NOVICE URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 27. JULIJA 1973 VSEBINA Občina Koper - SKLEP o javni razgrnitvi osnutka asanacijskega načrta za mesto Koper - SKLEP o javni razgrnitvi urbanističnega načrta za mesto Koper - POPRAVEK odtokao potrditvi zakijučnegaračunaproračuna občine Koper za ieto 1972 Občina Piran - ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Piran za leto 1972 - SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta turističnega kom-pteksa Bernardin v Piranu - POPRAVEK odioka o določitvi kriterijev za socialno ogro* ženost kmeta - borca NOV kot pogoja za pridobitev pravice do varstvenega dodatka Občina Postojna - ODLOK o splošni začasni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na ureditvenem območju mesta Postojna - ODLOK o splošni začasni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na ureditvenem območju naselja Pivka - ODLOK o spremembi odloka o urbanističnem redu v občini Postojna - ODLOK o določitvi stanovanjskega standarda - ODLOK o ustanovitvi sklada za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni Občina Sežana - ODLOK o obveznem zbiranju in odvažanju smeti in odpadkov ter o uporabi javnih odlagališč - ODLOK o najvišjih stanarinah - ODLOK o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu - ODLOK o določitvi stanovanjskega standarda - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za nagrade 28. avgust Občine Iiirska Bistrica, Postojna in Sežana - ODLOK o ustanovitvi poveljstva partizanskih enot v občinah Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana 0Bč!MA KOPER Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper na seji dne 24. maja 1973 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne osnutek asanacijskega načrta za mesto Koper, ki gaje izdelal Investbiro Koper. 2. Javna razgrnitev traja od 1. avgusta do 31. oktobra 1973. 3. Razgrnitev opravi organizacija, kije izdelala osnutek asanacijskega načrta, v veži upravne zgradbe skupščine občine Koper, Verdijeva 10. Ogled osnutka je možen vsak delavnik razen sobote od 6. do 14. ure,ob sredah od 6. do 16. ure. Na razgrnjeni osnutek lahko dajo občani, organizacije in organi v razgmitveni dobi pripombe odseku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Koper. St" 330-1/73 „ ^ Koper, 19. juiija 1973 Predsedruk sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve MIRAN TURK, l.r. 3. Razgrnitev opravi organizacija, ki je izdelala osnutek urbanističnega načrta, v veži upravne zgradbe skupščine občine Koper, Verdijeva 10. Ogled osnutka je možen vsak delavnik, razen sobote od 6. do 14. ure, ob sredah od 6. do 16. ure. 4. Na razgrnjeni osnutek lahko dajo občani, organizacije in oiganiv razgmitveni dobi pripombe odseku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Koper. St.: 350-1/73 „ „ . Koper, 19. julija 1973 . Predsednik sveta za urbanizem, gradbene, MIRAN TURK, l.r. POPRAVEK ODLOKA O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE KOPER ZA LETO 1972 Uvodno besedilo odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Koper za leto 1972 (Uradne objave št. /73) se pravilno glasi: „Na podlagi 65., 66. in 69. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela'* Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper na seji 24. maja 1973 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne osnutek urbanističnega načrta za mesto Koper, ^iga je izdelal Investbiro Koper 2. Javna razgrnitev traja od 1. avgusta do 31. oktobra 1973. OBčtMA P!RAM Na podlagi 65. člena in tretjega odstavka 66. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 13/67, 49/68 in 43/70) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. julija 1973 sprejela OD LO,K O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE PIRAN ZA LETO 1972 158 -URADNE OBJAVE* Št. 16 — 27. julija 1973 1. člen . Sprejme se zaključni račun proračuna občine Piran za leto 1972, katerega sestavni de! so zaključni računi posebnih računov in zaključni račun rezervnega sklada. 2. č!en 1. Zaključni račun proračuna občine Piran izkazuje: - dohodke - razporejene dohodke od tega: - razporejeno v rezervni skiad - presežek dohodkov dinarjev 16,401.606,20 15,579.765,80 148.627,80 821.840,40 2. Zaključni račun posebnega računa za financiranje investicij v šolstvu, prosveti in kulturi in za izgradnjo objektov za vzgojo mladine občine Piran izkazuje: -dohodke 4,204.392,55 - izdatke 1,991.601,65 - presežek dohodkov nad izdatki 2,212.790,90 3. Zaključni račun posebnega računa za vzdrževanje obale in luke občine Piran izkazuje: - dohodke 873.894,45 - izdatke 360.724,30 -presežek dohodkov nad izdatki ^ $13.170,15 4. Zaključni račun sredstev za pospeševanje živinoreje občine Piran izkazuje: - dohodke 266.500,60 - izdatke 1,05 - presežek dohodkov