»Družbeni dogovor« na plenarni seji republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti je med drugim v svoj program sprejel tudi nalogo »družbeni dogovor« o osnovah in merilih za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih — Na včerajšnji plenarni seji je bila osrednja točka dnevnega reda prav to vprašanje. Nov, sodobnejši lik vzgojitelja v domu Med nalogami, ki jih bomo eni izmed sedanjih šol za uspo-ittorali uresničiti v bližnji pri- sabljanje pedagoških kadrov z hodnosti, je tudi ta, da bo treba višjo ali visoko kvalifikacijo. So-doseči bolj ustrezno formiranje lan j e naj omogoči vzgojiteljem,, yzgojiteljskega kadra. Vprašljivo da si bodo pridobili tisto osnov-je pravzaprav dvojno: kako in no znanje iz pedagogike in psiho-kje naj dopolnijo kvalifikacijo gije, ki je podlaga za specifična Vzgojitelji, ki že delajo v domovih spoznanja in sposobnosti, ki jih (vendar pa nimajo zahtevane pe- terja delo v domu. Vzgojitelji naj dagoške in višje kvalifikacije), in bi poznali pedagoško psihologijo, drugo — kako in kje bomo uspo- pedagoško sociologijo ter zdrav- r. j ^ i u sabJtjali mlade kadre, ki jih po- stveno pedagogiko. Specifično Kaj naj bi bil »družbeni dogo- bine zakonskih predpisov. ge potrebne sklade). Ce torej tako — Sredstva, potrebna za amor- trebujejo domovi zdaj in brez usposobljenost za delo v domovih vor«, oziroma za kaj gre pri tem Menim, da so nekatere raz- gledamo na dohodek v družbeni tizacijo, morajo dobiti delovne or-katerih ne bodo mogli v prihod- pa naj bi si pridobili ob teoretič- dogovoru? prave okrog družbenega dogovo- dejavnosti, potem to pomeni, da ganizacije v masi na osnovi obuje? O tem so razpravljali na nem študiju in praktični uporabi Gradivo, pripravljeno za pile- ra premalo stvarne, ker težijo za odklanjamo enostransko in apri- računa po veljavnih predpisih, posvetu o načinu izobraževanja pridobljenih znanj o organizaciji narno sejo, skuša nakazati smer tem, naj bi bila naloga družbe- oristično razlago, češ: dohodka v Prav tako pa_tudi sredstva za ma- Vzgojiteljev v domovih za učence izobraževalno vzgojne dejavnosti reševanja in s tem odgovoriti na nega dogovora samo vprašanje negospodarski sferi ni. terialne stroške na osnovi .druz- srednjih šol, ki je bil letošnjega vali ustrezen profii vzgojitelja na gornje vprašanje. Že takoj na za- osebnih dohodkov in to nekakšno — Kot rečeno je torej potreb- beno priznanih standardov in de- niveliranje osebnih dohodkov, na zavestna določitev družbe o janske argumentirane potrebe. Pri tem pa prav gotovo ne raču- družbeni vrednosti dela in uslug, To pa seveda ne pomeni na-najo dovolj s stvarnostjo in na- ki jih opravljalo družbene dejav- menskega določevanja sredstev tizacijo, materialne stroške, sredstva za dvig družbenega standar-ga — sklad skupne porabe in dru- 5. decembra. Posvet, na katerem so obravnavali predlog za obliko-yanje poklicnega profila za jitelja v domovih učencev sred-fijih šol — pripravil ga je re- || Publiški zavod za šolstvo — je j sklical republiški sekretariat za ] Prosveto in kulturo na pobudo I -skupnosti domov in strokovnih Zakaj so pravzaprav potrebne | določene spremembe na tem po- *' '' dročju? Na Slovenskem imamo ,,,, 67 domov, kjer se »vzgaja in H oskrbuje mladina, ki zaradi šolanja ali poklicnega izobraževa-n.ja živi ločeno od svojih staršev« in je zato uresničevanje vzgojnoizobraževalnih nalog za- ^ upamo vzgojiteljem. V teh domo- f vih je 10.544 gojencev, med kate- f «mi je 90 odstotkov učencev strokovnih šol, v njih pa je zaposlenih 275 vzgojiteljev. To področje ■■ le šele od letošnjega aprila prav-n° urejeno z zakonom o srednjem f§fei šolstvu. Le-ta določa med drugim, da so lahko vzgojitelji v domovih tisti, ki imajo najmanj višjo izobrazbo. Predpis o taki kvalifikaciji vzgojitelja je v našem -MMB-šolstvu novost, saj prej nismo pri- JI, suavali v prosvetni službi poseb- \ uega profila »vzgojitelj v domu«. | ^uto ni nič nenavadnega, če se • *■ v o*- Je_v domovih doslej zaposlilo pre- „ cel prosvetnih delavcev raznih Profilov. Značilno je tudi, da vse doslej med prosvetnimi delavci hi bilo zanimanja za ta poklic in tako je v domovih zaposlenih 61 ^gojiteljev (oziroma 22 odstot-jmv vseh) brez pedagoške izobraz-“e. Tako kadrovanje ima seveda vrsto slabosti, na prvem mestu je nestalnost kadra. To je tu-« vzrok za marsikakšno pomanjkljivost domske pedagoške dejav-uosti, kot je npr. izgubljanje po- fedrknihd^sUke?i’delaZdnnmnn^r Letošnji Dan človekovih pravic so na šolah različno praznovali: po- mi profili v odnosu do gospodarje strokovne merlture Ttd leg velikega pohoda miru, ki so ga ljubljanski dijaki uprizorili po stva m v okviru družbenih služb. žgovonuT^e^stattstika1 ki ie ulicah glavnega mesta, so na primer študenti II. gimnazije pripra- Osrednje vprasanje druzbene-Stara ricTže dve letf vendar na vili v avli svojega poslopja razstavo likovnih del na temo miru. ga dogovora na relaciji druzba- ^ mzmeria med tem nirbK Risbe in slike dijakov tretjega letnika, ki se v velikem številu zbi- w Uemtekem mora'- no spremenila• v domovih ie hi raj° v likovnem krožku, so zanimive po svojem raznovrstnem izraz- a-. ^ cefa ,Dl Potemtakem mora lo 77e^m4ov v^oiitelW , nem načinu na enotno temo, pa tudi po umetniški kvaliteti. Simbol h izhajati, da to delo pravilno in čeli nagrajevanja v našem druž- nosti. Vrednost tega dela (cena za posamezne kalkulativne ele- bemem sistemu. V gradivu je po- uslug) pa nikakor ne sme biti od- mente, pač pa mora dobiti delov- udarjeno, da je treba: . visna od razpoložljivih sredstev, na organizacija sredstva v celot- — dohodek v družbenih služ- Tako stališče pa ne pomeni »na- ni masi. bah razumeti kot specifično eko- čelne kritike«, da je v vseh druž- 7ak način ugotavljanja po- nomsko in družbeno kategorijo, benih službah premalo sredstev trebnih sredstev, kjer gre za no-ki nastaja kot posledica zavest- in da gre v vseh primerih le za vo kvaliteto odnosov, pa bi vernega družbenega vrednotenja. Za- povečanje sredstev. Analize in jetno pomenil tudi prekinitev radi tega družba zavestno določa statistični podatki nam kažejo, da večletne razprave o materialnem mrežo in kapaciteto družbenih ne gre samo za disproporce na položaju v družbenih službah, v dejavnosti, standard za obseg in relaciji družba-služba, pač pa tu- katerih smo več ali manj le ugo-kvailiteto uslug, pa tudi njihovo di za disproporce znotraj družbe- • tavljali neustrezen materialni po-vrednost (to je ceno kot denarni nih služb in v delovnih organiza- ležaj. Teh ugotovitev pa niso izrazite vrednosti). V določanju cijah med posameznimi profili; to spremljali konkretni in učinkovi-vrednosti (cene) pa upošteva vse nam kaže naslednja tabela odsto- ti ukrepi, elemente družbeno upravičenih panja osebnih dohodkov v druž-stroškov (osebne dohodke, amor- benih službah od osebnih dohod- kov v gospodarstvu po strokovni Pripravljeno gradivo na koncu predlaga, da se sprejmejo stališča o: dohodku družbenih dejav- izobrazbi v Ljubljani za leto 1968 no3ti/valorizaci1i vrednosti celot- (v odstotkih): Strokovnost 1 .a >C/3 i re fa osnovna šola —28 > —28 ■ fe — 7 —15 gimnazije —25 —19 — 2 —15 fakultete + 3 —23 — 6 — 2 muzeji, zbirke —29 —21 —20 + 6 gledališča —21 —29. —23 —35 ambulantno-paliklinične ustanove + 4 —10 — 3 + 10 bolnice + 14 — 8 — 1 + 17 lekarne + 21 + 2 +39 + 20 zavodi za dnevno bivanje otrok komunalne banke + 4 — 5 —20 + 1 —12 — 2 zavarovalnice + 24 +11 +33 — 1 republiški upravni organi + 7 —20 —16 — 5 občinski upravni organi itd. — 3 —15 —11 — 7 Družbeni dogovor o normalnih skladov skupne porabe v družbe-(povprečnih) osebnih dohodkih nih službah na posameznega de-tako velikih razlik naenkrat ne lavca v enakem odstotku, kot od-bo mogel odpraviti. Nedvomno pa pade na posameznega delavca bo lahko veliko prispeval k po nega. posebej tudi živega dela za posamezna negospodarska področja, družbenem dogovoru, ukrepih v zvezi z družbenim planiranjem potreb in kapacitet, ukrepih v zvezi s programiranjem dela ter sklepanju pogodb in o akciji sindikata v zvezi z vrednostjo dela v družbenih dejavnostih. Po predlogu in gradivu naj bi plenarna seja sklenila predla Pati izvršnemu svetu Skupščine SRS in izvršnemu odboru konference SZDL Slovenije, da skupaj z republiškim odborom sindikata delavcev družbenih delavnosti Slovenije skleneta družbeni dogovor o osebnih dohodkih in skladih skupne porabe v šolstvu, zdravstvu, kulturi, upravi in pravosod- iu- G. CAHUK PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Potek razprave in zaključke s p!e- stopnemu odpravljanju z ničimer utemeljenih razlik med podobni- razmerja med tem niso bistve-soremenila: v domovih je bi- ^fel7uLnodSsr^nteVšolodpedeag0- vojne v Vietnamu, ki ga prikazuje gornja slika, je izdelal Marko ali druge vrste. 15,7 odstot-s končano visoko ali obstoječe pozitivne zakonodaje. * _ o ivu.ui.«nu viouivu rti. višjo — Sredstva, potrebna za oseb- g0j° ln "‘'O odstotkov brez srednje na izvenšoiskem področju, o in- četku moram poudariti, da je gra- ne dohodke, moramo usklajati e- dividualnem oblikovanju gospodarskih delovnih organizaci- narne seje bomo objavili v prijali. hodnji številki. Društvo matematikov, fizikov in astronomov med zadnjima občnima zboroma Društvo matematikov, fizikov štva je bil mnenja, da so dejav-z in astronomov SR Slovenije in nosti, ki nai bi jih društvo opustilo. še potrebne. gojen- divo kakor tudi razprava o gradi- osebnimi dohodki v gospodarstvu njegovo delo najbrž nista popol na potrebujemo cev, o oblikovanju in vodenju ko- vu na plenumu šele osnova za po strokovnosti zaposlenih delav- nama neznana. O tem je bilo ne to področje. P«va lektivnega življenja in dejavnosti nadaljnje akcije in konkretizacijo cev. kaj objavljeno v dnevnem tisku, finančno podprla predvsem Sklad j^naioga, da bo treba izboljšati miacUne v domovih. V programu družbenega govora. — Sredstva, potrebna za dvig Vendar ie društvena dejavnost v Borisa Kidriča in Izobraževalna upanji kvalifikacijski sestav i7,nhražpvania nai bi bili še pred- Brez dvoma je naša zakonoda- družber bi si pridobili ja že precej uredila sistemska skupne v^Uf0tavlljamo’ Potrebujemo cev 0 oblikovanju in vodenju ko- vu na plenumu šele osnova za po strokovnosti zaposlenih delav- nama neznana. O tem je bilo ne- V letošnjem letu sta društvo .ec kadra — x —j—««. ~. ■- - . . •le nai 'nj >jn -^vzgojitelje Jorez kvalifikacije, bodoči vzgojitelji širšo razgleda- vprašanja materialnega^ položaja vkalkuldran rtvcuijrtrtu.jort, izobraževanja naj bi bili še pred- Brez dvoma je naša zakonoda- družbenega standarda — sklad zadnjem času narasla, da ie vred- skupnost SRS. Ti ustanovi sta bi -spinega. osebja; torej nadome- meti, ob katerih ................ ......................................... ' šiiti ho f6 odločili za dopolnil- nost, idejno nazorsko jasnost in boči i.an?e' ^ t®111 b°mo morali zrei0ist ter se osebno kultivirali; tai j Hbeti za toliko novih vzgoji- koliko naj bi k temu prispeval 1 lev. da bomo drnsesli VR3:i raz- X....1:: —i lbfJuV’ c*a bomo dosegli vsaj raz- študij filozofskih in drugih pred- »n iji ,!e 30 gojencev na enega vzgo- metov, bo določil podrobnejši pro- ; ‘ 5v,-Ja 5V zameno za sedanje raz- granl Veljalo bo tudi razmisliti, gojencev na vzgojitelja), naj j-,; vključili v program šo- # 6 Pa bodo potrebne tudi ianja tudi študij neke stroke ozi- & roma učnega predmeta. Tako bi imeli vzgojitelji namreč možnost. v bodo Pove domske zmogljivosti. Te v prihodnje morale rasti, saj stolu ^as v dom'ovih komaj 21 od- da bi se žaippslili obenem na šoli -. csov učencev raznih srednjih Rokovnih šol, 2,4 odstotka dija-°v gimnazij in 0.2 odstotka os-tevnošclskih otrok. . Poklicni profil vzgoutelja " Pomij in v domu istega, npr. strokovnega šolskega centra. Mnogi strokovnjaki menijo, da združevanje pedagoškega zbora šole in doma uor^ . pozitivno vpliva na povezovanje ze^° zahteven. Pogoji, v ugnib in vzgojnih prizadevanj v v dfd*1 s® ?dviia vzgojni proces en0tnem procesu oblikovanja > ’?;verl P°yka sploh, mladine in povečuje obojne uspe- ■ v’Ororl0 0<^ vzSo.iitelia, ki je odgo- be, izobrazbene in vzgojne. Tak vlarl. Za vz^°ii0 mladine, da ob- tlgnj predmet, naj bi bil prepu- k dela3 bPsoboo metode in oblike ggen svobodni izbiri kandidata, v i V J*zven*0'lski vzsoini delav- moštev pa bi prišla predvsem glas- da zna uporabljati ustrez-d^, yz8°.ina sredstva, da ie široko Uižbeno razgledan, osebno kui+i-1’ran 'n ne nazadnie. da ima do-c®Pe kvalitete značaja. Določeno je. da naj bi obliko- porabe bi moral biti no dodati še nekaj b$sed. Posa- 11 naklonjeni razširjenemu načrtu v masi sredstev za mezni člani društva so menili, za delovanje društva. Za pomoč družbenih dejavnosti. Zatika pa osebne dohodke in to v taki viši- da ne kaže širiti društvene de- in sodelovanje se moramo zahva- se v konkretnem izvajanju vse- ni, da bi omogočal formiranje javnosti. Toda širši odbor dru- liti še Skladu za pospeševanje * r založništva, saj ie subvencioniral naše publikacije, ter Inštitutu za. matematiko, fiziko in mehaniko in Nuklearnemu inštitutu Jožef Štefan. Društvena revija Obzornik za matematiko in fiziko izhaja že 14. leto, čeprav trenutno z veliko zamudo. Revijo mislimo vsebinsko popestriti in jo približati predavateljem matematike in fizike na srednjih šolah. To bi laže storili, ko bi se prav med njimi našlo več sodelavcev, ki bi pisali o svojih problemih. Zato uredniški odbor vabi k sodelovanju prav vse. Skupaj z založbo Mladinska knjiga izdaja društvo zbirko Sig- (Nadaljevanje na 4. strani) Redni letni občni zbor ^ustva matematikov, fizikov in astronomov ba. telesna vgoja, tehnični pouk. likovna vzgoja in jeziki. Če bi se izrekli za to zamisel, pa ta ne j:;?*' bi bila obvezna za osebje, ki je že zaposleno in si je dolžno z izrednim šolanjem pridobiti višjo §§ pedagoško kvalifikacijo. Predlog za oblikovanie poklicnega profila za vzgojitelja je ne- dvomno skrbno pripravljen in ni le zanimiv kot novost, temveč ie | tudi zelo koristen in potreben. Tu _ in tam bo prav gotovo doživljal ttteru avn' or- kli bo mogoče uresničiti čez noč — je _ _ rtu.,., i»Vuouuijciii«n pieuavme- j soboto, 16. decembra 1967, ob Pa napreden, sodoben in je zato vprašanje celodnevnega bivanja otrok v šolah postaja vedno bolj aktualno tudi pri nas; za to pa so jjev slovenščine, o stanju• sloven- nij>iUrb v n^atematični predaval- prav, da ga podpremo in tudi iz- Potrebni prostori, prostori in spet prostori... Nekje so si pomagali tako, kot kaže zgornja slika (seveda ščine v javni rabi idr Ljubljana, Trg revolucije 11. peljemo. M. K. - ne pri nas) Vabljeni! Redni letni občni zbor Slavističnega društva Slovenije bo v nedeljo 17. dec. 1967 v Ljubljani, v dvorani Slovenske matice. Trg revolucije 1. Občni zbor bo potekal ob 10. in ob 15. uri, med drugimi problemi in poročili bo govora o položaju in strokovni obremenitvi slavistov na naših šolah, o strokovni usposobljenosti predavate- Ali smo res rešili materialne probleme osnovnega šolstva? V Prosvetnem delavcu št. 19 sem zasledil izjavo direktorja Zavoda za šolstvo Mira Lužnika, da se bomo menda zdaj otresli težkih spon in brig v našem šolstvu ... Mislim, da odgovorni tovariši premalo poznajo materialno stanje osnovnih šol na podeželju. Ne samo naša, marveč še mnoge šole v naši občini se bore s težkimi materialnimi problemi. Letos smo na naši šoli namenili iz rednega proračuna poldrugi milijon starih dinarjev za adaptacijo štirih prostorov, ki so bili za pouk skrajno neprimerni. Zdaj imamo seveda komaj za osebne izdatke. Potne stroške in stroške seminarjev krijejo učitelji sami. Nimamo niti toliko denarja, da bi nabavili najnujnejša učila. Samo nekaj primerov: geometrijsko orodje je dotrajalo, za pouk spoznavanja družbe v 5. razredu je edino učilo strgan zemljevid Jugoslavije iz časa, ko je še obstajalo STO, za pouk biologije in spoznavanja narave nimamo mikroskopa ... Učiteljice, ki pripravljajo učila — flanelograme. same kupujejo papir in drugo; da, niti za papir ni denarja. Sola nima televizijskega sprejemnika, pa še in še. Poglavitni problem naše šole pa so prostori. Nekaj starih slik za pouk zemljepisa, spoznavanje narave in družbe ter biologije smo shranili kar na podstrešju. Res, da so že stare in obrabljene, zdaj pa jih bo dokončno uničila vlaga pod dotrajano strešno opeko. Po hodniku zaudarja neprijeten vonj iz stranišč. Čeprav imamo vodovod, stranišč ne moremo preurediti, ker nimamo za to potrebnega denarja. 132 deklic uporablja eno samo stranišče! Zato lahko vsak odmor vidimo na hodniku dolgo vrsto. To gotovo koristi povečini telesno šibkim otrokom!? Seminar o socialistični morali Na Zavodu za šolstvo SRS so se 5. t. m. zbrali pedagoški svetovalci zavodov za prosvetno-pe-dagoško službo na dvodnevnem seminarju, ki je bil posvečen obravnavanju problemov socialistične morale. Predaval je univerzitetni profesor dr. Vojan Rus in osvetlil oredvsem nekatera vprašanja bistva morale sploh ter temelje socialistične morale — povezano z našo vsakdanjo družbeno in pedagoško prakso. Škoda je le. da taka predavanja in seminarji niso dostopni širšemu krogu prosvetnih delavcev, ker pomagajo širiti teoretično obzorje in razreševati v praksi danes nekatera dokaj zapletena vprašanja. Sam po sebi je šolski neuspeh ogromna škoda, ki jo trpi družbena skupnost. Dr. BORISLAV STEVANOVIČ Dva oddelka imata pouk v dvorani, ki je vsako nedeljo kinematografska dvorana. V tem prostoru so mladinski plesi, množični sestanki družbeno-političnih organizacij, zbori volivcev in sestanki krajevne skupnosti. V deževni jeseni in pozimi imamo tu tudi pouk telesne vzgoje. Če učenci le malo poskočijo, se kadi kot v dimnici. Po končani uri telesne vzgoje so učenci še najbolj podobni rudarjem, ki se po končanem delu vračajo iz rudnika. Bojlerja, kopalnih kadi in tušev naši učenci ne poznajo. Pa saj to tudi ni potrebno, saj tako blagodejno de hladen tuš jesenskega dežja štiri, pet ali celo šest kilometrov na poti do doma. Letos je bil pri meni na obisku prijatelj iz Češke. Navdušen je bil nad naravnimi lepotami in urejenostjo naših turističnih krajev. Pohvalil je dokaj dobre ceste. Ostrmel pa je, ko je ogledoval »revščino« — našo šolo. Prepričan sem, da bi v ČSSR težko našli šolo, ki bi se lahko merila z našo. Kako je mogoče, da so v deželi z mnogo nižjim življenjskim standardom lahko uredili materialne probleme šolstva, pri nas pa tega ne moremo? Velika in majhna podjetja so prevzela patronat nad mnogimi šolami po Sloveniji. Materialno stanje le-teh se je povečini zboljšalo. »Patron« naše šole pa verjetno še ni »spočet«. Nove šole v našem kraju še zlepa ne bo. Menda nameravajo prej začeti z gradnjo v Mirni peči in Šmarjeti. Ko bi vsaj našli potreben denar, da bi sedanjo stavbo dozidali! Najbrž se tudi ta »pohlevna« želja učiteljskega kolektiva in učencev ne bo uresničila. Želim, da bi kdo izmed odgovornih tovarišev odgovoril na naslednji vprašanji: 1. Kdaj bo v praksi uresničeno ustavo načelo o enotni osnovni šoli? 2. Kdaj bodo na vseh podeželskih šolah učenci deležni sodobnega pouka, kot ga imajo po mestih in večjih krajih, kjer so zgradili nove šolske zgradbe? JOŽE PERŠE Osnovna šola Škocjan na Dolenjskem Vloga in delo učiteljske zadruge »Ivan Filipovič« v naprednem učiteljskem gibanju med obema vojnama V okviru proslav velike oktobrske revolucije in 30-letnice ustanovitve KP Hrvatske ter prihoda tov. Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, so v Zagrebu proslavili tudi jubilej naprednega učiteljskega pokreta med dvema vojnama in 30-letnico ustanovitve učiteljske zadruge »Ivan Filipovič«. Ob tej priložnosti nam je dr. DragUtin Frankovič, direktor Jugoslovanskega zavoda za proučevanje šolskih vprašanj v Beogradu postal prispevek, ki ga objavljamo v prevodu. Kot v vsej Jugoslaviji, tako so se tudi na Hrvatskem dogajale v obdobju med dvema vojnama globoke socialne in politične spremembe, ki so bile posledica mnogih nerešenih bistvenih vprašanj. Med temi vprašanji je bilo, kakor je bilo slišati tedaj, tudi učiteljsko vprašanje. Učiteljstvo je delilo usodo s svojim narodom. V bližnjem stiku z ljudstvom je videlo v položaju šole, otroka in v svojem materialnem, pravnem in socialnem položaju odraz težkih splošnih razmer: nerazvitosti gospodarstva, kapitalističnega izkoriščanja, nerešenega nacionalnega vprašanja in politike zatiranja. Ob tem je naraščala nevarnost notranjega pofašistenja dežele, ki so jo povzročali nekateri nosilci velikosrbskega hegemonizma, domači klerofašisti ter utrjevanje ustaških elementov v splošnih pogojih pripravljanja nacistične agresije. Prisluhnimo osebnim problemom mladine! »Tistim, ki so me učili...« V oktobrski številki Teorije in prakse je izšel članek Med katedrom in klopmi, ki ga je napisal Polde Kejžar. Omenjena revija mi je povsem slučajno prišla v roke, saj je sicer ne kupujem, niti ne berem, vendar mi je bilo žal, da prispevek ni bil objavljen še v katerem drugem listu, ki je nam, prosvetnim delavcem, bolj dostopen. Malo je najbrž šol, ki to revijo naročajo, še manj pa posameznikov. Pisec članka sam ugotavlja, da podatkov ni treba posploševati, vendar pa ima prav, ko trdi, da se je treba nad njimi zamisliti in jih upoštevati vsaj kot opomin. Resnična, a obenem žalostna je ugotovitev, kako malo pišemo o osebnih problemih mladine, pa čeprav se z njimi srečujemo pri vsakdanjem delu. Zdi se mi potrebno, da prenehamo biti do teh vprašanj ravnodušni; zamislimo se ob omenjenih ugotovitvah in uistrezno ukrepajmo. Pričakujem, da se boste oglasili še drugi in nakazali pot, po kateri naj rešujemo osebnostne težave dorašča-jočega človeka, ki jih ni malo. Nemogoče je spregovoriti o vseh vprašanjih, ki jih načenja tov. Kejžar, zato bom omenil le tista, ki so me najbolj začudila. Da je treba o teh problemih resno razmišljati, nam je dokazal s podatkom, da se kar 57.5 ?! otrok v šoli slabo počuti, 31 % pa se za določen odgovor ni moglo odločiti. Tudi med vzroki takega počutja sta na prvem mestu pogosten in močan občutek krivice in izrazi nezaupanja, ne gre pa prezreti nerazumevanja, protekeije in nespoštovanja osebnosti. Če tem podatkom dodamo še ugotovitev, da pride do takih nasprotij v vsakdanjih, drobnih situacijah, poteni nam ne bo težko najti ustreznih rešitev. Mislim, da bi tu odkrit pogovor še največ pomagal. Otrok namreč drugače gleda na svet okoli sebe, kot je gledal otrok včasih, temu njegovemu gledanju pa se moramo prilagoditi tudi mi in ga pri tem usmerjati. Obenem pa se vprašajmo, kdaj vzbujamo v otroku občutek krivice, nezaupanja in podobno. Morda ima otrok prav, morda ga videz vara! tem stvarem moramo priti čimprej do dna. Presenetljivi so nekateri od- ci, ki je odvisno od njegove osebne zavzetosti za reševanje navedenih problemov. Seveda pa niso vsi odgovori učencev negativni. Nekateri bodo odnesli iz šole prijetne spomine in tudi učiteljem bodo hvaležni za vse, kar so jim dali za življenje-in kar so jih naučili. Toda večina anketiranih otrok meni drugače in učitelji smo dolžni, da te ugotovitve sprejmemo in poiščemo vzroke, zakaj je tako. In kaj storiti? Naše celotno delo mora biti usmerjeno v krepitev vzgoje, pa naj bo to med učno uro, v odmorih, pri izven- govori, v k-,term presojajo jolar- razrednem delu; skratka, povsod, ” kjer pridemo v stik z mladim člo- vekom. Učenci morajo iz našega dela in ravnanja spoznati, da ne znamo le dobro učiti, temveč da skrbno spremljamo njihovo življenjsko pot, jih razumemo, se vživljamo v njihove položaje ter jim pomagamo. Za tako delo pa ne zadostuje le formalna izobrazba, potrebna je še vzgojiteljeva življenjska sila, njegova močna moralna osebnost in zrel pogled na vse, kar se dogaja okrog njega. Težko je dati na tako obširno problematiko, ki jo navaja omenjeni avtor, točne odgovore. Prav bi bilo, da bi se v Prosvetnem delavcu oglasili še drugi in napisali, kako bi reševali ali rešujejo navedene probleme, kajti tudi ta članek izzveni le kot opozorilo, da moramo tem problemom posvetiti več pozornosti in časa. sai se nam bo to kasneje pri vzgojnih rezultatih bogato obrestovalo. BORIS ŽUŽEK ji učiteljevo delo. Prisluhnimo jim: »Tistim, ki so me učili, bi rad povedal, da nekateri za to reč niso zreli. Njihova vzgoja je včasih za nas prav trapasta. Sem spadajo le tisti, ki otrok in njihovih želja ne razumejo ali hočejo razumeti. Potem mora seveda otrok sam nositi posledice — kdo drugi pa?« Ali naslednji primer: »Preveč se nekateri vtikajo v osebne zadeve... tudi ona je bila nekoč mlada. Ni ji treba tve-ziti staršem laži o nas. Mislim, da nam je nevoščljiva ...« To je le nekaj stavkov, o katerih pa lahko pedagog veliko razmišlja in se obenem tudi sprašuje: Kdo je za učence nezrel človek? V čem se kaže naša »trapasta« vzgoja? Kako naj otroka razumemo in mu pomagamo? Kaj smatrajo za »vtikanje v njihove osebne zadeve«? Na ta vprašanja mora vsakdo sam najti ustrezale odgovore, dalo pa mu jih bo le neposredno vzgojno delo z učen- Učiteljstvo je to čutilo, toda zavest o vzrokih tega položaja ter o pravilnem izhodu iz njega ni bila enako jasna med vsemi učitelji. Največ jih je bilo pod vplivom raznih malomeščanskih nacionalističnih ideologij, ki so zamegljevale bistvo zgodovinske situacije, ali pa so pod pritiskom protiljudskih režimov zapadli v apatijo. To se je zelo jasno zrcalilo v nezdravih razmerah, ki so vladale v edini stanovski organizaciji — v Jugoslovanskem učiteljskem združenju (JUU). S prihodom Franja Mariniča na čelo sekcije JUU za Savsko banovino 1935 se je začela situacija spreminjati in začeli so nastajati pogoji za progresivno gibanje v učiteljskih vrstah. Samo manjši del učiteljstva na Hrvatskem je bil pravilno orientiran in revolucionarno razpoložen, zahvaljujoč delovanju Komunistične partije Jugoslavije (od 1937 KPH) med ljudstvom in inteligenco. Del« SKOJ-a na učiteljiščih je prav tako polagalo temelje za preusmeritev orientacije Učiteljstva. Ta del hr. vašketra in srbskega učiteljstva na Hrvatskem se je zbralo v borbah zoper režim in je sodeloval z vsemi naprednimi sitami v edini učiteljski organizaciji. Mladi učitelji in učiteljice so se zbrali najprej okrog organizacije nezaposlenih mladih učiteljev in učiteljic (»Četrti oddelek«) v zagrebškem učiteljskem društvu, od 1937. leta pa okrog novoustanovljene hrvatske učiteljske kulturno-podporne zadruge »Ivan Filipovič« s sedežem v Zagrebu. Pod vodstvom KPHH in SKOJ-a se je začelo od 1936. leta razvijati levičarsko učiteljstva na Hrvaškem in pozitivno teljsko gibanje, ki je imelo pomemben prostor v zgodovini učl-vlogo v splošnem protifašističnem gibanju tridesetih let, pa tudi v narodnoosvobodilnem gibanju hrvat-skega in jugoslovanskih narodov. Člani zadruge »Ivan Filipovič« so zbirali predvsem mlajše učitelje in učiteljice, ki se niso mogli sprijazniti z razmerami, temveč so iskali nekakšen izhod. Mladi učitelji, ki so bili nezadovoljni s svojim izobraževanjem na učiteljišču in stagnacijo v pedagoškem življenju v času šestojanuarske diktature, so sprejeli program samoizobraževanja, ki ga je propagirala zadruga »Ivan Filipovič«, ter ga uresničevala prek svojih »učiteljskih tednov« med šolskimi prazniki dvakrat letno in v učiteljskih počitniških kolonijah. Najpogostejše oblike organiziranega samoizobraževanja so bile: nakup in izmenjavanje pedagoško in druge literature, predavanja z razpravo, krožki, sestanki delovnih skupnosti po okrajih in predavanja na učiteljskih skupščinah. To je pritegnilo tudi precej starejših učiteljev in učiteljic in ustvarilo zanimanje za širša družbena in politična vprašanja. Samoizobraževalno delo je bilo že od vsega začetka pretkano tudi s poltičnimi temami. Med učiteljstvo je začela prodirati marksistična znanstvena in politična literatura, z njo pa tudi novi pogledi na družbo in življenje. Pedagoško in politično samoizo-braževanje je vzbudilo interes in željo po kritičnem preučevanju stvarnosti, ki je onemogočila uresničevanje naprednih pedagoških idej. Zato so zadrugarji organizirali sistematično preučevanje socialnih razmer, v katerih so živeli otrn-ei. posebno na vasi. »Anketa o na*i šoli« je obsegala vrsto bistvenih asnektov, v katerih se ie zreaUio težko stanje vasi. otrok in šot«*: podhranjenost šolarjev. olMeka in obutev, stanovanjske razmer*, od. da’lenost otrok od stenic seskih nn«;lnr>jl in k^Mžnj'*. 7. aoketirnniom. mer.ie*»j®m in statistično obrtotpvo so zhra,j in uredili nrepričijjvo erarflvo, kt le obtoževalo, ki je vseiei teH^io isto ugotovitev: osnovnj no»oi ures-olčitev nanrpflr«ih oednnrnčHh 7^-Ptpv jo revoioojnnam'* drt^jbeueea , sistema; nohpr*! r»«to- dičnl in drtiH ukreni n« moreio j^holisoti r,r»,iVQ tn ntff>k. »'ft.I iiAp«Hnv. ni ra ♦o Politično delovanje članov zadruge Je usmerjala KPH s svojo splošno politično linijo mobilizacije množic zoper vedno bližjo fašistično nevarnost in s svojim bojem za osnovne življenjske interese delovnih ljudi, kakor tudi z direktnim vplivom na delo zadruge. To širše politično delo med ljudmi se je odvijalo s sodelovanjem članov zadruge v partijskih organizacijah na terenu in v učiteljski organizaciji, ki je šla v tistih letih v boj za demokratično svobodo, zoper nacionalno zatiranje za svobodo šole in učitelja ter za stanovsko enotnost. Člani zadruge »Ivan Filipovih« so se borili v okrajnih učiteljskih društvih zoper režimske elemente v vodstvih, podpirali politiko predsednika Sekcije uprave JUU Franje Mariniča in sodelovali z naprednejšimi učiteljskimi gibanji v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, kjer so bile ustanovljene podobne zadruge (»Vuk Ka-radjič«, »Petar Kočič«, »Učiteljsko gibanje« v Sloveniji). Ideja bratstva in edinstva je bila prisotna v celotnem delu zadruge. Njeni člani in privrženci so aktivno sodelovali v borbah, do katerih je prišlo na splošnih učiteljskih skupščinah JUU npr. v Banjaluki in Zagrebu zoper poskuse protiljudskih režimov, da hi učitelje zadržali pod svojim idejnim in nolitičnim vplivom ter napravili iz njih navadne agitatorje vladajočih strank. Ta boj je dobival vedno bolj podobo antifašistične borbe in je imel globok odmev med ljudstvom. Zadruga »Ivan Filipovič« si je pridobila velik ugled v učiteljskih vrstah, tako da je bila vrsta njenih članov izbrana za predsednike okrajnih učiteljskih društev. nekaj zadrugarjev pa Je plišlo tudi v osrednjo upravo Sekcije JUU za Savsko banovino (Zvonimir F^nv Martin Puštek idr.). S spremembo političnih razmer med t. im. banovino Hrvatsko — ko je Ivan Tomašič ob podpori desničarskih elementov zrinil Franja Mariniča s predsedniškega položaja — se je delo zadruge srečevalo z vedno večjimi težavami. Začela se je bitka v okrajnih učiteljskih društvih in v osrednji upravi proti zadrugi in njenemu protifašističnemu programu. V tej bitki so člani zadruge vzdržali težke napade In udarce, premeščali so jih in odpuščali, toda njen politični vpliv je bil vedno močnejši in se Je širil naprej. Vojna je do skrajnosti zaostrila to in vsa ostala politična nasprotja. V direktnem oboroženem boju jugoslovanskih narodov za osvoboditev od fašistične okupacije ter za novo, ljudsko oblast so sodelovali tudi učitelji — člani zdaruge »Ivan Filipovič« in tisti, ki so spoznali pod njenim vplivom, kje je njihov prostor v tej borbi. Bojevali so se v partizanskih enotah, delali pri organizaciji ljudske oblasti in šolstva na osvobojenih ozemljih ter upravljali vzvišeno dolžnost partizanskega učitelja: tako so nemalo prispevali k zmagi nad fašističnim okupatorjem in njihovimi pomočniki. Posamezni člani zadruge (Vlatka Babič, Martin Puštek idr.) so opravljali visoke funkcije v prosvetnih organih in v ZAVNOH-u, drugi pa v vojaških enotah in v narodnoosvobodilnih odborih. mnogi pa so dali tudi svoja življenja za ljudsko revolucijo. Preživeli člani zadruge so po osvoboditvi nadaljevali svoje politično, prosvetno in šolsko delo na vseh ravneh novega šolskega sistema in nove organizacije ljudske oblasti. Njihovo delo le bilo čutiti v izgrajevanju novega vzgojnega sistema in v pedagoški literaturi. Gibanje naprednih hrvatskih in srbskih učiteljev in učiteljic na Hrvatskem, ki se Je začelo pred tridesetimi leti v majhni skupini zavednih, navdušenih in samopožrt-vovalnih učiteljev in učiteljic — komunistov, ki se je razširilo prek zadruge »Ivan Filipovič« na širši krog naprednih učiteljev, je dalo obilne sadove: steklo se je v veliko, močno reko ljudske revolucije, ki še traja — v novih razmerah iz-gradnie socialistične družbe In z novimi nalogami osvobojevanja delovnega človeka vseh zaprek, ki so bile stoletja na njegovi poti. Primer, kako ie treba doumeti visok poklic ljudskega učitelja. Dr. Dragutin Frankovič S slavističnim društvom po Avstriji in Madžarski / (Nadaljevanje in konec) Dunaj brez Stefana in Fratra ni — Dunaj. Tudi mi smo zavili k Stefanovi cerkvi. Stali smo — drobne mravlje med mravljami gomazečega mestnega središča in strmeli navzgor: krhki, nežni, ši-lasti stolpi in stolpiči, ujeti v kamnite čipke strmijo že stoletja kvišku, vzpenjajo se navzgor, kipijo v višave. V cerkveni veži velike fotografije obtožujejo vojno: bombe tudi staremu »šteflu« niso prizanesle. In potem ne veš, ali naj bolj občuduješ mojstre pred stoletji, kako so mogli s takratnimi napravami ustvariti to lepoto, ali sodobnike, kako so mojstrsko zabrisali sledove poškodb. Oboje je delo človeka — te kamnite čipke in ruševine, ki jih razkazujejo fotografije. Stojiš in premišljuješ: kako velik in kako majhen je človek. V gotskem mraku se zbirajo gruče okrog svojih vodičev. V različnih jezikih govore — vsi enako: o nastanku cerkve. Rudolf IV. (ustanovitelj Novega mesta pri nas — nekoč Rudolfsstadt) je dal zgraditi cerkev, da bi se tako predstavil svojim podanikom in bi si jih s tem pridobil, ker je bil tujec. Začeli so jo graditi v romanskem slogu, pozneje pa •o sledili novi struji — gotiki. Medtem ko našega vodiča požrtvovalno in spretno prevaja prof. Slodnjak, prisluhnem skupini kmečkih fantov in deklet. Prišli so iz kdo ve katere avstrijske vasi. Nekdo med njimi jim prav preprosto razlaga nenavadni baročni oltar z gotskim ozadjem,; Dunajčanom se je zdela ta gotska cerkev zelo grda, ker je prišla moda baroka. Želeli so si vsaj baročni oltar, če že morajo prenašati »tako grdo gotsko cerkev«. Ali bi bil mogel še bolj razumljivo in enostavno razložiti nemogočo kombinacijo masivnega baročnega oltarja, težkega od pozlate in telesnih oblin, stlačenega v gotsko krilo, krhko od barvastih, ozkih, visokih oken. Od vseh pomembnih in manj pomembnih znamenitosti te cerkve je morda najbolj zanimiva prižnica s svojo simboliko. Kipar jo je izklesal iz treh kamnitih skladov tako, da je klesal od zunaj navznoter. SHis je upodobil na desni pod prižnico, kako gleda v svet in tako vzad skrit vse vprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi...« Po ograji prižnice lezejo krastače — simboli vsega hudega, vsega, kar se plazi po močvirju in blatu. Napadajo pa jih martinčki, ki ljubijo sonce, simbol dobrega, svetlega. Bolj ko se vzpenja ograja proti vrhu prižnice, manj je krastač, manj je zlega, bolj zmaguje dobro. Na vrhu renči pes, ki naj bi pomenil duhovnika — pridigarja. Pod cerkvijo so katakombe. V kamnitih zabojih hranijo Rudolfa IV. in vse njegovo sorodstvo pa škofe in druge izvoljene, v velikih odprtinah pa leže ' nametana okostja navadnih smrtnikov. Ponekod so celo skrbno zložena kot polena. Največ jih je iz časa, ko je na Dunaju razsajala kuga. Preden do konca razpleteš razmišljanja, kako je res vseeno, ali si Rudolf IV., ali pa brezimna množica »potem, tam«, te že pogoltne živa množica zunaj na planem. Blizu Stefana stoji Plečnikova palača. Pred 40 leti je morala pomeniti pravo revolucijo v stavbarstvu. Prav tako — ali pa morda še bolj je vznemirila duhove Plečnikova cerkev na Dunaju: moderna dvorana ravnih linij in kar pregrešno posvetnega duha. Plošča v veži zatrjuje, da je bila cerkev zgrajena po zamisli genialnega arhitekta Plečnika — zidarja, kakor je ob priliki nekoč nekomu zabrusil v svoji grčavi originalnosti njegov lastni oče. Dunaj je poln kipov, skulptur mogočnih dimenzij. Postavljali so jih dinastiji, glasbenikom, znanstvenikom, vojskovodjem. Evgen Savojski pa si je sam postavil spomenik — grad Belvedere. Danes je v tej nekdanji letni rezidenci muzej. Baročni kipi, štukature, freske prikazujejo Evgena Savojskega — zmagovalca nad Turki. Bogate dvorane v rdečem marmorju so le okvir za stalno razstavo avstrijskih mojstrov od gotike do moderne: Waldmuller, Donavska šola, Kranjski oltar... Množina utruja. Ce je dobrega preveč, ni dobro. Cesto pretrese ena sama žrtev vojne — jokajoč, zapuščen otrok sredi razvalin — bolj, kakor pa številke o tisočih padlih. Tako ostane bolj v spominu en sam detajl, ena sama slika, roka kakega kipa, kot vse preobilje, ki je nabrano in nakopičeno v muzeju Belvedere in v cesarskem letnem dvorcu Schon-brunn. Vodiči v tem gradu radi sentimentalno in nalepotičeno govorijo o habsburški dinastiji, zato sem bila kar presenečena ob stvarni in skoraj skopi razlagi priletnega, strogega in resnega vodiča. Morda je slutil, da naše skupine ne bi ganil in prepričal, zato se niti ni trudil. Velike pozlate in veliko rokokoja, zelo visoki stropi, razkošni lestenci in dragocene čipke — po vseh sobah' pa portreti Marije Terezije in njenih hčera. Množične slike čez vso steno predstavljajo poroko ene izmed hčera z italijanskim princem. Slika je zanimiva zato, ker je ohranila podobo tedanje noše, opreme in običajev. Zanimiva sta dva zelo lepa kabineta — pendanta — za tajne politične in druge sestanke. Oba sta opremljena v kitajskem slogu s čudovitimi intarzijami, vse stene so obložene s temnomodro keramiko, v kotih pa se šopirijo visoke, trebušaste, prelepe vaze. V posebni sobi stoji zelena vojaška postelja, kjer je spal in tudi urftrl Franc Jožef. Na mizi pa posmrtna maska hrani podobo 21-letnega edinega legalnega Napoleonovega sina. Oba gradova —. Belvedere in Schdnbrunn — obdajajo razsežni, skrbno negovani parki — primerni tedanji dobi kočij in krinolin. V istem slogu kakor Schdnbrunn je opremljen zimski dvorec v mestu — Hof-burg. Tudi tega razkazujejo bolj kot turistično atrakcijo. Zanimive pa so telovadne naprave cesarice Elizabete, ki je bila kar napredna v tej smeri. Sicer pa je tudi tu veliko pozlate in ko vse to gledaš, se ne moreš otresti trpke predstave, koliko žuljev tudi naših ljudi je bilo treba za vse to razkošje. Zato je najboljše, da obhod po Dunaju končamo v Fratru — zabavišču za »navadnega« človeka. Nič posebnega'ni tu: veliko hrušča in trušča, cviljenja in vriskanja onih, ki jih je strah in hočejo, da jih je strah, veliko luči, (drdranja vseh mogočih va-gonokov pa dima od stojnic, kjer pečejo vse mogoče —od čevapčičev do neznanih, velikih, čudnih krapov. Že sto let se vrti Riesen-rad, čeprav mu dela nevarno konkurenco visoki stolp ob Donavi, »lepi, modri Donavi«, ki ni niti lepa ■ niti modra. Na vrhu stolpa se kavarna v kupoli počasi vrti, da si lahko ogledaš ves Dunaj. Dunajčani so zelo, zelo prijazni ljudje. Skoraj ni videti prometnikov, kakor da se vse samo odvija. Sicer pa je poleti Dunaj prazen, otrok sploh ni videti, mnoge trgovine (poseuno antikvariati) pa so za več tednov zaprte. In nazadnje še presenečenje ob slovesu z Dunaja. Naš avtobus in njegov potrpežljivi voznik Janez sta nas že čakala — pripravljena za odhod. Pred nami »e bila še dolga pot preko Madžarske do Porabskih Slovencev. Ponovit se je prišla prijazna gospodinja — lastnica penziona, kjer smo prenočevali. Zraven obilice vljudnosti in obojestranskega zahvaljevanja je prisrčnost slovesa še zapečatilo presenečenje: za vsakega potnika skrbno zavit obložen kruhek in nekaj steklenic vina ir. Kremskih kleti. Na poti v Krems je bila namreč gospodinja naša gostja in v spomin na naše prepevanje v avtobusu (kar je bilo zanjo doživetje, kakor nam je zatrjevala), nam naj bo ta skromna malica. To je bila torej naša »bera«, ki sem jo zadnjič omenila. Pravzaprav smo se šele okrog poldneva sredi brezkončne, dolgočasne ravnine nekje na Ma- džarskem zavedli, koliko prijazne pozornosti nam je posvetila Dunajčanka, ko je pripravljala in zavijala te kruhke. Na Gradiščanskem smo se ustavtli v Eisenstadtu, da bi si ogledali Esterhazyjev dvorec, kjer je živel in ustvarjal očka Haydn. Tam je tudi pokopan- Oskrbnik nas ni pustil v dvora- no in vse prigovarjanje ni zaleglo. Zadovoljiti smo se morali samo s tem. da smo si dvorec ogledali od vseh strani, se ustavili pred Lisztovim spomenikorn in že smo se znašli na madžarski meji. L. Rebeušek: »Raziskava tržišča in ekonomska pisma uredništvu propa ganda v turizmu, s posebnim ozirom na zdraviliški turizem« — intervju z avtorjem siia^Geiierain76™!™'1 š”iC6 ^ razgla" zahteva strokovne kadre in stro-1967 zaebnTednarodnPoCieto kovno organizacijo. Brez sistema- Med predlagatelji je bila tudi jugo. tične raziskave tržišča (oziroma siavija. Pri nas je bil slovesen za- bolje rečemo tržišč) ne more biti 19CT6 natlMalemeL0šlntu. Kot'uvod''v -poslovnih uspehov v turizmu, pa to znamenito leto, katerega pomen so tudi ne V ostalem gospodarstvu, v svojih programih zajele tudi naše Dalje, tudi ekonomska propagan-sole, lahko smatramo dva pomemb- , ’ , ? ^ . na dogodka: razstavo »-Mir, huma- ne more Dlt,l USpesna, ce 111 nost in prijateljstvo med narodi« zasmovana na v Slovenj Gradcu in izid svojevrstne ziskave tržišč, knjige »Raziskava tržišča in ekonomska propaganda v turizmu, s posebnim ozirom na zdraviliški turizem«, ki jo je napisal ravnatelj šolskega centra za blagovni promet v Celju, magister ekonomije prof. Ludvik Rebeušek. Rebeušek je eden redkejših slovenskih prosvetnih delavcev, ki se bavi tudi zunaj šole s pomembnim znanstveno-raziskoval-nim delom na področju važne gospodarske panoge — turizma. Navedeno Rebeuškovo delo je sprejela Turistična zveza Slovenije v svoj akcijski program ob mednarodnem letu turizma in ga deklarirala kot slovenski prispevek mednarodni turistični literaturi. Razprava je bila poslana generalnemu sekretarju OZN U Tantu, ki je knjigo vključil v knjižnico Daga Hammerskjoelda (Dag Hammerskjoeld Library) na sedežu OZN v New Yorku. Uspeh dejavnosti celjskega prosvetnega delavca je brez dvoma v ponos vsem slovenskim prosvetnim delavcem. Da seznanimo slovensko pedagoško oziroma prosvetno javnost z okoliščinami v zvezi s knjigo in avtorjevim delom, smo se obrnili na avtorja z nekaterim vprašanji. Kateri so razlogi, da ste posvetili problematiki raziskave tržišča in ekonomske propagande v turizmu? . S turizmom se bavim že mnogo let. Sem eden izmed tistih redkih turističnih delavcev, ki so že kmalu po osvoboditvi vztrajno opozarjali na možnosti turizma pri nas — in dobrih deset let vedno naleteli na gluha ušesa. V zadnjem času smo tudi pri nas pričeli resneje obravnavati turizem, vendar še nismo dojeli njegovega vpljiva na celotno gospodarstvo. Turizem širših razmer, zlasti še inozemski turizem, pa »... Nemara bo koga zanimalo, da so letos tudi Hrvati v celoti osvojili naš (slovenski) koncept šolanja v trgovini, torej triletno šolanje, profil, ustrezne učne načrte in predmetnik, nadzor šole pri praktičnem pouku, odpravlja-nje vajenskega sistema itd. Bi) sem na njihovi skupščini v Zagrebu in nekoliko povedal, koliko več dela in odgovornosti s tem pravzaprav prevzemajo. Glede financiranja osebnih in materialnih stroškov nadzora praktičnega pouka in drugih novosti pa bodo njihove šole na boljšem kot pa naše, ker je njihov sekretariat lepo predpisal (3. 8. 19G7) in že objavil začasni predmetnik in učne načrte za šole za prodajalce. Pri nas na smo sicer 28. junija letos dobili soglasje pedagoškega sveta, vendar kaže, da še nismo Prišli na vrsto glede soglasja pfo-svetno-kulturnega zbora ,in zato tudi še ni predpisa o trajanju .itd. s strani sekretariata. Tako so še kar naprej ostale težave ob dokazovanju in financiranju osebnih ter materialnih stroškov {zlasti potnih stroškov), nadzora praktičnega, pouka pri posameznih temeljnih izobraževalnih skupnostih ...« Tj. REBEUŠEK v slovenski in jugoslovanski javnosti? Prvo poročilo o izidu knjige sta prinesla pokrajinska lista Celjski, tednik in Dolenjski list. Obširnejšo recenzijo v Turističnem vestniku je napisal prof. Tine Orel. Čez nekaj časa sta ob-ugotoviitvah razi- javila poročili še Delo in beograj-Za turistično pro- ske Turističke novine. Nato pa je zavladal molk. Sele; ko se je razvedelo, kakšne laskave ocene prihajajo iz inozemstva, . sta o izidu knjige še poročala PiTV Ljubljana in Naši razgledi, pozneje pa še Večer. Razen redkih izjem pa so molčali domači turistični strokovnjaki. To je skoraj nerazumljivo ob dejstvu, da je knjiga prva s tega področja na domačem knjižnem trgu in ena redkih tudi v mednarodni turistični literaturi.. Če ne pohvale, vsaj polemike sem pričakoval. Delo je bilo tudi predlagano za eno izmed letošnjih Kidričevih nagrad. To pa zato, ker so ugotovitve in zaključki rezultat večletnih lastnih raziskav. Vendar je ostalo samo pri predlogu. Sicer pa je znano, da ni preroka v domači deželi! Kolikor je meni znano, knjige nista uvrstili niti VEK.S v Mariboru niti Ekonomska fakulteta v Ljubljani na svojih oddelkih za turizem med obvezno učno gradivo. Povejte, prosim, kakšni in kateri pa so odmevi vašega dela in knjige v inozemstvu? Že prej sem omenil, da so pričele prihajati iz inozemstva laskave ocene in to dd mednarodno priznanih turističnih strokovnjakov. Tako na primer iz Avstrije, Švice, ZR Nemčije, NDR, Poljske, Čehoslovaške in ne na zadnjem mestu iz OZN.-Dva kolega-ekonomista iz Varšave in Prage sta sporočila, da bosta podatke iz moje knjige uporabila pri izdelavi svojih disertacij. Odkar^pa vitve v letu 1957.) Morda še ha- je vodilna mednarodna turistična slednji podatek o moji povezano- revija Revue de tourisme objavi-sfci s turizmom in gostinstvom, la pred kratkim obširno poročilo Pred leti sem pomagal ponovno o izidu in vsebini moje knjige, oživeti strokovno vzgojo gostin- dobivam mnogo vprašanj, pa tudi skega kadra na celjskem področ- vabil iz inozemstva. Mednarodni ju in nato nekaj časa tudi vodil balneo-ekonomski inštitut v Pra-novoustanovljeno gostinsko šolo, gi me je uvrstil med svoje sode- pagando pa še posebej velja, da je edina možna oblika turistične ponudbe. Ekonomska (turistična) propaganda je v industrijsko in se .turistično razvitih državah prava znanost in predmet mnogih disertacij. Pri nas pa se obravnava večinoma kot nepotrebni izdatek in tudi ne najde svojega mesta v učnih načrtih strokovnih šol in fakultet. V knjigi prvenstveno obravnavam raziskavo tržišča in ekonpmsko propagando v zdraviliškem turizmu. To pa iz razloga, ker se z zdraviliškim turizmom ukvarjam že približno 15 let. (Tako sem tudi tajnik slovenske zveze naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev od njene ustano- skupaj s takratno trgovsko šolo. Večina gostinskega kadra pa je na celjskem področju v zdraviliških krajih. 2e takrat sem tudi opozarjal na velik vpliv turizma na ostale gospodarske dejavnosti, zlasti še na. trgovino. Lahko bi torej rekel, da sta me dolgoletno delo v turizmu in želja seznaniti čim širši krog turističnih delavcev pri nas s sodobnim ekonomskim poslovanjem, spodbudili za to delo. Moja knjiga pomeni tudi začetek slovenske turistične strokovne knjižnice in upam, da ne bo dolgo samevala. Razen tega je narodni turistični literaturi ob letošnjem »Mednarodnem letu turizma«. Znano je, kakšno vlogo je vaši knjigi, dodelila Turistična zveza Slovenije in da je bilo vaše delo uvrščeno v knjižnico OZN. Kako pa je bila sprejeta vaša knjiga rat o ekonomski (turistični) propagandi. Sem ravnatelj šolskega centra za blagovni promet v Celju, kjer delujejo tri šole: šola za prodajalce, poslovodska šola in komercialna šola. Dela je več kot dovolj. Razen , tega sem od ustanovitve tudi predsednik Skupnosti šolskih centrov za blagovni promet • -Slovenije. Skupaj z Zavodom za šolstvo smo v preteklih letih pripravili predlog novega predmetnika in učnih načrtov za šole za prodajalce in _ jih letos predložili Pedagoškemu žfM' ' V0®7?