Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXVM št. 269
Ljubljana, petek g. novembra lojž
Cena
iznaja vs&k dan popoldne, irvzemai nedelje m praznika. — Inaerat* do SO petit 4 Din 2.— do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrat S Din S.—, večji tnaeraU petit vrsta DId 4.— Popust po dogovoru, tneeratm davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kn&fljeva ulica ftt. 6
Telefon št. 3122. 3123, 312*. 3125 ta 3120
PODBD2N10E:
MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100,
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. it. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — mm _
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
PONAREJEVALCI TISOČAKOV
iN STOTAKOV PRED SODIŠČEM
Danes se je pričela pred ljubljanskim sodiščem glavna razprava zoper Selana in 11 tovarišev zaradi ponarejanja bankovcev
Ljubljana, 25. novembra. Letos v juliju je v javnosti vzbudila veliko senzac.jo vest. da so se v prometu pojavili ponarejeni stotaki in tisočaki. Toda ponarejevalci in razpečevale: niso imeli sreče, kajti kmalu so jih prišli na sled. Ljubljanski policiji se je posrečilo, da je izsledila dobro organizirano družbo ponarejevalcev ter vse člane aretirala.
Obtoženci
Davi ob 8.3«) se je pričela glavna razprava prot: obtožencem. Na Čelu ponare-jevaLske družbe je bil Ivan Sela n, 30-letai posestnik in bivši župan v Suhadolah, ki je bil že leta 1928. pred poroto zaradi ponarejanja bankovcev, a je bil oproščen. Drugi glavni obtoženec je 27 letni mlinar Andrej Gruden iz Spodnjega Brnika na Gorenjskem, kjer ima v najemu min, dalje njegova 20 letna žena   Olga, 38-lemi oženien: mlinar France Sporar iz Stoba  pri Domžalah,   28 letni mlinar Avgust   D o I i n a r in  njegov 32 letni brat mlinar Ivan Dolina r, oba z Gore pri Vačah, okraj Litija, 32 letni Edvard Vide rg ar, oženjeni kmet na Dr ti ji pri Moravčah,    36  letni    posestnik Jakob Urban i ja s Slivne pri Vačah, 36 letni strojevodja Matevž D r a g a r iz Zagorja ob Savi. 60 letni Jakob Sotenšek iz Kotredeža pri Litiji, 20 letni posestnikov sin France Zupančič z Golezni pr: Litiji m 20 letna Angela Dolinarje-v a, posestnikov a hčerka z Gore pri Vačah.
Razprava v Ljubljani ni vzbudila toliko zanimanja, kakor se je pričakovalo, zakaj razpravna dvorana malega senata št. 79 ni niti polna, predvsem seveda zato. ker je vstop k razpravi dovoljen !e z vstopnicami. 2e s tem, da razprava ni v porotni dvorani, ji je vzeto mnogo dramatičnega efekta, najbrže pa ljudje pritisnejo še :e popoldne, ko bodo izvedeli za razpravo.
Zagovorniki
Na treh klopeh sede obtoženci, ob straneh so pa morali postaviti mize za zagovornike. Dr. Janže Novak zagovarja Selana, dr. Fran Skaberne A/ndreja Grudna, dr. Fettich Ogo Grudnovo, dr. Ažman Špo-rarja, dr. Pegan Dolmarjeve. dr. Furlan Vidergarja, dr, Vertačnik Jakoba Urbanijo in Frana Zupančiča, dr, Lapajne Dragarja in dr. Žužek starega Sotenška. Razen njega so obtoženci vsi mladi, dobro oblečeni ljudje, ki se ilrn vida, da so lastna k i velikih posestev, vendar so pa zadolženi. Njih obrazi so prav bistri in inteligentni.
Sodni dvor
Senatu predseduje s. o. s. Mladič, pri-sednika sta pa s. o. s. dr. Kobe in s. o. s. Krali, državni tožilec je dr. Lučovnik.
Obtožnica
V drugi polovici julija so se pojavili v Ljubljani in v litijskem srezu falzifikati stotakov in tisočakov. Izdelani so bili na slabšem papirju, vendar tako dobro, da so jih sprejemali cek> trgovci in blagajničar-ke, ki imajo stalno opravka z denarjem. Pri razpečevanju bankovcev je bil kot prvi aretiran 25. julija na Vačah Jakob Sotenšek istega dne pa v Ljubljani Olga Grudnova, ki je v SeLjakovi trgovini v Prešernovi ulici hotela plasirati ponarejen tisočak. Pri zaslišanju je Grudmova zatrjevala, da ji je falzifikat daroval neznan moški na pot' iz Spodnjega Brnika. Policija ii pa ni verjela in še istega dne je bila izvršena preiskava na domu Andreja Grudna v Sp. Brniku. Tam so našli skritih več ponarejenih stotakov. pa tudi »Verograf«, s katerim ie Gruden tiskal bankovce, kemikalije n razne druge potrebščine.
Se istega dne je bil v Ljubljani prijet tudi Avgust Dolinar. ki je kupil pri tvrdiki A. Goreč moško kolo in ga plačal s 15 ponarejenimi stotaki. Pri njem so našli Še 9 falzirkatov. V zvezi s tem je policija izvršila še nadaljnje aretacije ;n hišne preiskave in končno kot glavnega falzif katarja  aret'ra'a  Tvana ^ana
Kdo je dal inicijativo
Prvu ki te priše' na mise! ponarejati bankovce ie bil France Sporar Ta je nagovarja! Andreja Grudna Gruden je bil nekoliko verziran v rsandu. znal ie tudi manipulirati v »Verografom«. kar se je nauči! pri vojakih Ker nista imela denarja ?a nakup lcertfaH in aparata, fo Oroden
kupil na upanje večjo količino ajde in jo prodal, zfoupiček pa porabil za nakup kemikalij in »Verografa«. Nato se je lotil ponarejanja. Prerisal je 100 dinarski bankovec na oljnati papir in napravil 13 risb (za vsako barvo na bankovcu posebej). Vse risbe je prenesel na »Verograf« in prebarval z raznimi barvami. Ponaredil ie tudi številko, serijo in kontrolno številko. Na ta način je izdela! 30 komadov stotakov. Štiri je izročil šporarju. da jih raz-peča, rekoč:
»Če moreš, jih ponucaj!«
Pozneje se je zopet lotil ponarejanja in je falzificiral še 29 komadov, ki jih je spravil v kolesno zračno cev in jo zakopal v zenVjo ob potoku. Hotel je ponarejati tudi tisočake Ln dejal Sporarju. naj mu prinese tisočak, da ga bo prerisal. Sporar mu je prinesel 1000-dinarski falzifikat, ki ga je prejel od Dolinarja. Gruden je ta falzifikat opremi1 s števil'ko in ga dal ženi Olgi. k; je bila nato v Ljubljani aretirana.
Velikopoteznejši Selan
Spo-rar je tudi seznanil Grudna s Se-lanom, s katerim je stopil v tesnejše stike. Izpopolnil je svoje znanje v falzificiranju, isam je pa Selanu »posodil« kemikalije in barve. Selan se je namreč istočasno lotil ponarejanja, toda njegova akcija je bila zasnovana bolj velepotezno, njegovo delo ie bilo piodonosnejše :n uspešnejše.
Ivan Selan je kinetski človek, je pa zelo izobražen in inteligenten ter načitan mož, poleg tega spreten risar. Pečal se je z astronomijo, matematiko, fiziko, kemijo in celo metafiziko, fotografijo in drugimi vedami. Selan je imel še »Verograf«, ki mu je ostal od prve ponarejevalske afere iz leta 1928, ko je bil pred poroto oproščen.
»Gasilske srečke«
Letos v maju sta se oglasila pri Selanu Ivan Dolinar in Edvard Vidergar in se mu baje predstavila za funkcionarja gasilskega društva v Litiji. Želela sta, da jima napravi stotake in tisočake za srečke pri veselici gasilnega društva Selan je na to pristal in je res napravil 100 stotakov in 100 tisočakov, pozneje pa je »naročilo« zvišaj na 1000 stotakov in 350 tisočakov.
Selan se je pridno lotil dela, zaprl se je v posebno celico m cele noči »tiskal« falzifikate. Njegovi bankovci so bili sorazmerno dobro izdelani, Selan je celo ponaredil vodni tisk, za katerega je imel posebno pripravo iz gumija. Pri delu mu je tudi pomagal Vidergar. V juliju je bil Selan z delom gotov. Bankovce so prenesli k Dolinarjevim, kjer so jih začeli opremljati s številkami in serijami. Pri graverju Cernetu v Ljubljani je Angela Dolinarje. va naročila številke in črke, Vidergar je pa nekje iztaknil majhno ročno tiskarno.
Nato so se lotili razpečevanja, pri tem pa so sodelovali tudi Jakob Urbanija, Matevž Dragar in Jakob Sotenšek in France Zupančič.
Zagovor v preiskavi
Glavni obtoženec Selan je v preiskavi priznal ponarejanje bankovcev, zagovarjal se je pa v preiskavi, da je bil prepričan, da bodo namenjeni samo za srečke gasilske veselice v Litiji. V tem ni videl ničesar kaznivega. Obtožnica pa naglasa, da je to samo izgovor, ki je bil med družbo dogovorjen za primer, če bi jim oblasti prišle na sled. Ko je Selan začutil, da mu gore tla poa nogami, je »srečke* preluknjal in opremil z lastnoročnim podpisom. Njegova krivda je pa tudi dokazana s tem, da je bankovce delal popolnoma skrivaj in na samem, kvečjem v družbi Vidergarja. Pripomnil je tudi Vidergarju in Ivanu Dolinskn, ko so se pogajali glede cene posameznih izdelkov, da bodo bankovci, ki bodo finejse izdelani in se bodo lažje plasirali, dražji.
Njegov zagovor, da so bili bankovci površno izdelani in nesposobni za promet, ne drži. kar dokazuje tudi dejstvo, da je razpečevaleem uspelo jih več plasirati v Ljubljani in okolici. Glede vodnega tiska in nove kontrolne rozete, ki ju je tudi ponaredil, se Selan ni vedel zagovarjati.
Obtoženci Andrej Gruden, njegova žena Olga in France Sporar so priznali inkriminirana dejanja v skladu s podatki preiskave. Gruden je zatrjeval, da so bfli bankovci tako slabo izdelani, da niso bul sposobni za laopečevanje, prvo partijo je
itak uničil, drugo pa zakopal v zemljo.
Ivan m Avgust Dolinar, Jakob TJrbani-ja in Angela Dolinarjeva so priznali navedena kazniva dejanja, dočim je Vidergar zanikal, da bi razpečeval falzifikate. Prav tako sta zanikala vsako krivdo Matevž Dragar in France Sotenšek.
Razprava
Ker sta Olga Gruden in Fran Zupančič starejša mladoletnika, bi morala biti razprava tajna. Dr. Pegan pa je v imenu zagovornikov zahteval, naj bo javna, na kar je predsednik pristal.
Pri ugotovitvi osebnih podatkov vzbuja posebno pozornost Franc Sporar, ki je sta** šele 38 let, a ima 9 iivih, 5 do 16 let starih otrok.
Falzifikati
Med čitanjem obtožnice in zasliševanjem Selana, so si zagovorniki ogledali tudi falzifikate. Stotaki, ki jih je Selan izdelal za srečke gasilskega društva v Cerkljah, so navadna igrača, saj je na njih naslikan gasilec, druga stran je pa prazna. Tudi njegovi stotaki in tisočaki se takoj ločijo že po papirju, vsak človek pa, ki ima le nekoliko pojma o tisku in bistvu reprodukcije, pa tudi mora te falzifikate taikoj ločiti od originalov. Razmazani tisk se na prvi pogled jasno loči od ostrega tiska originalov. Razlika med originali in falzifikati je tako velika, kakor na primer med slovenskimi znamkami litografirane izdaje in med onimi, ki so tiskane z navadnimi klišeji za knjigotisk. Na prvi pogled je pa tudi pri stotaku vidna spodnja številka, ki je pri falzifikatu bela, ker je votla in je v njej samo vrsta drobnih pikic, originalna številka je pa popolnoma izpolnjena s sivovijoličasto barvo. Kakor las tenke črte originala na vratu in obrazu ženske figure so na falzifikatu velika modra pega. Kakor se pri teh falzifikatih posebno živahnejša barva loči od medlih originalov, tako se pa pri tisočaku barva silno razlikuje celo med posameznimi eksemplarji. Skratka, falzifikati so prav slaba in groba reprodukcija, ki pa vendar lahko prevari človeka, saj o tisku in. reprodukciji pri nas celo inteligenca skoraj nima pojma.