nad izdatki 266.499,55 5. Zaključni račun rezervnega sklada občine Piran izkazuje: * - dohodke 856.348,30 - izdatke 311,05 - presežek dohodkov nad izdatki 856.037,25 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Piran za leto 1972 v znesku 821.840,40 din se prenese v cestni sklad občine Piran brez obveznosti vračilaza modernizacijo in rekonstrukcijo cest. 4. člen Presežki dohodkov nad izdatki posebnih računov iz 2. in 3. točke 2. člena tega odloka se prenesejo kot dohodki teh računov za leto 1973. Presežek dohodkov nad izdatki posebnega računa za pospeševanje živinoreje občine Piran za leto 1972 v znesku 266.499,55 din se prenese v sklad za pospeševanje kmetijstva občine Piran kot dohodek za leto 1973. Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Piran v znesku 856.037,25 dinarjev se prenese kot dohodek rezervnega sklada za leto 1973. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah/* Št.: 400-25/72-73 Piran, 12. julija 1973 Predsednik ------------ IVANBAŽEC, 1. r. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Piran na seji dne 9. julija 1973 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA TURISTIČNEGA KOMPLEKSA BERNARDIN V PIRANU 1. Javno se razgrne zazidalni načrt turističnega kompleksa Bernardin v Piranu, ki ga je izdelal Invest biro Koper pod številko 72-35/Z v aprilu 1973 z dopolnitvijo v juliju 1973 in maketa zazidave. 2. Razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah. 3. Razgrnitev se opravi v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran. Strokovni delavci bodo v času razgrnitve dajali pojasnila vsako sredo od 9. do 16. ure in vsak petek od 9. do 12. ure. 4. Na razgrnjeni načrt lahko dajo občani, organizacije in organi pismene pripombe v knjigo predlogov in pripomb. Št.: 351-198/69-73 Piran, 9. julija 1973 , Predsednik sveta _________! JOŽE LENČEK, l.r. POPRAVEK ODLOKA O DOLOČITVI KRITERIJEV ZA SOCIALNO OGROŽENOST KMETA - BORCA NOV KOT POGOJA ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO VARSTVENEGA DODATKA Pri primerjavi natisnjenega teksta odloka o določitvi kriterijev za socialno ogroženost kmeta - borca NOV kot pogoja za pridobitev pravice do varstvenega dodatka (Uradne objave, št. 10/73) z izvirnikom je bilo ugotovljeno, daje bil izpuščen uvod odloka. Uvod odloka se glasi: „Na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1973 sprejela** 0BČ!NA POSTOJNA Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1973 sprejela OD LOK O SPLOŠNI ZAČASNI PREPOVEDI GRADITVE IN PARCELACIJE ZEMLJIŠČ NA UREDITVENEM OBMOČJU MESTA POSTOJNA 1. člen Na ureditvenem območju mesta Postojna se razglaša splošna začasna prepoved graditve in parcelacije zemljišč. 2. člen Prepoved obsega območje, ki ga določa načrt namenske izrabe površin mesta Postojna in ga je izdela! Invest biro Koper pod št. 68-93 v novembru 1968 in je sestavni del urbanističnega načrta mesta in sicer: Meja ureditvenega območja mesta Postojna poteka od trase železnice na jugovzhodni strani ureditvenega območja (stičišče parcele št. 915/2 k o. Stara va; in trase železnice) proti zahodu po spodnji meji katastrske občine Stara vas, katero omejujejo pare. št. 915/1, 916/1, 916/2, 58, 67/2, 67/1,68 ter pot pare. št. 927. Od tu gre meja dalje po severni strani pare. št. 72. nakar se obrne proti severu in teče okoli 5 m po vzhodni strani pare. št. 70, se obme zopet proti zahodu m teče po zgornjem robu pare. št. 70 in 69. Na stičišču parcel št. 69, 155/3 in 322 k. o. Stara vas sé meja obme proti jugu in poteka po naravni meji potoku pare. št. 939 k o. Stara vas vse do meje katastrske občine Stara vas s k. o. Rakitnik. Od tu gre meja proti zahodu in severozahodu po spodnjem robu k o. Stara vas vse do stičišča parcel št. 368, 367 k o. Rakitnik in dalje proti zahodu po spodnji strani parce) st. 368, 367 do križišča poti parcet št. 2285 in 2286 k o. Rakdntk. Meja teče datje po poti pare. št. 2287 do stičišča parcet št. m pot parceta št. 1245 k. o. Zatog in datje po južni strani k. o. Zatog do reke Pivke. Zahodno in detorna severozahodno mejo ureditvenega območja ^edstavtja desni breg reke Pivke vse do stičišča parcet št. "s, ° Zagon. Od tu teče meja proti severu v smeri naseija Vetrkr Otok po zahodni strani parcete št. 1906 k. o. Zagon vse do st.čršča parcet št. 1908. 