OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxix. — leto xxix.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 26, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 252
KINA DOBILA NOVO USTAVO
Nanking, 25. dec. — Nacio-
'lalna skuščina je sprejela novo Ustavo Kine, ki jamči državlja-nom njihove pravice, toda najbolj močna politična stranka komunistična, se ni udele-2'la diskuzij pri sprejetju te no-ustave.
Omenja se, da bo sestavljena 'lova vlada, ki bo zamenjala se-danjo vlado ene stranke pod diktaturo Chiang Kaisheka. Da-li komunisti sprejeli nekfe pozicije v ti "koalicijski vladi," Je odvisno od tega, kako se bodo f&zvijali nadaljni dogodki.
Komunisti jačajo ^^ojo organizacijo
Po poročilih, ki prihajajo iz prestolnice komunistov v Yenan, J® politični biro komunistov oja-s tremi novimi člani, ki bodo Nastopali Mandžurijo. To se tol-'^ači kot veliko priznanje od ®^fani kitajskih komunistov na-Pfam Mandžuriji in kot opozo-Chiang Kaisheku, da komu-^'stične čete ne bodo zapustile
'Mandžurije.
V ttiedčasju vladi simpatični ®-Senti dvigajo propagandno go-''Jo proti komunistom in so in-®eenirali več razstav, na katerih Poskušajo ustvariti vtis, da so ' ajski komunisti krivi poklja ' ^0 državljanov v Chungli.
oseb mrtvih v '^talskih nesrečah P**! Šan^haju
^^HANGHAI, 26. dec.—Tri ki-jetala so zaradi goste me-v bližini Shanghaja, ko'	je bilo ubitih 77, tež-
g poškodovanih pa 22 oseb. se, da je to ena od naj-^®sreč v zgodovini letal-
šte^ i	se celo, da bo
je ponesrečencev dosti viš-Aesr^, ^ "gotovi, da se je pd-2ae i/ tudi četrto letalo, ki je ""at samo še pogrešano.
gj^.^^&haj je bil na božični dan tjjj \ gosto meglo in od 13 le-Jo	na potu, da prispe-
Ha .	je edino eno spustilo
etio	Letala so treščila
sta ^ drugim na različna me-Wi	letalu je našel smrt
sigjj ^'^®''iški pilot, ki je bil upo-trp kitajski kompaniji za ^vinski transport.
letal so bili zaradi Jih nesreč takoj črtani.
SAMOMOR
O—Na dan pred stroi,!^ je ustrelil tukaj otrok ^.Emanuel Clark, oče 12 žejje ' ^ živel ločen od svoje
'»"eh po 10 letih
v
policijskilh ke 4^ , Pi^ebil božične prazni-Pi-ed Leonard Bulley, ki je in	zapustil ženo
^aijiric'	otroke v Grand
Vse ^ich., in se "izgubil." Clevela	j® nahajal v
1(1 reof bil zaposlen v ne-oko	l^ot kuh. Budno
Oilo in !	je končno izšle-
8to, oriir^ J	®® vrne v me-
^ svoi °	zbežal in plača
^tare grehe. Mož pa bo proti temu boril,
Od	je njegova
^®aaj iznova poročila.
Kako je Franc Gabrovšek gospodaril pri zadružni zvezi
Piše Mirko G. KuheL tajnika SANSa
IL
Lisjak je prišel iz luknje. Sicer se izgovarja, da so v prvem članku pod tem naslovom navedene informacije in potem vmesni komentar navadna izmišljotina SANSovega iajnika, vendar pa ni zanikal istenitosti svojih pisem, ki so bila dobesedno objavljena in v katerih je dajal prizadetim tajnikom zadružnih hranilnic in posojilnic navodila in nasvete, kako bi se njihove "nerednosti" in poneverbe ljudskega denarja pred javnostjo in pred državnimi oblastmi prikrile. To je storil le zaradi tega, da bi se ugled in pošteno ime prizadetih duhovnikov ne-'obešalo na veliki zvon, kar bi po njegovem mnenju nobenemu ne koristilo, zadružništvu pa bi škodilo. Po njegovem imajo tudi nepošten j akoviči ugled in dobro ime in da ta dva ohrani, je tvegal svoj lastni ugled in pozicijo kot ravnatelj Zadružne zveze.
Da se bo pa naša slovenska*:*—-----
javnost v Ameriki še nekoliko hodu revizorja protestiral proti
pregledovanju knjig za več let nazaj in se izgovarjal, da je z denarjem podpiral razne dijake (in sorodnike, kar pa ni povedal) da si je s svojim poslovanjem prislužil najmanj 170,000 din., da je zaradi posojilnice izgubil vid ter da mu revizor jemlje med ljudstvom ugled, kar mu bo otežkočilo dušno-pastirsko delovanje. Ko pa ti argumenti niso držali, je zaupal, da je bilo šest vlog last njegovih ljudi; po šestih dneh je odpovedal 14 vlog in 8 tekočih računov. Iz tega je bilo revizorju razvidno, da mu je župnik takoj v začetku dajal napačne informacije o vlogah. Vsled tega je moral revizor pregledati tudi stare hranilne knjižice, da je ugotovil, kdo je dvignil denar. Med štirimi manjkajočimi knjižicami so bile vloge
bolj seznanila s tem "požrtvovalnim" delovanjem gospoda Gabrovška in da, dokažemo, da ti članki niso naperjeni proti duhovščini, kot trdi bivši ravnatelj Zadružne zveze, temveč le proti onim, ki so kot zaupniki ljudskega denarja gospodarili z njm nepošteno z vednostjo in pod zaščito, bomo razpravljali Š3 o nekaterih slučajih. Naj se grehi izpovedo in izpoved izvede pred javnim mikrofonom, da se bo narod še bolj informiral, zakaj se Gabrovšek in njegova družba toliko zaganja ob novo Jugoslavijo, ko je njegove manipulacije razkrinkala.
Zadeva župnika Oblaka na Bledu
Imeli smo že opraviti z zadevami župnika Bajca, dekana Gnidovca in dekana Kurenta. Oglejmo si sedaj slučaj župnika Oblaka, ki je vladal in vedril na Bledu. Računski pregledovalec Ignacij Tirš je poslal ravnateljstvu Zadružne zveze v Ljubljani sledeče poročilo z dne 8. julija 1932 o ugotovitvah med revizijo, ki jo je vršil pri Hranilnici in posojilnici za blejski kot. Poročilo se glasi:
"P. n. Zadružna zveza v Ljubljani. Poslovanje g. Oblaka v zadnjih dveh letih ga postavlja v najslabšo luč. Neverjetno je, kakšne pojme ima gospod o tuji lastnini. Pri tekočih računih je v svojo korist oškodoval zadrugo za nad 32,000 din., cerkev pa za nad 19,000 din., torej skupaj za nad 51,000 din. Pri hranilnih vlogah (samo v petih primerih) za nad 24,000 din., koliko pa je še vlog, pri katerih je manipuliral! Nekaj je pa posebno pretkanih stvari pri obrestih z banko in pri posojilih. Da bi pokril svoje obresti, je pa drugim vlagateljem manj obresti zaračunal . . Njegove izjave pa so povprek ne-verodostojne. Toliko v pojasnilo. Prihodnji teden bo vse delo gotovo končano. Udani Ignacij Tirš, 1. r."
To poročilo se je nanašalo šele na začetne revizorjeve ugotovitve. Kasnejše poročilo tega nadzornika obsega 28 tipkanih strani, v katerih se v preprostih besedah opisuje delovanje tega "dušnega pastirja", enega izmed drugih sličnih primerov, kaj in kako so ti ljudje v stari domovini delali, kakšni so bili v resnici in kakšni so se kazali in se še kažejo narodu. Ljudstvo jih je moralo zato, da so svoje umazano gospodarstvo ob-držali, z izrabljanjem vere in cerkve, služiti v raznih izdajalskih organizacijah proti pravici in proti ljudstvu.
župnik Oblak je takoj ob pri-
(Dalie na 2. strani)
SMRTNO POŠKODOVAN
V	ponedeljek večer je bil zadet od avtomobila na vogalu Muskoka Ave. in 200 St., Jakob Peklenk, star 68 let, stanujoč na 19712 Muskoka Ave. Odpeljan je bil v Emergency Clinic bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj ob 4:40 Uri podlegel poškodbam. Doma je bil iz vasi Horjule na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Bil je član društva Slovenski dom št. 6 SDZ in kluba Ljubljana. Soproga je umrla leta 1942. Tukaj zapušča dva pastorka Victor Budana in Mrs. Mary Smrtnik. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:15 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče.
