H7. stnmn. I imat, i pMHM]tk. 21. h|i hh. nm. itio. .Slovenski Narod* vcija ▼ fctoMlaaft ne dom ck*tavijca: ■ v upravništva prejcnua: cek) leto naprej . . . . K 24*— I cck> leto naprej . t . « K 22-— pol leta m . m + . m 12-— I pol leta m ..... 11— ćetrt teta m .-.-.. • 6-— I četrt leta m..... 5*5< na m€sec „ .J • * . . 2*— I na mejec . . . ♦ . . 1» DonlsT nef se frankiraio. Rokopisi st ne vračajo. Đređnfettro: Knaftora nliea *L 5 (v prttUćjc iero.) tetelm it M. Uafa ntk 4aa mtor tamati Mtftlf« m prualk* laserati veljajo: peterostopna petit vrata za eakrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu ntj se pošiljajo naroćnine, reklamacije, inserati 11 d, ti je administrativne stvari ——— PMameua ttcvUMm vtlfa 10 vinari«*. ———— Ni pimmauk anočila brez istodobne vposlatve naročnine tt ne oca«. ,.flm*Mi tttvM« ItlilM *t Sf. •Slovenski Narod* vtlja po poitfi zt Avstro-Ogrsko: . za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej K 25*— I ćelo leto naprej . . . K 3f>-* četrt "Sa Z 2 ' I i ^'Šo I Zi &**&*> «* vse druge dežde: na mesec « .... 230 ■ ćelo leto naprej . . . . K 35.-, Vprasanjem glede taseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali ™«mtny UtrmattTo (»podaj, (hroriiče lcro), Kultova ulica at 5, teloioa it SS* [talijanske obtožbe proti Bustriji. D u n a j, 22. maja. Albanska afera se pričenja razvijati v smeri, kakor ni nikdo priča-koval. Prvi brzojavi iz Drača so bili sicer jako nejasni in so le trdili. da je aretirani vojni minister Esad paša veleizdaialec, toda se le danes smo izvedeli za konkreten laku da je namreč Nj. ekscelenca »Veliki križ- Franc Jožeiovega reda in Co-rone d' Italia najel morilce, ki bi naj bili odpravili kneza \Vieda z bomba-mi. Da je Esad paša eden največiih albanskih ialotov (in to gotovo ne-kaj pomeni) je nedvomno, da je bil od nekdaj nasprotnik kneza \Yieda, ie gotovo in da je v Albaniji vse križem zrevolucijonirano. razdrto in razrušeno, to je gotovo v znatni meri tuđi zasluga Esad paše, katerega zveze so se predle tja do Carigrada. Tem manj umljivo pa nam je, da se je knez Wied zadovoljil s pismeno obljubo svojega nasprotnika in konkurenta, da se ne vrne več v Alba-nijo ter ga pustil mirno oditi v Ita-lijo. V Italijo, kjer Esad pase nikakor nišo sprejeli z onim ogorčenjem, s katerim ga obsojajo dunajski listi. Kajti v Italiji velja Esad paša le kot žrtev — avstrijske politike in ako-ravno vedo Italijani tako dobro, kakor drugi, da je taktično stremel po prestolu. konspiriral proti knezu, katerega ste Avstrija in Italija za Al-banijo izbrali. obžalujejo Esad pašo v prvi vrsti kot nekakega mučenika za italiiansko stvar. Včeraj bi bil me-nil dajati zunanji minister di San Oiulano v italijanski zbornici pojasnila o dogodkih v Draču — toda iz-govoril se je, da je bolan in je mol-cal. Tem manj pa molčijo listi in se jasneiše govorijo italijanski politiki. ki trdijo, da je najnovejši albanski coup d* etat — avstriiska intriga. Ita-lijanska javnost dolži Avstrijo, da je priredila ćelo afero v to svrho, da za vedno kompromitira z Esad pašo vred vse one albanske notable, ki so bili do danes najmočnejša opora italijanska vpliva na knežjem dvoru v Draču in v albanski politiki sploh. To na prvi hip nekoliko čudno ocitanje konkretiziraio italijanski politični krogi tako-le: 2e dalj časa je Avstrija z nevoljo gledala, kako se jača v Albaniji italijanski vpliv in kako mu vedno bolj podlega tuđi knez Wied. Avstrija ima v Albaniji le malo pristašev, ceio katoliška plemena so razdeljena v dva tabora, avstrofilski. kareremu pripadajo Ma-lisori in italofilski, kjer igrajo Miri-diti največjo vlogo. Avstrija bi bila od vsega začetka hotela, da je albanski knez katolik in Ko to ni šio se je zavzemala za to, da postane vsaj Skader, kjer je katoliŠki element naj-jačji, glavno mesto. Tuđi to se ni dalo izvesti in kompromisnim potom si je moral potem knez Wied izbrati razeapani Drač za svojo rezidenco. Odkar je knez \Vied v Albaniji, ga avstrijski diplomati vedno plašijo pred muslimanskim in pravoslavnim elementom ter ga zagotavljajo. da se more zanesti edino le na katoliški del prebivalstva. Intrige Esadpašine in nesoglasja, ki so bila nastala med vojnim ministrom in holandskimi ofi-cirji. je avstrijska pidlomacija spretno izrabljala. da ustvari situacijo, v kaieri bi bila kneza Wieda prepričala, da je njegov spas le v zaslom-bi katoliških plemen Severne Albanije, preko katerih bi bilo mogoče spraviti albansko politiko popolnoma pod dunajske vplive. Intriga je sko-raj dospela do vrhunca — Esad paša, morda izvabljen, se je dal zavesti k neprevidnim nacrtom in dejanjem, o katerih so obvestili kneza, da ga prepričajo. da je Esad paša veleizća-jalec, da je on (knez) sam v nevar-nosti in da je treba naglih in energičnih ukrepov. Tako je prišlo do are-tacije vojnega ministra, kateri naj bi bila sledila njegova obsodba. Isto-časno pa je knez Wied, boječ se za svojo varnost poklical po nasvetu svojih avstrijskih prijateljev Maliso-re na pomoć. Do trenutka, ko se je z aretacijo Esad paše pričela odločiina fa7a te široko zasnovane intrige, Italija ni prav nič vedela, kaj se prir avija. Se le boj v Draču in obtožba proti Esadu, njega nasilno interniranje in sicer po izrecni želji knezovi na avstrijski križarki, akoravno se Je nahajala pred Dračem večja italijai ska vojna ladja z višjim poveljnikom. je opczorila italijansko vlado, da gre tukaj za politično igro priji el> ce Avstrije. Italijani so storili, kar se je storiti dalo, izposlovali ali izsil'll so od kneza pri voljenje, cn odpusii Esad pašo v Italijo, ne da bi ga kot veleizdajalca stavil pred že knnš.i-tuirano vojno sodišče. Vse; se seveua ni dalo prepreČiti — pokli:ani Maii-sori so že došli v Drač ter se pod vodstvom treh avstriiskih frančiška-ntv etablirali kot knezova posebna tCitsna straža. Couo Avstrv: se ni roi'Oliioma posrečil.. ,. Tr?ko italijanski kr-i^i. Ne venio v koliko so njihova oči.anja utemeljena; govor italijansKegn zunanjega Tr.'niftra bo povedal, kai misli itali-jansk^ vlada. Vendar se nam zdi prav \erjetno, da so se gleJ3 Albanije pojavili med obema državama prvi resni spori, prva odkrita na-sprotstva, ki so za bodočnost oboje-stranske albanske politike, za bodočnost medsebojnih odnošajev, kar naj-slabši omen. Zaenkrat bi moglo obe državi spajati drugo čustvo, kakor pa ono medsebojne zavisti in konkurence, namreč čustvo osramočenja nad nezrelim in gnjilim uspehom njune »jadranske politike«. Saj obstoja danes ćela Albanija skoraj le iz mesta Drača, in se tam je mir in red le, ker ga vzdržuje avstrijsko in italijansko vo-jaštvo in ker stojijo zunaj v pristani-šču — avstrijske in italijanske kri-žarke. Čim dalje se Albanija razvija, tem bolj se podira. Ostala Evropa pa jasno namiguje, da se Avstrija in Italija varate, ako mislite, da priđe skoraj dan »delitve«. Kongres staročešhe stranke. V Pragi se je vršil po petih letih včeraj zopet kongres staročeške stranke. Kakor znano, ta stranka v zadnjem času sploh ni politično de-lovala. Sedaj pa se je staroceška stranka odločila zopet aktivno pose-či v politiko. Včerajšni kongres je torej smatrati kot začetek novega političnega delovanja te stranke. Zato je vzbujal ta kongres tuđi v vseh krogih največjo pozornost. Udeležba je bila zelo velika. Nad 500 zaupnikov iz vseh delov dežele je prispelo v Prago. Predsedoval je bivši župan dr. Scholz, referate pa so bili prevzeli dr. M a t u š, Srb, černy in Radimskv. Dr. M a -tuš je govoril med drugim tuđi o češko-nemški spravi ter je izjavil, da prevladuje v češkem taboru mne-nje, da je treba nemškim zahtevam kolikor mogoče ugoditi, vendar se ne srne kršili enotnost dežele in popolna enakopravnost obeh narodnosti. Treba je, da pokažejo Nemci voljo delati za izravnavo narodnih nasprot-stev. Cehi in gotovo tuđi večina Nemcev na Češkem so za to, da se zopet povrnejo na Češko normalne razmere. To pa je mogoče samo, če se izvrše nove volitve v Češki dežel-ni zbor in če izvrši deželni zbor vsa dela, da se povrne mir. Na govorni-kov predlog je bila soglasno spreje-ta resolucija, ki izjavlja. da zahteva-jo staročehi, da se Češki zopet povrne ustavnost in da se to ne zgodi samo s formalnim sklicanjem češke-ga deželnega zbora in njega konstituiranjem, marveč s tem, da začne Češki deželni zbor tuđi res delovati, kar je vzpričo potrebi, da se današnje žalostne razmere odstranijo, ne-obhodno potrebno. Sporazum obeh narodnosti je neodložljiv, izvršiti pa se rnora na podlagi absolutne ravnopravnosti in s koncesijo narodne samouprave za obe narodnosti v gotovih ozirih, v kolikor je to mogoče brez nevarnosti za enotnost dežele in deželne uprave. Dr. Srb je izjavil med drugim: Dasiravno obstrukcija v državnem zboru ni nikakršno pravo parlamentarno sredstvo, mora tuđi konservativna staroceška stranka izjaviti, da ni drugega sredstva proti nemški grabežljivosti, dokler se Češki ne povrne popolna ustavnost m dokler Češki deželni zbor ne deluje. Koncem kongresa so se izvršile volitve v eksekutivni komite staročeške stranke. _________ Dp. Bedfich Pačah t Dr. Miroslav Pacak je včeraj, 24. t. m. ob pol 1. ponoči v Velirus>yh UHlrl. Češki narod je zadela z njegovo smiijo težka izguba, izgubil ie enega ndino.'jših svojih sinov in enega naj-e::ercr»Čnejših svojih braniteljev. Pred štiridf setimi leti je stopil v boj za češki narod. Stal jt v vrstan narodne svotodomiseln'i stranke. Izboren go-vGinik, neuklonljiv značai, mož, Či-gar življenje je bila odprta knj'ga, je b'l dr. Pacak poklican igrati v češKi javnosti odlično vlogo. 3il je sin državnega uradm'ka. Rojen je bil 14. septembra 1846 ter je končal svoje srednješolske studije leta 1865. Na vseučilišču se je Pacak začel zanimati za politično življenje. Leta 1868. je bil obtožen zaradi govora na nekem shodu veleizdaje in pri sodbi mu je grozila že smrt na vešalih, obsojen pa je bil na 5 let ječe, katero kazen je višje sodišče zvišalo na 10 let. Svojo kazen je pre-stal Pacak skupno z drugimi češkimi narodnimi mučeniki, z urednikom »Narodnih listov« Karlom Tumo, urednikom »Svobode« Josipom Barakom, urednikom Černym i. dr. S temi so v ječi skupno studirali politično zgodovino in narodno gospodarstvo iz knjig. ki jim jih je pošiljal dr. Julij Gregr. Pacak pa se je naučil tuđi italijanščine in angleščine. Tam je spisal tuđi svojo razpravo o sploš-ni volilni pravici. Ječo je zapusti! Pacak z ostalimi ujetniki 7. februarja 1871 vsled amnestije, ki jo je izpo-slbval takratni ministrski predsed-nik Hohenwart. Vstopil je v uredništvo »Narodnih Listov« ter bil njega član do leta 1876. Poleg tega pa se je posvetil pravniškitn študijam. Da je mogel studije dokončati, je zapustil žurnalistiko. Ko je končal svoje pravniške studije, se je posvetil od-vetništvu ter je bil pozneje odvetnik v Kutni Hori. Deloval pa je tuđi kot Sokol ter je bil starosta kutnohor-skega Sokola. Mnogo truda pa je žrtvoval tuđi organizaciji mlado-Češke stranke. Leta 1889. je bil v tem okraju prvič izvoljen za deželnega poslanca, leta 1895 drugič in 1. 1901 tretjič. Leta 1891 je bil v časlav-skem okraju izvoljen v državni zbor* v katerem je ostal do svoje smrti. Po Po dr. Englu je bil dr. Pacak vodja mladočeške stranke. Od tedaj se je popolnoma posvetil politiki. Pod mi-nistrskim predsednikom Bečkom je flrsčne Lupin prijet. Čudna vožnja! In vendar se je T)ila tako dobro pričela! Še nikdar ni-sem započel potovanja, ki bi mi bilo obetalo Jepših upov. »La Provence« je udoben brzoparnik, ki mu povelju je najvljudnejši vseh kapitanov. Tu najdeš najizbranejšo družbo. Se-znanjali smo se ter uprizarjali zabave. Vsi smo imeli izvanredni obču-tek, da smo ločeni od sveta, navezani drug na drugega in zbog tega prisiljeni, približati se drug drugemu. In približali smo se ... Ali si niste nikdar predstavljali, kako originalno in presenetljivo mora biti življenje v družbi ljudi, ki se Prejšnji večer še nišo poznali, ki pa ct7, nekaj dni, poteklih med neskonč-nim nebom in neizmemim morjem započno najintimnejše življenje, skupno kljubujejo razsrjenemu oceanu, strahovitim napadom valov, za-vratnim nevihtam ter z grozo te na-vdajajoči tišini smrtnih voda. V bistvu je to življenje, prežito v neki tragični okrajšavi, življenje s svojimi viharii in veličastnostmi, s svojo enoličnostjo in pestrostjo. Zato uživa pač vsakdo to kratko potova-nie z mrzlično naglico in tem inten-zivnejšo poželjivostjo, ker vidi njega konec v trenotku, ko se sele za-čenja. Nekaj let sem pa imamo stvar, ki izvanredno povišuje radosti po-morskega potovanja. Otoček, plava-joč po rnorju, je še vedno odvisen od sveta, dasi se od njega čuti loce-nega. Vez je tu, ki se na širnem oceanu le polagoma odvija in zopet zavija, Brezžični brzojav! Klic z drugega sveta, odkoder prihajajo vesti na najčudovitejši način. Domišljija si ne more več izmišljati pripomočkov lik i železna žica, pa katere votlinah drči nevidno sporočilo. Skrivnost je še tajinstvenejša, še boli poetična in zateci se moraš k perutim vetra, da razložiš ta novi čudež. Tako smo že v prvih urah čutili, da nam sledi, nas spremlja in ćelo prehiteva ta daljni glas, ki je od časa do časa enemu ali drugemu izmed nas pošepni) nekaj besed z one strani na uho. Dva prijatelja sta govorila z menoj. Deset, dvajset drugih nam je poslalo skozi daljavo svoje žalujoče ali vesele pozdrave. Drugi dan, oddaljenim petsto milj od franeoskega obrežja, pa nam posije brezžični brzojav ob viharnem popoidnevu vest, ki se je tako - le glasila: »Arsene Lupin na vašem krovu, prvi razred, plavolas, spredaj na desni roki rana, potuje sam pod imenom R . . .« Prav v tem hipu pa ie udarila strahovito strela z mračnega neba in pretrgala električne valove. Ostalo sporočilo ni prišlo od nas. Od imena, pod katerim se je skrival Arsčne Lupin, nismo poznali drugega, kakor črko začetnico. Naj bi se bilo šio za kakršnokoli drugo vest, ne dvomim, da bi bili tako uslužbenci brzojavnega urada kakor pomorski komisar in kapitan tajnost varovali na najskrbnejši način. To pa je bil dogodek, ki očividno prelomi najstrožjo tajnost. Še isti dan, ne da je bilo mogoče pojasniti, kako se je stvar razvedela, smo vedeli vsi, da se sloviti Arsene Lupin skriva med nami. Arsene Lupin med nami! Ta ne-dohitljivi vlomilec, o katerega juna-Ških delih so vsi časopisi pripovedo-vali že mesece in mesece. Ta zagonetni mož, s katerim je stari Gari-mard, naš naiboljši policist, priČel boj, čigar peripetije so se razvijale tako slikovito? Arsene Lupin, ta sa-njavi kavalir, ki nastopa samo v gra«-dovih in salonih in ki je neke noči, potem ko je vlomil v stanovanje ba-rona Schormanna, pa moral oditi praznih rok, pustil svojo karto, opremljeno s pripombo: »Arsčne Lupin, vlomilec in kavalir, se povrne, kadar bo hišna oprava pristna.