antidepresiv, ki je zelo učinkovit. Je pa tudi fototoksična (lahko povzroča preobčutljivost na sončno svetlobo) in ima številne interakcije pri sočasnem jemanju z drugimi zdravili! Posebna skupina zelo dovzetnih ljudi so onkološki bolniki. V veri in upanju narediti čim več za svoje zdravje, posežejo po marsikaterem prehranskem dopolnilu, ki pa jim mogoče lahko naredi več škode kot koristi. Onkologi pogosto poročajo o neučinkovitosti terapije ali o previsoki koncentraciji zdravila in toksičnih učinkih, oboje je pogosto posledica uporabe prehranskih dopolnil. Zato svetujemo onkološkim bolnikom, da se pred vsako uporabo prehranskih dopolnil ali zdravil brez recepta predhodno posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom. V nadaljevanju sledijo kritični pogledi na prehranska dopolnila in na različne postopke za izboljšanje zdravja, ki se v zadnjem času pojavljajo v medijih ter v socialnih omrežjih oziroma na internetu. Smiljana Markež, mag. farm., Lekarne Ptuj Foto: osebni arhiv Foto: Črtomir Goznlk Emil Senčar, dr. vet. med. premikati. Težave s sledniki se praviloma pojavijo samo na zadnjih tačkah, najpogosteje zaradi tega, ker se s sledniki kuža zatakne za oviro, bodisi vejevje, kot v primeru gospoda Jožeta, lahko pa v ograjo, stopnico ali kar koli drugega. Gre za to, da se ovira zatakne ob zadnji strani tačke in povzroči, da se ta zakrneli peti prst odtrga ali samo zatrga in posledica je seveda bolečina in tudi krvavitev iz poškodovanega mesta. Pri hujših poškodbah, pri težjih živalih lahko pride do velike krvaveče raztrganine na zadnji strani pasje tačke, ki je zaradi močne krvavitve hudo neprijetna in tudi nevarna za psa. Zakrneli peti prsti, sledniki se pri marsikaterih pasemskih psih, tu gre predvsem za lovske pasme (terierji, goniči) preventivno operativno odstranjujejo z zadnjih tačk, saj so ti psi aktivni predvsem v gozdu in zaradi zgoraj omenjenih težav lahko prihaja do poškodb, če jih imajo na nogah. Tudi pri drugih večjih pasemskih psih, kot npr. bernskih planšarjih, bernardincih, kraških ovčarjih, šarplanincih in drugih in pri najrazličnejših mešančkih slednike pogosto na željo la- stnikov odstranimo, da ne povzročajo več težav. Operativni poseg je enostaven in neobre-menjujoč za žival, nekoliko bolj problematično je pri psih, ki imajo slednike pritrjene s sklepi na kost. Na žalost se še vedno najdejo rejci, ki mladičkom kar z navadnimi klešči na živo odstranjujejo slednike, tako da jih odščipnejo, odtrgajo. Posledice takega neodgovornega ravnanja so krvavitve, infekcije rane in trpljenje živali. Tu gre za izrazito mučenje živali, za kaznivo dejanje po Zakonu o zaščiti živali in prav je, da se taki mučitelji kaznujejo. Določene pasme, kot npr. bauceron, pa imajo slednike kot pasemsko posebnost in se ne odstranjujejo. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 22. januarja 2016 Za kratek čas, kronika Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC SUHA ZEMLJA, CELINA ZBIRKA ZEMLJEVIDOV DEL STAVBE, KRILO STROJ TEKAČ HOMERJEV EP RENALT 4 DETE VELIK PLADENJ OKOVJE, OKOV OBSTRELITEV ENOCEVNA PUŠKA NEODLOČNOST PODOKNICA NAŠ PEVEC IN KITARIST NARODNO ZABAVNE GLASBE RAJKO NAHTIGAL OVČJI SIR POSODA ZA VINO DRUŽINA RIB VINSKA TRTA NASELJE PRI MUTI IGRA TABLIČ TRAK OKOLI GLAVE PTUJSKI TENISAČ (BLAŽ) TROPSKA RIBA IVAN OMAN OKENSKO KRILO AMERIŠKI PEVEC (CHRIS) OLGA GRACEJ MEDMORJE GRŠKA BOGINJA NESREČE SVETOVNO MORJE PUŠČICA ZA DENAR KORNERJI ŠALA, DOVTIP KIJEC KRMILNA RASTLINA SETEV, SEJANJE ANČKA SUROVINA ZA PLATNO JAMAJSKI PLES IRENA ZDOLŠEK ANGLEŠKA PRINCESA OBRAT ZA IZD. ROLET TONE RUS BRANKO OBLAK ZBORNIK, ALMANAH ZELO NEUMNA ŽENSKA SUHO ČAJNO PECIVO RASTLINA DOBROVITA (LJUDSKO) OSJE GNEZDO, OSIŠČE NAŠ PREVAJALEC ŠKERLJ UGANKARSKI SLOVARČEK: GORTINA = naselje pri Muti, ISAAK = ameriški pevec (Chris), ISTEM = medmorje, OMRIKA = ljudsko naziv za rastlino dobrovito, OSTREL = obstrelitev, SKA = jamajski ples, ŠAPELJ = trak okoli glave, TAČ = igra tablič, TRILAR = slovenski biolog (Tomi). iviaiv vivrNiso VviiaiAio sviavi vvnvina miniti 'OAisavjTOd 'vnnv 'zi vts 'vs3d 'vrorivi 'oia 'voimiava 'NV330 '3lv 'do 'oi 'vsoNoisn 'vioa 'vniiaod 'sai 'id3~iiad 'cmoLdn 'vavN3d3s '03A0»00>i 'aoioa 'ivivai 'svnv '0Nd0» :ouabjopoa -3vinvziayi 31 a3lis3a Iščete svoj stil Športno-elegantno v roza-sivi kombinaciji Irena Kace je doma v Strmcu (Velika Nedelja), kmalu bo praznovala 43. rojstni dan. Po poklicu je prodajalka, poročena, mama