iS ,,
4. številka.
. Maribor, ine 14 fer, rja 1916

Letnik Vlit
STRAŽA
JS®r»®3!* tstvQt v ć&jđt fes $S&&
■&3&epfr?S *b «
to«aBranriSlMM medimi s	„ltw .. ............................. .
**•***• J N#€MÌTl%€*gi polfti&nt Usi zi sl©v®fi£ilK& lf®dÌ8jhr©,
..m     *"*1111*11 i in i n~irrf~‘im i iiii»i iii«n ' mu i N '
if)0^il^KKmfKÈKmKmssmmsatmmm
v*ak *Ses e«S S3.—ft.
Avstrijci pred Cetinjem.
Lovden zavzet. - Cetinje v območju naših topov Italijani žalujejo radi padca Lovčena, Na italijanski fronti artilerijski boji. — Hude borbe ob bukcvinsko besarabski meji. —
U)jna dolžnost v angleški zbornici v drogam branju sprejeta,
iovžen avstrijski.
Lovčen je zavzet. S temi kratkimi besedami je javil Holer dne 11. januarja padec Lovčena. Število besed je majhno, a pomen je velikanski. Da je padec Lovčena globoko pretresel Crnogorce, je umljivo. A od jeze so zasikali ebenem naši verolomni nekdanji zavezniki Lahi. Posest Lovčena je utrdila in razširila moč Avstrije nad Adrijo, katero bi Italijani tako radi imeli kot mare nostro. Kakor proti izhodu Cetinje, tako obvlada proti jugu Boko Kotorsko. Boka je izborno opirališče za brodovje, to da topovi na Lovčenu so jo vedno nekoliko ogro
Zopetno zvišanje deželni!*, doklad na zemljiški davek.
«E2:-	'	*%HNr <	■
V sredo se je vršila v deželne,.! odboru dolgotrajna seja. Večina je šele proti večeru nepričakovar no, ne da bi se postavil predmet na dnevni red, po S/vo.em finančnem referentu' sprožila v razpravo v-prašanje pokritja deželnega proračuna za leto 1916. j Deželni odbornik dr. Karl Verstovšek si je i odločno prepovedal, da stavi finančni referent tako j važne zadeve v razpravo, ne da bi se odbornikom j dala prilika preštudirati poprej ves predmet. Deželni
ževali. Sedaj je Boka varna od morja in celine, j odbornik imenuje to postopanje brezvestno in izjavi. •Obenem pa se je naša sigurnost ob morju razširi ; da je prepričan, da si nobeden član odbora ne more a do Skadra in s tem se je skrili tudi pomen j na podlagi kratkega referata od strani referenta za-
Drača in Valone za Italijane. Zato je gotovo, da so italijanski državniki slabo spali, ko e o izvedeli za padec Lovčena. Saj se vsi spominjamo, kako je bil Lovčen za Italijane pravi noli me tangere, ko smo bili še zvezani z njimi. Kdor je hotel čez noč razburiti italijansko javnost, temu je bijo treba le raz-
snovati pravo sodbo, da bi z mirno vestjo lahko oddal svoj glas. Dosedaj je bilo vedno običajno in se je tudi zgodilo, da se je vse gradivo predložilo prej v študij. Tako ravnanje večine je naravnost zahrbtni napad. Ugovor dr. Verstovšeka se je vzel kot u-
-	>	-	- I pravičen na-znanje, vendar, pa- ».v -.Močila večina, da
glasiti, da se namerava Avstrija z lepim ali z grdim j se takoj
polastiti Lovčena, Še leta 1913 je taka lovčenska afera cele tedne razburjala evropsko javnost.
Po našem mnenju je pridobitev Lovčena najvažnejši pridobitev Avstrije v celi dosedanji svetovni vojski Ako se Boka zveže tudi z železnico z Dunajem, potem se lahko Pulj premesti v Boko Kotorsko, to se pravi, naša moč se lahko pomakne z velikanskim povdarkom proti Otrantski ožini. Z Lovčenom je izgubila Albanija namah veliko privlačne moči za Italijo in italijanska izhodna obal je postala še bolj nesigurna kot je bil dosedaj.
Z Lovčenom je ključ Črne gore v naših rokah V najkrajšem času se mora udati bližnje Cetinje.
Naši topovi, ki bodo skoraj stali na Lovčenu, pa bodo obvladali glavno črnogorsko pokrajino — dolino Zete s Podgorico in tako tudi edino važno etapno črto, ki vodi od Skaderskega jezera v no-tranjnost Nikitovega kraljestva.
Z osvojitvijo Lovčena je tudi usoda črne gore zapečatena.
posvetuje o pokritju primanjkljaja, ker je baje zadeva nujna.
Nato poroča dr. pl. Kaan o potrebščinah dežele: potrebni izdatki: 45,034.540 K. pokritje 26.238.471 K, nepokrite 18,796.069 K.
To ne> okritje se mora pokriti z raznimi dokladami in deželnimi dohodki. Ti dohodki so preračunani po dosedanji visokosti deOelnih doklad na približno 15,000.000 K, tako da je primanjkljaja še nad K 3,700.000. Da se ta primanjkljaj pokrije, predlaga finančni referent:	1. zvišanje pridobninskega davka,
pri obrtih I. razreda za 10% ; 2. zvišanje doklad na zemljiščni davek za novih 10% ; 3. zvišanje davka na pivo na 8 K; 4. zvišanje doklad na državni užitnin-ski davek na vino, sadjevec ifd. za 50% (torej od 10 -n. (X)%). Vse to zvišanje bi po računu finančnega referenta prinašalo deželi nad 2% milijona, tako da preostane še približno nad 1 milijon nepokritega.
V razgovoru se je odbornik Hagenhofer, ki je lansko leto celo glasoval za zvišanje doklad na zem-
ljiški davek odločno izreklel proti zvišanju teh doklad. Slovenski zastopnik, deželni odbornik dr. Verstovšek je hudo bičal -fako postopanje večine in zlasti finančnega referenta. iVes proračun je pomanjkljiv in neodkrit: neodpustljivo je, kakor je očital dr. K. Verstovšek, da si upa večina v teh težavnih pasih leto za letom vedno bolj obremeniti davkoplačevalce. Ves načrt, ki je predložen za pokritje primanjkljaja, je prikrojen ugodno za meščansko zastopstvo. Finančni referent bi moral vsaj toliko paziti, da bi se ne vMlo očividno, da je on skoval te načrte kot zastopnik mestnega prebivalstva: pomisliti bi moraldr.pl. Kaan. da je on odbornik cele dežele in vseh slojev, ne pa odbornik graškega mesta. .Dr. Verstovšek se o-brne proti tovarišu pl. Kaanu in mu reče doslovno: „Gospod tovariš, pritrdili mi bodete, da bi morali pobegniti iz deželne zbornice, če bi si upali le deželnemu zboru predlagati tak načrt, ki je sestavljen tako pristransko/“ Dr. Verstovšek nadalje biča postopanje večine, da se hoče lotiti zopet le nižjih slojev in kmetov. „Zakaj ne hajdemo v načrtu povišanja doklad na hišni davek., ki vendar-največ vrže? AUSO hišni posestniki taki siromaki ? Mestni zastopniki imate večino v deželnem odboru, zato se potegujete samo za svoje volilee, klar se pa nam zastopnikom kmečkega ljudstva in nižjih slojev dozdeva kot nasilno postopanje.“
Dr. Verstovšek nadalje opozarja večino na razmere zunaj na kmetih in povdarja zlasti, koliko narodnega premoženja je šlo na deželi že v zgubo. Zato z vso odločnostjo zavrača vsako povišanje doklad na zemljiški davek.
Vse nič ni pomagalo. Samo kmečka zastopnika dr. Verstovšek in Hagenhofer sta glasovala proti povišanju. Dr. Verstovšek je naznanil prečakolarično svoj protivotum in ga bode utemeljil s posebno vlogo na visoko vlado.
Odgovor Ogrom.
Ogrska ima svoj parlament, za to lahko govorniki vsak čas razglasijo, kar jih skrbi in vznemirja.
LISTEK.
Kako se vozi snglešm kralj Jurij čez Kanal.
Potovanje angleškega kralja Jurija na francosko fronto je zvezano z velikimi nevarnostmi, kajti kralj se mora na tem potovanju voziti čez Kanal — morska ožina. meri. Francijo in Anglijo — kjer vedno strašijo nemški j odvodniki. Neki stalen spremljevalec angleškega , kralja Jurija na teh nevarnih potovanjih opisuje prevoz z angleške obali na Francosko sledeče :
Oe kralj Jurij izrhzi željo, da bi potoval na fronto, se določi najprej dan za potovanje. Ravno tako se tudi določi pristanišče, odkoder naj odpluje 1 dja. Jz tega pr'slhjnišča potem na 'določeni dan tudi v resnici odpluje na- Francosko parnik, ki bi bil po svoji zunanjosti vreden, da bi prevažal angleškega kralja. Toda kralj se tedaj še nahaja, v — Londonu. Sele nekaj dni pozneje odide potem kralj v spremstvu enega samega clvorjanikai skoraj neopažjeno na majhno postajo pristanišča, ki se drugače malo uporablja za, plovbo, in pride tjakaj v večernih ure-: Parni čoln ga nato hitro prepelje vun na morje n n krov pripravljenega 'potniškega parnika, ki odpluje
takoj nato. Na parniku čaka kralja spremstvo častnikov, ki ga spremijo na fronto. Na parniku se zar-stro vse luči in kapitan odredi skoraj polno vožnjo. Tako se prične ponočno potovanje.
V	kadilski dvorani sedi kralj’ in kramlja s častniki ob vinu in čaju. Pogovor se vrti okoli vojnih dogodkov. Ker je brezžični brzojav na ladji v zvezi z obrežnimi postajami na Angleškem in Francoskem, prihajajo vedno nove vesti na kraljevo mizo. Omizje dobiva po noči večerna poročila z vseh bojišč in o najvažnejših dogodkih na Angleškem in Francoskem. Na spanje io noč ne misli nihče. Šele tik pred zoro, ko se je ladja približala, že francoskim obrežnim vodam, se angleški kralj nekako za eno uro vleže k počitku.
V	dolnjih prostorih ladje se na teh vožnjah nahaja redno j o 100 do 150 vojakov. So to vrli, izku-
! šeni ljudje, ki ,v slučaju nesreče znajo ostati hladno-j krvni in se dobro razumejo v rešilne naprave. Poleg i navadnih čolnov se nahaja na parniku tudi motorni čoln, ki se moro tekom ene minute popolnoma pripravljen za vožnjo spustiti v morje. Povsod na parniku se nahajajo rešilni obroči. Kralj ima svoj poseben rešilni obroč, ki je narejen na poseben način in ki se nahaja vedno v njegovi bližini, Proti napadom ta ! parnik ni zavarovan. Na krovu se nahaja samo ono j orožje, ki ga imajo seboj častniki in vojaki. Kapitan i strmi neprestano v dve majhni lučki, ki nekoliko od-
daljeni od: parnika hitite pred njim v noč. Nadalje strmi v temo še 12 drugih oseb in opazuje dve črni točki na obeh straneh parnika;, ki bi ju lajik le težko mogel opaziti. Lučki spredaj ste dve torpedovki, ki kažete parniku pot, temni točki na obeh straneh parnika ste pa dve majhni križarki, ki v varstvo tega kraljevega parnika ostajate vedno v določeni razdalji. Pol milje za parnikom slecb še ena angleška torpettovka.
S tako varnim obročem zavjarovan, se parnik približa francoski obali do dogledne razdalje. Tam g!a zapuste ladje, ki so ga spremljale in križarijo potem naslednje dneve in noči neprestano po Kanalu, in stražijo, dokler parnik s kraljem na krovii ne nastopi zopet vožnje nazaj na Angleško, ki zahteva veliko večjo pazljivost in pozornost, kjer tedaj ves svet ve, kje se je nahajal angleški kralj. Parnik odhaja nekoliko pred polnočjo iz pristanišča Calais in straži ga neprestano manjše angleško vojno brodovje.
--n— i - - -	- - -    ---	.	- - --- -----------* '
Iznajdba umetnega kavčuka.