*
NOV GROB V PAINESVILLE
V	Painesville bolnišnici j e preminil v ponedeljek Anton Mahne, star 48 let, stanujoč na 1074 Skinner St., Fairport, O. Doma je bil iz Lipsenja, pošta Grahovo pri Cerknici, odkoder je prišel v Ameriko leta 1921. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Kristino, rojeno Mulec, doma iz Velikih Blok pri Rakeku, sinova Tony in Slavko, v Cleve-landu več bratrancev in sestričen, ter v starem kraju starše, tri brate in tri sestre. Pogreb se je vršil danes zjutraj.
REAKCIJA JAHA ZRAČNE VALOVE AMERIŠKEGA RADIJA
WASHINGTON. _ Tri vodilne liberalne organizacij s v deželi so danes pod vodstvom Jack-a Krolla, direktorja CIO odbora za politično akcijo, formalno protestirale proti odslovitvi progresivnega rad ijs k e g a komentatorja Franka King-dona od strani postaje WOR v New Yorku.
V protestu je rečeno, da j e Kingdonova odslovitev del splošne gonje, katere cilj je, odstraniti vse liberalne radijske komentatorje.
Opozarja se, da so bili že poprej na en ali drug način odstranjeni drugi napredni komentatorji, kot John Vandercook, Robert St. John, Don Hollenbeck in Goddard, d očim so še vedno zaposleni taki reakcijo-narni komentatorji kot Fulton Lewis Jr., Henry J. Taylor in Upton Close.
Protest naglasa, da je iz vsega tega mogoč samo en zaključek, namreč, da so na delu mogočni vplivi, ki nočejo, da bi ljudstvo slišalo progresivno tolmačenje dnevnih dogodkov, ki se dogajajo doma in po svetu.
57
upornikov ubitih
civilni
v
grški
vojni

ŽIDOVSKI KONGRES PROTI SODELOVANJU Z VELIKO BRITANIJO
BASEL, Švica.—Svetovni zio-nistični kongres, ki zastopa ži-dovstvo vsega sveta, je danes s 171 glasovi proti 154 odglasoval proti udeležbi na londonski konferenci, katero je sklicala brit-ska vlada v cilju, da reši "palestinski problem."
Akcija je bila podvzeta na temelju resolucije, katero je predložil rabinec dr. Abba H. "Silver iz Clevelanda, kar znači, da bo Silver najbrže izvoljen za predsednika svetovnega zionistične-ga kongresa.
Vile rojenice so bile za Božič zelo pridne
Vile rojenice so bile včeraj v Clevelandu res zaposlene s, kot bi se reklo, "puščanjem v spomin" najlepših božičnih daril— malih fantičkov in punčk. Kar 67 jih je prispelo na ta svet in kot izgleda, jim je bilo popolnoma vseeno, če je Božič ali ne.
Največ so vile rojenice letele okrog Huron Road Hospitala, kjer so jih pustile—kar 14! Drugi in sicer Lakeside Hospital pa tudi ni bil preveč daleč zadaj, kajti tam jih je bilo 12.
Pri Glenville Hospital pa so bili zelo žalostni, dan je mineval, pa nič. Končno pa so se tudi tam zglasile vile rojenice in z vso naglico je bilo odkrito, da je prispel mali Robert Koslev-car. Pozneje sta pa prišla še dva, tako da se niti pri Glenvillu nimajo kaj za pritoževati.
Elliott Roosevelt se vrnil domov
LETNA SEJA
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši letna seja društva "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Vabi se članstvo, da se udeleži polnoštevihio, ker bodo na dnevnem redu volitve odbora in druge važne zadeve. Po seji se bo serviralo okrepčila.
NEW YORK, 25. dec.—Elliott Roosevelt se je včeraj povrnil v Zedinjene države po svojem daljšem potovanju skozi Poljsko in Sovjetsko zvezo. Izjavil je, da ni spremenil svojega mišljenja glede Trumanove administracije.
Ko so ga časnikarji vprašali, da li še vedno misli, da je Truman zapustil smernice zunanje politike njegovega pokojnega očeta, je Elliott kratko potrdil.
Rekel je, da je imel zelo prijetne sestanke s Stalinom in za-^ nikal vesti o bolezni sovjetskega premierja. "Lahko rečem z vso gotovostjo, da je Stalin izgledal zelo dobro," je zaključil Elliott Roosevelt.
Svetu še vedno preti lakota, svarijo Z. N.
WASHINGTON.—živežna in poljedelska organizacija Združenih narodov je za božične praznike objavila svarilo, da svetu še vedno preti glad, in da so Zedinjene države, ki so odrekle nadaljno sodelovanje z UNRRA-o, edina dežela na svetu, ki živi v izobilju.
Poročilo prerokuje, da se bo živežni .položaj v EJv»opi spomladi akutno poslabšal, in da je položaj danes tam zelo malo boljši kot je bil lani, ponekod pa celo slabši, potem pa apelira na vse dežele, ki imajo živežni od-višek, zlasti na Ameriko, da takoj ojačijo živežno kontrolo in podvzamejo druge korake, ki naj bi preprečili lakoto, ki preti svetu.
Celotno poročilo preveva ton kritike napram Ameriki zaradi njenega sklepa glede UNRRA-e, obenem pa se indirektno apelira na ameriško vlado, da zviša količine živeža za relifne pošilja-tve v inozemstvo.
10,000 OSEB ŠLO MIMO KRSTE TALMADGE-A
ATLANTA, Ga.—Mimo krste Eugena Talmadge-a, ki je bil štirikrat izvoljen governerjem Georgije, je šlo kakih 10,000 oseb. V bližini krste je stal ogromen venec, ki je nosil črke K. K. K.
Misterijozni Jugoslovani baje vodijo oddelke "oboroženih tolp"
ATENA, 25. dec.—Po poročilih, ki prihajajo iz virov sedanjega monarhističnega režima, je v spopadu pri Sulfi v bližini grško-turške meje, na sami reki Marici bilo ubitih 57 članov "oboroženih band."
Poroča se, da je 800 članov*"
teh "oboroženih band" napad'io vojaško postojanko pri Sufli in da so bili odbiti, ko je bilo poslano ojačanje.
Poročilo omenja, da so baje dva "misteriozna" moža prišla iz Jugoslavije in da sta poveljnika teh "banditov."
Tudi puške so iz Jugoslavije — pravijo
Gov. Arnall pravi, da se bo umaknil
ATLANTA, Ga., 25. dec. — Gov. Ellis Arnall je včeraj izjavil, da smatra, da je vsled smrti Eugena Talmadge-a upravičen ostati v governerskem uradu še skozi nadaljna štiri leta, da pa bo odstopil, čim se ugotovi, kdo ima v smislu državne ustave za-
Poleg vesti, da neki člani upornikov govorijo bolgarsko,
poročilo v očitnem namenu,	govemerski sedež.
obdolži Jugoslovane in ustvari' Novo izvoljeni podgoverner vtis, da se Jugoslavija vmešava; Thompson je istočasno izjavil, v civilno vojno v Grčiji, omenja, I da se smatra upravičenega do
governerskega urada. Talmadge je bil pokopan včeraj, natančno tri tedne od dneva, ko je imel nastopiti govemerski urad.
da so nekatere puške—jugoslovanske.
(Kot razvidno iz dnevnih poročil o borbah v Grčiji, so iste zavzele takšen obseg, da nimajo samo značaja "mejnih inciden- RUSKA KRITIKA tov," temveč so v pravem po-!GLEDE POSTOPANJA menu besede civilna vojna, ki je I NA JAPONSKEM povzročena izključno samo za- {
radi notranjega političnega po- j	V svoje-
ložaja v Grčiji).	'f" članku v "Pravdi," je ruski
časnikar O. Kurganoc kritiziral
82 LETNA VNUKINJA WILSONA UMRLA
restrikcije, ki se postavljajo so-i vjetskim časnikarjem na Japon-! skem.
LOS ANGELES. Tukaj je j Opisal je slučaj, ko je pet so-umrla 32-letna Ellen McAdoo, i vjetskih Casnikairjev prispelo na
vnukinja pokojnega predsednika Wilsona, ki je vzela premočno dozo spalnega praška. Pokojna je bila dvakrat poročena in dvakrat razporočena.
VILE ROJENICE
Pri družini Mr. in Mrs. Otto Seliskar na 7417 Lockyear Ave. so se 16. decembra zglasile vile rojenice in jima pustile v spomin
letališče Atsugi pri Tokiju in so bili fotografirani, čeravno so proti temu protestirali. O. Kurganoc pravi, da je istim časnikarjem bilo prepovedano slikanje, čeravno so bile te fotografije namenjene za časnikarske namene.