}. s!rm.,se ir‘.1 svetu v odobritev.' Posebej pa se spoštovani tov. urednik; Ker sera iz zdravstvenih razlogov v bolnišnici v Zagrebu, imam dovolj časa, da vam napišem nekaj misli, ki sem jih že dolgo zbiral o Prosvetnem delavcu. Sem prirodoslovni profesor, ki službuje zadnji leti pred upokojitvijo. Vneto sledim Vašemu listu in iskreno povem, 'da se jc v marsičem izboljšal. Tu pa naj vovsm nekaj laičnih pripomb, lupa morda niso Is moje, o Čemer boste sami presodili. Služboval sem na Gorenjskem, na Primorskem, povečini na podeželju, šele. zadnje desetletje v mestu. Tu sem Vam hotel povedati, kako zelo pogreša Učiteljstvo informacije in kritike o knjigah, tega se ljudje v mestu ne zavedajo in ne čutijo na našem zavodu, ukvarjamo s problematiko nadzora praktičnega pouka v delavnicah gospodarskih. organizacij, konkretno v trgovskih poslovalnicah. Naš sistem dela in povezovznia teorije s prakso prihajajo/ proučevat tudi kolegi iz drugih republik, teko iz Zagrebo, Beograda, Skopja. Spomladi bo verjetno v Celju posvetovanje v zveznem merilu z edina temo »problematika praktičnega pouka v šolah za prodajalce«. Za ta posvet sem obljubil glavni referat. Smer ra to ne snada več v okvir najinega razgovora. Prikaže naj samo, s kolikšnimi težavami se "kvariaionn naših tako jmornvanih nckhcnih šolah. In kako. težko' na ide človek »proste ure« še za'dodatno delo, kot na primer za pisanje knjige! Skromnemu slovenskemu prosvetnemu delavcu, ki ustvarja in dela v malih razmerah malega mesta, brez teženj po priznanjih, lovorikah in nagradah, lahko ob tako redkih mednarodnih' priznanjih samo čestitamo! Albin Podjavoršek Delu, opozarjajoč jih, da prema-, io skrbijo za novice o knjigah, sedaj isto povem Vam, čeprav z veseljem ugotavljam, .da imate prav leve kritike. Vendar vse premalo o knjigah. Ne morete si misliti. koliko lahko pove prizadevnemu učitelju teka novica kje na osamljenem kraju, ker mislim, da so še pedagogi, ki si žele izpopolnitve. Pa naj bo to prirodoslovna o It leposlovna knjiga. Prav nobenega razloga ni, da o le nekaterih Ustih — mor o Cicibanu — poročate o vsaki posamezni številki, o drugih pa sploh ne. Zakaj ne Proteus? Pa tudi ne o posamezni številki, to se pravi Za pol leta skupaj! Nerazumljivo je meni kol drugim, da doslej niste pisali kritike o Sodobni ilustrirani klopediji (Narava, Umetnost, Znanost). Ne razumem se na umeihest, čeprav rad preberem dobro knjigo, toda takega dela, kot je omenjena enciklopedija, bi si učiteljstvo samo želelo čirnprej in morda že pred desetimi leti. No toliko, le v dobrem namenu sem napisal te vrstice. Tudi potopise bi še lahko objavili. Depo Vas pozdravlja JURIJ JELEN Pripomba uredništva: Ze večkrat so učitelji m-enili, da premalo opozarjamo na knjige, let na novo izidejo. To vrzel smo skušali ob pomoči ustreznih sodelavcev tudi delno zapolniti, medtem ko nam za nekatera področja (npr. prav za prirodoslovno) manjka recenzentov. Kljub temu pa smo na Sodobno ilustrirano enciklopedijo I — Narava opozorili takoj ob njenem izidu v 2. številki Prosvetnega delavca (S. februarja letos), medtem ko strokovne ocene, doslej res še nismo prejeli. Pionirske svečanosti v ptujski občini ob 25-Ietnici Praznovanje 25. obletnice Zveze pionirjev je zajelo vse pionirske odrede, starešinske svete, društva prijateljev niladine in druge organizacije. Zveza prijateljev mladine Ptuj je v začetku šolskega leta pripravila okvirni program praznovanja, ki hkrati dopolnjuje program Jugoslovanskih pionirskih iger. Program je razdeljen na naslednja področja: prenašanja tradicij na mladi rod, spoznavanje pionir-ske organizacije, sodelovanje pionirjev med obredi po domovini, tekmovanja in razpisi in zaključne svečane sfi. V tem šolskem letu bodo pionirji zaraH življenjepise in spomine borcev, iznopoinili šolske obredne kronike, pripravili razstavo 20-letnega pionirskega dela na šolah, izdali odred-na glasila, v Cirkovcih bodo učenci r^snaJi film življenje na kmetih, ob 22. decembru na bo zaključno tekmo^ KDO SO BILI BORCI V MO-enci-’ 'JE-T KRAJU in 25- letnica Slovenje-goriškp čete. Pionirji Ptujske občine so lepo razvili sodelovanje med odredi no Jugoslaviji. Lani ie bilo v šoli Kidriče-srečanje 150 pionirjev iz raznih krajev vseh republik, priredili so rkunnr* razstavo, sodelujejo v TEDNU BPATSTVA IN PRIJATELJSTVA S pionirji Varaždina, Čakovca, z ormoškimi pionirji pa že več let prirejajo skupna tekmovanja za bralno Ingoličev© značko in literarne nastope, ve- lavce. Na večino vabil za udeležbo na seminarjih in za predavanja pa moram žal odgovoriti negativno. Saj imam svoje redno .delo na domačem zavodu. Laže bi se odzval morebitnim vabilom za predavanja v Celju, Mariboru ali Ljubljani. Samo, da teh in takih vabil — ni! Označite, prosim, še svoje pedagoško delo! Letos je . dvajset let, kar sem začel poučevati. Moja stroka je organizacija in poslovanja podjetij. Na naši komercialni šoli poučujem v okviru tega predmeta knjiga še. poseben prispevek med- raziskavo tržišča in ekonomsko propagando. Izven domačega zavoda ne poučujem, le v preteklem šolskem letu sem predaval na Ekonomski fakulteti v Zagrebu na postdiplomskem študiju iz turizma. Na letošnjem zvčznem posvetu o ekonomsko-pravnih aspektih turizma pa sem imel refe- Iz neke podobne šole, kot so naše šole za blagovni promet, v ZR Nemčiji Sopron — prva postaja na naši poti po Madžarskem. Nekaj časa je tu živel Matija Korvin (naš Kralj Matjaž), ko se je boril proti Turkom. Zanimiv je mestni stolp z .opazovalnimi linami. Dalje smo se mudili v Szom-balheljrju. Ko so domačini zagledali avtobus z jugoslovansko registracijo, so ga kar obkolili in povpraševali po kakau in čokoladi. Moram priznati, da se mi je kar imenitno zdelo, da je lahko enkrat tudi tako, ko je navadno drugače. Pri avtobusu nas je čakala hčerka pokojnega dr. Pavla Ago.stona, Ctavista, profesorja v tem kraju) rojaka iz Cankove. Pisal je v madžarščini pesmi: »Vuk volgy °ten igy zsolozsmazok«. (»Tako Pojem psalme v objemu slepe doline«) in tudi v .prekmurščini. Napisal je razpravo o prekmurskem narečju, o jeziku najnovej-š® prekmurske literature itd. Svoj delež je prispeval tudi kot prevajalec Cankarjevih del: Hlapec Jernej, Kralj Matjaž, roman Na klancu itd. Ustavili smo se pred sPominsko ploščo z . letnico njegove smrti (1945). Ogledali smo si dijaški dom, muzej in cerkev. Zgrajena je v modernem stilu, riebeli stebri vzbujajo vstis mogočnosti in prostranosti. Ta stavba sprejme vase šest, tisoč ljudi. V njej je stari župnik videti še bolj krhek in nebogljen, čeprav je doktor znanosti. Odkril 3e rimske izkopanine, mozaik in staro rimsko cesto (nekdanje’ zelo Važno križišče) proti Emoni. Z drsajočimi koraki nas je vodil (zelo je podoben našemu Mešku), ljubeznivo razlagal v lepi nemščini — kdo ve kolikerim gostom že! Nekaj kilometrov dalje stoji v kraju Jak najstarejša romanska cerkev — zanimiva stavba s še bolj zanimivim .portalom, l>i zelo spominja na trogir,skega. Zunaj cerkve so v vdolbinah njenih sten pritrjeni apostoli — vsi brez glav. Oddrobili so jih Turki, ko so oblegali ta kraj. Porabje — Porabski Slovenci. Avtobus je vozil skozi »železno zaveso« žičnatih ograj v obmejnem pasu. Pegasto so nas ustav-'jale patrulje. Tu In tam je skrit na drevesu čepel vojak z brzostrelko. Vse to in mrak, ki se je že gostil, je napravilo mrko pokrajino še bolj mrko, neprijazno, čeprav smo se bližali najbolj slovenskim vasem — Zg. Seniku in Sp. Seniku. Stemnilo se je že, ko je avtobus obstal v Zg. Seniku. Sprejel nas je vesel, živahen podeželski župnik in nas popeljal na pokopališče h grobu Košiča. Ogledala sem si nekaj nagrobnih napisov tega revnega vaškega pokopališča. Komaj sem še v mraku mogla razbrati: ....»naši dragi tovarišici. . .«, ... »tukaj počiva- jo naša ljuba mati...« vse v madžarskem črkopisu pa s slovensko mislijo in besedo. Tako ubogo, ljubo/ revno in — naše! Cerkev so .postavili vaščani z lastnim denarjem. Vsa je pastelno poslikana, na stropu sta brata Ciril in Metod, po klopeh pa so nastavljeni molitveniki — tanke knjižice, pravzaprav le ovitki za tipkane liste. V arhaični prekmurščini m madžarskem črkopisu jih tipka župnik in kopije pošilja še v Sp. Senik. V takem jeziku in črkopisu je tudi križev pot ob steni in slovensko bogoslužje. Tu cerkev opravlja tisto nalogo, ki jo je opravljala v primorskih krajih v času kaplana Martina Čedermaca. Okrog avtobusa so se zbrali domačini. Čakali so nas bili vse popoldne, potem so se razšli na domove. Zdaj so prišli le najbliž-ji, ki so lahko zvedeli za naš prihod. Pogovarjala sem se z dekK-eo. Povedala mi je, da imajo le eno uro slovenščine na teden in da se učijo iz knjig, ki jih dobijo iz Ljubljane. Za te. otroke je knjižna slovenščina že skoraj tuj jezik. Zdeli so se ml revni, zapuščeni, vdani — prava slovenska skromnost. Verjetno so tako občutili tudi drugi. Vsak po svoje je želel s čim razveseliti te naše ljudi: s čokolado, ki so jo prihranili zanje (kljub vabljivi zamenjavi, ki se jem je ponujala prej v mestu), z bonboni itd. Tako smo si tolažili vest, ker jim nismo prinesli knjig in kaj našega. Kaj? Sama ne vem. Vem le to, da to pudstva daleč od! svoje matice životari in da bi se ga morali kakorkoli^ večkrat spomniti. Znočilo se je, žarometi so tipali v temo proti Zalaegerszegu, mi pa smo vso pot molčali, zatopljeni v svoje misli in morda tudi v samoočitke. Drugo jutro so nas v mestnem muzeju notranje opre-nie kmečkih hiš, posodja, orodja ‘Anoš presenetili napisi: kamra, hiša, soba. Ti izrazi so tembolj pritegnili našo pozornost, saj smo na Madžarskem čutili, kako si ohromljen, »izklopljen«, če ne.razumeš jezika. Edina naša povezava. z okoljem je postal prof. Barbarič, ki. je prevzel prostovoljno vodstvo po tej deželi. Mimo nepreglednih polj in ve- likanskih njiv pšenice smo se približali izkopaninam Blatenske-ga kostela. Pribinov naslednik Kocelj je dal tu zgraditi baziliko, potem ko se je otresel frankovske oblasti in se je naslonil na veli-komoravskega kneza Rastislava. Pri njem sta se ustavila Ciril in Metod na svoji poti v Rim. Posebno doživetje je hoditi po taki zemlji in se dotikati takih izkopanin. Daleč na njivi sta delala kmeta; moški in ženska sama na prostrani njivi. Napotila sem se k njima in ju s kretnjami prosila za vodo. »Vodo?« je pokazal, na čutaro. Sicer pa ni znal besede slovenski. Pred tisoč in več leti je bila tod slovenska kneževina... In zadnja postaja na Madžarskem — davek turizmu: Blatno jezero. Umazana, hladna voda, polna alg — pravi Baioton' In govorica! Za silo se lahko spora-zumeš v polomljeni nemščini — in ne poskušaj drugače, ker te nihče ne bu razumel. Ogleda je vreden grad — baročna stavba. Njen lastnik je bil ustanovitelj poljedelske šole. Po Madžarski — mrki, sivi deželi z dolgočasnimi hišami brez cvetja, smo si že zaželeli naših krajev. V Murski Soboti smo si (po razburljivi noči zaradi slabih prenočišč, kar se je zgodilo na vsem potovanju sam o doma — pri nas) ogledali razstavo starejših tiskov in prevodov naša literature v madžarščino. V Studijski knjižnici naš je sprejel ravnatelj. Opozoril nas je na težave, s .katerimi se bori ta ustanova, čeprav opravlja zelo važno nalogo v tem ob- mejnem delu naše dežele. — Prav takrat so razstavljali tudi prekmurski in madžarski umetniki — slikarji in kiparji/ Kljub spominom na izbrane eksponate na Dunaju je tudi na tej razstavi »oko in srce« našlo mnogokaj zase — morda. še bolj blizu in, znano .. Iz prekmurske metropole vpa moramo po prašni, kotanjasti cesti do Bogojine — cerkve iz 12. stoletja, s čudovitimi freskami. V Turnišču Plečnikova cerkev že od daleč izdaja svojega mojstra, notranjščina pa je pravo odkritje. Kako je le mogel župnik pred 40 leti prepričati svoje farane, da so sprejeli zamisel velikega mojstra in opremili cerkev z izdelki domače obrti: na stropu leseni krožniki, v oltarju pa piitre — glinasti vrči — kos njihovega vsakdanjega življenja.\Ss danes bi_ bila marsikje neizvedljiva realizacija tako drzne, nezaslišane zamisli. V Veliki Polani smo obiskali dom Miška Kranjca v upanju, da bomo lahko pozdravili pisatelja, pa smo prišli dan prezgodaj. Poslovili smo se cd Prekmurja in gostoljubnega profesorja Barbariča, da bi se še za konec ustavili v Ljutomeru pred Miklošičem. Na Dunaju stoji njegov spomenik v avli univerze med spomeniki slavnih znanstvenikov in zdravnikov, v Ljutomeru pa so ga postavili rojaki blizu njegove domačije. ■Tako se je skleni! krog: megleno, hladno jutro tistega dne pred Kompasom v Ljubljani se ie prevesilo v prijazen večer slovesa, vmes pa je ostal teden cini dolg dan, ki smo ga iztrgali sivi vsakdanjosti in ga rešili v svetal spomin. NADA KRANJC liko si dopisujejo s pionirji po Slo. veni ji, navezali so sodelovanje s češkimi pionirji na- glasbenem področju. Pripravljajo se na proslavo 1990-obIet-nlce Ptuja ter vabijo preko Fžrmir-r-;a listo vse slovenske pionirje na tekmovanje NAJ5TAEEJŠA MESTA V SLOVENIJI. K pestremu sodelovanju v etik o pri-sne-,-n ' atiatna radi »oddajna postaja Ftuj, M v piei-irski oddaji obvešča in rpe-Uuria Trda;1? k ustvarjalnosti, Prireja te’rrTfn7aT':a med šotami. Prav teko trto tudi lokalnemu listu rpr-n?aahvpia, ki je namenil mladim rubriko NASA PISMA in VZGOJNA VPEASANJA. L-tos so bili sprejemi eieibanov v niorirsko ortmnirariio še posebej svečam. Na. vaeii šolali so bile ob tej i1 i- d urne prireditve in poito. bvo mimi.-jšib. Pc,delovali so tudi - v " j ;a nripravlU ponekod praznovanje Adi v družini. Na šolskih prireditvah v Ptnju so sodelovali tudi p; 5- vrtoa -n tako čestitali svojini v.-‘ tnP .p, pp sprejemu, v pionirsko r—- —'e. Na odrednih Uon-fa-en-e« go rv»nirii sprejeli deiovne preprnipe, v piiii pa dali n n 'ver ji poudarek Učenju. Mladi imajo veliko želja in pripravljenosti, starejši na jim tpp-r.amo navr.-irmi in jih tudi rammeti. Vsi ntrnri, noerimo na vasi. nimajo vseh pe-rojev za de-eso velilrih eiljev zna. nja. A. Jhberna 01 % šolski uspeh v Slovenski! Konjicah Na osnovnih šolah, v občini Slovenske Konjice je v minulem šolskem letu uspešno končalo šolanje kar 61 % otrok, izboljšala pa se je tudi strokovna zasedba učiteljskega osebja. V občini, ki ima okrog 3000 otrok, poučuje na osnovnih, šolah 81 učiteljev za razreda! in 4.3 'učiteljev za pred-metni pouk, 14 učnih mest pa je še vodno neustrezno zasedenih. Vsi ti učitelji poučujejo na pelin centralnih osemletkah: dve od teh sta v Konjicah, ostale pa v Vitanju, Zrečah in Jenieju. štev. 20 Pionirski list — jubilant ali spet beseda o našem mladinskem tisku V zasopli enem življenju pod nje tudi nagrajevali. Danes se s si! Ce neprestano zadovolji pla- domala vseobsegajočim nenapisa- čim podobnim ravno ne bi mogli ža, si čustveno prav gotovo pra- nim' a živo pričujočim transpa- hvalisati in je morda tudi tu de- zen in umsko nezahteven! In tega ma, ki je priljubljena med sred- ke z univerze predavali v večjih jih organizira društvo s sedelo- reniorn »Vse za denar!« (to geslo lec vzroka, da se sposobni odlo- prav gotovo ne gre privoščiti na- nješolci. Čeprav knjige po za- slovenskih mestih: v Kranju, na Vanjem Zavoda za šolstvo, Inšti- je ia^0 čir,to v redu, dokler ob- 'čajo za pisanje, ki gre v denar, sim otro^on,f Znanstveniki nas slugi založbe tudi v knjigarnah Jesenicah, v Kopru, Celju, Novem tuta za matematiko, fiziko in me- sega 2(jraj;0 poslovnost, ko pa te namesto za zahtevnejše, napor- . - ovozariajo na dezorien- --------J---!;!X- J—-----” 'T~"! ^meje preide> pa iahko Človeka do nejše. 1 Društvo matematikov, fizikov in astronomov (Nadaljevanje s 1. strani) njem letu predavatelji matemati- Tradicionalni so seminarji, ki niso pretirano drage, išče društvo mestu in v Novi Gorici. Preda- haniko_ ter Nuklearnega inštituta _ ____________ možnosti, da bi jih za svoje člane vanja so bila večinoma na gim- Jožef Stefan. Seminarji so enkrat g0iega oskubi vsega dostojanstva pocenilo in da hi tako postale nazijah, kjer je bilo zanje naj- letno izmenoma iz matematike in • ■ - »-1-*----1 dostopne še širšemu krogu bral- večje zanimanje, a nanje so po- fizike. Udeleženci poslušajo pre-cev. Doslej je društvo vsako leto vabili tudi dijake bližnjih sred- davanja iz sodobnih poglavij ma-posredovalo članom pri prodaji njih strokovnih šol. tematike ali fizike za lastno iz- eyu ............. Toda pustimo to družbeno po- taci j o družbenih vrednot in med in opeharni za bistveno), je na dračje in se vrnimo k onim, ki sn družbene vrednote spada prav go-vsakem vogalu na prodaj poti- odgovorni za otrokovo zdravo lovo dober mladinski tisk. skan papir, tisk, ki hote ali ne- rast. Ti bi se lahko zamislili, kak- Jubilantski Pionirski list se je hote služi poneumljanju človeka, šen bo otrok, ki bere o samih su- frudn ujeti utrip časa, ne da bi — — — t ^ /W"» r* & n T~l /n fl ril t 1 fl T V? 0W). CII I.. - - * * od 500 do 1000 knjig po znižani Razveseljivo je. da so podobna obrazbo ali pa predavanja v zvezi njeg0Vemu čustvenemu siromaše- rovostih, nasilju, lažnem blišču, je.temu zapadel v slabem pome-ceni. Od leta 1959, ko je zbirka predavanja pripravili tudi preda- s šolsko snovjo. Letošnji seminar nju in obrezsveščanju, pri čemer o preobračanju lopovščin v juna- ho-0ri0 7ntn \0 ntmi-om ■nn- rvt«? Afiil o t »»1^ n i «■» 4-i 4 /-> \ -to 1 r\ i i rf TrcsfolTi vn o r»5 Wnr»eitr i irioiiVi oni to Oi t/Tlfclfi U TVrni^itiDiT*? H TD llT^OfpUi 'f'Q 'pfŽZO.T “ ~ — J i T „» Z-tiirt Tanimo i" ■m n OT) O M pTiV P StCLTLO *-* J v 1-' terh času pričela izhajati, je izšlo 15 knjig, vatelji mariborskih višjih šol za o vektorskih prostorih in uporabi Doslej ie razprodanih že 6 knjig: mariborske srednješolce. Društvo v elementarni matematiki je bil I. Vidav: Rešeni in nerešeni pro- misli tudi v prihodnje izkoristiti dobro obiskan. Na njem so preda-blemi matematike; A. Vadnal: vse priložnosti za delo z dijaki, vali: N. Prijatelj: Osnovni pojmi ne prizanaša niti otrokom. In v 'stva.. . Danes imamo neprestano (5[d. slikanice iz zgodo. praznuje dvajsetletnico na ustih moderno besedo stan- umi ^ svojega, včasih celo zamajanega dard ali po domače blaginjo, pri vinskega in doživljajskega neobstoja skromen, a priljubljen čemer mislimo zgolj na dobrine, dročja. Pri tem so nekateri ne- Elementarni uvod v verjetnostni ki jim je sedaj matematika in fi- splošne teorije vektorskih prosto- otr0^fc{ tednik Pionirski list. Ta ki prijajo našemu telesu. Ob tem utemeljeno in zamerljivo primer- , . r t«-) Tr~-X jubilant ie pristavljal uho otro- '-standardu« bi bilo primemo po- jali slikanice s stripom, čeprav je kovim željam, a vseeno ostajal na misliti tudi, kakšen je »vzgojni pri stripu poudarek na risbi, pri račun; N. Prijatelj: Uvod v mate- zika »konjiček«, a jim bo morda rov; I. Vidav: Končno razsežni matično logiko; F. Križanič: pozneje poklic. vektorski prostori s skalarnim ..........