Stev. 3 PTUJ, 25. januarja 1957 Letnik x. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 158, NB Ptuj štev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgo vomi urednik An Umi Bauenan ~ Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din polletna 250 dinarjev Zimske počitnice bodo hitro minile PLEBISCITARNA ODLOCiTEV NA POLJSKEM Volitvam -na Poljskem so ves predvolilni čas pripisovali ple- biscHaren pomen. Kot take so volitve smntrali tudi Poljaki in se jih udeležili v rekordnefrr šte- viht. Izrekli so se za demokrati- saci/o ter popolno nodvisnost in suverenost, torej za smernice razvoja države, kakor jih je za- črtal osmi plenum Združene poljske delavske partije v lan- skem, oktobru, ko se je odločalo o bodoči tLSodi poljskega -naroda. Nedebiske volitve na Poljskem pa pomenijo še precej več. Tak izid volitev je namreč še enkrat radikalno demantiral upraviče- nost rArahu pred nujnostjo, po kateri bi naj lahko zameiijala ideološki in politični centrali- zem ozko dogmatčne r>sociali- stJčne centrale« samo resta\->ra- ci/tt kapitalizma hi protirevolu- cija. Nasprotno, volitve na Polj- skem »o d^le socialfstičnim si- ktm ogromnega poleta resnično socialističnemu razvoju in razvo- ju res socialističnih odnosov med deželami. ' PRVI REZULTATI »EISENHOVvTIRJEVE DOKTRIhfE« Nase hrah^e smo že seznanili z Eisenho^Krerjevim planom ame- riške politike na Bližnjem vzho- du, katerega realizacija bi po- menila nadomestitev izgubljene- ga vpliva Velike. Britanije in Francije na tem področju s vpli- vujm Združenih dr?:av Amerike. Nedavni konferenci dveh sku- pin državnikov arabskih držav, ki sta bili prva v Kairu in dru- ga v Ankari skoraj istoča-^no in katerih sklepi si v bistvu pror- soprav nasprotuj^fo, kažrta pr- ve rezultate tega plana. Sestan- ka v Kairtt so .se udeležili pred- stavniki Egipta, Jordanije, Sau- dove Arabije in Strife, sestanka v- Ankari pa predstavjiiki Tur- čije. Iraka, Irana in Pakistana. Medtem ko so južne arabske države na sestanku v Kairu sklenile v bistvu združiti svoje sile v borbi proti ameriškim načrtom na arabskem področju, so predstavniki severnih arab- skih držav v Avkari z zadovolj- stvom sprejeli Eisenhoweriev načrt za Bližnji vzhod, pričaku- foč podpore s strani ZDA ~a f^voj odpor proti »scny'etski injiltra- ci/i« na njihof>o področje. Prva posledica ameriškega načrta za arabsko področje je torej 2c- globlja razdvojenost Bližnjega vzhoda. POSKUSE Z ATOMSKIMI EKSPLOZIJAMI NAJ BI NADZOROVALA OZN Politični odbor Generalne skupščine OZN nadaljuje raz- pravo o razorozitin. V ospredju je predlog, da bi naj ustanovili aisteni za registracijo vseh do- sedanjih in bodočih atoinskih eks^plozij na svetu. Za tak si- stem so se predvsem zavzele Norveška. Kanada in Japonska, delegat Švedske pa je celo pre- dlagal, naj bi prekinili z vsemi tovrst7iimi poskus* do leta 1958, ko hi naj poseben znanstveni odbor predložil poročilo o sro- jera proučevanju radioaktivne- ga izžarevanja, ki je posledica atomskih eksplozij. FRANCIJA SE POTEGUJE ZA --SKUPNO TRŽTŠCE ZAHODNE EVROPE^ Franc.ja oziro^na francoska vlada se na vse kriplje trudi ta- ko v francoskem parlamentu kakor v meddržavnih odnosih z državami Zahodne Evrope, da bi prišlo do s-porazuma o skup- nem zahodnoer^ropskem tržišču, kot wodu v nadaljnje ukrepe pr. ustvarjanju zahodnoevropske integracije. Tako aktivnost francoske vla- de razlagajo s popularnostjo na- črta o evropsk' integraciji v ZDA, s čimer si želi francoska vlada pridobiti naklonjenost te države ob bližnji debati v OZN o alžirskem vprašanju, kar bo za Francijo najbrž zelo neljuba zadeva. Organizacije ZKS v ptujskem okraju bodo morale do letošnje- ga kongresa ZKJ nadoknaditi, kar so v zvezi s stanjem član- stva in sprejemanjem nmnli čla- nov iz vrst delavcev in kmetov v lajiskem letu zamud.le. Na tem vprašanju je bil tudi pouda- rek poročila organizacijskega se- kretariata OK ZKS Ptuj in raz- prave na razširjeni seji Okraj- nega komiteja ZKS Ptuj 17. t. m., ki ji je prisostvovalo nad 40 članov Okrajnega komiteja in sekretarjev občinskih komi- tejev ptujskega okraja. Organi- zacije ZKS bodo o teh proble- mih seznanili občinsk:. sekretar ji, ta članek pa b' naj vso.j v glavnem seznanil javnost s sta- njem članstva organizacij ZKS in z njihovim delom, kakor so o teh problemih obravnavali na zadnji seji. Kakor kažejo podatki organi- zacijskega sekretariata OK ZKS Ptuj, se s sprejemanjem novih članov ne bi megli pohvaliti, temveč skesano priznati, da bo potrebno do kongresa ZKJ in tudi pozneje več kot doslej mi- sliti na številne delavec po to- varnah, podjetjih in obratih ter na kmete po vaseh, ki so s vsvo- jim vsestranskim prizadevanjem in s požrtvovamostio v množič- nih organizacijah izpolnili vse pogoje, da jih organii':acije ZKS sprejmejo med svoje kandidate in člane. V ptujskem okraju je zapo- slenih nad 6300 delavce^/, izmed katerih iih je bilo lani neznatno število sprejetih v organizacije ZKS. Ravno glede na tako števi- lo delavstva bi morale orga- nizacije ZKS zlasti v Kidriče- vem, Majšperku in Ptuju pa tu- di drugod v bodoče navezati tesnejše stike zlasti z mladimi delavci in delavkami in z njimi povečati število članstva organi- zacij. Ob intenzivnejšem poli- tičnem delu z njimi bo v orga- nizacijah ZKS več razumevanja za njihove probleme in manj nestrpnosti napram njihovim slabostim in nape.kam, kar je imelo doslej slabe posledice, preoster kriterij za sprejemanje novih članov in tudi za kazno- vanje včlanjenih. Za to slabost- jo je bolehalo lepo število orga- nizacij. Nekatere so ss teh sla- bosti zavedale in si ^ ii priza- ■evale iz njih izkopati, druge pa niso m-ogle nikam.or. Pri njih je bilo predaleč od teorije pa do • .kse. Malo je tudi takih orga- /..^cij, ki bi ix> krajšem ali po diiljšem čflsu, odkar so kazno- vale tega a]i drugega člana, ugo- tovile, da je zadržanje izključe- nega člana vse prej kot sovraž- no in nekomunistično in tudi niso storile ničesar, da bi zaradi manjših stvari kaznova- ne člane r-prejele nazaj v član- stvo. Ob takih razmerah je tež- ko pričakovati, da bi se znatno povečalo članstvo organizacij, čeprav je biHo okrog njih dovolj mladih in socializmu predanih delavcev in delavk, ki jim. je mesto v vrstah komunistov. Sekreter tov. Ignac Voljč je v zvezi s tem na seji prikazal po- sledice slabega dela tistih orga- nizacij v okraju, ki so sektašile napram delavcem in napram mladini, ki razmišlja, na kakih temeljih bo gradila svojo bodoč;- nost in ki močno pogre.sa fx)moč in oporo organizacij ZKS in nji- hovega č'anstva, zlasti starejSih izkušenih komunistov ob razjiih nejasnostih, težavah in proble- mih. V okraju je 32 važkih or- ganizacij ZKS, ki so s sii';ema- tičnim, vztrajnim delom in z vzgojnim delom, konstniktivno kritiko ter s komunističnim za- držanjem lahko zgled članstva: vseh ostalih društev in organi- zacij, katerih člani se ne bodo branili vstopa v organizacije ZKS. V industriji je zaposlenih 337 mladincev, v kmetijstvu 556, v obrtništvu 216 in v trgo- vini 95, ki delajo in soodločajo v kolektivih kot člani delav- skih svetov in upravnih odbo-' rov, pri tem pa še niso všteti mladi ljudje, ki delajo v KZ in družbenih organizacijah, za ka- tere so se organizacije ZKS pre- malo brigale, prem.alo so si tudi prizadevale pridobiti te mlade ljudi za članstvo ZKS. Zamuje- no .So pri mnogih mladih ljudeh popravili v JLA, kjer so spozna- li vrline mladine iz delavskih in kmečkih vrst. Tam so jih po- litično vzgajali, jih sprejeli v organizacijo ZK in jim tudi za- upali odgovorne naloge, ob ka- terih So se izkazali vredni pri- zad(;vanja in zaupanja. Prav/:a- prav bi moralo biti obratno, da bi prihjali v JLA že politično razgledani mladi komunisti iz organizacij ZKS no podjetjih in na terenih in da bi življnje in delo v JLA njihovo razgledanost in življenjsko .»sposobnost le iz- popolnjevalo. Nadalje je govoril sekretar tov. Nace Voljč o ugo- tovitvah organizacijskega sekre- tariata v zvezi z izključevanji in kaznovanji članstva, pri čemer se ni tako upoštevala brezbriž- nost organiMcii do življenja in težav članstva kakor pa njihove napake in slabosti. O teh vpra- šanjih in izkušnjah so di,>kuti- rali tudi drugi in tej razpravi je sledil sklep, da. bodo občin- ski komiteji ZKS temeljito iz- boljšali svoje delo in v bodoče 'več pomagali osno.vnim organi- zacijam ZKS zlast' pa tistim, ki .