Istotako je tožil, da noben sovjetski državljan, ki se nahaja na posetu v Tokiju, ne sme zapustiti mesta, dokler mu od
zalo hčerko. Dekliško ime ma tere je bilo Sophie Novak ter je i strani uradnika štaba generala
NOVI URADNIKI
Na letni seji društva Euclid št. 29 SDZ so bili izvoljeni sledeči uradniki za 1. 1947: Predsednik Jos. Mačerol, podpredsednik Anton Omahen, tajnica Mary Noč, 920 E. 239 St., zapisnikar Frank Požar, blagajnik Vincent Kolman, nadzorni odbor; John Dodič, predsednik, John Jamnik in Rose Krnc, zastopniki: za SANS Frank Te-gel, za Društveni dom Frank Tegel in John Jamnik.
Telefon paraliziran
V torek je na E. 105 St. in Euclid Ave. počila podcestna parna cev, vsled česar je bila dalj časa paralizirana služba telefonskih central HEnderson in GArfield. Vsega skupaj je bilo prizadetih okrog 5,000 telefonskih odjemalcev.
NOVO SLOVENSKO PODJETJE
Mr. Louis Slapnik, ki vodi poznano cvetličarno na vogalu' E. 61 St. in St. Clair Ave., je tik pred božičnimi prazniki otvoril v družbi Toma Bernardiča novo trgovino, kjer bosta prodajala vsakovrstno fino vino, pivo in mehke pijače. Trgovina se nahaja poleg cvetličarne na 6104 St. Clair Ave. ter se rojakom toplo priporoča v naklonjenost. Večja naročila vam tudi dostavijo na dom.
hči poznane družine Mr. in Mrs. John Novak na 7417 Lockyear Ave., ki sta sedaj prvič postala stari oče in stara mati. Čestitamo !
Douglasa MacArthurja ni izdano posebno dovoljenje.
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Senator naslovil svarilo na Trumana, da ne sme postati lutka v rokah republikancev
WASHINGTON, D. C. —Demokratski senator Glenn Taylor iz Idaho, ki pripada skupini progresivnih senatorjev, katere neuradni načelnik je senator Claude Pepper iz Floride, je naslovil na predsednika Trumana svarilo, da bo reduciral predsedniški urad na "ceremonialni status angleškega kralja," ako bo v svoji poslanici na novi kongres v januarju takorekoč dal vajeti v roke republikancem, ki so zmagali pri novemberskih volitvah.
"Res je, da je bil novemu kongresu dan nov mandat," je rekel Taylor, toda še bolj značilno in resnično je, da so možje, ki so pisali našo ustavo, smatrali, da mandat predsednika traja štiri leta.
"Mandat, kateri je poverjen Harry Trumanu, je očividen, namreč, da podpira in ohrani vse one pridobitve, katere so bile napravljene za ljudstvo pod
stracijami. Ako republikanski kongres ta načela zavrže, je to njegova zadeva."
Taylor je omenil republikansko zahtevo za Trumanov odstop, nakar bi republikanci v znamenju "novega mandata" prevzeli ne samo zakonodajno, temveč tudi izvršno vladno oblasti v svoje roke, nato pa poudaril, da je ta ideja v popolnem nasprotstvu z ameriškimi institucijami.
"Ameriški predsednik ni kaka navadna lutka," je rekel Taylor. "On je vodja svoje stranke in njegova dolžnost je, formulirati svoj lastni program."
Taylor je dostavil, da se na Trumana izvaja močan pritisk, da bi kongresu dal smernice, ki bodo ugajale republikancem, da pa tega ne more storiti, ako hoče ostati zvest tradicijskemu položaju, ki ga zavzema predsednik v ameriškem vladnem siste-
tremi Rooseveltovimi (
admini- mu.
S'j^RAN I
ENAKOPRAVNOST '
26. decembra 19^
mUmm
ENAKOPRAVNOST*
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «281 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAIMD 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued ®very Dav Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČMi'*!;
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Pu raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)_______
For Hall Year—(Za pol leta)_____
For 3 Months—(Za 3 mesece)________
-$7.00 - 4.00 . 2.50
By Mail in Clev aland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki).
For One Year—(Za celo leto)______
tor Half Year—(Za pol leta)__
For 1 Months—(Za 3 mesece)___
-$8.00
-	4.50
-	2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države);
Por One Year—(Za celo leto) -$9.00
Por Half Year—(Za pol leta) _______5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
QUO VADIŠ AMERICA?
Leta 1920 so tolpe italijanskih fašistov sežgale slovenski Narodni dom v Trstu, ki je bil ponos primorskih Slovencev ;n simbol slovenske kulture v Julijski krajini. Plamen je švigal iz oken in požiral knjige, brošure, časopise, tiskarno in drugi materijah Takrat so fašistični barbari v svoji nadutosti mislili, da bodo uničili nacionalno zavest primorskih Slovencev s požiganjem njegovih kulturnih dobrin.
Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Postopanje te fašistične druhali, ki je z takšnimi primeri hotela vsiliti njih lastno "kulturo" je bilo samo dolivanje novega olja v plamen narodnega odpora. Zavesi, v kakšni nevarnosti se nahajajo, je strnila vrste primorski Slovencev in začela se je borba na življenje in smrt. V ti borbi je primorsko ljudstvo zmagalo, zmagalo na vsej črti in bi brez dvoma uživalo plodove pribor j ene si svobode, za katero je moralo pasti tudi čez 40,000 njih lastnih sinov in hčera. Toda . . .'
V	takšni dobi kot je današnja, ideje tiranije, barbarstva, imperijalizma in šovinizma niso uničene, čeravno je na tisoče in na milijone žrtev moralo pasti, zato, da bi te ideje bile uničene.
"Slovenski poročevalec" od 23. novembra je prinesel vest Tanjuga, ki je bila priobčena pod naslovom "Pismo primorskega kulturnega delavca pisatelju Louisu Adamiču." Ta vest mnogo, na žalost zelo mnogo, spominja na izbruhe kulturnega barbarstva in je samo v interesu naše lastne ameriške, posebno pa slovensko ameriške javnosti, da se odkrijejo deli tega pisma. Pismo, katerega je pisal primorski književnik in kulturni delavec Andrej Budal iz Gorice našemu slovensko-ameriškemu pisatelju Louisu Adamiču, se glasi;
"Pred meseci ste v ameriški javnosti pojasnili, kako je nastala "francoska črta" še predno jfe prišla na Primorsko razmejitvena komisija. Tedaj smo Vas prosili, da bi ameriško javnost opozorili na krivice, ki jih morajo prenašati v pasu A slovenske in italijanske protifašistične ljudske množice zaradi novofašističnega nasilja. To nasilje dobiva zmeraj nove oblike. Zadnja je ta, da se mečejo naše ljudske organizacije na cesto in se njihova kulturna imovina javno sežiga.
"Vojaška oblast je dne 6. novembra 1946 zasegla Ljudski dom v Gorici, osrednji sedež slovenskih in italijanskih protifašističnih organizacij za Gorico in Furlanijo. Z Ljudskim domom (prej Trgovski dom) v Gorici je najtesneje povezano vse naše kulturno življenje v XX. stoletju. To je bil hram naše besede in naše umetnosti. Starejši rod je v njem prejel tisto narodno in splošno kulturno' vzgojo, ki ga je usposobila za uspešno reševanje njegovega slovenskega bivstva v težkih in najtežjih časih med prvo in drugo svetovno vojno, ko je fašizem v nekaj letih odpravil vse naše narodne in kulturne ustanove, spravil Ljudski dom pod svojo oblast in napisal nanj v najbolj grobi za smeh našega življa "Časa del fascio." Mussolini je na Travniku razglasil, da ima za goriške Slovence pripravljeno usodo, ki jo je bil Cezar namenil upornim Galcem— pomor. Ni slutil, da bo čez nekaj let visela v oknu Ljudskega doma slika, ki bo kazala njegovo prestreljeno truplo, obešeno v Milanu za noge, krileče z grabežljivimi rokami v praznino. Tako se morda njegovi današnji učenci ne zavedajo, kakšno krivico delajo s svojim nasiljem slovenskim in ita ijc.rskim protifašističnim množicam.