Poročilo, da se je posrečilo! neki tovarni v Nemčiji izdelovati iz umetnega kavčuka prve, popolnoma porabile obroče za kolesa avtomobilu bi vozov, pomenja nov in velik uspeh na polju iznajdbe in tehniko, uspeh, katerega še bodo pospešile vojskine potrebščine, uspeh, ki venča celo ivrsto trud «polnega,
Mi v Avstriji nimamo parlamenta, za to moramo govoriti, kolikor se nani pač dopušča, po svojih čajnikih. Naš list je skrbno zasledoval govore v ogrskem parlamentu ter %-sak čas tudi povedal, kako mi avstrijski Jugoslovani sodimo o tem, kar se v Budimpešti dela in govori. Zopet je nujno, da povzdignemo svoj glas pròti govorom v budimpeštanski poslanski zbornici.
Bivši j u s t i č n i minister Geza Polo n y i se je osmelil v seji dne 12. t. m. v interpelaciji napasti načelnika generalnega štaba Con-r a 'd - H ö t a e n d o r f a, češ, d ase navdušuje za idejo državne skupnosti in nadalje je kritiziral, da se Madžari iz A 11Ö 1 d ‘a u -porabljajo za obrambo Doberdoba — do čim se alpskim, prebivalcem (3. in 14. armadni zbor) dajejo s t r a ž n i š t e službe za mostove in viadukte.
Ne imeli bi krvi, arnnak vodo v svojih žilah, a-ko bi nas take besede ne razburile. Mi si ne prisvajamo pravice, da bi sodili o madžarskih vojakih in njihovem junaštvu bodisi na ruskem, bodisi na italijanskem bojišču.. O tem bodo govorili poklicani činitelji. Za to pa tudi odločno odrekamo enako pravico madžarskim politikom, osobito takim, ki nobenega, bojišča niso videli niti od daleč.
Nezaslišana krivica pa je, ato madžarski politik upa javno nastopiti ter povedati, da morajo Madžari braniti Doberdob, naši možje in mladeniči pa da stražijo samo mostove in viadukte. Naj pride Geza Polonyi v naše kraje in potem bo slišal žalovanje mater in žen, ki objoKujejo smrt, ranjenje ali bolezen svojih dragih, katere so imeli na italijainskem bojišču. Naj gre Geza Polonyi, ako se ne boji krogel in granat, na našo italijansko fronto ter jo obhodi od morja do Švice, potem se bo malobeseden vrnil tv Budimpešto, kajti razmerje števila med aliöldskimi in alpskimi branitelji bo mu zaprlo sapo. Naj vsaj, ako že hoče o takih stvareh v sedanjem čaisu govoriti, gre, v icako vojašnico in se pri prvem prostaku informira o razmerah na italijanskem bojišču. Geza Po-lonyi, bivši justični minister, je sicer hotel predvsem žaliti naš generalni štab, ld razpolaga, s četami, a dotaknil se je na grd način.1 tudi nočmadeževane časti našega vojaštva v 3. in 14. armadnem zboru. Z'a oboje bo žel v Vsej avstrijski javnosti in menda tudi v pošteni madžarski odločno in brezpogojno obsodbo.
Ta dogodek v ogrskem parlamentu pa nam tudi kaže, kako dobro je za sedanje čase, da nam je vojaštvo rešilo izmed razvalin bivše skupnosti vsaj toliko skupnosti v vojaških zadevah, kolikor je sedaj imamo. Sicer bi šovinisti med Madžari ne pripustili niti enemu madžarskemu vojaku, da bi branil skupno domovino na avstrijskih tleh. Ta skupnost v vojaških zadevali se mora povečati« realizirati se mora popolna enotnost, Ako je Conrad-Hötzendorf res izrekel kedaj tudi javno besedo za tako enotnost, čast mu in njegovi korajži, kajti o tem niti ne dvomimo, da bi se tudi njemu ne zdela enotna armada ideal-nejša, kakor armada s skupno, domobransko in hon-vedsko upravo ter organizacijo. V tem vprašanju stojijo vsi avstrijski domoljubi tesno okoli generala Con-rad-Hötzendorfa.
Potek seje v ogrski poslanski zbornici je bil
ta-le :
Poslanec Geza Polonyi je interpeliral vlado radi izjave, katero je baje podal načeluje našega generalnega štaba Conrad pl. Hötzeudori. V izjavi,
, ki jo je prinesel vojaški strokovni list „Die Rundschau“, je baje general Conrad.'naglasni, da je vojno izročilo stare armade, katera je bila v stoletjih z-družena v ognju raznih bitk, večje vrednosti kot narodno rampali e nje duhov. Poslanec Ijolortyi je izjavil, da ta izrek žali splošne občutke ogrske narodnosti. ter ogroža obstanek in napredete ogrske narodne države. (Na desnici živahno ugovarjajo.) Govornik je iz posameznih mest ravnokar izišlih životopi-so;v generala Betzendorf a sklepal, da deluje generalštabu! načelnik za idejo skupne države in madžarsfr-vo zapostavlja. Interpolarli je. vprašal ministrskega predsednika, ali hoče storiti potrebne korake, da se prepreči nevarnost, ki preti madžarsku; in ogrski narodni državi ter ali hoče zbornico o tem informirati. (Pritrjevanje na levici.) Govornik zahteva, naj se Avstrija in Ogrska v jednaki meri pritegneta k j vojnim službam. Poslanec Polonyi se pritožuje, da se ; posebno ‘Ogri iz pokrajine Alföld (med -Tiso in Donavo) pritegujejo k obrambi Doberdoba, dočim se alpski prebivalci uporabljajo za stražo pri mostovih in viaduktih.
Ministrski (predsednik grof T; i s 'z a je povzel : besedo in izjavni: Pred vsem bi sitavi! zbornici vprašanje, ali je taka interpelacija v tem zgodovinsko važnem trenotku, katerega smo doživeli, vredna ogrske narodnosti (živahno pritrjevanje na desnici), ali je ta trenotek primeren, da se govori o avstrijski soldateski in o nemških Avstrijcih kot naših nasprotnikih, ! in sicer v trenotku, ko se v pošteni tovariški složnosti rama ob rami. borimo tudi za življenjske interese Ogrske. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na desnici.) Tisza je izjavil, da hoče odgovoriti le na nekatere Polony je ve trditve. Res je, da je bilo v posameznih krajih do 90% črnovojnikov, staiiik 48 do 50 let,
gu, glede Italije je bil boljši kot poklicani politiki. Op, ur.) in se 'je tudi rut pošten način izogiblje. (Medklici na levici:	Potem gre vendar vse dobro!)
Gotovo, vse gre dobro, ne samo radi naših junaških bojevnikov, ampak tudi radi izbornih sposobnosti našega ge n e r al št adii e g a načelnika. (Živahno pritrjeva-nj;e na desnici.) Odgovor ministrskega predsednika na Polonyjevo interpelacijo torej je: Ker ne yidi ni-kake nevarnosti, tudi ni zanj nobenega povoda za kake odredbe. (Živahno pritrjevanje na desnici.)
Zbornica je vzela odgovor ministrskega predsednika na znanje.
Država in n e razmerje do narodnostnega problema
Maks Weber iz Heidelberga razpravlja v listu „Frankfurter Zeitung“ o Bismjarcjkovi politiki in nje posledicah za sedanjo vojno ter prihaja do zaključka, da je bila Bismarckova politika, ki je Sla za narodnim zrušenjem Poljakov, zgrešena!
Weber piše med drugim:
„Razmerje Nemcev napram zapadnoslovanskim kulturnim narodom se bo moralo vsi e d političnih posledic vojne predrugačiti iz temelja in bodo morali biti Nemci tudi sposobni za tako izpremembo. Se le sedaj je dokazano tem narodom, da je nasproti grozeči pretvoritvi v ruske tuje narode za-nje le ena sila, ki more združena z njimi samimi garantirati njihovo narodno samostojnost nasproti Rusiji.
Gre torej za to, da se jim da tudi sigurnost, da so jim mesto ruskega ni bat nikakega nemškega
spoznanih za sposobne. Iz tega vzroka se je tudi odredilo izopetno prebiranje sposobnih mož v teh krajih. Prebiralnim komisijam se je naročilo, dh postopajo pri prebiranju s primerno vestnostjo. (Pritrjevanje na desnici.) Kar se tiče zadeve, da se pritegne prebivalstvo v vojno službo, poznamo v vojski, ka-koršna je sedaj, le en cilj: obrambno silo zvišati do skrajne mere. Ministrski predsednik je nato nagla-šaj, da so se v karpatskih bojih izborno izkazali’ o-grski in avstrijski črnovojniški oddelki. Ako interpe-lant trdi, da se gorski vodniki uporabljajo za straže f pri mostovih, mora ministrski predsednik v interesu j resnice konstatirati, da sta 3. armadni zbor, ki se I izpopolnjuje iz alpskih dežel, in 14. armadni zbor iz-I vršila vojaške čine, k; spadajo med najsijajnejše (ži-I vahno pritrjevanje) in da je 3. armadni zbor tudi v \ Karpatih prelival svojo kri. Ministrski predsednik [ mora torej proti takim zastrupljajočim podtikavanjem } odločno protestirati. (Živahno pritrjevanje in plosk a-I nje na desnici.) Kar se tiče inkriminirane izjave ge-I neralštalbnega načelnika, ministrski predsednik pač 1 ni v to poklican razlagatelj. V tej izjavi se res go-\ vori o narodnem razpaljenju duhov. Interpelantova \ razlaganja pd< so enostranska in tendenciozna. — I Za armado ni samo vojaško izročilo, ampak tudi nail rodna zavest velike važnosti. Katero od teh dveh se \ postavi na prvo mesto, je stvar posameznikovega m-- nenja. Govornik stavi narodno zavest na prvo mesto. Kar se tiče onih dveh knjig, ki jih je citiral poslanec Polonyi, ministrski predsednik ni v položaju, da bi jim pripisoval kako važnost. K večjemu pravi on k temu to, kar bo rekel najbrž tudi načelnik generalnega štaba: Bog me naj varuje mojih prijateljev! f Živahna veselost na desnici.) Ministrski predsednik vstraja pri svoji trditvi, da bi se danes samo še kak blaznež boril za centralistična stremljenja zoper pravice ogrske narodne države. To se pa ne more nanašati na načelnika našega gjenerajlnega štaba, heteri se že radi svoje službe mora ogibati vsake politike (Oho! Mora biti celo dober politik. In, hvala Bo-
ža,tir an ja. Naš (nemški) interes dovoljuje in zahteva njihove brezpogojne kulturne samostojnosti na polju smo t renega obmejanja območij narodnega delovanja po zgolj stvarnih političnih vidikih, in to se pravi: izključujoč narodno samoljubje z naše — nemške — strani.
V kolikor prihajajo v poštev druga narodnostna vprašanja razun poljskega, so to formolno notranja stvar naših zaveznikov. Seveda je njihova, čim hitreja rešitev odločilne važnosti tudi za našo politiko, ne pa da bi mi smeli kaikorsibodi posegati vmes. Aneksijo poljskih ali kakih drugih slovanskih ozemelj bi bil Bismarck gotovo odklonil,“
O politiki Bismarckovi se izraža M. Weber ta-
ko-le •
^Bismarckova politika je imela, sicer ne po besedah njegovih, plač pa po njegovih dejanjih, ideal nemške nacionalne države kot predpogoj. Njegova politika napram Poljakom je izražala to. Ce pa je pod vtisom naših novih nalog nastala domneva, da se je „narodnost“ v nje kulturnem pomenu zamenjala v državno mislijo, ali da se da zameniti — je io lo nesporaizumljenje. Vsa kultura je in ostane danes povsem narodno vezana, in sicer vedno bolj;, čim — „demokratičnejša“ postajajo zunanjo kulturna sredstva po svojem razširjanju in svoji vrsti. Ni pa, da bi držav» morala Riti „nacionalna država“ v tem smislu, da bi svoj interes orijentirala izključno le po interesih ene same narodnosti, ki je v njej pretežna. Država more služiti kulturnim interesom več narodnosti in to tudi v prav razumejvanem interesu narodnosti, ki je v njej v večini. Primerno izpremenjenim halogam je danes tuidi v kulturnem interesu nemške
sistematičnega in strogega dela. Izumitelja umetnega kavčuka sta profesor Harries v Kielu in dr. F. Hofmann v Elbierfeldu na Nemškem. Znano je, tako piše lipski list „Leipziger Neuesten Nachrichten“, da se tvori kajvčuk iz izoprena, ki je sestavina iz ogljika in vodika in ki se jo dobi kot lahko se gibajočo in brezbarvno tekočino nizkega vrelišča (35 stopinj), n. pr. če se segreje kavčuk sam, ali pa terpentinovo o-lje. Kakor je dokazal naj; oprej Hofmann, nastanejo kavčuku podobne snovi tudi iz drugih sestavin ogljika in vodika in ne samo iz izoprena, toda biti morajo sestavljene na sličen način, kakor izopren. Take, sestavine se pretvorijo , v kavčuk potom priprostoga segret j a s stiskanjem s pridatkom, ali pa tudi brez pridatka drugih snovi (Hofmjann), ali n. pr. s pridatkom majhnih množin kovinskega natrija (Harries), toda na ta način pridobljeni proizvodi imajo popolnoma različne lajstnosti, ki so odvisne od pre-tvorbnih pogojev in od gradiva, ki se ga pri tem u-porablja.