hčerke, stare 22 let, ki jo je tudi prijavila za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil. Izziv je po velikem presenečenju, saj ni vedela za prijavo, sprejela. V prostem času rada vrtnari, vadi v fitnesu, kolesari, predvsem pa se posveča družini. V kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Ireni ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju, s pilingom so ji odstranili odmrle celice, so ji kožo še dodatno osvežili s kolagensko ampulo. Obrvi so ji oblikovali po metodi Anastasie Beverly Hills. Po nasvetih kozmetičarke bo skušala kožo negovati tudi doma (obvezna sta čistilno mleko, tonik in ustrezna krema), občasno pa so ji priporočili tudi globinsko čiščenje kože. V Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., so Ireni-ne lase najprej oblikovali, ker je prišla že s kratkimi lasmi, nato pa pobarvali s hladno-toplo barvo (pramene je imela že prej), da je prišlo do zanimivega barvnega prelivanja. Frizerka Jožica Pepelnik je pričesko oblikovala s fe-nom in krtačo. Ličenje je vizažistka Minka Feguš začela z nanosom pudra v kremi, ki ga je enakomerno porazdelila po celotnem obrazu. Veke je poudarila z zadimljenim sivim tonom in s črno obrobo, s črno maskaro pa tudi trepalnice. Na ličnice je nanesla rožnata senčila. Ustnice je najprej obrobila s Foto: Črtomir Goznik Irena prej ... črtalom, nato pa jih zapolnila s svetlikajočim glosom. „Gospo Ireno sem se odločila obleči športno-elegantno, v roza in sivih tonih. V ptujski Modia-ni sem tako brskala med oblačili roza in sive barve. Glede na Ireni-no specifično postavo sem seveda imela težave, predvsem pri izbiri hlač, zaradi velike razlike med obsegom pasu in bokov, kar pri izbiri konfekcijskih hlač predstavlja velik problem, saj je večina hlač v pasu preširoka. Čevlje, odločila sem se za klasični model Foto: Črtomir Goznik , in pozneje Foto: Črtomir Goznik Irena v novi podobi visokih čevljev na vezanje, sem izbrala v trgovini Alpina. Izbrala sem sive hlače, srajčno bluzo in roza kratko jakno. Hlače ravnega kroja so v temnejšem odtenku sive, bluza v karo vzorcu, v sivi, roza in črni barvi. Jakna, roza barve, je kratka in ozkega kroja, narejena iz umetnega usnja. Seveda si bo v teh spet zelo hladnih jutrih in večerih nadela še kakšen topel plašč ali daljšo jakno in vzela s seboj še torbico primerne velikosti. Gospe Ireni želim dobro počutje v novem stajlingu in da v prihodnje najde v trgovini tudi takšen model hlač, ki bo pristajal njeni postavi," je novo Irenino podobo predstavila stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic si je gospa Irena izbrala vitaminsko nego telesa. Ta zajema piling telesa z mareličnimi pečka-mi in aromatičnimi olji, ki se z masažo vtrejo v telo. Koži vrnejo prožnost in jo naredijo prijetno mehko. Vitaminska nega telesa je intenzivna nega telesa proti staranju kože. „Obloge blagodejno vplivajo na naše zdravje, saj telo prečiščujejo, odplavljajo iz telesa odpadne snovi, delujejo proti zadrževanju vode v telesu, kožo nahranijo z minerali in vitamini ter izboljšajo tonus kože: da se boste dobro počutili v svoji koži," poudarja kozmetičarka Silva Čuš. MG KOLEKTIV SALONA iiicsKO in zeriSKO Finneiisevo z Slomškova 22 10 %% popust v januarju I 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 22. januarja 2016 Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (12.) Pot v neznano Pot v neznano Stopim iz avtobusa, po dvanajstih urah skorajda ne čutim več nog, ki so bile stisnjene ob sosedov sedež, ter mrzlično iščem naslednjega, ki naj bi odpeljal že čez nekaj minut. S prijateljem se prerivava med množico, kitara in ukulele nama pri tem ne delata usluge, da bi našla želeni avtobus, a ker so napisi v malajalamščini, lokalnem jeziku indijske zvezne države Kerala, le zmedeno tavava sem ter tja. Po srečnem naključju se skobacava na avtobus, ki naj bi naju popeljal v pravo smer - do vasice Hiterland. »Prazna baterija,« za-godrnjam, ko pogledam na telefon. Ob močnem premetavanju na razklopotanem avtobusu, ki očitno prevozi prav vsako cestno razpoko in kjer okna ne premorejo niti stekla, me prešine, da so prav vsi kontaktni podatki, vključno z naslovom, zabeleženi le na mojem telefonu. »Kako bova pa sedaj našla kmetijo, pa-metnjakovička?« me draži prijatelj. »Saj sva želela dogodivščino, kajne?