plačan* v gotovini UDOV., ft. 158
Ljnbljana, sobota IX. julija l*fl-XIX
Cena 40
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIfiTVO: LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ST. 6. — TELEFON: 51 21, »1-23, 31*4, »1-25 in
EKLJucno zastopstvo za o^iaac ix Kraljevine Italije in mozernatvn Ima tjnione PUBBLICTTA FTALIANA 8. A-, MILANO
SI-26. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za inozemstvo 10 L.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbKcita di provetiienza itaHana ed
Na vihodu nič novega
V zadnjih 24 urah ni bilo nikjer kakih večjih operacij - Na obeh
straneh se udejstvu je predvsem letalstvo
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 11. julija. Vrhovno vojno povelj ništvo je objavijo danes naslednje poročilo:
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročili, je bila z dvojno bitko pri Bialv-stoku in Minsku sedaj zaključena največja bitka z materijalom in obkoljevanjem v svetovni zgodovini. 323.898 ujetnikov. m.c? .nJ,mi več Poveljujočih generalov in divizijskih poveljnikov je padlo v naše roke, razen tega pa je bilo zaplenjenih ali uničenih 3332 oklop-ih voz, 1809 topov in velike množine drugega orožja.
S tem se je celotno število vseh na vzhodni fronti doslej ujetih zvišalo nad 400.000.
Število zaplenjenega ali uničenega sovražnikovega materijala se je povečalo na 7615 oklopnih voz in 4423 topov.
Sovjetsko letalstvo je izgubilo doslej 6233 letal.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 12. julija. Snočnje finsko uradno poročilo javlja:
Na južno vzhodnem odseku bojišča izvid-niške akcije in udejstvovanje topništva, Pri Lahtenfoju je firuska vojska razširila področje že osvojenega ozemlja.
Za vzhodno mejo se operacije na sovjetskih tleh po načrtu nadaljujejo. Na umiku Rusi po Stalinovi zapovedi uničujejo vse za seboj. Požirajo celo hiše. Mnogo vasi pa je vendarle nepoškodovanih padlo Fincem v roke. Letalstvo je ugotovilo na izvidni-ških poletih, da uničujejo Sovjeti s požigi ozemlje tam. kjer ni vojnih operacij.
Finske pomorske sile so izvedle operacije za oviranje sovražnih pomorskih poti in za zavarovanje lastne plovbe.
Pri Hangoju   udejstvovanje izvidnic in
topništva.
Finsko letalstvo je bombardiralo sovraž-T» transportne vlake, avtomobilske kolone, vojaške oddelke in taborišča. Udejstvovanje sovražnega letalstva je bilo majhno.
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešto. 12. juPja a Vrhovno povzel js.tvo madžarskih oboroženih si-1 je objavilo:
Opcracjc na;ih čet se nadaljujejo po predvidenih načrtih.
Budimpešta, 12. julija s. V madžarskih vojaških krofih opozarjajo glede na dosedanje operacije v borbi proti sovjetski Rusriji predvsem na veliko delo. ki so ga opravili inženjerski ter kolesarski oddelki madžarske vojske. Sovjetske čete so na svojem umiku pognale v zrak vso mostove m brvi, razdejale vj*c železniške proge in druae naprave, tako da so morali inženjerski oddelki madžarske vojske zgraditi več srto mositov rn mosta čev. da so motorrznTa-ni oddelki lahko predirali v sovražno ozemlje. Ker je na tak način nastala zamuda za motorizirano vojsko, so sovražnika povsod zasledovali kolesarski oddelki, ki so pokazali vekk pogum.
Ameriške informacije o položaju
New Tork, 12. juL d. V nasprotju s pisanjem nekaterih ne\vyorških listov, ki skušajo prikazati položaj na vzhodnem bojišču v rožnati luči za Sovjete, opozarja >New York Post«, da se sovjetskim vojnim poročilom ne sme pripisovati velike važnosti. Zaupne informacije dajejo povsem druge podatke kakor sovjetski komunikeji. Ugotovljeno je tudi, da je sovjetska vlada že priporočila tujim diplomatskim zastopstvom v Moskvi, naj se pripravijo za primer, da bi se bilo hitro treba preseliti na Ura L Sovjetska vojska je v prvih treh tednih vojne utrpela velikanske izgube na letalih in tankih. V tem pogledu, pravi list, so potrjena poročila nemških uradnih komunikejev. Smatrajo, da ima sovjetska vojska na razpolago samo še 2000 modernih vojnih letaL To potrjujejo tudi prošnje za hitro pomoč, ki jih pošilja Rusija Angliji in Zedinjenim državam.
-Sovjetski vrhovni poveljniki
Stoekholm. 12. jul. d. Moskovski radio objavlja odredbo vrhovnega obrambnega sveta, s katero se poveljstvo na bojišču razdeli v tri dele. Poveljstvo na severo-zapadni fronti prevzame maršal Voroši-lov, poveljstvo na zapadnem odseku vojni minister maršal Timošenko, poveljstvo na južnozapadni fronti pa maršal Budjoni.
Slovaški vojni minister na fronti
Bratislava, 12. julija, d. Vojni minister general Caklaš je povabil slovaške in tuje novinarje, da so posetili glavni stan slovaške vojske na bojišču. Ob tej priliki so si novinarji ogledali zanimive tipe predstavnikov raznih mongolskih narodov, ki so bili zajeti med sovjetskimi vojaki. Novinarji so se na licu mesta lahko tudi prepričali o napredovanju slovaških čet.
Zastopniku slovaške telegrafske agencije je podal vojni minister čaklaš izjavo, v kateri je demantiral kot povsem izmišljene vesti o baje težkih izgubah vojske, ki jih Sirijo razni temni elementi na Slovaškem. Vojni minister je dejal, da so dobra pripravljenost, spretno vodstvo in hrabrost posameznikov omogočili, da so slovaške izgube naravnost neznatne. V dosedanjih bojih ni bil niti en slovaški vojak ujet. samo 29 jih je bilo ranjenih, 35 pa jih je obolelo. Ukrepi protiletalske zaščite na Slovaškem so bili zelo izpopolnjeni. Spočetka je bila nevarnost sovražnih letalskih
napadov na Slovaško zelo velika, sedaj pa je prenehala- Sovjetsko letalstvo je namreč utrpelo prevelike izgube, da bi še moglo tvegati polete na dolge proge.
Tri ladje zadele na mine
Stoekholm, 12. julija, s. Snoči so južno-vzhodno od otoka Oeland zadeli tri;e nemški parniki na mine ter se v nekaj minutah potopili. Edinice vojne mornarice so rešile brodolomce.
Letalske akcije
Berlin, 12. julija, s. DNB. poroča, da je nemško letalstvo bombardiralo na dveh točkah železniško progo Leningrad- Moskva. Promet je bil na tej važni železniški progi prekinjen. Druge skupine nemških letal so bombardirale železniško progo Žitomer— Kijev in so dosegle enake uspehe. V bližini Smolenska so nemška letala z bombami povzročila iztirjenje cele vrste vlakov. Nekaj vlakov se je vnelo. Dve bateriji ruskega protiletalskega topništva sta bili izločeni iz borbe. V bližini Smolenska so bojna letala napadla več kolon avtomobilov; 319 motornih vozil je bilo uničenih. Končno je nenxško letalstvo uspešno bombardiralo objekte na Ribačjem polotoku. Tam je oilo razdejanih več topniških postojank. V zalivu Motomskem je bila potopljena neka 1 500 tonska ladja, drugi štiritonski parruk je bil hudo poškodovan.
Helsinki. 12. julija s. Finski bombniki so včeraj z velikim uspehom napadli nekaj  sovjetskih pomorskih oporišč na Se-
vernem morju. Dve torpedovki sta bili zadeti. Ostale so zbežale.
Odkrita vohunska centrala v Kovnu
Berlin, 12. julija, s .Iz polslužbenega vira se je zvedelo, da so v redakciji komunističnega lista »Piesa« v Kovnu odkrili rusko vohunsko centralo. Našli so vrsto dokumentov, iz katerih izhaja, da so vohuni zbrali imena vseh nemških oficirjev, ki pripadajo posameznim polkom, razmeščenim na severnem odseku vzhodne fronte. V centrali so našli tudi zemljevide z natančnimi obeležbami prometnih naprav, mostov in drugih vojaških objektov v vzhodni Pru-siji. Policija je našla tudi proglase, ki bi bili morali biti izdani nemškemu narodu.
Rešeni politični jetniki
Stanislav, 12. julija s Brzi oddelki madžarske vojske sc v Sran:s!avu spričo svojega nadlega pojava redili življenje več kakor tisoč političnim kaznencem, ki so bili po tukajšnjih zaporih Točno jih je bilo 1(K)9. Arct'rani s/> b*li ob izbruhu vojne. Očitali so jim da so vohunili za Nemce. Ko so se madžarske čete približale mestu, so politični komisarja odredili, da se zapor: podminirajo. V trenutku, ko bi so bile morale ruske čete umakniti iz mesta, bi se zapori pognali v zrak. Madžarski koli csar ji pa so 9 tako naglico pridrveli v Stanislav, da s«: se sovjetske čete komaj same rešile iz mesita. Vseh 1000 aretirancev je bilo izpuščenih.
Priprave za odločilni spopad
Trenutni zastoj v operacijah složi zbiranju novih sil
glavni udar
Berlin, 12. jul. u. Piccolov berlinski dopisnik Zulberti javlja:
Zadnji pol urari ni vojaški komentarji dajejo jasno razumeti, da so operacije na vzhodni fronti predle v trenutno fazo prehodnega zastoja. Razlogi za taktično-strateSki zastoj m bili raztolmacenl takole:
Da se lahko prične z napadom na Stalinovo linijo v takem obsegu, da je dana verjetnost dokončnega zloma te linije, Je neobhodno potrebno, da se ustvari v to svr-ho bistvene predpogoje. Ne zadostuje, da sr samo napade ta mogočni sovjetski branik, n« zadostuje tudi, da se ustvarijo v njem vrzeli v važnih točkah. Potrebno Je po« topno uničevanje, tako da se prodori razširjajo in pomnože. Zato pa Je potrebno koncentriranje novih in svežih siL
Treba je torej, da nastopi še enkrat ona sila, ki je v prvih dveh tednih uničila gigantsko ofenzivno vojsko, ki so Jo zbrali Sovjeti severno in južno od Pripetskih močvirij. I "dar teke vrste ne more imeti iste učinkovitosti, ker se mora razprostirati na stotine kilometrov, kakor se Je to pokazalo ravno zadnje dni.
Vse to je tako razumljivo, da nem&kemra narodu pot ovo ni treba nobenih pojasnil. Niti ne bi bilo potrebno dajati tehnična pojasnila komentatorjev, če se ne bi smatralo kot umestno, da se prevrže argumente, ki Jih navajajo nekateri nevtralni opazovalci z več ali manj slabimi nameni, predvsem pa Iluzije, ki jih imata London in Washin-gton.
t
Francija odklonila angleške pogoje za premirje v Siriji
Viehv, 12. jul. u. Pod predsedstvom maršala Petaina se je včeraj popoldne sestala francoska vlada k seji. Navzoč je bil tudi general Weygand.
Vlada je razpravljala o angleških pogojih za premirje v Siriji ter je sprejela sklep, da so ti nesprejemljivi tako v bistvu kakor v obliki. V uradnih krogih pripominjajo, da so bili angleški pogoji prav tako redigirani, da v naprej onemogočajo sporazum. Očitno je videti, da hoče Anglija zasesti celokupni teritorij sLrijskega mandatnega ozemlja. Razen tega je bilo s francoske strani poudarjeno, da je povsem nemogoče pogajati se z de Gaul-
leom, izdajalcem Francije. Francoska izjava zaključuje z ugotovitvijo, da je nemogoče sprejeti angleške pogoje ter izraža zaupanje, da bo general Dentz, visoki komisar in vrhovni poveljnik v Siriji, sprejel one sklepe, ki so potrebni glede na nastali položaj.
