Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 11.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:   Delavska univerza Domžale.
Domžale, 28. julij 1977 LETO XVI - St. 13
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
27 JULIJ - NAŠ OBČINSKI PRAZNIK
Začetke oboroženega upora proti okupatorju na domžalsko— kamniškem območju lahko iščemo že v letih 1934 in 1935, ko je delavsko zavest kovala dvomesečna stavka na Količevem in enomesečna stavka na Duplici. Poleg tega so prekaljeni in izkušeni komunisti uspeli leta 1937 organizirati množičen delavsko—kmečki shod na Taboru nad Ihanom in vse to je pripeljalo v začetku julija 1941. leta do zgodovinske odločitve o vstaji na kamniško-domžalskemobmočju.
Opolnoči 27. julija 1941 je zažarela iskra upora in zanetila osvobodilni boj od Črnivca in Kamniške Bistrice do Tuhinjske doline, gorelo in grmelo je na Duplici in v Radomljah, Mengšu in Jaršah vse do Kranja in preko Domžal proti Črnemu grabnu in Moravski dolini. Tedaj sta padli tudi prvi dve slovenski žrtvi v uporu, prva dva oborožena partizana — skojevca Tone Miklavčič in Dominik Mlakar.
To so začetki štiriletnega osvobodilnega boja, začetki novega obdobja slovenske zgodovine, ki je povezala narodnoosvobodilni boj z bojem za človekove socialne pravice in njegovo popolno osvobodi tev. To so zgodovinski začetki tistega boja, ki je bil od vsega začetka tudi ljudska revolucija, ki je slovenskemu človeku ustvarila pogoje njegovega bodočega življenja, osvobojenega vsakršnjega izkoriščanja. To je bila velika zgodovinska prelomnica, ko je slovenski narod postal narod—bojevnik. Štiri leta smo bili neenak boj. Velikanski, tehnično najmodernejše opremljeni armadi so stali nasproti partizani, aktivisti in velika večina prebivalcev, ki jih je združevala, krepila in gnala v boj neizmerna želja in volja bojevati se, uničevati tujega in domačega sovražnika, priboriti si nacionalno in socialno svobodo. To je tista nepremagljiva sila in moč, ki je vsako ped naše zemlje spremenila v bojišče, ko je orožje postalo vse, kar je prišlo v roke, ko se je zemlja s kamenjem in gozdovi spremenila v upor proti okupatorju. Želja po svobodi je bila sila, ki je upor vodila čez
V DANAŠNJI ŠTEVILKI:
Prizadevanja za temeljno banko v Domžalah
Usklajene prispevne stopnje SIS
Program dela komunalne skupnosti
Javni natečaj
Požgano Zlato polje
nemogoče, ki je ljudi, zemljo, vodo in zrak spremenila v nepremagljiv množičen splošno—ljudski odpor. Iz te globoko zarezane, krvave brazde, je vznikla svoboda, ki jo negujemo, varujemo in smo jo pripravljeni z vsem svojim hotenjem braniti tako silno, kakor je bil silen boj za njo.
Zavedajoč se žrtev revolucije in osvobodilnega boja, visoke cene za svobodo, nam ni bilo nikoli pretežko zategniti pas, odpovedati se udobju, trdo prijeti za delo in graditi novo, lepšo domovino.
Za nami je čas obnove porušene domovine, slavni spomeniki mladinskih delovnih brigad nas in mnoge dežele sveta spominjajo in opominjajo na neverjetno moč združenih rok mladih ljudi, prebrodili smo razne pritiske vzhoda in zahoda in pogumno zakoračili na pot samoupravnega socializma. Resnično smo ponosni na vse to, kar smo v letih boja, odpovedovanja in ustvarjanja dosegli, ponosni na silni razmah naše socialistične demokracije. Zavedamo se, da vse te pridobitve temeljjo na trdnem zaupanju v moč delavskega razreda in delovnih ljudi. Sad tega razvoja je nova ustava in zakon o združenem delu, ki pomenita uzakonitev temeljev za osvobajanje človeka in dela. Ti dokumenti so polni humanizma in skrbi za razvoj samoupravljanja in če jih v celoti še popolnoma nismo dojeli, bomo morali v vseh kolektivih uresničiti tisto, kar nam zakon nalaga. Kako bomo uredili vse zadeve, da bo sleherni naš delavec resnično odloča/ o vsem, je odvisen nadaljnji razvoj našega družbenoekonomskega in samoupravnega sistema. Nikakor ne smemo stati ob strani, ampak moramo nadaljevati tisti boj in revolucijo, ki smo jo začeli že leta 1941, to pa pomeni, da moramo uresničiti hotenja, ki se porajajo v zgodovinskih tradicijah in dobivajo konkretno obliko ob vsakdanjem delu.
To pa pomeni tudi voščilo vsem nam — delovnim ljudem in občanom - ob praznovanju letošnjega občinskega praznika.
/Izgovora predsednika skupščine občine Jerneja Leniča/.
IMAŠ RAZGOVOR S PREDSEDNIKOMA
Predsednik skupščine občine Predsednik skupščine občine
Domžale Jernej Lenič Kamnik Frane Svetelj
Ob letošnjem praznovanju praznika občin Kamnika in Domžal, ob dnevu, ko se je 27. julija 1941 začela vstaja proti okupatorju, smo zaprosili za razgovor predsednika skupščine občine Kamnik Franca Svetelja in piv^lsednjka skupščine občine Domžale Jerneja Leniča.
ki smo jih zastavili, sta nam predsednika odgovorila in v iiati listo, kar je bistvenega pomena v razvoju obeh občin ■ rael] področjih življenja in dela. VPRAŠANJ K:
prf<t tremi leti smo se pogovarjali o uveljavljanju delegatskega sistema vsebin« v delu občinske skupščine in o tem, kako se bo ta sistem v praksi uveljavljal.
Za nami je triletno obdobje tega delovanja in dosedaj so bile narejene analize, ki so dale odgovor na marsikatero odprto vprašanje. Kaj so pokazale te analize in kako ocenjujete delovanje skupščinskega sistema?
FRANC SVETELJ:
V občinski skupščini in družbenopolitičnih organizacijah smo v obdobju delovanja delegatskega sistema dvakrat na posebnih sejah celovito ocenili uresničevanje delegatskega sistema v občini. Še posebej pa smo na več sejah obravnavali delo zveznih delegatov, delovanje skupin delegatov ter /bora republiške skupščine in pred dnevi uresničevanje delegatskega sistema v republiški skupščini.
Vse te ocene nam dajejo eno skupno ugotovitev: delegatski sistem je že s svojimi dosedanjimi rezultati nedvoumno upravičil svoj obstoj. Potrdil je predvidevanja, da bo /. njegovo dosledno uresničitvijo delovni človek o/, občan dejansko sam odiočal o vseh najpomembnejših družbenih vprašanjih. Danes delegati v skupščini ne sprejemajo več odločitev /. enostavnim dviganjem rok /a vsako predlagano rešitev, pač pa te predloge dokaj kritično ocenjujejo, zahtevajo variantne rešitve, dodatna pojasnila, pretresajo posledice posameznih predlaganih rešitev in podobno. Zato se že srečujemo s primeri, ko delegati posamezen pomemben dokument obravnavajo na dveh ali celo treh sejah, preden ga sprejmejo. Delegati tudi prek delegatskih vprašanj dajejo pobude za razreševanje posameznih zadev. V tem pogledu so zlasti aktivni delegati /bora krajevnih skupnosti. K razjasnjcvanju posameznih predlaganih rešitev in njihovih posledic precej pripomorejo tudi predhodni posveti vodij delegacij, predsednikov svetov KS in drugih s predlagatelji gradiva.
Delegati družbenopolitičnega /bora dobivajo usmeritve /a svoje delo na posvetih občinskih političnih vodstev v okviru Socialistične /vc/c.
Seveda pa ob vseh pozitivnih rezultatih ne manjka tudi problemov. Najpomembnejši problem je po mojem mnenju ta, da volivci premalo spremljajo delo svojih delegatov, ki so jih izvolili in premalo zahtevajo poročil o njihovem delu v skupščini. Res je še prekratek čas, da bi mogli to zahtevo v celoti uresničiti, da bi zagotovili potrebno povezanost delegatov z njihovimi volivci, podobno kot smo to že dosegli pri delavskih svetih. Učinkovito delo delegacije je namreč odvisno predvsem od tega, kako so samoupravno organizirani delovni ljudje v delovni organizaciji oz. občani v krajevni skupnosti.
JERNEJ LENIČ:
Najprej bi vam želel povedati, da življenje tudi delegatsko tako hitro in burno teče, da človek težko verjame, da mi postavljate vprašanje po treh pretečenih letih. Delegatski odnosi in celoten delegatski sistem je to obdobje rastel in se utrjeval silno hitro, tako živahno in pestro kot je to narekovalo življenje, delo in vsakodnevne potrebe.
Mirno lahko izjavim, da smo se v naši občini dobro in polno zavedali nalog, ki smo jih pred tremi leti prevzeli. Ne le, da smo z analizami spremljali določena obdobja delovanja delegatskega sistema, vsako zasedanje zborov nam je bila šola, po vsaki seji občinske skupščine smo v predsed-
sedstvu in družbenopolitičnih organizacijah iskali kaj je bilo pozitivnega in kje nam delo ni teklo tako, kot bi moralo.
Obdobje, ki je za nami je bilo obdobje iskanja boljših metod dela , obdobje mnogih dragocenih izkušenj, ki smo jih takoj sprovajali v prakso.
Prepričan sem, da smo vsi, celotna delegatska baza in delegati, dobro opravili preizkušnjo, ki pa moram posebej poudariti ni bila lahka, ampak zelo zahtevna. Smo pa v smisel delegatskega življenja in delegatskih odnosov prišli tako globoko, da poti na/aj več ni. Samo naprej moramo po poti naših dragocenih triletnih izkušenj, še vedno moramo iskati boljše metode dela in odpravljati, kar se nam je pokazalo kot slabo in nesprejemljivo.
Analize, ki smo jih pripravljali in jih obravnavali tudi na konferencah SZDI. so nakazovale mnoge pozitivne strani delegatskega sistema, opozorile pa so nas tudi na nekatere naloge, ki jih nismo dovolj uspešno opravili, čeprav smo se jih zavedali in so nam bile vedno prisotne. Le na nekatere bi ponovno opozoril, čeprav smo jih odpirali že tudi pred tremi leti, ker se mi zdi. da so posebej pomembne tudi za novo obdobje delegatskega dela, posebej še skupščinskega.
Osnovna naloga, ki jo moramo rešiti, je povezovanje delegatov / delegatsko bazo. Tu nismo prišli dovolj daleč, čeprav je smisel delegatskega dela prav v povezovanju /. našimi volilci v TOZD, KS in SIS. Veliko bolj bomo morali odpreti naše delegacije, k delu bodo morale pritegniti vse samoupravne strukture od izvršilnih odborov, delegatskih svetov, svetov KS, zborov delegatov v KS do strokovnih služb, kadar je potrebna njihova pomoč. Te pravice in dolžnosti delegacij moramo uzakoniti v naših samoupravnih aktih, kar doslej nismo dovolj odločno zahtevali.
Uresničevanje delegatskega življenja v bazi, mobilizacija naših volilcev pri odločanju jc tako pomembna in zahtevna naloga, da morajo v boj tudi družbenopolitične organizacije, posebej sindikat in SZDL. To postavlja pred nas tudi zakon o združenem delu, ki ga moramo sprovesti čimprejc v življenje.
Drugo, pomembno, še vedno odprto vprašanje jc informiranje naših delegatov in delegatske ba/c. Res smo v občini napravili odločen korak razvoja, ko smo Občinski poročevalec spremenili v 14 dnevnik, da jc postal tudi delegatski informator, da so informacije dosti sveže, kratke, sprejemljive. Vendar ugotavljamo, da še ni dobra naša informativna služba. Delegati imajo še vedno obilo pripomb na gradiva, kijih dobijo, na njih obsežnost, nerazumljivost, nepravočasnost itd. To jc področje, ki mu je potrebno posvečati stalno izredno pozornost, kajti od tega kako so delegati informirani v mnogočem zavisi delovanje celotnega delegatskega sistema.
Tretje, izredno področje jc izobraževanje delegatov. Tu pa imamo včasih preozke pojme. Večkrat se pogovarjamo o prepotrebnem seminarju /a vodje delegacij, ali /a člane delegacij. Tudi to jc potrebno. Za delo v delegatkem sistemu pa se moramo izobraževati vsi, vsa delegatska ba/a.
Na tem področju smo gotovo opravili veliko delo, vendar moramo še bolj v širino. Vsako zasedanje zborov občinske skupščine pa tudi skupščin SIS mora biti neke vrste vzgoja in izobraževanje (na podlagi izkušenj iz prakse), pa tudi vsi ostali samoupravni organi, družbcnopoli-čnc organizacije, kakor tudi Klub samoupravljalccv se bodo morali vključiti v to izredno široko področje družbenopolitičnega dela. Čim uspešnejši bomo, lažje nam bo iskati nove delegate, prej bomo morali v delegatsko bazo, prej bomo našli povezavo in programiranje med TOZD. KS in SIS. Brez tega pa jc delo večkrat neefikasno pa tudi premalo učinkovito in tudi čas premalo racionalno izkoriščen.
Na vseh teh področjih smo prelomili oviro, otalili smo led, uspešno oživeli delegatski sistem, le prehojeno pot in pridobljene izkušnje moramo izkoristiti in izboljševati kar menimo, da jc potrebno.
VPRAŠANJE:
Poleg delegatske skupščine so bile ustanovljene tudi samoupravne interesne skupnosti, ki so v delegatski bazi zajele veliko število delovnih ljudi in občanov. Kako se prepletajo medsebojne vezi delegatske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in kakšni so uspehi na tem področju dela?
FRANC SVETELJ:
Vsa področja družbenih dejavnosti so tako pomembna, da jih občinska skupščina kot usklajevalec različnih interesov v občini mora spremljati, seveda v tesnem sodelovanju s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. V tem pogledu smo v zadnjem letu spet napravili korak naprej. Vse dokumente, ki pomenijo oblikovanje politike na posameznih področjih kot so šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, kultura in druge, ob ravna -vajo zbori občinske skupščine skupaj z /bori skupaj z zbori skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Razumljivo je, da prihaja do različnih pogledov in ocen na določen problem v skupščinah SIS, še posebej, ker /bori uporabnikov niso v celoti zaživeli inje potrebno v okviru občinske skupščine te poglede usklajevati.
S takim problemom smo se srečali te dni, ko usklajujemo načrtovane potrebe v petletne m obdobju z našimi možnostmi. Nesporno so vse potrebe in naloge, ki so jih zapisale interesne skupnosti v svoje programe odraz, dejanskega stanja, vendar bomo morali nekatere naloge, o katerih se bomo skupno dogovorili, odložiti /a kasneje. Ustvarjen dohodek v gospodarstvu ni zadosti visok, da bi lahko pokril vse programe v celoti. Po našem mnenju do tega neskladja prihaja predvsem i/, dveh raz.logov: prvič, realnih potreb na področju družbenih dejavnostih še vedno ne načrtujejo dovolj delavci v TOZD in jih ne soočajo s svojimi dohodkovnimi možnostmi in drugič, delegati i/, delovnih organizacij v /borih uporab-
nikov skupščin SIS teh interesov svojih volilcev ne prenašajo in ne zastopajo dovolj odločno pri sprejemanju odločitev v skupščinah SIS. Menim, da bodo morale družbenopolitične organizacije v KS in TOZD posvetiti večjo pozornost in skrb delovanju delegacij za samoupravne interesne skupnosti.
JERNEJ LENIČ:
Mnogo iz prvega odgovora velja tudi za delo delegatov na področju SIS. Tudi na tem področju smo v občini opravili veliko in pomembno pionirsko delo. Ogromno delegatov smo vključili v delo interesnih skupnosti v zbore izvajalcev in zbore potrošnikov. V pretcčenem obdobju smo spoznali pestrost in pomembnost problematike, ki jo rešujejo SIS. Odprta je samoupravna pot, ki nam omogoča reševanje vseh tistih vsakodnevnih in izredno pomembnih vprašanj vseh nas. To je tako obširno delo, da nam več ne zadostujejo splošne delegacije v TOZD in KS. To je dokaz, da se zavedamo pomembnosti SIS.
V občini smo nekajkrat imeli skupna zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine in vseh skupščin SIS, ki so sestavni del skupščinskega sistema. To smo napravili predvsem zato, da smo videli kakšen veličasten in obsežen delegatski zbor predstavlja občino. To je tako številno telo kot so številni problemi, ki jih rešujemo. Tudi to je doprineslo k delegatski zavesti.
Prav na tem področju dela bo potrebno še posebej usklajevati, programirati in povezovati delegacije TOZD in KS, saj so problemi za vse enaki in skupni, naloge pa vsem enotne. Zato n.pr. ne morejo delegati neke KS ali TOZD v zborih občinske skupščine imeti drugačna stališča od delegatov v skupščinah SIS.
Tudi v tem delu smo dobili prve dragocene izkušnje, ki nam bodo prepotrebna pomoč pri nadaljnjem delu SIS.
VPRAŠANJE:
Začele so se priprave na druge delegatske volitve. Praksa je pokazala, da bo potrebno spremeniti nekatera izhodišča za oblikovanje delegatske baze, da bi delegatski sistem našel še večji vsebinski pomen. Kaj bo po vašem mnenju potrebno v tem obdobju do novih volitev še izoblikovati oziroma dopolniti?
FRANC SVETELJ:
Osnovnih izhodišč delegatskega sistema, ki smo jih zapisali v ustavo, nikakor ne gre spreminjati, pač pa jih moramo čimprejc v celoti uresničiti. Verjetno pa bo potrebno v praksi opraviti nekatere spremembe oz. dopolnitve bolj v organizacijskem smislu. Naj omenim samo nekatere:
Pri samoupravnih interesnih skupnostih bo potrebno razmisliti o namesto sedanji eni delegaciji oblikovati več posebnih delegacij, vsaj za nekatera sorodna področja. Določanje delegatov za skupščine SIS je treba bolj približati krajevnim skupnostim in TOZD. Sedaj je preveč konferenc delegacij, ki so marsikje ovira, da dejanski interes vsake KS ali TOZD ne pride do zbora uporabnikov. Podobno velja tudi za skupino delegatov za zbor združenega dela republiške skupščine, saj nekatere skupine (kmetijstvo, obrt itd.) združujejo delegate iz več kot dvajsetih občin.
D) volitev moramo dopolniti občinski statut in poslovnik občinske skupščine, kjer moramo še posebej izoblikovati in opredeliti vlogo in metode dela družbenopolitičnega zbora, vključevanje skupščin SIS v skupščinski sistem, vlogo in pristojnosti izvršnega sveta, sistem informiranja v občini in še nekatere druge zadeve.
JERNEJ LENIČ:
V pretcčenem obdobju smo si resnično nabrali precej izkušenj, ki bi jih morali spraviti v življenje preko raznih samoupravnih aktov, pa morda tudi s spremembo obstoječe volilne zakonodaje. Morda le nekaj takih primerov:
Vsi skupščinski organi in družbenopolitične organizacije moramo do konca mandata vložiti ves trud v spremembo občinskega statuta, ki mora dobiti celo vrsto pomembnih in nujno potrebnih sprememb in dopolnitev za uspešnejše delo v bodočnosti.