1906 in 2068, nadatjuje po vzhodnem 2°6S' 2067 do stičišča parcet št. 2056, 2064, 2067, ^ T* °*""' P""*" P° Mni strani pare. st. 2056 v dotimi pr.btižno 100 m do poti pare. št. 2738. nakar gre m^a zopet prot. severu po poti pare. št. 2738 do križišča te poti s '<=r naprej po tej poti do križišča poti pare. Št. Meja teče datje po zahodni strani parcete št. 1517, ' ' 1316 m 15)2/1, se obme proti vzhodu in poteka po južni št. 16 — 27. julija 1973 URADNE OBJAVE* 159 strani parcel št.. 1682/2, 1502/1, 1503/1, 1504, 1505,1507 1508 do poti pare. št. 2795/2, nakar gre v dolžini okoli 10 m po poti pare' št. 279/2 proti zahodu, sc obrne proti severozahodu in teče naprej proti zahodni strani pare. št. 1670 k o. Zagon do ceste pare. št 2836. Meja se dalje preusmeri proti vzhodu in poteka po meji k o Zagon do pare. št. 1725 k. o. Zagon. Od tu dalje gre meja proti severovzhodu v ravni črti pare. št. 1643/2, 1652, 1649/3, 1649/10 in 1649/15 k.o. Postojna do križišča poti parcele št. 2627 in 1772/67 ter parcele št. 1772/34, tu se obme proti jugu in teče po poti parcela št. 2627/1, 2627 do križišča te poli s potjo parcela št. 2716 k. o. Postojna. Meja se tu obme proti vzhodu in poteka po poti pare. št. 2716 vse do križišča s cesto pare. št. 2611 k. o. Postojna, teče še okoli 40 m proti severu, nakar se obme prpti vzhodu in teče po zgornji meji parcele št. 2255/2. Meja poteka naprej čez železnico pri železniškem kamnu št. 39 (označen na katastrski mapi) proti vzhodu po zgornji meji pare. št. 2254 k. o. Postojna do poti pare. št. 1237. Od tu poteka meja proti jugu v razdalji 200 m od železniških napravvdolžiniokoli2800 mdo pare.št.915/2 k.o.Stara vas. 3. člen Na ureditvenem območju mesta Postojne je predvidena etapna zazidava posameznih področij in velja zato prepoved do izdelave zazidalnih načrtov za ta področja. 4. člen Obstoječi gradbeni objekti na zemljiščih navedenih v 2. členu tega odloka se smejo prezidovati in obnavljati samo z dovoljenjem za urbanizem pristojnega upravnega organa po predhodni odobritvi sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne 2adeve skupščine občine Postojna. „ 5. člen Eventuelnc novogradnje družbenega pomena na ureditvenem območju mesta Postojna so možne pred izdelavo zazidalnih načrtov samo po predhodni odobritvi sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve' skupščine občine Postojna. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 350-4/68 , Postojna, 6. julija 1973 Predsednik MIRAN FAJDIGA, l.r. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6.julija 1973 sprejela , ODLOK 0 SPLOŠNI ZAČASNI PREPOVEDI GRADITVE IN PARCELACIJE ZEMLJIŠČ NA UREDITVENEM OBMOČJU NASELJA PIVKA Na ureditvenem območju naselja Pivka se razglaša splošna začasna prepoved graditve in parcelacije zemljišč. 2. Prepoved obsega območje, ki ga določa načrt namenske izrabe površin naselja Pivka in ga je izdela! Invest-biro, Koper pod št. 70-24 v maju 1971 in sicer: Severno mejo zazidalnega območja naselja Pivke predstavlja cesta pare. št. 4390/1 k. o. Petelinje. Meja poteka od križišča te ceste s cesto Postojna-Reka parcela št. 4391/1 proti zahodu po prej imenovani cesti do stičišča parcel št. 1321, 1325 in pot pare. št. 4390/2 k.o. Petelinje. Tu sc meja obme proti jugu in teče po zahodnem robu železniškega sveta do stičišča parcel št. 3954, 3953/1, 3960/1 in 3960/2 k.o. Radohova vas. Meja teče dalje v ravni liniji prek železnice in pare. št. 3952/1 do križišča poti pare. št. 4241 in 4235 k.o. Radohova vas in dalje proti jugu po poti pare. št. 4235 do stičišča pare. št. 4170. 4156 k o. Radohova vas. Od tu dalje teče meja proti vzhodu in poteka po spodnjem robu parcel št. 4156, 4157, 4159, 4160, 4161 do poti pare. št. 4237. Meja dalje poteka po Poti pare. št. 4237, prečka železnico in iečc dalje po novi vojaški cesti proti vzhodu do križišča s potjo pare. št. 3782/2. Tu se meja obrne proti severu in poteka po poti pare. št. 3782/2 do križišča te Poti s potjo pare. št. 3786/2 in dalje po zgornjem robu parcele št. 459/2 k.o. Radohova vas vse do stičišča parcel št. 844, 459/2 in poti pare. št. 3782/3. Od te gre meja v ravni črti do zahodne meje rezervata hitre ceste Postojna-Rupa. Vzhodno mejo zazidalnega območja naselja Pivke predstavlja vzhodna meja rezervata hitre ceste do tiste točke, ki je vzporedna s potjo pare. št. 4393 k. o. Petelinje. Severovzhodni del meje zazidalnega območja predstavlja pot pare. št., 4393 k. o. Petelinje do križišča te poti s cesto Postojna-Reka, pare. Št. 4391/1 in dalje do križišča cest pare. št. 4391/1 in 4390/1 k. o. Petelinje. ^ Območja Hrastja, Radohova vas in Pot na Orlek kot določa načrt namenske izrabe površin se urejujejo z urbanističnim redom občine Postojna. 4 Na ureditvenem območju naselja Pivka je predvidena etapna zazidava posameznih področij in velja zato prepoved do izdelave zazidalnih načrtov za ta področja. 5. Obstoječi gradbeni objekti na zemljiščih navedenih v 2. členu tega odloka se smejo prezidovati in obnavljati samo z dovoljenjem za urbanizem pristojnega upravnega organa po predhodni odobritvi sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Postojna. ^ Eventuelne novogradnje družbenega pomena na ureditvenem območju naselja Pivke so možne pred izdelavo zazidalnih načrtov samo po predhodni odobritvi sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Postojna. 7. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, St.: 351-3/70 Postojna, 6. julija 1973 Predsednik ___________ MIRAN FAJDIGA,l.r. Na podlagi 6. in 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1973 sprejela . ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O URBANISTIČNEM REDU V OBČINI POSTOJNA 1. člen 1. člen odloka o spremembi odloka o urbanističnem redu v občini Postojna (Uradne objave, št. 23/69) se črta in ostane v veljavi 1. člen odloka o urbanističnem redu v občini Postojna (Uradne objave, št. 2/68), ki se glasi: ,,Z urbanističnim redom se urejajo vsa naselja v občini Postojna, razen mesta Postojna in naselja Pivka**. 2. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o spremembi odloka o urbanističnem redu v občini Postojna (Uradne ob-jave, št. 23/69). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Št.: 350-1/68 Postojna, 6. julija 1973 Predsednik MIRAN FAJDIGA, I. r. Po četrtem odstavku 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS št. 5-11/72) in 86. členu statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1973 sprejela - ODLOK O DOLOČITVI STANOVANJSKEGA STANDARDA 1. člen S tem odlokom se določa standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini. 2. člen Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi: — površina in funkcionalnost stanovanja - opremljenost stanovanja in objekta 160 URADNE OBJAVE* St. 16 — 27. julija 1973 - notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta - urejenost neposredne okolice objekta. 3. člen Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v „OSNOVNIH ELEMENTIH STANDARDNEGA STANOVANJA**, ki so sestavni del tega odloka. 4. člen Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom in Če cena 1 kv. m koristne stanovanjske površine ne presega cene, ki jo za vsako leto predpiše skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. Investitor je dolžan predložiti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom, samoupravni stanovanjski skupnosti. ' 5. člen Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, ki so do dneva uveljavitve tega odloka dograjeni do druge gradbene faze, se določila tega odloka ne uporabljajo. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 36-91/72 Postojna, 6. julija 1973 Predsednik, MIRAN FAJDIGA, 1. r. IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA Stanovanje je namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njenim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj. Iz družbeno ekonomskih vidikov je pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih zasnov in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dati je prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov. Standardno stanovanje Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego. Kriteriji funkcionalnosti stanovanja Kot kriteriji funkcionalnosti stanovanja so predvsem pomembni: - notranja organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov, - zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva in ustreznih prostih površin za gibanje, - ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja in skupnih prostorov za več stanovanj. Kriteriji za določanje števila ležišč so naslednji: - bivalna kuhinja nima ležišča - dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 6 oseb, od 7 oseb naprej pa nima ležišča - spalnica do 10 kv. m velikosti ima eno ležišče - spalnica nad 10 kv. m velikosti za otroke in nad 12 kv. m za starše ima dve ležišči. Ležišče za dojenčka ne šteje v število ležišč. Velikost spalnice je lahko zmanjšana do 20 %, če je omara za obleke in perilo izven nje. V garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč. Velikost in označevanje stanovanj Različnim velikostim in strukturam družine ustrezajo tudi različne velikosti in strukture stanovanj. Kriteriji za določanje velikosti stanovanja so: 1. Število ležišč 2. zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilno mesto, dnevna soba) 3. oblika in velikost kuhinje (delovna, delovna z jedilnim mestom, bivalna). V primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, smatramo vse sobe za spalnice. V drugih primerih je eno sobo smatrati kot dnevni bivalni prostor. OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA Prostori stanovanja Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam odnosno funkcijam stanovanja so prikazani v zbirni tabeli št. 1 in obsegajo: - prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor, balkon ali loža) - spalnice, - pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba). Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor (balkon ali loža) v izmen 1-2,5 kv. m reducirane površine po JUS-u, ki pa se lahko tudi vključi v prostore dnevnega bivanja. Kopalnica in WC V standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem prostoru v stanovanju do treh članov (ležišč), pri štirih članih je priporočljiva ločitev, pri petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj. V ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik. Predsoba in druge komunikacije V vstopni predsobi mora biti vsaj en ml proste stene. Razširjeni deli komunikacij, ki imajo direktno osvetlitev in zračenje se lahko izrabljajo tudi za igro otrok, jedilno mesto itd. Shramba Vsakemu stanovanju pripada shramba 1-2,5 kv. m z ozirom na velikost stanovanja. K etažnim stanovanjem v več stanovanjskih objektih pripada kletna shramba, velikosti: 2-6 kv. m odvisno od velikosti stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50% večja. Površine kletne shrambe ne prištevamo h koristni površini stanovanja. Skupni prostori v več stanovanjskih objektih Med skupne prostore v več stanovanjskih objektih spadajo: - veža z vetrolovom - stopnišče - dvigalo - hodniki in galerije - kolesarnica in shramba otroških vozičkov - prostor za smetnjake, - skupne sušilnice za perilo - zaklonišče - prostor za samoupravne organe hiše. Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore: - veža - vetrolov naj bo vsaj 4 kv. m velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki, - kolesarnica in shramba otroških vozičkov: obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je 1 kolo na stanovanje in en otroški voziček na 3 stanovanja Na število koles je računati 1/4 mopedov. - skupne sušilnice perila: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 kv. m velik prostor za sušenje perila, dobro prezračevan in opremljen z napravami za racionalni način izrabe prostora. - hišniška stanovanja: v več stanovanjskih hišah, ki so opremljene z dvigali, hidrofornimi postajami, toplovodnimi postajami, je obvezno hišniško stanovanje. Hišniško stanovanje je obvezno zgraditi tudi sicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno; - prostori za hišne samoupravne organe: pri gradnji večjih stanovanjskih naselij je na vsakih 200 stanovanj zagotoviti prostor za delo hišnega sveta, velikosti minimum 15-20 kv. m z lastnim WC-jem. V objektih, ki imajo več kot 20 stanovanj in niso v sklopu večjega gt. 16 —? 27. julija 1973 URADNE OBJAVE* stayvanjskega naselja, naj bo prostor za delo hišnega sveta 6-10 kv*m. Prostori naj omogočajo več namensko izkoriščanje. Ob njih naj bo WC z umivalnikom. Ureditev najožje okolice stanovanjske stavbe K ureditvi najožje okolice stavbe spada: - zaščitni pas ob fasadah stanovanjskega objekta, širine največ 120 cm, - tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pristopi in dovozom s pripadajočo razsvetljavo, - parkirni prostor, zelenica in otroško igrišče, če način ureditve in financiranja ni drugače določen, - čistilno mesto za iztepanje preprog. OPREMLJENOST STANOVANJA Instalacije Standardno stanovanjc mora biti priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo. Če je v kraju plinska ali toplovodna napeljava, naj bo stanovanje priključeno tudi na te javne komunalne naprave. Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij. Vodovod Vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov. Elektrika Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvotarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti, veže, stopnišča itd.). Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi šibki tok za zvočno napeljavo od hišnega vhoda in stanovanjskih vrat, pri visokih objektih (stolpnicah) pa domofoni. Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene. Telefon V krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka. Plin V krajih s plinskim omrežjem se investitor lahko odloči tudi za plinsko ogrevanje in kuhanje. V stanovanja mora tedaj biti napeljan plin do kuhinje in kopalnice ter do vira toplovodnega ogrevanja. Ogrevanje objektov Objekti bodo toplovodno ogrevani. Obdelava tlakov Tlaki v sobah naj bodo ,,topli** ter akustično izolirani od stropne konstrukcije. V predsobi in kuhinji je tlak lahko „po!tope!**. Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi. Obdelava sten in stropov Stene in stropi pri standardnem stanovanju morajo biti toplotno m akustično izolirani, po JUS predpisih. Površinska obdelava sten in stropov je lahko v apneni ali kredni barvi ali sinkolit, ali nepralne tapete (za stene). Stene oz. površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.) naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami. V standardnem stanovanju zadošča višina do 8 /ist v WC, do 10 vrst v kopalnicah in 4 vrste nad delovno površino v tuhinjah. 3knainvrata Okna in vrata naj bodo industrijske izvedbe, naj ne bodo preveč raznolika, da omogočajo pocenitev serije. 3prema kuhinje Maksimalna opremljenost: - Oprema kuhinje je lahko samo serijska z obveznimi priključki m naj vsebuje: 161 - štedilnik, - delovni pult, - pomivalni pult, - viseče omarice nad delovnim in pomivalnim pultom, - shrambna omara. Poleg tega je v kuhinji obvezno zagotoviti priključek in rn^ftor za hladilnik. Minimalna opremljenost: Pri standardnem stanovanju se kuhinj ne opremlja, obvezno pa je zagotoviti prostor in priključke za: - štedilnik, - delovni pult, - pomivalni pult, - viseče omarice, ' - shrambno omaro in - hladilnik. Kopalnica Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, električni bojlcr, v kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrežje, WC školjko, če WC in kopalnica nista ločena. V kopalnici je potrebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj. mClENSKO-TEHNlCN! POGOJI Med higiensko tehnične pogoje spadajo: - naravna in umetna osvetlitev - osončenje - prezračevanje - ogrevanje - zaščita proti vlagi - toplotna zaščita - zvočna zaščita - varnost stavb - višina prostorov. Higiensko tehnični pogoji morajo biti usklajeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili. VREDNOTENJE OBJEKTA IN STANOVANJA Dokaz uporabne vrednosti Standardno stanovanje naj nudi stanovalcem optimalno uporabno vrednost. Iz projektne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, v koliko bo zgrajeno stanovanje uresničilo ta cilj oz. koliko se mu bo približalo. Kriteriji za izbor glede na uporabne vrednosti stanovanja so naslednji: - funkcionalna uporabnost prostorov in možnost ustreznega opremljanja, - organizacija stanovanja: neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in podobno, - možnost fleksibilne uporabe stanovanja, - osončenje, osvetlitev in prezračevanje, - lega stanovanja v objektu in lega objekta v okolju. Za projekte stanovanjskih objektov, kjer je podana že konstruktivna zasnova pri načinu graditve pa je potrebno izvršiti presojo na podlagi ekonomskih parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih delov, skupnih prostorov v etaži in objektu. Ekonomska presoja naj obsega: - racionalno izrabo površin stanovanja, etaže in objekta, - obseg in razčlenjenost fasade, - konstrukcijo in tehnologijo gradnje, - opremljenost stanovanja in objekta ter obdelavo konstrukcijskih elementov in - presoja stroškov eksploatacije. / Vrsta ekonomskih parametrov - toje koeficientov razmerja med različnimi stanovanjskimi površinami nudijo strokovnjaku merljivo osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako glede odnosov do normiranih površin, do koristnih površin posameznih prostorov, gradbenih površin etaže in objekta, obseg in površine fasade in podobno. Odnosi so med seboj primerljivi le za iste vrste stanovanj odnosno stanovanjskih objektov. \ / 162 URADNE OBJAVE* St. 16 — 27. julija 1973 Dokaz optimalizacije stroškov vzdrževanja in popravi! Stanovanjski objekti dosežejo normalno 100 do 150-letno dobo trajanja, kar je treba upoštevati že pri projektiranju stanovanjskih stavb z upoštevanjem stroškov vzdiževanja in popravil. Z vidika racionalizacije vzdiževanja je potrebno zagotoviti: - čim večjo homogenost posameznih elementov in enostavnost zamenjave, - koncentracijo instalacijskih dovodov in odvodov ter lahko pri-stopnost za popravila, dovoz goriva in odvoz smeti, - omogočanje kasnejših ojačitev instalacijskih vodov z napredovanjem stanovanjske tehnike. TABELA ST. 1 PREDLOG POVRŠINSKIH NORMATIVOV STANDARDNEGA STANOVANJA OZNAČBA STAN. ENOTE G 1 S Število ležišč 1-2 2 PROSTORI DNEVNEGA m2 m2 BIVANJA (DNEVNA SOBA, KUHINJA, JEDILNI PROSTOR) 18 26 BALKON ALI LOŽA 1 1 SPALNICE: starši _ 1 otrok - - 2 otroka — — BIVALNI PROSTORI SKUPAJ 19 27 POMOŽNI PROSTORI -kopalnica 4 4 -ločeni WC - - -predsoba 2 3 -shramba 1 1,5 SKUPAJ POMOŽNI PROSTORI 7 8,5 MINIMALNA POVRŠINA STANOVANJSKE ENOTE 26 35,5 MAKSIMALNE POVRŠINE STANDARDNEGA STANOVANJA 29 40 S+K 2S 2 S+K 3S 3 S+K 4S 4 S+K 2-3 3 4 5 6 6 7 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 .29 29 30 32 32 34 36 1 1 1,5 2,5 2,5 2,5 2,5 12 12 12 12 12 12 7 * 7 — 7 - 7 - — 10 10 2x10 2x10 2x10 2x10 37 42 50,5 56,5 63,5 68,5 77,5 4 4 4 4 4 4 4 — — (1,5*) 1,5 1,5 1,5 1,5 4 4 4 4 5 5 6 1,5 1,5 2 (10,0) 2 2 2 2,5 9,5 9,5 11.5 60.5 11,5 12,5 12,5 14,0 46,5 51,5 62 68 76 81 91,5 50 56 68 75 83 90 100 ^ Priporočljiva, ne obvezna ločitev stranišča in kopalnice Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1973 sprejela ODLOK O USTANOVITVI SKLADA ZA IZGRADNJO ZDRAVSTVENEGA DOMA V POSTOJNI 1. člen Ustanovi se sklad za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni. 2. člen Ime sklada je: Sklad za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sedež sklada je v Postojni. 3. člen Namen sklada je financiranje izgradnje zdravstvenega doma v Po- 4. č)en Sklad je pravna oseba. Sklad upravlja 11-članski upravni odbor. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina izmed svojih članov in predstavnikov delovnih in družbenopolitičnih organizacij. Mandatna doba traja do zaključka izgradnje. Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora. 5. člen Sklad posluje po določbah zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti in drugih ustreznih predpisov. Za svoje obveznosti sklad odgovarja z vsemi svojimi sredstvi. 6. člen Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor, potrdi pa občinska skupščina. 7. člen Naloge upravnega odbora sklada so: 1) Sprejme statut sklada 2) Sprejme program dela 3) Sprejme finančni načrt in zaključni račun 4) Skrbi za zbiranje sredstev sklada in za namensko uporabo sredstev . 5) Skrbi za točno in pravočasno izvajanje piograma dela 6) Opravlja še druge naloge, ki so mu naložene s predpisi oz. sklepi skupščine v zvezi z izgradnjo zdravstvenega doma 7) Poroča skupščini, svetu za zdravstvo, socialno varstvo in delo ter zainteresiranim družbenopolitičnim in delovnim organizacijam o delu ter o poteku izgradnje zdravstvenega doma. Dohodki sklada so: ' 1. sredstva, ki se zbirajo na podlagi sklepa skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper namensko za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni 2. prispevki organizacij združenega dela 3. prispevki iz proračuna 4. krediti 5. drugi dohodki 9. člen Dohodki in izdatki sklada se določijo v finančnem načrtu, ki ga sprejme upravni odbor. Občinska skupščina da sogfasje k finančnemu načrtu sklada. ^ ^ Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ga določi UO izmed sebe. 11. člen Zaključni račun sklada potrdi občinska skupščina. 12. člen Finančno administrativne in strokovno tehnične zadeve opravlja za sklad oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Postojna. 13. člen Delo sklada je javno. Način in postopek za zagotavljanje javnosti dela sklada se določi s statutom sklada. 14. člen . Sredstva na posebnem računu ,,Sredstva za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni pri SO Postojna se prenesejo na žiro račun sklada ustanovljenega po tem odloku. 15. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 402-20/73 Postojna, 6. julija 1973 Predsednik MIRAN FAJDIGA,!.r. OBČINA SEŽANA Na podlagi 119. člena statuta občine Sežana ter 3. in 8 čiena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovni)' skupnosti dne 18. julija 1973 sprejela ODLOK 0 OBVEZNEM ZBIRANJU IN ODVAŽANJU SMETI IN ODPADKOV TER O UPORABI JAVNIH ODLAGALIŠČ L Splošne določbe 1. člen Na območju naselij Divača, Hrpelje, Kozina, Senožeče, Dutovlje, Komen, mesto Sežana ter ostalih naselij se uvede obvezno zbiranje in odvažanje smeti in odpadkov iz gospodinjstev, gospodarstev, poslovnih prostorov in iz drugih virov ter obvezna uporaba javnih odiasi' 2. člen Smeti in odpadki po tem odloku so: 1. iz gospodinjstev in od snaženja poslovnih prostorov: - smeti, pepel in saje; - odpadne konserve, porcelan, keramika, steklenice in drugo steklo; - staro železo, kovinski odpadki in odpadki od tekstilnega blaga in podobno, ki se nabira v gospodinjstvih in v poslovnih prostorih; 2. iz drugih virov: - odpadni gradbeni material (razbita opeka, ostanki od ometa in drugi odpadki, ki nastanejo ob popravilu zgradb, kanalizacije, vodovodnih priključkov, električnih vodov itd.); - kamenje, pesek, listje, plevel, slama in podobno, ki izvirajo iz čiščenja dvorišč; - ogorki iz centralnih kurilnih naprav; - odpadni premog in druge smeti. H. Zbiranje smeti in odpadkov 3. člen Uporabniki stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih prostorov 90 dolžni zbirati smeti in odpadke, navedene v 1. točki 2. člena tega odloka, za v ta namen določenih posodah. Posode, kontenarje %a zbiranje smeti in odpadkov se namestijo v pritličju zgradbe ali na drugem mestu, ki ga za to določi upravni organ sporazumno z organizacijo, ki odvaža smeti. 4. člen Hišni sveti, zasebniki in ostali uporabniki stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih prostorov si morajo sami nabaviti posode za zbiranje smeti in odpadkov v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka. III. Način odvažanja 5. člen Smeti in odpadki iz 1. točke 2. člena se morajo odvažati v naseljih Divača, Kozina, Hrpelje, Senožeče, Komen in v mestu Sežana najmanj dvakrat tedensko. Za odvoz smeti v teh naseljih in mestu Sežana skrbi poooblaščena komunalna organizacija. Za odvoz smeti v ostalih naseljih praviloma skrbijo krajevne skupnosti. V kolikor krajevne skupnosti ne organizirajo prevoza smeti in odpadkov so dolžni skrbeti za odvoz uporabniki stanovanjskih, gospodarskih prostorov sami. V teh naseljih se odvažajo smeti, v kolikor krajevna skupnost drugače ne odloči, po potrebi tako, da se smeti ne kopičijo. 6. člen Smeti in odpadki iz prvega odstavka 2. člena se morajo odvažati v zaprtih vozilih. IV. Javna odlagališča 7. člen Smeti in odpadki se morajo odlagati samo na javna odlagališča. Javna odlagališča določi na predlog krajevne skupnosti upravni organ pristojen za komunalne zadeve sporazumno s sanitarnim in- Spektoqem. V mestu Sežana upravlja in vzdržuje odlagališča pooblaščena komunalna organizacija v ostalih naseljih pa krajevne skupnosti. Javna odlagališča se označijo z napisom. Pri določanju zemljišč za odlaga-MSda se morajo upoštevati sanitarni in tehnični predpisi za varstvo Sudi in okolja. Določitev zemljišč in odlagališč se mora izvršiti najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka. V. Tarifa 8. člen Za nakladanje, odvažanje in odlaganje smeti ter odpadkov iz 1. točke 2. člena tega odloka določi tarifo pooblaščena komunalna organizacija oziroma krajevna skupnost. 9. člen Tarifo za nakladanje, odvažanje in odlaganje smeti ter odpadkov so dolžni plačati: a) nosilci stanovanjske pravice; b) delovne in druge organizacije za poslovne prostore; c) zasebni lastniki stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih prostorov. VI. Kazenske določbe 10. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo od 20 do 5000 dinarjev: 1. kdor ne zbira smeti in odpadkov, ki so navedeni v 1. točki 2. Člena tega odloka, v določenih posodah; 2. kdor zliva pomije v posode za zbiranje smeti in odpadkov; 3. kdor brez sporazuma s pooblaščeno komunalno organizacijo namesti posode v drug kraj, kot je določeno v tretjem odstavku 3. člena tega odloka; 4. kdor si ne priskrbi posode za zbiranje smeti in odpadkov v dveh mesecih od uveljavitve tega odloka; 5. kdor odlaga smeti in odpadke iz 2. točke 2. člena tega odloka na mesta, ki niso za to določena; 6. pooblaščena komunalna organizacija, če neredno odvaža smeti in odpadke iz 1. točke 2. člena tega odloka, ali j ih odlaga na mestih, ki niso določena kot javna odlagališča. Pravne osebe, ki storijo prekršek po prvem odstavku tega člena, se kaznujejo z denarno kaznijo od 100 do 30.000 dinaijev. Kršitelj iz 5. točke prvega odstavka tega člena mora odložene odpadke tudi odstraniti. 11. člen Za izvajanje tega odloka skrbi oddelek za gospodarstvo in finance, predloge za uvedbo postopka o prekrških pa daje tudi sanitarni inšpektor. Vil. Končne določbe 12. člen Svet pristojen za komunalne zadeve, lahko izda natančnejša navodila za izvajanje tega odloka. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem zbiranju in odvažanju smeti in odpadkov ter o uporabi javnih odlagališč (Uradni glasnik, št. 14/66 in št. 23/67). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dart po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-5/73-3 Sežana, 18. julija 1973 Predsednik RUDI KODRIČ, l.r. Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72), 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, Št. 6-28/73), 10. in 16. točke dogovora o izvajanju politike cen v letu 1973 (Uradni list STR J, št. 28-388/73) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. julija 1973 sprejela ODLOK O NAJVIŠJIH STANARINAH 1. člen V izvajanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen se predpisujejo kot najvišje stanarine, ki jo plačujejo imetniki stanovanjske pravice v občini od 1. avgusta 1973 dalje polne stanarine določene v veljavnih stanovanjskih pogodbah. 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha linearno subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1. januarja 1969 dalje. 164 URADNE OBJAVE« St. 16 — 27. julija 1973 Diferencirano subvencioniranje stanarin od L avgusta 1973 dalje se predpiše s posebnim odlokom. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 36-4/73-3 Sežana, 18. julija 1973 Predsednik RUDI KODRIČ, l.r. Na podlagi 1., 2., 13., 15. in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in na podlagi 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. julija 1973 sprejela ODLOK O DELNI NADOMESTITVI STANARINE IN DRUGI DRUŽBENI POMOČI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. 2. člen Družbeno pomoč odobrava občinski solidarnostni stanovanjski sklad v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem ' gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. 3. člen Družbena pomoč se dodeljuje: - investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini, - nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine, ' - občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali dru- žinsko stanovanjsko hišo, za premiranje varčevanih vlog v poslovni banki za stanovanje. 4. člen Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka