Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno ilustrira-rano prilogo „Družinski prijatelj“.
Uredništvo „Zarje“ jev Trstu, V;ia dei Uabbri 2
Tja je treba nasloviti vso rokopise, ki naj se objavijo v listu ali pa v prilogi. Rokopisi se ne vračajo, nofrankirana pisma se ne sprejemajo. V nujnih slučajih se je posluževati telefona tiskarne štev. (138.
Lipravništvo „Zarje- je v Trstu, Via dei Fabbri št. 2. Sprejema naročnino, inserato in reklamacije. Naročnina „Zarje s pri logo je za vso leto naprej po pošti K. 6. —, za pol leta K. 3.—. Posamezne številke po G v.
Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno pet t vrsto Pri večkratnem ob-javljenj u primeren popust Poštno - hranilničnega računa štev. 64139.
Škof Rictnanjcem.
Te'dni je spregovoril sv. Oče Pij X. zadnjo .in- odločilno besedo v ricmanjski zadevi. 0 tem poročamo na drugem mestu v današnji „Zarji“. Tu podajemo v celoti past:rski list, ki ga je poslal tem povodom tržaški škof
vernikom Ricmanj in Loga,
„Gospodu, svojemu Bogu bomo sluzili in slušali njegove zapovedi“. (Joz. 24, 24.) S to mislijo začne in na to meri postni pastirski list, ki sem ga danes izdal o prejemanju sv. zakramentov. Ta list velja še posebno za vas ljubljeni župljani Ricmanj in Loga, kajti rednega prejemanja sv. zakramentov ni pri vas že delj časa.
Toda „ljubezen Kristusova nas sili“ (II. Kor, 5, 14), da se obračamo do vas še s posebno očetovsko besedo, saj ste postali predmet posebne ljubezni in skrbi svojega škofa, ki vsak dan za vas moli pri sv. maši. Da! „Bog mi je priča, kako po vas vseh hrepenim v Srcu Jezusovem“. (Fil. I. 8.) Danes se vas pa še bolj spominjam, ko vem, daje najvišji pastir, sv. Oče, do kojega ste se bili obrnili, rešil vašo zadevo. Do sedaj ste bili vsaj nekako mirni in ste lahko rekli: čakamo odgovora od sv. Stolice, sedaj pa prihaja sv. Oče sam kakor hišni gospodar v današnjem evangeliju in vas ljubeznivo vabi na delo v svoj vinograd in k življenju v sveti cerkvi. Prišla je za vas enajsta ura. Slušajte glas hišnega gospodarja, ki vas išče in vas ob enajsti uri kliče na delo, v sv. cerkev. „Danes, ko slišite Gospodov glas, nikar ne zakrknite svojih src“. (Ps. 94, 8.)
Kakor ste imeli pravico predložiti svojo zadevo sv. Očetu, prav tako ste sedaj dolžni in ta zahtevo od vas že poštenje, podvreči se odloku sv. Očeta, kakor se spodobi katoliškemu Slovencu.
LISTEK
s i ztr.
Iz življenja delavcev. Spisal V. R.
[Konec).
— Nikdar več ne odgovori na njen klic . . . Nobene besede ne bo več slišala iz njegovih ust. — Umrje in ne bo vedel, da mu je odpustila vse, da bi dala svojo srčno kri za njegovo življenje. . .
Zaihtela je pod težo teh temnih misli. A nenadoma ja zaslišala Franceljev tih glas, ki jo je poklical.
„Mati 1“
„Kaj je, Francelj ?“ je odgovorila in se sklonila k njemu. Bila je prepričana, da se je vzbudil iz nezavest1, kajti jasen in čist je bil njegov glas in nie mrzličnega ni bilo več v njem.
Poljubila ga je na čelo in njene roke so se oklenile njegovih.
„Cernu ste prišli? . . . Ni bilo treba . . .“ je dejal in izvil svoje roko iz njenih. Trpek in mrzel je bil njegov glas, pred hipom še tako zaupljiv in nežen.
„Francelj, čemu vprašuješ po tem?“ je iz-pregovorila med solzami in se zopet oklenila s prsti njegovih rok.
..Če so me drugi zapustili, ste me morali še vi . . . če ni prišla ona . . . tudi vas ni bilo treba .. . Umrjem lahko sam . . . Težko in počasi je govoril te besede.
Odlok sv. Očeta je bi! poslan na vašega zastopnika v Ljubljani in ta vam ga je gotovo že naznani!.
Ker pa mi ni bila odvzeta z odlokom sv. Očeta moja skrb in moja odgovornost za vas, nočem zamuditi niti trenutka, temveč vas pri ljubezni Jezusa Kristusa in pri njegovi za vas preliti krvi prosim, da slušate sv. Očeta in da si ne nakopavate s svojo nadaljno nepokorščino polne mere kazni božje na se in na svoje otroke.
„Glejte, sedaj je za vas prijeten čas, sedaj je dan zveličanja“. (II. Kor 6, 2). Sedaj imate najlepšo priložnost, da se brez strahu kakega očitanja povrnete k svojemu prejšnemu krščanskemu življenju in da opustite misel prijaviti se za brezverstvo. Vem, da je bilo marsikateremu izmed vas tesno pri srcu, ko so vam vaši voditelji svetovali ta skrajni korak kot sredstvo, da dosežete svoj namen. S tem korakom bi si bili napravili sami sebi naj večjo škodo, sebe in svojo občino bi spravili pred vsem katoliškim slovanskim svetom ob dobro ime in bi samo sovražnikom svete vere napravili veselje.
Sedaj je tu trenutek, v kojem se lahko izkažete prave j unake v krščanskem smislu, ako zakličete zapeljivcem: „Boga moramo bolj slušati kakor ljudi“. (Dej. ap. J, 29). Ne damo se spraviti ob katoliško vero svojih očetov, dovolj imamo žalostnih izkušenj. Že na obnašanju svojih lastnih otrok vidimo, kam se pride, kjer manjka blagoslov, obljubljen v četrti zapovedi božji.
Zelo pomembno je, da je sveti Oče odločil vašo zadevo prav isti čas, ko je imel krog sebe zbrane zastopnike vzhodne cerkve in je pri slovesnem zaslišanju molil : Izveličar naj s svojo božjo lučjo razsvetli duha toliko zapeljanih in naj jim
Ona je molčala in tiho jokala.
Dolg molk . . . počasi in težko so se dvigale 4 rancel je ve prsi. Polagoma bi skoro neopazno so se oklepali njegovi prsti njenih rok.
„Mati, odpustite mi!“ je izpregovoril za nekaj
časa.
„Saj sem ti že davno !“ je dejala vsa blažena, ko je pritisnil Francelj njeno roko na vroči, suhi ustnici in jo poljubil.
Zopet dolg molk . . . Minute so bile dolge kakor ure . . .
„A njej recite, da jo preklinjam v zadnjih trenotkili!“ . . . Mrzlične so bile besede, gnjev in srd sta bila v njih, še večji kakor v prejšnjih, katere je govoril v nezavesti.
„Francelj, ne govori tako!“
„Ne ... prokleta ona in on, s katerim je šla . ’. . Naj pogineta kakor jaz! . . .“
Obupne so bile besede in divja groza je ležala v njih
Srce ji je vztrepetalo v neskončnem strahu. Njen glas se je tresel, ko ga je vprašala nežno kakor nekoč, ko je bil še otrok: „Francelj, kaj se ne bojiš Boga ?“
„Kaj? . . . Vse so mi vzeli . . . Vašo in njeno ljubezen so mi ukradli in Boga tudi ... In sedaj poginem in preklinjam vse skupaj“ . . .
Burno so se dvigale njegove prsi in roke so se krčevito stiskale.
Še večji strah je prišel v njeno dušo in vendar ni obupala.
vlije požrtvovalen pogum, da bi zopet pripoznali oblast edinega najvišjega pastirja sv. cerkve.
Ta najvišji pastir je sedaj z veseljem pritrdil, da je bila iz Ricmanj in Loga ustanovljena samostojna župnija; ukazuje pa, naj ostane ta nova župnija v dosedanji tesni zvezi z apostolskim sedežem, naj se nič ne spremeni v bogoslužnem jeziku in naj spada župnija tudi v bodoče k tržaško-koperski škofiji.
Ta odlok je izdal sv. Oče šele potem, ko je vso stvar natančno in zrelo v Gospodu prev daril, izdal ga je na korist vse katoliške cerkve in posameznih vernikov, korist, ki ne sme biti nikdar podrejena političnim strankam ali osebnemu častihlepju posameznikov; izdal je ta odlok kot naj višji cerkveni pastir, kojemu se rad pokori vsak katoličan, bodisi škof, duhovnik, ali navaden vernik.
■ Naj bi torej vsi izmed vas z rado-voljnim srcem slušali glas sv. Očeta. Deležni postanete preobilnega plačila, ki ga daje Gospod svojim služabnikom. Vaši otroci in otrok otroci vam bodo vso večnost hvaležni, če ostanete zvesti svoji materi katoliški cerkvi in jih ne tirate s seboj v pogubo; sv. Jožef bo obdal svoje svetišče s prejšnjo slavo in k vaši romarski cerkvi se bodo z veseljem zatekali verniki naših južnih dežel, ki zaupljivo iščejo pri sv. Jožefu pomoči in tolažbe. Izvolite tri svoje može, ki naj pridejo na škofijo, da se skupno pogovorimo o obnovljenju službe božje pri vas, ali pa izrazite željo, da pošljem jaz svojega zastopnika k vam v Ricmanje na dogovor.
Tako poživite torej na novo službo božjo v svoji romarski cerkvi. S tem bote v stregli želji sv. Očeta, ki časti sv. Jožefa za svojega patrona, in mu bote ob enem
„Moj Bog, Francelj! .... Spomni se na otroška leta in iz ljubezni do mene pusti te strašne misli ! . . .“
Obrisala mu je potno čelo.
Francelj je molčal.
Dolg molk je bil in razločno so se 'shšali kratki vzdihi iz njegovih prs. Velik boj je vihral v njegovi duši.
Ona je čutila, da je konec blizu.
„Moli, Francelj! . . .“ je zaprosila plaho, „in odpusti vsem!“
„Odpuščam . . . Molite vi naprej ! . . .“
Komaj slišno so šepetale njegove ustnice te besede,
In kakor nekdaj, ko ga je učila še otroka moliti, je začela ihte: „Oče naš, kateri si v nebesih . . .“
Tiho in nerazločno je ponavljal Francelj njeno molitev. Prišla je med tem postrežnica, da bi preložila obkladke. A ko je vse videla, je šla klicat duhovnika — — — — — — — — —- —č—
Krog pete zjutraj je umrl.
O.ia je jokala ob postelji, toda velika tolažba je bila v njeni duši.
Zunaj pa se je budilo velikonočno jutro, nešteto zvonov je zvonilo in njih glasovi so se združevali v veliko pesem vstajenja, ki je ponosno plula iznad mesta proti nebesom . . .
poklonili najlepši dar ob letošnji petdesetletnici njegovega mašništva. Odločno za-Arrnite vsakega zapeljivca, ki bi vas hotel z besedo ali peresom premotiti, da se bi uprli naj višjemu pastirju in da se ne bi pokorili njegovim ukazom, če bi pa v vaši vasi hoteli biti nekateri na vsak način nepokorni, nikar se ne družite z njimi, temveč stopite, kar vas je dobromislečih iz Ricmanj in Loga, v tesno zvezo, ne brigajte se za ostale, potem se pa tudi taki nimajo nič več vtikati v vaša bogoslužna opravila. Potem bo blagoslov sv. družine Jezusa, Marije in sv. Jožeta zopet nad vami in veselih src ter mirne vesti hote tudi vi lahko rekli najvišjemu pastirju: ,,Da, Gospodu Bogu bomo služili in slušali njegove zapovedi“.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče, Sin in sveti Duh. Amen.
Trst, v nedeljo septuagezimo 1908.
frančlšek 3(saverij, škof.
Sv. oče pij X. je rešil ricmanjsko vprašanje.
Že pred več časom so se bili obrnili Ric-manjci po svojem zastopniku notarju Plantanu v Ljubljani na sv. Stolico v Rim s prošnjo, da jim papež konečno odločilno resi njihovo zadevo.
Ta odločilna beseda je prišla iz Rima te dni. Sv. oče Pij X. je po dolgotrajnem premisleku v Gospodu in vpoštevaje razloge iz obeh strani (Ricmanjeev in škofa) uredil ricmanjsko zadevo tako, kakor je razvidno iz tu sledečega pisma, ki ga je sv. Oče poslal po svojem državnem tajniku kardinalu Merry del Valu na tržaškega škofa. — Pismo se glasi:
Štev. 28278.
Presvetli in prečastni gospod!
Naznaniti Vam moram sedaj, da je Sv. Oče dolgo in natančno proučeval ricmanjsko zadevo; in potem, ko je v Gospodu pretresel vse razloge, predložene od jedne in druge strani, je prišel do sledečega sklepa, ki ga sporočam Vašemu Gospodstvu, da ga izvolite javiti prizadetim na način, ki se vam bo zdel najprimernejši.
1.	Sv. Oče nima prav nič proti temu, da
ivorijo FtioznaDje in Logr župnijo, popolnoma, neodvisno od Doline oziroma od kateresibodi druge župnije. Ako je to po mnenju škofa pravično in umestno, bo on od svoje strani rad videl, da se brez odloga uredi omenjena župnija ter izvoli in pošlje tjakaj župnik.
2.	Ker ni nikakor razvidno, da se nahaja Ric-manje v razmerah, ki jih zahteva dekret „Acres-glede uporabe glagolice in ker nikakor ni umestno napraviti izjemo {toliko radi tega, ker se bi zdela izsiljena vsled pretenj s puntom, kolikor ker bi dajala poved drugim sličnim zahtevam), je sv. Oče razsodil, da mora Župnija Flicmanje in Log ostati v latinskem obredu in da ni možno dovoliti uporabe glagolice.
3.	Iz cčividnih razlogov, sličnih pravkar omenjenim, ne moru sv. Oče dovoliti, da se omenjena župnija v Fticmaviih odtegne redni jurisdikciji {duhovni oblasti) trž.-kop. škofa.
To so definitivni (kontčni) sklepi sv. Očeta kot najvišjega cerkvenega pastirja, v interesu cerkve, v interesu, ki se ne more nikdar podrediti političnim strankam ali pa osebnim nasprotslvom. Istočasno opominja sv. Oče katoličane v Ricmanjih in Logu, vaj se v resnici pokažejo take, s lem, da postavijo vero iznad vsak drugi interes ter zvršijo dolžnost, ki jim jo nalagata vera in katoliška disciplina {pokorščina).
Toliko sporočam po ukazu Njegove Svetosti Vašemu Gospodstvu s pripombo, da sem iste najvišje odredbe sv. Očeta poslal prečastnemu škofu ljubljanskemu, da jih uradno naznani tam bivajočemu gosp. notarju Plantanu kot zastopniku ricmanjske občine.
Z veseljem porabljam to priliko, da se z odličnim spoštovanjem bilježim
Vašemu presvetlemu in prečastnemu Gospodstvu
RIM, 13. februarja 1908. udani
R. Card. Manij del Val 1. r.
„Rim je govoril, stvar je končana, o da bi končala tudi zmota!“ Dal Bog, da bi Ricmanjci spregledali, se pokorili odredbam sv. Očeta in sledili očetovskemu opominu svojega škofa. S tem store sebi naj večjo čast in korist ter izbrišejo ta madež iz slovenske zgodovine.
Szpovei tržaškega dnevnika.
Iz potuhnjenega in zvitega hinavca se le redkokdaj sliši, kaj prav za prav misli in hoče. V tej grdi lastnosti se posebno izkazuje tržaški dnevnik. Kot hinavec prve vrste se umika in skriva iz kota v kot, se hlini in prilizuje, da le ne pride preveč na dan s svojo brezversko, protikrščansko barvo. No hvala Bogu, da so še vedno ljudje na svetu, ki primejo tudi hinavca v klešče tako, da se mora prisiljen izpovedati. V take klešče je prijela celjska „Domovina“ tržaški dnevnik in zanimivo je bilo gledati, kako se je revček zvijal in trgal po dolgih člankih, da bi ušel iz teh klešč, pa se mu le ni hotelo posrečiti. Brezverska „Domovina“ je namreč potegnila svojega tržaškega brezverskega bratca en malo za ušesa, in očitala tržaškemu dnevniku, da ne vrši prav vestno svoje dolžnosti, kot liberalen časopis in da je naravnost sramota zanj, da mirno gleda in dopušča, da se širi tudi med tržaškimi Slovenci, „črni klerikalizem“ ki da se posebno kaže v Marijinih družbah, katoliškemu izobraževalnem društvu in celo v gospodarskih društvih po deželi.
Da bi imeli na razpolago več prostora, bi svojim čitateljem v zabavo navedli marsikak odlomek iz odgovorov tržaškega dnevnika na ta grozna očitanja, ki so gotovo razžalila njegovo liberalno čast. Sicer se pa prav lahko.zadovoljimo z zadnjim odstavkom te njegove samoobrambe. Ta odstavek je namreč tako značilen za tržaški dnevnik, da ga po pravici imenujemo njegovo izpoved. Glasi se: „Še eno besedo o namišljenem klerikalnem prodiranju na tržaškem ozemlju. Stvar je pač taka, kakor je povsodi na svetu: kjer je politično življenje, so tudi razne struje, ki se skušajo oveljavljati. To je logična, neizogibna konsekvenca principa svobode in političnega razvoja in dozorevanja. Tudi najsilneja politična stranka ne more preprečiti, da bi se poleg nje ne skušale uveljavljati tudi druge struje. V Trstu vlada absolutno liberalna stranka, vendar ne more nič p oti temu, da se snujejo bratovščine, katoliški „krožki“, laške Marijine diužbe itd. itd. Nikjer na svetu ni in ne bo nikoli politično življenje uniformirano. Čehi so gotovo kulturno visoko razvit in svobodomiseln narod. In vendar se med njimi primerno uveljavlja tudi klerikalna struja.
Proti takemu naravnemu pojavljanju raznih struj ga ni nobenega druzega sredstva, nego — delo za svoja načela in svoje naziranje! — Mi v Trstu se nič ne razburjamo in ne vijemo rok v obupu, ako se tudi tu pojavlja bodi „klerikalna“, bodi socialistična struja. Vsekomur je dano na svobodo, da ima svoja naziranja in da jih tudi skuša uvelja-vati. Vsakomur pa je tudi zagotovljena svoboda boja za svoja in proti naziranjem drugih.
To je naše stališče nasproti drugim političnim strujam in proti tržaškemu »klerikalizmu«, s katerim „Domovina“ straši slovenski svet. Ali slovenski svet naj bo uverjen, da bo tržaški klerikalizem, naletal v nas na odločen odpor vsikdar, kadar nam bo govorilo uverjenje, da je njegovo nastopanje v navskrižju z resničnimi koristmi in cilji naroda".
Ali ni to res imenitna izpoved tržaškega dnevnika! — V tej izpovedi je, kakor se spodobi spovcdencu, tudi nekaj žalosti in sicer žaluje tržaški dnevnik, da ne more še zabraniti snovanja bratovščin, katoliških društev in Marijinih družb.
Dobro si zapomnimo trditev tržaškega dnevnika, da „vlada v Trstu popolnoma liberalna stranka. Ni naš namen preiskovati, koliko je med tržaškimi Slovenci še takili slepcev, ki verujejo tržaškemu dnevniku, glavna stvar je to, da beremo v njem samem, da tvori on s svojimi pristaši na tržaškem ozemlju neko „stranko“. S tem je tudi rečeno, da ne mislijo vsi tukajšnji Slovenci s tržaškim dnevnikom, ampak da obstoji proti njegovi „liberalni stranki“ tudi protistranka. Seveda se tržaški katoliški Slovenci prav nič ne pre-greše, če niso v isti stranki s tržaškim liberalnim glasilom, saj beremo istotam, da je „vsakomur dano na svobodo, da ima svoja naziranja in da jih tudi skuša uveljavljati. Vsakomur pa je tudi zagotovljena svoboda boja za svoja in proti naziranjem drugih“. Lepo se zahvalimo, gospoda, za vašo francosko „prostost“, ki ne pomeni drugega
nič, kakor zatiranje vsega, kar je katoliško. Vse vaše „solze“ in vsa vaša zdihovanja nad „bratomornim bojem“ ne bodo zabranila, da se ne bi dobro slovensko ljudstvo dvignilo proti vaši ..liberalni stranki“ in si pribojevalo pravo prostost pod krščanskim praporom. „Slovenski svet naj bo uverjen, da bo tržaški liberalizem naletel v nas na odločen odpor vsikdar, ker vemo, da je njegovo nastopanje v navskrižju z resničnimi koristmi in cilji naroda“.
Političen pregled.
Pogajanja za istrsko volilno reformo končana.
Ta teden so se zopet začela na tržaškem namestništvu pogajanja med delegati Slovanov in Italijanov. Dosegel še je med obema strankama popolen sporazum. Glavne točke sprejetega zakonskega načrta volilne reforme, ki bo predložena deželnemu zboru, kateri bo v ta namen sklican najbrže že začetkom marca, so te-le: Italijanska bo večina imela skupno 25 poslancev. Slovani 19 (15' hrvatskih in 4 slovenske). Deželni zbor bo imel pet odbornikov, od katerih bodo trije Italijani in dva Slovana. — Za sklepanje v deželnem zboru bo potrebna prisotnost nadpolovične večine poslancev, za veljavnost sklepa absolutna večina prisotnih. — Glede razdelitve volilnih okrajev so se držali načela, da se isti kolikor mogoče zaokrožijo po narodni posesti, da se tako po mogočnosti izogne narodnostnim bojem. — Novi volilni zakon gotovo ni pravičen Slovanom, a kdor pozna trdovratnost Italijanov, nam bo gotovo pritrdil, ako rečemo, da se v sedanjih razmerah ni dalo več doseči in se moramo za sedaj zadovoljiti s tem, kar se je doseglo.
Deželnozborske volitve na Kranjskem.
Dne 21. t. m. so bile v sosednji Kranjski volitve za deželni zbor iz kmetskih skupin. Slovenska Ljudska Stranka je zmagala z vsemi 16 kandidati, ki so dobili 17.446 glasov. Nasprotnik so dobili samo 5244 glasov. Slov. Ljudska Stranka ima tedaj večine nad nasprotniki za 14.202 glasov. Za mestne skupine so pa bile volitve včeraj. Izid nam je še neznan. Poročali pa bomo o njem v prihodnji številki.
Hrvatska.
Rauchova strahovlada. Te dni so zaprli voditelja seljačke stranke, Stjepana Radiča, ker je v volilnem oklicu v svojem listu Hrvate poživljal, naj se ločijo od Ogrske. Rauchova vlada od dne do dne bolj terorizira svoje politične nasprotnike.
Rauch odstopi? „Hrvatska“ poroča, dass med poslanci ogrske zbornice govori, da je baron Rauch podal Wekerlu demisijo. — Drugi zopet poročajo, da je Rauch zahteval od Wekerla, da se mu za vse volilne okraje dajo na razpolago vojaki, za nekatere da je zahteval cel bataljon. Dala se mu je pa vojaška asistenca za 40 okrajev.
Nevarni položaj na Portugalskem.
Iz Lizbone se poroča: Policija je našla več listin, iz katerih je doznala, da se namerava napad na kraljevo rodbino. Morivci kralja Karola pripadajo „družbi črnega križa“, ki ima svoje člane tudi v naj višjih krogih. Palačo stražijo vojaki. Kralj je dobil več pretilnih pisem. Pišejo mu, naj odstopi, drugače ga umore. — Kraljica Amalija namerava kupiti St. Elmo pri Sevilli na južnem Španskem, kjer se bo za stalno naselila.
Rusija.
Preteklo soboto S3 je vršil v- Peterburgu pod predsedstvom carjevim kronski svet, ki se je bavil z mornariškim programom ter sklenil zahtevati od dume 2490 milijonov rubljev za pomožitev ruske mornarice. Ako bi duma to zahtevo odklonila, jo bo treba razpustiti. Duma se najbrž ne bo udala. Čuje so, da bo car generala Šteslja pomilostil v kratek trdnjavski zapor. Užival bo pokojnino, katere visokost bo določil car. Šteselj sam je brez sredstev.
Gregorijanski koledar na Kitajskem.
Iz Pekinga poročajo, da se Kitajska od leta 1909. pridruži zapadnem časoslovju ter uvede pravoslavni gregorijanski koledar.
Slovenci - v £ur8!
V zadnji številki smo priobčili oklic odbora za prireditev romanja v Lurd, danes pa podajemo svojim čitateljem natančen vzpored tega romanja:
1.	Kdaj pojdem o? Odrinemo v pondeljek 11. maja; vrnemo se v soboto 23. maja. Romanje se bo torej vršilo v Marijinem mesecu. Trajalo bo 13 dni. V Lurdu bomo 4 dni.
2.	Kje poj dem o? Po ti-le črti: Ljubljana— Beljak—Luzern — Bern —Genf—Lyon — Avignon — Čete—Toulouse—Tarbes — Lourdes (Lurd). Nazaj ve--činoma po isti črti. Samo iz Lyona napravimo (v severozahodni smeri) skok v Paray-le-monial (Pa-relemonial); in skozi Švico gremo nazaj deloma po drugi poti preko Freiburga in Zuricha.
