"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 let za svoj narod ameriki. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI _ — . Geslo: Za vero trt narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JO LIE TU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. CTOKT BUY MITW mm /žSS KUPUJTE VOJlfE BONDEI STE V. (NO.) 122 CHICAGO, ILL., TOREK, 27. JULIJA — TUESDAY, JULY 27, 1943 LETNIK (VOL.) Lil. Mussolini in fašizem strta GENERAL BADOGLIO C NAČELNIK MOVE VLADE Bern, Švica. — V nedeljo je švignila iz Italije po radio vest, ki je podobna skoro neverjetni novici, kakor da bi kak revež podedoval miljonsko zapuščino. "Mussolini je odstopil, Mussolini je odstavljen, Mussolini je izbacjen po kralju Emanu-elu . . ." se je čulo iz radio postaj. Ponovna in ponovna oznanila so dokazala, da je vest resnična. Mussolinija ni na čelu vlade več. Fašizem je padel in se sesul. Kako se je vse dogodilo še ni več natančno znano v teh prvih urah. Pač velik dramatični dogodek na polju italijanske politike. Najnovejše vesti omenjajo, da je italijanski kralj Viktor Emanuel posegel v zadevo in prevzel vrhovno poveljstvo nad italijansko vojsko. Za novega načelnika vlade je imenoval generala Petra Bado-glia, ki je takoj izdal v imenu nove vlade poseben proglas, da vojna se bo nadaljevala in da 1 domovina se mora braniti proti sovražnikom. Enak proglas je izdal tudi kralj Emanuel in pozi*« vse Italijane, naj kreplfo* stojijo za novo vlado in vodijo odpor proti Združenim narodom, ki napadajo z orožjem Italijo. Da se preobrat v Italiji ni dogodil na preveč ljubezniv način priča zlasti izjava generala Badoglio, ki se je razglasila kmalu po Mussolinijevem padcu z rimske radio postaje in se je glasila: "Z Mussolini-jevim padcem in njegove ban-de, je Italija napravila prvi korak k miru. Končana je sramota fašizma! Živijo mir! Živijo kralj!** Mussolini in njegovi fašistični pristaši, kakor trdi vest iz Švice, so bili odvedeni iz Rima in se nahajajo nekje v zaporu.! Italijansko ljudstvo z velikimi j demonstracijami proslavlja pa-j dec Mussolinija in njegovega fašizma po vseh večjih italijan-sikih mestih. General Badoglio novi mini-! sterski predsednik italijanske ŠTAJERSKI ROJAKI DVIGUJEJO GLAVE Naslednji poziv je napisal štajerskim Slovencem Bundes-fuerer Steindel. Nemci — kakor Italijani — poskušajo pritisniti pečat komunizma vsem Slovencem, ki se jim upirajo. mala brezpomembna manjšina, ki je skozi 23 let nosila prapor slovanstva, mislijo da zopet dihajo svež zrak in prihajajo zopet na površje. Med njimi je razločevati skupino, ki deluje proti nam po ukazih iz Moskve, skupina zločincev in sanjačev, ki terorizira posamezne pokrajine na Spodnjem Štajerskem. V njihovih vrstah skoraj ni nobenih Spodnje-štajercev. To so povečini ljudje iz Gorenjske, iz italijanske province Ljubljana in iz nekaterih delov Balkana. Smatramo, da te tolpe niso vojaki, temveč morilci in naš cilj je, da jih iztrebimo. Nasprotniki, ki nas sovražijo brez hrabrosti, bodo morali sanii nositi posledice in bodo delili njih USodo. To šo roparji, toda njihova duševna, dogmatična smer jim daje večjo moč. Oni poskušajo zlomiti duševni od-pod Spodnje-štajercev s tem, da širijo laži, govorice in sovražna gesla. Roparji so, in sovražniki raj ha — zato bomo pobijali duh in smer njihove propagande, dokler jih ne uničimo. Preprečili bomo tudi, da se ti saboterji ne bodo mogli umakniti iz svojih duševnih bunkerjev in v trenotku zmage priti nazaj, ter postati člani skupnosti, proti kateri so se borili v njenih najtežjih urah. Spodnje-štajerski delavci in kmetje, ne dajte se preslepiti in ne izgubljajte svoje vere v nemško zmago. Udarjali bomo po teh roparjih in oni Spodnje-štajerci, ki so nam zvesti, naj računajo na to, da jih bomo branili. Fronta na Spodnjem Štajerskem je jasna — vsi oni, ki drže s sovražnikom, bodo poginili. -o- Porušene sole Iz časopisja, ki izhaja pod italijanskim nadzorstvom, posnemamo imena naslednjih slovenskih krajev, ki se nahajajo pod italijansko okupacijo^ v katerih je italijanska vojaška oblast razrušila šolska poslopja. Okraj Črnomelj: kraji Suhor in Radovica; Okraj Kočevje: kraji Ver-dreng, Mohorje in Gora; Okraj Novo mesto: kraji O-rehovica, Ajdovec, Dovz, Skoc-jan, Laze, Trebelno in Sv. Križ; Okraj Ljubljana: kraji Primskovo, Sv. Jurij, Dobrova; Okraj Logatec: Sv. Duh in Ziverse. AMER1KANCI BOMBARDIRAJO NEMŠKE POSTOJANKE NA NORVEŠKEM London, Anglija. — Ameriške "leteče trdnjave" so v soboto bombardirale pri belem dnevu nemške baze v okolici Trondheima na Norveškem. V južnem delu Norveške pa so napadli velike tvornice za alu-minuj. 