Zasliševanje Selana
Selan je od porotne razprave leta 1928 očividno postal zelo nervozen in se mu jezik zatika, večkrat pa le z največjim naporom   govori. Na opetovano vprašanje predsednika, kako se zagovarja, dolgo ne more beseda iz njega, nato pa tiho pravi, da je le žrtev svoje lahkovernosti. Popolnoma je bil prepričan, da imata zastopnika litijskega gasilskega društva poštene namene, zlasti ga je pa o tem prepričalo Dolinarjevo posestvo, ki je prava graščina z lastno kovačnico,    lastnim mlinom, lastno električno centralo in z vsemi mogočimi kmetijskimi stroji, ki je med njimi celo strojni skobelnik, pa tudi vsi kmetje so Dolinarja spoštljivo pozdravljali, ko se je na cvetno nedeljo peljal k njemu na domačijo, ki se imenuje »v Dolini« v nasprotju z vasjo, ki ima ime   >na Gori«. Ivan Dolinar in Vidergar sta bila večkrat pri njem ter mu pripovedovala, kako tudi Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani tiska za litijske gasilce take srečke, da pa so te srečke predrage. Zato so se po dolgem pogajanju zedinili s Selanom, da jim bo napravil »jurje« po 8 Din komad, >bog-narje« (stotake) po 6 Din, in »kovače« po 4 Din. TIskarna je namreč tako draga tudi zato, ker mora plačati posebne takse za tisk takih srečk. Obenem sta mu naročnika zagotovila, da bodo vsi bankovci preluknjani in da na eno stran pritisne svoj žig finančna uprava, na drugo stran pa gasilsko društvo v Litiji. Ko je bilo vse tako lepo v redu in nesumljivo, je Selan sprejel naročilo za 350 »jurjev«, 350 »bognarjev« m 150 »kovačev«. Za vsak bankovec je moral zaradi tolikih barv napraviti 13 risb. Prvi bankovci niso bili posebno lepi, saj so bili vendar namenjeni le za srečke. Ko je Vidergar zopet prišel k njemu, je zahteval popolnejše »srečke«, češ, da se ne bodo preveč ločile od onih iz tiskarne in bi jih zato ne mogli zamešati med nje. Selanu je bilo seveda za kredit, da bi se mu ljubijanafct tiskarji aH pa oek> kmetje ne smejali tet šušmarju, pa se je potrudil, kolikor ja le mogel, da bi se izkazal. V »Dolino« Je šel Donnar-ju v im mnerzv wwip>        povmaca, n
goni električno centralo, in je vzel s seboj tudi strokovno knjigo ter res tudi izračunal konjske sile.
Ko je zagovornik dr. Fetich nesel ponarejene bankovce državnemu tožilcu, so ga obkolili poročevalci in poslušalci, da jih pokaže. Splošen smeh je nastal v dvorani, ko je predsednik senata omenil, da tega ne mara, da ne bi imel sitnosti, če bi kateri izginil.
Selan je na vprašanje, zakaj ni policiji prijavil, ko je sumil, da so njegovi ponarejeni bankovci v prometu, odgovoril, da tega ni storil, ker je menil, da nima nobene odgovornosti, ker ni izdelal bankovcev, temveč le srečke, šporar je hodil dve leti k njemu in ga nagovarjal, naj mu naredi kaj denarja. Selan je to odklonil, češ, da ima preveč slabe izkušnje. Sporar ga je nato prosil, naj mu naredi vsaj original, kar pa Selan tudi ni hotel. Kasneje je šporar prišel z Grudnom ter sta se informirala, če ima Selan tak stroj, ki lahko tiska več barv naenkrat. Gruden je izpraševal kako se denar dela, Selan pa mu je odvrnil, naj takih reči nikar ne poskuša. Gruden je pozneje Selanu priznal, da ima stroj za izdelavo bankovcev ter mu je pokazal en izvod falzifikata. katerih je naredil 30. Selan mu je rekel, naj s tem delom preneha in mu je Gruden obljubil, da bo bankovce sežgal, stroj pa prodal.
Predsednik: Zakaj ga niste že takrat naznanili kot pošten državljan in župan, ko ste vendar vedeli, da je to kaznivo?
Selan: Mislil sem. da to ne more biti kaznivo, ker je Gruden bankovce sežgal in jih torej ni bilo več.
Sporar in Vidergar sta potrdila vse Se. lanove izpovedi ter je Videgar celo izjavil, da mu je Selan res rekel, da na bankovcih ne smejo biti številke.
Predsednik je nato vprašal Selana, zakaj je odpustil deklo, nakar je Selan odgovoril, da zato, ker so jo ponoči vedno nadlegovali vasovalci in ni bilo miru. Svoje delo ni skrival in je vsa vas vedela, da izdeluje bankovce za srečke. Ponoči je delal zaradi tega. ker je moral biti z delom pravočasno gotov. Bankovci so bili izdelani bolje, ker se je Dolinar norčeval in je hotel le pokazati, da nekaj zna. Dolinarju je verjel, da so bankovci namenjeni za srečke, ker je ta zatrjeval, da ima dovoljenje finančnih oblasti.
Zaslišan je bil nato 27 letni
Andrej Gruden
Izdeloval je istočasno denar v Sp. Brniku. Pri Selanu se Je zanimal za način izdelave ter mu je tudi pokazal svoj falzifikat. Selan mu je rekel, naj ne dela neumnosti. En bankovec je Gruden izročil svoji ženi, ko je dobil od tvrdke »Algac naročilo, da plača račun. Ko so si sodniki ogledovali ta falzifikat je predsednik vprašal Selana, odkod je prišla rdeča barva na bankovec Selan je strokovnjaš-ko razlagal, da je barvano s čopičem in da se je pri tem uporabilo navadno vodmo barvo, ne pa »Opa-tograf«. Rekel je, da ie to moral narediti Dolinar. kar pa je ta zanikal. Šele na zatrdilo drž. tožilca, da ta stvar ni važna, je Dolinar končno priznaj, da ie on prebarval banfleovec.
Zaslišana obtoženfka
Olga Grudnova
ie priznala, da ie skušala spraviti v promet tisočak v trgovini s čevlji Selljak v Ljubljani. Živeli so v jako slabih razmerah in miso mogli plačati niti najemnine, zato je šla zamenjati ban/kovec, čeprav je vedela, da je ponarejen.
Razprava se ob zaMjničfou lista še tt*t-daHuje
Ogorčenje v Franciji
Francija pod nobenim pogojem ne bo plačala 15. decembra zapadlega obroka. - Povratek k Youngovemu načrtu
Pariz. 25. nov. Odklonitev zahtevanega »moratorija za vojne dolgove s strani Amerike je izzvala v Franciji veliko ogorčenije. Francoski tisk soglasno zastopa mnenje, da Francija pod nobenim pogojem ne sme plačati svojega obroka, ki zapade 15. decembra v višini 20 milijonov dolarjev. Prav tako francoski tisk odločno odklanja stališče Amerike, da vojni dolgovi niso v nobeni zvezi z reparacijami in opozarja na to, da se je baš z ameriške strani v času Hoovrovega moratorija in ob priliki lau-satinske konference, na kateri je prišlo pod tem ameriškim vplivom do brisanja nem-Slcih reparacij, inspiriralo zaveznikom, da bodo na enak način pozneje obravnavani tudi vojni dolgovi. »Temps« odkrito piše. da bo imelo stališče Amerike, če bo ameriška vlada vztrajala pri tem, neizbežno za   posledico   razveljavljena« lausannskih
sklepov in povratek k Voungovi pogodbi Na ameriško vlado pa bo v te>m primero padOa tudi vsa odgovornost za neuspeh razorožitvene konference in za nemožnost sklicanja svetovne gospodarske konference.
Washington, 25. nov. Predsednik Colum-bia univerze Butler, ki velja za enega najvplivnejših članov republikanske stranko, objavlja v listih izjavo, v kateri se odločno zavzema za dovolitev šestmesečnega moratorija evropskim državam-dolinicam. .Butler oaglaša, da so vojni dolgovi največja ovira za obnovo gospodarstva in omiljen j a gospodarske krize iii da je zato naloga wa-shingtonske vlade, da to oviro z inteligentno akcijo odstrani. V dobi moratorija bi so mogel najti sporazum, ki bi omogočil slično ureditev vojnih dolgov kakor je bila dosežena glede nemških reparacij na laueann-ski konferenci.
Prelat Kaas sestavlja novo vlado
Hindenburg je poveril mandat za sestavo parlamentarne vlade predsedniku katoliškega centroma prelatu Kaasu
Berlin, 24. novembra. Snočd je Hitler v daljšem pismu obrazložil predsedniku republike svoje stališče glede rešitve vladne krize in mu obenem sporočil, da ne more izvesti mandata, ki mu je bil poverjen glede sestave parlamentarne vlade.
Današnji listi se podrobno bavi jo s položajem, ki je nastal po odgovoru Hitlerja in ugibajo, kako se bo razvijala kriza dalje. Desničarski listi izražajo bojazen, da je nacionalna koncentracija že pokopana, levičarski listi pa očitajo Hitlerju, da je sam onemogočil parlamentarno rešitev krize in s tem pokazal, da tudi njemu nd do tega, marveč, da si želi priti na mesto Papena, da bi mogel brez parlamenta vladati po mili voijL Pred vsem mu zamer-jajo, da niti ni poskusil stopiti v stike z ostalimi poiitiommi strankami. >Deutscne AUgemeine Zeitimgc misli, da kljub temu §e niso porušena vsi mostovi in da je še vedno odprta srednja pot. >Tagliche Rund-schauc poudarja, da bo sedaj najbrž zopet imenovana prezidijalna vlada pod predsedstvom kakšnega nevtralca. Tako vlado bodo gotovo podpirali tudi narodni socialisti is ni iridjučeoo, da bodo celo svoje ljudi poslali v tako vlado.
Berila, 25. nov. Po včerajšnjih ponovnih korauttariiab voditeljev strank je Hrn-dertburg poveril mandat za sestavo parlamentarne vi ade predsedniku katoliškega centroma prelata Kaasu, ki ima naročilo, naj še enkrat prouči možnost sestave parlamentarne večine. Predsednik Hindenburg *
se je namreč prepričal, da Hitler ni izčrpal vseh možnosti. Kaj se bo zgodilo, če tudi prelat Kaas ne bo imel uspeha, še ni znano in so vse vesti, ki krožijo o tem. več ali manj kombinacije. Z največjo verjet-nosta'o pa se računa, da bo v tem primera zopet prisila na krmMo Papenova viada, v kateri bodo izvršene Je nekatere manjše izpremembe.
Vodstvo nemške ljudske stranko je izdalo komunike, v katerem naglasa, da ie nemška ljudska stranka zaradi resnega položaja države vedno pripravljena sodelovati z vsako drugo stranko, ki bo predložila primeren program. Komunike obsoja odklonitev narodnih socialistov tem boli, ker Hitier ni n*ti naznani poizkusil doseči političen sporazum z ostalimi strankami. Naposled zagotavlja nemška ljudska stranka vdanost in zvestobo Hinderoburgu.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2315.96—232732, Berlin 1367.67 do 13.78.47, Bruselj 798.02 do 801.96. Curih 1108.35 do 1113.85, London 186.75—18855. Newyorfc 5740.20 do 5768.46, Pariz 22532—226.64, Praga 170.67—17133. Trst 293.96—296.36.
INOZEMSKE BORZE Čarih: Pariz 20.345. London 16.87, New York 520, Bruselj 72, Milan 26J565. Madrid 42.425, Amsterdam 208.05, Berlin 123.60, Sofija 3.76, Praga 15.40, Varšava 58.30, Bukarešta &08G.
<P%ine i$ 3kxkadi)e
Firmska^opereta, katere zunanji posnetki so bili izdelani v Dubrovniku.
pride:
LIANE HAID
PRIDE!
WILU FORST
M 26.000 tujcev redimo
Pričnimo z radikalnim odpuščanjem v naši državi zaposlenih tujcev!
LJubljana, 25. novembra
Zagrebški >Jagoslovenski LloTdc priob-euje pa*, v umesten članek o tujcih, zaposlenih pri nas večinoma na najboljših mestih. Članek se graai:
>Po tisti enih podatkih je pri nas ve-Cinomr r-o'sih in dobičkauosuejsih mestih Ba«i Ah) tujcev. Ogromno Stavilo' Kolik«' nasprotno nezaposlenih donia-
&h dfc-*>*nih moči, je težko reci, ker nimamo točnih podatkov, a tudi če trdimo, da jih je mnogo nad C C000. ni pretirano. Imamo brezposelne v veeh družabnih in poslovnih kategorijah, začenši od inienjerja, trgovskega potnika, knjigovodje, intelektualca kot profesorja, glasbenika, pa ta do najzadnje-ga delavca. In če vse to premislimo ter si zastavimo problem rešitve vprašanja brezposelnosti, nam pade v prvi vrsti v oči ogromno število v naši državi zaposlenih tujih državljanov. Cemu ti tujci? Kaj jih res moramo imeti, kaj res brez njih ne gre? Mar to koristi narodnemu gospodarstvu in obrambi, če ostajajo v večini naših industrijskih podjetij in če prihajajo novi — navadno brez vsakega razloga — tuji strokovnjakih, kot >posebno izvrstni in nenadomestljivi inpondenti, inženjerji, organizatorji, strojepiske< itd.
O tem vprašanju se je mnogo pisalo in Često eo se na raznih krajih naglašala docela pravilna načela. Glede na to bi se sploh ne dotikali ponovno tega vprašanja, če bi ne vedeli, da ostane vse samo pri besedah, v praksi se pa nič ne spremeni. Tujci so še vedno v enakem številu zaposleni pri domačih podjetjih, ne da bi se bilo storilo to* kar se je pričakovalo. Nekatera domača podjetja so pozabila na svojo domovinsko dolžnost in niso storila tega, kar jim nalaga najenostavnejši pojem rodoljubja. Treba je samo pomisliti, ali bi naši državljani v sedanjem času ali pa tudi v času konjunkture mogli dobiti delo recimo v Avstriji, Češkoslovaški, Nemčiji, Madžarski, Anglii: itd.? Vemo, da bi ga ne mogli dobiti uiti kot praktikanti in zato se moramo vprašali, kakšen pomon ima, da smo tako obzirni s tujci pri nas.
To vpiv^anje se mora premakniti z mrtve točke. Ne morejo namreč nešteti brezposelni mimo gledati, kako jim tujci odjedajo kruh, ne da bi pri tem zašli v čisto radikalne smeri. Treba se je torej lotiti tega problema z vso energijo, čimprej in s čim manjšo obzirnostjo, kajti samo tako bomo moeli rešiti to vprašanje pravično in pošteno.
Da smo se zopet dotaknili tega vpraša-
nja, nam je dalo pobudo žalostno dejc^tvo-Dočim namreč nešteti brezposelni pri nas iščejo zamau zaposlitve, slišimo, da je dobila neka banka, ki dela s francoskim in madžarskim kapitalom, te dni kot zaupno osebo nekega tujca, pri tem je treba naglasiti, da stoje na čelu zavoda taki naši ljudj-e. ki zaslužijo v vsakem pogledu popolno zaupanje, torej tudi zaupanje tujega kapitala in ki so kljub krizi zavod obdržali na visoki stopnji, uživajoč po]k>lno zaupanje v vseli guspodarsl; i h krogih in med vlagatelji. Cemu torej temu zavodu še ena tuja zaupna oseba? Kaj ta tuj kapital nima dovolj takih ljudi v ravnateljstvu in v nadzornem odboru zavoda in mar ne more od tam kontrolirati dela svojih ravnateljev?
Stvar je Še preveč prozorna. Nekoga je bilo treba namestiti in ker to očividno ni šlo v tujem svetu, so pa našli namestitev v Jugoslaviji. Pri nas so ljudje dobrega srca. ki vse preneso (za zahvalo se pa o nas piše toliko dobrega baš v tem tisku, od koder je prišla ta zaupna oseba!). Ta zaupna oseba je po naših informacijah docela nepotrebna in pomeni zlasti v sedanjih časih preobremenitev za vsak denarni zavod, praktično pa gotovo to, da je domačim močem napredovanje vsaj za nekaj časa zaprto in da bo končni efekt vsega ta, da postavijo enega domačega bančnega uradnika ali funkcijonarja na cesto. Zato je mogoče samo eno. in sicer prepovedati temu človeku bivanje v naši drža »i in poslati ga tja, od koder je prišel. Tako je pa treba storiti tudi z vsemi drugimi in pustiti v državi samo tiste tujce, ki jib res najnujnejše potrebujemo
Dokler se pa vprašanje zaposlitve tujcev končno veljavno ne uredi, bi priporočali proti zaposlitvi tujcev posebne tiskalne ukrepe, in sicer v tem smislu, da bi podjetja, kjer delajo tuji državljani, obremenili s posebnim da \ kom. ki iti znašal vsaj 10*/« (idokupiuh prejemkov inozemskih nam.-? Ščent-ev. Ce je torej vnaši državi 2G.O00 tujih nameščencev, ki vsak njih zasluži mesečno gotovo 3000 Din. kar znese mesečno $7 milijonov Din, bi dobila državna blaa.\j-na ? tem davkom mesečno 8 milijonov Din ali letno 1M5 milijonov in bi imela vsaj nekaj koristi .m! teb tujcev, ki odjedajo domačinom kruli. Vendar ie pa vsekakor bolje in tudi bolj pošteno, da začnemo radikalno odpuščati v naši državi zaposlene tujce. Pro-tipreganjanja s katerekoli strani se nam ni treba bati. ker naših ljudi v onih državah, ki nam pošiljajo svoje ljudi, tako rekoč sploh ni.
Danes samo po 10 Din
Ljubljana. 25. novembra.
Kupčija ne cvete, ljudje se boje trgovcev. E>olgo in spretno jim moraš pihati na dušo, preden se jim od taja jo zamrznjeni .mosnjički in kane iz njih kaj najžlahtnej-£ega blagoslova zoper krize in bolečine tega sveta. Toda pihaj jim na dušo, ko jim .pa ne smeš in tudi ne moreš do njih. Kot v trdnjavah so utrjeni v stanovanjih in nihče jim ne pride do živega, tudi pismonoša bi jim ne mogel prinesti denarja, če bi jim ga kdo poslal.
Ljudje pa vendar radi kupujejo poceni blago, seveda ne v trgovinah, ker ne morejo nikdar verjeti, da je v trgovini res kaj jpoceni. Najbolj je kupiti »pod roko«. Škoda, da naši trgovci ne začno prodajati j*pod jevko«-, morda bi se jim vseeno bolj obneslo Jcot konkurzi. Podjeten moraš biti, pa gre. .Moraš pa tudi vedeti, kdo ima dandanes denar in tam potrkati na srca.
Pri tromostju, kjer romajo gospodinje jia trg in s trga, sta danes prodajala mlada J>aLmatinca domačo robo, v Dalmaciji pletene nogavice. Po južnaško temperamentno <sta vabila kupovaLke, prepričana, da imajo denar, čeprav na trgu tako barantajo. In naj še kdo reče. da se ne gode č-udeži! Samozavestne gospodinje so se ustavile kljub težkim cekarjem in se začele izredno vneto ■zanimati za cenene nogavice. Dandanes mora človek pač gledati na vsako paro in zakaj bi ne posegel po cenenem blagu, če se mu ponuja tako lepa prilika. In gospodinje so začele odpirati mosnjičke, ko so (pošteno pretipale vse nogavice. Volna, Jim. saj končno res nito drage, dva kovača tudi ni takšen denar, da bi ga človek ne .zmogel!
Ob prodajalcih je nastala takšna gneča, kot da sta prodajala pomlajevalno sredstvo. Krizi je odklenkak) tako hitro kot še menda nikdar ne Vse gospe niso mogle dolgo na vrsto, toda saj se za kosilo ne mudi tako strašno, bo že počakal, dedec .siten! No, na »dedce« pa vseeno niso povsem pozabile. Ta ki ona je kupila moške nogavice, saj je samo danes takšna prilika, iacer pa neumni dedci zapravljajo denar po trgovinah.
— Samo još danas 10 Dm, sutra odlazim! Fina ■vama, jeftino blago, zagaranto-vano!
Gospe niso vpraševale od kod je blago, in kje izdelujejo te nogavice, prodajalca sta znala tako prepričevalno kričati, da se je moral ustaviti vsak pred njima. In s trga prihaja tam mimo dopoldne neskončna procesija varčnih gc»podinL Jutri se bo že pol žcofifcefla sveta Ljubljane postavljalo z
debelimi dalmatinskimi nogavicami, po čemer se bo morala ravnati tudi moda. Vidite, tako enostavno je spraviti v koš krizo in žensko modo . . .
Iz policijske kronike
Ljubljana, 25. novembra.
V aveoti s včerajšnjim roparskim napadom in tudi posrfkušenem ropu, ki je bil pred dnevi Izvršen v Zeleni jami. je policaja že snooi in tudi danes napravila po mestu obširno racijo. Prijeti so bili vsi, ki se niiso mo^Li izkazati. da ee prežnvlfjajo £ poštenim delom, obenem pa tudi razni sum\uvi tipi. potepuhi, berači in drugi.
Včeraj popoldne se je na Smartinsiki cesti pripetila manjša nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Izpod viadukta je privo/l Trenski vojaški voz, nenadoma so se pa k on j i splašiLi in zdi rja l i po štnttrtinski cesti ter z bliskovito naglico zavili na Ma^arvkovo cesto. Na vogalu se je voz prevrnil, /jLomri'a se je ojmica in vojaki so popadali z njega. Po čudnem naključju  so ostali   vsa nepoškodovani.
Žrtev lahkomiselnosti
škofja Loka. 24. novembra. Žalostna pesem je ta pesem. V dragocen in neovrgijiv pouk vsem onim, ki se brez pomisleka vdajajo strastnemu igranju. V začetku tedna je poslal starološki župan g. Anton Hafner enega svojih uslužbencev v škofjo Loko z naročilom, da poravna pri trgovcu Rudolfu Ziherlu nekatere njegove zasebne obveznosti. Gospodar mu je izročil 8000 Din v dobri veri, da bo uslužbenec denar v redu izrocii. Pa se je g. Hafner kruto prevaril. Namestu, da bi bil šel mož v Skofjo Loko, jo je ubral v Kranj, kjer so imeli baS svoj redni tedenski sejem. Založen z denarjem, se je vdal- lahkomiselni uslužbenec igranju in je zakeg-ljaJ vso zaupano mu vsoto. Ko je oil  končno  brez  denarja,  si  je izposodil
od soigračev še 1000 Din in tudi te vrgel * žrelo igralski strasti. Prepozno je prišlo spoznanje...
Nepreudarnega uslužbenca nekaj dni ni bilo na izpregled, dokler se nazadnje ves obupan in skesan ni oglasil pri Škofjeloških varnostnih organih in jim razjasnil svo/o žalostno storijo. Kegljali so na precejšnje stave in tako. da je bilo treba z enim zamahom podreti štiri keglje. Pa mu sreča ni bila mila. Ker se je Igralo očividno prepovedano visoko, bodo skušali dobiti orožniki soigralce in jim krivično pridobljeni denar odvzeti. To pa ne bo posebno lahko delo, ker nerodni kegljač iz
starolosSke občine niti sam vseh igralcev — bila jih Je cela vrsta — ne pozna in je denar rastresen po par sto dinarjev križem med kegljaci. Uslužbenec je poleg vsega družinski oče s štirimi otročiči.
Vprašanje pocenitve sladkorja
Ljubljana, 25. novembra. V javnosti se zadnje čase mnogo razpravlja o možnosti, da bi se sladkor znatno pocenil in sicer tako. da b: država ukinila trošarino, ki znaša 7^» do 8 Din pri kg. Ker bi pa država ne mogla ostati brez teh dohodkov, je bila sprožena misel, naj tbi se namestu trošarine na sladkor povišala trošarina na oetovo kislino od sedanjih 4 na 30 Din pri kg. V poučenih krogih pa pravijo, da žal ni nobenega upanja, da bi se mogla trošarina na sladkor odpraviti ali Iznižati. Predlog, nađ bi se trošarina na sladkor zamenjala s sedemkratno trošarino na oetovo kislino, ni izšeil iz krogov sladkorne industrije. Ko je bila ta misel sprožena, so jo zainteresirani krogi takoj proučili in ugotovili, da je predlog neizvedljiv. (Takih ugotovitev smo vajeni vedno, kadar gre za to, da bi se siromašnim ljudem olajšalo življenje. Op. ured.)
Sladkorja se porabi pri nas okrog 7000 vagonov na leto in družava dobi na trošarini nad 5o0 milijonov Din. doc i m se porabi oetove kisline samo 60 do 70 vagonov letno in trošarioia vrže 2X'-' do 3 milijone Din. Tudi če bi se ta trošarina povišala, bi dobila država samo okrog 20 milijonov Din proti 500 milijonom, kolikor dobi pri sladkorju. Zato je za državo jasno, da trošarina na sladkor ne more t j ti znižana, kaj šele odpravljena.
Mladina brez nadzorstva
Ljubljana. 25. novembra Res je žalostno, če je mladina brez nadzorstva, brez strogega očeta in skrbne matere in prepuščena sama sebi, ali pa na milost in nemilost tujim ljudem. Taka je tudi usoda nekega 12letnega dečka, ki je že dolgo brez očeta, a mater eo mu nedavno prepeljali v bolnico, ker je neozdravljivo bolna.
Včeraj popoldne je izročil neki posestnik policijskemu stražniku 121etneaa premraže-nega in zapuščenega dečka, češ, da je popolnoma prepuščen sam sebi, tava okrog po mestu in da je tudi vlomil v neko izložbeno okno. Stražnik je prepeljal dečka na policijo, kjer so ga zaslišali. Tam so ugotovili, da se je deček potikal že delj časa v družbi svojega I3k'tnega tovariša po mestu- V šolo nista hodila, pač pa sta izkoristila vsako priliko, da sta kaj izmaknila. Vlomila sta v več izložbenih oken, pokradla razne igrači in druge stvari in razmetala ali pa darovala drugim, videti pa je v njima že precej razvita zločinska nrav, kajti kradla sta tudi kolesa. Pri njima so našli ključe ukradenih koles in čeprav zatrjujeta, da nista nobem -ga ukradla, je policija ugotovila, da sta prodala dve kolesi po 22 Din. Zadnje dni pa sta tudi večkrat prenočevala na prostem.
Čas bi bil. da se prislojne oblasti, predvsem l\.v»,- pobrigajo za izgubljeno in zanemareno deco ter jo Lzroče v vzgo-jevališče, sicer bo prepozno ...
Tobak so prodajali
Ljubljana, 25. novembra. V gramozni jami in svetokrižkem okraju je bilo te dni precej živahno. Takole od ušes do ušes je šla novica, da se dobi prav poceni tobak in pa tudi cigarete, ki jih prodajajo trije moški. Zadeva je prišla na ušesa tudi policiji in kakor smo poročali že včeraj, so bili aretirani v Suvoborski ulici trije moški. Prvi je bil brezposelni, že večkrat kaznovani 31 letni zidar France Zupan, drugi 34 letni Vincenc Friškovec, tretji član te deteljice je pa bil Miha Pogačnik. Zupan je namreč prodajal cigarete in tobak pod ceno in ko so ga prijeli, je trdil, da jih je dobil od Friškovca. Friškovec je pa rekel, da mu je tobak in cigarete odstopil Pogačnik. Pogačnik je imel nenavadno >srečo«, da je v ponedeljek sreča! nekega moškega z vrečo tobaka, ki rmi jo je izročil, češ naj vse skupaj razproda. Kdo ie ta moški, ne ve, pozna ga samo na videz.
Seveda policija lažniivim Mjukcem ni verjela in ie troperesno deteljico zaprla, ker so osumljeni, da so vlomili v noči od nedelje na ponedeljek v JapMevo trafiko v Dortržai-ah, kjer so odnesli za približno 2000 Din tobaka in cigaret ter nikljasto uro. Ure policija še ni našla, skrita je pa rudi še večja zaloga tobaka. Vsi trije bodo izročen! sodišču.
Zagonetni revolverski streli
škof ja Loka, 24. novembra.
Prav za prav je pripisovati le srečnemu naključju, da se ni odigrala davi, malo po polnoči na samotni pokopališki poti v Kapucinskem predmestju tragedija, ki bi bila lahko zahtevala življenje dveh uglednih Škofjeloških meščanov. Padli so revorverski streli . ..
Bilo je okoli pol 2. zjutraj, ko sta se vračala proti domu lastnik fotografskega ateljeja g. Avgust Blazoik in lekarnar g. Oto Burdvch, ki je nosil ta večer slučajno znatno vsoto sokotekega denarja s seboj. Nič hudega sluteč je hotel spremiti Bur-o*ych svojega prijatelja, ki trna vilo pri vojašnici, prav do doma. čim pa je prispela dvojica do električne Luči, nekako sredi poti proti pokopa Hifln. so odjeknili v temno noč trije streli iz samokresa, neposredno drug za drugim. Mimo Blaznika in Burdvoha so prizvižgale krogle. Vznemirjena, sta si hitro poiskala zavetja za bližnjim plotom in sele po daljšem čakanju nadaljevala pot proti vojašnici. G. Braznik Je prišel v redu domov, g. Burdvch pa Je
zaprosil za vojaško spremstvo, ki ga je tudi dobil. Hudo razburjen je prišel g. lekarnar z znatno zamudo do svojega stanovanja.
Revolverskih strelov, ki so prava senzacija za Škofjeloški mir, si ne zna nihče razlagati. Omenjena gospoda nista videla prav nikogar in niti ne vesta, s katere strani so bili streli oddani. Prav tako ne. razjasnjen je vzrok, ki je dovedel do streljanja. Streli so bili jako močni in so jih slišali tudi stanovalci v Burdvchovi hisi. Uvedene so obširne poizvedbe, ker se splošno sodi, da se potika v škofjeloškem okraju nevarna tolovajska družba, ki ima na vesti poleg gornjega dejanja tudi razne tatvine in vlome poslednjega časa.
Iz Trebnjega
—Tečaj francoščine in nemščine. Tečaja francoščine se je že prvo uro udeležilo toliko tečajnikov, da so redna predavanja zagotovljena. Tečaj nemščine se bo vršil, če se priglasi zadostno število učencev in opozarjamo interesente, da se zgla-se drevi ob 20. v stari občinski pisarni v svrho določitve točnega urnika za oba tečaja. Poučuje g. Ciril Jančar.
— Ukinitev zapore. Sresko načelstvo v Krškem je razveljavilo zaporo za promet s parkljarji v vsem srezu. Promet z vsemi vretami živali je sedaj svoboden in se tudi vrše vsi sejmi.
— Trojčki in nesrečna mati so bili predvčerajšnjim zvečer prepeljani v novomeško žensko bolnico in je stanje matere skrajno obupno. Po porodu je mati dobila sepso (zastrupi jen je) m ni upanja, da bi okrevala.
— Smučarski odsek. Ustanovljen je smučarski odsek, ki ga bo vodil g. Rudolf Bužga, ki je dovršil smučarski tečaj lani ob priliki savezne šole SKJ v Mariboru. Vse ljubitelje lepega sporta opozarjamo, da se prijavijo imenovanemu vaditelju v svrho konstituiranja smučarskega odseka. Vsem smučarjem bo dana prilika, da si nabavijo potrebne smuči po najnižjih cenah. Kolarski mojster g. Ivan Zupan v Trebnjem je izdelal dva para propagandnih smuči, ki odgovarjajo vsem zahtevam in pogojem dobrih smuči. Cena za smuči brez železja je od 60 do 70 Din in na to ugodnost opozarjamo. Lepi zimski sport naj se razvije tudi pri nas in naj služi predvsem propagandi za Trebnje in oko lico. kjer je mnogo lepega terena, zlasti pa poceni življenje in ugodne zveze z vlak za smučarje iz Ljubljane.
— VSe trgovce, gostilničarje in druge obrtnike opozarjamo na novoletna voščila v »Slovenskem Narodu«, kjer bo imelo Trebnje posebno stran. Oglase sprejema g Nande Srpan še do konca prihodnjega tedna. Novoletna številka »Slovenskega Naroda« bo posvetila med drugim tudi vso pažnjo naši Dolenjski ter bo prinesla zanimiv tujsko^prometni članek glede na elek-trifikacijske razmere naših krajev. »Slovenski Narod« je edini dnevnik, ki posveča vso pažnjo naši Dolenjski, posebno naši ožji Dolenjski ter zasluzi vse priznanje. Naročnina Din 12 na mesec je malenkostna in jo zmorejo pač tudi siromašne jši sloji.
Z Jesenic
Važna vprašanja   tržnega   prostora, V
našem mestu imamo zadnja leta po dvakrat na teden tržna dneva, ki sta zelo dobro obiskana, kar je dokaz, da sta bila potrebna. Zal pa prostor na šetališču ob Prešernovi cesti ne odgovarja svojemu namenu, ker je preozek in ima ob deževju polno tolmunčkov, ob solčnih dneh pa blago zadrinja hud prah, ki ga dvigajo nešteti avtomobili, ki vozijo po tej glavni in najbolj prometni gorenjski cesti. — Jeseniško olepševalno društvo ima v tem pogledu težko nalogo. Storilo je že mnogo, a žal našlo pri meščanstvu in pri odločilnih faktorjih premalo razumevanja in podpore. Da bi bilo delovanje društva uspešneje, potrebuje predvsem podporo občinskega odbora. Zadnje mesece se je društvo močno zavzemalo za ureditev drugega tržnega prostora. Vsi merodajni faktorji so bili mnenja, da je prostor pred Brem-cem za tržne dneve najbolj pripraven, ker je sredi mesta, kamor se stekajo ceste in pota od vseh smeri. G. Breme je s podporo   Oiep.  društva  prostor  že splaniral. Pripravljen je dati prostor obč. odlboru v najem pod zelo ugodnimi pogoji, toda obč. odbor je sedaj kar naenkrat opustH vsako zanimanje za ta prostor. Drugod bi za tako ugocLnost zagrabili z obema rokama, pri nas pa leži tako važen kompleks neizrabljen. Naloga obč. odbora je, da v tem pogledu nekaj ukrene. Stopi naj v stik z g. Bremcem in z go. VMmanovo, ki je lastnica ograjenega zemljišča ob Bremčevem posestvu in s krajevnim šolskim od'borom, ki bo tudi odstopil del šolskega vrta, tako da bo med šolo in Bremcem nastal prostor, ki bo mestu v kras. Četudi bi ne služi! ta prostor vedno za tržne dneve, bi se tu lahko napravil !ep park z eventuelnim spomenikom ali vodometom. Mnenja smo, da se boljšega prostora za tržne dneve ne bo moglo dobiti. Zato pa je treba takojšnje odločitve.
— Poroke. V nedeljo se je poročil v mestni župni cerkvi na Jesenicah g. Rudolf § a v n i k. elektrikar pri K ID, z gdč. Marijo Pogačnikov o. Istega dne se je poročil g. M a vse r Jože, tovarniški delavec, z gdč. Ljudmilo Slivnikovo s MruSice.   Mladim zakoncem obilo sreče!
Sobota, 26. novembra.
12.15: PloSče; 12.45* Dnevne vesti; 13: Cas, plofice; 17: Salonski kvintet; 18: Angleščina (ga. Orthaber); 18.30: Gimnastič-ne vaje (C. Soukal); 19: Poglavje iz sociologije (dr. A. Gosar); 19.30: Zgodovina filozofije (dr. Veber); 20: Prenos operete ls
Zagreba: Schubert: »Pri treh mla'onkahc; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan.
KOLEDAR Danes: Petek 25.  novembra, katoličani: Katarina,    Kolom i r,    pravoslavni    12. no vembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino  Matica;   z>lim  se poročiti. Kino  Ideal: Artisti. Kino  Dvor: zaprto.
ZKD: >Zapadna fronta 191S> ob 14. v kinu Matici.
Zagrebški kvartet ob 20 v kino Dvor. DEŽURNE LEKARNE
Danes: Bahovec, Kongresni trg 12. Ustar. Sv. Petra cesta 7s in Hočevar, Ljubljana VIL, Celovška cesta 34.
Brez kas bi res ne mogel obstojati svet, kot bi brez moralistov ne bilo morale, sa] so celo apostoli imeli med seboj blaguj-/iika, Judeža Iškarijota. In še povsod v svetih hramih vidimo pri petah svetnikov puščice, v katerih se zbirajo prispevki za nebeško kra!jesti*o. Da pa ima kuso naše Narodno gledališče, je naravnost kulturni škandal. Gledališče bi vendar moralo ob^ stojati ter se vzdrže\'ati od moralnih naukov, estetičnih razmo*rivanj in velikodušnih batin, ki padajo po njem od kulturnih krokodilov. Monopol na kulturo in moralo imajo ti krokodili, da bi pa imel se kdo razen njih koso, je vendar nezaslišano — ogenj, žveplo in cerkveno prokletstvo nanj! Najhujše je pa povrh vsega, da se je ta vražja gledališka kasa tako napolnila baš zdaj. ko bi morala zemlja požreti gledališče, in ko so ga moralni krokodili obsodili na dno pekla. V njihovih gledaliških dvoronali je pa bilo tisie dni toko zapuščeno in tiho kot tri dni pred ustvarjenjem sveta.
In zdaj še to; koliko denarja so morali žrtvovati v gledališko blagajno tudi moralisti, preden so se prepričali, da je »Veseli vinograd* takšna svinjarija in koliko ga še bodot preden bedo spoznali, da ima tudi ta komad, ki ga je inspirira! sam peklenšček, »nekaj dobrega na sebi« in da bi ga bilo dobro presaditi na sveta, alojzijevska tlal Kajti moralisti so tudi neznansko rahločutni glede praznih kas. In kaj pravite, zakaj vleče svete kase bolj v Švico kot v s\>eto državo? In zakaj nič ne rečete, čemu imajo v papeževem mestu tako ogromno kaso, čep.av ne razkazujejo morskih deklic in vodnih krokodilov? Le povejte, saj vam ni treba zar deti, čeprav ste tako deviški, da se vas je »Veseli vinograd* tako strašansko dojmili
Iz Celfa
c— Novi nprami odbor Mestne hranilnice ▼ Celju je imel 21. t m. prvo sejo, na kateri je bil kot naslednik dosedanjega ?e-renta odvetnika g. dr. Emesta Kalana izvoljen g. mag. phann. Andro Posavec za predsednika upravnega odbora in ravnatelja zavoda, g. dr. Ernest Kalan pa za podpredsednika ravnateljstva. Poleg imenovanih dveh 60 bili izvoljeni v ravnateljstvo še naslednji gg.: notar Franc Burger, župan in odvetnik dr. Alojzij Goričan, drogist Josip Kramar, knjigarnar Franc Leskovšek, direktor gimnazije Franc Mravljak, narodni poslanec Ivan Prekoršek in hotelir Franc Rebeuschegg.
—c Razmere r tukajšnji industriji se v zadnjem času proti pričakovanju izboljšujejo. Tako delajo n. pr. v VVestnovi tovarni že po pet dni na teden, v nekaterih oddelkih so uvedli celo nadure. Neka tekstilna tvornica namešča nove delavce in namerava nabaviti več novih strojev za povečanje obrata. Razmere pa ee žal ne izboljšujejo v vseh tovarnah.
—c Razprava o občinskem proračunu za 1. 1933. se bo vršila na redni seji celjskega občinskega sveta v ponedeljek 28. t m. ob 18.
—c SSK Celje : SK Olimp. V nedeljo 27, t. m. ob 14. se bo pričela na Glaziji drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med prvakom celjskega okrožja SSK Celjem in SK Olimpom iz Gaberja, Za službujočega odbornika medklubskega odbora je določen g. Jegrišnik. Kluba morata določiti po štiri 6tarejše, energične reditelje, ki se morajo brezpogojno javiti pol ure pred pri-četkom tekme službujočemu odborniku. Za to tekmo vlada veliko zanimanje. Odbor SSK Celja je ukrenil, da bodo vsi crledalei, ki se bodo med tekmo vedli nespodobno in nedostojno, po policiji odstranjeni z igrišča.
—c Najdba. Dne 21. t m. dopoldne je bila v Gosposki ulici najdena črna usnjata ženska ročna torbica z manjšo vsoto denarja. Lastnica naj se zglasi pri predsiojništvu mestne policije v Celju.
Narodna ^dališče
DRAMA Začetek ob 20.
Petek. 2").: zaprto-
Sobota, 26-: Veseli vinograd. Izven. Nedelja, 27. ob 15.:   Rok9i. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Veseli vinograd. Izven.
OPERA Začetek ob 20. Petek, 25-: zaprlo.
Sobota, 2C: Mala FloramTe. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 27. ob 15.: Erika. Izven. Znižane cene. Ob 20-:Manon. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 28.: zaprto.
Adel in Mara je naslov najnovejše opere, ki jo je napisal skladatelj Josip Hatze. Premijera opere bo v sredo 30 t. m. na predvečer narodnega praznika. Opero študira ravnatelj Mirko Polič. Režija je De-lakova.
Danes bomba smeha!
Želim se poročiti
V glavnih vlogah:
Renate
HERMANN THIMIG, WOLF AJLBACH RETTY
Predstave ob 4., ^8 in U 10. zvečer
Izvrstna saloigra duhovite komike, zaplati jaje v, luruorja, petja in zabave:
Kot komika nastopata:
Fritz
{»riiiibatini
Hzoke Szakall
Kiitnt kino Jlatica
Tclefor 2124
Dnevne vesti
— Zagrebški župan t Ljubljani. Snoči je odpotoval v Beograd mestni načelnik univerzitetni profesor dr. Ivo Krbek. V Beogradu ostane dva dni, da uredi nekatere mestne zadeve. V soboto zvečer odpotuje v Ljubljano, kamor    prispe v nedeljo zjutraj.
V Ljubljani ira bodo sprejeti mestni zastop n-iki. Zagrebški župan se bo posvetoval tudi z zastopniki drav»ke banovine o nekaterih vprašanjih elektrifikacije in priključitvi zagrebške centrale na kalorično centralo v Velenju.
— Skrb za brezposelne v Zagrebu. Tudi zagrebška občina se mora resno baviti z vprašanjem, kako bo j ►reži vela čez zimo brezposelne. V Zagreba je seveda vež premožnih ljudi, kakor pri nas in zato so tudi socijalne akcije lažje- Zu^rebški listi pravijo, da je v prvi vrsti dolžnost premožnejših alojev, da priskočijo brezposelnim na pomoč. Dva bogataša sta že pokazala, da nista brez socijalnoga čnta. Industrijalec Freund bo dajal <vl t. decembra do konca marca 1933 dnevno po 100 porcij tople hrane brezposelnim, veletrgovsc s premogom GrQnwaM pa da siromakom več vagonov premoca. pole-j teLra pa vsak dan do konca marca 1*>33 jk) ."50 porcij tople hrane.
— Novice s Koroškega. V Logi vesi so 11. t m. pokopali 7notnega Petra Schnei-derja, p. d. Mikiava. — V bel jaški bolnici je 9. novembra umrla Marija Leilerjeva, p-d. Malanterjeva.   doma iz Bistrice pri Žili.
V začetku novembra eo v Borovljah pokopali Ano Vertičevo. vrlo io zavedno koroško Slovenko. — V (joričah pri Skofičuh sta praznovala z^to poroko Marija in Mihael šusn.
— Tistemu, ki je v nekem ljubljanskem dnevniku danes zaletel v nekega psi-hografologa. bodi povedano, da je ustrelil mimo. ker dotični psiho^ralolog ni nastavil kamna, ki s;e je vanj vročekrvni Zaletel zaletel, temveč je to zakrivila čisto navadna zamenjava klišejev. Kllše s kitico (Valjev-čeve, če se ne motimo, in ne Stritarjeve, dragi gospod Zaletel!) pesmi bi moral priti tja. kjer je kliše z besedami -Poglejmo enkrat deželo! Kje pa zemljo?« pa bi bilo vse v redu. Zamenjava klišejev pa ni nič strašnega, saj je celo po vsem svetu razširjeni angleški duevnik zamenjal češkoslovaškega poslanika v Londonu s prezidentom Masarvkom.
— Anton Mohor; Kosovska drama. Slovenci čutimo še vedno veliko pomanjkanje dobrih mladinskih iger. zlasti pa takih, ki bi služile našim Šolam o priliki raznih nacionalnih in patriotičnih proslav. Tako so n. pr. za Vidov dan v zadregi vsi šohrKi voditelji in učitelji: ni primernih deklama-cij in ni iger. Ze nekaj let se ponavlja tisto, kar imamo, a večno ponavljanje utruja io ne dosega zaželjenega namena. Zato moramo pozdraviti malo v vezani besedi pisano trodejansko igrico >Kosovsko dramo«., ki jo je napisi učitelj in vzgojitelj g. Anton Mohor. Postavil je na oder junake bitke na Kosovem polju, carja Lazarja in njegove vojskovodje ter sultana Murata in vezirje. Osredje je pravljični junaški čin Miloša Obilica- Delo ni dolgo in tudi ne težko, tako da se bo dalo naštudirati in opremiti t majhnim trudom- služilo pa bo zlasti za proslave Vidovega dne in drugih narodnih ter državnih praznikov.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16, v Beogradu m Skopi ju 12. v LjoMjand 11, v Sarajevu 10, v Mariboru in Zagrebu 9 <*topin<j. Davi je t a zel barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je znaša'a 6 stopu j.
— V smrt. ker mu je umrla izvoljenka.
V Drvaru se je obesil l-Llemj Spiro Vuj-nić, ker mu je bcnrt ugrabila lj-leuio iz-voljeako Lonko Patoki - Aljanović Deček se je bil tako zatelebal v dekldco. da ni mogel živeti brez nje. Svet se obraća, včasih se otroci še niso tako resno zaljubljeni.
— Odvetnik in novinarji kot godci. Avtorska ^.-ntrala je tožila 25 subotišlcih gostiničarjev in kavarnarjev m pravda sc je zaključila zelo zanimivo. Zastopnik Avtorce.ntrale je izjavil, da odklanja za* stopstvo glede na smešen položaj, kri je nastal 6 tem, da sta dva odvetnika vložila tožbo po zakonu o zaščiti avtorskih pravic protn slikarju Kujundžiću in ga označila kot gostilničarja, dva novinarja sta pa označila kot godca, češ, da sta igrala V Kujundžićevi gostilni. Zato je sodišče tožbo zavrnilo.
— Nesreča Znanega atleta šotlerja je včeraj doletela nova nesreča. V Domžalah je padel z motorjem io se nekoliko pobil oa slavi. Prepeljali so ga v bolnico. — Anton Kopec, ključavničarski vajenec z Viča, je včeraj v DM v Polju padel s kolesa in zadobil notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico.
— Mlin pogorel. V noči od srede na četrtek je pogorel v Batajoici v Sremu mlin bratov Koljivratič. škoda znaša poldrugi milijon Din.
— Oče da) odsekati :inu glavo. V ponedeljek se prične pred sodiščem v Petrinji obravnava proti kmetoma Koksandiču in Devetaku. Devetak je po Roksandičevem naročilu ubil njegovega sina na ta način, da mu je s te^alom odsekal glavo Državni tožilec zahteva za cba smrtno kazen.
— Bluze in pletenine najnovejših modelov trna v krasni izbiri tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8.
Pri slabrsti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« srenčiee, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« trreneica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zagrebški kvartet
DREVI OB 8. UKI
KINO OVOR
Iz Liubliane
—  Letošnjemu  novinarskemu koncertu
bo sledila prijetna družabna zabava, kn bomo do/iivuli na n)i še prijetnejše presenečenje. Igra >o-jo. ki se zanima za njo zidaj ves avet in je začela prodirati tudi k nam. bo razveseljevala 1. decembra zvečer v Unionu staro in mlado, vsi bomo Stala in trenirali s feoJešSco na nitkah, da bo veselje. Naš podjetni m v smotrenj re* klami čudovito iznajdljivi Beno Gregorič. laefcnifc /nene drogerije v Prešernovi ulici, si je rzmislM to originalno posebnost za novinarski koncert in pripravil toliko jo-jo koleščkov, kolikor bo v prostrani unionski dvorani in stranskih prostor1 h ljudi. Vsak dobi svoj kolešček seveda brezplačno To bo tmeha in zabave, ko bo tolika množica navijala in spuščala koleščke te pri ljubljene igre. Tisti, ki bo naj-delj treniral, dobi posebno dip'.omo in bo proglašen za zmagovalca ali prvaka v jo-jo igri. Opozarjamo občinstvo, da bodo vstopnice za novinarski koncert v pred prodaji že jutri v Matični knjigami na Kongresnem trgu Mnogi se namreč boje. da bi ostali brez njih, pa so začeli povpraševati, Če se že dobe in zato pridejo v predprodajo "že jutri.
—lj Praznovanje praznikov. Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse svoje gg. Člane, kakor tudi kupujoče občinstvo, da morajo biti glasom naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic in obrtnega reda § 154. vse trgovinske obratovalnice na dan uedinjenja 1 decembra in na rojstni dan Nj. vel. kralja 17. decembru ves dan zaprte. Zato pa smejo biti trgovin 6ke obratovalnice v nedeljo 18. decembra pred božičem tcs dan odprte. Kar se pa tiče nedelje pred Miklavžem, to je 4. decembra, pa naredba o odpiranju in zapiranju ne dela nikake razlike, zato morajo biti trgovine ta dan ves dan zaprte. Predsedstvo uprave Združenja trgovcev.
—lj Na ribjem trgu danes ni bilo potrebno živahno. Menda je vplivalo toplejše vreme, da ljudem niso tako dišale ribe, nekoliko pa najbrž odloča tudi datum. Sicer je bil trg založen dobro z morskimi in še posebno z rečnimi ribami. Cene se v sploš nem ne spreminjajo. Najraje ljudje kupujejo še vedno izmed najdražjih morskih rib tuna, ki je bil davi ob S. že razprodan po 88 Din kg, in izmed rečnih ščuke, ki jih je vedno dovolj živih in mrtvih. Danes so prodajali žive po 2S do 30 Din mrtve pa po i<> Din- Zgodaj so prodali tudi kalamare po 36 Din, najdražja riba je pa bila danes na trgu brancini po 44 Din. Dragih rib navadno nimajo mnogo, ker jih ne prodajo lahko, čeprav jih zaradi kvalitete kupujejo ie kupci, ki jim ni treba gledati tako na vsak dinar. Imeli so tudi nekaj listnic po 40 Diu kg, mnogo pa sardel v primeri z drugimi dnevi. Sardele imajo najbolj stalno ceno 16 Din kg. Včasih so ljudje vpraševali zelo po skombrih. ki jih zdaj ni več toliko na trgu. Male skombre so prodajali danes po 32 Din kg, velike pa po 36 Din. Izmed morskih rib je treba omeniti še cevuli po 32 Din kg, ki so jih imeli toliko, da jih je bilo vsaj za vzorec. Nekatere ribe se namreč ne morejo udomačiti in se prodajalci zato ne zalagalo posebno z njimi. Za rečne ribe je zdaj živahna 9ezona. razen ščuk je bilo danes tudi precej karpov in mren po 20 Din kg. Pri žabah so gospodinje dolgo premišljevale, ali bi jih kupile ali ne, kajti z enim krakom se ne posladkaš posebno, 1-25 Din je pa že denar. Zato so se nekatere zadovoljile 9 tipanjem, nakar so odhajale povezenih glav.
_m II  (XIV.) delavski prosvetni veter.
V ponedeijek 28. novembra 1932 se V • vršil ob 20. v dvorani Delavske zbornice, delavski večer >Svobode« in >Zarje«. Dr. Drago-tin Lončar bo predaval o   zanimivi temi:
Pogled v sodobno šolstvo*. Delavska godba >Zaria« bo zaigrala več lepih skladb. Kon->e rva tori s tka Vida K u dol lova in konserv* torist Drago Žagar, bosta zapela več solo-spevov. Pri klavirju ju bo spremljal konser-vatorist Reinhold Gallatia in A. Adamič. Korošec iD Raubar zaigrata solo na pozavno in klarinet Pri klavirju pa bo Hedy Bajde, oktet »Ljubljanskega Zvona« bo zapel lepe narodne pesmi. Večer bo pester in nad vse lep. kakor so vsi delavski prosvetni večeri »Svobode« in >Zarje<. Zato si vzemite vstopnice že v pred prodaji. 629-n
—lj Krajevna organizacija JRKD za poljanski okraj priredi za božič božićnico otrokom revnih staršev svojega okraja. Ker ji kastna sredstva za to ne zadoščajo se. obrača predvsem v okraju na one. ki lahko utrpijo kak prispevek v ta namen, bodici v denarju, bodisi v blagu, da ji priskočijo na pomoč, da lahko obu je in obieče za zimo deco. ki ji starši ne morejo kupiti gorke sbleke in dobrega obuvala. Odborniki in člani socijalnega odseka bodo s posebnimi od organizacije izdanimi polarni potrkali na rrata onih, ki so pripravljeni v ta namen nekaj žrtvovati.
—lj Jug. akad. smučarska organizacija. V petek 23. t. m. bo ob ia v elektrotehn. risa-'inici na tehniki odborova seja, na katero vabimo tudi  vse poverjenike.
—!j Ob Tvrševi cesti to zimo ne bodo več takšni ribniki kot doslej, ki so se jih ljudje tako bali ter so klicali na pomoč najbližjega patrona — sv. Krištofa, da bi jih prenašal čez luže. Letos so to cesto kanalizirali do mestne meje, zdaj pa betoni raio požiralnike, da bo kanalizacija popolna do zimo. Res bo treba posvečati veg dolžne skrbi okolici Tyrševe ceste onkraj železnice, zlasti Bežigradu, kjer so tudi letos zgradili več vil. a to sicer lepo in veliko naselje nima še povsod poštenih hodnikov in tu in tam nekoliko preveč varčujeio pri   cestni razsvetliavi.
—lj Ob nehotičnik« in palačah Pokojninskega zavoda bodo kmalu zbetonirali trotoar, ki ga ljudje zelo pogrešajo, saj v srednji palači stanujejo ljudje že leto dni in v nji ie več uradov. V Gajevi ulici ob novih palačah polaga io kable in betonirajo jaške, pri nebotičniku na Tj'rševi cesti je pa že zbetonirana podlaga za hodnik. V palačah so gradbena dela v glavnem že končana-
Z Norveško
smo se seznanili
DECEMBRA
BO
A\JVlfcCJll IKOrNCElRT
VSEGA LETA
V UNIONU
—lj Ljubljanski Sokol priredi v okviru idejne šole v torek 29. t m. ob 20. uri v Narodnem domu v sejni dvorani predavanje društvenega podstaroste br. dr. Frana Kan-dareta o organizaciji S. S. K. J. Poset je obvezen za vse Člane in članice, ki polože 1. decembra zaobljubo.
_lj Danes film ^Zapadna fronta 1918«. Film pacifizma v duhu pomirjenja narodov. Ta film nam predrčuje danes in še jutri ZKD v Elitnem kinu Matici. V njem gledamo vojno in vse križe, ki so brezpogojna posledica te šibe človeštva v najvernejši sliki. Nič ni olepšano — vse tako, kot je v resnici. Zunaj na bojnem polju in doma v zaledju. Predstave filma »Zapadna fronta« bo do samo danes in jutri ob 14. uri ter v nedeljo ob 11.
—lj Občni zbor Zveze kulturnih društe* se bo vršil 27. t. m. ob 9. zjutraj v predavalnici ZKD v Ljubljani, Kazino II. nadstrop je- Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo, zato naj vsi delegati kupijo aa svoji odhodni postaji cel vozni listek do Ljubljane, ga v Ljubljani ne oddajo, ker se bodo na podlagi legitimacij, ki se jim bodo uročile na občnem zboru, vrnili brezplačno domov.
DANES IN JUTRI OB 14. URI
ZKD V ELITNEM KENTJ MATICI
ZAPADNA FRONTA 1918
Vojna, v vsej svoji grozoti!
—lj Miklavž pri Ljubljanskem Sokolu.
Tudi letos obišče Miklavž našo deco in naraščaj v ponedeljek 5. decembra ob 16. v telovadnici Narodnega doma. Zvečer ob 20. pa bo temeljito izprašal vest članom in članicam kakor tudi ostalemu, Ljubljanskemu Sokolu naklonjenemu občinstvu.
_lj  Slavnostni   koncert  Glasbene Matice
za uvod v jubilejno leto Ljubljanskega Sokola, se bo vršil v soboto 21. januarja 1933 v veliki dvorani hotela Union.
_lj Lutkovno gledališče Sokoj, I. na Tabom igra v nedeljo 27. t. m- zadnjikrat v seziji krasno pravljično igro v 4. dejanjih s prologom: >Začarani gozde. Začetek ob 16. uri.
Zelo zanimivo in dobro obiskano predavanje
g« dr. B. Skerlja
Ljubljana, 25. novembra.
Kulturno življenje je pri nas v pogledu predavanj zelo razvito. In večina teh predavanj je visoka šola za ljudi, prav posebno pa moramo biti hvaležni agilni prirodo znan« tv eni sekciji Muzejskega društva, ki je začela letos prirejati tudi poljudna predavanja, kakršna smo najbolj pogrešali. Snoči je ta sekcija priredila drugo or^davanie v dvorani Delavske zbornice G. dr. B. &kerlj nas je seznani) z Norveško, ki jo je letos proučeval kot naravoslovec in antropolog. Predsednik MD g. dr. Pajnič je lahko z veseljem pozdravil udeležence, saj je bila dVorana skoraj povsem zasedena, kar je izreden uspeh za takšno prireditev. Čeprav ie bilo predavanje namenjeno širšim slojem, vendar ie bilo med udeleženci #£$več inteligence, nekaj profesorjev, zdravnikov itd. Predavatelj je v Ljubljani zelo priljubljen.
Brez dolgoveznosti nam je jedrnato opisal svoje potovanje po Norveški, nas seznanil s kraji, zanimivostmi, posebnostmi in nam razgrnil stvarno severno lepoto.
Iz BeHIna nas je popeljal preko Lu-beeka v K^benhavn. Takoj v začetku nas le preseneti! s krasnimi slikami gradov iz okolice K0benhavna, zlasti smo občudovali Fredriksborg. ki je sezidan v 17. stol, v danskem renesančnem slogu. Videli smo tudi znameniti grad Kronbord v liensing0-ru, v katerem je Shakespeare najbrž napisal Hamleta.
Za nas bolj povprečne je s pojmom Norveške vedno združena predstava fjor-dov. Predavatelj jih ni opisoval s pesniškim zanosom zato nam jih je pa pokazal takšne, kakršni so. Po Oslofjordu smo prijadrali v Oslo. ki leži ob prostranem pristanišču. Mnogo izrazito tipičnega norveškega pa ni več na hišah v Oslu.
Slika za sliko nam odkriva vedno kaj novega, vrste se tipične cerkve, na polotoku Bygd°y so rekonstruirane tipične stare norveške hiše. v ljudskem muzeju varujejo častitljive tradicije, tudi stara ulica iz Osla je rekonstruirana, zlasti so pa zanimivi leseni kmečki dvori; nđihove strehe pokriva živa ruša. Sledilo je več krasnih razgledov v okolici Osla in prijatelji smučanja so lahko občudovali idealen smu-ški teren, kopalci pa krasna naravna morska kopališča. Med Oslom in Bergenom ie največja evropska papirnica v Honefossu. Železnica naprej proti severu se polagoma dviga. Svet postane bolj pust rastlinstvo je redko, tla v nižinah močvirnata, sicer pa skalnata, a povsod ie mnogo jezerc. Na gorskih planotah se bleščita večen led in sneg. Železnica ie že nad 1000 m visoko. Proga leži med snegom in tu in tam nad ledom zamrznjenih jezer. Da je pozimi ne zasujejo plazovi in snečni vihar, so zgrajeni ob hribovju umetni predori, ki so t« in tam po več kilometrov dolgi. V višini oken vagonov so tudi okna v tunelu. T: tuneli so leseni Najvišja točka železnice je 1301 m visoko, od koder pada do Myrdala na okrog 800 m, od tam pa drži po lepih dolioiah in skozi nešteto predorov na zapadno obalo in v najlepše norveško mesto Bergen. Da je res lepo, smo se prepričali po slikah.
Iz Bergena je odplul predavatelj z ladjo naprej proti severu. Na poti je posnel več krasnih slik ki zlasti nazorno prikazujejo sitrmo, skalnato obalo in fjorde, ki segajo daleč v kopnino, obdani z visokimi gorami, prehajajočimi iz strmin odsekano v planote. Kmalu nam slike kažejo, ko smo oofcraj polarnega kroga, ogromne ledenike, ki sc ponekod spuščajo povsem do morja z visokih planot po skalnatih žlebovih, tu in tam se pa stale prej ter se od njih spuščajo krasni slapovi.
Izredno zanimivo je Lofotsko otočje, ki ga tvorijo vrhovi planinskih tvorb. Vznožja teh gor so no več sto metrov nad morsko gladino. Tu, ob teh otokih so znana ribiška lovišča, in tw je zajema! snov Bo-jer za krasne, realistične opise bednega življenja norveških ribičev.
Seznanili smo se z Laponci, predavatelj jih je na kratko opisal z antropološkega stališča. Nekoliko deli časa smo se po-mudild v najsevernejšem mestu sveta, v Hammerfestu. Od tu izvažajo v ogromnih množinah polenovke.
Ladja je odplula proti južnozapacjnemu rtu Otoka Mager°y, na katerem leži tudi Nordkap. Kmalu so prijadrali do največje naselbine na severu, Homingsvaag. Tu seveda ne morejo živeti mehkužni ljudje, naselbina je ribiška. Nšti trave ne rase več mnogo in nekoliko toplo je le mesec dni na leto.
Proti koncu predavanja smo še videli sliko najsevernejšega dela Nordikapa z Ledenim moriem. Sem prihaja mnogo turistov, ki se pripeljejo z velikimi ladijami, zato Človek nima popolnega občutka, da vidi kaj posebnega. Na sliki tudi ne opaziš kaj posebnega, omeniti je pa treba hišico, v kateri ie pošta «n zavetiSče, da turisti ne oskrunijo narave z onesnaženjem.
(Princ i$ Arkadi)«
Filmska operete, katere zunanji posnetki so bili izdelani v Dubrovnika. PRIDE! ^Bfr FRIDE!
LIANE HAID WILLI FORST
Povsod pa tujec še opazi norveške zastave, da ne pozabi, da je na Norveškem in ponujajo mu neporabne spominske predmete, ki so pa koristni za tujski oromet. Nordkyn je najsevernejša točka kopne Evrope, ki ie na severovzhodu Porsanger-fjorda. a ne vidimo več ničesar novega
Zal. da so bile sicer izvrstne skroptične sike nejasne zaradi namizne hič: česar pa predavatelj ni opazil, ker je stal med 'učjo in platnom, gledalci ga pa niso opozorili na nedostatek ter so bili oškodovani prav za prav po svoji krivdi.
Predavatelj ie končno spregovoril še o raznih posebnostih Norvežanov in je povedal, da so tudi Norvežani rasno zelo pomešani in da jih je malo čiste nordijske rase.
Poslušalci so nagradili predavatelja z iskrenim odobravanjem. Želimo si še več podobnih predavanj!
Beli zobje: Chlorodont
Iz Novega mesta
— Izgubil se je desetletni šolarček Ivan Kovačič, sin davčnega sluge. Mati ga je karala, ker ni napisal domače naloge in deček je trmoglavo odšel in se do večera ni vrnil. Iskali so ga starši, znanci in sošolci po mestu in po okolici, pa ni sledu za njim. Upanje je, da je pobegnil k sorodnikom pod Gorjance. Ce bi ga kdo našel, naj ga privede nazaj. Deček je majhen, droben in boječ. Vse se temu njegovemu početju čudi, ker je sicer odličen učenec.
— Nenadno je umrla po vsem mestu popularna Avščeva Loj za. Vse je poznalo to originalno žensko. Lep košček novomeške stare povestnice pojde z njo v grob. Naj ji bo lep spomin!
— Iz moške bolnice. Se zdaj prihajajo k usmiljenim bratom betežni in od prevne-tega martinovanja pomoči potrebni. Pa tudi vsakdanjih nesreč je več kot preveč. V Beli Krajini jo je še na Martinovo skupil z nožem v stegno posestnikov sin iz Nestopelj Jože Sever. — železniški čuvaj v Mirni peči Matija Rapuž je na slamoreznici rezal slamo in se močno obreza! po desni roki. — Janeza Butalo iz Bele Krajine je med vožnjo udaril konj s kopitom v glavo. — Na lesenem mostu v Kostanjevici je spodrsnilo hlapcu Lojzetu Kržišniku. Padel je na desno roko in si jo zlomil v na dlak ti. — Mladi dninar Henrik Jamšek iz Gaberske gore pri St. Janžu je tudi zdrsnil na mokrih tleh, ko je tovoril vrečo žita v mlin. Smolo je imel veliko, ker zlomil si je desno nogo pod kolenom baš tam kot pred pol leta.
— Z batom po roki. Tam pri Ptuju se je to zgodilo. Posestnik Fran Kavčič je s tovarišem popravljal pod v hlevu. Zabijala sta močan kol v tla. Kavčič je držal, tovariš pa nabijal. Pa je bat nenadno priletel Kavčiču z vso silo na roke ter mu zdrobil vse desno zapestje in roko. Prišel se je mož zdravit v Kandijo.
Iz Trbovelj
— Fovratek delegacije nacionalnih rudarjev iz Beograda. V sredo se je vrnila iz Beograda delegacija naših nacionalnih rudarjev, ki se je udeležila kongresa jugo-slovenskih nacionalnih delavskih sindikatov. Naši delegati so se \Tnili navdušeni nad velikim razmahom nacionalnega delavskega pokreta V južnih banovinah naše države. Med d nagimi važnimi sklepi, ki so bili storjeni na tem kongresu, bo naše delavstvo predvsem zanimala ustanovitev zveze nacionalnih rudarjev za vso državo, ki bo v sestavu jugoslovenskih nacionalnih delavskih sindikatov. — Delegacija nacionalnega delavstva iz dravske banovine se je zglasila tudi pri ministrskem predsedniku g. dr. Sr-škiću, kateremu je obrazložila težak položaj našega delavstva, osobito rudarskega. Zastopniki nacionalnih rudarjev so predsedniku Vlade predočili med drugim tudi obupno stanje našega rudarskega zavarovanja ter prosili odpomočL Predsednik vlade se je za vse te pereče socialne probleme našega delavstva živo zanimal ter delegate zagotovil, da bo potrebno ukrenil, da se željam nacionalnega delavstva ugodi. — intervenciji je prisostvovala tudi delegacija češkoslovaškega nacionalnega delavstva, in sicer bivši minister in senator Tučny ter poslanca Patek in Konetopskv, ki so predsedniku vlade toplo priporočali ugoditev željam ju-goslovenskega nacionalnega delavstva. — Vse kaže, da se bo po kong-resu nacionalnega delavstva^ iz vse države tudi v dravski banovini, zlasti pa v rudarskih revirjih, nacionalni delavski pokret močno dvignil.
— Sokolski oder. V nedeljo, dne 27. t. m ob pol 4. popoldne ponovi sokolski oder narodno igro »Deseti brat« kot ljudsko predstavo po nrijanft cenah, s čimer je poset igre vsakomur omogočen. Pri igri »Deseti brat«, ki jo režira mešcanskošoiski ravnatelj br. A. Zavrl, in ki je že pri prvi prireditvi dosegla lep uspeh, sodeluje pomnožen orkester pod taktirko br. O. Molla. igra »Deseti brat« je primerna tudi mJadinL
— V počastivev spomina pokojne učiteljice ge. Pavle Božič, soproge tuk. učitelja g. Adalberta Božica, je zbralo ućitelj-stvo deklifike in deške Sole Trbovlje n znesek Din 232.—, katerega je namestu venca na grob pokojnici poklonilo CM družbi v Trbovljah.
Pristopajte k Vodnikovi družbi
111
(Proicletstvo 1}ub
Boman.
— Dobro, hvala.
Milček je potegnil Cl a u cimeta za seboj po stoproicah; ubogemu dečku se je zdelo, da sanja, tako lepo je bilo vse v hotelu.
Tisti visoki lakaj v temnomodri livreji in dostojanstvenega vedenja je napravil nani tako mogočen vtis, da je prvi hip mislil, da vidi pred seboj polkovnika.
Luč v veži, stene okrašene s starinskim orožjem, bogate zavese, z mehkimi preprogami pokrita tla in celo dolac, z usnjem prevlečene klopi, vse to sc ma je zdelo višek bogastva in razkošja tako, da je onemel in od presenečenja široko odprl usta.
Nič manj se ni čudil Milčkovemu vedenju; njegov prijatelj je govoril s sfaigo z nekakšno uljudnostjo. pomešano z otroško sramežljivostjo.
Komaj si je upal hoditi; prijatelj ga je moral prijeti pod roko in voditi do sobe, kjer ie imel urejeno udobno bivališče.
In ko je Malček prižgal svečo, se je ubogi jetičnik ozrl po sobi in človek bi mislil, da obČudirje pravljično palačo vtL
— Ah, tu je lepo! — zašepetal.
— Kaj ne? — je dejal .Milček. — Ko sem prišel sem, se mi je tudi zdelo vse tako lepo, da sem kar strmel. Toda kmahi sem se vsemu privadil. Zdaj se mi pa zdi. da sem vedno stanoval v tej sobi.
— Tu torej delaš?
— Da. Tu je moja pisalna mizica in tajige, ki mi tih je posodil moj dobrotnik, da se lahko učim. Sedi z menoj in mi pomaga pisari naloge, ki mi jih sam daje. Sam se ukvarja z menoj in vse, kar znam, imam od njega.
— Torej je zelo učen?
— O, da. In če bi ti vedel, s koliko ootrpežljivostjo mi razlaga, kar mi ne zre takoj v grlavo. kako prijazno govori z menoj, kako potrpežljivo popravlja moje naloge in me posluša, ko kaj recitiram ... Tam v penhoetskem gradu, kjer sva bila na počitnicah, je često po dve uri presedel pr. meni. me vzjx>d!buial in opozarjal aa napade, če sem se zmotil, in brez na.jiman$še nevolje je ponavljal pojasnila, ki sem jih bil vedno ves srečen, če sem mu mogel moč potrudil, da bi bil zadovoljen z meno ... Vedno je tako otožen, da sem bi! vedno ves srečen, če sem mu rme:e izvabiti smehljaj na obraz. Vidiš? Poglej, to so moji zvezki z nalogami.
Pokazal mu je svoje zvezke. Ciau-đmet je hotel razveseliti prijatelja in skušal je pokazati zanimanje za njegove zvezke.
— A ona druga soba? — je vpraša« io pokazal z roko na vrata.
— To je moja spalnica ... Cakao... pojdi pogledat, kako dobro se imam ... kako dobro se nama bo godilo. Karti odslei bova stanovala tu skjo«io.
Milček je vzel svečo in odvedel prijatelja v sosedno sobo.
Tam je sedel CJaudmet v naslanjač m ko je hotel čez nekaj časa vstati, ni mogel.
Omahnil je nazaj, pa ni hote! pokazati svoje oslabelosti in se je znova vzravnal.
Dogodki in vtisi zadnjih dn: so biii premočni, da bi jih mogla prenesti tako krhka duša. V oslabelem, izčrpane m in rzrnučenem telescu je nasta a reakcija.
V ognju otroškega navdušenja je bil kar nekam pozabil, da ga muči zavrat-na bolezen; preveliki utrujenosti je oa sledila mrzlica.
Poleg tega je bil zapustil Slimakov brlog tešč in ves dan ni ničesar zavžil. Sicer pa na jed ni utegn.il misliti.
Mraz ga je spreletaval in čutil je, kako prebledeva.
Obšla ga je neizmerna slabost -n moral se je nasloniti na stol. Milček :e takoj opazil, da z njegovim prijateljem nekaj ni v redu.
— Kaj ti pa je, Claudinet?
— Nič ... malo slabo mi je postalo... pa mi je že odleglo.
— Ah, bože moj! — je vzkliknil Milček. — Zdaj šele vidim, da te zebe in da si lačen!... Sedi tu sem... takoj zakurim in skupaj se najeva.
Vrnil se je s Claudinetom v salon-oek in ga posadil na divan pri peči, kjer so bila že naložena drva. Prižgal jih je in kmalu ie ogenj prijetno prasketal v peči.
— O. kako prijetna je ta toplota, — je dejal Claudinet zroč v peč, kjer so plamencki lizali polena.
— Zdaj se pa najeva,   —   je dejal Milček.
Najprej je hotel pozvoniti lakaju, pa se je še pravočasno spomnil, da bi mu moral odgovoriti na vprašanja, ki je hotel na nje odgovoriti samo svojemu dobrotniku. Spomnil se je, da stoji v jedilnici velika hrastova kredenca, kamor opravljajo sluge po gostijah ostanke jedi.
Vzel je svečo in odšel v jedilnico.
V hotelu je vladal popoln mir; le v kuhinji in v pritličju se je pogovarjala služinčad.
Ko je deček vstopil, je ura baš bila deset.
Odprl je kredenco. Na velikem krožniku so bila komaj načeta mrzla jedila — pašteta, sir in torta.
Milček je vzel še pribor in steklenico vina ter se vrnil v salonček, kjer je bil pustil Claudineta.
— Glej,   kaj   sem   prinesel! — je vzkliknil veselo.
— A! — se je začudil Claudinet, — kako dobre reči!
— Tako.   zdaj se pa malo okrepča jva.
Dečka sta sedela v topli sobi srečna in zadovoljna; jedla sta z veliko slastjo, kar ni bilo nič čudnega, saj sta bila lačna in utrujena.
Nekaj časa se ie slišalo samo rožljanje njunih vilic in nožev. Claudinet si je kmalu opomogel in se razgovorih i
— Tale zakuska me spominja na drugo, ki sva si jo privoščila nekega dne. ne vem več kje. ko sva se vozila še s komedijantskim vozom. Se še spominjaš ... Prisegala sva si, da ne bova I jedla kokoške, ki jo je bil Panoufle j ukradel... Toda bila sva lačna ... časi j so bili takrat slabi. Zadovoljiti sva se j morala s koščkom suhega kruha. In ta-
krat si mi dejal kakor zdaj: Pojdi va se malo okrepčat. Sedla sva pod drevo in začela jesti; nisva pa bila tako zadovoljna in srečna, kakor zdaj. .
— Spominjam se, — je odgovoril Milček.
— In. ali je to sploh mogoče?... je nadaljeval Claudinet. — Ce pomislim, da sva rešena in za vedno skupaj, kar verjeti ne morem. Gospod de Mont-laur je tvoj dobrotnik. Kmalu te do tako   vzljubil,   da ne bo mogel živeti
brez tebe. Saj si tako prijazen, tako bistroumen in pošten!... Ne veš. kako sem mu hvaležen za vse. kar je stonl zate. In tudi če teh pisem ne bo potreboval, tudi če bodo zanj brez vrednosti, bo vendar vesel, da si mislil nanj in mu jih prinesel. Mar ne?
— To je res, v Slimakovih rokah bi ne mogla ta pisma služiti v poštene namene .. Da, prav praviš, in prepričan sem, da bo moj dobrotnik vesel, ko mu jih izročim.
Poleti pred Piccardom
150 leti se je dvignil prvi človek v zračne višave
Zelo visoko se človek ne more dvigniti brez posebnih aparatov za dihanje in v zadnjem Času so učenjaki celo dognali mejo, ki je človek ne more prekoračiti niti z najboljšimi dihal-rrirni pripomočki. Pred pičlimi 150 leti namreč leta 17S3., se je dvignil prvi Človek nad glave drugih ljudi in že leto pozneje je zabeležila zgodovina prvi polet z balonom v čisto znanstvene svrhe. Dvignil se je slavni zrakoplovec Blanchard skupno z dr. Jeffriesom približno 2000 m visoko, kjer je dr. Jef-fries meril zračni pritisk in toploto. Višina, ki sta jo dosegla, seveda ni mogla biti kontrolirana, ker kontrolnih aparatov takrat še niso poznali. Ta dva sta bila prva, ki sta prišla po zraku tudi čez Rokavski preliv.
Slavni fizik Gay-Lussac in Biot sta se dvignila 1. 1804 v višino 4000 m, toda Gay Lussac s tem še ni bil zadovoljen in se je dvignil celo 9000 m visoko. Ta rekord je imel najdaljše življenje, kajti premagan je bil šele čez 100 let in zanimiv je tudi s tem, da se je učenjak vrnil iz zračnih višav nepoškodovan. Pač se ie pa Glaisher, ki se je dvignil 1. 1862 v višino 8000 m, naenkrat onesvestil, a njegov spremljevalec je v zadnjem hipu odprl ventil in rešil obema življenje. Šele 12 let
pozneje je poskusil Tissandier polet z aparatom za kisik v nadi, da se bo dvignil še višje. Aparat mu je pa odpovedal in v višini S000 m. k:er se je njegov predhodnik Gav-Lussac pred 70 leti še svobodno gibal, je postalo Tissandieru tako slabo, da se je onesvestil in obleža1 na dnu gondole. Ko se je zavedel, je opazil, da balon pada in da sta njegova spremljevalca že mrtva. Največje presenečenje ga je pa čakalo na tleh. kajti šele tam je spoznal, da je popolnoma oglušel. Pri tem je najzanimivejše, da je ta katastrofa v zgodovini znanstvenega zrakoplovstva edinstvena.
Dva nemška učenjaka, Suring in Berson, sta se dvignila 1. 1901 z zrakoplovom »Prensen« 10.800 m visoko. Na polet sta se pripravljala z nemško temeljitostjo, trenirala sta v pravem pomenu besede dihanje in gibanje v razredčenem zraku v posebni, v ta namen narejeni pnevmatični celici. Njun polet je bil uspešen, toda ne tako bogat na znanstvenih dognanjih, kakor je bil letošnji Piccardov Gondola, ki ji ie bil poveril Piccard usodo dveh življenj, je bila centimeter za centimetrom pregledana in preizkušena in samo tako se je mogel posrečiti polet 17.750 m visoko.
Kisch ne sme -.aa Dunaj
7*nani pisatelj in novinar Egon Er-win Kisch, ki ga poznamo tudi pri nas po sijajnih rerx>rterskih delih o Ameriki in sovjetski Rusiji, je hotel v soboto citati na Dunaju poedme odstavke iz svoje še neobjavljene knjige o Rusiji in Kitajski. Prireditev je bila mišljena kot strogo literarna in napovedana je bila že pred tedni. Vstopnice so bile večinoma že razprodane in zato je bilo tem večje presenečenje javnosti, ko so oblasti naenkrat prepovedale Kischu prihod na Dunaj. Kisch ima češkoslovaški potni list in je hotel v sredo prekoračiti avstrijsko mejo, pa so ga zadržali hi mu prepovedali nadaljevanje potL Ostati je moral na meji, od koder je obvestil prireditelje svojega predavanja, obenem pa urad zveznega kancelarja o prepovedi prihoda na Dunaj. Obrnil se je na zveznega kancelarja s prošnjo, naj mu dovoli prihod na Dunaj.
Varnostne oblasti utemeljujejo prepoved s tem, da je nameraval delati Kisch s svojim predavanjem propagan-
do za komunizem. Prireditelji predavanja pa trdijo, da o tem ne more biti govora. Organizacija avstrijskih pisateljev je posredovala pri državnem tajniku za javno varnost, da se odlok o prepovedi Kischevega predavanja razveljavi. To se bo najbrž tudi zgodilo, če bodo prireditelji jamčili, da Kisch ne bo delal komunistične propagande.
Umetnost gre za kruhom
Vse drugače, kakor pri nas, pojmujejo umetniki življenje drugod. Po svetu se umetnik ne boji, da bi mu padla krona z glave, Če bi prijel v sili za delo, ki se pač dobi. Tako so tudi dunajski umetniki pokazali, da znajo računati z realnostjo in si pomagati iz stiske. V sredo dopoldne so najeti tri tovorne avtomobile m se odpeljali z njimi po mestu lepit svoje plakate. Umetnost gre za kruhom in dunajski umetniki so izbrali to originalno pot, da opozore občinstvo nase in na svoj težavni položaj. Plakate je lepilo po mestu 15 umetnikov in umetnic, pa tudi drugi hočejo ljudem pokazati, kaj znajo.
Prej so viseli umetniški plakati samo na razstavah, zdaj pa mora umetnost na ulico, če sploh hoče biti opažena. Ljudje so kazali veliko zanimanje za ta korak umetnikov Praktične posledice se pa pokažejo pozneje. Nekateri umotniki so bili originalno oblečeni in plakate so lepili tako spretno, da bi človek mislil, da niso nikoli delali nič drugega. Bili so dobre volje in eden je celo pripomnil' »Sicer slikamo zastonj, danes pa slikamo gratis.«
Kari Zuckma: 2r
mm
na Dunaju
Znam pisatelj Kari Zuckmaver, ki je s svojim »Veselim vinogradom« tako razburkal sicer še preveč mirno močvirje slovenske kulture, je prispel v sredo na Dunaj. Dunajčani ga že dolgo niso videli in tudi zdaj njegov prihod ni vzbudil posebnega zanimania med njimi, saj ni nobeno njegovo delo pred vprizoritvijo. Nemška gledališka imaio stalno na repertoarju »Veseli vinograd« in druga Zuckmaverjeva dela Pisatelj je prispel iz Berlina in čez nekaj dni se vrne v svoj priljubljeni Henndorf pri Solnogradu, kjer stalno biva. O svojih načrtih ni hotel povedati nič točnega. Seveda piše novo delo, ki bo imelo legendarno vsebino.
Zadnje čase so začela gledališča po vsem svetu vprizarjati zopet stara Zuckmaverjeva dela. Posebno je pa razveselila pisatelja vest, da vprizore njegovega »Stotnika Kopenicka« v New Torku in v drugih velikih ameriških mestih in da bo igral naslovno vlogo Krnil Jannings. Drugod po svetu ljudje niso tako deviški, kakor se delajo nekateri pri nas, Zuckmaverjeva dela imajo radi in sramežljivost zaradi njih še ne bo umrla.
20.000 let
star okostnjak
»New York Herald« pri občuje zanimivo vest, da je bil pojasnjen umor mladega dekleta po 20.000 letih. Seveda ne smete misliti, da gre za običajno detektivsko zgodbo in da so prišli policijski agenti na sled morilcu, ki je pred 20.000 leti umoril svojo žrtev. Stvar je nekoliko drugačna.
Blizu michiganskega mesta Aun Ar-bor se je posrečilo antropologom s pomočjo dekliškega okostnjaka, starega okrog 20.000 let, rekonstruirati zločin. To je prvi umor, ugotovljen na ameriških tleh, kjer zdaj umori -niso redki. Seveda morilca ne bodo iskali, pač so pa učenjaki veseli, da so naleteli na sledove tako starega zločina. Okostnjak umorjenega dekleta kaže vse znake mongolskega tipa. Mongolci so namreč prvotno prebivali v severni Ameriki. Leva lopatica je bila prebodena najbrž s sulico, potem je pa morilec vrgel truplo v jezero. Antropologi pravijo, da je to najstarejSi okostnjak, kar so jih našli v Ameriki.
Ce žena šofirs.
— Zakaj dovolite ženi šofrrati, kadar se vozi sama?
— Dal sem jo zavarovati za 300.000 dinarjev.
^loiesKi: ribu
Danes v večji izbiri, pristna tržaška kuhinja, zajamčeno sveža jedila, prvovrstna vina, točna postrežba, cene zelo nizke! Za boljše goste rezervirana soba, vhod iz veže.
Gostilna LJUBLJANSKI DVOR
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 28 (vogal Slomškove)
HALO JOŽE!
greš? — AH ne veš, kam grem? — Grem k Vinkotu t gostilno »Trnovski zvon«. Danes zakolje prašiča, poj dem nu prvovrstne domače krvave in jetrne klobase ter pečenice. Zadnjič sem se zelo poceni najedel in napil.
TRNOVSKI ZVON" Podružnica: Trnovska ulica štev. 19
>r*aine   fotelje. One
Din 1800.— prodaja
RUD. SEVER«
LJUBLJANA   Marijin trg t
Telefon 2622
Najcenejši aaknp: KONFEKCIJA  - MODA ANTON PRESKER, Ljubljana. Sv.  Petrr cesta 14.
JC1
vseh  vrst enobarvne  in  večbarvne   izdeluje klimšarna
4*
>JMa1i oglasi<
Vsaka beseda 5© pv- Plača me lahko tndi m znamkah ia odgovor znamko I - No vprašanja brez znamka mm
.J ii   ndt>n%Hir1erma       Najmanjši o* fri* IM» S-- ——
■ PRODAJ ■	LOKOMOBtLO 35—60   HP,   v uporabljivem stanju, za kurjavo z žag o vin o, kupi Josip Cadež, Ravna gora, Gorski kotar. 4428
GOJZERJI na obroke. »TEMPO«, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4 113/t	
	KRATEK KLAVIR nov, po globoko znižani ceni naprodaj v zalogi klavirjev — Rodner, Maribor, Gosposka ulica 2. 4427
PEKARNO nahajajoče se ob glavni cesti, pod ugodnimi pogoji prodam. — Samo ustmena pojasnila daje Stevan i. Gjurgjević, Gornji Gabernik, pošta Podplat. 4429	
	NAMOČENA POLENOVKA vsaki petek pri I. Bozzolini, Ljubljana, Lingarjeva ulica. 4417
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igracnib vozičkov triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franku.
»TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokolea in otro- .   i vozičkov LJUBLJANA. Karlov*ka c 4.
Slatinske tablete za hujšanje
Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast.
Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg«
Doza 100 tablet Din 46.—
Doza 200 tablet Din 74.—
Slatinske tablete proizvaja
LEKARNA MR. BAHOVEC, Ljubljana
O Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za tanjšanje presenetljiv uspeh.
KUPIM
AVTOBUS
dobro ohranjen, s ca. 14 do 16 sedeži, kupi avto-podjetje Vitanje. 4430
SLUŽBE
PRIDNO DEKLE,
pošteno in zdravo, staro 23— 35 let, za vsa hišna dela — sprejmem z 10. decembrom v stalno službo. — Ponudbe v slovenskem jeziku s priloženo sliko na naslov: Dragica Velj-kovič, soproga notarja, Mol, Dunavska banovina. 4431
STANOVMfl\
OPREMLJENO SOBO
lepo, čisto, oddam takoj solidnemu gospodu na Aleksandrovi cesti n. nadstropje levo, vhod začasno iz Beethovnove ulice št. 9 (čez dvorišče). 4432
ZIVAU
ISTRSKI BRAK
se je pridružil našim psom na brakadi 20. t. m. In se nahaja pri Ivanu Mlakarju, lovcu v Litiji. 4420
DAMA, KI POLAGA VAJENOST NA LEPO IN TRAJNO FRIZURO
dosledno poseča le znano ce-salnico »VESNA«, lastn. Olga Gorazd, Beethovnova ulica (palaca »Dunav«)
Najmodernejši
BRIVSKI in DAMSKI SALON v palači GRAFIKE. — Se priporoča
MATKO SIJAKOVIČ
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim   in   slabotnim osebam.
perje puhasto
Din 15.—, čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter volno in ZIMO za modrece izredno poceni prodaja: Sega, VVolfova ulica 12 (dvorišče). 106/t
pohištvo
Spalnice Din 2200.—
omare >    450.—
postelje »    250.—
kuhinjske oprave > 1000.— kuhinjske kredence > 500.- -Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke Kdor ima hranilno knjižico, se ta vzame v račun Sprejmejo se tudi vsa popravila po konkurenčnih cenah. — Mizarstvo >SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36. — Telefon št. 27-80. ii i/t
Couch
iole
Otomane, spalne fotel.ie. divane, zloži ii ve postelje, mreže, neresnice (federmod'-oce), zimnice (modroce) ter vsa v to^stroko spadaioča dela iz-vrsuie naioeneie
F. Salo vic
Ljubljana. Stari fr? št. 6.
«eft Usta: Oton Chzlatol. * Val v Ljubljani