Poleg Lurda bomo obiskali še tri velike božje poti: Einsiedeln v Švici, Fourvier (Furvie) pri Ly ■onu in Paray-le-monial, kjer se je razodelo Jezusovo Srce. Na vsaki se bomo pomudili po en dan in ondi opravili svojo pobožnost.
Nekateri bi morda želeli, da gremo nazaj po iiso drugi progi kakor tje. A tega ni treba, ker se itak ne moremo peljati vedno podnevi. Tako potovanje bi bilo namreč mnogo daljše in dražje. — Skrbelo pa se bo kolikor mogoče, da kjer se peljemo enkrat ponoči, tam drugič podnevi, da se kolikor moč vse vidi.
3.	Kdo bo vodil romanje? — Tehnično vodstvo ima v rokah g. Štefan Bolla z Dunaja, ki je spremljal romarje že devetkrat, ima torej dovolj skušnje in ga vsi njegovi udeležniki hvalijo, kako izvrstno vse uredi in izpelje
4.	Koliko bo stalo? I. razred 520 K, II. 400 K, III. 250 K.
V tej vsoti je obseženo vse: vlak in vsa postrežba in preskrba na potu:	hrana (od Inomosta
•dalje do Inomosta nazaj), prenočišče, vozovi za ro marje in njih prtljago itd.
a)	v vagonih bodo:
potniki I. razreda po 4 v enem kupeju,
„ n.	„	„	6	„
>.	IH-	!,	,,	8	„	„	„
b)	Vozovi bodo pripravljeni na kolodvorih za romarje in za njih prtljago posebe. = V manjših krajih (Einsiedeln in Paray), kjer daljava ni velika in vozov ni lahko dobiti, bodo romarji sami šli peš s kolodvora v mesto, vozovi za prtljago bodo pa preskrbljeni tudi tam-
e) Prenočevalo se bo v hotelih in sicer:
potniki I. razreda imajo vsak svojo f.obo, „	II.	„	sta 2 v eni sobi,
„ III,	„	so 3 —5 v eni sobi
z ravno toliko posteljami.
č) Hrana bo zadostna in dobra. Ravna ss po razredih. Ker ima torej II. razred ne samo to prednost, da se v vagonu meč je sedi, ampak tudi mnogo drugih prednosti, zlasti za prenočevanje, bodisi v vagonu, bodi v hotelu, zato se vsem, ki lahko utrpe, priporoča drugi razred.
5.	Za poseben vlak bo treba vsaj 250 oseb. Tudi pri 200 osebah se napravi še poseben vlak, vendar je treba v tem slučaju potnikom I. razreda doplačati 20 K, II. razreda 15 K, III. razreda 10 K, kar ni veliko z ozirom na ugodnosti posebnega vlaka, — Ako bi število ne doseglo 200 oseb, ne bo treba nič doplačevati, a dobiti bi ne bilo mogoče posebnega vlaka, marveč voziti bi se bilo treba z navadnimi vlaki, toda v posebnih vozovih. Upamo, da nas bo dovolj za poseben vlak brez kakega doplačevanja.
6.	Obstal bo -vlak na teh-le postajah: Ljubljana, državni kolodvor (v Šiški) — Škofja Loka— Kranj—Lesce—Jesenice—Podroščica—Beljak. - Na enem teh kolodvorov bo treba vstopiti.
7.	Potniki bodo razdeljeni na skupine. Vsaka skupina bo imela svojega vodnika.
8.	Dobil bo vsak potnik v roke:
a)	knjižico, v kateri bodo skupne molitve in pesmi, popis celega pota, navodila za vedenje in ravnanje romarjev, natančni vozni red, imenik vseli romarjev, in potnikova legitimacija.
b)	mal zemljevid celega pota,
c)	številko svoje prtljage,
č) romarski znak: svetinjo lurške Marije s trobojnim trakom.
9.	Poseben zdravnik bo spremljal romarski vlak za slučaj potrebe, če bi se komu kaj primerilo.
10.	V duhovnem oziru bo vse kar najboljše oskrbljeno. Na potu bomo imeli Šmarnice, ali bolje rečeno: duhovne vaje. Med vožnjo v vlaku se bo bralo, molilo in pelo. Kjer bomo stali, bosta vsak dan po dve pridigi, ki bodo tako razvrščene in urejene, da bodo merile na dušno pre-novljenje. — Posluževali se bomo na potu prav pridno od svetega Očeta danega priporočila o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu. — Špovedse priporoča za prvič opraviti že doma, drugič pa na potu. Čas romanja bo kar najbolje porabljen v duhovni dobiček,
11.	Za petje bomo še prav posebno skrbeli. V knjižici bodo tiskane znane Marijine pesmi, katere bodo lahko vsi romarji peli. Želimo pa, da bi imeli tudi izvežbane pevce, ki bodo lahko umetno
zapeli. — Zato prosimo, naj vsak udeleženec pri oglasu še posebe naznani, če je izvežban pevec. Gotovo se bo oglasil tudi kak gospod, ki bo petje vodil.
12.	Do kdaj se jo treba oglasiti? Do zadnjega (31.) sušca. Treba je namreč vsaj 5 tednov naprej vse naznaniti železničnim upravam in hotelom. Silno pa ustrežejo oni in odboru delo močno olajšajo, kateri se oglase prav kmalu. Nazadnje namreč pride pri takih rečeh velika zadrega. Zato nujno prosimo: Oglašajte se pravočasno!
13.	Kje se treba oglasiti? Oglasitev in vsa pisma, ki se tičejo romanja pišite na naslov: Upravništvo „Slovenca“ v Ljubljani.
14.	Kako se je treba oglasiti? Pošljite na zgornji naslov izpolnjeno oglasnico, ki se vam s tem pojasnilom vred dopošilja.
Kdaj in kako je treba plačati? Koj kd se kdo cglasi. se mu pošlje dve poštno-hranilni položnici (čeka). Na eno je treba takoj z obratno pošto doposlati 10 K za prip-avljavne troske, ostala glavna vsota (po odtegnjenih 10 kronah) se pa mora doposlati vsaj do 15. aprila. Lahko se pa tudi cela vsota odšteje naenkrat, kdor namreč hoče, takoj, ko se oglasi, vse plačati,
Romarji zunaj avstrijskih mej, s Hrvaškega Ogrskega, Italijanskega, morajo doposlati denar po poštnih nakaznicah svoje države.
Ako bi bil kdo pozneje iz važnih vzrokov zadržan iti na pot, se mu bo vsota vrnila. Odtegnila se bo samo mala vsotica v poravnavo troškov. ki pa 20 K ne bo presegala. Oglasiti sc je treba vsaj tri dni prej brzojavno ali v priporočenem pismu.
NOVICE
n Novo razprodajo „Zarje“ je sprejela tobakarna Pipan v Trstu, ponte della fabbra. — Po okolici prodajajo „Zarjo“ Jakob Pertot v Barkovljah, trgovec Meden v sv. Križu, trgovec Pahor v Bazovici in trgovec Škod pri sv. Ivanu.
n Spremembe v duhovščini. — Č. g. Karol Lampe rt, dosedaj kaplan v Dolini, gre za ekspo-zita na Starado.
n Družba sv. Mohorja bo štela letos, kakor kažejo dosedaj vposlane po'e več udov. Živahnejše zanimanje se kaže tudi v tem, da na-oča ogromna večina vezan molitvenik. Ljudstvo ima torej molitvenike še vedno prav rado kljub vsemu nasprotnemu hujskanju.
n V postnem času bo vsako nedeljo sv. križev pot v slovenskem jeziku ob pol 4 uri popoldne pri sv. Jakobu, ob 4 uri pa pri starem sv. Antonu. Slovenske postne pridige bodo pri novem sv. Antonu vsako nedeljo in praznik ob pol štirih popoldne in v. ak petek ob pol 6 uri zjutraj po peti sv. maši. Pri sv. Jakobu bodo pa pridige vsako nedeljo in praznik ob 3 uri popoldne.
n Jutri na pustno nedeljo bodo vse cerkve po Trstu odprt? kakor vsako nedeljo, česar prejšna leta ni bilo.
n Zavod sv. Nikolaja v Trstu je imel meseca januarja dohodkov K 413'05 in sicer darov 120.40 K, posredovalnine 36 K, udnine K 43-60, prebitka iz meseca decembra K 204.05. Stroškov je bilo K 143-28 in sicer za vezanje knjig 12 K, za kuhinjsko posodo K 17‘50, za nagrado vratarju 12 K, za kurjavo, razsvetljavo in milo K 17‘80, perici K 5‘20, za pisarniške potrebščine K 14-78, za plačo in hrano osoli ju K 64.— V mesecu januarju je prišlo v zavod 117 deklet, odšlo jih je pa 81.
n Požar pri Benedikiinkah. V noči od torka na sredo izbruhnil je v samostanu benediktink v Trstu (blizu jezuitske cerkve), požar, ki je napravil velikansko škodo. Zgorel je samostanski arhiv, v katerem je bila zgodovina do 500 let nazaj; zgorelo je tudi mnogo knjig in neka omara, ,v kateri je bila večja svota denarja (21.000 K).
n Rafaelova družba svari pred izseljevanjem v Kanado. Zatrjuje se, da tam nikogar ne puste, na suho, ako nima vsaj 250 K v žepu.
n Petdesetletnico mašništva sv. Očeta je praznovala moška Marijina družba pri novem sv. Antonu pretekli mesec s slovesnim shodom in govorom.
n „Železničar“ bo ime novemu s'ovenskemu socialističnemu listu, ki bo izhajal trikrat na mesec kot glasilo slovenskih organiziranih železničarjev. Prva številka izide menda že danes.
n Umrl je v Pragi v pondeljek 24 . t. m. češki pesnik Svatopluk Čeh.
n Bivši italijanski minister Nasi je bil radi goljufije obsojen na 11 mesecev in 20 dni zapora ter na izgubo državljanskih p.-avic za 4 leta.
n Takozvana „inteligenčna izkušnja“ pri enoletnem prostovoljstvu se bo odpravila. - Vojna uprava namerava pravico do enoletnega prostovoljstva omejiti zgolj na abitarijente iz gimnazij, realk in tem enakopravnih zavodov.
n Statistika zakonov na Francoskem. Glasom izkaza ministerstva javnih poslov je na Franccskem 11,315.000 družin. Družin brez otrok je 1,804.710, družin z enim otrokom 2,066.171, z dvema otrokoma 2,661.981, s tremi otroci 1,643.425. Družin, ki imajo po več otrok, je mnogo manj. 18 otrok je v 45 družinah.
n Novice iz Amerike. V New-Yorku so nepoznani zločinci napadli v hiši 120 West St. našega rojaka Ivana Zupančiča, kateri je bil v omejeni hiši uslužben. Lopovi so Zupančiča nevarno poškodovali in mu odvzeli 20 dolarjev, kar jih je imel. Pri tem je dobil tako nevarne poškodbe, da so ga morali nezavestnega prepeljati v Hudson bolnico.
Iz okolice.
Ne pozabite, da bo pd 9. do 12. marca zadružni tečaj v sv. Ivanu pri Trstu. Slovenski možje in fantje iz okolice, Krasa in Istre, ki so želite poučiti o snovanju in vodstvu hranilnic in posojilnic po deželi, pridite gotovo v to kratko pa dobro šolo. Zglasiti se je pri svetoivanski hranilnici in posojilnici. Ubožnejši udeleženci dobe odškodnino, preskrbljena bodo tudi brezplačna p.-enočišča, Vsak večer bo pa še Dr. Krek predaval o socialnem vprašanju.
o Iz sv. Ivana nam pišejo: Naša Marijina družba bo napravila jutri popoldne ob pol 6 uri burko v štirih dejanjih „Boj za doto“. Prihodnjo nedeljo t. j. 8. marca bo pa občni zbor „Slov. krš. soc. izobr. društva“ in sicer ob 6 uri zvečer v društvenih prostorih. Otvorila se bo tudi „Ljudska knjižnica“. Nato pa bo imel predavanje č. g. Jakob Ukmar.
0	Dekliška Marijina družba v Rojanu priredi jutri pustno nedeljo zvečer ob pol sedmih domačo zabavo s šaljivimi igrami in petjem. Za obilno udeležbo se priporoma odbor.
Iz Istre.
1	Iz Podgrada v Istri nam pišejo: Podgradčmje zidajo cerkev, no pravzaprav je še ne zidajo, ali namen imajo že več let, da bi jo zidali in dober namen je tudi nekaj vreden. Da bi podgradčanje dobili svojo cerkev, za to se je zavzemal zadnji ca: neki arhitekt i'. Trsta Sedaj pa mu ne zaupajo več v podgradskih krogih, ker je že napravil več študentovskih burk. Zlobni jeziki pravijo celo, da bo povabil ta gospod kmalu podgradskega nunca na dvoboj kakor je pred časom poslal podgraš-kemu zdravniku Dr. Bileku dva judovska sekundanta. Lepe špase bomo še doživeli tukaj pri nas, manjka nam le še kinematografa, da bi vse te interesantne stvari ovekovečili; v tem oziru ste doli v Trstu na boljšem.
i fz Slivij nam poročajo: Sneg nas je vnovič obiskal, dosti obstanka pa ne bo imel, kakor upamo. Dela pri naši jami vilenici „Dimnicah“ napredujejo V približno enem mesecu bomo šli lahko po novo vsekani galeriji, dolgi okoli 200 metrov, kar k nogam v tako globoko jamo. Ko ho delo dovršeno, bo v ponos našemu planinskemu društvu. Škoda le, da je jama daleč od železniške postaje. Pravijo, da napravijo v doglednem času železniško zvezo med Kozino in Šapjanami. — O priložnosti Vam sporočim kaj več o naši jami
i Nove orgije v Klani so bile dne 23. febru-a”ja t. 1. blagoslovljene. Orgije je izdelala tvrdka bratov Zupan v Kamnigori -i na Gorenjskem za K 3700 po naročilu občine klanjske. Baje so te orgije prve pnevmatičnega sistema v Istri. Orgije so jako dobre, ter poj ;jo hva'o svojemu mojstru in svojim naročnikom.
i Avstrijska eskadra zapusti 29. t. m. Pulj in plove na križarenju po sredozemskih vodah. V Barceloni jo ho obiskal španski kralj.
i Poučni tečaj za gojitelje oljk. Deželni gospodarski svet istrski je pos'al v puljski okraj potojočega učitelja, ki bo nekaj dni predaval o gojitvi oljk, in sicer v Galežanu 6. marca, v Fa-žani 7., v Šišanu 8. in v Pulju 9. marca.
i Svarilo pred agentom. Po Istri se klati nek nemški potujoči trgovec, ki. ponuja pisarniške predmete in pa cigaretni papir, kakor on trdi, v korist družbe sv. Cirila i Metoda za Istro. Na omotu je tiskana hrvaška trobojnica in podoba sv. Cirila in Metoda. Ta papir pa nima z družbo ničesar skupnega, ampak je vse navadna židovska goljufija. — Zatorej pozor pred age itom!
i 1,000.000 kron je v Pulju poneveril advokat dr. Lorenzotto in na to zbežal.
Iz Krasa.
k Misijon in „detomor v Povirju. V naši župniji se je obhajal od 8. do 16. t. m. sv. misijon, katerega se je udeleževalo obilo ljudstva. Seveda to gotovim krogom ni bilo všeč. Da bi med.
ljudstvom zmanjšali upliv misijona, oziroma, da bi misijon označili kot škodljiv, skrpucali so članek in ga poslali v tržaški -dnevnik, kateri ga je seveda z velikim veseljem objavil. V tem članku pišejo o nekem „detomoru“ in napadajo naš.-ga g. župana, da je on kriv, da. se „umorjeno dete“ ni moglo n ijti. Naj podle j še je pa to, da skušajo spraviti ta „detomor“ v zvezo z sv. misijonom. Resnica na celem slučaju je sledeča: Neka mladenka je šla meseca septembra 1. 1. služit v Trst. Tam se je seznanila z nekim zapeljivcem, kateri ji je toliko časa obetal zakon, da jo je zapeljal. Meseca januarja t. 1. je prišla domov. Bila je doma mesec dni, ko ji pravi mati, da, ako .ne misli iti več služit, naj gre vsaj po obleko v Trst. In hči se je res napotila usodepolno jutro na vse zgodaj. Komaj pride do studenca, ki ga opisuje tržaški dnevnik, je zavela krvaveti. Šla je dalje in konečno obležala na neki njivi v snegu, kjer je ležala do 10. ure dopoldne, ko se pripelje mimo nek voznik, ki jo je vzel na voz in peljal do Sežane, odkoder se popoldanskim poštnim vlakom odpeljala v Trst. Tam je šla k zdravniku, kateri jo je preiskal in našel, da je bila tri mesece v blagoslovljenem stanu, da je pa brez lastne krivde predčasno spovila (splav oz. prezgoden porod). To je ves „detomor“ v Povirju. Gotovo dekle ni prav ravnalo, ker ni poslušalo naukov svoje matere, a spravljati ta dogodek v zvezo s z sv. misijonom, in ga celo na tako lažnjiv način povečati, je pa naravnost podlo. No seveda, naši inteligenci pride vse prav, da le morejo blatiti kar je krščanskega. Tržaški dnevnik si je pa na svoj velikanski venec lažij pripel zopet eno pero.
k Biserno poroko sta, kakor nam poročajo, obhajala prete'eno nedeljo, Jožef Sila, posestnik na Škofi jem pri Divači in njegova žena Marija, rojena Ercigoj. Po 10. maši je imel preč. gespod vremski župnik I. Škerjanec nagovor na slavljenca in je v lepih besedah razložil pomen biserne poroke in ju potem blagoslovil. Oba sta šs popolnoma zdrava in čilega duha. Sinovi, hčere, vnuki In vnukinje so prišle čestitat slavljencema k redki domači slovesnosti.
Kolecltiroels:. 1. marec. Pustna nedelja; Albin, škof. — *2. pond. : Simplicij, papež. — 3. torek: Pust. Kunigunda, Austerij. — 4. sreda: Pepelnica Kazimir. — {. četrtek: Evzebij, Agapita. — 6. petek: Fridolin, Viktorin, — 7. sobota: Tomaž Akvinski. cerkveni učenik.
Mlaj bo dne 2. marca ob 8, uri 2 minuti zvečer. Vremenski klujč nam obeta dež, če bo pa bril vshodni veter, pa sneg.
Razne stvari.
r Iz življenja dr. Riegerja. Pred kratkim so ' izšle „Memoires“ (spomini) znanega češkega politika Riegerja. Me 1 drugim prinašajo lep „witz“ (smeš-, niča) iz njegovega parlamentarnega življenja.
Ko je nemški liberalni poslanec Dr. Suess držal daljši govor, se je razgovarjal Rieger s P. Greuter in mu rekel:
„Škoda za tistega človeka, da je Žid“.
„Oprostite g. kolega“ priskoči takoj k Riegorju ogorčen kakor kak odbornik v Bregu, poslanec Aus-pitz, „jaz sem tudi Žid“.
„Vem že, pa za Vas ni škoda“, mu odvrne popolnoma hladno dr. Rieger.
r Na gledališkem odru aretovan. Iz New Yorka se poroča: Pristno amerikansko igro so doživeli po-setniki gledališča Grand Opera House v Bostonu, ki so poslušali znanega italijanskega tenorista Carla Albani v operi Trubadur. Ko je v drugem dejanju nastopil Albani kot Maurico, mu je sledil k splošnemu začudenju policijski stražnik in spremljal vsako njegovo kretnjo. V začetku so mislili ljudje, da je to kaka šala, ko je pa Albani nemoteno pel svojo ulogo, se jim je začelo daniti ter so koncem dejanja marljivega stražnika pozdravili z veselimi ovacijami. Kmalu se je stvar pojasnila. Ravnatelj nekega drugega gledališča je namreč dal aretovati tenorista Albanija, ker je ta proti pogodbi nastopil v Gran Operi. Amerikanska postava pa določa, da mora uradnik, ki ne more aretovanca spraviti na stražnico, ostati v njegovi neposredni bližini. Malo pred prestavo je prišel policijski stražnik, da bi Albanija aretoval. Ljudstvo v gledališču je postajalo že nemirno. Ravnatelj je bil v največji zadregi, stražnik se ni dal pregovoriti, edino kar je bilo mogoče doseči pri njem, je bi to, da je hotel počakati z aretacijo do konca predstave s pogojem, da se mu ne bo branilo, slediti svoji žrtvi na oder korak za korakom. No, občinstvo ni bilo ogorčeno nad stražnikom, pač pa je ta dosegel večji uspeh, kot bi ga mogla umetnost. Njegova navzočnost tudi ni motila Albanija, ki je še z večjim ognjem pel svojo ulogo, tako, da je resni stražnik večkrat mislil, da mu hoče Maurico uiti. Zagrabil je v takem slu-
čaju pevca za suknjo, in gromovit aplavz je bil uspeh. Med odmori je stražnik sedel v pevčevi garderobi ter se krepčal za težavo prihodnjega dejanja. Po predstavi je plačal ravnatelj gledišča za Albanija določeno kavcijo, nakar se je nehala stražnikova služba.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Svefko @0ani6af (Štierf
'Trst,	Ivara.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K. naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
OMno io tamno ilrm?o s?, im
<><>❖<><>
❖❖❖❖o
❖❖❖<><>
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖o
<><><><><>
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖o
<x><x>0
(pri cerkvi)
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolag > veliko dvorano v pritličju, nnjmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah.
Za obilni obisk se priporoča : Načelništvo.
i<x><><X>
<x>t<>t
❖❖❖❖t
❖❖❖❖o
<xx><x>
❖❖❖❖•c»
❖❖❖❖o
❖❖<><>❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖o <><><>❖<>❖❖❖<>❖<><><><>❖ -o-o
Sirite ZARJO!
r*
£ Z Bogom! Srečno pot!
V Daljno Ameriko!
Zakaj potujejo naši ljudje najraje čez Trst na ladij ah avstro-ameriške parniške družbe (Avstro Amerikana bratje Kozu-lie i dr.) ? Odgovor ;
Rafaelova družba v Trstu priporoča to iz teh le vzrokov: Prednosti: v Trstu 1) smo mi.doma, 2) smo pod avstrij--skim varstvom do Amerike, 4) ni treba menjavati denarja, 5) si lažje pomagamo v svoji materinščini (v prodajalnicah, uradih, cerkvah), 6) imamo večinoma slovanske sopotnike. Prednosti: na adijah avstro-aiheriške (Austro-Američana) plovitbene družbe:
1} domači ljudje v postrežbi, 2) domača kuhinja, 3) uvaževanje slovanskih jezikov, v napisih, govoru, v razvrstitvi (po narodnosti v izseljeniškemu domu i na ladijah), 4) lastni izseljniški dom, obdan z lepim vrtom na samem, izven mesta tik morja. Do poslopja električni tramvaj. Po vseh prostorih električna razsvetljava. Hrana in stanovanje brezpiačno pred odplitvijo za 2000 oseb, 5) močne iadije, 6) v izseljniškem domu nameravana katoliška kapela. Govorilo se je tudi o posebnem dušnem pastirju za izseljence, 7) strogo iočenje veroizpovedanja, narodnosti, spola. 8) Vožnja mnogo ceneja, 9) Zveza tudi v južno Ameriko. 1908) 10. Strogo nadztranjein poduk agentov, ki ne smejo vabiti Se manj pa siliti ljudi v tujino.
T1!1i'7	V,Vi-	'iV-	r':1!1	71111 '■
— i — i — i —	l-l-l-l-	- i-i-:-	-1-1=1	-l-l-ll
17-
17
Ti Josip Rože
Trst - mizarski mojster - Trst
Via Giulia. — Telefon štev. 1971.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-binska in druga mizarska dela. Posojuje tudi različne odre in scenerije za vsako igro ali koncert. Postrežba točna. Cene jako nizke.
:!-!
|T^!
I
-i-i-i-i-i
i-i - i-i-
i -1 -
'T-TT-T-
Edina mehanična
Tovarna pohištva
-v Trst-u.
MKe Msaisr Levi luzi
ulica Tesa 46.
— Skladišča Piazza Košano št. 1. —
Trgeu$l^©-ebrtna zadruga
Via S. Prancesco d’Assisi št. 2, I. n. V TRSTU Via S. Pranoesco d’Assisi št. 2,1. n.
kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica*. — Telefon št. 16-04.
Poštno hranilnični račun 74679
Sprejema liranilne Arloge od vsako- CL0i Sprejema tudi vloge po 1 K na teden,
gai', tudi če ni član, in je obrestuje po	o tako da se po 260 tednih dob JOO K
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo.
Daje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varče.anje v družinah	posebno
pa, pri nedoraslih. Hranilne pušice se odpirajo le v uradu. — Deleži so po 20 K in po 2 K. Nadaljna pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi urami, ki so: ob delavnikih od 9 — 12 d. in 3__5 p. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
0
0
0
0
0
0
0
1
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn	*= «*«•<»«»1«-!«-z«<> ase»'«. <^as<-> _^n^nnn
----~Es?.'<3~-
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
w
Davke plača hranilnica sama. 0 Za varnost vlog jamčijo udje.
(280) z vsem svojim premoženjem v znesku približno en. xnil j o rt Kr ort irt P° Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovora s stranko. - Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivahske duhovščine. \ sa v iseans	_
Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pH pri Trstu.
0
S
0
s
2
$
Razširjajte in priporočajte „Z^RJO