Da se je moglo tako dobljene uspehe izrabljati tudi praktično, se je šlo v prvi vrsti za to, kako izdelovati izopren v večji množini. Ta naloga je bila zelo težavna in jo je bilo možno rešiti šele po večletnem delu; Za izhodišče je bil izbran premog. Od 50 potov, ki so se zdela prvotno mogoča, se je izkazal pozneje samo eden, pof, po katerem je bilo mogočo priti 'do cilja. Vendar se je posrečilo mesca sušca j
j 1909 Hofmannu prvikrat proizvajati nekaj litrov čisli tega sintetičnega izoprena. Nič manj težavno je bilo spremeniti Tekoči izopren v trd kavčuk, 'Mesca avgusta leta 1909 se je ‘posrečilo Hofmannu doseči tudi ta cilj — iznajden je bil prvi sintetični kavčuk.
Toda Hofmann sam je še leta. 1912 svaril, da se v praktičnem oziru teg'a uspeha ne sme preveč visoko ceniti, kajti prave težkoče so se pravzaprav še le sedaj pričele. Na iz n ajde ni nov način je biilo možno izdelovati tako miajhne množine izoprena, da je nastalo novo in še težavnejše vprašanje v tehničnem in gospodarskem oziru, na kak način bi se ne uporabljalo tako ogromnih množin drugih postranskih produktov, Rešitev tega vprašanja je bila mnogo težavnejša, kakor pa iznajdba sestavine kavčuka samega.
Veliko bolj optimistično, kakor previdni nemški profesor je nastopil angleški profesor Perkin s svojim nanovo iznajdenim načinom postopanja. Profesor Perkin je vzel za podlago i za svoje tozadevne iznajd-bene poskuse navaden škrob iz krompirja. Iz te surove tvarine je upal po načinu profesorja Ferbacha na pariškem Pasteurjevem zavodu proizvajati ogljikov vodik, ki se ga rabi za izdelovanjih umetnega kavčuka, Ustanovili so delniško družbo z 10 milijoni.
V predsedstvo te družbe je bil poklican med drugimi tudi Sir William Ramsay. Toda o tem podjetju, ki je bilo ustanovljeno s tolikimi upanji, ni bilo pozneje ničesar več slišati. Iz krompirjevega škroba je nam- f
reč mogoče proizvajati po načinu profesorja Perkina samo 1% Za izdelovanje umetnega kavčuka, potrebnih snovi, dočim bi se morajo uporabljati celih 90% krompirjevega škroba za druge namene. Ce bi se torej hotelo proizvajati iz krompirjevega škroba toliko množino umetnega kavčuka, kakor se ga. rabi na svetu, bi se morale nasaditi s krompirjem naravnost o-gromne poljane.
Kar je oviralo vprašanje izdelovanja umetnega kavčuka, je bilo v prvi vrsti vprašanje rentajbilitete. Pomladi leta 1910 je stal 1 kg kavčuka na Nemškem 28 mark, leta 1912 pa samo 10 mark. Vsled tega je nastalo umevno veliko vprašanje, če se sploh izpla’ ča_ izdelovanje umetnega kavčuka. Temu se je Še pa pridružil strah v industriji za izdelovanje kavčuka, v kateri je naloženih toliko milijonov kapitala,, da bi ne utegnila priti na trg velika množina umetnega kavčuka po zelo nizki ceni. Vsled svetovne vojske je pa postal sedaj svetovni položaj, popolnoma drugačen. Kavčuk je postal za nas velikanske vrednosti in tovarne za izdelovanje umetnega kavčuka imajo zdaj vzroka dovolj, da pospešujejo izdelovanje umetnega kavčuka. Toda ne samo 'za vojsko je velik in mnogo obetajoč uspeh, ki se ga je sedaj doseglo, ampak tudi v "mirnem času, kajti ravno v mirnih časih se rabi kavčuka za tri milijfarde na leto. Iznajdbo umetnega kavčuka) je torej v denarnem oziru prištevati med največje tehnične svetovne iznajdbe.
narodnosti zahtevati, da se naša država v vedno večji meri posveča tej nalogi.“
Cenzurirana „Edinost“' dostavlja k tem izvajanjem :
Globoke brazde režejo sedanji zgodovinsko z-nameniti dogodki ne le v grudo starih naziranj, stališč, državnih programov in konceptov o nalogah narodne politike. Da se je Iše pred pAajr leti oglasil kak tak Maks Weber s takimi nazori o nalogi nemške države, posebno pa, da bi se bil drznil izreči tako besedo Kritike o Bismarckovi politiki n apra m Poljstvu. da bi bil grajal prejšnjo politiko .kladiva in nakovala in da je nasvetoval, naj Nemčija izpremeni svoje stališče na,pram slovanskim kulturnim narodom: nastal bi bil vihar in križali bi bili zločinca, ali ga v-saj postavili na sramotni oder. Govoreč o nujno potrebni, čim hitreji rešitvi drugih slovanskih vprašanj razun poljskega., in nagljajšujoč, da tu nemška, država nima besede, govori Wieber na — avstrijsko adreso. In tu naj bi dobro razumeli in izvajali njegov pouk o nalogah države, ki ni nacionalna, ker jo sestavlja več narodnosti,. Posebno naj bi si zapomnili, kar pravi o nerazdružljivosti kulture in narodnosti. Kultura je vezana, na narodnost. Iz tega sledi logično, da, kdor bi hotel kakemu narodu odvzeti narodnost. um hoče odvzeti kulturo in s tem odtegniti en del skupni človeški kulturi. Z drugo besedo: raznarodovanje pomenjai krčenje sodelujočih sil za kulturni napredek skupnega človeštva!’
Srbija — madjarska int resoa
sfera,
V seji madžarske zbornice z dne 12. t. m. se je poslanec Jurij Smrečanji pritoževal, da se v pretežnem delu Avstro-Ogrske agitira proti Madžarom. V Srbiji se ne var uje interesno siero Madžarov, Med 60 častniki belgrajskojga poveljstva sta samo dva 'Madžara. V uradih so nastavljeni Hrvati in Avstrijci. V razglasih manjka madžarsko besedilo. Ogrskle zastave so se odstranile in izobesile črno-žolte. Ne uporablja se novi, ampak stari grb.
Grof Tisza je sicer odgovoril, da je v sredini vojske tako govorjenje nepremišljeno, vendar se je bavil s pritožbami poslanca Smrečanija. Glede večine njegovih pritožb ministrskemu predsedniku ni nič z-uanega. Zastave je odredilo vojno povelje, dokler cesa.!* drugače ne ukrene. G 1 e ki e uprave v Srbiji se je več kaj dogodilo, kar n i p r a v i n g r a j a n j a*v r e d n io. (Op. ur. : Seveda z ozkega, madžarskega stališča. Toda vojaštvo je ajvstro-ogrsko, misli in dela avstro-ogrsko, kar je le edino prav!) K.o se bo končno uredila uprava v Srbiji, s e bode zadovoljilo interese Madžarov. Zraven vojaškega upravitelja bo nastavljen kot civil ni upravitelj visok avstrijski uradnik. (Medklic: A menda g. Thalloczy!) Grof Tisza: Talloczy je M!ad-žar od pet ‘do glave!
Gotovo bo avstrijska vlada krepko podpirala vojaštvo, da bo uprava v Srbiji takšna, kakoršno zahteva o interesi Avstro-Ogrske, . ,,..
Črnogorsko bojišče.
Crnagora umira.. Naše čete stojijo pred Cetinjem in ko bo naš list izšel, bomo menda že v Cetinju. V Rimu se posvetujejo, kaj zdaj početi. Lovčen je veljal za nezavzemljiv, a naše čete so ga zajvzele v par dneh. Ni k'tu je očividno zapustila njegova nekdanja modrost, sicer bi že davno zaprosil za mir in rešil, kar se rešiti da.
Kako smo zavzeli Lot cen.
Resen napad na Lovčen se je pričel že okrog Novega leta. Manjši boji pa so se vršili na meji med Dalmacijo in Crnogoro pri Kotoru že med Božičem in Novim letom. Crnogorsko uradno poročilo z dne 2. januarja n. pr. pravi:	„Sovražnik je obstreljeval z
meje pri Kotoru in z bojne ladje naše postojanke. I-stočasno je napadal z dvema) pehotnima bataljonoma, a smo ga vrgli nazaj.“ Zanimivo je, da so Črnogorci v svojih urednih poročilih zadnje dni dan za dnevom smelo trdili, da so pri* vseh napadih na^ Lovčen vrgli naše naskakujoče čete nazaj, dokler niso naši
dne 10. ian. stali vrh. Lovđena in tam zasadili zastavo z avstrijskim cesarskim orlom.
Glavni boji za Lovčen so se vršili dne 7., 8,, K in 10. jan. Naši so se za napad dobro pripravili. Na črnogorske postojanke niso bruhali silni ogenj sam > topovi z gorskih postojank okrog Boke Kotorske, ampak sodelovale so tudi naše bojne ladje, .ki so iz težkih topov obstreljevale vrh Bovčana., Naši infante-rijski oddelki so od dveh strani plezali na strmo višino in sicer na izhodni in jugoizhodni strani Kotora Ob vrveh, katere so posebno spretni plezalci pri trdili na skalnatih grebenih, so plezali naši vojaki polagoma s Krivošije in kotorske okolice vedno višjo in višje. Crnogorci so se krčevito branili. Z vsakega gorskega roba so morali1 naši junaki z velikim žrtvami prepoditi Črnogorce, ki so Lovčen branili koi levi. Gora Lovčen je namreč vsakemu Crnogorcu svet kraj. Maloštevilne črnogorske čete so se borile izvanredno junaško, dobro vedoč, da pomeni padec Lovčena smrt Crnegore. Crnogorci so vadili z višine proti našim ogromne kamenite plazove, metali ročne grla,nate in ,kot izborni strelici iz pušk, topov in strojnih pušk pošiljali smrt v vrste napadalcev. A konč no je naša artilerija prizadjala Crnogorcem vrh Lo-v-čena tako silne izgube, da je bilo vse njih junaštvo in ustavljanje zaman. V ponfdeljek, dne 10. jan., je s rud ria naša infanterija po groznih naporih in velikih žrtvah vrh gore in jo v imenu našega cesarja vzela v last.
Uradna poročila.
Dne 11. januarja.
Lovčen je -zavzet'. V tridneynih silnih bojih je naša hrabra pehota sijajno sodelujoč s težko artilerijo in Nj. Vel. vojno mornarico zlomila ljuti odpor sovražnika in velikanske težkjoče zimske bojne pokrajine, ki se dviga kakor zid 1700 m iz morja in je bil že leta pripravljen za obrambo. 26 topov in med njimi 2 topa kalibra 12 cm, moderni možnarji kalibra 25 cm in 2 mož n ar ju kalibra 24 cm, ter municija, živila in obleke so plen. Del topov je nepoškodovan ter ga rabimo proti sovražniku.
Dne 12. januarja.
Naša ofenziva proti Crnigori se uspešno nadaljuje. Ena klolona je zavzela v bojih višine zahodno in severno-zahodno od Budve, druga je pa zasedla 1560 m visoko goro Babjak, južnojzahodno od Cetinja. Naše čez Lovčen predirajoče čete so pognale sovražnika čez goro NjeguŠ. Tudi višine 'izhodno od Orehovca na onstran meje se nahajajo v naši oblasti. Cete, ki so bile poslane proti Grahovu, so se polastile po 70urnem boju poljskih višin, ki se nahajaj« južno-izhodno in severiicnzahodno od tega kraja. Število ob črnogorski južno-zahodni meji uplenjenih Črnogorskih topov se je zvišalo na 4.1,
Težave prodiranja na Lo cen.