« Ar-sčne Lupin, mož v tisoč podobah, zdaj chouffeur, tenorist, bookrnaker, zdaj sin bogatih staršev, danes mla-denič, jutri starec, zdaj marseilleski potnik ali ruski zdravnik, zdaj španjolski torero! Le dobro premislite; Arsćne Lu- pin prihaja in odhaja na tem razme-roma skrčenem prostoru transatlant-skega parnika, kaj pravim, v tem majhnem kotičku na vrhnem krovu, kjer se srecujemo vsak trenotek, v tej obednici, v tem salonu ali pušil-nici. Arsene Lupin je mogoče ta go-spod ... ali oni ... moj sosed pri obedu . . . moj tovariš v kabini . . . »In to naj trpi še petkrat štiriin-dvajset ur,« je vzkliknila naslednjega dne miss Nellv Underdown, »tega ne morem prenašati. Za trdno upam, da ga vjamejo.« In obrnila se je name, rekoč: »Čujte, vi, gospod d' Andrezy, ki se že prav dobro razumete s kapi-tanom, »ali vi ne veste ničesar?« Kako rad bi bil kaj vedel, samo da bi se bil prikupil miss Nelly! Bila je eno tistih prekrasnih bitij, ki stoje, naj pridejo kamorkoli, takoj v prvi vrsti. Njihova lepota kakor nič manj njihovo bogastvo vse zaslepć. Obda-ne so od kroga gorečih, entuzijastič-nih oboževalcev. Vzgojena po svoji materi, Fran-cozinji, v Parizu, je potovala k svojemu očetu, bogatašu Underdownu v Chicago. Spremi jala jo je ladv Jer-land, njena prijateljica. Od prvega trenotka sem nasto-pil kot kandidat za flirt. Toda v hitri-ci intimnega občevanja me je njena lepota na mah omamila, in čutil sem, da sem za priprost flirt nekoliko pre-več razburjen, kadar se njene velike crne oči srečajo z mojimi. Sicer je pa moje oboževanie sprejemala z neko naklonjenostjo. Smejala se je mojim dovtipom in se blagovolila zanimati za moje anekdote. Zdelo se mi je, da goji neko nedoločno simpatijo za po^ zornost, ki sem ji jo izkazoval. En sam tekmec bi me bil more-biti vznemirjal, še precej lep mlad mož, eleganten in rezerviran. Zdelo se mi je namreč, da ji je njegova red-kobesednost časih ljubša, kakor moje precej površne pariške manire. Ta Človek se je nahajal ravno ta-krat v družbi oboževateljev, ki so obdajaK miss Nellv, ko mi je zasta-vila gorenje vprašanje. Bili smo na krovu in se prijetno prekladali po slamnatih stolih. Nevihta prejsnjega dne je razjasnila nebo. Bila je ura polna užitka. »Jaz ne vem ničesar gotovega^ gospodična,« sem ji odgovoril, »sicer sem pa mnenja, da moremo mi sami uvesti svojo lastno preiskavo ravno^ tako, kakor more to storiti stari Ga-uimard, osebni sovražnik Lupinov. »O, o, vaše trditve so nekoliko preveč drzne!« »V katerem oziru? Je - li problem tako zamotan?« »Zelo zamotan.« »Vi ne upoštevate glavnih vpra-šanj, ki jih treba resiti.« »Katera vprašanja?« »Prvič, Lupin se imenuje gospod R • . .« »Nekoliko nedoiočna označba.« »Drugič, on potuje sam.« (Dalje prihodajič.} Stran 2. •&LOVCLNS1U NAKUU*. đne 25. maja 1914. i iv. stev. bfl dr. Pačale imenovan 2. Junija 1906 za ministra-krajana ter je deloval za uresničenje volilne reforme. Demisi* joniral je leta 1907. ter bfl imenovan za tajnega svetnika. Nato je bil izvo-ljen za podpređsednika čeSkega kluba. Đil je tttdi ustanoviteli Slovu« ske Enote, ki je obsegala češke ta jugoslovanske poslance. Velikih za-slug za češki narod, ki si jih je izte-kel tekom svojega poihičnega delo-vanja, mu češki narod ne more nik-dar pozabiti. Ceškemu narodu naše najiskre-peiše sožaije! Dogodili v Albaniji. flvstrija in Italija. — Knez pobegnil. Stara pesem je, Če začivka Sčinkovec v Albaniji, se dva zuna-nja ministra grdo pogledata. Kadar se v Albaniji najmanjše zgodi, že je trozveza v največji nevarnosti. Kdo ima največji interes na tem, da se trozveza ohrani, ve vsak Avstrijec. In zakaj je tako, nam je pač tuđi znano. Čas pa bi bi1f da se naša zuna-tija politika že enkrat spametuje in si skuša pridobiti zanesljivejših prijateljev, ki ne bodo za vsako malenkost, ki se zgodi v deželi kjer so pokopani naši življenski interesi, udarila na meč. Na Dunaj je prispel poslanik Sa-reja beg Vlora. zastopnik umirajoče Albanije. Napram nekemu sotrudniku »Neue Freie Presse« se je izrazil sle-deče: Z velikim obžalovanjem moram konstatirati, da v Albaniji ni za-dostne materijalne moči. ki bi mogla jamčiti za mir in red v državi. Treba je. da se knez albanski moralično in materijalno zadostno ščiti. Treba je Albaniji zadostne tuje vojaške moči, orožništvo pod holandskimi častniki ne zadostuje. Vprašanje panizlama je važnejše, kakor epirsko vprašanje. Esad paša je vedel izkoristiti muzli-manski fanatizem. zato stoji sedaj 10.000 mož v okolici Šjaka. Tirane in Mata. da nastopijo proti albanski državi. Končno hvali Avstrijo. Tuđi >Wiener Allgemeine Zei-tung« se čuti poklicano braniti tradi-cijonalno piškavo avstrijsko zunanjo politiko proti italijanskim očitanjem. List piše: Številni glasovi se dvigajo v italijanskem časopisju v prilog Esad paši in proti albanskemu knezu. Trdi se ćelo. da je Esad paša pa-del na pritisk Avstro-Ogrske, ker je bil prijatelj Ttalije. To more samo iz-vati začudenje. Italijanski listi kom-promitirajo samo itaiijanski kabinet, ki hodi v vseh vnrašanjih roko v ro-ki z avstriisko vlado. Da izvemo stališče, ki je zavze-ma Italija v tem vprašanju, hočemo navesti odlomke iz nekaterih itali-janskih listov. »Tribunac piše: Ne-preračunljiva nevarnost državnega prevrata, ki so ga vprizorili albanski nacijonalisti skupaj z avstrijskimi in holandskimi častniki, se da sedaj podrobno določiti. Avstrijci se obna-Sajo kakor bi bili pravi vladarji Albanije. Avstrijci in Holandci so za-krivili veliko s svojo samovoljnostjo. Njih nastop proti Italijanom je sirov, nasilen in ošaben. Kralja (?) ščiti ena stotnija s križarke »Vettor Pisani«. Dvatisoč Malisorov je udrlo pod vodstvom avstrijskih duhovni-kov na vrt pred knežjo palačo ter se tam utaborilo kot kneževa telesna straža. Bolje bi bilo pod takimi raz-merami, da bi Italija svoje ljudi od-poklicala. Italija mora obstojati na tem, da se pokličejo provzročitelji itega koraka na odgovor. — »Giorna-le d' Italra« pravi tuđi, da so bili zadnji dogodki vprizorjeni od ljudi, ki ne simpatizirajo z Italijo. Do zadnjega trenutka so vodili vso akcijo avstrij-ski častniki v uniforman, ki so bili dospeli v Drač z zadnjo avstrijsko pošiljatvijo topov. Holandski častniki so nastopili sovražno proti Italiji namesto da bi bili ostali nevtral-ni. Treba je, da se ti hoianski častniki odstranijo. V vrste albanskih nacijonalistov, ki imajo puške ter so označeni s crno rdečim trakom, (manjka samo še zlato za frankfurte-rico) je bilo sprejetih tuđi mnogo avstrijskih podanikov, dočim so Ita-liiani izključeni. — Italijanski poveljnik Moltedo je z revol-verjem v roki v smrtni nevarnosti prodrl do hiše Esad paše. Esada je našel v srajci ter ga je ta objel in vzkliknil: Vam se imam zahvaliti za svoje življenje! Ko je hotel Moltedo prevzeti poveljništvo nad albansko artilerijo, so mu to zabranili pod pretvezo, da dela po naročilu Esad paše. Itaiijani so se baje protivili iz-početka izkrcanju mornarjev, Avstrijci pa so delali na svojo pest. Italija je končno tuđi zahtevahu da se Esad paša izpusti, sicer bi ga ne bili odstranili iz Albanije. £eto ggi]jmvo jg nadaliCr kac poročajo iz Drača iz neposredne okolice kneza. Tttosiil ltravnlk *r. Bii ■»■»!■ Je bil od knesa spod«. O virokih tega koraka krožijo aSno sanimive in romantične vesti. ZatrjuJaHa, da je dr. Đerghansm vedel z% Caadove naklepe. Po drugih vesteh pa je bil vzrok odpusta dr. Đerfhaasna ta, da se je bil sprl z dvornim maršalom Troto. Prišlo Je baje sadnje dni do velikega Skandala. Odpeljal se je domov. V Drač je dospelo pretekli teden oroŽje, namenjeno za Čete, ki stoje Epircem nasproti. Esad paša je za-hteval, da se posije to orožje preko Tirane v južno Albanije, major Slyus pa je zahteval, da se orožje poŠUe preko Valone. Esad paša se ni hotel ukloniti vsled česar je prišlo do spora. Esad je zahteval, da knez ma-jorja Slvusa takoj odpusti, sicer bo on demisijoniral. Knez, ki je bil proti Esad paši nezaupljiv. je sprejel njegovo demisijo ter imenoval majorjn Slvusa za poveljnika garnizije v Draču. Na to Esad ni bit pripravljen, vsled Česar je zbral svoje ljudi in se uprl. Nato so se zgodili že znani do-godki. Esad paša je seda! na varnem v Italiji. Zapustil je Albanijo pregnan od kneza, toda knez mu je kaj hitro sledil v prognanstvo. Od 7. marca sem, ko je dospel princ Wied v Drač, je bil vedno pasiven. Sele zadnje dni se je odločil k samostojnemu koraku, prvi njegov samostojni korak, da je namreč spodil Esad pašo, pa je bil za njega usodepoln. Svoje države in svojih podanikov ni spoznal, pa mu je bilo tuđi vse eno. On kot član nemškega naroda venđar ne bo štu-diral svojih ušivih podanfKov. Krona bi mu bila ćelo padla z glave, če bi se učil albanski hindr-hondr. Zato ga je doletela sedaj usoda. V soboto, dne 23. maja ]e albanski knez pobegnil na italijansko vojno ladjo »Misurata«. S knezom je pobegnifa tuđi kneginja. Sledilo ie ćelo spremstvo, ki je ie knežja dvojica pripeHala iz Nemčije s seboi. Sicer pravijo. da se je knez med tem pod zaščito mednarodne komisije zopet vrnii v Drač, da se pogaja z vstaši. vendar ta vest ni potrjena in je zelo neverjetna. O nadaljnih dogodkih v Albaniji in v Draču poročajo iz Rima še sledeče: Ćelo albansko manistrstvo Je podalo dne 22. zvečer svoio demisijo. V Draču vlada popolna anarhija. Malisori so se uprli povelju kora-kati proti vstašem. Izjavili so, da so bili poklicani samo za to, da branijo kneza, ne pa da nastopijo proti svojim bratom. Albansko orožnfštvo je odkora-kalo pod poveljništvom holandskih častnikov in pod zaščito topov, postavljenih po holmih okrcM? Drača, proti vstašem v Šjaku. Iz okolice Šiaka je slišat? v Drač strelianje pušk in strojnih pušk. V soboto ob 8. zvečer so poročali iz Drača, ća so albanski vstaši vjeli 4 holandske častmke. Tuđi iz okolice Valone prhajjaio vedno nove vstaške čete v c^olico Drača. Število vstašev, ki korakajjo proti Draču in ki ne marajo kneza Viljema, je naraslo do sedaj že jeka-ko na 15.000 mož. Njim nasproti stoji pešćica takozvanih orožnikov, zelo nezanesljivih ljudi in nekaj tujcev. Zdi se, da bo solnee hiše Wied v Albaniji za vedno zašlo. Solunski »L' Independant« poro-ča iz Carigrada, da se je vršilo tam v hiši Izzet paše pred kratkim zboro-vanje članov mladoturškega komi-teja, Častnikov in ministrov. SKlenili so izzvati v Albaniii revolucijo, strmoglaviti kneza Viljema ter proglasiti bivšega turškega vojnega ministra Izzet pašo za kneza. Pred kratkim so odšli mladotur-ški emisarji čez Solun v okolico De-bra, Mato in v Ljumo. Po informacijah iz Belgrada zbi-rata srbska in grška vlada ob albanski meji močne čete, ker ni izključe-no, da se razburjenje zanese tuđi v sosedne države. Ekspoze raskega ziiujeia ministra. V ruski dumi je poda] zunanji minister Sazonov svoj ekspose. Naglašal je, da je nastopila po križah v orijentu mirnejša doba. Rusija se naslanja v svoji zunanji polhiki na neomajno alijanco s Francosko in AngleSko. Trdna zveza tripelentente Je omogočila, da se Je v kritičnem času ohranil mir. Kar se tiče pre-usrrojitve tripelentente v trozveao, bi bilo pretirano videti v tem vpra-iuja sile, tuđi taka w*astroiitcy ni aktualna. Francoska - ruska alianca in angleSko - rusko prijateljstvo od-govarjata popotooma potreban. Sicer pm je tripetaiteata pripravljena vedno sodelovati s trozveso sa ohranitav miru. Tuđi f Nemčijo se trudi nuka diplomacija obraniti tra-dicijonalno prijateljstvo, kar se Je pokazalo pri rešitvi nekaterih spornih vpraianj. 2al da pri tem časopis-je vlade vedno ne podpira. Treba je, da preneha na obeh straneh hujska-nje. Glede Galicije pravi, da upa, da avstrijska vlada ne bo pod p i rala pro-tiruskih elementov v Galiciji, ki imajo namen v ruskih obmejnih pokraji-nah delati težkoce. Glede balkanskih vprašanj pravi, da vidi Rusija svojo nalogo v tem, da pomirjevalno vpli-va na vse balkanske države. Rusija pa stoji neomajno na principu: Balkan Balkancem. Spominja se nato poseta romunske prestolonasledni-ške dvojice ter upa, da bo poset carja v Romuniji približal obe državi še bolj. Albanije se dotakne samo s par besedami ter označi tamošnje raz-mere kot anarhijo. Turčija ima sedaj, ko se je iznebila svojih evropskih dežel, priliko, da se uspešno razvija, pri čemer je Rusija gotovo ne bo ovirala. Prvi korak je storila v Armeniji. Upati je, da se bo razmerje s Turčijo zboljšalo. V Perziji sta dosegli Rnsija in Angleška kolikor toliko pomirjenje. Izprazniti severno Perzijo pa sedaj še ni niogoče. Kljub temu smatra vlada zasedenje treh ruskih delov Perzije samo začasno. Treba pa je še urediti perzijsko - tursko mejo. — Rusija je priznala vlado Juanšikaja na Kitajskem ter marca r. 1. odpoklicala svoje čete iz provincije Čili. Ko se je ođcepila Mongolska, je Rusija sklenila leta 1912 posebno pogodbo v varstvo ruskih podanikov. Sazonoo naznanja nato razne zakonske predloge tako o var-stvu ruskih izseljeneev. o reorganizaciji konzularne službe in o reorganizaciji centralne službe zunanjega ministrstva. Dogodili v Mehiki. Iz Mehike poročaio, da so kon-stitucijonalisti zasedii mesto Pueblo. General Huerta se trudi v naglici utrditi mesto Oueretaro. v katerem je bil 1. lcS67. ustreljen cesar Maksi-milijan. Hueria hoče zadnjič posku-siti v Oueretaru ustaviti se vstašem. konstitucijonalisti so proglasili mesto Saltilo za provizorično glavno mesto Mehike. »Dailv MaiL< poroča iz Puerto Mexiko, da je dobil kapitan nemške ladje »Ipiranga - povelje, da mora imeti svojo ladjo vedno pripravljeno, da odplove. V Puerto Mexicu bo prišla baje na ladjo neka zelo ugiedna oseba. Pravijo. da hoče Huerta po-begniti iz Mehike. StaiBPsho. Iz Celja. Umrli celjski trgovec Pero Kostić je zapustil lepo premo-ženje, čegar obresti se bodo porabile enkrat za podpiranje slovenskih trgov-cev in obrtnikov na Spodnjem Sta-jerskem. Upravo tega premoženja ima v rokah Južnoštajerska hranilnica v Celju. Kostić je umri v Zagrebu in bila bi častna dolžnost spodnještajer-skih trgovcev in obrtnikov, da bi umrle-mu rodoljubnemu tovarišu postavili dostojen spomenik na grobu. Uteme-ijevanje tega nasveta bo nepotrebno, prosim Ie kompetentne činitelje, da ga upoštevajo. V imenu mnogih "P. Sadna razstava v Celju. Letos je na Sp. Štajerskem pričakovati bogate sadne letine. Zato je sklenila šentjurska podružnica štajerske kme-tijske družbe prirediti na jesen sadno razstavo ter je pozvala druge sosedne podružnice k sodelovanju. Klicu so se mnoge podružnice odzvale in kakor čujemo, se priredi na Lavi pri Celju večja ?adna razstava, ki bo domačinom in tujcem pokazala, na kako visoki stopinji že stoji spodnještajerska sadje-reja. Iz Vranskega. Pogorel je v sredo, dne 20. t. m. kozolec posest-nika Franca Čuika, po domaće Urho-vateka v Šmiklavžu. To je v kratkem