19. Stevilha.
I Ljubljani, i trata, A jamarji 191Z.
XLW. lata.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-—
pol leta . . —
četrt leta .......
na mesec   . • • « * *•
6*—
v upravnistvu piejetnan:
celo leto.......K 22*—
pol leta . , li-
ce trt leta • 5-50 na mesec   . ,      # - .   « 1-90
Dopisi na? se frankirajo.   Rokopisi se ite vračajo. Uredništvo: KnaJlova ulica št 5 (v pritličju levov telefon št. 34.
Izhaja wH dan zvečer f^vsaatat aedelje ta praznike.
lnserati veljajo:  peterostopna petit vrsta «i enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at no 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih irtsefcijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratt itd. to ie administrativne stvari, -i- Posamezna številka velja 10 viaarlev. -
Na pismena naročila brez istodobne vpeslatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
zn Avstro-Ogrsko:
eelo leto.......K 25 —
pol leta .,»•«•«   , 13*—
četrt leta......, 6*50
na mesec    .      ..... 2*30
za Nemčijo:
eelo 'eto .
K 28-—
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 30»
Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo  Knaflova ulica št. 5 fspodaj, dvorišče levo), telefon št85
[lovi nemški parlament.
Dunaj, 23. januarja.
Po včerajšnjih ožjih volitvah V Neinčiji je od 399 državnozborskih mandatov definitivno oddanih 364. Orno - modri blok jih poseduje 158, napredna levica 175, ostalo je razdrobljeno med Poljake in nekatere manjše frakcijo. V četrtek se vrši rretja serija ožjih volitev (35). ki bodo vrste naprednih poslancev le še pomnožile ter Se bolj spremenile razmerje dosedanje parlamentarne večine napram opoziciji.
( rno - modri blok je ubit. Izgubil je mandatno silo, ki bi mu kakor do-vdaj omogočevala neomejeno vladarje in ce bi se v bodoče hotel vzdržati na krovu, je navezan na pomoč -nih malih strank in frakcij, ki so
k volilnega boja odnesle le malo mandatov, pa našle za to   tem boljšo
oi ji -k turo. Brez Poljakov, Wclfov, divjakov, je dosedanja smer nemške politike nezvdržljiva, toda tudi s pomočjo teh nezanesljivih kantonistov -c dajo v nemškem parlamentu, ki bi se hotel zopet podvreči diktatn bloka, ustvarjati večine le od slučaja do slučaja.
To dejstvo je najvažnejše. Nobena rimska vlada se v tako negotove spekulacija De bo spuščala, v špeka-*arn.ir. pri katerih prevrnejo lahko najmanjši slučaji in povodi državni voz iz tira tor ustavijo državni stroj. Proti opoziciji, ki bo štela v najslabšem slučaju 190 mož, torej le za devet manj kakor znaža večina, se ne da vladati, če veČina ni trdno in enotno sklenjena falanga.
Granitni stolp se je torej sesul. Z njim marsikateri načrti Bethmann-U[oliwegovega režima. Predvsem je padla nepopularna finančna reforma, za katero se v novem državnem zboru pač ne bo nasla potrebna večina, pasti pa mora tudi ves dosedanji reakcijonarni sistem, ki je v dobi crno - modrega bloka tako veselo procvital.
Napredne stranke žal svoje številne in duševne sile ne bodo mogle v polnem obsegu porabiti, opozicija je enotna le v negativnem delu, ni pa zmožna prevzeti vodstvo nemške politike. Več kakor sto mandatov si je osvojila socijalna demokracija, torej stranka, ki programatično odklanja sodelovanje   pri   utrjevanju in
razroju dosedanjega družabnega ustroja.
Situacija na Nemškem je do danes torej ta,d a more državni zbor delovati le s pomočjo naprednih strank ali pa sploh ne. Sodelovanje naprednih poslancev pa je naravno odvisno od programa vlade, ki se bo moral bistveno razločevati od dosedanjih reakcijonarni h principov. Državni kancelar bo vladal v bodoče s primernim upoštevan j exn naprednih načel in politika, ki je gospodarsko in duševno pritiskala na najrazvitejši in najvažnejši del nemškega prebivalstva, bo morala končati — ker toliko je že danes jasno, da črno-modri blok ne oživi več, tudi če razžene vlada parlament in še enkrat poskusi svojo srečo.
To so proste konštaeije, ki temeljijo na rezultatih volilnih in mandatnih števik. Nemška napredna javnost si je zopet izvojevala odločilno veljavo; drugo vprašanje je, kako bo ta položaj izrabila. Za ustanovitev nove parlamentarne večine v nemškem državnem zboru pridejo vpoštev predvsem nacijonalni liberalci, torej napredna struja, ki stoji strankam desnice najbliže in ki ni prosta gotovih šovinističnih in ekspanzivnih teženj. — Nemčija bo, kakor vse kaže, v svoji notranji politiki sicer postala naprednejša, v svoji zunanji pa bo obvarovala dosedanje tenoSenee.
Sto socijalnih demokratov in kakih 45 poslancev napredne ljudske stranke bo najbrž tvorilo opozicijo, ki se bo tudi na poljn zunanje politike trudila ovirati predalekosežne načrte in dejanja, preprečiti pa jih ne bo mogla,
Z obeenaprednega stališča ie izid nemških volitev toplo pozdraviti, z nemenškega, avstrijskega, slovanskega stališča nas volilni rezultati ne morejo popolnoma pomiriti.
M&čsiiotiska skrb za naše
Velike investicije, ki jih bo država napravila na Češkem In na Ga-liškem za razne kanale in regulacije rek, so nedvomno nov dokaz, kako po mačehovsko skrbi drža^ a za gospodarski napredek kranjske dežele, ki ima že po svoji legi in po svojih naravnih  svojstvih  vse predpogoje
za gospodarski razvoj. Naša dežela bo morala po razmerju svoje davčne moči plačevati za te izvenkranjske investicije, kompenzacije p« za to ne dobi nikake. Tudi -sosedno Štajersko in sosedno Koroško zadene ista usoda, kakor našo deželo. Toda v teh deželah so že začeli merodajni krogi zahtevati, naj da država tema dvema deželama primerne kompenzacije. V obeh deželah so merodajni krogi mnenja, da je tujski promet ona narodno - gospodarska panoga, ki rlona-ša prebivalstvu skoraj največ koristi in ki vpliva ugoiino na razvoj kmetijstva in industrijo.
Naša dežela ima pač vse predpogoje za tujski promet. In naloga države je, da pomore kranjskemu, gospodarsko slabemu prebivalstvu, da se v tej panogi primerno razvije. Materijelna sredstva kranjskega prebivalstva so nedvomno še preslaba, da bi moglo v tem ozira napraviti vse ono, kar store bogate dežele, v katerih cvete tujski promet. Pred leti se je začela vlada res nekako zanimati za to narodno - gospodarsko panogo. V ministrstvu za javna dela je otvorila celo poseben oddelek, ki naj bi se bavil edinole s tem vprašanjem. Toda pri nas na Kranjskem ta vladna akcija prebivalstvu ni koristila, temveč naravnost škodovala. T^judje so preveč zaupali v nepristranost vlade pri ,vaia investirali skoraj vse svoje premoženje v napravah, ki naj služijo tujskemu prometu. Razvoj tujskega prometa v zadnjem času pa kaže, da so te velikanske investicije našega domačega kapitala takorekoč izgubljene.
In popolnima razumljivo je, da 9e je začela    »Zveisa gostilničarskih
Izadrug na Kranjskem« resno baviti z vprašanjem, kako kompenzacijo naj J dobi naša dežela za žrtve, ki jih bo morala doprinesti za velikanske državne investicije na Češkem in v Galiciji. In ti naši obrtniki popolnoma opravičeno zahtevajo, naj država pred vsem vstvari predpogoje za razvoj tujskega prometa.
Kdor le nekoliko pozna razvoj narodnega gospodarstva, mora priznati, da vpliva ravno tujski promet '.eio ugodno na razvoj najrazličnejših panog narodnega gospodarstva. Švica ima dandanes najbolj razvit tujski promet — ima pa tudi najmodernejšo, najracionalnejšo živinorejo. Tega pa pri nas naša merodajni krogi nočejo uvidevati.   Pri nas se
™sako gospodarsko vprašanje presoja s strankarsko-politiTn^ga stališča. Naši klerikalci so največji nasprotniki tujskega prometa, ker dobro vedo, da pride s tujcem tudi kultura v deželo. Naši klerikalci so pa tudi nasprotniki naših gostilničarjev. In tako se bo zgodilo, da klerikalna dr-žavnozborska delegacija ne bo iskala v tem. za našo celokupno deželo tako važnem oziru kompenzacij, temveč bo zahtevala kompenzacij strankarsko - političnega značaja. Morda bo dobil naš kmetovalec kako drobtino, ki bo jo sicer tudi dobil — trajnega dobička pa naša dežela od teh kompenzacij ne bo imela. Posamezni stanovi naše dežele so že začeli čutiti slabe posledice vladajočega vetra v deželi. In žalostno izpričevalo za klerikalno državnozborsko delegacijo bo, če ne bo mogla pri bogati obloženi vladni mizi dobiti niti koščka za naše kranjsko prebivalstvo, ki se bliža gospodarskemu propadu.
omajno na tej zahtevi ter je, Če se Italija tozadevno uda, pripravljenu druge sporne točke predložiti mednarodnemu razsodišču v Haagu. Kakor poroča »Echo de Pariš« je Francoska vlada odločena eventualno prekiniti diplomatične zveze z Italijo ter bo dala spremljati vse parnlke, ki vozijo v Tunis in Algir od vojnih fcb> dij. Ce se italijanska vlada ne urin. bo francoska vlada prepovedala tudi vsem tovarnam, ki grade za Italiju letalne stroje, izvršjti prevzeto delo. Za danes pričakuje francoska vlada od Italije, oziroma od svojega poslanika v Rim povoljen odgovor.
Franees&o-itaIi]ans!ii spor.
Pariz, 23. januarja 1912.
Vse francosko časopisje odobrava nastop ministrskega predsednika Poincareja, ki je s svojo energično, vendar od skrajne prizanesljivosti in opreznosti vodeno izjavo pred zbornico orisal stališče francoske vlade napram Italiji. Tenor te izjave je, da zahteva Francoska, da Italija takoj izpusti na parnikn »Manouba« vjete Turke in vrne zaplenjeni denar »Rdečega polumeseca«. »Agenee Haraš« objavlja ozadevno sledečo, najbrže uradno, noto: »Noben večerni lit>t ne pripisuje zunanjemu ministru krivdo, da je bila šifrirana brzojavka na konzula v Cagliariju, ki se je tikala turških podanikov na pamiku »Manoubi«, napačno odpravljena. Natančna preiskava je dognala, da je brzojavka šla v Rim in da tam na razporedbi šifer še ni bilo nikake iz-preiuembe«. To .ie hud poper za italijansko vlado in dokazuje, da je bila brzojavka v Rimu potvorjena. Francoska vlada pa je naznanila tudi italijanski vladi, da hoče uvesti najstrožjo preiskavo o identiteti onih 29 turških prcianikov, če jih italijanska vlada pošlje v Tunis, Marseille, Ajaccio ali Toulon. Ce so med temi potniki vojaki, jim francoska vlada ne bo dovolila nadaljevanja svojega potovanja.   Francoska  vztraja ne-
Italijansko - turška vojna.
Carigrad, 23. januarja. O boju pri GargareŠu dne 18. t. m. priobčil je »Tanin« sledeče poročilo iz avtentičnega vira: Zjutraj je odkorakala sovražna kolona, obstoječa iz pehote, kavnlerije in artilerije i/ Gargareša, da zasede Ganzur. Turški poveljnik je takoj odposlal turško-arabske čete. Italijani so bili napadeni pri Gargarešu. Boj je trajal tri in pol ure. Ko se je naše levo krilo začelo gibati, da obkoli sovražnika, so se morali Italijani umakniti z dveh obrambnih črt. Popoldne sc je sovražnik umaknil tudi s tretje crte ter pričakoval novih čet iz Tri polisa. Proti večeru so Turki in Arabci znova napadli sovražnika, ki je že dobil pomoč. Boj moža proti možu je bil zelo krvav. Italijani so se morali končno umakniti tudi s tretje črte iu fo se pomaknili do oaze pred mestnim zidovjem tripoliškim. Italijani so imeli 150 mrtvih in mnogo ranjenih. Pustili so tudi mnogo vojnega materiala na bojišču. Turki in Arabci so imeli 18 mrtvih in par ranjenih.
Carigrad, 28. januarja. ly. Debibada poročajo 21. t. m.: Ko so Italijani zasedli oazo Gargareš, je zašla včeraj sovražna predstraža v zasedo ter izgubila 280 mož in tri častnike,
Carigrad, 23. januarja, Tttr-šika vlada je protestirala pri vele-vlastih, da je Italija prijela osobje »Rdečega polmesca« na krovu ladjo »Manouba:: ter zaplenila denar tega društva.
****
iiienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton . Bul ver« Prva knjiga. (Dalje.)
Na izrazitem licu in na kratki krepki zgornji ustnici ni bilo brade in brk, kakor je bila takrat navada. Na obledeli sliki ravno popisanega moža, ki jo je še sedaj videti v Rimu, je spoznati neko podobnost z navadnimi podobami Napoleona; ne v po-U znh. ki jih ima Rimljan še kljubo-valnejše in izrazitejše, marveč v tistem prav posebnem izrazu zbrane in mirne sile, ki je tako blizek idealu duševnega veličanstva. Dasi je bil še mlad vendar niso bile mladosti lastno vrednosti — cvet in ogenj, polno, °r: >ktVi še ne razorano lico, ne še npadlo oko in ritka rast — najbolj karakteristična svojstva samotnega nčenjaka. In dasi je pri svojih ar> Hohnikih veljal za jako lepega moža, se najbrž ta sodba ni naslanjala na navadne nag?be takemu odlikovanju; Povod tej sodbi je bila njegova visoka postava, kar se je tedaj dosti bolj delalo, kakor dandanes in pa tista
plemenitejša lepota, ki jo dajeta duševna omika in spoštovanje vzbujajoč značaj tudi bolj vsakdanjim licem, ki je pa bila v tistih surovih časih jako redka.
Rienzijev značaj — mladenič, ki je bil čitatelju predstavljen v prvem poglavju te povesti, stoji zdaj pred njim v zrelejših letih — je bil postal pri vsakem koraku na potu do moči trdnejši in samoza vestne jši. Njegovo pokoljenje je najbrž že zgodaj močno vplivalo na njegovo easti-hlepnost. Dasi so njegovi starši živeli v nbožnib razmerah in izvrševali skromen obrt, je bil vendar njegov oče naraven sin cesarja Henrika VTI.: najbrž je ponos staršev pre-skrbel Ri enziju izredno prednost, da je dobil boljšo vzgojo. Podedoval je ta ponos — kraljevsko pokoljenje mu je od zibeli zvenelo na uho in se pomešalo z njegovimi mislimi — tako da se je že od prve mladosti čutil ravnovrednega rimski gospodi in se je trudil, ne da bi se tega sam zavedal, zavladati nad njo. Ko pa se je njegovemu žejnemu pogledn in časti-Iakomnemu srcu razodeva rimska literatura, se je prebudil v njem oni domovinski ponos, ki je plemenitejši od ponosa na rojstvo, in če ga niso razdražila namigavanja na njegovo pokolenje, je bil popolnoma neprisiljeno ponosnejši na to, da je rimski plebejec, kakor na to, da je potomec tevtonskefca cesarja. Smrt njegovega brata in usodni slučaji, ki jih je že
sam doživel, so dali njegovemu resnemu, na slovesnost nagnjenemu značaju vzviš^nejše smotre; končno so se osredotočile vse zmožnosti izrednega razuma na eno stvar, kateremu je dalo njegovo ravno tako strogo skrivnostnoversko, kakor domovini udano čustvovanje nekaj svetega, da mu je dosega tega smotra postala dolžnost in strast.
»Da,« je rekel Rienzi, vzbudivši se naenkrat iz svojih sanj »da, ni več daleč dan, ko se bo Rim zopet dvignil izpod pepela; pravičnost bo strmoglavila zatiranje s prestola in varno bomo možje spet hodili po forumu. Vzbuditi hočemo neukrotljivo dušo Katonovo iz njenega pozabljenega groba. V Rimu naj živi zopet narod! In jaz — jaz bom provzroei-telj tega trinmfa, obnovitelj mojega rodu — moj glas bo prvi zavpil bojni krik svobode — moja roka bo prva dvignila njegovo zastavo — da, z visočin svoje duše vidim, kakor z gradu vstajanje velikosti in svobode novega Rima; in na vogelni kamen mogočne stavbe bodo znanci usekali moje ime.«
Govorec te vzvišene besede ja bil govornik ves prevaet od svoje ca-stihlepnosti. Z lahkimi hitrimi koraki je hodil po mračni sobi gor in dol. kakor na odra, prsi so delale in oči so žarele. Svest si je bil, ds ljubezen ne more dati blaženstva, ki bi bilo enako blaženstvu rodoljuba, ki se v prvi deviški vnemi še povsem
zaveda odkritosrčnosti svojih čustev.
Na vratih je nekdo rahlo potrkal in v sobo je vstopil služabnik v bogati livreji papeških oficijantov.
»Gospod« je rekel, »moj gospodar, šikof iz Orvieta, je zunaj.«
»Ha, to je srečen slučaj! Luči sem! Gospod, to je čast, ki jo bolje čutim, kakor jo morem izraziti.«
»Pa h, pa h, moj dobri prijatelj,« je rekel vstopi vsi škof in se vsedel, »nobenih ceremonij med služabniki cerkve; in zdi se mi, da ni bila nikoli potrebnejša zvestih prijateljev, kakor zdaj. Ti brezbožni izgredi, ti raz-nzdani prepiri ravno v mestu in pred altarjem sv. Petra zadostujejo za pohujšanje vsega kristijanstva.«
»In ostalo bo tako,« je dejal Rienzi, »dokler ne bo Njega Svetost pripravljena do tega, da bo rezidira-la zopet v mestu svojih prednikov in s krepko roko krotila razposajeno plemstvo.«
»Ah, mož,« je menil škof, »ti veš, da je to govorjeno v veter; zakaj če bi papež izpolnil tvojo željo in se iz Avignona preselil zopet v Rim, bi ne imel — pri sv. Petru! — on plemstva na vajetih, marveč plemstvo njega. Saj vendar veš: dokler ni njegov sveti prednik blagoslovljenega spomina storil modrega ukrepa potegniti v Avignon, je bil oee kristi-janstva — kakor se mnogo i drugih očetov na stare dni — uteanjevan in metrašen od ovojih upornih otrok.
Ali se ne spominjaš kako so predniki Orsinijev celo plemenitega Bonifacija, moža velikega srca in jeklenih živcev, držali v hlapčevstvu, celo njegov izhod in povratek je bil odvisen od njihove volje, tako da se je, kakor v kletko zaprt orel sam zaletel ob tram in se ubil? Ti govoriš o rimskih spominih, a ti niso posebno vabljivi za papeža.
»No,« je prijazno se smehljajoč rekel Rienzi primaknivši svoj stol bližje Škofovemu »saj imate visoki gospod najboljši dokaz koj pri rokah; priznati moram, kakor je bilo takrat plemstvo močno, razbrzdano in brezvestno, zdaj je vse to šo v večji meri.«
»Celo mene,« je rekel Raimondo in njegova lica so med govorjenjem zarudela, »dasi sem papežev vikarij in ga nadomestujem v njegovi duhovski oblasti, je šele pred tremi dnevi krvavo razžalil ta Štefan Co-lonna, ki mu je sv. stolica vedno izkazovala milosti in prijaznosti. Na javni cesti so njegovi služabniki podrli moje in jaz — jaz, odposlanec gospodarja vseh kraljev — sem bil prisiljen se stiskati k zidu in čakati, dokler ni prešerni sivoglavec mimo mene dirjal. Tudi bogokleistev ni manjkalo, da bi bilo osramočenje popolnejše. Oprosti gospod škof, jfe rekel gredoč mimo mene, a saj veš, da mora ta svet imeti prednost pred onim.«
(Dalje prihodnjič.)
O žlvInozdravniSkih tečajih in o živinozdravniSkih po-
*Gevor posl. A. Ribnikarja t deželnem zboru 17. i. m.) (Dalje.)
Izkazalo se je povsod, da Sivine* zdravnika ni mogoče obdržati, če se ga nastavi provizorično. Plača 600, fcOO ali tudi 1000 K je tako malen-kostna, da jo akademično izobražen človek ne more sprejeti. Potem se pa je od njega zahteva, da naj zastonj odra vi bolno živino.
Prvi predpogoj za to, da dobimo ■radostno število živinozdravnikov, je ta, da se plače zjednačijo s plačami državnih živinozdravnikov in da s~ potem, kar je Čisto umestno, napravijo posebni maksimalni tarifi, po ttaterih bi živinozdravniki ordinirali.   Ce sem sedaj omenjal z višjega stališča kdaj, pod kakimi pogoji in na kak način bi se dalo odpomoči ne le    pomanjkanju živinozdravnikov, Ampak tudi v splošnem povzdigniti gospodarski položaj    in živinorejo •aaŠe dežele, potem pa pravim, da ja •isto   nemogoče,   da bi se pri nas te doseglo  s takim živinozdravniškim feeajem,   kakor   ga imamo danes v predlogi.   Kar je za konja bič, to je aa našo   deželo tak živinozdravniški fcečaj in jaz trdim, da je popolnoma »lep. kdor ne vidi, da je to gamo varanje kmeta in javnosti   in da je to, kar se mu nudi v nadomestilo za ži-vinozdravniško pomoč, le slab surogat,  ki nima prav nobene vrednosti m kmeta.   Ce živinozdravnik,   ki je ahsolviral srednjo šolo, ki je absolvi-sff*l 4 leta visoke aole, sedaj bodo vpeljali eelo petletno dobo,   če torej pr> teh študijah se ni popolnoma praktično   in teoretično izobražen, vsaj morajo   tudi zdravniki po končanih študijah se še dve leti vežbati v kaki aelnici. da so popolnoma zmožni vrniti svoje delo, če torej tak strokovnjak po končanih   študijah še ni popolnoma   zmožen vršiti svoje naloge,   kako naj potem zahtevamo, da aaj bi zdravil živino absolvent take-«ra tečaja, ki bo trajal kakih 6 tednov. Visoka zbornica, to je čisto izključeno in nemogoče.   Jaz sem bil vodja nodkovske  šole v Ljubljani   in tam wem imel priliko opazovati, da so bili .aoslušalci po navadi jako nadarjeni m pridni fantje, toda tekom 6 mese-**ev se niso niti naučili d°bro konja podkovati,   kaj šele da bi se naučili kaj   drugega.   Torej   če podkovski učenci, od katerih je že vsak prinesel nekaj prakse s seboj, v 6 mesecih ni-«*o dosti profitirali,   kako naj potem nričakujemo, da bi se udeleženci takega    živinozdravniškega tečaja v 6. tednih kaj naučili. Gospoda moja, pri nas v naši deželi že itak bujno cvete jnazaštvo še izza časa rajnkega Blei-weisa.   Priznamo,   da se dbe posamezni mazači, ki celo nekaj dobrega storijo, ki so si tekom dolgih let pridobili   nekako   prakso.    ampak v splošnem moram omenjati, da je statistično dognano, da je škoda, katere povzročajo ti mazači med ljudstvom, veliko večja, kakor na koris+i, katere ima ljudstvo od takih maza če v. Jaz Tjom omenil samo nekaj slučajev. Ko služboval   na Spodnjem Štajerski- m,   sem doživel ?lučaj,   da je vol obolel   vsled napenjanja.   V takem slučaju je pomoč   lahka in človek bi pričakoval,   da bo vsak kmet,   ki je kedaj poslušal kako poučno predavanje o živinskih boleznih in nezsro-rJai«, lahko pomagal. Tamkaj so klicali mazača in dotični mazač je vola namesto,   da bi ga ob^del v levo la-
kotnico, spodaj predrl in ga skore zaklal. A ne samo to, da ga je zaklal, marveč ja fte eelo rekel, dt ja meso tega vola neviitno in neporabno in da m ga mora dati konjačem. Tako ja imel kmet radi nevednosti doličnoga mazača dvojno Škodo.
Drugi slučaj je pa sledeči t Zdravil sem v ljubljanskem mesta konja, ki je obolel za pleuropneamonio. Bo-leten se je Še obrnila, kar ao pa ljudje bili nestrpni, omenjam, da ara pri tem slučaju bila dva živinozdravni-ka, ao morali za našim hrbtom poklicati še nekega mazača iz ljubljanske okolice. Ta je prišel ob 1. popoldne, smatral je za potrebno, konju puščati, ki je nato v 4 ali 5 urah poginil.
(Dalj« prihodnji«.)
Štajersko.
Usoda     štajerskega deželnega
zbora. Gradec, 53. januarja., opoldne. Položaj v deželnem zboru je sedaj prilično sledeč: Nemški veleposestniki pravijo, da ima namestnik grof Clarv odgoditev že v žepu. Vendar pa še za njo trenutno ni povoda, ker obstrukcija še ni izbruhnila. Veleposestniki pravijo, da je celo dvomljivo (T), če se bo obstrukcija sploh nadaljevala. V njihovih krogih so za vsaj delno popustljivost napram Slovencem in bi ne imeli ničesar proti nekaterim gospodarskim in kulturnim koncesijam. Pri nemških naeijonaleih vlada še vedno stara nepopustljivost. Njihovo taktiko določuje Wastian, ki pravi, da se morejo slovenski klerikalci brezpogojno ukloniti. Nemški nacijonalci nimajo kot mestni poslanci nobenega volilnega interesa na deželnem zboru, kateri ima pred vsem agraren značaj in se ukvarja večinoma s kmečkimi potrebami. Kolikor odpade na mesta, dobe ista itak tudi v časih obtrnkcije, ker imajo nemški nacijonalci veČino v deželnem odboru. Nedelovanje deželnega zbora zadene v prvi vrsti kmete, posebno pa voli'ce obstrukcijonistov. Wastian se poteguje odločno za to, da se pusti obstrukcijoniste z odgoditvijo capljati! Kar se tiče učiteTjstva, pravijo nemški nacijonalci, zlasti pa spodnje-štajerski narodni svet, da se ga na Šp. Stajerju, kjer pride politično bolj vpoetev, ni bati, ker je čisto odvisno od nemškonacijonalnih mogotcev, na Srednjem Stajerju pa ne more nemškim nacijonalcem sploh delati velikih težav. Slovenski klerikalci si pa glede svoje taktike niso edini, kar jih pri pogajanjih zelo slabi. Korošec bi se rad obstrukcije znebil, ker ga vežejo obljube napram vladi in se tudi boji posledic doma, Robič in dr. Jankovič pa silita na nadaljevanje, ker ne bi rada dopustila, da bi stranka doživela z obstrukei-jo popoln fijasko. — Sodim, da bo deželni zbor sigurno odgođen. Današnja seja je imela ravno tako kakor petkova, le formalen značaj. Čitali so se dopisi in predlogi ter se izvršile še volitve v nekatere odseke.
Politično in gospodarske društvo za šmarski, rogaški in kozjanski okraj je priredilo zadnjo nedeljo na Sladki gori pri Rokavcu shod. Ker se je govornik urednik Spindler vsled težavnih zimskih poti nekoliko zakasnil, so mislili naši somišljeniki, da shodn sploh ne bo in so večinoma odšli. Klerikalci so pa z župnikom Kranjcem in kaplanom Hribarjem čakali in tvorili potem večino na shodu. Urednik Spindler je utemeljeval 6t al išče. Narodne stranke proti opstrukciji kakor jo vodijo klerikalci. Duhovnika sta mu z znanimi fra-
Prava in neprava ljubezen.
•Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
Sedmič se je vračal in opazoval T*avno omizje priprostih kmetov in poslušal njih pogovore o visokih davkih ter slabi letini, ko začuje znan glas:
»Ali smem ponuditi, gospod?«
Sedmič se ozre in pred njim je •iiala Marijaniea, ki je prodajala srečke za srečolov. Bila je rdeča v jjmejoče lice in priprosto, a okusno »oblečena,
»Ah, vi ste tudi tukaj!« vakliknil Je on presenečenja in še bolj veselja.
»Tudi,« de Marijaniea in znova ponudi srečke, da bi jih kupil.
»Ce bo kaj sreče t« reče Sedmič ja vzame deset zavitkov ter jih takoj odpre. Vsi so bili prazni.
»Ali jaz nimam sreče, ali pa imate samo prazne papirčke,« pravi kupec smeje se in vzame novih zavitkov, a tudi ti so bili vsi prazni.
»Vi nimate sreče!« meni Marijaniea,« zakaj pa drugi zadenejol«
»Izberite vi za me l«
»Koliko?«
»Najprej samo eno!«
Vzela je zavitek in ga razprostrla: imel je številko enega izmed elobitkov«
\
»Zakaj niste mene takoj sprva prosili, da bi vam bila izbrala srečo-nosne zavitke!« očita dobrovoljno deklica in sreča ji sije iz oči.
»To je bil samo 6lučaj!« pravi Sedmič in Marijaniea je vzela novih pet zavitkov. Spet sta bila dva dobitka!
»Zdaj vidim, da imate vi res srečo! reče Davorin, »oziroma da je sreča tudi meni naklonjena, Če gre skozi vaše roke.«
»To je bil samo slučaj!« odvrne Marijaniea in mudi se ji naprej delit
srečo.
»Se no kaj vidiva 1« vpraša Sedmič.
»Ce boste še kaj kupili ?<; »Izbrali boste vi!« »Dobro!«
»Ali pojdete kaj pleaatf« vpraša on na to.
»Ne znam!«
»Ni treba nič znati!«
»Pa tudi časa ne bom imela.«
»Samo enkrat,« prosi Sedmič.
»S kom pa naj grem t« vpraša Marijaniea poredno in odide.
Sedmič se je vrnil k mizi.
Tu je vso družbo zabaval mlad gospodek, ki se je med tem pristniil kot znanec sodnega nadoficijala Bežka in prijatelj njegovega nenav-zočega sina. Ime mu je bilo Gabrijel Popek, a svojega priimka ae ja gospodek sramoval, da ja pri predstav-
aajarf sleer ugovarjala, morala sta pa
tudi ona priznati, da je imel govornik prav. Shod je bil vsled zgoraj omenjena okoliščine slabo obiskan in prav hrupen. Do kaka resolucije, ki bi pokazala mnenja sborovalcev, ni došlo.
Ia Bajhenhurga. Na shoda, na katerem ja govoril dr. Kukovee, ja bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: »Na javnem shodu Narodne stranke v Rajhenburgn dne 21. prosinca 1912 zbrani voli le i vzamejo poročilo deželnega poslanca gospoda dr. Vekoalava Knkcvea o političnem položaja, zlasti v deželnem zboru t odobrenjem na znanje, pozivajo slovenske poslance k rednemu gospodarskemu delu ter izrekajo svojemu poslancu dr. Kukovcu zaupanje.«
Uradna poštenost. Znano je, da si ljudskosolsko učiteljstvo ub svojih konferenerah izvoli izmed eebe za dobo nekaj let svojega zastopnika v okr. šol. svet. Normalen Človek bi vendar mislil, da se ima ta zastopnik potegovati za dobrobit svojih kolegov, da ima torej neiznrosno zasledovati niih interese ter da mora biti vsled tega tudi vedno v intimnem stiku ž njimi. A glej! Dež. Šol. evet štajerski, ta Čuvar šolstva našega, pa je tozadevno drugih misli. Njemu je neit. zastopnik v okr. šol. svetih le strokovnjak — »Fnehmann«. On 6* ima — po mislih veleslavnega tega šol. sveta — le potegovati za proč vi t in normalen razvoj šolstva, vse drugo pa mu ima biti — uradna tajnost (Amtsgeheimnis). Kaj se pravi in čemn je — uradna tajnost 11 Ako ste pošteni, gospoda, pa nimate zleh nakan ter nemoralnih naklepov, če svo-ie postopanie lahko javno zagovarjate, zakaj bi se bali javnosti?! Ce pa vače postopanie nr tako, če morate enim, ki bi v interesu svojcev morali govoriti, navežete nagobčnike, no, notlej hvala lepa za tako honornost! Potem pa učitelj=tvo tudi ne potrebuje nobenega reprezentanta v teh komoraeijah. — Za »proevit« šole že skrbite vi z raznimi ukazi in odredbami, da se vam samim že kar meša same kljukaste modrosti . . . Našim narodnim pijonirjem odrekate zadostnega kruha, izstradati jih hočete, češ. potem bodo tem bolj vol in i, prenašati vas barbarizem. Fei taki poštenosti! — Pa se bode menda vendar po robu postavilo staj. učiteljstvo naoram temu »modernemu (!)« naziranju staj. dež. šol. sveta! Cemu pa je — organizirano?!
Celje. Redni občni zbor zadruge »F'nkec bo dne 4. februara t. 1. do-noldne ob 10. v r»osvetovelni dvorani Posojfnice ▼ Celju.
Koroško.
Koroški deželni zbor. V včerajšni seji koroškega deželnega zbora so bile an dnevnem redu razne cestne zadeve, zagradbe hudournikov in s škodo, ki jo delajo veverice na bukvah v Labodski dolini. Kmetje so si hoteli nabaviti orožne liste, da bi streljali veverice, toda orožnih listov niso mogli dobiti, pa tudi lastniki lova ne marajo plačati odškodnine. Prihodnja seja danes.
Klerikalna eentralna blagajna v
Celovcu in dr. Brejc. Na razkritja, ki jih je objavil neki pristaš ljudske stranke v »Allg. Bauernzeitunir«, in ki jih je objavila tudi graška »Tages-post<' glede nekorektnosti in brezobzirnosti dr. Brejca pri sanaciji kleri-kanlne Centralne blagajne v Celovcu, je poslal dr. Brejc pismo, v katerem seveda vse prereka.
V Celoveu se je vršil dne 21 t. m. v   veliki dvorani hotela »Trabesin-
ljanju zatulil na ves glas svojega Gabrijela, Popka pa pomečkal v ustih, da ga ni bilo razumeti. Ker je pa imel gospod Gabrijel par osoljenih neprijateljev, so ti njegovo sramoto brezobzirno in nekršcansko odkrivali, in tako je vsakdo vedel, da se piše za Popka ter tudi, da je v družbi in občevanju taka mora, da mu je ni enake ne blizu, ne daleč.
Gospod Gabrijel je govoril silno veliko vselej, tako tudi danes. Zlasti Justini je hotel za žive in mrtve dopovedati, da ves 6vet nič ne ve in da je toliko zabitosti med ljudmi, da bi m njo v vsakem najmanjšem kraju lahko z vrhom naložili dvonprežen voz, tudi če bi že bila stisnjena in zgnjetena kot ilovica. To da misliti! Kajti če pojde stvar naprej od sedanjega rodu na prihodnjega in od tega na naslednjega, se zna zgoditi, da bo ves svet postal tako zabit in neumen, da ea bodo dajale diplome in odlikovanja tistim, ki bodo najbolj neumni in zabiti, in da bo večino ljudi treba na pameti operirati. A dolžnost merodajnih faktorjev je, da se temu pride v okom in da aa preteča zlo prepreči. Naši zanamci bodo preklinjali sedanjo dobo, ako oni, katerih ae tiče, ne spoznajo svoje težke odgovornosti in v svoji komodnosti ne store koraka v dobrobit trpečega človeštva!
Tako ja modroval Gabrijel Popek
S
fm-ja« koncert, pri katerem je pel g. dr. Bela S t n h e c nekaj Tpavčevih peaml. Čisti dobiček Je namenjen za spomenik bratov Ipavcev. Aranžma je bil v toliko simpatičen, kar se je vabilo na koncert, ki ga prirede celovški Slovenci«, torej nadstrankar-ska tvrdka. Blag namen je imel svoj lep delež na tem, da je bil obisk koncerta res prav povoljen. Ves cvet koroških Slovencev se je zbral v okusno dekorirani veliki dvorani slovanskega hotela. Zal pa, da je bil g. dr. Stuhec bolan (nahod, hripavost), vsled česar petje ni bilo tako, kakor smo ga sicer vajeni od tega gospoda. Kljub temu pa smo mu prav hvaležni za njegov trad, akoravno morda ta ali oni vs'ed zgoraj navedenega nesrečnega slučaja pri bodočih prireditvah tega ne bo v pravi meri upošteval. Izrecno pa pripomnimo, da je bil »spremljevalec« -g. dr. Stuheca prav slab spremljevalec na glasovir-ju. Naravnost z drzno nonšalanco je bagateliziral svoje dolžnosti. Napravil je vtisk, kakor da bi bil prepričan, da mi v Celovcu še nismo nikdar slišali nikogar spremljati petja na glasovir. Seherzo je igral prav dobro. Gmoten uspeh je prav povoljnu.