Pred sprejetjem je izredno pomemben dokument Poslovnik skupščine, ki razrešuje mnoga vprašanja, pred katerimi smo se znašli v pretcčenem obdobju.
Morda bomo spremenili najšibkejšo točko delegatskega sistema -konference delegacij. Tu delo ne teče in jih moramo kakorkoli zmanjšati na minimum, kjerkoli bo možno pa jih moramo odpraviti.
Prav tako ni najboljša razdelitev delegatskih mest v TOZD za občinsko skupščino in za SIS. Tudi tu bomo morali poiskati boljši ključ.
Nemogoča je n.pr. sestava delegacije zasebnih kmečkih proizvajalcev, ki jim je skoraj nemogoče delo z delegatsko bazo. Izkušnje so pokazale kako določiti pristojnosti zborom občinske skupščine. In še mnogo je primerov, ki jih moramo v čim večjem obsegu rešiti že do marca prihodnjega leta, ko bodo druge volitve delegatov in delegacij.
VPRAŠANJE:
Delegatski sistem odpira nove možnosti za sodelovanje med občinama na yseh področjih. Ljudje naj bi neposredno odločali predvsem tam, kjer živijo. Iz tega izhaja, da bo potrebno začeto sodelovanje v bodoče še bolj poglobiti. Na katerih področjih in ob katerih akcijah bi se morali bolj smelo dogovarjati, da bi uspešno reševali skupne probleme?N
FRANC SVETELJ:
Sedanje sodelovanje kamniške in domžalske občine in njihovih občanov ima svoje korenine v narodnoosvobodilnem boju. Kamniški in domžalski delavci in kmetje so pod vodstvom partije skupaj krenili v oborožen boj proti zavojevalcu. V slavni zgodovini NOB so zapisane borbene akcije
borcev kamniškega bataljona, ki so ga sestavljali domžalski, mengeški, kamniški, dupliški delavci bataljona,kije zadajal težke udarce okupatorju od Kamniških planin do Sore in od Trojan do Šmarne gore. Mi borci nismo poznali občinskih meja, je dejal pokojni dr. Marjan Dermastia, prvi komandant kamniškega bataljona, ko je dal pobudo za skupno praznovanje praznika obeh občin.
V tem izročilu naše revolucije je in mora biti izhodišče za sodelovanje občanov in delovnih ljudi obeh občin pri reševanju skupnih življenjskih vprašanj.
Prav gotovo smo v preteklem obdobju sodelovanje na različnih področjih precej razvili. Naj omenim samo uspešno skupno akcijo za varstvo našega okolja. Po že dograjenem povezovalnem kolektorju je pred zaključkom gradnje prva faza skupne čistilne naprave, ki bo omogočila, da bo reka Bistrica spet zaživela. V okviru skupnosti za varstvo /raka. ki deluje za obe občini, potekajo razgovori za preprečevanje vseh vrst onesnaževanja zraka in naših tovarn in drugih virov. Z ostalimi občinami ljubljanske regije si prizadevamo urediti skupno odlagališče in uničevanje škodljivih odpadnih snovi. V teku so dogovori o skupnem izkoriščanju vodnih virov v Kamniški Bistrici tudi /a napajanje občinskega vodovodnega omrežja.
Še zlasti zgledno je sodelovanje na kulturnem področju, od skupnega simfoničnega orkestra, muzeja, do skupnih kulturnih akcij, ra/slav amaterskih likovnikov itd. Letošnji slikarski cxtemporc v izvedbi Likovnega društva „Petra Lobode" in kamniške kulturne skupnosti je v celoti uspel.
Naši občini tudi aktivno sodelujeta v okviru skupnosti občin ljubljanske regije, saj imata glede na svojo lego na obrobju Ljubljane mnogo skupnih problemov v odnosu do ljubljanskih občin. Tudi na področju ljudske obrambe naše skupne enote teritorialne obrambe nadaljujejo tradicijo slavnega kamniškega partizanskega bataljona.
Seveda pa medsebojno sodelovanje terja v prihodnje še več prizadevanj in hitrejšega odpravljanja ovir, ki so še na poti tesnejšemu sodelovanju, sodelovanju, ki bo v interesu,občanov obeh občin.
Poleg nadaljevanja akcij in nalog, ki so že zastavljene, je' pred nami ureditev nadaljnjega razvoja turističnega centra Velika planina, tesnejše medsebojno povezovanje gospodarstva, nova organiziranost bank, zavarovalstva, še posebej pa bo potrebno tesnejše sodelovanje pri nadaljnjem razvoju šolstva, posebno usmerjenega izobraževanja. Menim, da ne bi smeli ostati samo pri skupnih slavnostnih sejah in skupnih posvetih predstavnikov občin in družbenopolitičnih organizacij, "pač pa je treba v to sodelovanje vključiti tudi skupščinske zbore, konference družbenopolitičnih organizacij, oba izvršna sveta in predvsem širši krog občanov in delovnih ljudi.
JERNEJ LENIČ:
K sodelovanju med obema občinama nas navezuje vsakodnevna potreba dveh sosedov, še posebej nas vežejo skupni problemi dveh obljubljan-skih občin.
Kadar bo vprašanje sodelovanja prešlo v delegatsko bazo, med delavce in občane, bo to še bolj pristno, bolj poglobljeno in trdnejše. Danes se sodelovanje med občinama razvija na več področjih. Pomembne skupne naloge rešujemo na področju komunalne dejavnosti (voda, kolektor, čistilna naprava, varovanje okolja in podobno), lepo je naše sodelovanje na kulturnem področju (orkester, pevski zbori, likovna dejavnost, spomeniško varstvo, področje NOB). Vedno bolj nas povezuje tudi področje SLO, saj si skupaj prizadevamo, da bi bila varnost naših občanov čim večja in sigurnejša. Seveda je razumljivo, daje tudi sodelovanje družbenopolitičnih organizacij pristno in povsod prisotno, sicer ne bi imeli skupnih uspehov, ki jih imamo. Prizadevali si bomo, da bodo v bodoče še večji.
VPRAŠANJE:
Ob 27. juliju — dnevu vstaje na kamniškem in domžalskem območju -ponavadi izražamo najboljše želje za delo v bodoče. Naše bralce zanima, kakšne so vaše želje ob letošnjem praznovanju?
FRANC SVETELJ:
Ob našem skupnem prazniku v imenu kamniške občinske skupščine iskreno čestitam delegatom domžalske občinske skupščine in vsem delovnim ljudem in občanom domžalske občine. '
Še posebej pa jim čestitam k njihovim delovnim uspehom in zmagam, s katerimi doprinašajo k hitrejšemu razvoju občine in naše celotne družbene skupnosti. Pri našem nadaljnjem sodelovanju pa naj nam bodo svetal zgled borci v našem narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji!
JERNEJ LENIČ:
Vsem našim delegatom, delovnim ljudem in občanom se ob letošnjem občinskem prazniku najlepše zahvaljujem za njihovo prizadevanje, da bi naše delegatsko življenje polno zaživelo.
Delavcem v TOZD in ostalih delovnih skupnostih se zahvaljujem za vložen trud, da so kljub izredno težkim in zapletenim gospodarskim gibanjem dosegli dobre rezultate gospodarjenja in prispevali k nadaljnjemu razvoju naše občine.
Vsem občanom seveda ob prazniku iskreno čestitam z vedno in povsod prisotno Že i k), da bomo vsi vlagali vso svojo energijo in voljo v izboljšanje naloj, našega srednjeročnega plana, ki nam odpira novo, lepše in boljše življenje, s tem pa tudi nove, lepše socialistično samoupravne odnose.
Odgovore pripravil urednik
POŽIG ZLATOPOLJSKIH VASI
Krušna peč v eni izmed požganih hiš v Zlatem polju
Zlato polje je že v davnih časih slovelo naokrog po vsakoletnem obilnem pridelku pšenice. Po pripovedovanju starih ljudi je področje zaradi tega dobilo svoje ime, ki se ne omejuje le na vas Zlato polje, temveč tudi na sosednje vasi. Po prvi svetovni vojni je pridelek žita močno upadel ir. od Zlatega polja je ostalo samo lepo ime. Režimi stare Jugoslavije se za težko življenje teh vasi niso menili. Do druge svetovne vojne so tu v večini ostali majhni kmetje, dninarji ter sem in tja kak delavec, ki se mu je po sre-čifo najti zaslužek v kakšni tovarni v dolini. Zaradi hudih razmer, v katerih so živeli prebivalci, je v njih živo tlela misel na lepše življenje. Zato je popolnoma razumljivo, da so z navdušenjem stopali v OF, ko so zvedeli za težnje po drugačnem, boljšem družbenem redu. Mnogo je k temu pripomogel član partije Tomaž Novak-Srečo, pošten, ugleden fant, ki je bil zaposlen v tovarni kleja v Ljubljani, in povezan menda v partijski celici v Sneberju. Jutro za jutrom se je na kolesu vozil z Zlatega polja v službo in se zvečer vračal. V tovarni je delal vse dotlej, dokler niso Nemci in Italijani zaprli meje na Savi. Kmalu po nastanku OF je začel nositi propagandno gradivo in jeli smo se pripravljati za boj proti okupatorju. Zal so se s tem, da je bil Novaku onemogočen prehod v Ljubljano, pretrgale naše zveze tudi z njo, sicer bi nedvomno cela vrsta Zlato-poljcev sodelovala že v julijski vstaji 1941. Kljub temu pa smo začeto delo nadaljevali in že v avgustu 1941 smo osnovali neke vrste odbor OF, v katerega smo povezali zastopnike vseh šestih zlatopolj-skih vasi. Kmalu smo za našo stvar pridobili večino prebivalcev. Ko se je nekega nedeljskega popoldneva v avgustu pomikala skozi Zlato polje Radomeljska četa, je to še posebno prepričevalno .vplivalo na ljudi, tako da kmalu skoraj ni bilo človeka, ki ne bi bil za partizane.
Po boju na Golčaju, 28. oktobra 1941, je po naših krajih vojaška dejavnost partizanov prenehala. Ker smo bili prepričani, daje to le začasno zatišje, smo začeli
pripravljati teren za njihov povra-tek. Ko se je v zgodnji pomladi 1942 dvanajst borcev pod vodstvom Matije Blejca-Matevža vrnilo v kamniško okrožje, je bil teren pripravljen za njihov sprejem. Pri tem delu nam je mnogo pomagal Nace Sterlekar-Jože, ki ga je na kamniško področje januarja 1942 poslal pokrajinski komite KPS za Gorenjsko. Ž njim smo po Zlatem polju organizirali kar javne množične sestanke. Prirejali smo jih seveda ponoči, da nas ne bi iznenadile nemške patrulje. Naših sestankov so se ljudje udeleževali v velikem številu, pa čeprav so Nemci razglasili policijsko uro. Sestanki so bili zelo plodni in kar smo na njih sklenili, smo brezpogojno tudi izvršili. Kasneje so radi prihajali na sestanke komandir Matevž, komisar Mohor, bolničar Luka. Čimbolj se je bližala pomlad, tem pogostejše in drznejše so postajale naše vojaške in prehranjevalne akcije. Uspevale so zlasti zato, ker se partizanom podnevi ni bilo treba skrivati pred prebivalci in čakati noči za razne premike, vrhu tega pa smo pri akcijah sodelovali kot Narodna zaščita tudi sami prebivalci zlato-poljskih vasi. Podnevi smo delali doma, ponoči pa hodili z borci na akcije.
Nekaj časa je naše delo teklo gladko in brez izdaje. Ker pa so se naše akcije vedno bolj množile, so nas Nemci začeli napadati vedno pogosteje in z večjimi silami. Ob hajkah se nam je pridružilo vse prebivalstvo, starci, žene in otroci so zapustili domove. Na srečo nam je vedno uspelo, da smo sovražnike pognali v beg ali pa jih prelisičili tako, da smo jih speljali v boj na kak hrib, na katerem ni bilo ne-oboroženih ljudi. Ko so Nemci odšli so se prebivalci seveda spet neopaženo vrnili na svoje domove. Kadar pa ni bilo na terenu nobene partizanske enote, so družine, ki so imele svojce pri partizanih, navadno spale v gozdu, nekatere celo po nekaj mesecev.
Ko so Nemci videli, da z lastnimi silami ne morejo do živega, so začeli med Zlatopoljci iskati izdajalce. Pri tem jim je precej pomagal
takratni občinski komisar Matej Kunej, ki je bil po poklicu dimnikar. Že pred okupacijo je bil pe-tokolonec. Ker je ljudi dobro poznal, je res našel med Zlatopoljci izdajalca, Jerneja Hribarja, orga-nista iz Trnovč. Ta je potem pridobil za svoje umazane posle še brata Vinka in sestre Peregrina Usa iz Brezovice. Nemcem so izdali vse, karkoli so vedeli o partizanih, sami pa so se nato s svojimi družinami prostovoljno izselili na Koroško. Kunej jim je obljubil, da bodo Nemci kmalu vse druge pregnali, oni pa bodo po vojni, ko se bodo vrnili, postali gospodarji vsega Zlatega polja. Aprila 1942 smo šli prvi Zlatopoljci v partizane. Le Vincenc Novak je postal borec že septembra 1941. Po 8. juliju 1942, ko so Nemci požgali sosednjo vas Ko-reno, ter vrgli v ogenj Šestnajst živih moških in osemdeset let staro ženico, ki je bila že dalj časa pri-kljenjena na posteljo, je stopila večina mladih fantov v NOV. Zaradi naših akcij in množičnega odhajanja v partizane, so Nemci začeli oznanjati, da čaka tudi Zlato polje podobna usoda kot Koreno. Nekaj mož je šlo komisarja Kuneja vprašat, če jih res nameravajo seliti in zakaj. Sprejel jih je s psovkami in kletvami. Rekel jim je, da so največji banditi in če se hitro ne poberejo, da bo dal vse pre-tepsti in zapreti. Kljub temu so ga še enkrat vprašali, kaj naj napravijo, pa je razjarjen kot živina, začel vpiti nad njimi: „Vi ste že dovolj naredili! Zdaj bo svoje naredil naš Hitler in mi! Kar ste zaslužili, to boste dobili! Z vami se bo zgodilo isto, kot se je s Korenom in Korenci." Ko so možje vse to slišali so brez besed zapustili nemškega hlapca Kuneja in odšli naravnost domov. Eden od njih pa je takoj prišel k nam v štab in povedal, kaj se je zgodilo.
Brž, ko so Nemci tako očitno pokazali, da nameravajo izseliti prebivalce, so vaške straže, ki jih je kmalu po našem odhodu v partizane organiziral Jože Burja in katerih člani so, kot sem že omenil, ponoči hodili z nami tudi na akcije, še okrepili obveščevalno službo in zadolžili posebej nekatere ljudi, da bi nas in prebivalce pravočasno obveščali o nevarnosti. Če bi se Nemci pojavili iz Krašnje, je imel nalogo obvestiti nas Nande Per s Korena, če pa bi se nam Nemci hoteli približati iz Lukovice, bi nas obvestila Nuška Blatnikova, Ivan Vovk iz Lukovice ali pa Cerar iz Trnjave.
Da bi Nemcem preprečili načrte, smo se 10. julija odločili za veliko akcijo. Zbrali smo žage in sekire ter mobilizirali vse moške, ki so bili še doma. Šli smo prav v bližino Lukovice in smo do Krašnje požagali vse brzojavne drogove ter podrli na cesto vse debelejše drevje ob njej. Minirali smo tudi drogove visoke napetosti Črn uče-Velenje. Cesto smo tako zatrpali, da je bil vsak prevoz po njej nemogoč. Ko so Nemci zaslišali eksplozije, so se takoj v močni patrulji odpravili iz Lukovice proti Kiašnji. Že pri Stari pošti pa jih je sprejela naša zaseda in razpršili so se na vse strani. Toda takoj so jim prihiteli na
pomoč še drugi in potem smo se pošteno spoprijeli. Da bi lahko odvlekli svoje mrtve in ranjene, so zažgali mlin in žago pri Stari pošti. V mlinu so ustrelili mlinarja in njegovega svaka, ki je bil slučajno pri njem. Zaradi močne svetlobe smo se morali nato umakniti. Žrtev nismo imeli in prepričani smo bili, da smo vsaj za nekaj časa odvrnili selitev.
Drugi dan so Nemci ustavili vsakogar, ki je šel tam mimo, razen tega pa so iz bližnjih vasi nagnali vse moške, da so morali čistiti cesto. Zaradi te akcije so bili Nemci vsi besni. Začeli so množično iskati podatke o nas, o tem, koliko nas je, kako smo oboroženi in podobno. Ker se mimo že omenjenih izdajalcev noben Zlato-poljec ni prikazal v dolino, so prav lahko sklepali, da je vse ljudstvo trdno povezano s partizansko vojsko. Ko si niso mogli pomagati drugače, so poslali po vaseh občinske sluge z naročilom, da morajo možje sami priti na občino po živilske karte. S tem so hoteli ugotoviti, koliko moških je še doma. Verjetno pa so nameravali vse, ki bi se javili, odgnati v zapore ali pa celo preseliti oziroma postreliti. Tistih nekaj moških, ki so se pozivu odzvali, so, namesto, da bi jim dali karte, zasliševali o partizanih, nato pa so jih odpeljali v graščino na Brdo pri Lukovici in jih vse do požiga Zlatega polja pridržali v zaporu.
Tedaj so ljudje v dolini začeli pripovedovati, da nas je vse črno, in Nemci so trdili, da so na Zlato polje verjetno prišli partizani iz Bosne, ker da mi sami ne bi zmogli tako velikih akcij, kot smo jih napravili. Zato nas tudi niso napadli, dokler so bili sami.
Ko pa so dobili pomoč iz drugih krajev kamniškega okrožja in se jih je zbralo dovolj, so 20. julija 1942 požgali vas Hrastnik na Mo-ravškem. Naslednji dan so hotele iste policijske enote požgati tudi naše vasi. Zlato polje so obkorjevali z več strani. Ena kolona je prihajala iz Krašnje preko požganega Korena proti Brezovici, druga je šla preko Znojil in naj bi zaprla izhod
Spominska plošča 16 prebivalcem Korena, ki so jih Nemci žive sežgali 8. julija 1942
pod vasmi, tretja pa je prodirala čez Brdo preko Čepelj proti Obršam. Nekaj policistov so Nemci poslali tudi v Šmartno v Tuhinju, da bi preprečili morebitni partizanski napad ali umik preko tuhinjske ceste.
Ko smo dobili sporočilo, da prihaja mnogo Nemcev in to celo iz treh smeri, smo takoj napravili načrt za obrambo. Ne dolgo za tem, ko smo se razporedili, smo opazili Nemce. Ker je bila razdalja tako velika, da nas niso mogli kositi z mitraljezi, smo se razvrstili v dolgo kolono. Dobro se se spominjam, da nas je bilo tedaj 72 borcev, dve četi Kamniškega bataljona. Drug drugega smo opazovali z daljnogledi, nato pa smo se napotili proti Mali Lasni, kot da bi se hoteli sovražniku umakniti. Kolona Nemcev, ki nam je bila najbližje in je oprezala za nami, je na Lisičjem vrhu obstala in počivala. Verjetno se je ustavila tudi za to, da bi se ji druge kolone čimbolj približale.
Ko so Nemci videli, da smo se umaknili, so brezskrbno nadaljevali pot proti Brezovici.
Medtem pa smo mi po skrivni stezi obšli hrib. Zasedli smo Svinjski hrib in jim postavili zasedo blizu Lisičjega vrha. Ko smo nato užgali po njih, so bili popolnoma presenečeni. Nekaj jih je takoj obležalo, drugi pa so si naglo poiskali zaklone in srdito tolkli proti nam, tako da nismo mogli do orožja padlih Nemcev. Vtem so se jim približali še drugi in kmalu jih je bilo vse zeleno. Razvili so se v strelce in skušali priti zasedi za hrbet. Vendar so povsod naleteli na položaje naših borcev in se pošteno opekli. Borili smo se dobri dve uri, dokler jih nismo prisilili, da so se umaknili. Nato smo se tudi mi umaknili na Mrtoglavec.
Ker smo pričakovali, da bodo Nemci spet hitro zbrali svoje sile, smo poslali kurirja v drugo četo, ko je bila tedaj za Rakitovcem. Z njo je bil tudi komandant bataljona Matija Blejec - Matevž. Še preden so se Nemci zbrali, da bi nas znova napadli, je že prispel Matevž z drugo četo, tako da je bil na položajih ves naš bataljon. Zdaj, ko smo bili vsi skupaj in z nami tudi komandant Matevž in komisar Mohor, smo se čutili nepremagljive.
Takoj, ko so se Nemci ponovno zbrali, da bi nas napadli, smo krepko udarili po njih. Očitno pa si od nenadnega dopoldanskega napada še niso opomogli, ker so se že ob začetnih strelih, ko so verjetno imeli prve ranjence, pričeli kričati in bežati. Seveda so nas nato ponovno naskočili, mi pa smo jim prizadejali nove izgube in jih naposled pognali v beg. Kmalu po boju smo izvedeli, da so imeli Nemci precej mrtvih in še več ranjenih.
Pomaknili smo se nazaj na Lisičji vrh in tam počakali. Tisti dan se niso več upali za nami, čeprav so jim pozno popoldne prišle v pomoč okrepitve. Na Pšajnico so prišli celo s tankom, ki pa se mu je udrla pot, da se je zvalil po bregu ter se poveznil na njivo. Z drugim tankom so poskušali zasesti Raki-
tovec. Pa tudi ta ni prišel na cilj, obstal je pod Opljami. Tako Nemcem tudi tokrat ni uspelo izseliti Zlatoporjcev.
Vendar svoje namere niso hoteli opustiti. Naposled so zbrali vse razpoložljive policijske in vojaške sile, ki so jih imeli v kamniškem okrožju, in v nedeljo 2. avgusta 1942, že ponoči zasedli vse hribe okrog zlato poljskih vasi.
mione in jih odpeljali v Goričane, od tod pa v Nemčijo. V zlato-
poljskih vaseh je po izgonu prebivalcev ostalo še veliko Nemcev. Še štiri dni so obkoljevali vasi in čakali, če se bo kdo vrnil. Res so prišli štirje domačini, ki so padli v zasedo in izgubili življenje. Drugi dan po selitvi so Nemci pobrali iz hiš vse pohištvo, razne stroje in
Spomenik žrtvam v Podgori na Zlatem polju
Ko so se prebivalci zjutraj kot navadno vračali iz gozdnih skrivališč na svoje domove, so zagledali Nemce, kako so se od vseh strani, kakor plaz z gora valili proti njihovim vasem. Bilo jih je na stotine, mož pri možu. Z več obroči so obkolili vasi in začeli svoje umazane opravke. Nekaterim ljudem se je še pravi čas posrečilo uiti in se skriti. Nekaj jih je celo splezalo v košata drevesa. Od teh so nekateri morali ostati v krošnjah dreves tudi po dva dni brez hrane in vode.
Nemci so ljudi iz vseh vasi vodili v Podgoro. Moške, stare nad petnajst let, so zaprli v šolo, otroke in ženske v cerkev. Po praznih vaseh so ropali, klali prašiče, streljali kokoši, jih pekli in se mastili z njimi. Kar je ostalo prašičev in druge živine, so odpeljali in odgnali v Lukovico.
Ko so zbrali vse ljudi, ki so jih mogli dobiti, so jih začeli zasliševati. Predvsem so hoteli vedeti, kje so vsi tisti, ki so jim ušli. Manjkalo je posebno veliko moških, ker nas je precej že prej odšlo v partizane, mnogim pa se je tudi ta dan posrečilo pobegniti. Ko od ljudi niso dobili zadovoljivih odgovorov, so začeli v šolo nositi slamo. Vse moške so nameravali žive sežgati, prav tako kot že poprej na Korenu, v Gradišču in v Hrastniku. Kakor so nam potem povedali naši ljudje, ki so to izvedeli od Nemcev, so policisti svojo namero zadnji hip javili na Bled, kjer je bila tedaj nemška uprava za Gorenjsko. Od tod pa so dobili ukaz, da ljudi ne smejo sežgati. Mislili so najbrž, da se bomo, če bodo ravnali mileje, vrnili iz partizanov in odšli s svojimi družinami v Nemčijo. Ta želja se jim nikoli ni izpolnila.
Nato so ljudi naložili na ka-
orodje. Vse kar je bilo dobrega, so odpeljali v Lukovico, boljše stvari obdržali zase, ostalo pa prodali.
Nato so začeli požigati domačije. Zažgali so vse razen dveh, Stražar-jeve na Brezovici in Slaparjeve na Mali Lasni. Iz teh dveh so nameravali napraviti svoje postojanke.
16. avgusta je res prišlo na Brezovico okrog 140 Nemcev. Ko smo to opazili, smo Slaparjevo hišo na Lasni takoj zažgali, še preden so se Nemci mogli nastaniti v njej. Postojanka na Brezovici pa nam je delala hude preglavice. Tu je namreč tako dobra opazovalna točka, da so Nemci lahko daleč naokoli pregledovali teren. Postojanki se nismo mogli približati. Razen tega so bili močno utrjeni, okrog hiše pa so imeli mine. Nekega dne proti koncu oktobra 1942 smo opazili, da so se Nemci odpravili iz postojanke, najbrž na kakšno hajko. Ravno prej so zaradi izdajstva razbili mojo, 4. četo kamniškega bataljona, ki smo jo imenovali „civilno", ker je bilo v njej več žena in starih moških. Zato so bili zdaj verjetno prepričani, da na našem področju ni več partizanov in so postojanko pustili brez straže. Čeprav smo bili trdno uverjeni, da je v hiši vsaj nekaj policistov, sva se s Tonetom Poljanškom -Brankom odločila, da se ponoči previdno priplaziva do postojanke, iznenadiva stražo in postojanko zažgeva. Brez vsake nezgode se nama je posrečilo, da sva se približala hiši. Zelo pa sva se začudila, ko se ni pred njo in v njej nič zganilo. Zato sva vstopila in videla, da so Nemci vzeli s sabo orožje in opremo, vse ostalo pa pustili v hiši. Ker med temi stva<rni ni bilo ničesar, kar bi mi potrebovali, sva postojanko, hišo in hlev polila s petrolejem in zažgala. Takoj drugi
dan so se Nemci vrnili in našli samo še pogorišče. V onemogli jezi so začeli zažigati mine, ki so jih bili položili okrog hiše, in nato odšli. Tako je pogorela še zadnja
hiša od šestih zlatoporjskih vasi, ki so jih Nemci izselili in požgali. Vendar pa jim to še ni bilo dovolj. Ko so spoznali, da nas nikakor ne morejo pregnati iz teh vasi, so pripeljali iz doline strelivo in minirali cerkev, kleti ter vsak še tako skromen nadstrešek, ki bi nam mogel nuditi zavetje.
Tudi potem, ko so zlatopoljske vasi požgali in po vsem njihovem širnem področju ni bilo prebivalca, na tem delu slovenske zemlje Nemci in njihova sodrga niso imeli miru. Prenekateri Švaba in njegov pajdaš se nikoli ni več vrnil od tod. Tu so se borili Kamniški bataljon, Šlandrova in Zidanškova brigada in enote XIV. divizije. V tem pogorju je delovala intendanca za vse navedene enote in pod vodstvom Janeza Močnika — Slamiča je nastala mesarija, sušilnica, krojačnica in čevljarna. To je bilo področje, ki je oskrbovalo ne samo vojsko, marveč tudi vrsto bunkerjev in bolnišnic.
V zadnji zimski ofenzivi 1944—45 so morale enote IV. operativne cone zapustiti osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski dolini. Tam je bilo tudi več partizanskih bolnišnic, iz katerih je bito treba umakniti ranjence, da jih Nemci ne bi zajeli in postrelili. Ker so Nemci tisto zimo s svojimi pajdaši Vlasov-ci, raztrganci in belimi tako kontrolirali vasi, da se ranjencev v hišah Tuhinjske doline in v dolini Črne skoraj ni dalo prikriti in iira-niti, so vojaške komande večino ranjencev premestile ali pa so se sami zatekli na področje zlato poljskih vasi. Ker je bilo vse požgano. so bili Nemci prepričani, da tu ne prebiva živa duša. Tovariš Slamič je ranjence namestil v dobro zakrite bunkerje. Za hrano je skrbel sam s svojo enoto.Kuhinjo in postrežbo pa so imele na skrbi partizanke Lenčka Močnik - Nuška, Anica Jančič - Olga in Angelca Stražar - Lojzka.
Tu v tem času ni bilo nobenega izdajstva. Požgane zlatopoljske vasi so nemo obtoževale požigalce in bile zveste partizanom vse do naše zmage. Tako je zdaj Zlato polje spet zaslovelo daleč naokrog. Tokrat zato, ker so bili tu doma ljudje, v katerih sta Partija in OF našla zveste borce in sodelavce, ki so žrtvovali vse, samo da niso postali sužnji in hlapci Hitlerji in njegovih pristašev. Te vasi so bile prava zibelka partizanstva, tu so naši borci uživali vso pomoč in ljubezen, pa tudi sami prebivalci so dali časten delež v boju za svobodo.
V NOV je stopilo 82 tovarišev in tovarišic, druge pa so izselili. Skoraj četrtina vseh prebivalcev je dala življenje v boju, padli so kot talci, umrli v taborišču ali pa drugače preminili v vojni.
Mirko Podbcvšek - Lado
POŽIG VASI HRASTNIK
Hrastnik je vasica nad Moravčami, v kateri je sedaj 11 gospodinjstev s 44 prebivalci, od katerih jih 27 hodi na delo v dolino. Pred vojno je bilo v tej vasici 14 domačij, v katerih je živelo 66 ljudi.
Vojna vihra pa je tudi Hrastniku prinesla vse tisto, kar so doživljale podobne vasi povsod drugod na Slovenskem, ki so bile zibelka partizanskih enot, aktivistov OF in dajale vse, kar so ljudje v teh hribovitih vaseh premogli. Sovražnik je razbil idilo teh vasi in na vsak način skušal uresničiti svoj grozovit načrt izseljevanja in pobijanja, skratka spremeniti te skromne vasi v pogorišča, jih opustošiti in preprečiti, da bi nudile zavetje borcem in aktivistom.
Tako, kot v drugih vaseh, je bilo tudi v Hrastniku. Že kmalu po vstaji so se pojavile prve partizanske enote, ki so napadle okupatorja v Moravski dolini, Črnem grabnu in v Zasavskem hribovju. Zaživeli
borci in aktivisti odšli, vaščanom pa naročili, da naj postavijo vsak večer straže, da jih Nemci ne bi presenetili. Tako so domačini stra-žili vas, po požigu vasi Koreno 8. julija 1942. leta, pa je večina vaščanov odhajala zvečer od doma in prenočevala po bližnjih gozdovih in skednjih.
In kako je bilo v noči od 19. na 20. julij 1942?
Ta večer straže niso odšle na svoja običajna mesta zaradi močnega deževja in goste megle. Prebivalci so bili prepričani, da v takem vremenu Nemci ne bodo prišli. Toda ravno to njihovo prepričanje je bilo usodno. V nedeljo zvečer 19. julija sta prišla v Moravče 10. rezervni policijski bataljon iz Kamnika in 93. rezervni policijski bataljon iz Domžal. Nemški vojaki so se odpravili proti Kosezam in proti Hrastniku, kamor so prispeli okoli 3. ure zjutraj. Zaradi deževne noči ni bilo mogoče slišati
Spomenik žrtvam v Hrastniku nad Moravčami. Na sliki vidimo obnovljeno gospodarsko poslopje, v katerem so podivjani okupatorji 20. julija 1942. leta sežgali 8 vaščanov
so odbori OF, posebno v letu 1942. in vsa ta dejavnost ni šla v račun okupatorju, ki se je s svojimi enotami nastanil v posameznih centrih in postojankah ter skušal z obljubami in tudi na silo pridobiti ljudi na svojo stran, za uresničitev svojih načrtov uničevanja. Tako je bilo tudi na tem območju, toda partizansko gibanje se je že močno razmahnilo in ljudje so pogosto, predvsem ponoči, prihajali v stik z borci in aktivisti OF. Tudi v Hrastniku življenje ni teklo popolnoma nič drugače. Ljudje so bili pripravljeni dati vse, kar so premogli in želeli so si tudi srečanja z borci in akt ivisti podnevi.
S poveljstvom Moravske čete in vaško organizacijo OF Hrastnik je bilo na Limbarski gori dogovorjeno, da bo v Hrastniku organiziran miting. V nedeljo. 20. junija 1942 popoldan so partizanske straže zaprle vse dohode v Hrastnik in nihče ni mogel zapustiti vasi v času. ko je trajal miting. Borci in aktivisti so vaščanom govorili o cil;ih narodnoosvobodilnega boja in se L vaščaui pogovarjali o tegobah življenja in boja. Zvečer so
•ne kamionov, ki so zvečer prišli v Moravče in ne vojakov, ki so z vseh strani obkolili vas tako, da ni mogel nihče več iz vasi. Na pobočje Limbarske gore so se umaknili samo fantje iz okoliških zaselkov, ki so skriti v drevju opazovali, kaj se dogaja v vasi.
Jožefa Požar se spominja, da ji je mož rekel: „da bi rad izvedel kdo se nahaja zunaj." Od zunaj je bilo namreč slišati ropotanje in premikanje ljudi, vendar ni vedel ali so partizani ali Nemci. Ven se ponoči ni upal, saj so Nemci uvedli strogo policijsko uro, ki je trajala vse do 7. ure zjutraj. Vsakogar, ki so ga našli izven poslopja so odpeljali. Toda kljub temu se je ob pol sedmih odpravil proti hlevu, da bi nakrmil živino. Med potjo sta ga na dvorišču ustavila dva vermana in ga odpeljala na „Vrbanov" pod, kamor so nato pripeljali še ostale moške, ki so jih začeli pobirati po hišah. Povsod je bilo vpitje in Nemci so kot podivjani ločevali može od žena in otrok in jih zbirali v posamezne skupine. Med temi je bil tudi 82-letni Anton Razboršek, ki je bil dolga leta župan hrastniške
Pogled na Hrastnik danes, ko so na nekdanjih ruševinah zgrajene nove hiše in gospodarska poslopja
občine, zelo razgledan možak in vedno odločen. Tudi njega so podivjani vermani strpali pod pod, kjer je bilo že sedem moških. Kaj se je dogajalo v tistih trenutkih na podu, je težko opisati, vendar so klici zaprtih mož dovolj zgovorno pričali, da so jih mučili, saj je bilo neprestano slišati ves dopoldan klice na pomoč. Zaprtim možem so zvezali noge tako, da je bil eden zvezan z drugim, roke pa so jim privezali na drog. ki ga na podih uporabljajo za mletje prosa. Tako so bili na podu: Janez Urankar, Ignac in Ciril Osolnik, 82-letni Anton Razboršek in njegov sin France, Adolf in France Požar in Janez Burkeljca.
Nemci so ves dopoldan ropali po vasi, zbirali živino in jo spravljali v dolino, uničevali imetje in jemali vse, kar se jim je zdelo koristno. 42 žena in otrok so odpeljali po različnih poteh proti Kosezam, od tam v Šentvid nad Ljubljano in nato v različna taborišča v Nemčijo.
Okoli 12. ure pa so Nemci vrgli bombo rta pod in začeli s požiganjem ostalih hiš. Tako so požgali 12 hiš in le po naključju niso požgali dveh. Ljudje so namreč imeli doma po dvoje hišnih številk, ker so Nemci ob zasedbi menjali številke in tudi posamezne hiše razme-stili v druge vasi. Tako je bilo mogoče v kratkem času zamenjati hišne številke, kar je Nemcem zadostovalo, da teh dveh hiš niso požgali. Iz tega je razvidno, daje bila celotna nemška akcija usmerjena izključno na požig v Hrastniku. Med požarom pa je moral iz skrivališča na seniku tudi Jakob Urankar (Vodetov Jaka), ki je goreč skušal priti do bližnjega gozda. Toda na begu so ga pre-stregli nemški rafali in ranjenega so vermani vrgli v goreč skedenj. Tako je v plamenih zgorelo devet ljudi.
Resnico o tej tragediji so razkrili v torek svojci žrtev, ki so prišli iz okoliških krajev in tudi prepoznali ljudi, delno po ostankih zoglenele obleke, delno pa po okostju in posebnih znamenjih posameznikov. Nemci niso pustili, da bi jih pokopali na pokopališču v Moravčah, ampak so vse ostanke spravili v eno samo večjo krsto in
jih pokopali pri kapeli, ki stoji sredi vasi. Pozneje so ostanke preminulih svojci prekopali in jih prepeljali v Moravče.
Nemci pa še niso bili zadovoljni in so nadaljevali s svojim divjanjem. Razstrelili so vse krušne peči in kleti, skratka vseh 12požganih hiš so zravnali z. zemljo. Ponovila se je ista slika, kot pri požigu vasi Koreno. Vse kar je ostalo od nekdanje vasi Hrastnik so bili le podivjani psi in izgubljena mlada živina, ki je tavala po okoliških gozdovih.
Tistih 42 otrok in žena, ki so jih Nemci odpeljali, je lahko samo sklepalo o tem, kaj se je zgodilo z njihovo rodno vasjo in moškimi, ki so ostali v njej. Na poti proti Šentvidu so v smeri Limbarske gore videli dim in bali so se najhujšega, kar so pozneje zvedeli že v taboriščih, iz pisem, ki so jih dobivali od svojcev in od novih zapornikov, ki so prihajali iz teh krajev, saj okupator ni prenehal z izseljevanjem.
Življenjske zgodbe vseh teh izseljenih žena in otrok so enake tistim stotisočim nedolžnih, ki so jim okupatorji požgali domove, jih izgnali in jih obsodili na uničenje. Mnogi so za vedno ostali v taboriščih smrti, mnogi so našli izmučeni pot domov, na požgane domačije in zapuščena polja.
Tako so se tudi Hrastničani vrnili in začeli leta 1946 živeti novo življenje ob obnavljanju po-žganih domačij, vendar trdno odločeni, da bodo ponovno zaživeli na tisti zemlji, s katere so bili tako nečloveško iztrgani in pregnani. Mnoge bolečine bodo ostale v srcih teh ljudi, v spominih bodo iz roda v rod prenašali resnico vojne in krutosti in nekoč bodo prišli na dan tudi dokazi, kdo je mimo okupatorja še stal za tem zverinskim zločinom in izdal tiste, ki so hoteli na svoji zemlji le svobodo in živeti človeka dostojno življenje.