času že tretji požar pri istem gospo-darju. — Umri je na Gomilškcm za sušico posestnik in bivši trgovec Rir-mal. — Savinjsko učiteljsko društvo obhaja letos štiridesetletnico svojega obstanka. \m ftmarja pri Jeliali. V mesrinj-sin okolici se je klatil stekel pes in je tuđi nekatere osebe ogrireL Te ljudi so spravili v Pasteurjev zavod at Du-najtt. Delavtk« orgenlxso«je so se oprijeti klerikaki po ćeli Spodnji Štajerski s precejtoo vnemo. Povsod pri* tejajo zborovanja, na kafterih love kaline sa klerikalno »Jiifoakivansk* strukovno zvezo" v Ljubljani, v prvi vieii aeveda aa to, da siaiiieiii ob volitvah deiavske glasove. Ker kterikalci ozna-njajo nov evangelij najraje viBičarjem in kmečkira delavcem ter jih hujskajo proti gospodarjem, se je med zadnjimi sačela kasati nevolja« Ljndje so mnenja, da je draženje kmeddh delavcev ne-pobvbno in bode slasti večjim posest-nikom ie bolj otdfkođli stališče. Razmerje med kmeOdm delavcem in gospodarjem je danes pri nas še vedno bolj patrijarhalično in se delavce Se mnogokje vedno odikoduje v natura-lijah. Oba sta s tem razmerjem zadovoljna. Čemu ju torej razdruževati ? Ce se bode duhovščina iz čisto strankar-sldh interesov podala na to polje, se bodemo tuđi mi postavili vbran. P6-sestnik iz ptujske okolice. Klerikald in obrtniki. Klerikalci so sklicali, kakor posneraamo iz „Straže", na binkoštni ponedeljek dopoldne v Ljutomer shod, na katerem govorita Roškar in dr. Verstovšek. Ker zboru je jo isti dan dopoldne v Ljutomeru obrtniki, je smatrati klerikalni shod kot demonstracijo proti obrtnikom, zlasti ker nameravata Roškar in Verstovšek izkoriščati znano obrtniško debato v deželnem zboru ter hujskati kmete proti obrtnikom. Mislimo, da bodo obrtniki dali zago-vornikoma fušarjev, Roškarju in Ver-stovšku, na svojem zborovanju pri-meren odgovor, ako so možje, ki kaj dajo na ugled in korist svojega stanu. Javno vprašane g. dež. posl. dr. Benkoviču. Kakor poroča mariborska „Straža", je pojasnjeval dr. Ben-kovič na nekem shodiču v Dramljah klerikalnim volilcem ,uspehe katoliških poslancev in krivice liberalcev". Bilo bi vendar interesantno vedeti, kake so te »krivice liberalcev"; če zvemo za nje, je vendar še upanje, da se grešni liberalci poboljšamo. Zato naj g. dr. Benkovič čim preje prime za pero in nam naj te „krivice" predoči. V Studencih pri Mariboru se je vršila po poročilu mariborskih listov revizija občinske blagajne, ki je pokazala, da je prejšnji župan (Schmucken-schlag) oškodoval občino za K 1632 94 vin. Sedanji nemškonacijonalni studenški župan dr. Juritsch je bil Smuckenschlagov podžupan. Taka je nemškutarska „skrb za javni blagor* in taka je hvalisana nemška solidnost! Otvoritev avtomobilne zveze Brezice- OrobeSno se vrsi na binkoštni ponedeljek dne 1. junija. Več o tem važnem prometnem podjetju še izpregovorimo. Meža in St. Janž sta zadnji štajerski slovenski občini pred Spod. Dravogradom in Labodsko dolino. Narodna zavednost vsled blizine nemčurskih in nemskih sosedov ni posebno razvita. Nobenega društva, nobene narodne organizacije. Na boljše posestniKe, gostilničarie in trgovce vplivajo volksratovci iz Spod. Dravograda in Slov. Gradca. Naj-hujše je, da so otroci iz Meže in Oti-škegavrhavšolani v ponemčevalnico v Spod. Dravogradu. — Bil je zadnji čas, da se za ta pozabljeni kotiček stori nekaj, kar bo začelo buditi narodno zavednost. Dne 21. t. m. se je ustanovila C. M. podružnica za Me-žo, Št. Janž in okolico. Ker so sosed-nje koroške podružnice v Libeličah in Tolstem vrhu zaspale, pritegnejo se tuđi ti kraji k novi podružnici. Ustanovni občni zbor je bil v soli. Vhod je bil okrašen s cvetkami in venci. Udeležba je bila naravnost impozantna. Posebno častno je bil zastopan Slov. Gradec, od koder je prihitelo skorai vse narodno razum-ništvo. IstotaRo so prišla odposlan-stva iz Tolstega vrha. Spod. Dravograda itd. Tuđi okrajna obmejna ob-čina Ojstrica je bila zastopana. Za-stopal jo je med drugimi sam župan, zavedni narodnjak g. Fr. Bart. Da bi pa domače kmetsko ljudstvo ne sli-šalo kaj o domovinski ljubezni in narodni zavednosti, razstrosilo se je zlobno strašilo, da pridejo zborovat soc. demokratje. V isti »blagi« namen je domači g. župnik odpovedal večernice, da bi okoličani ne bi prišli popoldne v vas. No, vkljub tem »nežnim« skrbem je bila šolska soba napolnjena. — Zborovanje je otvoril v imenu pripravljalnega odbora domači g. naducitelj Aleks A 11. Govori! je prekrasno o ljubezni do mate-rinega jezika in do slovenske domovine. V imenu glavne družbe je go-voril potovalni učitelj Ante Beg, v imenu slovenjegraških podružnic predsednik moške podružnice g. dr. V. Schelesniker. v imenu Ko-rošcev g. O s e t. Posebno govor g. dr. Schelesnikarja je zbujal viharje pritrjevanj, ker je bil naslovljen na omahljivce in dvoživke. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno sledeči odbor: predsednik *. Jos. Verdnik, veleposestnik; podpredsednik gosp. Vine. Jamnik, župan otiškovrški; tajnik g. Aleksander Alt, naducitelj; namestnik Dolinšek Fr., ob-činski tajnik; blagajnik g. Jo^p Serbec, učitelj; nam. flđč. Adela Š m i d o v a, učiteljica. Odborniki so-spod)e: iv. Verdnik, veleposest-irik (OHUri vrh); B i r t Jos. mL* ve-leposestnik in načelnik krajnega šoi-skega sveta (St Jani); Bari Er., župan (Ojstriča), Kaiser Ovido (Spod. Dravograd), Brezovnik Pavel (St. Janž), Popi as A. (Sp. Dravograd). Preglednika računov Matevž Čas in Jernej OrobeU n i k. Po zborovanju se je razvilo v vseh gostilnah prijetno kratkočasje- z narodnimi popevkami in navduše-valnimi govori. Glavno vlogo pa je imel g. blagajnik, ki je takoj pokazal, da se zaveda prevzete težavne naloge. Pridobil je blizu 30 članov ter nabral okrog 75 K. Nova podružnica obeta postati krepka pomoč glavni družbi, obenem pa tuđi trdnjava na-rodnega čustva. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu II. redni občni zbor vrši se dne 26. maja 1914 ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Drobne novice. Iz Maribora Dne 27. aprila je nenadoma zope: zgorel v Leiteršpergu parni mlin ne-kega Hansa Marksa. Sedaj so Marks t in njegovega poslovodjo Grafa zaprli, ker ju sumijo, da sta mlin zato za žgala, da bi dobil Marks visoko za-varovalnino. — Umrla je v Konjičak županova mati, hišna posestnica Neža Klemen v 84. letu svoje starosti. — Umri je v Mariboru upokojeni pol-kovnik Peter Prokopp pl. Wehrenau. 84 let star. — Zopet nezgoda na Fali. Pri gradnji falske, elektrarne je je padel tesar Karei Čertlin z 7 ni visokega odra in si razbil čeljusti pa tuđi poškodoval levo nogo. — Iz Poljčan. V tovarni stolov na Zbe-lovem je zgrabil stroj za struganje 16ietnega delavca Bergleza za levo roko in mu odtrgal dva prsta. — Od Sv. Trojice v Slov. gor. Telefonski oddelek pešpolka št. 13 je izvede: za vajo napravo telefonske zveze iz Radgone do Trojice. Na Bišu sta pa dva kmečka fanta, brata Firbasa, telefon prerezala. Zato so ju orožniki spravili v zapor. — Umrla je na Podovi pod Mariborom trgovčeva so-proga gospa M. Novak. Prepeljali so jo v Celje v rodbinski grob. Korošho. Kako se ravna z onemoglimi In pohabljertimi delavci v pliberškem rudokopu. Ravnateljstvo pliberške-ga rudokopa igra jako nevarno igro. Čeprav vsaki dan sprejema v službo nove delavce, odpušča stare in to zgolj radi tega, ker se ti upajo opo-zoriti vodstvo na razne nedostatka pri rudniku. Tako je sele pred kratkim odpustila iz službe 291etnega Ju-rija Kristana in SOletnega Jožeia Pač-nika. Oba sta postala vsled nezgod pri delu za delo nezmožna, oziroma sta se poškodovala vsled nezados:-nih varnostnih odredb tako, da sta postala invalida. Sedaj pa ju je vrglo ravnateljstvo oba kratkomalo na cesto, ker sta si upala vsled zadob-Ijenih poškodb opozoriti ravnateljstvo na pomankljive varnostne priprave v rudniku. Ravnateljstvo je izjavilo, da rabi za delo Ie močne. zdrave ljudi, ne pa pohabljence. Res čudno in vsega obsojanja vredno je to postopanje vodstva pliberškega rudokopa, ki nima niti toliko srca, da bi v svojem podjetju ponesrečene ljudi preskrbovalo in jim dalo vsa: nekaj zaslužka. Trgovina s človeškim mesom ir človeškimi močmi. Pod tem naslovom so se spravili posredovalci služb v Beljaku v »Freie Stimmen« na lis: »Arbeiter\villQ«, ki je pisal 7. maja. da je sprejel neki posredovalec od neke natakarice za to, ker ji je pre-skrbel službo, 50 K, kar je poveda! sam krčmar, pri katerem je nataka-rica sedaj uslužbena. Dognalo se je namreč, da v Beljaku na ta način res delajo nekateri posredovalci služb. posebno se pa opaža, da delajo tako zlasti s slovenskimi uslužbenci in uslužbenkami. ki isčejo službe. Tako odiranje revnih slojev, zlasti pa ta-kih, ki iščejo službe, vsekakor ni na mestu in bi bilo dobro, če bi se za to pobrigale pristojne oblasti. Drobne novice. Nasilen o r o ž n i k. V Lipjah so izvršili neznani tatovi vlom v neko trgovino. Osumili so takoj očeta in sina Fuchsa. delavca, ki stanujeta tamkai v blizini. Izvršila se je hišna preiska-va, a brez uspeha, nato je peljal orožnik Woschitz sina na orožniško postajo in mu s palico grozil, da ga bo tepel tako dolgo, da prizna deja-nje. Tega seveda 171etni sin ni mo-gel storiti. vendar pa je priznal pod vtiskom palice, da je njegov oče po-noči enkrat vstal. Nato je bil oče aretiran in je sedel 12 dni v preisko-valncm zaporu, potem so ga pa izpu-stili, ker se je dognalo, da oče in sin ništa bila pri vlomu udeležena. Pač čudno postopanje orožnika, če grozi s palico! — Podtaknjen poza r. Ko sta se vračala dekla Marija Rupič in trgovski sotrudnik David Dietrichstein iz Beljaka od neke plesne veselice proti domu, oparila sta, da je neka ženska zbežala izpred hiše. posestnika Kuheria. kjec ie Ma- 117 5tev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 25. maji 1914. Stran 3, rija Rupič uslužbena. Takoj nato jelo je pri gospodarskem poslopju goreti in sta z velikim naporom oba pogasila ogenj. Tako sta gospodarja ob-varovala velike škode, sosede pa, ki so bili vsled vetra v nevarnosti, da se tuđi pri njih vžge, sta pa resila ne-varnosti. Orožništvo je prijelo neko dninarico Marijo Jaki, ki dejanje tuđi priznava. Primorsho. Istrske deželnozborske volltve. Dne 7. junija vrše se po Istri volitve :z splošne kurije. V Pulju so prigla-sile Štiri stranke svoje kandidate. Oficijalno pripada mandat v Pulju socijalnim demokratom. Ti so postavili svojega vodjo Lirussija za svojega kandidata. Italiiani so postavili učitelja Corenicha in Hrvati dr. Pe-derina kot svoja kandidata. Nekaj novega pa je četrta stranka, ki ob-s:oja iz mornariških in voiaških vo-lilcev, ki bodo poskusili skupno z driavnimi uradniki postaviti samo-stoinega kandidata. Do sedaj še ni nominiran od te stranke nihče, ven-dar pa bo ta stranka v par dneh razglasila svojega moža. Zanimive bodo te volitve v Pulju že radi tega, kersebopopolnoma natanko pokazalo, koliko moči ima vsaka posamezna stranka, to pa zato, ker so dosedaj mornariški in vojaški volilci volili vedno z eno ali drugo stranko. Sedaj to odpade in radovedni smo, kako bo razmerie glasov pri posameznih strankah. ko so postavili c. kr. uradniki svojega kandidata. — Volirve so pred dunni, a v Pulju vlada do sedaj precejšnje mrtvilo, le za splošno kurijo, katera voli že 7. junija vlada malo zanimanja. Za volitve v mestni kuriji ni postavila do sedaj še nobe-na strarrka svojega kandidata. Razmere pri policijskem ravnateljstvu v Trstu. Te dni je prišel na policijsko ravnateljstvo v Trstu neki slovenski gospod, ki je hotel tamkaj vprašati radi neke društvene zadeve za svet. V sobi št. 11 službujod urad-nik mu je odgovoril na slovensko vprašanje laško, in sicer mu je rekel, da naj govori gospod laški. Ker tega gospod ni hotel, se je poklonil in šel k siovenskemu uradniku v sosednji sobi. Ko sta se ta dva razgovarjala, je naenkrat ves razburjen vstopil gospod iz sobe št. 11 in zahteval od gospoda, da se legitimira. Okolistojeei so mislili, da je gospod zagrešil bog ve kaj in je prihitela ćelo straža in to samo radi tega, ker se je dotični gospod predrznil vprašati uradnika v slovenščini za svet. — Čas bi pač že bil, da se vspričo dejstva, da v Trstu in okolici, kjer biva okrog 70.000 Slovencev, uvede pri policiji tuđi uradnike, ki bodo ve-deli ceniti dostojno slovenski jezik in ne bodo radi tega, če kdo govori slovensko, tako nesramni, da bi ga hoteli radi tega še ćelo aretirati. Albanski ministrski predsednik v Trstu. Včeraj zjutraj je dospei v Trst z Dunaja z brzovlakom albanski ministrski predsednik Turkhan paša. Ustavil se je za eno uro v „Excelsior Palače" nato pa se ob 8. uri zjutraj odpeljal z Llovdovim parnikom „Baron Gautsch v Kotor, odkoder se vrne radi albanskih homatij nemudoma v Drač. Napad na v!ak. V petek zvečer, ko je odhajal iz Pulja vlak proti Di-vači, izvršil se je pri S. Vincenti napad na vlak. Skozi okno prvega razreda priletel je v vlak za pest debel kamen, zdrobil sipo, katere kosci so ranili korvetnega kapitana Šeiberta precej močno na očesu. Ker je bil kamen vržen v veliko močjo in je v dotičnem vozu bil navzoč tuđi n2dinženir Oher-eigner, ki ni ravno priljubljen pri de-lavstvu, se domneva, da je storil to pobalinstvo kak delavec, kateremu se je nadinženir zameril. O slonicu ni-majo še nobene sledi. Iz Carigrada v tržaške zapore. Predvčerajšnjim je priplul iz Carigrada v tržaško pristanišče pamik avstrij-skega Lloyda „Palackv*. Na parniku je aretirala obveščena tržaška policija tri tatove, katere je poslal v Trst avstro-ogrski konzulat, ker so zagre-šili na Lloydovem parniku „Karlsbad* već velikih tatvin. Od teh treh tičkov je eden ćelo iz Anatolije. Izročili so aretirance tržaškemu sodišču. Drobne novice. Nesreća pri ćelu. Na parniku Avstro-Amerikane nMarta Washington* je padel v so-boio zjutraj 161etni mornar Ivan Pan-talon z visine 15 m v neko, poleg parnika se nahajajočo barko. Pri padcu je zadobil težke poškodbe. Prepeljali so ga v dež. bolnišnico. — Mesto svojega brata hotel iti v zapor. Frana Alfierija, doma iz Sorenta pri Neapolju iskalo je tržaško deželno sodišče radi zločina tatvine. Ko so redarji prišli ponj na njegovo stanovanje v Trstu, predstavil se je Alojzij Alfieri, brat osumljenca, kot Fran. Odpeljali so ga policijo ter pozneje tam dognali, da on ni Fran temveč Alojzij, vseeno pa so ga pri-držali v zaporu, ker je pripomogel svojemu bratu do tega, da je pod njegovim pokroviteljstvom pobegnil iz I Trsta. — Tatvina in sleparstvo. I V Pulju je ušel svojemu htinemu go-spodarju neki Julij Đuranyi ter poleg tega, da že več let ni plačeva] redno najemnine za stanovanje, okrađel gospodarja za večjo svoto denarja, obleke in perila. Policija zasleduje predrznega in nesramnega stanovalca. — Pretep. Vsled malenkostnega prepira prišlo je med delavcema Silla in Bubničem v Velikem kanalu v Trstu do pretepa, pri katerem je udaril Silla Bubniča s pestjo, na kar je udaril Bubnič Silio z lopato po glavi tako, da je bil Silla takoj ves krvav. Bubniča so aretirali, a Silla, ki je dobil le lahke poškodbe, so prepeljali v bolnišnico. — Otrpnenje tilnika na vojni ladji. Oficijelno se razglaša, da je otrpnenje tilnika na vojni ladji „Zenta" popolnoma ponehalo. Ražen Že znanih slučajev otrpnenja tilnika se ni dosedaj dogodil noben nov sluča;. „Zenta" je dobila pred par dnevi dovoljenje za prosto piovbo. — Dva samomo-rilna poizkusa. V petek zvečer ustrelil se je pri Občinah 221etni privatni uradnik Karol Gianopulo. Pognal si je z revolverjem krogljo v levo stran prsi. Kroglja je šla skozi truplo in izstopila na hrbtu. Prepeljali so ga težko ranjenega v mestno bolnišnico v Trstu. Našli so pri njem pismo v katerem prosi, da bi po njegovi smrti ne secirali njegovoga trupla. Z ogljikovim plinom pa se je hotela zastrupiti v stanovanju v Trstu 181etna šivilja Franč ska Kravanj. Pripeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico. Pri obeh je bil vzrok nesrečna Ijubezen. Dnevne vesti. — Klerikalno lopovstvo *>ri no-tranjski državnozborski volitvi. Zad-njo uro pred volitvijo na Notrajskem so klerikalci vprizorili proti županu Lavrenčiču tako lopovstvo, da se za isto sedaj zanima državno pravdni-štvo in je torej pričakovati, da pride-jo storilci v zasluženi kriminal. Dne 1S. t. m. je »Slovenec« priobčil nekaj notic, v katerih je bi!o rečeno, da je prišla deželna revizija v gcspođar-stvu postojnske občine na sled »veli-kanskim nerednostim«, da se je de-želr.i odbor bavil s :emi nerednosti-mi in je sklenil razpust rnesmega go-spodarskega odbora ter da utegne biti župan Lavrenčič v teh razmerah odstavljen. Obenem so klerikalci razdeljevali po Notranjskem hekto-grafirano brzojavko, ki se doslovno glasi: -Brzojavka. Ljubljana 18. maja 1914. Poslanec Perhavcc — de-želni odbor danes s'Kleml razpust mestnega gospodarskega odbor? Postojna radi velikansklh nereipo sti. Župan Lavrenčič utegne biti oć-stavljen.