^o še .slabotne in ki se boriio z največjimi težavami. Tej razširjeni .seji bodo sledile seje po občinskih' komitejih, kjer se bodo temeljito pomenili tudi o bodočem delu po sklepih o pripravah na kongres ZKJ, ob katerem bomo lahlco ugotovili, da je %'ečina organizacii ZKS v P'i\.i.;.skem okraju popravila za- mujeno in da se bo število član- stva ZKS znatno popravilo z vključitvijo najmarljivejših in naii>redanejših delavcev in kme- tov iz vseh obratov in krajev. Slovenske gorice so polne raznih problemov jKrej.snji teden, 18. t. m., smo v Juršincih na občinski seji SZDL razpravljali o vsem, kar veseli in tare vsakega člana SZDL v Slovenskih goricah, va- ške odbore SZDL in celotni ob- čin.ski odbor. Na seji smo se spomnili vseh članov in odbor- nikov SZDL ljudskih poslan- cev, okrajnih odbornikov OLO, okrajnih odbornikov SZDL ter razpravljali o tem, kako bi skupno z njimi s pridom in uspehom reševali gospodarske probleme slovenjegoriškega pre- bivalstva, napredka tega pre- dela okraja in življenjske ravni slovenj egoriškega kmeta, delav- ca in izobraženca. V zve/i z vsemi temi vprašanji smo pre- gledali zapisnike tistih vaških odborov SZDL, ki so imeli občne zbore decembra 1956 in sedaj v januarju ter iz skromne vsebine zapisnikov ugotovili, da se po- vsod ljudje oglašajo s trditvami, dokazi, predlogi in željami v zvezi z našim zaostalim kmetij- stvom in da povsod razprav- ljajo o tem, kako bi prebili le- deno skorjo okrog tega pro- blema. Upam, da nam ne bo nikdo zameril, da začnemo tudi v Slo- ven^^kih »goricah z razgovori o davkih in taksah, o izboljšanju kmetijske proizvodnje, o elek- trifikaciji vasi in naselij in da smo na občinski .seji SZDL zbrali nekaj predlogov članstva SZDL, ki kažejo, kako bi olaj- šali sedanje stanje in kako bi si v bodoče pomagali. \TELIKO NEREŠENIH VPRASAN.I Mimo predloga kmetov, da bi moral biti davek nižji, bi ome- nil predlog večjega števila slo- venjegoriških prebivalcev, da bi morali nadaljevati z regulacijo Pesniške doline in da bi lahko uvedli za Slovenske gorice dva- kratno plačevanje davka na leto. Dosedanja četrtletna praksa plačevanja je pokazala svoje nedostatko. Kmetovalci lahlco računajo le z dvakratnim do- hodkom in sicer z dohodkom iz živinoreje, sadjarstva in vino- gradništva. Četrtletno izterjeva- nje davka zadene vsaj v Sloven- skih goricah dvakrat v prazno, v čas, ko ni dohodka in ko je tudi težko plačati davek. Tudi klasifikacijo zemlje bo v Slo- venskih goricah potrebno ure- diti. To delo bo zadelo na težave in bo težko reči, da.je bil kata- ster s tem ali drugim letom do- končno urejen, zlasti če bo v doglednem času meliorirana Pesniška dolina. Ljudje se lo- tevajo teh administrativnih ure- janj svojih gospodarstev šele, ko jih na to prisilijo razne pri- like. Tudi sedaj niso vsi enako prizadeti, da bi pomagali ure- diti to vprašanje, ki bo še dolgo na dnevnem redu na občini, pa tudi v Ptuju. Elektrifikacija na- selij po Slovenskih goricah ni več samo želja, ampak postaja vedno večja potreba. Veliko je na tem področju narejenega, v^eliko pa še čaka. Za vsa na- selja bo elektrika neprecenljive vrednosti. REGULACIJE PESNICE Kar se tiče kmetijske proiz- vodnje, nam je vsem jasno, da imamo mali pridelek zaradi po- plav Pesnice, zaradi preslabega gnojenja, zaradi nezadostnega škropljenja sadnega drevja in vinogradov, zaradi slabega se- menja itd. Regulacija Pesnice, umetna gnojila, škropiva, škro- pilnice so nam glede na male dohodke še težko dosegljive in ta zavest nam večkrat jemlje pogum in upanje, da se bomo že letos izkopali iz teh težav. Naš življenjski standard daleč za- ostaja za standardom kmetoval- cev ravninskih predelov. Kme- tijska zadruga si prizadeva sto- riti za svoje področje čimveč, nima pa toliko možnosti, kolikor je potreb. Zdi se nam tudi, da imamo premalo prilike za raz- govore o vseh teh stvareh z na- šimi ljudskimi poslanci, ki imajo širši vpKJgled v razmere, mož- nosti in perspektive v naši re- publiki in upamo, da se bomo vsaj letos z njimi večkrat .sre- čevali, pomenkovali in jih po- slušali. V ravninskih predelih ima že več krajev kinoprojek- torje in tega si želimo tudi V Juršincih. Dvorana IZUD, pri- merna gostilna, stanovanjski problemi za učiteljstvo in ob- činske uslužbence in drugo so vprašanja, za katerih reševanja je potrebno imeti pogum in tudi sredstva. Del kmečke mladine misli na bodočnost, zato se po- vezuje v klubu mladih kmeto- valcev. Mnogi obiskujejo kme- tijsko nadaljevalno šolo in se zanimajo za dela in življenje ter perspektive mladine drugod. Najraje odhajajo mlajši ljudje v svet za zaslužkom in v šole, da bi si pomagali k napredku, vendar mnogi mislijo živeti iz- ven kmetijstva, sadjarstva in vinogradništva. Več sadjarjev razmišlja o obnovi sadovnjakov in vinogradniki na obnovo vino- gradov, vendar se težko odlo- čajo za kredite za obnovo. Ne- kaj kmetovalcev bo pionirjev na tem področju in ostali jim bodo z leti sledili. Razpravljali smo na seji tudi o regulaciji Pesnice, o avtobusni zvezi Ptuj- Juršinci, o kmetijskem gospo- darstvu Juršinci. o knjižnici in drugih vprašanjih. Na občinski konferenci SZDL 3. februarja t. 1. ob 9. uri do- poldne bodo funkcionarji SZDL iz občinskega in vaških odborov SZDL predlagali, kako bi se letos lotili vseh prednjih vpra- šanj, da bi se hitreje kot doslej bližali boljšim razmeram v slo- venjegoriškem kmetijstvu in tudi boljšemu življenju slove- njegoriškega prebivalstva. Spre- jeti sklepi bodo odraz želje in volje prebivalstva občine Jur- šinci. da bi nam že letošnje leto prineslo viden napredek v kme- tijski proizvodnji. P. H. NARODNI DOHODEK SE JE 1955 POVEČAL ZA 20,3«/» Iz podatkov, objavljenih v In- deksu, mesečnem pregledu go- spodai-sike statistike FLRJ, št. 1 7^ 1957 pc'Snemamo, da se je naš narodni dohodek leta 1955 v primeri z letom 1954 povečal od L162 na 1.399 milijard din, to je za 20,3 odst. Ce pogledamo dva glavn^a sektorja narodnega dohodka, t. j. industrijo in kme- tijstvo, vidimo, da je od 1954 do 1955 napredoval narodni do- hodek iz industrije od 497 na 508 milijard, t. j. za približno 22 odst., medtem ko je mirodni dohodek od kmetijstva narastel od 309 na 421 mihjard dinarjev ali za 36 dka ie v Sloveniji odpadlo na industrijo 61 9 odst.. v Cmi gori vta. sajno 22.5 odst. Indu- strializacija naše države se po- zna tudi v tem. da je tudi v Bo- sni in Hercegovini narodni do- hodek od industrije večji kot od kmetijstva, to pa velja tudi za Hrvatsko in Makedonijo. Razdelitev družbenega proiz- voda za leto 1955 kaže v pri- merjavi z 1. 1954 nekoltiiko dru- gačno sliko. Od družbenega pro- izvoda v 1. 1955 je bilo porablje- nih 1. 1955 za osebno potrošnjo 52.3 odst. (1. 1954 50.8 odst.). Za- to pa se je zmanjšala splošna potrošnja kot investicije v at>- investicije pa od 32.6 na 28.9 od- stotkov, čeprav so tako splošna potrošnja ko tinvesticije v ab- solutnem znesku narasle. Povečal se je tudi (negativni) saildo iz- voza in uvoza blaga oziroma storitev: od —-2.5 na —3.2 odst. Pri tem je treba upoštevati, da je pri osebni potrchšnj: obraču- nana naturalna potrošnja kme- tovalcev po cenah proizvajal- cev; če bi bila računana po ce- nah na drobno, bi bil delež osebne potrošnje prebivalstva Peč ji druge postavke pa soraz- merno nižje (Iz gospodarskega vestnika) NAJVEČ PRETEPOV IN POŠKODB ZDRAVJA SO KRIVI PIJANCI IN POKLICNI PRETEPAČI Naše bralce smo tekom lan- skega leta večkrat seznanjali s poscjneznimi pr.meri lažjih in težjih poškodb, ubojev, prete- pov in ogroženj ljudi in upamo, da smo z informiranjem jaimo- sti nekoliko pripomogli k temu, da je ljudstvo scmo preprečilo marsikatero nevšečnost ali pa s pomočjo organov javne varno- .sti. Pa si sedaj oglejmo še ne- kaj številk, ki nam bodo pove- dale, kako je biLo s takimi pri- meri v celotnem lanskem letu. Lahko ob teh številkah trdimo, da je bilo v lanskem letu vsaj za 10 prjmeroT; manj podobnih dejanj kot predlansko leto in da lahko pričakujemo letošnje leto še večji padec tega števila, zla- sti če bodo Po občinah in v raznih organizacijah o teh pro- blemih več razpravljali in tudi stalno onemogočali razne pijan- ce in pretepače v, njihovi dejav- nosti po gostilnah, na veselicah, v.notočih in drugje. V lanskem letu je bilo v ptuj- skem okraju 221 primerov lah- kih telesnih poškodb, ki so bili prijavljeni organom jaVne var- nosti, 52 primerov je bilo hudih telesnih poškodb, 20 ogrožanj z nevarnim orodjem. 4 uboji ter malo število primerov drugih dejanj zoper življenje in telo. Pri skupnem šte\'llu 300 takih primerov se je 111 primerov zgodilo v prostor.h, kjer so to- čili oziroma točijo alkoholne pi- jače, 98 primerov se je zgodilo na cesti. 61 pa v stanovanjih in na dvoriščih. V vseh primerih je bilo udeleženih 471 storilcev, od tega 240 kmečkih ljudi, 172 znanih pijancev in pretepačev, 149 delavcev, 66 žena in deklet ter 9 uslužbencev. V preiskavi in pred sodiščem se je izkazalo, da je bilo 268 storilcev v času dogodka v vinjenem stiinju. V predlanskem letu je bilo v okraju registriranih več lahkih telesnih poškodb kot lani in bi po tem lahko rekli, d« bo iz leta v leto takih prirrierov vedno manj, zlasti če ujx>števamo, da bodo iz leta v leto ljudje raje obiskovali gostišča, kjer jih kul- turno po.strežejo in kjer ne da- jejo alkoholnih pijač mladolet- nikom ter pijancem. Zaprejo naj se gostišča, kjer gledajo sa- mo na iztržek alkoholnih pijač ne glede na to, kaj bodo njihovi pijani gostje počeli v lokalu, na cesti ali doma Ne smemo pre- zreti dejstva, da vsi primeri vsaj lahkih telesnih poškodb ne pridejo na ušesa organom javne varnosti. Lahko tudi pri za ta je- nih primerih računamo s pad- cem njihovega števila. Lanskoletne izkušnje v zvezi z lahkimi in težjimi telesnimi poškodbami kažejo, da p>ovzro- čajo največ izzivanj in pretepov ter lahkih in težjih telesnih po- špodb ypcklicni'x pijanci in pre- tepači. Ti so ponekod sicer zna- ni in se jih majo domačini va- rovati zlasti ob prireditvah ter jim onemogočijo dostop na pri- reditve Drugače je, ko pridejo taki na prireditve drugam, kjer ljudje niti ne slutijo, zakaj so prišli. Lahko rečemo, da so taki »mojstri« organom javne varno- sti že prilično dobro znani in da so poleg javnosti tudi oni budni nad njimi. Tesno povezani so s prednji- mi kaznivimi dejanji črni vino- toči, ki dajejo prodajalcem ne- kvalitetnih pijač (šmaiTiice in drugih) nekaj dohodka, povzro- čajo pa neštetim družinam in posameznik, nepopravljivo ško- do. Zato bo potrebno v bodoče zaostriti pregon črnih vinotočev, zlasti pa točenje