Prevladuje vtis, da so bila v tem smislu dana generalu Dentzu zaupna polnomočja, Odločitve, ki jih bo general Dentz sprejel, pa ne bodo vezale francoske vlade, ki je odklonila sploh vsak kontakt z degaullisti Kar se angleških pogojev tiče, je bilo ugotovljeno, da bi bilo premirje treba skleniti z anglo-degaullisti. (Piccola)
Zapadna fronta
Berlin, 12. julija, s. Tudi včeraj so angleške letalske sile podnevi ponovno poskušale prodreti nad obalno področje zapadne Evrope. V letalskih spopadih, do katerih je prišlo v večjem številu zlasti popoldne, je bilo sestreljenih 12 Spit-fireov. Eno nemško lovsko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
Berlin, 12. julij* a V bfcžmd zapadno Afrike je neka nemška rjodmoroica 9. julija napadla angleški konvoj. Dva trgovrin-
ska parnika in sicer 5945toosici »Ocfiringer« in 4S97tonski »Inverncse« mba. bil* potopljena.
Berlin, 12. julija, s. DNB je objavila podrobno poročilo o letalskih angleških napadih na MOnster v WestialiJL Meoto Je bilo v času od 6. do 10. julija ponoči petkrat napadeno. Letala ao spustila na mesto tudi letake, v katerih opozarjajo prebivalstvo, da se bodo napadi na Mflnstrr nadaljevali. DNB nnglaM da t mestu nI nikakih vojaških naprav, di bogate agrarne dežele m je po tu ter še posebno v Angliji znan po jih zgodovinskih, umetniških in kulturnih zakladih. MOnster je eno najlepših samo v Nemčiji, temveč v vsej Munstru je mnogo izredno lepih Skoraj vsaka hiša je zgodovinskega mena. Mesto je tudi važno katoliško šče. Bombe, ki jih Angleži sistematično mečejo na mesto, so napravile veliko m> dejanje med zgodovinskimi m naravnost umetniškimi poslopji- Poškodovane ao bOe stolnica, baročna palaca škofa m druge membne stavbe. Angleži ao ob luninem svitu, tako da so točno čali objekte, na
na MOnster so nov dokaz sistema angleškega vojevanja.
Bruselj, 12. julija, s. Angleško letalstvo nadaljuje napade na nezaščiteno civilno prebivalstvo. V tem se je ponovno izkazalo z bombardiranjem Bruslja, Liega in Ver-diersa, kjer ni nobenih vojaških objektov. V Bruslju ni bilo žrtev, pač pa jih je bilo 27 v Liegeu, med njimi več otrok in žena, ki so bile ubite ob nizkotnem napada angleškega letalstva, 34 oseb pa je bilo hudo ranjenih. V Verdiersru je bilo po prvih ugotovitvah 9 mrtvih, bolj ali manj ranjenih pa večje število oseb. Povsod je bila materialna škoda precejšnja in mnogi ljudje ao morali zapustiti   hiše,   katere so ogrožale
bombe, ki niso eksplodirale.
Ukrepi proti Srbom in Židom ▼ Banjalulci
Zagreb, 12. juL s. Predstavnik vlade v Banjaluki je včeraj prepovedal Srbom in Zidom vse nakupe. Srbi in Zidje v bodoče ne bodo smeli sprejemati nikakih darov. Nihče ne bo smel vzeti v varstvo njihovih premičnin ali nepremičnin. Kdor bi prekršil te odredbe, bo postavljen pred sodišče.
Voiafka ob*
II Duce tra gli aipini a Bari
Alte parole di riconoscimento ai reduci dali'Albania
Bar/, 12 luglio s. II Duce e giunto a Bari ed ha portato il suo saluto alla divisione alpina »Tridcntina« ritorna-ta dall'Albania. II comandante la divisione Generale Santovito ha presen-tato la divisione in piazza d'armi. La massa degli aipini tutti in assetto di guerra. era compatta cd imponente. 11 Duce ha passato lentamente in rassc-gna tutti gli seaglioni cd il regimento di artiglieria alpina. Successivamcn-tc la divisione ha sfilato in manicra impccc^hilc ne! Lcnsjonvire. tra masse compatte di popolo aclamante agli aipini d'ltalia.
11 Duce ha quindi visitato alcuni ospedali inilitari. soffermandosi vici-no ad ognuno dei feriti e suscitando con la sua presenza fervide manifesta-zioni di entusiasmo. Ha anehe ispezio-nato un aeroporto militarc. In ocea-sione del suo sogciorno in Puglia. cgli si č inoltre recato in una zona limitro-fa a visitare un impianto minerario, il nuovo sfruttamcnto, che reca un notc-volc contributo alla nostra autarchia
in fatto di mctalli. I minatori e le ma-estranze hanno acelamato il Duce.
Ecco lc parole pronunciatc dal Duce davanti alla divisione »Tridentina«:
Ufficiali, sottufficiali, caporali ed aipini della »Tridentina«! Sono venuto tra voi per rendervi it meritato onore, per recar\'i il mio saluto. e — col mio — il saluto affetfuoso e riconoscente del popolo italiano. Con ro/ della »Tridentina« che avete difeso e santificaio col vostro sangue il settore di Devoli, voglio onorare anehe i vostri camera-ti delle altre dh'isioni alpine c**c nel-la guerra contro g/t anglogrcci hanno strenuanicnte comhattuto. voi tutti avete confermato la gloriosa tradizio-ne dei vostri battaglioni. che si rias-sume nella tenacia indomita, nelValto senso del dovere, nella ferrea decisio-ne durante il combattimento. Queste furono, sono e saranno le virtu mili-tari degli aipini d'ltalia. La Patria conta su di \'oi perche le avete dato e le darete la vittoria  Saluto al Ref
Ducejeva zahvala in pr znanje planincem
V Bariju je pregledal Duce planinsko divizijo ^Tridentine44, ki se je vrnila z albansko-grškega bejišča
Ban. 12. julija s. Včeraj je prispel Du-cc v Bari ter jc pozdravil planinsko divizijo »Tridcntino«, ki se je vrnila iz Albanije. Poveljnik divizije general Santovito je predstavi Duce j u svoje vojake na velikem vojaškem vtžbalisču. Planinci so bili v polni bojni opremi ter uvrščeni v oddelke. Duce je počasi pregledal vse čete in še posebej polk gCTSikega topništva. Nato je divizija sijajno defilirala pred njim. Velike množice ljudstva so prisostvovale paradi ter se« navdušeno vzklikale italijanskim planincem. Duce je imel na planince nagovor, v katere m je dejal:
Oficirji, podoficir ji, korporali in planinci y>Tridentine«! Prišel sem med vas, da vam izkazem zasluženo čast, da vas pozdravim in vam sporočim pozdrav ljubezni in hvaležnosti italijanskega naroda. Obenem z vami, ki pripadate »Tridentini« in ki ste branili in s svojo krvjo posvetili odsek bojišča pri Devoliju, hočem počastiti tudi vaše tovariše drugih planinskih divizij, ki so se z vnemo borile v vojni proti Angležem in Grkom. Vi \*si ste potrdili slavno tradicijo vaših bataljonov, ki se kaže v neomajni vnemi, visokem čutu dolžnosti, železni odločnosti v borbi. To so bile, so in ostanejo vojaške vrline italijanskih planin-
cev. Domovina računa na v&s. ker ste ji dali in ji boste dali zmago. Pozdrav Kralju!
Po vojaški paradi jc Duce obiskal vojne bolnišnice. Govoril je z ranjenci. Njegov pojav jc bil povsod povod navdušenih manifestacij. Duce je pregledal tudi vojaško letališče. Pozneje je bil v nekem rudniku blizu Barija. Delo v rudniku je bilo na novo organizirano in njegova proizvodna zmogljivost je bila znatno povečana. Rudarji in drugi nameščenci so priredili Duccju navdušen sprejem.
Princ Piemontski na vojaških vežbah
Tinin, 12. julija, s. Princ Piemontski j« včeraj pregledal bataljon gojencev topnl-čarske in inženjerske akademije, ki so sedaj na vežbah nekje v Alpah. V spremstvu Njegovega Visočanstva Prestolonaslednika sta bila Poveljnik Armijskega zbora iz Tu-rina in Poveljnik akademije. Princ je pregledal bataljon, ki je bil v popolni bojni opremi in je prisostvoval nekaterim vojnim vajam. Pozneje je pregledal oddelke obmejnih straž. Obmejni miličniki so v okviru kratkih vežb pokazali svojo popolno usposobljenost za službo na meji.
Intensa attivita aerea
nei Mediterraneo
Nieosia e Caifa nuovamente bombardate — Due vefivoB
abbattuti in Africa Orientale
H Quartler Generale delle Forze Arraate comunica In da ta di 11 luglio il seguente bollettino di gnerra n, 401:
N ostri aerei hanno nuovamente attacca-to 1'aeroporto di Nieosia (Cipro) d istru g-gendo al suolo veli voli neniici. Altre u ni ta hanno bom barda to gli im plan ti petroliferi dl Caifa provocando vasti incendi che do-po molte ore divampavano aneora.
Nell*Africa settentrionale le Forze del-PAsse hanno col pito Impiantt ed ap prest a-menti della piazza di Tobruk e mitragliato ad est di Sollum mezzi meceanizzati bri-tannicL
II nemico ha eompiuto incursloni su Bengasl e su Derna.
Nell'Africa orientale consueta attivita degli elementi avanzati dei nos tri rtdottt dell'Amara. II nemico ha ten tato inenr-sioni aeree nella zona di Gondar. La nostra caccia, prontamente intervenuta ha abbattuto due velivoli avversari.
Nella notte velivoli brltannict iMEMi bom barda to nuovamente N&poli; molti daa-ni ai fabbricati civili; si lamentano c£nqoe morti e trentatre feriti. L'incarsione e dn-rata circa tre ore,
IfMfljl
SaaffhaJ, li JuL d. Iz Ba tavi je poročajo, da je parlament Holandske Vzhodne Indije • 43 proti 4 glasovom sprejel predlog za uvedbo obvezne vojaške službe za domačine. V to svrho je bil odobren tudi kredit 20 mmjonov goldinarjev.
Obnovite naročnino! iti
Intenzivno delovanje letalstva v Sredozemlju
Nikozija in Halfa znova bombardirani — Dve letali
ljeni v Vzhodni
Glavni   Stan  Oboroženih Sil
je objavil 11. julija svoje 401. vojno poročilo:
Naša letala so vnovič napadla letališče v Nikosijf (Ciper) ter so uničila na tleh sovražna letala.
Drage edinice so bombardirale petrolejske naprave v Haifi. Povzročile so velike požare, ki so goreli Se po več ur.
V severni Afriki ao edinice osi bombardirale naprave in utrdbe trdnjave v To-brnka in m strojnicami obstreljevale angleška mehanizirana vozila vzhodno od SoOunVL
Sovražna letala so napadla Bengazl in
Afriki   običajna aktivnost oddelkov naših posadk v AmarL : je poskusil letalske napade na Gondar ja. Naše lovsko letalstvo interveniralo m je sestrelilo
Preteklo noč so angleška letala vnovič bombardirala Neapelj. Povzročena je velika škoda na zasebnih zgradbah. Obžalujemo 5 mrtvih in 33 ranjencev. Napad je trajal približno 3 are.
Zamenjava dinarje; v Albaniji
Tirana, 12. jul. s. Službeni list Albanske Kraljevine je včeraj objavil razglas Duce. ja o zamenjavi dinarjev v albanske franke. Zamenjava je bila določena v razmerju 100 dinarjev za 6 frankov. V zamenjavo bodo sprejeti vsi bankovci in novci bivše Jugoslavije. Na osnovi tega dinarskega tečaja se bodo lahko likvidirali tudi vsi dolgovi. Podrobni pogoji za zamenjavo bodo določeni s posebnim ukrepom, ki ga bo izdal albanski Civilni Komisar za Kosovo, Derane in Struga
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, Sobota. 12. julija 1941-XXX.
gtev. 158
Eksc. Puzzolu v Ljubljani
in v sejni dvorani apeladje
Ljubljana, 12. julija Državni Podtajnik pravosodnega Ministrstva Eksc. Puzzolu je včeraj opoldne prispel v Ljubljano, da prouči upravne probleme pravosodstva v Ljubljanski pokrajini.
Eksc. Puzzolua so sprejeli na glavnem kolodvoru Visoki Komisar Eksc. Emilio GrazioH. Poveljnik Armadnega zbora Eksc. general Kohotti, Divizijski General Eksc. Orlando, major Karabinjerjev Cavallero. zastopnik Stranke Gattl in predstavniki Ljubljane dr. Adlesič, predsednik apelaci-je dr. Golja, višji tožilec dr. Kravlna, predsednik vrhovnega sodišCa dr. Honda in zastopnik vrhovnega državnega tožilstva dr. Sruhee.