« To oboje se je zgodilo dne 18. maja; vprizorilo se je nalašč tako, da je bilo nemogoče pravočasno reagirati na to vest in seveda je s tak im sredstvom podprta agitacija vplivala na volilce ter jih zbegala tako, da je mnogo volilcev odradim od Lavrenčiča in volilo PcgačniKa. Samo s to goljufijo, samo s tem veli-kanskim lopovstvom ie /magala 1*». t. m. klerikalna stranka. — Že takoj dne 19. t. m. smo mi postavili »Slovenca« na laž. Obrnili smo s. nam-reč do deželnega odbornika ~r. Tril-lerja in ta nam je pojasnili Pi dne 18. t. m. sploh ni bilo seje de/elnega odbora, v zadnji seji, 16. t. m pa se o tei stvari ni govorilo v dež. odboru nobene besede. Po končani volitvi in zavedajoč se stonene lopovšči-ne je »Slovencu« zmanjkalo sape. Naiprej se je potuhnil in pripovedo val, da je ravnal v dobri veri, ćeš, verodostojen gospod mu je stvar pn. vedal in ker ni o njej dvomil, jo je priobčil. V soboto pa je že prišel k sapi in razodel je strmečemu svetu, da je deželni odbor 18. t. m. torej tišti dan, ko ie »Slovenec« priobčil svojo vest, res sklenil razpust gospo-darskega odbora postojnskega. Iz zgoraj naiisnjencga pojasnila o vče-rajšnji seji deželnega odbora je zdaj jasno spoznati vso to velikansko vo-lilno sleparijo. Dr. Triller je dne 18. maja u rad ova I v dež. odboru do 5. ure popoidne, torej ob času, ko |e »Slovenec« bil že tiskan In izdan. A docim dr. Triller ni prav nič vedel za sklep, ki so ga za njegovim in grofa Barbota hrbtom slorili Lampe, Pegan in Zajec, tišti dan, ko je bil dr. Triller do 5. v dež. odboru, je zanj že vedel »Slovenec« in ga že obeloda-nil. Očividna je torej zveza med »Slovenčevim« lopovstvom in Lam-petom, Peganom in Zajcem, očividno je, da je bilo vse skupaj prendarno vprizorjen voliini maoever, O posto-panju Lampcta, Pegana in Zajca bo še dosti prilike govoriti, kaj ti 2? smo do zdaj le vedeli, da je »Sioveaec« vprizoril lopovstvo, verao zdat, da so s tem lopovstvo« v zvezi Lampe, Zajec in Pegao. Storili so rečeni sklep za hrbtom grofa Barbota in dr. Trilierja sploh sam v buk* da bi, mogli Lavrenčiču škodovati pri volitvi. Namen ukrasti Lavrenčiću čast Im poiteoje bi lopovsko vplivatl na volitve se zrcali iz »Slovenca^. Tam je rečeno, da bo župan Lavrenčič odstavljen. Župan Lavrenčič pa je načelnik potitftčne občiae, dočitn ima gospodarski odbor svoiega posebne-■a načelnika, ki je seveda sam za gospodarstvo odgovoren. Če bi tuđi res bili kaki nedostatki pri gospodarskem odboru, bi zaradi tega ne mogel biti župan odstavljen, ker ima pač gospodarski odbor svojega po-sebnega načelnika in ni zanj odgovoren župan. Gorostasnost storjene-ga volilnega lopovstva je torej na vse strani jasna, jasno pa je tuđi, da se je z razširjeno brzojavko kršil § 6. zakona o volilni svobodi in da je torej dolžno državno pravdništvo postopati vsaj preti »Slovencu« in proti razširjevalcem brzojavke, če že ne more prijeti poštenjakov iz deželnega odbora Lampeta, Pegana in Zajca. + Otvoritev belokranjske želez-nice. Zastonj se oziraš po deželi Kranjski po kakih zaslugah klerikalne stranke. Nikjer jim ni sledu. Ker pa klerikalci že nobene zasluge ni-majo, si jih pa izmišljajo. Tako na pr. si zdaj naenkrat laste zasluge za be-lokranjsko železnico. Zasluge drugih laste sebi, ker sami nobenih nimajo. Znano je, kako je nastala belokranj-ska železnica. Vlada se dolgo let še zmenila ni zanjo. Ko je prišla obnovi-tev nagodbe z Ogrsko, so se klerikalci pripravljali, da izprešajo od vlade vsakovrstne koncesije za svojo stranko. Se mar jirn ni bilo za druge stvari, samo za stranko jim je šio. Toda vlada jim je napravila debelo crto čez račune. Figo je pokazala klerikalcem in je sama predlagala zgradbo belokranjske železnice, češ, s tem prisilim slovenskem klerikalce, da morajo glasovati za nagodbo, s tem dobim Dalmatince na svojo stran in mi klerikalcem ni treba za njihove glasove nič plačatL Vlada je dobro računala, in hočeš nočeš, so morali Klerikalci glasovati za njo, pa nišo nič zato dobili, dasi so imeli toliko želja in zahtev. Na zgradbi belokranjske železnice nimajo torej klerikalci nobene zasluge, pač pa so izdatno pomagali, da se je stavba zavlekla. Ćelo Belokrajino so hoteli pustiti na strani in speljati železnico čez hribe. Da teče železnica čez Črnomelj. to je zasluga vse drugih ljudi, pa ne kle-rikalcev. A seveda, kdor nima nobenih zaslug, se rad kiti z zaslugami drugih in tako so šli klerikalci danes na otvoritev belokranjske železnice, da bodo sebi pripisovali, kar so drugi storili. A ravno tistih mož, ki ima-jo res kake zasluge, tistih ne bo pri današnji siavnosti, tišti so izključeni. Bivši deželni glavar pl. Šukfje ni po-vabljen na današnjo slavnost, dasi je gotovo več delal za to železnico ka-kor vsi klerikalci, in je pač sad nje-govega dela, da se je vlada sploh o priliki nagodbe odločila za zgradbo te proge. A če bi Šuklje ne bil prav nič drugega napravil pri tej železnici, 10 je njegovo delo, da stoji kolodvor v takem obsegu v Kandiji in ne v No-vcm mestu. Povabljen tuđi ni seda-iiji okrajni glavar v Radovljici, gospod Župnek, ki je največ delal in storil zato, da je padel projekt, speljati železnico čez gore, in z velikim trudom dosegel, da gre čez Crno-mcjlj. Povabljen tuđi ni Filip Zupan-čič, ki je kot zastopnik trgovske zbornice odločno posegel v ćelo za-devo pri vprašanju o tunelu in odlo-čil v prid proge čez Črnomelj. Tako se je torej zgodilo, da možje, ki ima-jo res zasluge, nišo bili povabljeni, pač pa se bodo Šopirili pri današnji siavnosti Ijudje, ki bi pravzaprav sploh ne smeli priti v poštev. Klerikalci so menda prireditev kar vladi iz rok vželi in je vrhovni komandant profesor Jare. Ćelo svoje lastne pristaše so klerikalci briskirali. Vsi mo-goči duhovnik! so povabljeni, izpu-sčeni pa možje, ki bi pač spadali k otvoritvi. Izpustili so vse uradništvo gradbenega vodstva, izvzemši nekaj zlatovratnikov, ki jih je Opitz pripo-ročil. Novomeški župan Rossman je dobil vabilo na ime »gospod župan Rossmann«, pa se mu je sporilo, da velja vabilo le za njegovo osebo in da namestnika ne sme poslati. Značilno je tuđi, kako so klerikalci napravili z novomeškim prostom. Prvotno je bil prost določen, da opravi cerkveni obred na kolodvoru, a da bi ne stopil preveč v spredje, so klerikalci naročili škofa za to opravilo. Nekaj čudnega se je zgodilo pri okra-šenju postaje v Kandiji. V soboto popoidne so postavili mlaje s samoslo-venskimi zastavama v nedeijo zjutraj pa so polovico slovenskih zastav odstranili in jih nadomestili s cesar-skimi. Klerikalci so seveda na vso moč agitirali za veliko udeležbo pri otvoritvenem vlaku. Radi bi napravili manifestacijo y prid klerikalne stranke* da bi utrdili svoje omajane Pv>zicije, a malo nesramno je že, kako to delajo. Tako n. pr. so povsod raz-širili vest, 4a prMa pniMoHaladrik k otvoritvi. Kakšne bajke obenem razširjajo o razmerju med prestolo-naslednikom in klerikalnimi poslan-ci, to se še zapisati ne da, ker to že res presega vse meje. To izigravanje prestoJonasiednika je naravnost nesramno! Susteršič in Korošec sta v dele-gacijah točno tako nastopila, kakor je bilo pričakovati. Kdor je čital njiju govore, ima vtis, kakor da sta se začetkom delegacijskega zasedanja oglasila pri vladi, se malo pomenila s častitim dostojanstvenikom, ki od-pira vrata, in potem ministra vdano vprašala: »Vaša milost — kako uka-žete, da govoriva?« Kar sta v svojih govorih povedala, s tem je minister lahko zadovoljen, to je vse v duhu in po željan vlade govorjeno, a poleg tega izgube opombe o koroskih Slo-vencih pač vsak resnejši pomen, kaj-ti to so bili le okraski, namenjeni za slovensko javnost. Sedaj, ko je no-tranjska volitev tako hudo kompromitirala klerikalno stranko in je »Slovenec« čutil potrebo, da polakira rerneme klerikalnih voditeljev, je v ta namen spisal slavospev na Žuster-šičeve in Koroščeve delegacijske govore. Naše kritike o teh govorih seveda ni ovrgel, ker je bila stvarna in tako podprta, da ji ni mogoče ugo-varjati, in vse »Slovenčevo« lakiranje ne bo zakrilo, da sta Šusteršič in Korošec v delegaciji igrala vlogo, ki je sicer vladi ze'o ugajala, ki pa ni odgovarjala interesom slovenskega naroda. -r Šusteršič in framazoni. V delegaciji je dr. Šusteršič ponujal fran-coski framazonski vladi svojo Ijubezen. Z vročimi besedami se je zavze-mal za prijateljstvo do kosti katoli-ške Avstrije s tisto Francijo, ki je ka-toliško cerkev v tla pobila. »Slovenec« je pa ponosen, da brezverski franeoski listi omenjajo ta govor ka-toliškega dr. Susteršiča. E, saj vemo že davno, da je vse to katoliško na-vdušenie klerikalnih matadorjev le humbug, da je to Ie sredstvo, s ka-terim so duhovnike privezali naše. -r Iz seje dež. odbora. Deželni odbornik dr. Pegan trdi in poroča, da se je v ponedeljek 18. t. m. spričo nujnosti zadeve »circulando< sklenilo priporočati deželni vladi razpust go-spodarskega odbora v Pastojni zaradi nerednega gospodarstva, in da se bo v kratkem vršila v svrho vse-stranske pojasnitve skupna seja ob-činskega in gospodarskega odbora v Postojni, kateri bo predsedoval tuđi porocevalec dr. Pegan. Deželni odbornik dr. Triiler konštatuje, da je v ponedeljek 18. t. m. še ob 5. uri popoidne uradoval v deželnem odboru, cia se mu pa cirkulando-pređlog, o katerem govori porocevalec, ni pred-ložil in da je e njem izvede! še-Ie ta hip. Istotako deželni odbornik grof Barbo. — Dr. Triller trdi, da se mu je predlog namenoma prikril in vtajil, protestuje vsled tega kar najodloc-neje zoper tako flagrantno kršenje opravilnika, izjavlia, da smatra »sklep« storjen za hrbtora dveh de-želnih odbornikov, za neveliaven in ničev ter zahteva takojšnjo razve-Ijavljenje nepravilnega sklepa in zo-petno razpravljanjie in sklepanje o zadevi v današnji seji. KazoČ končno na nezaslišano zlorabo najvišje de-želne avtonomne oblasti od strani »Slovenca« v nepošten volilni mane-ner in nečuveno obrekovanje pošte-nega postojnskega župana gospoda Josipa Lavrenčiča, ki se je zaneslo ćelo v vnanje liste, zahteva, da se da gospodu županu Lavrenčiču primer-iio zadosčenie. Deželni glavar pravi, da je izvedel o zadevi, izvršeni ob njegovi nenavzočnosti stoprav po povratku iz Pešte in da je moral sklep, noseč podDise većine deželnih odbornikov in expediatur njegove-ga namestnika, smatrati za korekten. O osebni integriteti župana Lavrenčiča, ki ni niti načelnik gospodarske-ga odbora, ne dvomi, vendar pa se ne čuti poklicanega, da bi dajal v imenu deželnega odbora komurkoli zadoščenje za časnikarske napade, ki ne nosijo podpisa deželnega odbora, in za katere le-ta vsled tega nj odgo-ren. — Nato je klerikalna većina od-klonila dr. Trillerjevo zahtevo na re-asumiranje ter tako še posebej odobrila svoje protipostavno postopanje in implicite tuđi nad vse nepošteni in nevredni volilni manever svoje lastne stranke. Ob sebi umevno je, da stvar s tem še ni končana, temveč da se bo še razpredla tako, da bo marsikoga pekla bolje nego gospoda misli! — Deželni glavar poroča o raznih inter-vencijah na Dunaju. Vodni zakon bo v kratkem sankcijoniran, šoiski zakon pa je še v pretresu ter ga bo treba v marsičem izpremeniti. Za blejski vodovod je odločno zahteval povišanje državnega prispevka na 40% celotnih stroškov. — Za darila za vojaške dirke je izdala dežela 1145 kron. — Savski most pri Sy. Jakobu bo dežela kupila na prisilni dražbi, ako je) ostane za najnižji ponadek 22.464 kron. — Proti glasu dr. Trilierja se sklene zahtevati od občin, za katere pobirajo deželni uiitnioski or- gani občinsko doklado na vino iK žganje, 10% užitninski prispevek tuđi od pavšalnih odkupnin. Deželnemu zboru se predloži predlosja za pod-poro vinarstva v občini Moravče pri Sv. Križu. — Dela pri zgradbi delav-skih hišic na Završnici se odda tvrd-kam Josip Zeland in Ivan Dernič V Lancovem, Ecker, Vidic & Ko., Av-gust Martinčič in Andrei Kokalj y Ljubljani, stavbo Revove žage pa tvrdki Roman Treo v Ljubljani. — Novi betonski most pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru bo zgradila I. kranjska podjetniška družba v Ljubljani za 52.880 kron. — Razšir* jenju nemške dvorazrednice v Lien-icldu deželni odbor ne pritrdi, temveč zahteva poizvedbe, je-li nišo dani pogoii za otvoritev posebne slovenske enorazrednice. — Deželnemu zboru se priporoča, da prevzame dežela plačevanje kateheta v dekli-škem sirotišču Lichtenthurn v Ljubljani (500 na leto.). — Sklep ljubljan^ skega občinskega sveta, da prevzame mesto napram Kreditni zadrugi jamstvo za mestne uradnike, elane Glavne posojilnice, v znesku 19.600 kron, se odobri. — Pritožba kluba nemških občinskih svetovalcev v Ljubljani zoper sklep občinskega sveta, da dovoli občina 5000 kron za podporo brezposelnih