Pri Kotoru se vzdigujejo gole Lovčenove stene. Barve so slonovosive. Belo se: bliščijo poki sinjim ne bom pešpot a, ki se v serpentinah vijejo na višino. Kdor je videl Lovčen, videl kako strmo in nedostopno se vspenja ta nebotična gora nad morjem, ta bode šele vedel ceniti brezprimerno delo, ki ga je izvršila naša pehota. Za prodiranje na Lovčen je naše armadno vodstvo izbralo samo prvovrstne, gorskega o-zemlja vajene čete. Najhujše pri celem silno drznem podjetju je bilo preskrboRanje naskakujočih čet s potrebnim strelivom in živili. Vse potrebne reči so se morale spravljati po grozni skalnati strmini navzgor s pomočjo nosačev. Cela ogromna gora, ki je visoka 1759 m, je brez drv; na njej ni nobene koče, kamor bi se vojaki j odali k počitku. Z zasede njem Lovčena jo naša armada izvršila čin, ki glede železne vstraj-nosti in junaštva prekaša vse dosedanje izvanredne čine velikih vojsk.
Velike važnosti za naše operacije proti Lovče-nu je tudi bilo, da je naš napad Crnogorce presenetil. Glavni boji so se dosedaj vršili na izhodu v sandžaku, okoli mesta Berane. Od tam so Crnogorci pričakovali glavni sunek, toda prišel je od Boke Kotorske proti Lovčenu in Cetinju.
Strate&ični nasledki zasedenja Lovčena.
Italijanski list ..Idea Nazionale“ p išle. da je Avstrij-i jo zaseđeniu Lovčena odprta preko Crnegore pot v Albanijo. Nespametna zauikernost öetvero-sporaziima je zamudila, da bi se položaj na Lovčenu izrabil. V interesu gospodstva v Adriji in varnosti četverosporazumovih zaveznikov bi se bilo moralo Lovčen z vsemi modernimi sredstvi vojne tehnike obkrožiti. Italija, bi bila morala vzeti v roke vodstvo u-tr evalnih del na Lovčenu in talio iz ugodne priložnosti kovati kapital za svoje težnje in cilje v Adriji. Avstrija je s posestio Lovčena gospodarica jugovzhodnega dela Jadranskega morja.
Cetinje v območju naših topov.
Prodiranje avstrijskih čet v zahodni del Crne-gore naglo in usnešno napreduje. To prodiranje je za. Crnogorce naravnost usodepolno. Naše čete so po
j zasedenju Lovčena začele korakati proti črnogorske-! mu glavnemu mestu Cetinju, ki je že v območju naših ; topov. Avstrijci stojijo, kakor pravijo poročila od 13, j jan., 6 km pred Cetinjem.
Srbska.
Srbska armada se bo reorganizirala na Krfu. j Albanija se torej ne zdi dovolj warn a. Tudi genera-j lisimus Putnik in kraljevič Aleksander sta že dospe-• la v Krf.
Kralj Peter se nahaja v Solunu. Nekaj srbs-I kih čet prihaja skozi Albanijo na Grškjo v Solun, km der jih uvrščajo med francosko vojaštvo.
Na Krfa — Srbi.
Grški otok Krf so zasedli Francozi. Posebna : nota četverosporazuma naznanja Grški, da se bodo . zbirale na Krfu srbske vojaške čete. Na ta način se ; jemlje Grški otok za otokom. Slabše bi se ji' ne mo-j glo goditi. Četudi bi bila v odkritem boju s1 čelvero-sporazumom.
Bolgarsko bojišče.
Zasebna poročila poročajo, da v Grčiji raste razburjenje proti ententi. Cgdno bi sicer to ne bilo, toda ako bi smeli zasebnim poročilom verjeti, bi bila Grčija že davno y vojski. Večina zasebnih poročevalcev bolj gleda na zaslužek, kakor na resnico. A dejstvo je, da nismo zanesljivo poučeni, kaj se godi v Atenah^ v Solunu in okoli Soluna. N?a vseh strašil eh molčijo uradna poročila.
Zasebna poročila tudi poročajo, da se bo grški državni zbor sestal dne 24. jan. ter takoj k temu poročilu dostavljajo, da se bo prej razglasil čez celo deželo nagli sod, kar nam vzbuja dvom nad resničnostjo obeh poročil.
Italijansko bojišče.
Poroča se, da je bil najprej Cadorna v Rim za njim kralj sàm, in za kraljem vojvoda Aosta. M sli se, da je treba temeljitih posvetovanj zaradi položaja na Balkanu, kjer. so se razmere za.« Italijane že ■siIon poslabšale, odkar smo Avistrijei zavzeli Lovčen. Italijansko časopisje besni zaradi našega prodiranja v Crnogoro. Vidi se, da je udarec Italijane prav dobro zadel.
Italijanski kralj v Rimu
italijanski kralj se je sicer ob Novem letu zaklel, da se ne vrne drugače v Rim razven kot zmagovalec. Toda «ena verolomnost več ali manj, te dni, ko je padel Lovčen, se je vendar le vrnil v Rim, koder je imel posvetovanja s člani črnogorske kraljeve rodovine. O čem se je posvetovalo, je sicer precej verjetno, namreč o rešitvi kraljeve rodovine in o pomoči za Crnogoro, toda kaj se je sklenilo, se ne ve.
Bombe na Rimini.
Uradno se razglaša: Dne 11. jan. popoldne je metal oddelek avstrijskih zrakoplovov, z opustošujo-čim uspehom bombe na tovarno za izdelovanje municije in žvepla v italijanskem mestu Rimini, na tamošnji 'kolodvor ite na obrambne baterije. Kljub hudemu ognju obrambnih baterij so. se vrnili naši zrakoplovci nepoškodovani.
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču si Rusi zopet oddihajo. Tudi v ruskem in sploh četv-erosporazumovem časopisju ni več mnogo nad na uspehe te ofenzive. Rusi torej niso drugega dosegli, nego smrt na tisoče in tisoče svojih ljudi.
Rusko časopisje občuduje, Mojco izborno so se naše čete zakopale in utrfdile, Že žičnate ovire delajo Rusom veliko skrbi in opravila. Morali so iztuh-tati poseben način, da jih odstranjujejo.
Šestkratni ruski napad odbij
Tz vojnega tiskovnega stana se dne 13. jan. , -roča: Dne 12. jan. so se vršili ob bukovinsfdo-b v
Stran 4.
arabski meji najsrditejši boji. Med 8. uro popoldne in 10. uro zvečer so napadli Rusi naše višinske postojanke med krajema Topo rove in Rarance nič manj kot šestkrat in sicer z (veliko silo. Pred naskoki je ruska artilerija obsipavala naše postojanke z najbuj-šim bobnečim ognjem. Šestkrat zaporedoma so naše čete zapodile sovražnika v beg. Sele v pozni noči so Rusi napade opustili. Dolgo po končanem boju se je pred našimi žičnimi ograjami slišalo vzdihovanje m-nogik ruskih ranjencev.
Rusi M radi Rumilo jo spre* obrnili.
Bukareški list „Epoca.“ poroča iz Rima, da Adatta . v .ruskem časopisju mnenje, da je sedaj prišel že čas, ko bodo topovi odločili in popravili, kar je diplomacija zagrešila. Akoravno so pogajanja v Bukarešti. še v teku, vendar bo zadržanje Rumunije odvisno od sfrategičnih uspehov ruske olenai\re proti Bukovini in zhodni ’Galiciji. Vsak resen in odločen korak proti Rumimi ji je sedaj 'Brez koristi. Sele ko bodo ruski vojaki korakali po avstrijskem ozemlju, se bo.ru-munsko vprašanje bližalo svoji rešitvi, v— Rusi bi torej radi Rumunijo na vsak! napn pridobili za vojsko proti Avstriji.
Francosko riadaorstvo^oad Rosi
Za rusko fronto ob Bukovini in v Galiciji se nahaja tudi francoski generalni štab,.-kateri zasleduje. in nadzira borbo Rusov z Avstrijci. Francoskemu generalnemu štabu načeljuje general Pau. V Chetimi in 'Mohilevu se nahaja sedaj kakih 20 irancosko-an-gleških častnikov, ki so pridelieni ruskemu armadnemu vodstvu v Besarabiji. Francozi in Angleži neprestano nadlzorujejo posamezne dele bojišča. Med ruskimi. častniki vlada radi vtikav&nja tujih častnikov v ruske zadeve velika nevolja.
Francosko bojišče.
Francozi so v sedanji vojski v n’ajsiabšem položaju. Sli so v vojsko, da. bi si priborili Alzaško-Lotrinško. a' izgubili so še več okrajev od dosedanje svoje posesti. Tega se moremo domisliti, ako se nočemo Čuditi, zakaj se v. tej državi tako počasi razvija razpoloženje za mir. čeprav je njih vojna moč skoro že izčrpana. Kakor se govori, izobražuje Francija seda; svoje zadnje rezerve, s katerimi bo spomladi poskusila še eno, in to nepreklicno zadnjo ofenzivo. .Ta okolnost daje mnogim povod, da govorijo o miru spomladi.
Molčite, bodite previdni in ne zaupajte nikomur.
Zadnje delo bivšega francoskega vojnega ministrstva Miiloranda je Ril, kakor znano, odlok, s katerim je bilo zaukazano, da se morajo povsod nabiti tiskani lepaki z napisom: „Molčite, bodite previdni, ne zaupajte nikomur, kajti sovražna ušesa va,s; slišijo!“ Lepake so nabili po vseh mestih in vaseh cele Francije. V Parizu samem je bil nabit lepak pri lepaku. To bodi povedano v pojasnilo sledeče dogodbi-ee, katero so priobčili vsi pariški listi:
Nedavno so vstopile v kupe 1. razreda pariške mestne železnice tri skrajno elegantno oblečene gospe. V dotičnem kupeju pa ni bilo nabitega nobenega | zgoraj označenega Millerandovega Svarilnega, lepaka. Dotične gospe so v kupeju, nadaljevale svoj pogovor o vojski, katerega so bile že poprej pričele. Pogovarjale so se o vojski, o svojih možeh in bratih, ki se nahajajo n;a bojiščih, so blebetale o, vojaških podrobnostih, so strogo kritizirale francoske generale, in njihove vojne načrte, se nato začele jptgovarjati o bodočih načrtih in sicer tako glasno, kakor če bi Rile same v kupeju.
Kg se je vlak ustavil, je šel bolj' postaran mož mimo dotičnih dam, da bi izstopil iz voza.. Predno je pa zapustil železniški voz, je rekel dotičnim damam sledeče: „Gospe, vojni minister bi vam bil zelo hvaležen, ako bi se mogle odločiti, da bi ne odpirale va.-šib ust tako široko!“ Osupnjene dame/so obmolčale. Mož, Id jim je dal ta dober nasvet, ni bil nihče drugi, nego francoski vojni minister general Gallieni sam in sicer v nevojaški obleki, ki je vporabil to-le priliko, da ljudem’ strogo zabiča v spomin „dinjo odredbo svojega prednika!, bivšega francoskega vojnega ministra iMilleranda.
Ravnajmo se tudi mi po svarilu : Molčite, bodite previdni in ne zaupajte nikomur!
Francozi upeljali kovinasti, obrambni ščit.
List „Times“ poroča, 'da je francoska vojaška upra,va po daljših preiskuSnjah upeljala v armadi ko- j vinasti ščit za vojake. Ta ščit je izdelan iz plošče, !
S	T li- A 2 A.
........ .,	ylrir.“l>r'"iMt>*tia>:l'
iiiL«wiiimn»rriii»iiiMri1111—I-naepcacagypnMgigM *
ki ie 15 cm dolga, 10 cm široka ter je 5 mm debela.
V: telovi.it tako, da J. src zavarovano
pred kroglami.
Turška bojišča.
Turki se še vedno veselijo nad uspehi ob Dardanelah in sicer opravičeno. Turški ugled je a mohamedanskem svetu močno zrastel, ka(r je velikega pomena za bodoče vojskovanje Ar orientu.
Ki e tiči Mackensen?
