Knjižnica sp ZASAVC 2007 12 Zagorje ob Savi) ŠTEVILKA 24, LETNIK 18 29. 11. 2007, CENA 1,13 €/270 sit COBISS e 0087633,24 GRAFIKA GRACER stenski koledarji od 1 { naprej, rokovniki od 4,20 € naprej, namizni podložni koledar od 1,75 € naprej, namizni tedenski koledar od 2,10 € naprej, več na www.grafika-gracer.si Ponudba velja do 4.12.2007 oz. do prodaje zalog. ® Dobro zane! I im Domači zašinek pakirano, 1 kg Martinov mešani kruh Žito, pakirano ali postrežno, 1 kg 426,56 SIT Dobrodošli v hipermarketu S PAR © LITIJA! Odpeljite se z novo Suzuki Grand Vitaro 1.6 ali 2.0 bencin in prihranili boste 1.500 EUR! & 4 , Jm' Naš prispevek k varnosti v zimskem času! Če ob nakupu kateregakoli vozila Suzuki kupite še 4 zimske gume KLEBER, COOPER ali ALU platišča ENZO, vam 2 podarimo. PLAČATE 2, DOBITE 4! I Nova Suzuki Grand Vitara (3 ali 5 vrat) je kompaktno in praktično terensko vozilo nove generacije. Zagotavlja varno, udobno in zanesljivo vožnjo v vseh vremenskih pogojih in naravnih okoljih oz. terenih. ^ v cJ FV» — Ob nakupu nove Grand Vitare boste prihranili ti na zimske pnevmatike KLEBER in ALU platišč^ ENZO. 1 ^ /\ T7 T TT> I AkcMa velja do preklica in JL • J r*j U JlV. ! za omejeno količino vozil! Akcija velja do preklica H1 O« za omejeno količino vozil- Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, ___________________ popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov mama QUALITÄTS REPORT! Mraki 2 äste novi nrcdeeh AKCIJA TRAJA DO 31.12. 2007 za omejeno količino vozil! Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. Morate prebrati Branko Naješ gre v DZ Če bi Zasavje poplavilo Kšefti v Vinoteki klopotec Družinska pravljica na Dolu Nočni pohod z baklami na Nrzlico Jesen v naravi in jesen v življenju Intervju -Nina Pirnovar Rajska dolina Šport Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00sm, polletna 13,52 EUR (3.240,00srp. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UV8BNI& e h I e štirinajst dni je bilo pa tako pestrih na našem kupu gnoja, da se težko odločim, kaj mi je pri tem najbolj šlo v nos. Je bilo to odvajanje ' na visoki ravni ali v domačem štrbunku.'! Smrdelo je v vsakem primeru. V nos je' 1 rinilo do trenutka, ko se je od nekod, z'! blagoslovljenih planjav priklatil drugačen vonj' 1 in naša čutila so bila takoj za to, da dežurnega' ' krivca zamenjajo. I Ljudska modrost je preprosta in zelo uporabna, ker) ' se zaveda, da bolj kot mešaš drek, bolj smrdi.Toliko o l (vonjih, hlapih in dimu. Saj res, vlada je dojela, da mora) Jpa le biti toliko značajna, da po treh mesecih res ne bo( (priznala, da bi lahko tudi drugače, bolj racionalno ravnala) (ob uvedbi proti-kadilstva.Torej, spremembe zakona ne bo,) (saj sploh še ne vedo, ali je dober ali je slab. Toliko je pa( j že treba počakati, da se to statistično razišče. Pika! Kadilo) 1 je in kadilo (cigaret. Iz rauf-(Ce kdo misli, da (odprtino, četudi (steklenička, uhaja-)in izpolnjujejo (grdo nasr-kal. Po (ne štrlijo v zrak (dovolj široki vra-(prav komot zrine (hudobni duh. Po-)po ravenskih, do- se bo - pa ne od) nka uhaja zli duh.( skozi tisto ozko) je bila to čudežna) jo le dobri duhovi) želje, se ga je prav) naši zasavski dolini) le ozki, pač pa tudi) tovi, skozi katere se) še tako obilen) tem ga pa lovimo) linskih, občinskih/ (društvenih in še kakšnih lokacijah, kamor se potuhne. Kaj-) (pada, brez uspeha, ker vrana vrani še nikoli ni izkljuvala oči.) (Klicaj! (Je pa v vsaki slabi stvari nekaj dobrega, veste... belo v) (črnem in črno v belem....se pravi dobri možje,beli,rdeči) (ali drap, saj je vseeno, se bodo skozi ta velike raufnke) (komot spustili do vaših koškov, peharčkov, košaric, pa/ (nogavic (pa operite jih prej, da vam Božiček nezavesten ne obleži v dnevni sobi in to ravno ob jas-f (licah)- no, Dedki Mrazi so sicer malo iz mode,/ -,res pa je, da se ga niti pod razno ne bom bra-f \nila, če me obišče, tako bom vsaj vedela, da/ časavje še vedno JE...Ne morem pomagat/ )če v mesecu preprečevanja odvisnosti^ (nisem prav nič preprečevala odvisnostf \od mojega, no, naj vam bo, našega,, lasavja. JHudo odvisna, čakajoč ^Miklavža, urednica Martar miemič mm eno 13. 1 2007 Naslovnica: Mali mlinski plesalci Slika; Peter Ravnikar © FUHŠTERC Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja postanilfi Uti trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP _ . , , E-mail: atv.signal@siol.net -..i--.:.' • NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI xj OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o Razpis za prevoznika osnovnošolskih otrok v Hrastniku Občina Hrastnik je objavila povabilo k oddaji ponudbe za izvajanje prevozov osnovnošolskih otrok za prihodnje leto in leto 2009. Prevozniki oz. ponudniki lahko oddajo ponudbe za različne sklope oz. relacije, ki jih je osem. Občina namreč zagotavlja prevoz otrok iz Čeč, Savne Peči, Krnic,Turja, Breznega, Kala, Podkovka, Uničnega, Brdc in Gor v osnovno šolo v Hrastnik oz. na Dol. Na razpisu lahko sodelujejo vsi ponudniki, ki imajo pridobljeno licenco za opravljanje prevozov oseb. Zadnji dan za oddajo ponudb je 17. december. Več informacij pa zainteresirani najdejo tudi na spletni strani občine Hrastnik www.hrastnik.si. Varnost v prometu na Dolu Sestali so se člani sveta Krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku. Razpravljali so predvsem o dveh točkah. Najprej o prometnem režimu in varnosti krajanov na Dolu.Tako kot pred časom na okrogli mizi so se tudi včeraj strinjali, da prometni režim v centru Dola ni v redu.Vozila so parkirana tudi tam, kjer naj ne bi bila. Dogovorili so se, da bodo na občino poslali predlog o postavitvi prometnih znakov, ki bi jasno opredeljevali, kje je in kje ni dovoljeno parkirati. Podan je bil tudi predlog, da bi drugače zarisali parkirna mesta v centru oz. ob trgovinah. Druga zadeva, o kateri so razpravljali na seji, pa je Miklavževanje. Na Dolu želijo obuditi ta star običaj, zato so se dogovorili, da bodo Miklavževanje pripravili 5. decembra popoldne, in sicer v oz. ob cerkvi — odvisno od vremena. Riklov most še ne bo končan Predvideno je bilo, da bo križišče na območju podrtega Ri-klovega mostu urejeno do konca leta, kot opredeljuje tudi pogodba. Izvedeli pa smo, da zagotovo ne bo. Nekatera dela bodo gotovo potekala še v letu 2008, katera dela so to in kdaj naj bi bilo križišče vendarle urejeno, pa je zaenkrat še nejasno. Po nekaterih podatkih Cestno podjetje Ljubljana ni uspelo ujeti pogodbeni termin zaradi dodatnih del, ki niso bila predvidena, pa tudi začetek del v lanskem letu je bil prestavljen. Ker je hrastniški župan Miran Jerič še pred kratkim izjavil, da bo občina (ki je soinvestitor del) zahtevala, da izvajalec spoštuje rok dokončanja del, je pričakovati, da bomo o tej temi še poročali. Za voznike pa še tale informacija: še v tem mesecu je predvidena prestavitev semaforjev, in sicer naj bi bil tisti z dolske smeri prestavljen nižje proti križišču. To naj bi pomenilo manj čakanja. Tudi Zasavci na demonstracijah Na delavske demonstracije 17. novembra 2007 se je v Ljubljano odpeljalo 18 avtobusov iz Hrastnika, Zagorja in Trbovelj ter I avtobus članov zasavskega sindikata iz Kamnika.To pomeni, da se je demonstracij udeležilo okrog 850 delavcev. Število bi bilo še večje, če ne bi v Steklarni Hrastnik za ta dan odredili nadurno delo. Poleg tega je bilo tudi manjše število delavcev iz gradbeništva, saj je zanje sobota delovni dan. fwftegc Q Zasavska oktobrska brezposelnost Zavod za zaposlovanje je objavil podatke o številu brezposelnih v državi. Zadnji dan v oktobru je bilo v evidencah Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 69.500 brezposelnih ljudi. Brezposelnost se je zaradi številčnejšega prijavljanja iskalcev prve zaposlitve v primerjavi s septembrom povečala za 4,3 odstotka. Tudi v Območni službi Trbovlje, kamor so vključeni uradi za delo Hrastnik, Litija,Trbovlje in Zagorje se je število brezposelnih oktobra v primerjavi s septembrom zvišalo, in sicer za 161 ljudi. V Uradu za delo Hrastnik je bilo tako zadnji dan oktobra prijavljenih 474 brezposelnih, v Litiji 681, Trbovljah 898 in v Zagorju 527. Urad za delo Litija, ki so ga 4. oktobra začasno preselili v Predilnico Litija, je že začel poslovati v starih, a popolnoma obnovljenih prostorih na Jerebovi ulici. Prostore litijskega urada je bilo nujno potrebno prenoviti, saj je bila oprema zelo zastarela. Energetska dejavnost v Zasavju Na peti strateški konferenci skupine HSE je bila v zvezi s TET sprejeta ugotovitev, da si bo HSE še naprej prizadeval za ohranjanje energetske dejavnosti v Zasavju, in sicer v smislu zdrave ekonomske, okoljske, tehnične in kadrovske politike. Prav tako bo HSE pri ohranjanju te energetske lokacije upošteval zaveze Republike Slovenije do Evropske Unije kot seveda tudi upravičene interese lokalne skupnosti, v kateri termoelektrarna posluje.V zvezi s tem je bil na strateški konferenci sprejet sklep, da TET d.o.o. pripravi akcijski načrt do leta 2010, nato pa še za obdobje od leta 2010 do 2012 ter za obdobje po letu 2012 glede načina proizvodnje in zagotavljanja primarnega vira. Slednji mora biti usklajen tako v skupini HSE kot tudi z dobaviteljem premoga, predvsem RT H d.o.o. Poudarek usklajenosti je na utemeljitvi racionalizacije za doseganje želenega nivoja cene primarnega vira na GJ. Usklajeni akcijski načrt bo podlaga za odločitev o nadaljnjem razvoju energetske dejavnosti v Zasavju z vključitvijo ekonomskega, okoljevarstvenega, tehnološkega in socialnega vidika. Poudariti želimo, da se skupina HSE zaveda pomembnosti energetske lokacije Zasavja in je nikakor ne namerava opustiti, temveč skrbeti za njen nadaljnji razvoj. Stavka radeških papirničarjev Člani Sindikata papirne dejavnosti Slovenije, ki je del sindikalne centrale Pergam, so napovedali, da bodo I I. decembra pripravili 24-urno splošno stavko v papirni in papirno pre- delovalni dejavnosti. Glavni razlog je, da se predstavniki delodajalcev v panogi nočejo pogajati o dodatnem dvigu plač, in sicer za 3,5 odstotka, je povedal predsednik Pergama Dušan Rebolj.V Ljubljani so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so podrobneje predstavili razloge za stavko in svoje zahteve. Na njej je sodeloval tudi predsednik sindikata v družbi Radeče Papir, Igor Bervar. Po novinarski konferenci je zatrdil, da stavka bo, razen če bodo delodajalci vsaj 5 dni pred napovedanim datumom sedli za skupno pogajalsko mizo.V nasprotnem primeru bodo vse slovenske papirnice, z izjemo Količevega, kjer so dvig plač že dosegli, I 1. 12. ob 6. uri zjutraj ustavile stroje in stavkale do 6. ure zjutraj prihodnjega dne. Papirničarji so obeležili I I. dan slovenskega papirništva, in ob tej priložnosti se je na Bledu začel 34. mednarodni letni simpozij Društva inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije. Ob tem se bodo sešli tudi predstavniki Združenja papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije, ki jim predseduje dr.Andro Ocvirk. Na sestanku bodo sprejeli tudi stališča do napovedane stavke. Sanacija na površini nad jamo Ojsro V zadnjem času je na površini nad jamo Ojstro oz. na dnevnem kopu pri strelišču opaziti vedno več navoženega materiala - tako jalovine kot tudi zemlje.Tehnični direktor Rudnika Trbovlje Hrastnik, Henrik Bajda nam je pojasnil, da material nalagajo z namenom končne ureditve tega območja. Ker v Jami Ojstro ne izkopavajo več, tudi posedkov ni več toliko, zato bo prostor potrebno urediti. Sanacija naj bi bila končana v letu 2009. Oddaja neprofitnega stanovanja ObčinaTrbovlje oddaja v najem prosto neprofitno stanovanje na Trgu svobode 32 in stanovanja, ki bodo izpraznjena v času veljavnosti 6. razpisa predvidoma letos in prihodnje leto .Gre za stanovanja, za katera je potrebno pred vselitvijo plačati varščino. Na podlagi prijav prispelih na javni razpis bo oblikovana bo prednostna lista. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja je določena z Uredbo .Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55 kvadratnih metrov, točkovano s 320 točkami znaša najemnina v mesecu oktobru 180,60 evrov. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom,družine z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki. Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis do vključno 30. novembra v sobi št. 5 Občine Trbovlje v času uradnih ur. © FUNŠTE83 SV EA V mesecu novembru 1007 je SVEA Lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi sodelovala na dveh uglednih mednarodnih pohištvenih sejmih, Prvi MEBEL 2007 - je potekal v Moskvi, v času od 12.1 I. do 16.1 1.2007, na katerem je sodelovalo preko 2500 razstavljalcev iz 56 držav na 48.000 m2 površine, kjer so prejeli Certifikat za aktivno udeležbo na 19. Mednarodnem pohištvenem sejmu. Drugi, 45. Mednarodni sejem pohištva BEOGRAD, je potekal v času od 12.1 I. do 18. I 1.2007. Sodelovalo je preko 600 razstavljavcev iz 20 držav. Z veseljem ugotavljajo, da je bil odziv na njihovo prisotnost v obeh primerih izjemen. SVEA je ponovno potrdila visok nivo skupnega sejemskega nastopa in s svojimi predstavljenimi pro- grami navdušila širšo javnost. Koledarsko leto se počasi izteka s tem pa tudi udeležba na letošnjih Mednarodnih pohištvenih sejmih. Priznanja in nagrade, katere so prejeli v letošnjem letu, so vzpodbuda za nadaljnje razvojno delo, tako pri razvoju kuhinjskega pohištva, kot tudi pri programa dnevnih sob in jedilnic. Njihov namen je, da kupcem ponudijo čim pestrejši izbor programov za uresničitev njihovih želja in potreb pri opremljanju svojega bivalnega prostora. z as Branke Hajes bo predstavnik lokalnih interesov v DZ V sejni dvorani občine Trbovlje so elektorji za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet izvolili predstavnika 11. volilne enote. Kandidati so bili : Iztok Živko iz občine Zagorje, Branko Majes iz občine Hrastnik in Tomaž Vresk iz občine Trbovlje. Elektorjev pa je bilo I I in sicer 3 iz občine Hrastnik in po 4 iz občin Zagorje in Trbovlje. Po glasovanju sta Iztok Živko in Branko Majes dobila vsak po 4 glasove, med njima je tako odločil žreb in sicer v prid Branka Majesa, ki bo v državnem svetu zastopal lokalne interese v naslednjem obdobju petih let. Trboveljski župan ni zadovoljen z glasovanjem trboveljskih elektorjev za državnega svetnika. Slednje je bilo namreč neodločeno v prid kandidatov iz Hrastnika in Zagorja ( po 4 glaso- vi), z žrebom pa je bilo odločeno , da bo v DS prihodnjih pet let Branko Majes iz Hrastnika. Kot pravi Bogdan Barovič se trboveljski elektorji niso držali sklepa občinskega sveta in je to temperamentno (beri: razburjeno) tudi komentiral v medijih. Po tem, ko so bili izvoljeni člani Državnega sveta, ki bodo zastopali lokalne interese, so naslednji dan izvolili še 16 državnih svetnikov, ki bodo zastopali interese delojemalcev, delodajalcev, kmetov in negospodarskih dejavnosti. Tudi v naslednjem sestavu DS bodo sedeli 4 predstavniki delodajalcev, med njimi pa bo tudi Stojan Binder, ki ga je predlagala območna gospodarska zbornica Zasavje. Občina Hrastnik prodala del zemljišč v obrtni coni Občina Hrastnik bo prodala del zemljišča v obrtni coni ob tudi poslovne prostore v Naselju Aleša Kaple, kjer je trenutno Bobnu - bolj natančno, ob podjetniškem inkubatorju, in sicer najemnik obrtna zbornica. Kot je znano, se bo obrtna zbornica je kupec zemljišča RCR. Gre za zemljišče ob cesti, na katerem preselila v podjetniški inkubator, svoj del prostorov, v katerih še stoji tudi stanovanjska hiša na Cesti I. maja 84. RCR bo hišo trenutno deluje, pa bodo prodali zasebnici, ki ima v Hrastniku v prihodnjih dneh podrl, na tem območju bodo uredili okoli- optiko.Tako naj bi zasebnica kupila celotne prostore, tudi občo skladno z zazidalnim načrtom.. Občina Hrastnik bo prodala činski del. Prostore, kjer je zdaj optika, pa bo prodala občini. Hrastničani pohiteli z občinskim proračunom za naslednje leto Na zadnji seji hrastniškega občinskega sveta, na kateri so svet- skem letu štipendirali 26 študentov z nižjim socialnim statusom niki potrdili rebalans letošnjega proračuna, so tudi že razprav- enega dijaka poklicne šole ter še enega študenta gradbeništva. Ijali o proračunu za prihodnje leto. Dobra novica za tiste, ki jih Vsi, ki so oddali prijavo na razpis za pridobitev štipendije, so zanima, koliko denarja priteče v občinski proračun in kako ga v teh dneh dobili sklep, ali so med prejemniki štipendije. Prva porabijo, je da je proračun že objavljen tudi na spletni strani nakazila pa bodo upravičenci dobili najkasneje v drugi polovici občine Hrastnik,www.hrastnik.si/obcina, in sicer v rubriki pro- decembra, seveda s poračunom za nazaj. rarnn Na hrasfniški ohrini so <;p tuHi nrllnrili hnHn v fpm šnl-_____________________ FUAJftčgC 0 Podpis listine o sodelovanju in razvitje prapora V petek, 18. novembra 1001, so predstavniki ZZB iz zasavskih občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnika, Zveze veteranov vojne za Slovenijo Območna enota Zasavje in Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje svečano podpisali listino o sodelovanju veteranskih organizacij. Pobudnik podpisa listine o sodelovanju je bilo Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje. V imenu ZZB Trbovlje je listino o sodelovanju podpisala predsednica Mari Govejšek, v imenu ZZB Zagorje ob Savi predsednik Miloš Prosenc, za ZZB Hrastnik predsednik Jože Zorčič, za ZWS Območno združenje Zasavje predsednik Marjan Dolinšek in v imenu pobudnika PVDSZ predsednik Alojz Klančišar. V pričakovanju: trboveljski župan Bogdan Barovič, župan Hrastnika Miran Jerič in direktor občunske uprave Zagorje Brane Omahne Namen podpisa listine, ki predvsem opredeljuje področja sodelovanja, je ohranjanje patriotskih vrednot vseh generacij, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih sodelovale v borbi za svobodno in samostojno državo Slovenijo. Na prireditvi podpisniki niso pozabili omeniti pomembnega deleža Rudolfa Maj-stra in njegovih borcev za severno mejo leta 1918. Priprave na slavnostno dejanje Svečani podpis pogodbe o sodelovanju Na prireditvi je Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje tudi razvilo svoj prapor. Pri tem svečanem dejanju sta v imenu občine Trbovlje in občine Hrastnik sodelovala župana Bogdan Barovič in Miran Jerič, v imenu občine Zagorje ob Savi pa je občinskega botra pri razvitju prapora nadomestil direktor občinske uprave Brane Omahne. Zdaj imamo svoj prapor Ob razvitju društvenega praporja je prisotnim spregovoril tudi Danijel Zib ret, koordinator med Policijo in Združenjem sever. Člani Policijskega orkestra, Pevskega zbora upokojencev Trbovlje in harmonikar Franci Vrtačnik so poskrbeli za kulturno popestritev prireditve. Tekst in slika:M.A.