"Zaradi dobrega imena ameriških vojakov, ki so ob istem času kakor slovenski rodoljubi trpeli, krvaveli in umirali za dokončno osvoboditev Evrope in sveta izpod ncčloveskegA, krivičnega in nasilnega nacizma in fašizma, Li primorski Slovenci radi verjeli, da se današnji ameriški vojaki ne zavedajo, kakšno krivico delajo svojim bivšim sobojevnikom z dejanji, kakršna so izvršili 6. novembra .10-10 z zaplembo Ljudskega doma; in 14. in 15. novembra, k* so s pomočjo nemških ujetriikoVi naložili cele kamione naših knjig, časopisov^ listin, slik in gledaliških predmetov iz Ljudskega doma, jih odpeljali na mestno smetisčc, polili z bencinom in javno sežgali.
"Take grmade je zažigala srednjeveška inkvizicija.
V	dobi protestantizma jih je na Slovenskem netila domača slovenska reakcija. V novejši ddbi so v ljubljanski škofiji zažgali vso prvo izdajo Cankarjevih pesmi. S takih grmad
Kako je Franc Gabrovšek gospodaril pn zadružni zvezi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Marije Oblakove, Antona Pa-dovana, Janeza Jenkota in Dobrine. Pregledovanje je dokazalo, da je župnik sam razpolagal s temi vlogami. Obresti ža svoje vloge je računal in pripisoval sam, za druge pa so računali njegovi nečaki. Preveč je za sebe naračunal obresti za 37,775.64 din, strankam pa je premalo zaračunal na obrestih 4,392.26. Ta vodja zadružne hranilnice in posojilnici je imel v svoji posesti 11 hranilnih knjižic in vsota, s katero je razpolagal je po prepričanju revizorja znašala 1,200,000 dinarjev. V letu 1930 je poizkusil izenačiti preveč sebi prepisanih obresti z odtegovanjem obresti drugim vlagateljem.
O vsem tem početju tega načelnika hranilnice na Bledu j s bilo ravnatelju Gabrovšku uradno poročano v revizorjevem poročilu leta 1932. Toda ker cerkvena kanonska postava določa, da se sodnijsko ne more postopati proti kakemu duhovniku na civilnem sodišču brez škofovega privoljenja (cerkvena postava je tudi v slučaju goljufije ali zločina višja nad državno!), je župnik Oblak samo podpisal knezo - škofijskemu ordinariatu ljubljanske škofije izjavo, v kateri je priznal 11 različnih prestopkov in je za vse svoje izkoriščanje ljudske imovine bil pripravljen odstopiti svojo plačo za deset let v znesku 56,7000 din., kar vključuje tudi najemnino lokala v župnišou ter se je zavezal, da bo kot član načel-stva zadruge se strogo ravnal po zakonih, pravilih in navodilih zadruge in Zadružne zveze.
Na ta način se je goljufija in nfepošteriost napram ljudem izven cerkvene postave "kaznovala" po kanoiiu. In to je eden izhied razlogov, zakaj je nova Jugoslavija ločila cerkev od države. Pregledovalec teh arhivov ugotavlja, da je "te ljudi ščitila državna in cerkvena oblast, kajti nobenega primera ne poznam, da bi kdorkoli od njih samo enkrat odgovarjal pred javnostjo za svoje v lastno korist toda na škodo ljudstva izvršene goljufije."
Zgube pri hranilnici v Žužemberku milijon in četrt din.
V zadevi dekana in župnika Karla Gnidovca iz Žužemberka smo prej slišali le en primer. Revizor je spisal svoje celotno poročilo dne 30. septembra 1938
in ugotavlja, tla je znesek zgub znašal Din. 1,289,837. Med drugim pravi, da je "glavni kriveč nerednega poslovanja pri tej zadrugi dekan g. Karel Gnido-vec, kot duševni vodja vsega poslovanja in odločujoč cinitelj pri sestavi računskih zaključkov, v kolikor jih ni sam sestavljal."
"Konštatiram, da je bilo poslovanje neodpustljivo malomarno in da še je z denarjem ravnalo kakor s smetmi." Po zaslišanju odbornikov je ugotovil, da so ljudje vezani na poštenost tistega, ki jim poslovanje vrši in račune sestavlja, ker se kot kmetje ne razumejo na knjigovodske stvari, "čisti dobiček je dekan Gnidovec zmanjševal vsako leto na absolutno nedopusten in kaznjiv način tako, da je po zavestni manipulaciji v knjigovodstvu zmanjševal blagajniško stanje z vpisi neresničnih upravnih stroškov. Takih zneskov je bilo ugotovljenih za Din. 100,835.64, za katere od-■^ovarja predvsem dekan Karel Gnidovec sam, ker je sam vršil te vknjižbe in falzificiral zadevno promet zadruge in s tem računske zaključke. Neupravičenost in kaznjivost utaje teh zneskov je dekan Gnidovec priznal in podpisal dolžno pismo."
Kakor na Bledu, tako tudi v Žužemberku krivec hladnokrvno prizna prevare in goljufije in poročilo je poslano ravnatelju Gabrovšku v Ljubljano. In potem? Gospod ravnatelj in Zadružna zveza sta celo stvar odložila, kakor da se ni nikdar zgodila, in na ta način "spokor-jeni grešniki" so še nadalje izvrševali brez vsakih ovir svoje prevare nad ljudstvom, ki o takih in podobnih slučajih ni nikdar ničesar zvedelo.
Te prin\ere je navedel bivši revizor le kot "primer za neštete druge podobne goljufije." In te so se dogajale po Vsej Sloveli ji, kjer je poslovala Zadružna zveza, kateri je načeloval kot ravnatelj g. Franc Gabrovšek, postavljen v to službo od samega nadškof^, Antona Bonaven-.ure Jegliaa.
Tudi škof Rožman je imel besedo
O "veliki nesreči" dekana Kurenta iz Leskovca pri Krškem smo poročali že prej. Objavili smo tudi pismo, podpisano od Franca Gabrovška, sedanjega clevelandskega kaplana pri fari sv. Vida, ki je označil dekanovo
pa je človeška misel vztajala še bolj svobodna, beseda zoper krivico, nasilje in temo je bila še bolj svetla in jasna.
"Gospod Louis Adamič!-Protifašistični primorski Slovenci in Italijani bi vam bili hvaležni, Č6 bi mogli zbuditi v ameriški javnosti (vštevši zmagovito ameriško vojaštvo) nekaj umevanja za zgodovinske resnice o požiganju knjig, morda nekaj neodobravanja nad nesmiselnimi in nepotrebnimi grmadami in nekaj smisla za našo priključitev k Ljudski republiki, ki bi bila naša ediria rešitev."
Vsebina gornjega pisma dovolj jasno pove vse. Tu ni samo v vprašanju spoštovanje kulturnih tekovin primorskih Slovencev, temveč tudi v vprašanju, da ne bo naša lastna ameriška kultura omadeževana z barbarskimi in skrajno nekulturnimi dejanji zavezniških oblasti.
Ko so v Hitlerjevi Nemčiji zažgali na grmadi knjige najbolj znanih nemških proti-fašističnih pisateljev kot I Tollera, Kischa, Heiriricha in Thomasa Mahna . . . tedaj ! je Amerika dala zavetje mnogim pisateljem in Si s tem postopkom priborila spoštovanje vseh javnih in kulturnih ' delavcev, ter prominentnih književnikov sveta. Nekdo je ■ takrat zapisal: "Amerika je hvaležna Hitlerju, da jo je obskrbel z velikimi imeni svetovne književnosti in kulture in da ji je dal možnost, da z dajanjem zavetišča preganjanim proti-fašističnim pisateljem in^ učenjakom visoko dvigne prestiž njene lastne kulturne demokracije."
In prav zato, da ne bi črni madež barbarskega postopka zavezniških oblasti na Primorskem orhadeževal prestiž ameriške kulturne demokracije, je potrebno, da se ameriška javnost seznani z obtožbami, ki jih dviga mali toda svolx)doljubni in visoko kulturni slovenski narod Julijske Krajine. Kajti jasno je, da če bi ameriška javnost bila seznanjena s tem kulturnim škandclcm, ga p:"av gotovo no bi podprla rte odobrila, temveč najostreje obcodila.
poneverbo z besedami "neodo-breno posojilo" in narpčil revizorju previdnost in uradno tajnost.
Kako so bili vsi ti ljudje povezani in so drug drugega krili, pokaže posebno ta slučaj "neo-dobrenega posojila", za katerega višino ni vedel niti prizadeti dekan sam, ker je bilo poslovanje v njegovi hranilnici tako zmešano, da niti sam ni vedel, koliko je odnesel. Ker je bilo po Gabrovškemu navodilu revizorjevo poročilo spisano skrajno "previdno", je bilo znano samo tistim, ki so stvar poznali, da je šlo za navadno dekanovo poneverbo iz ljudske imovine. Zadruga je radi tega zašla v obupen položaj in revizor je priporočal, da dekan takoj odloži vse posle ini dobi poroke za znesek 158,000 din. Za slučaj je zvedel tudi škof Rozman, ki je 3. februarja 1931 poslal dekanu naslednje pismo:,
"Gospodu Alojziju Kurentu, dekanu v Leskovcu. — Da bo rešena Hranilnica in posojilnica v Leskovcu pri Krškem žalostnih razmer, v katere ste jo spravili z neupravičenimi posojili, da ne bodo siromašni vlagatelji preveliko škodo trpeli, Vi pa m ugledu, je treba izrednega postopka. Hranilnica zahteva povračilo dolga oziroma porokov, kakor to predpisujejo pravila Ker Vam pa sedaj ni mogoče dati poroštva, predlagam:
1. Gospod dekan mora vso svojo premičnino zastaviti Hranilnici, kar se sme prodati. Hra nilnica naj te reči pregleda i" določi ter polagoma in neopaže no razproda, tako, da ne bi bil; prisiljena prodajati jih pod svo
jo ceno. Kar nujno potrebuje, se mu pusti, a ostane vse kljub temu zastavljeno, dokler ni ves dolg pokrit.
2. Gospod dekan mora izročiti upravo nadarbine Hranilnici v roki, izvzemši par malenkostnih stvari, in sicer za toliko časa, da bo vse poravnano . . . (Tu slede navodila za ustanovitev posebnega odbora in imena odbornikov, ki naj bi to vodili.)
Ker ni drugega izhoda, odobravam ta predlog v polni meri in Vam v smislu kanona 1476, 2 odstavka cerkvenega zakonika odvzamem upravo nadarbin-skega premoženja za toliko časa, da bo dolg pri Hranilnici poravnan ter nakazujem sub poena suspensionis (pod kaznijo in odpustom), da prepustite tudi vse svoje premično premoženje razen najnujnejšega Hranilnici; ki ima pravico, da posamezne predmete polagoma, previdno in neopaženo proda ter izkupilo porabi v poravnavo dolga. G. arhdiakon stolni kononik dr. Tomaž Klinar je pooblaščen, da to oddajo izvrši.
J. Gregorij, 1. r. škof.
Ker torej ni bilo več "drugega izhoda", je škof Rozman odredil, da hranilnica upravlja in izkorišča tisti del dekanijske lastnine in dekanovega premičnega premoženja, ki ni najnujnejše, dokler ves dolg ni poravnan. Hranilnici pa daje pravico, ia dekanove predmete polago-na in previdno in neopaženo jroda kos za kosom. S tem se e uradna cerkev vtaknila v slu-;aj z navodili zakrivala nepošteno poslovanje svojega člana.
(Pride še.)
Za svobodo Goric
Mati devetih otrok, 52-letiia Marija Martellani iz Gorice, je vzgojila vse svoje otroke v demokratičnem, antifašistične® duhu. Vso njeno družino je # takoj v začetku zajela osvobodilna borba. Sin Bruno je bil zaradi tega interniran v Au-schwitzu, Aurelo v Kemptenu, Ferrucio leži še danes bol'an v nemškem ujetništvu. Devet-najstletni Silvano, ki se je kot partizan boril v Brdih v Gregorčičevi brigadi in se udeležil, razen drugih akcij, tudi akcije v Anhovem v januarju 1940, vseskozi f)rav pridno politično dela. Sedaj na progi Brčko-Banovici pomaga obnoviti našo jugoslovansko domovino. V koloniji v Kamniku je najmlajši sin, bci Licia pa v koloniji v Konjicah-
Materi Mariji je v neprestani skrbi in trdem delu za otroke, v naporih, ki jih je doprinašala za našo osvobodilno borbo, oslabelo srce. Vsak teden je s starejšo hčerko iz Gorice prenašala blago in vesti našim partiz^no® v Brda, na Breg in Slapnik P# Višnjeviku.
Takoj po prvih dneh svobode pa je morala ona sama in njena družina s strani reakcw iirjcv in prikritih fašistov P° 3lužati grožnje in doživljati cel" lapade in prestajati različne nevšečnosti.
Usoden je bil zadnji nap^"^' ko je utrujena in bolehna žen^ iegla zvečer ob enajstih s jimi otroci k počitku. Iz glo*'^
tega spanja jih nenadoma

UREDNIKOVA POŠTA
V "starem kraju" je A. D. humorističen časopis
Mr. John J. Gabrenja, 22010 Ivan Ave., je dobil zanimivo pismo iz Rakeka. Piše mu nečakinja Zora Zore, ki med ostalini opisuje duh nove Jugoslavije in v nekaj vrsticiah podaja svoje mišljenje glede clevelandske A. D.
"Dragi stric in teta!
"V prvi vrsti Vam moram povedati, da sem ravno danes dobila od krojača plašč, katerega ste poslali atu. On ga namreč ne rabi, zato sem ga dala prena-rediti za sebe. Napravil ga je zelo lepo. Torej, še enkrat najlepša hvala, ni pa treba v bodoče nič več žrtvovati, ker res nismo toliko potrebni. Pri nas se z največjo naglico gradi tak red, da bo vsak imel dovolj sredstev za pošteno preživljanje in obleko. Luksuza si pa ne Ž2limo, saj človeka itak dviga delo.
"Želimo si iz vsega srca, da pridete čimprej pogledat k nam, da bi videli kakšne uspehe smo že dosegli.
"Danes vam želim pisati ravno o temu. Prilagam izrezek iz našega časopisa, da boste čita-li o otvoritvi naša mladinske proge. Razumeli boste naš razmah. V drugih državah ne zmorejo tega s plačanimi močmi v dveh letih, kar je brezplačno napravila Titova mladina v šestih mesecih.
"Tistim, ki še verujejo 'Ame-iški Domovini,' pokažite izrezek iz tega našsga časopisa, če pa še vedno ne verjamejo naj pridejo sami pogledat. Mi jih zato ne bomo zaprli, temveč j'm z dejstvi odprli oči, da bodo videli resnico takšno ko je. Neumno se nam zdi, da razdvajajo naše izseljence, tisti, ki so že tu zavedli neuko ljudstvo. Ni jim žil žrtev, še nove bi radi poslali v klavnico za svoje interese. Tako so delali tudi tu pri nas, pa so sramotno pobegnili in pustili svoje ovčice same.
Pomoč UNRllA-c ostane v Jugoslaviji
"Pisanje. 'Ameriške Domovine' nevzbuja pri nas jeze, temveč ca".r.o emeh. Kaj v:c ne
vira reakcija in njeni modrijani svojim bralcem!
"Koliko laži je izrečeno glede UNRRA-e! Lažejo, ko pravijo, da pošilja pošiljke UNRRA-e naš maršal Tito v Rusijo v zameno za orožje. Resnisa je, da vse ostane pri nas. Avtomobili vozijo po cestah, sanitetni ma-terijal je v bolnišnicah, pakete dobivamo delavci in nameščenci na dodatne karte.
i "Po njSiovih izjavah pripravlja Jugoslavija novo vojno, v resnici pa je v svetu med prvimi zagovorniki miru, k6r delovno ljudstvo Jugošlaivije ne želi, da bi se borilo za interese kapitalizma in imperijalizma. Vojni hujskači so danes tisti, ki grozijo z atomsko energijo. Za nas pa je atomska bomba naše delo za skupnost in to bo zmagalo.
j " 'Ameriška Domovina' se se-I veda boji, da se bo 'ubogo Ijud-'stvo' otreslo svoje zaostalosti, j Med našimi reakcijonarci se jc pred in zanaša okupacije pojavilo geslo, da kmet in delavec nimata časa misliti in zato 'mislijo' duhovni gospodje za njih.
"Zato povejte tamkajšnjem reakcijonarcem, da jim ni treba j prav nič skrbeti za naše davke : Če sta si znala delavec in kmet priboriti nacionalno in socialno I svobodo, se bosta tudi obdavči-' la tako, da ne bo nobeden živel na račun drugih. Pri nas bo vse i šlo za obnovo in industralizaci-! jo, ker le to nam bo prineslo ' blagostanje.
j "Stric, prosim Vas, pošljite mi od časa do časa to glasilo vaših reakcijonarcev, da bomo , imeli včasih malo zabave.
"Najlepše pozdrave vsem od i Vaše nečakinje
"Zore."'
li tresk. Preplašeni Martell^'"® /i zagledajo ogenj. Kaj j® Pašisti so zagnali v soboto steklenico tencina z vžigalnikoi"' 5 namenom, da bi Martellan"^^ ugonobili, ker jih s strahova# niso odvrnili od skupne hoi
skus
proti fašistom. Pa tudi ta poi jim ni uspel, ker je družiD®^ oče spretno pogasil požar, kt je že precej razširil.
Usodno pa je ta napad val na mater Marijo. OblG
je v postelji, iz katere m
vec
po
napa'

vstala. Cez 12 dni smo jo pokopali.	■
"Mama, tako lepo je i^si nas imajo radi, sadja P^ . liko, da ga bom tudf tebi P*" nesla!"	'
Vrnil se bo Silvan,^vrnila'^ bosta najmlajša dva, a ne bodo našli več. Licia bo P^^ nesla jabolk, matere pa n® Ja bi jo z njimi razveselila-
Nekaj pa bodo našli doma mesto matere. Njen zgled' ^ jim bo govoril z vsake vsakega predmeta v hiši, in dejanj starejših bratov ster. Sledili bodo temu naprej, borili se bodo za »v lo svojega rojstnega mesta rice, za svobodo vseh ljudi J 3ke krajine.
Prvi Diesel motor so
T?ek''
V tovarni torpedov na ki nosi še vidne znake svoj^^j opustošenja, je bil zgrajen P Diesel motor na Reki. Us
jalni duh jugoslovanskih ^
cev in inženirjev je dose?^ . tovarni,-ki je za S0%
in pod najtežjmi tehničnim' goji nekaj, česar v stari slaviji ni bilo mogoče. .gjji Prvi poskusi s tem ^
so bili izvršen: ob nedavne"^
V t"' izd«:
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
I Most čez Kolpo obnavljajo
I
Z dograditvijo mostu čez Kolpo pri Bubnjarcih bo omogočen žolezniški promet po poslednji porušeni železniški progi v Slo-1 veniji. Ljubljana in Karlovac j bosta s tem dobila železniško zvezo.
isku maršala Tita na Reki-varni se bo pričelo serijsko lovanje motorjev, kajti 1'°® gO s prvim Dieselovim motorje odlično izpadli.
--
Odredba o vrednosti
Ljudstvo vzhodno-prii^^^jy, ga okrožja je z velikim /nI 'stvom in ponosom RP gjop odredbo vojne uprave vanske armade št. 2, ki ® qq-naj se tečaj lire, izdan o spodarske banke, v odnosU ti metroliri spremeni in P . ija razmerje 1:2. S te^n vi ednosti jugolir vidi vse =5tvo in občuti močen dviS spodaretva v vsej coni B-
I
26. decembra 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26Ui Street, Chicago 23, lU.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 v Cievelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani širšega odbora:	*
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: LOUIS ADAAITC, Milford, N. J.
Častna podpredsednica: MARLE PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis.
Častni član: DR. F. J. Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKUnVE:
Predsednik: »^TBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven,*Mich.
1.	podpredsediak: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O.
2.	podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 2935 W. 26th St, Chicago 23, HI.
Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, 111. Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, III.
Clani:
LEO JURJOVEC, 1840 W. 22nd PL, Chicago S, HL ANTON KRAPENC, 1636 W. 21at PL, Chicago «. UL LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave, Clevehmd 3, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave, Cleveland 3, (Milo.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave, Chicago 23, ML
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, Joliet, IlL lOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave, Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J.
6IRSI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St, Joliet, HL THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. ABquippa, Pa.
AXTON HORZEN, 1239 First St., La Salle, 111.
ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.
REV. MATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
frank KLUNE, 604—3rd St, N. w, Chisholm, Minn.
Helena KUSAR, 1936 So. KenUworm Ave, Berwyn, lu.
CATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave, Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St, Bridgeville, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y.
ANTOINETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave, St. Louis 16, Mo.
Valentine STROJ, 1040 N. Holmes Ave, Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave, Johnstown, Pa.
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg, Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, No. Chicago, HI.
^oris Ziherl:
trhii stebri stare Jugoslavije
(Nadaljevanje )
Da bi z gnilim kompromi-som ^ vladajočo kliko na Dunaju po-'^IJšaia življenje črnožolti mo-Aarhiji ter da bi čim več pri-^■^bila zase, se je hrvaško-slo-v®nslca reakcija do samega zlo-^3- Avstro-Ogrske zavzemala za ^Jetio trialistično ureditev pod a-bsburško dinastijo.
Trialistična koncepcija je do-°cala, da se razen nemške in ^džarske federalne edinice, v ^teri bi še nadalje ostali zati-^ani Čehi in Slovaki, Ukrajinci Poljaki, ustanovi še tretja ju-bOslovanska federalna edinica
vstro-Ogrske. V njo bi bile
v Mučene vse jugoslovanske de-ki jih je nemški imperiali-Že dolgo zasužnjeval, in ti-ki bi jih še zasužnjili z bo-očimi zavojevalnimi vojnami.
. koncepcija, na katero se ^ opirala tudi tako imenovana ^^jaka deklaracija leta 1917, ni pomenila izdaje nad ostalimi ovanskimi narodi Avstro-Ogr-^Ghi in Slovaki, Ukrajinci ^ oljaki, temveč je bila povsem skladu z načrti nemškega im-^ ""ializma na Balkanu, izrecno ^^perjena proti zedinitvi av-Uskih Jugoslovanov z njiho-'^i krvnimi brati v Srbiji, Črni in Makedoniji v skupni ne-demokratični in federa-Jugoslovanski republiki. ; ^^kcionarji na Hrvatskem ^10 /eniji so se predajali ilu-da bosta trialistična ure-Avstro-Ogrske in nekatere

E^^Podarske prednosti zagotovi
li in hrvaški buržuaziji privile-■girani položaj na jugoslovanskem in balkanskem trgu. V imenu teh ilUzij so navdušeno pozdravili aneksijo Bosne in Hercegovine leta 1908, ko je postala kolonija nemškega imperializma. V imenu teh iluzij so podpirali finančni kapital črno-žolte monarhije med carinsko vojno proti Srbiji, v borbi proti svobodi in neodvisnosti srbskega in ostalih balkanskih narodov. Zaradi teh iluzij je končno prišlo tudi , do odkritega proti-srbskega 'stališča slovensko-hr-vaške reakcije med prvo svetovno vojno.
Reakcionarni krogi v Srbiji so si pa prizadevali, da izkoristijo za uresničenje svojih omejenih hegemonističnih smotrov naj-plemenitejša osvobodilna stremljenja srbskega, makedonskega in ostalih balkanskih narodov, ki so se kazala v revolucionarnih gibanjih proti turškim ziati-ralcem.
Srbska reakcija se je najbolj bala splošno ljudskega demokratičnega upora proti Turkom, ki bi v tem delu Balkana mogel privesti do združenja Srbov, Bolgarov, Makedoncev in Črnogorcev, do iskrenega bratstva med balkanskimi narodi, skratka, do pravega jugoslovanskega Piemonta. Zato se je povsem pridružil igri tujih irnpe"rialistič-nih sil na Balkanu, ki je bil njen edini smoter preprečiti bratstvo in enotnost jugoslovanskih in sploh balkanskih narodov. Tudi med vojno, ki sta jo Srbiji vsilili
j Avstro-Ogrska in I protiljudski oblastniki Srbije vztrajali v tej politiki. I Medtem ko se je srbsko Ijud-' stvo borilo za osvoboditev jugo-! slovanskih bratov izpod nemškega jarma, so si srbski reak-cionarji prizadevali, da ramo ob rami z imperialistično antanto dosežejo svoje aneksionistične smotre, da priključijo Srbiji nekatera jugoslovanska ozemlja, po možnosti tudi Albanijo, zahodne jugoslovanske dežele pa prepustijo Italijanom. Njihov ideal je bila velika Srbija, toda ne zedinjena močna demokratična Jugoslavija.
Za reakcijo v vseh jugoslovanskih deželah jugoslovanstvo ni nikdar pomenilo svobode, enakosti in bratstva vseh jugoslovanskih narodov, kar bi bila osnova, ki bi omogočala slehernemu teh narodov, da bi v interesu utrjevanja jugoslovanske enotnosti, v interesu celote, razvijal do najvišje stopnje svoje narodnostne ustvarjalne sile ter pritegnil v zavedno politično življenje najširše ljudske množice. ' ^
Jugoslovanstvo je za reakcija vselej pomenilo umetno nasilno unificiranje jugoslovanskih narodov, zdaj v znamenju odkritih velesrbskih in velehrvaških koncepcij, pa spet v znamenju na:j-različnejših teorij o "narodnem edinstvu," o srbsko-hrvaškem, hrvaško-srbskem, o jugoslovanskem, pač po trenutnem političnem položaju, gledano z ozkega razrednega stališča.
Stremljenje po čim tesnejši enotnosti vseh Jugoslovanov, ki je spričo grozeče nemško-itali-jianske nevarnosti vzniknilo v vrstah poštenih in iskrenih rodoljubov, zlasti med nacionalno revolucionarno mladino pred prvo svetovno vojno, je jugoslovanski reakciji po letu 1918 bil izgovor za opravičilo unitariz-ma, kulturne brezobličnosti posameznih jugoslovanskih narodov.
Nemčija, so | politikov v domovini, ki so napeli vse sile ter podpirali vojna stremljenja Avstro-Ogrske in Nemčije.
Korošec in njegovi slovenski in hrvaški tovariši v dunajskem parlamentu so prisegali zvestobo habsburški dinastiji celo do
tu jim, gospodarjem, se je znašla sredi razsula tuje države in vojske razkrinkana pred svojima
prepričala, da je zaradi težkega položaja v 'državi SHS' mogoče doseči sporazum brez vsakega
narodoma, ki ju je v letih 1914 popuščanja. Tako je zmagala
do 191-8 pošiljala v boj proti ruskim in srbskim bratom za interese nemškega imperializma. Brez kakšnih posebnih in v
srede leta 1918, ko je bilo že i Sloveniji brez vsakršnih državo
povsem jasno, da Avstriji grozi propad.
Vsa ta dejstva so nekateri ve-likosrbski krogi v stari Jugoslaviji podlo izkoriščali za upravičilo svoje politike proti nesrb-skim narodom Jugoslavije. Ko so kovali kapital iz prelite srbske krvi, so dolžili za avstrofil-sko politiko hrvaških in slovenskih reakcionarjev, s katerimi so tudi ves čas stare Jugoslavije najtesneje sodelovali pri zatiranju ljudskih gibanj—hrvatski in slovenski narod ter zahtevali od njiju, da trpita za izda-palsko politiko svojih reakcionarjev ter sklanjata tilnik pred velikosrbsko reakcijo.
Na vsako upravičeno zahtevo zatiranih narodov Jugoslavije po enakopravnosti je ta gospoda odgovarjala: "Mi smo se borili na solunski fronti," "mi smo osvobodili to državo," "mi smo prelivali kri na Kajmakčalanu!" To nesramno laž so uporabljali ti gospodje oblastniki, razni špekulanti, vojni dobičkarji in ko-rupcionisti, ter tako oskrunjaii čiste grobove pravih srbskih ju^ nakov kmetov, ki so umirali z globoko vero, da žrtvujejo svoja življenja, za svobodo in srečno bodočnost srbskega naroda. (Tito).
2. Notranjepolitični činitelji. Srbska reakcija je imela izkušnje, ki si jih je priborila pri graditvi lastne države; leta 1913 si je z aneksijo Makedonije pridobila tudi prve "pravice" za zatiranje drugih narodov; imela je lastno vojsko, policijski in žandarmerijski aparat, skratka, vsa orodja oblasti.
Slovensko-hrvašk^ reakcija.
tvornih tradicij, brez razvitih in preizkušenih instrumentov oblasti se je znašla ogrožena od demokratičnih ljudskih množic, ki so prvič -spoznale, da jih ne pritiska več škorenj tujega zatiralca. V takšnem položaju je bila pripravljena, da se vrže v objem prvemu "osvoboditelju," ki bi ji dal denarna sredstva za dušitev ljudskega gibanja. Že 1. novembra 1918 so združeni itali-jansko-slovensko-hrvatski reak-cionarji iz Trsta in Istre poklicali italijansko vojsko, da zasede Trst in okolico. Dne 1. decembra 1918 so pa hrvaški in slovenski reakcionarji brezpogojno kapitulirali ^yed srbsko monarhijo.
Beograjski politiki so bili preveč pametni, da bi ne razumeli, kakšno lepo priliko gim nudi brezupen položaj, v kakr|neifi so se po razsulu Avstro-bgrske
centralistična smer, ki je spet postavila nacionalno vprašanje v središče notranjepolitičnega življenja v Jugoslaviji in postala izhodišče večnih notranjih sporov in nasprotij."
Centralistična smer v notranji politiki stare Jugoslavije je vodila k čedalje večjemu poglabljanju narodnostne neenakopravnosti med posameznimi narodi.
Srbski centralistični krogi so, opirajoč se na svojo politično nadvlado, ki jim je bila 1. decembra 1918 formalno priznana od politično nemočne slovensko-hrvaške in prečansko-srbske reakcije, vodili proti ljudskim množicam prečanskih dežel politiko finančnega izkoriščanja, političnega in kulturnega zapostavljanja. Za to politiko so bili značilni številni ukrepi, ki so obsegali notranjo upravo in vojsko, gospodarsko življenje (valutna, davčna, kreditna, zunanjetrgovinska, investicijska in druga vprašanja) in kulturno-
znašli hrvaško-slovenski in pre- prosvetno delavnost države
čanskosrbski reakcionarni politiki.
Tovariš Edvard Kardelj je v svojem pomembnem delu "Razvoj slovenskega nacionalnega vprašanja" tako označil nastanek prvodecembrske Jugoslavije :
"Neugoden položaj slovenskih pa tudi hrvaških konservativnih plasti, v kakršnem so se znašle zaradi čedalje močnejšega demokratičnega ljudskega giba-njia, so z uspehom izkoristili v Beogradu. 'Kakbr ktfska deklaracija iz leta 1917 tako so bili tudi sklepi ženevske konference leta 1918, v katerih se je mnogo naglašalo načelo enakopravnosti treh narodov, odrinjeni na stran, ker se-je beograjska vlaki je bila vajena zvesto služiti da, tedaj na čelu s Protičem,
Ta politika je bila sankcionirana z vidovdansko ustavo leta 1921, ki je bila izglasovana v skupnem parlamentu, a da hrvatskim, slovenskim, makedonskim ljudskim množicam—o črnogorski "samoodločbi" 26. novembra 1918 nočemo niti govoriti—ni bilo omogočeno, da bi predhodno v svojih narodnih skupščinah" določale o pogojih in oblikah življenja v skupni državi.
V kakšnem odnosu so bile do centralistične politike posamezne jugoslovanske reakcionarne stranke?
(Dalje prihodnjič)
Prispevajte za otroško bol-nja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Društveni koledar
28.	decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
29.	decembra, nedelja. — Klub
slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
SI. decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Jadran" v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, torek. — Slovenski narodni dom in Klub društev SND. Silvestrov večer v obeh dvoranah SND.
31. decembra, torek. — Silves-strov večer, priredi Slovenski dom na Holmes Ave.
31. decembra, torek, — Silve-strova zabava v Domu zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Avenue.
19 4 7
4. januarja, soliota. — Društvo Napredne Slovenke štev. 137 SNPJ Plesna veselica v avditoriju Slovehskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	januarja, sobota. — Glasbena Matica" Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	januarja, nedelja. — 12. obletnica društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
18. januarja, sobota. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25. jaCnuarja, sobota. — Društvo "Clairwoods" št. 40 SDZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
6. aprila, nedelja. — Koncert zbora "Slovan" v. Slo venskem društvenen^ domu na Recher Ay^. Pričetek ob 3:30 popoldne.

The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Colif.
In the Heart of the Orange-Raising Country
28 Miles From Los Angeles on Route 101 * * »
Cocktails - Beer - Liquors
Food • • «
ALL FRIENDS AND VISITORS CORDIALLY INVITED
Owned and Operated by:
Sitter and Chas. Lusin,
Former Clevelanders
Stara Jugoslavija je nastala kljub dosledno protijugoslovan-ski politiki reakcije v posameznih jugoslovanskih deželah. Nastala je predvsem zaradi tega, ker so bili glede vprašanja ustvaritve stare versajske Jugoslavije trenutno v skladu načrti mednarodne reakcije o povojni ureditvi Evrope z aneksionistič-nimi stremljenji velesrbske le-akcije in s protiljudskimi strem- j Ijenji reakcije na Hrvatskem in v Sloveniji- Ustvarjena je bila nadalje zato, ker se iz jugoslovanskih ljudskih množic tedaj še ni mogla dvigniti vodilna politična skupina, ki bi jih poved-la po revolucionarni poti ustvaritve resnično demokratične ljudske Jugoslavije.
Stara Jugoslavija je bila ustvarjena, toda takoj se je po- ^ kazalo, da vse dejanske in na-' mišljene gospodarske prednosti slovensko-hrvaške reakcije niso mogle preprečiti srbski reakciji —kar je treba pripisovati nekaterim zunanjim in notranjim političnim činiteljem—da bi kon-^| čno ne dosegla v novi državi privilegiranega politično gospodarskega položaja.
Kateri so bili ti činitelji?
1. Zunanjepolitični činitelji. Srbija je bila edina jugoslovanska dežela, ki se je do konca vojskovala na strani antante Njeni vodilni krogi so bili z vojaškimi in diplomatskimi zveza mi povezani v zmagovito antanto. Ti krogi so bili najbolj nepo sredni izvajalci antantine politike na Balkanu.
Ostale jugoslovanske dežele niso ob koncu prve svetovne voj-I ne igrale nobene aktivne vloge v ! mednarodnem življenju. Črna gora je bila že leta 1916 izloče |,na z bojišča, leta 1918 pa je bila I kratko malo zasedena. Slovenija I in Hrvatska sta bili sestavni del Avstro-Ogrske; delo nekaterih politikov, ki so v emigraciji ustanovili Jugoslovanski odbor, je bilo jasno demantirano z de J lom ogromne večine čniožoltih
THE MAY CO'S
POBOZIČNA ČISTILNA RAZPRODAIA
V ČETRTEK SIROM CELE
Prihranki od
IN PETEK TRGOVINE
1
4
do
Prihranki Prihranki Prihranki Prihranki
na
moški opravi ženski opravi otroški opravi za dom
na na
Trgovina je odprta od 10. zj. do 5.30 pop. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke

=—I h iiirr
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
26. decembra 1946
PREŽIHOV VORANC;
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan lela 1941. tik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje)
Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potoma so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca i na glavi, vdetega V njene zlate! lase, ji je lil mrzel pot, da sij ga je komaj utegnila sproti oti-rati. Uspevajoče brnenje raznih glasov po solnčnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti .. .
Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že one-sveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami . . .
Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujoče Mojcko, tretje dekle, Ruda-fova dekla Ančka, pa je hitro skočila na izpraznjeno, mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki šta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim s^ je prav tedaj ustavilo tudi nel^ z župnikom, ki je takoj zaW odpievati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkov-ka^ s svojim parom Ardevovko.
Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva mož-narjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača.
"Kaj pa ti je, Mojcka, za božjodelj . . .?" je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje.
Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala:
"Nič mi ni, mati, nič . . . samo od tod, takoj od tod ..."
In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor bi že bilo, da so jo mati in tovari-šice komaj zadržale.
"Kam pa hočeš?" jo je izpra-ševala obupana mati.
"Proč, proč ..." je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic.
Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo.
Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamni-ca, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili; da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto nami-gavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled.
Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župniko-vih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenado ma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih
Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo
JIM ROBICH IN SINOVI
R. D. 4, Chardon, O.
Tel.: Chardon 6390
Debeli prašiči od 300 do 500 funtov težki se dobe pri nas.
Pridite in si izberite.
ERICH R ADID popularni oddelek plošč—svetov.
ur\IV..n	W NO ZNANIH, POPULARNIH IN KLASIČNIH
Popravimo radio aparate, kombinacijske aparate in »troje za igranje plošče, v»eh izdelkov. — 15 let posluge v Clevelandu.
ODPRTO ZVEČER DO 9. URE
8514 HOUGH AVE.	GA 8060
JOS. ŽELE IN SINOVI
POOBEBNl ZAVOD «5M 8T. CLAIB AVE,	ENdleett «683
Avtomobili In bolniški vos redno In ob vsaki url na razpolago. Ml imo vedno pripravljeni z najboljšo poetreibo. ooixinwood8k1 urad:
last Utn4 Street	TeL: KEnmore 3118
i-* ^^1*
Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES. PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE
J^Pl^čalo le vam bo napraviti vaš« nakupe %a boxicna darila pri nas. Poizvejte kako lahko dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno.
Parkwood Home Furnishings
7110 St. Clair Ave.
ENdicott 0511
Jennie Hrovat
samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgube-či Kupljen, so napivali znancem z besedami:
"Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja . . Cof-lovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali:
"Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel."
Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas:
"Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati . . . . "
To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom:
"Res je, danes pa je bilo za božjo čast."
Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili fara-ni dobrega srca.
Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je mora% vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lu-kač ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina rado-
vednežev. Klicati je začel Mun-kov Anza.
"Dvajset kron, k prvemu . . ! Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko.
Iz množice se je oglasilo:
"Trideset, štirideset, šestdeset . . . sto kron . . . dve sto, tri sto kron ..."
Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anza-nu še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali.
"Tri sto dvajset kron!" je zdajci ponudil Apat.
"Tri sto petdeset!" ga je preglasil Lukač.
"Šestdeset in tri sto!" je za-klical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne glešta. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko zamašila in Munkov je že petič ponavljal:
"Štiri sto, k tretjemu ..."
"Deset zraven!" je z a vpil Apat in se po strani ozrl na Lu-kača, s katerim se nista mara-I la. Apat je bil že star lesni črv, Lukač pa, ki se je pred kratkim priženil k Lukačevi bajti, je šele nedavno začel barantati.
"Dvajset zraven!"
To je bil Lukač.
"Petdeset!" je zavpil Apat.
"Pet sto!" mu je odgovoril Lukač.
Ozračje je postalo napeto. Drugi so zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak pri-maknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca:
"Le dajta, le dajta, saj je za' božjo čast . . . !"
"Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!" se je odstrani zadri Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven.
Odslej sta se gnala le še tr-
govca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil:
"Osem sto kron, naj bo, kar hoče . . . !"
Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom:
"Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ..."
Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico . . .
Takoj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tjakaj na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki kljub svoji starokopit-nosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele'.družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjako-vi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvor-nikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tembolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči.
V veliki sobi je neugnano igrala slavnoznana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vjžo .je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v
Takojšnja
VROČA VODA
za FSE
Hišne potrebščine!
Le pomislite, ves dan ste snažili hišo. prali. kopali se —pa je še yedno dovolj vroče vode v vsaki cevi. To je, na kratko povedano, vaše jamstvo pri današnjih avtomatičnih, vedno podkurjenih, insuliranih plinskih vodnih grelcev.
In še več, je k tej povesti—sami prihranki pri plinu odtehtajo več kot pa je cena nakupa, boljši izdelek pa vam zagotovi popolnoma zadovoljivo postrežbo še za DODATNA LETA.
Obiščite vašega plumber j a ali prodajalca brez odlašanja —oglejte si izbir ko teh boljših vodnih grelcev, ki jih ima sedaj na ogled.
THE EAST OHIO GAS company
debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih I'okah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje:
"Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu."
"Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?"
Proti večeru so začeli odhaja-
ti prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli družinami.
fUalje prihodnjič)
» V človečanski namen. otroško bolnico v Sloveniji' lahko oddaste vaš namenjeni delež ludi v uradu "Enakopravnosti."
Slovenski veteran
in žena brez otrok, iščeta stanovanje s 3, 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati, je prošen, da sporoči V. Udovich, 9903 Yale Ave., PO 1985.
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam fo zmernih cenah. Vse delo je jamčeno. Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2. Clymer, Pa.
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablet® proti glavobolu v naši lekarni-
Cena 50 centov
Mandel Drug Co.
LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Hd. IV. 9611
Lekarna odprta: Vsak dan od dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
PLES IN ZABAVA
vsak petek in soboto
NOniNGHAH TAVERN
18526 ST. CLAIR AVE. KE 9857
Za ples bo igral fin
Ryance orkester Za prijetno družbo in dob^'" zabavo, obiščite nas ODPRTO OB NEDELJAH
B. J. RADIO SERVICE
1383 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios. Rec. Players Vse delo jamčeno
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934

0'^ 1^'-
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
AUGUST KOLLANDER
v Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-
tev je jamčena;
#
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga poki'"® te vsak čas, podnevi ali noči. Delo garantirano io ^ tra postrežba. Obrnite s® vsem zaupanjem na vai starega znanca
John OblaK^
1146 East 61 Street HE 2730
IŠČE SE snažilke j
za nočno delo za snaženje	j
stalno delo—skupinska	j
nina in prosta penzijska zava	j nina. Počitnice s plačo.
Blizu Euclid E. 105 St. po"	j
the harshaW : chemical co. 1945 e. 97 St., ce 630^
POMOČNICE URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prij®^^ ozračju.

Morate biti vešči angles
. :
Samo čedne, snažne m * j^j
žene v starosti 20 do 3 se naj priglasijo-
Plača $29 za 40 ur del»'^ Dobi se obede in unif®^^
Zglasite se pri
THE OHIO BEL)-TELEPHONE
Soba 901
700 Prospect
Bexjxsxix^cs)®®^