Italijansko časopisje se še vedno peča z žago- j netno sliko, kje tiči Mackensen? »Secolo« poroča: j Mackensen biva s svojim štabom v Carigradu, kjer j se posvetuje z Enver pašo o končnih pripravah = vojske proti Egiptu, Po neki drugi sodbi istega li- j sta pa izdeluje Mackensen v Carigradu s turškim : zaveznikom nov strategičen načrt. Francoski vo- ! j jaški kritiki sodijo, da se nahaja Mackensen v Ga- j j liciji, kjer zbira čete za protinapade v Besarabiji m j j da biva v Černovicah. Drugi vojaški kritiki sodijo. \ | da se nahaja Mackensen še vedno v Srbiji,
Vojaška dolžnost na Angleškem sprejeta.
Poslanska zbornica je zakonski načrt za voja-i ško dolžnost sprejela v drugem čitanju s 431 glasovi j proti 39. Irci so glasovali !z vlaido.
Ministri, ki so podali ostavko, so jo preklicali, j Znamenje, da tudi delavski odpor ne bo tako velik,
i kakor se ie skraja mislilo.
!
Ali misli Anglija resno z vojaško dolžnostjo ali ne?
Hitri in nenadni sklepi angleške vlade glede j j vprašanja vojne dolžnosti na Angleškem se po sodbi i \ znanega pariškega strokovnjaka in parlamentarca j i pripisuiejo uplivu Francije. 'Med oiugleško in franco- j j sko vlado obstoji sedaj močna napetost, kot še men- ■ Ì da nikoli za Časa sedanje vojske.
Cenzura obeh dežel strogo pazi, da časopisje j j kolikor mogoče malo poroča o obstoječih naeprotst- j j vili. Upliv Francije je v četverosporajzumu tekom za- j j dnjih tednov stalno naraščal; in tla se bo vprašanje j j vojne dolžnosti na Angleškem končno odločilo, se i- j S ma Francija zahvaliti edino Briandu. Minister Briand \ j,e namreč odločno vstrajal na Stališč/, da se zahle- j vam Anglije, da bi se naj poslalo ge več francoskih čet v Solun in bi se naj Francija zavezala, da se z I gotovim številom vojaštva udeleži bojev ob Sueškem j prekopu, tako dolgo ne more ugoditi in mora te zah- j i leve celo odločno odkloniti, dokler Anglija ne upelje l j splošne vojaške dolžnosti, f
Briand je tudi takoj spoznal ponesrečeno dar- I I < ta nel sko podjetje in je to že pred čajsom Kitchenerju { i ob priliki obiska v Parizu to vrgel v obraz, Anglija j J je svoje zaveznike pred Solunom goljufala, kajti nik- j i dar ni imela resnega namena, mesto zavzeti, ker se i je bala, da bi bilo stališče Rusije s posestjo C ar igr a,- j da nanram Angliji preveč ojačeno,
Ali imajo Angleži % upeljavo splošne vojaške I dolžnosti resne misli, ali jim je le za udare/ po temi, \ in sicer v svrho, da se Francija pomiri, bo pokazala | bližnja bodočnost,	f
Rjimunski obrtniki za priklopitev k Avstriji. i
- List »Vossische Zeitung» poroča iz Bukarešta * dne 10. januarja: Predvčerajšnjim se je tukaj vršilo j zborovanje rum unskih obrtnikov iz cele dežele. Na f zborovanju se je povdarjalo, da stoji rumunska in- j dustrija in trgovina pred veliko krizo, ker je ru- | munska zunanja politika popolnoma nejasna. Kon- j gres je sprejel jednoglasno resolucijo, v kateri se rumunska vlada pozivlje, da stopi z Avstrijo in Nemčijo zopet v redne razmere, da bo tako s podpi • ranjem teh držav rumunska industrija in trgovina zopet razocvetela. Le skupni nastop Rumunije z osrednjima silama lahko reši Rumunijo gospodarskega propada.
Zlato v Avstriji.
Avstrijski finančni' krogi razmotrivajo zadnji ras vprašanje, ali bi ne kazalo zaloge zlata z zaplembo pridobiti za državo. Strokovnjaki namreč ce- !
nijo. da bi z zaplembo, oziroma prisilno oddajo raznih zlatili predmetov, k (kor:	k inča, posodo in zna-
menj pridobila država za okroglo .400 milijonov kron zlata katero bi našo denarno vrednost, ce bi se iz-p re menilo ;v denar, dokaj zboljšalo. Pomanjkanje zlata. j osebno zlatega denarja, se čuti v Avstriji vedno bolj.’ Naše zlato gre v tujino, a v Avstrijo pride le bore malo tujega zlata. Nedavno se je poročalo, da moramo romunsko žito plap.eya.ti v zlatu. Radi tega ja nastala nuTia -potreba, da se z?|log(j državnega zlata pomnožijo. Vprašanje, kako bi se postopalo pri rekviriran ju zlatih predmetov, kateri niso neobhodno potrebni, še ni rešeno. Posamezni finančni politiki se pečajo z „«bdim“ vprašanjem in objavljajo v dunajskih listih svoja, mnenja. Pri zasegi zlata bi se gotovo naletelo na večje težkočo, kot pri zasegi kovin. Težko je določiti primerno ceno za razne zlate umetnine, Še težje pa je pri posameznih predmet h določevati ’pravo vrednost zlata. Vseka ko pa se tr udijo naši velefinancniki, da bi zaloge, oziroma zaklade državnega zlata pomnožili in tako tudi dvignili našo valuto ali vrednost našega denarja.
tftrofevanje ssm® ^endeEfkove
„Slffele*6* Kdor hoče imeti „Stražo' samo v pondeljek, si islo kakor dozdaj lahko naroči posebej. Za naročanje pendeijkove „Straže“ se naj rabijo položnice „Našega Doma“, katere smo priložili pred kr alk m 'in ki so W©ÌÌa¥He m BMdeliket?«} „strai®6*« Kdor nima te položnice, naj pošlje denar po poštni nakaznici na nasov: „Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je nov ali StSF naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto g| 3*2!©$ za pol leta H	; za četrt leta S® $?in»
Raznoterosti.
Sožalja povodom smrti Fr. Povšeta. Hrvatsko-
slovenskemu klubu so izrazili povodom smrti tov. Fr. Povšeta sožalje:	Pravkar mi došla prežalostna
vest o nenadni smrti prezaslužnega, meni kaj ljubega m dragega gospoda drž. in dež. poslanca Franca Povšeta me je nedopovedao bridko v srcu pretresla. Mir in pokoj bodi preblagemu, neutrudno delavnemu možu in večna luč naj mu sveti! Vse-dobri Bog pa naj krepi in tolaži njegovo žalujočo rodbino in njegove prijatelje, znance in sodelavce, katerim vsem izrečem v njihovi bolečini svoje globoko sočutje in sožalje! Dr. Mihael Napotnik, kne-zoško! Lavantinski. -— S velikom smo žalošću primili vijest o doista preranoj smrti odličnoga slovenskoga otačbenika gosp. Fr. Povše, pa se častimo u ime stranke prava i njenoga kluba na saboru kraljevina Hrvatske, Slavonije i Dalmacije i u ime njenoga poslovnoga odbora izraziti Vam naše najiskrenije saučešće. U pokojniku gubi slovenski i hrvatski narod jednoga od svojih najboljih i najodlučnijih boraca u zajedničkoj nam svetoj stvari za ujedinjenje hrvatskoga naroda, za nje ova prava i njegovu slobodu! Vječna slava Fr. Povšetu! U ime stranke prava : Dr. Vladimir Prebeg, pređjednik.
—	Nad smiču neprežaljenog in velezaslužnog Vašeg člana g. F. Poväeja izvolite primiti izraz mog najiskrenijeg saučešča. Dr. Aleks. Horvat, odvjetnik i narodni zastupnik, Zagreb.
* Duhovniška vest. C. g. Ivan Krušič, kaplan v Solčavi, je imenovan zfeu vojnega kurata \7 rezervi.
—	C. g. župnik in načelnik okrajnega zastopa Jože! Dekorti iz Ljubnega je b!il zadnjo soboto pri usmiljenih bratih v Gradcu operiran; operacija je dobro u-spela in Č. g. župnik se dobro počuti.
°f* Kanonik Simon Gaberc. Zjutraj dne 13. jan so našli velč. g. kanonika Simona Gaberca, župnika in dekana pri Sv. Magdaleni v Mar boru, mrtvega v postelji. Mirno je preminol v Gospodu v noči od
12.	na 13. januarja. Pogreb bo v soboto ob 4. uri popoldne. S Simonom Gabercem je izginil vnet in vzgled-duhovnik iz vrst lavantinskega duhovništva. V Mariboru je bil Simon Gaberc zelo znana oseba, posebno zaradi svoje gorečnosti, da je pridobil vse izstopivše katoličane zopet nazaj v naročje katoliške cerkve. Njegova gorečnost v tem oziru je bila velika. tako da mu celo nasprotniki niso upali odrekati priznanja. Zapustil bo na tem polju zelo občutljivo verze! Njegovo življenje je bilo ascetično, kar je kazala tudi njegova suha, čeprav krepka in velika postava. Zelo priljubljen je bil kot vljuden pridigar. Tudi v slovenski hovriletični literaturi je njegovo ime dobro znano. Bil je reden in marljiv sotrudnik »Duhovnega Pastirja«. Sedaj mu je pero padlo iz zamrle roke. Simon Gaberc je bil rojen dne 3. oktobra 1838 v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici.
V	duhovnika je bil posvečen dne 29. junija 1865. Služboval je kot kaplan v Gornji Polskavi od 1. avg. 1865 do 31. avg. 1866, na Tinju od 1. sept. 1866 do 30. aprila 1867, kot pomožni duhovnik na Keblju od 1. maja 1867 do 31. januarja 1868, kot provizor pri Sv. Venčeslu od 1. febr. 1868 do -30. aprila 1868, kot kaplan v Šmartinu pii Slov. Gradcu, od 1. maja 1868 do 30. avg. 1869, v Slivnici pri Mariboru od 1. sept. 1869 do 30. sept. 1872, pri Sv. Barbari v Halozah od 1. okt. 1872 do 9. sept. 1879, kot provizor na Ponikvi od 10. •.sept. 1879 do 27. nov. 1879, kot kaplan istotam od 27. nov. 1879 do 12. julija 1882. Dne 16. julija 1882 je nastopil kot župnik v Framu, kjer je ostal do 28. feb. 1903. Župnik in dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru je postal dne 1. marca 1903.
L.	1896 je bil Simon Gaberc imenovan za knezošk. duh. svetovalca, 3. 1909 pa za častnega kanonika Pokojniku svetila večna luč!
f Župnik Josip Čeroko. Ob sklepu lista izvemo, da je v Studencih, župnija Sv. Magdalena v Mariboru, umrl danes dne 14. jan. č. g. Josip Černko, bivši župnik v Vuhredu. Bil je tih, pobožen mož, kateri na svetu ni imel sovražnika. Rojen je bil -dne 4 nov. 1844 pri Sv. Martinu pri Vurbergu, V duhovnika je bil posvečen dne 21. julija 1870. Kaplanoval je v Slivnici, Lembahu, Laporju, Framu, Hočah, Sv. Barbari v Slov. goricah in Jare-nini. Kot provizor je bil na Vurbergu, Jarenini, Lembahu in Vuhredu. Dne 19. februarja 1888 je dobil župnijo Vuhred, kjer je pastiroval do 1. decembra 1910, ko je stopil v pokoj. Od 1. febr. 1904 do 28. febr. 1905 je upravljal tudi posle de kanata v Vuzenici. Pogreb bo v nedeljo dne 16. januara ob 4. uri popoldne. Blagemu pokojniku večni mir!