Mlada roparica. Mlad šolar Andrej Količ v Beljaku je nesel domov v eni roki mal zavitek, v drugi pa bankovec za 20 kron. Srečal je mlado, komaj 1 oletno dekle, ki je iztrgalo nenadoma dečku bankovec iz rok in pobegnila. Do sedaj nimajo o njej še nobene sledi.
Primorsko.
Goriški deželni zbor. V pred-včerajšni seji goriškega deželnega zbora so bile na dnevnem redu razne podpore, deželni obračun za leto 1910 in 1911 ter deželni proračun za leto 1912. Primanjkljaj za leto 1910 znaša 152.000 K, za leto 1911 pa 523.267 K. Za pokritje primanjkljaja se najame posojilo 157.000 K. Proračun za leto 1912 izkazuje pol milijona primanjkljaja. Pogorelcem v Logu se določi 1500 K podpore. Prihodnja seja v ponedeljek.
Laški klerikalci proti dr. Šuster-šiču. V ponedeljek so priredili laski klerikalci po Furlaniji več volilnih shodov. Na teh shodih so govorniki ostro obsojali razmere v goriškem deželnem zboru. Poslanec Bugatto je posebno ostro napadel dr. Šusteršiča in njegovo vmeševanje v goriške razmere. Odločno je protestiral, da bi se vodja S. L. S. na Kranjskem vmešaval v notranje zadeve Goriške. Poudarjal je, da prebivalstvu Goriške že presedajo dr. Šusteršičeve spletke in bodo laški klerikalci tudi z njim pravočasno obračunali. V istem smislu je govoril na več shodih tudi poslanec Faidutti, češ, da naj dr. Su-steršič ne spletkari na Goriškem in naj ostane raje doma, ker bi se znal sicer opeči.
Iz državue stavbne službe. Višji inženir Rudolf M a h n i č je imenovan za stavbnega svetnika, inženir Henrik Zechini pa za višjega inženirja za državno stavbno službo na Primorskem.
Stavka nakladaleev v Trstu. Na-kladalci v Trstu še vedno stavkajo. Vodstva skladišč so dobila že druge delavce, ki so prevzeli delo. Delavce straži velik oddelek policije, da jih ubrani eventualnih napadov stavku-jočih.
V parku v Miramarn se je ustrelil neki neznanec. Star je okoli 50 let, elegantno oblečen in so dobili pri njem zlato uro in verižico in 1 K 60 vin. denarja.
Nezgode. V skladišču neke tvrd-ke v Trstu se je ustrelil 22tetni zaseb-
in se ves olajšan naslonil na stolovo naslonjalo; še bolj kot on se je pa čutila olajšano Justina, ki je morala ves čas vstrajno poslušati Popkovo učenost.
Sedmica ni strpelo pri mizi. Govoril je z Borcem nekaj vsakdanjih reči, a smisel njegovih besedi je bila takšna, kot bi otrobe vezal v vrv. Borec je opazil to in dejal šaljivo:
»Ne smete nam nič hoditi od mize, sicer ne bo nič i našo današnjo zabavo!«
Sedmič je zardel in ko je v zadregi pil, videl je, kako so prežale Katinkine oči na njegov obrazni israz.
V tem je začel Gabrijel Popek snova lamentirati o zabitosti današnjega rodu. Zdaj si je izbral Borca aa svojo žrtev ter mu dopovedoval na dolgo in široko v istem smislu kot prej Justini.
»Se pa vi postavite na čelo rešilni akciji!« dejal je Borec, ki mu je bil Popek skrajno priskuten, »potem se ni bati takega groznega poloma, kot ga tukaj-le oznanjate.«
Gospod Popek ae je čutil a Bor-Čevo zafrkacijo silno poščenega in je obljubil, da bo vse svoje sile posvetil tozadevnim težnjam, na čelo pa ne stopi, dokler mu tega važnega in odgovornosti polnega mesta, odločilni krogi ne zaupajo. Sicer pa da bo opo-aoril  javnost na kričeče namera v.
ni uradnik M. Bntilov. Vzrok neznan. Odpeljali ao ga v bolnišnico. — V Miljah je sunil nekdo med igro s kartami 171etnega Josipa Barbiča a nožem v leve prsi. Barbiča so odpeljali težko ranjenega v bolnico.
Ljubljanski občinski svet.
V torek, dne 23. januarja 191? ob S. popoldne se je vržila prva seja ljubljanskega občinskega sveta, ki jo je otvoril župan
dr. Ivan Tavčar
ter je imenoval za overovatelja zapisnika občinska svetovalca Ivana Bonača in Josipa Vehovca. Predstavil je mag:stratnega zapisnikarja Kesslerja in vladnega zastopnika svetnika Kremenška  ter nadaljeval.
Čast mi je v tej prvi seji, ki se vrfii pod mojim vodstvom pozdraviti častite gospode svetovalce, ter jih poživljam k sodelovanju. Kar se tiče moje osebe moram poudariti, da mora ostati izven vsakega prepira. V svesti sem si, da prevzemam zelo nehvaležno nalogo, ki jo bom mogel izvrševati le če mi bo mogoče doseči harmonično sodelovanje vseh občinskih svetovalcev. Zato obljubljam, da bom vodil razprave objektivno in da kot predsedovaleč te zbornice ne bom poznal v razpravah nobene stranke. Razprave hodijo mirne in stvarne in govorniki naj se ogibljejo vsakega osebnega napada ali strankarskega žaljenja. Takih žalitev ne bom dopustil nikdar in naj bodo te žalitve osebne ali strankarske. V drugem pa bodite prepričani, da je v prvi vrsti odgovornost vaša, kako delo bo izvrševal občinski svet. Naznanjam, da sem odložil mendat v deželnem šolskem svetu in bo občinski svet imel še danes na moje mesto izvoliti drucrega zastopnika. DoŠlo mi je več nujnih predlogov, ki sem jih stavil na konec današnjega dnevnega reda.
Zupan naznani potem volitev podžupana glasom § 56. obč. vol. reda, za katero volitev je treba navzočnosti kvalificirane večine.
Župan konstatira, da so pogoji § 56. obč. vol. reda dani in odredi volitve, ter imenuje za 6krutinatorja občanska svetnika Antona Bončarjr« in Frana Detela. Oddanih je bilo 42 glasov. Od teh je odpadlo na Kamila Pammerja 6 glasov. 13 glasovnic je bilo praznih, s 23 glasovi je bil izvoljen za podžupana
dr. Karel Ttiller.
Zupan konstatira pravilno izve-litev. (Viharno ploskanje na galeriji, burni klici »Zivio«.)
Oglasi se na županov poziv dr. Karel Triller ter izjavi sledeče:
Slavni občinski svet! Izjavljam, da sprejmem izvolitev ter izrekam predvsem svojo najiskrenejšo zahvalo somišljenikom na izkazanem mi zaupanju. Med nami veliaj vs;kdar načelo: zvestobo za zvestobo! Celotni občinski svet pa prosim, da blagoiz-voli vzeti na znanje to-le mojo obljubo: Kadarkoli mi bo poverjeno vodstvo te čestite korporacije, trudil se bom posluževati se tolike objektivnosti, da ne bom dal nobenemu članu občinskega sveta povoda za kako opravičeno pritožbo. (Ploskanje La burni k!?ei na galeriji.)
Vršila se je nato
volitev odsekov,
V formalnem ozirn je predlagal podžupan dr. Karel Triller, da se poleg postavno normiranega magistratne-ga odseka izvolijo še naslednji odseki: Personalni in pravni odsek, obstoječ iz 9 članov, finačni odsek, ob-
posebnih člankih v slovenskih listih in ima že vso potrebno snov že zbrano, da bo lahko globoko rezal brazde v doslej še nikdar preorano ledino.
Sedmič je med tem pogovorom zopet odšel od mize, dejal je, da gre pogledat ples in da bi rad dobil kaplana Znoja, ki ga je povabil na veselico.
»Ali ste znani s tisto puščobo?« vprašala je Borčevka, ki je pazila na vse Sedmičeve besede in obnašanje.
»Sošolca sva si bila v gimnaziji,« reče Sedmič, a meni ae ne vidi pust. Ali ga gospa poznate t«
»Pravili so mi o njem, da je taka zopernost in poosebljena žalost, da se drži kot pust na pratiki. Tudi je menda surov kot grahov otep.«
»So vam ga pač pretirano napačno slikali,« odvrnil je Sedmič. »Znoj je vljuden in prijazen, vsaj kolikor ga jas poznam, ki upam, da ga precej dobro poznam. Seveda, če pride s kom navskriž, potem tudi on tako nastopa, kot njegov nasprotnik zasluži,« pripomni pomenljivo Davorin.
Borčevka ni mislila, da ve Sedmič za njeno nekdanje razmerje napram Znoju, zato tudi ni vedela, da meri Davorin uprav na konec tega razmerja, ampak je sodila, da govori splošno o njegovem vedenju proti osebam, s katerimi pride v nasprotje, (Dalje srlssdajtž)
stoje© iz 9 članov, stavbinski odsek, obstoječ iz 9 članov, policijski odsek, obstoječ iz 7 članov, šolski odsek, obstoječ iz 9 članov, odsek za olepšavo mesta 7 članov, obrtni odsek 9 članov, dravinjski odsek 7 članov.
Podžupan priporoča, da se klu-hovi načelniki razgovore o kandidatih za te odseke.
Dr. Zajec izjavlja, da je za da-ues zadovoljen s predlaganimi odseki, da si pa pridržuje za prihodnje seje pravico predlagati še druge odseke.
Da se klubovi načelniki razgovore o kandidatih, prekine župan sejo, ter izjavi, da je določil sorazmerno s ;teviioni občinskih svetovalcev, ki pripadajo k raznim strankam za one odseke, ki imajo 9 članov razmerje 7) proti 3 proti 1, za one odseke, ki imajo 7 članov razmerje 4 proti 2 proti 1. •
Pri nadaljevanju seje so bili izvoljeni v magistratni odsek (skruti-^rja Dimnik Jakob, Elbert Julij) ih-inski svetniki gg. Franchetti, Knez, Lapajne, dr. Triller, Kristan, dr. Zajec. Štefe, Lil leg, Pammer.
V personalni in pravni odsek (skmtinatorja Karel Cerne in Ivan Je ve) občinski svetniki gg. Višnikar, Bonear, Hudovernik. Milohnoja, dr. Novak, dr. Detela. Štefe. Štrukelj, .ir. Ambrožič.
V finančni odsek (skrutinatorja Franchetti in Kos) občinski svetniki gg. Milohnoja. Likozar, Mallv, Reisner, Smole, Štrukelj, LUIeg, Ložar, Staudjcher.
V stavbinski odsek (sk rut inat or-ja Hudovernik in dr. Ambrožič) ob-činski svetniki gg. Štembov, Bosčar, Knez. dr. Novak, Pavšek. Kojina, I žar, Bahovec, Pammer. (Nekdo si je dovolil šalo, da je oddal glas za Grosija.)
V šolski    odsek (skrutinatorja
Knez in Lilleg) občinski svetniki gg. Dimnik, Likozar, Pipenbacher, Reis-nrr. Hudovernik, dr. Detela, Jevc, Serjak, dr. Ambrožič.
V obrtni odsek (skrutinatorja Lapajne in Kristan) občinski svetniki gg. Franchetti. Bonae, Čeme, Lapajne. Pavšek,    Rojina, Ložar, Šer-
. Vnger.
V odsek za olepšavo mesta (skru-
rinatorja Likozar in Ložar) občinski svetniki gg. Mally, Štembov, Bon-čar, Rottl, Marinko, Štefe, Schmidt.
V policijski odsek (skrutinator-ja Mallv in Pammer) občinski svetniki gg. Pipenbacher, Franchetti, Ronar, Trnkoczv, Štefe, Novak To-maž, Elhert.
V draginjski odsek (skrutinatorja Milohnoja in Marinko) občin-ski svetniki gg. Rottl. Dimnik, Pta-ninšek, Kristan, Jevc, Kos, Brandt.
Nato se vrše volitve zastopnika občinskega sveta v
deželni šolski svet.
(skrutinatorja dr. Novak in Novak Tomaž). Izvoljen je bil s 23 glasovi prof Reisner. Na Detela je odpadlo   13 glasov,   7 glasovnic   je bilo
praznih.
Število sej občinskega sveta.
Zupan dr. Ivan Tavčar odredi nato debato za ugotovitev števila rednih sej občinskega sveta. Svetnik Višnikar predlaga po § 56. občinske-trj reda, da naj občinski svet določi, kakor je bilo to prej določeno, da se TŠe redne seje občinskega sveta : prvi torek vsakega meseca ob 5. popoldne- če je ta dan praznik naj ve vrši seja prihodnji dan ob isti urL Drugo določa že občinski red, da se mora seja sklicati če to zahteva ena tretjina občinskih svetnikov ali deželni predsednik. Sicer skliče izredne seje po potrebi župan ali njegov namestnik. Seje se morajo v^aj 48 ur prej naznaniti.
Svetnik dr. Zaje ugovarja, da hi se vršile seje ob 5. popoldne ter izvaja: Prišlo je potom novega volilnega reda več delavcev v občinski svet. Zato se je treba na te ozirati. Delavci delajo do 6 ure, potem šele pridejo k sejam. Zato apelira na večino, da naj se določijo seje občinskega sveta ob pol 7. zvečer.
Svetnik Kristan ne soglaša z izvajanji dr. Zajca, ter izjavlja: Stališče, ki je je zavzel zastopnik S. L. ^. r.i socijalno. Res je, da se delavci trudijo ves dan, toda omogočeno jim mora biti, da potem zvečer niso prisiljeni vsi izmučeni še duševno delati. Delavcem se mora dati podnevu roliko časa, da lahko opravljajo tudi posle občinskega svetovalca. Umest--lo je tedaj, da se nastavijo seje občinskega sveta celo prej kakor ob 5., in že z ozirom na gradivo, ki je ima obdelati občinski svet ne pozneje. (Viharno odobravanje in ploskanje oa galeriji.)
Svetnik Kos konstatira, da je tovarniški delavec in da more šele f>b pol 7. iz tovarne. Zato je zamudil danes že pol ure. Prosi, da naj se vr-še seje malo po 6 uri, sicer bi moral ali odpovedati v tovarni ali odstopiti kot občinski svetnik. Izjavlja, da, •se seje ne bodo vršile ob 6. ali malo pozneje, ne more ostati v občinskem svetu.
Svetnik Šerjak govori tudi aa 6 uro, ker je tudi on uslužbenec in težko prihaja k sejam ob zgodnejših urah. Ugovarja temu, da bi duševno delo delavske živce prenapeto, ter misli, da bi vsak delavec po končanem dnevnem delu lahko vztrajal pri sejah.
Svetnik Kojina popolnoma soglaša s predlogi načelnika kluba S. L. S., ter opozarja na obrtnike, ki morajo tudi do 6. ostati v svoji obrt L Zato predlaga tudi on, da se vrše seje vsaj ob 6.
Svetnik dr. Zajec nasprotuje izvajanjem »vetnika Kristana ter pravi: Žalibog v tej dvorani ne bomo resili socijalnoga vprašanja. Besede svetnika Kristana so bile sicer lepe, toda delodajalci se na to ne bodo ozirali. In pri tem družabnem redu, ki ga imamo danes, želj svetnika Kristana na bomo dosegli. Računati nam je z obstoječimi razmerami. Zato bo pa njegov klub glasoval proti predlogu. Na to govori kot zadnji svetnik Višnikar ter poudarja, da nikakor ni s tako zgodnjo uro hotel spraviti občinski svet v kak razpor. Da pa je to predlagal edino zato, ker bo imel občinski svet toliko posla, da bo imel seje v pozno noč. (Obč. svetnik dr. Zajec: Več sej!) Zato se prilagodi predlogu, da naj se vrše seje ob 6. popoldne. Opozarja na dešelnozbor-ske seje (dr. Zajec: Pa dajte dijeto; ter izrara bojazen, da se bodo seje zelo zavlekle. Dr. Zajec »e prilagodi predlogu svetnika Višnikarja in je bil njegov predlog s vsemi glasovi sprejet.
Župan dr. Ivan Tavčar naznani nato, kako hoče postopati z nujnimi in samostojnimi predlogi. Treba jih je prej županu pismeno naznaniti, da jih potem postavi na dnevni red. Vsekakor pa bo postavil predloge popolnoma po vrsti na dnevni red, ter naglasa, da ima vsak predlagatelj pravico prepričati se o redu, v katerem pride njegov prtxllog pred občinski svet. Za danes so predloženi trije nujni predlogi in sicer od svetnikov Reisnerja, dr. Zajca in dr. Novaka.
Najprej pride na vrsto nujni predlog   svetnika Reisnerja,   ki se
glasi:
Slavni občinski svet skleni, da se naroči županu, da se nujno obrn" na ravnateljstvo mostnega nžitnin-skega zak:upa zaradi draginjskih do-klad.
Podoben je predlog dr. Zajca, ki era župan tudi prebere ter pozove nato svetnika Reisnerja, da utemelji nujnost
Svet'iik Reisner izvaja, da je nujnost tega predloga tako jasna, da je ^sako utemeljevanje nepotrebno. Zvišanje življenskih potreb in draginja v zadnjem času dovolj utemeljujeta Bujnost predloga. Zlasti občutijo draginjo uslužbenci s fiksnimi plačami. Tudi so ta draginjska vprašanja povsod na dnevnem redu in je jasno, da mora tudi mestna občina se baviti s tem, kako bi na pravičen način izl>oliiaIa gmotno stanje zlasti uslužbencev mestnega nžitninskega urada, kater :h pc-l'žaj je brez dvoma eden najbolj bednih. Za njih bedo se je zr«vz» lo njih stanovsko društvo in iz spomenice je razvidno, da žive v ♦akih razmerah da sr je m«~ivno-t Čuditi, da jim je eksistenca ^ploh mogoča Severf« bo •preteklo še nek-ii časa, predno bo mogoče vsem zahtevam ugoditi. Toda življenje ne čaka. Treba je takojšnje pomoči za nekatere kaUjgorije mestnih u^lu/bencev. To vse je zamišljeno za mestne stražnike, toda nikjer ni najti uslužbencev mestnega užitninskega zakupa. To pa zato, ker je ta zakup nekako neka druga panoga, ki ne spada direktno v področje mesta. Apelira na občinski svet ker dvojno da, kdor hitro da.
Svetnik dr. Zajec utemeljuje nujnost in meritum približno enako. Pri tej priliki prosi, da naj se hitro izplačajo draginjske doklade, ki so bile sklenjene pod upravo vladnega svetnika La^chana. Svetnik Rojina predlaga, da naj se draginjska dnkla-da raztegne tudi na delavce v mestni elektrarni. V enakem sm?sln predlaga svetnik Cerne za delavce v mestni klavnici.
Župan da oba predloga skupno na glasovanje in sta bila oba predloga soglasno sprejeta. Drugim predlagateljem sporoči, da če da občinski svet enim uslužbencem, gotovo tudi delavcev ne bo pozabil.
Svetnik dr. Novak utemeljuje svoj nujni predlog, da naj se izvoli glasom § 7. izmed občinskih svetovalcev član volilne komisije v trgovsko in obrtniško zbornico, ter utemeljuje svoj predlog s tem, da je treba mestni občini strogo paziti na v zakonih^ ji zajamčene pravice. Volitve 6e vrše v najkrajšem času. Zato je zadeva nujna in ima občinski svet danes ne samo pravico, marveč tudi dolžnost, da se posluži svojih po zakonu zajamčenih pravic. Do sedaj je bil upravitelj mestne občine ljubljanske zastopnik Ljubljane v tej komisiji. Toda odlok, s katerim je bil poklican v komisijo se glasi samo za
čas, dokler občinski avet ni sklican. Zato predlaga, da naj se izvoli občinski svetnik, ki naj bi ga predlagali deželnemu predsedstvu kot člana te komisije.
Svetnik Ložar ugovarja, češ, da je bil Laschan že v treh komisijah, in da bi se sedaj odrekel tej svoji pravici je izključeno. Svetnik Pammer soglaša z Ložarjem, ter pravi, da je reklamaeijsko postopanje končano in da ni treba stvari izročati sedaj drugim rokam. (Obe. svetnik Zaje kliče: >Wird auch bleiben!«) Svetnik dr. Zaje poudarja, da so volitve pred durmi, da je kroglja že izstreljena in da bodo glasovnice v kratkem razposlane. Zato ta predlog nima nič vrednosti in on nima strahu in bo mirno glasoval proti predlogu.
Podžupan dr. Triller se čudi izvajanjem teh treh predgovornikov manjšinske stranke.
Jasno je določilo, ki je ima v rokah bivša upravitelj mestne občine in ki se glasi: »Bis zur Constitn-irnng des Gemeinderatcs!« Iz tega že je razvidno, da je njegov mandat avtomatično ugasnil s konstituiranjem občinskega sveta. (Dr. Zaje: Nic mi jasno!) Naziranje manjšine je naravnost kršitev avtonomije mestne občine. Slovesno protevStiram proti temu, da bi danes vladni svetnik Laschan smel ali mogel zasopati mestno občino šc nadalje. (Živahno odobravanje na galeriji. Živio Triller!) Edino svoje pravico varuje občinski svet, če zahteva to zastopstvo. To je njegova dolžnost. (Dr. Zaje: Saj nič ne pomaga.) — (Galerija prireja dr. Trillerjn ovacije. Župan dr. Tavčar zvoni.)
Svetnik Kristan: Popoln1 naravno je, da se postavi občina na svoje principi jal no stališče. Strankarsko sem gotovo zelo oddaljen od tega predloga, toda popolnoma pravilno je, če varuje občina svoje pravice. To je prineipijalno stališče in naravnost nečuveno bi bilo, da bi smel vladni komisar, ki je bil poklican vendar le za čas suspendiranja avtonomije, zastopati interese mesta še naprej, ko je bila Ljubljani avtonomija zopet vrnjena. Čuvati svoje pravice je prva dolžnost občinskega sveta. (Viharno odobravanje na galeriji in v dvorani.)
Dr. Zaje se pritožuje, da kadar se on oglasi, so vedno drugi drugega mnenja. Pravi, da so to šlagerji. Govori nato, če je bil Laschan dober do sedaj kot zastopnik, da lahko še naprej zastopa mestno občino v tej komisiji, in da bo avtonomija ljubljanske občine kljub temu naprej obstojala-
Dr. Novak se čudi, kako je mogoče najti ljudi, ki bi hoteli avtonomijo mestne občine na tak način oškodovati. S svojim predlogom je storil le svojo dolžnost, ni pa nikakor hotel s tem dvomiti o zmožnosti bivšega komisarja Lasehana, da bi mogel izvršiti tudi prevzeto nalogo. Yztr;iya na svojem predlogu.
Predlog svetnika dr. Novaka je bil i absolutno večino sprejet.
Pri vol i t vi (skrutanitorja Pavček in Rojina) je bil izvoljen s 23 glasovi svetnik Štefan Lapajne izmed 32 oddanih glasov.
Župan prebere nato izjavo svetnika Ivana J e v c a, s katero odlaga ta svoj mandat kot občinski svetnik, ooirajoč Sre zlasti na dejstvo, da je nad 60 let star. Njegov odstop vzame občinski svet soglasno na znanje. Župan proglasi, da bo pok1 i cal v občinski svet pravočasno njegovega namestnika.
Nato prekine župan >ejo, da se konstituirajo odseki.
V odsekih so bili izvoljeni y.a načelnike in podnačelnike: V personalnem in pravnem gg.: Višnikar in dr. Ambrožič, v finančnem M i -1 oh noja in Lilleg, v stavbnem Štembov in Pammer, v šolskem Dimnik in dr. Detela. V obrtnem Franchetti in Ložar, v olepševalnem Mallv in Schmidt, v policijskem Pipenbacher in Štefe, v draginjskem R 6 t h 1 in Kos. Zupan na to izjavi, da bo njegova skrb preskrbeti odsekom veliko drla. Župan je zaključil nato ob 8. sejo.
Dnevne vesti.
-j- Kranjski deželni zbor bo jutri dne 25. januarja ob pol 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu so: 1. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. Poročilo deželnega odbora o pobiranju uad 100% doklad v občini Jablanica L 1912. 3. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga izpremenjeni načrt zakona o izboljšavi pašnikov. 4. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 119% doklade po davčni občini Polje krajevne občine Vrabce lota 1912. 5. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 122% doklade v davčnih občinah Gorenje Jezero in Lipsenj krajevne občine Stari Trg pri Ložu 1. 1912. 6. Poročilo deželnega odbora o uredbah v svrho razbremenitve deželne blaznice na Studen-
cu.   7. Poročilo deželnega odbora o
dveh osebnih zadevah pri deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani. 8. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 124% odnosno 201% doklade v občini Trnovo 1. 1912. 9. Poročilo deželnega odbora o nekaterih premem-bah v načrtu zakona o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin. 10. Volitev deželnega odbornika, eventualno namestnika iz volilskega razreda mest in trgov ter trgovske in obrtne zbornice. 11. Poročilo verifikaeijskega odseka: a) o dopolnilni volitvi deželnega poslanca v kmetskih občinah volilnega okraja Trebnje - Višnja gora - Zužemberk-Mokronog - Litija - Radeče; b) o dopolnilnih volitvah dveh poslancev iz volilnega razreda mest in trgov, volilnega okraja mesta Ljubljane. 12. Poročilo ustavnega in občinskega odseka: a) o poročilu deželnega odbora v ustanovitvi samostojne krajne občine Sela pri Šurnperku; b) o poročilu deželnega odbora o razdružitvi krajne občine Mošnje. 13. Ustno poročilo finančnega odseka; a) o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za I. 1910; b) o računskem sklenu deželne prisilne delavnice za L 1910; c) o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1910; d) o računskem sklepu garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za 1. 1910; e) o računskem sklepu ustanovnih zakladov za 1. 1910; f) o računskem sklepu deželno - kulturnega zaklada za 1. 1010; g) o računskem sklepu pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za I. 1910; h) o računskem sklepu muzejskega zaklada za L 1910; i) o računskem sklepu normalno - šolskega zaklada za I. 1910; j) o raci nskih sklepih bolničnerra. blazničnega, porodničnetra in najden-škega zaklada za 1. 1910; k) o računskem sklepu Grmskega zaklada za 1. 1910; 1) o zvišanju plač deželnim cestarjem; m) o računskem sklepu me-Iijor~cijskrga zaklada za 1. 1910; n) o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 191°; o) o dovolitvi letnega prispevka 600 K za štiri ^nhonerae gojence; p) o dovolitvi 140% doklade za občino Godovič; r) o dovolitvi 130% doklade v davčni občini Vrhnika in 180% v davčni občini Stara Vrhnika; t-) o -nobiranju 166% doklade v občini Celje; š) o pobiranju 110% odnosno 109% doklade v občini Sv. Križ pri Svibnjem ; t) o nobi-ranjn 12*5% doklade v občini Trava; n) o dovolitvi višjih nego 20^ pri-klad za cestne namene; v) o pobiranju 1209o doklade v davčni občini Postojna.
-J- Razveljavi jen je Reisnerjeve-ga in RibuTkarjevega mandata. Včeraj popoldne je imel sejo verif»kacii-ski odsek. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o izvolitvi Josipa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja za deželna poslanca v mestni skunini ljubljanski. Poročevalec dr. Pegan je predlagal, naj odsek sklene deželnemu zboru nrir»oročafi, da se izvolUev Re'snerja in Ribnik* rja za deželna noslanca ▼ mestni skupini ljubljanski ne odobri. Ta predlog je bil sprejet. Proti sta glasovala dr. Vilfan in dr. Fger, za pa pod predsedstvom dr. Zajca dr. Pegan. Zabret in Jarc. Klerikalni predlog glede razveljavi jenja Reisnerjeveera in R'bnikarjevega mandata rride že na dnevni red jutrišnje seje. — Klerikalci torej stopajo neovirano po poti zakonolom-stva in nasilia in kakor se zdi, pod pasivno asistenco vlade same. Z raz-veliavljenjem Reisnerjevega in Rib-nikarjevega mandata se postavijo klerikalci po robu vladi, ki je izrecno razsodila, da se je izvolitev imenovanih poslancev izvršila docela zakonito, postavijo pa se v nasprotje tudi z upravnim sodiščem, ki je meritorno razsodilo, da imajo v mestni skupini volilno pravico samo občinski doTuačinei in občinski družniki, to je tisti davkoplačevalci, Id stanujejo v mestni občini. Klerikalci potemtakem stoje na stališču, da zanje niso merodajni niti zakoni, niti razsodbe sodišč in upravnih oblasti. Ako bi vlada kaj dala nase, bi morala na to brezprimeruo klerikalno re-nitentuost ederovoriti z najskrajnejšimi renresa! na ml, to je s takojšnjim razpustom deželnega zbora. Ali bo to storila? Morda. Toda vpoštevaje ljubavno raumerje, ki vlada med klerikalci in baronom Sehwar7om, se nam zdi, da bo vlada razpustila deželni zbor samo v slučaiu, ako to žele klerikalci. Ali pa je klerikalcem ležeče na tem, da se deželni zbor predčasno razpusti* Skoro bi rekli — da. Treba bo nadomestne volitve v Boli krajini. ^Ta okraj za klerikalce ni siguren. č?e izgube klerikalci ta mandat, se njihova veČina v deželnem zboru skrči na 1 sam glas. Treba bo tudi zvišati deželne doklade. To je skrajno nepopularna stvar in lahko bi usodepolno vplivala na izid de-žernozbor^kih volitev, ki bodo že čez dve leti. S* u se ?a klerikalce so vsekakor ugodnejše, ako se doseže razpust deželnega zbora že sedaj. 1. Se lahko potem mirno in bre* vsake nevarnosti zvišajo deželne doklade, saj bodo prihodnje volitve aele čez 6 let
in v šestih letih se marsikaj pozabi. 2. pa je v danih razmerah mogoče, da si klerikalci pridobe kak mestni mandat in s tem nadomeste svojo eventualno izgubo kje drugodi. Taku nemara kalkulirajo klerikalci. Kakšni pa so klerikalni načrti, pa bo pokazala že bližnja bodočnost.
-J- »Najdragocenejši zaklad«, ki
ga ima prestolica Slovenije, je imenoval v ponedeljek »Slovenec« avtonomijo ljubljanske mestne občine ter napadel župana dr. Tavčarja, češ, da je — premalo energično na-glašal, da bo varoval z vsemi silami občinsko samoupravo ljubljansko. Toda ta »Slovenčeva« slovesna enun-eijacija ni klerikalcev Čisto nič ovirala, da bi v včerajšnji seji občinskega sveta ne nastopili čisto odkrito proti »najdragocenejšemu zakladu, ki ga ima prestolica Slovenije<: — mestni avtonomiji. Zastopnik mestne občine v volilni komisiji za trgovsko in obrtno zbornico je bil namreč doslej vladni komisar vitez Laschan. čisto naravno je, da je vitez Laschan prenehal biti član one volilne komisije v tistem trenotku, ko je nastopil svoje mesto občinski svet in ko je prevzel uradne občinske posle župan. Povsem pravilno je torej bilo, naj občinski svet izvoli svojega zastopnika v volilno komisijo za trgovsko in obrtno zbornico. A kdo se je temu predlogu protivit? Klerikalci. Ti klerikalci so namreč tako navdušeni »zagovorniki« mestne samouprave, »tega najdražjega zaklada, ki ga ima prestolica Slovenije«, da so predlagali, da naj mestno občino v oni komisiji še nadalje zastopa vladni komisar Laschan! Za mestno avtonomijo so torej klerikalci samo takrat, kadar je zanje koristno, sicer pa jih čisto nič ne ženi-ra, ako se občinska samouprava ljubljanska utesni do najskrajnejših moj.
-f- Klerikalni občinski odbornik Ivan Jevc je odložil svoj mandat. Na njegovo mesto pride Janez Nepomuk Jeglič, nadnčitelj in znani »Slom-fikar«.
-f- Nemci proti priklopljeuja Avstrije Nemčiji. Glavna programna točka Schbnererjeve vsenemške stranke je, kakor je znano, priklop-1 jen je avstrijskih dežela od severne češke meje pa do Adrije Nemčiji. Proti tej težnji Schonererjve stranke so se opetovano že izrekli razni treznejši nemški politiki, češ, da bi bilo uresničenje one vsenemš»ke pro-gramne točke skrajno škodljivo nemški stvari sami. V zadnjem času se jc v nemškem časopisju zopet razvila debata o tem vprašanju in neki Sos-noskv skuša Vsenemcem dokazati, da so njihove težnje škodljive Nemčiji kot taki in nemškemu narodu v celoti. S">snosky pravi med drugim: »O priklopljenju Avstrije Nemčiji, kar je smoter Vsenemcev se je knez Bismarck docela nepovoljno izrazil: »Avstrijskih dežela bi niti v celoti niti deloma ne mogli potrebovati, prusko državo bi s pridobitvijo avstrijske Šlezije in delov Češke ne oja-eili, Avstrija bi se s Prusko ne dala spojiti in Dunaja kot podložnika Bc-rolina bi se nemoglo obvladati.« Človek bi mislil, da je to dovolj jasno povedano; toda v tem slučaju so Vse-nemci pač drugega mnenja, kakor njihov malik. V svojem narodnem fanatizmu pozabljajo doce'a, da bi Vsenemčija »od Belta do Adrije, za katero streme, v resnici ne bila Vsenemčija, ker bi vendar s prikloplje-njem Avstrijje pripadlo Nemčiji nič manj kakor 8 milijonov Slovanov (Čehov, Slovencev in Hrvatov) ; to bi znašalo s 3s/4 milijona Slovanov, ki jih že danes Šteje Nemčija, skoro 12 milijonov, torej skoraj 20% prebivalstva v vsi državi. Kaj bi ta prirastek pomenil za red in notranji mir na Nemš,kem, se lahko razvidi iz neprestanih neprilik, ki jih povzroča že sedaj nemški vladi tri in pol milijona Poljakov. Nemška vlada bi Slovane v njihovem fanatizmu in v njihovi trdovratnosti mogla obvladati samo po potokih krvi, a tudi potem bi ne imela nobene mirne ure več, ker bi novi neprostovoljni državljani ne izgubili nobene prilike, da bi ne delali najraznovrstnejših težkoc zmagovalcem in da bi ne poskušali «e otresti omraženega jarma. Vlada bi bila torej primorana, da vzdržuje v novih provincah celo armado. Pri tem pa niti ne vpostevamo tega, da bi imela aneksija za posledico tudi težke mednarodne zapletaje. Priklop-ljenje Avstrije Nemčiji bi bila torej skrajno dvomljiva »sreča« za Nemčijo«. — Tako mislijo o vsenemških težnjih trezni Nemci, naši kranjski, koroški in štajerski Nemci pa se bodo seveda tudi v bodoče še borili za mater — VsenemČijo.
— Opozarjamo na prijateljski sestanek članov političnih društev in njih rodbin, ki se vrši danes v sredo, dne 24. januarja ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Pri prireditvi koncertuje cel orkester Slovenske Filharmonije. Opozarjamo, da ae osebna ne bo vabilo in da je dobrodošel vsak član ljubljanskih političnih društev, dobrodošle pa ao tudi njihove rodbine.
— 70letnico svojega rojstva bo
jutri obhajal g. Pavel T u r k, posest-mik in gostilničar za Gradom, nekdanji župan v Dragi na Kočevskem.
Pred šestimi leti je zapustil Drago in se preselil v Ljubljano, da bi tn saj par let v miru užival sadove svojega dolgoletnega truda. 25 let je na-čeloval občini in to občini, v kateri m bije jo neprestano narodni boji med Slovenci in zagrizenimi Koče v ar ji. Kes te to udarcev je moral prenesti. Koliko očitanj, obrekovanj, koliko gmotne škode so mu povzročili ti boji, ve le on sam. Nikdar pa ni u pogrni tilnika, vedno, povsod in ob vsaki priliki je pokazal svoj kremeniti značaj, svojo neupoglijvo narodno zavednost. Da tudi on ni prenašal mirno in potrpežljivo neštevilnih udarcev, ki so tolikokrat leteli nanj, o tem bi vedeli povedati dosti kočevski rajhovci in to nemški bratje v Dragi, kakor tudi nekateri nekdanji gospodje iz Kočevja. Preveč bi bilo naštevati4 njegove zasluge in vrline. Bodi rečeno samo to: Njegove zasluge ostanejo zapisane z ziatimi črkami v zgodovini dragarskih Slovencev. Jubilantu pa kličemo: Bog ga živi še na mnoga leta!
Velik požar. V noči od sobote na nedeljo je pogorela na Brejru pri Borovnici tovarna g. Franca Svige-Ija. Kako je požar nastal, se ni pojasnjeno. Tovarna je bila zavarovana na 50.000 K, škoda pa je mnogo večja. V tovarni zaposleni delavci so feili za sedaj odšlo vi jeni od dela.
Umrl je 22. t. m. zvečer v Železnikih lesni in vinski trgovec gospod Janez Demšar, vrl in obče spoštovan mož, priljubljen pri vseh, ki so fss poznali. Zapustil je osmero sirot. Pokojnik je bil vsestranko delaven jnož. Od ranega jutra do poznega večera se je trudil kakor marljiva bu-čela, zvečer pa se je vzlic svoji utrujenosti in bolehnosti z vnemo udeleževal sej Sokola, »odarske zadruge ali posojilnice in vrh tega še vestno skrbel za vzgojo svojih osmerih otrok, ki jim je mati umrla pred dobrim letom. Ta vzor jeklene volje, ta neupogljivi naprednjak, se je delu za občni blagor, delu za svojo družino in za svoj poklic posvečal s tako vstraj-i ostjo, da ni imel časa misliti na svoje zdravje, dokler ni bilo — prepozno. Šel je iskat zdravja v Ljubljano, a videč, da ga ne najde več, se je dal prepeljati zopet v svoj ljubi B*ojstni kraj, k svojim otrokom, da bi počival ob strani svoje drage žene. Značajnemu rodoljubu — blag spomin!
Protipostavnosti v občinskih volitvah v Kaudijl, občini Šmihel-Sto-plče. Za to obširno občino so se vršile občinske volitve, kakor se je že poročalo, cele 4 dni. Pri teh volitvah se je pokazalo, da naš kmet ni več slep. Iz-pregledal in spoznal je, da mu preti iz klerikalnega tabora hudo zlo, ki ga lahko spravi v duševno sužnost, huj-9o od one, ko je stokal pod jarmom grajsčakovim. Pokazalo se je pa tudi, da so klerikalci zmožni vsakega, še iako podlega dejanja in da se ne bojijo nobenega protipostavnega čina, kadar jim gre za dosego njih umazanih namenov. Sicer je prišel zopet župan Zurc-Štembur z večino klerikalnih kimavcev v odbor, a tudi neprednjaki imajo dva odbornika in upajo, da bo pri prihodnjih volitvah klerikalnim samodržcem odklenkalo za vedno. Toda to se je klerikalcem posrečilo z najhujšim terorizmom in podlostmi ter goljufijami prve vrste. -Kri podlagi tega se bo vložii zoper te volitve rekurz, ki bo pokazal v jasni J^uČi, koliko je klerikalcem do volilne Svobode in kako ljubezen goje do ljudstva. Glavno besedo pri volitvi so imeli seveda župniki in kaplani, ki
tj hodili od hiše do hiše in popisovali glasovnice. V nekaterih občinah so bile glasovnice in legitimacije oddane klerikalnim odbornikom, kateri so jih izpolnili s klerikalnimi kandidati in jih oddajali samo klerikalnim volilcem. Policaj in obenem raz-našalee volilnih listin je samovoljno !emal glasovnice in legitimacije sta-
im ženicam in jih uporabil kot pooblastila. Na volišče so prihajali klerikalci s pooblastili takih volilcev, katerim glasovnice   in legitimacije
liti dostavljene niso bile. Nadalje so dobivali 181etni mladeniči glasovnice, da so šli klerikalno volit. Najlepša je pa ta: Klerikalci so imeli najetih nekaj klerikalcev, ki so v veži volilnega lokala podpisovali volilcem glasovnice. Ko so jih orožniki spodili iz veže, so šli pa kar v volilno sobo, kjer so vpričo komisije podpisovali volilcem glasovnice in jih oddajali volilcem. Vavtovški župnik je silil nekega zidarja, naj voli v drugič, česar pa ta ni hotel storiti. Stopnički župnik je dal na Črmošnjicah za 5 litrov vina, da je mogel podpisovati glasovnice. Nebroj naprednih volilcev sploh ni dobilo volilnih listin! Tistim pa, kateri so jih dobili, so župniki govorili, da ni treba voliti, dočim so klerikalnim zabičavali, da morajo na volišče. Uporabljali so sploh vsake vrste zvijače. Vse to gradivo klerikalnih goljufij in protipostavnosti ne bo zbralo do najmanjše podrobno-
sti in sa bo sopar voiitva vložil rakun.
Is Si. Jerneja. Pri nas imamo nov občinski odbor, ki še uspešno deluje aa blagor občine. Ukrenil je se več koristnih stvari, ki so vse hvala vredne. Pri aeji, ki je bila dne 21. januarja, so bili izvoljeni sa častne občane: župnik g. Anton Leajak, goep. Janez Saje, nadučitelj v pok. in odbornik hranilnice itd.; goep. Franc Bambič, bivši mnogoletni srenjaki svetovalec; goep. Andrej Grabnar v Razdrtem, bivši večletni svetovalec in odbornik srenjaki.
Iz Zagorja ob Savi. Dne 23. januarja se je pripetila nesreča na južni železnici med postaje m a Trbovlje in Zagorje. Kamen, v obsegu kubičnega metra se je odtrgal v hribovju ter pridrvil na železniČni tir, ravno ko je pripeljal osebni vlak št. 75, ki prihaja na postajo Zagorje ob 1. nri 30 minut popoldne, tako, da je stroj zapeljal na kamen in obenem skočil s tira. Tudi stroj se je močno poškodoval. Človeške žrtve ali druge nesreče ni bilo. Sreča je tudi to, da vlak ne vozi dalje nego do Zagorja, zato tudi ni bilo več potnikov, nego štiri osebe. Strojevodja je nevarnost opazil, a vlaka ni mogel tako hitro ustaviti. Tudi tukaj se lahko izprevi-di, koliko si koristi ravnateljstvo južne želejnice, ko je odstranilo iz tako nevarnih krajev železniške čuvaje.
iz Zagorja ob Savi. Poduradniki in pazniki so dne 22. januarja priredili v dvorani gosp. Mihe i čiča svoj plesni venček, pri katerem je svirai oddelek »Slovenske Filharmonijo« iz Ljubljane. Godba je pod vodstvom kapelnika g. K. Kučere neumorno icrrala vso noč. Prirediteljem amo hvaležni, da so poklicali to godbo, ki nam je nudila res umetniški glasbeni užitek in kar je gotovo tudi vzrok, da je vsa stvar tako sijajno uspela. Upamo, da borno kmalu zopet slišali v Zagorju >.Slovensko Filharmonijo«.
»Izkrvavel«, krasna, senzaeijo-nalna drama iz življenja ubogega zapeljanega dekleta po pustolovcu, vrhunec njene sreče in maščevanje nad zapeljivcem, se vidi danes in jutri v »Eelektroradiografu Ideal« pri večernih predstavah. Ta drama je ena prvih privlačnosti tvrdke Nor-diskfilm Co.« — Krasna scenerija, — igrajo igralci prve vrste.
Prijeta tatica, V nekem tukajšnjem hotelu je služila ISletna Terezija Bizjak, rodom z Dolenjskega. Navedena je nekega dne zavila v predpasnik srebrno posodo za jajca in jo na ta način hotela odnesti. To pa je opazila druga služkinja in jo ovadila gospodinji. Policija je tudi poiz-vedela. da je ukradla neki služkinji 20 K denarja, par čevljev in bluzo. Izročili so jo sodišču.
Roko odtrgalo. Ko je snoČi pre-mikač Juri Cotman na južnem kolodvoru služboval pri premikanju voz, mu je spodrsnilo, nakar je padel. Pri tem mu je prišla leva roka pod voz in mu jo nad komolcem odtrgalo. — Prepeljali 60 ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Nogo zdrobilo. Včeraj je na Savi prišel 31 letni posestnikov sin Fran Slebar z desno nogo pod stroj, kateri mu jo je nad členkom zdrobil. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 41 Slovencev in 15 Makedoncev; iz Amerike je pa prišlo 15 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Kuharica Jožefa Saimič je izgubila 3 K. — Učiteljica Adela Bock je izgubila zlato zapestnico v obliki verižice, vredno 20 K. — Služkinja Terezija Sluga je izgubila rjavo usnato denarnico s srednjo vsoto denarja. — Hlapec Anton Zamljen je našel zlat prstan.
V kavarni »Central« je vsak večer koncert zagrebškega mešanega zbora »Javor«. Petje in proizvajanja tamburaškega zbora so vredna, da ljubitelji slovanske pesmi in godbe poselijo ta koncert. Vstop prost, kavarna je vso noč odprta.
Narodno obramba.
Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili: 964. Neimenovan po »Slovenskem Narodu« (plačal 200 K); 965. Pustošieniše k Rasto, urednik »Slovenskega Naroda« (plačal 50 K); 966. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Štanjelu (plačala 200 K); 967. Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici (plačala 200 K); 968. f Iv. Bevc v Gorici (v spomin poslala njegova soproga ga. Ivana Bevc 200 K); 987. Tržaški slovenski srednješolci v Trstu (plačali 200 K). (Število zadnjega kamna so si določili gg. dijaki sami.) Še 31 kamnov in stavba bo cela. — Kje se dobe ti
Gdč. Marija Majeenova je poslala družbi sv. Cirila in Metoda 12 K 50 vin., z dostavkom: »V prijazen spomin na zaroko mojega ljubega brata Ivana s gdč. Mici Frelihovo.« Rodoljubni na bi ral k i srčna hvala, ča-
stitimn novtMuu-očeiiaem* naše iskrene čestitke!
Ciril - Metodova gledališča v Škofljici je vprizorilo v nedeljo 21.
t. m. tretjič in zadnjič za letoa veseloigro »Brat Martin«. Tndi to pot se je Ogoreleev salon napolnil. Spodobi se, da pri tej priliki spregovorimo v *poobujo drugim podružnicam o rodoljubni skupini mladih dam in gospodov, ki tvorijo ta požrtvovalni ljudski oder. Hvaležno moramo poudarjati, da je škofljiška C. M. podružnica med redkimi na deželi, katere odbor se v polni meri zaveda prevzetih narodnih dolžnoati. Odbor ee ne zadovolji, da bi pobral le običajno članarino, teinue se brez vsakega diezanja giblje eelo leto ter ne zamudi nobene prilike za sodelovanje pri naši truda in žrtev polni narodni obrambi. Središče vsega podružničnega delovanja je sloveča Ogorelčeva hiša, ki daje tudi največ gmotnih in duševnih sotrudnikov. Privlačna posebnost te podružnice pa SS gledalisene predstave, s katerimi je pričela podr. že predlanskim ter jih letošnjo zimo nadaljuje. S temi prireditvami dosega odbor trojne namene; ibira prispevka domn na al-tar, zbuja smisel za našo ljubljeno družbo in narodno obrambo sploh ter izobražuje in nedolžno razveseljuje ^udstvo. igra »Brat Martin« ima vsa taka svojstva ter je tudi dosegla popolnoma svoj namen. Seveda pa igralke in igralci niso več diletantske moči, temne že dovršeni igralski talenti. Skoraj mi ne moremo misliti bt.lj&ega »Brata Martina«, kakor je g. Pougornik v maski in nastopu. Največ smeha so zbujali komični krojač Crviček (g. Šiška), krčmarica Špela (gdč. Pečnikova) iu krojačeva resolutna ženka (gdč. Hočevar-jeva). Pa tudi resne vloge so bile v pravih rokah, n. pr. mlinar Kremen 'g. Vlad. Ogorelec), njegova lepa žena Cilka   (gdč. Kobalova), zapeljiva
Lenka (gdč. Vida Ogorelčeva), elegantni logarski pristav (g. Vouk), /uipan !g. Rus) itd. Skoraj vse te gdč. ir» gor. so prihajali k vajam in predstavam na svoje stroške is Ljubljane, vsa iz ljubezni za obrambo domovine. Blagoslovljeno njihovo požrtvovalno delovanje! Kmalu vprizore novo privlačno igro. Prijatelje D. C. M. prosimo že danes, da polete takrat od vseh strani v Škofljico.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Raki priredi v nedeljo, dne 28. januarja veselico v gostilniških prostorih gosp. Vinko Bona. Začetek ob 3. popoldne.
Društa mimm.
»Sokol II«. ima v nedeljo, dne 28. januarja ob 9. dopoldne svoj IV. redni občni zbor v restavraciji br. Fr. Kavčiča na Pri vozu. Na zdar!
I. ljubljansko uradniško gospodarsko društvo ima vsled nesklepčnosti zadnjega občnega zbora, jutri, v četrtek, dne 25. januarja ob 8. zvečer v salonu restavracije pri »Levu« drug izreden občni sbor, ki bo pri vsakem število navzočih udov veljavno sklepal.
Plesni odsek slovenskega trgovskega društva »Merkur« priredi dne 1. februarja t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma« zaključni plesni venček.Prireditelji so si stavili za nalogo, ukreniti vse potrebno, da bo ta prireditev vredna dosedanjih plesnih prireditev našega društva, ki so postale jako priljubljene. Vabila so se že razposlala. Ker pa pri največji pazljivosti ni izključeno, da bi se kakega prijatelja naših prireditev ne prezrlo, usojamo se vse dotičnike, ki bi vabila tekom tega tedna ne prejeli, najvljudneje prositi, da zahtevajo vabila pismeno ali ustmeno pri društvu. Pri plesnem venčku, čigar dobiček je namenjen dobrodelnim napravam društva, bo svirala slavna »Slovenska Filharmonija«. Začetek ob 9. zvečer. Vstopnina 2 K za osebo. Kot vsako leto, so tudi letos prireditelji oskrbeli za krasna damska darila in vstopnice. Za prireditev vlada živahno zanimanje, ter po tem sklepajoč, upamo, da bo udeležba velika in bode vsakega posameznika zadovoljilo,
K zahvali ob priliki Javnosti 501etnice narodne čitalnice, si dovoljuje odbor pristaviti še sledeče: SI. upraviteljstvo »Narodnega doma« je bilo društvu pri vseh slavnostnih prireditvah zelo Ijubeznjivo na uslugo, za kar naj slavno upraviteljstvo izvoli sprejeti našo srčno zahvalo. — Enako prosimo sprejeti izraz zahvale slavno »Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« in slovensko trgovsko društvo »Merkur« za brezplačno prepuščene svoje društvene prostore v »Narodnem domu«. Končno ne smemo prezreti tudi »Slovenski II ust rovan! tednik«, ki je dve svoji številki posvetil po večini naši slavnosti in s svojimi lepimi ilustracijami jubileju našega društva pred vsem oskrbel trajen spomin, za kar bodi slavnemu uredništvu »Slovenskega Ilustrova-nega Tednika« izrečena naša zahvala. — Za odbor narodne čitalnice v
Ljubljani: Jon. Milavee, podpredsednik; Milko Naglic, tajnik.
Društvo Jugoslovanskih urad* nlkov dansmih zavodov je hnelo v nedeljo v salonu hotela .Ilirija" zaupen sestanek, ki ga je otvoril g. dr. Obersnel iz Trsts. Za predsednika je bil izvoljen g. Skerbinc. ki je imenoval za zapisnikarja g. Deva in Lenčka ter prečita! brzojavke iz Zagreba Kamnika in Trsta. O delovanju društva je poročal gosp. dr. Obersnel. Šlo je za to, ali se naj osnuje podružnica .Rcichsverena* ali samostojno društvo v Trstu. Ustanovilo se je lokalno društvo, ki pa hoče sedaj raztegniti svoj delokrog na vse jugoslovanske dežele. Namen to predlagati na prihodnjem občnem zboru ima odbor sedaj, ko se je društvu priglasilo mnogo članov z vseh krajev. Obstajale bi potem 3 organizacije: Dr. jugosl. uradu. den. zav., Društvo bančnih Činovnika v Zagrebu' in društvo v Sarajevu, ki bi se dala potom federacije združiti. Društvo pa hoče sodelovati tudi z .Reichsvcrctnom* koder so tangirani skupni interesi. Treba je pomisliti, da so slovenski denarni zavodi še mladi in gospodarsko Še ne tako močni kakor zavodi drugih narodov, zato je treba, da vodstva zavodov vpoštevajo delovanje uradnikov, ki delajo vendar v korist zavodov, društvo ima tudi svoje glasilo „Vestnik*. kt ga urejuje dr. Politeo. Septembra meseca je bilo društvo zastopano tudi na mednarodnem kongresu bančnih uradnikov v Milanu, kjer je bil ustanovljen mednarodni urad v Bruslju. To je prvi korak za splošno evropsko federacijo. Izmed zunanjih uspehov je omeniti, da je društvo uvedlo skupno z »Reichsverei-nom akcijo za sobotni poldnevni počitek, ki bo letos trajno uveden. Društvo se je potegovalo tudi za draginj-sko doklado in Če se tudi ni še povsod posrečilo doseči uspehe je vendar mo-raličen uspeh že to, da so razni zavodi pripoznali društvo kot zastopnika članov. — Kot drugi govornik je nastopil dr. Politeo ter govoril o pomenu organizacij. Povdarjal je, da so uradniki slabo plačani in da jih izrabljajo oni, ki ničesar ne delajo, to pa samo za to, ker uradniki niso organizirani. Čim več članov bo imela organizacija, temveč veljave bo imela. Če se organizacije cepijo na razne dežele, vsaki posamezni ne bo mogoče doseči uspehov, treba je solidarnega nastopanja, kot katerega središče je za jugoslovanske dežele najbolj prikladen edino Trst. V organizaciji, ki bodi strogo stanovska, morajo prenehati vsi strankarski prepiri, umolkniti pa morajo tudi vsi predsodki, kakor da bi bili uradniki nekaterih zavodov kaj drugega, kakor uradniki drugih zavodov. Tako naziranje je imelo še povsod slabe posledice za uradnike, koristilo pa je samo ravnateljstvom.— Glasom pravil, ki se predlože prihodnjemu občnemu zboru se raztegne delovaje na Koroško, Štajersko, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo ter ima društvo namen pri izključitvi vprašanj političnega in verskega značaja zastopati interese članov z brezplačnim pravnim varstvom v sporih iz službenega razmerja, s podpiranjem, z uvajanjem in podpiranjem teženj po zbol šanju in uravnavanju delavnih pogojev, s stanovsko statistiko in brezplačnim izkazovanjem službenih mest. Članarina znaša 8 K in za krajevne skupine poleg tega 4 K, tudi Trst ima svojo krajevno skupino. Pri občnem zboru so krajevne skupine zastopane po delegatih, od katerih zastopa eden 10 članov, delegati pa si lahko med seboj s pooblastilom preneso zastopanje. — Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor za krajevno skupino v Ljubljani.
Kranjskogorska podružnica slov. planinskega društva ima svoj redni občni zbor na Svečnico, dne 2. februarja t* 1. ob 3. popoldne v Ratečah v hotelu »Mangart«.
Prosvsta.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek, se igra prvič za nepar - abonente Weisova opereta »Revizor,« ki ima slovensko glasbo in slovensko besedilo ter je v svojem žanru prav dobro delo, ker ne hodi po izvoženih potih. Ta opereta je imela v Pragi velik uspeh ter je na nemških odrih: v Berolinu, v Lipekem, Dusseldorfu, na Dunaju itd stalno na repertoirju. Na Dunaju pa so jo nemški nacijonalci zaradi slovanskega avtorja in slovanske vsebine kmalu ubili. — V soboto se igra prvič Cankarjeva drama »Lepa Vida«, pri kateri sodeluje orkester.
Slovensko gledališče. »Revizor«. Opereta v treh dejanjih. Po Govolje-vi komediji »Revizor«. LTglasbil Karel Weis, režiser Jos. Povhe, kapelnik Niko štritof. — Premiera te operete se je v splošne ni prav lepo vršila. Posebno pozornost je vzbujal mladi domači kapelnik gosp. Niko Štri-tof, ki jo dirigiral orkester in pevce prvikrat v našem gledališču. Svoje delo je dovršil prav spretno. Ouver-turo je vodil jako ognjevito, jo spravil do popolne veljave in šel zato za-
slnitn aplavz. Tndi sbor in solista j« salo sigurno vodil s orkestrom, pokazal vseskozi dovolj temperamenta in aa prav častno vpeljal. — Godba, komponirana za to opereto, je zelo lahka in hvaležna. Melodiozna in priprosta je in obenem jako prijetna za poslušalce. Ni ravno dunajska, zdi se, da je bolj slovanska in nam bližja. Ziblje se do konca v lahkih plesnih ritmih in pušča za sabo v poslušalce vem ušesu nekaj prijaznih, a ne ravno bogve kako originalnih melodij. — Dejanje je posneto za slovensko gledališče točno po ruskem izvirniku Gogoljevega »Revizorja«. Ta »Revizor« je morda najboljša svetovna komedija in klasična, združujoča komedijsko satiro s krepko in realno karakterizacijo, torej brez koncesij na nemogočnost v realističnem simslu vzetega razvoja dejanja, kar je pri modernih komedijah dandanašnjih časov ukoreninjena navada, V opereti je ostal seveda samo posnetek, ker ima komedija pet dejanj, a libreto samo tri in ker odvzame petje precej časa in prostora zase. Seveda bi zahtevale vloge v tej opereti globlje in umnejse interpretacije, kakor jo zahtevajo navadne operetne vloge, kjer je zgrajeno vse sirovo in za hipni učinek, ki človeka morda le za prvi trenotek frapira, po premisleku pa nikakor ne zadovoljuje. V prvem dejanju ima poštar krasne prilike, da kaže svoj komedijantki talent, vendar se ni mogel uživeti v svoj položaj in zato ni našel pravega načina, po katerem bi razlagal svojo postopanje. V prvem dejanju bi bilo tudi paziti, da bi se bolj poudarila mesta, kjer se govori o revizorju, to pa zato, da bi publika točno in lahko umela nadaljnji razvoj komedije v drugem in tretjem dejanju. Igralci so bili dobri. Napako so imeli kvečjemu to, da so preveč silili iz komedije v burko tudi na takih mestih, kjer so bili najmanj opravičeni. Karikirali so čez meje in tako večkrat zakrili dober Gogoljev humor s prazno in kričavo karikaturo. Vseskozi izvrsten je bil gosp. Dičič. Pel je lepo, razumel svojo vlogo in jo prav spretno in okusno speljal do konca. Prav dobra je bila gdč. Thalerjeva. Ga. Bukšekova bi bila boljša, če bi ne pe* la. Igra izborno. G. Bukšek jc dobro pel in tam, kjer ni preveč karikiral, tudi dobro igral. Začetkom tretjega dejanja je presirov. V tem nastopu s svojo ženo naj ubere drugič milejšo strune in poišče humor tam, kjer tiči. Poštar (g. Plut) je ostal marsikaj svoji vlogi dolžan. G. Povhe je zlasti v govorjenju preveč vihral. G. Hor-sky je bil dober; slovenščina mu dela še vedno težave. G. Peček je mestoma preveč karikiral. Drugi so 6toriIi po zmožnostih. — Splošno je predstava ugajala. Zlasti drugo dejanje je poteklo prav spretno in okusno. Gdč. Thalerjeva in g. Iličič zaslužita za svoje elegantne včerajšnje nastope vse priznanje. Upati je, da se tudi drugi igralci zavedajo svojih zmot, ki itak niso velike, in dosežejo pri reprizi še večji uspeh kakor pri premieri. — Opereta bi bila zaslužila boljši obisk. Tudi to naj se pri reprizi popravi ! P.
Drugi literarni sestanek se bo vršil v »Matici Slovenski« v ponedeljek, dne 29. januarja 1912 ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu bo svoboden razgovor o pravkar izišlih publikacijah »Matice Slovenske« za 1911 (o poedinih knjigah); n. pr. so bo pri Lahovih »Brambovcih« razpravljalo o vprašanju, koliko ustreza ta namen slučajnim teoritičnim zahtevam o zgodovinskih romanih. — Ker je prvi literarni sestanek no vembra meseca uspel, se je tudi tokrat nadejati obile udeležbe. Povabljen je vsakdo, ki se zanima za stvar.
Razne stvari.
J Nezgoda pri zgradbi železnice. Siegen, 22. januarja. Danes zjutraj se je iia novi progi železnice Weide-nau D;llenburg pri zgradbi nekega predora dogodila eksplozije. Štirje delavci so bili usmrćeni.
* Zopet roparski umor v Berolinu. Berolin, 20. januarja. Včeraj zvečer po 8. uri je neki brezposelni delavec, ki je ravnokar prišel iz kaznilnico, umoril 441etnega trgovca s smotkami Julija Nackla v njegovi prodajalni in okradcl. Pasanti so storilca prijeli.
♦ Rokoborba s tragičnim koncern Grasliee, 22. januarja, V Griin-bergu se vrše rokoborbne tekme. Pri včerajšnji tekmi je rokoborec Riedel popolnoma pravilno vrgel Richterja. Richter je bil pa vsled tega tako jezen, da je po predstavi počakal Ried-la ter ga zakial. Morilca so zaprli.
• Aviatika. Pariz, 21. januarja, V aerodromu v Juvisv se je zgodila težka nesreča. Alfred Wagner, medici nec i/ Nancyja, se je vadil za nviatlka   ter padel pri tem s višine
metrov Motor je eksplodiral, vsled česar se je aparat užgal lu V\ agner je dobil teike opekline in poškodbe. Prenesli ao ga v bolnišnice, kjer je umrl.
* Aviatika. Paril, 23. Jan. A*ia-
tik poročnik Borner, ki je pred tremi dnevi ponesrečil v aerodroma, je umrl v bolnišnici. — New York, 23. .jan. Pri letalni tekmi v Los Angelo je padel aviatik Page • svojim aeroplanom na tla ter obležal mrtev.
* Najdaljša ielesniea na svetu. ^Tcw York, 23. jan. Danee so oficijal-no otvorili najdaljšo železniško pro-jfo na svetu. Železnica veže Key-\Vest s Florido in je dolga 2000 kilometrov. 120 kilometrov železniške proge pelje čez morje po mostovih, }ii vežejo posamezne otoke.
* Blagajna češko krščanske socijalne stranke okradena. Praga, 23. ian. »Pravo lidu« poroča, da so volilni fondi češke krščansko socijalne stranke v znesku 23.000 kron izginili. Strankinega blagajnika Junger-ja so iz stranke izključili.
* Delavci so se zadušili. Praga, 23. jan. V Smihovu se je onesvestilo pet delavcev, ki so vstopili v neko jamo, v kateri so bili strupeni p!i-ai. Dva sta se zadušila, ostale tri so rešili.
9 Požar v tovarni. Bruselj, 23. jan. V Drelesu, bruseljskem predmestju, je izbruhnil požar v tovarni za avtomobile. — Tovarna je zgorela do tal. Škode je nad 1 milijon kron.
* Nezgoda pri drsanju. Bndjeje-vlee, 23. jan. Na Malči se je pri drsanju udrlo pet otrok. Štiri so rešili, enajstletni Maks Kapeller je pa utonil.
* Umor. Rostock, 23, jan. V Hohen-Niedorfu na Meklenburškem je poljedelec Hase umoril svojo nevesto, ki ga je zapustila in njenega očeta. Morilec je pobegnil, vendar so tsa, pa kmalu prijeli.
* Trgovec s pornograflčnlml spl-%\. Budimpešta, 23. jan. Policija je /aprla mmunskega barona Ohanzi-ia de Stella in njegovo ljubico Antonijo Bohm. Imela sta jako razvito trgovino s pornografičnimi knjigami in slikami ter imela mnogo agentov, ki so prodajali knjigie v vseh delih -veta.
* Umor v cerkvi. St. Gilgen, 23. jan. Ko je prišel v soboto zjutraj cerkovnik Frankensteiner v cerkev, da orižge pri glavnem oltarju sveče, ga je neki neznanec napadel ter pobil z železno palico. Cerkovnik se je mrtev zgrudil. Morilec je pobeamil.
* Železniška nezgoda. Centralia fTllinois), 22. jan. Brzovlak Ulinois-«-entra!-railwaya je zadel v največji hitrosti ob osebni vlak, ki je jemal vodo. Bivši predsednik te železnice James th' Ara ban, drugi predsednik MeJcher, glavni zastopnik Roc-rail-**aya Pi^rce in sin bivšega vojnega *ajn5ka Wrighta so bili ubiti, dvajset drugih potnikov je bilo ranjenih.
* Samomor igralke. Berolin 22. _ran. »Lokalanzeiger« porcča iz Moskve: Znana ruska igralka Šrjeni-kova se je, ko se je vrnila iz neke r^aškarade ustrelila. Vzrok samomora j? ta, ker je imela umetnica neko vratno bolezen, vsled česar je i bupala nad svojo prihodnostjo.
* Zima, 21. januarja. V bavar-T:em gozdu pri Hautjenbergu so našli kmeta Jožefa Walderja in poljedelca Frana Ziinmerja in Janeza Derflerja. — Breslava, 22, jannaria. V preteklem tednu je v provinci Šle-
iji zmrznilo 16 oseb. Pri sankanju se je ponesrečilo 22 oseb, 14 od teh si je • omilo roke in noge.
* Železniški roparji. Solnograd, 21. jan. Pred postajo Gai6bach-Wart-V«erg so skočili trije moški z brzo vlaka, ki prihaja iz Linca. Med vožnjo -o namreč napadli pasažirja, vendar so jih prepodili. Na to so skočili z brzovfaka. Roparje so prijeli ter jih izročili orožnikom. Eden od roparjev je imel pri sebi nabasan revolver in steklenica kloroforma. Vsi trije so bili oblečeni kakor soferi.
* Rusko gledališče zgorelo. Pe-irograd, 20. januarja. Pri prvi predstavi novo zgrajenega ljudskega gledališča carja Nikolaja II., je vsled ><rela na odru izbruhnil velik požar.
- Petrograd, 20. januarja. Vsa štiri nadstropja gledališča so zgorela. — Zvečer so igrali igro »Sebastopol«, katere glavni prizor je eksplozija na nnki ladji. Najbrže so nekatere iskre padle na dekoracije ter povzročile s tem požar.
* 37 milijonov zakopanih v kleti? Rim, 20. januarja. Tu je že par dni razširjena neverjetna vest, da :«e v vili grofice Gandolfi v kleti skrit /y,<lad 37 milijonov lir. Pri skontra-ciji knjižnice, ki jo hočejo v najkraj-*>pm času prodati, so našli neki roko-' iz časa papeža Juliana II., iz ka-!'veg£» je razvidno, da je bil ta zaklad za časa neke vojne zakop?.n v kleti omenjene vile. Oblasti so uved-Ie preiskavo in včeraj so začeli kopati. Stvar je zelo neverjetna.
* Žrtev ameriškega dvoboja. Du-flaj, 20. januarja. V nekem hotelu v drugem okraju se je nstreli1 32Ietni eobni slikar Andrej Han na k, ki je prišel iz Amerike. Neposredno pred ^momorom je neki neznanec obvozi! hotelskega portirja o nameri Hannakovi. Po samomoru je neznanac zopet poklical telefonično portirja, na kar mu je ta sporočil, da se je Hannak ustrelil. Neznanec je rekel,
da aa je Hannak najbrže uradi tega ustrelil, ker mn je žena i nekim dragim pobegnila v Ameriko. Menijo, da ae je Hannak ustrelil vsled ameriškega dvoboja, ki ga je imel a omenjenim neznancem.
Društvo inženirjev v LJubljani.
Jntri, v četrtek, dne 25. januarja ob  8. zvečer  sestanek v gornjih
prostorih pri »Roži«. Predava stavbni svetnik inženir Ivan Zbrizaj »O Ljubljanskem barju in poplavah v notranjskih kraških dolinah.« Gostje dobrodošli.
Telefonska in brzojavna poročila.
Češke šole na Dunaju.
Dunaj, 24. januarja.   Danes se
sestane pri namestništvu stavbna deputacija k posvetovanju o zatvoritvi šol Komenskega na Dunaja. —* Ce stavbna deputacija razveljavi odlok mestnega magistrata, bo občina reku rirala na upravno sodišče. C1 o pa odredi stavbna komisija, da ostanejo šole še nadalje zaprte, se bo pritožila družba na upravno sodišče. Tedaj na vsak način za v lačen je vprašanja.
Zaplenjen avstrijski parnik.
Dunaj, 24. januarja. Iz Pariza poročajo, da je pri Perinu v Rdečem morju italijanska vojna ladja ustavila parnik avstrijskega Lloyda »Bre-genz« ter zaplenila ves tovor. Isto poroča Reuterjev biro iz Londona. Korespondenčni biro avstrijskega Llovda v Trstu poroča k tej vesti: L»adja »Bregenz« je bila na potu iz Bombaja v Trst. Dne 21. januarja je zapustila Auen. Vesti so tedaj verjetne, četudi Llovdu doslej še ni nič znano.
Aehrcntbal. Praga, 24. januarja. »Prager Tagblatt« poroča baje iz zelo verodostojnega vira, da je odstop zunanjega ministra grofa Aehrenthala sklenjena stvar. Odločitev pade v 8. do 10. dneh.
Zvišanje doklad na hišno - najemninski davek.
Praga, 24. januarja. Mesto Smi-chov je zvišalo doklade na hišnona-jemninski davek za 6/c. Prebivalci so napravili županu velike demonstracije. Posegla je vmes policija in ljudstvo razgmala.
Prazne mestne blagajne. Praga, 24. januarja. Nekateri listi poročajo, da so mestne blagajne prazne in da za januar in februar ni pokritja za izdatke. Tudi izvedba investicij je ustavljena.
Stavka.
Praga, 24. januarja, V strojnih tovarnah je bilo danes izprtih že 7000 delavcev.
Poljsko - rusinska sprava.
Lvov, 24. januarja. Spravna pogajanja med Poljaki in Rusini so sedaj zelo zamotana, vendar pa ne popolnoma brezupna. V prihodnjih dneh pade odločitev ali se pogajanja nadaljujejo ali ne.
Novi ban. Budimpešta, 24. januarja. Novi ban Čuvaj je obiskal včeraj ministrstva, O svoji avdijenci pri cesarju je izjavil, da je poročal o splošnem položaju na Hrvaškem in v Slavoniji ter mu predložil načrte za sanacijo razmer na Hrvaškem. Cesar je njegovim predlogom baje v polni meri pritrdil. Ban ostane par dni v Budimpešti.
Siiirgkh pri Khuenu.
Budimpešta, 24. januarja. Avstrijski ministrski predsednik grof Stiirgkh je bil danes dopoldne pri Khuenu. Zatrjuje se, da je bil to le vljudnostni obisk. Oba ministrska predsednika sta govorila ob tej priliki o prometno - političnih in trgovsko - političnih vprašanjih. Zatrjuje se, da sta se razgovarjala tudi o glavnih predlogih bosanskih železniških zvez ter o trgovinski pogodbi z Bolgarijo. Danes se odpelje Stiirgkh zopet na Dunaj.
Dunaj, 24. januarja. »Neues Wie-ner Tagblatt« poroča iz Budimpešte, da sta se oba ministrska predsednika razgovarjaia tudi o parlamentarnem programu in o terminu sklicanja delegacij ter zlasti tudi o terminu, kdaj kaže prinesti brambno reformo pred avstrijski državni zbor.
Nora častniška šarža.
Budimpešta, 24. januarja. »Bu-dapesti Hirlap« poroča, da namera va vojna uprava ustanoviti novo častniško šaržo in sicer šaržo viee-majorja, ki bi jo dosegel vsak častnik avtomatično po 8 letih.
Razpust i redentovskega društva. Reka, 24. januarja. Vlada je razpustila italijansko iredentovako društvo »La Giovine Fiume«. Policija, ki je imela izvesti razpustveni ukaz, je *» kordonom zaprla ulico Ciotta, kjer se nahajajo prostori imenovanega društva, vdrla v društveni lokal, zaplenila   vsa   društvene   knjige in
spise ter končno zapečatila vrata. Društvenega blagajnika, mestnega uradnika Romana Donatija so saprli. Aretirana sta bila tudi brata Lenaz,
ker sta policiji med vršenjem službe ironično ploskala. Proti društvu, kj ja bilo raipuščeno, je uvedena preiskava, ker so se na njegovem lanskem izletu v Raveno v Italiji prigodile baje protiavstrjjske demonstracije.
Kolera v Meki.
Sarajevo, 24. januarja. Vlada je dobila od konzula v Dsidi obvestilo, da je v Meki zbolelo 7 premožnih bosanskih trgovcev, ki so potovali v Meko. Kakor znano je bilo lani zaradi kolere prepovedano potovanje iz Bosne v Meko.
Francosko - italijanska afera.
Rim,   24- januarja, Italijanska
vlada odpošlje v Cć'frliari posebno komisijo, da preizkusi vjete Turke, ali so res s&dravniki ali pa častniki, kakor to sumi italijanska vlada. Potem namerava italijanska vlada vjete Turke nemudoma izročiti Francoski. V zelo dobro informiranih Krogih se zatrjuje, da je stališče italijanskega poslanika v Parizu Pitto-nija in namestnika francoskega poslanika v R mu Legranda omajano. Oba bosta v kratkem odpoklicana. Zatrjuje se, da se bodo izvršile v francoskem zunanjem ministrstvu velike izpremembe.
Pariz, 24. januarja. Ko se je odpravljal parnik »Chartage« iz Tunisa ter ravno nakladal Duvvalov letalni stroj je neki delavec prerezal na stroju žic« in krila. Stroj je uničen. Ljudstva se je polnstila taka razburjenost, da je hotelo delavca linca ti. Vojaštvo ga je moralo ščititi pred ljudstvom in ga je odpeljalo v trdnjavo.
Turčija odklanja mir.
Carigrad, 24. januarja. Turški listi napadajo Italijo ter kličejo vso Evropo za pričo, da je mogla spoznati v zadnji aferi s Francosko, kako verolomen in brezobziren sovražnik je Italija. »Tanin« pravi, da odklanja Turčija vsak mir z Italijo in hoče, da evropska križarska vojska prisili Italijo, da respektira narodno pravo.
Prerezan kabel.
Carigrad, 24. januarja. Italijani so prerezali kabel med Hodejdo in Snahimom.
Nemški državni zbor.
Berolin, 24. januarja. Splošno se sodi, da je novemu državnemu zboru sojeno le kratko življenje in da bo še letos razpuščen. To domnevanje ne temelji na političnih momentih, marveč je bolj čuvstveno. Govori se, da cesar ne bo pripustil, da bi bili socijalni demokrat je v državnem zboru najmočnejša stranka. Socijalni de-mokratje bodo brez dvoma imeli 105 mandatov v novi zbornici. Zato bodo baje uporabili prvo priliko, da razpuste parlament, oziroma bode tako priliko celo iskali.
Konservativna španska vlada.
Madrid, 24. januarja. Španska vlada se v kratkem izpremeni v Konservativni smeri. Bivši ministrski predsednik Maura je imel snoči dolgo konferenco s kraljem. Napredni krogi se boje konservativnega preobrata,
Čudna zakonodaja mlade republike, Lizbona, 24. januarja. Odsek portugalskega senata je dane« odobril zakon, s katerim se dovoljuje v obmorskih kopališčih hazardne igre.
Liinčani zamorci. New York, 24. januarja. V Ha-miltonu so zaprli 3 zamorce in 3 za-morki, ki so bili osumljene umora. Množica je vdrla v zapor, zamorce skoro do smrti pretepla, potem jih pa odpeljala v park, kjer so jih obesili na drevesa. Trdi se, da so bili zamorci nedolžni.
Revolucija na Kitajskem.
Peking, 24. januarja. Sklenjeno je, da se preseli cesarska rodbina v MandžuŠan. Pripadniki Mandžujev v Pekingu so sklenili bojno organizacijo za obrambo dinastije, ki nastopa proti Juanšikaju in mn očita izdajal -stvo.
London, 24. januarja. Iz Pekinga poročajo, da je cesarska rodbina sklenila, ne demisijonirati, ter hoče nadaljevati boj proti revolucionarjem. Jnanšikaj baje odstopi, njegov naslednik bo reakcijonarec Jingšnng. Dinastija je prekinila vsa pogajanja z rcvolucijonarci.
Peking, 24. januarja. Juanšikaj je imel danes zjutraj dolgo tajno sejo s cesarico - vdovo. Cesarica se je odločila za boj proti revolucijouar-jcm.
Gospodarstvo.
Telovadne 4rait*» nSa>-kfti" v Llmfrliaat m cu-
iic* ob pi<l9   un  £Vt<d**r v restatracj; ».Naroda Dom*« svot r oa občni zbor z b čaja m rfaevn m red' m. K 'brini udeležbi vabi
ečber.
— Subskripcija novega rentne-ga posojila. Kakor se razvidi iz poročil poslednjih dni, se je za pokritje najbližjih investicijskih zahtev med finančnim ministrom in konzorcijem, atoječ'm pod vodstvom c. kr. poštne hranilnice sklenil najem posojila. Med inserati dobe bralci prospekt ter vabilo na anbskripcijo, iz Česar se razvidi, da se prijave vrše v ponedeljek 29. januarja pri v razglasu označenih bančnih poslovalnicah.   Natančnejši pogoji v inseratu.
— Ljubljanski semenj za kožu-bovi no divjačln in za kože sploh je trajal 4 dni in je bil danes končan. Obdržal se je izkljnčno v skladiščnih prostorih tvrdne »Balkan«, spe-dicijčke delniške drnžbe na Dunajski cesti 33 z irreflnim usnehom, ker se ie tvrdki »Balkan« posrečilo za ta semenj zanimati veliko interesentov in se je ob tej priliki prodalo sledečo množino: cirea 500 govejih kož za ceno 3 K do 3 K 20 v za kg, 600 te-leči^h za 3 K 80 v do 4 K 30 v za kg, 3500 ovčiib za 1 K 70 v do 1 K SO v za kg. 450 koziih za 4 K do 5 K za koa, 400 jtnjčih za 1 K 90 v do 2 K 10 v za koa, 700 srnakib za 1 K 60 do 2 K za kes, 5000 zajcih za ?0 v do 1 krone za kos, 1200 lisičj;h kož za 15 do 17 K za kos, 200 kož od knne zbit'ce za 40 do 45 K za kos, 300 kož od kune domače od 32 do 35 K za kes. 500 jazb^čjih za 4 do 6 K za kos, 100 dihurjevih za 5 do 5 K 50 v za ko6, 50 divje mačke za 3 do 5 K za kos, 20 vidrovih kož za 20 do 40 K za kos. Na semeni je d^šlo znatno število kuncev, med nj;mi iz L^prkega, Dunaja, Linca, Budimpešte, Požuna itd. Blago je đ^seglp izredne visjke cene. ker je blaga bilo še premalo. Vodstvo družbe »Balkan« v Ljubljani je posvetilo mnogo dela prireditvi teh semnjov, ki se vrše redno šestkrat na leto v zadovolinost prodajalcev in kupcev, ki nrihajajo iz daljnih krajev v našo deželo, kar pomeni tako za deželo glede tujskega prometa, kakor tudi za prodajalce dokaj dobička. V interesu prodajalcev, ki so vsi domae'ni je, da najde špedieij-ska družba »Balkan« v njenih prireditvah primerno podporo vseh interesentov.
Odprto pismo*)
Žal, da moram pričeti z nemškim izrekom, pa nisem Nemec: »Der grosste Schuft i m ganzen Lami. ist nnd bleibt der Denunziant.«
»Slovenec« me že vdrugič laž-njivo napada. Prvič me je napadel 18. decembra 1911, drugič 11. januarja 1912. Zakaj ravno mene napada se ve: zato ker sem učitelj. Končal bi me rad.
Dopisa sta iz Dvora, dopisnik pa ni iz Dvora, ker tukaj nimamo v nobeni stranki človeka, da bi znal tako lagati. Lažnivi brezvestnež mi podtika stvari, samo da bi me pred šolsko oblastnijo očrnil. Jaz bi ga postavil pred poroto, da vem kdo da je.
Iz obeh dopisov jasno gleda škodoželjnost, ker mi povsod predbaci-va, kako hudo sem se pehal pri občinskih volitvah, kar je vse zlagano. Jaz sem imel na dan volitve ves dan šolo kot volilec, g. kaplan pa kot ne-volilec ni tega storil. Pustil je isti dan otroke brez verouka, da je lažje ljudi begal.
G. kaplan, vprašajte dotičnega dopisnika, če vam je znan, li ima kaj vesti? Jaz mislim, da je brez brado in brez vesti. Vi ga skoraj gotovo poznate, jaz pa tega trditi ne morem. Nemški pregovor pravi: »An sehlechten Knochen nagen die Uun-de nicht«, to me tolaži in sem ponosen na svoje kosti.
Več na sodni dan popoldan. Za danes vam kličem v spomin samo še besede svojega patrona sv. Štefana, ki pravi: »Lapidabant Stephanum invocantem et dicentem: Domine! ne statnas illis hoc peceadum!«
Vsem svojim škodoželjnim nasprotnikom pa kličem: »Avertantur retrorsum et erubescant, qui volunt mihi mala«. Dovolj! Le uganjajte burke, saj je predpust!
Dvor na dan sv. Neže 1912.
Sttpko jelenec,
nadučitelj, predsednik krajnega šolskega sveta, ud c. kr. okrajnega šolskega sveta in častni občan dvorski.
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa rakon
izdajatelj in ml govorni urednik: K« sto Post osle m *ek.
Darila.
Rozina Jesenko v Poljanah, 9 K 24 v nabrala na domači veselici v gostilni na »Brodu«, Ferdo Wigele v Loškem potoku 5 K, kot nagrado za najboljši skok v daljavo prislužil g. Alojzij Knavs na veselici g. Ivan« Knavsa v Travniku, Heliodor Petrič, natakar v Prestranku 5 K, nabral v gostilni g. K. Kanalca v Prestranka ured veseljaki, ki niso bili v Postojni na C. M. veselici in Mar. Moravee v Senožečah 6 K 50 v, mesto udeležbo pri prireditvi igre kat. izobr. društva v Senožečah nabrala v veseli družbi N. W. in M. M. Skupaj: 35 K 74 v.   Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. januarja: Josip Starina, tovarniški delavec v pok., 79 let, Stari trg lla.
Dne 22. jpnuarjat Marija Mi* klaveič, zasebnica, 79 let, Radeekega cefta 11.
Dne 23. januarja: Ivana Smole, posestnikova žena, 45 let, Jeranova ulica 5. — Ivan Slamnjak, sin mizarskega pomočnika, 5 tednov, Sv. Flo-rijana ulica 28.
Dne 2-. januarja: Viljem Černej, čevljarjev sin, 2 dni, Stari trg 11.
V deželni bolnici: Dne 18. januarja:   Matevž Koa, delavec, 42 let. — Luka Salvi, dninar, 60 let.
Cene domače zdravilo. Za uravnavo a ohranitev dobrega prebavljanja  se priporoča
raba mnogo desetlctii dobro znanega, pristnega
„ftZollovean Seldliti-praika11, ki se dob! za nizko ceno, in kateri vpliva najboli traino pa vse težkoče prebavljenja. Originalna $katl)ica S S. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli. e. in kr. dvorai zalagatelj na Dunaju, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecro zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko ia podpisom. I 21
Dobrotnice človeštva so bile
in §e dolgo ostanejo Fayeve pristne sodenske mineralne rastiije, ki se pred 25 leti prvikrat prišle na dan in po svetu raznesle učinek sodenskih zdravilnih vrelcev Pomacrale so ne-} §teto ljudem proti katarom, kaŠliu, hripavosti, zaslezenju itd., danes se pa tako razšinene, da iih povsod poznajo in rabijo za izborne. »Fayev* pristne stanejo samo K I'25 in se dobivajo dovsod.
Generalno  zastopstvo za  Avstro - Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr dvorni založnik Dunaj V II. Grosse Neugasse 17.
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
Ǥ>5uje Bajaaljse prizna M
Taiino-clLiiiD Mtora
ea. lasa
\atcra okreoouje  taslice, odstranjuj« luske in preprečuje Izpadanje laa.
I ■Irhlralee m navodom t krono«
Razpoallja ae s obratno pošto ae raaaj kot dve steklenici.
Zaloga vseh pre zkušenth zdrsviE, medlo, irll, rr<adici*ai. vin, apeoMali-t*t, naifnelelh parfumov, kirurgiškie obvez, svežih mineralnih vod itd.
Del lekarno Milano Leusteka
v LiublJaiiS Rtslevi cista it I.
poleg novozgrajenega Fran loiefovcga
iubli. moatu 17
J tal lekarni dobivalo zdravila tnal
člani bo!nlSkih blagajn <oine že'ezaioa, c kr. tobačne tovarna la oar. bolnlaks blagajne v L|nblfani.
Kolesarji! ]tf otoristi!
Dovoljujem si vse gg. kolesarje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letoSnjo
sprejeli kolesa ia notarje
i priMrn tiai8rinw » pnti efsja zavaravano ibrambo brezplačno.
Ako aa kolo ali motor potrebuje kakega popravila, prenovi sni a ali nadomestitve posasoeialh delov, se to isgotori solidno in po pri m. ceni.
Priporočajoč se za cen j. naročila beležim z odličnim spoštovanjem 46
Barel Čamernik
specijalna trgovina m koloni ia posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Upravniatvn naših listov so poslali &a Cirli-Metodovo družbo Fran Dekleva, c. in kr. prov. mojster v Pu-1 ju 5 K, kot novoletno darilo, R. Ivav-nu?s Trbovlje II. 5 K z motom: Tri litre vinca Jagrovga, to drrib; *ti i kr nce da. A peto sam B št jan prilozi, aa druibo vedno rad kaj sproži.
Žolna cene v Budimpešti.
Dne 24 januarja 1912. T o r m I n.
Pšenica za april 1912      . za 50 kg 11-87
PSenica za oktober 1912. . as 50 kg 11*02
t<ž zm april \9\Z..... aa 50 kg 10 3S
Kuruza za maj 1912 .   .  . za 50 k« 8-76
Oves za april 1912 ... za 50 kg VSO
etohtlo«
Mtačaeje.
rr. J. z^ zobozdravnik, Moravska
O sirova. Natančno fn temeljito sem prele* Icusil Vaso ustno vodo in Vaš zobni prašek. In ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje •mnenje: Ustnik vod in zobnik praškov se nahais veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki aaj se torej poslužujejo le • mesa sredstva, o katerem je preizkušnjo ia večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, in ta je: SerdJin".
!Meom!ošIčno poročilo«
VhNa M d mw)m St.** Sreiafl jnčii Uak 71.7« mm
j opažale vaaja
Stanje ■  ~ >,
stfi- J metra   e S
p
v m »t i—
23 2.popJ 736-9;    771 si. jzah ! oblačno.
. I 9. zv. I 736-0 i fV9
ML [ 7. zj. ' 7355     ti S Bi *aa1i
dez
Srednja včerajšnja   ieiuperatufti 4-»a, jtertn. —2'2V Padavina v 24 urah 14 mm.
Kontoristinja
zmožna slovenskega rn neruskega jesika
žen ntopitl f olntinlti) ali Aqo visant.
Naslov v apravaištv« »Slov. Naroda«.
207
400 oralov veliko, večinoma gozdovi, Vt do 1 ure od železniške postaje med Mariborom in Sp. Dravogradom po ugodni ceni. — Vprašanja na oprav niStvo »Slovenskega Naroda«. 994
lite se primeren **
loka 1
za gostilničarsko obrt
v sredi mesta ia fonda maj.
Naslov ▼ oprmvnistvu »Slov. Naroda«.
E 227/11
293
uri i000 do 10.000 mark, tadi za <Jaiiw» proti zmernim obresti m in obrokom* promptno in kulantno. — Vprašanja pc»d „ĐSskret" na anončno ekspedicijo Hrcb. Brasch. Frankfurt o. M. Zeli 111.
Na zahtevo g. dr. Edvina Ambrositscha
glede premakljivih stvari
pod Smreko pri Višnji gori
uvedeno  drasbeno  postopanje  se je ostavilo, in aato
ne bo 29* Januarja 1912 In na« slednje dni določenega dražbe« noga obroka.
C. Ki. okr. sodoija t Višnji gori mmelei 11.
dn» 23. januarja 1912.
t
Frančiška Zabrat  roj. Liean,  re)«*   uradnika vdova m ir»-fikanHn a, naznanja v svoi^m   n imenom svojih hčera Natalije Ser-
m^vcer ro. Zabret, Aleksandra Zabrat tu, nečakov Borisa in Sušan a Kermavner vsem znancem in prijateljem prežalostro vest,
da je n en preljubljeni sin, oziroma brat in stric, gospod 30\
ilefor Zabret
pristav južne železnice
danes v sredo, ob pol 9. doooldne, previdea s sv. sakramenti v starosti 37 let mirno v Gospoda zaspal.
Pogreb bode v petek, dne 26. t. m. ob 3. popoldne iz mrtvašnice pti Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križa.
Sv maše se bodo slažile v raznih cerkvah. Lfabl ana-Oradee, crne 24. jansarja 1012.
Prri »evcucki .    . -n $a«p "! w«
i o_    ^JSW* Pro6 z britvijo!
I  tf/^Sr^^m^   ^SŠ^l ~~ Higiensko britje — brez britve, brez aparata. Namažes
tmlJmt^ ™ C ae^ se umijeS in si v 5 minutah brezhibno obrit. Ne moreS
; _______^ I se ure2ati, ne kaj nalesti; brez peko^tn po britja. Ogrski
■' 11 ?rn r rrjj fTTJTffH 0 preparat »Prvič z britvijo« je zajamčeno ncSkodijiv ia stoji
™ pod stalno kontrolo sodnega kemika drja G. Bischoffa v
Berlinu. Edfni oblastveno preizkusen brilni aparat. Velika Skatlja z okoli 30kratno rabo proti vpošiijatv* K 350 ali pe povzetju (50 vinarjev). Vse garniturne pritikline K 1—.
ReUpečevaircce 9tJKesser vegl" Dunaj II. SchOtlcrho/gasse 5, jfbl y.
Premnogo zdrav, izpričeval. Na tisoče priinalaik aisea. V inaiematva ie S1.1 vellt-ha eseebeai svedeno.
E 4902/11/2.
300
ražbeni oklic.
lo se Me in 31. janrja ie 1. Urada 1912 00l donolđne
v Ljubljani, Pod Turnom 5 (Hotel Tivoli) na javni dražbi:
Bazna sobna ln kuhinjska oprava, 1 orkestrljon, steklenico, porcelanl-na, namizno perilo, vino v sodih in v steklenicah, prazni sodi Itd. s
Reči se smejo ogledati dne 31. januarja in 1. februarja 1912 v 6ase
med 9.—7s 10. uro dopoldne na mestu prodaje.
C. kr. obrajno sodišče ¥ LJablJanl. oddelek Vn
dne 27. decembra 1914,
leiesninske otroke, samostojen delavec,
RtpniMlnt vtija Vtototo ttvrin
pri
289
ftekova irva
lepa, šaha, 24" dolga,
ia želje tudi na2agaaa eventvekio naklana, lahko aa cele sežnje ali tudi manj, radi pomanjkanja prostora
prav po ceni naprodaj pri
J. PAUUKU, Bfova nllca It 3.
—  - .i. ■  ■     - ■-*
Vsak petek se dobi
i gostilni ..pri
na Sv. Petra cesti št* 17
po stari navadi
395
polenou^a.
x Češki briketi
kurivo sele ▼etiko vročino,
š 1 e z i j s k i briketi
kurivo največje vročine,
ki prekašajo vse druare brikete, dajejo
mkoj naivsčjo toploto, posebno v «o ban, pisarnah in itd , kjer je težavno nli sploh nemogoče ogreti. StroSki nika-kor draSji. Nebroj pohvalnih priznani.
Priporoma: 2T*J
J« PAULH9 tU} Nova aiica 3.
5SSB5 Najboljša in najzdravejša
barva za lose In bmd
,e dr. Drallea „N2BIL", k\ daje sivfm ia pordeeelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dubi se svetla, rjava, tem nor java ia črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 k, pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Poubčne šminke m puder asjfmeje, po zmernih cenah.
a
ii
SJZoSfti salon*
<Sao4\4im d&mam pmpozoča Saa S (to/ - Q)anc&
&a4t*€ ftt&Suftt vo&no p*t-pzatHt&n*. Sa&o luči venet d foaftotH in> zetmne cvetlice .%   čoma  ifoiovitem, „\
m
i
i i
Tapetnlk
ragotin Puc
Ljnljna, aarQe Tenzije tesla Hir. IS
ne dvorilče, leve 3856 se priporoča se vsa v to stroko spada-jote dela VaUka iikar ifletovUMUi
: divanov :
otomanov in moSrocev.
Za Igranje na glaso vir
v predpasta, psi drnžinsteih ia draSt-vsnih plesih ee toplo pHporoča
Učenca
z dobrimi šolskimi spričevali, zmožnega nemške pisave, 268
{prejme lakoj tafta z letotii Magom
Joalp arak«, BeroTlfa, Zeroiko.
stel
jezeru
26 opravljenih sob, prekrasne lega, se z na plači lom 20.000 K
ceno proda«
Pojasnila, kupcem samim, daje v nemškem jeziku posredovalnica za zemljišča
M. STEINER, Beljak.
Dobro vpelfana
stavbinska obrt
se radi smrti imetnika z vsemi potreb-:;    ščinami pod ugodnimi pogoji ::
WLW csiio p po d! a« 4h
Vse podrobnost se isvedo pri Simona Troo dedičih v LJnabljani, Sv. Petra eosia štov. 23 25. 228
Vdovec, »ta* 4S let, bree otrok, posestnik in vinski trgovec v najlepšem kraju Sevnici ob Savi, ki ima poleg tega Se fiksne dohodke 1200 kron na leto, teli dobiti, gospodinjo staro od 25 — 35 let, in da ima denarja naj-mani 5000 kron.
Doni*' pod „lOO*4 Sevnice ob Savi, poete re stan ta. 225
Proda se
Mina! In! ta
aaeaesj
m S kji I gra at raCčaj« tU S—I pUciaeer. kaan»t i: au, liMo etra, mffe ttra«. Mtjeao K 7-20, to »vjk« te ttfcij« mm, mit, sarajl eatat I prm wut\* -t
■atanan krifjeja alei* lir-, n p«Hkuiijo ub«jfck :i
9 k« s iNMla K #•«•. — S. MargalM, Boaueti
" —----" (Ooveaej. «77«
Zidarski polir slar Z4 let
ki je dovršil tri zimske tečaje na drž obrtni Šoli ▼ Ljubljani, 282
išče primerne službe.
Ponudbe pod sitro „MiatieniC ' na opravništvo   sSlovenakega Naroda*
j. Modic v Novi vasi pri Rakeku sprejme
učen
i
is boljše rodbine
z mm
Vol
i.
Lepi
j dobri
„VaivarMl kan«" novejšega sisteme. Ogleda se jo lahko pri
f. BrnUa KlobčafeHOi mehaniku * linbljanl, Biliarjava uL štev. 12.
cene
90 naSi izdelki. 6 veleflnih, popolnoma platnenih rjuh 150/200 cm vel. K 15—, ist« 150 220 cm vel. K 16 50. Kos Krejcarje\e tkanine, velefino beljene 20 ra K 18 — 30 n t sortiranih ostankov K 18-. Vzorci samo aajbotjSih tkanin za gospodinjstvo in onrem? ---gratis in franko. s=
Tvornica pl3tnine Bratje RrejUT, Solm>v. t&ii
če vi] ara ki mo|8ter
v Ljubljani, Sodna ulica št 3
iavršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelnfe tudi preve  gorske in telovadske eevile.
Za  naročila z dežele   zadostuje   kot mera iprposlan čevelj. 2*5
Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem za ure, zlatnino in
srebra i no, tndi po pošti prosto.
j Za 9ff. ženine in
neveste 1 največja izbira.
Fr.
i
nasproti franoi&kaneke cerkve.
E 3047/11-7
29;
Dražbeni oklic.
Prodalo se bode dne 21 ii 1 jamarja 1912 donoldne ob S. i
v tjnbljani, Tržaška cesta št. 21, potem v Spod. Šiški št. 95. in v Stepanji vasi štev. 68 na javni dražbi:
Razno špecerijsko blago, moka, vin?, sodi, sobne ter prodejelnlške oprava
Ređ se smejo ogledati dne 29. in 30. jannarja 1912 v času med 9 in pol 10 uro dopoldne na mestu prodaje.
C.kr. okrajno sodišče ¥ LJubljani oddelek
dne 9. januarja 1912.
Meprekosljivo Puder preti krhki ta respokani •
koti. Me mestne. Čudovitega edinke ne polt ln koto.
MtfftHf Ii strni gifU Ma I -70 ii 170.
llO Bruselj 1010: Tnrln 1911:
Grand Prix.
86
^934
^029
0
1583
46
F-
SYY
Priporočamo našim IKTCI/A   ril/ADI IA <©•   iz edine slovenske
::   gospodinjam :: l\IJLlll3l\VF   V>11\IJ1\IJV/ l,       ,»  tovarne v Ljubljani
to
Kupujte In sahtevajte edino le _
01 in METODOV HI
je najboljši.
Slana zaloga pri Pni tloi. ziloii taja h rana na debela f LjaMjail ima Hici fin. II
47
Nia a tati) i Uleimnafl Hiti tt. 8
s poleg ležečim prostoren za skladišče, pripraven se trgovine os. se obrt
3van 1ax in sin
#7 M*?"---~—
v Ljubljani 358
Dunajska cesta 17 \š[l
priporoča svojo bogato zalogo
voznik koles.
Šivalni stroji
za rodbino In obrt.
Brezplačni knrzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „AdlerM.
Pletilni stroji
vseh velikosti.
u m
u d
as 1
o
I
(v
C
CA
>
i
C N
S
KI
e
m
a
o
(L
■
M
& S
O
»'J
C
L H
cm
PATE
1
vseh dežela izposluje Inženir 20 BHAU$S. oblastveno avtor, in zaprisežen) patentni odvetnik na Dunaja VI., Marinhirferstrasse st. 37.
a j ec
umetni in trgovski vrtnar
untiji si f. i. iKiastn, ii it ukiji i\mn
cvetlični salon
48
Pod Trančo.
m isto a ii nmi
3zaalev3Ble iopltov, ram, trakov itd
Okusno delo in smerne cene Znnanfa naročila točno.
Hia m Tržaški čem i31
■•j
nični liire in stavbno pedjeti^
1
Resljeva cesta štev. 26 (poleg plinarne)
izdeluje:
Resljeva cesta Stev. 26 (poleg plinarne)
: JJeton, železobeton,: mostove, strope, dvorane, zaziflke turbin.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov,
prevzetje zgradb, n tehnična mnenja.::
: Vodovodi, električne : centrale, turbine, mlini,
žage, opekarne, :: moderne apnenice. ::
: Obisk strokovnih: inženirjev na željo.
priporoča slovenskemu občinstvu svofo bogato zalogo kancelijskega, . ■.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga »■■■■
najboljše kakovosti ta po najnižim cenab. ~sni
Črnilniki in uteži
s« opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Papir
Irancelijslri, lronceptoi, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastrirao z eno in z dvema kolonama, papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših vsake velikosti.
Mape
sa shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beR. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firme
Šolski zvezki
vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovara. Trgovci dobe poseben popust
Pisalne In risalne potrebščine
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpriprostejse in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste*
Šolske mape
is platna m iz usnja ter jermena  za knjige.
Mape mm zvezke.
Kasete
s pisemskim papirjem av^trhskeija in Inozemskega izvora w vaeh velikostih, se sname In se gospode, ta navadno rabo in tudi se terile.
Albumi
so slike, razglednice in poezije.
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske* Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast.
jtaroDna knjigama sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
■ vseh sistemov
po tova niskih cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke,  vieitnloe,  osnanile, lekture,
itd. itd.
037
FF.
Prospekt
Davka prosto itlrlodstotno avstrijsko rentno posojfl
e nominalnem znesku
200 milijonov kron.
nmj
Razglas.
Na podlagi zakoia od II. junija 1901 drž. zak. št. 616 in od 25 decembra 1911, drž. žak. št. 239 izda c. kr. finančni minister obligacije po zakonu od 2. avg. 1895 cjrž. zak. si. 131 sklenjenega Štiriodstotnega davka prostega državnega rentnega posojila v nominalnem znesku 200 milijonov kron. Zadolžnice se glase na imetnika, so opremljene z pznačiiom »Lit. B% „obresiovalna termina 1. junija in 1. decembra" in izdane v
10.000 odsekih (št. 150.001   160000) po   100 K 60.000     .      („ 603.001—666 000) .     200 „ 7.000      „      (w  100.001-107.000)  .   1.000 .
45.000 odsekih (št. 500.001-545.000) po   2.000 K 5.000     „      („  100.001—105.000) .  10.000 . in 2.000      w      (,    50.001— 52.000)  „  20.000 „
Komadi so datirani z  19. januarjem  1912 in nosijo v faksimilu podpise c. kr. finančnega ministra, obeh višjih uradnikov c. kr. blagajnice državnih dolgov, dalje predsednika in enega Člana kontrolne komisije državnih dolgov iz drž. zbora.
Zadolžnice sc obrestujejo po Štiri odstotke na leto v polletnih obrokih I. junija in 1. decembra vsakega leta za nazaj ter imajo polletni kupon,  katerih prvi zapade 1. junija 19V2, ter talon. za katerega se svoj Čas lahko zamenjajo pri placilnicah nove kuponske pole brez vračananja stroškov avstrijskih pristojbin.
Po splošnih zakonskih določilih si c. kr finančni minister pridržuje pravico, posojilo vsak čas vrniti popolnoma ali deloma, seveda se mora to posojilo odpovedati
najmanj tri mesece naprej.
Posojilo je zakonito davka prosto ter se obresti ali eventualno v vračilo odpovedane zadolžnice plačujejo brez odračunanja davka, pristojbini ali kakšnega drugega odbitka proti Vročitvi zapadlih  kuponov oziroma odpovedanih zadolžnic pri c. kr. blagajnici državnih dolgov na Dunaju.
Kuponi zastarajo šest let po zapadnem terminu, odpovedane zadolžnice pa trideset let po za vračilo določenem terminu.
Vsi razglasi, ki se nanašajo na to posojilo, se priobčajo v uradni „Wiener Zeitung". c j^-, finančni minister:
Na Dunaja, 20. januarja 1912. ZsAJ JEuSJCI r.
Ijggr   Poziv na subskripcijo. -^b@
Glede na predstojeći razglas Nj. eksecelence goepoda finačnega ministra se razpisuje v subskripcijo znesek
nominale 200,000.000 kron
davka prostega štiriodstotnega avstrijskega državnega posojila. Subskripcija bo
v ponedeljek, 29. januarja 1912
pri teh-le poslovalnicah med njih običajnimi uradnimi urami:
C. kr. poštnohranilnični urad, Dunaj; An g!o Avstr banki, Dunaj; Dunajsko lančao dradtto, Dunaj; C kr. priv. splošni avstr. Zcmljrsko-krcduni M vod; C. kr. priv. avstr. Kreditni zavod za trgovino in obrt, Dunaj; Nižje?vstr. eskomptna družba, Dunaj; C. kr. priv. Banka avstr. dežela, Dunaj; banka S. M.pl. Rothsehild, Dunaj; Unlonbanka, Dana j; Jadr. banka, Trst; Splošna depoz banka, Dunaj; C. kr. priv. splošna Prometna banka, Dunaj; Ban ca Comerciale Triestina, Trst; Banka za Gornje« vstrijsko in Salcburško, Unec; C. kr. priv. bančna in menjalnična dela. družba „Merkur" na Dunaju; BieliSko-Bialska eskomptna in menjalniška banka, v Lielicu; Češka eskomptna banka, Praga; Češka industrijalcu banka, Praga; C. kr. priv. čeSka Unlonbanka, Praga; GatISka banka za trgovino ln industrijo, Krakov; Industrijska banka za kraljestvo Galicija in Vladimirija z velikim vojvodstvom Krakov v Levovu; Ljubljanska kreditna banka. Ljubljana; Deželna banka kraljevstva težkega v Pragi; Delete« banka kraljcvetva Galicija in Vladimirija z velikim vojvodstvo« Krakev v Levovu; C kr. priv. Moravska eskomptna banka v Brnu;  Moravsko ostravslca  Trgovska  in  obrtna  banka,  Moravska   Ostrava;   Avstrijska industrijska  in trgovska banka, Dunaj; C kr. priv. Štajerska eskomptna banka, Gradec;   Ustfedni banka
česk^ch spofltelen, Praga; Dunajska lomberdna in eskomptna banka, Dunaj; Centralna banka neredkih hranilnic, Praga; Živinostenska banka, Prage in njih podružnice.
Za subskripcijo pri c. kr. poštnohranilničnem uradu na Dunaja in od njega za subskripcijo pooblaščenih nabiralnicah (c. kr. poštnih uradih) veljajo modalitete, ki jih posebej izda c. kr. poštnohranilnični urad. — Za subskskripdjo pri vseh ostalih subskripcijskih mestih veljajo nastopna določila. 1. Subskripdjska cena znaša 90*25% prištevsi 4% kosovne obresti od 1. decembra 1911 do dneva prevzetja. 2. Subskripcija se vrši po za to določenih prijavnih formularjih, ki se pri prej omenjenih poslovalnicah dobivajo brezplačno. Vsaki subskripcijski poslovalnici je pridržana pravica, po lastnem preudarka določati višino vsake posamezne dodelitve. 3. Pri subskripciji je položiti varščino 5% nominala in sicer v gotovini ali pa v takih po dnevnem kurzu izbranih efektih, ki jih dotična subskripdjska poslovnica spozna za sprejemljive. 4. Dodelitev bo čimprej mogoče po sklepu subskripdje in se bodo subskribenti o tem obvestili. Ako bo dodelitev manjša nego prijave, se bo presegajoča kavdja takoj vrnila. 5. Dodeljene obligacije, katerih prvi priklopljeni kupon zapade 1. junija 1912, morajo znarnovalci prevzeti najpozneje do 12. marca 1912. Vplačevati se morajo na dodeljene obligadje odpadajoče subskripdjske cene tako, da se poravna 501% najpozneje do 20. februarja 1912, ostanek najpozneje do 12. marca 1912. Pri vplačilu ostanka se založena kavcija zaračuni oz. vrne. 6. Prijave na določene odstavke posojila se morajo vpoštevati samo toliko, kolikor se sklada to po preudarku subskripdjske poslovalnice s koristmi drugih znamovalcev. 7. Dvigniti je treba obligacije pri ti9ti poslovalnici, kjer so bile znamovane.
Na Dunaj«, januarja 1912.
C. kr. postnohranilnični urad, Dunaj; Anglo-Avstrijska banka, Dunaj; Bunasko bančno društvo, Dunaj; C. kr. priv. splošni avatr. ZemljiSko-kreditni zavod, Dunaj; C. kr. priv. avstr. Kreditni zavod za trgovino in obrt, Dunaj; Nižjeavstrijska eskomptna dražba, Dunaj; C. kr. priv. Banka avstr. dežela, Dunaj; banka S. M. pl. Rothschild, Dunaj; Unionbanka, Dunaj; Jadranska banka, Trst; Splošna depozitna banka, Dunaj; C. kr. priv. splošna Prometna banka, Dunaj; Banca Commerciale Triestina, Trst; Banka za Gornjeavstrijske in Salcburško, Unec; C. kr. priv. bančna in menjalnična delu. družba „Merkur" na Dunaju; Bieliško-Bialska eskomptna in menjalniška banke v Bielicu; teška ekskomptna banka, Praga; Češkaindustrijalna banka, Praga; C. kr. priv. češka Unionbanka Praga; Gališka banka za trgovino in industrijo, Krakov; Industrijska banka za kraljestvo Galicija in Vladimirija z velikim vojvodstvom Krakov v Levovu; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, Deželna banka krajevstva češkega v Pragi; Deželna banka kraljevstva Galicija in Vladimirija z velikim vojvodstvom Krakov v Levovu; C. kr. priv. Moravska eskomptna banka v Brnu; Moravsko ostravska Trgovska in obrtna banka, Moravska Ostrava; Avstrijska industrijska in trgovska banka, Dunaj; C. kr. priv. Štajerska eskomptna banka, Gradec; Ustfedni banka českych spofitelen, Praga; Dunajska lombardna in eskomptna banka, Dunaj; Centralna banka nemških hranilnic, Praga; Živnostensta banka, Praga.
■a
H
11
■
m
v m
i
m
e x
■ i
sej
1
Lastnina !a tisk »Narodae tlaka r ne«.