ZAUPANJE,KI GA IMAŠ V NAS,NAŠI USPEHI IN PREPRIČANJE,DA SMO LAHKO ŠE BOLJŠI,USPEŠNEJŠI, NAM DAJEJO MOČ IN NAS OBVEZUJEJO ZA NOVE USTRVARJALNE NAPORE.DOSLEDNEJE KOT DOSLEJ SE BOMO VKLJUČILI V AKCIJO ZA SPREMINJANJE IN DOGRAJEVANJE NAŠE DRUŽBE IN ZA NJEN HITREJŠI SAMOUPRAVNI IN MATERIALNI RAZVOJ.VSAKDO PO SVOJIH MOČEH IN SKUPAJ Z MLADIMI VSEH BRATSKIH NARODOV IN NARODNOSTI JUGOSLAVIJE IN SKUPAJ Z ZVEZO KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE,KI JO VODIŠ.
TITO,RADI TE IMAMO,TVOJA POT JE NAŠA POT!
Delegati X.kongresa Zveze Socialistične Mladine Slovenije v Novi Gorici,14-.okt.1978
GLAVNA NALOGA: KADROVSKA POLITIKA
Da je bila na X. kongresu slovenske socialistične mladine konnisjjaza vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost izredno aktivna, priča tudi šestdeset prispevkov, ki so jih mladi pripravili in številne od njih vnesli v pestro in kritično razpravo komisije. Praktično ni bilo razpravljalca, ki ne bi opozoril na problem, ki žuli našo družbo, njegovo delovno sredino in njega samega. Torej lahko rečemo, da je ugotovitev o številnih pomanjkljivostih s področij dela komisije našla številne kritične besede delegatov. Delegati so v svojh diskusijah krepko poudarili, da so družbeni problemi naloga posameznika in da so problemi posameznika naloge, ki stojijo pred družbo.
Kritičnost mladih je bila obenem združena z željo delegatov kot tudi vseh mladih, da se v bodočem medkongresnem obdobju še bolj odločno zavzamemo za dograjevanje novega in preseganje sedanjega v tvorni akciji socialističnih subjektivnih sil. Aktivno sodelovanje mladih pri reševanju aktualne problematike v naši družbi obvezuje mlade kot udarno silo družbe, da se z mislimi in delom spopademo na poti novih spoznanj z vsem, kar zavira hitrejši in prikladnejši razvoj socialističnih, samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov.
PONOVNO OPOZORILO
Naša dolgoročna vsebinska koncepcija časopisa se je ponovno potrdila tudi med delegati v Novi Gorici, ki so opozorili na velike napake in pomanjkljivosti v srednje- in dolgoročnem kadrovskem načrtovanju potreb v združenem delu in družbenih skupnostih. Menili so, da je zaradi necelovito izpeljane povezave med vzgojo in izobraževanjem in združenim delom odprta še vrsta nesamoupravnih načinov dela in povezovanj poklicnega neusmerjanja in neenakovrednega vrednotenja dela v vzgojno izobraževalnem sistemu v primerjavi z ostalim združenim delom. Osnova za takšna neskladja je v veliki meri odraz nerešenih družbenoekonomskih odnosov v družbi in prešibke vsebine dela samoupravnih interesnih skupnosti in posebnih izobraževalnih skupnosti, pri čemer je še vedno zanemarjeno dogovarjanje in sporazumevanje o pričakovani menjavi dela.
Prav posebne izobraževalne skupnosti morajo predstavljati tvorno povezovo med vzgojo in izobraževanjem ter združenim delom, kar pa je bilo doslej zelo pomanjkljivo.
Prizadevanja za enakovreden družbenoekonomski in samoupravni položaj mladih v vzgojnoizobraževalnem procesu morajo temeljiti na delu in rezultatih dela ter na izobraževanju iz dela, so se zavzeli delegati. Da ne l bo to le parola in navdih, se je treba v tej smeri še posebej potruditi, da bomo postopno izenačili pravice in dolžnosti mladih z delavčevimi v združenem delu. Vse to pa mladina pričakuje v novem sodobnejšem sistemu vzgoje in izobraževanja, ki mora biti integracija izobraževalnega, proizvodnega in raziskovalnega dela.
KDAJ BOMO SUBJEKTI DELA?
Za subjektivizacijo mladinca v vzgojno izobraževalnem delu je potrebno dosledno uveljavljanje mladega človeka v vseh oblikah samoupravnega odločanja ter zavračanje obstoječega načina krhkega in stereotipnega delovanja mladih na omenjenem področju. Naloga, ki nas že nekaj let čaka, je enakopravno vključevanje mladih v vse samoupravne organe šol in domov, saj lahko mlad človek le v tem primeru kot subjekt vzgoje in izobraževanja celovito oblikuje svojo osebnost. Zbori učencev in študentov kot mesto oblikovanja skupnih stališč, interesov in metod dela mladih morajo še bolj približati potrebo po svobodnem izražanju, usklajevanju in opredeljevanju za skupne cilje. Prav v tem je osrednja družbenopolitična vloga ZSM Slovenije.
Skupne akcije, ki so v zadnjih dveh letih zagotovile družbeno povsem prikladen način dogovarjanja o gradnji domov za učence in študente, se morajo po mnenju delegatov še izboljšati in kot takšne tudi nadaljevati v prihodnjem srednjeročnem obdobju, da bodo kapacitete v domovih zadostile družbenim potrebam. To je eden od pogojev za enakopravno uveljavljanje pravic slehernega mladega človeka v vzgojno izobraževalnem procesu, hkrati pa velika obveza za mlade, da se delegatsko aktivneje vključimo v gradbene odbore. Izgradnjo domov bo treba nujno še bolje povezati z mrežo šol v usmerjenem izobraževanju, za kar se moramo še resneje zavzemati.
Krivda, da smo mladi še vedno psevdosubjekti šolskega procesa, je tako na nas mladih kot tudi v družbi, ki se občasno ob siceršnjem odobravanju temu celo upira, za kar so krivi vse prej vsi ostali kot pa takšni, sicer redki, a za to prav tako škodljivi elementi.
Temeljna povezava s takšno subjektivizacijo mladega človeka je prav v jasni opredelitvi družbenoekonomskega odnosa mladega človeka v vzgoji in izobraževanju in potreba po novi šoli ter po pravilnem vrednotenju dela (učenja) mladega človeka v tej šoli.
KO SOCIALNIH RAZLIK NE BO VEČ ?
Pri zagotavljanju enakih materialnih možnosti za izobraževanje vseh mladih mora biti štipendijska politika v vseh svojih oblikah del celovite kadrovske politike in družbene reprodukcije usmerjena v skupno načrtovanje in dolgoročno investiranje organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti ter posebej še posebnih izobraževalnih skupnosti. Tako tvori štipendijska politika del integralnega sistema usmerjanja mladih v poklice ter je s tem pomemben inštrument za preobrazbo vzgoje in izobraževanja in potrebe združenega dela. Veliko bolj kot do sedaj se bomo mladi morali vključevati v delo samoupravnih organov za celovito oblikovanje i izvajanje štipendijske politike.
Delegati so poudarili, da moramo pri izbiri kandidatov za Titovo štipendijo še bolj odgovorno evidentirati in predlagati nadarjene, sposobne ter samoupravno in družbenopolitično aktivne mladince.
ZNANOST V SREDNJE SOLE
V razpravi je bilo zelo kritično opredeljeno slabo marksistično in idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje mladih. Predmet samoupravljanje s temelji marksizma je že v srednjih šolah preveč abstraktnega in filo-
zofskega značaja, tako da mladi v njem ne spoznajo učinkovite samoupravne vloge človeka in s tem ne doživljajo samoupravne prakse že v šoli. Ker so takšni idejnopolitični predmeti zaradi neživljenjske vsebine pogosto med mladimi celo osovraženi, moramo temu v bodoče posvetiti vso pozornost, da pritegnemo mlade v delo z boljšim konceptom in samoupravnim smislom vseh družboslovnih predmetov.
Poudarjena je bila potreba, da že srednja šola prispeva svoj delež pri razvijanju ustvarjalnega in raziskovalnega dela mladih ljudi ter jih s tem usposablja za nadaljnjo aktivnost na tem področju, predvsem za znanstveno delo.
Takšna naravnanost pogojuje hitrejši družbenoekonomski razvoj, boj proti uvozu znanja ter daje večje možnosti za kreativen prispevek mladih na področju inovatorske dejavnosti na vseh področjih ustvarjanja.
ZA ZDRAVO KULTURNO VZGOJO
Za kulturni razvoj mladega človeka so izrednega pomena dejavnosti Zveze kulturnih organizacij, Glasbene mladine in ostalih dejavnosti, ki skrbijo za celovito oblikovanje mlade osebnosti. Kulturna vzgoja ne more ostati privilegij večjih kulturnih središč, temveč jo moramo prenesti tudi v vzgojno izobraževalni proces v sleherno krajevno skupnost, torej v sredino življenja in dela. Ravno na teh področjih nas čakajo izredno pomembne naloge, mladi se moramo bolj vključevati predvsem v delo amaterske kulture in njene ustvarjalnosti ter biti tekoče seznanjeni z dosežki v kulturi in umetnosti. Presegati moramo deklarativnost in ostale preživele oblike izražanja ter iskati sodobnejše načine in oblike sodelovanja.
KAKŠNO OSNOVNO ŠOLO ŽELIMO?
Razprava je opozorila tudi na pomen predšolske vzgoje in na pogoje dela v vzgojno varstvenih zavodih.
Ugotovljeno je bilo, da smo pionirjem kot kadrovskemu temelju socialistične mladine posvetili premalo pozornosti. Odnos med ZSMS in Zvezo prijateljev mladine moramo okrepiti predvsem z delom skozi svete, kjer sp združujejo pionirji.
Celodnevna oblika dela v osnovni šoli je naloga vseh nas, še posebej pa ZSMS znotraj SZDL. Tako bomo ustvarili pogoje za kvaliteten prehod in zagotovili odpiranje šol v krajevno skupnost in združeno delo.
Delo komisije je bilo osredotočeno tudi na povezovanje z JLA, na delovanje družbenih organizacij in društev v zgojno izobraževalnem procesu (vloga klubov OZN), izobraževanje Romov itd.
NA KONGRESU SO OPOZORILI... V PRAKSI BOMO URESNIČILI...???
Osnovnošolci se premalo odločajo za poklicne šole — za proizvodne poklice, hkrati pa se povečuje pritisk na neproizvodne poklice. Tako so že a priori kaže odpor do določenih poklicev. Mladim ljudem je treba prikazati proizvodno delo v pravi luči in jih vanj tudi vključevati. Lahko rečemo, da so nekateri poklici celo družbeno zanemarjeni.
(SONJA GUBENŠEK, Domžale) 2
V sedanjem trenutku je najpomembnejše spoznati potrebe družbe oziroma prakse ter se z njo pravilno povezati. Doslej združeno delo ni posvečalo dovolj pozornosti planiranju in načrtnemu formiranju kadrov v visokošolskih delovnih organizacijah. Velik delež OZD ima zelo pomanjkljive plane, številne pa planov sploh nimajo, kar je posledica neizdelane metodologije, slabe zasedbe v kadrovskih službah, neorganiziranosti planskih služb v OZD itd.
Tudi visokošolske delovne org. so se doslej malo zanimale za to, za koga izobražujejo svoje slušatelje in kako se bodo ti slušatelji znali v bodočem profesionalnem in družbenem delovanju spoprijeti s težavami. Vpis na visokošolske OZD ni rezultat resničnih družbenih potreb. Mladi se odločajo za študij pod silo razmer, ki jih narekujejo potrebe po kadrih v določeni DO, pogojene s štipendijami, vzrok velikemu vpisu na določene smeri je tudi ustrezno nagrajevanje nekaterih profilov, položaj neposrednega proizvajalca v združenem delu in posledice, ki jih to povzroča, so med temeljnimi razlogi za takšno stanje.
Postavlja se vprašanje, zakaj še vedno v nezmanjšanem številu izobražujemo določene vrste strokovnjakov, če pa vemo, da so njihove možnosti za zaposlitev vedno manjše???
Obvezna učna snov je pragmatična z veliko stopnjo verbalnega dokazovanja in potrjevanja, njena praktična vrednost pa je majhna in povzroča pri študentu zmedo.
(EDITA SENlCAR, UK ZSMS Maribor)
Edina poklicna steklarska šola v SR Sloveniji je v Rogaški Sfatini. Steklarski poklici za slovensko mladino niso več privlačni, zato kadrujemo predvsem v hrvaškem Zagorju.
Pogosto se vprašamo:
Od kod dobiti steklarje?
Kako jih bomo šolali?
Kaj storiti, da ne bodo kmalu odšli itd. itd.
Številni mladi steklarji zapuščajo steklarstvo in odhajajo iz proizvodnih v neproizvodne poklice (ekonomske, pravne, komercialne). Da bomo tako odhajanje mladih iz šmarske občine preprečili, si moramo s skupnimi močmi prizadevati za hitrejše reševanje stanovanjske problematike mladih, nagrajevanje po vloženem delu in rezultatih tega dela, možnostih napredovanja in izobraževanja za delo, ob delu in iz dela.
To so stvari, ki jih pogosto poudarjamo, a se v praksi premalo uresničujejo.
(MIROSLAV BRADIC, OK Šmarje pri Jelšah)
Napačno je misliti, da je proces razvoja socialističnega samoupravljanja hiter in lahek skok. To je periodična akcija skozi generacijo v skupnem boju za boljši jutri. Cilj vseh narodov v boju za demokracijo in svobodo je isti, le poti se razlikujejo.
V naši družbi še vedno nismo uveljavili enakih možnosti za delo. Biti sin prekmurskega kmeta ni enako kot biti sin univerzitetnega profesorja v Ljubljani.
Dolžni smo poskrbeti, da pride sleherni mladinec do spoznanja o možnosti boja za skupno in svojo bodočnost.
(JOŽE CIRAJ, OK Mozirje)
Na univerzi imamo še vedno strukturalno izredno kritično neskladje, čeprav stalno govorimo v prid boljši skladnosti.
Zakaj se mladi premalo odločajo npr. za tehnične poklice? Gotovo, da v veliki meri zaradi tega, ker jim je možnost kasnejšega napredovanja pogosto omejena. Študentje smo še vedno zelo odtujeni v študijskem procesu, za kar smo mnogo krivi tudi sami. Danes imamo študenta za sodelavca v študijskem procesu z vidika njegove deklarirane samouprav-ne vloge, ne pa kot subjekt enakopravnega značaja v dejanski samoupra-3 vi. Tako npr. tudi kreativna vloga mladega človeka v visokem šolstvu ni
izkoriščena, saj smo prej avtomati kot ustvarjalci, tako da mlad človek na univerzi med 19. in 25. letom ne daje družbi želenih in potrebnih rezultatov.
Študij je delo, vendar ne tak študij, kot ga imamo danes. Naš cilj mora biti kvalitativna preobrazba visokega šolstva kot tudi šolstva nasploh, saj prihajajo mladinci (dijaki) odtujeni že iz srednjega šolstva na univerzo. Študent v praksi ne pozna interesov delavcev, zato se ne more in ne sme postavljati v vlogo delavca. Vrednotenje in stimuliranje dela študentov pa je osnova za definiranje njihovega družbenoekonomskega položaja. Tu je naša prihodnja in velika naloga.
študentje se prevečkrat ukvarjamo le s svojimi problemi ali pa pogosto še z njimi ne, medtem ko pozabljamo na reševanje problemov vseh mladih.
(SREČKO KOLAR, UK LJUBLJANA)
Da je aktivnost študentske mladine zelo slaba in le formalna, kaže tudi vključevanje študentov v ZSMS v krajevni skupnosti. Tu se študentje vse premalo pojavljajo kot aktivni sodelavci.
Številni študentje so v času študija odtrgani od stalnega prebivališča, zato je v tem primeru vloga študentskega pokrajinskega kluba zelo pomembna.
(VIDA CAGRAN, OK Maribor)
Mladi smo vedno pripravljeni za delo, ne pa za zaprto sestankovanje. V mladinske vrste moramo sprejemati motivirane mladince, za kar smo soodgovorni mi vsi. Mladi smo premalo kritični in samokritični in se opredeljujemo v večini primerov le do določenih (SVOJIH LASTNIH) problemov, vse premalo pa do problemov nas vseh.
Marksizem, ki nam služi le za pouk, ne pa za delo v marksističnem duhu, je nepotrebna in celo škodljiva oblika v naši družbeni praksi.
Na visokih šolah še vedno ni izdelanih profilov. Prav to pa je ena izmed posledic hladnega odnosa med šolstvom in združenim delom. Iz tega izhaja tudi nesklepčnost uporabnikov v delegatskih skupščinah in na zborih, ki postaja resen problem.
Vključevanje večine mladih bomo dosegli le z revolucionarno taktiko, ne pa z večino mladih.
(JANKO PUČNIK, OK Ljubljana-Bežigrad)
Vzgoja je temeljni dejavnik družbenega razvoja, ki v sodobnem razvitem svetu dobiva značaj neposredne proizvajalne sile. Pri nas pa vzgojo in izobraževanje še vedno opredeljujemo kot potrošnjo, ne pa kot produkcijo najvišjih kvalitet s človekovo zavestjo in intelektualnim ustvarjanjem. To pa je krepko v neskladju s samoupravnim razvojem družbe, kjer ostaja zavest ljudi nespremenjena (neoblikovana).
Ce bomo sedanjo zastarelo in preživelo hierarhijo šol nadomestili s hierarhijo poklicev ter mlade izobraževali le za izvršno, ne pa tudi za samoupravno delo, ne bomo z reformo napravili v resnici nobene vsebinske reforme šolstva. Neizdelane kadrovske potrebe združenega dela so in bodo, kot kaže, ostale rakasta tvorba za izobraževanje mladih, zlasti tudi zaradi štipendiranja.
Pripravniška doba naj ima vlogo nadaljnjega izobraževanja mladega človeka, ne pa vlogo cenene delovne sile. Šolski programi naj dajo usmerjeno znanje za posamezno stroko, medtem ko naj poteka širjenje znanja na druga področja le na izrecno pobudo združenega dela (znanstvenoraziskovalno delo). Če se bodo študentje vključili v delovno razmerje, potem se bodo gotovo zmanjšali tudi pritiski tistih, ki se vključujejo v izobraževanje z željo, da še naprej izkoriščajo družbene pomanjkljivosti.
Kje imamo znanstvenoraziskovalno delo, nam najbolj nazorno potrjuje uvoz preteklosti za našo bodočnost.
(FRANCI ROGELŠEK, UK Maribor)
Danes smo še vedno priče preživelim oblikam ekstenzivne proizvodnje brez stopnjevanja produktivnosti, pri čemer je velika prav neodgovornost na relaciji mlad človek —družbeni proizvajalni sistem.
Inovatorstvo je pri nas velika fraza, ki je bogato in vedno znova le deklarirana, v praksi pa kot nekoč necelovito obravnavana. Plan kadrovskih potreb je nujnost, ki mora biti stalno prisotna, ne v besedah, temveč v dejanjih.
Le v primeru, da bo delavec resnično vključen v celotno vsebino dela v samoupravljanju, je mogoče pričakovati večjo pripravljenost za samoupravno izražanje subjektivnih in s tem tudi družbenih interesov.
Mnogi mislijo, da imamo nizko produktivnost le zaradi slabe in zastarele tehnologije, vendar to ni res, saj imamo nizko produktivnost tudi tam, kjer je sodobna in moderna tehnologija, kar pa je posledica slabe ogranizacije dela.
(MILAN RECHBERGER, OK Postojna)
Pretok kadrov iz materialne proizvodnje v administracijo je še naprej krepko prisoten, praktičnih rešitev pa ni.
Kot kaže, je stanje zelo kritično, saj bi dve tretjini učiteljev v osnovnih šolah takoj zamenjalo delovne naloge (mesta), če bi bilo le mogoče.
(RADIVOJ PAHOR, OK Nova Gorica)
Mladi že v prvih letih nismo dovolj dobro povezani med seboj.
(LADISLAVA LESJAK, OK Maribor)
Zaradi velike neresnosti, familiarnosti in prijateljskega kadrovanja (po zvezah) pri nas večina učencev ni pripravljena sodelovati v delu mladinske organizacije.
(MARIJA GERIČ, OK Lendava)
Tudi danes imamo še vedno vkoreninjen prepad med učencem in učiteljem, zato obstajajo še naprej težnje po nevtralni šoli. Verjetno prav zaradi tega, ker smo pri reševanju teh vprašanj premalo konkretni.
Pričeti s samoupravljanjem v srednji šoli ali v delovni organizaciji pomeni za mladega človeka veliko zamujenega.
Samoupravljanje je pogosto le velika formalnost. Prav zato pa so vprašljive različne variante organiziranosti.
Zakaj večino politika ne zanima? Ker jih ne znamo vzgajati, pritegniti, ali pa preveč spoznajo deklarativnost in golo manifestativnost akcij.
Mentorsko delo je zanemarjeno na vseh področjih od osnovne šole do univerze, čeprav je povsod temelj vzgoje in izobraževanja. Število mentorjev pa je v zadnjem času celo nazadovalo.
(PAVLE PENSA, OK Ljubljana-Center)
Delegatska baza doslej ni sodelovala pri razreševanju štipendijskih zapletov, zato se pozna odsotnost mladih pri kadrovskih rešitvah. V štipendijsko politiko smo bili običajo vključeni le v kritičnih trenutkih, torej kampanjsko.
Štipendije iz združenih sredstev morajo postati le izjemna oblika pomoči. Pri vsem tem je pomembna vsebina dela aktivov štipendistov, ne pa njihovo organizacijsko delo.
(MILAN ODER, OK Maribor)
Mlade je potrebno čimprej vključiti v združeno delo, njihovega dela pa določati na osnovi štipendijskega razmerja.
(BOŠTJAN ZGONC, RK SZDL)
Naj zaključim pomembnejše izvlečke z besedami delegatke ZKO: ,,Ni dovolj hoteti, storiti je treba.” (Murn). Lepo bi bilo, če bi se tega bolj držali.
KOMISIJA ZA RAZVOJ POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DEMOKRACIJE
Razprava v komisiji je bila usmerjena na vsa tista vprašanja, ki so bistvena za uspešen razvoj našega političnega sistema samoupravne socialistične demokracije. Delegati so v svojih razpravah predvsem izhajali iz vloge in položaja ZSMS kot sestavnega dejavnika subjektivnih sil socialistične zavesti v okviru frontno organizirane SZDL. Svoje misli in predloge, ki so jih podali v 56 razpravah, so v veliki meri naslanjali na temeljna izhodišča o vlogi in položaju mladinske organizacije v našem političnem sistemu, ki jih je zapisal tov. Edvard Kardelj v svoji znameniti študiji. V živahni in kritični razpravi so bili v ospredje postavljeni zlasti problemi uresničevanja samoupravnih odnosov in samoupravnega položaja delavca in občana v temeljnih organizacijah in skupnostih kot bistvene značilnosti našega samoupravnega socialističnega sistema, iz tega izhjajajoč pa tudi položaj mladih v naši družbeni skupnosti in njihova dejavnost pri ustvarjanju čim večje materialne osnove dela, ki je neposreden in bistven pogoj za lepše življenje jutri.
RAZVOJ POLITIČNEGA SISTEMA
Dosledno je prevladovalo spoznanje, da mladi nikakor ne smemo biti zunaj aktualnega družbenega dogajanja, temveč nasprotno, moramo se boriti in samoiniciativno vključevati na vseh nivojih družbenega upravljanja in odločanja, torej v središču celotnega družbenega dogajanja.
Pri tem ne bomo dosegli kvalitetnih in željenih rezultatov, če bo naša dejavnost individualna, nepovezana in predhodno nepreverjena v okviru lastne organizacije. To ne velja samo za naše delegate ali mladinske aktiviste, ampak za najširše množice mladih, katerih različne interese in želje naj ZSM uskladi, verificira in predstavi kot naše skupne in edinstvene. Čeprav smo uspeli zagotoviti ustrezno število mladih v vseh vrstah delegacij ali v organih upravljanja in odločanja, pa ne moremo mimo dejstva, da marsikje le-ti še vedno niso tesno povezani z mladinskimi sredinami, ki so jim izkazale zaupanje, da zastopajo skupne interese in odločitve v okviru posameznih organov in da potem sprejete sklepe in stališča zopet posredujejo nazaj v te sredine.
Zato je nujno, da v naših akcijskih programih in nato v praksi še bolj poglobljeno pristopimo k idejnopolitičnemu usposabljanju teh delegatov in nato tudi kritično ocenimo njihovo praktično usposobljenost in dejavnost.
Vzporedno s tem še veidno ne moremo biti v celoti zadovoljni z idejnopolitično vzgojo in usposabljanjem najširših množic mladih. Organizirali smo delegatske šole, mladinske politične šole za naše aktiviste, pa razne seminarje, razprave in druge študijske oblike, le malokje pa seje pristopilo tudi k družbenopolitičnemu izobraževanju celotnega članstva. Da bi ZSM res vpeljala široke množice mladih v sistem samoupravne demokracije in ne samo izbrani del, mora v prvi vrsti rešiti ta problem idejnopolitične usposobljenosti kar najširših množic mladih, da bomo potem lahko s takšno osnovo uspešneje pristopili k razvijanju dveh poglavitnih oblik naše aktivnosti v političnem sistemu, to je naša večja aktivna prisotnost pri razreševanju celotne problematike frontne SZDL ter še posebej vseh njenih sekcij in ustvarjalnejši nastop mladih v celotnem delegatskem sistemu od delavskih svetov, samoupravnih organov kot tudi v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti.
Pri vsem tem kreativnem delovanju nas mora predvsem voditi misel, da tako, kot so mladinski problemi družbeni, tako so družbeni problemi hkrati tudi naši in da jim moramo posvetiti kar največjo skrb in pozornost, če si želimo zagotoviti srečneišo bodočnost. Zato ie še kako pomembna naša obveznost in odgovornost za krepitev socialistične zveze kot fronte vseh organiziraih socialističnih sil naše družbe. Le pod idejnim vodstvom ZK, v tesni povezanosti s sindikatom in bogatimi revolucionarnimi izkušnjami borčevske organizacije lahko ZSMS v okviru frontne SZDL s svojo ustvarjalno akcijo ustvari pogoje, da se z obrobnega položaja neposredno vključi v samo središče družbenega dogajanja, to je v vse oblike samoupravljanja in upravljanja družbe sploh.
KADROVSKA PROBLEMATIKA
Vsebinsko bogata razprava je razkrila tudi vrsto pomanjkljivosti v naših lastnih vrstah. 30.000 mladih članov ZKS predstavlja ogromen idejni in akcijski potencial, ki bi moral popestriti in poglobiti akcije ZSM, vendar še vedno naletimo na primere, ko mladi komunisti v določenih sredinah niso niti člani mladinske organizacije, kaj šele, da bi sami tvorno prispevali svoj delež v akcijah ZSM. Stališče vseh nas je enotno in kot tako zavezuje vse mlade komuniste, da so vsi aktivno prisotni v vseh oblikah delovanja ZSM in v prvi vrsti moralno in družbenopolitično odgovorni za uspešno delo naših temeljnih sredin. Vsa ta dejstva so še enkrat potrdila tisti del naše resolucije, ki pravi, da se vZK lahko kadrujejo samo tisti mladinci, ki so si s svojim predhodnim aktivnim delom v ZSM pridobili to zaupanje, in ne smemo dopustiti, da bi se v ZK kadrovalo mimo ZSM oziroma brez njenega predloga.
V tem smislu je bila v razpravi poudarjena prisotnost in pomoč mentorja v vsaki 00 ZSM. Mentorsko delo bi naj bilo predvsem vzgojno in tudi organizacijsko delo, vendar pa s takšno pomočjo mentor mladih ne sme ovirati pri kreiranju novih idej, ampak jih s pravilnim usmerjanjem sčasoma osvobajati svojega vpliva in odvisnosti, kar bo usposobilo mlade za njihovo nadaljnje samostojno delo, prevzemanje nalog in vloge, ki mladi generaciji v današnjem trenutku v tej družbi pripada, torej, da se bodo v pravem smislu uveljavili kot samoupravljalci, delegati, politični aktivisti in zavedni državljani. Torej ne gre niti za vodenje niti za vplivanje na mlade, ampak za njihovo idejno usmerjanje, kar v celoti presega še danes ponekod prisotne tutorske oblike dela z mladimi.
INFORMIRANJE
Delegati so veliko pozornost posvetili tudi sistemu informiranja v našem političnem sistemu in še posebej v ZSM. Ponovno je bilo potrjeno dejstvo, da se brez dobrega informacijskega sistema, ki bi omogočal ažurne, kvalitetne in objektivne informacije, ne more uspešno razvijati in v vsakdanji praksi potrjevati sistem samoupravnega dogovarjanja in odločanja. Ne gre samo za pretok enosmernih informacij od vrha navzdol ali obratno, ampak tudi za povratne informacije, in to ne samo v ZSM, ampak tudi med samimi DPO, organi družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnimi organi OZD.
V razpravi je bilo zaslediti, da je edini pravilni način graditve informacijskega sistema v bazi tista pot, ki vodi v sistematično izgradnjo celotnega informacijskega sistema in ki poudarja potrebo po različnih oblikah izobraževanja na področju informiranja. Še posebno je bila poudarjena pomembnost sodelovanja z lokalnimi sredstvi javnega obveščanja ter pomen tovarniških glasil kot metoda informiranja najširših množic.
Poudarjeno je bilo, da se mora ZSM zavzemati za enotno in sistemsko rešitev evidence celotnega članstva, ker bo le urejenost kadrovske evidence omogočila organizacijam in organom ZSM sprotno spremljanje naših kadrov. Zavzemati se moramo za uveljavitev načrtne kadrovske politike v sleherni 00 in drugih oblikah združevanja mladih ter v ta namen ustanavljati ustrezne kadrovske komisije.
V cilju širšega vključevanja študentov v družbena dogajanja moramo izpolniti dva temeljna pogoja. 00 ZSM na VTOZD moramo vključiti v delo tistih OK, v okviru katerih imajo svoj sedež; ter vztrajati na organiziranju klubov študentov kot oblike dela OK ZSMS.
Ko je tekla beseda o večjem vključevanju mladih v samoupravne organe KS, je bilo to še posebej poudarjeno za mlade kmetovalce v KS na vasi.
VKLJUČEVANJE MLADIH V SLO, DS . . .
Iz vsebine razprave na področju LO in DS je bilo mogoče razbrati veliko pripravljenost in odgovornost mladih, da varujejo ter branijo v primeru ogroženosti našo neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in ustavno ureditev ter z njo vrednote, pridobljene z našo socialistično revolucijo in samoupravno družbeno prakso.
V procesu podružbljanja LO in DS je izrednega pomena vključevanje mladine v vse sestavine SLO in DS. Še posebno pozornost je treba posvetiti vključevanju mladink, saj je še vedno prevelik razkorak med deklarativnim in dejanskim vključevanjem žensk v koncept SLO.
ANKETA
IVO ZORIČ, Zveza socialistične mladine mora stati trdno sredi življenja. Postati mora široka politična organizacija, ki bo sposobna najširše množice mladih motivirati in aktivirati v smeri njihovega ustvarjalnega vključevanja v bitko za nove družbenoekonomske odnose, za cilje in vrednote samoupravnega socializma, za osvoboditev dela in človeka. Pri tem je izredno pomembno, da se mladi tudi usposobijo za odgovorno politično in samoupravno delovanje. Da znajo realno ocenjevati in vrednotiti družbena dogajanja in pojave, ločiti bistveno od nebistvenega, napredno od zaostalega, resnične vrednote od lažnih itd.
MIRO JERNEJČIČ, CERKNICA:Trdno sem prepričan, da smo mladi lahko močan in kvaliteten subjekt v izgradnji samoupravnih socialističnih odnosov. Vendar pa smo se dosedaj še vedno veliko premalo aktivno vključevali in uveljavljali pri razvoju našega sistema. Občutek imam, da smo bili dosedaj še vse premalo kritični in samokritični — po drugi strani pa tudi drži, da smo se vse preveč zapirali v krog nekih lastnih „mladinskih" problemov.
EMINA SKUARČA, TRBOVLJE: Mladi pa bomo vsem nalogam kos le s stalnim idejnopolitičnim izobraževanjem in usposabljanjem. Potrebno nam je tudi marksistično znanje, če hočemo sprejemati odgovornosti v samoupravnih skupnostih in delegatskih telesih. Pomemben delež pa pri tem nosi tudi tako imenovano samoizobraževanje, ki je nujno potrebno.
VIKTOR MAJCEN, NOVA GORICA: Velikokrat pravimo ,,kaj študentje, saj jih tako ali tako nič ne zanima, saj so tako ali tako vase zaprta skupina, ki ji nič ni mar". Ali ne dobite ob tem občutka, da smo mladi v osnovnih organizacijah ZSMS premalo storili, da pritegnemo k aktivnemu sodelovanju to „vase zaprto in če je treba še nikoli zadovoljno skupino"?
BRANKO NOVAK, PTUJ: Vsi komunisti se moramo zavedati, da je naše delo z mladino in med mladino nenadomestljiv del našega skupnega revolucionarnega delovanja. Osnovna obveznost mladih komunistov je, da delujejo med sebi enakimi v mladinski organizaciji.
MARKO VALJAVEC, TRŽIČ: Če danes ugotavljamo, da ZSMS šteje okrog 320.000 članov, je številka 150 profesionalnih delavcev v tej organizaciji resnično majnen del. A samo število ne pove ničesar — politična moč in vpliv tega kadra nedvomno krepko presega to številko (kije samo približna). Obstaja namreč stalna nevarnost v nenehni zavestni ali nezavestni težnji po koncentraciji vseh bistvenih političnih aktivnosti v zelo ozkem krogu profesionalnih političnih delavcev, ki se za določeno dobo ukvarjajo poklicno s političnim delom.
RIHARD MAJCEN, CELJE: Zavedati se moramo, da smo vsi mi, ki aktivno delamo v ZSMS, tudi informatorji, kajti po sestankih, posvetih, okroglih mizah, problemskih konferencah prenašamo informacije v naše sredine.
VERA GRADIŠAR, VRHNIKA: Nikakor tudi ne moremo biti zadovoljni z ugotovitvijo, da se le majhen del študentske mladine odloča za vstop med prostovoljce teritorialce.
BRANKO PEČEK, MARIBOR: Neposredna udeležba nas mladih pri uresničevanju vseh družbenih vprašanj je bistvo naše samoupravne socialistične družbe. To pa lahko uresničujemo samo z delegatskim sistemom, ki nam omogoča, da se misli in pobude nas mladih in vseh delovnih ljudi izrazijo kot ustvarjalna sila.
MIRA ANZELC, RIBNICA: Samoupravljanje — beseda, ki se nam mladim zdi samoumevna in razumljiva, saj jo slišimo tako rekoč že od rosne mladosti dalje. Pri tem pa ne razmišljamo dosti, kaj pravzaprav to vsebinsko predstavlja.
MIRO KOČEVAR, JESENICE: Ni dovolj, da rečemo, da imamo organizacijsko, idejno in akcijsko močno organizacijo mladih. Potrebno je iti dlje od tega, da to, kar smo ustvarili do sedaj, močneje usmerimo v konkretno akcijo, da prevlada zavest o tem, da je samo konkretna akcija, konkretno angažiranje in neposredno delo v bazi, v organizaciji združene-
ga dela, edina mogoča smer akcije ZSM.
MLADI 0 MEDNARODNEM POLOŽAJU
Kljub dejstvu, da je bila KOMISIJA X. KONGRESA ZSMS ZA MEDNARODNE ODNOSE manjša od ostalih štirih kongresnih komisij, pa je njen delež o delu kongresa prav tako pomemben, predvsem v trenutku, ko svetovna varnost ni na zavidljivem nivoju.
Kot je bilo posebej poudarjeno, razvija ZSMS svojo mednarodno dejavnost na načelih zunanje politike SFRJ s ciljem, da kot samoupravna družbena skupnost kar največ prispevamo k razumevanju in sodelovanju med narodi v boju za mir, neodvisnost, napredek in socializem.
Samoupravni razvoj odnosov v naši družbeni skupnosti je botroval tudi razvoju mednarodnih odnosov, ki niso več le domena zunanje politike naše države, temveč je ta vloga v procesu podružbljanja, pravica in dolžnost republik, pokrajin, občin, združenega dela, družbenopolitičnih organizacij itd. Mednarodna dejavnost je tako postala del obnašanja in ravnanja vseh občanov in njihovih organizacij.
Prizadevanja socialistične mladine Slovenije so še naprej namenjena decentralizaciji in demokratizaciji mednarodne dejavnosti. Taka prizadevanja so plod povečanih iniciativ in samostojnejše vloge temeljnih oblik organiziranja mladine, vse do občinskih in republiške konference, široke kadrovske osnove in usposabljanje s ciljem internacionalistične vzgoje v boljšem koordiniranju mednarodne dejavnosti mladih v občini in republiki in v vključevanju mladih v organi DPS in DPO, pristojne za mednarodno dejavnost.
ZSMS se aktivno bori v sodelovanju z naprednim mednarodnim študentskim in mladinskim gibanjem za enakopravnost in solidarnost, neodvisnost in vzajemnost, torej za demokratizacijo gibanja v boju proti težnjam nekaterih reakcionarnih sil po institucionalizaciji in monopolizmu nad takšnim gibanjem.
Slovenska mladina se mora tudi v prihodnje povezovati z naprednimi in demokratičnimi organizacijami v sosednjih državah, kjer zavzemajo pripadniki slovenske narodne skupnosti pomembno vlogo. Občinski sporazumi predstavljajo podlago za takšno obmejno sodelovanje in izmenjavo izkušenj med mladimi na obeh straneh meje. Na takšno vprašanje sodelave se navezuje potreba po še večji aktivnosti na področju interesnih dejavnosti.
ZSMS se korektno, toda odločno zavzema za enakopraven politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj slovenskih in ostalih jugoslovanskih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah in se bo borila za uresničevanje avstrijske državne pogodbe in osimskih sporazumov.
VSO POMOČ MANJŠINAM
Osnovne organizacije in občinske konference ZSMS so danes samostojni nosilci sodelovanja z vsemi mladinskimi organizacijami, v katere so vključeni mladi slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu. Prav tako se trudimo, da bi zagotovili italijanski in madžarski manjšini pri nas z ustavo zagotovljen položaj in vlogo pri graditvi samoupravne socialistične skupnosti.
Trajna opredelitev za politiko neuvrščenosti je logičen sinonim socialističnega samoupravnega in federativnega ustroja naše države in dejavnik stabilnosti, kohezije in varnosti Jugoslavije. Neuvrščenost ima vse več privržencev med mladinskimi organizacijami v svetu, kar izraža dolgoročne interese in potrebe vseh mladih iz dežel v razvoju, ter s tem želje po enakopravnosti, neodvisnosti in nevmešavanju v notranje zadeve drugih in spoštovanju razlik in posebnosti.
Sistem internacionalistične vzgoje in izobraževanja mora z izobraževanjem in delovanjem komisij za mednarodne odnose ter klubov OZN najti svoje mesto predvsem v šolskih in drugih izobraževalnih programih. Razumevanje in aktivno vključevanje mladih v mednarodno dogajanje presega konservativno in stereotipno gledanje na problematiko mednarodnih odnosov. Nov mednarodni ekonomski red zahteva, da se tudi mladi delavci v TOZD opredeljujejo za ekonomsko sodelovanje z deželami v razvoju in s tem ustvarjajo kvalitativno pozicijo združenega dela v mednarodni delitvi dela.	5
ŽRTVE „IMPERA", MEDNARODNA IZMENJAVA MLADINE IN IZSELJENCI
Solidarnostne akcije slovenske mladine so bile vedno pomemben faktor politične mobilizacije širokih množic mladih, obenem pa se zbirajo velika materialna sredstva kot pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije.
Mednarodne izmenjave mladih na strokovnih praksah, študiju v tujini, turističnih potovanjih, priložnostnem počitniškem delu itd., postajajo vedno pomembnejša vez med narodi. Na osnovi teh'izmenjav, dela, potovanj mladi spoznavajo druge kulture, družbenopolitične in gospodarske sisteme, tuje jezike, svoje sovrstnike in prijatelje ter so pri tem tudi glasniki naše socialistične družbe in neuvrščene zunanjepolitične orientacije Jugoslavije.
Zelo važno je tudi sodelovanje z mladimi na začasnem delu v tujini. Osnovna skrb mora biti namenjana predvsem otrokom naših delavcev na začasnem delu v tujini, kjer se čutijo v zadnjem obdobju nekatere razlike glede pogojev šolanja, socialnega položaja in zaposlovanja v deželi emigracije. Zato je potrebno njihovo dopolnilno šolanje v materinem jeziku ter dodatno izobraževanje ob sodelovanju z društvi in klubi naših delavcev v tujini. Skupaj si bomo prizadevali zagotoviti pogoje za vračanje naših začasno zaposlenih delavcev v tujini in njihovo zaposlovanje doma. Pomembna naloga nas čaka tudi pri odpravljanju vzrokov za odhajanje na delo v tujino.
Dela torej niti najmanj ne primanjkuje, le pljuniti bi veljalo v roke in se potruditi, pa bodo rezultati vedno bolj razveseljevali nas in vso družbeno skupnost.
MEDNARODNI ODNOSI V ČASU SVETOVNEGA OHLAJANJA
Mladi se moramo boriti proti poskusom institucionalizacije ali drugim oblikam odtujevanja od prvotne usmeritve mednarodnega študentskega in mladinskega gibanja iz neuvrščenih držav.
S povečano izmenjavo tiska in ostalih informativnih materialov, pristojnostjo tekstov mladih avtorjev iz tujine v naših mladinskih in študentskih listih in obratno bomo prispevali k boljšemu medsebojnemu spoznavanju ter širjenju načel politike neuvrščenosti med mladino.
(Rado Jurač, RK ZSMS)
V našem sodelovanju z narodnostno skupnostjo na Koroškem si prizadevamo za boljši položaj naše manjšine v republiki Avstriji. V ta namen smo mladi v kranjski občini izpeljali že številne povsem konkretne akcije na področjih kulture, idejnopolitičnega dela in športa. Prav taka konkretizacija je rodila uspehe v delu in razširila krog sodelujočih.
(Stjepan Kuhar OK KRANJ)
Sodelovanje z matično domovino je bilo vedno za razredno mladino 'slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ena izmed primarnih nalog in temeljev, na katerih gradimo sodelovanje, saj je bilo prav to v preteklosti pomemben dejavnik v borbi za obstoj. Zato moramo izhajati iz dejstva, da je sodelovanje med zamejstvom in matično domovino nujno potrebno, saj to pomeni stalno vez med pripadniki istega naroda.
Slovenska manjšine v Italiji je s posebnim zadovoljstvom pozdravila osimske sporazume. Saj se zavedamo, da odpira Osimo nove perspektive tesnejšega sodelovanja in prijateljskih odnosov med SFR Jugoslavijo in republiko Italijo. Vendarle pa nas zaskrbljujeta dejavnost in prebujanje fašističnih in nazadnjaških sil v Italiji, še posebno na Tržaškem, ki so v veliki meri usmerjena prav proti zamejskim Slovencem.
(Mladinski odbor pri slovenski kulturno gospodarski zbornici v Trstu)
Polovica od 8000 prekmurskih delavcev, ki je na začasnem delu v tujini, se je pripravljena takoj vrniti domov, če bi dobili ustrezno zaposlitev v domačem kraju.
Novoletna srečanja z našimi zdomci so že preživela, ker niso dala nobenih pozitivnih rezultatov; nasprotno, bila so le besedičenje in leporečje, zato je bil tudi odziv tako slab. Odslej bo potrebno razpravljati o dejanjih in dejanskih stvareh, in na takšnih dogovorih tudi graditi v praksi.
(Jože Makovec, OK, Mur. Sobota)
Mladi Slovenci se borimo na Koroškem za dosego elementarnih pravic na jezikovnem področju, torej za enakopraven položaj slovenskega jezika v javnem življenju, v šolstvu, izobraževanju ter vzgoji, na uradih, v sodstvu, kulturnem življenju itd. Zaradi gospodarske nerazvitosti pretežnega dela področja, kjer Slovenci v Avstriji živimo, in zaradi političnega položaja se zavedamo, da so ogrožene nekatere naše temeljne demokratične pravice, zato se borimo za uresničitev socialnih in političnih pravic.
Težišče našega dela v zadnjem obdobju je v tem, da pritegnemo delavsko in predvsem kmečko mladino na podeželju, ki je bila doslej izven organiziranega mladinskega življenja. Letos jeseni smo pričeli z novo obliko aktivnosti z mladinskimi delovnimi akcijami.
(Teodor Domej, predsednik ZSMS na avstrijskem Koroškem)
/<
PO KONGRESU
★ X. KONGRES ZSMS
ZSMS podpira boj slovenske narodnostne skupnosti da se razvija kot enakopraven subjekt v odnosu z večinskim narodom. Mladi imamo kot pomemben faktor v borbi za razvoj socialističnega samoupravljanja v naši družbi pravico in dolžnost, da se v polni meri organiziramo v borbi za krepitev in razvijanje neodvisnosti in neuvrščene usmeritve naše države in njenih naporov za enakopravne in humane odnose.
(Marko Morel, RK ZSMS)
V jezikovnem razvoju madžarske narodnosti v občini Lendava lahko zagotovimo, da se nam zagotovljene vse pravice, saj imajo mladi v osnovnih šolah dvojezičen pouk, kjer je madžarski jezik povsem enakopraven in se lahko izražajo v obeh jezikih enakopravno.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti izmenjavi študentov, tako da bodo mladi iz LR Madžarske na študiju pri nas seznanjeni z našim vzgojno izobraževalnim sistemom in z našo socialistično ideologijo. Pripadniki madžarske narodnosti se morajo prav tako strokovno usposabljati v LR Madžarski in se nato vračati kot kvaliteten kader na dvojezično področje v Prekmurju.
(Deziderij VSroš, OK Lendava)
Hudo napako bi storili, če bi pozabili, da je dosežena stopnja enotnosti sveta, pa kakršna koli žeje, vendarle enotnost v različnosti.
V Sloveniji so klubi OZN glavni nosilec internacionalistične vzgoje in izobraževanja med mladimi.
(Igor Kerstein, klubi OZN)
Sedaj nas čaka ogromno dela. Izpolniti moramo tisto, kar smo sklenili, kar smo na kongresu obljubili našemu članstvu, našemu delavcu, dijaku, študentu, kmetu, kar smo obljubili našemu delavskemu razredu.
Kongres enotnosti in jasne smeri, kongres mobilizator, kongres akcije, to je kongres, ki navdihuje in obvezuje vse k dejanjem, k izvajanju njegovih sklepov. Najvišjo ceno lahko da kongresu samo tisti, ki je globoko prepričan, da bodo kongresni sklepi spremenjeni v prakso, v življenje. In upam si trditi, da ga ni med nami, ki o tem ni prepričan. Vendar pa je važno, da zdaj čimprej sprejmemo programe in gremo v akcijo.
Misli, ki sta prežemali vse dni kongresa naše delo, bi lahko strnili takole. Prvič:
Izredno dobro živimo, nič nam ne manjka, imamo vse in še več, kar nam je potrebno za delo, učenje, študij. In drugič: zavedamo se, da je bilo mnogo žrtev za to, da danes tako živimo. Zato je naša obveznost, da mi, revolucionarji današnjega časa, nekaj damo generaciji, ki prihaja, da bi živela še dolgo, da bi imela še več.
V tem je kontinuiteta revolucije, to je prevzemanje odgovornosti vsakega mladega človeka, ne samo za danes, temveč za jutri. Mislim, da je to največja vrednota in neizmerljiv porok za varno in trdno Jugoslavijo.
Predolg bi bil spisek, če bi želel naštevati vse, ki so prispevali k uspeli organizaciji in izvedbi X. kongresa ZSMS, mislim, da ni občana v tem mladem mestu, ki ni dal svojega prispevka. In zato naj vsem rečem v imenu delegatov in gostov: HVALA. Vem, da ta beseda ne pove vsega tega, kar mislimo, toda vedite, da vaše mesto, vrtnico vaše mladosti, nosimo v srcih vsak na svoj dom. In mladi ljudje smo taki — ko neko stvar vzljubimo, jo vzamemo za svojo. In tako je od danes Nova Gorica tudi naše mesto. Radi se bomo vračali, delali in se dogovarjali za svoje akcije v bodoče tu, v vašem in našem mestu.
Težko je izločiti kogarkoli, vendar bi bil krivičen, če ne bi poudaril prispevek mladih prebivalcev. Koliko požrtvovalnosti in odrekanja, prostega časa in dobre volje skriva v sebi mladinski kongres, vedo najbolje tisti, ki so skrbeli za njegovo vsebino, kot oni, ki so imeli na skrbi organiza-cijsko-tehnične priprave.
Zahvaljujemo se jim za vse ure in dneve, ki so jih žrtvovali za to, da smo vsi skupaj dosegli rezultate, ki so neposredno obliko doživeli danes v sprejemu resolucije in statuta Zveze socialistične mladine Slovenije.
UTRINEK IZ NOVE GORICE
Občina Nove Gorica Itaie 55.000 prebivalcev, od taoa |a 12.000 ntadto organiziranih v 182 oanovnh organizacijah.
V počastitev X. kongresa ZSMS Je Uta v hotelu Argoravtl ogarbinna razstava fotografu. Razstav|dl so Stolen KatUer, Tone Stojta), Jendo štovKek. Dragan Airigtar, Janko Jelnikar h Fran Vrtnjak.
Ob X. kongresu ZSMS k) ob tikhiaUdeti iJd vzidava temeitoega karma v Novi Gorici Ja bia pripravljena razstava o njeni izgradnl, M Jo Je primrih Slevica Plahuta.
Prad začetkom prve plenarne saje Je tov. ljubo Jaanlč poioU temelnl kamen za nov dlaild dom v Novi Gorici, Id bo nosi Ima Nitje Gorjupa.
Od 892 delegatov na X. tontseeu ZSMS Je Uto delavcev 477, učencev 88, itudentov 135, 552 delegatov Je članov ZKJ, 493 Ja modcto_________
X. kongres ZSMS Je dobi čez 200 pozdravov, featltli In pozdravnih pisem.
Mad gosti кххаеаа so Ml: Sergej Kraigher. Lidja Šentjurc, France Ptapft. Nitja Rtoičič, Vinko Hafner, ek. Anton Vratuša, Azem Vtad, Vida TorrAič ter drugi gosti to de-legacie.
Delo kongrese Je emnldo okrog 150 novinarjev. V Press centru Je Uta na razpolago ca. 30 telefonov, 26 pisalni) strojev in dve teleksa.
Za potrebe novharjev in tehnični) skdb Je CIMOS posodi devet dtan, dve paiaaa h en CX. Začasna takrije bodo po longreeu prodali na OdtndJL Za uporabo teh automobi-fov CIMOS ra zahteval rdkatalna odikottatoe.
Tehnične akižbe, M so debele za nemoten potek kongresa, so itate čez 300 novogoriiidh mtadneev.
V kongresni strojapimicl Je detato 24 tr 24 strojapiafcin 10 stanodafcdtografk.
Flatetadfno druttvo Nove Gorica Je izdata ob X. Isrngrasu ZSMS poseben platneni ovitek v dveh barvah v nallatl 1700 Izvodov.
Prvi dan kongresa so Uto na treh mesti) organizirane bogate leitune prireditve za delegate In goete.
★ X. KONGRES ZSMS