Ta sestavek je napisan na podlagi pisanja Jožeta Gričarja - Metoda v Kamniškem zborniku, spominov Ane Uran-karjeve, Jožefe Požarjeve, Maksa Bregar-ja in še nekaterih vaščanov Hrastnika in na osnovi nemških poročil, ki jih jc prevedel in zbral Anton Cerar - Ciril iz dokumentov v Muzeju revolucije v Ljubljani.
NOVI PROSTORI TRAKA
Tovarna pozamcntcrijc Trak Mengeš je v petek, 15. julija odprla nove tovarniške prostore, v katerih bo lahko uvedla sodobno proizvodnjo elastičnih izdelkov.
Na svečani otvoritvi je direktor delovne organizacije tovariš Slavko 1'išek orisal /branim delavcem in gostom, med katerimi so bili tudi Jernej Lenič, Viljem Držanič, Albin Klemene, direktor Lisce Dvoj moč Valentin in ostali predstavniki političnega in družbenega življenja občine in krajevne skupnosti, razvoj delovne organizacije
ko delovno zmago tega 197 članskega delovnega kolektiva. Sredstva so bila i/ naslednjih virov:
kredit Ljubljanske banke podružnice Domžale
21.000.000,00 din lastna sredstva
13.277.763,60 din - soudeležba Lisec Sevnica
2.275.81 1,50 din kredit i/vajalca Slovcnijaccstc
3.000.000,00 din Glede na to, da je Lisca soudeležena s kreditom v višini din 2.600.000 bo ra/lika porabljena
S svečane proslave pred otvoritvijo novih delovnih prostorov, na kateri sta med drugimi nastopila tudi Mešani pevski zbor DKD Svobode in pihalna godba iz Mengša
od leta 1933 dalje. Največ se je zadržal o rezultatih gospodarjenja po letu 1970, saj je takrat vznikla ideja o novogradnji, kije bila sprejeta 27. aprila 1973.leta ob proslavljanju 40. obletnice obstoja tovarne. Delovna organizacija Trak je kljub slabim delovnim pogojem dosegla v zadnjih letih velik razvoj in skušala z nakupom modernih strojev pripraviti vse potrebno za izvedbo same investicije. Novi obrati, za katere je bilo porabljenih 39.553.575,10 din, pomenijo vcli-
za nakup sodobnih strojev in moderne tehnologije. Projekte je izdelal Biro 71 Domžale, glavni projektant pa je bil dipl. ing. arh. Tomaž Vcrbolc. Izvajalec del je bilo Gradbeno podjetje Slovcnijaccstc TO/.D Visoke gradnje, ki je skupaj z inženiringom in kooperanti v predvidenem roku izgradilo celotni objekt.
Največjega pomena pa jc po besedah direktorja tovariša Piska že sklenjen samoupravni sporazum med Trakom in Lisco o povezova-
nju dela in sredstev. Ta sporazum bo omogočil še večje uvajanje sodobne tehnologije, večjo kvaliteto izdelkov in tudi še večjo razširitev že sedaj številnih izdelkov. Sad tega sodelovanje je že v lanskem letu uvedba 57 novih artiklov, ki dopolnjujejo program Lisce. Od sedanje proizvodnje, ki je v lanskem letu dosegla 180 t različnih elastičnih izdelkov, gre 70 % kot repromaterial za proizvodnjo predvsem intimne damske konfekcije, 30 "/c pa je delovna organizacija prodala na jugoslovanskem tržišču.
Velika kakovost izdelkov in uporaba domače surovine pa bosta močno vplivali tudi na zunanjetrgovinsko poslovanje, saj ne bo potrebno uvažati repromaterial a na eni strani, na drugi strani pa bo mogoč skupen nastop obeh delovnih organizacij na zunanjih tržiščih.
Slavnostni govornik jc bil predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič, ki je izhajal i/ zgodovine našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije na kamniško domžalskem območju in skušal skozi ta zgodovinski prerez priti do vsega tistega, kar se dogaja v današnji samoupravni socialistični družbi. Med drugim je tovariš predsednik dejal:
„Vaša investicija ni bila lahka in ni majhna stvar, saj skoraj 4 milijarde S din pomeni veliko pri uresničevanju našega srednjeročnega programa. Vlaganja, ki bodo do leta 1980 v naši občini predstavljala skoraj 360 milijard S din pomenijo to, da bomo lahko uresničevali načela našega gospodarjenja. Vi ste v mnogočem na pravi poti. S svojo proizvodnjo boste
pripomogli k zmanjšanju uvoza, modernizirali ste vašo proizvodnjo z najnovejšimi stroji, povečali produktivnost in ustvarili pogoje za večji dohodek. Vaši uspehi bodo pri gospodarjenju tem večji, čimbolj se boste samoupravno organizirali, kajti največja moč samoupravljanja je v tem, da sprošča ustvarjalno pobudo vseh delovnih ljudi, odpira pota osvobodajanja dela in človekove osebnosti, kar pospešuje ustvarjanje zavesti."
Na koncu svojega izvajanja se jc tovariš Lenič zadržal ob vprašanjih, ki so nenehno prisotna, kot jc: Beograjska konferenca, nerešeno vprašanje narodnostnih manjšin v Avstriji, priprave na kongrese ZK Jugoslavije in Slovenije in predstojeće delegatske volitve v prihodnjem letu. Posebej jc še podčrtal pomen zgodovinskih jubilejev, ki jih praznujemo v letošnjem letu. Med ostalim je tovariš predsednik dejal: „Govoriti o Titu pomeni govoriti o velikanu naše sedanjosti, pomeni govoriti o poti, ki je povezana s časom, v katerem živimo. Tito nam je simbol vse bolj humanih medsebojnih odnosov, stalnega izboljšanja življenjskih razmer, Tito je simbol osebne sreče nas vseh, simbol ljubezni do človeka, do vsega ljudstva in delavskega razreda."
V kulturnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš, Mengeška godba, Milan Marinič in Folklorna skupina DKD Svoboda Mengeš. Nove prostore pa je odprla Marija Jcrc-tina, delavka, ki že 33 let dela v delovni organizaciji.
ar
Industrija platnenih izdelkov
INDUPLATI, Jarše, p. Domžale n. sol. sub. o.
induplati
Obvestilo
Zaradi nabave novih, modernih brezčolničnih statev bo Induplati leta 1978 potrebovala več novih sodelavcev, med njimi 8 mladih izučenih fantov, ki so končali poklicno šolo kovinske ali elektro stroke. Usposobili bi jih za mojstre teh strojev in vodje izmen. Zaposlitev je mogoča takoj, ker bo do montaže organiziran poseben strokovni tečaj s prakso doma in v tujini.
Prijave zbira kadrovskoorganizacijski sektor do zasedbe mest.
DO Induplati Jarše p. Domžale
J
Direktor Tosarne Slavko Bajec, Slavko Pišek in Jernej Lenič si ogledujejo elastične trakove, ki jih tkejo moderni stroji v TRAKU
/0
ZDRUŽENA PODJETJA SLOVENSKE PAPIRNE INDUSTRIJE
SOZD SLOVENIJA PAPIR n. sol. o.
NEVARNOST PRE2I V NEZDRAVEM OKOLJU
Skupščini občin Domžale in Kamnik sta v zadnjih letih sprejeli več sklepov in aktov s področja varstva okolja. Podpisan in sprejet je bil tudi samoupravni sporazum za izgradnjo prepotrebnih objektov za čiščenje odplak. Podpisnike je vodila želja, da ohranijo zemljo za pridobivanje hrane in čiste vire vode za preskrbo prebivalstva in industrije. Če ne bomo smotrno gospodarili z vodo, se bomo lahko v zelo kratkem času soočili z mnogimi problemi.
URESNIČEVANJE ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU
Gradbena dela na centralni čistilni napravi v Studi potekajo po sprejetem programu in upamo, da bomo prihodnje leto že lahko otvorili novograjene čistilne naprave
Nam, ki živimo pod planinami, kjer je zdrave pitne vode še dovolj, je težko dojeti nevarnost, ki jo lahko doživimo z okužbo vode. Toda žalostno dejstvo je, da voda iz Kamniške Bistrice, oneznažena in strupena, že leta in leta počasi prodira v globino in obstaja bojazen, da bi okužila podtalnico. Zavedajoč se teh in še drugih dejstev so predstavniki Domžal in Kamnika povečali skrb za človekovo okolje. V zadnjih letih je bil v celoti zgrajen kolektor cd Kamnika do Domžal, to je do lokacije centralne čistilne naprave. Po tem ko lektorju naj bi se prelivala vsa nesnaga -odpadne vode — do centralne čistilne naprave, kjer bi se očistila do 94 % čistoče. Julija meseca lanskega leta se je pričelo z gradnjo I. etape centralne čistilne naprave. Dela te faze so tik pred zaključkom. Z izgradnjo dosedaj zgrajenih objektov je že možno čiščenje odplak do 45 % čistoče. Ob letošnjem prazniku pa se bo začeto z izgradnjo druge etape, ki bo končana do 27. julija 1978. Z izgradnjo te etape bo možno čiščenje odplak z 80 % čistoče. Vrednost teh del presega 40,000.000 din. Čeprav lahko trdimo, da te naložbe niso preveč velike, pa bodo učinki zelo koristni. Namen vsega prizadevanja je v celoti odpraviti vse oblike onesnaževanja življenjskega okolja, da ne bo prihajalo do nepotrebnega onesnaževanja zdrave pitne vode.
P. A.
DOM UPOKOJENCEV V DOMŽALAH DOGRAJEN
Ker sedanji Dom počitka v Domžalah ne ustreza več niti zdravstvenim niti higienskim zahtevam, je bila pobuda in odločitev za gradnjo novega doma na novi lokaciji še kako upravičena.
Že v letu 1973 je skupščina občine Domžale sprejela sklep, da se pristopi k izgradnji Doma upokojencev. V ta namen je bila odobrena dotacija za gradnjo domov in stanovanj upokojencev pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 11,400.000 din in pozneje še 730.000 din. Ker pa samo ta sredstva niso zadostovala, in občinska skupščina, ki je bila tudi investitor ni mogla zagotoviti preostalih denarnih sredstev, je delo za pričetek gradnje zastalo za več kot leto dni. Šele koncem leta 1974 je prevzela investitorstvo Samoupravna stanovanjska skupnost in tako je delo steklo. Novi Dom upokojencev ima 120 ležišč v eno in dvoposteljnih sobah. Sobe imajo majhno predsobo in lastne sanitarije ter balkon. Za obiske svojcev je urejeno vse potrebno. V vsakem nadstropju je čajna kuhinja, kjer si bodo lahko oskrbovanci tudi sami pripravljali toplo hrano. Čeprav je v domu le 120 ležišč, je zmogljivost kuhinje znatno večja in lahko pripravi hrano za več kot 200 oseb.
Dom stoji v samem centru Domžal, tako se oskrbovanci ne bodo čutih odrinjene, pač pa bodo živeli v toku dogajanja in imeli možnost, da se neposredno vključujejo v kulturno življenje kraja. Da je lokacija primerna, je dokaz tudi to, da je zraven Zdravstvenega doma, kjer bodo dobili zdravstveno nego in zdravstveno zaščito.
Novi Dom upokojencev v Domžalah pomeni veliko pridobitev, saj bo lahko nudil številnim upokojencem prijetno bivališče in nadomestilo za domačnost, ki so jo dosedaj lahko uživali med svojci.
Mestu je v okras, za projektante Biro 71 in za gradbeno podjetje OBNOVA pa nov uspeh v njihovih delovnih zmagah.
I. Deržič
Akcija izvajanja zakona o združenem delu je gledano na splošno oživela predvsem v zadnjih dveh mesecih, ko je bilo marsikje več storjenega kot več mesecev prej. Občinski svet ZSS Domžale je pristopil k akciji uresničevanja zakona načrtno in celovito, bistvene ugotovitve izvajanja zakona pa so zapisane v oceni doseženega dela pri uresničevanju zakona, ki so morale biti v občinah sprejete do 15. julija.
Ugotovitve pri izvajanju zakona
V OZD ni bilo večjih težav z imenovanjem komisij za uresničevanje ZZD. V pripravah na sestavo komisij je bilo poudarjeno, da morajo v teh komisijah prevladovati strokovne službe, ker nosijo le-te veliko odgovornost pri izvedbi zakona. Za pristop k izvedbi ZZD je predpogoj analiza samoupravnih razmer. V nekaterih delovnih sredinah so se premalo (ali se še) zavedali, da je uresničevanje zakona dolgoročna naloga, ne le enkraten pristop, zato mora tudi ocena samoupravnih razmer izhajati iz stanja kot v danem trenutku je. Vsi samoupravni akti morajo biti sicer sprejeti do konca leta 1978. Bistvenega pomena ob izdelavi programov je analiza družbenoekonomskih odnosov, ker iz teh izvirajo dohodkovni odnosi, katerih vsebinska opredelitev je v sedanjem trenutku še kako aktualna, saj morajo biti določbe zakona o združenem delu o ugotavljanju celotnega dohodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za OD in za skupno porabo delavcev uveljavljeni in seveda vgrajeni v ustrezne samoupravne akte najpozneje do 1. januarja 1978, sicer bodo v nasprotnem primeru prejemali delavci zajamčene OD.
Miselnost, da je uresničevanje ZZD predvsem naloga* splošnih sektorjev (sekretarjev DO, pravnikov) se počasi umika, saj izvedba zakona povezuje vse strokovne službe pa tudi samoupravne organe, politično vzpodbudo pa dajejo OO ZK in OOS, ki so nosilke akcije uresničevanja ZZD. Težave se kažejo v TOZD s sedežem DO izven občine, ker te niso mogle vstopiti takoj v akcijo v zvezi z zakonom Na sedežih DO je bilo namreč dogovorjeno, da bo sprejemanje programov potekalo po DO enotno.
Odvisnost teh TOZD od sedežev DO kaže nehote tudi na kakšno drugo, ne še popolnoma dodelano
Eodročje, kot so vprašanja dohodovnih odnosov itd. (Rašica Moravče, Mojca Lukovica, Oljarna Domžale itd.).
Brez dvoma bo največ dela v tistih OZD, kjer konstituirajo več TOZD (Papirnica Količevo, Na predek Domžale, Universale itd.). Zaradi velikega obsega nalog in trenutne kadrovske zasedbe (zlasti v Termitu in Universalah), bo po-
trebno v teh OZD stalno intenzivno spremljanje uresničevanja zakona tako s strani komisije za spremljanje in izvajanje zakona pri SOb kot tudi DPO (ZK, sindikat).
Večina OZD v občini potrebuje nasvete zlasti za izdelavo pravih meril in osnov nagrajevanja po delu, ker je specifika od 0£D do OZD (oz. TOZD) v občini zelo pestra in zahtevna (Semesadike, Hidrometal, Tamiz). Opredelitev dohodkovnih odnosov je bila sila zahtevna naloga v OZD za več TOZD ali pa za DO v SOZD in pa v TOZD s sedežem izven občine. Prav tako so specifični problemi tudi na področju vzgoje in izobraževanja za izdelavo normativov kot osnov ovrednotenja vzgojno izobraževalnih organov (npr. Biotehnična fakulteta Rodica). OZD po panogah pričakujejo izdelavo osnutkov, meril in kriterijev za nagrajevanje po delu od republiških odborov sindikata, ker se bodo morale OZD ravnati tudi po panožnih sporazumih. Glede aktov, ki urejajo ostale odnose, kaže, da ne bo večjih težav. Največkrat se pojavlja potreba po nasvetih za tiste akte, kjer opažajo v OZD pomanjkljivosti (zlasti v statutih in v samoupravnih sporazumih o medsebojnih delavnih razmerjih, ki so nepopolni). Tudi inovatorstvo je v samoupravnih splošnih aktih na splošno slabo opredeljeno.
Nadaljnje akcije izvajanja zakona
Akcija uresničevanja ZZD je najpomembnejša naloga občinskega sveta do občnih zborov. Občinski zbori sindikata so v svojih programih začrtali naloge izvajanja zakona, katerih bistvo je neprestano spremljanje uresničevanja zakona preko OZD in sestankov odborov ter politične akcije za spodbudo tam, kjer v izvajanju nalog zaostajajo. Obiski bodo še naprej tudi s strani republiških odborov. Seveda pa bo celovito delo spremljanja uresničevanja zakona potekalo preko komisije za spremljanje uresničevanja ŽZD pri SOb, ki je delegatsko sestavljena iz vseh DPO. Posebne delovne skupine so razdeljene po področjih in sicer po vprašanjih dohodkovnih odnosov, samoupravne organiziranosti, temeljnih splošnih aktov, medsebojnih delovnih razmerij in uresničevanja samoupravljanja. Komisija bo politično svetovalno spremljala izvajanje zakona v OZD, seveda pa delovne sredine ne bodo smele preveč pričakovati od članov komisij, saj je področje dela izredno široko in ga sama komisija ne bo mogla izpolnjevati. V tiste OZD, oz. delovne skupnosti, kjer so nasveti zlasti potrebni, se bodo vključevale strokovne skupine pri Klubu samoupravljalcev, ki pa bodo konkretno razpravljale o posamičnih aktih in vprašanjih.
Skok Jože
DOHODKOVNI ODNOS V ZDRUŽENEM DELU
Ko človek razmišlja o glavni temi današnjega družbenoekonomskega trenutka, ugotovi, da se vedno bolj bliža čas, ko bomo z raznimi osnutki o sprovajanju zakona o združenem delu v prakso, prišli pred delovne kolektive v javno razpravo, kjer bomo imeli zelo različno izobrazbeno ali kvalifikacijsko strukturo. Lahko se tudi vprašamo, kako smo te ljudi v predpripravah seznanili z bistvi zakona o združenem delu in to v enostavni in razumljivi obliki m
delitve potrebno upoštevati iste elemente, ki so edini ustvarili višek vrednosti od tiste, kije bila vložena v repro celoto. Torej: elementi ustvarjanja skupnega prihodka, morajo biti tudi elementi delitve skupnega prihodka.
2. Vsaka repro celota od priprave surovin do prodaje gotovih izdelkov, je z družbenega stališča celovit proces.
Posamezne TOZD ali delovne organizacije   obračunavajo svoje
Gradbena dela na največjem objektu v naši občini Papirnici Količevo vidno napredujejo tako, da lahko spremljamo rast te največje proizvodne hale, v kateri bo obratoval novi kartonski stroj. Tudi oprema bo kmalu prišla in začela se bodo monterska dela. Dograditev tega obrata bo velika delovna zmaga kolektiva Papirnice in tudi domžalskega gospodarstva ter vseh, ki so soudeleženi pri tej gradnji
vsebini. Če tega nismo napravili, tudi ne moremo pričakovati ustvarjalno soodločanje večine delavcev v TOZD, ki naj bi v čimbolj konkretni obliki prenesle duha in črke zakona v praktično življenje TOZD. Prav gotovo je to naloga sindikalnih grup v TOZD in delovnih organizacijah, ki seveda lahko ojačajo svojo politično ekipo tudi s strokovnimi delavci, kateri so tako ali drugače sodelovali v pripravi osnutka zakona o združenem delu za neposredno izvajanje v praksi TOZD.
Ker je dohodkovni odnos torej ena od bistvenih sestavin zakona o združenem delu, bom skušal na kratko nekatera načela ustvarjanja in delitve skupnega prihodka pojasniti prav iz dosedanjega dela na tem področju.
I. Kaj naj rešuje dohodkovni sistem v združenem dehi?
Predvsem naj čimbolj celovito reši protislovja nepravične delitve družbenega proizvoda ali skupnega prihodka po novem, katera je bila prisotna v dosedanji praksi s pogodbenimi odnosi.
Ker nastaja ustvarjanje večje vrednosti družbenega proizvoda samo v procesu repro celote z delom in s sredstvi, je tudi v procesu
delo med dogovorjenim poslovnim obdobjem, kot začasni obračun dohodkovnega sistema, zaradi racionalnejšega , finančnega poslovanja med obračunskim obdobjem. Dohodkovni sistem med posameznimi TOZD ki sodelujejo v repro celoti, na začetku ne bo matematično točen, ker bi celotni sistem preveč zapletli. Seveda pa mora biti predlagana delitev družbeno sprejemljiva, predvsem pa morajo soglašati partnerji v repro celoti.
3. Glavni element, ki oblikuje skupni prihodek repro celote, je prodajna cena finalnega izdelka, ki naj bo čim bližja tržni ceni izdelka. Če je temu tako, potem ta cena tudi določa celotno stroškovno stran repro celote.
4. Samoupravni sporazumi naj bi se praviloma delali za vsak izdelek posebej, če se partnerji v repro celoti drugače ne sporazumejo. Vsi samoupravni sporazumi se izdelajo na bilateralni osnovi, kar vsekakor poenostavlja praktično izvajanje delitve, ključ delitve skupnega prihodka mora biti za začetek dovolj točen in družbeno sprejemljiv, seveda dokler ne dobimo bojj-sega, točnejšega. Zato je nujno, da na stroškovnem področju delamo na tem, da je strošek v
proizvodnji posameznega udeleženca repro celote družbeno in predvsem tržno priznan. Vsak udeleženec repro celote pa mora dobiti samo tržno vrednost svojega dela, četudi je
Eorabil manj ali več stroškov, ot jih priznava tržišče. To je glavna stimulacija za posameznega udeleženca v dohodkovnem sistemu. Kako to doseči? Vsaka TOZD ali delovna organizacija bo morala pri samoupravnem sporazumu s kalkulacijo dokazati sebi in partnerjem v repro celoti, da je njegov strošek, ki je osnova za izračun ključa delitve skupnega prihodka, upravičen tako družbeno, kot tržno. To je istočasno potrditev konkurenčnosti, vsak sebi, drug drugemu in vsem skupaj. Vsi moramo torej imeti iste kalkulacijske elemente po vrstah in vrednostih. Pri tem se lahko dogovorimo, da stroškovno zajema enostano, ali razširjeno reprodukcijo finalnih izdelkov, ki so zastopani v dohodkovnem sistemu.
Empirični primer dohodkovnega odnosa:
A+B+C=D+X
(A+B+C) - TOZD-i repro celote D — dogovorjeni skupni prihodek X — razlika med dogovorjenim skupnim prihodkom in dejansko doseženim tržnim skupnim prihodkom, ki je bil dosežen pri prodaji pogodbenih količin gotovih izdelkov
D+X - je skupni prihodek po dejanskih tržnih cenah.
„X" dobi veličino vrednosti na koncu skupno dogovorjenega obračunskega obdobja, ki ga določimo s samoupravnim sporazumom pri postavitvi dohodkovnih odnosov. Bilančni podatki prodaje gotovih izdelkov, so osnova za izračun vrednosti „X". Izračunane vrednosti proizvodnje posameznih TOZD pa predstavlja ključ delitve skupnega prihodka po dejanskih tržnih cenah, ki smo ga dosegli pri prodaji dogovorjenih količin gotovih izdelkov.
Vzemimo enostavni primer, da sodeluje v repro celoti Gozdni obrat za 1 m3 bukove hlodovine, po ceni 86.000 din. Iz tega m3 bukove hlodovine je TOZD lesna predelava izdelala 10 stolov, za katere smo se s trgovci domenili,
da je posamezni stol prodan po 33.750 din, trgovina pa je za svoje usluge dobila priznano vrednost 33.762 din. Če postavimo te podatke v zgoraj postavljeno formulo A+B+C = D; dobimo 86.000+357.500+33.762 =477.262.
Če iz tega izračunamo ključ in je začasno dogovorjeni skupni prihodek vzet kot skupna vrednost dogovorjenega celotnega prihodka, potem ta ključ izgleda takole:
18.02 % + 74.91 % + 7.07 % = 100 %
Ko smo s tem ključem razdelili dogovorjeni skupni prihodek, ki smo ga izplačali po začasnih obračunih, je isti ključ uporaben za razdelitev D+X ali skupnega prihodka po dejanskih tržnih cenah.
Ta skupni prihodek je praviloma vedno večji od vrednosti D — to je od dogovorjenega skupnega prihodka.
V kolikor bi v dohodkovnem sistemu prišlo do negativnega skupnega prihodka po dejanskih tržnih cenah — to je praktično povedano do izgube, se tudi ta deli z istim ključem, vendar pa se običajno partnerji v repro celoti za to preje dogovorijo.
5. V konkretni praksi bo delitev skupnega prihodka zagotovljena bolj natančno in sicer s ključem posebej z udeležbo v skupnem prihodku za minulo delo in posebej za tekoče delo. To pa je naloga računsko finančnega sektorja v vsaki TOZD in je v bistvu po vsebini povsem enako, kot smo ga pokazali v poenostavljenem primeru delitve skupnega prihodka.
6. Kaj nam razkriva dohodkovni sistem?
Predvsem nam pokaže in dokaže poslovnost, ekonomičnost in druge elemente gospodarjenja TOZD. Lahko rečemo, da kot je zakon o zagotovilu plačil prinesel, kljub raznim pomislekom, finančno disciplino, tako bo preje ali sleje dohodkovni odnos prinesel ekonomsko selekcijo TOZD.
Vsak TOZD mora v družbeni reprodukciji dobiti to, kar je ustvaril z delom, šele nato pa nastopi socialistična solidarnost. Stihijsko prelivanje sredstev, pomeni odtujevanje ustvarjalnih sredstev in je z družbenega stališča nesprejemljivo.
Habič Božidar
LOVSKA DRUŽINA LUKOVICA
Na podlagi čl. 71, tč. 6 Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi (Uradni list SRS, št. 25-1142/76 z dne 28.10.1976) je upravni odbor Lovske družine na svoji redni seji, dne 11. julija 1977 sprejel
s k lep:
Za škodo, ki jo povzroči na premoženju divjad, sta pooblaščena sprejemati zahtevke za povračilo škode po divjadi:
1. KOS Peter, Videm 2, 61225 Lukovica in
2. ZAJC Dore, Lukovica 64, 61225 Lukovica
Ta sklep se objavi v Občinskem poročevalcu.
Štev.: 47-77/78 Datum: 19. julija 1977
Tajnik:
Oražem Bronislav, l.r.
Predsednik: Celarc ing. Roman, l.r.
USKLAJENE PRISPEVNE STOPNJE SIS KONČANA JAVNA RAZPRAVA O PROGRAMIH ZA LETO 1977 IN SAMOUPRAVNIH SPORAZUMIH O TEMELJIH PLANOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1976 1980
Javna razprava o skupni in splošni porabi v naši občini za leto 1977 jc končana. Pravilno jc, da po vsakem opravljenem delu pregledamo potek dela, aktivnost vseh sodelujočih in končni rezultat, ki nam pokaže, v kakšni meri smo izvršili zastavljeni cilj.
POTEK DELA
Dejstvo jc, da je bilo v samo pripravo za potek akcije vloženega veliko dela. Vse samoupravne interesne skupnosti so skupaj s strokovnimi službami pripravile material in ga pravočasno posredovale organizacijam združenega dela, preko Občinskega poročevalca pa so bili s programi in samoupravnimi sporazumi seznanjeni tudi vsi občani. Enako velja za splošno porabo (občinski proračun za I. 1977). V OZD so bile osnovne organizacije sindikata osnovni nosilec javne razprave. V večini primerov so to nalogo uspešno opravile. Postavlja pa se vprašanje, kje jc vzrok, da ni bilo tako v vseh OZD, čeprav so bili tokrat podani dobri pogoji in tudi časa je bilo dovolj. V krajevnih skupnostih jc bila nosilec akcije SZDL. V triindvajsetih KS od petindvajsetih je bila razprava izvedena. Z rezultatom smo lahko zadovoljni, zavedajoč se dejstva, daje razprava v KS o skupni in splošni porabi potekala letos prvič. Ugotovitev:
javna razprava v večini OZD je bila neprimerno boljša - poglobljena od one v decembru mesecu 1976. Prizadevati si moramo, da bo razprava za leto 1978 še boljša. Da bo to možno, bomo upoštevali vse pripombe in nasvete, ki ste nam jih pošiljali preko zapisnikov in na katere bodo posamezne SIS dale pismen odgovor zainteresiranim.
AKTIVNOST VSEH SODELUJOČIH
O izvajalcih lahko zapišemo, da so vložili maksimalen napor pri pripravi gradiva (res je. da metodološko ni bilo enotno in da so nekateri kasnili), za uporabnike pa moramo reči, da se vsi še ne zavedamo, kaj jc svobodna menjava dela in kakšne dolžnosti in pravice iz. nje izhajajo. Na tem mestu želimo opozoriti vse delovne organizacije in krajevne skupnosti, da se pri tako pomembnih akcijah, kot je bila ta javna razprava, moramo držati dogovorjenih rokov. Žal, tokrat ni bilo tako.
KONČNI REZULTAT
Cilj javne razprave je bil proučitev ponujenih programov in samoupravnih sporazumov ter njihova potrditev. Vsak program jc bil finančno ovrednoten in razdeljen na dejavnosti. Tako je bila podana možnost, da dejansko vidimo, za kakšne potrebe združujemo sredstva. Delavci v delovnih organizacijah so na svojih zborih veliko večino programov soglasno potrdili. Za nekatere so dali koristne pripombe in nasvete, za katere smo vsi odgovorni in dolžni, da jih»upoštevamo in čimprej spravimo v življenje.
Končni rezultat javne razprave, izkazan v prispevnih stopnjah, preko katerih bomo združevali sredstva v zadnjih petih mesecih tega leta, prikazujemo tabelarično.
PREGLED PRISPEVNIH STOPENJ ZA SIS DRUŽBENIH DEJAVNO-
STI ZA OBDOBJE 8	12 1977		
	Bruto	Bruto	Korigi-
Naziv SIS	OD	OD iz dohodka	rana davčna
			osnova
Otroško varstvo	3,07		
SRS	2,17		
Občina	0.90		
Izobraževanje	4,15		
SRS	0,04		10,60
Občina	4,11		
Kultura	0,58		
SRS	0,30		
Občina	0,28-		
Telesna kultura	0,41		
SRS	0,07		
Občina	0,34		
Socialno skrbstvo	0,62		
SRS	—		
Občina	0,62		
Zaposlovanje		0,36	
Zdravstvo	7,60	1,66	
Starostno zavarovanje		*	
kmetov		0,26	0,73
Pokojninsko in			
invalidsko zavarovanje	12,00	0,80	1,27
Raziskovalna			2,96
Izobraževanje,			
štipendiranje		1,50	
Požarna skupnost 0,15 Stanovanjska skupnost 7,00
Skupaj 28,58 11,58 14,29
OPOMBE: *
prispevek temeljnih organizacij združenega dela. ki niso zavezanci
za davek iz dohodka **    prispevek TOZD, ki so zavezanci za davek iz dohodka ***  zakon o izplačevanju obveznega posojila (Ur.l. SRS, št. 12/73).
Vse prispevne stopnje so objavljene v 14. številki Uradnega lista SRS, ki jc izšel 11. julija 1977.
Pregled dohodkov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti z ozirom na sprejete programe v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 1977.
Zneski v 000 din
Dogovorjeni program Izvršitev programa za leto 1977
	posamezno	skupaj	30.6.1977	%
Skupnost otroškega varstva	14.354			
enotni program v občini	8.311			
dopol. program v občini	6.043	14.354	3.986	27,76
Občinska izobraževalna				
skupnost	59.921			
skupni program v SRS	2.505	2.505	1.956	70,08
enotni program v občini	49.977			
- dopol. program v občini	7.439	57.416	34.001	59,22
Kulturna skupnost	9.227			
skupni program v SRS	5.582	5.582	3.357	60,14
dopol. program v občini	3.645	3.645	1.826	50,09
Telesna kulturna skupnost	4.322			
skupni program v SRS	722	722	296	40,99
dopol. program v občini	3.600	3.600	1.539	42,75
Skupnost socialnega				
skrbstva	10.128			
skupni program v SRS	156	156	437	280,01
za solidarnost v SRS	340	340	642	188,82
enotni program v občini	2.581			
dopol. program v občini	7.051	9.632	4.986	51.76
SKUPAJ skupni program in				
solidarnost v SRS	9.305		6.688	71,87
SKUPAJ program v občini	88.647		46.338	52,27
SKUPAJ	97.952		53.026	54,13
Skupne službe /a Samoupravne interesne skupnosti pri skupnosti otroškega varstva Domžale, so izvršile pregled dohodkov po posameznih interesnih skupnostih.
I/ tabelaričnega pregleda jc razvidno, da so dohodki po zakonu o začasnem financiranju realizirani v višini 54,13 "A.
l/vršitcv programov /a prvo polletje 1977 bo podrobno objavljeno v naslednji številki Občinskega poročevalca. Med tem časom bodo izvrševanje programov obravnavali tudi izvršni odbori posameznih interesnih skupnosti in ocenili poslovanje v tem obdobju.
Zahvala
Ob vstopu na skupno življenjsko pot se iskreno zahvaljujeva organizacijam združenega dela: Induplati, Slovenijales, Tosama, Napredek, Toko, Universale, Papirnica Količevo, Mladinska knjiga in Občinski konferenci SZDL Domžale, Občinski konferenci ZKS Domžale, Občinski konferenci ZSMS Domžale, Krajevni skupnosti Moravče in skupščini občine Domžale za izkazano pozornost in darila.
Vanda in Matjaž Repnik
OBVESTILO BRALCEM
Vse naše bralce obveščamo, da bo naslednja številka Občinskega poročevalca izšla v začetku meseca septembra.
Vse bralce in dopisnike prosimo za razumevanje!
Uredništvo
PRIZADEVANJA ZA TEMELJNO BANKO V DOMŽALAH
Izvršilni odbor Ljubljanske banke - podružnice Domžale je na svoji 50. seji, 14. julija 1977, razpravljal tudi o reorganizaciji bančnega sistema in o prvih osnutkih samoupravnih sporazumov o TEMELJNIH IN O ZDRUŽENIH BANKAH ter ostalih oblikah organiziranja, ki so predvidene na tem področju. Predsednik izvršilnega odbora Srečo Bergant, dipl. ing., je seznanil člane odbora o razpravah, ki so potekale na konferenci, ki jo je organizirala Ljubljanska banka z namenom, da bi pred javno razpravo odgovorili na številna odprta vprašanja glede bodoče organiziranosti bančnega sistema.
Glede na to, da so že na 10. rednem zboru Ljubljanske banke -podružnice Domžale, 13. aprila 1977, delegati sprejeli SKLEP, da seje potrebno prizadevati, da bo v Domžalah TEMELJNA BANKA, je predsednik izvršilnega odbora tov. Srečo Bergant v svoji razpravi na konferenci v Ljubljani podal prerez gospodarskega razvoja v domžalski občini kot utemeljitev za ustanovitev TEMELJNE BANKE v Domžalah.
Zaradi tega bi se morali vsi dejavniki na gospodarskem in družbenem področju prizadevati, da bi v razpravah do konca meseca septembra z vso resnostjo obravnavali vsa gradiva, ki bodo posredovana v prihodnjih mesecih. Iniciativni odbor, ki ga sestavljajo: Srečo Bergant - predsednik in člani: Viljem Držanič — predsednik izvršnega sveta, Miro Varšek - Papirnica Količevo, Božidar Habič - Slovenijales Radomlje, Stane Skok -Trgovsko podjetje Napredek Domžale, Vinko Pecelj - Helios Domžale, Aleksander Rihtar - Toko Domžale in Albin Klemen - direktor Ljubljanske banke - podružnice Domžale, bo vodil razprave in pravočasno seznanjal vse komitente o delu in pripravah za ustanovitev TEMELJNE BANKE V DOMŽALAH.
V današnji številki objavljamo razpravo tovariša Sreča Berganta, ki jo je imel na konferenci v Ljubljani.
Oblikovanje Ljubljanske banke - podružnica Domžale v temeljno banko narekuje več razlogov, od katerih so najpomembnejši:
— usklajen razvoj gospodarstva na tem območju na osnovi samoupravnega planiranja vseh nosilcev razvoja;
- močna gospodarska aktivnost na tem območju in njena perspektivna rast;
- specifična strukturiranost gospodarstva na tem območju, ki zaradi svojih specifičnih potreb terja celovito in kompleksno reševanje njegove problematike;
— vsestransko zagotovljeni pogoji za delo in razvoj temeljne banke na tem območju tako glede potrebnih poslovnih prostorov, opremljenosti z delovnimi sredstvi, organizacijske razvitosti, ustreznih in potrebnih kadrov, kot dosedanjega in predvidenega doseganja dohodka.
1. Razvoj gospodarstva
V dosedanjem razvoju močne rasti in specifičnih potreb gospodarstva na tem območju se je že jasno začrtala vloga Ljubljanske banke - podružnice Domžale kot enega najpomembnejših pobudnikov in koordinatorjev tega razvoja, zaradi česar se je tudi iz celotnega združenega dela tega območja ves čas porajala potreba, da se ustrezno organizacijsko razvija. Prav ta razvoj in te potrebe združenega dela so že ves čas terjale kompleksno samoupravno planiranje gospodarskih in še posebej finančnih tokov na tem območju, pri čemer so bili še posebej poudarjeni inte-resj gospodarstva, da ima združeno delo na tem območju neposredni vpliv pri oblikovanju finančne politike ter načrtovanju konkretnih finančnih odločitev, zlasti na področju investicij. V takšnih pogojih družbenega in gospodarskega razvoja tega območja se je funkcija Ljubljanske banke -podružnice Domžale oblikovala tako, da je čedalje bolj postajala osrednje mesto programiranja in samoupravnega usklajevanja interesov in potreb združenega dela in obenem pa tudi skupaj z občinsko skupščino najpomembnejši nosilec samoupravnega družbenega planiranja. Vse to pa je bilo mogoče prav na osnovi ustreznega organizacijskega razvoja Ljubljanske banke - podružnice Domžale, v katerem je skladno s potrebami združenega dela lahko v vedno večji meri uresničevala to svojo funkcijo, saj je združeno delo v njenem okviru takorekoč že s polno odgovornostjo kreiralo gospodarski razvoj vsega območja. Tako je seveda razumljivo, da so najpomembnejši procesi gospodarskega programiranja potekali prav z dogovarjanjem združenega dela v okviru Ljubljanske banke - podružnice Domžale in da je tudi sprejeti srednjeročni plan razvoja za obdobje 1976 do 1980 te podružnice resničen dogovor vseh njenih upravljalcev, kot tak pa tudi usklajen z istovrstnimi plani združenega dela in srednjeročnim družbenim programom občine. V okviru teh srednjeročnih planov je seveda še posebej pomembna prav vloga Ljubljanske banke - podružnice Domžale, saj je planjrana velika investicijska aktivnost odločilno vezana na soudeležbo sredstev, kijih združujejo upravljalci v njej. Skladno s temi plani je tudi funkcija Ljubljanske banke - podružnice Domžale nujno vključena v celoten splet dohodkovnih odnosov združenega dela na tem
območju, in sicer še posebej kot nosilke združevanja sredstev za skupna vlaganja. Takšen razvoj podružnice, ki so ga neizbežno terjali življenjski interesi gospodarstva tega območja, ni le terjal njene današnje organiziranosti v dani obliki, marveč po svojem pomenu dejansko že presega ta organizacijski okvir in narekuje - še posebej z vidika ustreznega uresničevanja zakona o združenem delu - njeno preoblikovanje v temeljno banko kot novo in edino logično nadaljnjo razvojno fazo, ki je tudi z vidika današnjih potreb in načrtovanega razvoja združenega dela na tem območju dejansko edino funkcionalna in možna. Glede na razvitost gospodarstva tega območja, njegovo specifičnost in obenem med seboj prepleteno povezanost ter soodvisnost je mogoče celo predvidevati, da bo v skladu z zakonom o združenem delu na tem področju možno in potrebno oblikovati ustrezno skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje, v okviru katere pa bo seveda združeno delo lahko zagotovilo uresničevanje svojih skupnih ciljev le preko temeljne banke.
2. Gospodarska aktivnost in njena perspektivna rast
V navedenih srednjeročnih planih je združeno delo na območju občine Domžale programiralo pomembne investicije, ki bodo bistveno vplivale na porast družbenega proizvoda tega območja. Predvidena investicijska vlaganja na gospodarskem področju v obdobju od leta 1976 do 1980, pri katerih bo sodelovala Ljubljanska banka podružnica Domžale, znašajo 2 milijardi 263 milijonov dinarjev. Delež Ljubljanske banke podružnice Domžale naj bi znašal 535 milijonov dinarjev, t. j. v višini 24 %, kar je v skladu z začrtano poslovno politiko Ljubljanske banke. Pri nekaterih od teh investicij sodelujejo poleg Ljubljanske banke — podružnice Domžale še tuji finančni krediti in sovlaganja domačih in tujih partnerjev (Papirnica Količevo). Navedene -investicijske naložbe se nanašajo na komitente Ljubljanske banke podružnice Domžale. (V planu občine Domžale pa so še investicije OZD, ki so komitenti LB - podružnice Ljubljana ter naložbe, pri katerih domžalska podružnica ne bo sodelovala.) Večina pomembnih investicij, ki so predvidene v srednjeročnem planu, je že v teku, nekatere od njih pa so že dokončane. Med investicijami, pri katerih je sodelovala Ljubljanska banka podružnica Domžale, so tako že dokončane investicije v naslednjih delovnih organizacijah:
Helios Domžale — nov obrat pigmentiranih premazov Tosama Domžale - nov obrat sanitetnega materiala Trak Mengeš — nov obrat proizvodne pozamenterije Toko Domžale — nov obrat usnjene galanterije ABC Napredek Domžale — nova veleblagovnica.
V teku pa so naslednje investicije, pri katerih je udeležena podružnica v naslednji višini:
Delovna	Predvidena vrednost	Udeležba LB Domžale
organizacija	v milijonih din	v milijonih din
Termit Domžale	37,5	20
Tosama Domžale	88,3	35
Papirnica Količevo	851,0	95
Slovenijales		
Radomlje	10,4	5
V letu 1976 in v I. polletju 1977 je znašalo koriščenje investicijskih kreditov 1976 milijonov dinarjev, kar je v skladu tudi s srednjeročnim planom. Sočasno se - poleg s planom predvidenih investicijskih naložb — pojavljajo potrebe po investicijskih vlaganjih zaradi sanacije ali prestrukturiranja nedonosne proizvodnje (Induplati v zvezi z določenimi pripojitvami, KPC Jable, Oljarna).
Podružnica je angažirala pomembna sredstva tudi na področju kmetijstva in pri kreditiranju kmetov-kooperantov. Tako podružnica letno odobri 60-100 kmetom kredite preko HKS pri Emoni v znesku od 2,5—3,5 milijonov dinarjev, kreditov 176 milijonov dinarjev, kar je v skladu tudi s srednjeročnim planom.
Na področju malega gospodarstva sodeluje podružnica pri investicijah tako na družbenem kot na privatnem sektorju. Na družbenem sektorju sodeluje pri investicijskih naložbah Avtoservisa Domžale in posebnih organizacij združenega dela Plastenka in Repovž. Na privatnem sektorju sodeluje podružnica še posebej z uveljavitvijo novega pravilnika o kreditiranju obrtnikov z že kar pomembnimi sredstvi, saj je trenutno odobrenih obrtnikom 25 kreditov za osnovna sredstva v znesku preko 3,2 milijona dinarjev in 95 kreditov za obratna sredstva v znesku 8,5 milijona dinarjev.
Navedeni investicijski projekti več kot dovolj zgovorno pričajo o močni gospodarski aktivnosti na tem področju, ki bo v navedenem srednjeročnem obdobju že dajala pomembne rezultate. Hkrati s tako močnim predvidenim gospodarskim razvojem, še posebej pa z navedenimi tudi s širšega družbenega vidika pomembnimi plasmaji združenih sredstev, poteka tudi pospešeno združevanje sredstev v okviru podružnice, ki je dejansko presegla vsa planirana pričakovanja. Združevanje sredstev je še posebej močno prav na področju gospodarstva, čeprav je tudi opazno ugodno gibanje z drugih področij, tako zlasti tudi s strani prebivalstva. Pri
tem je poireono omeniti, da je porast hranilnih vlog občanov tudi pozitiven rezultat preteklih akcij podružnice, na osnovi katerih praktično vsi zaposleni delavci v občini danes že prejemajo svoje osebne dohodke na hranilne knjižice. V kolikšni meri so se v preteklem obdobju združevala sredstva v podružnici, nam pove podatek, da so se vsa sredstva do konca I. polletja letos združila že v višini 78 % planiranih sredstev za leto 1980, od tega iz samega gospodarstva že kar v višini 99%. Tako je seveda utemeljena predpostavka, da bo nadaljnji porast združevanja sredstev v prihodnosti praktično zadoščal za kritje vseh potreb po kreditih na tem območju.
Nedvomno je, da je ob tako močni gospodarski aktivnosti na tem območju in njeni opisani perspektivni rasti za upravljalce podružnice edina stvarna podlaga samoupravnega planiranja in odločanja o sredstvih združenega dela takšna organiziranost podružnice, ki jim bo omogočila polno Ln neposredno uresničevanje njihove vloge. Ne le da takšna gospodarska razvitost na tem področju opravičuje ustanovitev temeljne banke in da je ta organizacijska oblika tudi edina v skiadu z že doseženo stopnjo samoupravnega odločanja združenega dela v okviru sedanje podružnice, marveč je ustanovitev temeljne banke obenem pogoj za nadaljnje uresničevanje takšne aktivnosti. V okviru temeljne banke bodo upravljalci lahko v celoti uresničevali svoje interese in se istočasno za uresničevanje svojih razvojnih programov in planov povezovali skladno z zakonom v ustrezne širše oblike organiziranosti, t. j. združeno banko ali pa tudi bančne konzorcije.
3. Strukturiranost gospodarstva
Struktura gospodarstva na domžalskem območju je izredno pestra. Na tem območju se nahaja vrsta gospodarskih organizacij iz povsem različnih panog, tako od kemične papirne, lesne, tekstilne s specifično programsko usmerjenostjo, usnjarsko predelovalne s prav tako specifično programsko usmerjenostjo, kovinsko predelovalne, trgovske in druge. Ta specifična strukturiranost gospodarstva narekuje na področju samoupravnega planiranja njegovega razvoja prav posebno kompleksno obravnavo. Poleg tega pa ima v praksi prav specifične posledice, ki so tudi že doslej vplivale na delo in poslovanje podružnice. V pozitivni smeri se kažejo te posledice prnv v tein, da se pri tej raznoliki strukturi sezonska nihanja sredstev pri posameznih organizacijah med posameznimi panogami medsebojno pokrivajo, s čimer je tudi bila podružnica lahko neodvisno od posameznega letnega obdobja ves čas likvidna. Nadaljnja specifika domžalskega gospodarstva se kaže v močni razvitosti, t. i. terciarnih dejavnostih, t. j. dejavnosti na področju obrti in storitev oz. malega gospodarstva nasploh. Na tem področju deluje preko 900 obrtnikov, kar prav tako zahteva celovit pristop na področju planiranja in samopuravnega dogovarjanja o razvoju tega območja.
Nedvomno je, da je takšna izrazito specifična strukturiranost gospodarstva na tem območju okoliščina, ki že sama zase terja takšno organiziranost bančnega poslovanja, ki bo zmoglo usklajeno planirati in pospeševati te dejavnosti stvarna podlaga samoupravnega planiranja in odločanja o sredstvih združenega dela kompleksno nalogo lahko uspešno uresničevali v okviru centralne organizacije banke t. j. temeljne banke v Ljubljani. Tako že značilnosti gospodarstva na domžalskem območju same po sebi sočasno narekujejo glede tega območja policentrični razvoj bančne organizacije.
4. Pogoji za delo in razvoj temeljne banke
Glede na omenjeno rast združevanja sredstev, kakor tudi učinke specifične strukturiranosti gospodarstva je bila podružnica vseskozi likvidna. Tako sedaj, kot v preteklem obdobju je podružnica velik del sredstev (73 milijonov dinarjev) združevala v centrali, medtem ko je iz teh sredstev prejemala le neznaten del (12 milijonov dinarjev). Obenem je podružnica občasno prosta sredstva še plasirala pri drugih poslovnih enotah, kakor tudi pri centrali.
Glede na potrebe bančnega poslovanja na tem območju je podružnica razširila svoje poslovne prostore, prav tako pa ima organizirane posamezne poslovne panoge, tako od kemične, papirne, lesne, tekstilne s specifično programsko usmerjenostjo, mesta pri posameznih OZD v zvezi z razvejano hranilniško službo pri izplačevanju osebnihdohodkovdelavcev na hranilne knjižice. Prav tako se je podružnica tudi kadrovsko okrepila in obenem tudi razpolaga z ustrezno opremljenostjo za opravljanje delovnih postopkov.
Iz navedenega očitno izhaja, da ima podružnica zagotovljena vsa potrebna sredstva in druge pogoje, ki so skladno z zakonom potrebni za delo temeljne banke. Iz opisanega prikaza gospodarske aktivnosti na tem območju in njene predvidene nadaljnje rasti pa je obenem prav tako očitno, da podružnica izpolnjuje tudi na področju združevanja sredstev in ustvarjanja dohodka vse pogoje, da se oblikuje kot temeljna banka, katere razvoj v okviru združene Ljubljanske banke je absolutno perspektiven.
Na osnovi vseh zgoraj navedenih povsem stvarnih razlogov so vsi upravljalci Ljubljanske banke - podružnica Domžale, t. j. celotno združeno delo s tega območja soglasno zavzeli stališče, da se ta podružnica oblikuje v temeljno banko. Takšno stališče narekuje usklajen razvoj gospodarstva na tem območju, njegova specifična struktura, kakor tudi zagotovitev ustreznih pogojev za njegovo nadaljnjo rast in zaradi tega tudi izhaja jz neposrednih potreb in interesov celotnega gospodarstva tega območja.
LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE
OBVEŠČA
občane imetnike tekočih računov in temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge družbeno pravne osebe in družbenopolitične skupnosti, da je združenje bank Jugoslavije sprejelo sporazum, po katerem od 1. julija 1977 posamezen limitiran ček na obrazcu 19a— SDK lahko glasi na znesek do
3.000 din
Do tega zneska je odslej dovoljeno izpolniti posamezen ček pri plačevanju blaga, storitev in obveznosti pri dviganju gotovine. V rabi še vedno ostanejo stare čekovne karte.
Ljubljanska banka podružnica Domžale
-- N
/©      ljubljanska banka
Podružnica Domžale
VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN DNEVU VSTAJE, SVOJIM STRANKAM PA SPOROČAMO, DA BANČNE POSLE LAHKO OPRAVIJO VSAK DAN ŽE OD 6,30 URE DALJE.
\__,_)
PROGRAM DELA KOMUNALNE SKUPM0STI
Na osnovi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Domžale je bila dne 29. 12. 1976 ustanovna skupščina Samoupravne interesne skupnosti. Z delom je pričela v letu 1977 na podlagi začasnega statuta, kije bil sprejet na ustanovni skupščini.
Samoupravna komunalna interesna skupnost je pravna oseba, ki združuje sredstva za financiranje nalog s področja komunalne dejavnosti v občini in sicer: oskrba naselij z vodo; odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija); vzdrževanje javne razsvetljave; oskrba naselij s plinom; oskrba naselij s toplotno energijo; opravljanje javnega mestnega prometa; vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti in odpadkov iz. zgradb ter vzdrževanje javnih sanitarij (javna snaga); urejanje, vzdrževanje in opremljanje ulic, trgov in cest v naseljih; urejanje, vzdrževanje in varstvo javnih parkov, nasadov, drevoredov in zelenic; upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča; urejanje in vzdrževanje otroških igrišč; urejanje in vzdrževanje pokopališč, spomenikov ter pogrebna dejavnost; opravljanje dimnikarske službe; vzdrževanje tržnic; vzdrževanje komunalnih storitev klavnic; urejanje in vzdrževanje sejmišč; organiziranje in vzdrževanje javnih parkirišč; urejanje in vzdrževanje varstvenih pasov Ln rezervatov; vzdrževanje mestnih fekalij.
Viri sredstev za financiranje nalog komunalne skupnosti so: prispevek za uporabo mestnega zemljišča; prispevek za ceste in odstopljeni del sredstev od prodaje goriva; komunalne takse; sredstva za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč; prispevek za priključitev na primarne in sekundarne vode komunalnih naprav in za razširjeno reprodukcijo; sredstva delovnih in drugih organizacij, združena po samoupravnih sporazumih za gradnjo komunalnih naprav; posojila; odstopljeni del proračuna; druga sredstva
Izvršni odbor Samoupravne komunalne interesne skupnosti je pri sestavi predloga finančnega načrta za leto 1977 upošteval potrjen srednjeročni program komunalne dejavnosti v občini za obdobje 1976-1980. Predloženi program je obravnaval izvršni odbor na svoji redni seji dne 1. 6. 1977 skupaj z odborom za vzdrževanje cest, mestnih ulic, zelenic, parkirišč, otroških igrišč in javne razsvetljave in odborom za vodovod, kanalizacijo in javno snago.
Izvršni odbor je predlagani program Samoupravne komunalne interesne skupnosti za leto 1977 obravnaval in sprejel sklep, da se ga objavi v Občinskem poročevalcu z namenom, da bodo krajevne skupnosti in druge organizacije lahko posredovale svoja stališča in predloge. Rok za dostavo pripomb je 30.8. 1977.
PROGRAM SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA LETO 1977 OBSEGA:
1. Sredstva za urejanje stavbnih zemljišč v višini 93,781.092 din
2. Sredstva za vzdrževanje cest, mestnih ulic, zelenic, parkirišč, otroških igrišč in javne razsvetljave v višini
3. Sredstva za vodovod, kanalizacijo in javno snago v višini
Skupni program znaša za leto 1977
6,252.319 din
990.000 din 101,023.411 din
Sredstva za urejanje stavbnih zemljišč
A. Stanovanjske soseske (pridobitev zemljišč, priprava in komunalna oprema):
1. Zavrti-Mengeš: 9,700.000 din
2. Trzin - soseska Mlake 17,400.000 din
3. Stanovanjsko poslovni blok - SPB 1 Domžale  (center med Ljub -ljansko,
Kolodvorsko cesto in Železniško progo 10,520.000 din
4. Stanovanjski poslovni blok - SPB 2 (soseska med Ljubljansko,
Šercerjevo in Župančičevo ulico)
5. Šola Vencerj Perko v Domžalah
6. Trgovsko stanovanjski blok v Dobu
7. Trgovsko stanovanjski blok v Moravčah
8. Dopolnilna zazidava Vir ob Kamniški Bistrici vrstne atrijske hiše
9. Soteska ob Krakovski ulici Domžale
10. Sofinanciranje izgradnje trafopostaje v soseski Sever I.
11. Anuitete v okviru družbeno usmerjene gradnje v preteklem obdobju
12. Anuitete iz preteklih obdobij za krajevne skupnosti SKUPAJ
Viri sredstev za financiranje navedenih nalog so:
— predplačila in vplačila investitorjev
— posojilo Ljubljanske banke — podružnice Domžale
— posojilo samoupravne stanovanjske skupnosti
SKUPAJ
4,676.000 din 4,835.000 din 1,300.000 din 1,700.000 din
800.000 din 1,000.00 din
300.000 din
14,601.957 din 1,992.125 din 68,825.082 din
51,225.082 din 15,000.000 din 2,600.000 din
potrebno površino zemljišča in pripravi vse potrebno za pričetek gradnje, ki se predvideva v letu 1978.
6. in 7. Trgovsko stanovanjski blok v Dobu in Moravčah
Po programu Stanovanjske skupnosti se predvideva v Dobu in Moravčah gradnja trgovsko stanovanjskega bloka, za kar je potrebno odkupiti in pripraviti zemljišče in komunalno ureditev.
8. Dopolnilna zazidava Vir ob Kamniški Bistrici
V letošnjem letu je potrebno v skladu s pogodbami- sklenjenimi z graditelji na tem kompleksu zgraditi nizko napetostno električno omrežje in javno razsvetljavo.
9. Soseska ob Krakovski ulici v Domžalah
V prvi polovici leta je bil dograjen stanovanjski blok v Krakovski ulici v Domžalah. Pri tem objektu je potrebno dokončati po sklenjenih pogodbah investitorjev zunanjo ureditev.
10. Sofinanciranje izgradnje trafopostaje Sever I.
Z ozirom na predvideni program Stanovanjske skupnosti na tem območju, ki predvideva v srednjeročnem obdobju 50 stanovanjskih vrstnih hiš, je predvidena v letošnjem letu gradnja trafopostaje s sofinanciranjem TOZD Elektro Ljubljana okolica.
11. Anuitete
Pri urejanju stavbnih zemljišč je stalno prisoten problem časovnega usklajevanja dotoka sredstev od investitorjev in realizacije sprejetih obveznosti. Tako je potrebno imeti likvidna sredstva za pridobivanje zemljišč in delno pripravo, da se lahko zemljišče oddaja investitorjem, na kar se šele začne z zaračunavanjem stroškov komunalne ureditve. V ta namen je bilo potrebno v preteklem obdobju najemati premostitvena posojila pri Ljubljanski banki - podružnici Domžale in Stanovanjski skupnosti - enota za kreditiranje stanovanjske gradnje.
68,825.082 din 12. Anuitete iz preteklih obdobij za krajevne skupnosti
1. Mengeš - zazidalno področje Zavrti I. faza
Na območju zazidave je v srednjeročnem obdobju predvidena gradnja 150 stanovanj v blokovni gradnji in 110 stanovanj v organizirani vrstni in individualni gradnji.
V letu 1977 je predviden odkup 92.000 m2 zemljišč, nadalje so predvidena dela priprave stavbnih zemljišč, ki zajemajo: raziskavo tal, objekte, ki so predvideni za rušenje, geodetska dela, glavne projekte naprav, prestavitve obstoječih komunalnih naprav, rušitve objektov, odstranitev dreves, čiščenje terena, pravna in strokovna opravila, izdelavo natečajne dokumentacije in druga dela priprave, ki jih je potrebno opraviti, daje z gradnjo stanovanjskih in drugih objektov možno pričeti. Poleg že navedenih del je v letu 1977 potrebno zgraditi nekatere komunalne objekte kot: cesta, kanalizacija, vodovod.
2. Trzin - soseska Mlake
V soseski je predviden odkup okoli 85.000 m2 zemljišč in izvršitev nujnih del priprave stavbnih zemljišč.
V območju soseske, ki je trenutno že v gradnji, je v letošnjem letu nadalje predvideno dokončanje izgradnje cest, kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave in telefonskega omrežja.
3. Domžale center — stanovanjsko poslovni blok SPB-1
Program zazidave stanovanjsko poslovnega bloka SPB-1 v Domžalah center obsega v I. fazi, le-ta je predvidena za realizacijo do leta 1980, naslednje: 250 stanovanjskih enot s skupno 13.880 m2 stanovanjskih površin; 7.890 m2 poslovnih prostorov; 2.600 m2 lokalov; 300 m2 prostorov WU; 6.100 m2 skupnih površin za avtomobile; 1.800 m2 skladišč; 1.800 m2 prostorov za shrambe, ki so dimenzionirani, se gradijo kot zakloniščni prostori.
V letu 1977 je planiran pričetek gradnje I. faze celotnega objekta. V ta namen je potrebno odkupiti ustrezno zemljišče. Precejšnji stroški pa so predvideni za odkup obstoječih objektov na tej lokaciji, ki je deloma pozidana z individualnimi hišami in gospodarskimi poslopji. V programu pa so zajeta tudi ostala dela priprave zemljišča.
4. Domžale center — stanovanjsko poslovni blok SPB-2
Srednjeročni program stanovanjske gradnje predvideva v obdobju do konca leta 1980 izgradnjo tudi tega objekta. V objektu je predvidenih okoli 200 stanovanj in večje površine lokalov.
Zemljišče za predvideni objekt.se ni pripravljeno v celoti. V ta namen je v letu 1977 potrebno izvršiti dokončni odkup zemljišč, pripravo zemljišča in delno komunalno ureditev. Obseg vlaganja sredstev za to lokacijo je razviden iz finančnega načrta.
V ok\jru programov Komuname dejavnosti v krajevnih skupnostih Domžale, Mengeš in Jarše se je v preteklih letih urejevala oz. dopolnjevala tudi komunalna opremljenost v stanovanjskih soseskah, kar nam je omogočala Ljubljanska banka - podružnica Domžale s kreditnimi sredstvi. Posojilo je bilo dano za dobo 3 let po 6 %obrestni meri.
B. Investicije v letu 1977
Financiranje programov krajevnih skupnosti v okviru	
njihovih srednjeročnih načrtov:	12,846.000 din
— Krajevna skupnost Domžale	7,680.000 din
Krajevna skupnost Mengeš	2,100.000 din
— Krajevna skupnost Radomlje	1,000.000 din
— Krajevna skupnost Vir	1,000.000 din
- KS Preserje (kanalizacija)	166.000 din
- KS Homec (kanalizacija)	300.000 din
— KS Moravče (vodovod)	150.000 din
- KS Lukovica (vodovod)	250.000 din
- KS Dob	200.000 din
Soudeležba pri investicijah, ki imajo širši	
družbeni pomen	10,310.000 din
- soudeležba pri gradnji	
čistilne naprave	350.000 din
- soudeležba pri izddelavi načrtov	
za Cesto talcev	100.000 din
- soudeležba za gradnjo kanala MT-priključek kanalizacije na kolektor
- soudeležba pri gradnji povezovalnega cevovoda od črpališča 111.
do rezervoarja na Šumberku
- soudeležba pri gradnji vodovoda na Dobeno
- soudeležba pri regulaciji Pšate pri pokopališču v Mengšu
- soudeležba pri gradnji kanalizacije v KS Vir in Radomlje
SKUPAJ B-program
1,960.000 din
3,400.000 din
500.000 din
500.000 din
3,500.000 din 23,156".000 din
Viri sredstev za financiranje programa investicij - B-program
Ljubljanska banka - posojilo
sredstva prenesena iz pret. leta
1 % prispevek po sporazumu za komunalno urejanje
prispevek za urejanje stavbnih zemljišč
SKUPAJ viri B-programa
5. Šola Vencelj Perko Domžale
Gradnja šole Vencrja Perka je v skladu s programom Občinske izobraževalne skupnosti. V ta namen je potrebno, da se v letošnjem letu odkupi d. Stroški strokovne službe
C. Prenos sredstev prispevka za stavbna zemljišča od individualnih zavezancev na krajevne skupnosti
14,280.000 din 1,176.000 din 4,500.000 din 3,200.000 din
23,156.000 din
1,400.000 din
in njenih organov (ocena) Viri sredstev C in D programa
- prispevek za stavbna zemljišča , 1,800.000 din
Obrazložitev
1. Sofinanciranje programov krajevnih skupnosti v okviru njihovih srednjeročnih načrtov. Z odobrenimi sredstvi bo Krajevna skupnost Domžale uredila naslednje komunalne objekte: asfaltiranje cest v naseljih Železniški podvoz, Simona Jenka, Trikotnik, Aškerčevo naselje, Depala vas; izgradnja kanalizacije v naselju Trikotnik; ureditev javne razsvetljave v Depali vasi; ureditev pokopališča Žale; ureditev otroških igrišč in ureditev zelenih površin ob Kamniški Bistrici. Krajevna skupnost Mengeš bo na svojem področju rekonstruirala naslednje ulice: Jelovškovo ulico, OF, Murnovo, Hribarjevo, Maistrovo in Zadružno ter ureditev kanalizacije v ulici OF.
Krajevna skupnost Radomlje bo odobrena sredstva porabila za gradnjo mrliške vežice v Radomljah.
Krajevna skupnost Vir bo porabila sredstva za kanalizacijo na svojem območju.
2. Soudeležba pri investicijah, ki imajo širši družbeni pomen
Izvršni odbor je pri sofinanciranju investicij, ki imajo širši družbeni pomen in dal poudarek na osnovnih objektih komunalnega standarda kot je vodovod in kanalizacijsko omrežje. Tako smatra, da se čimpreje dokonča čistilna naprava in omogoči normalna pitna voda severnega dela Domžal in Jarš ter zgradi vodovodno omrežje, kjer tega še ni.
C. Prispevek za stavbna zemljišča, ki ga plačujejo individualni zavezanci v krajevnih skupnostih, ki se urejajo z zazidalnim načrtom se prenese na žiro račun krajevnih skupnosti v doseženi višini dohodka upoštevajoč stroške avtomatske obdelave podatkov.
D. Z ozirom na ustanovitev Samoupravne komunalne interesne skupnosti in v skladu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem je potrebno zagotoviti sredstva za normalno delo in poslovanje skupnosti in njenih organov ter strokovnih delavcev, ki bodo zaposleni v delovni skupnosti Samoupravne komunalne interesne skupnosti.
Sredstva za vzdrževanje cest, mestnih ulic, zelenic, parkirišč, otroških igrišč in javne razsvetljav
4,950.000 din
250.000 din 514.618 din 240.000 din 60.000 din 237.701 din 6,252.319 din
400.000din Obrazložitev
Sredstva namenjena za vzdrževanje cest, mestnih ulic, zelenic, parkirišč, otroških igrišč in javne razsvetljave v letu 1977 prikazana ločeno in se bodo uporabila pretežno za redno vzdrževanje cest IV. reda, ki jih oskrbuje Komunalno podjetje Domžale in delno krajevne skupnosti same. Večja pozornost je v letošnjem letu posvečena tudi cestno prometni signalizaciji, saj je v izdelavi študija o cestnem prometu. Tudi sredstva za intervencijske cestne inšpekcije so nekaj višja od leta 1976.
Intervencijski izdatki so predvideni le kot soudeležba pri popravilu oz. modernizaciji ceste Moravče-Soteska in sicer v višini 250.000 din.
Obveznosti, ki so nastale po zaključnem računu za leto 1976, je bilo potrebno poravnati že v začetku leta, vendar jih je potrebno vnesti v finančni plan.
Sofinanciranje skupne strokovne službe obsega kritje stroškov za finančno pravno, administativno ter tehnično delo na tem področju.
V rezervni sklad se odvaja po zakonu o 1 % obvezni rezervi na poseben žiro račun.
Izvršni odbor je predvidel nekaj manjših sredstev za nepredvidene izdatke, ki bi se pokazali med letom in bi bili neodložljivi.
Sredstva za vodovod, kanalizacijo in javno snago
Sredstva za vodovod, kanalizacijo in javno snago se zbirajo pripadajo po 25. členu začasnega statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti. Z ozirom, da Samoupravna komunalna interesna skupnost še ni dokončno organizacijsko oblikovana in še ni prevzela vseh sredstev, ki ji po zakonskih določilih pripadajo, se sredstva za ta namen združujejo pri komunalnih organizacijah v občini.
1. Stroški vzdrževanja in urejevanja cest IV. reda
2. Investicijski podatki — KS Moravče-Moravče-Soteska
3. Obveznosti po zaključnem računu iz leta 1976
4. Sofinanciranje skupne strokovne službe
5. 1 % rezervni sklad
6. Rezerva SIS za nepredvidene izdatke SKUPAJ
Viri sredstev:
1. Sredstva iz proračuna SOb Domžale
2. Sredstva od prispevka za pogonska goriva
3. Sredstva od taks za motorna vozila
4. Sredstva družbeno investicijskega sklada
5. Sredstva gosp. org. - Termit
6. Sredstva prenesena iz preteklega leta SKUPAJ
Ocena dohodkov iz tega naslova je:
- prispevek od vodovodnih priključkov
- prispevek od kanalizacijskih priključkov SKUPAJ
Razporeditev sredstev:
- sofinanciranje agregata pri Komunalnem podjetju Domžale
- nerazporejena sredstva
SKUPAJ
745.000 din 245.000 din 990.000 din
495.000 din 495.000 din
990.000 din
2,000.000 din 1,000.000 din 2,500.000 din 200.000 din 200.000 din 352.319 din 6,252.319 din
Zaključek
Izvršni odbor Samoupravne komunalne interesne skupnosti daje osnutek finančnega načrta v razpravo delovnim ljudem v krajevnih skupnostih s pripombo, da bo v letošnjem letu otežkočeno delo Samoupravne komunalne interesne skupnosti z ozirom, daje potrebno izpeljati zadeve, ki jih določa zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Prav tako je potrebno v letošnjem letu izpeljati organizacijo strokovnih služb in drugih problemov na tem področju.
Izvršni odbor smatra, daje to leto, leto dokončnega konstituiranja in oblikovanja organiziranosti komunalne dejavnosti v občini v skladu z zakonom o združenem delu.
Izvršni odbor smatra, da je potrebno, pri koriščanju sredstev upoštevati dejansko dotečena in razpoložljiva sredstva, ki bodo podlaga za črpanje sredstev predvidenih v osnutku finančnega načrta.
IZVRŠNI ODBOR
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIM
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA PEČE 77 USPEŠNO ZAKLJUČENA
Danes praznuje naša Krajevna skupnost velik praraznik. Opravljena so najtežja dela na vodovodu, ki bo dajal zdravo pitno vodo celotnemu naselju Gore pri Pečah, sleherni hiši na pobočju hriba. Vodo je bilo treba doslej velikokrat dovažati z vozovi, včasih so priskočili na pomoč gasilci in v najtežjih trenutkih napolnili vodnjake.
Takrat smo mislili, da smo sami, vendar nas družba ni pustila na cedilu. Še več, kar nismo zmogli sami, nam je zgradila mladina. In, če ste vi, dragi brigadirji premagali živo skalo — apnenec in granit, če se vam niso mogla zoperstaviti ne-
gostohubna kamnita tla in če ste jih premagali z vztrajnostjo, z delom s tovariško pomočjo brigadirja in minerja, ste s tem dokazali svojo borbenost, brezkompromisnost, ljubezen do slehernega člana naše družbe, ljubezen do svoje socialistične domovine, spoštovanje do vseh tistih, ki so našo družbo ustvarili, spoštovanje do samega sebe, kajti tudi vi ste aktivni ustvarjalci samoupravne socialistične družbe. In tega smo mi najbolj veseli. Mi prihajamo v leta, pa vendar nas ni strah za našo bodočnost, za naš in družbeni standard, za našo svobodo. Verjemite, da s takimi   akcijami   afirmirate naš
Ob zaključku delovne akcije so najboljši brigadirji prejeli priznanja, najbolj delovni pa udarniške značke
samoupravni sistem in sebe, saj morajo tudi tisti, ki so z nezaupanjem gledali mladino, priznati pri-
spevek mlade generacije h graditvi naše družbe. Vi ste dokazali svojo zrelost, humanost,' tovarištvo in
človečnost. Prepričani smo, da ima take odlike samo naša jugoslovanska mladina, zato smo ponosni na vas in na vaše uspehe.
To je bilo nekaj utrinkov iz govorov predstavnikov Krajevne skupnosti Peče, ki so ob zaključku mladinske delovne akcije Peče 77 komandantu akcije podelili tudi pokal, ki mu ga je izročil nekdanji komandant Šlandrove brigade -Mirko Jerman.
Občinska MDA Peče 77 je trajala od 27. junija do 10. julija in sicer je 78 brigadirjev, med njimi 20 deklet, kopalo vodovod na Gori pri Pečah. Obe brigadi sta bili sestavljeni iz 7 učencev, 30 delavcev, 32 dijakov in 7 študentov, med njimi je bilo 7 mladih iz Murske 'Sobote, 12 članov ZK, poprečna starost brigadirjev pa je bila 17,8 let.
Ze pred samo akcijo je bil podpisan samoupravni sporazum, katerega so podpisali naslednji podpisniki: Izvršni svet SOb, OK ZSMS, OK SZDL, OK ZKS, ObS ZSS, 00 ZZB NOV, 00 ZRVS, Samoupravna komunalna skupnost, Občinska izobraževalna skupnost, Kulturna in telesnokulturna skupnost, Elektro RTP Podrečie, 00 RK, Regionalna zdravstvena skupnost, Delavska univerza, ZOTK, KS Peče, SIS za zaposlovanje, Komunalno podjetje Domžale, GIP BETON - sektor Domžale, OBNOVA - obrat Domžale, Vodno gospodarsko   podjetje   Ljubljana, Cestno
?5djetje - terenski obrat Domžale, ermit in Napredek Domžale. Samoupravni sporazum je določal medsebojne obveznosti, način združevanja in uporabo sredstev za izvedbo mladinske delovne akcije PECE 77. Vsi podpisniki so dosledno izvršili svoje obveznosti in s tem prav tako prispevali k uspešni izvedbi akcije.
Samo naselje je bilo postavljeno nekaj sto metrov stran od trase, sestavljeno iz šotorov, med katerimi je bila tudi kuhinja in predavalnica, nedaleč iz naselja pa umivalnica in WC-eji. Hrano - malico in zajtrk smo pripravljali v naselju, kosilo in večerjo pa v Trgovskem podjetju NAPREDEK. Naselje je bilo žeto lepo urejeno. K temu so prispevali delavci RTP Podrečje, ki so naselje osvetlili in brigadirji sami, ki so naselje in okolico primerno uredili. Vseskozi je v naselju vladala čistoča, kar so potrdili tudi člani obeh inšpekcij, ki so akcijo obiskali.
Vsi udeleženci MDA Peče 77 smo dosledno izpolnjevali svoje naloge in dva dni pred rokom končali delo na trasi vodovoda Gora pri Pečah. Poleg izkopa jarka so brigadirji pod strokovnim vodstvom delavcev Komunalnega podjetja polagali jeklene in alkaten cevi, električne kable, opozorilni trak ter izkopani jarek tudi zasuli. Nastala je težava, ker VGP Hidrotehnik ni poslal stroja za kopanje jarka in smo zato organizirali vsakodnevno popoldansko delo, katero je bilo osnovano na prostovoljcih, ki jih pa nikoli ni manjkalo. Pomen in vrednost delovne akcije PEČE 77 se izraža z nekaterimi tehničnimi podatki:
dolžina trase 1303 m, dolžina trase iz podolžnega profila 1225 m. Višinska razlika vodovoda od zajetja do rezervoarja je 277,65 m. Trasa obsega naslednje kategorije terena: III. 287 m, IV. 460 m, V. in VI. 564.
Celoten izkop vodovodne trase, če računamo pri širini jarka 0,50 m in globini poprečno 1,20 m je 620 m3. Izkop jarka je bil končan 5. julija 1977, ostale 4 dni
akcije smo polagali cevi, kable, opozorilni trak ter zasipali jarek. V dopoldanskem času je bilo na trasi v vseh dneh 919 brigadirjev, štipendistov, vojakov, domačinov članov 00 ZSMS iz TOZD, KS in šol, od tega 227 na režijskem delu (razna-šanje vode, izdelava opletov, obijanje cevi z izolacijo, raznašanje cevi po trasi, polaganje cevi in kablov, delo na kompresorju). V dopoldanskem času so brigadirji naredili 7352 ur, kar znaša v vrednosti 330.840,00 din.
V popoldanskem času je bilo na trasi 446 brigadirjev, vojakov, štipendistov in mladih iz 00 ZSMS, od njih 88 na režijskih delih. Narejeno je bilo 2676 ur v vrednosti 120.420,00 din, celotna vrednost našega dela je torej 451.260,00 din. Pri tem nismo upoštevali uporabe kompresorja, delo strojnikov na kompresorjih, minerska dela ter vsa komunalna dela na ceveh vodovoda ter pri polaganju električnega kabla.
Trasa vodovoda z vsemi načrtovanimi deli v tej fazi je bila izvršena v petek, 8. julija 1977 ob 13. uri.
Komandant akcije PEČE 77 je bil Arnuš Franc iz TOSAME, pomočnik komandanta za delovišče Marko Kukenber iz skupščine občine Domžale, pomočnik komandanta za naselje Vanda Habjan -Repnik iz Zdravstvenega doma, predsednik skupščine naselja Repnik Matjaž iz Papirnice in sekretar aktiva ZK Igor Lipovšek iz OO ZSMS Radomlje.