pijač vinjenim osebam. Sanitarna inšpekcija in gostinska zbornica basta morali postali zahtevnejši napram go- stiščem. Javnost bo morala biti podrobneje obveščena o posa- meznih večjih iz.gredih ter nji- hovih povzročiteljih. Ob skupni akciji v.seh lahko pričakujemo, da bomo konec letošnjega leta z veseljem ugotovili znatnejši padec kaznivih dejanj, ki prina- šajo ljudem škodo, nesrečo ter sramoto. P .Z. DUŠAN KVEDER NA BAVARSKEM Bonn, 24. jan. (Tanjug). Jugo- slovanski veleposlanik v Bonnu Dušan Kveder. ki je na urad- nem obisku na Bavarskem, je obiskal predsednika pokrajinske vlade Hognerja in dnage najvid- nejše osebnosti te px>krajine. Ve- leposlanik Kveder je obiskal tudi jugoslovanska trgovinska predstavništva v bavarskem glavnem mestu in agencijo Ju- goslovanske rečne plovbe v Re- gensburgu. Prosimo našs naročnike, naj ne zamerijo, da jih moramo za- radi začasno zasedenih kapacitet Mariborske tiskarne zad-ovoljiti samo s štirimi stranmi iista in r. l'radnim vestnikom, čeravno je bil naš namen redno tiskati list na šestih straneh. Br/. ko bo tiskarna zopet vsa.j malo razbremenjena, bo imel naš li«^ z<»Tiet redno šest strani. UPRAVA IN UREDNIŠTVO Stran PTUJ, 25 JANUARJA 1957 Naši kontrolorji naj bodo nepristransiii Mlečno kontrolo pri živinorej- cih vodi v ptujskem okraju 12 kontrolorjev, ki jih plačujejo kmetijske zadruge. Naloga teh ljudi, ki so predvsem kmečki sinovi je, da s stalno in vestno kontrolo nadzirajo mlečnost ži- vine, kar je v prid živinorejcem, ki m ta način dobijo pregled mlečnosti posameznih krav in kakovost mleka. Za opravljeno delo prejemajo mlečni kontro^ lorji okrog 8.000 dinarjev meseč- ne plače. No more so reči, da je njih delo lahko, saj imajo pre- cej obsežna ix>dročja, kjer mo- rajo opravljati jvojedelo^ ven- dar nekateri kmetijski strokov- njaki menijo, da je njih služba nekoliko ozka in da se zanimajo samo za mlečno kontrolo. Res je, da bi se prav ti ljudje, ki so v stalnem in neposrednem stiku s kmetovalci, lahko zani- mali tudi za druga vprašanja živinoreje in kmetijstva. Posa- mezni kmetje imajo še vedno zakotne bike, ki jih nezakonito pripuščajo in v tem pogledu bi kontrolorji lahko mnogo prip>o- mogli pristojnim organom, ki se ukvarjajo s preganjanjem takih primerov. Prav tiiko bi sc lahko zanimali, kako se izvajajo razni drugi ukrepi kmetijske inšpek- cije: ali kmetje redno škropijo sadno drevje, če sadijo samo- i'odnico in podobne stvari. Na ta način bi lahko bili mlečni kontrolorji v pomoč kmetijski pospeševalni službi na sploh in ne samo v ozkem okviru mlečne kontrole. O tem predlogu bi kmetijske zadruge lahko razmi- slile. Razen tega je slišati tudi več pritožb, da mlečni kontrolorji niso vedno preveč vestni in ne- pristranski pri svojem delu. Tako so primeri, ko nekateri kontrolorji vsled slabega vreme- na ne hodijo na redne preglede, čei>rav v knjižice mlečne kon- trole vpisujejo dve kontroli, ko končno pridejo k živinorejcu. Tak način mlečne kontrole se- veda ne more imeti pravega po- mena in nima nobene zveze s stvarnim stanjem. So tudi pri- meri, da zasebni kmetje izrabijo naklonjenost in znanstvo s kon- trolorjem, ki zabeleži v knjižico večjo mlečnost, kot jo živina v resnici ima. Na ta način kmet potlej lažje proda kravo, ki ima v knjižici črno na belem večjo mlečnost kot v resnici, pa tudi tele take krave ima na trgu boljšo ceno. Takšno pctvarjanje bi morale kmetijske zadruge ostro preprečevati in onemogo- čiti podobne špekulacije ter gle- dati, da bodo mlečni kontrolorji izvrševali svojo službo res ne- pristransko in v korist skupno- sti, ki jih v ta namen tudi plačuje. Mlečni kontrolor na področju kmetijske zadruge bi moral biti človek, ki se vse- stransko zanima za vprašanja pospeševanja kmetijstva, ki kmetovalcem svetuje pa tudi opozarja na nepravilnosti. Tako bi svojo dolžnost opravljal v ko- rist razvoja kmetijstva in ne bil samo mlečni kontrolor, temveč tudi aktivist kmetijsko pospe- ševalne službe na vasi. -r KZ Ormož pred občnim zborom Kmetijska zadruga Ormož se pripravlja na svoj redni občni zbor. Vanjo je včlanjenih nad 1200 zadružnikov ali okrog 800 gospodarstev. Zadruga je po šte- vilu članov najmočnejša v okra- ju. Ima pa tudi najbolj aktivne odseke V tem pogledu prednja- či živinorejski odsek, ki vodi poleg rodovnika tudi mlečno kontrolo nad rodovniško živino. To delo opravljata dva kontro- lorja, ki sta v ta namen stalno nameščena. V Jetu 1956 je odsek organizi- ral dva plemenska sejma za ži- vino pincgavske pasme. V okviru odseka je tudi veterinarska am- bulanta, ki je bila pred kratkim ustanovljena s pomočjo mari- borske podružnice DOZ a. Ta zavod je v letu 1955 prvič zava- roval s pomoč j c KZ Ormož živi- no, v letu 1956 pa zavarovanje dopolnil tudi na zdravljenje. Izkušnje iz zadnjega leta kažejo, da bo zavarovalni zavod lahko znižal 2iavarovalne premije, ker je odstotek škod zelo nizek. Ži- vinorejci so namreč pokazali za zavarovano živino prav takšno skrb, kakor če bi ne bila zava- rovana. V veterinarski ambu- lanti je že vse od leta 1953 ose- menjevalnica za govejo živino. V tem času se je p>okazal velik napredek v živinoreji. Odstotek jalovosti se je zelo znižal. Sadjarski odsek razpolaga s tremi motornimi škropilnicami. Škropljenje sadnega drevja je bilo v letu 1956 izvedeno iz- ključno preko tega odseka, prav tako pa tudi čiščenje. Rezultat te skrbi za sadno drevje je bil, da je lahko zadruga odkupila lani s svojega območja preko 40 vagonov sadja Člani zadruge so naložili pri kreditnem odseku okrog 3 milj. dinarjev, odsek pa je v letu 1956 kreditiral svojim članom nad 1 milj. dinarjev. Mnogi zadružniki so iz teh sredstev nabavili ple- mensko živino ali popravili go- spodarska poslopja ter nakup iH kmetijske stroje. Zadruga je v preteklem letu poslovala na ob- računske knjižice. Zadruga ima poleg traktorja tudi vse druge večje kmetijske .stroje: mlatiln'co, selektor, tro- silec umetnih gnojil, slamorez- nico, kosilnico, mlin-kladivar, izruvač za krompir ter še vrsto drugih, ki jih v celoti koristijo člani. Poljedelski odsek je lani zciprašil krompirjeve nasade ter akcijo dobro opravil. Večji del zimskega oranja je opravil trak- tor, predvsem pa pri tistih čla- nih, ki nimajo lastne vprege. Zadruga je lani odkupila okrog 500 vagonov, raznih kmetijskih pridelkov Samo živine je odku- pila nad 230 vagonov, krompir- ja 120 vagonov, zelja 36 vago- nov, zelenjave 8 vagonov, olja- ric 10 vagonov itd. S pomočjo zadruge bodo letos člani-sadjarji načrtno obnovili nad 30 ha sadovnjakov. Aktivnost ormoške zadruge je torej vsekakor vzorna in je po- sebno delo njenih odsekov vse- ga posnemanja vredno. Franc Skuk iz Lancove vasi 5 si je zlomil desno nogo; Alojz Toplak, Spuhlja 34, je padel in si poškodoval desno nogo; Franc Roskar, Ljubstava 35, si je po- škodoval levo roko; Anton Kol- manič, iz Brebrovnik 100, si je pri smučanju poškodoval levo nogo; otrok Matjaž Svagelj iz Ptuja, si je pri smučanju poško- doval nos; Rudolf Mere iz Po- brežja 14 je padel s kolesom in fei poškodoval desno nogo; Jožef Muzek iz Ptuja je padel s tovor- nega avtomobiLa in-si poškodo- val glavo; Milko Korenjak iz Ptuja je padel in si poškodoval obraz ter levo roko; Marija Hor- vat iz Moškanjc 1 si je pri pad- cu poškodovala desno nogo. Franc Pohorc iz Brezovca 64 si je poškodoval desno rokoj Rozi- ka Brodnjak iz Ptuja je padla in si poškodovala desno koleno; MirtKlava Kelca iz Apač 73 je neznanec poškodoval po glavi; Ivan Rakovec iz Obreza 56 je padel in si poškodoval levo ro- Ico; Marjeta Leber iz Placarja 62 je padla in si poškodovala levo nc^o; Antonija Osterc iz Ormo- ža je padla in poškodovala levo nogo; otrok Marija Janžekovič iz Nove vasi 82 si je na štedil- niku popekla obraz; Karel Lah iz Pengorc 32 je padel in si zlo- mil ključnico; Andrašna Majer iz Borla je padla in si poškodo- vala noge in glavo; Franc Pre- ložnik iz Kidričeva 81 si je po- škodoval desno roko; Laurant Gangel iz Statenberga je padel na cesti in si poškodoval hrbet; Francu Vrečarju iz Ormoža je nekdo po nesreči obstreKl nogi; Pavla Vouk iz Ptuja si je pri padcu poškodovala levo nogo. Zdravnikom, medicinsk^nu in strežnemu osebju ptujske bol- nišnice, ki so imenovanim po- magali v nesreči, v imenu pri- zadetih prisrčna hvala, gori imenovanim pa skorajšnje okre- vanje. Več pozornosti dekvoim kopžoicam Pri raznih p>odjetjih, ustano- vah, obrtnih delavnicah itd. se opaža, da odgovorni uslužbenci ali zasebni delodajalci posvečajo vse premalo pažnje vodenju de- lovnih knjižic v času trajanja delovnega razmerja za svoje delojemalce. Ugotovljeni so pri- meri, da nekatera pjodjetja vpi- sujejo v delovne knjižice ne- točne podatke ali pa jih sploh ne vpišejo. Ni malo primerov, da imajo delavci ali uslužbenci v delovni knjižici delovno dobo v stolpcu »Skupno trajanje vseh zaposlitev z besedami« od strani 7 do strani 25 nepravilno se- šteto. Delodajalci hudo radi gre- šijo v tem, da odpuščenemu ne prištejejo že priznane delovne dobe k času zaposlitve, ki jo je prebil pri njih na delu še iz strani 4, 5, 6 in 26. Večina pod- jetij tudi ni pristopila k vpiso- vanju podatkov od strani 27 do strani 31 delovnih knjižic, to je vrsta zaposlitve, tarifna po- stavka ozir. povprečna mesečna plača in povprečna letna plača, čeprav so podjetja te podatke dolžna vpisati v začetku kole- dai-skega leta za preteklo leto vse do dneva izdaje delovne knjižice. Prenekatero podjetje teh podatkov ne vpiše tudi ob prenehanju