Hijene na delu. »Marburger Zeitung« se zadira v 3voji zadnji številki z dne 13. januarja s plemenitim dovoljenjem državnega pravdnika, milo rečeno, skrajno netaktno v rajnega, še na mrtvaškem odru ležečega kanonika Simona Gaberca, dekana pri Sv. Magdaleni. Menda po reku: »De mortuis nil nisi bene« ne najde na rajnem niti ene dobre lastnosti, ampak meče nanj blato in kamenje z maščevalnim izrazom podlega fanatika, ki se čuti naenkrat močnejšega, ko vidi, da mu je smrt nasprotnika vrgla na tla. Fe j hijenam v človeški podobi 1
Kardinalski zbor v začetku leta 1916. Sedanji kardinalski zbor šteje 60 članov. Leta 1915 je umrlo 6 kardinalov. V kardinalskem zboru je najeta rejši kardinal De Roverie, škof v Montpelliera na Francoskem, star je 86 let. 6 kardinalov je že imenoval sedanji papež. Po narodnosti so zastopani v kardinalskem zboru: 6 Francozov, 2 Portugijca,
5 Špancev, 5 Amerikancev, 1 Belgijec, 1 Holandec,
3 Angleži, 3 Avstrijci, 4 Nemci.
Iz učiteljske službe. Začasna učiteljica pri Sv. Martinu pri Vurbergu, Antonija Šerbec, je imenovana za stalno učiteljico istotam; začasna učiteljica na okoliški šoli v Laškem, Ana Gerzetič, je imenovana za stalno učiteljico na Zidanem mostu; su-plentinja na dekliški šoli v Trbovljah Vode, Henrika Voršič, je imenovana za stalno učiteljico istotam; suplfntinja pri Sv. Križu pri Ljutomeru, Ana Osterc je imenovana za stalno učiteljico istotam; premeščena je stalna učiteljica na štirirazrednici v Srom ijah, Kiotilda Hiti na trirazrednico na Planini; na dalje stalna učiteljica Karolina Grossmann v Žitale.
V	začasni pokoj je stopila stalna učiteljica Marija Lindtner-Pagacin v Vitanji
Osebna vest. Profesor na mariborski c. kr. gimnaziji dr. Ivan Arnejc, prideljen v službovanje ; e. kr. naučnemu ministrstvu, je Ml s 1. januarjem j pomaknjen v VIII. činovni razred.
J Leonova Dražba je izdala svoje prvo književno darilo. Čeprav se je \sl< d razmer, nastal h po vojski, moralo število knjig skrčiti na dve, vendar moramo reči, -da se je Družba dobro upeljala pri svojih č-anih. Darovani knjigi sta:	P. L. Coloma,
»Malenkosti«, roman v štirih delih, prevedel dr. Anton Jehart, nemški pridigar v Celju, sedaj v srbskem ujdništu; dr. Jos. Gruden, »Slovenski „..-ani v preteklosti«. Donesek k starejši zgodovini. Knjige so prišle včeraj, za to še danes ne moremo podati ocene. Toda pisatelji niso niti novinci niti neznani možje. Oprema knjig je okusna, prikupljiva. Leonova Družba zasluži, da postanemo njeni člani. Njen pomen v kulturnem razvoju slovenskega naroda bo postal globok, ako zapomnimo njeno važnost iu jo krepko podpiramo. Članarina-letnina
znaša 6 K, za kar se dobiva književno darilo in znanstvena revija »Čas«.
Darovi „Dijaški kuhinji“ v Mariboru. »Dijaški kuhinji« v Mariboru so darovali preč. gg. Alojzij Sagaj, kaplan, K 10' — ; Alojzij Čižek, divizijski župnik, K 20 —-; Josip Čižek, dekan, K 10’—; Franc Močnik, župnik, K 5— ; dr. Ivan Tomažič, kanonik, K 6’-; Ivan Zadravec župnik, K D50; sl Hranilnica in Posojilnica v Šmarju pri Je’šah, K 50'—; Mohorjani pri Sv. Bolfenku K 10 50. Prisrčna hvala!
Odlikovani častniki 87. pešpolka. Z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojnim okraskom sta bila odlikovana major E. Klimbacher in padli nadporočnik Oskar Münz. Cesarjevo pohvalno priznanje so prejeli major Viljem Medikus, podočnik Beno Faninger, podpolkovnik Božidar Pražafc in stotnik baron Božidar Bolschw ng.
Admiral Minutillo umrl. Dne 9. januarja je umrl v Gradcu upokojeni avstrijski admiral baron Franc Minutillo v 77. letu svoje starosti.
Saborska nadomestna volitev na Hrvatskem. Dne
11.	t. m. se je vršila v okraju Nova Grad.ška na Hrvaškem nadomestna volitev za anulirani saborski mandat dr. Hinkoviča. Izvoljen je bil pravaš kano nik dr. Pazman.
Poljski socialdemokraški poslanci pristopijo Poljskemu kolu. Na skupnem posvetu strankinega načelstva in zveze poslancev poljskih socialnih demokratov dne 10. januarja je poročal o položaja po slanec Dasczynski. Po temeljiti razpravi so sklenili, da vstopijo poljski socialdemokratiški poslanci v državni zbormci v poljski klub.
Izdelovanje Siidmarkinih vžigalic ustavljeno. Vodstvo Süd marke je sklenilo, da začasno ustavi izdelovanje Südmarkinih vžigalic, ker so bile tako slabo izgotovljene, da v zadnjem času niso bile za rabo.
Vpoklici črnovojniških zavezancev v mariborskem okraju. Čmovojniški zavezanci, poklicani v skupno armado ali v domobranstvo v področju c. in kr. dopolnilnega okrajnega poveljstva ali c. kr. domobranskega okrajnega dopolnilnega poveljstva v Mariboru na dne 17. januarja ozir. 21. januarja t. 1. morajo priti v označenih dneh na poveljstvo c. in kr. taborišča v Lebringu, okraj Lipnica in sicer rojstna letnika 1871 in 1870 dne 17. januarja, rojeni v letih 1865, 1896 in 1867 pa dne 21. januarja 1.1.
Predmeti iz svinca se morajo oblastveno naznaniti. Trgovska in obrtna zbornica v Gradcu naznanja, da je treba naznaniti oblasti tudi razne predmete iz svinca. Tozadevna natančna pojasnila ter potrebne tiskovine se dobijo pri omenjeni zbornici.
Prodaja ajdove moke. Cesarska namestili ja nam naznanja, da se sme ajdova moka odslej prodajati samo proti krušnim izkaznicam. Ajda je namreč tudi zaplenjena v korist države in razpolago ž njo edino vojno žitno-prometni zavod.
Najvišje cene za drobovino. Cesarska namestnija je za Štajersko določila sledeče naj višje cene za drobovino: vampi in pljuča, surova, 1 kg 1K; ista kuhano 1 K 40 vin ; kravje vime, surovo 1 kg 1 K 30 v; ista	kuhana 2 K 40 v;	gobec,	1 kg 1 K 50 v
do 1	80 v	; srce (goveje srce izvzeto)	1 kg 1 K 40 v
do 1	K 60	v ; govoveje srce 2	K 40 v	; goveji možgani	4 K;	goveja jetra 2 K	40 v;	goveje ledvice
3 K 20 v; goveji jezik, surov, 1 kg 4 K; jezik vsol-jen 4 K 50 v; povojen 5 K; telečji rajžlec 1 kg 1 K; telečja jetra 1 kg 4 K; telečji jezik 1 komad 1 K 30 v; telečji možgani 1 komad 1 K, telečja pljuča 1 kg 4 K; svinjska pljuča 1 kg 3 K; svinjska jetra 1 kg 3 K; svinjske ledvice 1 kg 3 K 60 v; svinjski jezik, surov, 1 kg 3 K 60 v; svinjski jezik povojen 1 kg 4 K ; svinj ki možgani 1 komad, 50 vinarjev. Politična oblastva imajo pravico, da te cene v slučaju krajevnih razmer znižajo. Mesarji morajo imeti te cene v mesnicah nabite.
Oddaja odvišne koruze. Štajersko namestništvo razglaša: Vojno-žitni-prometni zavod je dosedaj nakupoval le v malenkostni meri odvišno koruzo. Ker je pa nastalo pomanjkanje koruzne moke čimdalje večje, je dobil vojno-žitno prometni zavod nalog, da mora pričeti z nakupovanjem odvišne koruze v večji meri kakor do sedaj. Političnim oblastim je naročeno uplivati v tem smislu, da kmetje čimpreje ponudijo vojno - žitno - prometnemu zavodu ozir. komisijonarjem svoje odvišne množine koruze. Namestništvo priporoča, da kmetje ponudijo, če le mogoče, izluščeno koruzo in ne koruzo v strokih vojno-žitno-prometnemu zavodu ozir. komi-sijonariem. Povdarjamo, da oddaja ni prisilna.
Klasifikacija konj. Ker bo vojaška oblast kmaln nanovo prebirala konje, je deželni odbornik dr. Ver-
stovšek posredoval pri poljedelskem in vojnem ministru, da se ozirajo na veliko višje cene, ki stanejo sedaj razne živinorejce konji. V ta namen bi se moral predrugačiti dotični zakon, ki določa cene, katere so na vsak način pri danih sedanjih razmerah jako nizke. Poslanec je priporočal ministroma, da se določijo za konje v bodoče običajne tržne cene.
Nakupovanje novega vina za vojaštvo dovoljeno.
Poljedelsko minististvo je sporazumno z vojnim ministrstvom dovolilo, da se sme od »lej naprej nakupovati za vojaštvo tudi vino lanskega pridelka, toda z omejitvijo, da se sme nakupovati vino neposredno pri pridelovalcih vin. Kdor še torej ni prodal svojih zalog lanskega vina, bo odslej naprej v položaju, da bo mogel prodati svojo vinsko zalogo lanskega pridelka neposredno vojaški upravi.
Najvišje cene za seno in slamo. Poljedelsko ministrstvo je določilo sledeče naj višje cene z a seno in slamo:	Za nestisnjeuo seno meterski stot 13
kron in za slamo od 8 do 9 kron za meterski stot. Za meterski stot stisnjenega sena ali stisnjene slame se sme zahtevati k večjemu 1 K 59 v za meterski stot več, kakor za meterski stot nestisnje-nega sena ali cestisnjene slame. Prestopke zoper to naredbo kaznuje politična oblast z denarnimi globami do 5000 kron, ali z zaporom do 6 mesecev.
Izvoz živine iz Rumunije zopet dovoljen. Ru-
munski poljedelski minister je dovolil, da se bo smelo izvaževati v prihodnjem tednu gotovo število živine iz Rumunije v Avstrijo in Nemčijo.
Ogromne množine krompirja na Dunaju. Danajska mestna občina je najela za skladišča krompirja ogromne prostore in sicer veliko poslopje dunajske cestne železnice na Simeringu, ovčji hlev pri Sv. Marku in podzemski prostori v Klein-Schwechatu. V te prostore bo šlo 1500 vagonov krompirja po
10.000	kg. Dolgost prostorov, ki jih je dunajska občina že založila s krompirjem, znašajo 7500 metrov. Ko bodo vsi najeti prostori polni krompirja, bo dolžina istih znašala celih 25 kilometrov. Delo pri nakladanju in spravljanju krompirja opravlja 350 ujetih Italiianov.
Namesto čokolade — kamenje. Trgovec Jožef Korčak v Kndtelfeidu je naročil pri neki tvrdki v Inomostu 72 kilogramov čokolade. Ko mu je došla pošiljatev, se je teža pošiljatve natančno strinjala s težo, označeno na voznem listu. Ko je pa Korčak odprl zavoj, je našel v zavoju v svoje veliko začudenje namesto naročene čokolade v platno zavito kamenje. Kje med vožnjo je bila čokolada ukradena in zamenjana s kamenjem, še dosedaj ni dognano.
Promet s poštnimi nakaznicami. Med Avstrijo in Bolgarijo je zopet dovoljen promet s poštnimi nakaznicami v obsegu, kakor pred vojsko. Tozadevne nakaznice se morajo glasiti v frankih. Z eno nakaznico se sme poslati znesek do 500 frankov.
Uradno pregledovanje pisem. Vojaška cenzura v Ptuju je imela v mescu grudnu 1915 pregledati
389.000	pisem in dopisnic. To naj služi za sliko odgovornosti službe, ki jo opravljajo vojaški pregledovalci. Đa se pa to delo olajša in da se občinstvu zagotovi hitrejšo dostavo pisem in dopisnic, je priporočljivo, da se piše naslov razločno, Ida se vsa pisma oddajo brezpogojno odprta in se Če le mogoče napiše tudi naslov odpošiljat el j a. Vsebina pa se naj po možnosti skrajša.
Poštni zavoji vojakom na bojišča. 'Ministrstvo razglaša, da je odslej naprej dovoljeno pošiljati vojakom na bojišča poštne zavoje, kojih teža znaša do 10 kg.
Hmelj. Tudi v pretečeni dobi ni bilo na hmelj-skem trga v Žatcu prav nobenega popraševanja po tujem hmelju. Cene, ki so bile samo na papirju, so se gibale me J 40—60 K za 50 kilogramov.
Nemčija zvišala cene za cement. Zveza nemških tovarnarjev za izdelovanje cementa je zvišala cene za cement in sicer za 10 odstotkov za meterski stot.