Eksc. državnega Podtajnika sta pozdravila Visoki Komisar in ljubljanski župan, predstavljeni so mu bili nato predstavniki našega na;višjega sodišča. V kolodvorski čakalnici se je Eksc. Puzzolu prisrčno raz-govarjal z vsemi predstavniki nakar se je odpeljal s kolodvora.
Popoldne ob 17. uri je Eksc Puzzolu obiskal justično palačo, kjer mu je bil predstavljen celoten  sodniški zbor.
Pred vhodom v justično palačo je visokega predstavnika Vlade pozdravil kot domačin predsednik apelarijskega sodišča dr Vladimir Golia. Eksc Puzzolua so spremljali Visoki Komisar Eksc. Grazioli. major Cavallero, pred vhodom pa sta ga pričakala tudi Povelmik Armadnega zbora General Eksc. Robotti in Divizijski General Eksc. Orlando s svojimi ordonančnimi oficirji.
Predsednik apolaeije dr. Golia ob spremstvu prvega tajnika anelacije dr. Kobala in tajnika Dušana Jakliča je visokega pred-
stavnika pozdravil in se mu zahvalil za veliko skrb, ki jo je vrhovna uprava že pokarala za pravosodne probleme Ljubljanske pokrajine. Eksc. Puzzolu se je s svoje strani zahvalil za lep sprejem poudarjajoč, da more slovensko sodstvo še nadalje računati z vso pomočjo in naklonjenostjo vrhovne uprave, ki je po volji Duceja pripravljena rešiti vse v to področje spadajoča vprašanja v korist vseh in v znamenju rimske pravice.
Po okusno dekori ranem stopnišču in hodniku je odšel Eksc. Puzzolu s spremstvom v sejno dvorano apelacije. kjer so mu bili predstavljeni vsi sodniki. V italijanščini je Kkscelenco pozdravil predsednik vrhovnega sodišča dr Konda. Poudaril je. da so sod-mki Ljubljanske pokrajine takoi pričeli z delom v blagor skupnosti, kakor je bila Duceeva volja po priključitvi. Slovenski sodniki so trdno prepričani, da bo Vlada še nadalje naklonjena pravosodstvu pokrajine in da bodo sodniki lahko v miru opravljali svoje delo v blagor vseh in v skladu 7 najvišjimi zakoni
Fksc Puzzolu se je ponovno zahvalil za sprejem in za pozdrave. Izjavil je, da je •osel spričo rlrjstva. da jc slovensko pravo-sodstvo tako- začelo sodelovati lojalno z oblastmi po navodilih Visokeera Komisarja, predstavnika Duceja in Vlade. Vsi pravosodni problemi pokrajine bodo temeljito proučeni Ob sodelovanju slovenskih sodnikov, ki so že doslej razumeli, da gre za skupnr« interese, bo delo rodilo velike uspehe.
Eksc. Puzzolu se je po pozdravu razjro-varjal s številnimi člani sodniškega zbora, nakar je s spremstvom zapustil sodno palačo.
Življenje na živilskem trgu
Blago se počasi počenjuje — Naprodaj tudi vedno več sadja
Ljubljana. 12. julija. Kmetice in zelenjadarice začno dovažati na trg živila zelo zgodaj, vendar se pravo življenje začne šele po osmi. Najprej se na trgu zbero gospodinje, ki žele kupiti jajca. Ze pred 6. se jih zvrsti dolga vrsta pred stojnico tržnega urada. Tudi danes so začeli prodajati jajca že ob 6. kakor vselej, ko se jim posreči nakupiti kaj blaga. Toda davi je bilo naprodaj le okrog 800 jajc.
Zaradi zelenjave in sočivja gospodinjam ni treba prihajati na trg zgodaj, ker ju lahko nakupijo tudi v poznih urah. Dovoz zdaj še ni tako živahen kakor je bil včasih v poznem poletju in jeseni, vendar je blaga vselej dovolj. Domači pridelki se pocenjujejo, vendar zelo počasi. Najbolj se je pocenila solata, drugi pridelki, ki jih se ni tako mnogo naprodaj, so pa še vedno naprodaj po skoraj nespremenjenih cenah. Kumare in stročji fižol prodajajo po 5 L kg, Po isti ceni je dovolj naprodaj tudi že buč. Po 5 I, prodajajo tudi uvožene paradižnike. Nekoliko dražja je cvetača. ki jo v splošnem prodajajo na kose in ne na težo. lepšo po 1—2 L. Najcenejši uvoženi stročji fižol je zdaj po 4.5 L. Med uvoženim blagom je treba omeniti tudi jajčnice
(melancani), ki so po 10 L kg. Po isti ceni prodajajo tudi novi češenj. Sladke paprike je letos mnogo manj naprodaj kakor prejšnja leta, zato je pa tudi dražja in gospodinje je ne kupujejo mnogo, zlasti še, ker je za polnjenje paprike potrebno tudi meso. Paprike so naprodaj kos po 0.5 do 1 L. Vedno več je naprodaj zgodnjega zemlja in ohrovta. Drugih domačih pridelkov, kakor pese, korenja, graha itd. je že dolgo na izbiro.
Zdaj je tudi že na izbiro sadja, a je za I marsikoga še vedno predrago. Črešenj je še precej, a povečini so uvožene. Lepše prodajajo po 8 do 12 L. Hruške so v splošnem malo cenejše, saj so naprodaj že od 6 L kg navzgor. Mnogo je češpelj, predvsem ringloja, od 8 do 10 L kg. Najdražje so marelice, po 14 L. Včasih so bile najlepše po 14 din kg. Breskve so celo malo cenejše od marelic, od 8 L navzgor.
Trg je še vedno dobro založen z jagodami in največ je borovnic, tako da se gospodinjam ni treba tepsti za nje. Maksimalna cena j« 2 L liter. Rdeče jagode so po 5 L- Danes je bilo naprodaj tudi nekaj gobanov: prodajali so jih po 3 lire merica. Cenejše so lisice, ki to po 2 liri liter.
Esercenti puniti
Le squa«lre annonarie della R. Questura p?i giomi seorsi hanno constatato che i - -: i   r-s-^rcenti  vendevano   la  earne a -  .^zzi superiori a quelli stabiliti dal listino
i ;f:ciale:
1) Abmnmrič Giovanni, Šišenska 51, rnacelleria;
2) Grnl>elSek Francesco, Sv. Petra cesta,
rnacelleria,
31 Mendušič Vinko, Trnovski pristan 4, trattoria,
4) Felber Anna, Ižanska 39, coloniali. Infine. hanno accertato che 1'Abranovič
vendeva la carne nella propria abitazione. mentre teneva chiusa ta rnacelleria e che 1'esercente trattoria Miholič Anna, Sv. Petra nasip 37, somministrava carne ai propri avventori in giorao di divleto.
Nei confronti di detti esercenti 1'Ecc. TAlto Commissario ha disposto. oltre alla denunzia all'Autorita giudiziaria, che la rnacelleria dell'Abranovič sla chiusa a tempo tndeterminato e che gli altri negozi suindicati siano chiusi per un periodo che va da 2 ad 8 giorni.
Kazni zaradi nedovoljene prodaje po višjih cenah
Tržno nadzorstvo Kr. Kvesture je pretekle dni ugotovilo, da so naslednji obrati prodajali meso po višji cent, nego jo določa uradni cenik:
1. Abranovič Ivan, Šišenska 51. mesar,
2. Grabelšek Franc, Sv. Petra cesta, me-
3. MenduSič Vink«, Trnovski pristan 4.
gostilna,
4. Felber Ana, Ižanska 39, trgovina s kolonialnim blagom.
Razen tega so ugotovili, da je Abranovič prodajal meso v svojem stanovanju, d očim je imel mesarijo zaprto, in da je Miholič
Ana, gostilničarka. Sv. Petra nasip 37, postregla svojim gostom z mesom ob prepovedanih dnevih.
Glede teh obratov je Nj. Eksc. Visoki Komisar odločil  poleg ovadbe  na sodišče,
da se Abranovičeva mesarija zapre za nedoločen čas, ostali zgoraj omenjeni obrati pa za 2 do S dni.
Naše **!ed^!išče
DRAMA
Začetek ob 20. url
Sobota, 12. julija: Okence. Izven. Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev.
Nedelja, 13. julija: Via mala. Izven. Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev.
OPERA
Začetek ob 20. url.
Sobota. 12. julija: Pri treh mladenkah. Premiera. Red premierski.
Nedelja, 13. julija: ob 10. dopoldne: Javna pevska preizkušnja. Izven. Cene od 5 Lit navzdol. Ob 20: Pevska tekma. Izven. Cene od 10 Lit navzdol.
Obnovite naročnino!
Tudi v Liubliani raste soja
Kmet iz Slike prideluje redno ie deset let sojo — Letos jo je posadil na Brdu
Ljubljana, 8. julija Nedavno smo nekoliko opisali kakšna jr soja in kako velikega pomena je za prehrano in industrijsko delavnost. Naglasi!: smo tudi. kako potrebno bi bilo tudi pri nas pridelovati sojo. saj je težko najti enako koristno rastlino, ki bi zaslužila takšne •-most. Propaganda za pridelovanje soje pri nas ni potrebna le zaradi tega, ker je naša pokrajina kmetijsko pasivna, temveč tudi. ker je soja skoraj povsem neznana in celo strokovnjaki ne soglašajo, al bi ta rastlina uspevala pri nas ali ne.
PREKRATKO POLETJE?
Nekateri strokovnjaki trde. da podnebje za pridelovanje soje ni dovolj toplo ter da so prekratka poletja. Spor. ali bi kazalo pridelovati sojo pri nas ali ne, se vleče že cela desetletja. Zdi se pa, da se v tem sporu ozirajo bolj na teorijo kakor praktične izkušnje Ali se je pri nas kdo že prepričal, da soja res ne uspeva? Zagovorniki pridelovanja soje bi se pa lahko sklicevali na izkušnje posameznih pridelovalcev. Mnoge Da#e čitatelje je zanimalo, ali je naše podnebje primemo za pridelovanje soje in reporter je skušal to dognati. Strokovnjaki simistični. Zato je bilo treba poizvedovati še pri samih kmetih.
»SOJA IMA rOSEBNE MIHE«
Strokovnjaki trde, da bi soja pri nas slabo uspevala, ker je poletje prekratko. Razen tega pravijo, da ima soja posebne muhe. Ce jo sadimo v zemljo, kjer še dotlej ni •^T.i ne uspeva, ker potrebujp za rast posebne bakterije. Ko si prva leta ustvari v zemlji bakterije, šele rodi bolje. Ne moremo podrobno raziskovati, koliko je treba verjeti tem teorijam, odnosno izkušnjam. Pač pa smemo trditi, da posamezniki, ki pri nas pridelujejo sojo, tega niso vedeli, a so bili še precej zadovoljni tudi t pridelkom, kjer še ni nikdar prej rasla soja. Resnica pa je, da soji toplejše podnebje bolj prija in da bolj obrodi v sušnem letu z vročim poletjem. Noben pridelovalec pa ne ve povedati, da bi soja pri nas ne dozorela zaradi prekratkega poletja.
NA BARJU SO JO PRIDELOVALI
MED VOJNO
Na Barju poznajo sojo mnogi pridelovalci, a marsikomu se še vedno niti ne sanja, kako dragocen je ta »fižol« ali »bob« zaradi svoje velike hranilne vrednosti in vsestranske uporabnosti-. Menda pri nas ne ve še nihče izmed pridelovalcev soje — ki jih je sicer malo — kaj vse je mogoče pridobivati iz sojinega zrnja, od moke, olja in sira do umetne volne in roževine. Bar-jani so med svetovno vojno pridelovali sojo, ker je prišla na glas, da je neke vrste kava, ki precej dobro nadomešča pristno kavo ... V resnici so ljudje tedaj marsikje, ne le na Barju, iskali nadomestke za kavo in soja je sčasoma zaslovela kot najboljši kavni nadomestek. Toda nihče ni vedel, da soja lahko nadomešča tudi meso- saj vsebuje med vsem sočdvjem in žiti največ beljakovin in maščob. Soja je tedaj dobro uspevala na Barju. Po vojni so na njo skoraj povsem pozabili, ko je bilo dovolj pristne kave.