delovnega razmerja. Ugotovljeni so tudi primeri, da zasebni delodajalci vpisujejo v delovne knjižice podatke o tra- janju zaposlitve in podatke o plačah, čeprav jim Uredba ne daje tega pooblastila. Po navo- dilih uredbe o izvajanju Uredbe o delovnih knjižicah (Ur. list FLRJ št. 30/52) je za vpisovanje delovne dobe in plače de- lavcev in Ti^užbeocev, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih, pooblaščen samo pristojni Zavod za socialno za- varovanje. Pri zasebnih delo- dajalcih se tudi zgodi, da ta ali oni sklene delovno razmerje brez delovne knjižice. Brez de- lovne knjižice je prepovedano skleniti delovno razmerje (slej Ur. lisst FLJU št. 7/52). Ponekod podjetja samovoljno vpisujejo na strani 3 v rubriko »Napre- dovanje med zaposlitvijo« pol- kvalifikacije ali celo kvalifika- cije za svoje nekvalificirane delavce, ki za te kvalifikacije nikoli niso položili ustreznih strokovnih izpitov niti nimajo tozadevnih spričeval o polože- nem izpitu. Vsako vpisovanje neresničnih podatkov in ponarejanje delovne knjižice se kaznuje po čl. 306 in 319 Kazenskega zakonika. Podjetja, uradi in ustanove, prav tako pa lastniki delovnih knjižic morajo delovno knjižico budno čuvati, ker je ta doku- ment trajne vrednosti in edini dokument za uveljavljanje pra- vic iz socialnega zavarovanja. (F. 2.) Olajšave za uvoz avtomobilov in mctornih koles ter pri carinjenju darilnih paket ov — Različna mnenja o v išini carine za avtomobile in ftiotorje — Do 12 darilnih paketov na leto brez carine 9 V uvozu so predvidene nekatere olajšave. Pred- loge takih predpisov strokovnjaki že sestavljajo. Po- sebno zanimive so novosti, ki jih. predvidevajo pri uvozu potniških avtomobilov in motornih koles, pri carinjenju darilnih paketx>v in drugega blaga iz ino- zemstva. Uvoz potniških avtomobilov in motornih koles bo mnogo bolj liberalen kot doslej. Ce bo- do avtomobile in motorna kole- sa uvažala podjetja, ustanove in družbene organizacije, bodo pla- čale samo določeno carino. Ob- računavanju razlike v ceni po uvoznih koeficientih ne bo več. Potniške avtomobile m motoma kolesa bodo lahko uvažali tudi državljani. Ce jih bodo dobili kot darilo aii če jih bodo ku- povali z lastnimi deviznimi pri- hranki, ne bodo plačali niti ca- rine niti koeficientov. Te olaj- šave pa bodo imele samo, če bo- do kupila vozilo za osebno upo- rabo. Glede višine carine so še raz- lična mnenja. Zdaj obravnavajo v Beogradu predlog, po katerem naj bi za avtomobile do 600 ku- bikov znašala canaia polovico njihove vrednosti, od 600 do 1100 kubikov 100 odstotkov vrednosti, od 1100 do 2000 kubi- kov pa 150 odst. vrednosti uvo- ženega avtomobila. Za uvoz av- tomobilov preko 2000 kubikov p^ naj bi bilo potrebno dovolje- nje Tajništva za promet Zvezne- ga izvršnega sveta in verjetno tudi nekoliko strožji režim pri uvozu. Carinska stoiMija za mo- toma kolesa naj bi znašala po enem predlogu 50 odst. od vred- nosti, če gre za motorje do 75 kubikov, 75 odst za motorje od 75 do 125 kubikov, 100 odstot- kov od 126 do 250 kubikov in 150 odst. za motoma kolesa pre- ko 250 kubikov. Predložene so tudi olajšave za uvoz drugega blaga. Predlagate- lji predvidevajo, da bi lahko potniki prinesli v državo s se- boj vse predmete, ki so jih ku- pili v inozemstvu, brez carine, ne glede na vrednost ali težo. Prav tako naj ne bi carinili da- rilnih paketov, če jih nekdo ne dobi več kot 12 na leto in če vrednost vsakega posameznega IKiketa ne presega 10 tisoč di- narjev, preračunanih po obra- čunskih cenah, ne pa po pogo- jih domačega tržišča, kot je to danes. Isto merilo bi bilo treba v^.eti za uvožene gospodinjske predmete, če njihova vrednost na leto ne presega 150 tisoč di- narjev. Tudi sedanja carinska tarifa bo doživela spremembe. Priča- kujejo, da bo nižja od sedanje. Verjetno bo določal vrednost blaga, ki bo služila kot osnova za carinjenje, razen Uprave ca- rjn tudi Zvezni urad za cene v soglasju s Komitejem za zuna- njo trgovino. Uspehi Gs^srantsKega pouka Tako v ptujski ginuiaziji (tret- ješoJci) kakor na nižji gimna- ziji v Središču so učenci v prvem polletju dobro napredo- vali. V drugem letniku, kjer jih je sicer ostalo le 6, sta dva od- ličnjaka. Posebno dobro pa so se izkazali odrasli tečajniki, ki so v treh mesecih končali prvi tečaj in bodo februarja nadalje- vali ter verjetno v maju polaga- li drugi izpit. Tudi tu je žal bolj oddaljenim, saj prihaja eden to- variš iz Vintarovec — vsled neugodnega vremena bil obisk onemogočen. Nismo pa še povedali, da vo- dijo v Središču tudi tečaj za učitelje, katerim se je pridruži- lo še nekaj drugih. Kot začetnik tov. Kojc uspešno nadomešča učitelja esperenta. Tudi v Ormožu bo verjetno le prišlo do otvoritve esperant- skega pouka ali tečaja. LUKAN BLA2: Gozdovi, les in ljudje Prav gotovo je gozdno gospo- darstvo ena izmed tistih člove- kovih dejavnosti ki se mu zdi najbolj samoumevna in v njego- vi borbi za obstoi najjbolj po- trebna. Splošno načelnio mišlje- nje, da drevje samo raste in da ga je treba de sekati, je nepra- vilno in gospodarsko škodljivo in je marsikaterega imovitega gozdnega posestnika že pogubi- lo. Prav zaradi takega netočnega pojmovanja so celi narodi in celo države zašle v težko življe- nje, bedo in zaostalost, iz ka- tere niso mogli doliga stoletja ali pa se še danes kesajo gre- hov svojih prednikov. Primerov zd to trditev nam nd treba isikatS daleč izven meja domovine. Po- glejmo samo naš slovenski Kras. IColiko dela. stroškov in znoja so že vložili Kraševci v goilo kamenje, da okrog svojih dornja- čij zopet ustvarijo take gozdove kot so nekoč bili, a so izginili zaradi prevelikih sečen j. Name- sto zelenih gozdov imajo danes le golo kamenje, na katero je padla že premnoga kaplja znoja, a uspehi so le malenkostni. De- setletja in desetletja se že tam- kajšnji prebivalci trudijo in upajo v tispeh. vsaka nova sa- dika, ki si najde življenjski prostor med vročim kamenjem, jim je v ponos in jih navdaja z no^-im zaupanjem v njihovo delo. Mnogo novih goizdov je v zadnjih desetletjih že nastaiKi na golem kamnu, toda tisoči ih tisoči hektarov še vedno čakajo pridnih rok in močne volje. Te Krašovce bi moraili videti in se po njihovih veldilcih napo- rih učiti sedaj, dokler je še čas za to- Oni dobro vedo. da jim le gozdovi lahko omogočijo boljše in iepiše življenje, zato se toliko tru'dijo. čeprav vedo da oni v teh gozdo\"ih, ki jih pom-agajo tBsrtvacja^ ne bodo rra^ iskati pomoči. Toda zavedajo se, da njihovim sino\'om ali pa šele vnojkom ne bo treba sušiti krav- jega blata, da bi ga uporabili za kurjavo. Tedaj bodo že lahko šli v goad in si nabrali drv in mogoče že posekal: kako drevo za popravilo hiše. Vsekalcor bodo ti otroci pono- sni na svoje očete, če bodo le znali ceniti to, kar jim sedaj ustvarjajo. Ck>tovo pa je tudi, da otroci haloških kmetov ne bodo govorili o svojih starših tako, če jim bodo le-ti prepu- stilli samo goli lapor. Seveda da- nes še ne moremo govoriti o ne- kem krasu na našem področju. Toda. bodimo odkriti, smo na najboljši poti, da ga ustvarimo i v Halozah i v Slovenskih gori- cah, če bomo nadaljevali s ta- kim početjem še n^aj desetle- tij. Kakšne gozdove danes imamo, lahko vidi vsakdo, ki jih hoče videti. Vsak iskren" in pameten gozdni posestnik mora prizna- ti in tudi bi puriznal, da se le težko odloči za posek sleherne- ga drevesa, ki ga mora posekati zaradi potreb po kurjavi ali za druge potrebe- Seka pa vseeno, ker ne vidi drugega izhoda ala drugačnega načina za zadovolji- tev potreb. Njegov oče mu je sigurno večkrat govoril o lepih g'^zdovih. ki so pokrivali halo- ške bregove v njegovih mladih let^h. Bcav tu pa moraoao ptits- diti tem starim očancem, čeprav Ic pogosto govorijo o »zlatih starih časih«. V tem primeru jih le lahko še vprašamo, zakaj da- nes niso več taki in kdo je te- mu kriv. Vsak nam bo začel na- števaiti, kolitko hlodov je tega le- ta posekal sam, koliko so drugo leto po'sekali za prage, koliko je zopet tam posekal lesni trgovec, ki je od propadajoče kmetije od- kupil kos gozda in koliko so spet naslednje leto voznaki zvo- zili lesa za tovarno. Res, to eo bili zilati časi. ko so bili gozdo- vi res gozdovi. Danes jih sko- raj ne moremo več imenovati gozd. Toda kaj bo šele jutri? Se- veda tudi tu obstojajo častne iz- jeme, katerih gozdovi samo ka- žejo in go\'-orijo: taki so bili ne- koč vsi gozdovi. Nobena od teh domačij, ki imajo še danes lepe in polne gozdove pa ni propadla zaradi tega. ker so vai^evali z lesom. Vse so b' e ugledne hiše Čeprav se maksikateremu zdi, da je gozd vedno enak. bo po takem razmišljanju moral spre- meniti miišljenje. Spoznal bo. da njego\^ gozd danes ni več tak kot je bil nekoč. Gozd se vedno spreminja in razvija — poprav- lja se ali poslabšuje. Naše deilo mora biti usmerjeno v to, da bo vedno lepši in vedno boljši. Več denarja daje več obresti in več drevja daje večji prirastek. Kot dokaz vsem gornjim raz- mašljanjem naveduoo nekaj po- datkov in številk, ki najbolj zgo- vorno potrjujejo in opravičujejo skrb in bojazen za nadaljnji ob- stoj gozdov. V ptujskem olcraju imamo 20.000 ha privatnih gozdov in okrog 6-500 ha gozdov splošno ljudskega i>remjoženja. Ugotov- ljeno je, da državni gozdovi kri- jejo samo 6 odst potreb pri kmečkem prebivalstvu in 21 od- stotkov potreb pri nekmečkem prebivalstvu. Ce upoštevamo po- trošnjo obeh skupin potrošni- kov, ugotovimo, da znaša celot- ni delež gozdov socialističnega sektorja pri preskrbi zasebnih