Vojno zavarovanje. Cenjene bralce opozarjamo na današnjo objavo zavarovalne družbe »Avstrijski Phönix«, ktera nam je znana kot varna in poštena in ktero zarad L ga priporočamo.
Najstarejša zadruga na svetu. Brezdvomno najstarejšia zadruga na svetu je- družba sv. Lazarja, ki je bila ustanovljena za časa. križarskih vojsk. Namen družbe Je podpirati v bojih ranjene vojake — odtod pride ime lacaret, to je: bolnišnica.
Ženska požarna bramba. V Graduvpri Moranu na Tirolskem je bila, požarna bramba vsled vojaških vpoklicev skoro ob vse moštvo. Da bi človekoljubna ustanova v času nevarnosti ne odpovedala, so sprejeli v društvo več kmečkih deklet, da nadome-
«te moške moči. Ženski gasilski oddelek je že imel j svoje prve vaje.	j
Poraba tobaka v Avstriji v mescu decembru. ;
V pretečenem mescu se je porabilo v Avstriji 587 mi- ; lijonov komadov cigaret in 178.690 kg raznega to- j baka.	j
Kolera na Hrvaškem. V dobi od 6. do 13, de- j cembro, je umrlo r.a Hrvaškem in v Slavoniji 20 oseb j iu sicer v mestu Zemun 17 in v 'Mitroviči 3 osebe za. kolero.
Tolpa mladih roparjev. Budimpcštan ka policija je te dni zaprla tolpo mladinskih roparjev, 12 po števila, v starosti od 9 do J 5 let. Mladi roparji so sinovi budimpeštanskih obrtnikov. Medinska ro parska tolpa je priznala, da je izvršila dosedaj 40 raznih drzaih vlome v. Urili so se v izvrševanju vlomov na način, kakor so videli v raznih kino gledaliških. Taki so sadovi novodobnih kino-gle dališč !
Pomiloščeni Rusi. Iz Madrida se poroča da je na posredovanje španskega kralja pomilostil naš cesar 8 Rusov, ki so bili obsojeni na smrt.
Dolg predpust. Začel se je predpust, Čudno je, da bo letošnji predpust eden najdaljših. Trajat bo čelih 61 dni, namreč do 7. mapca. Časa za plese bi bilo torej več kakor preveč, a kaj ko se zdaj pleše samo krvavi ples na bojiščih.
Dopisi*
Maribor. Med vojaki, ki so nastanjeni v po slopju tukajšnjega mestnega gledališča, se je pojavil eden slučaj osepnic. Zdravstvena oblast je zaradi tega odredila, da ostane mestno gledališče za nekaj dni. zaprto,
Maribor. Mestni magistrat opozarja lastnike psov, da morajo imeti vsi psi v Mariboru nagobčnike ozir. se jih mora prikleniti na verige. Kdor se ne bo ravnal po teh predpisih, ga čaka občut1 na globa.
Sv. Peter pri Mariboru. V neki tukajšnji gostilni je prosila ciganica Brigita Seeger vojaka, da kupi od nje nekaj zlatih prstanov, ker se nahaja v denarni zadregi. Vojak se je dal pregovoriti in je plačal ciganici za prstan, ki je bil vreden ko maj nekaj vinarjev, bankovec 10 kron. Ciganico so že izročili kazenskemu sodišču.
Kamuica pri Mariboru. V nedeljo, dne 30, t. m., po ranem sv. opravilu, bo imela naša. kmečka posojilnica in hranilnica v prostorih g. Vogrinca svoj drugi občni zbor. Možje in ženske, pridite v obilnem številu !
Sv. Križ nad Mariborom. Piše nam se: Z itali janskega boj šča Vam naznanjam, da dobivam »Stražo«, ki nas spodbuja in tolaži v bojni črti. Slovenski fantje in možje hrepenimo po Vaših novicah,
Avguštin in
Franc Žunko od Sv Križa pri Mariboru.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 16. jan., se vrši po rani službi božji v občinski pisarni «poleg cerkve) občni Zbor Kmetijske podružnice, na katerem se bo poročalo o delovanju podružnice, pobirala udnina, sprejemala naročila, na semena itd, ter stavili predlogi.- Kmetje in kmetice se vabite k obilni udeležbi!
Cirkovce. V nedeljo, dne 16. jan., popoldne po večernicah, bo v cerkveni hiši istočasno z občnim zborom Strojne zadruge zborovanje Kmetijske podružnice s poučnim govorom, pobirala se bo m’ i-na za leto 1916, sprejemala naročila na semen;; itd. Pridite v obilnem številu!
Cadram. Pri nas bo imelo katoliško politično narodno društvo „Sloga“ v nedeljo, chip 16. jan., popoldne ob treh, svoj občni zbor z dnevnim redom: Poročilo o delovanju v preteklem letu, vollitev novega odbora, naročilo potrebnih novin. Vsi možje, ki niso še v vojski, se vabijo, da p“1"’žejo ljubezen do domovine in pridejo na zborovanje.
Celje. Friderik Jarmer, sin tukajšnjega lesnega trgovca Jožefa Jarmer, je imenovan za poročnika Štabni narednik Franc Urh se je poročil z Marijo Cvetkovič.
Celje. Glede uporabe plina je določil mestni urad, da bodo dobivale vse celjske stranke za mesec januar samo polovico one množine plina, ka tera jim je bila do’očena mesca januarja lanskega leta. Uporaba plina je omejena zaradi pc manjkanja premoga.
Celje. V zadnjih dneh so umrle v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške osebe: Pešec Ivan Sevčik, Franc Rajh, Jožef Petro in desetnik Marko Prpa. Pokopani so bili na tukajšnjem mestnem pokopališču.
Celje. Dne 11. januarja je umrla po daljši bolezni v 80. letu svoje starosti zasebnica Marjeta Vaupotič
Celje. V na lem mestu zlasti v bližnji okolici je nastalo v zadnjem času zelo obča no pomanjkanje moke, ki še pa postaja obćutnejše od dne I
Pomanjkanje krušne moke bi do zacene revnejše sloje, ker so cen-, za meso zeio visoke kljub temu. da padajo cene za živino od dne do dne.
Braslovče. Tukajšnje pevsko društvo bo imelo v nedeljo, dne 16. jan. svoj 22. redni občni zbor v cerkveni hiši, popoldne takoj po večernicah, kamor se prijatelji petja uljudno vabijo.
Sevnica ob Savi, S srebrno častno kolajno je bil odlikovan za posebne zasluge, koje si je pridobil s svojim potovanjem in zbirkami v prid Rudečega križa, g. c, kr. sodnik dr. Josip Fischinger v Sevnici.
Zadnja poročila došla v petek dne H. januarja.
NajaoTejše avstrijsko mmkm poroéllo
Uradno se razglaša:
Dunaj, 13. januarja, tinsko bojišče.
V	izhodni Galiciji ter ob besarabski bojni črti mestoma artilerijski boji. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
V	uradnih ruskih poročilih je. Hla v; zadnjem : času navada, da so si v največji meri. kar prosto izmišljali vojne dogodke. Nasproti vsjem ruskim objavam bodi izrecno povdarjeno, da se nahajajo naše postojanke izhodno od S t r y p e ter ob b e s a r a..fasti meji — izvzet Je samo eden bataljonski odsek, katerega smo vzeli m z:tj za 200 korakov — p r a v n a. t a; n č n o t. a m, kjer so se nahajale, prodno se je pričela z velikim vojaškim in časnikarskim hrupom uprizorjena, ruska božična oienzhja.
Čeprav so torej vsa nasprotna poročilaj iz Petrograda. kriva, še vrhu tega dokazujejo dogodki na jugo-izhodu, da- niso .mogli brezuspešni ruski navali ob D n j e s 11- u ter ob reki P r u t razbremeniti Cr-negore.
Italijansko bojišče.
V	J u d i k a r i j i je obstreljevala italijanska artilerija naselbini Crete in Por. Na R o no o -n o so metaJi sovražni zrakoplovci bombe, ki pa niso napravile nobene škode. Istotako je sovražna artile ripa obstreljevala Nago (izhodno od Rive). N a š a artilerija je zažgala italijansko taborišče, narejeno izba r ak, južno od P o n t a i e 1 a.
Na p r i m o r s k i boj n i č r t i so se na ozemlju Tolmina in Doberdobske gorske planote nadaljevali obojestranski artilerijski boji.
Črnogorsko bojišče.
Ob A d r i j i prodirajoča avstro-ogrska kolona je pregnala Crnogorce iz Budve (najjužnejše avstrijsko dalmatinsko mesito) ter zasedla severno od tega mesta se nahajajoči Majni Vrh.
Cete, ki se nahajajo na ozemlju L o v č e n a , so se nahajale včeraj zvečer, dne 12. jan., v boju šest kilometrov zahodno od mesta Cetinje.
Tudi potek bojev pri G r a, h o v i je za. nas u-g o d e n. Naše čete so prodirale v dolinski kotlini. Na obmejnem prostoru južno od mesta Avtov a c smo napadli sovražnika na. višinskih postojankah in smo ga zapodili v beg.
V	severni Cr ni gori je položaj neizpre-menjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Hofer,
podmaršal.
strelskih jarkov, katere so nemške čete zavzele dne 9. jan. pri dvoru M a i s o n d e O h m-ni,p a g.n e.
Rusko bojišče.
Uspešni boji nemških (patrulj in poizvedovalnih čet na raznih mestih },v.-e črte. Pri N o vos j olle i j u imed rekama Olšhmka in Berezina) so bili Ru-; si pregnani iz enega s. : red njega strelskega o-: kopa.
Balkansko bojišče.
i	Nobenih posebnih dogodkov.
Naročniki pozori Naš
upravnik ]e straino jezen,
ako položnice ali nakazoice niso prav izpolnjene, ker ne ve, komu bi zapisal poslani v denar. Da ne bode naš upravnik od same je>e konca vzel in da ne bo pri pošiljanju lista neljubih pomot, zato se naj ceoj. naročniki pri pošiljanju denarja ravnajo po ! teh le predpisih:
1.	Napiši svoje rodbinsko in krstno ime ime kraja in pošte natančno tako, kakor je napisan naslov na ov tku, pod katerim dobivaš 1 st.
2.	Ako prihaja list na ime moža, ki je zdaj; morebiti pri vojakih, in nam pošlje denar žena ali kdo drugi, potem se mora napisati na položnico als nakaznico moževo ime, ki je pri nas vpisan kot naročnik, ne pa ime žene. ker žena pri nas ni vpisana. in mi ne vemo, komu bi zapisali poslano naročnino.
3.	Zapišite na vrhu položnice ali nakaznice» ste-li sfar ali SI01? naročnik, in zraven pristavite
! tisto Številko* ki jo najdete na ovTku. Pri nasi j ima vsak naročnik svojo številko, in če nastane j dvom glede naročnika, ga potem brezdvemno spo-! znamo iz številke. Sturi ' naročniki so tisti, ki še j list vedno dobivajo. Če je kdo že bil naročnik lista, pa se mu je list ustavil, potem ni več ?» ampak je zopet üCltf naročnik.
4.	Na nakaznici svojega imena in drugih naznanil ne smeš pisati čez črto, ker na pošti odrežejo od nakaznic odrezke in mi potem večkrat ne dobimo nobenega imena in ne vemo komu naj pošljemo list.
5.	Ako imaš naročenih iz naše tiskarne ved raznih listov, n. pr. Gospodarja, Pondeljkovo Stražo, celo Stražo, Glasnik itd. moreš za vsak list poslati naročnino na posebni nakaznici ali položnici, nikakor pa ne smeš poslati naročnine za vse liste na Gospodarja. Vsak list upravlja namreč druga oseba,
j in Stražin upravnik nima časa, da bi nosil j okoli po Mariboru naročnino za Gosp., ali Glasnik ali za Voditelja itd.
Naročniki 1 Ravnajte se po teh predpisih, in pri pošiljanju lista ne bo nobenih pomot! Kdor pa ne dela tako, kakor mi zahtevamo, bo sam kriv, ako se bodo pri njem pripetile pomote !
Ranjeni, padli in ujeti.
Pešpolk štev. 17:
Ujeto moštvo:
Čater Jožef, topničar, 8. poljski topniif irski polk. celjska, okolica (Tatarsk, Rusija);
Majnik Janez, pešec, 27. pešpolk, Vinica;
Gassenberger Janez, 3. domobranski pešpolk, Maribor (Vy~ tegrai,* Rusija);
Ira Anfon, predtopniöar (Berozovka);
Janež Simon, pešec, Tinje (Berezovka);
Knežar Marko, nadomestni rezervist, Silovenjgxadee (Niž-nij-Novgorod) ;
Koblanc Franc, pešec, Šmartno (Penza);
Kornegger Rudolf, rezervist, Radgona (Rusija);
Lorger Franc I, lovec, 7. lovski bataljon, Sladkagora (v: Moskvi) ;
Lobnik Jakob, pešec (Nižnij-Novgorod) ;
Matek Janez, topničar, Ptuj (Tatarsk);
Solar Franc, nadomestni rezervist, Selce (Rusija);
Tainše Valentin, pešec, Šoštanj ;
Zwirn Alojzij, pešec, 35. domobranski pešpolk, Maribor» (Rusijfaj) ;
Najuovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 13. januarja. Francosko bojišče.
Severno-izhodno od mesta Armentiere s je bil odbit sunek močnejšega angleškega oddelka-V jutranjih urah dne 13. jan, so ponovili Francozi v C h a m p a g n i severno-izhodno od mesta L e M e -j s n i 1 svoje napade, toda. bili so o d b i t i. Istotako = se je izjalovil napadalnih poskus proti enemu delu
(Dalje prib.)
Koledar za slovenske vojake za leto 1918 je letos gotov®
najboljši ln Sasu najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa s ...i. Musarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, M so primerne s sv vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporha družin, o penzijah vdov in sirot, o p en zi j ah invalidov itd. OH koncu ima tudi vzoroe za prošnje na razne urade v zadevi p «S por in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slovenski»
, vojaštvom že čez 10.000 izvodov. To kaže, kjako je priljubljen vch I jakom na fronti, M ga enkrat vidijo, M ga gotovo naroče h gs>
(težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred i K, bre-	:»«
10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v	. tb«
Koroška cesta 5.
ti
-	: fl
s raškega pmešntka oprema aöaega vajesee, oba vojaščine osta, sprejme takoj Jožef Ve nek, karaš na (i Hajdinu št. 32 Ü Pmjn. Plača po dogovora.	Trgovski pomočnik špecerijske stroke, le išče za čimprejii vstop proti dobremu plačilu, Ponudbe na „Konstunhalle“ v Rnšsh, Štajersko. 16
jrejme sa siH-ž, ki bi oikrborai aograde, sadovnjake in n m.! zorali tudi dela na polju. Vešč moia ti raoh del v vseh strokah. Pia-t po dogovora. Oglase »prejme ndnštvo ? Straža' v Mariboru )d št IS	Ušeiioa za krojaško obrt, is dobre hiše sprejme takoj Josip Hočevar, krojaški mojster v Cel,n. S>2
	Glasovir se proda po * zki crai (70 K) pri g. P. Kodrič, Dahač-gssse 10, Maribor
Rabim nekaj tisoč kotow
a vinograd 2 metra dolgih, kateri bi se morali praviti s splavom po Dravi do Barča na Ogrskem, onudbe na dr. M. Dörwald v Banjaluki.
ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem, ki so nam na kakeršen koli naiin izkazali svoje sočutje, povodom prerane smrti ljubljenega nam sina, brata, svaka in strica, gospoda
Rudolfa Delakorda
učitelja, c. L far. četovodja 87. p. polka,
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Teharje, Celje, Petrovče, 7. jan. 1916. Žalujoča rodbina Delakorda.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem jugu =...
K. Tratnik
Specialist v »delovanj n eerkvenega orodja in posode
Maribor Pfarrhofg<3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
mmF
fr
'imm
-mm
Vojakom
na bojišču primanjkuje berila. Matere, sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom „Stražo" in „Slovenski Gospodar“.
„Straža,«
stane za 3 mesce 2 K 50 v.
„Slovenski Cfospodar«
stane za 3 mesce 1 K.
Vpošljite naročnino in natančni vojno-poštni naslov.
lil
J mm
jmmm
.Slovenski Gospodar' in .Straža'
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Priste .. Tegetthoffova ulica.
Trgovina g. Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). »	v Gosposki ul. (nasproti	hotelu
nadvojvoda Ivan).
Trafika	v Grajski ulici.
»	g. Coretti, Grajski trg	7.
»	v Tegetthoffovi ulici	(g,	Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika s. Handl v Tegetthoffovi ulici, » Žifko, Melje.
Trgovina g. Korenta, Klostergasse (baraka.)
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek.
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Knjigarna gosp. Adler.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Veiikovška cesta 5.
Sv. Duh-Lože:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Dobje gsri Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
! §Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Gornja Radgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	„ Franca Korošec.
Gradec:
Zeitungsstand A. Klöckl, Jakominiplatz.
GuŠtanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula.
Št. lij v Slov. gor.:
Organist g. Anton Rozman (stara šola).
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Jurktoiter:
Organist g. M. Hvalec.
Sv. Jurij ob iuž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Kozje:
Trgovina gospoda Druškoviča.
Sir« Lenart ir Slov. gor.
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Lute v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežman,
Muta:
Trgovina gosp. Miloš Oset.
Petrinja : (Hrvatsko).
Gosp. Stepan Škrlec.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Podlehnik pri Ptuju-'
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
Ruše pri Maribora:
Organist g. Ivan Nep. Slaček.
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Slov. Gradec :
^ Trgovina g. Bastjančič.
Stari trg pri Slov. Gradcu:
Gosp. Ignac Uršič.
Strideva (Prekmursko):
Gosp. Peter Kovačič.
Smartin na Pohorju:
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj :
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Trojica v Slov. gor.
Trgovina g. Terezije Cauš.
Sv. Vid pri Ptuiu :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Veržej :
Trgovina gosp. Marije Koroša.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Žetale:
Trgovina gosp. Mat. Berlisg.
Sli fVi7«*n elrl	izhaJa vsak četrtek in stane za celo
„OAO ¥	UU^poUctr leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-niätvo „Slov. Gospodarja“, Maribor.
O	izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo«
znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2'50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža“, Maribor.
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
Opomba: Če kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust.
mm
••
Vojno zavarovanje !
Tisoč in tisoč hrabrih junakov pustilo je že do sedaj drago življenje na bojišču in žali Bog še ni pričakovati, da bo tega neusmiljenega klanja kmalu konec.
Nikdar v življenju ni imelo za posameznika zavarovanje življenja večjega pomena, nego v sedan-jem žalostnem vojnem času. Dolžnost vsakega je, da zabrani doma vsaj z zavarovanjem življenja gmotno odškodovanje ostalih sorodnika, ki daleč od nas brani milo našo domovino.
Zavarovati se more vojak sam, ki odide v vojsko, lahko pa zavaruje življenje že odsotnega vojaka v svoj ali v korist otrok ali drugih oseb tudi žena, oče, mati, brat, sestra, pa tudi vsak drug človek, ki z njim ni v._ sorodstvu, n. pr. vojake v upnik, ki se hoče zavarovati proti izgubi svoje terjatve.
Zavarovalnina se izplača vsaki osebi, za ktero je izgovorjena, ali takoj po smrti vojaka (tudi, če je umrl pozneje na bolezni) ali po preteku več let n. pr. ml. otrokom za njih vzgojo, nevesti za opravo. Tudi se da zavarovati na letno dosmrtno rento, ako postane vojak invalid t. j. za dainji prislužek nezmožen.
Prva zaupna c. kr. priv. zavarovalna družba v tem oziru — ki terja najnižje premije, je >Avstrijski Phönix« s sedežem na Dunaju, ki izkazuje
zavarovane vsote .	. K 210,000.000.—
poroštvenega zaklada K 60,000.000’— letnih perjemkov .	. K 12,500.000’—
Ta družba seveda ne sprejema zavarovanje samo vojakov, ampak vsake osebe, torej tudi žensk, otrok na razne ugodne načine, prejema tudi gotovine proti izplačevanju dosmrtne letne (1/2, V4 letne) rente i. s. kar se dozdeva skoraj neverjetno, z ozirom na starost zavarovanca 6 do 25°/0 od kapitala na leto. Ni mogoče, denar ugodnejše naložiti, vrh tega je izguba denarja vnaprej nemogoča.
Sedanji Čas je resen in dragocen, vsak dan nam donaša neusmiljena smrt preobilne žrtve in z njimi neizmerne gmotne izgube za vse iste zaostale svojce umrlih, ki se niso pravočasno poprijeli zavarovanja na življenje.
Sezite torej po pomoči, dokler še ni prepozno. Omenjene družbe ,AnslFi!ski Phö» nix* gl avno zastopništvo za Spod. Štaj-erskojevMariboru, Ferdinandulica št. 9. ki daje na ustmena in pismena prašanja pojasnila.
Pisarniške ure tudi po nedeljah dopoldan. Ako se oglasijo iz oddaljene župnije ali občine vsaj 3 osebe naenkrat, pride zastopnik brezplačno na dom.
Pri sestavi daril za naše hrabre vojake, pomislite kaj morajo ti pretrpeti vsled zime in mokrote
zunai na boiišiu
in pošljite jim kot sredstvo zoper kašelj, hripavos: in zasliženje 1—2 škatljici Fsysovih pristnih Sodenskih mineralnih pastilj. Pazite pa strogo na
•Fay”.
ime

Pozor kmetovalci!
Kupujem volno, vinski kamen, vosek in suhe gobe.
Ivan Ravnikar, Celje,
veletrgovina.
keiiiia selop BF, flnnah nosti, srebrnine Ib opito reči po «sold eobL
Tudi na obroke. • Nasir. senik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklasta remont-o» K 8*60 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 84*— Kuhinjska ura	K	10*—
Budilka niklasta K 3*— K 9-K 8-Večletno jamstvo.
Nasi. Dieiinger
Tbeod. FehreoM
bfsf Ib ofiaiip
1HHIB0H, gosposka iLZfi
Kupujem zlatnino In srebro.
Poročni prstani Srebrne verižice
Na Najyisje dovolilo Njegovega ces. f|| in kraljr apostolskega Vellčanstra
za cibino dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
10. -feb. 1916.
Cena grecite 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dusaju, IH, Vordere Zollamtsstrasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstva v Budimpešti, IX. poslopja glavnega ear inslega urada, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in Mezmških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnina prosto.
C. kr. generalne ravnstetistvo zi državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
Mlinarskega pomoénikft
starega ali mladega, vojaštva prostega, sprejme za mlin, ki leži ob cesti Varaždin — Varaždinske To plice. Ponudbe z označbo plače se naj naslovijo na Ignacija Kaniški, mlinar Varaždinbreg kor. 78. z. p. kolodvor Varaždinske Toplice.
Ure! Ure!
¥ veliki izbiri Ibi po nizkih šenih,
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3-60 Zlate damske ure od 26 E
Za vsako uro se jamči!
Precizijske are, Schafhauses Zenith, Omega, Eterne
Očala: Za kratkovidne nova zboljšana stekla.
pani*» giireš M--—
urar, zlatomer In očalar,
ptthofova cesta 39. Pni urar od plav. kolodvora.
Pisarniški pomočnik.
Pri c. kr. okrajnem glavarstvo v Celju odda se mesto pisarniškega pomočnika, kateri mora biti nemščine in slovenščine v besedi in pisavi popolnoma vešč, strojepisec in ne nad 40 let star. Ponudbe vložijo se naj pri navedenem uradu priloživši spričevala o dosedanji službi.
Mišema» umetnine in m usiteli A
Goričar & Leskovšek = Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Trn gestilniiarle:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
C*..
Edina šfaierska steklarska narodna trgovin
Na debelo !	Na drobu# !
FRANC STRUPI
Graška cesta
• • • • e o
CELJE
priporoča po najnižfih cenah svojo bogato zalogo steklene 3a porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In okvirjev sm oodohe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in 'siavbc&k
Najsolldnejša m točna postrežba.
SlROUBTRoclie
h&lemi.	kašelj,	influenc!<
i£d& naj jemlje Siralis* ?
i Vsak. fei Frol ««	feašiju.	} A
Lažje Ja	ptórevrW. j ol«hČ« FM&öwf*©.	.	,
,5L öaafefl © krsFsf^nSm	bremkijov, f 4L S&refusir»! G#r6ci.pri
ki * Sifoilncm	1 a	vap^oro	poggio,h.
i H1
I pil Sadcäi^
v £	>..•• ì'èr"*
§31