SOJA PRI NAS DOBRO RODI
V Ljubljani je nekaj lepih kmetij, ki jih vodijo napredni kmetje. Kmetije so dobro opremljene s poljskim orodjem, kmetje uporabljajo umetna gnojila, dobro znajo izbirati semena In nikakor niso konzervativni kakor večina kmetov na deželi. V to vrsto ljubljanskih kmetov lahko prištejemo tudi šiškarja J. Perka. Perko prideluje že okrog 10 let sojo. Zanimal se je za to rastlino, odkar jo je spoznal v kmetijski šoli v Št. Juriju. Ve, da se strokovnjaki že dolgo prepirajo. aH bo soja uspevala pri nas ali
ne. Ko jo je pre<i leti dobil perglsče, jo je posadil na poekušnjo. Prvo leto res ni posebno dobro obrodila, a pridelal je dovolj semena, da jo je prihodnje leto px)sadil še več. Poslej jo sadi redno vsako leto in uporablja le svoje seme. S pridelkom je zadovoljen, zlasti, ko ni preveč deževno leto. Reči je treba, da rastlina res ni posebno izbirčna, da uspeva tudi na sorazmerno pusti zemlji, vendar velja tudi za njo, da bolj prija dobro obdelana, kultivirana zemlja, primerno gnojena, kakor ledina.
CELA NJIVA SOJE NA BRDU
Perko ne prideluje soje vedno na enem In istem kraju, a mu vendar dobro rodi. EH>-volj dobro uspeva celo na precej pusti zemlji na Brdu — ob cesti, ki drži proti Večni poti — kjer je bil še pred leti gozd. Nedvomno bi tam nobena pri nas udomačena rastlina ne uspevala bolje. S pridelovanjem je malo dela, celo manj kakor s fižolom, a tudi škodljivci je ne napadajo tako kakor fižol. Rodi mnogo bolj kakor nizki fižol. POJEDO JO — KRAVE ...
Kakšnega okusa je ta soja, naš pridelovalec ne ve povedati. Sojo so uporabljali vedno le za živinsko krmo. za pitanje goveje živine. Dajejo jo živini kuhano. Živina
ima rada to krmo. ki je zelo izdatna in nedvomno najbolj redilna izmed vseh živalskih krmil.
Ne smemo se čuditi, da pri nas ne zna nihče uporabljati soje tudi za druge namene ter da iz nje ne pripravljajo jedi. Ce soje nismo nikdar pridelovali, je pač tudi ne znamo uporabljati. Uporabljala je ni tudi naša industrija in v ta namen najbrž nimajo nikjer priprav. Vsekakor pa bi kazalo, da bi pridelovali več soje za pridobivanja olja ter da bi se ta ali ona tovarna posvetila temu. Odpadkov bi ne bilo treba : ivreči. saj jih zna industrija uporabiti za clruge namene. Lahko bi pa izdelovali Iz soje olje in moko. ker je treba sojino zrnje pred mletjem »razoljiti . Zdaj pomisleke, da soja ne uspeva pri nas. lahko izpodbi-jemo; če soja dobro uspeva enemu pridelovalcu že 10 let. bi lahko tudi vsem drugim, ki bi se naj posvetili pridelovanju. Seveda bi pa bila potrebna primerna organizacija pridelovanja soje za industrijo. Pridelova*
lec v Šiški pravi, da ga ne skrbi, kaj naj počne s sojo. ker jo prav lahko pokrmi s pridom živini. Ce bi se pa kmetje posvetili pridelovanju soje v večjem obsegu in če bi je ne porabili sami, bi jo prav lahko prodali za izvoz.
SOJO SADE OB ISTEM CASF
KAKOR FIŽOL
Na vse to je treba opozoriti  ljudi že
zdaj, da bodo prihodnje pomladi dovolj poučeni. Zdaj seveda ni več čas za sajenje soje. Sojo je treba saditi spomladi ob istem času kakor fižol, to se pravi v začetku maja. Razvija se skoraj prav tako kakor fižol, cvete ob istem času in zori septembra. V Ljubljani sajena soja je doslej dozorela vsako leto. tudi. ko je bilo hladno in deževno poletje. Izkušnje pridelovalca soje bi lahko dobro služile prav tako. kakor če bi si jih pridobila ta ali ona kmetijska ustanova, zato smo tudi opozorili na nje.
Amerika v komunističnih vodah
Komunisti lahko zopet svobodno hujskajo in širijo propagando
Ne\v York, 12. jul. s. V novem položaju, ki je nastal spričo pošastnega sporazuma med Moskvo. Vvashingtonom in Londonom, so spet svobodno zadihali komunistični agitatorji in komunistične organizacije v Ameriki ter pričeli znova popolnoma svobodno delovati in sejati komunistično ideologijo med ameriškim prebivalstvom. Komunistična stranka je takoj priredila zborovanje v Madison Squareu. Na zborovanju so govorili najhujši ekstremisti in moskovski, agenti, ki niso nič prikrivali svojega pravega duha Drugo tako zborovanje je bilo v Clevelandu. Na tem zborovanju je govoril znani agitator Bridge, ki je po rodu iz Avstralije. Ostro je zagovarjal komunizem in popolnoma je prezrl ljubeznivosti, ki si jih sedaj izkazujejo bogati londonski plutokrati in barbarski dirigenti Kremlja. Bridge je hudo napadel angleški lordovski razred ter zahteval njegovo uničenje.
Nove milijarde za orožje
VVashington, 12. julija, lr. Rooseveltov zakonski predlog, ki predvideva za oborožitev nov znesek 4.7 milijarde dolarjev, je že dostavljen reprezentančni zbornici.
Ameriška oporišča na Irskem
Nevv York, 12. jul. d. »Ass. Press« javlja iz Londona, da v krogih angleškega zunanjega ministrstva potrjujejo, da je mnogo ameriških tehnikov in specialistov že prispelo v Severno Irsko, kjer bodo gradili oporišča za Zedinjene države. Opozicijski senator Vvheeler je izjavil, da je na poti tudi že ameriški vojni material v Severno Irsko. Pripomnil pa je, da mu ni znano, ali so se gradbena dela že pri-Čela.
Ameriko skomina tudi Bakar
Pariz, 12. julija, d. Pariški listi z veliko J pozornostjo komentirajo izkrcanje ameri-
ških čet na Islandu in se bavijo tudi z možnostjo ameriškega napada na Dalar. V tej zvezi piše »Petit Farisun da Island vsekakor ni predstavljal grožnje za Zedinjene države. Zasedba Islanda je samo primer absolutnega imperializma Zedinjonih držav. Poseg Zcclinjenih držav v evropske zadeve ;e vzbudil po vsej Evropi ogorčenje in daje pobudo za organizacijo skupne obrambe proti nadaljnjim takim dejanjem. Morebitni' napad na Dakar bi izzval energično protiakcijo Francijo. V Afriki, pravi list. je položaj povsem drugačen nego na nebran j enem Islandu.
Mine v zalivu San Francisca
VVashmfcton, 12. julija, ir. Kakor javlja mornariško ministrstvo je bila pred vho-d'-m v zaliv San Francisca položena minska zapora. Uradno poročilo ne pove ad gre samo za vajo ali pa bo minska zapora ostala za stalno pred San Franciscom,
Kritika Rooseveltove politike v ameriškem senatu
\Vashington, 12. julija, s. V senatu je senator Taft izjavil, da je treba smatrati iz-krcanrpe vameriških čet na J-s!nndđjfi za ukrep, ki jasno priča o vojnom napadu. Predsednik ni imel pravice kaj takega ukreniti brez pristanka kongresa. Taft je dejal: Ce predsednik lahko pošilja čete na Islandijo, jih lahko iz istega razloga pošlje na škotsko, v Anglijo in Portugalsko. Te dežele od Amerike niso nič bolj oddaljene kakor Islandija.
Netočne vesti o nemški intervenciji v Madridu in Lizboni
Berlin, 12. julija, s. Vesti, po katerih naj bi Nemčija poslala vladam v Madridu in Lizboni posebno noto. v kateri jo zahtevala pojasnilo o zadržanju obeh držav, so po izjavi tukajšnjih krogov netočne.
'eJniea
KOLEDAR
Danes: Sobota, 12. julija: Mohor In Fortu-nat
Jutri: Nedelja,  13. Julija: Marjeta DANA* NJE PRIREDITVE Kino Matica: Gospodična Kino Sloga: Robin Hood zapada Kino Fnlon: Železna maska Kino Moste: Srebrna lisica in Pošta z zapada
Razstava slik Fkla Deržaja v palači Bata, odprta od 9. do 12. in od 16. do 18.
PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi: nespremenjeno
DEŽURNE LEKARNE Danes In jutri: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Mestno zdravniško dežur. službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta 15-11., telefon 32-84.
SPORT
— DKSK »Edinstvo« obvešča vse klube in dirkače, da je dirka, ki bi se morala vršiti v nedeljo 13. t. m., odložena za nedoločen čas iz tehničnih razlogov. Kdaj se bo dirka vršila, bo javljeno v časopisih. — Predsednik.
Gostilna ,PRI LOVCU'
Tel. 46-95 RIMSKA CESTA 24 Tel. 46-95 Nudi okusno hrano, izborna vina, sveže
pivo, pristno kavo i. t. d. SENČNAT VRT
— Filateliste, ki se zanimajo za znamke, ki jih je dobil na razpolago pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubi ani. vabimo, da stavijo pismene ponudbe bodisi za celotno množino, bodisi za manjšo količino najkasneje do 19. t. m. v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-II. Seznami razpoložljivih znamk, prodajni pogoji, vzorci za ponudbe so na razpolago proti odškodnini 2 lir ravno tam vsak dan od 11. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Na ponudbe, ki bodo dospele po gornjem terminu, se ne bo mogoče ozirati. — Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani.
General Weygand v V*ehyju
Vichv, 12. julija, d. General Weygand je v četrtek zvečer prispel z letalom iz Alžira v Vichy. Včeraj je imel dolga posvetovanja z admiralom Darlanom in vojnim ministrom generalom Huntzingerjem. Izvedelo se je, da so razgovori veljali položaju v Siriji.
Bolgarski poslanik v Zagrebu
Zagreb, 12. jul. s, V Zagreb je prispel novi bolgarski poslanik Mekarov. Danes dopoldne je bil v avdienci pri poglavniku in mu je izročil svoja poverilna pisma.
Malo italijanščine za vsak dan
17
»No, kako je bilo snoči?« je vprašal Bolči pred novo lekcijo.
»Popili smo kozarec piva in se vrnili domov,« je rekel gospod Piškur.
»Parlate italiano!« je opomnil Bolči.
»Abbiamo bevuto un bicehiere di birra e — vrniti se?«
»Vrniti se — ritornare. Glagol premikanja!«
»Aha. Sestavljeni časi z ,essere'?«
»Imenitno! Benissimo!«
»Abbiamo bevuto un bicehiere di birra e siamo ritornati a časa.«
»Čakaj, oče,c je rekla gospa PiŠkur-jeva. »Ali ne manjka nekaj, če rečeš samo: siamo ritornati — vrnili smo se? Kje pa je ostal .se*?«
»Ne, mama,« je hitro popravil Bolči. »,Vrniti se* je v slovenščini res povraten glagol, ni pa povraten v italijanščini. Ni nujno, da je vsak glagol, ki je v slovenščini povraten, povraten tudi v italijanščini. In narobe.«
»Torej je treba tudi pri tem paziti!« je rekla gospa Piškurjeva.
»Tudi pri tem. Ampak čakajte. Včeraj smo se naučili passato prossimo ali sestavljeni  dovršni  pretekli  čas. Na
dolgu sem vam ostal s predpreteklim
časom, ki ga imenujejo italijanske slovnice največkrat »trapassato prossimo'.«
»Saj  res, da si nam obljubil!«
»Ko vas je pa taka žeja morila! — Torej: namesto da bi rekli — ,popili smo kozarec piva in se vrnili domov', bi lahko dejali: ,bili smo popili kozarec piva, nato smo se vrnili domov*. Tudi slovenski predpretekli čas pove, da se je zgodilo nekaj pred nečim drugim v preteklosti. Najprej smo popili kozarec piva — nato smo se vrnili domov. ,Bili smo popili' je predpretekli čas. .Vrnili smo se domov' ostane v preteklem času, passatu prossimu. — Predpretekli čas je seveda tudi sestavljen čas in ga tvorimo podobno kakor passato prossimo. Passato prossimo smo tvorili po temle receptu:
sedanji čas po možni k a FR pretekli deležnik.
Podoben recept lahko napišem za predpretekli čas ali trapassato prossimo: imperfekt  pomožni ka  +  pretekli deležnik.