______________________ Elektronski aritmetični računalni- Vsakoletnega tekmovanja v prosuktom; I, Pucelj: Elementar- dostojni 'straži tiskane besede, standard« v naši družini in druž- slikanici pa na besedilu. Pameten ki; A. Vadnal; Funkcije I. Za te matematiki in fiziki se-udeleži na geometrija kot moidel evklidič- vredne otrokovega neizkušenega bi. Včasih so rekli — povej mi, vzgojnih skuša otroka pripeljati s kom se družiš, in povem ti, kdo .. si, a veljalo bi reči tudi — povej Ob tej priliki m treba peci po- kaj bereš, in povem ti, kdo knjige je na trgu še vedno veliko tudi do dvesto dijakov iz vse Slo- nega vektorskega prostora. Na- zaupanja. zanimanje. Ponatis si želijo ne venije. Društvo poravnava pre- men seminarja je bil seznaniti samo matematiki, temveč tudi vozne stroške enega dijaka z vsa- udeležence z nekaterimi osnovni- tehnifci, ekonomisti, filozofi in ke šole. Najboljši tekmovalci pa mi pojmi teorije vektorskih pro- sebne slave slavljencu, ker st to _______ drugi. Na voljo so že naslednje so nagrajeni in pohvaljeni. Sedem štorov, posebno s tistimi pojmi, ustvarja iz tedna v teden sam m knjige: O. Sajovic: Normalna slovenskih dijakov se je udeie- ki se pojavljajo pri pouku ma- ker je njegova vrednost neizko- aksonometrija; F. Križanič: Vek- žilo zveznega tekmovanja v ma- tematike v srednji šoli. Zadnji reninjeno vsajena v zavesti bivših torji, matrike, tenzorji; Z. Bohte: tematik; in prav toliko zveznega dan seminarja je predaval F. Numerično reševanje enačb; N. tekmovanja v reševanju fizikal- Galič o uveljavitvi zakona o sred- in sedanjih njegovih bralcev, pač pa je mogoče izrabiti to priliko Prijatelj: Matematične strukture nih nalog. Dva dijaka sta se ude- njem šolstvu. Na koncu je sledil za ponovno besedo o mladinskem L; R. Jamnik: Elementi teorije ležila mednarodna matematične še krajši razgovor. Vsi udeležen-informacij; I. Vidav: Števila in olimpijade na Cetinju. Tomo Pi- ci so dobili skripta predavanj I. matematične teorije; R. Jamnik: sanski iz II. gimnazije v Ljubija- Puclja, drugim interesentom pa Teorija iger; J. Grasselli: Osnove ni je bil prvi na jugoslovanskem smo jih poslali po pošti. Prosvetni delavci konjiške občine so zborovali V soboto, 25. novembra, so tisku sploh. Za otroka, ki je. v vsem odvisen od dobre ali slabe volje starejših, njihove razgleda- zborovali prosvetni delavci ko-nosti, vzgleda, pomoči, bi morali njiške občine. • j. • _ : ji • y : • ■ _ 7_ .• ,.ž iiizrk/-! rviV* teorije števil; N. Prijatelj: Mate- tekmovanju in najboljši Jugoslo- Za uspehe, kolikor jih je'do- biti ioliko previdnejši pid izbiri Po uvodnih formalnostih jebi- matične strukture II. V pripravi van na olimpijadi (za naslednje leto so knjige J. Str- Letos se ie društvo dokončno društvo zahvaliti vsem, ki so ga «"otem mu' »‘™ a ‘Sv "jzsrs&ss ssst k cilju na prijeten način in prav tega vodila se je Pionirski list po-služil s slikanicami. — Sicer pa je treba pogledati le šolske hodnike, ko izide Pionirski list. V odmorih so tedaj ti hodniki man) hrupni in obrazi šolarjev so zakriti z razprostrtim Pionirskim Ustom, v katerega šolarji vneto gledajo; in prav zato želimo Pionirskemu listu še velik razcvet. . MILKA KOVIC Brez človeških čustev ni- za naslednje leto SO Knjige 0. orr- se ie euuauvu iaokouvukj uiusivo vsein, ivi so . , ;----- , , . , , ,, c, -nri- ---------------------------- — nad: Kvantna mehanika za začet- sporazumelo z gibanjem Znanost podprli z denarjem ali so kakor- Pionirskega lista pa^ je pokazala, va ne s upnos n ? . ^ koli ni bilo, ni in ne bo člo- nike (v tisku). I. Puceli: Neevkli- mladimi o organizaciji tekmovanj koli drugače sodelovali pri njego- da. ”®se. podeželje se ceni dober šotne, va o p ® B veške.Pa iukania resnice nike (v tisku), I. Pucelj: Neevkli- mladimi o organizaciji tekmovanj koli drugače sodelovali pri njego- dične geometrije ter A. Vadnal in za srednješolsko mladino. Društvo vam delu. Še vedno so gonilna mladinski tisk, medtem ko F. Lebedinec: Funkcije II. V na- bo še v naprej organiziralo tek- sila pri društvu matematiki, fizi-slednjih letih namerava 'društvo movanja v hitrem in spretnem ki in astronomi z univerze in izdati še nekatere knjige, ki si reševanju matematičnih in fizi- srednjih šol, ki jim gre za raz-jito bralci .najbolj-želijo: Materna- kalnih nalog. Gibanje Znanost mah in uspeh njihove stroke v itične strukture III., Relativnost, mladini oa bo ohranilo organijza- celoti; Linearno programiranje, Infinite- cijo tekmovanja v je nančnega načrta sklada. Prav ta-število naročnikov v mestih, kjer ko smo slišali, da je že nakazana je povsod na voljo plažast tisk, polovica dopolnilnih sredstev, ki padlo. Torej spet korak nazaj, to- jih dobi naša občina. Druga polo-rej nova brezbrižnost tistih, ki so vica teh sredstev bo nakazana, ko imu uiKtnujj/a- <-oiv.vi; dolžni otroka voditi, torej še v bodo poravnane obveznosti do izdelavi 1 fizi- Društvo namerava tudi v pri- nečem sama sebi prepuščena mla- srednjega šolstva. Tako se bodo veškega iskanja resnice. LENIN dina! Pametni niso nikdar podcenjevali tiskane besede in mladinske- zimalni račun. Zgodovina mate- kalnih merilnih naprav ter tek- hodnjih letih vložiti vse napore matike. Jedrska fizika. Osnovni movanja v astronomiji, kemiji in za izpopolnitev načrta. Pri tem delci. Fizikalne meritve in druge, biologiji. Z gibanjem Znanost pa se bo moralo bolj kot doslej Za nekatere od teh knjig je dru- mladini je društvo sodelovalo pri nasloniti na predavatelje materna- ga tiska, ker so vedeli, da le-ta 'štvo že v dogovoru z avtorji. V zbiranju praktičnih nagrad in pri tike in fizike s srednjih šol. še kako lahko oblikuje cele ge-naslednjem letu bomo skušali podelitvi nagrad. Tako so bili kri-ponatisniti prvi del Funkcij, ki teriji nagrajevanja izenačeni in služijo kot pomožen učbenik niso bili več kamen spotike, predvsem študentom na ekonom- Po končanem tekmovanju, kot ski fakulteti pa tudi dijakom na je že navada pri gibanju Znanost srednjih šolah. To bo izvedljivo mladini, so nagraditi tudi mentor-le, če nam bo uspelo dobiti izred- je najboljših tekmovalcev. Naše no subvencijo, ker so redne sub- društvo pa bo na letnem, občnem vencije namenjene le prvim na- zboru, ki bo 16. t. m., dalo skrom-tisom. na priznanja nekaterim izmed Društvo matematikov, fizikov članov, ki so se več let odliko-in astronomov je letos izdalo že vali pri delu z dijaki in priprav-drugo zbirko nalog iz fizike in l.iali svojo dijake, da so uspeli četrto iz matematike. Zadnjo smo na tekmovanjih. Na predlog po-morali kljub nakladi 1000 izvo- sebne komisije upravnega odbora dov pozneje še ponatisniti. Zbir- društva bodo letošnjih priznanj ke so namenjene boljšim dijakom, deležni: ki se zanimajo za ta dva predme- Bogomila Kolenko, gimnazija ta in ki se pripravljajo na tekmo- Koper vanja v reševanju nalog iz m a- France Perne, gimnazija Nova tematike in fizike. Gorica Za popularizacijo matematike Marija Pilgram. gimnazija in fizike organizira društvo pre- T •'a5ia~v .. T . , ,. davanja, ki so namenjena pred- Ivan 113 L-lubl'iana' vsem srednješolcem. Letos smo _ aezigraa. _ v Ljubljani oživeli tako Imeno- Društvo organizira za predavano matematično šolo. Dijaki vatelje matematike m fizike na poslušajo ves semester predavanje ^dnjih šolah skoraj vsak mesec z isto temo in to vsak razred fstaTlek ak .,vov združeno s prepovej. Pri tem moramo omeni- davanjem al, posvetovanjem Le- tos so bile na vrsti nas.ledn.ie teme: Delo in položaj predava- Naj so otrokovi porazi tu- r.ekoliko popravili osebni dohodki majhni in na oko brezpo- P1'0RaeztpnravlSliaVsmo tudi o tezah membni — če se ponavljajo, za enotne osnove meril za finan- ustvarjajo v otroku kroničen c ovri. ,v„,v„ .... ciranje dejavnosti vzgojno izobra- občutek nemoči v okviru sku- J. Strnad in C. Velkovrh neracije. Temu primerno so piša- sevalnih zavodov. V poročilu so -ne j občutek manj- bile podrobneje analizirane pri- r r pombe, ki jih je temeljna izobra- vrednosti. Otrok prične dvo-ževalna skupnost poslala v Ljub- miti v pomen osebnega tru- H300 .... da, z vsemi čustvenimi re- Ob koncu je prišlo na dnevni _„rvarn; nri?ne ffraditi obred vprašanje enotnega vrednote- zervami prične graditi ob nja učiteljevega dela v okviru ob- rambo proti vsemu in vsako-čine. Soglasno je bil sprejet sklep, mur. To je pot do napadalno- da se že z novim proračunskim nediscipliniranosti, pasiv- letom pravilniki za delitev OD na ,. , , r ,.______. šolah v tem smislu poenotijo, dosti, delomrznosti, nezamte- Razlike bodo še vedno obstajale, resiranosti, asocialnosti ah toda le take, ki so posledica po- antisocialnosti otroka. ti, da je bil obisk manjši, kot srop ga pričakovali. Vzrok je , . . .... . morda v preobremenjenosti dija- ^ £iake.z kov nuhov.h ».o,««,*., vsaraSrSTsas*^: II. in III. razred gimnazij; Zveza tošnji jeseni so predavali: za 1. razred: J. Vrabec: Kombinatorna .... „ ' ___, -p T med matematike v srednji šoli in med matematiko kot znanostjo v drnec: Geometrijske konstrukcije n snt.p;pmir,ih samo s šestilom in ravnilcm; za 3. razred: I. Pucelj: Interpretacija geometrij; za 4. razred: R. .Jamnik: Verjetnostni račun. Nekoliko bolje so bila obiskana spomladanska predavanja iz sedanji fazi: O sprejemnih izpitih in prestopnih' težavah na šole II. stopnje; Planarna tehnika pri izdelavi tranzistorjev; Tečaj iz astronomije za predavatelje četrtih razredov gimnazije; O sodobnem srednješolskem pouku v fizike, kjer-so dijaki lahko poslu- Franciii in ' Anriiii s nosebnim šali naslednje; J. Strnad: Gravi- in ; J.ab°r.L^0ca_n2efizike; Analiza ankete o novem učnem načrtu za matematiko v gimnazijah; O konvergencah. sti z radioaktivnimi izotopi; Gosar: Elektroni v kovinah STOLETNICA. ROJSTVA I. GROHARJA — Pred sto leti se je rodil v Sorici, v Poljanski dolini, impresionistični slikar Ivan Grohar. V zrelih letih je preminul, smrt je dosti prezgodaj pretrgala njegovo ustvarjalno pot. Po začetnem šolanju se je Grohar razvil v impresionističnega umetnika izrednega formata. V tedanjih časih je bil tako Grohar kot ostali »kozolčarji« nerazumljiv in brez pravega priznanja. Priznanje jim je morala dati tujina; in tedaj je Ivan Cankar z navdušenjem zapisal o velikem doživetju domače zemlje v svetlobi bogatih barv, o mehki domačnosti in li-rizmu, kakršen je lasten Groharju bolj kot drugim impresionistom. Kakor pomeni slovenska moderna nesluten vzpon umetniške besede, tako pomeni pojav domačega impresionizma prelomno dejanje v razvoju slovenskega slikarstva, in tu ima pomemben delež tudi Ivan Grohar. Stoletnica rojstva tega umetnika ni dobila take odzivnosti, kot bi jo Ivan Grohar po bogatem slikarskem izročilu zaslužil. Jubilej bi lahko presegel odkritje poprsja — spomenika I. Groharja, delo kiparja Lagondra, dnevni tisk in revije pa bi lahko dale širšo publiciteto življenju in delu tega umetnika ter se tako oddolžile spominu I. Groharja ter hkrati popularizirale resnične vrednote njegovega slikarskega opusa. — Zgornja slika: Ivan Grohar (1867—1911), »Sejalec-«, olje (1907) sebnih pogojev dela. Najvažnejša točka dnevnega reda pa je bilo predavanje dr. Franca Pedička: »Učitelj in današnje vzgojno delo«. V svojem izvajanju je predavatelj nanizal mnogo napotkov, kako naj učitelj z uspehom vzgaja in izobražuje., Dolg aplavz ob koncu predavanja je pokazal, da so izražene misli posegle v živo pedagoško problematiko, s katero se srečujemo pri našem delu. Podobnih predavanj si naši prosvetni delavci še žele. K. J. Seminar za marksistične krožke V mladinskem domu v Bohinju je bil od 24. do 26. novembra seminar za vodstva in mentorje marksističnih krožkov ki so se ga udeležili krož-karji iz vse Slovenije. Seminar je pripravil center za marksistične krožke pri CK ZM Slovenije. Prvega dne je vodil razpravo član centra za marksistične krožke Dušan Pleša. Govorili so o vlogi jn delu marksističnih krožkov ter poudarili njihovo mesto pri idejno-vzgojnem delu v šoli ino bravnavali njihove nove naloge. Istega dne je predavala še Mara Joganova, asistentka na visoki šoli za politične vede v Ljubljani o narodnostnem vprašanju, o gospodarskih 'problemih SFRJ pa je dan kasneje govoril predsednik gospodarskega zbora republiške skupščine Miran Goslar Popoldne je predaval prof. Jože Ster s škofjeloške gimnazije o problemih socialistične morale. Zadnji dan seminarja je bilo na programu predavanje, ki ga je pri-pra\il glavni urednik Dela« Jože Smole. Govoril je o mednarodni politični situaciji. Po vsakem predavanju je bla na vrsti razprava. Ta seminar predstavlja prelomnico o delu marksističnih krožkov, rezultati pa se bodo pokazali v njihovih novih oblikah, pestrosti in živahnost. Dr. IVA ŠEGULA Individualne razlike učencev in pouk Blimc:^ Laserji; A. Moljk: Moss- Na aktivov je bilo bauerjev efekt; R. Blinc. Zivije- sprejetih več predlogov, ki smo nje zvezd. _ ... jih poslali v imenu svojih članov V zvezi s temi predavanji in odgovornim forumom. Predlagali matematično šolo smo slišali ne- u^jojtev 39, člena zakona o kaj pripomb, ces da so za pov- os-novnih šolah_ ki govori 0 na_ prečnega dijaka pretežka. Vendar predovaniu z negativno oceno, se zdi ■prav, ce organiziramo ne- Taki učenci še otežkočajo pouk kaj za boljše dijake. Ta sola m matematike in znižujejo raven namenjena slabšim in morda tudi znanja, ker se brez prejš- povprečmm dijakom, ki se v so- njih let v matematiki res ne da dahnem pouku matematike in fi- usvoiiti noVe Sn0vi. Nadalje smo zike se niso znašli. Spomnimo se predlagali zmanjšano učno obvez- pnpamb v zadnji števil,ki Pro- nost za predavatelje fizike z eks- nih^ šolah nnsvečaio nremato no- P®rjmer’ta-to™ poukom. Priprave med pregledovanjem knjižnih po- 196S), analizirati dobljene rezultate ter lativno precej računskega znanja v mn soian posvečajo premalo po- poskuso.v, ki Jih predvideva učni lic neke knjigarne je vzbudila naše primerno ukrepati. obliki razumevanja kvantitativnih iz- zornosti boljšim ucencem in da program, zahtevajo namreč veli- z;iniman.ic knjiga Josipa Markovca Individualizacija pouka je npr. razov, mer ter štetja, zna napisovati moramo od družbenega dogovora kr, ' na hi rlnhili »ZASTAVA I INDIVIDUALNE RAZ- možna z uporabo učnih lističev, s po- številke (nekaj jih zna celo enostavne -k dAianipm V zarlnipm iVhdnhin u Lds<1- U1 uuoiu ucoeniKe LIKE UČENIKA« (Zagreb, Skolska močjo dodatnega pouka, z izvajanjem računske operacije prve in cruge K uejdiiieiii. v /.nmijcni uuuuuju matematike za vse razrede gim- knjiga, 1966), v kateri se pisec zavze- pouka na več težavnostnih stopnjah stopnje!), razume pojme, ki služijo za je društvo organiziralo predava- naz;j pp novem programu srno ma za kar tiajpopoinejšo individuali- (tj. s poukom, ki je pilagojen za posa- časovno in prostorno orientacijo, na- nja tudi PO drugih krajih Slove- nmriJndniH s-isnnhi:škorhii cakrata zacijo šolskega pouka. Svoje stališče mezne sorodne skupine učencev iste- pisuje del abecednih znakov, v nekaj niie Tako so na nrimer v zaH- serueia- utemeljuje s temile ugotovitvami: ga razreda) in s pomočjo programira- primerih pa obvlada celo veščino bra- mje. tako SO na Plimer V zad- natu za prosveto in kulturo po- Enakost „čencev nekega razreda ,leSa u*en-fa- Poskuse, da bi indivi- nja itd. Zaradi tega imajo mnogi šol- ----------------------------------- noven razpis učbenika za IV. raz- je le navidezna Učenci se namreč (Iualne razlike med učenci omilili s ski novinci močan start, ki bi ga in- red gimnazij. Vsem v pomoč SO močno razlikujejo v fizičnem (višina, l™\ c,a “ ug*n.ce, s približno enaki- dividualizirani način šolskega pouka JI ~ J XL T.T *v .v vitalna knnnritota nHnr Sposobnostmi (ki SO bile UgOtOV- ŠG bol.l Utrdil in pospešil. na predlog društva S. Križanič, Prsn’ a koša) in mentalnem pogledu ilono na podlagi enega ali več krite- Vsekakor bodo morale šole, poseb- M. Milenkovič in I. Štalec sesta- (tj v stopnii duševne razvitosti kakor rijev) razvrstili v iste oddelke, je no še osnovne, ki opravljajo ogromno vili interni osnutek podrobnega tudi v posameznih mentalnih faktor- praksa ovrgla kot neprikladne zaradi delo temeljnega izobraževanja vedno o • i____• j tihi razlikuieio se v motoričnih in kompliciranosti takšne delitve. Pač pa znova se porajajočih mladih generacij. Učnega načrta. Pri tem je sode- Jh ° °z‘aniu v 5e v ZDA Izvaja načelo akceleracije prilagajati se naraščajočim in dina- loval tudi Zavod za šolstvo SRS. Kronološki starosti itd’ Posebno 'ka (en°jne ali dvojne), kar omogoča iz- mično se spreminjajočim potrebam iz- Načrt smo razmnožili in ga po- tegorijo tvorijo tudi učenci ponavljav- ‘azito nadarjenim in vidno uspešnim obraževanja; pri tem jim bo v izdat- , ,■ - . ... _■ ei e j učencem preskok enega ali pa celo no pomoč hiter razvoj pedagogike. Slan V vec izvodih na vse girnna- • dveh razredov šole, ki jo obiskujejo, psihologije, sociologije, medicine, ki- cije. Predavatelji in joedagoški Da bi učitelj lahko prilagajal pouk Takšna praksa se v naši državi zaen- bernetike in drugih znanosti. Le tako svetovalci nam bodo povedali Če v ena!