Š. © miiem Ce bi Zasavje poplavile V srede, 14.11.1067, se je v občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi ter na Izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje Trbovlje odvijala enodnevna, štabna, teoretična vaja štabov CZ vseh treh zasavskih občin in štaba CZ za Zasavje »vodna ujma - 1007». Štab Civilne zaščite »Gasilska« sodelavcev štaba CZ In kakšen je bil namen vaje? »Da preizkusimo delovanje vseh treh občinskih štabov, štaba CZ za Zasavje, Regijskega centra za obveščanje ter koordinacijo med posameznimi enotami in službami, ki bi bile aktivirane v primeru, če bi se takšna nesreča resnično zgodila,« je povedala Miran Grohar, poveljnik štaba CZ. Zamislili so si, da je zaradi večdnevnega obilnega deževja prestopila bregove reka Sava in vodotoki na različnih mestih. Prišlo naj bi tudi do večjega števila plazov, ki so ogrožali stano- vanjske objekte, do zapore nekaterih cest... Ob takšni nesreči bi imele največ dela gasilske enote, ki bi poskrbele za evakuacijo ogroženih prebivalcev ter za črpanje vode. Enote za tehnično reševanje pa bi poskrbele za odvoz naplavljenega in narušenega materiala . »Čeprav je bila to le vaja, so vsi sodelujoči pokazali veliko mero pripravljenosti za delo in za reševanje v takšnih nesrečah,« je še dodal Miran Grohar. Besedilo in sliki: Fanči Moljk Boben - nov most je že postavljen Sredi novembra, natančneje v petek, 16.11.1007, so krajani Bobna slavnostno odprli nov most. Okoli sto let star Ravnikarjev most se je porušil namreč 25. julija letos, kot smo takrat poročali, ko je zapeljal čezenj tovornjak. Prvo vozilo, ki je preizkusilo nov objekt, je bil taisti tovornjak, ki ga je porušil. In most je seveda vzdržal. »Dobri smo za naslednjih sto let!« so bili veseli številni prisotni tega zaselka. Omenimo še zaplete z začetkom gradnje, za katerega je poskrbela direkcija za ceste.Tri dni pred začetkom gradnje konec septembra so se spomnili, da je treba realizirati odločbo inšpektorja, ki zahteva zavarovano bankino na cestišču ob izvozu Slavnostna otvoritev mosta. In tako so namesto gradbincev prišli cestarji. Ljudje so bili ogorčeni. »Zastavil sem svojo funkcijo, če kljub tem zapletom most ne bo zgrajen še pred zimo,« si je na otvoritvi »oddahnil« tudi župan Miran Jerič. Na otovoritvi je Vesna Babič prebrala pesem Neže Maurer Kamniti most, poskrbeli pa so tudi za veselo družabno srečanje. »Občino je stal naš most 45.000 evrov,« je povedal Jože Gregorčič, predsednik te krajevne skupnosti. Besedilo: Fanči Moljk, sliki: arhiv KS Boben _____FUHfäRC V ETI -ju več kot uspešno Koncern ETI je v prvih devetih mesecih leta 1007 posloval uspešno, saj je ustvaril 61,5 milijona evrov prodaje, kar je za 11% več kot lani in tudi za 10% bolje, kot so pričakovali, Prvo polovico leta 2007 je zaznamovala predvsem visoka gospodarska rast. Slednja se v jeseni sicer umirja, vendar so tržne razmere še vedno zelo dobre in do konca leta ne pričakujejo večjih sprememb. Treba pa je poudariti, da se na trgu elektrotehnike nadaljuje tudi proces globalizacije in konsolidacije industrije in kot takšen je ta trg čedalje manj prijazno okolje za manjše proizvajalce. Na področju izdelkov so letos zabeležili predvsem dobro prodajo stikal, ki je bila letos prepričljivo boljša kot v enakem obdobju lani in prav tako nad načrtovano. S tem je narasla na dobro tretjino celotne koncernske prodaje in se počasi približuje prodaji že tradicionalno vodilnih varovalk. Najpomembnejši dogodek v prvih devetih mesecih je bila ustanovitev hčerinske družbe ETI Bulgaria v Sofiji. Slednja bo na trgu Bolgarije zastopala in promovirala matično družbo in nudila tehnično in komercialno pomoč en • ETI Elektroelement d.d. ETI-jevim kupcem. V ETI-ju računajo, da se bo investicija v kapital te družbe povrnila v letu 2008. Investicijska vlaganja koncerna ETI so bila v tem obdobju kar za 42% večja kot v enakem obdobju lani, pri čemer so večino oziroma kar dve tretjini predstavljala vlaganja v tehnološko opremo. Na področju razvoja novih izdelkov v matični družbi tudi letos poteka več pomembnih projektov, pomemben podatek pa je prodaja novih izdelkov, ki je v prvih devetih mesecih predstavljala 7,5% delež celotnih prihodkov od prodaje. Na zadnji seji je nadzorni svet ETI-ja izdal dovoljenje za prenos delnic družbi z omejeno odgovornostjo Finema, ki so jo ustanovili managerji. S tem ji je nadzorni svet omogočil nakup manjšinskega 19,5% dela delnic družbe ETI, ki ga je Finema d.o.o. pridobila oz. odkupila od Probanke d.d. Ro tem prenosu je delež zaposlenih skupaj z družbo Finema več kot 60%. To je prvi korak k preoblikovanju in stabilizaciji lastniške strukture, v nadaljnjih korakih pa bo družba v lastništvo poizkusila vključiti še nekatere partnerje, vendar ne več kot z 10% deležem. Uprava ocenjuje, da bodo ti koraki ne le stabilizirali lastninsko strukturo družbe, ampak tudi omogočili ohranitev njene samostojnosti in neodvisnosti, povečali odgovornost in zavzetost njene vodilne ekipe in s tem torej postali nov dodaten vzvod za uspešen zagon in nadaljnje izboljšanje poslovanja družbe. Zas Tečaj »Mentor mladine 100 Z« Da je gasilstvo pomembno že od nehdaj verjetno ni potrebno na dolgo in široko razglabljati. Gasilci so bili, so in bodo pomemben del v človekovi družbi in prav je, da korenine te humane in požrtvovalne dejavnosti prenašamo iz roda v rod. In kdaj se bodoči gasilec najprej lahko sreča s to organizacijo? Seveda v rani mladosti, ko si kot pionirček že pridobiva prvo znanje in veščine s pomočjo mentorja, ki je nekakšen učitelj gasilstva za mladega gasilca.V Zasavju se na splošno dela z mladimi v gasilstvu kar veliko, seveda ponekod malo več ali pa malo manj kot drugod. Mentor mora biti strokovno podkovan, da lahko posreduje znanje mlajšim generacijam, zato je zelo pomembno, da se izobražuje.Tako smo po dolgem času 9.1 1.2007 dočakali tečaj za specialnost “MENTOR MLADINE". Tečaja se je udeležilo 18 kandidatov iz Gasilskih zvezTrbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi, Litija ter Šmartno pri Litiji. Posredovano nam je bilo veliko novega znanja in izkušenj, ki jih bomo s pridom izkoristili pri delu z gasilsko mladino. Spoznali smo se z delom mladih v gasilski organizaciji, z namenom nalog dela z mladimi na vseh nivojih, govorili smo o odnosu med mentorjem in mladino, razpravljali o gasilskih tekmovanjih, ki se jih udeležujejo mladi... Razdeljevali smo se tudi po skupinah, kjer smo si pridobivali znanja o orientaciji, gasilskem kvizu ter še in še. Predavanja so potekala v klubskih prostorih pgd Zagorje-mesto ter v sejni sobi bivšega gasilskega doma pri rudniku Zagorje. Predavatelji so bili na vrhunskem nivoju, tako da vsekakor nobenemu tečajniku in bilo niti malo dolgčas.Tako smo v soboto, 17.1 I odpisali še zaključni test ter vsi opravili tečaj. Z veliko novega znanja smo si vsi obljubili, da bomo bolj sodelovali med seboj ter se srečevali na raznih kvizih in tekmovanjih iz orientacije, ki so poleg standardnih gasilskih tekmovanj tudi zelo pomemben del pri krepitvi samozavesti, znanja, ter usposabljanja bodočih “prijateljev v nesreči". Sandi Lepoša,mentor mladine PGD TRBOVLJE-MESTO lokalne akcijske skupine »Srce Slovenije« V srede, II. novembra 1007, je bil na GEOSS-u slavnostni podpis konzorcijske pogodbe o ustanovitvi Lokalne akcijske skupine »Srce Slovenije«. Ustanovitev LAS Srce Slovenije za območje občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji temelji na evropski uredbi o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. S sprejetjem Programa razvoja podeželja RS 2007-2013 Slovenija vstopa v novo programsko obdobje, v katerem bo izvajala ukrepe, razporejene v štiri osi, od katerih je novost pristop LEADER, ki v okviru 4. osi spodbuja odločanje o razvoju posameznih območij po pristopu »od spodaj navzgor«. Osnovni cilj pristopa LEADER je izgradnja lokalnih zmogljivosti, izboljšanje zaposlenosti, di- verzifikacija dejavnosti na podeželju, spodbujanje lokalnega razvoja, izboljšanje upravljanja na podeželskih območjih in širjenje inovativnosti. Pristop LEADER je namenjen vsem zainteresiranim prebivalcem podeželja, ki želijo poiskati in razviti lokalne pobude za razvoj svojega območja in sodelovati pri njihovi izvedbi. Na temeljnih načelih pristopa LEADER temelji tudi vzpostavitev in delovanje LAS Srce Slovenije. Novoustanovljeno javno-zasebno partnerstvo pa lahko predstavlja tudi del bodoče Kamniško-Za-savske pokrajine, ki vse bolj postaja realna možnost v slovenski regionalizaciji in ima večinsko podporo tukajšnjih županov. zas Ampelografski vrt in krščeni vinograd V soboto« IZ. II. 1007, je Vinoteko klopotec v Zagorju obiskal že stari znanec Zasavja. Navadili smo se, da vina iz svoje kleti v vasi Plitvica pri Apačah blizu Gornje Radgone vsako leto predstavi Danilo Steyer. Tokrat nas je presenetila njegova žena. »Danilo ima obveznosti v domačem vinogradu«, je pojasnila Magda Steyer.Vina, ki jih je ponudila v poskušino obiskovalcem, niso bila zaradi tega nič drugačna, nasprotno, vsebovala so posebno žlahtnost, ki je Steyerjevim vinom nikoli ni manjkalo. Poleg opisa posameznih vin, ki jih prideluje družina Steyer in so nam vsem dobro znana, smo tokrat bili od Magde deležni poduka o ampelografskem vrtu in krščenih vinogradih. Ampelografija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem sort vinske trte. Prvič je izraz uporabil F.j. Sach leta 1661 v Leipzigu. Znanstvene temelje sodobne ampe-lografije je postavil Rojas de Clemente leta 1807 pri opisu andaluzijskih sort. Ampelografske kolekcije so začeli saditi, da bi lahko proučevali različne sorte in jih primerjali med seboj, pa tudi zato, da bi uvedli določen red pri poimenovanju Magda Steyer - profesionalna poznavalka sort vinske trte. Leta 1999 so se tudi Steyerjevi ogreli za to idejo in začeli v vinogradu opazovati več sort vinske trte. Zasadili so zbirko oziroma kolekcijo 128 različnih sort in klonov. Zbrali so večino tistega, kar cepijo slovenski trstničarji, nekaj sort so dobili tudi iz Avstrije in Hrvaške. Med slovenskimi so znane primorske sorte kot malvazija, merlot, rebula, zelen, vitovska grganja.. Zasajene imajo tudi zanimive nemške sorte. Cilj družine Steyer je zbrati čim več zanimivih sort od vsepovsod. Leta 2001 so v svojih vinogradih prvič pridelali tudi vino iz ampelografskega vrta in sicer am-pelografsko belo in ampelografsko rdeče in ga poimenovali Vino Prijateljstva. Leta 1999 so Steyerjevi zasadili tudi t.i. »krščeni vinograd«. Vsaka trta je bila krščena in je dobila svojega botra. V letu 2001 je krščeni vinograd obrodil prve grozde in tako so lahko izbrali najboljšega vinogradnika med botri. Poleg opisane novosti se v kleti Steyer-jevih še vedno najdejo tudi vse njihove tradicionalne sorte med katerimi je še posebej prepoznaven dišeči traminec. Vipavec Roman Ipavec V soboto, 14. II. 1007, je bil v Vinoteki klopotec napovedan obisk Romana Ipavca iz Vipavske doline. Ker pa je vmes posegla višja sila in mu preprečila napovedani obisk, so lahko ljubitelji dobre kapljice poskušali vina iz Vipavske doline, ki jih je namesto Romana predstavil Uroš Naprudnik ob pomoči žene Marije. Franci Renko - ljubiteljski poznavalec (tudi) Ipavčevih vin in vsestransko seznanjen MAS. Kakšno mnenje so po pokušini merlota, chardonya, sivega pinota in malvazije dobili obiskovalci, je kratko opisal eden stalnih pokuševalcev v Vinoteki Klopo- tec, Franci Renko, upokojenec iz Zagorja: »Degustacij vin v Vinoteki klopotec se dokaj redno udeležujem. Možnosti spoznavanja novosti na področju vin v Zasavju nimamo ravno v izobilju in so obiski slovenskih vinarjev v vinoteki dobrodošli. Degustacije omogočajo ljubiteljem tega prehranskega dodatka poleg spoznavanja novosti tudi primerjavo kvalitete slovenskih vin z vini z drugih vinogradnih področij. Osebno menim, da je vino dobrodošel spremljevalec prehrane. Moj moto je »pij malo in kvalitetno«. Glede na moje zdravstveno stanje mi najbolj odgovarjajo primorska vina, ker imajo prijetno kislino. Se posebno za nas, malo starejše, se mi zdijo primorska vina bolj primerna kot vina iz ostali območij Slovenije. Seveda pa so okusi različni in bi kdo drug menil dru- gače. Degustacije, poleg spoznavanja novosti na področju pridelovanja vin, ljudem omogočajo tudi, da ne kupujejo kar na pamet, temveč ob nakupu natačno vedo, kaj jim odgovarja in kaj hočejo kupiti. Takšne degustacije bi morale biti zanimive za širok krog ljudi in še bolje obiskane kot so. Malo večji prostor tudi ne bi bil odveč. Je pa tudi res, da smo lahko veseli, da sploh imamo vinoteko v Zasavju, saj s svojim asortimanom človeka velikokrat reši iz zadrege tudi, ko gre za nakupe daril. Pogrešam malo več reklame na tem področju, vendar je glede na zakonodajo kakršno imamo v naši domovini to skoraj onemogočeno, tako proizvajalcem tudi trgovcem.« je svoje modrovanje zaključil zvesti degustator. Teksr in sliki: M.A.Š. VINOTEKA KLOPOTEC Tržnico. Zagorje »Svit« Marinka Naprudnik s.p. Tel.: 03 56 64 195 GSM 031 649 090 V mesecu decembru ste vsako soboto od 9.00 dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto, 01. decembra 2007 se bo predstavilo Vinogradništvo Valdhuber iz Svečine. V soboto, 08. decembra 2007 se bo predstavilo Vinogradništvo Curin-Prapotnik iz Koga. Ministrstvo za zdravje opozarja! Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. ELEKTROPROM 2.a 40 let z vami! EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 KŠEFTI GSN 040 167 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška I I,Trbovlje,Tel.:56 28 349 ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM rrt^rrrt SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe ZAS AVG GLASOVNICA nagrado! NAJ PRODAJALEC ZASAVCA JE: IZBIRAMO NAJPRIJAZNEJŠEGA IN NAJUSPEŠNEJŠEGA PRODAJALCA VAŠEGA ZASAVCA! (ime, priimek ali "kolektiv trgovine") Moji podatki: ( ime, priimek, naslov ) 29. listopad 2007 I® pommšM Družinam prijazna podjetja so uspešnejša Tokrat bomo nekaj besed namenili programu, ki je pri nas še dokaj neznan, v tujini pa že uveljavljenje plod sodelovanja več-ih slovenskih in evropskih organizacij. Razvojno partnerstvo se je v okviru programa pobude skupnosti Equal v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) jeseni 2006 odločilo za uvedbo projekta Družini prijazno podjetje. Z vidika odnosa do starševstva na delovnem mestu je položaj v Sloveniji zaskrbljujoč, starševstvo pa v očeh delodajalcev ni vrednota, temveč moteč dejavnik v delovnem procesu. Da obstaja potreba in nuja po celovitem reševanju tega problema, se kaže na več ravneh. Problem je zaznan s strani oseb, ki iščejo zaposlitev, na zavodih za zaposlovanje in v drugih uradnih institucijah, sindikatih, medijih in drugje, vendar do sedaj še ni bila narejena poglobljena in celovita analiza tega pojava. S projektom Družini prijazno podjetje želi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z razvojnim partnerstvom v okviru pobude skupnosti Equal zmanjšati prikrito diskriminacijo pri zaposlovanju mladih mater in ustvariti družini prijazno politiko v podjetniški kulturi. Znak oziroma certifikat “Družini prijazno podjetje” je sistem, ki ga je razvila nemška organizacija Berufundfamilie. Licenco kot osnovo uporabljajo tudi v Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem ter v italijanski pokrajini Bolzano. Projekt izvajajo že od leta 1998, od takrat pa se število podjetij, javnih ustanov in organizacij, ki se odločijo za pridobitev certifikata, povečuje iz leta v leto. V Nemčiji je certifikat npr. pridobil Urad predsednika republike, v Avstriji pa med prvimi tudi Ministrstvo za socialo, generacije in varstvo porabnikov. Podjetja poročajo o pozitivnem odzivu zaposlenih in menedžerjev, boljšem komuniciranju, večjem zadovoljstvu zaposlenih in posledično večji produktivnosti in pripadnosti podjetju. Izboljšala se je tudi sama organizacija dela. Od tega, da se je zmanjšala bolniška odsotnost, do podatka, da se je v nekem srednje velikem nemškem podjetju v obdobju treh let po pridobitvi certifikata in vpeljavi bolj družini prijazne politike in kulture rojstvo otrok med zaposlenimi kar podvojilo. Ministrstvo je podeljevanje znaka “Družini prijazno podjetje” uvrstilo tudi med ključne elemente strategije za povečevanje rodnosti v Sloveniji. Zadnja poročila kažejo, da se je sistem strokovno, kakovostno in uspešno izvajal že v poskusni fazi, ki se je zaključila v oktobru.Vzpostavil naj bi se tudi trajen sistem sofinanciranja podjetij za pokrivanje stroškov pridobitve certifikata v obdobju 2007-2013 iz Evropskega socialnega sklada. In kako postati družinam prijazno podjetje? Poleg prijave na javno povabilo si mora podjetje izbrati vsaj 3 ukrepe iz kataloga I 10 ukrepov, ki jih mora potem v treh letih uresničiti. Po tem obdobju podjetje obišče revizor, ki preveri, kako poteka uresničevanje teh ukrepov, in če je vse v najlepšem redu, podeli tudi certifikat. Certifikat “Družini prijazno podjetje” je namenjen podjetjem, javnim ustanovam ter nevladnim organizacijam in združenjem z 10-3000 zaposlenimi (če je zaposlenih več, se certifikat podeljuje posameznim oddelkom znotraj podjetja), ki so registrirane in imajo sedež v Sloveniji. Revizorskemu postopku, ki ima nalogo ocenjevanja in svetovanja delodajalcem glede orodij za boljše upravljanje s človeškimi viri v kontekstu usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zaposlenih, sledi pridobitev certifikata. Na nek način je to upravljavsko orodje, ki omogoča optimalno izrabo delovnih sposobnosti zaposlenih, pridobitev in ohranjanje najboljših kadrov ter ustvarjanje pozitivne klime in občutka pripadnosti kolektivu. Obenem gre za uresničevanje družbene odgovornosti podjetij do zaposlenih in širše družbe, kajti poleg optimizacije na področju človeških virov takšna politika podjetij prispeva tudi k boljšemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Po izkušnjah prvih 32 podjetij, ki so uvedla aktivno politiko družini prijaznega podjetja, so najbolj vidne naslednje posledice: • večja motivacija zaposlenih, • večja pripadnost podjetju in večja produktivnost, • več zadovoljstva in zmanjševanja stresa pri zaposlenih, • zmanjšanje stroškov, povezanih z fluktuacijo zaposlenih, • večanje ugleda podjetja pri poslovnih partnerjih, kupcih in v družbi, • večanje konkurenčnosti podjetja. S prijaznejšim odnosom do družin tako ne pridobijo samo zaposleni, pač pa tudi delodajalci, tovrstna aktivnost pa ima lahko neposreden vpliv na povečanje rodnosti, kar Slovenija dejansko tudi potrebuje. Če še niste pomislili na to, potem je sedaj pravi trenutek, da glede tega storite nekaj več in ste zgled drugim, ki jih tovrstne aktivnosti ne ganejo in jim je pomen družine odveč. Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Mlinček z Mlinš izdalo knjigo ZGODBE IZ DOLINE MLINOV Medgeneracijska skupina za kakovostno starost Mlinček z Mlinš deluje v okviru Medgeneracijskega društva SREČNO iz Zagorja. Druženje v medgeneracijski skupini Mlinček, v kateri so zbrani prostovoljci, ki se seznanjajo z izboljšavo odnosov med generacijami in jim gre pri tem za ustvarjalno komunikacijo s starimi osebami, s katerimi se tudi srečujejo na domu, je spletlo kratke pripovedi. Zbrali so jih v knjigi Zgodbe iz doline mlinov. Naslov je pravšnji, saj se je ob potokih Kandrščica in Medija vrtelo v davnini kar deset mlinov. K pisanju zgodb pa so povabili še nekaj piscev, podpornih članov društva. Vse napisane zgodbe imajo resnično ozadje. Ob srečevanjih s starejšimi krajani smo jih odkrivali in zapisovali. Izpričane besede so nam vlile pogum za izdajo knjige. Za likovno popestritev knjige je poskrbela Desanka - Beba Kreča. Pri njenem ustvarjanju ima narava in vse v zvezi z njo prednost. Tako je o knjigi zapisala urednica, pisateljica nekaterih zgodb, idejni vodja in voditeljica društva Mlinček, Mojca Grden. Knjiga je bila predstavljena v Kulturnem domu na Mlinšah v soboto, 24. novembra 2007 ob 18. uri, kjer se je zbralo tako veliko ljudi, da je bila dvorana žal premajhna, da bi sprejela vse obiskovalce. Skozi vsebino knjige nas je nadvse uspešno popeljal voditelj Tomaž Petek, ki se je pogovarjal z dvema od enajstih piscev zgodb, Mojco Grden in Marinko Brodar. Med samo prireditvijo so z odličnim kulturnim programom nastopili Moški pevski zbor Lipa z Vač, Glasbena šola Zagorje, učenci Podružnične šole Mlinše ter člani Kulturnega društva Mlinše. V posebno čast in veselje nam je bilo, ko je vse navzoče pozdravila priznana pisateljica Berta Golob, ki je o zgodbah podala mnenje ter v knjigi napisala spremno besedo. Knjiga Zgodbe iz doline mlinov je velika pridobitev za našo Krajevno skupnost Mlinše-Kolovrat. Posvečena je vsem, ki so živeli, še živijo in bodo živeli v dolini mlinov, kjer so se nekoč penile vode pod mlinskimi kolesi. So velika kulturna dediščina. Številni zapisani spomini ustvarjalcev in ilustracije so le dokaz, da so tu živeli in še živijo delavni, pošteni ter ustvarjalni ljudje, ki so ustvarjali zgodovino naših krajev, na katero smo ponosni. Zal spomini počasi bledijo, tudi tisti lepi, in tonejo v pozabo. Nikdar pa se ne pozabi tisto, kar je zapisano. Tako nikoli ne bodo tonile v pozabo tudi vse zapisane zgodbe in ljudje, o katerih govorijo. Zgodbe so zapisali: Mojca Grden, Fani Kukoviča, Marija Zajc, Marinka Brodar,Vera Košir, Anica Gorišek, Stana Vidmar, Bojan Rozina, Franci Zore, Tine Kralj in Marija Ribič. Lektorirali sta Mojca Grden in Almira Sušin, ilustrirala pa Desanka - Beba Kreča. Vsem ustvarjalcem smo se ob koncu predstavitve iskreno zahvalili. Za finančno pomoč se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste omogočil izid knjige in s tem ovekovečili vse pisane zgodbe ter ilustracije ... Pisci so bili deležni mnogih pohval, ki so se vrstile od ljudi bližnje in širše okolice. Po končani prireditvi so ob okusnih dobrotah mlinških in okoliških gospodinj vsi navzoči še dolgo klepetali o življenju nekoč in danes. Snidenje je bilo prijetno, tudi zapeli smo..., saj je naša dvorana na Mlinšah sedaj res lepa, topla in prijetna, kot so tudi ljudje tu pri nas in tisti, ki k nam prihajajo.Tako velikega števila obiskovalcev po prenovi dvorana še ni gostila. Ta dan je bil za Krajevno skupnost Mlinše-Kolovrat velik dogodek, praznik, ki se bo prav gotovo zapisal v zgodovino naših krajev, v zgodovino Občine Zagorje ob Savi, ki jo bodo brali naši zanamci. »Knjiga je vredna življenja in branja,« je zapisala Berta Golob. In svet se bo vrtel dalje... Marija Ribič, predsednica KS Mlinše-Kolovrat, slike: PRAV © pgUftVčMP Družinska pravljica na Dolu V soboto, 17.11.1607, so dolsko dvorano do zadnjega kotička napolnili obiskovalci, ki so si prišli ogledati komedijo z naslovom DRUŽINSKA PRAVLJICA. Uprizorila jo je dramska sekcija KUD Svoboda Dol pri Hrastniku pod mentorstvom Mihaele Deželak. V komediji se prepletajo dogodivščine družine, v kateri nastopa deset oseb, glavni vlogi pa sta odigrala Marinka Gornik v vlogi žene in Mile Plahuta v vlogi moža. Dogajanje na odru popestrijo še ostali nastopajoči Matic Gajšek, Anja Čelan, Jure Aškerc , Marija Hafner, Bojan Frangež, Tatjana Hrstič, Elica Frangež in Mihaela Deželak. Dogajanje se prične z običajnim zajtrkom, ki ga zapletejo trdo kuhana jajčka in z odhodom moža na službeno pot.V prepričanju, da je odšel, pride k ženi ljubimec, a se mož nenadoma vrne, ker je pozabil potni nalog. Družinsko življenje zaplete še noseča hči, pripoved sina o obiskih očetovo ljubice, obisk prijateljice in dokončno še prihod tašče, ki povzroči dodatno nesoglasje v družini. Obiskovalci so z navdušenjem in aplavzi nagradili uprizoritev, kar dokazuje, da imajo take prireditve še vedno radi. Člani dramske sekcije obljubljajo, da bodo s svojim delom nadaljevali in še naprej razveseljevali številno občinstvo v domači dvorani in na gostovanjih v sosednjih krajih. Ustanovljeno Združenje kulturnih domov regionalnega pomena V Sežani so, 11. novembra 1007, Javni zavodi s področja kulture ustanovili Združenje kulturnih domov regionalnega pomena (ZKDRP), v katerega so se vključili tudi Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje in Kulturni center Delavski dom Zagorje ob Savi. Po več kot dveletnih prizadevanjih in iskanjih pravno organizacijske oblike je združenje organizirano po principu društva, ustanovni člani pa bodo v svojo družbo povabili vse tiste, ki se kakor koli poslovno ali zasebno ukvarjajo s kulturo. Ustanovni člani združenja so Javni zavod Linhartova dvorana Radovljica, Javni zavod za kulturo Rogaška Slatina, Javni zavod Kosovelov dom Sežana, Zavod za kulturo Šoštanj, Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, Knjižnica Velenje, Kulturni center Delavski dom Zagorje ob Savi in Kulturni dom Cerknica. Predsednik združenja je Gojmir Lešnjak - Goje (Sežana), podpredsednik Andrej Kokot (Radovljica), vlogo tajnika je prevzela Mihaela Pihler (Rogaška Slatina). Predsednik Nadzornega odbora je Simon Kardum, predsednik častnega razsodišča pa Jurij Velkavrh. Cilji Združenja so skupno delovanje z namenom zmanjševanja stroškov delovanja, povezovanja, izmenjave programov in izkušenj, ustvarjanja boljših pogojev za delo in izboljšanje skupnih ponudb vseh članic in članov Združenja. Člani združenja bodo sodelovali pri medsebojnem programskem usklajevanju, skupno pa bodo postali tudi resen pogajalski partner tako z državo, kakor tudi z lokalnimi skupnostmi. Z izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja se bodo vsebinsko krepili tudi posamično, predvsem pa bodo s skupnim nastopom vplivali na pogoje delovanja kulturnih ustanov in posameznikov. V prihodnosti razmišljajo tudi o mednarodnem povezovanju, saj tudi v kulturi le široka izmenjava znanj pripomore v višji kakovosti delovanja. Že na ustanovnem sestanku so se dogovorili za prve resne korake, s katerimi se bodo lotili najbolj perečih vprašanj v zvezi s svojim delovanjem. zas Scenarij in režija sta delo avtorice Mihaela Deželak, ob podpori vseh ostalih članov sekcije. Sceno je postavilo Tapetništvo in dekoraterstvo Hrstič, za Styling je poskrbel Frizerski studio Marko Styling iz Hrastnika. Prireditev so omogočili še Restavracija Milena, ABC Intertrade, Prodajalna Bine Čulk in Mesni diskont Ivan Vidmar. Besedilo in slika; KUD Svoboda Dol pri Hrastnik Mladi planinci po poti NOB V soboto, 17. novembra 1007, so mladi dolski planinci opravili že drugi letošnji pohod po poti NOB. Tokrat so se odpeljali do hrastniške železniške postaje, potem pa krenili proti Krnicam in na Kovk. Žige so dobili na domačijah, zadnji dve pa na Dolu, kjer hranijo tudi žig z Marnega. Pohoda se je udeležilo 28 učencev od I. do 8. razreda, šest njihovih staršev, dve mentorici ter vodja pohodaToni Paulič. «Bilo je prijetno,« je povedala Helena Borovšak, ena izmed mentoric, «saj nas je spremljalo tudi pestro vreme - veter in snežinke...« Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv PD Bguftvaw 01 »Član FK Hrastnik se predstavlja« Tokrat se z deli» ki so nastala lansko leto na Fotopubu v Novem mestu» predstavljajo v Galeriji zdravstvenega doma v Hrastniku trije avtorji: Lucija Senčar» Janez Ravnikar in Matjaž Kirn. Fotopub je mednarodni festival dokumentarne fotografije, ki poteka v Novem mestu.Vsi trije razstavljavci so člani Foto kluba Hrastnik. Nekaj besed o njihovem delu... Janez Ravnikar: »Moj Mentor je bil Patrick Sutherland, britanski predavatelj na podiplomskem študiju foto-žurnalizma. Delo z njim je bilo zanimivo, ker je dal veliko napotkov o dokumentarni fotografiji in kljub temu tako malo, da je moral vsak posameznik vložiti dovolj dela v projekt. Na naslednjih sestankih pa smo komentirali posnete fotografije in poskusili sestaviti projekt. Jaz osebno sem se odločil za fotografiranje dela oziroma ljudi v kliniki za male živali, kjer so me toplo sprejeli. Predvsem sem predstavil odnos veterinar-pacient. Na kolekciji, ki sem si jo izbral za razstavo v Hrastniku, sem predvsem želel poudariti pomen človeka na zdravje živali in vrnjeno ljubezen nazaj človeku. Vse fotografije kot kolekcija nosijo naslov Ambulanta. Lucija Senčar: »Ja, mi smo fotopubovci letnik 2006. Mentorica moje skupine je bila Meta Krese. Naš projekt je potekal v Varstveno delovnem centru Novo mesto, kjer smo kar precej časa preživeli skupaj z varovanci in poskusili sestaviti zgodbo. Moja tema je bila osamljenost / samota. Upam, da je vsaj delček tega ujet na mojih fotografijah.« Matjaž Kirn: »Moj projekt je bil dokumentiranje dela na radiu Razstava fotografij iz cikla "Član FK Hrastnik se predstavlja" v Galeriji zdravstvenega doma v Hrastniku od 23.11.2007 do 10.1.2008 avtorji razstave so: Matjaž Kirn, Janez Ravnikar in Lucija Senčar Fotopub je mednarodni festival dokumentarne fotografije, ki poteka v Novem mestu. Trije naši člani - avtorji razstave, so bili udeleženci festivala leta 2006. Vljudno vas vabijo, da si ogledate njihove izdelke ! Krka v Novem mestu. Nekaj ur sem preživel med novinarji, napovedovalci in tehnikom, skratka z ekipo, ki ustvarja vsakodnevni program radia Krka. Fotografije tistega dne so objavljene tudi na njihovi spletni strani.« Člani Foto kluba Hrastnik pričakujejo radovedneže, ki bodo hoteli videti, kaj se je dogajalo na Fotopubu in vse do 10. januarja 2008 si bodo lahko pasli oči. MaH Nočni pohod z baklami na Mrzlico Planinske društvo Trbovlje organizira letos že šestnajstič nočni pohod z baklami na Mrzlico. Tokrat se bodo pohodniki podali na pot I. decembra. Precej časa so ta dogodek imenovali Miklavžev pohod, pa tudi Barbarin pohod na Mrzlico, pač glede na datum izvedbe. V Društvu so se odločili, da organizirajo pohod prvo soboto v decembru. Običajno se ga udeleži tudi do 1500 udeležencev, odvisno od vremena. Miklavža vreme ne ovira,zato pride vsako leto in tudi letos bo prišel obdarit male udeležence pohoda z raznimi drobnimi darili.Ta, za najmlajše najbolj pomemben del pohoda se bo zgodil v večernih urah v planinskem domu na Mrzlici. Udeleženci se pohoda udeležujejo na svojo odgovornost. Nujno je, da se oblečejo in obujejo in tudi sicer opremijo zim- skemu času in vremenu primerno. Nepogrešljiv del opreme je baterijska svetilka. Člani društva bodo tudi letos postavili velik šotor za pohodnike in jih tudi evidentirali, saj podatke potrebujejo za podelitev priznanj udeležencem, ki se že več let zapored udeležujejo pohoda.Tudi letos bodo podelili za večkratne udeležence posebna priznanja. Skupnega odhoda na pohod tudi letos ne bo.Vsak udeleženec ali skupina se sama odloči od kod in po kateri poti bodo hodili. Običajno se pohodniki podajo na pot v času od 16.00 ure dalje, neizbežni konec pohoda pa je ob 22.00 uri. BesediloiTine Lenarčič 95 let Planinskega društva Trbovlje Planinsko društvo Trbovlje bo 8. decembra letos praznovalo svoj 95. letni obstoj. Ustanovljeno je bilo 8. decembra 1912 v takratni gostilni oz. dvorani Ane Forte na Vodah. Svoj jubilej bodo proslavili v petek, 7. decembra ob I7.00 uri v predavalnici Delavskega doma Trbovlje. Ustanovitev društva ter njegovo delo v vseh letih obstoja bo orisal predsednik društva Vili Treven, v programu pa bodo sodelovali mladi planinci. Ob tej priložnosti bodo podelili zaslužnim članom društva društvena priznanja, priznanja Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev in Planinske zveze Slovenije. BesediloiTine Lenarčič 50 BRUŠTVflVO lesen v naravi in jesen v življenju Narava se vsake lete, ko pride njen čas, odene s toplimi barvami. Kljub obilici dela se je vredno za trenutek ustaviti in se zagledati v čudež, ki se dogaja leto za letom. Razveseli dušo, saj kakor vsak letni čas tudi ta prinaša pisane barve, umirjeno razpoloženje, posebne navade, značilne le zanj in dogajanja, značilna samo za to obdobje leta. Tako je v naravi. V ljudeh je pogosto zelo drugače. V duše se prikrade potrtost, ko pričnejo razmišljati o jeseni življenja. Radost v očeh zamenja otožnost in misel o smislu bivanja v njihovi jeseni je najslabše, kar se človeku lahko prikrade v misli. AMPAK! V Domu upokojencev Franc Salamon je v jesenskem mesecu oktobru življenje razmahnilo v polni meri. Potekal je mesec Odprtih vrat doma in za stanovalce, zaposlene, svojce, sosede, obiskovalce in naključne mimoidoče so pripravili razburljiva, zanimiva, vesela srečanja. Kaj je bolj zgovorno in verodostojno - besede ali slike? Ja, seveda, slike so ovekovečile prijetna dogajanja v (katerikoli že) jeseni. Dan odprtih vrat doma s kulturnim programom: Pevski zbor stanovalcev Doma, Otroški pevski zbor OS T. Čeč, Otroci vrtca Trbovlje -enota Pikapolonica, Učenci trboveljskih OŠ, dijaki, Delavska godba Trbovlje, Plesna skupina mažoretTrbovlje, Otvoritev razstave likovnih del stanovalcev našega doma. Cankarjev dom — na Festivalu za tretje življenjsko obdobje so nastopali stanovalci in Otroški pevski zbor od I. - 4. razreda OŠ Tončke Čeč Športne igre stanovalcev mšrveNo @ Turnir v balinanju med stanovalci in učenci OŠ Tončke Čeč Ustvarjalne delavnice z otroci vrtca Trbovlje - enota Mojca Prisluhnili so tudi besedam višje medicinske sestre Blanke o pomenu dobre komunikacije v vsakdanjem življenju. Pogovor o delu Župnijskega Karitasa Trbovlje s Karmen Kočar Računalniško delavnico sta vodila dijakinja Katja iz Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje in študent Nejc. Ogled prenovljenega oltarja Marijinega oltarja v cerkvi sv. Martina Revija pevski zborov iz Hrastnika, Zagorja in Trbovelj. Sodelovalo je deset zborov in glasbenih skupin. - VIS DU Trbovlje, Moški pevski zbor DU Trbovlje, Ženski pevski zbor DU Trbovlje, Mešani pevski zbor župnije sv. Martina, Mešani pevski zbor Svoboda Trbovlje, Moški pevski zbor Zarja, Meson/ pevski zbor Ladko Korošec iz Zagorja,Vokalna skupina Plavice z Dola pri Hrastniku,Vokalna skupina Un s Trboul, Ženski pevski zbor Svoboda z Dola pri Hrastniku. Stanovalci so bili s koncertom različnih zborov in raznovrstnih zvrsti pesmi zadovoljni. Domenili so se, da bi ta oblika postala tradicionalno vsakoletno druženje. Besedilo: MaH, slike: arhiv DUFS Trbovlje © rn&ju________ Kaj je ob praznovanju 25. let trboveljskih mažoretk povedala Nina Pirnevar Z Nino smo bili dogovorjeni za srečanje pred jubilejnim nastopom trboveljskih mažoretk, saj pozna njihovo delovanje že od samega začetka. Jeseni leta 1982 je njena mami, Ema Zalezina, zbrala nekaj brhkih deklet v mažoretno skupino. Takrat desetletna hči Nina je z njo pridno hodila na vaje. Z vztrajnostjo in trdnim delom je postala zelo uspešna, tako da je kmalu solistično nastopala in pomagala mlajšim članicam. Njena ljubezen do ustvarjanja, plesa, glasbe in učenja mladih jo je po nekajletni prekinitvi pripeljala nazaj k mažoretkam. Spoprijela se je z vajami, glasbenimi podlagami, koreografijo in kostumi. Ema, kot vsi kličejo Ninino mamo, ji pomaga v bojih z birokracijo, zbiranjem sredstev za njihovo dejavnost in se dogovarja za nastope. Nina ve, da je mnogo lažje učiti večja dekleta kot najmlajša, ki še ne obiskujejo osnovne šole in vendar so ji izziv. Ker se ji je zaradi obilo obveznosti pred nastopom zelo mudilo, smo njeno stisko s časom razumeli in se ji prilagodili. Nina Pirnovar spremlja nastop Pravkar ste imeli generalko za plesni večer mažoretne skupine ob 25. obletnici. Kakšni so spomini na vaše prve korake pri mažoretkah? Začela sem najprej iz radovednosti, ker se je mami ukvarjala z mažoretkami. Bila sem zelo aktiven otrok, ki je želel povsod videti kaj se dogaja, zato sem mami spremljala na vaje. Dolgo časa sem bila najmlajša mažoretka, a z vztrajnostjo in pridnostjo sem napredovala in počasi prevzela vodilno mesto v skupini, solo točke in, ko sem obiskovala srednjo šolo, sem pripravljala glasbo, koreografijo in sestavljala točke za celotno skupino. Ves čas vas spremljata ples in glasba. Kot vem, ste imeli doma tudi pianino. Da, starejša sestra je igrala klavir in bila mi je vzornica, zato sem se tudi sama odločila, da bom to umetnost obvladala. Zraven sem plesala tudi balet, nato je mojo glasbeno pot zelo zaznamovala Ida Vi rt, ki me je povabila v mladinski pevski zbor in Orfovo skupino.Tako sem nabirala zelo bogate glasbene izkušnje in široko znanje. Veliko smo nastopali. Bila sem v skupini, ki je šla v Salzburg v Orfov inštitut in tam sem videla drevored iz »Moje pesmi, moje sanje«. Tam smo nastopali in igrali na vsa tolkala. Tudi pri Mladinskem pevskem zboru se je veliko dogajalo in imeli smo številne nastope. Ko smo postale mažoretke popularne, sem ugotovila, da pri tem malo bolj izstopam iz množice. Lahko sem se pokazala in bila uspešna pri solo točkah. Začutila sem, da je to mogoče malo bolj moje področje kot petje in igranje inštrumentov. Klavir je ostal še za hobi, nekaj pesmic za dušo, par pesmic, ki so mi bile prijetne in sem se ob njih zabavala. Ampak ples, delo s palico in nastopi, to je tisto, kar mi je dajalo samozavest in potrditev, da sem v nečem zares uspešna in da stvar obvladam. Je bila glasba, ples, prepevanje v zboru odločilno, da ste postali vzgojiteljica? Želela sem, da bi bila umetnica. Zelo sem si želela šolanja na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, kjer pa imajo za vpis visoke kriterije in je zato težko priti zraven. Srednja vzgojiteljska šola mi je nudila celo paleto ustvarjalnih poklicev. Imele smo likovno vzgojo, ples in petje, združeno.Vse to mi omogoča možnost prenašanja znanja na mlade, kar mi je še vedno posebno všeč. Daje mi možnost ustvarjanja in nudi zadovoljstvo. Kot vzgojiteljica in danes učiteljica, učim in naučim in ponudim svoje znanje, nekaj, česar drugje ni. Kdaj ste začeli z vodenjem mažoretk? Ko sem začela obiskovati srednjo šolo. Postavljala sem koreografije za celotno skupino in s tem nadaljevala vse do sinovega rojstva pred sedemnajstimi leti. Takrat sem se posvetila njemu, družini, študiju in službi.Vse skupaj je bilo zame naporno in zmanjkovalo mi je časa. Pred dvema letoma sva šli z Emo na kavo. Takrat mi je rekla, da je čas, da začnem spet malo migat. Bilo je obdobje, ko je sin že toliko odrasel, da sem se ob prostih popoldnevih sprehajala po Kleku. Takrat sem se vprašala:« Zakaj ne bi poskusila?« V tem sem videla nov izziv. Imela sem občutek, da je dejavnost mažoretk v Trbovljah malo zaspala, da ni bila več tako čislana, da mažoretk niso več vabili na nastope. Skupina se je manjšala, ker se dekleta niso vključevala vanjo. Zdelo se mi je, da lahko svež veter prinese nekaj novega. Emo sem zaprosila, naj prevzeme birokratske zadeve in da se pokaže na nastopih, ker njo vsi poznajo kot »Ema, ki dela z mažoretkami«. Sama sem želela delati samo z otroci, to mi ‘leži’, zato sem ga z veseljem sprejela. Kako pa se postane mažoretka? Naši mažoretni skupini se lahko pridruži prav vsako dekle, ki to želi in hoče. Pri vpisu ni nikakršne posebne avdicije. Potrebna je le volja in vztrajnost ter redno obiskovanje vaj. Seveda je zadeva enostavnejša in napredek veliko hitrejši, če ima članica dokaj razvit ritmični in melodični posluh. Kadar pa je temu dodan še kanček plesnega talenta, imamo že skorajšnje zagotovilo za uspeh. Največ pa je vredna vztrajnost in redno delo. Včasih v šali rečem, da morajo biti zelo pogumne, kajti ko pričnejo z visokimi meti palice, staknejo tudi kakšno buško, modrico ali zlomljen noht. Trenutno vse učenje vodim sama. Občasno se skupaj z nekaterimi dekleti udeležimo strokovnih izobraževanj, ki jih organizira Mažoretna zveza Slovenije. Pridobljeno znanje izkoristimo pri pripravi novih plesnih točk. Zelo me veseli, ko vidim, kako so dekleta med seboj povezana. Vzgledi starejših mlajše dodatno motivirajo. Starejše članice morajo biti tudi zelo potrpežljive pri prenašanju znanj in izkušenj na mlajše. Vedno se razveselimo vsake nove članice, ki se nam pridruži. Moja naloga je tudi, da v vsaki najdem potencial, na katerem je moč graditi. Če bi naredili inventuro po dveh letih vodenja skupin, kaj bi pokazala? V dveh letih se je članstvo podvojilo. Zdaj imamo šestintrideset članic, od tega je šest predšolskih, ki jih uči Ema, ostale so v osnovni in srednji šoli. Menjale so se generacije, kar je normalno v vsaki skupini. Vse točke za plesni večer so plod mojega dela. Sama izbiram glasbo, sestavljam koreografijo in odločam, kaj bodo dekleta pri posameznih točkah oblekla. Mislim, da je naštudiranih petnajst plesnih točk v dveh letih zelo velik in lep uspeh. Sodelujete tudi z Delavsko godbo Trbovlje. Sodelovanje z godbo je vedno zanimiva izkušnja, saj je nastop z ‘živo’ glasbo nekaj posebnega. Mislim tudi, da so takšni nastopi veliko bolj zanimivi za gledalce, zato so zelo dobrodošla sprememba pri naših nastopih. Kako pa sicer izbirate glasbo in pripravljate svoje koreografije? Pri izbiri glasbe in pripravi novih koreografij je potrebno vedno gledati iz širšega zornega kota. Sama mnogo razmišljam o tem, na kakšnih prireditvah in kateri publiki lahko določeno točko predstavimo. Pazim tudi na to, da sta glasba in ples kar se da raznolika in pestra. Za vsakogar nekaj. K določeni vrsti glasbe je potrebno uskladiti tudi plesni kostum in ker mažoretke večkrat uporabljajo različne rekvizite, sem pozorna tudi na izbor le-teh. Glasbo izbiram sama, včasih pa tudi dekleta povedo kaj želijo. Če je glasba ustrezna, jim ustrežem, od njih pa pričakujem, da mi bodo pri delu tudi pomagale. Glavno vodilo je raznolikost, s katero pritegnemo največ publike. Rada ima svoje varovanke memj ® Izmenjava mnenj Komu bi zdajle izrazili priznanje, da je vaš najboljši pomočnik? Še vedno je Ema tista, ki vodi urejanje dokumentov, išče sponzorje in se dogovarja za nastope. Ljudje jo poznajo, poizvedujejo pri njej o možnostih našega nastopa pri njihovih prireditvah, ponudi naše nastope, saj dekleta rada nastopajo.Sama se omejujem na delo z dekleti in vaje in pripravljam idejne projekte. Največjo podporo imamo v trboveljski občini, z županom, ki nam veliko pomaga. Na naše prošnje za sponzorstvo in donatorstvo se odzovejo tudi trboveljska podjetja in pomagajo, največkrat so to eni in isti.Včasih nas preseneti še kakšen nov donator ali sponzor in prepričani ste lahko, da se ga silno razveselimo. Tudi tokratni plesni večer ob našem jubileju je pripravljen in organiziran s pomočjo razumevajočih sponzorjev in donatorjev, ki jim je mar naše uspešno petindvajsetletno delo. Vaša dekleta imajo možnost stopati po poti, podobni vaši. Ali je med članicami že katero, ki vam bo najprej v pomoč, kasneje pa da bi lahko prevzelo vaše delo? Intenzivno iščem svojo naslednico, saj načrtujem, da se z družino v kratkem preselimo v Ljubljano. Bojim se, da preveč utrujena, tudi Ema ne bo zmogla več tolikšnega naprezanja pri delu. Mogoče bi ena ali dve med dekleti lahko, ob pomoči izkušene osebe, vodili članice, vendar v tem trenutku koga takšnega še ne vidim. Nina je pripravila za jubilejni nastop podlago veznega besedila. Z njim je želela predstaviti, kaj vse morajo znati in obvladati mažoretke. Obiskovalci naj vedo, da je potrebno veliko truda, dela in vztrajnosti za uspešen nastop. Nekatera dekleta so članice mažoretne skupine že več kot deset let. Pokazale so vse od paradnih nastopov v skupinah do akrobatskih elementov s palico. Poigravale so se tudi z drugimi rekviziti in s Show dance koraki. Verjamemo, da so gledalci uživali. Nagrada za vse, ki so bile krive za dober show, pa je zagotovo bučen in iskren aplavz. Skoda bi bilo, če bi se uspešna pot trboveljskih mažoretk zaradi česarkoli končala. Upajmo le, da se bo med njimi našla zagnana in »zategla« mažoretka, stisnila zobe in nadaljevala četrtstoletno delo. Ob tem gre vsa zahvala vsem potrpežljivim staršem, ki vestno pripeljejo svoje otroke na vaje in pripomorejo po svojih najboljših močeh, da pomagajo pri vsem, kar je pomembno za uspešen nastop. Ema bo gotov o zmogla pomagati novi vodji, ko bo Nina odšla in da bo tudi Nina še priskočila na pomoč, da bo lažje premagati ovire, in nadaljevati delo. Kaj vse se je dogajalo v petindvajsetih letih, so strnili v biltenu, izdanem ob jubileju. Ob tej obletnici gredo vse čestitke Emi Zalezina, da še vedno vztraja pri učenju najmlajših in se bori z administracijo namesto Nine. Nini Pirnovar pa priznanje za odlično delo, da skupaj z dekleti realizirajo začrtane cilje. Trboveljske mažoretke skupaj z Emo in Nino so značilne za to dolino in brez njih Trbovlje ne bi bile več to, kar so... Besedilo in slika: Irena Vozelj I® mmiKA Jesenski pridelek na dolski šoli Na dolski šoli je bilo v prvih dveh mesecih novega šolskega leta 1007/08 kar živahno. Poleg osnovnega dela po učnem načrtu so se učenci udeležili vrste tekmovanj. Edvina Hafner iz Novega Dola. druga z državnega tekmovanja v logiki Pesmi učencev OS narodnega heroja Rajka Hrastnik PRIHOD JESENI Kmalu zatem, ko se šola prične, jesen nas obišče, sonce zatre. Listje se barva, odpada z dreves, gobe odplešejo prvi svoj ples. Zdaj tudi ptice se poslovijo, v južne kraje hitro odletijo. Svoje pridelke pobirajo kmetje, sekajo drva za zimsko gretje. Tudi trgatev bliža se, saj grozdje lepo zrelo je. In vendar jesen lep letni je čas, saj pobiramo kostanj tam sredi jas. Lara Jerkovič, 5.a OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik Konec septembra je bilo na tekmovanju iz logike 73 učencev, od katerih se je Edvina Hafner uvrstila na državno tekmovanje in 19. oktobra na državnem tekmovanju v Trbovljah osvojila srebro. Odzvali so se tudi na natečaj spisov, fotografij in likovnih izdelkov v organizaciji Občine Slovenj Gradec, kjer je dobila priznanje Alja Klemen iz 8.b. za spis.V atletiki ekipno na tekmovanju v Celju 2. oktobra pa sta bili moška in ženska ekipa tretji. Na šolsko tekmovanje iz biologije 17. oktobra je prišlo 24 učencev osmega in devetega razreda, na državno tekmovanje pa bodo odšli trije: Matic Gajšek, Lara Drnovšek in Jerica Velikonja.Tekmovanja Kaj veš o sladkorni bolezni 19. oktobra pa se je udeležilo 21 učencev. Na državno tekmovanje so se uvrstile Nina Kreže, Nadja Mičič in Urška Završnik. Poleg tega so imeli plavalni tečaj učenci tretjih, četrtih in petih razredov, nadaljevali so z akcijo Pasavček, preventivno preprečevali odvisnost od drog, uvajali so med v prehrano... Na Dolu obiskuje pouk trenutno 224 otrok. Slika in besedilo: Fanči Moljk JESEN,JESEN Prišla je, prišla je jesen za goro, za vasjo, kjer so se je veselili, in še kako. Tam je bila vedno pridna, vendar zjutraj zaspana, zato jim takrat je meglo poslala. Ko je podnevi bila vesela, je sonce sijalo, ko je bila žalostna, je deževalo. Ponoči je nisi veliko slišal, saj je spala; ko so jo tlačile more, pa je jokala. Taka je ta naša jesen, ki jo vsi poznamo, ki nikoli ne zamudi in nas samih nikoli ne pusti. Mehmed Kadič, 5.a OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik Dogajalo se je pred hotelom Medijske toplice v soboto, 10. 10.1007, pod pokroviteljstvom TD Izlake, OŠ Ivana Kavčiča in s podporo Občine Zagorje in DPM Zagorje. Šolarji, športniki, igralci, pevci, pesniki in plesalci plesne šole Urška so se predstavili v znanju in spretnostih ob navzočnosti samega barona Janeza Vajkarda Valvasorja. Ugotovil je, da se mu za svetlo prihodnost Izlak ni bati, kajti mladi znajo ceniti in spoštovati sadove preteklosti. najpomembnejših kulturnih obeležij pri nas. Upajo, da jim bo uspelo zbrati dovolj finančnih sredstev, da mu bodo lahko povrnili nekdanji sijaj. Na dveh straneh piramide sta Valvasorjeva zapisa o medijskem vrelcu iz Slave vojvodine Kranjske, na tretji pa Prašnikarjevo posvetilo najplemenitejšemu kranjskemu patriotu. Zelja Izlačanov je, da se obelisk očisti, da bi bil kot najstarejši spomenik v čast in ponos Zagorjanom kot Izlačanom. Besedilo:StR.,slike.TD Izlake V nadaljevanju prireditve so prisotni lahko sodelovali v raznih ustvarjalnih delavnicah.Tako so pod vodstvom oblikovalcev Eti Svit Kamnik ustvarjali spominke iz gline, v plesni delavnici pod vodstvom animatorjev društva Vdih so ustvarili plesno koreografijo. Milan Razboršek je delil znanja in soustvarjal v likovni delavnici. Glasbena družina Ferme je predstavila skriv- . . , , . , .. , . . . ri/n Skrivnost izdelovanja harmonik nosti izdelovanja harmonik, posebej zanimive so bile tudi EKO 1 ustvarjalne delavnice. SpomenikValvasorju, tristrana piramida stara 130 let, je že zelo potreben čiščenja. Piramido je leta 1877 postavil gospodarstvenik Alojz Prašnikar kot spomin na ponovno odprtje prenovljenih toplic in jo posvetil J.V.Valvasorju, ki je tako dobil svoj prvi spomenik na Kranjskem.Turistično društvo Izlake in OS Ivana Kavčiča želijo ob tej priložnosti poskrbeti, da se s pomočjo podjetij v kraju spomenik obnovi, saj je to eden najstarejših in Pohodniki, ki radi zavijejo na Kal ali Mrzlico, so se v zadnjem času spraševali, kaj pomenijo bagri pred tunelom v Rajski dolini, priljubljenem smučišču Zasavčanov in vožnja čez smučišče. Lanski zimski raj v zasneženi Rajski dolin Skoraj bi poškodbe tunela pot v raj zaprle Dobri načrti - hitri ukrepi Spet lahko grejmo) v Raj... in menda je zadnje dni že bele barve »Tu smo izvajali sanacijska dela, saj je bil portal v tunel z dolske strani močno poškodovan,« nam je povedal Drago Kolar z rudnika, ki je ta dela kontroliral. Dotrajanost portala v tunelu, ki je bil zgrajen leta 1983, se je kazala v razpokah, tako da so ga morali nadomestiti s klasičnim rudarskim podporjem. Dela je izvajal GD Hrastnik, rudnik je bil podizvajalec. »V poletnem času so tako promet preusmerili čez smučišče, od srede novembra pa lahko spet vozimo skozi tunel,« je nadaljeval Drago Kolar. Seveda pa bo tunel potrebno obnoviti v celoti. Zupan Miran Jerič je že zagotovil sredstva, tako da se bodo po končani smučarski sezoni dela nadaljevala. »Tunel bo poglobljen za 70 cm, povečal se bo tudi obseg, tako da ne bo problem za gasilski avto ali tovornjak, naložen z lesom, kar bo prišlo posebno prav okoliškim kmetom.« Drago Kolar pa je aktiven tudi v društvu hrastniških smučarjev, kjer je tajnik in kar zažari, ko nanese beseda na smučanje v prelepi Rajski dolini. »To smučišče je varno! Primerno za zahtevne in nedeljske smučarje.Tudi družine rade prihajajo sem, saj se otroci zelo hitro naučijo vožnje na vlečnici...« Poleg strme proge je speljana tudi položnejša, ki teče mimo spomenika NOB in naprej do brunarice v dolini. Letos je republiški inšpektor smučišče že pregledal in izdal dovoljenje za obratovanje smučišča. Po novi zakonodaji ima SD Hrastnik tudi koncesijo, ki mu jo je podelila občina. Na koncu je Drago Kolar poudaril, da je smučišče primerno tudi za razna sindikalna tekmovanja ali športne dneve, saj se lahko otroci poleg smučanja zaposlijo še s sankanjem ali pa s sprehodom po slikovitih poteh Mrzlice, Klobuka ali Šmohorja .«Vsako leto pa v času počitnic organiziramo tudi smučarski tečaj, ko poskrbimo tudi za brezplačen prevoz.« Za večdnevno šolo v naravi pa bi se bilo treba pogovoriti z oskrbnikom v pol kilometra oddaljeni kalski koči.Tel.: (03)56 45 23 I Povejmo še čas obratovanja: med tednom od 12.00 do 16.00, ob vikendih od 9.00 do 16.00. Za podrobnejše informacije pa lahko pokličete 040 539 502 ali pišete na elektronski naslov: kolar.drago@gmail.com Besedilo in slike: Fanči Moljk Dsfls^dlnEnEßitHMlD to Turistične MtottMQöfe \70$ü(kb QBoOCbQOO£7oCD ÜD CHk$HiS3 po (UM DätoODaib , QHto3> Na popotovanju so spoznavali skrivnosti te lepotice ter kulturno-zgodovinsko in naravno dediščino tega dela Slovenije. Prva postaja je bila Kobarid. Tam so si najprej ogledali muzej I. svetovne vojne. Muzej je tematsko in prostorsko ločen na različne sobe.V vhodni veži so prikazana evropska bojišča v prvi svetovni vojni in preoblikovanje političnih meja po koncu vojne, z zastavami,s portreti vojakov mnogih narodnosti in nagrobnimi kamni iz vojaških pokopališč v Zgornjem Posočju. V Krnski sobi je maketa Krna, Batognice in sosednjih vrhov. Bela soba govori o trpljenju vojakov v gorah v devetindvajsetih mesecih bojevanja. Pripoved o 29 mesecih pozicijskega bojevanja ob Soči zaključuje soba opozorila - Črna soba. Podobno nalogo imajo tudi Kobariške sobe v prvem nadstropju muzeja (št. I, 2, 3), ki predstavljajo tisočletja burne zgodovine Kobarida. Soba zaledja pripoveduje tudi o tem, da je zaledje soške fronte postalo pravo ‘‘mravljišče’’ stotisoč vojakov in delavcev, posejano od Rombona do obale Tržaškega zaliva. V drugem nadstropju je predstavljeno gradivo o sklepnem dejanju soške fronte, o 12. soški bitki, protiofenzivi elitnih nemških in avstro-ogrskih enot, poimenovani Kobariška bitka. Preko projekcije so se za trenutek vživeli v dogajanja Soške fronte in se polni mešanih občutkov nato odpravili v bližnji kraj Vrsno, kjer so obiskali rojstno hišo Simona Gregorčiča, ki je v svojih pesmih opeval lepoto reke Soče. Hiša je edinstven etnološki spomenik, ki priča o stavbarski in bivalni kulturi prebivalcev vasi Vrsno v času pesnikovega življenja. Razstava, na kateri si je mogoče ogledati številne pesnikove osebne predmete, je posvečena njegovemu življenju in delu, njegovemu rodu in sodobnikom. Ob njegovi rojstni hiši je stavba, v kateri še danes živijo njegovi sorodniki. Pot je nato vodila v eno od številnih sirarn, ki obratujejo na tem območju. Ogledali so si prostore, v katerih pridelujejo tisti pravi Tolminski sir ter se seznanili s potekom pridelave. Burbončice je prevzel žlahten okus sira. Odpravili so se naprej, kjer je na Soči že čakala ladjica Lucija. Odpeljali so se po Soči in spoznavali njene skrite adute. S svojo turkizno barvo nas je očarala popotnike in čas na njej je kar prehitro minil. Na ladjici je kapitan pripovedoval anekdoto o zmaju in zali deklici. Krmilo svoje ladjice je za trenutek zaupal tudi najmlajšima potnikoma, ki sta uspešno premagovala ovire. Na ladjici je kapitan nato še izvedel poroko, ki pa žal na kopnem ni bila več veljavna. Čas druženja se je počasi iztekal. Čakala je večerja v gostišču Štefan, na Mostu na Soči. Za tisto pravo vzdušje je poskrbel harmonikar. Iz svoje frajtonarice je izvabil marsikatero ponarodelo skladbo. Med potjo proti domu je bil na avtobusu še tradicionalni srečelov, za katerega so darila prispevali obrtniki in podjetja. Zahvaljujejo se vsem, ki so pomagali, da je bil izlet zares prijeten. Izletniki so dojeli, od kod je pesnik črpal zamisli za tiste znane vrstice »Krasna si bistra hči planin ...«. Kogar ni bilo zraven, mu je lahko žal! IRH V likovni galeriji Delavskega doma Trbovlje je bila I $. novembra otvoritev prve likovne razstave osrednje slovenske regije z naslovom Tudi črna je barva. Gostje v Galeriji Delavskega doma Trbovlje Čestitke avtorjem Podelitev priznanj Med dvestopetdesetimi avtorji, ki so sodelovali na območnih razstavah so jih izbrali oseminštirideset iz osmih območnih izpostav v osrednji Sloveniji - tri iz Zagorja, po štiri iz Ivančne Gorice, Litije in Vrnike, pet iz Kočevja, devet iz Logatca in Ljubljane-okolice, deset iz Trbovelj. Dela, ki so jih ustvarjali v različnih slikarskih tehnikah, so nekakšni eksperimenti, narejeni v neomajni želji po kreativnosti in osebnem izrazu. Razstavo je pripravil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Trbovlje. V brošuri, ki so jo pripravili, je akademski kipar Zoran Poznič med drugim zapisal : Slovenska ljubiteljska likovna scena počasi, a odločno vstopa v enaindvajseto stoletje. Ozavestiti je edinole potrebno, da so omejitve, ki so še ostale na likovnem področju, omejitve v naših glavah. In prav slednjega je na tej razstavi vse manj. Ob tej priložnosti so organizatorji podelili avtorjem razstavljenih del posebna priznanja. Besedilo in slika: Irena Vozelj Le zakaj ima številko 3? Uončki« se polnijo Med je zdravilen in dober Foto: F. Moljk Tjaša Šketako v Slovenski V torek, 13. novembra 1007, sta v Slovenski filharmoniji pod okriljem Glasbene mladine ljubljanske v okviru cikla Mladi mladim kot duo na dveh klavirjih nastopila Marjan Peternel iz Gorenje vasi in Tjaša Šketako z Dola. Marjan Peternel (1986) je študent četrtega letnika kompozicije ter prvega letnika klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Tjaša Šketako (1984) pa je absolventka klavirja pri prof.Tatjani Ognjanovič na Akademiji za glasbo. »Svojo glasbeno pot pa sem začela na Glasbeni šoli Hrastnik pri prof. Dejanu Jakšiču,« je povedala simpatična Tjaša. Pesmi gora in srca Vinko Pfeifer je velik ljubitelj gora in pevec v moškem zboru Društva upokojencev Trbovlje. V četrtek, 15. novembra 2007, zapel šestindvajset planinskih, partizanskih in ljudskih pesmi ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika. Da ima rad tudi Mrzlico, dokazuje dejstvo, da se je nanjo povzpel že več kot pettisočkrat, zato je svoj nastop začel s pesmijo Mrzlica, moje kraljestvo. Nekaterim pesmim so pritegnili tudi številni obiskovalci, saj je bila dvorana DUT skorajda premajhna. Program je povezovala Marja Kužnik. Uradnem delu je sledilo družabno srečanje, saj je Vinko skupaj s svojimi planinci pripravil še Martinovanje. Besedilo: Irena Vozelj Klavirski recital Polene Bizjak V dvorani Glasbene šole v Trbovljah je imela v sredo, 18. II. 1007, klavirski recital Polona Bizjak. To je bil pianistkin preddiplomski koncert. Mlada pianistka Polona Bizjak je študentka prof.Acija Bertonclja ter diplomantka prof.Tatjane Ognjanovič. Je tudi že učiteljica v GŠ Idrija in priljubljena korepetitorka nekaterih mlajših kolegov Akademije za glasbo in tudi nekaterih mlajših izvajalcev, diplomantov Akademije za glasbo. Za ljubitelje klavirskih recitalov je Polona Bizjak pripravila poseben program in izbrala Slavka Ostrca Koral in fugo, J.S. Bacha Partito št. 3 a-mol in Ludvvika van Bethovena Sonato v Es-duru, opus 81 a. Prvemu delu je sledil še drugi z delom Morisa Ravela Sonatine, Gloda Debussya Etude pour les Arpeges composes in Etude pour les degres chromatiques in Friderika Chopina Fantasie opus 49. Dvorana Glasbene šole ne vse ljubitelje tovrstne glasbe sprejela brez vstopnine. Z Marjanom delujeta kot klavirski duo pod mentorstvom prof. Bojana Goriška. Poslušalce sta navdušila z Nevihto življenja Franza Schuberta,Vizijami amena Oliviera Messiaena in s skladbo Trije psihotiki Marjana Peternela. Kot živahna in duhovita izvajalca sta zaigrala še Marjanovo priredbo naslovne skladbe The Simpsons. Fanči Moljk Tamburaške skupine in orkestri lavni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Območna izpostava Litija in Tamburaški orkester FS Javorje so v Kulturnem domu Šmartno pri Litiji organizirali v soboto, H.l 1.1007, regijsko srečanje tamburaških skupin in orkestrov. Na prireditvi so sodelovali Petrovi tamburaši iz Šempetra, Mandolini »Serenate« iz Pirana,Tamburaška skupina KD Karla Štreklja s Komna,Tamburaški orkester Danica iz KD Dobravlje, Starejša skupina KDVipavskiTamburaši inTamburaški orkester Folklorne skupine Javorje, Šmartno pri Litiji, Izbor izvajanih skladb je bil zelo pester, saj je bilo mogoče slišati vse, od domačih ljudskih in umetnih pesmi do sklad tujih avtorjev. Strokovni spremljevalec revije je bil mag. Damir Zajec, program pa je povezoval Martin Fele. MaH Katarina Kalaba v trboveljski knjižnici Kaho lahko utrdijo človeka življenjske preizkušnje, so se lahko prepričali obiskovalci novembrskega literarnega večera v knjižnici Toneta Seliškarja. Da je koristno, če si znamo prisluhniti, je potrdila gostja večera, ko je razlagala, da se je učila pisanja na pisalni stroj, ki ji danes koristi pri pisanju na računalnik. Uči se tudi Brailove pisave, da bo lahko prebirala knjige, ko bo povsem oslepela. Vesela je, ker ji že petinštirideset let v viharnih in mirnih trenutkih, stoji njen mož. Ponosna je na svoji hčeri in sina in na vnučko. Pripovedovala je, kako so in kako nastajajo njene pesmi. Otroci so ji pomagali pri izdaji njene prve knjige pesmi z zgovornim naslovom Sem, kakršna sem. Dajejo ji moč in pogum, da se spopada s preprekami, ki ji srečuje na svoji življenjski poti. Pesmi je obiskovalcem predstavila ob igranju na kitaro. Njeno veliko srce in močna volja so se vtisnili v srca vseh navzočih. Besedilo in slika : Irena Vozelj Z, poeti navdušili v Kisovcu Galerija EVI Elektreprem v Kisovcu je v četrtek, 15. novembra 1007, doživela pesniški večer. Z. poeti so predstavili skupno pesniško zbirko Ogovarjanje tišine. Obiskovalci so lahko okusili nekaj pesmi vsakega izmed ustvarjalcev ter iz njihovih izvirnih samopredstavitev razbrali marsikaj zanimivega. Poleg umetniške so lahko nekoliko bolje spoznali tudi osebnostno plat Maksa Marinčiča, Vlada Garantinija, Francke Šmid, Andreja Režu-na, Igorja G ošteta, Vesne Berk, Boštjana Grošlja in Gorana Ajtiča. Program je povezoval in pesnike spraševal Janez Prestor ob pomoči Vere Pirc, za glasbeno spremljavo je poskrbela citrarka Ivi Bašelj, dve glasbeni točki pa izvedla tudi mlada violinistka Urška Brkovič. Ob koncu uradnega dela je sledilo še odprtje slikarske razstave Vesne Berk in Vlada Garantinija. Nato je ob prigrizku in kozarčku stekel sproščen pogovor, ki ga je prevevalo navdušenje nad prijetnim dogodkom, združeno s hvaležnostjo %1 ■■ Zbrane sta v svet pesmi uvedla povezovalec Janez Prestor in citrarka Ivi Bašelj. Pesnici v druščini Z. poetov sta Vesna Berk (v sredini) in Francka Šmid. Najstarejša soavtorja Ogovarjanja tišine Vlado Carantini (levo) in Maks Marinčič. Z. poetom za njihov prispevek k bolj živahnemu kulturnemu utripu zagorske doline. Kdor je tokratno predstavitev zamudil, ima novo priložnost, da spozna Ogovarjanje tišine in njegove avtorje v četrtek, 13. decembra 2007, ob 18. uri, ko se bodo Z. poeti predstavili v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju. Besedilo: Boštjan Grošelj, slike: Roman Rozina mwm © V galeriji DD Boris Muževič V četrtek, 11. novembra 1007, je predaval v galeriji Delavskega doma v Hrastniku Boris Nuževič. Tudi on je star znanec Knjižnice Antona Sovreta. Tokrat je govoril o podnebnih spremembah od davne preteklosti do danes. «Spremembe potekajo ciklično,« je dejal, » in ledena doba nas čaka že čez dvajset let. Temu ni mogoče ubežali, četudi ustavimo vso civilizacijo in prenehamo kuriti fosilna goriva, ki so največji onesnaževalci... Znanilci sprememb so tudi letošnje najdbe eksotičnih ribic v Jadranu.Tudi eksotične rastline se že selijo proti severu.« Predavanje je podkrepil z diagrami in drugimi skicami, ki so dokazovala ta dejstva. Nekateri obiskovalci so menili, da je potrebno pametno izkoristiti življenje, dokler ga še imamo... t£gm Sliki in besedilo: Fanči Moljk Vinko pri Sovretu V drugi polovici novembra so v Knjižnici Antona Sovreta gostili starega znanca, Vinka Šeška. Predavanje je imel v četrtek, 15. novembra 2007, v poslovni dvorani nad banko. Vinko Šeško izhaja iz Sevnice, poznamo ga predvsem kot planinskega vodnika PD Lisca Sevnica in organizatorja planinskih potovanja po Evropi. Tokrat se je izkazal tudi kot turistični vodnik, saj je sopotnike popeljal na Portugalsko, predhodnico našega predsedovanja Svetu EU. «Potovanje smo poimenovali vandranje, ker nismo imeli točno določenih ciljev,« je povedal. »Sproti smo se dogovarjali, koliko časa se bomo zadržali v posameznih krajih...« Poudaril je, da jih je lepota in bogata zgodovina Portugalske nadvse presenetila. Obiskovalci so bili navdušeni nad prikazanimi Vinkovimi posnetki Portugalske iz letošnjega septembra. Novice iz knjižnice litija Pravljične ure: Zadnji teden v novembru je spet namenjen pravljičnim uram za male radovedneže. V knjižnici v Litiji in Šmartnem pri Litiji, pravljični uri.V Litiji je bila pravljična ura že v torek, 27. novembra, v Šmartnem pa je v četrtek, 29. novembra ob IS.uri. Pravljica, namenjena malim nadobudnežem govori o zmajčku, ki se je med živalmi v gozdu počutil nekoristnega. Kako se zgodbica konča, boste izvedeli na pravljični uri. Literarni večer: Knjižnica Litija in Društvo upokojencev Šmartno pri Litiji vabita na literarni večer, ki bo v Knjižnici Šmartno v četrtek, 29. novembra ob 17. uri. Predstavili se bosta pesnici, upokojenki, Ivanka Tomažič iz Šmartnega in Joža Ocepek iz Litije. Srečanje bodo popestrili Ljudski pevci iz Javorja. Ker bo to en lep večer, vsi z veseljem pričakujejo to doživetje. A.M. ' © ~rn>r _ Po Sevnici manjka Trboveljčanom samo še pet medalj do IOO osvojenih v tem letu Karate klub TRBOVLJE sedi v zadnjih I S-ih letih tako po tekmovalni kot organizacijski plati med najuspešnejše slovenske klube. DORIČ, Martina KERŠIČ, Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ in Kljub temu, da so v zadnjih letih prenehali s tekmovanji mnogi zelo uspešni tekmovalci, so jih nadomestili mlajši, ki so prav tako uspešno zakorakali po njihovih stopinjah.V letu 2004 so na uradnih tekmovanjih in mednarodnih turnirjih prvič presegli število 100-ih osvojenih medalj. Osvojili so jih kar 164. Po realnih, takratnih ocenah je bil to fantastičen uspeh trboveljskega karateja, katerega ponovitev si je upal le malokdo napovedati.V naslednjih dveh letih so se tem številkam sicer približali, vendar je leto 2004 ostalo še kar najuspešnejše. V leto 2007 so v klubu ponovno ambiciozno krenili. Zastavili so si visoke cilje in kot kaže proti koncu leta, jih tudi uspešno izpolnjujejo. Z veliko prednostjo so postali klubski zmagovalci pokalnih tekmovanj v okviru Karate zveze Slovenije za leto 2007. Dober mesec pred koncem koledarskega leta pa imajo v svojih vitrinah že kar 195 medalj na uradnih tekmovanjih in mednarodnih turnirjih. Karate klub HYPO iz Sevnice je v soboto I 7. Novembra organiziral 9. Mednarodni karate turnir - za veliko nagrado - HYPO POKAL 2007. Organizator je v dvorano privabil kar 332 tekmovalcev in tekmovalk iz 44 klubov iz 5 držav in sicer iz sosednje Hrvaške, Italije, Avstrije, Slovaške in Slovenije. 9. HYPO POKAL 2007, SEVNICA, 17. I1.2007 Trboveljske barve so zastopali Tadej KOLANDER, Husein TAHIROVIČ, Luka FERLIN, Jan NARAGLAV, Blaž HRIBOVŠEK, Žan KRAJŠIČ, Žan ŠPILAR,Tim ŽLAK,Tea LOPAN, Patricija BUKOVINSKI, Barbara GAŠPARIČ, sanja NARAGLAV, Lejla Timi UMEK.Vodil sta jih trenerja Jernej in Bogdan SIMERL. V katah, to je v estetsko zloženih likih sta pri mlajših dečkih medalje osvojila Husein TAHIROVIČ bronasto ter Blaž HRIBOVŠEK zlato. Pri mlajših kadetih so vsi trije nastopajoči Trboveljčani ponovno dokazali, da so med najboljšimi v Sloveniji. Tokrat jih je zasluženo, kot že nekajkrat do sedaj, premagal Velenjčan Klemen PLAZAR. Ostale medalje pa so si razdelili Timi UMEK srebrno ter Aljaž VESENJAK in Almin SALKIČ bronasti. V katah ekipno so bili Timi, Aljaž in Almin ponovno nepremagljivi za vso konkurenco in osvojili zlato medaljo, ekipa deklet v sestavi Martina, Lejla in Sanja pa srebrno. V športnih borbah sta Tea in Lejla potrdili svojo dobro formo iz državnega prvenstva, saj so obe osvojili srebrni medalji. Pri dečkih je Žan KRAJŠIČ dokazal, da njegovi uspehi v zadnjem obdobju nikakor niso bili slučajni. Izgubil je šele v finalu, tokrat proti zasluženo boljšemu Novogoričanu SUŠIČU. Je pa bila njuna borba zagotovo najbolj kvalitetna med vsemi mladimi tekmovalci v tej starostni kategoriji. Tim ŽLAK je v svoji starostni in težnostni kategoriji proti precej višjim tekmovalcem z osvojeno bronasto medaljo dosegel zelo lep uspeh. Aljaž VESENJAK in Almin SALKIČ sta v svoji kategoriji ponovila finale izpred treh tednov na mednarodnem turnirju v Črni Gori. Tokrat je bil boljši Aljaž in njun dvoboj izenačil na 1:1. Timi UMEK, ki si je poškodoval prst na nogi na zadnjem treningu v četrtek je stisnil zobe in z veliko želje nastopil na tem turnirju. V niti eni borbi ni bilo vprašanje zmagovalca, jih je pa opravil zelo premišljeno in s tem dokazal, da v tem trenutku resnično sodi med najboljše slovenske tekmovalce. Kljub poškodbi je Timi na turnirju ponovno osvojil v treh nastopih dve zlati in eno srebrno medaljo. Do 35. Mednarodnega turnirja v Trbovljah je še manj kot mesec dni. Tekmovanja se vrstijo, tako da imajo tekmovalci dovolj možnosti za preverjanje športne forme. Trenerji v klubu pa morajo predvsem paziti, da mlade tekmovalce ne bo zajela zmagovalna evforija, ki ima največkrat posledico popuščanja na treningih, ki lahko zelo hitro pripelje do padca športne forme. Trboveljski turnir je po kvaliteti nekaj posebnega, kajti nosilci medalj na tem turnirju so zagotovo med najboljšimi v tem delu Evrope. Že ta vikend se po dolgih 18-ih vrača v Trbovlje zelo dober prijatelj trboveljskih karateistov, Livius BUNDA. Med 23. in 25. novembrom bodo lahko najboljši klubski kataši trenirali pod njegovim vodstvom. Livius bo poskušal s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami pomagati trboveljskemu klubu doseči še višji nivo znanja.Tako sodelovanje naj bi postalo stalno. Besedilo: Bogdan Simerl Štirje naslovi državnih prvakov v kikboksu na Izlake V soboto» sedemnajstega novembra je v športni dvorani Center na Ptuju potekal zaključni turnir državnega prvenstva v kikboksu v organizaciji kikboksing zveze Slovenije» ki se ga je udeležilo tudi 11 tekmovalcev iz Izlaškega kluba Pon-Do-Kwan. Državno prvenstvo je zadnji od treh turnirjev in državni prvak postane tisti, ki skupno zbere največ točk v svoji kategoriji. Na tekmovanju so se dobro odrezali predvsem mlajši tekmovalci. Tako je Tilen Zajc suvereno, z zmago v finalu 16 proti 6, postal državni prvak. Prav tako je Neva Ocepek, ki je prejšnji teden postala mladinska evropska prvakinja, v finalu zanesljivo ugnala nasprotnico iz Domžal.V kategoriji deklic +155 cm, se je tekoče prebila skozi kvalifikacije Sara Smrekar, ki pa je v finalu žal izgubila z Ljubljančanko. Nehvaležno drugo mesto pa sta si priborila tudi Gregor Razpotnik in RokVrtačnik, ki sta izgubila proti nasprotnikoma iz Ormoža.Veliko hrabrosti in malo manj kondicijske pripravljenosti pa je v kategoriji deklic pokazala Maruša Izlakar, ki je v četrtfinalu ugnala precej težjo nasprotnico iz kluba Nanbudo za pet točk, nato pa klonila proti Zagorjanki z 2:3. S tem je v svoji prvi tekmovalni sezoni osvojila skupno tretje mesto v državnem prvenstvu. Naslov državne prvakinje je osvojila tudi Maja Vetršek, kateri je nasprotnica, najverjetneje zaradi slabih izkušenj iz preteklih turnirjev, finalno borbo predala.Tretje mesto pa so osvojili še Timea Hribar,Andrej Ocepek in Peter Ravnikar. Miloš Rozman je po porazu proti Juvanu iz Zagorja na koncu skupaj z Nejcem Hribarjem, ki je prav tako izgubil proti zelo izkušenemu tekmovalcu Koledniku s Ptuja, osvojil 3. mesto. Nusmir Bajraktajrevic je v polfinalu zanesljivo (9:4) premagal Dociča iz zagorskega kluba, nato pa je v finalni borbi poskrbel za eno najbolj atraktivnih potez turnirja s tem, ko je nasprotnika Vindiša v protinapadu zadel v glavo z nožnim udarcem iz obrata. Kljub temu je finalno borbo izgubil za dve točki in na koncu osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu. Jure Vetršek je v finalni borbi 3. turnirja po podaljšku in borbi na prvo čisto dobljeno točko nesrečno izgubil proti Vukaliču iz Izole, a na koncu v skupnem seštevku vseeno zmagal in osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji do 79 kg. Jure je bil le eden preštevilnih zasavskih borcev, ki so jih sodniki oškodovali za precej točk. Velika škoda je, da je prav zadnji turnir zaznamovalo prepogosto nekorektno sojenje. Izlaške tekmovalce pa je po tekmovanju razvedril in nagradil sponzor Aki Izlake in jih skupaj z navijači pogostil z obilno večerjo. vju Kickboxing Zagorjani zopet najuspešnejši v Sloveniji Minuli vikend je na Ptuju potekal tretji - finalni turnir za državno prvenstvo v šemi in ful kontaktu. Med 16. nastopajočimi klubi, ki so registrirani člani Kickboxing zveze Slovenije, je bila zopet najuspešnejša ekipa Kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje, ki je odnesla domov kar 9 naslovov državnih prvakov. © KRONIČNO ZASAVSKI FRKER čela prehitevati pred seboj vozeči osebni avtomobil znamke opel astra, ki ga je vozila 40-letna voznica. Ko je opazila, da 9. II. 2007 popoldan je 48-letni Zagorjan vozil z neprimerno hitrostjo v trojanskem klancu, zato je na mokrem in spolzkem vozišču trčil v tovorno vozilo. Povzročitelj se je lahko telesno poškodoval. 10. II. 2007 zvečer so policisti kontrolirali 29- letnega voznika z Dola pri Hrastniku. Ugotovili so, da je vozil brez vozniškega dovoljenja neregistrirano vozilo z dvema različnima ukradenima registrskima tablicama, ki so mu jih zasegli. I I. I 1.2007 zjutraj je bil v potoku na Mlinšah najden osebni avto, prevrnjen na streho. Policisti so ugotovili, da je zvečer vozilo ‘zlorabljal’ 30-letni domačin z neprimerno hitrostjo. Voznik je bil pod vplivom alkohola, zato je bil odrejen strokovni pregled. 12. II. 2007 zvečer je 24-letni Hrastničan vozil z neprimerno hitrostjo na Ribniku v Trbovljah. Ker vozila ni obvladal, je trčil v garažo, ki se mu ni uspela umakniti. Sopotnik se je v trčenju lažje telesno poškodoval. 15. II. 2007 popoldan je 38-letni Hrastničan vozil po glavni cesti Za Savo. Pri srečanju s tovornim vozilom je zapeljal preblizu desnega roba vozišča ter oplazil betonsko ograjo. Policista sta ugotovila, da je bil povzročitelj pod vplivom alkohola. 15.1 1.2007 ob 14.30 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Litiji. Kolesar je imel bližnje srečanje z osebnim vozilom, ki so ga stale lažje telesne poškodbe, na vozilu pa je nastalo za okoli 1.000 EUR materialne škode. 16.1 1.2007 ob 23.40 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Ježi, do katere je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, ki si jo je privoščil voznika osebnega avtomobila. Ugotovljeno je bilo, da je le-ta še mladoleten, pod vplivom alkohola in s hitrostjo d o kazi j e svoj ego. Na vozilu je nastalo za okoli 1.000 EUR materialne škode. 16.1 1.2007 ob 23.40 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Litiji. Ugotovljeno je bilo, da se je vozniku hudo mudilo in je speljal, ko je bila potnica izstopala iz vozila. Malo znotraj in malo zunaj in posledica je bila poškodovana noga. 19. I 1.2007 zjutraj je 44-letni Hrastničan vozil tovorno vozilo z neprimerno hitrostjo proti Riklovemu mostu v Hrastniku in se ni mogel ustaviti za kolono vozil pri semaforju. Da bi preprečil trčenje, je zapeljal na nasprotni pas, ravno v trenutku, ko ga je, nepravilno, prehiteval voznik taxija z dvema potnikoma. Ker na enem mestu ni prostora za dva, sta vozili trčili, Taxi je odbilo v betonski zid, 33-letna sopotnica pa je (šele naknadno) iskala zdravniško pomoč. 23.1 1.2007 okoli 7. ure zjutraj se je na glavni cesti med Zagorjem ob Savi in Litijo zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla ena oseba. 22-letna voznica osebnega avtomobila znamke VW polo, doma iz Litije, je peljala iz smeri Zagorja ob Savi proti Litiji. Na delu ceste med Savo in Litijo je pri- ji nasproti prihajajo vozila, zaradi megle je bila zmanjšana vidljivost, se je umikala v desno in pri tem oplazila opel astro.Takrat je njeno vozilo zasukalo na levo in vanj je trčil nasproti vozeči osebi avtomobil mercedes benz, ki ga je vozil 25-letni voznik. Po trčenju je vozilo VW polo zapeljalo z vozišča, se obrnilo na streho in 22-letna voznica je bila tako poškodovana, da je umrla na kraju nesreče. 25-letni voznik se je v prometni nesreči lažje poškodoval, voznica astre pa ni bila telesno poškodovana. KAZNIVA DEJANJA V noči z 10. na II. II. 2007 so neznani storilci vlomili pri samostojnemu podjetniku na Izlakah in odtujili večjo količino barvnih kovin. 12. I 1.2007 jeTrboveljčanka zaradi groženj kazensko ovadila svojega 40-letnega moža, s katerim sta v ločitvenem postopku. 13. II. 2007 ponoči je 27-letnica iz okolice Zagorja naznanila, da ji je znanec s silo odvzel verižico, zaradi spora glede njenega neporavnanega dolga. Nekaj ur kasneje je na PPTrbovlje prišel domnevni osumljenec, ki ga je še isto noč‘obiskala’ oškodovanka v spremstvu svojih sorodnikov. Pri tem se je med osmimi osebami vnel pretep, pri čemer je bilo več oseb telesno poškodovanih. Policisti z nadaljnjo preiskavo razjasnjujejo okoliščine nasilnih dejanj. 14. II. 2007 popoldan je 32-letna Trboveljčanka naznanila policistom, da je neznanec spolno nadlegoval 12-letno hčerko. Nadaljnjo preiskavo je prevzel kriminalist SKP PU Ljubljana, policisti pa so preiskovalnemu sodniku privedli 18-letnega osumljenca, ki je bil po zaslišanju izpuščen na prostost. 17.1 1.2007 ob 08.00 uri so bili policisti obveščeni, da so se neznani storilci tekom noči odločili vrtnariti in so populili rože in razmetavali v okolici stanovanjskega bloka v Litiji ter povzročili materialno škodo v višini približno 100 EUR. 17.11.2007 ob 14.30 uri se je na policijski postaji oglasil občan, ki je prijavil tatvino mobilnega telefona, ki se je zgodila tekom noči v gostinskem lokalu v Litiji. Policisti so pri razgovoru ugotovili, da je neznani storilec izkoristil nepazljivost oškodovanca in mu odtujil mobilni telefon znamke Sony Ericson K61 Oi in ga s tem oškodoval za približno 300 EUR. 17.1 1.2007 ob 16.00 uri so bili policisti obveščeni o grafitih na ZP Kresnice. Avtorji naj bi bili pripadniki skupine navijačev. S tem dejanjem so povzročili za približno 200 EUR materialne škode. Njihova ustvarjalna sla še ni bila potešena in je ista skupina poškodovala oziroma z grafiti popisala več objektov tudi v Kresnicah. Povzročili za približno 1000 EUR materialne škode 23.1 1.2007 je v Trbovljah občanki neznanec ukradel torbico, v kateri je imela ključe. Prosilo je za pomoč gasilcev GZ Trbovlje, da so strokovno odprli vrata in ji omogočili vstop v stanovanje. i&mčm © JAVNI RED IN MIR 13.11.2007 zvečer je 49- letnega Trboveljčana hudo tiščalo lulat. Malo potrebo je opravil kar po osebnem avtomobilu, zato ga je lastnica prijavila, policista pa sta mu izdala plačilni nalog. 16. II. 2007 ponoči sta se pred hrastniško osnovno šolo sprla mladoletna Trboveljčanka in njen prijatelj, 31 -letni domačin. Ker ga je dekle žalilo, jo je oklofutal in brcnil v rit - oprostite- v zadnjico. Zoper oba je bil podan obdolžilni predlog na sodišče. 20. II. 2007 je 57-letni Trboveljčan zaprosil za intervencijo policiste, ker naj bi ga v stanovanju napadli neznanci. Ker je šlo za neresnično prijavo (mogoče pa je potreboval le družbo), mu je bil izdan plačilni nalog. PREPOVEDANA DROGA 12. in 13.11.2007 zvečer sta policista 20-letnemu Trboveljčanu in Hrastničanu zasegla snov, za katero sta sumila, da gre za prepovedano drogo, konopljo. Prav tako so 20.1 1.20-07 zvečer 22-letnemu Trboveljčanu zasegli snov, za katero sumijo, da gre za prav tako zadevo. PRIDRŽANJA 8. I 1.2007 je bil k dežurnemu preiskovalnemu sodniku priveden 3 I -letni Trboveljčan, ki je utemeljeno osumljen prodaje prepovedanih drog. Ker je specialni povratnik, je preiskovalni sodnik odredil pripor. V noči s 17. na 18. I 1.2007 so policisti intervenirali v večstanovanjski hiši v Trbovljah zaradi preglasne glasbe. Na kraju dogodka je 40-letni Hrastničan pijan (kakopak) zmerjal policiste in oviral postopek, zato je bil pridržan do streznitve. RDEČI PETELIN 10. II. 2007 ponoči je zagorelo v stanovanjski hiši v Kisovcu. Z ogledom je bila ugotovljena sumljiva izgradnja kamina, zato sledi nadaljnja policijska preiskava zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti.V požaru je bilo uničeno ostrešje in del notranjosti. 20.1 1.2007 so policisti PP Trbovlje obvestili gasilce GZ Trbovlje, da gori smetnjak na Rudarski cesti v Trbovljah. Požar v kontejnerju za smeti so gasilci pogasili. 21.1 1.2007 ob 14.42 je občanka pristojne obvestila in prosila za pomoč gasilcev, ker se je iz večstanovanjske hiše na Savinjski cesti v Trbovljah valil črn dim. Gasilci GZ Trbovlje so odšli na kraj, požar v prvem nadstropju lokalizirali in nato pogasili. Ugotovili so, da sta popolnoma uničeni dve sobi v stanovanju. Nadaljnjo preiskavo bo prevzela policija. 23.1 1.2007 je občanka ob 7.04 obvestila ReCO, da gori v kurilnici hiše na Kalu v občini Zagorje ob Savi in da rabijo pomoč gasilcev. Gasilci gasilskih društev PGD Sentlambert in PGD Zagorje - mesto so požar v kurilnici, kjer so se vžgala drva, najprej lokalizirali in nato pogasili. IN SE KAJ 19.1 1.2007 so ob 8.56 gasilci prejeli klic na pomoč, ker je v pokvarjenem dvigalu v večstanovanjskem bloku v Trbovljah ostal »ujetnik«. Rešili so ga iz ujetništva, dvigalo pa je vzel v precep pooblaščeni serviser. 22.1 1.2007 je občanka s Partizanske ceste v Trbovljah je opozorila ReCO ob 9.57 uri o razlitju nafte na lokalni cesti v bližini gostišča Martin. Gasilci ZGZ Trbovlje so ugotovili, da je neznanemu vozniku iz vozila iztekla nafta in se razlila v dolžini 80 m. Za posutje razlite tekočine so porabili 40 kg vpojnega sredstva. 24.1 1.2007 je ob 21.11 uri dežurni gasilec GZ Trbovlje obvestil, da je v bivših prostorih zaklonišča centra za obveščanje Trbovlje, na Savinjski cesti, prišlo do požara.V tem času se je v prostorih nahajalo več oseb. Gasilci GZ Trbovlje in prostovoljni gasilci Trbovlje-mesto so z dihalnimi aparati vstopili v prostore in pogasili požar. Več oseb se je rešilo iz gorečega in zadimljenega objekta, šest ljudi pa je ostalo v prostoru in so jih rešili gasilci. Med gašenjem in reševanjem so trije gasilci GZTrbovlje vdihali preveč dima in so bili prepeljani na pregled in opazovanje v bolnico Trbovlje. Gasilci so ponoči še izvajali požarno stražo in pregled prostorov. Vzrok požara še ni znan. Na kraju dogodka so bili prisotni dežurni električar, reševalno vozilo ZD Trbovlje in patrulja PP Trbovlje. Se kronično trudi: Peter Motnikar 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si, po_hrastnik.pulj@policija.si, P°_zag°rjepulj@policija.si 0 mmztLo SUDOKU 6 3 4 7 1 8 7 5 5 3 7 8 9 1 3 8 2 9 5 2 9 3 5 8 KAKURO NURIKABE 8 2 7 3 3 7 4 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 8. decembra 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 24/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 23/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Slavi Simnovčič.Trg revolucije 10a, 1420 Trbovlje - bon za 20,86 € - Slavka Bostič, Betetova 6, 8250 Brežice- bon za 12,52 € - Ivanka Mur, Boben 33, 1430 Hrastnik - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.£. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Spet samo za vas v trgovini jaka v zagorju Beli kruh 800 g Samo 1,30 € OD 29.11. DO 12.12.2007 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? PIZZERIA ČEBEIICA VRnČEVIČ fllatej Valvazorjeva 2. IZ1AKE. Tel.: 03/56-74 137 Kuhamo s Stašo x\-/^ JABOLČNA TORTA M Sestavine: TESTO: *18 dag moke, *1/2 pecilnega praška, *16 dag sladkorne moke, *1 vanilin sladkor, *4 jajca, *naribana limonina lupinica, *3 dag masla ZA NADEV: * I /2 jabolk, *1/61 vode, * / 0 dag sl. moke, * 2 vanilina, *5 dag rozin, * sok 'A limone, *8 dag sesekljanih mandeljnov, * 5 listov želatine ali tortni preliv, *1/41 stepene smetane PRIPRAVA: 4 cela jajca, 4 žlice tople vode, sladkor in vanilin penasto stepemo, primešamo moko, sesekljano lim.lupinico in stopljeno ohlajeno maslo. Pečemo pri srednji vročini 30 minut, ohlajeno enkrat prerežemo. Obložimo jo z jabolčnim nadevom in spet sestavimo. Po vrhu in obodu namažemo s stepeno smetano, oslad-kano z vanilinom. Potresemo z mandeljni, okrasimo z različnim sadjem in smetano. Nadev: olupljena in narezana jabolka kuhamo v vodi 5 minut, sladkamo, primešamo limonin sok ter kuhamo še nekaj minut. Odstavimo dodamo očiščene rozine, sesekljane mandeljne in namočeno ter ožeto želatino (lahko tortni prelivjin delno ohladimo. Dober tek! Staša Brez veliko razlage in pojasnil ste se zagotovo prepoznali in zdaj morate storiti samo še to, da pokličete GSM 041 410 734, kjer Marta potrpežljivo čaka na vaše ime in priimek in naslov, kamor boste po pošti prejeli bon za dve pici in dve kokakoli v Pizeriji Čebelica na Izlakah. Samo petek, 7. 12. 2007 pa ne smete zamuditi. Bon bo vaš le, če nas boste poklicali kadarkoli do tega dne. Potem...no, potem pa ne bo nič s pojedino. ©fW________________ Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Življenje je kot plovba po razburkanem morju ali plezanje v snežnem metežu. Ni vedno lahko, zato so navdihujoči trenutki še bolj dragoceni, saj nam njihova svetloba kaže pot skozi temine in varljive labirinte.Vendar ima naše zemeljsko potovanje svoj konec, ker plamen znanega bivanja zagotovo ugasne. Edino vprašanje je, kdaj. Podobno je s prihodom zime.Tudi najbolj mila zamahne z repom. Narava si takrat privošči počitek, da se pripravi na pomladni delovni zagon. Podobno je z vsakdanjimi medčloveškimi odnosi.Več časa namenimo ljudem, ki jih imamo radi, lažje živimo. Želim vam, da bi bili še bolj pozorni do najbližjih, saj se čas izteka. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) OKUS PO GRENKEM ZIMA PRIHAJA ŽENA IN MOŽ Se s krikom rodiš. Ajda na polju dozori, Zena iz službe In potem še pogosto to je zadnje, kar kmet pospravljat domov je prišla, krias m kričiš in kričiš. hiti. v stanovanju S svojega telesa režeš pa ni bilo moža. najboljše zaplate Jesenski veter čez polje On se je v bližnjo in jih nesmiselno razmetavaš. turobno zaveje, gostilno napotil, Hodiš, otroško, naivno, na drevju brez listja tam bo kakšen kozarček vina med ponosne trave, ostale so veje. popil. sanjave rože, češeš kuštrave oblake. Ptice so se odselile, Ona doma zastonj se jezi, Čas ti razredči lase, nekatere v topla od dela utrujena zamenja zobe, gnezda poskrile. kosilo mora kuhati. odtuji najbližje, domače, Brez skrbi on pokvari, razžene prijatelje. Dan je kratek v gostilni vino pije, S tveganimi skoki, v prazno, in še krajši, žena pa doma loviš varljivo ravnotežje. noč je dolga, na ves glas vpije. Ko se upehaš preveč, nikamor se ji ne mudi. pospraviš predale, do dna, Ko je z dobrim vinom in potrpežljivo čakaš, To je čas, žejo potešil, da te odreši ko narava spi domov se je dobre plemenita gospa in nabira moči volje napotil. s povabilom za nove delovne dni. Komaj na vinjenih na večno romanje nogah stoji: na drugo stran sveta. Andrej Rezu n “Zenkica ljuba, kje si mi ti?” Vlndo Garantira' USTVARJALCI PROZE, S težavo nekako RUBRIKA LIST ČAKA domov je prišel, PESNIŠKA ZBIRKA NA VAŠE PRISPEVKE! drago okoli vratu Z. POETOV je objel. OGOVARJANJE TIŠINE Vaše dragocene stvaritve, ki Brez nje življenja bodo obogatile bralce, spreje- lepega ni, bo predstavljena mamo na naslovu: naj ona še dolgo v četrtek 13. decembra 2007 ob Uredništvo Zasavca, na svetu živi. 18. uri Cesta zmage 3, v Knjižnici Mileta Klopčiča v 1410 Zagorje ob Savi. Niko Milinovič Zagorju. Aleksi/ Porednih: BIKOVKA NAJ ZAPOJE? Nekdaj so otrokom pred Miklavževim prihodom govorili, naj bodo pridni.Tako si bodo zaslužili darila dobrega moža. Poredne so svarili, da jim bo priljubljeni svetnik prinesel šibo, s katero jih bodo starši med letom spravili k pameti. Nekaj takšnega bi si zaslužile poslanske riti, pa ne le šibo, ampak bikovko. Marsikdo bi si jo zaslužil, s predsednikom vlade na čelu. Po eni strani se kaže “Bog i batina”, po drugi strani pa je kot cmerav otrok, ki jokca zaradi “muh in komarjev, ki sitnarijo v močvirju na sončni strani Alp”. Za nepriljubljenost pri volivcih je kriv v prvi vrsti sam, zato bi moral rešitve iskati pri sebi, ne pri opoziciji. Dejstvo je, da se je Janševa vlada skušala polastiti čim večjega kosa pogače v državnih podjetjih in ustanovah. Nastavila je sebi lojalne kadre, čeprav se marsikdo izmed njih spozna na področje, za katerega je strokovno odgovoren, kot zajec na boben. S takšno politiko se je že na začetku mandata pričela izneverjati predvolilnim obljubam. Ni bilo pomembno, kako sposoben je človek, pomembno je bilo, da je “naš”. Če je bil “njihov”, ga razen v izjemnih primerih ni rešila niti vrhunska strokovna podkovanost. Potem se pa nekateri koalicijski poslanci še sprenevedajo, da ni prihajalo do kliente-lizma. Zveze in poznanstva ter “prava” politična usmeritev oziroma ritolizništvo so od začetka zgodovine rak rana družbenih odnosov.To ni nič posebnega, tudi Ropova vlada je smrdela po tem. Bila je morda še bolj arogantna kot Janševa. LDS se je v zadnjem mandatu tako predala “neskončni lahkotnosti vladanja”, da jo je odpihnilo.‘Nasrala’ se je, ko je mislila, da jo bodo volivci podprli kljub njenemu igračkanju z državljani. Prišel je čas za SDS, ki je posledica želje ljudi po spremembah na bolje.Veter novih oblastnikov je sprva sicer oživljal, nato pa je pričel delati škodo. To ne pomeni, da vlada ni naredila ničesar dobrega. Nasprotno, v številnih vladnih resorjih se je tudi marsikaj premaknilo na bolje. Moteče je nekaj drugega.Vlada in večina koalicijskih poslancev praktično vse zasluge za pozitivne spremembe pripisuje izključno sebi. Po drugi strani so za vse njihove napake krive prejšnje vlade. To samopoveličevanje gre ‘folku’ na živce. Čuti ga kot laganje v obraz, metanje peska v oči, saj se revščina nezadržno širi.Vzrok je v povečevanju razlik med bogatimi in revnimi. Bogati vse bolj bogatijo, revni postajajo še revnejši. Podatek o nižji brezposelnosti ne prepriča tistih, ki zaslužijo 400 evrov na mesec. Nobena demagogija, da živimo tako dobro, kot nismo še nikoli, vlade ne more rešiti, saj standard nižjega sloja nezadržno pada. Razpoloženje ljudi je odvisno od tega, kaj imajo v žepu.Tisti, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec, seveda ne pojejo slavospevov vladajoči garnituri. Svojo nemoč in nasprotovanje trenutnim družbenim trendom so jasno izpričali na nedavnih predsedniških volitvah, referendumu o lastninjenju Zavarovalnice Triglav in delavskih demonstracijah v Ljubljani. Izkušen politik, kot je premier Janša, bi moral biti na to pripravljen. Povsem normalno je, da je podpora njegovi politiki upadla. Edina pametna poteza vlade v času tik pred začetkom predsedovanja Slovenije Evropski uniji bi bila, da vse sile usmeri v zadnje priprave na ta projekt. Zgodovina bo pozabila “pljuvanje opozicije”, zagotovo pa bo zapisala, kako uspešno je naša država izkoristila predsedovanje EU. Slednje je odlična priložnost za povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije v Evropi in svetu. Tarnanje, da opozicija v navezi z “zavedenimi” novinarji organizirano blati državo v tujini, ni vredno vla-de.Takšno vedenje ji veliko bolj škodi kot “napadi in nekonstruktivnost” opozicije, ki ji je Janša očital celo pomanjkanje ljubezni do domovine. Zdaj je čas za zmagovanje, ne za igranje vloge žrtve.Vlada in njen predsednik sta s farso okrog iskanja podpore za predsedovanje EU, ki sta jo dobila že prej, pokazala dobršno mero nezrelosti. Kdor vsaj malo uporablja glavo še za kaj več kot obremenjevanje vratu, je lahko opazil, da si je Janša prizadeval, da bi mu opozicija skočila v objem. Kimanje njegovi notranji politiki je enačil s podporo na zunanjepolitičnem področju. Pomešal je jabolka in hruške. Na prefinjen način je hotel doseči, da opozicija v prvi polovici prihodnjega leta ne bi opozarjala na nepravilnosti, ki se dogajajo v slovenski družbi. To pa diši po diktaturi ... 0 mo/ommfi Kino Delavski dom Zagorje Nedelja 2.12. ob 19.00 - FUL GAS 3, ameriški, akcijska komedija Ponedeljek 3.12. ob 19.00 - ONI, francoski, triler, Torek 4.12. ob 19.00 - Film teater : HALLAM FOE, britanski, komična drama Nedelja 9.12. ob 19.00 - ŽAGA 4, ameriški, grozljivka Ponedeljek 10.12. ob 19.00 - ZVEZDNI PRAH, britansko- ameriški, domiš.rom. pustol. Torek I 1.12. ob 19.00 - Film teater : JEZERO, Kanada, Indija, romantična drama Kino Izlake Nedelja 2.12. ob 19.15 - ONI, francoski, triler, grozi. Nedelja 9.12. ob 19.15 - ZVEZDNI PRAH, britansko- ameriški, domiš. rom. pustol. Kino Delavski dom Trbovlje sobota 1.12. ob 17.00 -VARUŠKIN DNEVNIK ob 19.00 - UGRABITEV Triler- drama nedelja 2.12. ob 18.00 - UGRABITEV ob 20.15 - NEKAJ DNI V SEPTEMBRU ponedelj. 3.12. ob 18.00 -VARUŠKIN DNEVNIK prost vstop - DAN ODPRTIH VRAT ob 20.00 - NEKAJ DNI V SEPTEMBRU torek 4.12. ob 18.00 - UGRABITEV ob 20.15 - GOSPODIČNA drama sreda 5.12. ob 18.00 -GOSPODIČNA četrtek 6.12. ob 18.00 - KRALJESTVO-Akcij.triler ob 20.00 - GOSPODIČNA petek 7.12. ob 18.00 - KRALJESTVO ob 20.00 - ZLO VSTAJA - Akcij. f. pust. sobota 8.12. ob 18.00 - KRALJESTVO ob 20.00 - NEVIDNO ZLO 3 nedelja 9.12. ob 18.00 -ZLO VSTAJ A ob 20.00 - NEVIDNO ZLO 3 poned. 10.12. ob 18.00 - NEVIDNO ZLO 3 ob 20.00 - KRALJESTVO torek I 1.12. ob 18.00 -ZLOVSTAJA sreda 12.12. ob 18.00 - 1408, grozljivka četrtek 13.12. ob 18.00 - DELTA FARSA Akcijska komedija ob 20.00 - 1408 Kino Delavski dom Hrastnik sobota 1.12. ob 17.00 - FUL GAS 3 am.akc.kom. ob 19.00 - PLANETTERORJA, am.groz. nedelja 2.12. ob 17.00 - FUL GAS 3 ob 19.00 -PLANETTERORJA sreda 5.12. ob 19.00 - GASILCA PRED OLTARJEM četrtek 6.12. ob 19.00 - GASILCA PRED OLTARJEM petek 7.12. ob 19.30 - NEKAJ DNI V SEPTEMBRU sobota 8.12. ob 17.00 - GASILCA PRED OLTARJEM ob 19.00 - NEKAJ DNI V SEPTEMBRU nedelja 9.12. ob 17.00 - GASILCA PRED OLTARJEM ob 19.00 - NEKAJ DNI V SEPTEMBRU sreda 12.12. ob 19.00 - SLUTNJA am.triler četrtek 13.12. ob 18.00 - SLUTNJA Kino Dol pri Hrastniku petek 7.12. ob 17.00 - GASILCA PRED OLTARJEM - am.kom. Kulturni center Delavski dom Zagorje Sobota 1.12. ob 20.00 - GALA KONCERT BIG BANDA ZAGORJE Z GOSTI Sobota 8.12. ob 19. uri - KONCERT MLADINSKI PIHALNI ORKESTERVIVA ZAGORJE Z GOSTI Ponedeljek 3.12. ob 18.00 otvoritev razstave stvaritev udeležencev 44. slikarske kolonije Izlake-Zagorje - Galerija Medija Kulturni center Delavski dom Trbovlje Sobota 1.12.07- 10 LET KD AKADEMIKA TRBOVLJE 3.-8.12.07 razstava članov Društva invalidov Trbovlje 10,-18.12.07 razstava: Risbice in e ko izdelki iz odpadkov učencev OŠ - CEROZ I 1. 12.07 Lutkovni abonma - ZKD Četrtek 13.12.07 ob 19.30 abon.pred. in za izven LJUD- MOMRZNIK - MGL Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje torek, 4.12.2007, ob 17.00 pravljična ura za otroke: Larina zvezdica« v Tončkovem kotičku v Domu svobode - s seboj prinesite copatke sreda 5.12.2007 ob 17.00 pravljična ura za otroke: Božični vranček Rasputin najde srečo - pridite s copatki sreda 12.12.2007 ob 17.00 pravljična ura za otroke: Čarov-ničkin božič - rabili boste copatke JSKD Ol Zagorje ob Savi in Knjižnica Mileta Klopčiča Četrtek 29. november 2007 ob 17.00 - 4. območno srečanje mladih literatov Zasavja 2007: »Misel vsaka v verz se pretaka« Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Četrtek 29. II. ob 18.00 ustvarjalnica: izdelovanje novoletnih obeskov -oddelek za mladino v poslovni stavbi Zasavski muzej Trbovlje Ponedeljek 3. 12.2007 ob 10.00 in 15.00 na ogled etnološke zbirke RUDARSKO STANOVANJE, ki je locirana v avtentičnem okolju stare rudarske kolonije Njiva vTrbovljah-Trg svobode 23. Po ambientalno postavljenih dveh stanovanjih, ki prikazujeta bivalne razmere po prvi svetovni vojni in v 60 letin 20. stoletja v Zasavju, bo vodila muzejska svetovalka Nevenka Hacin.Vstop prost! 'A' HAU 0QIA9 © mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! F k Prodam Mercedes Benz 200 d, tip 124, letnik 1988, strešno okno, kovinsko sive barve, registriran do maja . Cena 1.800 €. Tel.: 03 56 66 882, GSM: 041 683 I 15 V Dolah pri Litiji prodam hišo, primerno za dve stanovanji ali za opravljanje gostinske dejavnosti. Cena po dogovoru. GSM: 041 315 476 V zgornjih Trbovljah, na Savinjski cesti, prodam dvosobno stanovanje, v letu 2006 popolnoma obnovljeno, CK, kabelska. Vseljivo do konca leta 2007. Cena po dogovoru. Gsm: 051 265 454 Prodam garsonjero, 28,5 m2, center Zagorja bo Savi. Je obnovljena, ima klimo, CK, KTV. Cena je 45.000 € GSM 041 984 217 Prodam skoraj novo vlečno vrv za vlečnico Tomos, dolžine okoli 150-170 metrov. Cena 150 € GSM 041823-736 Storitve Njuno potrebujem delo. GSM: 031 596 821 Nudim enostavno šivanje (robljenje zaves, šivanje trakov na zavese). GSM 041 802 586 Nudim pomoč pri hišnih opravilih. GSM 041 802 586 Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. Za oddajo bodo primerni zadnji teden v decembru.V novi dom bodo odšli redno razgliste-ni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.: 041 393 432, Dejan Ljubiteljem živali podarimo zdrave mlade mucke. So zelo igrivi in vajeni čistoče, dobrim ljudem. Zajca in kozo, brejo, za pleme, prodam. 03 56 76 310 NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:............................ 0 Ö Podpis:..................................... | > ~ o > m Telefon:.................................... e o ■s :=- o o -S E Davčna številka:.............. I >Q O o d 0 > O d "t75 ZJ O. O CL O fCOfETMMO + Kofetkala sta z nami g, Adrijana in Niha s »kmetije« g Slučajno smo izvedeli, da je prišla v Trbovlje Adrijana na obisk k Mihi (Michaelu op.a.). Izkoristili smo priložnost, ju poiskali in povprašali, kaj bi onadva dodala k temu, kar smo videli na televiziji. Povedala sta, da je bilo premalo časa, da bi predstavili na televiziji vse, kar se je v resnici dogajalo na kmetiji. Največkrat so pokazali le to, kako napete medsebojne odnose da so imeli, čeprav so se večino časa prav dobro razumeli in pridno delali. Vsekakor je bilo življenje na kmetiji vsem udeležencem dobra izkušnja, ki jim bo marsikdaj v življenju še koristila. Spoznali so, kakšno je bilo življenje nekdaj, in da se je treba za marsikakšno ‘samoumevno’ dobrino današnjega časa, v okoliščinah, v kakršnih so živeli na kmetiji, pošteno potruditi. Spoznali so, kako si lahko hrano pridelajo na domačem vrtu, kako je treba krmiti živali in na kakšen način z njimi ravnati. Med udeleženci sta nekaj znanja o kmetovanju imela Špela in Klemen, ostalim je bilo življenje na kmetiji čista neznanka. V licenčni pogodbi je opredeljena glavna nit dogajanja. Ko je Špelo zadela strela, so se morali tudi avtorji resničnostnega shovva spoprijeti z resničnostjo in najti primerno »resničnostno« rešitev, saj se do sedaj kaj podobnega še ni nikjer drugje zgodilo. Pozabili so na »pričakuj nepričakovano«. O tem, kdo je zmagovalec, bo potrebno vsem oboževalcem, tudi tega resničnostnega shovva, potrpežljivo počakati, saj so udeleženci zavezani molčečnosti in sploh nočejo o takih vprašanjih nič slišati in še manj pripravljeni so o tem kaj spregovoriti. No, vse ob svojem času. Morda pa bi bilo v tem času, ko nas presenečajo cene prehrambenih artiklov z naglo rastjo, ki ji menda še ni videti konca, dobro, da bi se s takšnim življenjem, z nekakšnim samo-preživlanjem, spoznalo čim več ljudi in bi znali vrednotiti delo, ki je danes zelo malo cenjeno, pa se čisto lahko zgodi, da bomo od njega postali še kako odvisni. Besedilo in slika : Irena Vozelj Je kdo videl pogrešano najstnico? V torek, 13. novembra letos, je okoli 21. ure odšla od doma, na Smetanovi ulici 54 - MARIBOR, 13-letna Sabrina Lorber iz Maribora. Ima do ramen dolge svetle lase. Velika je približno 168 centimetrov in močnejše postave. Od doma je odšla oblečena v temne kavbojke in črno jakno s kapuco, obrobljeno s krznom, obute pa je imela športne copate. S seboj je vzela še temno moder nahrbtnik. Če bi kdorkoli vedel kaj o njej ali jo prepoznal, svojci prosijo, naj nemudoma pokliče na telefonsko številko 040 160 985 ali obvesti najbližjo policijsko postajo. ____vmc © V vrtcih na medenem zajtrku 15. in 16. novembra 1007 so se zajtrku po številnih slovenskih vrtcih pridružili tudi predstavniki občin. To je bil zajtrk pod geslom En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih. Obiskali smo vrtec Lučka na Dolu, kamor sta prišla zajtrkovat tudi Albin Fabjan, predsednik hrastniških čebelarjev in Ljubo Zalezina z občine. No, Albin je vrtičkarjem prinesel tudi med. Že prej nas je o tej akciji poučila Andreja Kandolf, svetovalka za zagotavljanje varne zdrave hrane pri Čebelarski zvezi Slovenije, ki ima svoj čebelnjak tudi pri starših na Dolu. »Dobrodelno izobraževalno akcijo smo organizirali v vrtcih in na šolah in povsod so jo lepo sprejeli. Podprla so jo tudi razna ministrstva. Izdali smo zgibanko Čebelica, moja prijateljica in jo razdelili 55.000 otrokom v vrtcih in 178.000 otrokom v osnovnih šolah. Vrtcem smo podarili tudi okoli 1500 kilogramov medu in razdelili 2000 stripov, ki govorijo o okoljski junakinji čebelici Binci. Dva tisoč plakatov Od čebele do medu pa prikazuje pomen čebel za svoje okolje...« Andreja je govorila še o prednostih slovenskega medu: «Pomembno je, da uživamo med iz okolja, v katerem živimo. Če vnašamo v telo snovi iz tujega okolja, je več možnosti, da se pojavijo alergije ...« Razgovor o medu z vrtičkarji Dolskega vrtca Lučka Medeni zajtrk Otroci pa so se za domačo nalogo prejšnji dan pogovarjali o čebelah. Kaj so izvedeli? »Mami je rekla, da je ena od čebel kraljica...« »Oči je dejal, da čebelica umre, če piči...«V razgovoru so zastavljali tudi vprašanja, na katera so dobili odgovore iz prve roke. Koliko časa živijo? Lahko gledamo čebele pred čebelnjakom? Kaj bi se zgodilo, če ne bi čebele več opraševale rastlin? Katere vrste medu poznamo? Za kaj vse je med koristen? Posebno zanimivo se jim je zdelo, ko so izvedeli, da čebele tudi zbolijo. Če se jim prisesa klop in jim pije kri, je to tako, kot bi se nam prisesala na telo velika mačka. Gostje na medeni gostiji O pomenu opraševanja rastlin je Albin Fabjan povedal otrokom tudi naslednje: »Med bi seveda še vedno lahko uvažali, če ne bi imeli svojih čebel. Ne moremo pa uvoziti opraševanja... Zato je tako pomembno, da za naše pridne čebele dobro poskrbimo.« Andreja Kandolf med čebelami Otroci so tudi zatrdili, da ne ubijajo čebel. Kako boš ubijal prijateljico, ki te prehranjuje?! Zdravo prehranjuje. Besedilo in slike: Fanči Moljk 0 m zmwe ANGINA PEKTORIS Koronarna srena bolezen, ki se kaže kot angina pektoris spada med najpomembnejše bolezni industrializiranih držav zahodnega sveta. Njeno razširjenost in pogostost zapletov lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi učinkovito zmanjšamo, z zdravili pa močno vplivamo na sam potek bolezni. Angina pektoris je najpogostejša klinična posledica bolezni srca in ožilja, ki nastane zaradi motenj prekrvitve srčne mišice. Pretok skozi koronarno žilje je odvisen od presnovne dejavnosti srca in od prehodnosti koronarnih žil, ki se spreminjajo celo življenje. Zožitev koronarnih žil najpogosteje nastane zaradi ateroskleroze, ki pripelje do nastanka plakov, ti pa ovirajo pretok krvi.Angina pektoris se pojavi, ko se zaradi neustreznega razmerja med prekrvitvijo in presnovnimi potrebami srca v srčni mišici sproščajo snovi, ki povzročijo bo-lečino.Vsak napad angine pektoris predstavlja nevarnost za srčni infarkt, zato morajo bolniki že po prvem napadu k zdravniku. Najpomembnejši znak je bolečina, ki večinoma traja le nekaj minut. Bolniki jo lahko doživljajo različno: nekateri jo občutijo kot pekočo bolečino za prsnico, ki jo spremljata močno tiščanje v prsnem košu in težko dihanje, drugi pa kot pritisk v okolici srca. Značilno je izžarevanje bolečine v levo roko, vrat, spodnjo čeljust, zgornji del trebuha in med lopatici.Težave se običajno pojavijo pri telesnih obremenitvah, lahko pa tudi kadar smo razburjeni, po preobilnem obroku ali na mrazu. Z izrazom stabilna (obremenitvena) angina pektoris označujemo težave, ki ostanejo daljše obdobje nespremenjene in se pojavijo vedno ob enakih telesnih ali duševnih naporih. Ob napredovanju ateroskleroze lahko nastane poškodba na notranji steni koronarne žile, ki povzroči nastanek krvnega strdka in zamašitev žile ter zmanjšanje oskrbe srčne mišice s kisikom in hranili, kar vodi v odmrtje srčnih celic (srčni infarkt). Če je zmanjšanje prekrvitve kratkotrajno in ne nastane odmrtje celic, govorimo o nestabilni angini pektoris, ki lahko nastane v mirovanju ali ob obremenitvi, običajno pa traja dlje kot 20 minut in slabo odgovori na zdravljenje z nitrati. Za preprečevanje bolezni je najpomembnejše zmanjšanje dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Povišane vrednost maščob v krvi (holesterol in trigliceridi), visok krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, čezmerna telesna teža, premalo gibanja, nepravilna prehrana in stres so glavni dejavniki na katere lahko vplivamo. Na bolezen pa vplivajo tudi starost, spol (moški) in dednost, zato so ti bolniki še dodatno ogroženi. Za opredelitev bolezni bo zdravnik opravil preiskave krvi, E KG in obremenitveno testiranje, pri izbranih pa UZ srca in koronarografijo. Za zdravljenje je na voljo več zdravil: nitratni pripravki (v obliki tablet, pršilnika ali obližev), zaviralci beta adrenergičnih receptorjev, zaviralci sistema renin-angiotenzin, stati ni in antiagregacijska zdravila. Neredko pa je potrebna perkutana koronarna angioplastika oz. kirurški poseg.Ob samem napadu angine pektoris je najbolj pomembno, da si bolnik zna pomagati sam.Vzame naj dva vpiha ali eno tableto nitroglicerina pod jezik in če bolečina ne popusti, postopek ponovi še dvakrat. Če bolečina kljub temu ne popusti naj vzame tableto aspirina in pokliče I 12. Bolniki, ki občutijo takšno bolečino prvič in nitroglicerina nimajo, naj ob bolečini v mirovanju, ki traja več kot 5 minut prav tako vzamejo aspirin in pokličejo nujno medicinsko pomoč. Okolica naj pomiri bolnika, ki naj reševalce pričaka v ležečem položaju, saj se s tem razbremeni srce. Marko Miklič, dr.med in Maja Knez, dr.med. Ob svetovnem dnevu aidsa ponovna akcija anonimnega brezplačnega testiranja Poseben javno zdravstveni problem predstavljajo kar trije s krvjo in s tveganimi spolnimi odnosi prenosljivi virusi: virus HIV ter virusa hepatitisa B in C. S prvim je okuženih v svetu vsaj 40 milijonov ljudi, z drugima dvema pa približno 600 milijonov. Vsi trije virusi lahko povzročijo obolenje, ki je za posameznika usodno, če se ne odkrije pravočasno in zdravstvene nadzoruje. V svetu vsako leto za posledicami okužbe s HIV umre 3 milijone ljudi, za posledicami okužbe z virusoma hepatitisa B in C pa skoraj 1 milijona. Zato bo na pobudo Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ob svetovnem dnevu aidsa izvedena nacionalna akcija brezplačnega anonimnega testiranja na okužbo s HIV in z virusoma hepatitisa B in C. Akcija bo potekala od 3. do 7. decembra 2007, vsak dan med 16. in 18. uro na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter na infekcijskih oddelkih Splošnih bolnišnic Maribor, Celje, Murska Sobota in Novo mesto, na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper ter Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj. Testiranje priporočajo vsem tistim, ki so kadarkoli v življenju imeli kakršnokoli tveganje za okužbo s temi tremi virusi, bodisi preko okužene krvi (intravenozno uživanje drog, transfuzija krvi ali večji operativni posegi pred letom 1993, neprofesionalno prebadanje-piercing ali tetovaža, naključni vbodi z okuženo iglo..) ali zaradi nezaščitenih spolnih stikov z okuženo osebo.V primeru pozitivnega rezultata bodo testirane osebe napotene v nadaljnjo zdravniško obravnavo v ustrezno zdravstveno ustanovo. V oktobrski akciji od 621 testiranih 13 testov pozitivnih na prisotnost proti virusu hepatitisa C Ob svetovnem dnevu ozaveščanja o hepatitisu je med I. in 5. oktobrom v šestih slovenskih mestih potekalo brezplačno anonimno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C. Od skupno 621 testiranih oseb je bil pri 13 osebah presejalni test na okužbo z virusom hepatitisa C pozitiven, kar pomeni, da so lahko okuženi in potrebujejo nadaljnjo zdravniško obravnavo. Največ pozitivnih rezultatov je bilo v Kopru, in sicer 5 od 29 testiranih. Sledi Murska Sobota, kjer so bili pozitivni štirje od 91 testiranih. Največ se jih je za testiranje odločilo v Ljubljani, in sicer 243, med njimi so bili trije testi pozitivni.V Celju je bila med 39 testiranimi ena oseba anti-HCV pozitivna.V Novem mestu, kjer se je testiralo 122 oseb in v Mariboru, kjer se jih je testiralo 97, ni bil pozitiven noben test. Ob zaključku oktobrske akcije je vodja doc.dr. Mojca Matičič, dr. med. s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana dejala: »Na naši kliniki, pobudnici nacionalne akcije brezplačnega anonimnega testiranja, smo zelo zadovoljni s tako številnim odzivom prebivalcev in se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam to prvo, tako obsežno testiranje na nacionalni ravni pomagali izpeljati, tako s finančno pomočjo kot tudi s široko zastavljenim opozarjanjem nanjo ter seveda obveščanjem najširše javnosti. Predvsem pa nas preseneča veliko število pozitivnih rezultatov testov, saj med testiranimi še zdaleč niso bile le osebe z najbolj tveganim vedenjem za okužbo s HCV. Zato bomo dobljene rezultate še nadalje analizirali. Glede na relativno visok odstotek pozitivnih testov pa smo sklenili, da bi podobne akcije poskusili izvesti tudi v prihodnosti. Prvo, še v večjem obsegu, že v decembru.« Dodatne informacije: Univerzitetni klinični center Ljubljana.Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas Tel.:0l /522 21 18 zas Naša bodočnost Sreča nai čalui med potjo in ne na Loncu poti — tahrat je potouanje Lončano Tokrat je dozorelo sedemnajst sadov ljubezni - osem malčic in devet malčkov. 11.11.2007 Maja Haberl, Novi Log 19, Hrastnik - hči Mimi Cigelnjak 12.11.2007 Nataša Jontez, Ulica talcev 24, Zagorje - hči Ana Izlakar 13.11.2007 Marijana Žunič, Kolonija 1. maja, Trbovlje - hči Mirjana 14.11.2007 Silvija Korpes Bec, Loke 13, Trbovlje - sin Sven Bec Danijela Indof, Cesta Dušana Kvedra 3, Litija - sin Urban Magda Sušič, Zgornja Rečica 104, Laško - sin Domen Trbovc 16.11.2007 Sanda Ferizovič, Log 20, Hrastnik - hči Sanja Soltič 17.11.2007 Ana Ledinek, Cesta Tončke Čeč 61, Trbovlje - sin Lan Aljaša Gošte, Semnik 1 la, Kisovec, Zagorje - hči Maja 18.11.2007 Katja Zupančič, Šklendrovec 44, Zagorje - hči Maja 19.11.2007 Almira Kastelic, Trbovlje - sin Nik 22.11.2007 Petra Reberšak, Novi Log 19 d, Hrastnik - sin Gal Železnik Alenka Bartol, Agrokombinatska cesta 12, Ljubljana - hči Alekseja Jasmina Šteglič, Hohkrautova 61, Trbovlje - sin Mark Strgaršek Vesna Rajh, Stritarjevška c. 41, Litija - sin Žan 24.12.2007 Mojca Herman, Zagrad 4a, Radeče - sin Anže 25.12.2007 Brigita Mokotar, Kovk 17, Dol pri Hrastniku - hči Anja Zmazek ISRENE ČESTITKE! Popravek iz 23. številke Zasavca: 06.11.2007 Mihaela Obrovnik, Šuštarjeva kolonija 31, Trbovlje - hči Jona gODOČMOtf/flOT Motociklizem Iztok Živko ml. s tretjim mestom končal sezono Z dirke v Vrtojbi minuli konec tedna se je tudi uradno končala sezona 1007 v Supermotu. Prizadevni člani društva GAS so namreč gostili I. takoi-menovani GAS Show, ki je združeval nastope kartov, rally avtomobilov in supermoto dirkačev. V razredu Supermoto je nastopilo 9.tekmovalcev, ki so za razliko od voženj v državnem prvenstvu, ko vozijo v razredih SM in SM Open, tokrat nastopili v skupni kategoriji.V obeh dirkah sta se za zmago borila Uroš Nastran in Marko Škarja. Nastran je tako slavil v I. in 2,dirki, medtem ko je Škarja s svojimi izkušnjami v 3.dirki tehtnico prevesil na svojo stran in dosegel I .zmago. V razredu Supermoto je nastopil tudi Zagorjan Iztok Živko mlajši, ki je tudi v tej dirki dokazal, da sodi v sam vrh slovenskega motociklizma. V prvih dveh dirkah, kjer so imeli dirkači nasploh težave z mrzlim asfaltom se kljub padcema ni predal in obakrat dosegel 5.mesto. Pred 3.dirko so se v ekipi odločili zamenjati gume za mehkejše, kar se je izkazalo za pravilno odločitev, tako da je Iztok dosegel odlično 3.mesto, s katerim je okronal sezono, v kateri je voznik Štern racingTeama pod vodstvom trenerja Bena Šterna zasedel skupno 6.mesto z osvojenimi 97 točkami. Besedilo: Peter Motnikar, slika:Arhiv I.Ž. © MEFMO/m>ßAMCA Razglašena kompozicija Volilni rezultat in referendumski izid, I I. novembra 2007, sta premiera Janeza Janšo tako razžalostila, da je kmalu po volitvah oznanil, da bo zahteval glasovanje o zaupnici vlade v DZ.V skrajnem primeru je napovedal celo svoj odstop. Ni običajno, da vlada in premier preverjata zaupnico zaradi nekih volitev, ki niso neposredno povezane z delovanjem vlade same. Najpogostejša vzrok za preverjanje zaupnice vladi je v problemih znotraj strank, ki sestavljajo in predstavljajo vladno koalicijo. Ker je bilo pred rezultati predsedniških volitev in referenduma povezanega s lastniškim preoblikovanjem zavarovalnice Triglav slišati s strani premiera in vseh ministrov zgolj trditve, da vlada dela dobro in ni bilo zaznati nekih dramatičnih trenj znotraj koalicije, je predsednikova zahteva po zaupnici izzvenele nekoliko bizarno in je ni bilo mogoče razumeti drugače, kot da je povezana z rezultati volitev in s tem v zvezi z velikim razočaranjem in užaljenostjo Janeza Janše. Kakor koli je vse skupaj izzvenelo čudno in izven okvirov logičnega političnega razmišljanja, pa sem bil kljub vsemu prepričan, da Janez z odstopom ne misli resno. Nič kolikokrat je že dokazal, da mu oblast predstavlja preveliko ljubezen, da bi se ji kar tako in na ljubo konkurenci odpovedal.Tisto, o zaupnici, pa je premier udejanil, saj je bil prepričan, da ima v koaliciji dovolj podpore, da bo zaupnica izglasovana. Pa ne, da bi ga člani strank, ki sestavljajo koalicijo imeli tako radi, kot je glasovanje pokazalo. Prej je mogoče verjeti, da so zaupnico Janši in tako tudi vladi, izglasovali zaradi uveljavljanja lastnih interesov. V izjavi dolgi dobri dve uri, je Janša pred DZ svojo kritiko usmeril predvsem na peticijo 571 slovenskih novinarjev, ki bojda v sodelovanju s SD blatijo vlado in tako tudi državo Slovenijo v Bruslju in svetu nasploh.Janez je pri tem pozabil, da ne on ne vlada nista merilo za pripadnost Sloveniji in da opoziciji ne gre oporekati pravice do kritike vlade, nasprotno, kritika in nadzor dela vlade je dolžnost vsake koalicije. Posredno je bilo iz izjav Janeza Janše razumeti, da smo Slovenci enostavno butasti, ker verjamemo skorumpiranim medijem in lažnivi levici, kar smo pač dokazali na volitvah. Tako ni čudno, da je bilo slišati Pečeta, ko je svetoval pre-mieru naj vendar zamenja ljudstvo, ki je bojda krivo za Janezovo užaljeno reagiranje. Vladna koalicija je kljub izglasovanju zaupnice vladi delovala kot razglašena vlakovna kompozicija, ki nima enakomerno podmazanega kolesja na vagonih. Vlada je v zadnjem času vse bolj očitno kazala ciničen odnos do signalov nezadovoljstva z delom vlade med ljudmi. Se posebej cinizem ob zadnjih podražitvah in ob dvigu življenjskih stroškov ter pojavu visoke inflacije, ko je vlada skorajda povsem neprizadeto in posmehljivo reagirala v odnosu do zaskrbljenosti svojega ljudstva, je volivce odvrnilo od desno sredinske koalicije, ki ji predseduje Janša. Volivci nimajo radi, da kdo brije norca iz njih. Ljudje imajo za takšne štose prekleto dober spomin. Pa tudi o pameti povprečnega Slovenca ni modro dvomiti, je že dokazala preteklost. Mefisto Zakaj lažemo Laž ima kratke noge. Tako pravijo ljudje in izkušnje. Občasno neresnica zagotavlja dvomljiv občutek varnosti, samo...kako dolgo bo to trajalo, koliko časa bo mreža stkana iz laži zdržala? Enkrat se bo potrgala, še vsaka se je... zaradi teže, ki jo nosi in kdo bo potem pobiral drobne niti in iz njih skušal sestaviti novo, mogoče celo pravo in bolj pošteno sliko? Zakaj lažemo? Nešteto je drobnih laži, ki nas vsakodnevno rešujejo iz različnih večjih ali manjših zagat. Z njimi opravičimo svojo zamudo, pozabljivost, hitreje dosežemo kakšen cilj, hotenje, izognemo se prepiru, ali pa enostavno ne želimo nekoga prizadeti. Saj, prizadeti! To je dvorezen meč. Kaj če se obrne? Nastala bo grda, krvaveča rana, ki se bo dolgo in težko celila. Kje? Kdaj? Zakaj? Takrat bo zabolelo! Ne samo tistega, ki smo ga »ščitili«, temveč tudi druge. Komu bo huje? Nič novega ni zlagati se, da bi pridobili osebo, ki je sicer ne bi smeli. Največkrat takrat, ko smo vezani, pa se nam zahoče malo spremembe. Ne obstaja tista črta, kjer bo pisalo »dovolj«. Gremo naprej in naprej, padamo vse globlje in globlje in potem je težko najti pravo pot nazaj. Štrene in zanke lažnih besed prežijo na nas in potem pozabimo kaj smo rekli, kaj obljubili, komu dolgujemo resnico in komu odreči laž. In potem? Kako se rešiti zagate? Običajno najprej ranimo tiste, ki smo si jih na takšen (napačen) način želeli pridobiti. Potem pa še tiste, ki zaradi takšnega obnašanja trpijo, ko se pojavi resnica v vsej svoji jasnini. Če smo dovolj hrabri in pošteni, napako priznamo - na obeh straneh. In če nismo? Se strahopetnost izplača? Poskusimo! Blato naj pade najprej na tistega, ki je vsemu verjel in brezmejno zaupal. Računamo na njegov ponos, njegovo poštenje, da ne bo spregovoril, ...ne, ne bo, noče se kompromitirati, zato ne bo šel do umazanega konca, ki smo mu ga tako spretno in zvito pripravili. Zatečemo se k drugi strani, ki smo jo ves čas varali in ji prav tako lagali, lažemo še naprej in se celo zjočemo na njenem ramenu. Ubogi mi! Sami sebi se smilimo, sami sebi verjamemo. Nihče nas ne razume, nihče nas nima rad. Samo ti, edino ti me razumeš! Poglej kakšni so ljudje, želijo pokvariti najino srečo. Groza! Nevoščljivci in ljubosumneži! Na vse so pripravljeni! In začne se dvoboj- ne, troboj- laži, prepričanj, lažnih obljub, groženj, nizkotnih obtožb. Dno brez dna. Kdo komu verjame, kdo koga obtožuje? Resnica ni vedno le na eni strani, črno belo je le na filmu.Tisti izkušeni bodo znali vso gnilobo, vso umazanijo, vso hudobijo, ki se skriva pod plaščem v celofan zavitih lažnih besed, elegantno premestiti na drugega in spet bo vse - ah in oh in sploh.... Kakšna prevzetnost, kakšna neverjetna nesramnost....in med tem, ko tista črna ovca nima pojma kaj se dogaja, se nad njeno glavo kopičijo črni oblaki groženj in izsiljevanja. Težko se je potem oprati, težko dokazati, kdo je brez krivde kriv, dežurni krivec za vse.... Dokler se ne pojavi nova žrtev... Staša 5i Center gradnje Hrastnik Naselje Aleša Kaple 4, Hrastnik, tel.: 03/564 20 28 > Da bom sama svoj mojster; sem že sklenila; '-JB vse, kar potrebujem, bom pri Mercatorju dobila ... ® popust za vse orodje | Z UMOR na zalogi Popusti veljajo za ves program orodja Unior. Samo za fizične osebe. Popusti se med seboj ne seštevajo in se obračunajo pri |Äblagajni. Obiščite našo prenovljeno prodajalno in se prepričajte ... o ponudbi gradbenih in izolacijskih materialov ter ostalih izdelkov iz gradbenega programa, ki so na zalogi. mmam'dm -.Mii seks. j» * *n vi--, ifiä wammamt Bodite pozorni na ponudbo, ki velja do 31. 12. 2007. , J ■a 0) > ro V) ro N ro jč c ro DQ o 't ro (/> ro N ro •20 C M E o 2 ro -Q rt co co o o 2 >ü5 o Q_ d) ro