Treba je samo znati imperfekt obeh pomožnikov, ,avere' in ,essere\ in ve-
deti za pretekli deležnik glagola, pa je stvar opravljena. Kako bi se torej reklo: Bili smo popili kozarec piva?«
»Avevamo bevuto un bicehiere di birra ...« je nekam oklevajoče zlogoval gospod Piškur.
»Saj je prav! Benissimo! Kaj pa, ko bi si privoščili isto vajo z drugim stavkom: Bili smo se vrnili domov?«
»Eravarno ritornati a časa,« je rekla gospa Piškurjeva.
Bolči je veselo kimal.
»Ko bi bili tvoji profesorji s teboj lahko tako zadovoljni, kakor si ti z nami!« je rekel gospod Piškur.
»Ko bi jaz v šoli tolikokrat zabavljal — « se je drznil ziniti Bolči.
»Tiho, fant!« se je skoraj ujezil gospod Piškur. »Nadaljuj!«
»Ali naj bom tiho ali naj nadaljujem?«
»Oh, Bolči, ne delaj no neumnosti!« je posegla vmes gospa Piškurjeva.
»Dobro. Vi šte šli ven in jaz sem moral spat Mi sono coricato. Za kazen bomo nocoj vzeli še — povratne glagole!«
»To so glagoli s ,se*?«
»Da, glagoli s .se\ Rekel sem o njih, da tvorijo sestavljene čase vedno z ,essere\«
»To kazen pa že sprejmemo!« se je namuznil gospod Piškur.
»Uležem se — mi corico. Uleči se — coricarsi.«
»Stoj, stoj! To boš pa že napisal!«
Bolči je molče pogledal očeta, vzel list papirja in začel.
Presente
Io mi corico — uležem se, tu ti corichi — uležeš se, egli si corica — uleže se; noi ci corichiamo — uležemo se, voi vi corichiate — uležete se, essi si coricano — uležejo se. Imperfetto
Io mi coricavo — legal sem, itd. (trajanje!)
Passato remoto
Io mi coricai — ulegel sem se, itd. (enkratno!)
Futur©
Io mi corichero — ulegel se bom, itd. Passato prossimo
Io mi sono coricato (coricata) — ulegel (ulegla) sem se; tu ti sei coricato (coricata) — ulegel (ulegla) si se; egli s* e coricato (coricata) — ulegel (ulegla) se je; n6i ci siamo coricati (coricate) — ulegli (ulegle) smo se; v6i vi siete coricati (coricate) — ulegli (ulegle) ste se; essi si s6no coricati (coricate) — ulegli (ulegle) so se.
Trapassato prossimo
Io m' ero coricato (coricata) — ulegel sem se bil (ulegla sem se bila); tu t'eri coricato — ulegel si se bil; egli s'era coricato — ulegel se je bil; noi ci era-vamo coricati — ulegli smo se bili; voi vi eravate coricati — ulegli ste se bili; essi s'erano coricati — ulegli so se bili.
»No?« je škodoželjno pogledal Bolči.
»Hm«, je rekel gospod Piškur, pogledal na papir, pogledal Bolčija, pogledal gospoda Ovco in spet ženo.
»Več reči, kaj?« je zmagoval Bolči. »Prvič — glagol coricarsi ima osnovo, ki se končuje na -c: coric-. Ker mora .c' ostati ,k\ pride vmes med ta ,-c* in med vsako končnico, ki se začenja z ,i* ali ,e'-, tisti že znani »blagoglasni« ,h', Prosim!« je pokazal Bolči na papir. »Io mi corico — tu ti corichi, Capito — razumeli?«
»Mhm,« je samo zabrundal gospod Piškur.
»Drugič — mi rečemo: jaz s e uležem, ti s e uležeš, on s e — mi s e, vi se — oni se... Italijan pa pravi: io mi, tu t i, egli s i, noi c i, voi v i, essi s i. Te oblike so nam sicer že znane. — Vse drugo pa je razumljivo!«
In je vstal in pustil gospoda Piškurja v globokem premišljevanju.
S**- 158
>8LOVENSKI NAROD«,   ***** n. 3^*Ja 1941-XDC
Stran S
PH'MI-5
Lampade elettriche di tutti i tipi % per qualsiasi applicazione. prodotte nei gnuv diosi stabilimenti di Alpignano (Torino), dotati di macchinario modernissimo r i i '!a boratpx3/««-perirnentali *f>erfett
L *H*re tistim ifta: •
PHILIP« S. .4.1.
MI1.4N0 - li A S MARTIVO. 20
•.•.v.v.vrv.-.-
LAMPADE
PHILIPS
IAPFC0 LU>
iiourstne električne žarnice, za različne porabe, proizvod znanih,' v^likimfOornir Alpignano (Torino), opremljenih 7 ^modernejšimi stroji in z dovršenimi
sperimentalnimi laboratoriji.
PHILIPS 0.A.I.
milano - via s. m"***™. 20
9
Nobena skrfrnost
ni.    da irr.aio
oglasi v »Slovenskem Narodu« velik uspeh.
Kadar potrebujete kar koli. se poslužite oglasa v »Slovenskem Narodu«.
OGLAS V
»SL. NARODU« POMENI USPEH
Za isti dan srreje-Tia  oglasni oddelek
naročila zmerom samo do 9- ure dop.
D M E V N E
— Trgovin-ska  pog^odr>a  med  Italijo In
Hrvatsko. Med Italijo in Hrvatsko sklenjena trgovinska pogodba bo veljala zaenkrat samo do konca septembra. Po nji bo dobila hr. tekstilna industrija za svoje nadaljnje obratovanje sirovine in polfabri-kate, Hrvatska bo pa izvažala v Italijo v prvi vrsti les. Železno rudo. premog in bau-ksit, živil pa nobenih.
— Proizvajalce olja in posestnike gozdov opozarja Ravnateljstvo državnih gozdov Via .t ga Komisariata za Ljubljansko pokrajino spet na naredbo št. 39 Visokega Komisarja o predpisih za proizvodnjo in prodajo rastlinskega kuriva, ki so objavljeni v »Službenem listu« št. 46, posebno pa še na določila čl. 1., ki pravi, da morajo vsi lastniki gozdov v mejah in ob pogojih, določenih v veljavni gozdni zakonodaji* proizvajati čim največ drv ta oglja. Da se pa za izdelavo oglja prebivalstvu omogočijo primerne cene, bo ravnateljstvo dri i gozdov v Ljubljani kupovalo ogije neposredno od proizvajalcev ter zato ravnateljstvo sprejema pismene ali ustne ponudbe oglja tudi nepo-s . ao od proizvajalcev in lastnikov gozdov.
— Hrvatska bo gradila   nove železnice.
Hrvatska vlada je stopila pred javnost z obširnim programom o gradnji novih železnic odnosno zboljšanju in preureditvi sedanjih železniških prog. Razen popolne izgraditve dvotirne proge Brežice—Zagreb —Zemun je predvidena zgraditev Se ene, južnejše proge Senj—Banjaluka—Tuzla, kaker tudi dograditev že po bivši jugoslovanski vladi začete gradnje se verno-južnih prog, m sicer Čakovec—Zagreb—Split, Zagreb-—Ogulin—Split in Sisak—Vinkovci— S ara j e vo— M e t k ovi ć.
— 1 kuna — 100 hanic. Hrvatski službeni Bat je objavil poglavnikovo naredbo, nanašajočo se na novo hrvatsko valuto. Kuna iKn^ kot edino zakonito plačilno sredstvo ima 100 banic (B). Njena zlata relacija znaša 0.017921 gramov zlata.
— Težka prometna nesreća. V sredo se je pripetila v Grazu težka prometna nesreča. 24letna pomožna delavka Jožefa Les jak se je peljala s kolesom po strmi Kopališki ulici in naenkrat ji je odpovedala zadnja zavora. Na koncu ulice se je zaletela v kup gramoza in obležala hudo po-tolčena na cesti. Pobila se je zlasti po glavi in nogah. Prepeljali so jo v bolnico.
— Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani upokojena pošt ari ca ga. Hedvika Kalin roj. Žvokelj. Naša znana kiparja Boris in Zdenko Kalin sta izgubila svojo dobro, skrbno mater, ki so jo visoko cenili in spoštovali vsi znanci in prijatelji ugledne Kalin ove rodbine. Pogreb plemenite pokojnice bo danes ob 16. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Bodi jI lahko zemljica, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
— Kolektivna pogodba hrvatskih Indu-stri^kih delavcev. 40.000 delavcev, ki so zaposleni v lesni industriji, je doseglo kolektivno delovno p< godbo. Pogodba določa po 8 ur dela na dan in mezdo po 5.50 din na uro. V pretežni večini so delavci doslej prejemali no 1.50 din na uro. Poleg tega bodo delavcem dali na razpolago les za gradnjo stanovanjskih hišic.
— Osuševanje močvirij na Hrvatskem. Ministrstvo za  narodno gospodarstvo je
določilo prve kredite za osuševanje močvirij okrog Trnovca v Liki. Tako bodo pridobili 3000 ha plodne zemlje
—lj Tečaj italijanščine — nov — s« na Željo mnog.h interesentov otvori 14. julija. Honorar nizek. Prospekte daje: »Chlsto-fov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.     (—)
VESTI
Iz Ljubljane
—lj  Violinska virtuozinja Pina Carmi-
relli je umetnica, ki je dobila kmalu po svojih prvih koncertnih nastopih zelo lep sloves, in ocene njenih koncertov pravijo, da se takoj pri prvih zvokih spozna, da stoji na koncertnem odru velika virtuozinja, kateri so tuje vse tehnične težkoče, ki jih zahtevajo posamezna dela. Njen ton je izredno lepo izoblikovan in je tudi prav tako topel, zato zveni vsaka melodija izredno čustveno in prisrčno. Povsod, kjer koli nastopi ta umetnica, je deležna izredno prisrčnega sprejema in toplega aplavza, kar njena visoka umetnost v resnici zasluži. To umetnico bomo slišali na koncertu, ki bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata v ponedeljek 14. t. m. ob pol 9. uri zvečer v veliki Fllharmonični dvorani. — Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Promenadni koncert priredi turistični odbor mesta Ljubljane v nedeljo 13. t m od. 10.30 do 12. ure v Zvezdi, ko bo glasbeno društvo »Zarja« pod vodstvom kapelnika Ivana Grudna izvajalo naslednji program: 1.) G. Verdi: Aida. himna in tiiumfalna koračnica; 2.) Trojan: Jubilarni zvoki, predigra; 3.) dr. J. Cerin: Valček Vera-Med i tati on; 4.) G. Verdi: Oberto Conto di S. Bonifacio, predigra; 5.) UČa-kar: Cinkole, koračnica; 6.) V. Giongi: Zlate sanje, duet; 7.) J. Gregorc: Vesela gmajna, venček narodnih pesmi; 8.) Knaj-zel: Pozdrav iz Knina, koračnica.
—lj Za letošnjo pevsko tekmo se je prijavilo ie lepo število pevcev in pevk vseh leg glasov. Tekmovalci so lz najrazličnejših poklicev: visokoSolci, dijakinje, dijaki, sodni pripravnik, uradniki, uradnice, den-tistka. pekovski, krojaški, trgovski in barbarski pomočnik, tiskarniški uslužbenec itd. Zelo pestri spored bo vseboval pesmi naših skladateljev: Skerjanca, Pavčiča, Prelovca, Vilharja, Premrla, Preka. Medveda, Gerbi-ča ter speve iz oper: La Boheme. Traviata, Madame Butterflv, Evgenij Onjegin, Faust Rigoleto, Marta itd. Pevci bodo nastopali tudi v dvo in trospevlh. Kakor lani, bo tudi letos občinstvo glasovalo za tri najboljše na glasovalnlcah, ki bodo priključene vstopnicam. Razsodišče, sestavljeno Iz naših gledaliških in pevskih strokovnjakov, bo izmed izglasovan i h pevcev prisodilo najboljšim nagrade. V prvem delu sporeda bo
občinstvo in razsodišče iskalo nove, lepe glasove, ki jih dosedaj se ne poznamo. V drugem delu sporeda se bodo predstavili občinstvu lanski najboljši tekmovalci, ki bodo imeli pri'ožnost pokazati, koliko so napredovali. Torej bomo slišali že odkrite glasove. Lani je bila pevska tekma prava senzacija za Ljubljano in kakor vse kaže, je tudi letos ve iko r-animanje zanjo, posebno, ker bodo nastopili poleg novih, tekmovale! od lani. Opozarjamo p. n. občinstvo, da bo javna pevska preizkušnja v nedeljo dopoldne ob 10. uri, zvečer ob 20. uri pa bo pevska tekma. Za pevsko preizkušnjo, h kateri bo imelo dostop tudi občinstvo, veljajo cene od 5 lir navzdol, za pevsko tek'no pa vt'jajo cene od 10 Hr navzdol. Pevske preizkušnje se morajo Udeležiti vsi tekmovalci. Ce bi se kateri pripeljali kasneje iz ljubljanske okolice, naj so zglasijo eno uro pred pričetkom tekma zv-"Jer v operi. OpoarjaniO naj si p. n. občinstvo rezervira vstopnice pravočasne v predprodaji pri dnevni b-agajni v operi.
_lj Topiomer kaže 45° . .   Naš: meščan.
se v vseh časih, tudi ko je dovolj zanimivih dogodkov, radi zanimajo za vreme. Odkar ni več vremenskih poroči! v časopisju, še bolj romajo v Zvezdo k »vremenski hišici*, paviljončku. ki nudi strehe barometru in toplomeru. Čeprav hočemo veljati vsi za vremenske strokovnjake, nekateri verjamejo toplomeru, čeprav kaže že ob 9. nad 30°. Toplomer je nameščen na vzhodni strani in streha paviljona ga ne ščiti pred soncem. Ze od ranega jutra ob lepem vremenu sonce ogreva toplomer in meščanom se zdi. da vlada na Kongresnem trgu strahovita vročina. V resnici kaže toplomer svojo toploto. Včasih se segreje celo nad 40°. Toda letos v Ljubljani ni bilo mnogo dni. ko bi maksimalna temperatura znašala 30°. Na severni strani paviljončka imate seznam minimalne in maksimalne temperature za vsak dan sproti v mesecu in se lahko prepričate, kako zelo laže toplomer na vzhodni strani.
—lj Varujte tudi parke! Mestna občina opozarja 8 posebnimi napisi meščane v gozdovih, naj varujejo gozdove. Podobni napisi bi bili potrebni tudi tu In tam za parke, čeprav bi nam ne bili v čast. Varovati bi bilo treba zlasti parke sredi mesta. To velja predvsem za Zvezdo. Ko je bila -preurejena, gred niso več ogradili, in zdaj nekateri ljudje mislijo, da je dovoljena hoja tudi po travi, ki so jo vrtnarji s težavo
zasejali. Ce pojde tako naprej, se bo park v Zvezdi spremenil v zapuščeno gmajno.
—lj Opozorilo trafikantom. 31. t. m. poteče rok za izmenjavo uličnih napisov, na kar opozarja posebej svoje članstvo Združenje trafikantov. Trafikanti so si sami začeli naročati različne napise, zato je morala tobačna tovarna predpisati za vse trafike enotne. Vsi dosedanji napisi prihodnji mesec ne bodo več veljavni ter dopustni. Po predpisih mora biti besedilo dvojezično in na prvem mestu predpisano italijansko. Crke slovenskega besedila ne smejo biti večje od italijanskega. V novih napisih ne bo več pri nas udomačene besede »trafika«. Predpisane tablice za trafike — začasno iz kartona — prodajajo vse glavne zaloge tobaka v Ljubljanski pokrajini. Finančne kontrole so opozorjene, da so predpisane tablice obvezne za slehernega prodajalca tobaka.
—lj Izlet SPD na Rakitno in v ISko bo jutri 13. t. m Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 6.20 do Borovnice. Od tod čez Sa-bočevi na Rakitno ter dalje skozi vas Ustje v Vrbico ter do zavetišča SPD v Iški. Povratek z avtobusom od 18. uri iz Iške. Prijave sprejema društvena pisarna SPD na Aleksandrovi cesti najkasneje do sobote opoldne.
—lj Strojepisni tečaji — novi — se prično 15. julija. Na razpolago prospekt. Trgovsko učilisee »Christofov učni zavoda, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. Dnevni in večerni tečaji.     (—)
—lj Počastitev spomina gospe Hedvfke Kallnove. Ob smrti blagopokojne gospe Hedvike Kallnove, matere naših priznanih kiparjev Borisa in Zdenka, je Društvo slovenskih likovnih umetnikov naklonilo na-mestu cvetja na krsto blage pokojnice za Bolniški sklad svojih članov vsoto 100 lir.
—U Umrli so v Ljubljani od 4. do 10. t. m. Peter Vinko Kaiser, 1 leto, sin zasebni ce; Marija Sušteršič, roj. Trampuž, 87 let, vdova po postreščku; Katarina Cerin, roj. Bajda, 77 let, užitkarica; Jakob P oren ta, 65 let, poslovodja trdke Sa turnus; Franc Drolc, 47 let, gostilničar; Silva Lah, roj. Prevc, 76 let, vdova po mag. nad-svetniku v p.; Marija Merjasec, roj. Pe-temelj, 71 let žena žel. kurjača v p. — V ljubljanski bolnici so umrli: Milan Pav-lovec, 43 let, šolski upravitelj, Ig pri Ljub-bljani; Ivan Kavčič, 2 leti, sin žel. zvani čnika kretnika, DoL Logatec; Nada Kapelj, 11 let, hči čevljarja; Ignacij Krklec, 46 let, steklarski pomočnik; Ana Verbič, 70 let, zasebni ca, Vižrnarje, obč. S t, Vid pri
živalski vid
Naravoslovci so se zanimali tudi za vid poedinih živali. Hoteli »o vedeti, katere živali najbolje vidijo. In prišli so do zaključka, da imajo zelo dobre oči kače. grlice, prepelice, morski prašički in kunci. Najboljše oči med vsemi živalmi imajo mačke in ptice. V splošnem vidijo divje živali bolje od domačih. Psi nimajo enako dobrih oči. eni vidijo dobro, drugi slabo. Opičjih oči pa naravoslovci niso mogli proučiti. Op:c^ so namreč preveč radovedne in neprestano so hotele gledati ▼ aparate, s katerimi so jim preizkušali oči.
ITALIJANSKO KONVERZACIJO
nudi gospodična. Ponudbe pod konverzacija« na upravo slovenskega Naroda«.
1174
Otomane
imamo zopet v veliki Izbiri   na   zalogi po zelo konkurenčni ceni. Tapetništvo
E. ZakrajSek,
Miklošičeva 34
VIŠNJEVA IN ~ pordecela KOZA
je znak bolezni in zastale krvi. Z rednim uživanjem
»AMBROŽEVE MEDICE«
uredite in pospešite crvni obtok. Pristno dobite le v MEDAR-NT, Ljubljana, Židovska ulica 6. 32 T
KROMPIR
lepo, zdravo, odbrano italijansko blago oddaja vsako količino po L 150.— za 100 kg — A. Volk, Ljubljana, Resi jeva cesta št. 24.
1175
Praška domača mast
27T
cisti in zdravi rane dobi se v vseh lekarnah
R. d. st. 2/41
Orario — Vozni red
PERCORSO: PROGA:
5.40 15.40
6.16 16.16
6.33 16.33
6.46 16.40
6.50 16-50
7.02 17.02
7.Z8 17.88
7.44 17.44
7.50 17.50
7.53 17.53
8.00 18.00
8.20 18.20
Ljubljana — Novavas — Bloke — Babnopolje
_____ .....
LJUBLJANA Logar - Kure&ček Turjak
Velike KarlOTtea Nova tm - Bloke Bloška poDca Los
Stari trjr I*a vsa
BABNO POLJE
7.40 7.04 6.47 6.40 6.30 3.18 &52 5.36 5.30 5.27 5.20 5.00
20.25 19.49 19.32 19.25 19.15 19.03 18.37 18.21 18.15 18.12 18.05 17.45
PODJETJE: rMPRESA:
FEČN1KAR ANTON — Izubijana,
Dolenjska cesta — telefon 49-28
LI0U0RE
U K E P
S T R € G K
t n n i r o
D l G E S T i V 0
JE KREPČILE N IN VAM UPAVNA PREBAVO
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave danes ob 16., 19. In 21. ori! jutri pa ob 15., 17, 19. in 21. uri.
KINO UNION telefon 22-21
?V\ kzna MASKA Sijajen  ia  veleoapet film  po A. Dumasovcm
romanu
Borba   dveh   bratov   dvoičleov  za francoski
prestol
Film  ▼  celoti  opremljen s  slovenskimi napisi
kino matica        telefon 22-41
Vehka   ljubezenska   drama   dveh stoletij
polnočni Car
(Incanto  di mernnotte) Guido  Notari — Germana Paoiieri — Neri« Bernardi
kino sloga
TELEFON 27-30
ROB IN HOOD ZAPADA
Fantastična zgodba, ki jo prevejata ljubezen in junaštvo
KINO MOSTE
Predstave  delavnik  ob   20.30.   nedelja ob
14.30.,   17.30  in 20.30 V   senu   naših   neprekosltivih sporedov prinašamo   od   12.   —   14. VII.
SREBRNA LISICA
Žarah   Leandcr,   Wrih   Birgel,   Paul Horbiger POSTA   Z ZAPADA Georg O' Brien Vsi   naši   filmi   so   opremljeni   s slovenskim di.ilogom
Stični; Marija Žagar, 67 let, užitkarica, Ježa pri Črnučah; Vladimir Klemenčič, 8 mesecev, sin čevljarskega pom.; Joiko Brezovšek. 6 let, sin mizarskega mojstra. St. Vid nad Ljubljano; Hedvika Kalin, roj. Zvokelj, 73 let, žena fin. nadsvetnika v p.; Marija Grbec, roj. Michitsch, 25 let, žena železostrugarja; Marija Trušnovič, roj. Go-stiša, 70 let; Franc Kačar, 61 let. zasebni upokojenec; Pavel Uran, 1 mesec, sin žel. uradnika; Sima Gjurić, 49 let, kolar, Prijedor.
—U Upraviteljstvo HX iole t Ljubljani vabi ves učiteljski rbor
in vse učence te šole, posebej §e učence III. in IV. razreda visje ljudske Sole. da se udeleže pogreba svoje dobre učiteljice Vide Jakličeve. Zbor v soboto 12. t. m. ob 16.30 pred šolo. _ .
_lj lz pisarne Rdečega križa. Pozivamo
g-. JoZefa Broliha, naj se takoj zglasi v naSi pisarni na Miklošičevi cesti 22 b, kurirski oddelek.
—lj Odlična kuhinja! Italijanska, Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina toči gostilna Lovšin. 330n
Natečaj za velesejtnski lepak
Tiskovni urad Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Po odredbi Visokega Komisarja se razpisuje med slovenskimi umetniki natečaj za reklamni lepak ljubljanskega velesejma v letu XIX.
Reklamni lepak, ki mora imeti mero 70 X 100 cm in ki ga je mogoče reproducirati v štirih barvah, naj učinkovito po svoji obliki in barvi prikaže gospodarsko važnost nove italijanske pokrajine in njene sposobnosti proizvodnje. Osnutek mora imeti zelo viden napis »Fiera di Lubiana 4—13 Ottobre XIX*. Umetnik, ki ga bo žirija izbrala, bo moral pribaviti še napis: Fiera di Lubiana. Ljubljanski velesejem 4—13 Ottobre XIX«.
Udeleženci natečaja naj pošljejo osnutke, podpisane s psevdonimom najkasneje do 25. julija ravnateljstvu velesejma v Ljubljani. Obenem morajo izročiti ovitek, v katerem naj bo pravo ime in naslov natečajnika. Na ovitku naj bo napisan samo psevdonim.
Žiriji bo predsedoval delegat Visokega Komisarja. Določene so tele nagrade:
1. 3000 lir, 2. 1000 lir, 3. in 4. po 500 lir.
Nagrajeni osnutki ostanejo last Ljubljanskega velesejma.
L'ALLUMINIO
a servizio deli' elettricita
Oggi tutti gli elettroprodotti, gia for-midabili consumatori di rame, si pos-sono fare e si farmo vantaggiosa mente con leghe di alluminio. Queste leghe sostituiseono egregiamente il rame sia perche ottimi conduttori del-l'elertricita-, sia per la loro forte resi-stenza meceanica alla tensione, sia per la loro leggerezza che fa rispar miare nelle palificazioni. L'ossidazione superficiale ottenuta con sostanze adatte costituisce un ottimo isolante che elimina dagli avvolgimenti di alluminio la rivestitura di ftfo. Oltre che la fabbricazione di conduttori elettrici, barre, tubi, cavi, fili di alluminio per connessioni elettriche, 1'al-luminio con le sue leghe offre un campo immenso a nuove applicazioni.