Na akciji so bili brigadirji vključeni v vrsto interesnih dejavnosti, naj naštejem le nekatere:
- idejnopolitičnn usposabljanje (vrsta predavanj od prve pomoči in osebne higiene, do predavanja o ZSMS, va o uporabi pehotnega orožja, domačini so nam predstavili Peče, ogledali pa smo si tudi film o prostovoljkah v TO in o diverzantskih akcijah;
- tečaj prve pomoči je uspešno zaključilo 22 brigadirjev, velika zahvala gre dr. Duriču iz Zdravstvene postaje Moravče;
- teoretični del izpita za voznike motornih vozil je uspešno položilo 16 brigadirjev. Če ne bi bilo pomoči s strani AMD Moravče, nam to ne bi uspelo;
- v okviru kulturno-zabavne dejavnosti je bilo izvedenih več kulturnih programov ob tabornem ognju, slovesen začetek (Oktet bratov Pirnat), zaključek akcije (godba in pevski zbor iz Moravč), pripravili smo 2 plesa, v brigadi pa je bil tudi ansambel z delovnim orodjem, ki je večkrat zabaval brigadirje in harmonikar;
- pripravili smo 4 športne popoldneve, najbolj priljubljen šport na akciji nogomet, brigadirji so se ukvarjali tudi s šahom in badmintonom;
- izdali smo dve številki biltena, veliko stenskih časopisov, predstavnik FKK Mavrica pa je neutrudno fotografiral, člani Zveze za tehnično kulturo so izpostavili veliko število zvez, imeli smo interno radijsko postajo TV in še marsikaj;
- organiziran je bil izlet v Izlake;
- skupaj s člani ZRVS smo pripravili obrambni dan, kije zelo uspel.
Sodelovanje z domačini lahko ocenimo kot zelo uspešno. Mladi in starejši vaščani so vsak dan po delu v tovarni in doma prihajali na traso in udarniško pomagali pri našem delu. Vseskozi so se zanimali za potek dela na trasi in sproti reševali morebitne probleme.
Samoupravljanje na akciji je bilo dobro razvito. Brigadne konference in  konferenca naselja ter
Na mladinski delovni akciji PEČE 77 je bila tudi „prava" poroka. Nevesta Vanda Habjan in ženin Matjaž Repnik gresta k poročnemu
obredu
sekretariat akcije so se večkrat se- -
stajali in na svojih sestankih reševali probleme, se menili za nadaljnje delo, obravnavali vsakodnevna poročila o delu na trasi. Vsi organi so prav tako dobro delali, opozoriti velja le na dejstvo, da se referenti niso takoj znašli in niso znali pritegniti v delo posameznih komisij večjega števila brigadirjev. • Ob zaključku akcije so bile najbolj pridnim in vestnim brigadirjem podeljene udarniške značke in priznanja, vsi brigadirji pa so prejeli izkaznice. Dobro je delal tudi aktiv ZK, ki je ob koncu evidentiral več brigadirjev za sprejem v ZK.
UUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE
Odbor /a medsebojna razmerja
objavlja
dve prosti delovni mesti:
REFERENT
SPLOŠNE LIKVIDATURE
v oddelku blagajne in trezorja
likvidature
OCENA AKCIJE
(Sprejeta na seji komisije za MDA, predsedstva OK ZSMS in skupščine akcije.)
Občinsko mladinsko delovno akcijo PEČE 77 lahko ocenimo kot zelo uspešno tako po rezultatih dela, kot po medsebojno razvitih odnosih in tovarištvu med brigadirji samimi in domačini, kot po rezultatih dela na interesnih področjih, za katere bi lahko rekli, da bi bile v primeru lažjega dela na trasi še kvalitetnejše in množič-nejše kot sicer. Kot največjo kvaliteto letošnje akcije pa lahko štejemo to, da smo resnično ob delu in zabavi razvijali vse oblike sodelovanja med brigadirji naše občine in mladimi iz Murske Sobote ter domačini. Mladi smo z dobro organizacijo in vestnim delom uspešno zakačili MDA PEČE 77.
Akcija je torej v celoti uspela, opozoriti velja le na dejstvo, da bo v prihodnje potrebno več pozornosti posvetiti marksističnemu izobraževanju na akciji.
Ob koncu naj se v imenu Občinske konference ZSMS Domžale zahvalim vsem podpisnikom samoupravnega sporazuma o MDA PEČE 77; pokrovitelju INDU-PLATI Jarše, Štabu TO in tabornikom, Krajevni skupnosti Vir, TOSAMI, PAPIRNICI in SLOVENIJA LESU, OK SZDL Domžale, Osnovni šoli Moravče, AMD Moravče, Zdravstveni postaji Moravče, Gasilskemu društvu Peče in Osnovnim organizacijam ZSMS: Hidrometal, Skupščine občine, TOSAME, Mlinostroja, Papirnice in Peč, ki so kakorkoli prispevali k uspešnosti mladinske delovne akcije PEČE 77. V. G.
Za objavljeni delovni mesti morajo kandidati poleg splošnih i/polnje-vati še naslednje pogoje:
dokončana srednja ekonomska šoki, štiriletna upravno-adminiti ra trnu sola ali gimnazija ter 3 leta ustreznih delovnih i/ku-
šenj.
Delavci bodo sklenili delovno razmerje /a nedoločen čas.
Kandidati naj vložijo prijave / navedbo svojih podatkov v času 15 dni od dneva objave, na odbor /a medsebojna ra/merja pri LB podružnici Domžale.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev Osnovne šole Šlandrove brigade Domžale
RAZPISUJE
prosto delovno mesto
KUHARICE
v šolski kuhinji.
Prošnje oddajte v 15 dni po objavi.
tajništvu šole
OGLAS
Prodajam garažo v garažni hiši v Domžalah za gotovino. Ponudbe in informacije lahko dobite na telefon
346-034.
OBČINA DOMŽALE
po Biroju 71 Domžale, podjetju za projektiranje in urbanizem, stanovanjsko gospodarstvo in inženiring, Ljubljanska 110 a, Domžale
razpisuje
po 16. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Domžale št. 11/74 in 3/75) in 11. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št.42/66, 20/71)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča na področju stanovanjskih sosesk v občini Domžale za stanovanjsko gradnjo, gradnjo centra osnovne preskrbe in otroškega varstva ter terasastih hiš in sicer:
1. TRZIN 3 parcele za gradnjo samostojne visokopritlične hiše na pare. številkah:
850/4   v izmeri 574 m2, I
850/27 v izmeri 553 ml,
874/3 in,874/11 v skupni izmeri 601 m2.
2. TRZIN 1 parcela za gradnjo samostojne nadstropne hiše na pare. št. 823/5 in 824/2 v skupni izmeri 373 m2.
I/klicna cena /a komunalno ureditev parcele pod zaporednima številkama I in 2 /naša po enoti 163.850,00 din.
3. VIR DOPOLNILNA ZAZIDAVA 1 parcela /a gradnjo samostojne hiše na parceli št.
846 v i/meri 985 m2.
I/klicna cena /a komunalno ureditev znaša po enoti 47.000,00 din.
4. KRAŠNJA 1 parcela za gradnjo stanovanjske hiše na parceli št.27/1 v izmeri 806 m2.
l/klicna cena za pripravo znaša 15.000,00din.
5. TRZIN stavbno zemljišče za gradnjo osnovne preskrbe in vrtca na parsclah št. 921/6, 872/3, 872/25, 873/2, 874/7, 874/17 v skupni izmeri 14.084 m2.
I/klicna cena za komunalno ureditev znaša 326,50 din za 1 m2.
6. TRZIN stavbno zemljišče za gradnjo terasastih hiš na parceli štev. 936/1 v izmeri 2837 m2.
Izklicna cena za komunalno ureditev parcel znaša 163.850,00 po enoti.
7. Vsa zemljišča pod zaporednimi številkami 1 do vključno 6 so družbena lastnina.
8. Odškodnina za zemljišče znaša 59,12 din za 1 m2 za zemljišča pod 1,2,3.5 in 6, za zemljišče pod točko 4 pa 41,39 din za 1 m2 in jo je treba plačati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. Uspeli ponudnik bo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dolžan plačati pri SOb Domžale še davek na prekvalifikacijo zemljišča.
9. Zemljišče se oddaja komunalno urejeno. Komunalna ureditev zajema:
pod zaporednimi številkami 1 in 2: pripravo, asfaltne ceste, vodovod, kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo in primarno telefonsko omrežje;
pod zaporedno številko 3: delno komunalno urejeno; pod zaporedno številko 4: pripravo;
pod zaporednima številkama 5 in 6: komunalno opremljeno zemljišče.
10. Natečaja za pridobitev stavbnih zemljišč pod točkami 1, 2, 3 in 4 se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, za pridobitev zemljišča pod točkama 5 in 6 pa samo pravne osebe.
11. Razpisano stavbno zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki sprejme vse natečajne pogoje in ponudi najvišjo ceno za pripravo in komunalno opremo.
12. Ponudbe za pridobitev zemljišča iz tega natečaja morajo biti dostavljene v roku 15 dni po datumu objave natečaja na naslov: BIRO 71 DOMŽALE, Ljubljanska 110 a.
Ponudbe morajo biti naslovljene v pismeni obliki zapečatene in z vidno zunanjo oznako "JAVNI NATEČAJ".
V roku za dostavo ponudb mora biti plačana tudi varščina in sicer v višini 5.000,00 din za zemljišče pod zaporednimi številkami 1 do vključno 4 in 150.000,00 din za zemljišče pod zaporednima številkama 5 in 6, v korist žiro računa št. 50120 781 26000 Biro 71 Domžale, sredstva za urejanje zemljišč, ter odrezek o vplačani varščini priložiti k ponudbi
Ponudbe, za katere ne bo plačana varščina v navedenem roku se smatrajo kot neveljavne in se ne upoštevajo.
Vplačana varščina zapade v korist računa za komunalno urejanje zemljišč, če ponudnik od uspele ponudbe odstopi. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne po pravnomočnosti odločb o uspelosti natečaja.
13. Vsi ponudniki bodo o rezultatu natečaja pismeno obveščeni najpozneje v roku 20 dni po objavi natečaja.
Ponudbe bo odpirala posebna komisija. Pri odpiranju ponudb so ponudniki lahko prisotni.
Najuspelejši ponudnik bo o uspelosti natečaja obveščen z odločbo o ugotovitvi najboljšega ponudnika.
14. Najugodnejši ponudnik mora z gradnjo na razpisanem zemljišču pričeti najpozneje do 15. marca 1978. Gradnja trgovine in otroškega vrtca in terasastih hiš pa mora biti zaključena do 15. septembra 1979.
15. Natcčajna dokumentacija, ki vsebuje splošne pogoje k razpisu javnega natečaja za pridobitev stavbnega zemljišča za individualno gradnjo ter elaborat za razpis natečaja za oddajo zemljišča za trgovino osnovne preskrbe in vrtca ter terasaste hiše, je sestavni del razpisa
javnega natečaja.
Natcčajno dokumentacijo dobijo interesenti v času objave razpisa pri Biroju 71 Domžale, Ljubljanska 110 a v Domžalah v službi za komunalno dejavnost.
BIRO 71 DOMŽALE
NOVI ŠOLSKI PROSTORI V DOMŽALSKI OBČINI
Letos spomladi so učenci Osnovne šole v Dobu stopili v nove preurejene učilnice in lepo sodobno telovadnico. Ko se vozimo po magistralni cesti proti Celju, si komaj v mislih obudimo spomin na staro zatohlo poslopje, ki je stalo sredi zelenega polja. Namesto njega danes stoji povsem nova šola, kar dokazuje, kako se lahko s smiselno preureditvijo in poceni rešitvijo oblikuje šolski prostor. Dograditev dobske šole je stala 16 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je cena m površine pod 6 tisoč dinarji. Ob tem pa je še pomembnejša nova vsebina vzgojnoizobraževalnega dela, ker ima kolektiv te šole sedaj neprimerno boljše pogoje. Na vsej nižji stopnji pouka je že uvedena celodnevna osnovna šola, ki je na tem območju zelo dragocena, saj hodijo v Dob tudi otroci iz okoliških krajev.
Komaj so se ustavili stroji ob tej gradnji, so že stekle priprave za telovadnico v Moravčah in na Brdu, osnovno šolo v Krašnji ter novo osnovno šolo Vencelj Perko v Domžalah. Vsi ti objekti so bili predvideni že v programu ob glasovanju za prvi in drugi samoprispevek v domžalski občini.
Pri graditvi telovadnic bodo investitor in izvajalci uporabili izkušnje, ki so si jih pridobili doslej. V bistvu se načrti ne razlikujejo od prejšnjih, sprememba je le pri strehah, ki bodo dvokapne in veznih hodnikih. S tem bodo šole pridobile še nekaj prostorov za interesne dejavnosti Predračunska vrednost za obe telovadnici je 15 milijonov dinarjev. V njih sta tudi zaklonišči skladno z novim zakonom o ljudski obrambi, kar je zahtevalo večji popravek načrtov in jih je BIRO 71 predložil za Mo-
ravče koncem junija, za Brdo pa sredi julija. Tako so v Moravčah že zaorali prve brazde, drugo telovadnico pa bodo pričeli graditi v nekaj dneh.
Hkrati je investitor prejel tudi načrte za osnovno šolo v Krašnji, ki jo je potres toliko prizadel, da so se morali učenci iz stare stavbe preseliti v zasebno hišo. Nova šola bo imela štiri učilnice, kar je predvideno za organizacijo celodnevne osnovne šole, prostor za malo šolo, večnamenske prostore, manjšo telovadnico, stanovanje in zaklonišče. Njena predračunska vrednost je 6 milijonov dinarjev, denar pa so zagotovili delovni ljudje s posebnim dogovorom o uporabi dela lanskih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, za razliko do končne vrednosti pa bo Občinska izobraževalna skupnost najela posojilo pri Marlesu, kot izvajalcu. Dela bodo pričeli prve dni meseca avgusta 1977 in po zagotovilih zaključili v petih mesecih.
Naslednji objekt pri uresničevanju programa graditve šolskih prostorov v domžalski občini je nova osnovna šola Vencelj Perko, s telovadnico v Domžalah, ki je programsko zasnovana za 700- 800 otrok s kabinetnim poukom na višji stopnji ter celodnevno osnovno šolo. Trenutno tečejo postopki za odkup zemljišča in objektov na njem, naročeni pa so že idejni projekti pri BIRO 71, Slovenija projektu ter Projektivnemu biroju GIP Obnova. Rok za njihovo izdelavo je 31. avgust 1977. Ocena predračunske vrednosti za to šolo je okoli 60 milijonov dinarjev, z graditvijo pa bi pričeli spomladi prihodnje leto.
S temi obsežnimi deli se nadaljuje uresničevanje graditve šolskih prostorov i na podlagi sprejetega samoprispevka.
Napolnite, prosim!
ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAJO
GOSTIŠČE
Pri »Konšku« - Trojane
— AVTOMATSKO KEGLJIŠČE
— IZBORNA KUHINJA
— SOLIDNA POSTRE2BA
GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
MELODIJA MENGEŠ
čestitamo za praznik.
Proizvajamo glasbene Instrumente, zvočne notne table.
Priporočamo svoje Izdelke
naprmŠB JJ^k tfomtah
Kolektiv
delovne organizacije
»NAPREDEK« Domžale
se priporoča za nakup vsakovrstnega potresnega blaga v svojih prodajalnah širom občino
SERVO M1HALJ IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE
čestitamo In priporočamo kvalitetna ledilna olja
KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ
nudi svoje proizvode In kvalitetne usluge
Izdelava In montaža opreme za čisti! ne naprave komunalnih In industrij sklh odpadnih voda,
Izgradnja regionalnih vodovodov In črpaliSč.
preskrba a pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo
TOVARNA POZAMENTERIJE
Pridružujemo se čestitkam In priporočamo vse vrste tkane elastike, svileno In najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove
MengeS
TAMIZ MengeS
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele In gostinske obrate.
Se priporočamo
SLOVENIJALES Radomlje
proizvaja žagan les, Jedilne In sedežne garniture
Priporočamo proizvode
AVTOSERVIS Domžale
čestitamo za prazrrik
Nudimo servisne usluge na vozilih WV, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake In avtobuse
GOZDNO
GOSPODARSTVO
Domžale
Občanom čestitamo za praznik
EKSPLOATACIJA.
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJI:
NEKOVIN
»TERMIT« DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
INDUSTRIJSKI KOMBINAT
"PLANIKA" KRANJ
TOZD "MOJCA" LUKOVICA
Priporoča svoje kvalitetne usluge In čestita za praznik
ZAVAROVALNICA TRIGLAV«
Poslovna enota Mengeš
čestitamo za praznik
in priporočamo svoja storitve
KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Mengei
Priporočamo svoje usluge
ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAJO
»
Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale
induplati — Jarše
ŽELI VSEM OBČANOM MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIAIISTIČNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNF IZDELKE
TOSAMA
DOMŽALE
VSEM POSLOVNIM PRIJA (F L JE M, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM. ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV
TOZO TOVARNA BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL KOUCEVO TOZD KEMIČNA TOVARNA DOMŽALE
TOZD TKK TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV IN PROIZVODNJA KREDE SRPENICA
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše najnnv«|sh premore za široko potrošnjo:
BONDEX — lazurnl lak za zaščito In oplemmill« n|n i»s« m rezilen« podnebne razmere:
IDEAL extra — lak za lakiranje parketa In drncjlh losnolh predmetov;
VIKEND tak bi emajl — za pleskanje oken in drugih lesenih predmetov Izpostavljenih vremenskim vplivom: TE8AROL export — univerzalni sintetični ema|l /a les In kovino; MOBIL apeclal — kvalitetni sintetični premaz za svlomoblle; HELIOPLA8T EXTRA — dlsperzljska barva za plnskan|e sten; MOZAIK — barva odporna na drgnjenje In prani«, /n ploskanje sten* in lesenih predmetov. Z enkratnim imnnsotn dosežemo večbarvni izgled: DOMOPLA8T — plastični omet, bel In obarvan, in pl«sl<mt|« notranjih in zunanjih stan. Priporočamo tudi na*« kvHteUie rrdefce za kovinsko predelovalno Industrijo, Industrijo pohištva, pepllno In tekstilno Industrijo.
Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije
»UNIVERSALE« Domžale
Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih
Komunalno
podjetje
Domžale
Priporoča svoje storitve
Kolektiv costit.i
»MLINOSTROJ«
TOVARNA STROJEV
DOMŽALE
VSI M OBČANOM čl KIMAMO
IOVAHNA KOVČKOV IN
USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE
S SVOJIMI TOZD:
— Galanterija
— Usnjar na
— Maloprodaja
Proizvodni program:
Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij
Vrhnje usnje in usnjena podloga
EMONA
TOZD Kmetijska kooperacija
s poslovalnicami kmetijskega reproma-lonal.i v I iiiiii/alah. Moravčah. Lukovici m lll.ii|ovu:i H« priporoča in čestita
Papirnica Ko ičevo
POSTA DOMŽALE
Izdelujemo:
raznovrstne |>apirje. navadne in specialni: lo|>euke,
v«' vrsi sestavljenih
kartonov.
zlasii s |)ri!inazom
o|)leiiieintene kartone
za (jr.ilicno embalažo
71
BIRO 71 — Domžale
Ljubljanska cesta 110«
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE
IN URBANIZEM, STAVBNA ZEMLJIŠČA.
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
IN I NI,INI I HINCi
PRIPOROČA SVOJE STORITVE
Tovarna filca
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJI
SEMESADIKE
MENGES
/ deloviHči
SnmenjitiMi tu
()revi!*mic«i M.!iH|»rA
Drcvftsiiiiu v H;ii!v;iM(ti
pn Miirlluiru in
Drovesnlcft v l'i*ini
pri Murski Soboti
ihkiI  un/dno  seme. xmliki; /o
pogozdovanje in okni sne imsii
'I« ter storie za nktus In ne
priporoča
MENGES
l/dfllii)emo (n prodajamo tehnično In Ifiloatn fllcn. lor sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom
Živilski kombinat
»ZlTO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO