66. številka.
Ljubljana, v sredo 23. marca 1898.
XXXI. leto.
lakaja vsak dan svetor, kamli nedelj« ia praemike, ter velja po polti prejemaš ca »▼■tro-ogerske deftele ca ne leto 15 gld., m pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jeden M ubi i 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljeno bres potUjanja na dom sa vse leto 13 gld,, ia Četrt leta 8 gld. 30 kr. sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr.
i, po 30 kr. ca četrt leta. — Za ta je delale toliko vec, kolikor poštnina tnala. — Na narofibe, bres istodobne vpoSiljatve naročnine, ae ne ozira. Za oznanila plačuje ae od itimitopne petit-vrtte po 6 kr., te ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr , Ce ae d Takrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska, Dopiai naj ae iavoli frankovati. — Rokopisi ae ne rra&njo. — Gredoiltvo in npravnilteo je na Kongresnem trga it 12. D pravniltva naj te blagovolijo potiljati naročnine, reklamacija, oananila, t j. vse administrativne it«ari.
Telelon A t.
Nagodba.
.Že v jedni prihodnjih sej predloži vlada poslanski zbornici na nagodbo z Ogerako nanašajoče se predloge." Tako nekako proroku jejo kar po vrati oficijozni listi, prav kakor da hočejo polagoma in previdno pripraviti prebivalstvo na veliko razočaranje, na posebno neugodnost.
V nobeni stvari ni mej avstrijskimi narodi toliko soglasja, kakor glede nagodbe s Ogersko. Vsi so jedini v tem, da je nagodba prava nesreča sa avstrijsko narodno gospodarstvo, ia da bi bilo bolje, ako se sploh ne obnovi pod sedanjimi pogoji.
Ko ss je grof Badeni začel z madjarako vlado pogajati glede nagodbe, je ustregel vsem madjar-skim željam in odnehal v raznih točkah s pogojem, da se zviša prispevek Ogerske k skupnim državnim potrebščinam. Badeni ni zahteval, naj bi Ogeraka plačevala polovico vseh potrebščin, dasi bi bilo to jedino pravično, zahteval je samo, naj se prispevek Ogerske zviša, a Madjari se tudi tej želji niso hoteli ukloniti, ampak so grozili, da rajše nagodbe ne obnove, če kvota ne ostane nepremenjena. Teh groženj pač nihče ni smatral resnimi, saj ve vsakdo, da je nagodba Ogerski na največjo korist. Madjari so grozili, da tako prisilijo avstrijski parlament, odnehati od kvote.
Badeni se je zvesto držal načela, da sme na-godbene predloge samo vse skupaj predložiti parlamentu, nikakor pa ne posamično, da se mora torej prej doseči soglasje glede kvote, predno pride nagodba v parlament. To smo smatrali za nekako jamstvo, da nagodba vsaj ne bo tako slaba, kakor sedanja.
Zdaj pa se naznanja, da vlada ne predloži vseh nagodbe ni h predlog najedenkrat, ampak da predloži nekatere predloge že v kratkem, dasi še ni doseženo soglasje glede kvote. Vlada hoče, naj se posamične predloge rešijo za-se, ne glede na kvoto, katera se določi kasneje. Grof Thun je torej opustil staliiče, katero je bil zavzel njegov prednik, grof Badeni. Akceptiral je pač vse, kar je Badenijevo ministerstvo dogovorilo z Banffvjevim, odobril je vse znatne koncesije, v katere je privolil Badeni, ne da bi imel kako gotovost, da se kvota
predragači, da se zviša prispevek Ogerske k skupnim potrebščinam, in ce'o odprave mlinarskoga obrata ni izposloval, kar so bili Madjari Badeniju že koncedirali in sele potem preklicali.
Ako vzprejme avstrijski parlament nagodbene predloge posamično, ne skupno, ne da bi zajedno določil kvoto, si veže sam roke. Najnovejše tolmačenje takoimenovanega „junctiroa", da je namreč dovolj, ako se vsi nagodbeni zakoni sknpno sankcionirajo, da pa ni treba vseh skopaj nakrat predložiti parlamenta, je vladin manever, a če parlament temu tolmačenja pritrdi, potem nima prav nobene garancije več, da se kvota premen:.
Ministerski predsednik je v svoji izjavici, s katero se je predstavil parlamenta, s posebnim po-vdarkom naglasa!, da je obnovitev nagodbe državna potreba. Morda mislijo višji krogi, da je nagodba državna potreba; narodi, davkoplačevalci, niso tega mnenja. Narodi žele nagodbo, katera razdeli pravično vsa bremena, katera ne bo gospodarski uničevala celih slojev, nikakor pa nečejo nagodbe, po kateri bi Cislitvanska imela samo škodo, vso korist pa jedino le Ogerska. Boljše nič, kakor slaba nagodba. _
Kreta.
Kretsko vprašanje žo 7edcn ni rešeno Kreta, prvi uzrok grško- turške vojne, še vedno nima obljubljene jej avtonomije in de vedno nima svojega guvernerja. Rusija je bila predlagala, naj se imenuje dosmrtnim guvernerjem drugi sin grškega kralja, princ Jurij, čemur se je pa sultan odločno uprl.
Buski poslanik v Carigradu, Zinovjev, ne hodi od tedaj več v Jldiz-kiosk, odkar mu je sultan povedal, da ne akceptira kandidature princa Jurija. Zinovjev pošilja zdaj k sultanu svojega dragomana Maksimova, a kadar sultan kaj vpraša glede Krete, dobi odgovor, da car Nikolaj še vedno ni zapustil svojega stališča in da ga tudi ne zapusti, da pa bode čakal, da najdeta sultan in njegov prvi svetovalec, avstrijski poslanik baron Calice, kaj pametnejšega, da se redi kretsko vprašanje.
Angleška je pritrdila kandidaturi princa Jurija za mesto kretskega guvernerja.   Tudi Italija se ne
meni v*č za mnenje Avstrije in Nemčije glede princa Jurija, in morda ni neosnovano domnevanje, da je približanje Italije k Rusiji in k Franciji vsaj v tem slučaji posledica tega, da je prestolonaslednikov* soproga hči črnogorskega kneza. Nemčij a so drži precej neutralno, in je vsa nje politika v Carigradu naperjena na to, da dobi kar možao mnogo in znatnih koncesij od turške vlade.
Jed na odločna nasprotnica kandidature princa Jurija za mesto kretskega guvernerja je Avstrija, kajti da bi bil cesar Viljem odločen nasprotnik kandidata ruskega carja, tega ne verjame nihče, izvzemši sultana, kateremu je avstrijski poslanik baron Calice natvezil, da se sme zanašati na Avstrijo in na Nemčijo, ter mu svetoval, naj ne umakne turške vojske iz Tesalije, dokler ne postane kak turški državljan guverner Krete.
Zinovjev bo čakal, kaj si izmisli evropska, specijalno avstrijska diplomacija glede Krete, a izjavil je z vso preciznostjo, da ruska vlada nikdar ne privoli, da bi Turčija poslala kacega vojaka na Kreto, in da nikdar ne prizna kakega turškega državljana kretskim guvernerjem, ob jednem pa je tudi odklonil vsako odgovornost za posledice, katere bi nastale, ako poskusi sultan poslati svojega guvernerja s turško vojsko na Kreto. Zinovjev je tudi zastopnikom velesil brez ovinkov povedal, da se Busija ne meni za nove nas v* te, kako urediti kretsko vprašanje, in da jo veseli, da je — post tot discrimina rerum — mogla zopet prevzeti zgodovinsko svojo ulogo, biti braniteljica pravoslavnih kristijano v, katero ulogo je bila za nekaj časa opustila, da ohrani evropski mir.
Na Porti vedo dobro, da je bil princ Jurij pripravljen, priti v Carigrad in obljubiti sultanu odanost in zvestobo. Princ Jurij je bil to ponudil na prigovarjanje Rusije. Morda se bo sultan še kesal, da se ni udal želji Rusije, kajti že sedaj ne dvomi nihče več, da postane princ Jurij guverner Krete, če ne koj sedaj, pa nekoliko pozneje.
Rusija je ž njim na pol že zmagala. Angleška, Francija in Italija podpirajo njenega kandidata, Nemčija je nevtralna in je poslala svoje ladije izpred Krete, nasprotnika kandidaturi sta torej samo še Avstrija in sultan.
LISTEK.
Zgodovina slovenskega slovstva.
Kakor je skoro neverjetno, da Slovenci nismo imeli pred reformacijo nikake literature, da tedanji duhovniki niso nikdar čutili potrebe napisati v cerkvene namene kake evangelistare ali kaj jednakoga, katerih imajo drugi narodi in tudi naši sosedje Hrvati v izobilja, in da je moralo priti toli mogočno gibanje, da nam je rodilo početke našega »lovstva; prav tako značilno je, da se je do francoske dobe gibalo vse slovstveno delovanje le v ozkih mejah verskih bojev in cerkvenih potreb. Francoska doba pa, v kateri se je razvila jedna najlepših slik našega slovstva — Zois in drugovi — nam je prinesla, kakor povdarja tudi G laser (II. zvez. str. 39), »začetek izvirnega klasičnega pesništva, začetek pravega znanstvenega preiskovanja itd."
Da to delovanje v duševnem ozira in glede izvirnosti ni moglo biti na posebno visoki stopinji, je umevno, ker je bilo treba povsod šele ledino orati in ker so se zlasti najboljše moči absorbirale v praktične potrebe: slovnice,  abecednike, berila
i. t. d. Pri takem poslu pa je moralo sčasoma zginiti pravo razumevanje za slovstvo. Da se je to zgodilo, nam dokaznje Prešeren sam s svojo satiro „Nova pisarija", ki nam jasno kaže, kam so prišli naši 8lovstveniki! . . .
Gibanje 1. 1848, kojega petdesetletnico obhajamo letos, je sicer zbudilo novo življenje, ki pa je koncentrovalo svoje muči na političnem in gospodarskem polju. Šele, ko so se polegli viharji, ko je začelo seme, ki se je zasejalo 1. 1848. poganjati in donašati sadove in ko se je na njih podlagi čim dalje bolje širila izobrazba, mogli so nastopiti v našem slovstvu naši Jenki, Erjavci, Levstiki, Mencingerji, ki so neposredni predhodniki in deloma sodobniki slovenske literarne dobe y-x\Y t;o//'v — Stritarjeve dobe. In s temi možmi je pričel prof. Glaser v IV. zvezku oziroma v II. delu III. zvezka, katerega nam je letos podarila naša „Matica*.
Obilno gradivo je prisililo prof. Glaserja razdeliti III. zv. na dva dela, in zato smo morali lani prestati sredi Marnovega životopisa, da, celo kar sredi stavka! V II. delu nadaljuje pisatelj Mama in obravnava specijalno naslednje pisatelje in pesnike: Cegnarja, Uraka, Jenka, Bilca, Kočevarja, Vi-
janskega. Trdino, Kreka, Mencingerja, Hrovata, Tnška, Erjavca in Levstika ter še par dragih mož, ki so pa deležni samo drobnega tiska.
Zakaj je dr. Glaser vvrstil marsikoga v to skupino, ki naj eega samo do I. 1870., in ne v zadnjo Stritarjevo, dasi spada zlasti pri živečih vsaj njihovo glavno delovanje v novejšo dobo n. pr. Mencinger, mi ni jamo, in avtor tudi ni povedal nikakega razloga. Mtslim, da bi bilo umestneje, ako bi bil prof. Glaser vsaj one pisatelje, ki zastopajo pravo literaturo v ožjem pomena, bele-tristiko, obdelal skupno, če bi mu tudi kronologija kaj nagajala.
V obširni prilogi „ki obsega preko 10O strani j (!) n&m podaje vire, naslove knjige in uradne razglase iz I. 1848. Pripombe se mi ne zde povsem erečne. Mnogokrat se v prilogi prav po nepotrebnem samo ponavlja, kar se je povedalo že v tekstu n. pr. o Medvedovem imeniku rastlin (str. 202.). Glavni pomislek pa je, da vse te obilne številke, katerih je tu pa tam kakor muh v pasjih dneh, niti ne dosežejo svojega namena, ker je vse zmešano! Številke v teksta in v prilogi se ne ujemajo in dostikrat dobi človek v prilogi čisto kaj druzfgo, nfgo je iskal; mnogokrat sploh  v prilogi
Tudi sultan se bo moral u lati in Avstriji ne bo mogla kljubovati vsem drugim državam Princ Jurij postane kre ski guverner, na celem Balkanu pa se novic utrdi prepr čanje, da je Avstrija sovraž-niča balkanskih in drugih na Turškem bivajočih narodov.
Avstrijska zunanja pol tika je res zagonetka. Avstriji bi moralo biti na t-m, da s zagotovi kar mogoče veliko upliva na narod*, k.ite i pr-bivajo v razpadajoči Turčiji ali v nje sosedstvu, skrbeh bi morala, d* si pridobi simpafije teh narodov, nv-to tega pa stori vse, da uduši simpati.e in da si nakoplje sovraštvo dotu'n h narodov. Avstrija nima na Kreti prav nobenega interesa, zanjo popolnoma vsejedno, kdo je guverner tega ot ka. spadt li Kreta k Turčiji ali h Griki a vzlic temu se je eksponirala na tak način, da je m iralen in materija en poraz gotov in n^zogiben
V I Ju hI h« nI. 23. marca.
Izjava grofa Thuna ni menda zadovoljila prav irko.ar   tNso.6 Freie PreSSe" pravi: Vse, kar je navel grof Tlmn kot namen tvoje vlade je samo ob Hfiii umij ivo ter se je povedalo v programih vseh ministerstev. Grof Thun sploh ni govoril o t-m, kaj hoče   njegova   vlada   storiti,   nego le,   k*j njegova vlada želi, da ji stori — parlament. Thuuova izjava ni nikak vladen program   ampak ap laoija na drž zbor. Jedino, kar ugaja „N^ue Freie Preste* j da je Thun zagotavljal, da ho      ršiti no^a vlada soju dolžnosti ustavnim potom   „Neue Fr. Pres.se" smatra to za o 'govor Thuna na državnopravna spo* menice češkega,  galiskega   iu dalmatinskega deželnega zbora.  Grof Thun  zavn ča te adrese zavrača stremljenje za tem, da se delokrog d»£. abocov poveča, da 8h vršo državnoib rsfce volitve in iir^ktno po deželnih zborih, grof Tuun p i odklasj » tudi že'jo, da bi ae ustava sistirala   ter bi se. ubijal zač.isni absolutizem. Ustavni pot izključuje i federalizem i absolutizem  — „Narodni Lisfv" pa pšejo : Narodna vprašanja,   ki pretre ajo ob.it nnk vse države, so obtičali Thuna v peresu. Ni kateri podlagi naj  se povrne  narodni  mir,   na podlagi katnoga ustavnega sistema naj ae izpolnijo zahteve 14 milijonov tlačenih  narodov,  o tem  ni v Thunovi  izjavi niti 1 besedice.   Ta suhotnoat v stilu grofa Thuna mora vzbuditi na desnici n «jzo,iernejši vtisk.  To je torej zahvala,  k*tero dobi desnica   za  vso svojo pnjen IjivostI   Thun ne  ve ničesar o poitulatih do3uico. Zinj ne  eksistira adresa  desnice z zahtevami po samostojnosti in avtonomiji   kraljestev in dežel ter po jednakopravnosti  narodov.   Prva propiramatična izjava no^e vlade  ignorira  povs m v talne zahteve veČine. Vlada zahteva, naj vse stranke z ozirom na gospodarska vprašanja na ogr rsko nagodb ) p< zabijo narodne konflikte  To pomeni: Vi federalisti mirujte s svojim češkim državnim pravom, s svojo avtonomijo, in vi n smški centralisti m<rujte s svojim velikim  nemštvom, sklenite vsi mir v prid nagodbe! Že včerajšnji   prvi dan je pokazal,   da hodi Thun odločno  napačno  pot   — Nezadovoljna s pičlo Thunovo izjavo je tudi „ Politik", ki pa smatra Thunov govor le za nekak preludij, kateremu sledi šele pravi program   Da niso zadovoljni opozieijonalni časopisi je umevno. Zadovoljen pa je kolikor toliko ,W i e n e r Tagblatt", najnovejši oficijozni list.
Krščanski socijalisti in jesikovno vprašanje. Antisem<tska stranka, ki je tudi nekaterim Slovencem vzor pravičnosti in politične poštenosti, je v prvi parlamentarni seji podala svoj dolgo obljubljam jezikovni predlog, ki mora odpreti vsakomur oč«, da izprevidi, kakšni so ti vzorni krščanski poštenjaki Luegerjanci. V svojem utemeljevanju pravijo, da so j zikovne naredbe Badenijevega minister* stva narodne pravice nemškega naroda na Češkem in M ravskem najobčutljivejše poškodovale, a da tega tudi Gautscheve naredbe niso popravile. Tudi sedaj b do morala nemška <J) oblastva na zahtevo stranke pisati protokole v češčini ter izpovedi čeških izvedencev in prič sprejemati v tem (češkem) na-r»čju (!) V kazenskem postopanju bo treba na zahtevo čeških obtožencev sestaviti obtožnico v češčini, zagovornik in državni p-avdnik bodeta morala češko govoriti, pri glavni ob-avntvi pa bo lo morali nemški (!) sodniki in porotniki soditi v češčini. V civilnem postopanju bodo morale nemške sodnije v češčini obravnavati ako se b de tako izljubilo češkemu odvetniku ali s ranki Itd. Z ito predlagajo ti krŠčansko-eocijaloi politiki! Visoka zbornic skleni : Badenijeve m Gautscheve jezikovne unredbe so neveljavne; vlada naj nemudoma predloži jezikoven zakon, ki bode vstrezal opravičenemu stališču (t. j. seveda voditelj-'ko ! Ij nemškega naroda v Avstriji, ki bo z ozirom na jednotnost države, uprave in justice zagotavlj al nemščini pristojno mesto; izvt li n*j se odsek 30 členov, ki naj sestavijo in predlože tak zakon. — To zahtevajo krščanski sccijal.sti Da odrekajo s tem Slovanom pravico, posluževati se pri državn h oblastvih, pri so liAčih, pri porotnih o >ravuavab rntteriuščine, di teptajo s svojo zahtevo na tlo jednakopravnosti, da se potezajo za centralizem in nemški državni jezik, ki naj german zije vse urade, kaj se brigajo za to ti krščansko p avični, idealni politiki! Naše mnenje je bdo in je: Antis* mitje so Slovanom prav tako krivični m SOVraJoi, v sv<jetn postopanju pa še bolj Idžujivi, kakor aajgrti ž ulje !
Veliaonemci proti avstrijski obstrukoiji VVoirTovci so vedno t ši'ali na Nemško, iščoči ondi navduševa ja za nadal no obstrukcijo. Sedaj pa so jo skupili b*š iz velikonemških krog »v radi svojega državi nevarnega tazsajanja. „National Ztg.tf in „Viisstsche Zfg " namreč hudo obsojata ter jako obifljojeta sklep nemške ljudske stranke, naj se z obstrukcijo nadaljuje, in hvalita nemško napredno stranko, da je odnehala vsaj od škandalov v parlamentu. Čudno se jima zdi zlasti to, da so za surovo obstrukcijo prs'anci iz alpinskih dežsl, katenh se jezikovne naredbe kar nič ne tičejo, do-čim so ('e^ki in moravski Nemci mirui, dasi še vedno obsojajo Gaut cheve naredbe. „National Ztg J pravi, da utegne postati sklep nemške narodne stranke za uotranji razvoj Avstrije nedogled-nega pomena, za nemštvo pa bržčas usodne škode! — Dlamiraui „Grazer Tagb'att" o t-sm modro molči.
Srbija, Milan in Rusija. „Peterburgikija Vjedomosti" poročajo, da hoče srbska vlada poslati nov* g t metropolita Inooencija in bivšega regenta R st o i v !'»:'-•■ i ni-;' da pomirita tuske odločilne kroge radi povratka Milauovega v Beligrad. Srbska vi.t i.t hoče izpolniti s  tem  le  nujni  svet Avstro-
Ogerske, ki ji je po svojem zastopnika nujno priporočila, naj stori vse, da dobi zaupanje Rusije, ki je radi Milanove vrnitve ogorčena. Ta svet dokazuje, da Avstrija ne odobrava proti-ruske politike, ampak da želi bai nasprotno. Poslanca hočeta ruski vladi „dokazati", da oe je vrnil Milan samo „iz dinasttčnih vzrokov". Se jima bo li to posrečilo?
Zarota proti carju Nikolaju II ? Šel* sedaj se raznaša po časopisih sumljiva vest o neki zaroti proti carju Nikolaju U., dasi je bila zarota baje že v jeseni razkrita in razbita. Zarota je imela namen odstraniti s prestola sedanjega ref irmatorič-nega naprednjaškega carja ter posaditi na njegovo mesto carjevega najmlajšega brata, Mihaela, ki bi vladal baje v duhu Aleksandra III. Na čelu zarote so stali baje visoki častniki ter — carjeva mati, carica-vdova. Piše se, da se more taka zarota vadno oživeti.
Dopisi.
ti številk, ki so v tekstu in narobe. T. ko se torej izgubi uspeh namena in ves trud je bil zaman. In kako mučno mora biti tako sestavljenje pri nepreglednosti rokopisov! Zato teh nedostatkov skoro ne moremo očitati prof. Glaserju, temveč korekturi.
Metoda, po kateri obdeluje dr. Glas«r posamezne literate, je stara; ostal je dosleden, kakor je zatrjeval v svojiu polemikah, — dvomim, da v prid svojemu delu! Z^kuj tudi to pot moram izraziti željo, da bi se povspel ni nekoliko modernejše stališče literarnih historikov, ter bi se ne zadovoljeval samo s suhoparnimi dati, temveč, da bi pisatelje res »predelal!* Na ta nacan bi postala knjiga mnogo zanimejŠa in prebavljivejša. Koliko lepši so vender Levčevi članki o „odličnih pesnikih in pisateljih slovenskih" v Stritarjevem .Zvonu" (1879 )! Mikar da bi bil tiste članke n. pr. o J tuku kar ponatisnil, bolje bi bilo! Tam pač Bpoznamo pesnika, kakoršen je bil, a pri prof. Gla-serju je to težje. In Jenko, „slovenski H sine", bi pač zaslužil malo več pozornosti! Tudi o Mencingerju, tem duhovitem essavstu, o katerem se je Sele pred kratkim mnogo pisalo, bi se dalo kaj druzega  povedati, nego   je storil prof.
G lase r, ki govori o njem prav za prav samo polovico strani — drugo obsega vaebino njegovih spisov —, dočim je privoščil drugim, nezaatnejšim literatom po cele strani. Niti vseh spisov ni načtel. (kje je n. pr. ostal „Slavnostni govor" in originalna novela „Craokav/.ar in Ušperna"?!)
Toda, da se mi ne bode očitala nehvaležnost, priznavam: Prof Glaser morda niti ni mogel napisati temeljitejšega dela, ker mu je nedostajalo časa, da bi bil v miru preštudiral posamezne literate ter potem napisal o njih svojo sodbo; krive so torej razmere! Ako toraj povdarjam pomanjkljivosti dala — kar se mora zgoditi, ne delam avtorju nikakih krivic, ker priznavam težavne razmere. Te so de-loma krive, da imamo Glaserjevo delo „in dei wen-g durrhgenrbeiteten Gestalt", kakor je je označil prof. Jagič (Arohiv XX. str. 121). A tudi v tej obliki ima delo svojo stalno in trajno vrednost, katere mu ne more nikdo odrekati.
Ko se izda razna korespondenca in se napišejo tudi monografije, bode prof. G laserju možno popolniti svoje delo ter je dovesti do one dovršenost', katero si želim jaz in z menoj mnogo drugi.
Dr. Fr. Vidio.
Is SEugreba, 21. marca.   Minoli teden je dala poštua uprava odstraniti sedanje nabiralnike in jih je nadomestila z novimi, kateri so pobarvani z madjarskimi barvami, na vsakem pa je napravljena krona sv. Štefana.   Ban Hedevary in njegov „leibjud" Spitzer, ki se je prekrstil v Krajcsov/ics de lllok, sta dala to napraviti, da dražita in žalita hrvatski  narod.   V noči od sobote na nedeljo so ljudje, katerih pa biriči niso zasledili, zamazali vse te nove nabiralnike z raznimi kislinami, tako da se najbrž ne  bodo dali  p pravit',  in odtrgali z njih vse Štefanove krone, če   prav so  bile nar. jene od železa. Hedervaiv, Krajcsowic* in vsi drugi Hrvatsko vladajoči  poštenjaki  so mogli v naprej vedeti, da narod ne bo molče trpel njih provokacij. V ponedeljek je Hedervarv pre.d vsak nabiralnik postavil dva siražarja. S tem se je famozni II -dervarv novic proslavil pred svetom m se spet prikupil Madjarom. Moida misli ban, da odvrne svet s tem od premišljevanja, kam sta on in njegov Krajc^ovics vtaknila tistih 6000 gld . kat r« so hrvatski časopisi nabrali za rodo ne v Bošnjakih ustreljenih žrtev banove politike, katere rodbine sedaj   lakote umirajo. Dočim vlada zapravlja narodov denar, dočim si m.djarou-ski  nGiii;ksjagerji<<  s hrvatskim  denarjem, zasluženim s krvavimi žulji,  polnijo žepe, vlada v Posavini strašna beda. Ljudje ginevajo gladu, prodajajo perilo s telesa, samo da dobe košček kruha, a vlada se za to niti ne zmeni. V Brodu se je osnoval odbor, da zbira milodare za podporo umirajočega ljudstva in je prosil vlado dovoljenja, da sme nabirati. Štirinajst dnij se uradnikom  ni ljubilo odgovoriti in dali so dovoljenje šele na brzojavno pritožbo. Armencem na Turškem se godi s okrat bolje, kakor Hrvatom.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. marca.
— (Župan Ivan Hribar) odpeljal  se je danes za več dnij na Dunaj.
— (Gostovanje gosp. Ignacija Boritnika v Ljubljani) Ker jutri ni kompleten vojaški orkester na razpolago, morala je intendanca odložiti predstavo opere „ilalk e". Intendanca je naprosila takoj brzojavnim potom gosp. Ign Borštnika, da gostuje jutri v naslovni ulogi „ Revčka Andrejčka", kateremu povabilu se je takoj brzojavno odzval. Jutri je tedaj namestil opere „H<*UeM „Revček Andrejček" z gospodom Borštnikom kot gostom. — Slovenskemu občinstvu bode tako po večletnem prestanku zopet dana prilika, videti svojega rojaka-umetnika na slovenski pozornici.
— (Slovensko gledališče.) Včeraj sta se igrali dve veseloigri-jednodejanski: „Igra pike)" in „ Medved snubač", končno pa se je pela opera „K e e-nija". Veseloigri sta občinstvu prav ugajali, saj so igralci in igralke storili vbd svojo dolžnost. V prvi so se odlikovali g. Inemann, g. Verovšek, g. Lovšin in gdč. Slavčeva; v drugi pa g. Inemann, g. Kranjec, gdč. H i 1 b e r t o v a in g. Lovšin. — Repriza .Ksenije* pa je neko* liko zaostala za premijero, vendar je bila v celoti prav dobra, lntermezzo se je moral ponoviti. Še boljši, če možno, kakor zadnjič pa je bil to pot g. Baškovič, tako, da more prištevati svojega AIs-ksija mej svoje najboljše partije. Občinstvo je za-tegadel g. Baškoviča opetovano odlikovalo, kakor tudi g. N o 11 i j a , gdč. Sevčikovo in gdčno. Horvatov o. Obžalovati je torej prav globoko, da gledališče ni bilo boljše obiskano t
— (Parmova opera »Stara pesem) se bo jutri, v četrtek, pela na zagrebškem gledališči. Libreto je spisal, kakor smo že avoj čas poročali, Gvidon Menasci, solibretist Msscagoijeve opera „Cavalleria rusticana*. Snov je posneta po znani Heinejevi pesmi „Es war ein alter Konig". Opera
j« razdeljena na tri podobe. K premijeri poide več gospodov in dam iz Ljubljane.
— (Ponarejeni vinarji) izdajajo se spet po Ljubljani. Trije gostilničarji na Dolenjski cesti so v zadnjih dneh dobili več ponarejenih 20 vinarjev. Falzifikati so jako dobro narejeni, občinstvo naj bo torej pazljivo.
— (Najdene nre.) Posest niča M. B. na*la je na svojem vrtu poleg ceste v mestni log v nt ki cunji zavite sreberne nre in srebrno verižico.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13. do 19 marca kaže, da je bilo novorojencev 34 (= 5049 o/o0) umrlih 11 (= 16 84 °'00), mej njimi jih je nmrlo za vrstici 1, za jetiko 3, vsled mrtvnuda 1, za različnimi boleznimi 6. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=454%), iz zavodov 5 (=45 4°/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za otročico I, za škarlatico 1, za vra-tico 2 osebi. _
— (Iz Velikih Laso) se nam poroča: Dne 19. marca t. I. vršil se je v Velikih Laščah pri gosp. Jakob Srpanu v bralni sobi prvi občni zbor narodnega bralnega društva. V odbor bdi so voljeni gospodje: Jakob Srpan pred^edn kom, Franc Hafner podpredsednikom, Janez Pucelj tajnikom in bi-gaj nikom, Anton Bentdik in 1. Glavina odbornikoma, namestnikoma pa Jos. Virant in Janez Pucelj.
— (Iz Bozakova) se nam piše 21. marca: Prvi spomladanski dan zagledah so nekateri nekaj čudnega po Kolpi plut« Radovednost jih je gnala bližje, in km Jo so se prepričali, da je voda prinesla, Bog ve od kje, m>tvo truplo. Mrtveca so potegndi iz vode, pa ga nihče ne pozna. Dosedaj se le toliko ve, da je v) >ko hrvatsko oblečen, k, cih 25 let star, srednje velikosti in kmetskega stanu. Imel je 18 kr. denarja, smodko in nekaj t« baka v žepu, druzega nič. Sodna komisija ni naša nič sumljivega na njetn in se splošno sodi, da je dotičntk ponesrečil že pred par tedni Bog mu daj nt besa! — Ravno isti dan videli smo pa pri nas tudi h- kaj druzega izvan rednega. Na latniku ali brajdi pred hišo trgovca g. Vukšimča zapazili smo 6 cm dolgo zeleno mladico s nežnimi listi in trojimi grozdići. 0 tem času pač menda to ni bilo nikdar nikjer. Dotična trta je stara 33 let, imenuje se „žnmetawta kaoščina". Kaže li to dobro letino  n boljše čase? — Upaimo!
— (Dvoboj dveh celjskih Grmnnov ) Iz Celja se nam pisej Pri dvoboju mej dr. V. Stepisch-neggom m dr. Evgennm Negnjetn je bi Stepisch negg kakor pravijo, blizu levega očesa hudo ranjen. Presekana mu je baje kost in morali so ga nest i z bojišča. Povod dvoboju je bilo zabavljanje mladega Step scbnegga na župana Stiegerja. Po ostrih besedah pravijo, da je dr. Ne^ri udaril dr. Stepischnegga v lice. Nasledek je bil dvoboj
— (.Šolski dom" v Gorici.) .Soča", govoreč o zgradbi .Šolskega doma" v Gorici, pravi, da se je doslej nabralo 10.000 gld. v ta namen. Skoro vsi darovi so došli z Goriškega in kar je prišlo iz druzih kronovin, je došlo le od Slovencev, ki so rojeni na Goriškem, a službujejo sedaj drugod. Od Goričanov, živečih na Kranjskem, je došlo doslej 202 gld., iz Trsta in njega okolice je došlo lio gld , < Dunaja 103 gld., iz Istre 5 gld. in iz Tirolske 2 gld., vse drugo je z Goriškega.
* (Ibsenov rojatveni dan) Včeraj je bil v Kristjaniji ter sploh v vsej Norvegiji pravcati praznik. Povsod so slavili 70letmco slavnega svojega rojaka Ibsena, katerega pa v njegovi mladosti niso u meli, kateri je moral ostaviti svojo domovino, ker ga je nebvaležnost rojakov preveč bolela. Njegove spise so pr< glasili za nemoralne ter trdili, da svoj narod v blato tepta; in to zato, ker je slikal ondotne socijalne razmere. Treba je bilo šele druzih narodov, kateri so Norvežanom odprli oči ter jim povedali kakov velikan je Ibsen, katerega so povsod slavili, povsod občudovali, le domovina ga ni poznala. No, sedaj tudi ona ve, kaj in kdo je njen Ibsen; sedaj ga ctni kakor zasluži, kar je pokazala zlasti pri njegovem 70. rojstvenem dnevu. Vse se je zbralo, da ga proslavi; predsednik zbornice mu je čestital v imenu svojih tovarišev, sam kralj pa mu je poslal Čestitko, glaaečo se: „Jaz in kraljica Ti čestitava k Tvojemu 70letnemurojfltvenemu dnevu. Tvoj oastni dan je častni dan za vso Norvegijo *
* (Obsodba slovanskega urednika.) V Po-ananju na Nemškem je bil nedavno obsojen urednik »Prace*, Rakova ki, ker je objavil nedolžno pe-•naico »Slovanskim bratom", na štiri mesece zapora. To je zopet nov dokaz, kako strastno preganjajo Nemci Slovane, kjer le morejo.
* (Fotografija a medvedom ponesrečena ) v Lienzu na Tirolskem so se v spomin na maska-»ado hoteli dati trije maskirsnci fotografovati v lovski opravi ter v tistem trenotku, ko streljajo medveda. Lovci s polkami so se postavili, pred njimi je stal na zadnjih nogah za medveda maskirani kovač Solderer, fotograf je baš nastavljal svoj aparat, kar poči jednemu lovcev puška in medved-kovač je obležal, v vrat zadet, mrtev v svoji krvi. Nesrečnega medvedjega lovca so takoj zaprli.
* (Velik požar) je uničil pred kratkim v oachmutu, v guberniji Jekaterinoslavski, nad sto
Zgorelo je tudi 18 oseb, veliko je pa nevarno
opečenih. 0*zenj je nastal ponoči v nekem parnem mlinu V. r- m lijnnov je škod- Zgorelo jn več pilač in trgovskih poslopij z vsem imetkom.
* (Troje sicilijanskih porok.) Nedavno se je poročil v Palermi zdravnik Karlo Anfosso s si-gnorino Aiilio Perrone, kuere starejša sestra je tudi ljubila l-pega zdravnika ter na vse možne načine skušala pri lobiti si ga Ko pa je videla, d t so vs> poskusi hrezuspešni, se je navidezno umirila ter celo prisostvovala sestrini poroki. Toda ko je mlada dvojica si pila i>re'*o hišn h vrat, da se odpelje na kolodvor, tedaj je skočila nesrečno z*ljubljena ne ve-tin; s- etra z visokega btlkona ravno pred ženina in nevesto ter si razbila glavo, da je brizgnila kri in možgani po novoporočencih. — V Parti-nici pa je pr šel na Rvarovftčino voznika Abbate mlad mož t-r je ustrelil t ikrat na ženina. Ko so svatje hoteli ženina bran ti ztklicJ je tujec: „J*z sem R tzina M miuno z ipuš ena ljubica vašega Abbate; onečastd me je ter nesramno zapustil" — Skoro nič manj žalostna ni bila poroka s listnega posestnika Ferraria v Uditore, katerega nevesta je štela 21 let, Ko je šel s svojo mlado ženo z županstva, ugrabila sta mu jo d/a mla len ča ter se urno ž njo odpeljala. Starec je upil in zdih^val, a vse zaman; Ijudie so se mi pa smejali. Sar^e svoje ž*-ne še do «1 nes ni naftel.
* (Tukaj sem!) Nedavno je kupila neka dama v Draždanih svoji prijateljici krasen album, kateri je fndi muziciral, ako j-< bd navit. Dama je bd ■ iz li .d- nbacha Ker pa ni hotel.* carine plačati je skr Ia vezdo p >d peb-nno. je mUlila, da se jej je mala goljufij t posrečila, ko se oglasi ravno eri vratih godbeni Instrument v -»Ibumu rer začne igrati veselo m*jn kovo pesem. Dama je bila iz lana, plačati je morala carino in vrhu tega še kazen.
Darila i
Uredništvu naftega lista so poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda: G Mit. Nemec, trgovec v Ptuji 15 K, koje je nabral g. Natek v ptujski čitalnici pri zabavnem večeru dne sv. Jožefa. — G. Ana Repič v Št. Vidu pri Za tičini 10 K, nabranu v ve iell družbi ob godovanju g Jos. Lavriča v Starem trgu. — (1 Jak Dro 11 v Krškem 5 K, nabrane pri g do vanju E Ivarda in Jožeta s pomočjo dr »ž^stndi g upic Rupertovih — G He ma Se i d lov a v Novem mestu nabrala 2 K 60 v. — Vesela družba pri Sv. Roku na D lenj. nabrala 2 K v gosti ni g Kristana na godovoi dan gospe Josipins Kristan — Skupaj 34 K 60 v — Živeli r-doljubai darovalci in darovalke in njili nasledniki!
Telefonična in brzojavna p »ročila
Dunai 23  marca.   V d»na?ni seji po slanske  zbornice  sta S c h 0 u e r e r  in W u 1 f vse poslance presenetita.   V Badnji   seji sta bila obljubila,  da b »d ta predsednika Fuchsa pri  vsaki  s* ji   neprestano  insult r Ja,   a že danes sta popolnoma umolknila; \V.dl" je šel celo osebno  k Fuebsu,  se  um  globoko pri-klonil in ga prosil, naj ga vpiše v listo govornikov.   Kdo je Scbdnererju in Wolfa vzel pogum,  še  ni  znano. — Začetkom  seje so Dipauli  in  tovariši  nujno   predlagali, ua| izvoli zbornica poseben odsek 36 členov, ka teri naj v sviho raz veljav ljenja jezikovnih ni ndb trkom dveh mesecev stavi svoie nasvete Finančni minister dr. Kaizl je ped ožil za kunski načrt o pristojbinskih ola šavah za po sojilo mesta ljubljanskimi, posl   Berks pa je interpelir. 1 vlado, kdaj pokliče  tia Kreti sta cijomrani  2.  bttaljon  južnoštajerskega polka Št  87 zopet domov.   Potem je zbornica p*e stopila na dnevni red iu se je najprej vršila volitev  prvega   podpredsednika    Oddanih je bilo  glasovnic 201,   mej njimi 24 praznih, katere so oddali nemškoliberalui veleposestniki, dočim se druge nemške stranke voiit\e niso udeležile.    Prvim podpredsednikom  ie  bil iz voljen posl. dr. F e r j a nč i č ,  kateri je dobil 177 glasov.   (Živahno ploskanje na celi desnici. Mnogo poslancev čestita dru. Feriančiču ) Podpredsednik dr. Ferjančič je tikoj za vzel   svoje   mesto,   se zahvalil za izvolitev, rekel,   da   ve,   da   je   bil   izvoljen samo vsled posebnih razmer, katere vladajo v po slauski zbornici, ter prosil, naj ga zboru ca podpira.   Predsednik Fuchs je na to prepustil predsi dništvo dr. Ferjaučičn, na kar se je vršila volitev drugega podpredsednika. Iz v oljen je bil romunski poslanec L upu I, kateri je dobil 169 glasov.   Volitev zap suikarjev se je odložila Potem se je začela debata o izjavi minister skega predsednika.   Nacijonalec Tur k je govoril povsem zmedeno.  Trdil je, da se bodo morali Nemci izseliti v Nemčijo, da so bile
Stre m ay rove i o Schčnbornove jezikovne naredbe pač zakonite, ne pa tudi Bid^nijeve in končno prorokoval, d* razpade Avstrija, čim bi bili ntmški nacijonalci premagani. Kratki izjavi sta p dal* v imenu poljskega kluba Jaworski in v imuiu italijanskega kluba Malfatti, potem pa je zardel govoriti v imeni Češkega kluba d*'. En gel. Seja traja še.
Dunaj 23. marca. Koncem današnje seje hočejo dr Funke in tovariši in ter polira ti vlado, jeli finančni nrnister dr. Kaizl pri za-priseženju podal kako državnopravno zavarovanje, ali je brezpogojno prisegel.
Dunai 23. nurca. Poslanska zbornica bo imela jutri dve seji. Zjutraj se bo nadalievala razprava o i/.javi mmisterskeg* predsednika, na dnevnem redu večerne s je pa je volitev delegacij in volitev kvotne deputacije. Potem ne bo seje do torku.
Dunaj 23. marc*. Nagodbene predlogo se pndlože avstrijskemu in ogerskemu parlamentu v torek dne 29. marca. Kdaj predloži vlada proračun, še ni gotovo. Načelnik proračunskega odseka postane bržčas dr. Krama t". Govori se, da bo predsedništvo odredilo za iazpraw) o nag d bi posebne vtčerne seje, ako bo opozicija zahtevala, da jt1 nujne predloge rešiti pred vsemi drugimi.
D maj 23 marca. D ference v nemški kat 11 s k i ljudski stranki so poravnane. Tirolska frakcija ostane v klubu, klub pa ostane v desnici) ako mu ta zagotovi popolno akcijsko svobodo v vseh verskih in n»rodnostih vprašanjih.
Budimpešta 23. marca. Tu se je danes vršil dvoboj na sabl|e mej dema ari« stokrat^ma, baronom Vanderbeckoin in pl. Ko-jacsicscm. Oba duelantt sta bila močno ranjena. R »jacsic-J je uprav skalpiran.
Budimpešta 23. marca. Pri tukaj-šnjem bazensktm sodišču je neki obtoženec mej oh avnavu ugrabil tnitnik in ga treščil predsedni u  V glavo.
P:triZ 23 marca. Miuisterski svet je določil, da se začno volitve V parlament dne 8 Hira
C trigrad 23 marca. Pod predsedstvom vilikttia vezirja je m nistersks k misija skhnila, koncentrirati jedno divizijo v Te stili i nastanjene vojske ob bolgarski me|i. Sultan je to že odobril. P. v* d temu je, da je B Igarska povsem ni tajnem umbilizovala tri divizije ia jih p <stavil& tik turške meje.
Narodno-gospodarske stvari.
Važne zadeve slovenskih posojilnic.
Spisal 1. L a pa j ne. 11. (Dalje.) R en t n i davek.
To je nov davek. Posojilnicam ga ne bi bilo sicer tieb* plačevati, marveč hranilnica*j^tn. Toda po Slovenskem so skoro vsi denarni zvvodi prevzeli plačevanje rentnega davka v imenu strank na svoja ramena, da bi se ne bili hranilničarjem za-uierili. Na Kranjskem je — kolikor je nam znano — od vseh 70 denarnih zavodov odklonil jed no Is najb ga ejči zivod — stara kranjska hranilnica v Ljubljani — plačevanj« rentnega Javka.) II amlni-cam je rentni divek res novo breme; nasproti so pa posojilnice b is radi tega, ker se je rentni davek vjieljal. na boljšem nego so bile do zdaj N* podlagi sakona od 29. febr. 1804 so morate do zdaj (do I. 1893) plačevati 2°/0 pristojbino od izplačanih in kapu ali/.o van ili obrestij hranilnih vlog Te 2°/t pristojbine jim ni treba plačevati, ker je z zakonom, od 11. febr. 18H7 odpravljena Namesto nje je stopil pa rentni davek, kateri pa znaSa le P/tV^. Ta rentni davek bi se moral vsake k vatre plačevati. Finančno ministerstvo pa utegne kakosne olaišave dovoliti. „Centralna posojilnica slovenska" je že vlož Ia prošnjo za-se in za svojih 20 zadružnih posojln'c, da b;. one le jedenkrat v letu plačevale rentni datek (recimo do 15. ajirila vsako leto), kakor je bilo to dovol eno glede dosedanjih pristojbin tisfrm posojilnicam, katere so b le pri „Zvezi slovenskih posojilnic".
Glede plačevanji rentnega davka j* finančno miuinterstvo z odlokom z dne 30. jana-varja t. I. pod at. 1731 posojilniam dovolilo* da ga smejo mesto Štirikrat le dvakrat v leta plačevati, in sicer od 1. januvarja do 31. januvarja* in od 1. julija do 31   julija vsakega leta
Neposredne   pristojbine v smisla  zakona a dne 21. maja 1873 pa ostanejo, kakor so do zdaj bile. Do 15. aprila morajo še nadalje plačevati po-80) lnica (v „Z;ezi slovenskih posojilnic" stoječe, — ■ druge morajo vplačevati dvakrat v letu, 15. jao*.
in 15. jul.) pristojbino po menični lestvici od vkup-t)ih zneskov vplačanih, iz plačanih deležev, od vstopnine, od izplačanih obrestij deležev in od izplačanega kakovega druzega dobička zadružnikov.
(Konec prih.)
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu holehajočim Ijrdem priporočati je porabo pristnega ,,M<»I| ovega Neidliti-praska'•. ki je presknfieno domače zdravilo in upliva na Aelndec krepilno ter pospe&ilno na prebavljenje in sicer i rastočim uspehom. Škatljica t gld. Po pofttnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dfin lekarnar A. Mol,I,, c. in kr. dvorni zalapatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah ns deželi zahtevati je izrecno MObL-ov preparat, zaznamovan « varnostno znamko in s podpisom. Direktna pofiiljatev ne pod 8 skntljici. 5 (5—4)
Oižilno gledališči ? Ljubljani. Dr. pr.8!S9.
V četrtek, <ln* 21. m^re« I.HOH.
Kot gost nastopi g. Ignaolj Boritnlk, Član zagrebškega
zemsk. gledališka.
Revček Andrejček.
Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Nemški: .'a Nnllerl", spisal Karol Morre. Poslovenil I. Dedenek. Režiser R Inemann. Blagajnica se edpre ob 7. nri.   Začetek točno ob ari.
Konec ob 10. nri Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka it. 27. Prihodnja predstava bo v Boboto, dne 26. marca 1898.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem .'»■'»; 'J m.
Marcij j	Čas epa-zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C	Vetrovi	Nebo	e« -a ■5 a S I a~ •O 9 1 ■» O. >
n 23. •	9. zvečer 7. ajntraj 2. popol.	733 2 732 7 729 1	4 5 1'2 8 9	si. szah. si jzah. p. OJ.VZSVZ.	jasno akoro jas. pol obl.	00
Srednja  včerajšnja  temperatura   6 1J,  ia  O')1 nad normalnoj.
2Du.nsL3s.lsa. borza
dne 23. marca 189S.
Bknpni držami dolg v notah.....
Bknpni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4 '......
Ogerska zlata renta 4°/a.......
Ogerska kronska rent* 4 ,.....
Avstro-ogerske bančne deluice ....
Kreditne delnice.........
London vista...........
Nemški drž. bankovci ca 100 m.irk .   . ,
90 mark............
90 frankov...........
Italijanski bankovci.....;   . ■
C. kr. cekini...........
Dn«5 22. marca 1897
drfavno srečke iz !. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. Dunava retr. srečke 50a po 100 gld.    . . Zemlj obć. avstr. 4'// 0 zloti zast. listi Akcije anglo-avstr. banke po 900 gld. . .
Ljnblianske srečke.........
Rudolfove srečke po 10 gld......
Kreditno srečke po 100 gld......
Tramway-drn6t. velj. 170 gld. a. v. . . , Papirnati rubelj..........
102 gld.	15 kr.
102 .	05 ,
199 „	60 ,
102 ,	15 ,
121 m	50 ,
99 ,	40 ,
•99 .	
3U4 ,	50 ,
120 ,	ss :
58 -	72V, ,
11 .	74 ,
9 .	M'/. .
*5 n	06 .
5 .	M .
Iti.'} gld.	25 kr.
194 ,	
130 .	75 ,
99 „	lf> •
159 „ M	75 ,
98 .	n v
904 „	t
CO.J , 1 •	»TVes
99
t*
t
Gospića Vekoslava J.....o,
ki je poslala zadnje pismo pod .Resno", naj blago voli oddati v zaprtem piemn natančni sedanji naslov, ulico in hišno štev., ker pismo ni bilo ob pravem časn vzdignjeno. (443)
|^ Vsak dan
sveža,  dobro namočena
polenovka
(Stockfisch) se dobi pri tvrdki 431—2)
Sirarn. 9* SsSisLs&ilc.
(427-2)
ivdjvečjo izDtf •legamnin
solnčnikov
priporoča po najnižjih cenah
Is. IvTilnuscli
[•stal trs; it. 18.
4 l nI
Velika zaloga
ntiintgi liirji
lepi nerazrezani in necitaoi dunajski časniki, dobi ae pri meni v vseh množinah od 25 kilo naprej.
Cena za 100 kila je 7 gld. 50 kr.
Pri večjih odvzetjih še nekoliko ceneje,
(lM_„      Ivan Fabian
v I,|ul»l|anf, Vodnikov trg.
Ces. kr avstrijske      državne železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna 1. oktobra 1897. leta. Odhod Is LJufclJaae ju*, kol. Presa Ces Trhli.
Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; ces Selzthal v Ausse, Solnogrsd; cea Klein-Reifling v Stejr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Oh 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontsbel, Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno, Dunaj; ces Selzthal v Solno-grad; Ces Amstetten na Dunai. — Ob 11. nri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel Deljak, Celovec, Ljubno, Selz-thal, Dnnaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v TrbiA, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^rad, Lene! Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; ces Klein-Keifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove Tare, Prago, Lip. ako, Dunaj via Amstetten. — Prosa v Nov«* snemao lB v Kočevje. Ob 6. uri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m. ■večer mešani vlak. — 1'rlhed v l.|ul>IJauo. j. k. Prog* Ia Trbiža. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Lipskegs, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heha, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno-grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beliaka, Fran-senafeste. — Ob 11. uri 20 na. dopoludne osebni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Sterra, Pariza, Gsneva, Curiha, Bregencs, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Gaateina, Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak i Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Ge. lovca, Fransensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri ti m. zvečer osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Progo Ia Novega aaeata Is Ia Kočevja.. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Oh 2. uri 32 m popoludne metani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zvečer mefiani vlak. — Odhod Ia Llufeljasae d. k. v Kaasaalh. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m, zvečer. — Prihod v l.|ubl|onu d. k. Ia K »urnika. Oh 6. nri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 20 m. zvečer. (17—66)
Hdtel „Pri slonu".
V sredo, 23. marca.
Samo Jedna predstava
iz 6 osob obstoječe družbe
Steidler.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Udano vabi
(454)
«»1». Frollfh
restavrater.
-*o> TJrudno dovoljena
1. najstarejša posredovalnica stanovanj In sluteb
9**- Gr. FX*TJX: -3MB
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
pripor..*. 1. ..mrite (347—16)
službe iskajoče vsake vrste
(aioike las seaake) sa toka| las droKod. Za kolikor saosjoče hitro Ia veatno postreabo se jauičl.
1000 jelkovih dreves
povprečno po 20 palcev debelih prodalo l>0<lc županstvo obiine Krzel j pri \ t pa vi iliie :iO. t. m. ob 11. uri dopolnilne \ občinski pisarni na Krzelju.
Drevtsa so v občinskem gozdu na Nanosu.
Jožef ^erja-z^čič
449—1) župan.
ENNABOR•
biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskili tovarn (Peugeot, Brennabor, Liglet Cycle „American" in dr.) priporočata podpieanoa
po kolikor mogoče nizkih cenah.
B^TVsa v to stroko spadajoča  |»0|»rttvili* se bodo točno, Bolidno in po ceni izvrševala,
Ceniko razpošiljattel raa. zalitevanje.
Z vcleBpoUovanjcm (309—f>)
Bohinec & Majcen
Dunajska cesta št. 5. Istotam tudi mehanična delavnica.
Cukerin štev. 20
30O0 kosov na 1 kilo. V porcijskih koscih a 1 kr.
Cukerin štev. 9
20OO kosov na 1 kilo. V porcijskih koscih a l>/a kr.
Dobiva se v prodajalnicah mešanega blaga.
Zaloge oddaja: .1. Wels, Izumil, VI. okrasj* TCn^tor-ha»yiri.Mwe istttsv. 112. (169 —14)
Koncesijoniran po vis. c. kr. ministeratvu z odredbo z dn6 7. maja 1894, fit. 5373.
Severno-nemški Llovd
v Bremenu.
s •
^^^^^^^
Brzoparnlike voinje v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobotah.
Iz Southamptona ozir. Cher-bourga ob sredah in nedeljah. Iz Osnova oziroma Neapolja via Gibraltar 2-Škrat mesečn'*
Bremen-Sev. Amerika.
V Newyork.
Bremen - JuŽ. Amerika.
V Montevldoo.
V Buenos Alres.
Prekomorska vožnla v Ifewyork
6—7 dnij.
Bremen-Iztočna Azija, v Kino. hj v
Bremen - Avstralija.    | Japan V Adelaldo,
Melbourne,
(825—8) Sydnoy.   m_____ , __
|Najboljša in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani:
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".