gospodinjstev le 10 odst. Ti go- zdovi namreč oskrbujejo indu- strijo, zavode, ustanove in šo-" le in pri preskrbi drugih potroš- nikov niso toliko važni. Prav ta- ko lahko predpostavimo, da je v teh gozdovih zajamičeno traj- no gospodarjenje. Zato nas zani- majo le privatni gozdovi in sc bomo ob njih tudi dalj časa za- držali. Spodnja preglednica naj služi kot uvod k oceni sedanjega sta- nja gozdov v našem okraju v primerjavi s povprečnim sta- njem za LR Slovenijo. Nekaj podatkov o pctrošnji lesa v okraju Ptuj Ti podatki nam govorijo, kaj imamo in na čem lahko gradi- mo naše načrte. Čeprav niti za en podatek ne moremo trditi, da odgovarja dejanskemu stanju oziroma, da je popolnoma točen, nas vseeno vznemirja kritični I>oložaj. Z vso zanesljivostjo lahko trdimo, da se dejanska gozdna površina razlikuje od katastrske površine, ki je zgo- raj navedena. Računati moramo s tem. da bo dejanska gozdna površina nekaj manjša, kar bo oelotao stanje še poslabšalo, ker vsi naslednji podatki temeljijo na tej površini. Sicer pa tudi za podatke o lesni zalogi in pri- rastku lesa nimamo zanesljive osnove, ki bi opravičevala upo- rabo le-teh brez vseh pridrž- kov. Točne podatke o gozdovih in o lesu ter prirastku nam lah- ko nudi samo taksacijska služ- ba, ko bo obdelala celotno pKXi ročje. S primerjanjem doslej znanih in zbranih taksacijskih podatkov na področju občine Lešje (ki pa še niso dokončno obdelani) in podatkov iz doslej uporabljenih in zgoraj navede- nih ocen smo ugotovili, da ne moremo pričakovati mnogo lep- še in ugodnejše rezultate. Raču- najmo s tem, da dejansko sta- nje ni slabše kot ga predpo- stavljamo in uporabimo te po- datke, ki So nam na razpolago. Iz tabele 1 vidimo, da je gozdno zemljišče izkoriščeno sa- mo 30-odstotno. To pomeni, da v gozdu namesto desetih dreves rastejo samo tri. Prav v takem razmerju je tudi prirastek, ki nas zanima, ker :e-tega lahko vsako leto izkoristimo in upora- bimo. Pri polni izkoriščenosti gozdnega zemljišča bi le-ta zna- šal 6.46 m* na 1 hektar ali 129.200 m'' v vseh kmečkih gozdovih ptujskega okraja Ce izračunamo vrednost današnje- ga prirastka lesa in jo primer- jamo z vrednostjo normalnega prirastka, ki je mogoč in celo presegljiv, ugotovimo, da gozdni posestniki in celotno gospodar- stvo ti-pi ogromno škodo, ki gre v stotine milijonov dinarjev let- no samo v našem okraju. (Nadaljevanje v prihodnji štev.) REDEK GOZDNI PREBIVALEC Lovska družina Kidričevo je izvedLa 17. januarja t. 1- pogon na divjega prašiča, ki se je v njenem lovišč-u klatil že od zad- nje jeseni, ko je povzročil na polju precei škode. Sreča se je nasmehnila tokrat lovcu Andre- ju Godcu, ki je v bližini gradu Ravno polje končal življenje 120 kg težkemu divjemu ščeti- narju. Lovci so s\'oj plen razstavili v restavraciji v Kidričevem, kjer 90 si ga najprej ogledali v velikem številu vaščani iz Kun- fiote, pozneje pa tudi dirugi. PTUJ, 25. JANUARJA 1957 stran 3 Ajidrej Kovač, bibliotekar: Nadaljevanje i^tuj in okolica v pesmi in povesti Omament iz trsnih listcyv in grozdov ki'aisi kaj mikaven na- slov morda enega izmed naj- lepših romanov o haloških go- ricah »Pot boginje ljubezni«, ki g«; je napisal nekdanji direktor deželne biblioteke v Gradcu Wilhelm Fischer leta 1914. Pi- satelj, pomembni avstrijski pri- povedinik-realist, se je rodu le- ta 1846 v Cakovcu in umrl 1932 v Gradcu. Pričujoče delo je visolca pe- sem o pestri haloš^ki pokrajini in njenih žlahtnih vinskih go- ricah, ki ga prep-leta tajinstve- ni čar vede o zaikopanih • zakla- dih iz preteklih dob — arheo- logije, »To je dežela« — pravi pisa- telj — »kjer so griči' pravi otro- ci sonca in kar prinašajo na dian, nosi v sebi vedro naravo.« Tu raste »zlato iskreče se vino in ljudstvo v tej deželi je vese- le narave, pozdravlja sončni ža- rek ter hvali dober dan.« V po- vesti spremljamo precej ustalje- no življenje ljudi, od katerih se večini ni treba boniiti za živ- ljenjski obstoj. Tu živi v lepo oskrbovanem haloškem vino- gradu vdovec Remigij Soleker, ki mu pomaga bivši vinilčar Ivert Oba skupno gospodarita in Ivertu se zdi, da je vinograd tudi njegova last, kajti v njem je bdEo vloženo tudi njegovo delo. Na sosednjem hriibu pa je prebival nekdanji visoki urad- nik v Mariboru Orovič. Od tu ee je širil lep razgled na vrsto gričev z bleščečo Donačko go- ro kot 7. zelenim draguljem. Ta sosed je imel ljubeznivo vnuki- njo Edmi, ki se je pravkar za- čela razvijati v deklico. Pisatelj posveča čudovite opi- se življenju trte v vseh letnih časih, tako tudi ob njenem cvettienju: »BHo je v zgodnjem poletju, ko je vino v vinogradu cvetelo kot nežni kraljevski otrok v belo cv^etoči zibelki ... In dehtelo je kot ljubezenska pesem pokrajine, l^kor bi v tem vonju izpuhtevala njena diaša ...« In »vseobsevajoče son- ce nam je s'kupno s svojo pridno hčerko zemljo poklonilo tekoče zlato, ki se iskri v kozarcih.« Tudi Rlm.ljani so častili vino in dali vinskemu bogu ime Liber, ki nas razveseljuje in nam, kot ime pove, prinaša svobodo. Pisatelj nas popeije tudi v bogato založeno klet z najbolj izbranimi vini iz vinogradov be- nediktinskega samostana z Zg. Štajerske, Ni mogoče ugotoviti, da bi imeli v Halozah baš be- nediktinci svoje gorice, morda je mišljen kak drug red pod tem imenom. Vendar to niti to- liko ni važno, važno pa jo to, da vsemu temu bogastvu stoji v velikem nasprotju pomanjkanje in težko življenje velike večine naših mailih haloških Ijiidd, ki jih je že pred desetletji, to je v času te 'povesti, narodnostno iz- podjedal in socialr.o ogrožal tu- ji element, predstavnik velike- ga kapitala bodisi iz Ptuja, ka- kor tudi od drugod. V rokah le-teh je bil velil? in najboljši del haloške xx>sesti. Naši ljudje padajo v gospodarsko odvisnost teh mogotcev in nekdanji go- ^podarji stopajo v službo boga- tašev in povečujejo vrsto ne- maničev in bajtarjev. Večino »junakov naše pove- sti« preveva izredno spoštova- nje do zgodovinskih predmetov in pripisujejo jim neko poseb- no skrivnostno moč. Tako po- kloni Pavel Goričan, ki se je izučil komnoseštva v Ptuju, pri- jateiljici izza otroških let Edmi rimsko zaponko — fibulo, ki jo je nekoč našel v zemlji. Ta za- ponka naj bi jo čuvala pred boleznijo. Gradbenik pri novi cesti Artener pa je zbiratelj starega denarja, ki ga namera- va pokloniti »numizmatična zbirki ptujskega muzeja, ki ima že mnogo rimsikih spomenikov.« Tudi bivši viničar Ivert je ve- del mnogo povedati o Rimlja- nih, ki so pospeševali sajenje trte v območju nekdanje Pe- tovije. Trdno veruje v skriv- nost pokopanega rimskega me- sta. Najboli vnet zbiratelj starin pa je Edmin stric Celestin Sef, posestnik vinograda, ki se je bavil tudi s slikarstvom. Imel je tudi karte z začrtanimi rim- skimi cestami. »Zemlja ne da rada več na svetlo, kar je en- krat vzela v svojo temno glo- 3dno«. tako je cesto poudarjal, zato ji je treba skrite zaklade iztrgali le z vztrajnostjo. IZ NAŠIH DRUŠTEV ^ IZ NA SIH DRUŠTEV # IZ NAŠIH DRUgTEV * IZ NASIH DRUS Leto dni dela taborniške organizacije Leto dni je minilo, odkar je v Ptuju začela z delom taborni- ška organizacija. na ustanovni skupščini, ki je biki 30. okt. 1955 se je zbralo okrog 80 ljubiteljev platnenih domov. Izvolili smo zia starosta tov. Bračiča in si postavili naloge, glede ustano- vitve družine »Dravski valovi« ter rodu »Lackove čete«. Mno- go so nam pripomogli tovariši iz RUR in RSŠ iz Maribora,. Vo- diti so vx)dniški tečaj, ki ga je obiskovalo 15 članov in že de- cembra je prvih 10 junakov in 1 j^mallgj»ja položilo izpdt. 22. aprila 1956 smo priredili slavnostno akaidemijo na čast dneva ZTS. V drugem polletju sm-o se resno pripravljali na ta- bor. Prijavilo se je 50 članov, tako da smo računali, na dve izmeni (na taboru pa nas je bilo z vsemi gosti, ki so obiskali ta- bor, kuharico in tako dalje le 24). Izbrali smo mesto v Zg. Sa- vinjski dolini na desnem bregu Savinje v Melisah. Imeli smo sosede iz rodu Severnih šoto- rov. Tritedensko taborjenje je v glavnem uspelo. Škoda le, da nismo priredili kakih daljših iz- letov v bližnje gore. Tudi republiškega zleta v Kumrovcu se je udeležilo 12 čla- nov. Z novim šolskim letom se je delo razgibalo. Na giminaziji imama dve družini in sicer dru- žino »Dravskih valov« in »Vese- lih klopotcev«. Družina »Drav- skih valov« združuje fante vo- dov »Belih bobrov«, »Kondor- jev«. »Gusarjev«. »Zvitih lisja- kov«, »Plainiinskah orlov« in »Ve- selih muzikantov« pod glavar- jem Mirom. Dekliški vodi: »Regice«, »Sračje gnezdo«, »Ja- gode« in- »Bele breze« so zdru- ženi v družino »Veselih klopot- cev«. Na Mladiki dela družina »Medvedkov in Čebelic« ter ena družina na Vajenski šoh. Družini »Veseli klopotci« in »Dravstki valo^/i« sta si napovedali tek- movanje, ki bo trajalo do 22. aprila 1957. 15. dec. 195 6smo se zbrali na drugem letnem občnem zboru. Ponovno smo za starosta izvolili tovariša Bračiča. Pogovorili smo se tudi o 3-t©denskem taborje- nju, ki ga mdsilimo preživeti v okolici Sarajeva (na zletu ZTJ). Obiskal nas je dedek Mraz. Prinesel ie posameznim druži- nam darila: gimnazijskima dru- žinama zračno puško. Medve- dom pa žogo (največ smeha so vzbujale Regice. kor so dobile svoj simbol, gumi!j as to zeleno žeibo). Štirje člani so obiskovali vodmiški tečaj, ki je bil v koči Cmega jezera pri Slovenski Bi- strici. Od 17. do 22. januarja 1957 je bil vodniški tečaj na gimnaziji, ki je bil obvezen za vse muzike. Najlepše se zahva- ljujemo na tem mestu tov. Zo- reč Herbertu in dr. Carli Mila- nu za opravljena predavanja. Na revijo Zveze taibornikov »Tabor« je naročenih 50 tabor- nikov. Maja Platneni domovi tabornikov Malokdo ve, koliko ljudi je že žrtvovalo svoje zdravje in živ- ljenje za blaginjo svojega bliž- njega. Posebno veliko takih žrtev je na področju medicine. Poznana je dolga vrsta zdravni- kov, ki so na samih sebi izvršili razne poizkuse zdravljenja, pro- dno so se lotili zdravljenja drugih. Tako so mnogi znanstve- niki na samih sebi preizkušali učinke »kurara«, zloglasnega rastlinskega strupa južnoameriš- kih Indijancev. Prvi med njimi je bil dr. Scott Smith z univerze Utah (ZDA). Ko si je zabodel s tem strupom napolnjeno injek- cijsko iglo v roko, ni vedel, če bQ to pomenilo njegovo smrt. Posledice tega strupa, ki povzro- ča ohromelost, so se takoj po- kazale. Smith je predvsem za- čutil ohromelost vratnih mišic, tako da se je skoraj zadušil z lastno slino, ker ni mogel poži- rati. Nato mu je ohromelo celo telo. Medtem ko je pojemalo de- lovanje pljuč, pa sta mu srce in možgani še dalje normalno de- lovali. Tedaj je pričel jemati protistrup in si postopoma po- novno opomogel. Pred nekaj leti je 1^ znanstve- nikov univerze Illinois iz ra2d- skovalnega zavoda Michael Ree- se skušalo iznajti uspešno cepi- vo proti kužni griži. Raziskovalci So sicer iznašli cepivo, a bilo je tako strupeno, da so miši, ki so jih cepili z njim, že čez nekaj minut poginile. Da bi ugotovili, ali bo strup tako učinkoval tudi na ljudi, so sklenili, da ga bodo preizkusili na samih sebi. Nekega dne so se vsi' skupaj zbrali v laboratoriju ter drug drugega cepili z majhnimi doza- mi novega seruma. V strašni ne- gotovosti, ki je utegnila prinesti smrt, v najboljšem primeru pa trajno pohabljenost, so čakali, kakšen bo pravzaprav učinek tega strupa. Tri ure je trajala ta negotovost. Slednjič so spoznali, da snov ni smrtonosna in preiz- kus je bil prestan. Med drugim so ugotovili, da je ta strup ne- varen samo nekaterim živalim, ljudem pa ni škodljiv. Poleg zdravnikov je nešteto drugih ljudi, zlasti pa bolnikov, ki se prostovoljno javljajo, da v prid drugih preprečujejo nji- hove bolezni, ki so zanje same neozdravljive. Tako se je na primer v Chicagu javila skupina na raku obolelih pacientov, da so jim odstranili glasilke, nakar so jih ponovno naučili govoriti s pomočjo mišic v grlu. Na ta način so zdravniki ugotovili, kakšno je pravzaprav delovanje omenjenih mišic, in riato sezna- nili s to ugotovitvijo druge žrtve raka v grlu, ki ne morejo go- voriti. Iznajditelj anesterije z etile- nom, dr. A. B. Luckhardt, ki je naredil prve poskuse s tem pli- nom na samem sebi, se je spu- stil več kot 80 krat anestezirati s tem novim sredstvom, da bi sam na sebi ugotovil njegov učinek. Pri proučevanju vpliva adie- nalina in histamina na želodčno izločanje, je Luckhardt naredil nrnogo poskusov na sebi. Pri preučevanju bolečin se je izpo- stavljal znatni nevarnosti in velikemu trpljenju. Vbrizgal si je kobrin strup, da bi dognal, kako učinkuje na kožne boleči- ne. Tako sledi nepregledna vrsta takih in podobnih neznanih do- brotnikov človeštva, ki jim je lajšanje trpljenja svojemu bliž- njemu najvišji življenjski smo- ter. RENTGENSKO ZDRAVLJE- NJE RAKA V nekaj letih bo komaj n»- goče trditi, ali se da zdraviti rakasta obolenja s pomočjo rentgenskega aparata kapacitete 70 milijonov voltov atli ne. Te- mu vprašanju se je jjosvetila Medicinska šola kalifornijske univerze v San Frančišku, ki je 5 let na živaiUh preizkušala, če ne škoduje obsevanje s 70-miH- jonskimi voltd tudi zdravemu tkivu okrog rakastih zrasitlin. V ta namen je bil izdelan pose- ben rentgenski aparat take ka- pacitete. Finansira ga ameriška komisija za atomsko energijo. Avto-moto društvo Ptuj praznuje 10 let obstola Letos poteka deseto leto, od- kar je bilo osnovano Avto-mo- to društvo Ptuj. To je bila prva organizacija Ljudske tehniike v ptujskem okraju, ki je dopri- nesila velik delež k tehnični iz- obrazbi delovnih lijrudi. Silno skromni so bili začetki, ko je društvo pričelo z delom. Prvi šoferski tečaj je pričel ko dru- štvo še ni posedovalo nikakega voznega parka, niti kadra, niti finančnih sredstev. ■ V teku let, odkar društvo ob- stoja je izšolalo veliko število voznikov motornih vozil, prire- jalo predavanja, organiziralo izlete za članstvo, izvedlo več motornih dirk in drugo. V preteklem letu se je zelo dvignilo število članstva in to od 167 članov na 250 v letoš- njem letu, ali za preko 45 odst. Jubilejni letni občni zbor dru- štva, ko bo podana desetletna bilanca dela društva, bo v ne- deljo, dne 27. januarja 1957, ob 8. uri v prostorih Okrajnega ko- mitota ZKS. Članstvo in ljubitelje tehnike vabimo, da se tega jubilejnega občneg azbora udeleže in tako manifestirajo svojo pripadnost organizaciji Ljudske tehnike. c. r. 5.—12. januarja 1841. V tem času je na Dravi ogrožal silovit splav ledu mnoge hiše ob ob- režju. Nevarnost se je še pove- čala, ko so te ledene gmote ob- tičale. Ljudje so si oddahnili šele potem, ko so se ledene gmote razpustile in jih je voda odnesla dalje. 6. januarja 1875. Na ta dan so imeli v ptujski čitalnici »prav živahno veselico«. Vrstile so se deklamacije, tombola in ples. »Go.spodična Ema Planinšekova in Marta Mašeljnova sta nam napravile z lepimi deklamaci- jami mnogo veselja.« Na spore- du so bile pesmi: Umekova »Srečno novo leto«, Prešernova »Slovo od mladosti« in druge. »Za letošnji kratki pust priprav- lja odbor, kakor čujemo, še mnogo enakih razveseljevanj. Tudi gledališčine igre bodo boj- da zopet zač^iB. Ptujska čital- nica, katerej je že zvonil mrtva- ški zvon, se zopet nadepolno oživlja.« 11. januarja 1877. Po ptuj- skem oikraju je skoraj »noč in dan razsajal groze« vihar«, prav tako po vseh sosednjih pokra- jinah. Naihulše je delalo na no- vega leta dan. V Halozah je od- neslo mnogo streh, ljudje so na glas \'pili in jokali. — Ptujčani so dobili novega žu- pana v osebi odvetnika dr. Brez- nika. Starega Štrafelo so odri- nili, ker sam ni imel toliko ra- zui-nncsti, da bi bil še o pravem času odstopil —: V hiralnici in novo postavljeni mestni bolnišnici opravlja zdrav- niške posle trd Nemec. »Čerav- no so bolez-niki večidel sami koreniti Slovenci. Dendenešnji ima nemškutarstvo povsod pred- nost. Med samimi trdimi Slo- venci zdravnik — nemški mu- tec, ki od bolezniika ne razume nobene besede. Tam na Kitaj- skem, pravijo, da ni tako!« -ej Hvala lepa vsem za tako skrb za nas Nekoliko se je že res od- maknilo Novo leto. i>a bo vse- eno prav, da povemo kako so letos praznovali prihod Dedka Mraza otroci na osnovni šoli v Ptuju. Agilni člani šoLskega odbora so pod vodstvom predsednika tov. Jožeta Predaniča v pove- zavi s kolektivom osnovne šole že mesec dni prej pripravili na- črt praznovanja. Starši so se z velikim razu- mevanjem odzvali nabiranju prispevkov, saj so darovali le- po vsotico 38.812 dinarjev. Nič manj razumevanja niso pokazala podjetja: Pletama, Ze- leznina. Beli kiiž. Vesna. Re- mont, KZ Rogoznica, NA-Ma, Zarja, Zvezda. Petovia. Kmeto- valec in Mesnine, ki jim tem potom izrekamo najprisrčnejšo zahvdlo. Pionirji pa so se pridno pri- pravljali, da bi čim boljše iz- padel kulturno prosvetni pro- gram, ki so ga dvakrat izvedli v šoh. razvedrili z njim bolne otroke v bolnici in cicibančke s I., II., III. in rv. terena. Nabrana sredstva so omogo- čila, da smo 970 otrok skromno pogostili, okoli 160 pridnih otrok in socialno šibkih otrok je do- bilo pomoč v obliki blaga, in še je ostaia vsotica, da smo lahko nabavili nekaj lepih, no- vih knjig za šolsko knjižniico. Zelo lepo je bilo in vsem, ki so kakorkoli to omogočiila se še enkrat iskreno 2?ah valju jemo! Poskrbeli bomo, da bodo zna- li naši učenci ceniti, kar jim je družba dala in se bodo za to pridno učili. ^^ravfieustvo osnov. šait. Te napovedi je objavil lani septembra predsednik upravne- ga odbora podjetja Radio Cor- poration of Amerika v New Yorku gen. Samoff ob njegovi 50-letnici. Med njegovimi napo- vedmi je najvažnejša napoved, da bo vojna postavljena izven zakona in da bo človeštvo žive- lo v niiru, slogi in veselju do žvljenja, ki bo res lepo in do- stojno stoletnih naporov naj- večjih mož na svetu in vsega delovnega ljudstva. j Atomsko gorivo bomo lahko I dobivali iz relativno cenenega materiala in s tem dosegli obil- no in ix>ceni pogonsko moč. Atomska energija bo služila človekoljubnim namenom, ne srecno en- krat na mesec. Aiiketa ni mogla od teh pri- ložnostnih uživalcev vina izve- deti kakšnemu vinu dajejo prednost, saj je komaj četrtina anketiranih na vprašanje, kate- ro vino najboli cenijo, odgovo- rila z zelo splošnimi, za ugotav- ljanje neuporabnimi odgovori. Anketa kaže, da smatrajo anketiranci uživanje vina naj- ožje povezano z značajem na- rodnosti in prirojenimi navada- mi ter povsem odkrito dokazuje, da ta značaj in te navade še niso vključeno v čisto amerikan- sko kulturo in vsakdanje življe- nje pristnega Amerikanca, kar z naslednjim pojasnjuje, da je potrebo po uživanju vina prist- nemu Američanu šele vcepiti v njegov značao. Od anketirancev so se kot redni uživalci vina vsi izjavili za Italjane ali Francoze, le 7% da so pravi Amerikanci. Torej bose dcrvolj dela za tesnej- šo približanje vina Amerikan- cem, da bi se povečala povpreč- na potrošnja štirih litrov na glavo. Ko ugotavlja tako stanje, pri- bija seveda anketa naravno z novim \T)rašanjem: kaj bi moglo te prave Amerikance privesti do uživanja vina sploh, obnosno da bi ga uživali pogosteje. Sugeri- rala jim je šestnajst razlogov, od katerih smatrajo anketiranci v glavnem le štiri za tako moč- ne, ki bi utegnili razširiti po- trošnjo vina: 15'/č .smatra, da je treba ljudi sploh pripraviti na to, ,da bi na vino mislili; 13% bi ga uživalo, če bi ga uživala njih okolica-, 12'/o, če bi ga uživali doma v njihovi družini in 9%, če bi ga pogosteje imeli doma pri rokah. Zaključek iz teh odgovorov je zelo zanimiv. Z učinkovito psi- hološko propagando je treba vsestransko vplivati na nepivce in na priložnostne pivce, da spre- mene svoje navade v korist uživanja vina. treba je zaposliti njihovo domi-šljijo in jih prepri- čati ne samo, da \'ino morajo uživati, pač pa, da je redno in zmerno uživanje njim samim nujno potrebno, zato mora po- stati vino njihov redni spremlje- valec in nepogrešljiv dodatek njihove prehrane. Anketiranci ne odklanjajo vi- na, g^a ljubijo, pa ga vendar ne kupujejo. Torej? Kdo bo tu iispel? Ni dvoma, da tisti trgo- vec, ki lahko vloži v tako pro- loagando in reklamo dovolj do- larjev, kajti možnost občutnega povečanja potrošnje vina obsto- ii, vendar ne pod vsakim pogo- jem. Vino ni samo nijača za redke in svečane prilike, na žalost jih je le preveč, ki ga sa- mo ob taki priliki uživajo, saj je le 20 C C anketiranih izjavilo da ga redno uživajo, to pa so predvsem ljudje neamerikan- skega porekla. Da ne bo krize, spremenimo običaje »pravih« Amerikancev in njihove neso dobne navade, spremenimo torej njihovo naravo. Dr. L. M. 2EJA IN PIJACE Kot menijo zdravniki, je po- leti, ko smo bolj žejni ko sicer, najboli priporočljivo piti kavo, čaj in sadne sokove. Topel čaj veliko bolj potetši žejo kot pa kaka prav mrzla pijača. Hkrati pa deluje zelo poživljajoče. Se bolj pa poživijo človeka sadni sokovi. Le-ti hkrati tudi hrani- jo organizem. Grozdni, jabolčni iln hruškovi sokovti vsc/oujejo vitamin B, ki ugodno deluje na živčni sistem. Limonov in pa pomarančni sok sta bogata vi- tamina C, ki je organizmu ne- obhodno potreben. Žejo dobro gase in hkrati de- lujejo svežilno tudi rapne mine- ralne wde. Eno najbolj poživ- ljajočih pijač Pa ie mleko, bo- disi sladko, kislo ali pa jogurt. Niliakor pa niso poleti pripo- ročljive alkoholne pijače. Le-te zvišujejo telesno temperaturo in tako še veča.io utrujenost, ki jo povzroča vročina. Žeje pa alko- holne pajace tudi ne utešijo. Prav tako niso poleti priporoč- ljive premrzle pijače. Ko jih pi- jemo, nam sicer prijajo, uteg- nejo pa delovati zelo škodljivo. SONCE, MORJE IN KRVN^ ZlLE Razširjenim venam sonce Š-ko_ di, Ce trpite zaradi tega, potem ne izpostavljajte nog prevroče- mu soncu. 2;aradi toplotniih sončnih žarkov se vene naglo širijo in vanje prihaja vse več Icrvi. Zato postanejo vene še bolj izrazite. Pač pa je Za razširjene vene zelo koristno kopanje v morski vodi. Dobro je hoditi po mor- ski vodi zjutraj in zvečer, tako da sega voda do kolen. Voda deluje kot najboljša masaža. Po- spešuje kroženje krvi in utrju- je stene krvnih žil. Ce hočete ugotoviti kakovost kisa, ga zlijte v kotziairec in mešajte eno petino kozarca so- de bikarbone, zmešajte in pu- stite stati. Ce jo kis dober, mo- ra močno dišati' po vinu. Kristalni kozarci se bodo ze- lo lepo svetili, če jih umijete s kisom, pomešianim s soljo in po- tem jih zbrišete z laneno ktpo. Vsi stekleni izdelki se pravza- prav lei>o pomijejo v vodi, ki ji dodamo kis. Tudi okenske ši- pe zgube vse madeže, če jili je- mljemo z vodo in kisom. Tudi če zaudarja iz kuhinj- skega lijaka, je dobro kis zatvr^- ti in ga zliifci v lijak. Nove madeže črnila namoči- mo v bel kits in jih potem ope- remo z vodo in milom. Samo s kisom odstranimo z rok madeže od sadj«. Umazan linolej umije- mo z gobo, ki jo namočimo v olje in kis. Tudi ročke pri sko- delicah lepo umijemo s kisK>m in drobno .soljo, medtem ko po- stanejo baki'eni izdelki svet- li, če jih zdrgnemo s pepelom in kisom.. Krpa pomočena v vo- do in kis spet \Tne sijaj mar- moru. Ljudje, ki mnogo stoje ali ho- dijo, odpravijo bolečine, če ei vsak dan zjutraj in zvečer ma- sirajo noge od prstov proti peti z mandeljno\HTn oljem. DomaČi Takoj Po porodu nastane več problemov v zvezi z materjo in novorojenčkom. Nosečnost in po- rod sta dve veliki spremembi za ženski organizem, zato mora po- rodnica ležati po iX)rodu vsej 10 dni, da si njeni notranji organi docela opomorejo. Začasno \^ta- janje lahko povzroči motnje, ki utegnejo tudi pozneje v življe- nju delati težave. 2e prve dni se prsi porodnice napno, ker pritisne v nje mleko. Dojke je treba ritmično izpraz- njevati, da ne pride do zastoja mleka in morebitnega vnetja. Ce se dojka vname je lahko ta or- gan tako poškodovan, da mati ne more več dojiti otroka. Dokaj pogosto se. dogaja, da koža na bradavici zaradi napetosti prsi razpoka. V tem primeru povzro- ča sesanje znatne bolečine. Mati se ogne tej nevšečnosti tako, da neha dojiti otroka. Potem se prsi še bolj napno, hkrati pa se po- veča nevarnost vnetja. Razen te- ga lahko nastane infekcija od zunaj tudi skozi razpoke na koži bradavice. Vse to so pojavi, ki opozarjajo mater, da se mora ta- koj obrniti na zdravnika. Mati pa mora tudi sama nego- vati bradavice na dojkah že več tednov pred i>orodom. Umivanje bradavic v mlačni vodi vsak ve- čer in masiranje z borovo kre- mo je ukrep, ki ga Lahko stori vsaka žena. Tudi po porodu je treba bradavice negovati. Po vsakem dojenju je treba brada- vice oprati z mlačno vodo in namazati z borovo kremo. Med dojenjem pa jih je treba obrisa- ti z vato. namočeno v čisti vodi. S tem, da prerežemo popkovi- no, se ne pretrga vez med ma- terjo in otrokom. Ta z\-eza se nadaljuje prek dojke. Materino mleko je najboljša hrana za no- vorojenčka. Novorojenček se ro- di sit m zato ga takoj p>o porodu ni treba podojiti. Prvikrat se privije k prsim šele čez kakih 12 ur po porodu. Novorojenček redkokdaj zahteva, da bi sesal prej. Običajno po prvem joku po rojstvu spi. Pri tem je važno, da mati prve ure v prsih sploh nima mleka. Včasih ga je prve dni zelo malo, tako da ne more zadostiti potrebam svojega otro- ka. Ce traja to samo nekaj ča.sa ru pr. dan ali dva, lahko dojenč- ka napojimo s slajenim kamilč- nim čajem, če mleko ne pride v dojke niti čez dva dni, je treba najti možnost, da bomo dali otroku mleko, če ne drugače pa od druge žene. Novorojenček ne sme mnogo izgubiti na teži, ki jo ima ob rojstvu. Vsaka izguba nad 300 gramov teže utegne biti nevama. Nekateri dojenčki takoj ob prvem dojenju primeio bradavi- co z ustnicami in močna vlečejo, drugi pa sploh ne znajo sesati, marveč samo premikajo ustnice, obračajo glavo, jokajo in so ne- zadovoljni. V takšnih primerih matere cesto obupujejo ter fie boje, da otrok nikoli ne bo mo- gel sesati Ze čez nekaj ur ali čez dan, dva pa začne dojenček lepo .sesati in vleče mleko iz dojke, dokler se ne riasiti. Po prvem dojenju je treba otroka pritisniti k prsim vsake tri uro, pa naj ima mati v njih mleko aH ne Z ritmičnim doje- njem zdaj iz te zdaj iz druge dojke dosežemo l>oljše izločanje mleka in dojenček ,se navadi na red. Prvi mesec je treba dojenč- ka dojiti noč in dan v presledku po tri ure. Pri kopaniu je treba paziti na popkovino, da se ne zamaže. Po- sipati jo moramo z dezinfekcij- ,skim praškom fdermatol sulfa- mi d) in polagati panjo čisto gazo Popkovina odpade med sedmim in desetim dnevom po porodu, mesto, kjer se je držala dojenčka, pa mora biti suho in či-sto. Ce je vlažno, to pomeni, da nekaj ni v redu. Ce opazimo karkoli nenormalnega na popku, se moramo takoj obrniti na zdravnika. Dnevni spored za nedeljo, dne 27. januarja 1957 6,00—7,00 Vesele in poskočne za pri- jetno nedeljsko jutro — vmes ob 6,05 —6,10 Poročila in vremenska napoved, 7,00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved i«! objava dnevTicga sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7,35 Za prijetno nedelj- sko jutro vam predvajamo spored zabav- nih melodij. 8,30 Otroška predstava — Frane MilCinski: Vesela povest o žalostni princesi. 9,02 Slovenske narodne pesmi. 9,45 .*5e pomnite, tovariši . . Andrej Pa- gon - Ogarev: Iz cerkljanskih bojev. 10.15 Nedeljski simfonični koncert. Felix Men- delssohn: 3. simfonija, ,,Škotska" (New- yorSki filharraonični orkester, dirigira Dimitri Mitroponlos). Camille Saint-Saens: Koncert ra violino in orkester štev. 3 v h-molu (solist Zino Francescatti in new- yoriki simfonični orkester, dirigent Dimi- tri Mitroponlos). 11,15 Oddaja z^a Bene- ške Slovence. 11.35 Zabavna glasba (skladbe G. Gershwina, A. Lortzinga, J. Straussa in Sieczynskega). 12.t.'0 dogo- vor s poslušalci. 12,10 Opoldanski glas- beni spored (Boieldieu, Suk, Stajkov). 13,00 Napoved časa, poročila .vremen- ska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13,13 Zabavna glasba — vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14,00 —16,00 Želeli ste — poslušajte! ~ vmes ob 13,00—15,15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 16,00 Zvone Kržišnik: NaUina polja (reportaža). 16,30 Glasbeni mozaik. 17,30 Radijska igra — Cronin: Štiri zdravniške zgodbe. 18,20 Melodije za dobro voljo. 19,00 Ra- dijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba — vmes reklame. 20,00 Radio-variete (jav- na oddaja Radia Zagreb); — sodeltijejo: Plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča s solistoma Zlato Ga- šperšič in Zvonimirom Krkljušem, Danica Filiplič, Franc Koren in kvintet Avsenik, Frane Milčinski in Zlatko Zei. 21,00 Kul- turni razgledi. 21,15 Nočni koncert. Mar- jan Lipovšek: I. suita za godala. Zvoni- mtr Ciglič: Obrežje plesalk, koreografsko- simfonična slika (izvaja orkester Sloven- ske filharmonije, dirigent Bogo Leskovic). 22,00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22,15 Zaplcšimo (igrajo orkestri Les Brown, Glenn Miller in Hary James, trio Oscar Peterson in Biliic Holidaj s sve- timi solisti, pojeta Biilie Ho!iday in Ray Eberle). 22,55—23,00 Poročila. 22,1?~- 23.00 UKV program: Jazz-cocktaii. 23.00 —24,00 Oddaja za tujino — na val« 327,1 m (prenos iz Zagreba), iztrgati le z vztrajnostjo. v sredo 23. 1. 1957 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 80, česen 100, luščeni fižol 50, hren 100, krompir 12, peteršilj 60, rdeča pesa 30, red- kev 30, solata endivija 80, š;pina- ča 100, zelje v glavah 30, zelena ,50, korenček 50, ohrovt 25-30, koruza 40, oves 35, koruzna mo- ka 50, ajdova moka 60, koruzni zdrob .50, ajdova kaša 120, pro- sena kaša 90, surovo maslo 400, zaselka 300, mleko 30. smetana 140-1,50, sir 80, kokoši 350-450, jabolka 25-30, orehi 200, jajca 20, kisla repa 30-40, kislo zelje 60, motovileč 100, ječmenova kaiša 90, suho mešano sadje 50. Ro.Tstva. poroke in smrti ni^i področju mesta Ptuja v pre- teklem tednu Rojstva: Slabe Marija, Krče- vina 36, je rodila Danico; Kau- čič Marija, Podgorci 49 — sina; Rajh Elizabeta, Cvetlcovci 21 — Janka; Grlica Alojzija, Podvinei 104 — Silvo in Marijo; Kramer Neža, Mostje 4 — Stojana; Pe- trovič Jožefa, Paradiž 90 — Mi- lino; Klein Marija, Ptuj — Dra- ga; Krepše Marija, Vitomarci 1 — Marto; Ornik Marija, Marje- ta 39 — hčerko; Heržič Neža, Tibolci 35 — Silvo; Kuhar Ljud- mila, Gradišče 105 — Mileno; Kamenšek Katarina, Dragonja vas 19 — Slavico; Gk>lob Ana, Strelci 13 — Marijo; Trunk Frančiška, Tibolci 48 — Ivanko; Dragšič Roza, Brezova gora 105 — Petra; Šmigoc Ivanka, Ptuj, Zadružni trg 8 — Branko; Han- žič Marija, Vičanci 38 — Fran- ca; Veinar Elizabeta, Ormož — Vero; Petrovič Elizabeta, Soviče 3 — Marijo; Rihtar Jožefa, Ptuj — Boštjana; Vuzem Gabrijela, Hrastovec 53 — Marijo; Pod- goršek Jožefa, Jablovec 22 — Franca. Smrti: Podgoršek Franc, Ja- blovec 22, roj. 1957, umrl 13. I. 1957; Glinšek Elizabeta, Ptuj, roj. 1878, umrla 14. I. 1957. Poroke: Šegulin Franc, Ptuj, in Špelič Angela, Ptuj; Lah An- ton, Ptuj, in Kosenburger Tere- zija, Ptuj; Stojkovič Dragoljub, Ptuj, in Medved Emilija, Ptuj; Ganza Alojz, Ptuj, in Škornšek Helena, Ptuj. NOVO USTANOVLJENO BRO- DARSKO DRUŠTVO V PTUJU IMA VSE POGOJE ZA RAZVOJ Korenine brodarskega športa v Ptuju so že stare, saj nudi Drava izredno lepe možnosti ^a^. razvoj tega športa. Medtem ko so se pred vojno ukvarjali z brodarstvom le posamezniki, je bilo v povojnih »letih ustanov- ljeno brodar.sko društvo, ki je doseglo presenetljiv razvoj, saj so se člani udeležili raznih re- publiških tekmovanj z lepimi rejoiltati. Društvo je prenehalo z delom, ko so najbolj dejavni člani odšli v JLA in vse do da- nes ni obstojalo. V začetku meseca januarja pa je imelo brodarsko društvo v Ptuju ustanovni občni zbor, na katerem .so se nekdanji in novi člani pomenili o ponovni usta- novitvi tega društ\'a. Z delom bo treba pričeti povsem iznova in člane društva čaka precej na- log. V prvi vrsti So sklenili po- staviti čolnarno na Dravi, ki bo po vsej verjetnosti stala onstran Mestnega kopališča, nato pa z lastnimi močmi izdelati nekaj plovnih objektov. V tem pogledu bo društvu pomagal Okrajni od- bor Ljudske tehnike in Brodar- ska zveza iz Ljubljane. Z nasveti in izkušnjami bo k razvoju ptujskega brodarskega društva mnogo pomagalo brodarslco društvo »Sidro« iz Maribora. Prvenstveno si je društvo posta- vilo nalogo pritegniti v svoje vrste najmlajše, ki kažejo za brodarstvo izredno zanimanje, vzgajali pa bodo tudi mladince, kateri bodo pozneje v JLA lah- ko postali dobri mornarji. -r PRED SKUPŠČINO §D DRAVA Pred kratkim so končale sek- cije >.Drave« s svojimi letnimi občnimi zbori. V izčrpnih poro- čili smo videli dosedanje delo, napore in tudi razočaranja. Nogomet: Ne bom pisal o uspehih in ne- uspehih posameznih sekcij. Ugo. to\ati pa je še ponovno treba, da je možno doseči uspehe sa- mo, če so igralci disciplinirani in če vodstvo čuti svojo odgo- vornost. Pri nogometni sekciji ima največ zaslug za uspeh od- bor, ki je posvetil vso skrb ter strogo kontrolo v^sem tekmova- njem Rokomet: Tudi rokometaši so dosegli v preteklem letu lepe uspehe, toda disciplina članov in članic je. še stalno na zelo nizki stopnji. LLs^pehi bi bili tudi lepši, če bi imela sekcija dobrega trenerja, k bi znal pridobiti igralce za stalen trening. Le skupna in dobra kondicija lahko vodita k uspehom. Kegljanje: Zelo agilni so kegijači, ki do- segajo na dvosteznem asfaltnem kegljišču na stadionu lepe uspe- he. To so dosegli le z vestnim treningom. Razveseljivo je, da redno trenirajo tudi članice, ki bodo kaj kmalu lahko nastopile na raznih tekmovanjih. To so panoge poletja in jeseni, sedaj pa je sezona smučanja in sankanja. Ce pogledamo, kaj je bilo storjenega v tem pogledu v zadnjih letih, bomo gotovo razo- čarani. Tekmovanja, v kolikor so sploh bila, je organiziral Partizan, ki pa za to panogo ne kaže prevelikega zanimanja, za- to .so bila ta tekmovanja tudi temu primerna. Mladina pa kaže veliko zaninianje za smučanje in sankanje. Tudi primerni te- reni so v Ptuju in v bližnji oko- lici za to panogo .športa. Tudi v Ptuju bi lahko imeli skakalnico, za katero bi našli primeren prostor pod gradom. Mladina bi se z navdušenjem lotila teh panog in je tudi .sama pripravljena s svojim delom po- magati pri gradnji potrebnih objektov. PA x>fESrNI KINO PTUJ predvaja od 25. do 27. januarja 1957 jugoslm-aiiski film »Oblega- nje«; od 29. do 31. januarja amerišiki film »Jajce in jai«. KINO SREiDISCE predva*ja 26. in 27. januarja ameriški film »Kogar sonce greje«. KINO MURETINCI predvaja 26. in 27. januarja amer. film »Ni malih grehov«. OBVESTILO o odvzemu iz obtoka in zame- njavi bankovcev a din 100.— z datumom izdaje 1. maja 1953. Upravni odbor Narodne ban- ke je odločil, da se odvzamejo iz obtolta in zamenjajo bankovci Po din 100.— s podpisi V. Gu- zine kot guvernerja in L. Do- linska kot viceguvernerja in da- tumom izdaje 1. maja 1953. Na prednji strani bankovca je re- produkcijska sUka lokomotive v montaži, na hrbtni strani pa motiv vr. kmetijstva — žetev in mlačev. Na potUagi te odločbe bo Na- rodna banka odvzela iz obtoka navedene bankovce v času od 1. do 31. januarja 1957 tako, da bodo s 1, februarjem 1957 na- vedeni bankovci prenehali ve- ljati kot zakonito plačilno sred- stvo. V času nadaljnjih dveh mesecev, to je zaključno do 31. marca 1957 bo Narodna banka navedene bankovce naknadno zamenjavala. Zamenjavo bankovcev a 1(K).—. ki bedo odvzeti iz pro- meta na podlagi navedene od- loči«, bo Narodna banka vršila preko vseh svojih podružnic »n ekspozitur. Itakor tudi preko vseh drugih bank. Iz Narodne banke R!B!ŠKA POJEDINA v SOBOTO, 2. FEBRUARJA, V NARODNEM DOMU Okusno pripravljene spcciaiite- te: ocvrt solač in ščuke, pečene ribe, marinirane ribe, svinjske ribe, francoska solata. Odlična halo^ka kapljica! Ciganska god- ba in pevka, veseli ribolov, srečolov, bar. Vstopnina 100 di- narjev. Cisti dobiček je name- njen za poribljenje voda. Pred- prodaja vstopnic in rezervacija omizja pri tov. Francu Zorčiču, »Vesna«. Ptuj. Za obilen obisk se priporoča RIBIŠKO DRUŠTVO, DRUŽINA PTUJ OBVESTILO Obveščamo vse člane Avto- moto društva Ptuj, da bo redni letni ofc>čni zbor v nedeljo, dije 27. januarja 1957, ob 8. uri v dwrani Okrajnega komiteja. Udeležba za člane ob\'ezna. Prijatelji avto - moto športa vabljeni! VABILO Čebelarsko društvo v PboJo ima fvoj redni letni občni zbor 2. februarja 1957 ob 9. uri v po- sebni sobi gost.ilne Zupančič T»a Ljutomerski cesti. Zaradi tega vabinvo vse čebe- larje na abmočju oloraja P*crj ne glede na to, ali so člani ali ne, naj se tega občnega zbosra sigurno udeležijo. Cebelars:ki pozdrav. ODBOR STnnounnjil s 1. .APRILOM 1957 potrebujem v Ptuju ali -v' bliižnji okolici sobo in kuhinjo. Plačam do- bro in nudim brezobrestno posojilo. Naslov v upravi li- sta. STANOVANJE IN HRANO nu- dim za pomoč v gospodinj- stvu v dopoldanskih urah. Na- slov v upra-^d. Delavski svet Strojnih delav- nic OZZ Ptuj razpisuje mesto SAMOSTOJNEGA STRUGA«JA Nastop službe takoj. pl£i6a po tarifnem pravilniku. V pcžtev pridejo le osebe, ki so že odslu- žile vojaiški rok. PRIMOŽ (Sc-hraubstock) in ko- vaško orodje prodam a'li za- menjam Za namisaai štedilnik. Naslov v upravi. ^ ^. SUHE HRASTOVE DESKE >i, '■4 in kupim. Naslov v u.pravi. CENJENE STRANKE napro- šam, da odnesejo gumija«fte predmete do 31 januarja 1957. Po tem roku bodo predmeti razprodani. Vurkanizacija Ko- rošec. Ptuj, Zagrebška 3. in odborom Preiernouo družba Prihodnji mesec bo vsakoletno zasedanje Glavnega od- bora Prešernove družbe. Da b: se Gl. odbor mogel čimbolje seznanit: z mnenjem članov, poverjenikov in odborov o na- šem delu. vabimo vse člane, poverjenike in odbore Prešer- nove družbe, da nam sporoče vsai do 5. februarja svo.jo oceno in predloge g.ede programa, opreme, coslovanja itd. tako za redne knjižne zbirke in dodatne knjige kot tud: za revijo ■•>Obzornik«. Po^'erjeniki! Sporočite nam takoj število dr>slej \T>i«3- nijj članov in naročnikov na psamezno dodatno knjigo. Po- hitite z delom, da bomo lahk* zaključili vpisovanje že j. m^-ca in s teir '^'^''sočili t'kk=»mi pravočasen natis vseh knjig.