« se zarežim, ko skušam skriti, da me skrbi prav to. Pred časom sem zasledila gibanje WWOOF-ing, svetovno mrežo izmenjave, ki prostovolj- cem, v zameno za pomoč ekološkim pridelovalcem na kmetijah, daje brezplačno nastanitev in prehrano. Povedano preprosto - gre za nedenarno izmenjavo dela, hrane, bivanja in znanj. Najbolj intenzivno kulturno izkušnjo lahko zmeraj prejmemo od domačinov, zato z možnostjo, da bi preživela nekaj dni na kmetiji, nisem predolgo odlašala. Z idejo sem okužila še prijatelja, s katerim sva nato nekaj večerov preživela ob pregledovanju neskončnega seznama kmetij, a na koncu le naključno poslala nekaj prošenj ob upanju na pozitiven odgovor. Ko izstopiva na zadnji postaji, v vasici Mulanthuruthy, naju kot hijene obkrožijo vozniki rikš, ki ponujajo zasoljene cene prevoza do najine končne destinacije. Pogajanje za ceno odpade, saj so se prebrisanci za enotno tarifo verjetno dogovorili takoj, ko so zagledali dva izgubljena popotnika. Rikša naju odloži, ne v vasici, kot sva predvidevala, temveč pred vrati letovišča Hiterland village. Pričakovala sva pravo kmečko življenje: zgodnje vstajenje, delo na polju, skrb za živali ter ležerne večere ob glasbi, pristala pa v počitnikarskem kompleksu v neposredni bližini mesta Kochi. Začudena strmiva preko ograje, ko naju dobrodušen gospodar prijazno povabi naprej. Polna delovnega elana hitiva z vprašanji o najinih zadolžitvah, ko nama preudarno pojasni: »Potrebujem nekaj dobrih fotografij, rad imam glasbo, moja družina pa uživa ob spoznavanju ljudi iz daljnih krajev - tukaj bosta le nekaj dni, dovolita, da sem vajin gostitelj. Ob današnjem tempu vsi kdaj pa kdaj potrebujemo premor, kajne? Užijta mir - spo-znajta pravo Indijo.« »Mhm,« je edino, kar uspem izdaviti. Popelje naju do mize, kjer naju že čaka kosilo, ključi od hišice z bazenom, v kateri bova te dni bivala, so na mizi, osebje pa že pazljivo tovori najino pri-tljago. Na posestvu, zraven bazena, kotička za masažo, odprtega prostora za meditacijo, sobe z namiznim tenisom, nogometom in bilijardom, številnih gugalnic, potočkov, mostičkov ter dragocenih, redkih vrst rastlin in živali, stoji še zasebna knjižnica. "Raj na zemlji," pomislim. Ne da se razložiti najinega začudenja, celo razjedanja in občutka nevredno- ^^ OVEN J (21.3. - 20.4.) Seznamu krajev, ki jih nameravam obiskati, ni videti konca, zemljevidi so del vsakdana, v potnem listu zmanjkuje prostora, takoj po popotovanju, ali bolje rečeno že na poti domov, pa se delajo načrti za naslednjega. In kaj je najboljše pri vsem tem? Delčke srca puščam na vseh koncih in krajih, zato se povsod počutim kot doma ... Na delovnem mestu vas bo spremljalo delo iz preteklosti. Odločali se boste zelo hitro in drzno, a popazite, da ne bo prehitro. Ljubezen bo nekaj prijetnega in končno boste ugotovili, da znate ljubiti. V vaše življenje bo prišla neka oseba, ki bo kot sonce. Vzeli si boste tudi čas zase. BIK (21.4. - 20.5.) h Foto: Mateja Toplak Izzivi se bodo stopnjevali v vseh študijskih dejavnostih in izpopolnjevanju znanja. Odkrili boste, daje vaše življenje kot skrinja in da se vse svoje življenje lahko učite. Pravilno je, da si stvari zapisujete, kajti čez čas boste spoznali, da so to večne modrosti. Ljubezen: spremlja vas tišina. §9 DVOJČKA (21.5. - 20.6.) jS \LmJ Vzeli si boste čas za prijatelje in uživali v oazi življenja. Pred vami je teden o sreči in imeli boste možnost, da se vam bo izpolnila kakšna srčna želja. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. V lju- TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Finančno boste nekoliko bolj zanihali. Pomembno je, da se naučite varčevati in da v tem tednu ne sklepate tveganih poslov. Pričakovati je čas, ko se bodo odvijale prijetnosti in ko boste imeli srečno roko pri nakupih. Ce sodelujete poslovno z osebo, ki je nasprotnega spola, se obetajo ugodnosti. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Raziskovalna žilica vam ne bo dala miru in vrtali boste toliko časa, dokler ne pridobite nekaj informacij. Močan pečat energijo. Dobro se z dobrim povrne. sti. "S čim sva si vse to prislužila?" se nama podi po glavi. Predlagava pomoč pri kuhanju, da vsaj malo zadovoljiva potrebo po občutku koristnosti, a osebje nama dovoli bore malo. Komaj uspem prepičati glavnega kuharja, da mi pokaže, kako speči chapati (vrsta indijskega kruha), že mi njegov pomočnik pred nosom odnese testo, tako da ostanem praznih rok. "Sem prostovoljka ali sem prišla na plačane počitnicese sprašujem, ko nama predlagajo osvežitev v bazenu. Ob večernem pogovoru in zvenu kitare skušam razumeti mogočno indijsko kulturo, predvsem pa gostoljubnost. »Nikoli ne moreš prevideti, v kakšni obliki bo Bog potrkal na tvoja vrata, zato je za nas prav vsak gost ekvivalenten Bogu (Atithi Devo bhava, vzeto iz sanskrta, starodavnih hindujskih svetih spisov).