delavcev na podlagi gentskega sistema, se zavr-. ne. — Ker je zakon o občinskih tak-sah potrjen, se pozove vse občine na revizijo tarifov na podlagi novega zakona. — Glede ustanovitve kom-petence za trajno in začasno prepo-ved avtomobilske vožnje po posameznih cestah, se bo sklenil dogovor z deželno vlado. — Finančno ravnateljstvo se opozori na nedopustnost odpisa občinskih doklad v slučaju od-piša davka. — Spor med županom in občinskimi odborniki v Jesenicah bo skušal deželni odbor z osebno intervencijo občinskega poročevalca poravnati. — Većina sklene priporočati deželnemu zboru, da se vas Orehek izloči iz občine Slavina ter priklopi občini firenovice. — Iz računskega sklepa gospodarskega odbora v Li-tiji većina vsled pritožbe županstva v Litiji izbriše znesek 300 kron, plača pa zato pristojbino za upravno so-» dišče. i 4- Iz politične službe. Deželno-i vladni konceptni praktikant dr. Franc Hu b a d, Franc Premrau plem. Premerstein in dr. Viktoil S c h i f i r e r so bili imenovani ZH, deželnovladne koncipiste. — Ali je prišla Ljubljana v I. aktivitetni razred? Razglasenega o tem ni bilo nič, noben list ni še tega omenil. Faktum pa je, da je v soboto en urad v Ljubljani dobil nakazilo za aktivitetno doklado I. razreda. — Zveza slovenskih odvetni* kov. Občni zbor društva se vrši v, nedeijo, dne 7. junija t. 1. ob 10. urf dopoldne v mestni posvetovalnici vi Ljubljani z običajnim dnevnim re-» dom. — Vsem znanstvenikom, ki se zanimajo za zaslužno delovanje etnografa in prirodopisca B. Hacqueta, sporoča uredništvo »Carnolie«, da iziđe 10. januarja 1915 ob stoletnici njegove smrti posebna »Hacquetovai številka« »Carniole«. Nekateri od-. lični znanstveniki so nam že obljubi* li svoje sotrudništvo ob tej priliki. Vabimo pa tuđi vse druge, ki se za stvar zanimajo, da stopijo v krog sotrudnikov Hacquetove številke. Dobro došle so manjše razprave, za-piski in referati. Naslove rokopisov je javiti uredništvu do 1. avgusta U 1., rokopisi naj se vpošljejo do 15. ok« tobra t. 1. Vsi prispevki se bodo ho< norirali po 50 K od tiskovne pole;| vsak sotrudnik prejme poleg honcK rarja tuđi 25 brezplačnih odtisovi svojega dela in pa 1 izvod Hacque-* tove številke. — Uredništvo »Carniole« v Ljubljani. — Za Valvazorjevo spominsko pioščo. V smislu sklepa letošnjega društvenega občnega zbora namera-va odbor »Muzejskega društva zgj Kranjsko« omisliti na rojstni hišj znamenitega kranjskega zgodovinar-* ja v Ljubljani, Stari trg Št. 4, primer-* no spominsko pioščo. Po poizvedbaK bodo znašali stroški za napravo spo^ minske plošče približno 400 K, Kefl pa društvo gmotno ne zmore, se obrača odbor do vseh rodoljubov, d^ prispevajo mal dar v ta namen. Da-< rovi se lahko dostavljalo direktno na društveni naslov ali pa potom časo^ pisov, Vse darove bodo z zahvalo si listih objavljeni. — Odbor. — Javno predavanje Akademije se nocoj ne more vršiti. Zato bo pa predaval g. prof. dr. Ilešič v sredo 29. t. m. ob 8. uri. To naj vzame slavno občinstvo na znanje! — Velika vojaška kolesarsk« dirka. Včeraj se je nadaljevala ter kon-čala vojaška kolesarska dirka, ena naj« večjih, ki so se dozdaj vršile v Avstriji Tekmovali so predvsem za potovalno darilo. To darilo si je priborila 1. 19L3. kolesarska stotnija lovskega baUljona št 2a. Pri včerajšnji dirki so dirkale odTsakekolesaiskertotnljetripatnttte, Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, 4* 26. maji 1914. 117. štev. Vsaka je sestojala iz enega Časraika In osmih mož. Start je bi I pri artile-rijski vojašnici. Vozili pa so čez Čv* nuče, Mengeš, Skaručno, Tacen, St. Vid, Šiško, kjer šo 15 minut počivali. Od tam so vozili po večni poti će* Vič, Dobrovo, Dolnice, Št. Vid, v Siško. Proga je bila dolga približno 53 km. Na cilju se je zbralo mnogo občinstva, ki je z občudovanja vredno vstrajnostjo Sledilo zanimivi, pa tuđi utrudljivi tekmi, ki je dokazala, da je naše vo-jaštvo tuđi v tem oziru na višku. Naj-hitrejše je vozil poročnik Erhard Ra us s svojo patruljo koles. stotnije lovskega bataljona št. 20. (2 uri 36'18 minut.) S tem si je v tretjič priboril potovalno darilo, srebrn rog, ki ostane od zdaj naprej last te stotnije. Temu so sledili: 2. poročnik Adalbert T 0 -kes z 8 možmi koles. stot. lov. batalj. št. 11 (2 uri, 41 min., 29'2 sek.) 3. stot-nik Josip Jaklič s patruljo koles. stot. lov. batlj. št. 24 (2 uri, 44 minut, 49*6 sekund); 4. poročnik Ladislav Hary s patruljo kol. stotn. lov. batalj. št. 11 (2 uri, 44 min., 577 sekund); 5. nadporočnik Koloman Klausz s patruljo kol. stot. lov. batalj. štev. 24 (2 uri, 48 min., 39*8 sek.); 6. stotnik Adolf Jeršinović s patruljo koles. stot. lov. batlj. št. 29 (2 uri, 50 minut, 27-4 sek.); 7. nadporočnik Maks Ca-pesius s patruljo kol. stotn. lov. btlj. šte.v 20 (2 uri, 53 min., 596 sekund); 8. nadporočnik Ivan Kiss s patruljo kol. stot. lov. btlj. št. 11 (2 uri, 54 min., 32*6 sek); 9. poročnik Aleksander Man s patruljo kol. stot. lov. bataljon št. 29 (2 uri, 57 min., 54*5 sekund); 10. poročnik Franc bar. Sternegg. S patruljo kol. stot. lov. btlj. št. 24 (2 h, 59 min., 29*2 sekt); 11. stotnik Felfks vitez pl. Forster-Stref-tleur s patruljo kol. stot. lov. btlj. št. 20 (3 h, 1 min., 21 sek.); 12. poročnik Kamilo Obst s patruljo kol. stot. lov. btlj. št. 29 (3 h, 3 min., 20-16 sek.) Brezdvomno bi bila pa-trulja, ki jo je vodil stotnik Jaklič, prva, da se mu ni zgodila komaj sto metrov od starta nesreća. V pneuma-tiko kolesa enega iztned mož se' je zapičilo oštro železo; kako se je to zgodilo, se dozdaj se ni dognalo. — Vsled te nesreće je imela ta patrulja devet minut zamude. — S pijaco in jedili je stregel v vojaškem šotorju v največjo zadovoljnost vseh restavrater Friedl. — Zvečer je bila v veliki dvorani hotela „Union" razdelitev daril. Ražen velikega števila častnikov so bili pri razdelitvi navzoči tuđi župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar s so-progo, vladni svetnik Kaltenegger, dež. glavar dr. Šušteršič. General-major Karei Scotti je podal sliko dirke ter povdarjal nadalje lepo harmonijo, ki vlada med vojaštvom in ljubljanskim občinstvom, kar je pred-vsem zasluga ljubljanskega župana. Zahvalil se je zato ljubljanskemu županu in občinskemu svetu, ki je svojo naklonjenost napram vojaštvu pokazal tuđi s tem, da je daroval več daril za to tekmo. Zahvalil se je general-ma-jor nato tuđi ostalim darovalcem daril. Kot zastopnik vojnega ministra je pozdravil zastopnike vlade, Ijubljan-skega mesta, dežele, občinstvo in tek-movalce ekscelenca. Fml. Artur Arz pl. Straussenburg, sekc. šef od c. in kr. vojn. ministrstva, ki se je v vznešenih besedah spominjal cesarja ter mu želei zdravja. Naglasal je tuđi Ijubezen in zvestobo, ki jo goji ljubljansko občinstvo do dinastije in cesarja. Končal je svoj govor s trikrat-nim živio-klicem na cesarja. Nato je Županja Franja dr. Tavčarjeva razdelila zmagovalcem krasna darila. Kmalu po razdelitvi so se zavrteli pari ter plesali neumorno neglede na to, da so nekateri plesalci-Častniki morali dva dni dirkati. Bili so vojaki iz vseh delov monarhije. In splošno mnenje je bilo, da je tako gostoljubnih mest lemalo kot je Ljubljana. — Všerajšnja nogometna tekma obpriliki otvoritve novegaigrišča na starem dirkališču je končal a ob navzoč-nosti kakih 700 dd 800 gledalcev, med katerimi smo opazili tuđi ljubljanskega župana gosp. dra. Tavčarja z gospo Županjo in gdčno. hčerko ter gospoda podžupana dra. Trillerja, kakor je bilo pričakovati z rezultatom 4: 1, v polčasu 1: 0 na korist gostom. Tekma je bila do skrajnosti in do zadnjega trenotka napeta. Ta rezultat sicer ne odgovarja pravemu razmerju med obema moštvoma, toda v oceno se danes se ne spuščamo, ker se tekma danes zvečer ob \a na 7 ponovi. Le to povdarjamo: Kdor se hoče navžiti divot športnih borb, naj današnje tekme ne zamudi. — Ponovna tekma »Češka teh-ftikfi«: »Ilirija«. Danes zvečer ob "4 na 7 se ponovi na dirkališču nogometna tekma med istimi moštvi kot včeraj. Že včerajšnja tekma je bila prav oštra in do zadnjega trenotka napeta, za danes pa so napovedali na obeh straneh, da hočejo izrabiti do skrajnosti svoje sile. Paleg tega se danes obe moštvi že kolikortolFko poznate in zato bo gotovo današnja tekma zanimivejša in tuđi lepša od včerajšnje. Pričakovati je tedai, da občinstvo današnjo tekmo poteti v veCJem tovila kot včenj in da tako nafto »Ilirijo* lagotovi gniot-nega uspeh«. Vstopnina je določena za danes sledeće: Sedeži po 2 in 1 K, stojišča po 50 v, dijaike in vojaške vstopnice po 20 v. Ker tekma traja skoraj do 8. ure, si jo ogled a jo lahko tuđi oni, ki so uslužbeni do 7. ure. — Omalovaževanie športnih prireditev v Ljubljani. Včerajšnja tekma ljubljanske »Ilirije« s Češkimi tehniki iz Brna je zopet enkrat pokazala, da je med ljubljanskim občinstvom izvzemši dijaštvo prav malo zanimanja za športne prireditve. Na eni strani se zahteva, da naj se nudi v Ljubljani le prvorazredni šport na drugi strani se pa to onemogoču-je vsled malenkostne udeležbe. Mno-gokrat smo že poudarjali v našem listu, da so take priredbe drage. Tuđi včerajšnja tekma je šteti med prav drage. Namesto, da bi prireditelji imeli vsaj neka) prebitka v pokritje stroškov, ki jih imajo z ureditvijo no-vega igrišča, imajo primajnkljaj in tako zopet stojimo pred možnostjo, da se mora započeto športno, delo-vanje in gibanje ustaviti na škodo našega naroda in njega telesne vzgo-je in to ravno vsled premajhnega podpiranja Spornih klubov s strani občinstva. Pomisliti je treba, da se mora pri nogometnih tekmah plača-ti došlemu moštvu ne samo vožnjo, marveč tuđi prehrano in stanovanje in da ti trošKi pri oddaljenih moštvih gredo lahko v tisočake. Nadejamo se, da bo naša publika popravila naša grajanja danes s številno udeležbo. — S. Gregorčičeva javna ljudska knjižnica, \Volfova ulica 10 I. G. dr. Demšar. zdravnik v Ljubljani, je podaril vrsto znanstvenih knjig, za kar se mu knjižnično vodstvo najtopleje zahvaljuje. Knjižnica je odprta za občinstvo vsaki dan od 4. do 8. popoldne, ob nedeljah in praz-nikih pa od 9. do 12. dopoldne. — Poročil se je danes na Brez-iah g. Franc Klemenc. trgovec na Polenjski cesti, z gdč. Anico Mediče-vo. Poročal ju je nevestin stric č. g. 0. Kalist Medič. — Zopetni pojav nasilnosti. V soboto popoldne je v tivolskem parka sedela neka tuja gospa, zraven sebe je imela na ročno torbico, v kateri je bilo 20 K denarja in želez-niški vozni listek do Dunaja. V tem pa priđe neki okoli 19 let star velik, suh neznanec, ki je imel na glavi sivo sportno Čepico, pograbi torbico in zbeži z njo po parku. Gosna je sicer vpila za njim. a je lopov kljub temu srečno odnesel pete. Umri je v Šmartnem pri Litiji danes zjutraj ondotni tovarnar, obč. odbornik itd. gospod Josip Izgoršek, star 61 let. Vrlemu možu blas: spo-min, cenjeni rodbini naše sožalje. Iz Železnikov. „Der grosste Schuft im ganzen Land ist der Denunziant" O kako krasno so zazvenele te bese-de iz .svetega mesta. S kakim govor-niškim patosom; da s pesniškim zanosom je ta vers izrekel oziroma v obraz vrgel iz lece v cerkvi sv. Antona v Železnlkih v nedeljo dne 24. maja 1. 1914. naš preljubeznjivi župnik Val. Marčič. V obraz vrgel? Komu^ — Svojim pristašem! — Ni mogoč! — Seveda! Če pomislimo samo to, ' liko denunejancij zoper naprednjake nora on od svojih pristašev prene? , bi skoraj opravičeno sodili, da je tem hotel javno red, da tega on ne nara več. — Dalje. — Ako pa je bii zna-biti župnik sam denunciran na višjem mestu, mu pa moremo zopet pokazati te ljudi kateri se zbirajo okrog njega. Saj iz teh vrst se je že pred leti ho-dilo v škofijo denuncirat poštene duhovnike, kateri so hoteli ohraniti mir v Železnikih. Saj poznamo moža poznamo moža poštenjaka, kateri se je pred vrati knezoškofijske palače vrnil ker ga je bilo sram postati denuncijant toda drugi so sli naprej. Seveda je pa mogoče, da je pisec zadnjih dopisov v „Slov. Narodu v župnikovih očeh tuđi denuncijant. Mogoče so pa v ško-fiji sele iz „Slov. Narodu" zvedeli kako on izvršuje svojo pastirsko dolžnost. Kako on izpolnjuje Kristusov nauk: „Ljubite se med seboj!" Če je znabiti to res pa pokličemo župniku vspomin stari pošteni slovenski pregovor „Kar se ne stori, se ne izve!" — Antide-nunciant, Umri je po dolgi mučni bolezni v Kranjski gori g. Oskar Andolšek, abs. pravnik, edini sin gospoda dvor-nega svetnika Andolška. Težko priza-deti rodbini naše iskreno sožalje. Poročil se je gosp. T. Erbežnik, c. kr. orož. postajevodja v Beli cerkvi, z gospodično Ivanko Lavrič, hčerko g. Ivana Lavriča, trgovca v Travniku pri Rakeku. Bog živi novoporočenca. Dr. Evgen Barae je pričel zdrav-niško prakso v Gleichenbergu, zdravi-lišču za bolezni pljuč in srca. Sloveoec ponesrečil v AaarikL V Sunnsyde, Utah, je ponesrečil ro-jak Ivan Ažbe. V rovu se je utrgala nad njim plast kamenja ter ga ubila. Rajnki je bil star 34 let ter dona iz vasj Podkraj pri Zagorju ob Savi. — Slove^c uri ▼ A—rifct V AIbany, Minn., je umri 26. aprila t. 1. Ivan Slivnik, doma v Grabnu pri Oorjah na Gorenjskem. Rojen je bil I. 1837. in Je prišel pred 49. leti v Ameriko. Avtomobilna nezgoda na driavnf oesti Novo mesto - Kostenjevlca. V soboto smo poročali o tej nezgodi. Dobili smo še pojasnilo. Avtomobil je zdrsnil 7 metrov globoko v prepad. Iz prepada ga je moralo vleči en par konj, dva para volov in najmanj 15 kmetov od 7. ure zvečer do en četrt na 1. ponoči. Ko so avtomobil izvlekli na cesto, je zopet normalno vozil. Poudarjati je treba, da se avtomobil, ki je izdelek tvrdke Puch, ni popol-noma nič poškodoval, kar je pač naj-boljši dokaz, da je fabrikat dober in soliden. Vojaškt orkester bo igral pri otvoritvi vrta v torek 26. t. m. pri ve-Černi predstavi ob pol 9. v kinematografu Ideal, Fredvajala se bode ljudska drama po sloviti dunajski nravnostni sliki Ludovika Anzengruberja „Cetrta zapozed*. Poleg tega Še krasna vo-jaška humoreska v civilu. — Danes zadnji dan veseioigre „Svet brez mož". Našel se je v tivolskem gozdu, pot na Bellevue, double nanosnik. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v pisarni Jos. Schumi, Gradišče 9. V sredo dne 27. t. m. popoldne ob pol 3. uri se vrši javno predava-njn in praktično kuhanje na Weckov aparat za konzerviranje in steriliziranje v zavodu „Mladika*. Vhod Šubičeva ulica št. 9. K obilni udeležhi najvljud-neje vabi tvrdka Schneider & Verovšek, trgovina z železom in kuhinjsko opravo, Ljubljana, Dunajska cesta 16. Društven* ndznanila. Društva notarsklh kandidatov za graško nedsodišče v Ltubljani občni zbor se vrši dne 6. jun. ob 9 uri zv. v gostilniških prostorih Narodne^a doma v Ljubljani. Odbor vabi vse člane društva, da se tega občnega zbora gotovo udeležijo, vabljeni so pa tuđi oni tovariši, ki še nišo člani društva, da ob tej priliki storijo svojo stanov-sko dolžnost in vstopijo v društvo. Skoro vse sloje iu stanove je že pre-šinila zavest, da je edino v organizaciji mogoče iskati pomoči in zaslombe v vitalnih stanovskih vprašanjih. Med nami pa najđemo žalibog tovariše, ki se za svojo edino slovensko Organizacijo prav nič ne brigajo. Društveni odbor je letos mnogo delal ter storil več primernih korakov v zboljšanje naših stanovskih razmer. V svojem delu pa rabi odbor opore v društvenih članih, ki naj bi delovanju društvenega odbora posvečali vsaj toliko pozornosti, da bi se udeleževali društvenih zborovanj ter položili običajni obolus v društveno blagajno. Vsaj enkrat v letu se lahko vsak slovenski notarski kandidat odtegne svoji ožji družbi ter poleti v krog svojih stanovskih tova-rišev, — stroški za tak izlet so ven-dar tako malenkostni, da ne smejo nobenega odvrniti od takega sestanka. Društveni odbor pričakuje, da se bodo ne le tovariši iz Kranjske, tem-več tuđi oni iz Štajerske odzvali temu vabilu. Kdor pa je v resnici zadržan, naj posije vsaj pooblastilo. Odbor. Državna zveza profesorskih društev v Krak6wu. Letošnji občni zbor državne zveze se je pod pred-sedstvom poljskega prof. društva vršil v Krakowu v dneh 22. in 23. marca v dvorani tehničnega društva. Zastopana so bila po svojih delegatih vsa av-strijska prof. društva, v katerih je organiziranih okro^lo 8000 članov. Društvo slovenskih profesorjev sta zasto-pala njega predsednik prof. dr. Jakob Žmavc, in prof. Jos. Wester; slovenska delegata je pooblastilo tuđi „Društvo srednješkolskih profesora u Dalmaciji", da ga zastopata. Na občnem zboru so se resile važne točke dnev-nega reda, pred vsem prememba pra-vil državne zveze in ćela vrsta zah-tevkov in želj, ki jih naj zastopa odbor na odločilnih mestih, da se upo-števajo pri končni redakciji službene pragmatike. — Zastop kraljevega mesta Krakowa je pnredil udeležencem slavnosten večer v restavraciji Hawelka, kl #c ga je udeležil kot zastopnik inestne občme Szarski, dalje rektor Jagiellonske univerze prof. dr. Ko-stanecki, več vseučiliškik profesorjev, ravnatelji vseh krakovskih gim-nazij, 2 člana dež. šolskega sveta in sveta in veliko število krakovskih ko-legov. V soboto popoldne je bil izlet vsvetovno znane solne jame v Wieliczki. Prostovoijno gasilno društvo v Litiji priredi dne 5. malega srpana t. 1. veliko slavnost v proslavo petin-dvajsetletnice svojega obstoja. Pri tej priliki bode tuđi več gasilcev odlikovanih z jubilejno kolajno za pe-tindvajsetletno zvesto službovanje. Odbor prostovoljnega gasilnega društva je imel tozadevno že več sej in se intenzivno pripravlja, da se bode ta slavnost kolikor mogoče sijajno izvršila. Pri slavnosti bode sodelo-valo tuđi pevsko društvo Lipa iz LitiJe, ter rudniika fodba iz Trbo-Ycli- Litijske dame in gospodične, pa bodo pr! popoldansk! veselici so-delovale v raznih paviljonih na vese-ličnem prostoru, ker bode društvo ćelo prireditev izvedlo v lastni režiji. Program, kateri se je pri zadnji seji sestavil, bode zelo zanimiv. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Bratska društva se prosijo, naj bi na ta dan ne prirejala nikakih slavnosti in veselic, naj bi se na našo slavnost oziralo. Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi dne 29. t. m. v društvenih prostorih, Langegasse 50, predavanje „Jugoslovansko edinstvo in slovensko dijaštvo. Poroča starejšina g. Virant. Umi sodiSča. Tzpred tukajšnjega peroinega sodišča. Rop. Na zatožni klopi sedel je danes dopoldne Janez Kržišnik, rojen leta 1586., pristojen v občino 2ire. Janez Kržišnik je sodišču dobro znan, sele leta 1906. sedel je zaradi tatvine pred ljubljansko poroto in bil takrat obso-jen na šest let ječe, ki jo je odsedel v kaznilnici v Mariboru. V celem je presedel v jecah nad osem let in mu je tatvina prešla že v meso in kri. Ko je 27. avgusta 1912 prišel iz kaznil-nice, imel je 75 K denarja ter se je vrnil domov, kjer je pa ostal le kakih 14 dni, nato se pa napotil po Go-renjskem. Ko mu je denar pošel, pričel je prosjački. Novembra 1012 sto-pil je pod imenom Janez Selak v službo pri posestniku Jerneju Zaplot-niku, kjer je služil do 26. decembra. V noči od 26. na 27. decembra pa \č vlomil v sobo gospodarja in ukradel Jerneju Zaplotniku okrog 60 K denarja, njegovemu bratu Franu Zaplotniku pa iz zaprte škrinje, katero je odprl s sekiro, 3S0 K. S tem denar-jem je šel po svetu, nato pa prišel dne 7. januarja 1913 k županu Jancu na Studenec pri Krškem, kjer je pod lažnjivo pretvezo, da se piše Fran Novak, izvabil od župana na to ime se glasečo delavsko knjižico ter od-šel zopet na Štajersko. Ko mu je vsled zapravijanja pošel denar, vrnil se je v domovino, kjer je v noči od 3. na 4. iebruarja ukradel raznih stvari, obleke in mesa samo pri posestniku Koširju na Golem vrhu za 91 K 90 v. Tu je pustil na licu mesta težak kamen in veliko poleno ter svojo oble-ko. Nato je skuŠal vlomiti v noči od S. na 9. marca pri posestnici Mariji Oblakovi na Zirovskem vrhu, vendar pa ga je posestnica prepodila in je pri tej priliki izgubil klobuk, ki ga je ukradel pri Koširju. Nato je prišel dne 23. aprila k svoji krstni botri Marijani Ušeničnikovi na Golem vrhu, kjer se je po lastni izpovedbi splazil skozi odprta zadnja vrata v prvo nadstropje, tam si je slekel čevlje ter šel v podstrešje. Tu ga je zasačila Marijana Ušeničnik, ga prijela za ro-ko in ga hotela zadržati, da bi ga iz-ročila orožnikom. Prosil jo je, da srne obleči svoje Čevlje, nakar sta šla v pritličje. in ko ga ona ni hotela izrustitu vrgel 30 je na tla, tolke 30 s polenom po glavi tako, da se je one-svestila, nato pa ukradel raznih stvari, tako obleko za 20 K, klobuk, vre-den 5 K. čevlje. vredne 10 K. uro, vredno 8 K 34 v in Še razne malenkosti, vse s-kupaj v vrednosti 53 K 72 vinarjev. Ko je hotel oditi, oprijela se ga je med tem časom zopet k zavesti prišla Marijana Ušeničnik, nakar jo je Janez Kržišnik z vsklikom: »Kaj hudič, še nisi crknilU zopet pričel tolči po glavi in hoditi po njej, nakar je Ušeničnikova zopet padla v nezavest. Nato je obtoženec pobeg-ntl. vendar pa je iz bližnjega gozda prežal. da bo videl, ali je svojo krst-no botro ubil ali ne. Ko je videl, da se je Ušeničnikova priplazila na plano, je pobegnil. Obtoženec vsa svoja de-jania priznava, le o tatvini pri Koširju noče ničesar vedeti, a priče spoznajo obleko, ki se je tam našla, kot Kržiš-nikovo last. — Nato je po kratkem posvetovanju stavilo sodišče porotni-kora sedem vprašanj in sicer glede ropa, izvršenega dne 23. aprila 1. 1. na Marijani Ušeničnik, drugič zaradi tat-vin pri Jerneju Zaplotniku in njegovemu bratu in zaradi tatvine pri Ko-širju, tretjič zaradi poskušene tatvine pri Mariji Oblakovi, ki ga je zasačila in pri kateri bi bil lahko odnesel nad 50 K, če bi se mu bila tatvina posre-čila, Četrtič zaradi dejstva, ali je ob-tožencu prešlo nagnjenje k tatvini že v navado, petič, ali je storil zločin goljufije s tem, da je lažnjivim potom zvabil na Studencu pri Krškem od tamošnjega župana Janca delavsko knjižico, glasečo se na ime Frana Novaka, šestič, zaradi goljufije, ki jo je zagrešil obtoženec s tem, da se je pri Zaplotniku izdajal za Janeza Selaka in slednič zaradi vlačuganja, ker se je potepal po raznih krajih, ne da bi mogel dokazati, da je pri tem kaj zaslužil z delom. — Nt to je predlagal zagovornik g. Tekavčič, da se naj stavi £c dodatno vprašanje in sicer zaradi tega, ker je možno, da je obtoženec storil Mariji Ušeničnikovi silo le iz jeze ker ga ni hotela izpustiti in da pri svojem činu ni imel namena usmrtiti Marijane UŠeničnikove. V svrho nadalje-vanja razprave in razsoje o tem do-datnem vprašanju preložila se je » obravnava na popoldne in se nadajuje ! ob 4. Razne stvari. * Umor. Iz Šopronja poročajo: Ludovika Horvatha, ki se je vrnil s 15.000 K iz Amerike, so umorili njegova žena in njeni stariši. Morilci so ga hoteli oropati. Morilce so zaprli. w Avtomobilska nesreča. Iz Pariza poročajo: Bančni ravnatelj Maury je v petek pri Toulouse zavozil s svojim avtomobilom v drevo. Osebe, ki so bile v avtomobilu, so padle iz av-tomobila. Maury je bil takoj mrtev, njegova žena je kmatu nato umrla. Tuđi šofer je zelo poskodovan. * Eksplozia Iz Diirena poročajo: V nemški tovarni za razstreljiva je predvčerajsnjim eksplodirala patrona, ki je užgala eksplozivno bombaževino, Nastala je grozna eksplozija. V od-daljenosti ene četrt ure je bilo razbitih več tisoč šip. Tovarna je bila skoraj popolnoma razrušena. 21 oseb je bilo poškodovanih, med temi tri težko. * Nezgode. Iz Odese poročajo: Na tukajšnjem kanalu se je dogodila velika nesreča. Prevmil se je čoln. Ravnatelj tukajšnje realke, neki učitelj in trije učenci so utonili. — Iz New Yorka poročajo: Pred odhodom par-nika „Friedrich" iz Hobokna se je podrl izkrcevalni Čoln. Petdeset oseb je padlo v morje. Tri osebe so utonilc. * Vseučiliščnik — morilec. L: Florence poročajo: Kot povzročiteljc poskušenega umora na stari Amerikanki Flavelle so aretirali vseučiliščnika v Florenci Petra Rossija. Priznal je, da se je vsled igre silno zadolžil. Slučajno je vstopil v voz, v katerem je sedela stara dama. Vendar pa ni na-meraval damo umoriti, marveč samo oropati. * Sufragetke. Iz Londona poročajo: Sufragetke so poskusile razdreti vodovod mesta Glasgo\v. Predvčeraj-šnjem so našli v zidu glavne cevi bombo. V blizini so našli tednik su-fragetk in pa žensko rokavico. V Edingourglen je neka sufragetka po-škodovala sliko kralja. V Londonu sta dve sufragetki razbili stekleno omaro v dvorani za mumije britiškega muzeja. Telefonska in brzojavno popoGilo. Bolezen našega cesarja. Duriaj, 25. maja. Profesor Ortner je ustavil v soboto svoje obiske pri cesarju. Cesar ostane za sedaj še v Schonbrunnu, 20. junija pa se odpe-lje v Išl. Otvoritev belokranjske železnice. Novo mesto, 25. maja. Slavnost-ni vlak le dospel danes ob 9. uri in 25 minut prisrčno r>ozdravljen od rnnogobrofno zbrane?:a občinstva na novomeški kolodvor. Ob prihodu vlaka je Igrala godba cesarsko pe-sem. Ministra sta pozdravila baron Rechbach in prost. Prvi oficijjalni nagovor je govorH župan Rozman v slovenskem jeziku. (Nagovor priob-čimo jutri. Op. ur.) Svof govor !e končal s trikratnim Živio na cesarja. Godba ie zaigrala cesarsko himno. Minister se je zahvalil v nemškem jeziku, ter ie pozdravil nato gardne-ga stotnika Bergmanna. Šolske de-klice Svetec, Ggorevc in Sever so izročile ministru šopek. Nato |e ško? blagoslovjl novo železnico. Zape! |e giranazriiski zbor. Sledile so predstave, med katerimi je minister izročil trem žetezniškim uradnikom Opitzu, Chatu in Franzu redove. Zahvali! se ie tuđi učiteliici EckI. Godba je ob vstopu ministra v vlak zaigrala koračnico. Ob 12. in 53 m?nut je vlak odpelja! spremljan od burnih klicov Živio. Finančne težkoče na Češkem. Praga^ 25. maja. 3>Narodni listv* poročajo, da je dobila deželna upravna komisija od vlade dopis glede fi-nančnega stanja dežele, ki je zelo težavno. Hrvatski sabor. Budimpešta, 25. maja. Kakor se je izrazil ban Skerlicz, bo imel hrvatski sabor, ki se sestane jutri, bogat delavni program. Predelati bo moral proračun, zakon o uradniš'Kih pokojninah, 0 zvišanju učiteljskih plač, zakon proti oderuštvu in vprašanje občinskih doklad. Šef 4. na-rodnogospodarskega oddelka bo imenovan do 1. julija. Zasedenje mesta šefa justičnega oddelka ni tako nujno. Zahteve bosanskega dežeuiega sveta. Budimpešta, 25. maja. V konfe-renci bosanskega odposlanstva z 11/. Stev. •SLOVENSKI NAROD*, dne 25 maja 1914. Stran 5. obema min istr sirima predsednikomft, sta Tisza in Sturgkh haje priznala« da naj se prispevek za Bosno in Hercegovino iz carine poviša in to po-višanje izplača za 6 let nazaj. Avdijenca. Duna], 25. maj. Cesar }e danes v posebni avdijenci sprejel grofa Tiszo, ki mu je poročal o političnih zadevah. Cesarjevo zdravje je po-polnoma zadovofjivo. Fran Kossuth t. Budimpešta, 25. maja Danes ob 4. zjutraj je umri Fran Kossuth. Avstrijsko - grška trgovinska pogodba. Dunaj, 25. maja. Atenske konfe-rence glede avstrijsko - grške trgovinske pogodbe so malone končane. Pogodbo je smatrati za perfektno. Sklenjena je bila trgovs'Ka in paro-plovna pogodba do leta 1917., kateri bo pozneje sledila še železniška pogodba. Sezijski delavci v Nemčijl. Berolin, 25. maja. Rusija in Av-sfrija nameravata storiti korake pri nemški vladi za boljše varstvo svojih delavcev v Nemčiji. Avstrija hoče uvesti obvezne potne legitimacije. Nemčija skuša iz Avstrije in Rusije privabiti delavce, ki so nemški državljani, nazaj ter omejiti priselje-vanje sezijskih delavcev. Preustrojitev tripelentente. Berolin, 25. maja. Iz Pariza po- ročajo, da je Tzvolskij ob priliki pose-ta angleške kraljevske dvojice res sprožil misel za preustrojitev :ripe-lentente v trozvezo. Predlagal je eventualno sodelovanje angleškega in ruskega voinega brodovia. kar bi tvorilo prvi korak k zvezi. Francosko - nemška meja. Pariz, 25. maja. V ospredju zanimanja stoji nacrt francoskega ge-neralnega štaba, da naj se meje proti Nemčiji boli utrde. Ruski in romunski dvor. Petrograd, 25. maja. Ruski car Tn romunski kralj se sestaneta v Konstanci ob Ćrnem morju. Nova entente cordiale. Pariz, 25. maia. Med Švico. Bel-giio. Kolandska. Dansko, Švedsko in Norveško priđe v kratkem do nove entente cordiale. Italija In Abesinlfe. Rim, 25. maja. Ob eritrejski me-ji je opažati že de!j časa gibanje abe-sinskih č-et. Pariz, 25. maja. Newyork He-rald poroea. da je sbesinska vlada natančno podučena o tem. da name-rava Italija svojo kolonalno posest v Afriki razširiti. Abesinska vlada je zato vse svoje strategično važne točke cb meji oiačila s četanii, ki stoje pod Doveljništvom evropskih častnikov. Abesinija počasi pomika svoje čete proti meji. Izpred novomeške porote. Novo mesto, 25. maja. Marija Starešinič iz Cerknišča na Belokranj-skem je bila zaradi detomora pred poroto obsojena na 3 leta težke ječe. Dogoditi na Balkanu. Albanska revolucija. Rim, 25. maja. »Corriere d* Ita-lia■•< pravi, da se bo izvršila o zadnjih dogodkih natančna preiskava. Če se bo pokazalo, da je Esad paša kriv, bo ostalo vse, kakor je sedaj, če pa se bo pokazalo, da gre za intrige, bo Italija zahtevala za Esad pašo po-polno zadoščenje, tuđi če bi bilo treba kneza Viljema ponižati. Italija mora v interesu svojega političnega ugleda zahtevati. da se ne odstrani mož samo za to, ker se je pokazal prijatelja Italije. BrtadW, 25. maja. T« to rfltfftrt i*m vesti, da so Mte ahoMko vIMm čtte pri Tkani tiapntonaa topa*. Skader, 25. maja. Triuffa« U**> iSMSki propagandist] so prirotfl shod, na katerem so ao pridndHI Prenku Blb Dođi ter ga priznali kot edtoega šefa Sevcrno AftMutUe, Ta-di raohamedanci Iz okolice Skadra In iz mesta samoga se hočejo tei straav kl priklopiti ter ttstaaoviti bovo Esadovo stranko. Duoai 25. maja. Vest o vsorOi nekaterih članov rodbine Toptanl. tako Abdl bega, Murat bega hi Ma-zar bega nišo resnlčno. Vsl trije so dospeli zdravi v Drač. Rim, 25. maja. Uradno se pri-občuje porodilo italijanskega poslanika Aliotija iz Drača, v katerem pravi med drugim sledeče: V bo|uf ki se je razvit med vstaši in albanskim orožništvom s boUndskim! častniki na čelu, je bilo vse albansko orožništvo s holand-skimi častnlki vred vjeto. Vsled tega so morali ustaviti tuđi streljanje iz bateri) na cesti proti Tirani in na gradu v Draču. Proti 6. zvečer je pribežalo mnogo beguncev v Drač, ki so povedali, da se vstaši vedno botj bližajo mestu. Raznesla se je tuđi vest, da so Mali-sori, ki so bili dospeH pod vodstvom dveh duhovnikov v Drač, pobegnlli. Knez je nato poslal M eh med Alija kot parlamentarja k vstašem, da Izve njih pogoie. Vstaši so odktonili \ sako pogajanje dokler ne prispo do morja. V mestu je izbruhnila nepopis-na panika. Jaz, — pravi 1 talijanski poslanik, — sem šel takoj h knezu ter mu na-svetoval, da naj spravi svojo rodbino na varno. Sklenili smo tuđi, da vkrcamo katoliške Malisore, kateri so bili neposredni vzrok vstaje, ker so smatrali mohamedancl njih na-vzočnost za provokacijo. Nato se je knez z rodbino vkrcal na naši ladji. Ob 7. zvečer sem šel skupno z romunskim poslanikom In avstrij-skim, francoskim in angleškim delegatom k vstašem, kl so mi poslali na-sproti holandskega stotnlka s 3 par-larnentarji. Ti so izročlli pogoje vsta-šev, kl so: 1. Svoje zahteve Izroče samo knezu osebno po deputaciji. 