ALUMINIJ
v službi elektrike
Danes se vsi električni izdelki, ki so bili nekdaj tako strahoviti porabniki bakra lahko delajo in tudi se z veliko koristjo delajo iz aluminijevih spojin. Te spojine izborno nadomeščajo baker bodisi kot sijajni prevodniki, bodisi radi svojega močnega mehaničnega odpora proti napetosti, bodisi radi svoje lahkote, s katero se prihrani mnogo na drogov ju (podpornih konstrukcijah). Oksidirana površina, ki se doseže s primemimi sredstvi, tvori najboljšo izolacijo, ki pri aluminijevi žici nadomešča prevleko. Poleg izdelovanja električnih prevodnikov, drogov, cevi, kablov in aluminijeve žice za električne napeljave, nudi aln-minij še neizmeren delokrog za razne druge uporabe.
MlMlnioMumiifl
METALLO DEL DOMIMHKOSPODIlMfl KOVINA
tCOMPLETAMENTE ITALIANO-JE POPOLNOMA ITAUJANSKfl
Stran 9
»SLOVENSKI NAROD«,   Sobota, 15. julija 1S41-XDL
Zda] je prilika za odplačevanje dolgov
Kmetje zdaj zelo dobro prodajajo svoje blago in bi lahko dolgove
Ljubljana, 12. julija. Priporočati, naj bi ljudje odplačevali dolgove, ni nikdar hvaležna naloga. Ljudje neradi odplačujejo dolgove v slabih in dobrih časih. S tem sicer ne nameravamo reči. da naši kmetje ne poznajo več prave poštenosti; kmečka zaSčita je pokazala, da so najbolj vračali dolgove slovenski kmetje na področju bivše Jugoslavije. Vendar ne smemo zatajiti, da so ljudje nekoliko bolj lahkomiselni, ko imajo več denarja in da jih dolgovi tedaj ne skrbe tako.
MED PRVO SVKTOV.NO VOJNO
To smo opažali že med prvo svetovno vojno. Kakor zdaj. so kmetje tudi ted*j lahko vse drago prodali. Denarja so imeli še celo preveč. Nekateri so se ga celo otepali in so raje kmetijsko blago zamenjavali kakor pa prodajali — za sukno, sladkor, kavo, milo. tobak . . . Varčevanje je bilo tedaj redka Čednost. Mnogi kmečki ljudje so bili tedaj še mnogo bolj bahati kakor v mirnih časih. Radi so pokazali, da imajo »denarja ko peška*. Vendar pa tega niso pogosto kazali z odplačevanjem dolgov. Marsikdo bi tedaj zelo lahko vrnil dolgove ter rešil posestvo vseh bremen, a nekateri se na dolgove niti spomnili niso, drugi so pa mislili, da dolgov niti ne bo treba vračati, ko bo konec vojne. Dogajalo se je, da so si posamezni prevzetni kmetje prižigali z bankovci smotke v go-Stiml
MIRT'  NISO  RILI  VFSFLI VSI
Večina ljudi se je vojne kmalu zelo naveličala Tudi kmetje so težko čakali mira. Vendar pa niso bili zadovoljni z novimi razmerami po vojni. Prva leta je bilo kmetijsko blago še sicer prerij drago in bilo je dovolj povpraševanja po njem, vendar so se dohodki kmečkih posestev začeh kmalu zelo zmanjševati. Denarja je bilo vedno manj in upniki so se zaceli pogosto oglašati. Ob prevratu so bili tisti, ki so Imeli denar, zelo prizadeti; kronam je bila
priznana le četrtina    vrednosti dinarja. Marsikateri kmet se je kesal, da ni vrnil dolgov, ko je bila še prava poplava bankovcev in ko denar ni imel zanj tako visoke vrednosti. Ta ali oni je tudi pomislil, kako pametno bi bilo. če bi med vojno porabil denar za izboljšanje gospodarstva, za nakupe orodja in strojev, popravilo poslopij, melioracijo zanemarjenih zemljišč itd. Spoznanje je pa prišlo prepozno. Stiska je bila od le***        »«tn  huiša. kmet je imel tno manj denarja, da se je moral še bolj zadolževati. .....^jC so zaceli odprodajati
i zemljo in se zadolževati na posestva. Konč-, no je bil uveden moratorij za kmečke dol-' gove ter odpisan način odplačevanja. Mislili smo. da bodo hude izkušnje vsaj nekoliko izučile ljudi.
NITI ZA SOL IN VŽIGALICE
Še pred leti. preden je izbruhnila sedanja vojna, ljudje na deželi niso mogli niti redno kupovati soli. Uživali so živalsko sol. V revnih vaseh so vzdrževali *večni ogenj . izposojali so si drug od drugega žerjavico, ker niso imeli vžigalic. Niti bogatejšim kmetom se ni godilo mnogo bolje. Svoje blago so ponujali za vsako ceno, a niso mogli prodati. Nekaj časa je zastala tudi povsem kupčija z lesom. V mestih so ponujali kmetje svoje blago od hiše do hiše. Dogajalo se je, da je moral kmet ostati nekaj dni v Ljubljani, ce je hotel prodati voz drv. Jeseni je ostal na trgu v prodaji na debelo pogosto neprodan krompir in včasih so ga morali kmetje vskladiščiti v mestu, če ga že niso hoteli voziti nazaj domov. Da bo tako naglo prišlo do temeljite spremembe, niso mislili ne meščani in ne kmetje.
VSE SE PONAVLJA
Med sedanjo vojno ko je ponovilo že skoraj vse, kar poznamo izza prve svetovne vojne. Kmet je postal zopet mnogo samo zavestnejši in posamezniki so celo oblastni in nepristopni. že v prvem letu vojne so
kmetje začeli zadrževati živila m v meznih primerih samovoljno navijali
Blaga jim ni bilo treba več ponujati, a katere vrste živil so raje zadrževali tako dolgo, da so se jim pokvarila, kakor da hi j jih prodali meščanom po najvišji ceni. To velja za krompir, ki so ga mnogi kmetje j v zadnjih dveh letih zakopavali, da bi ga j prodajali spomladi čim dražje. Letos spomladi ga mnogi niso mogli prodati — na pr. na Gorenjskem — In se jim ga je mnogo pokvarilo, tako da ga niso porabili niti za živalsko krmo. Zdaj imajo kmetje zopet precej denarja in jim ze zaradi tega ni treba ponujati blaga. Čakajo samo na najbolj ugodno priliko in prodajajo predvsem tistim, ki ponujajo največ- Zopet se kaze kmečka bahav ost in prevzetnost v gostil-nrh In veliki bankovci padajo na polite mize.
KDO BI MISLIL NA DOLGOVE?!
Kdo bi mislil na dolgove! Mnogi kmečki ljudje žive. kakor da bodo ostale sedanje razmere nespremenjene. Nikomur ne pride na misel, da se lahko tudi po tej vojni vse ponovi kakor pred dvajsetimi leti ter da bo zastoj zopet začel tiščati kmeta k tlom. Zdaj bi se kmetje lahko vsaj nekoliko pripravili, da bi laže zmagovali vse težave, ki lahko nastopijo. Dolgove bi zdaj najlaže vračali in nalagali denar v izboljšanje gospodarstva. Ko je dovolj denarja, je seveda lahko plačevati obresti in se dolgovi ne zde tako hudo breme, a pomisliti bi morali, kako se v slabih časih množi dolg. kako težko je plačevati obresti — ne dolga samega na sebi — temveč dolžnih obresti.
Upamo, da je tudi razumnih kmetov dovolj, ki se vsega tega dobro zavedajo ter bodo pravilno razumeli dober namen našega članka. Slovenski kmet je slovel po svoji varčnosti že zdavnaj, zato smemo upati, da se v sedanjih razmerah po večini ne bo prevzel ta izgubil zdravega smisla za razumno gospodarstvo.
velefilma »Železna v kinu Unionn
iska"
Kanadske petorčke
so prišle v nemilost
in sicer zato, ker nočejo peti angleških vojnih pesmi
Iz New Torka poročajo, da so sestrice Dionne, znane kanadske petorčke, ki so bfle od rojstva ponos Kanade, pa tudi prilika za raznovrstne reklamne špekulacije, padla v neiiifTost, ker nočejo peti angle-
se zlasti protivile, da bi ob takih prilikah zapele znano angleško vojno pesem »Anglija je večna«.
Zaradi takih dogodkov so nastajali nesporazumi med starši kanadskih petorčk
vojrđh pesmi. Petorčke, ki so ne-dopolnile sedmo leto, so namreč Kanadčan ke in ne Anglosaksoo-
rajši govore francoski, čeprav ob-tuch angleščino. Ca na bi bilo vojne, bi seveda ne na-konfliktL zaradi katerih so dobile petorčke črno piko* V Kanadi skoraj ena tretjina prebivalstva Po izbruhu vojne in zlasti še po pai p"1 Francije, so nastala trenja v Kanadi todi zaradi rabe francoščine in angleščine. Številna odposlanstva so se ea*asfli pri očetu petork in ga prosila, vzgaja hčerke v angleščini, toda oče je odgovoril, da se bodo v pravem naučile tudi angleškega jezika, njih materin jezik pa je francoščina, ki se je fjppavjal v hiši od nekdaj.
K temu pripominjajo kanadski listi, da ■o petorčke v zadnjem času povabili že večkrat, naj sodelujejo pri patriotičnih prireditvah in pojejo angleške pesmi. Petorčke so pa vabilo vedno odklonile in so
in njih skrbnikom dr. Dafoem. Starši zahtevajo, da se jim petorčki vrnejo in se vzgajajo skupno z njihovimi ostalimi otroki, dr. Dafoe se pa seveda noče odreči zaslužku, ki ga ima kot skrbnik in vzgojitelj petorčk.
Kljub vsemu se sestrice Dionne lepo razvijajo in lepo žive v posebni vili, ki je bila zgrajena in urejena za kanadske petorčke. Nedavno so listi poročali, da so se začele čezmerno rediti in so jim morali predpisatf manj redilno hrano.
Steklena vlakna
Sele v zadnjih letih se je posrečilo izpopolniti izdelavo steklenih vlaken tako, da so zdaj praktično uporabljiva in da igrajo v tekstilni industriji že dokaj važno vlogo. V bistvu poznamo tri načine izdelovanja steklenih vlaken. Po prvem načinu se vlakno raztopljenega stekla navije na
hitro vrteči se boben ček in tako nastane steklena svila, ki je njeno vlakno debelo
0.0001 do 0.0002 mm. Pri drugem načinu
pride razs'topijeno steklo v naglo vrtečo se posodo tako, da se centrifugalno razprši
iti razdeli pod vplivom centrifugalne sile v vlakna, debela komaj 0.0004 mm. Pri
tretjem načinu uporabljajo močno segreto paro, ki se potiska proti tekočemu steklu, da se to razprši in tako nastaneja 0.0007 do 0.02 nun debela steklena vlakna.
Steklena vlakna so izredno trdna in prožna, da jih lahko poljubno upogibi jemo. Uporabljajo se zlasti v industriji za izdelovanje in filtriranje steklene vate kot izbor nega sredstva za izolacijo proti toploti.
Zanimivosti iz filmskega sveta
V italijanskem filmskem mestu Cinecit-ta snemajo velike prizore za zgodovinski film »Zaročenca« po znanem Manzonije-vem romanu. Pravkar so dokončali prizore o kug^j ki je razsajala leta 1630. Poročevalci pravijo, da uporabljajo režiserji vsa najmodernejša filmska sredstva in najboljše igralce in igralke, ker hočejo ustvariti filmsko umetnino, ki bo dostojno predstavljala lepo se razvijajočo italijansko filmsko umetnost.
Don Abbondia, ki je ena izmed glavnih
oseb v »Zaročencih«, bo igral znani italijanski karakterni igralec Armando Fal-coni Manzoni je Don Abbondio odlično opisal v svojem romarru, zlasti njegovo zunanjost. Zaradi tega Armando Falconi ni imel mnogo skrbi glede zunanjosti Marizorujeve figure, glede oblikovanja značaja pa mu je bil tudi Manzorri sam nudil dovoli gradiva. Igralec si ie s svojo ustvarjalno fantazijo zamislil lik, ki ga mora podati na filmskem platnu. Ze pri prvih poizkusnih snemanjih se je izkazalo, da bo Falconijev filmski lik don Abbondia odlična filmska stvaritev.