« Misel močno vpliva name, ko občutim hvaležnost, da sem pristala pri dobrih ljudeh, ki želijo, da se v Indiji počutim kot doma. Zaspim z mislijo na domačo deželico v upanju, da tudi tam nekje nekdo, ki ni slovenske krvi, čuti podobno. y v RAK (21.6. - 22.7.) (22 12.- 20.1.) t! Na delovnem mestu bo precej pestro in ambiciozno. Morali boste narediti načrt in selekcijo. Zapisujte si notranje občutke in verjemite, da vam bo le tako lažje. Srčni izvoljenec vas bo povabil na večerjo in vam iz ljubezen. (23. T. - 22.8.) ^ Razpeti boste med delovnimi obveznostmi doma in finančni pogledi na delovnem mestu. Označevala vas bo močna vera in tako se zadeve začnejo odvijati s svetlobno hitrostjo. V ponedeljek (26. januarja) se bo izpolnila neka zadeva, ki jo že dolgo pričakujete. jjh DEVICA m- , RIBI (23.8. - 22.9.) (19.2. - 20.3.) I Kljub K ....J, ^ „ua kanju časa si naredite življenje lepo in prijetno. Sprva boste imeli neke pomisleke, toda ljudje vam bodo povedali, da ste se v pozitivnem smislu spremenili. Ob vas je nekdo, ki vam nudi čustveno podporo. Navezovanje novih kontaktov vam bo šlo odlično od rok. H vam aajejo komunikacija in intelektualni izzivi. Počasi se daleč pride in tega se boste v tem času zavedali. Razreševati boste morali zadeve, ki so vezane na preteklost. STRELEC (23.11. - 21.12.) Svojo srečo boste iskali povsod in jo naposled našli v svojem srcu. Carobne trenutke sreče lahko občutite v zakulisju svojega doma. Pravzaprav bo za vas to ploden in ustvarjalen čas, primeren za kakšne novosti in spremembe. V ljubezni se bodo točke usode zasukale tako, da boste imeli koristi. KOZOROG O R O S Imeli boste dve odločitvi Odločili se boste in na in se odločili za pravo. poslovnem področju naredili spremembo. Morda bo to zgolj korak naprej, ampak istočasno je nakazano, da vas označuje jeklena volja. Vsekakor bo spodbudno, da si vzamete čas zase, da se odpravite v naravo in telovadite. Trenutki sreče pridejo tedaj, ko boste pripravljeni. & VODNAR (21.1. -18.2.) Občutila se bo potreba po varnosti in zanesljivosti. Ceprav boste prepričani, da ste s svojo preteklostjo opravili, se vam bodo določeni vzorci vračali. Pravilno je, da si svoje notranje občutke zapisujete in tako vam bo mnogo lažje. Finančno boste cveteli in odlične iztočnice vas čakajo v službi. K O P Postali boste zelo samozavestni in plemenito se boste soočili z dobrodelnimi zadevami. Okrepil se bo duh prijateljstva in harmonija romantike se bo ojačala. Odločna energija vas zaznamuje v pogledu službe, dobro vam gredo od rok delo in delovne obveznosti. Počasi Foto: Mateja Toplak Rikša naju odloži, a ne v vasici, kot sva predvidevala, temveč pred vrati letovišča Hiterland village. Ormož • Koncert Jasmine Dovnik in Primoža Kiriča Križajo se poti Jasmina Dovnik in Primož Kirič bosta naslednji petek zvečer (22. januarja) že tretjič izvedla koncert v Beli dvorani ormoške Pristave. Tokrat bo njun program sestavljen iz slovenske in hrvaške zabavne glasbe. Posegla sta po priljubljenih slovenskih melodijah, nekaj celo iz lani zelo popularnih muzika-lov: Cvetje v jeseni in Mama Mia ter hrvaških melodijah 70. in 80. letih 20. stoletja. Letos sta k soustvarjanju/ poustvarjanju povabila še prijatelje glasbenike: Darka Novaka, Boštjana Lašiča, Marka Slaviča in ansambel Upanje. Udeleženci koncerta bodo lahko uživali v enajstih izvedbah različnih skladb. Alenka Čurin Janžekovič se Foto: ACJ petek • 22. januarja 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 ^^^^ t m 4 Častni pokrovitelj 56. Kurentovanja glez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije ft I ETNOFEST KARNEVALFEST W ■-if. 56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija, 2.-9. februar 2016 Pestro dogajanje na mestnih ulicah in trgih Tradicionalna mednarodna FECC EtnoFest in KarnevalFest povorka 8 norih noči v Karnevalski dvorani na Vičavi Čuki, Gadi, Učiteljice, Petra Kovačevič, Kingston, Parni Valjak, Drugo dugme, Kurentanc (MI2, Happy Ol'Mcweasel, Cover lover) Veliki karnevalski bal (Tanja Žagar, Ansambel Pajdaši) Prljavo kazalište, Poskočni muzikantje, Magnifico, Mambo Kings, Modrijani, Nina Pušlar Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih. www. kure nt o va nje.net MEDIJSKI PARTNER Cestno podjetje Ptuj Štajerski"TEDNIK RADIOPTUJ 89,8-98.?