{0 korist vseh učencev, mora krat še ne izvaja. bodo šole lahko prešle na racional- ,. ' svoje učence in njihove osebnostne Posebno pozornost pa zaslužijo re- nejšo organizacijo pouka, kamor pri-smo Jim S tem res pomagadl. karakteristike temeljito poznati. Za zuitati nekaterih naših raziskav, ki so števamo tudi individualiziran pouk: Društvo pa je doslej premalo ugotavljanje teh razlik oziroma zna- jih dobili, ko so proučevali, s kakšnim učiteljem pa bo treba nuditi ustrezno svetovalo s predavatelji materna- cilrl,isti utora obvladati metode mer- splošnim predznanjem se današnji dodatno strokovno pomoč, ki jih bo tike in fizike na tehniških in dru icn’a’ H' ,se uporabljajo v pedagogiki šolski novinci vpisujejo v prvi razred postopoma usposabljala za njihove po- gih strokovnih šolah. Svet osnovne šole »Janka Prcmrla-Vojka« v Kopru razpisuje prosto delovno mesto — pomočnika ravnatelja Pogoj: diplomiran pedagog ali psiholog in tri leta prakse Nastop službe po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. (primerjaj: Jordan, A. M. — Merenje osnovne šole. Ugotovljeno je bilo, da globljene u pedagogiji, Beograd, Vuk Karadžič, nemalo teh otrok prinese s seboj re- naloge. in perspektivne družbene VIATOR Faksimile Krsta pri Savici Z rokopisom Prešernovih poezij, prvim ekskluzivnim zvezkom iz serije Monumenta litterarum sloveni-carum, je založba Mladinska knjiga že lani počastila Prešernov praznik. Letos, ob 167. obletnici njegovega rojstva, pa je razveselila ljubitelje Prešernove besede in znanstvenice s tremi zvezki, shranjenimi v svet-iosivi mapi z zlatoobarvanim Prešernovim podpisom: v prvem so Faksimile revizijskega rokopisa Krsta pri Savici, to je natančen posnetek edinega ohranjenega izvoda iz leta 1836. ki ga ima danes knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. Drugi zvezek je fototip-ski ponatis prve knjižne izdaje Krsta pri Savici, ki je natančna kopija izvirnika iz leta 1836. Ta je opremljen s strokovno besedo dr’ Alfonza Gspana in dr. Branka Reis-pa. V tretjem zvezku pa sta o nastanku. namenu in pomenu tega monumentalnega Prešernovega dela spregovorila dr. Jože Kastelic in Jože Žigon. Faksimile Krsta pri Savici so natisnili v 2000 izvodih. Pokupili ji*1 bodo tisti, ki imajo dragoceno knjigo radi zaradi njene dragocenosti, pa tudi oni. ki imajo do nje resničen odnos. Nadaljnjim raziskovalcem Prešernove umetnosti bo omogočil3 poglobljeno delo doma, vsem pozna* valcem pa bo edinstven dosežek delo reproducirano v naj popolnejši obliki, kar jo zmore ustvariti da-našnja tiskarska tehnika. Na tiskovni konferenci, ki je bila ob izidu nove Prešernove mape v sejni dvorani Mladinske knjig6, ie dr. Alfonz Gspan napovedal §e nadaljnje zvezke (vseh bo 40 do 5°) Iz serije znamenitih slovenskih b* terarnih tekstov. Založba bo vsako leto izdala' dva. Prihodnje leto bodo na vrsti Faksimile Gregorčičev6 zlate knjige — I. dela Poezij iz l6*? 1882 in dva zvezka Jenkovih VaJ' V naslednjih letih pa bo izšla Cankarjeva Erotika, neka.) njegovih kopisov, Protestantska pesmaric®* Škofjeloški, pasijon itn. Med najpomembnejšimi letošnji* mi novostmi Mladinske knjige zopet šolarska Moja knjižnica, ‘f predstavlja na 3380 straneh v 300 t-1' soč izvodih 15 izvirnih del in 9 Pre-vodov. V zbirki Pota mladih, ki so 3° začeli izdajati 1 eta 1962. sta Pre-V' kar i«š)i — kot 10. knjiga — Toneta Partljiča novele Ne glej za ptica1*11 in črtice Brede Smolnikarjeve UjJ knjiga) Mali mozaik imen. Oba avtorja sta zelo močno povezana z oj* našnjo stvarnostjo. Knjiga Tonet” Partljiča opisuje probleme učit®1-na severni meji, novele Brede Srnf* nikarjeve pa zajemajo snov iz “ mačega okolja. V kratkem bo začela izhajati P?a naslovom Pričakovanja nova zbir* Mladinske knjige. M. Knjiga in vzgoja (lil) POLJUDNOZNANSTVENA KNJIGA Na oktobrskem zborovanju avstrijskega združenja Buchklub der Jugend so razpravljali tudi o |»Ijud>noznanstveni knjigi. Dr. Gertrude Paukner z Dunaja ima ■ to knjigo velike izkušnje. Naj lia kratko povzamem njene misli. Poljudnoznanstvena knjiga danes ni samo modni pojav, temveč zelo dorer učncvzgojni Pripomoček. Pri učencih vzbuja zanimanje za svet, širi otrokovo razgledanost, mu pomaga pri poglabljanju snovi, ki jo je poslušal v šoli, vzbuja pri mladem Človeku zanimanje, da bi o kakšni snovi, stvari, pojavu zvedel še več. Ob tem predavanju smo si lahko ogledali tudi razstavo av- premalo ljudi, ki bi lahko pisali (stopnje bralcev od zelo dobrega take knjige (biti mora dober strokovnjak, obenem pa tudi zelo dober pedagog!), potem bi si morali pač pomagati s prevodi. Se nekaj o vzgoji za branje v poklicnih šolah. Dr. Walter Jambor je v svojem referatu prikazal sedanjo kulturno situacijo v Avstriji. Kaže se težnja, da bi znova povišali davek na knjigo, kar bi prizadelo zlasti dobro knji- do zelo slabega). Na poklicni šoli je opravil manjšo raziskavo s knjigo Izgubljena pot karavane, ki je sicer primerna za bralce od 11 do 12 let. Testirani učinci (poklicne šole) so bili stari 15 ali 16 let. Test je pokazal, da 30 odstotkov bralcev knjige sploh ni razumelo (idejo knjige v najbolj preprostem pomenu besede). A Graschy meni, da bi morala knjiga za bralce v Sploh ga ne upoštevamo kot posebnega bralca. Brezbrižni smo nihče se s tem vprašanjem teoretično in praktično ne ukvarja. Ne potrudimo se, da bi našli mea našimi učitelji, strokovnjaki in pisatelji take. ki bi bili sposobni in voljni, da bi napisali dobro učno knjigo, dober priročnik za učitelje, dobro poljudnoznanstveno knjigo ali leposlovno delo, nalašč za 'e bralce. Ne damo spo- go za mladino. Zelo dramatično poklicnih šolah med drugim upo- sobnim ljudem možnosti, da bi se nam je predstavil enega od mnogih mladih fantov, ki sloni v mestu na kakšnem vogalu, z žvečilnim gumijem v ustih, z odprtim tranzistorjem ter dolge ure prazno zre naokrog, le noga. mu ne- strijske poljudnoznanstvene knji- nehoma malomarno udarja v ri- ge. Reči moram, da so na tem Področju dosegli že IčPe uspehe. Naj naštejem nekaj naslovov: Mikroskop in kaj prikazuje, Velikani sveta. Čudoviti svet, Branje in znanje, Spoznavanje narodov sveta, Čudoviti svet števil, Watt in njegovo delo, O vodi, ledu in snegu, Knjižica o gozdu, Živali potujejo, Afrika včerij in danes, Avstrilija, O pošti. Kaj je elektrika. Vse o ladji, o televiziji itd. Vse knjige so bogato Ilustrirane. Pri nas igra poljudnoznastve-na knjiga še vse premajhno vlogo, kar je velika škoda. Založba Mladinska knjiga se zadnja leta trudi, da bi z nekaterimi izdaj ami vsaj nekoliko zamašila to vrzel. Storimo pa tudi še premalo, da bi na šolah vzbudili pri V-čencih zanimanje zanjo, da bi jim poljudnoznanstveno knjigo Približali. Če že imamo pri nas tem. Najpogosteje je tak mladi fant prav vajenec v gospodarstvu, učenec poklicne šole ali fant (dekle), ki se po osnovnem šq-lanju zaposli. Buchklub der Jun-gend si posebej prizadeva, da bi razširil dobro knjigo tudi med mladimi od 15 do 18 let. Razpisujejo nagrade za pisce, ki bi napisali knjigo prav za to starostno odbobje. Naj na misli iz tega referata navežem še besede praktika Antona Graschyja, ki poučuje na poklicni šoli. V teh šolali so največje težave z vzgojo bralcev za dobro knjigo. Ti mladi ljudje so najbolj nagnjeni k slabi literaturi. Obenem pa še nimamo dobrega izbora knjig za te bralce. Iz svoje prakse je navajal, da je treba bralce najprej spoznavati posamezno, kako bere, koliko bere in kaj najraje bere. Nato vzgaja učitelj bralce individualno ali vsaj po skupinah števati a) da ima enostavno pripoved, b) da ni preveč zahtevna, c) da je brez ilustracij, č) da ni predebela, d) da je žepna knjiga, e) da imajo ti mladi ljudje radi knjige o avanturah, pa tudi privlačno poljudnoznanstveno knjigo itd. A kaj storimo pri nas za bralca v poklicnih šolah? Zelo malo. Bogat izobraževalni program »Program letošnje izobraževalne sezone,« je dejal brez uvoda upravnik DU v Gornji Radgoni Rudi Jaušovec, »smo začeli izvajati že oktobra, ko smo skupno z občinsko zvezo Svobod in prosvetnih društev za občinski praznik organizirali razstavo slikarjev amaterjev. Novembra smo pričeli s tečajem slovenskega jezika za uslužbence carinarnice in obmejne milice. Tečaj bo trajal 2 in pol meseca ali 80 šolskih ur. Imeli bomo še dva tečaja nemškega jezika po programu I. in III. stopnje.« »Kaj pripravljate za december?« »Z družbeno političnimi organizacijami pripravljamo politično šolo. Za to šolo kadrujejo samoupravni organi kolektivov svoje člane, ki so že doslej pokazali naj večjo aktivnost v družben o-političnih organizacijah, S šolo bomo te dni pričeli. V decembru bodo začele delati šole za starše, šole za življenje, medtem ko bo šola za odrasle letos zaradi premajhnega števila prijavljencev odpadla. Imeli bomo razgovore s kmetijskimi proizvajalci in vrsto poljudnih predavanj. S predstavniki podjetij se razgovarjamo za seminarje za predsednike in člane delavskih svetov in upravnih odborov v delovnih organizacijah. Program letošnje izobraževalne sezone pa zajema poleg navedenega še vrsto izobraževalnih oblik iz družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanja.« »Je med njimi kakšna nova oblika?« »Da! Za letošnjo sezono je pripravila DU povsem novo obliko dela. To so predavanja o umetniški fotografiji. Poskrbeli smo že za kakovostne predavatelje s tega področja. Predavanja bodo povezana s praktičnim delom. Na spomlad nameravamo prirediti umetniško razstavo vseh naših fotoamaterjev. Tudi vas povabimo k sodelovanju. V drugi polovici decembra bo seminar za vodilno osebje v delovnih organizacijah, kjer bomo obravnavali medicino dela ter industrij sko p sihologij o.« »V vaše področje sodi tudi matična knjižnica, ki pomaga bralcem pri razvijanju njihove splošne in strokovne izobrazbe. Pred dobrim letom se je vselila v nove prostore. Kakšno H! je njeno poslovanje v novih pogojih?« »V knjižnici se število stalnih članov vsak dan veča, predvsem zato, ker je dobila knjižnica ustrezne prostore v občinskem središču, v hiši občinske skupščine. Tako se je do 'konca letošnjega oktobra v primeru z lanskim letom povečalo število vpisanih članov od 510 na 665. V tem obdobju si je okrog 3.000 bralcev sposodilo blizu 5.300 knjig. Knjižni fond je že precej bogat, saj je na voljo občanom 8.350 knjig. Naj še dodam, da program še ni dokončen in ga EdgarsDegas (1834-1917) - »Toaleta« (1885) - pastel, New York, ^ recimcr s t©m ukvarjali ob manjši učni obveznosti na šoli (da jih ne bi odtegnili iz prakse!). Za vse to se nam zdi škoda denarja (ne tako velikega!), na drugi strani pa se nam vsak dan bolj maliči podoba našega mladega človeka. Naj, ob koncu naštejem nekaj dobrih priročnikov, ki so izšli ob pomoči združenja Buchklub der Jugend. Zelo prav bi bilo, da bi vsaj nekatere od teh prevedli tudi v slovenščino. Klaus Doderer: Poljudnoznanstvena knjiga kot literarno pedagoški problem, Dr. Richard Bamberger. Ttvoj otrok in njego-wald Krcpatsch: Vzgoja za branje (cd 10 do 14 let), Dr. Richard Bamberger. Tvoj otrok in njego-. i ve knjige (o slabih in dobrih ' nja za mladino), Pouk branja in literarna vzgoja. Razredna knjižnica idr. Leopold Suhodolčan Auguste Renoire (1841—1919) — »Madame Renoire« (1884) — olje, Philadelphia, Muzej umetnosti Svet moderne umetnosti (6) V. Impresionizem (Nadaljevanje) Dejstvo, da so impresionisti slikali neposredno, izven ateljeja, ob polni svetlobi — v nasprotju dotedanjemu ateljejskemu slikanju ob umetni svetlobi — je prelomnega pomena, kar se odraža pri impresionističnih slikah zlasti v barvah, pa tudi v sproščeni kompoziciji, v sosledju barv, v zabrisanem odnosu svetlih in temnih tonov ipd. »Most v Argentuillu« Clauda Moneta je ena tipičnih umetnin z impresionistično slikovitostjo doživljanja/prirode. Ob pojemajoči svetlobi sončnega dne je slikar upodobil breg z zelenorjavim gostim gozdom, pred njim reka z mostom, kjer odsev v vodi daje živ utrip iluzije mirnega, rahlega valovanja, modrina neba zadobi svoj odsev le v pred- Metropolitanski muzej skupnosti. IKA Auguste Rodin (1840—1917) — »Mislec« (1880) -* bron, Pariz. Rodinov muzej njem delu reke c čolnoma. Po celotni umirjeni kompoziciji pa se razliva tiho, sončno razpoloženje. Pissarrojeva risba »Saintmartin-skega prašičjega trga« (oboje glej št. 19 PD) je nastala že pod vplivom pointilistične tehnike, ki jo je slikar rabil tudi -- v risbi, kljub čr-nobeli tehniki. Pissarro je podal nekak »izsek iz življenja«, vsakdanji motiv, s pikčasto tehniko pa je ohranil ne le prostorske razseč-nosti, marveč tudi značilno zabrisane konture, ki ne razmejujejo strogo začrtano obrise likov. Tudi v olju izdelana pointili-stična slika Georgesa Seurata »Mlada žena pri toaleti« (glej št. 18) ne pozna tistih kontrastnih prehodov od svetlobe k senci, kot so jih gojile predimpresionistične šole. Ta slika je po svoji naravi intima toalete v notranjem prostoru, kjer slikarju ni šlo za lepotni ideal, marveč za preprost prizor iz vsakdanjega življenja. Pri tem je v drobni pikčasti tehniki ustvaril impresijo trenutka, zato deluje ta slika statično kot da bi odrazil podobo mlade žene zares v kratkem hipu. Čeprav izgleda Renoire v svojih slikah morebiti najbolj tradicionalen (nekateri motivi), pa je v barvni živosti in svobodnosti povsem zraščen z impresionizmom. Kot mnoge njegove slike, tudi portret »Madame Renoire« odseva življenjski optimizem in vedrino, tudi čutno živahnost. Renoirjev portret smemo smatrati za značilen primer impresionističnega slikanja, kjer lahko podoba, izgleda, kot da je nedokončana. Ozadje portreta je neopredeljivo, zgolj barvno dopolnilo, pa tudi portret je podan tako, da se je slikar osredotočil na obraz. \ Degasova »Toaleta« je zanimiva z več gledišč, omeniti pa velja motiv in kompozicijo. V oljni sliki je slikar upodobil ženski akt v novi vsebini: na divanu sedeča žena zrelih let se prepusti česanju. Degasu ne gre za neko idealizacijo obraza in telesa, nasprotno, intimnost prizora deluje vsakdanje Pristno. Po kompoziciji pa je slikar v drzno »okrnil« sliko tako. da je češočo ženo podal le deloma, »prerezano«. Take kompozicijske prijeme so v večji meri rabili šele kasnejši slikarji, po impresioniaSnu. V novodobnem kiparstvu pa je prelomnega značaja delo francoskega umetnika Augusta Rodina. Auguste Rodin (184U-1917) je v svojih raznolikih in številnih kiparskih storitvah zaoral ledino novim izraznim možnostim v kiparstvu. Čeprav je občudoval grško antiko in Michelangela, se ob njih oplajal, pa je samobitno izrazil doživljajski svet z modernimi koncepti, - opirajoč se na možnosti iluzije dinamike z izrazom kretnje, poze, pregiba. V svojih kiparskih stvaritvah odraža notranjo podobo človeka, predaja se meditativnosti, pri tem mu včasih ne gre zgolj za vtis zunanje forme, ampak tudi za simboliko. Njegov »Mislec« (1800) je samo del ogromne zamisli za ».Vrata pekla« (Inspiracija pri Dantejevi »Božanski komediji«), ki jo je Rodin uresničeval dvajset let, a ne dokončal. Kljub tej nedokončanosti pa so posamezne stvaritve celote zase. Treba