Izbrana izmed 2324 kandidatjnj
Poročali smo že, da je italijanska filmska družba Lux iskala interpret in j o za vlogo Lucije v Manzonijevih »Zaročencih«. Prijavilo se je 2324 kandidatinj. Po opravljeni izbiri je bilo 150 preizkušenj, na katerih se je najbolj izkazala gdč. Dina Sas-soli. Njej je bila poverjena glavna ženska vloga v »Zaročencih«.
Dina Sassoli je bila rojena 15. avgusta 1920 v Rimini. Bila je zmagovalka že pri filmskih konkurencah pred tremi leti. Sodelovala je v nekaterih filmih z velikim uspehom.
Louis Hayward in Joan Bennett v fllran »železna maska«
Ta sijajni in izredno napeti film, ki je napravljen po istoimenskem romanu A. Dum asa, nas popelje na francoski dvor ln nam prikazuje življenje in spletke, ki so se dogajale tam za časa vladanja kralja Ludovika XIII. in njegovega naslednika.
Kronika nam pripoveduje, da so le maloštevilni dvorjani vedeli za tajnost, da je imel tedanji francoski prestolonaslednik, poznejši kralj Ludovik XIV., brata dvojčka, po imenu Filip, ki je živel na gradu D'Artagnan, ne da bi tudi sam vedel za svoje pravo pokolenje. Ko je Ludovik postal kralj, se je minister Fouquet bal, da bi mogel Filip postati predmet raznih spletk dvorske kamarile. Zato je dal Filipa in njegove zveste oprode, štiri mušketirje, zapreti pod pretvezo, da so se uprli pobiranju davkov. Kralj Ludovik XIV. je bil ne-
zaupljiv in krvoločnega aren to kr> Je
del za tajnost, da je Filip njegov brat, ga je pustil zapreti v Bastiljo. Da bi prikril bratovo podobnost, mu je pustil natakniti čez obraz železno masko,
Filip se je s pomočjo svojih prijaterjev rešil iz ječe, vrgel svojega brata s prestola, ga postavil z isto železno masko v ječo in se poročil z njemu namenjeno nevesto.
Film, v katerem igrajo znani ta priljubljeni igralci Joan Bennett, Luis Hayward (v dvojni vlogi), Joseph Schildkraut itd., je poln zelo napetih prizorov, je izvrstno igran in režiran. Ker je tudi ves film v celoti opremljen s slovenskimi napisi, bodo poset-nikl filma ^Železna maska« v kinu Union imeli res prvovrsten užitek.
Križanka
Pomen besed:
Vodoravno: 1 domača žival, 4 rimski pesnik, 7 sibirska reka, 8 dosežena točka pri nogometu, 10 japonska narodna družabna igra, 11 madžarsko moško ime, 13 latinski predlog, 15 neobljuden kraj, 17 orožje, 19 zlat novec, 20 kratica za valuto evropske države, 22 vladar, 23 konj kraljeviča Marka. 25 domača žival. 27 bolezen, 29 oziralni zaimek. 30 poldragi kamen, 31 italijanski spolnik. 33 svojilni zaimek, 34 osebni zaimek, 35 reka v Italiji, 36 leposlovni članek.
Navpično: 1 konjska oprema, 2 mesto v Srbiji, 3 često ime spartanskih kraljev, 4 mesto na Moravskem, 5 kraj pod Krimom, 6 eden izmed vrelcev v Rogaški Slatini, 9 žuželka, 12 del oblačila, 14 valuta ameriške države, 16 igra na kvarte, 18 mesto v Srbiji, 21 mesto v Južni Srbiji, 23 žensko ime, 24 ptica, 26 rimski zgodovinar, 28 svojilni zaimek, 32 površinska mera, 34 osebni zaimek.
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
Vodoravno: 1 rano, 5 kruh. 9 akademija, 11 pod, 12 sen, 13 in, 14 pik, 16 Ca (kal-
cij), 17 paroh, 19 Pag. 20 Ren, 22 oko, 23 ara, 25 Adana, 28 ti, 30 Ada, 31 om, 32 Eva, 34 A bo, 35 MelitopU, 38 arak, 39 Sora.
Navpično-: 1 rapir. 2 akon, 3 nad, 4 od, 5 km (kilometer), 6 ris. 7 ujoc, 8 Hanak, 10 emir, 14 pagoda. 15 Korana. 17 Paka, 18 Hera, 19 po, 21 na, 24 ulema, 26 adut, 27 smola, 29 iver, 31 Obrr, 33 Ala, 34 Apo, 36 Ik, 37 os.
Spomenik svinji
Galerijo čudaških spomenikov je pomnožil znani danski kipar. Za okrasitev širokega trga pred novim magistratnrm poslopjem v Aarhusn, ki bo v kratkem svečano blagoslovljeno, so mu dati na razpolago 25.000 danskih kron s prošnjo, naj napravi primeren načrt. V veliko presenečenje občinskih svetovalcev je pa predloži! umetnik model dobro rejene svinje s šestimi mladići. Ko je magistratna komisija premagala prvo presenečenje, je končno odobrila osnutek spomenika, kar je treba pripisati njegovi reaničnj umetniški vrednosti.
Nov način konzerviranja rib
V Nemčiji so izročiti prometu 10.000 tonsko ladjo, ki bo služila svojevrstnemu namenu. Ribiške ladje bodo namreč na širnem morju dovažale na njo ribe, ki jih bedo tam konservirali. Sveže ribe na ladji
bodo najprej očistili, potem pa avtomatično zavijali v zrako in vodotesne celo-fanove vrečice. Tako zavite ribe pridejo v hladilne cevi, kjer znaša temperatura —40°. To kar na ribah ni užitnega se bo porabilo za ribjo moko- Jetra bodo v posebnih strojih predelovali v olje. Na ladji bo prostora za 1.500 ton rib.
36.204 mlatilnice v Italiji
Pred industrijskim popisom in štetjem, ki je bilo opravljeno v Italiji leta 1937, nI tilo mogoče presoditi, kako važna je z gospodarskega stališča mlatilna industrija. Tedaj so ugotovili, da imajo razne ustanove in poljedelci v vseh italijanskih provincah skupaj 36.204 mlatilnic. 11.137 mla-tilDic so uporabljale razne ustanove. 33.469 mlatilnic je leta 1936 zmlatilo 40.5 milijonov stotov žita. Tega leta je žetev znašala skupno 61.1 milijonov stotov. Vse mlatilnice so prišle iz domačih Industrijskih podjetij in predstavljajo, kakor znane mlatilnice Breda, najpopolnejše stroje.
34
IZDAJALSKA PUNČKA
Roman
— Kaj je pa prav za prav zakrivil ?
— Nimam pojma. Najbrž si je izposojal denar pri oderuhu in ko je bilo treba dolg plačati....
— Kdaj je bilo to?
— Približno pred poldrugim letom.
— In je to fanta spametovalo?
— Viglim, da ga je. Uboga grofica pozneje ni več omenila te zadeve.
— In vi pravite, da stari grof Stampa ni ničesar vedel?
— Najbrže ne, toda zdaj bo gotovo zvedel.
— Morda je bil pa včerajšnji živčni napad grofice Amine 9 tem v zvezi. — Grof Stampa se mi je zdel xelo slabe volje. Bil je malone jezen na svojo ženo. Ali se spominjaš tega, stric?
Pogled, s katerim me je o šinil stric Poldo, je izražal vse prej kot zadovoljstvo. Stric je skomignil z rameni.
— Kakšen živčni napad? — je hotel vedeti poročnik.
— Včeraj je imela grofica Amina napad histerije, — sem moral v sili odgovoriti na rx>ročnlkovo vprašanje — nekoliko v zadregi po stričevem pogledu.
— Take napade ima pogosto in po nočnem razburjenju je to razumljivo. Vsi so bili zelo pretre-
seni in zdi se mi naravno, da tudi grof Stampa ni ostal hladnokrven, — je dopolnil stric Poldo moje poročilo.
— Aha!
Nekaj minut smo vsi molčali. Poročnik je razmišljal, stric Poldo je bil pa zopet vtaknil v usta viržinko. Jaz sem pa strmel nad rezerviranostjo dobrega starega moža. Zdelo se mi je, da nikakor ni pripravljen pomagati poročniku, in to me je presenetilo. Po mojem mnenju je dolžnost vsakega poštenega človeka podpirati pravičnost. Toda nit mojih misli je pretrgal glas mojega strica,
— Ali bi mogel zvedeti, kako daleč je že preiskava, — je vprašal poročnika.
— Morilca še vedno iščemo, — je odgovoril le-ta nekam izmikajoče.
— Sicer je pa še zelo zgodaj in ne mudi se nam nikamor. Eno se zdi gotovo, namreč to, da je treba morilca iskati tu v hiši, kjer jih je pa več, ki bi bih" imeli nagib za umor stare grofice.
— Zakaj? — je vprašal stric Poldo živahno.
— Zato pač, da bi podedovali njeno premoženje.
— Oh, vi torej mislite...
— Kaj pa naj človek misli sicer? Skoraj v vseh primerih zapelje Človeka v zločin dobičkaželjnost.
— Treba je pa seveda delati razliko med ljudmi Zdi se mi strašno, računati pri teh ljudeh s tako možnostjo.
— Zakaj? Saj ljudje so ljudje, spoštovani mon-signore. Sicer pa, če vzamete tem ljudem ime, denar m manire, kaj jim sploh še ostane?
— Kaj pa tradicija, vzgoja, nazori — to vendar drži.
— Vse to grofa Piera ni motilo, da bi ne bil pognal svojega premoženja, pa tudi grofa Carla ne, da bi ne bil delal dolgov.
— Komisar Carati ima pa drugo teorijo, — sem pripomnil.
Poročnik Marsico se je naglo obrnil k meni.
— Ah! Komisar Carati! — je vzkliknil. — Kaj pa misli komisar Carati?
— On misli, da je storil zločin grof Silvio. Po njegovem mnenju je treba pojasniti samo, od kod izvira bodalo. •.
— Ah, tako... — je vzkliknil poročnik, potem je pa pogledal na svojo zapestno uro.
— Ura je že devet in zadnji čas je, da vas neham nadlegovati.
Ta poset mu morda ni bil prinesel vsega, kar je pričakoval, in pri odhodu je dejal stricu, da pride drugič. Spremil sem ga do konca poti. o
— Ali ste namenjeni zdaj v Vittorio?
— Ne. Preiskati moram vso vsebino groflčine pisalne mize. Preiskovalni sodnik mi je to naročil. Zakaj ni naročil tega komisarju?
Iz poročnikovih besed je odmevala skrita jeza in zato sem ga vprašal:
— Kaj ne delata sporazumno?
— Ne. Oficijelno že, toda v praksi hodi vsak svoja pota. Policija obravnava vedno važne zadeve, d očim smo mi v njenih očeh komaj še dobri za zasledovanje kurjih tatov..«,
— Vi pretiravate, — sem dejal smeje.
— Nekoliko morda res. Toda naj bo že kakorkoli, dela je za vse dovolj in če se državnemu tožilcu zdi, da mora pritegniti tudi policijo, bo že imel za to svoje razloge.
— Kdo pa prav za prav vodi poizvedbe?
— Preiskovalni sodnik je poveril to nalogo meni, toda policija lahko vedno poizveduje na svojo roko. No, pa pustiva to! Lahko noč, doktore!
Vrnil sem se k hiši. Skozi odprto okno sem videl, kako hodi stric Poldo po kabinetu sem in tja, roke na hrbtu, glavo povešeno, oči vidno zatopljen v svoje misli.
— Mislil sem, da si že legel k počitku, — sem dejal pri vstopu.
Odkimal je z glavo, ne da hi se ustavil. Prižigal sem si cigareto in sedel.
— Ali ni kaj v redu, stric?
— Ah, fant moj. Mislim na te uboge ljudi tam. Kako se bo to končalo?
— Ce niso storili zločina, se jim vendar ne more nič zgoditi.
— Misliš? Ali si dobro premislil vse okolnosti? Kaj si nisi na jasnem, da govori vse proti njim?
— Marsikaj že. Toda to vendar ne zadostuje,
— Zakaj ne bi zadostovalo? Mar misliš, da se spušča justica v posebne trike?
Pomisli vendar malo. Misli si, da si grof Piero, in spomni se njegove nesrečne preteklosti, sobe, v kateri je spal, in podtakni mu namene, ki bi jih lahko imel ogrožen človek. Potem pa stori svoje zaključite.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran
// Za upravo m
del Osta Vlad. Regallv M Vsi v Ljubljani