2. Knez mora te pogoje sprejeti do nedelje, sicer bodo vse vjetnike postrelili. 3. Zahtevajo, da se knez zaveže, da proti vstašein ne bo rabil nasilnih sredstev. Mi smo nasvetovali knezu, da naj se zopet izkrca, kar je tuđi storil, in ?e vrnil v palačo. Tam je podpisal pcgoie vstašev. — Knez je zahteval, da naj se mu da zopet primeren de-tachement v varstvo. Vstaško gibanje ima v glavnem religiiczni značai sn je, popolnoma spontano. Nedoižnost Esad paše je b2]e popolnoma dokazana. Dunaj, 25. maja. Avstrijsko po-ročilo o dogodkih v Albaniji direktno polemizira z italijanskim poročilom. To poročilo očita, da se je beg kneza izvršil prenagljeno na nasvet neka-terili diplomatov. Rim, 25. maja. Uradno ^e poroča: Ob 9. uri zvečer se je izk-cala tuđi kneginjja. Pred knežev • palačo stoji močan oddelek italijans ih mor-nariev. Vse je pripravljen« \ da se knez ja dvojica zopet vkrca. Medna-rodna kontrolna komisija *; * zopet prevzela vlado ter se bo p< ^ajala z vstaši. Rim, 25. maia. »Tribuna« poroča, da se je knez Viliem pokazal tako strahopetnega, da si je svoj položaj popolnoma pokvarit. V Albaniji je knez Viljetn doigral. Dunaj, 25. maja. Iz Pulja je od-piula križarka »St. Georg< z dvema torpedovkama prtd Drač. V Brindi-si|u je pripravljena močna italijanska flotiia. Iz Benetk je odplulo već itali-ianskih torpedovk. Trst, 25. maja. Iz Vidma poroca-iov da je pripravljen poseben polk al-pincev, da se vkrca v Albanijo. Donat, 25. maja. Naravnost smešno komentira »Albanische Kor-respondenz« beg kneza Viljema, Češ, da se je vkrcal samo zato, da pomiri Malisore, ki so bili zaradi njega v velikih skrbeh. Rim, 25. maia. Uradno se poroča, da je pri bojih za Šjak padlo 20 mož, 10 je bilo ranjenih. Padel je tuđi romunski vojaški ataše princ Strudza. Rim, 25. maja. Danes ob pol 11. dopoldne je šel knez pregledat pred-straže pred Dračem. Rim, 25. maja. Ker je knez sprejel vse pogoje vstašev, so vstaši iz-pustili vjetnike. Turkan pasa je do-spel včeraj ob pol 3. v Drač. Dunaj, 25. maja. Iz Drača poro-čajo, da so imeli včeraj diplomati v Draču skupno konferenco, potem so konferirali s knezom. Mesto oblega več tisoč Albancev. Vstaši zahtevajo sledeče: 1. Esad paša se mora takoj vr-niti. 2. Vstaši ne marajo krščanskega kneza, zahtevajo da bodi knez mo-hamedanec. Knez Viljem je izjavi!, da je pripravljen takoj odstopiti. Rim, 25. maja. Esad paša je do-spel snoči sem. Popoldne je dolgo konferiral z zunanjim ministrom. Budimpešta, 25. maja. Grof Berchtold bo dal danes popoldne pojasnila o situaciji. Berolin, 25. maja. Nemški krogi so v velikih skrbeh, ker je prišlo rned Avstrijo in Itaiijo do hudih diferenc zaradi Albanije in se je bati dalekosežnih posledic. Italija je že vpra-Šala v Carigradu, kaj misli turska vlada o eventualni kandidaturi mo-hamedanskega princa na albanski prestol. Drač, 25. maja. Avstrijske in ita-lijanske vojne ladje so snoči zopet iz-krvale tuje podanike, ki so se bili zatekli na nje. V Draču je precej mirno, situacija pa je silno kritična. Mesto je od tren strani obdano od vstašev. Carigrad, 25. maja. Listi cenijo število vstašev na 10.000 K, 5000 do 6000 mož stoji pod Arif liikmetom pred Sjakom. Vstaja je naperjena direktno proti knezu. Trst, 25. maja. Bivši predsednik provjzončne albanske vlade !zn?£»!l Kemai ?e dospel sem ter izjavi5, da se hoče boriti za svo.io domovino. Rim, 25. maja. Listi nadaljuieio oštro kampanjo proti Avstnli. Cor-riere d' Italia trdi, da korakajo zopet izkrcani Malisori z eno batenjo proti Kavanji pod poveljništvom avstriiskih častnikov. Skader, 25. maja. Med Miriditi je prišlo do sporazuma. Muzlimani zdrže z Esad-pašo. Italijanski konzul očitno konferira z onimi, ki simpati-zirajo z Esad - pašo. Dunaj, 25. maja. Pred Dračem stoje sedaj tri avstrijske križarke s 6 torpedovkami. Poveljništvo je pre-vzel kontreadmiral Seidensacher. Srbsk* skupščma. Belgrad, 25. maja. Mladoradikalci so izjavili, da se nadaljnih sej skup-ščine ne bodo več udeležili. Socijalni demokrati zahtevajo takojšno sklicanje velike narodne skupŠČine. Vlada naj odstopi, skupščina naj se razpusti. Opozicija je zapustila dvorano. Vlada ima sedaj' 89 glasov, za sklepčnost skupščine je treba 84 glasov. Najbrže bo skupščina že v najkrajšem času razpuščena. Eplrtko vpra§an]e. At^n#, 25. maja. TakajŠnf uradni krogi so mnenjt, da se bo potrditev pogodbe s Krfa zavlekla s strani ve-lesil še nekaj tednov. Današnji list obsega 8 strani. Izdajatell In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tlsk »Narodne tiskarne«. Poslano. Gospod plcm. TRNKOZV, lckamar v Ljubljani! Jar bi Vam bil hvaležen, ako mi pošljete literaturo in sladni čaj znamka .Sladin"* Velespoštovajcm Dr. Argay9 London, W. 89. Ladbroke Grove Notting Hill. Od ge Marife Lebede, kovaškega moj-stra soproge,_Atzelsdorf, pošta Neubau (Spod. Avstrijsko): Že dva meseca rabim za naše sedaj tri mesece staro dete sladni čaj Imenovan Sladin in pnpoznam njegov čudoviti učinek, moČ in nizko ceno. Želim, da bi vse matere rabile sladni čaj,_ da bi se vzgojile zdrave in krepke otroke. Ćutim se torej obvezano, da Vam izrečem najpopolneiše priznanje. Od ge. Marije Eerngruber, pekovke v Latschu, (Vintschgau, Tirolsko), 21. 9. 1912: Prosim pošljite mi zopet 5 komadov ] 4 kg zavitkov sladnega čaja .Sladin*. Sladin ima zame tako slast, da ne maram več nobene kave. Od ge. Em© pl Trnkocijr, lekarnarjeve soproge v Gradcu: Ljubi svak! Sporočam Ti, da Elzinega malega vzgajajo s Sladinom (sladnim čajem) in da se izborno razvija, zato-rej se Sladin lahko najtopleje priporoča. Od g. Leopolđa Heller, c. in kr. okraj-nega glavarja v p. v Beljaku: Kje se v Belja-ku dobiva Vaš resnično izborni sladni čaj ? Odkar zajtrkv:jcm namesto da bi rabil Soma-tose, Vaš Sladin, sem se popravil, se čutim krepkejšega in si prihranim polovico denarja. ZitntJ o«ne v Badimp**tlf Dne 25. maja 1914. Tirmliii PSenica za maj 1914. . . za 50 kg"14*l5 Pšenica za oktober 1914 . za 50 kg 12*9l: Rž za okt 1914 .... 2a 50 kg 9»8& Oves za oktober 1914 . . za 50 kg 8'34 Koruza za ma| 1914 . . . za &0 kg 7*64 Koruza za julij 1014 ■ . . za SO kg 7*85 Heteorolosično poročilo. : 1 t mm •+*•—■ ■. * 23.; 2.pop.! 740-8 233 sr. Jug jasno j „ 9. zv.; 738 7 17 0 si. jug 9 ■ 24. 7.2j. i 7371 14-3 sr. svzh brezoblač. „ 2. pop. 735 4 23*2 sr. jug đeL jasno „ 9.2V. 7340 171 si.jzah. oblačno 22. i 7. zj. i 7333 126 sr. svsh del.oblač. • i i Srednja temperatura sobote 17*3®, normj 15*0° nedelje 18-2°, norm. 151°. Padavina v 24 urah 0-0 mm in 0*0 mra. , LiiHioo milo s konjičkom Bergmanna & Ko., Dećin na Labi je vedno bolj priljubljeno in razSlrjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-Ijivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pišem. Mnogo odlikovan}. Pozor pri nakupu. Pazite lsrecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 80 h y lekarnah, drogerijah in parfumeri^ jah itd. Istotako je Bergmannova litijska krema »Manera« (70 h Ion Ček) čudovita za ohranitev nežnin damskih rok. 954 Mesto vsakega posebnega naznanila. Potrti globoke žatosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni edini sin ozir. brat ^■■^ t^ii^^ ^ffl^^^HI ■»!■■ ■■■■ \j absolTiraai pravnik po doig! mučni bolezni previđen s svetotajstvi danes ob 11. uri dopoldne preminul. 2059 Pogreb nepozabnega se vrši v torek, dne 26. maja t. L ob pol 4. uri popoldne v Kranjski gori. KRANJSKA GORA, dne 24. maja 1914. Zalujoča rodbina dvornega svetnika Anđolšeka. Vsemogočni je v Svoji previdnosti odpoklical po dolgi mučni bolezni naSega nad vse ljubljenega očeta, gospoda Josipa Izfforšek tovarnarja, cerkvenega ključarja, občinskega odbornika itd. danes dne 25. maja ob I. uri zjutraj v starosti 61 let v boljše življenje. , Pogreb bo v sredo dne 27. maja ob pol 9. uri zjutraj na župno \ pokopaliŠČe v Šmartnem. 2071 I Šmartno pri Utiji, dne 25. maja 1914. Globoko zalujoča rodbina Izgoršekova. Ješčriosi. Mnogo razširjeno zlo je navada mnogih ljudi, veliko jesti in s tem že-lodec in čreva preobložiti. Ta ješč-nost ima vzrok v raziičnih okolsči-nah in se ne da lahko odstraniti, ker dotični koj čuti lakoto, ako ne ugodi ieščnosti. Sčasoma vodi ješčnosr s preobloženjem želodca do motenja prebave in ima ješci človek na izbi-ro, da trpi na motenju prebave, že-lodčnih bolečinah, krču, gorečici in zagatenju ali pa strada. Vsem na motenju prebave trpečim je priporoča-ti, da imajo vedno v hiši Fellerjeve odvajalne, prebavo pospešujoče ra- barbarske kroglice z zn. »Elsa krog-lice«, da jih takoj, lahko rabijo pri želodcnih holečinah, zagatenju, pre-počasnem delovanju črevesa in drugih motenjih prebave. Urejajo odvajanje, blaže krč, izboljsujejo kri in jih tuđi radi rabijo proti nezaželjeni tvoritvi tolšče. Te staropreizkušene, voljno in zanesljivo učinkujoče odvajalne kroglice proporočajo premnogi zdravniki in nimajo škodljivih po-stranskih posledic. Zaradi voljnega učinka ga tuđi ženske in otroci radi uživajo. 6 škatljic posije za samo 4 krone franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvaško) in obenem lahko naročimo tuđi 12 ste- klenic za 5 K franko Fellerjev bole-čine tolažeči rastlinski esenčni flui<$ z zn. »Elsafluid«, ki ga mnogi zdravniki rabijo in priporočajo proti rev-t matičnim, protinskim in drugim bo-lečinam, tako da imamo to mnoge bolezni odvračajoče sredstvo vedno pri rokah. /J^ ^ ------------lwJin Za. birmance SHHi B. Gdtzl K'^ Botri! Radi Hrtfli«e zakfc pn4M}nm od tfanes uprej, f teprtk^s^vo nizklh ttrarnllkih centh najbolji« Botrice! ^^riooLireilce xxt*&9 >»kor ^ m d«go zlatnino * «t»^l3i?rxin.p. Nikelnaste moSke ure od K 3"S# nmprej — Srebrne moSke wn od K T"§# naprej — 14 kar. dat. tnolke ure od I 3§*SQ naprej — 14 kar. »lal dam. ure od K !§■)■ HP9I' "* Srebrne damske ure od K T"70 naprej. — Srebrne veriiice od K l*C0 naprej. i Stran 6. »SLOVENSKI NAROD' dac 25. maja 1914, 117 štev. Prešernove slike pnfaja ii ptJilja pt ptitin nmtii Iv. Bonačv Ljubljani. Crna sllkl 5 krra. 372 KovašKega pomoćnika za vozove spreimem tako]. Anton Peikovšek, Izdolovalec vozov, Logatec. 2011 Trgovski ttii Špecerijske stroke, kateri bi bil tuđi od časa do časa za potovanje upora-ben, se sprejme. 1997 Ponudbe pod „Sotrudnik 1987" Bta upravniŠtvo »Slov. Naroda«.. ^KaI^^^^^vM 1 1J4AK iv^kB^^^^^^^MB I IU«tofefteaite pmrteke na sedlita mUmm zabranijo trganje in svetlikanje obleke. !)*•■— in blaiM sedenjc! Prospekt po-štje A. •*fii* f p*m¥, Lfvlv Radi preselitve se proda dobro okrnjen k:la Tri r Bo^endorfer za ceoo 350 kron in lep salonski harmoal] z 12 registri im. siNt — Naslov pod poštai proflal 146, LlvMJaaa. 2070 AVTO 20 HP, za 4 osobo, model 1914, s^oraj nov, se popom zapre, pripravan 13. gg. zciravnike, z električno in aceti-lensko razsvetljavo, obstoječo iz 6 svetilk, električne hupe, katalca h trosti, 2 rezervni kolest s pnevmatikami in vsem orodjerr so zelo ceno proda. Resnim kupcem poskušnje na razpolac^o. Pismena vprašanja do 31 t m. pod „Beni" na upravni£t?o »Slov. Naroda«. 2069 PETROVE KAPLJICE Preizkušen in izvrsten lek proti aku telim in kroničnim bolOZ- nim ielodca, črev, jetor, ledic in vraniće. Petrove kaprice so seatavljene iz zeliščnih sokov, ki blagotvorno delujejo na pre-bavila. Vsakemu pomagajo proti slabi prebavi, bolečinam, kroniČ-nemu kataru ielodca in črev. Umirujejo živce in krepe ves organizem. PetrO¥O kapljice so zakonito zavarovane in se razpo>.!jajo na vse strani sveta. Stcklenica stane 50 vin., 12 stekl. 5 K, 24 stekl. 10 K. Dobiva se v lekarni pri sv, Petru FR. ŠULLER, Zagreb, Vlaška ulica št. 91 kakor tuđi v vseh drugih lekarnah. 1659 pri poro ča veliko zalogo sit tvrdka Jričar S jKejač Ijubljana, prešernova ulica 9. Nizke cene! Točna postrežbal Ceniki zastonj in franko C. kr. avstriiske <& državne žeieznice. Izvleček iz voznega reda. =======r Veljaven od 1. maja 1914. - -=^__ Postaja s Ljubljana glavni kolodvor. Odhod. 6"OO zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-ŽiČ, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensteste, Celovec, St Vid ob Glini, Duna]. 6*51 zjutraj« Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Trbiž, Trst, Gorico itd. (Od 31. maji ob nedeljah in praznikih od 1. julija Ljubljana gl. kolodvor. — Jesenice vsak dan; od 15. julija do inkl. 15. septembra RadeČe-Bela peČ Trbiž vsak dan. 5«05 dopoldne Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje. St Jan2, Rudolfovo, Straio-TopHcc, Črnomelj, Metlika, Bubnjarce (od Novega mesta naprej od dne otvori tve.) 9"O9 dopoldne« Osebni vlak na Kran], Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 12-52 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice, Črnomelj, Metliko, Bubnjarce. (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) 1-95 popoldne« Osebni vlak na Skofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 8*4O popoldne« Osebni v!ak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 9*80 zvečci** Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč Dunaj. 9-38 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo, Črnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) 9-91 zvečtr. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje Novo mesto Crnomelj, Metliko. Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) 1O"£L P° noći. Osebni vlak na Kran Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin Prihod. 7*35 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linča, {Londona, Vlissingena, Monakovega, Solnograda, ino-mosta, Seljaka), TržiČa, Kranja. 9*56 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, I rebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-52 dopoldne« Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inornosta. Beljaka. 10a55 dopoldne. Osebni vlak iz Straže-To lic, Novega mesta, Grosupljega in (od otvoritve) Bubnjarcev, Metlike, Črnomlja 11-16 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kr.nja. 2-35 popoidne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudoifovega, SL Janža, Trebnjega. Ko-Čevja, Grosupljega, in (od dne otvoritve naprej.) Bubnjarcev, Metlike, Črnomlja. 4a33 popoldne« Osebni viak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, TržiČa, Kranja. 7*53 zwečer. Osebni vlak iz Jesenic, Kadovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9-20 zvečer. Osebni vlak iz Trsta.Gonce Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9*23 po nočl. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. in (od otvoritve naprej) Bubnjarcev, Metlike, Črnomlja. 11-31, po nočl. Osebni vlak iz Trsta, Gori ce/Trbiža^esenic, Celovca, Beljaka, Kranja Fostftf*; MaUt«M trt. kolodvor. Odhed na Kamnik: 7-44), 11-99, 9-t^ 7-1», (11"SS ot) nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: ft-41, 11-90, 1*41, ••19, (10-JJ ob nedeljah in praznikih). Ckr. drta¥no-telea»lf ramate^rtf r Trate. omar za led Simona Praprotnika vrjiMjaiJcikovntkažt,7. rBlI^n Prevzemajo se vsa v |Hiu JraTn stavbno in pohištveno !lytf] Hfr| : mizarstvo spadajoča : fft—i r A dela, katera se točno imJK^T U! *n P° najnižjih cenah K tfTr_^_. ' r - "~: izvršujejo. ■ Velika zaloga gostiloiškili oKreglih miz. Ueiiu se p«liiiaja u zabteva brezplatae u poštiiae prosto. Va| enc a (močneg^ fanta) ia 2 pomoćnika samostojna delavci za konstrukcijska dela spre)me takoj Jakob MalenŠOk, atavbno in umetm. i I u avničcustvu, Boh. Bistrica. Slav občinstvu p^ priporočam svoje železne naprave za vzorne svinjske sistem paient »Bob s« s snemajočim in pregibljivim omrež;em in na tečajih pregibljivim koritom 2058 Narodna miltmn v Ljubljani ima v zalog: Isno zbirko ni u lili I llVIillfl llllili«i ki jih prodaja antikvarične pe Mg nizkii! ceoali MnM Točna! Cene solidoe! Prva največja domaća ia ebsportna tvrđka! Zalagateij l kr. armade. vojne mornarice, taocrancev itd Ff. P. Ztt Ljubljana V Stari trs št 9 , Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Svici Fripoznano nafboljša švicarske ore. SctiaffhauseD ore. 0029a ore !!l Na{bogate|&a xaioga brllantnili in dru gib prstanov, nhanov, veriiic, zapestaic šid. Namiino orodfe. — Krasni nastavki iz srebra itd, itd. si Majnovejil cenik brezplačno. s Zbirka amtiiil] zitimni v slovenskem jeziku. L zvezek: KueuU %*kom o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št 117 drž. zak. z dodanim tUtovmi* zsJkmmi z dne 17. dec 1862 St. d z. ex 1863 in drugi mi nove j šimi zakoni kazensko-pravnega obsega. »• potok • X M vhL Karo*u tapfanu Motorno kolo III Nekarsulm 27a HP M proift ■■■ II I IM*—. 1977 Naalov pove upravn. »Slov. Naroda«. Stanovanje 3 sobe, kabinet s pritikiinami, se odđa e aTgustont 206t) Janez Trdinova ulica štev. 8L V prijaznem kraja Notranjske, polecj župne cerkve ob južni železD.ci, se proda >z proste ruke zaradi bolezni in posestvom pod zelo ugodn mi pu^o; . 20d7 Ponudbe pod „Trgovina 2057" na upravo. »S!ov. Naroda«. Za veselice. L|nblianski orkestar se pri-poroća vsem eenj. gostllničariem In droitvom za obila naročita. Pojasnila daje J. VerstOVŠekj Krakovska ulica št 9, Ljubljana. Izprašan stiojnik in iznČen kljUČavniČar, ki se razume samostojno popravljati stroje, 1ŠČ0 primerne službe. 2018 Naslov pove upravništvo »Siov. Naroda«. iiiiiii za trgovino z mešanim blagom in ^e sprejmeta. J. ModiC, Nova vas pri Rakeku. 2063 Franc Klemenc trgovec in posestnift Anica Klemenc roj. Medič » ^^»- perečena, -s^^— Ljubljana, dne 25. maja 19t4. Urez posebnega dbvestUa. 2064 LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5. Zaradi velike zaloge blaga prodajajo sa pričeta in gotova ročna dela == kakor tuđi jute, kongres in fi8e blago ■ ■F po tvorniških cenah. "W I Postrežba tačna in solidna. Domaća tvrdkai. I 8»^ Modni saton Svane Schiller, Sa. S>etra cesta 29 priporoča veliko izbero izgotovljenih dunajskih damskih in dehlišhih stamnihov praznih oblik in nakita. V skladišču blaga Malvina VV'eisz Ljubljana, Selenbnrgova ni. 1, nasprotf „Kazine". 1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva........K 1*99 1 komad namizni prt s 6 servijeti.......• . • „ 1*96 1 komad mizni prt iz damasta (bel).........m 1"96 3 komadi brisače, izvrstne...........*•» 1*96 6 komadov platnenih prtov za steklenino.......„ 1*95 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom. . # n 1*96 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . , 1"96 12 komadov moških in ženskih in moških žepnih robcev „ 1*96 1 komad moška srajca (bela ali barvasta)......„ 1*96 1 komad spodnje hlače iz kepra, franeoskega fazona . m 1*96 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja .... 1*96 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena. , 1'96 1 komad ženska srajca iz sifona..........., 1*99 1 komad ženske hlače iz sifona z volanom ....... 1*96 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona . . . . , 1*96 2 komada moderčkov (sifon), lepo nakinčanih..... , 1*96 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah , 196 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami . . m 1'96 1 komad svilena šerpa ali ruta........... ,1*96 2 komada platnene blazine s franžami za divan. , . . , 1'96 1 komad svilen robec (ruta) prima.......... n 1*70 1 komad moška nočna srajca, prav velika ...... »1*96 1 komad predpasnik iz listra, prav velik...... . , 2*90 1 komad šal................... , 2'50 1 komad bluza za izhod..............9 V96 12 komadov brisalk za prah.............,1*96 2 komada dekliška predpasnika iz kretona......,1*96 1 komad posteljna preproga.............1*96 Pošilfa mm tuđi po poštnem povzetju. ako blago no ug^ja. oo dtnar ime. Proiinii ozlralte le na mojo trgovino I Stalne cene. Prati gotovini. 117. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 25. maja 1914. Stran t. Sukno, volneno blago, vse vrste perilno Mtgo, sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo tnožko perilo se dobi po najnižjih tesah v manufakturni ■ in modni trgovini 1 KOSIETC Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Oglejte si zalogo ali zahievajte IO5o vaeorce- DRUŽBA „P. WERNIG" BOROVLJE, KOROSKO. LOVSKE PUŠKE* I i STRELJIVO. PO-•» PRAVILA. REVOL-I VERJI. ITD. ITD. 1 si CENIK 1914. :i Vslcd najvlšjega odobrenja Njegovega $uyg ces. in kr. apostolskega Veličanstva 30. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta llAn5irfl5l iA#Af*ii£i ebsega 21.146 dobitkov v gotovini v AČt W?Iiarila fiOierija skapaen meska 625.000 kron. Glavni dobitek znašm 200.000 kron. Zrebanje bo javno na Dunaju dne 2. julija 1914. Srećka stane 4 K. Srećke se dobivafo pri oddelku za dobrodelne ločerlfe na Dana u IH., Vordere Zolisrctsstrasse 5, po loteriah, iraiikah, pri davćnih, posinih, brzojavnih in ieleznUkim oradih po meni a nicali itd.; igralni nacrti za kupoTalce sreći zaston;. Srećke se uopo41j«io poitniae prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij. (Oddeiek za dotm>deine loterije). 1 t\C\4 \ SANATORRJM • EMONA i 4 ZA NOTRANJE IN- KIRIJRG1CNE -fiOLEZNl. i 7 LtJLJBL^uJANA kgmenskega ulica- 4 T f S£f-zdr/mjk to-a^-j DR-FR DERGANC \ TOVARHA ZAMAŠKOV • JEtAžtNs, K2 ■; LJUBLJANA ' Sobrega mizarclii ponika sprejme takoj Franc Solar v Tržiču aa Goreaiskem št 95. Plača se po znanju. 2014 ii ali Dtt se sprejme takoj v trgovino z me-sanim blagom na deželi pod ugodnimi pogoji. 2C23 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Stanovanje z eno sobo, kuhinjo in drvarnico se odda za takoj- 2o;>6 Već s>- izve pri D, RoVŠek, fotogr., Kolodvorska ulica it 32. Prodajalka. Dobro vpel'sna trgovina z mešanlm blagom na prometnem mosta v Ljubljani, se pod Bfodniml pogofi z zalogo vred fl^P* proda. *^M 2017 Kje, pove upravn. »SIov. Naroda«. U teilite s: pri Triićn (Monfalcooo). iz Sezija od 1. jnnija do konca septembra. Na novo prirejene in povećane vroče bromske in klornatriiske toplice. Ena-komerna toplina 38°—40° in naravne glinske kopeli, analizirane od dvornega svetnika prof. dr. E. Ludwiga ter od njega in najslavnejsih zdravnikov Du-naja, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischias, kro-nićnemu in hudemu revmatizmu v skle-pih in miŠicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim' — Pojasnila daje radovoljno npr&7a, priperoca je turdl^a IiSjOiiiI 11^ LU LJliUiJlIiiCl i i Nlzke cene, solidna in dobra posirež&a. Lastna protolrollrana tovarna nr ^ Sviol. Tovsrniška znamka „IK0". Glavno zastopstvo lov srne ur „ZSKITH". Jfikeln. moške ure o5 3C 410 napre] Srebrne „ „ „ „ 7*80 „ Hkar. zi. >f „ ,f 99 40* 9f Damske ure » » 7#90 „ ttkar.zl. Damske ure 9, „ 20-— „ ! Srebrne vsriiice „ „ V80 „ 14 kar. zlate verižice „ „ 20#— „ Ceniki zastonj in poštnine prosto. št. 208/pr. ____ 2067 V nadaljevalnem tečaju na cesarja Franca Jožefa mestnem dekliŠkcm liceju ▼ Ljubljani je vsled sklepa občinskega sveta ljubljaaskega z dne 12. maja ' 1914 s pričetkom šolskega leta 1914/5 stalno popolniti nanovo sistemizirano službeno mesto s slovenskim učnim jezikom z letno plačo 1500 K, stanarino 300 K, pravico do 6 petietnic po 200 K, učno obveznostjo 30 ur na teden in službeno dobo 35 let. Za to službo se zahteva poleg učne usposobljenosti za obČe ljudske sole tuđi popolna višja teoretična in praktična usposobljenost za kuharstvo in gospodin; stvo. Prosilkam za omenjeno učno mesto je njih pravilno opremljene prošnje po predpisani poti vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata v Ljubljani najkasneje đo 15. dne fuaifa 1924. Zakasaele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale. Macini meglifraf IJ^ljasiskl, dne 18. maja 1914. Prodajalka i in 2045 i se takoj sprejmeta v modni trgovini ! J. KETTE, Ljiijaca, Franca Jožefa testa 3. i .----------------------------------------------------------. | za prođajalne 2035 ; se odđaio za avgust, ozir. takoj« ; VeČ se izve v pisarni ! F. Stančić, B!siweisDva cesta St. 18. L nad.. Ljubljana. i Pri podiranju hiše fitev, 23 na ! Me Stil em trgu se ceno odda raz* i ličen rabljiv staviiiii materijal kot okna, vrata, peči, štedilniki, žaluzije, zagrinjala pri oknih, kompletna električna hišna in sobna napeljava, kamenje, zidna in stresna opeka. i Istotam se sprejmejo proti plačiln ! vozniki za odvažanje gradb. gramoza. ! Vpraša se na Stavbi ali v grad- ' beni pisarni Marije Terezi je cesta štev. 10. 2C(H NA IZBIRO pošilja tuđi na deželo: Krasne BS II 'J f krila, kostume, I II f m noćne halje, I || 1 I perilo in vsako ^j u| u ^^ modno blago« Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Linbijana, Stari trg 9. Lastna blsa. Neprekosljiva v otroškihoblekcah k in krstni opravi, u Jljubljana TEHN1CN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE Centrala; Ljubljana, Poljanska cesta ŠU 3 — Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb* Beton * železobeton * mostovi * stropi dvorane * zazidki ::::: turbin. ::::: Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov * prevzetje zgradb ♦ .• tehnična mnenja. Vodovodi ♦ električne centrale * turbine * mlini ♦ žage * •v.v opekarpte in ;::: moderne apnenice* * * * Obisk strokovnih inzenirjev na željo. Stran 8. .SLOVENSKI NAROD", dne 25. maja 1914. 117 štev. Rizke cen! Bplteh nrafii]ti ntan, wntn Mftpi, perllo I. fr. pri ""^---1----^^^M II _____________,_______________________ Zahtroajte vzorce! •-------------—^——w^*^^^^^^^«"*«^*^^*^^^M^l^HiHH^i^^H^HWI^VHB^^Maii^M^Hi U** Vaorec savarovaa. 1 f 5 _ J J.g- * f> ^x v elcgantni obliki priporoča VlZliniLc Narodna tiskarna. Modni salon Stuchiy~j£aschke Priporoča cenj. damam tu in na dezeh vseh vrst ^^^^ najfioejše in najmoderneiše damske in oiroške slamnike kakor tud! športne čepiće po znano nizkih cenah. Zalni kiobuki većino v zaiogi. Pooravila se točno izvršuieio. 'JC8 Cene b?er konkurence ! Novo! Novo! Zaloga pohištva ,Javor' Ljubljana, Rimska cesta 16 priporoča slav. obČiDstvn svo^e is delte ter izvršitev vseh mizarskih đel kakor opravo hotelov, prođafalen, iziožb, vsa stavbna dela I. t, đ. 1550 Domače podjetfe z mehanicizmi del&7*iis£i&i. Najnižje cene! Točna postrežba! Rabljene siroje vedno po ceni v zalogi. Tiiio^oči stroj (ssjno?. msdeO „L L Sfnllu a* Bros je najpopolnejši in najboljši. 10 letno funkcijsko jamstvo. Ugodno plačevanje v obrok h. __ Stari stroji dtu^ih sistemov -e vzamejo v plačtlo Brezobrezno razlcazovan e Pnscskt P^M] in Iranko, THE REX CO., LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 7. — Telefon Št. 38. Zastopstvo pisalnih stroiev ^UNDERW00Du in ..CORONA*. >aloga vseh potrebšcin za pisaliit Mioic. i KawarnaX^ vso ooć ^y^^^^^ \ ^^-"iostilna ^^^rloriSanska ulica it 6. sospiošno prii/ubijeni t /^^ /n irveznosti. | J}iagovclita si nh ^ cglectGti alt^ahte- ^1| Karei Čamermk & Ko. Specijalne trgovina 5 ^o/ej/, cu-tcmobiii, me torj1 m posam. ćeli )V[ehanicTis dzavnica in g-araja Ljubljana DunajskcL cesta št- 9—12 Štirlnajstletna ffl G Ic 11C 9 iz poštene fvše, prikupljivega značaja, zmožna tuđi v nemščini, želi vstopiti kot nčenka v trgovino z mešanim blagom« Ponudbe na upravn. »SSov Naroda« pod „Nađarjeaa 2061if. "'",:« -O* 'dno ^111" Najboljši nakup vsafcovrs'nih modernih in trpežnift čevijev je v žalo (ft fast/te lo^arne Peter Kozina $'K°_: Ljubljana, na Bregu. Mm Cena za gospođe • m . K 14'—, 17'—y 20'— „ „ darne ....... „ 12*—, 15'—} 18*— n „ dečke ?6/39.....„ 10'—, 12*— , Žt. 22—2S 26—2*» 29—31 32—35 „ „ Otroke . . • . . «k* 5-— 6— 7*—^ 8^^" Garantirana kakoiost po teh cenalu Cenejše vrste od kron 1*50 naprej. Jadranska banka fIlijalka v Ljubljani | Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. ) :: Zlvabna zveza z *—rffc*»- s Kupnje in prodaja vrednostne papirfe (rente, zastavna pisma, delnlce, srećke itd.) — ValBte In devize. — Promese == k Tsem zrebanjem. •=^= Delniška glavnica K 8,000.000. ! Sprefema ¥loge na HraHlliie kjlllce II ter na Uro In tekočl ra6wL 2C3 i j Obrestovaoje od dne vložitve do dne dviga. j j Eeaital tavek plaća feaaka li svojega. MakazlU v Amerlko tat akr«dttt«L Eskomptira: menioe, devize In fakture. — Zavarovanje vredn. paplrjev proti ' knrznl lignbL — Revizija ireoanja ; srečk brezplačno. — Rentbonra-kredltL : =^= Borzna naroella. — Inkaso. =