je še navesti, da kljub navideznemu povratku v »zgodovino« lahko ob motivih »Vrata pekla« govorimo o izrazito človeških, filozofskih problemih, ki s svojo vsebino trajno govore, o kiparjevi preokupaciji z mislimi, ki zadevajo predvsem njega in njegov čas, po svoji zamisli pa kot nekaj, kar presega konkretno situacijo (»Poljub«, »Leteča figura«, »Victor Hugo«) in zadobi pridih simbolične izven časovnosti. »Mislec« — bronast kip sedečega moža srednjih let, atletske postave, vendar je njegovo mišičasto telo negibno, sklonjeno naprej. Naslonjen na koleno, podpira glavo z roko, tako da celotna drža poudarja razmišljujočo zamaknjenost. Napeto mišičevje je pravo nasprotje mi-slečevi negibnosti, pod površino napete kože razpoznamo ubranost mišičevja, telesa, vendar je v tej neravni in siloviti postavi sedečega moža u klen j ena misel, ki ga priklepa k miselni napetosti. Ta kontrapunkt telesa in misli izraža Rodin harmonično, kar je skladno z njegovim vitalizmom. V kiparstvu je Auguste Rodin vidno vplival na mlajše umetnike, ne le v Franciji- PODLISTEK CIGANOVEGA KONJA / Neznana Don Kihotova avantura Oprosti mi, veliki Cervantes Čeprav slavni Španec v 74. po-Slavju svojega slavnega romana ? nepozabnem vitezu iz Manče ?j6li, naj Kihotovim avanturam ne dodajali novih in zlagali brezkončnih zgodb o njegovih juna-stvih. vam moram kljub vsemu Povedati zgodbo o junaštvu, ki ga Je vitez storil potem, ko ga je že Ječala pamet, to se pravi, tik Pred smrtjo. , Zaključil je oporoko, župnik, “akalar Šanson Carrasca in bri-''se Miklavž so odšli in don Ki-Potu se ni takoj zavrtelo v glavi Piti ni takoj omedlel in se izteg-Pll v postelji, kot'piše v ome-•Vienem pogiavju, ampak so se življenjske močj nenadoma Povrnile, kot se tik pred smrtjo ado zgodi. Don Kihat se je dvig-jPl> se zahvalil vsemogočnemu ~0šu za usmiljenje in dobroto in Napovedal zvestemu oprodi Saiiču, 1 nau je ves čas bolezni stal zve-°to ob postelji in tu pa tam celo Pretakal solze, naj takoj osedla rtosinanto, prinese oklep in drugo jdteško navlako in se tudi sam Pripravi za pot. Sančo je bil te apovedi silno vesel, ker je bil Prepričan, da mu bo gospodar re&ničil veliko željo in se odpra-, d med pastirje po zdravje. Po-,'tel je. in ni minilo nekaj minut, /°. sta bila že oba pripravljena za a.izo, Veselo sta se podala novi avanturi nasproti. Kihotova nečakinja in gospodinja sta stali z nabreklimi očmi na pragu hiše in * robci mahali junakoma. Domači kraj je bil kmalu za n.)ima. Prišla sta do prvega kri-*'šča in Sančo je moral takoj ugo- toviti, da gospodar ne namerava za nekaj drobiža. Don Kihat je v hribe med pastirje, ampak da segel v mošnjiček, odbral nekaj ima neke druge načrte. Malce je dukatov in realov in dejal: »Ne povesil nos, rekel pa ni ničesar./misli, dragi prijatelj, da ti dajem Mislil si je, da želi don Kihot obiskati Dulcinejo, kmdlu pa je spoznal, da so bile te njegove misli napačne. Potem ni več mislil, ampak je to prepustil svojemu gospodarju. N Nekaj korakov pred večjim mestom sta srečala don Diega in njegovega sina. Fant je bil ves solzen, zato ga je don Kihot povprašal, kaj mu greni življenje, Ker je fant don Kihota poznal in je vedel, da ljudem v nesreči rad pomaga, mu je jokaje povedal, da bodo imeli čez eno uro v njegovi šoli konferenco, pa se boji, da ga bodo na njej zaradi slabih učnih uspehov obrekovali in sploh imeli o njem najgrše mnenje. Učil se res ni veliko, ker je moral pasti ovce, a v šoli bi morali upoštevati te objektivne faktorje. Don Kihot se je z njim strinjal, zato mu je obljubil, da se bo konference udeležil in ga viteško branil, če bo potrebno. Galantni vitez je z ostrogo podrsal po stopničastih rebrih Rosinante in nadaljeval pot. Sanču Pansi je rekel to in ono o obrekljivih učiteljih in že sta zagledala častitljivo šolsko poslopje. Medtem se je na dimnike spustil mrak in zbornična okna je razsvetlila motna svečava. Pred šolo je Kihot razjezdil kobilico in jo privezal k šolski ograji, Sanču pa je dovolil, da poišče najbližjo gostilno in tam pozablja na življenjske tegobe. Sančo je vedel, da bo svoboden vsaj štiri ure, zato je gospodarja prosil svoj denar, čeprav bi pred dvema debelima urama še ne mogel tako govoriti. Moja oporoka je napisana in od brivca Miklavža ter ba-kalarja Šansona Carrasca, bog jima nakloni veliko sreče, podpisana, in v njej sem denar, ki ga imam s seboj, namenil tebi. Vedi torej, moj zvesti prijatelj, bog ti daj veliko milosti na tem in na Don Antonio, ki je konferenco vodil, je najprej prebral, da so na šoli najslabši uspehi v latinščini, materinem jeziku, matematiki, alkimiji in astronomiji. Pozitivne ocene iz teh predmetov ima le 20 odstotkov učencev in dodal, da če bi na šoli še nekoliko postrožiii kriterij, bi h’'1 . vo ta odstotek še'nižji. Nato je naštel še nekaj odstotKov m ^.-i-ključil, da šolniki učencev ničesar ne naučijo in jih pozval k debati. Učitelj za prirodopis se je prvi oglasil in zbranim dejal, da mu učenci na vprašanja sploh ne znajo odgovoriti, ali pa mu povejo, da otroke nosi štorklja, namesto da bi odgovorili tako, kot zago- onem svetu da za iedačo niiaro vaT'ia današnja znanost, da na-in dekleta ne boš zapravila! mo- stanejo otroci v zeljnatih glavah, »Skratka, izmislijo si take neum-.nosti, da si jih pametni ljudje v največji pijanosti ne bi mogli,« ne boš zapravljal mojega denarja, ampak svojega.« Pansa je po teh besedah postal ves slinast in še enkrat je spoznal, kako neskončno dober in pravičen je njegov gospodar. V gostilni je moral spiti nekaj bokalov, da je utopil svojo veliko žalost. Don Kihot pa je popravil svojo, viteško opremo, malce zarožljal z orožjem, se odkašljal, si dal poguma in se povzpel do zbornice v drugem nadstropju. Pred vrati je spet zarožljal kot kak špicparkelj in vstopil. Solniki so bili že seznanjeni z njegovimi traparijami, zato jih obisk ni posebno presenetil. Ponudili so mu stol in kavo in že se je konferenca začela. Hoteli so ga izvoliti za zapisnikarja, Kihot pa se je izgovoril, da ga čaka še toliko dela, da mu najbrž ne bo kos, zato so izbrali damo Diano. Vitez iz Manče je napel ušesa in nestrpno čakal, kdaj se bo začelo obrekovanje učencev. Pripravil je imeniten zagovor, v katerem je mrgolelo viteške velikodušnosti in ognja. je ogorčen zaključil svoje izvajanje. Učitelj za alkimijo se mu je v vzdihovanju pridružil in povedal, da mu je nek učenec dejal, da zlato kopljejo v jamah, ko na tako hitro izginila z dnevnega reda,, a počakal je, da se je stvar razvijala dalje. Don Antonijo je nanizal točne podatke, koliko dukatov in realov mora zbrati v naslednjih letih pokrajinski odbor za šolstvo, če hočejo, da bo le-to napredovalo. Don Antonio je šolnikom razložil, iz katerih virov se bo denar zbiral, če referendum uspe, kakšne dolžnosti bodo imeli kolegi na dan referenduma in kakšne imajo sedaj. Predlagal je tudi, naj bi moški volile! na svojih zborih podprli predlog, naj bi kastilski plemiči — »hidalgos« — ničesar ne prispevali, ker so že tako revni kot cerkvene miši. Ta pripomba je don Kihotft malo užalila, . ker je tudi sam sodil mednje, a takoj se je spomnil, da je oporoko že napravil, spomnil pa se je tudi, da je zapisal nečakinji Antoniji Kihani nekaj sredstev s pogojem, da se bo poročila z nekom, ki o kn 'ligah nima pojma. Če pa bi se nečakinja poročila tako, kot oporoka ne predvideva, pa naj se denar 'da v je vsem znano, da zlato nastane, dobrodelne namene. Tiho je don če zmešamo žabjo volno in čaj z visoko peto. Ves zbor je nato složno ugotovil, da učence skoraj ničesar ne naučijo in da jim po glavah rojijo same neumnosti, ki jih bog vedi kje pobirajo. Don Kihot je med tem jadikovanjem zaključil, da je šola čisto nepotrebna zadevščina, ker otroke samo poneumlja. Spomnili se je, kako so ga v mladosti rešili gospodinja, župnik in brivec knjig, ki so ga kvarile, spomnil pa se je tudi, kaj so storili z njegovo knjižnico. Iz radostno žalostnih spominov ga je sunil don Antonio, ko je naznanil drugo točko dnevnega reda, to je razgovor o referendumu za samoprispevek za obnovo šol v p'okrajini Manci. Vitez se je čudil, ker je prva točka Kihot upal, da se bo tako zgodilo in že je računal, kako mu bodo peli slavo, ko bodo z njegovim denarjem obnavljali to ali ono šolo. Revež, pozabil je, kaj je malo prej razmišljal o šolstvu ... Med tem Kihotovam sklepanjem pa se je v zbornici razbesnel vihar, iz katerega je vrli vitez dognal, da reče don Cardenio vedno črno, če pravi dana Lucinda belo. Dognal je tudi, da daje to konferenci svojevrstno dramatičnost. Razgovoru o sredstvih za ob- in sedem realov, tisti pa, ki honorarnih ur niso imeli, so bili za staro ceno. Dona Lucinda, ki honorarnih ur nima, se je kljub vsemu odločila za povišanje, don Cardenio pa je trdil nasprotno, čeprav honorarne ure ima, a v trenutku je spoznal, da ga je zaradi načelnega nasprotovanja doni Lucindi finančno polomil. Na. stala je rahla zmeda, ki pa jo je don Antonio hitro rešil in napovedal novo točko dnevnega reda. Na vrsti je bil referat o finančnem stanju šole. Tudi ob referatu se je zapletalo in razpletalo, a konec je bil srečen. Zmeda je spet nastala, ko je don Antonio sprožil vprašanje plačevanja kilometrine donu Jacobu, ki prijezdi v šolo iz sedem kilometrov oddaljenega kraja. Vrvež je izkoristil don Kihot in se brez besed in pozdrava poslovil. Odšel je na dvorišče, pobral kamenje, ki ga ni bilo malo, si pri šolskem sosedu izposodil škaf apna, odšel v drugo nadstropje in kar se da tiho zbornico zazidal. Ves čas pa je v svo. jo namršeno bradico brundal: »Saj ni čudno, da so uspehi slabi, ko pa se pogovarjate samo o nekakih sredstvih, sredstvih, sredstvih ...« Razumljivo, nekoliko je bil potrt, ker ni mogel izpolniti obljube, ki jo je dal don Diego-vemu sinu. V bližnji gostilni je poiskal narezanega-Sanča Pansa in se namenil proti domu. Čutil je, da mu življenjske moči spet pojemajo, zato se je brž skobacal v posteljo in ... Nadaljevanje in konec si novo šol je sledilo razpravljanje, berite v 74. poglavju znamenite če bi bilo oportuno v tej situaciji zvišati cepo honorarnim uram. Tisti, ki so honorarne ure imeli, so se odločno zavzemali za to, da je tri dukate za uro odločno premalo, in so predlagali tri dukate knjige o vitezu klavrne postave, da ne bo šel po deželi glas, da ničesar ne berete. O tem, kako so se šolniki rešili iz zazidane zbornice, pa ljudski glas molči... David Rimaš SVET ZNANOSTI Knjiga »Svet znanosti« avtorja Jane Werner Watsona, ki je izšla v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi, zasluži, da se z njo seznanimo bolj podrobno. Ta knjiga, piše avtor v predgovoru — se ukvarja z nekaterimi vprašanji, okoli katerih se vrtijo današnje znanstvene raziskave. Ne skuša podati vseh odgovorov in tudi ne popolnoma zajeti nobenega znanstvenega področja. Pač pa te vodi v prednje vrste znanstvene raziskave in ti nudi veliko primerov dela, ki čaka mlade moške in ženske na raznih področjih znanosti in tehnike. Knjiga ne 'Prikazuje jasno samo rezultatov, temveč tudi metode in — kar je posebno pomembno — duha, ki preveva opisane raziskave. Če pogledamo posamezna področja, ki so zajeta v knjigi, se prepričamo, da besede, ki jih je avtor napisal v predgovoru, v celoti tudi držijo. Knjiga zajema sledeča področja: geologijo, astronomijo, matematiko, liziko, kemijo, biologijo in tehniko. Oglejmo si poglavje o matematiki. Avtorjev uvod v matematiko nam daje prav kratek zgodovinski pregled razvoja te znanosti. Drugo poglavje — Abstrakcija — nas vpelje v moderno matematiko, in sicer v računanje brez števil. Tu obravnava teorijo množic, presek množic, maderno algebro, simbolno logiko, In nas končno privede do električnih krogov ter s pomočjo teh v naslednjem poglavju seznani z električnimi računalniki. Na preprost in zelo nazoren način nas avtor seznani z dvojiškim sistemom, ki je osnova današnjih elektronskih možganov. Nakaže tudi druge možnosti pri uporabi teh strojev, in sicer ne samo v tehniki, ampak tudi v ekonomiki, psihologiji in drugih družbenih vedah. Drugo vejo matematike, ki se ukvarja z družbenimi vedami in s pridom uporablja računalnike, to je statistiko, obravnava avtor v posebnem poglavju. S preprostim primerom nas seznanja z delovno metodo statistike, in sicer s problemom verjetnosti. Konča z enačbo o verjetnosti odvisnih dogodkov, enačbo, ki jo lahko uDorabimo v mnogih drugih primerih. To poglavje je poseb- no zanimivo, saj so statistiki povsod uporabni — v tovarnah, ustanovah, šolah ipd. Oni dajejo dejstvom ali vsaj verjetnostim matematično obliko, da vidijo, kako napreduje, ter skušajo dosnati, kje smo zgrešili, da bi storili v prihodnje bolje — tako zaključuje avtor to poglavje. Problemov, ki jih avtor zajame, ne obdela v celoti, vendar jih tako lepo prikaže, da bralca spodbudi k nadaljnjemu študiju. Tako kot v matematiki, obravnava tudi v fiziki res aktualne probleme, posebno take, ki zanimajo mladega človeka: kozmični žarki, jedrska fizika, fizika nizke temperature in teoretična fizika. Povsod nas avtor seznani, kaj se skriva pod temi naslovi in s čim se ukvarjajo današnji znanstveniki — fiziki. V astronomiji ali vedi o nebesu je govora o meglicah, o zgodovinski astronomiji, spektroskopiji m ra-dioastronomiji. 'V poglavju »Tehnika« avtor obravnava elektrotehniko, hidravliko, civilno in zdravstveno tehniko, aeronavtiko ter komunikacije in avtoma-cijo, vse v tako privlačni obliki, da z zanimanjem prečitamo knjigo db konca. Posebej je treba omeniti obe tabeli, ki sta prikazani, na notranji strani platnic. Soredaj nam tabela zelo nazorno prikaže obsežno območje velikosti, s katero se dandanes ukvarjajo znanstveniki, in sicer od atomskega jedra do razdalje najbolj oddaliene galaksije, ki so jo že videli. Na zadnji strani pa Ije prav tako v barvah prikazano območje znanih elektromagnetnih valov. Na koncu moram še posebej omeniti lep orevod, ki ga je skrbno opravil naš nriznani strokovnjak dr. Lavo Čermelj. Opremo knjige in tisk ocenimo z eno besedo: odlično. Smatram, da je knjiga zelo primerna za učence višjih razredov osnovnih šol, a še bolj za dijake srednjih šol, katerim toplo priporočam, saj se bodo seznanili s problemi, s katerimi se bo podrobneje ukvarjala njihova generacija. Solarn prav tako priporočam, naj obogatijo svojo knjižnico s to izdajo. Stanko Uršič V Starem Vodmatu odprta knjižnica za otroke Prejšnji teden so odprli v klubu nosti. Za starše bodo pripravljali po-družbenih organizacij v ljubljanski sebna usmerjevalna predavanja, sve-krajevni skupnosti Stari Vodmat tovali jim bodo, katere knjige so za knjižnico za mladino do 12. leta sta- njihove otroke naj primem eo še, kje rosti. Pobudo za njeno ustanovitev je naj si jih izposodijo ali kupijo, dala Pionirska knjižnica v Ljubljani in kaj pomeni ustanovitev take z namenom, da bi tudi v tem, do nedav- »podružnične« pionirske knjižnice? na pozabljenem predelu vzpodbudili Vemo, da je Pionirski dom v Ljublja-kulturno življenje. Družbene organi- ni uspešno razvil v svojem okviru že zacije te skupnosti so dale na voljo vrsto različnih dejavnosti, v katere potrebni prostor in obljubile finanč- so vključeni otroci od predšolskih do no podporo, Pionirska knjižnica pa je osemnajstletnih, prav tako je res, da zagotovila strokovno pomoč pri vo- je zaradi omenjenih denarnih in predenju knjižnice in organizaciji prav- storskih možnosti Pionirskega doma Ijičnih ur. »ponudba« manjša od »povpraševa- Ustanovitev vodmatske knjižnice n ja«. Da jezikovnega, likovnega in sovpada z 18. obletnico ustanovitve drugega pouka ne morejo biti deležni Pionirske knjižnice. V vseh teh letih vsi otroci, ki bi tak pouk radi. Ne le je Pionirska knjižnica zbirala knjige, zato, ker je premalo prostora v tej proučevala mladinsko književnost in ustanovi, temveč tudi, ker so oddal j e-dajala sugestije. Fond njenih knjig se ni. Tako postaja ta dom dostopen saje iz leta v leto večal in tako je le- mo otrokom, ki jih starši utegnejo tos v njej že 40 tisoč izvodov. Del spremljati ali prevažati, tega fonda (1000 knjig) je Pionirska Zato je ta akcija Pionirske knjižni-knjižnica sedaj oddvojila in ga poso- ce v Ljubljani — približati del teh, dila knjižnici, namenjeni otrokom že v Pionirskem domu preizkušenih vodmatskega predela. Med izbranimi dejavnosti tudi oddaljenim otrokom, so tiste knjige, za katere se je po- nedvomno vredna pohvale. Resnica kazalo, da jih imajo otroci najraje in je, da je takšna akcija v sedanjih imajo tudi določeno literarno vred- pogojih pionirsko delo, za katerega nost. Knjižni fond v tej mali klubski bo potrebno dovolj poguma, vztrajno-knjižnici bodo sedaj redno do poln j e- sti in prepričevanja vseh dejavnikov vali. Ko bo večje število knjig izpo- na terenu. Pozdravili pa jo bodo pred-sojenih, jih bodo nadomestili z dru- vsem starši in nedvomno tudi učitelji, gimi, posojala pa jim jih bo Pionir- saj pomeni dopolnilo pri njihovem ska knjižnica. To ho torej neke vrste vzgojnem delu v šoli, hkrati pa je potujoča knjižnica, ki jo bodo stalno pomembna pomoč pri organizaciji otrokovega prostega časa. M. K. dopolnjevali in obnavljali glede potrebe in interese otrok. Ne samo mladina,, tudi predšolski otroci in šolarji nižjih razredov bodo tako imeli v mladinskem klubu svoj prostor. V prijetni sobi, opremljeni s knjižnimi omarami, mizami in televizorjem pa bodo poleg izposojanja organizirali še direktno delo z mla- _____________ ________ _____ ____ dim bralcem: že predšolskemu otroku teljev telesne vzgoje Pomurja in se-bodo pomagali, da bo znal kasneje te veda prav tako utemeljene potrebe, knjige brati in jih doživljati. To zelo je zavod za prosvetno pedagoško neposredno obliko literarne vzgoje službo Murska Sobota, pripravljal in uveljavlja Pionirska knjižnica v okvi- razpisal zanje smučarski tečaj na Po_ ru Pionirskega doma že dalj časa v h or ju. Za organizacijo tečaja je storil obliki pravljičnih ur. Sedaj bodo te vse potrebno. Tako je na primer pri-pravljične ure pripravili tudi v mali dobil strokovno snosoben smučarski knjižnici za otroke vodmatskega ob- kader, uredil je vse uradne formal-močja. Tu bodo prenekateri otroci-pr- n0sti s SZS. zbral informacije glede Nezanimanje (za smučarski fečaj) — ali kaj? Zaradi večletne želje mnogih uči- vikrat doživljali literarne tekste. Knjižnica bo prevzela vlogo vključevanja otrok v svet besedne umet- Nove knjige CECILIJ URBAN — »ZGODBA O VIKU«. Povest »Zgodbe o Viku«, s spremno besedo Nikolaja Tihonova, Je napisal tržaški revolucionarni delavec Cecilij Urban, ki Je mladostna leta živel pod Avstro-Ogrsko na Tržaškem, pod Italijo pa je odšel v Rusijo, ki mu je postala nova domovina. Čeprav je v Sovjetski zvezi živel in delal do svoje smrti, pa se je prav v prevedeni povesti bogato spominjal svoje rojstne domovine in delavskega okolja. Ob drugem delu je Cecilij Urban tudi prevajal in seznanjal sovjetske bralce z deli Prešerna, Ivana Cankarja, Prežihovega Voranca in F. Bevka. »Zgodba o Viku« utegne biti zanimiva, ker je avtor znal dati delu barvitost lastnega okolja v tržaški sredini na začetku stoletja. Marsikaj v tej preprosti, nezahtevni pripovedi je avtobiografskega, mladostno obeležje je zdaj naivno, zdaj spoznavno, gotovo pa spisano z veseljem do fabulira-;nja, z zavzetostjo do človeških in marodnih vrednot. Gotovo da Cecilij Urban ni pisatelj velikega obvladovanja prostora In časa, toda mladostna zgodba je ob barvitosti tržaškega okolja primerna, da se mu oddolžimo s prevodom Dušana Želj eznova. FRANCE STELE — »ARH. JOŽE RLECNIK V ITALIJI«. Slovenska matica je natisnila svojevrstno knjigo pisem, zapiskov in pričevanj arhitekta J, Plečnika ob spremljajoči razlagi Franceta Steleta. Pojasniti je namreč treba, da je knjigi »Arh. Jože Plečnik v Italiji 1898-99« služil za osnovo tisti del korespondence in dnevniških zapisov, ki iz bogate ostaline daje nadrobnejši vpogled v oblikovanje človeške, umetniške in nazorske osebnosti Jožeta Plečnika. Prav leti 1898-99 veljata za prelomni v Plečnikovem življenju, tedaj je namreč pozneje sloviti arhitekt dobil »rimsko štipendijo«, kar mu je, 26-letnemu, omogočilo, da si je ogledal najmikavnejše predele Italije in del Franclje. Ob tem ni le neposredno doživljal bogate spoznavno-študijske vrednote v stvarni neposrednosti, marveč se Je tudi sam izoblikoval in ustvarjalno dozodel. Kar nepogrešljivo je besedilo Franceta Stelčta, ki ob Plečnikovih zapisih z intimnim poznavanjem posega v svet Plečnikove osebnosti in njegovega dela, spoznavnega obzorja. Knjiga je predvsem dokumentarij o Jožetu Plečniku v letih, dokumentarij,ki ne izkristalizira zgolj njegovega arhitektur-no-ustvarjalnega zagona in profila, marveč v dobršni meri dopušča zaobjeti njegovo osebnost in miselnost, podati mladega arhitekta »totalno« v teh letih, seveda, kolikor Je to pač mogoče v zapiskih in pismih. Risbe in reprodukcije po potrebi dopolnjujejo Plečnikove zapise. Knjiga opozarja, da o celovitem umetniškem delu— in to je srž njegovega življenja — ne vemo dosti, zato bi kazalo razmisliti o monografiji Plečnikove arhitekture. Šole z italijanskim učnim jezikom bivanja v kraiu tečaja itd. Končni rok prijav* udeležbe na tečaju je bil 25. november. Ker ni nobena šola prijavila udeležbe učitelja telesne vzgoje, je zavod prvotno zamisel organizacije tečaja na Pohorju ormstil. po drugi strani pa iim daje še eno možnost, da si pridobijo naziv vaditelja smučanja. Na osnovi posvetovanja s predstavniki SZS je namreč možno izvesti tečaj seminarsko, in to v Pomurju, takrat, ko bodo snežne razmere ugodne. V tem primeru bi se učitelji zbra- Po podatkih za 1. 1966/67 je na jakov), piranska gimnazija ima pouk petkrat v soboto in nedeljo, tako Slovenskem v otroških vrtcih z ita- v treh razredih z 11 dijaki, ekonom- da bi skupna vsota seminarskega dela lijanskim učnim jezikom skupno 34 ska srednja šola v Izoli pa ima v odgovarjala desetdnevnemu smučar-otrok. Samostojen otroški vrtec te štirih razredih 49 dijakov skemu tečaju, zadnji dan pa bi bili vrste je samo v Kopru, kje je v Učitelji, ki poučujejo na Italijan- izpiti za naziv vaditelja smuči enem oddelku 7 otrok. Po 1 odde- skih osnovnih šolah, so Italijani, na Sedaj je pač odvisno od učiteljev te- lek »vrtcev v italijanščini« je pri- koprski gimnaziji Slovenci, v Piranu lesne vzgoje osnovnih in srednjih šol ključen slovenskim vrtcem v Izoli Italijani, na ekonomski srednji šoli Pomurja, ali bo tudi ta druga dobra (4 otroci), v Piranu (15) in v Sečov- v Izoli pa so vsi učitelji, razen onih zamisel zavoda padla v vodo ali pa Ijah, kjer je italijanski vrtec pri- za slovenščino in telesno vzgoja, se bo vendarle odvijala v snegu, ključen italijanski osnovni šoli. V italijanske narodnosti. Kraj in datum prvega seminarja njem je 8 otrok. Enajst učiteljev osnovnih šol bo odvisen od snežnih razmer in dru_ V osnovnih šolah z italijanskim študira na PA v Ljubljani in Pu- gib pogojev, šole pa naj udeležbo na učnim jezikom je 447 otrok. Te šole iju. Dva predavatelja koprske gim- seminarju prijavijo najkasneje do 15. so takole razporejene po občinah: v nazije prejemata štipendijo za stro- decembra. _ IKA Izoli je osemrazredna osnovna šola kovno izpopolnjevanje na univerzi ______________________________________________ (114 otrok), v koprski občini pa so v Padovi. Ker morajo ta delovna še štirirazredna šola Bertoki (21 mesta izpolniti s honorarnimi pre-otrok), osemrazredna šola Kolomban davatelji, poteka pouk 'pogosto ne-(3 otroci), osemrazredna šola v Ko- redno. Ker so bili dosedanji razpisi pru (106 otrok) in dvorazredna šola za ta delovna mesta neuspešni, bi v Semedeli, kjer so 4 otroci. V pi- se morale te šole nujno povezati z ranski občini lahko obiskujejo otro drugostopenjskimi šolami na Reki in ci italijanske narodnosti štiri razred- v Pulju, s PA in univerzami, da bi no šolo v Luciji (28 otrok), osemraz- dobile ustrezen strokovni kader, redno šolo v Piranu (94 otrok), osem- star je tudi problem učbenikov, razredno šolo v Sečovljah (60 otrok) ki bi jih morala pošiljati italijanska in štirirazredno šolo v Strunjanu (17 vlada, tako kot je to predvidel spo-otrok). razum posebnega jugoslovansko-ita- V Izoli je poklicna šola za šl- lijamskega odbora. Tako ni mogoče viljsko stroko s 4 oddelki (eden od dobiti učbenikov za sociologijo', pred-tph je ženski), obiskuje pa jo 49 vojaško, likovno vzgojo in tehnični pouk,- neustrezne pa so tudi knjige, ki jih tiska in izdaja ADIT na Reki. Kakšna je zunanjost teh šolskih poslopij? Denar, nakazan iz šolskih skladov, ne zadostuje za njihovo vzdrževanje. Popravila so potrebne razstavo __________ V Murs-ki Soboti ie bi! V pe- ^ole v Bertokih, Sečovljah, Seme- ZBIRAJO MATERIAL IZ NOB. Obč. deli in Kopru. Premalo učilnic ima- zveza DP M in obč. odbor ZB v No- v ta koprska gimnazija in osnovna šola. vem mestu sta svetovala šolam in pio-“ ' ' tem, da bi pre- nirskim odredom v tej dolenjski obči- dagoško službo enodnevni šemi- Srugo bTv0 krenem Si v bk^ru ^""teme^POZNAŠ nar za vse učitelje tehničnega LJ zgraT^a n^a ltavba/ to " svoj domači, kraj vključno Se de-pouka osnovnih šol na področju sedanjo šolo restavrirati, da bi jo lavnost zgodovinskih krožkov- zbira- - - - nje materiala iz NOB svojega področ- ja. Ob sodelovanju prosvetarjev, DPM in krajevnih organizacij ZB so pionirji v mnogih krajih novomeške občine Osnovna šola Kristan vrh (občina Šmarje pri Jelšah) razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za razredni pouk (za določen čas — do 30. junija 1968) Nastop službe takoj. teh gojencev. Od italijanskih srednjih šol ima koprska gimnazija 4 razrede (19 di- Seminar za tehnični pouk V Murski Sobo tek, 8. decembra, ob 8. uri m učilnici zavoda za prosvetno pe- Rešitev bi ‘buiT’ Pionirji razvijajo tradicije NOB Ob občinskem prazniku Novega mesta je te dni Dolenjski muzej odprl ” svojih prostorih zanimivo' otroško pod naslovom: PIONIRJI Osnovna šola Črni vrh nad Idrijo razpisuje prosto delovno mesto — tajnika — računovodje Pogoj za sprejem je srednja ekonomska šola. Prednost imajo interesenti, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje občine Idrija. PROSVETNI DELAVEC List Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ure-ia uredniški odbor. Odgovorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6-II Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, tel. 22-284. Poštni predal 35S/VII. Letna naročnina 10 N-dln 11000 S-din), za šole In druge ustanove 20 N-dln (2000 S-din). Štev. tek. računa: S01-8-26-1. Tisk: Czp Ljudska pravica. Šole v tarčentskem okraju Ko sem se pred nedavnim mudil v provinci Videm — med tar-čentskimi Slovenci, sem obiskal tudi nekatere šole. V občini Brdo imajo lepo sodobno šolsko poslopje z dvema učilnicama in s prostori za rekreacijo. Upravitelj šole — domačin se je šolal v Stari Gorici in zelo dobro govori slovensko. Na šoli je še ena učiteljica, ki poučuje v petih razredih trinajst otrok. Tu je tudi vrtec ali »materina šola«, v katerem je le 17 otrok. Nekaj od teh jih pripeljejo z osebnim avtomobilom iz uro oddaljene vasi Zavrh (Villa Nuo-va). Lepo šolsko poslopje imajo tudi v vasi Ter (Pradelis). Tu poučujeta dva učitelja 15 otrok, v vrtec pa hodi 25 otrok. Večina jih je iz Njivic, dva pa prihajata iz Podbrda (Cesaris). Zanimiva je šola v Podbrdu, saj so v lepem poslopju samo trije otroci. Vzrok: prebivalstva je zelo malo, pa še to odhaja za zaslužkom v tujino. Predvideno je, da se bodo kmalu po kulturnem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo sestajali učitelji iz Tarčenta z onimi iz Bovca in podružnic. Učitelji tarčentske osnovne šole delajo v petrazredni šoli, zgrajeni 1. 1959. Poleg te je v kraju še trirazredna nižja obvezna srednja šola, ki pa je v stari šolski stavbi. V to se vpišejo učenci po dokončani petletni osnovni šoli. S. Skočir tega zavoda. Obravnavali SO iz- zavarovali pred razpadanjem, vajanja tehničnega pouka v slabih pogojih. O sestavi podrobnega učnega načrta s posebnim ozirom na delovne pogoje, o bližnji in daljni pripravi ter o razvijanju ustvarjalnosti pri tehničnem pouku je predaval profesor pedagoške akademije iz Maribora tov. Hlupič. Svet osnovne šole biroja Grajzerja v Tržiču razpisuje delovno mesto — učitelja za biologijo — kemijo (PRU, P) Nastop službe 1. II. 1968. Stanovanja ni. Razpis velja 14 dni po objavi v časopisu. Osnovna šola XIV. divizije Dobrna razpisuje delovno mesto — učitelja za matematiko in fiziko Pogoji: profesor ali predmetni učitelj Delovno mesto razpisujemo za določen ali nedoločen čas. Vloge sprejemamo do 30. decembra 1967. našli precej zanimivega gradiva iz voj nih dni, poleg tega pa poslušali in nato zapisovali razne podatke in spomine iz ust samih borcev in aktivistov. Res prav bogata kolekcija podatkov iz dni NOB Suhe Krajine. Tudi Prevolčani niso zaostajali zlasti za tekstovnim delom, pa tudi pionirji iz Vavte vasi, pionirski odred z Dolenjskih Toplic pa je prav lično pripravil tekstovni materal v mapah, ki jih je opremil z barvnimi lastnimi izdelki, vse iz tematike NOB svojega področja. Smihelski pionirji so nam pokazali še dva izdelka — maketi šole in nekega kozolca, poleg teh pa material, ki pove, kako in kdo je vse sodeloval v NOB na njihovem področju. Mirnopešld ponirji so prinesli na raz. stavo čelo nekaj partizanskega denarja in listke, katere so njihovi vrstniki med NOB trosili po cestah mirnope-škega področja. Odred iz osemletke v Novem mestu je prkazal del svoje zgodovinske zbrke s prav zanimivimi razgovori in zapiski aktivstov z Novega mesta. Se posebej moramo pohva-Iti tudi pionirje iz blažnjega OTOCCA, ki so nabrali med aktivisti kar za celo omaro orožja. Irl.mcr pionirjev novomeške občine in tesnega sodelovanja tako DPM. prosvetarjev kot ZB, naj bi bil tudi za ostale v Sloveniji, saj bi na tak način resnično dobili zanimivo in bogato gradivo. M. T. Na podlagi pravilnika o izvedbi razpisa službenih mest za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih, ki ga je izdal 31. marca 1958 Svet za šolstvo SRS na podlagi 1. odstavka 243. člena Zakona o javnih uslužbencih in splošnih navodilih Sekretariata za prosveto in kulturo zveznega izvršnega sveta (št. 12-08-551/1-58) RAZPISUJE zbor delovne skupnosti OSNOVNE SOLE DOL. TOPLICE za šolsko leto 1967/68 naslednji delovni mesti: Na podružnični šoli Poljane: 1 učitelj za razredni pouk (za določen čas od 1. januarja 1968) Na podružnični šoli Gor. Sušice: 1 učitelj za razredni pouk (za določen čas od 1. januarja 1968) ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA IZŠLA JE MOJA KNJIŽNICA — DRUGI LETNIK (1%7) Za posamezne razrede osnovne šole so izšle knjige, ki jih določa učni načrt in programi tekmovanj za bralne značke, in to: Za tretji razred: • Branka Jurca: OKOLI IN OKOLI • Ela Peroci: TACEK IN DRUGE ZGODBE • France Bevk: KNJIGA O TITU • Aleksej Tolstoj: ZLATI KLJUČEK Skupaj 380 strani. Cena zbirki je 14 N-din za broširane in 21 N-din za kartonirane knjige. Za četrti razred: ® SLOVENSKE UMETNE BASNI # Tone Seliškar: MULE 8 Fran Erjavec: ŽIVALSKE PODOBE 8 Branka Jurca: UDARNA BRIGADA Skupaj 528 strani. Cena zbirki je 14 N-din za broširane in 21 N-din za kartonirane knjige. Za peti razred: 8 Josip Ribičič: RDEČA PEST 8 Prežihov Voranc: SOLZICE 8 Mato Lovrak: TOVARIŠIJA PETRA GRČE 8 Johanna Spyri: HEIDI Skupaj 612 strani. Cena zbirki je 16 N-din za broširane in 24 N-din za kartonirane knjige. Za šesti razred: 8 France Bevk: PASTIRCI in GRIVARJEVI OTROCI s Avgust Senoa: VARUJ SE SENJSKE ROKE 8 Franc S. Finžgar: LETA MOJE MLADOSTI # Vladimir Nazor: VELI JOŽE, Stjepan Ljubiša-Mitrov: KANJOŠ MACEDONOVIČ Skupaj 472 strani. Cena zbirki je 16 N-din za broširane in 24 N-din za kartonirane knjige. Za sedmi razred: 8 Miško Kranjec: ZLATA KOČIJA 8 Ivan Cankar: TUJE ŽIVLJENJE 8 Josip Jurčič, Janko Kersnik: ROKOVNJAČI 8 Maksim Gorki: DETINSTVO Skupaj 664 strani. Cena zbirki je 17 N-din za broširane in 28 N-din za kartonirane knjige. Za osmi razred: • Charles in Mary Lamb: PRIPOVEDKE IZ SHAKESPEARA 8 Ivo Andric: POTI IN MOSTOVI 8 DNEVNIK ANE FRANK 8 France Filipič: JUNAKI S POHORJA Skupaj 724 strani. Cena zbirki je 18 N-din za broširane in 28 N-din za kartonirane knjige. Zbirka obsega skupaj 3.380 strani. Skupna naklada 2. letnika MOJE KNJIŽNICE 'je 288.000 izvodov knjig. Vsaka knjiga ima v dodatku kratek prikaz avtorja in njegovega dela, kar je posebno važno in potrebno za učence pri pripravljanju referatov za šolo ali za tekmovanja. V opombah so razlage manj znanih besed. Polovica knjig ima izvirne ilustracije. Zbirka se odlikuje po izvirni sodobni opremi. Založba Mladinska knjiga bo zbirko Moja knjižnica dobavljala naročnikom in knjigarnam samo v kompletih za posamezne razrede. K temu ukrepu je bila založba prisiljena zaradi kompliciranega poslovanja in administracije v zvezi z razpošiljanjem posameznih zvezkov in upamo, da bodo kupci to novost z razumevanjem vzeli na znanje, še zlasti, če upoštevamo nizko ceno kompletov. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Titova 3 — Ljubljana