-I04t3 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujerSKl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8-98,2-I04;3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen" - za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersm TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 26. januarja 2016 fzM • % PIJANA ■ ÏAUAVHA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Utrip Ormoža, pon. 12:00 ptujska kronika, pon. 12:30 Čista umetnost, 51. oddaia. pon. 13:10 SKL- šport mladih, 16. o ddaja, pon. 13:40 Infb kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Šport(no): Sandi Mertelj, 318. oddaja, pon. 19:10 Sekvenca, 4/. oddaja, pon. 19:30 Glasbena osmica (tuja), 67. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Rozmarinkina ljubezen, pon. 22:35 Ptujska kronika, pon. 23:05 Glasbeni predah 23:20 Infb kanal 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 10:10 Obzornik TV Dravograd 10:35 Sekvenca, 48. oddaja, pon. 11:00 Boksarski magazin, 4. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:25 Info kanal 16:10TVGorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronikajaon. 18:30 Predavanje dr. Tine Bregant o delovanju možganov, pon. 19:25 Glasba za vse, 27T oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 DORA - nedeljski pogovori 21:30 Glasbena osmica (slo), 67. oddaja, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 InfoTonal 9:45 Kuhinjica, pon. 10:10 DORA-nedeljski pogovori: Bine Volčič, pon. 11:10 Povabilo na kavo: Sanja Selinšek, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Info Kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Glasba za vse, 27. oddaja 18:55 Sekvenca, 48. oddaja 19:20 Cista umetnost, 51. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:3015. jubilejni Miklavžev koncert Anite Kralj 23:30 Info kanal 9:00 Pregled tedna, pon. 9:25 Vtisi kurentovanja 2015, pon. 10:00 Športnik leta 2014, pon. 10:20 Glasbeni predah 10:35 SKL, šport mladih, 17. oddaja 11:05 Glasbena osmica (slo), 67. oddaja, pon. 11:35 Kuhinjica, pon. 12:25 Sekvenca, 48. oddaja, pon. 12:50 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Sportinoj: Sandi Mertelj, 38. oddaja, pon. 19:1015. jubilejni Miklavžev koncert Anite Kralj 22:10 Pregled tedna, pon. 22:35 Infokanal PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje *.....t Z g (as bo do srca z (¡o na radiu Ptuj z Marjanom wvfw.radio-lsdnik.si 03:00 Gorišnica - Iz naših krajev 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Goriš niča 21:00 Ulrip \z Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh j www.£iptv.$l SIP Oddaje Iz občin Spodnjega Podravja 08:00 Regijsko tekmovanje PZ; 2 del 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:30 Orfejčkova parada 2011 14:10 Video strani 16:00 Orfejčkova parada 2008 18:00 Koncert G.S. ArtNova Majšperk 19:40 SKL 20:00 Oddaja iz obiine Markovci 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka 03:00 ŠKL 08:30 PLujska kronika 09:00 Spomin na Valentina Žumra Hajdoše Dodatni lermini oddaj! 11:00 Oddaja iz občine Videm Oddaje iz občine Majšperk 13:00 Zimska opravila na Polenšaku redno v novih terminih na 15:00 GoriSnica - Iz naših krajev sporedu SIP TV 17:00 Oddaja iz občine Destrnikl 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric P,09ram v J,VD ludl P™*® sPteta 120:00 Slarše - Večer tamb glasbe Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 www.siptv.si 08:00 Ljudski pevci v Lancovi vasi 09:00 ŠKL 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 11:00 Ujemi sanje. Video slrani 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:30 Regijsko tekmovanje PZ: 2. del 23:30 Video strani Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva PEUGEOT 30081.616VPREMIJM 2010 10.950,00€ 11.933 PREV. KOV. SREBRNA RENAULT MODUS 1.2 TCE EXPRESSION 2011 5.950,00« PRVI LAST. KOV. SV. MODRA RENAULT MODUS GRAND 1.5 DCI DYNAMIQUE 2010 6.100,00 C SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 2.0 TURBO OPC 2008 9.990,00« PRVI LAST. KOV. MODRA RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPR. BREAK 2004 2.700,ooe 122.600 PREV. KOV. SIVA OPEL astra1.616v COSMO 2010 9.990,00 £ 19.110 PREV. KOV. SIVA NISSAN NOTE 1.416VVISIA PLUS 2008 4.600,00 C PRVI LAST. KOV. ČRNA LAND ROVER DISCOVERYIII 2.7 D V6 AVT. 2007 13.990,00 € SERV. KNJIGA kov. Črna OTROEN XSARA PICASSO 1.616V ELEGANCE 2006 3.450,OOí SERV. KNJIGA KOV. MODRA RENAULT aï01.216V DYNAMIQUE 2002 1.750,00« klima KOV. SREBRNA RENAULT MODUS GRAND 1.216V AUTHENTIQUE 2008 5.190,00« klima KOV. VIOLA otroen c4 picass01.6 hdi dynamique 2007 5.150,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA qtroen c4 picasso 1.6 hdiaïïrat10n 2011 8.390,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE 1.9 DCI CC PRIVILEGE 2005 4.350,00« avt. klima kov. Črna RENAULT KANGOOUDCI FAMILY 2005 3.450,00« KLIMA KOV. BORDO renault m0dusu6vexpressi0n 2012 7.490,00« PRVI LAST. kov. Šampanjec ford galaxy2.0tdci trend 2010 9.900,00« SERV. KNJIGA kov. Črna FORD FOCUS C-MAX1.8TDCIT1TANIUM 2008 5.400,00« SERV. KNJIGA bela RENAULTTHALIA 1.4 RT 2002 990,00« PRVI LAST. KOV. T. MODRA FIAT STIL01.816v DYMAMIC 2002 2.200,00« SERV. KNJIGA RUMENA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. "avtomobili VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptu| - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 K^^gg^MÄ [MUDIËΠM -A m I d 511 ! I MtIJ 5 M ffn O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA, OPR. BARVA BMW 320 D TOURING X - DRIVE 2012 13.990 1.LAST., ODUČEN BELA BMW 320D TOURING XENON USNJE NAVI 2011 12.390 1. LAST, VSA OPREMA BELA BMW 520D TOURING 2011 22.490 1. LAST., USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASSO 2007 5.990 1.LAST, ODUČEN KOV. MODRA CITROEN C51.6 HDI NAVIGACIJA 2011 9.490 1. LAST, KOT NOV ČRNA CITROEN C5 2,0116V 2009 7.490 1. LAST., ODUČEN SREBRNA FORD FOCUS 2013 10.490 1. LAST., ODUČEN BELA JAGUAR X-TIPE 2,0 D14 2004 3.990 1. LAST., ODUČEN KOV. SIVA MAZDA 6 2007 5.490 1.LAST, ODUČEN KOV. SV. MODRA OPEL INSIGNIA2.0CDT1 COSMO 2013 12.990 1. LAST., ODUČEN VEČ BARV PEUGEOT 407 2.0 HDI NAVI PANORAMA 2007 4.990 2. LAST, VSA OPREMA SIVA PEUGEOT 50081,6E-HDI 2012 9.990 1.LAST, ODUČEN SV. MODRA VOLKSWAGEN GOLF 2,OTDI 2009 7.990 ODUČNO OHRANJEN MODRA VW GOLF 1.9 TDI PLUS 2007 7.490 1.LAST, ODUČEN SIVA VW PASSAT 1,9101 2006 5.990 1. LAST., ODUČEN SREBRNA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL 2012 12.490 1. LAST., TOPOPREMA VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Obdaritev novorojencev v ptujski porodnišnici. Kam s komunalnimi odpadki s Ptujskega; Nagrajene najboljše ptujske podjetniške ideje; Sejem korantove rabljene opreme v Kicarju; V Haloze z novim turističnim vodnikom; Pletarja Hilda in Anton Žumer iz Hajdoš; Šport invalidov prikazan v likovnih delih; Arheološka razstava - Pot v neznano; Četrta premiera Mestnega gledališča Ptuj; V svet elektronike z revijo Monitor; Modna revija Zemlja, radi te imamo; Z glasbo v sobotni večer, Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Viktorinov večer V spomin p. Mirku Pihlerju V petek, 22. januarja, ob 19. uri bo v refektoriju minoritskega samostana Viktorinov večer v spomin na p. Mirka Pihlerja - duhovnika in kulturnega ustvarjalca. Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil pater Mirko, ki je bil v prvi vrsti duhovnik, nazadnje v župniji in samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. »F! Mirko Pihler je svoj vesel značaj oblikoval po zgledu sv. Frančiška in pri tem sledil notranjim nagibom za dobro, lepo in plemenito. Že v otroških letih je spretno obračal čopič v rokah, ki ga je pozneje zaradi pomanjkanja časa odložil. Na jesen življenja je spet prijel zanj. Akvareli in druge risbe so se množili; sledile so razstave v samostanskih hišah, župnijskih dvoranah pa tudi v raznih kulturnih ustanovah. Vzporedno s slikarstvom je razvijal pesniški talent. Med drugim sta izšli njegovi zbirki Večerni spomini in Prameni svetlobe. Na odprtjih svojih razstav je pripravil še večer poezije in ga marsikdaj dopolnil s predstavo rokohitrskih spretnosti, ki človeka sprostijo in nasmejijo. Tako kot je bil predan redovništvu in duhovništvu, se je zapisal tudi umetnosti. P Mirko je imel tudi spoštljiv odnos do vinske trte, saj je bil član Evropskega reda vitezov vina,« je o patru zapisal Tone Gorjup. Na Viktorinovem večeru bomo spoznali redovniško in duhovniško pot, del poezije in likovnih del p. Mirka. V glasbenem delu bomo prisluhnili mešanemu pevskemu zboru iz župnije sv. Petra in Pavla Ptuj pod vodstvom Uroša Sagadina. Vabljeni. Peter Pribožič Podlehnik • Obisk Božička V torek, 22. decembra, je bila dvorana novega kulturno-turistič-nega centra polna otrok, ki so čakali na prihod Božička. Da jim med čakanjem na dobrega moža ne bi bilo dolgčas, je lutkovna skupina Lutka lutkica iz OŠ Podlehnik zaigrala lutkovno igrico Jajce. Lutkarji so doživeto prikazali, katere živali se izležejo iz jajca, tudi tiste najbolj grozne, ne samo piščančki. Nato sta v dvorano pritekla palčka in sporočila, da prihaja Božiček, zato so ga vsi skupaj poklicali. Otroci so se Božičku pridružili na odru, ta pa jim je segel v roko in vsem zaželel lepe, predvsem mirne praznike. Božiček jim je tudi povedal, da vsak ne bo dobil vsega, kar si želi, ker mora obdariti veliko otrok, denarja pa ima malo, saj je že star. Za praznike pa jim je zaželel obilo snega, da se bodo lahko sankali, smučali in delali snežaka. Zdenka Golub Mestni kino Ptuj Petek, 22. januar: 17:00 Mun: Varuh lune; 19:00 dokumentarni film Čas za improvizacijo in pogovor s trobentačem in skladateljem Igorjem Matkovi-čem; 21:00 Liffe po liffu; Čisto nova zaveza. Sobota, 23. januar: 16:00 Mum: Varuh lune; 18:00 Liffe po liffu: Čisto nova zaveza; 20:00 Velika poteza. Nedelja, 24. januar: 16:00 Mum: Varuh lune; 18:00 Velika poteza; 20:10 Biserni gumb. PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJA -20% GOTOVINSKI POPUST i Novoletna akcijska ponudba zemeljskega plina V NOVO LETO Z NOVO CENO PLINA < Ob novem letu vam omogočamo navzgor omejeno fiksno ceno zemeljskega plina za obdobje 12 mesecev. IH M mÊSm liifMiWi PLINARNA MARIBOR Pristopite k ponudbi najkasneje do 31. januarja 2016 in izkoristite dodatno ugodnost! V 02 22 843 34 info@plinarna-maribor.si www.plinarna-maribor.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto J www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 22. januarja 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO hlodovino jelše in hrasta. Možno na panju. Plačilo takoj. G.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041 610210 ali 02 769 1591. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, Sovretova 41, Ptuj. Tel. 041 760 884, www.enekas.si. asu roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 5417 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). Tel. 040 647 223, Marjan Pola-jžer, s. p. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice Jožefe Vidovič IZ VIDMA PRI PTUJU 58 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke. Hvala zastavonošem, govorniku in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: sin Ivan in hčerka Marica z družinama ter Dragica z družino NEPREMIČNINE UGODNO prodamo starejšo hišo na Ptuju, delno obnovljeno, lepa lokacija. Telefon 070 270 130. Št. energetske izkaznice 2015-234-235-23829. DOM IN STANOVANJE UPOKOJENCU, moškemu, oddam manjšo garsonjero v Majšperku. Cena 120 € + stroški, možna hrana. 041 681 166. NA Volkmerjevi cesti na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. 031 503 142. V NAJEM oddam stanovanje, 60 m2, opremljeno, v okolici Ptuja. 031 623 079. Št. energ. izkaznice: 2016-9422-34067. IŠČEMO kozmetičarko z večletnimi izkušnjami, prednost imajo kandidati z več izkušnjami iz pedikure. Prošnje pošljite na Bos, d. o. o., Majšperk 39, 2322 Majšperk, ali pokličite 041 547 116. RAZNO KUPIM bikca, starega od 10 do 30 dni, in mlado plemensko kravo ali te-lico. 051 336 879. Alojz Mom, Pokoše 26, 2314 Zg. Polskava. Srce je omagalo, tvoj dih prezgodaj je zastal, a spomin nate bo za vekomaj in večno ostal. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta Stanislava Zotlarja IZ PTUJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so za našega dragega molili ter ga 6. 1. 2016 pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, svete maše ter izraženo pisno in ustno sožalje. Vsi njegovi, ki ga imamo neizmerno radi KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor, znamka in tip nista pomembni. Je lahko Deutz, Ursus, IMT, Zetor, Štore, Univerzal ali Tomo Vinko-vič. Ponudbe na 041 235 349. PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. 02 769 26 91. PRODAM pašno telico, brejo 8 mesecev, težko približno 700 kg, pasme lisasta - limuzin. Cena 1350 EUR. 041 897 584 ali 041 235 530. PRODAM slamo v okroglih balah in železni kontejner za skladiščenje. 041 521 863. PRODAMO dva prašiča, 160 kg, in eno svinjo, 230 kg. 041 781 483. PRODAM 200-kg prašiča domače reje, s kuhano hrano. Telefon 051 715 710. PRODAM 150-kg svinjo ali menjam za drva. Tel. 041 490 468. KORUZO, suho, luščeno, prodam. Možna dostava. Telefon 041 226 204. PRODAM teličko in kupim tri bikce. Telefon 041 848 359. PRODAM prašiča težkega okrog 200 kg, domače reje. Cena po dogovoru. Tel. 041 462 171. PRODAM oglate bale sena in velike si-lažne bale. Telefon 781 01 71. PRODAM 180-kg svinjo, domače reje. Telefon 051 245 811. Štajerski TEDNIK % novim pogfedom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. S isgfeitrirajte se na àrtawHBi Umremo šele takrat, ko se nas nihče več ne spominja. ZAHVALA V 93. letu je tiho odšla od nas naša draga mama, babica, prababica in tašča Marija Šemnički IZ SP. VELOVLEKA 29 Zahvaljujemo se vsakemu posamezniku za izrečena soža-lja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Centra starejših občanov Ormož. Žalujoči: sinovi z družinami Kje je tista pomlad? Kje moje cvetje, pisano poletje? Kje so moje jesenske gore? A zdaj je zima, neusmiljena in tiha ... Čas tako bo neusmiljeno bežal, a nam spomin nate za večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubega partnerja, očeta, sina, brata in svaka Marjana Hameršaka IZ VELIKEGA VRHA 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. Emilu Drevu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Hed-viki, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Prisrčna hvala tudi kolektivom Silkema, Mizarstva Zamuda, Planinskemu društvu Cirkulane in OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Posebna zahvala intenzivnemu oddelku Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, ge. dr. Mili Saftič ter Dragici Ferčec in Ivanki Vidovič. Vsi njegovi V Štajerski TEDNIK www.tednik.si tiïï Staj erskited n i k I Stajerskitednik Petek, 22. januar 17:00 Ptuj, Mestno gledališče: letni baletni nastop Divertissiment iz baleta Hrestač, GŠ Karola Pahorja 18:00 Zetale, Kulturna dvorana: Pozdrav sosedu, območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 19:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: glasbeni večer slovenske in hrvaške zabavne glasbe, Križajo se poti, Jasmina Dovnik in Primož Kirič z gosti 19:00 Ptuj, Mestni kino: dokumentarni film Čas za improvizacijo in pogovor s trobentačem in skladateljem Igorjem Matkovičem 19:00 Ptuj, minoritski samostan: Viktorinov večer, Spomin na p. Mirka Pihlerja 19:30 Lenart, Dom kulture: komedija, Zbogom muca, reporter Milan 21:00 Ptuj, CID: Jazz v CID-u z Igorjem Matkovičem Sobota, 23. januar 9:00 Grajenščak, posestvo BKŠ Ptuj: pohod na vincekovo rez, ob 12.00 prikaz rezi vinske trte in predstavitev novih ukrepov KO-POP za vinogradnike, kulturni program, vinska kraljica 09:00 Pobrežje, Vaški dom: Sejem korantove opreme TD Koranti Po-brežje, do 18:00 9:00 Skorba, Dom krajanov: 3. tradicionalni Vinkov pohod po občini Hajdina, PD Hajdina 9:30 Podgorci, dvorana: 13. Vincekovanje s pohodom, rez vinske trte, kulturni program, kviz 10:00 Ptuj, krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Bodi razlika, predavanje mag. Zmaga Godine 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: letni nastop baletnega oddelka GŠ Karola Pahorja Ptuj, Divertissement iz baleta Hrestač 11:00 Ptuj, dvorana Cicero grand hotela Primus: proslava ob 20-letnici delovanja Društva vojnih invalidov 12:00 Ptuj, CID: Jazz v CID-u, delavnica z Igorjem Bezgetom 15:00 Kog: Antonovanje na Kogu, turnir v malem nogometu 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, Pozdrav sosedu, JSKD 18:00 Hajdoše, gasilski dom: 62. redni letni občni zbor PGD Hajdoše 18:00 Videm, občinska dvorana: komedija To imamo v družini, gledališka skupina KD Franceta Prešerna Videm 19:00 Draženci, Dom vaščanov: občni zbor TeDe Korant klub 19:00 Majšperk, KPC: Magicshow, UD Ustvarjalec Majšperk Nedelja, 24. januar 09:00 Pobrežje, Vaški dom: Sejem korantove opreme TD Koranti Po-brežje, do 18:00 11:00 Veliki Vrh, cerkev sv. Ane: 9. rez potomke modre kavčine, vince- kova rez v učnem vinogradu DVS Haloze 18:00 Videm, občinska dvorana: komedija To imamo v družini, gledališka skupina KD Franceta Prešerna Videm Ponedeljek, 25. januar 18:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: produkcija Gledališkega studia Ptuj, Ko noter padeš, po motivih Zarka Petana Pet Pepelk 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Gala koncert učencev ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla 19:30 Ptuj, CID: odprtje razstave izdelkov udeležencev kreativne delavnice risanja in slikanja amnoseK Boštjan ZEMLJAK s.p. Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- UMMCOVAVAS 2 b spomeniki police stopnice [IreloMWMlr^^ Od kéâm^