17 nemških letal so v spopadih sestrelili. Na tleh pa so povzročili veliko škodo. A-meriški zračni napad je bil velik uspeh, pravi poročilo. PASTOR SE POSTI ŽE 42 DNI Saugatuck, Mich. — Rev. Charles Horswell, ki biva v pokoju že nekaj let, se posti že 42 dni v svoji poletni hiši v tem kraju. Okrog 15. junija so pokopali njegovo ženo, ki mu je umrla tedaj pred nekaj dnevi. V svoji veliki žalosti za žeho je sklenil postiti se do smrti. Ne uživa nobene druge reči, kakor le vodo in je že tako oslabel, da ga morajo prenašati. Rev. Horswell je pastor neke kri-stjanske sekte. --o- ROPARJI NAPADLI TVRDKO Chicago, 111. — Trije roparji so vstopili v soboto v urad Benjamin Brothers, tvrdke, ki razpečuje pivo in se nahaja na 3816 So. Kedzie Ave. Dva uradnika in enega vozača piva so zaprli v hladilnico in nato oropali urad. Odnesli so $1,600.00 gotovine. -~o- 27,000 ŽENA IN DEKLET V VOJNI SLUŽBI Washington, D. C. — Mornariški urad objavlja, da je od začetka te vojne pa do danes vstopilo v takozvano žensko vojno organizacijo "Waves" že 27,000 žena in deklet. Nastanjene so v raznih uradih in pri drugih pomožnih delih. --o- "Amer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od obale do obale. SEE PAGE 3 ENGLISH SECTION < FRATERNAL VOICE) Of THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION vlade je razglasil strogo vojno stanje po vsej deželi. Badoglio je bil velik politični nasprotnik Mussolinija. Njegova izjava, da se bo z vojno nadaljevalo, je najbrže le umetna poteza, da ne pride takoj do večjih zmešnjav. Italija je vojne naveličana. Z padcem Mussolinija je za Italijo najbrže konec vojne. Ljudstvo bi bilo vsak čas revol-tiralo, da so se temu izognili, so najbrže priredili to umetno spremembo. Ce pa ima nova vlada res še resno voljo za nadaljevanje vojne proti zaveznikom, se bo pa tudi kmalu pokazalo. V Berlinu pravijo, da je Mussolini odstopil radi bolezni. Najbrže že tudi Hitlerja muči stična bolezen! »■ Jiivrniki -med tem nadaljujejo s zasedanjem Sicilije. Le ! še mal košček Sicilije na vzhod-, nem koncu proti messinskim ožinam še ni zaseden, ki pa bo v kratkem. Pričakuje se tudi invazija italijanskega polotoka samega in najbrže zna priti vest vsak čas, da so v teh zmešnjavah zavezniki že na italijanski celini. Angleži so učinkovito bombardirali zadnjo soboto in nedeljo pristanišče Hamburg in mesto Essen in še druga poren-ska mesta v Nemčiji in povzročili ogromno škodo. Rusi imajo zaznamovati v okolici Orela nove velike uspehe in mesto samo zna biti iztrgano iz nemških rok vsak čas, kakor to izgleda iz raznih zadnjih poročil. Najnovejši dogodki kažejo, j da vojna v Evropi gre hitro proti svojemu koncu. Fašizem je na tleh. Nazizem sam ne bo dolgo vzdržal. Dal Bog, da pride mir čimpreje! •• STALINOVI NAČRTI ZA POVOJNO NEMČIJO Washington, D. C. — Tomaž Norman, znani socialistični vodj a ameriških socialistov, je na četrtletnem zborovanju izvršnega odbora stranke v svoji zgovornosti posegel tudi na medna-; rodno politično polje. Z glasnim poudarkom je ugotovljal, da I vodja Sovjetske Rusije ima že načrt za povojno Nemčijo in ta načrt je, da Nemčija naj postane sovjetizirsftia po tej vojni. To se pravi, Nemčija mora priti pod ruski sovjetski politični krog upliva. Za to svojo izjavo se je oprl na poseben političen dogodek zadnjega tedna, ko je prišel iz Rusije glas, da so se tamkaj organizirali nemški ujetniki in si izvollii odbor za delovanje za "svobodno Nemčijo". To kaže, da Stalin ima druge načrte za ureditev Evrope, kakor pa jih imata predsednik Roosevelt in Churchill. To gibanje za "svobodno Nemčijo", o katerem je prišel glas iz Rusije, pravi Nor- man, bo zavrlo vsako rekonstrukcijo Nemčije po modelu zapadne demokracije, pač pa jasno kaže na to, da Rusija bo skušala imeti glede ureditve Evrope čisto svoje stališče. To Normanovo komentiranje je sicer zanimivo, ne dviga pa ne posebnega zanimanja, ker Norman je znan kot velik nasprotnik sovjetskega političnega standarda. Glede narodnih volitev, ki se bodo vršile prihodnje leto je izrazil, da ni kandidat za socialistično stranko v letu 1944", vendar pa to ne pomeni absolutno, da ne bom na tiketu," je pristavil svoji »iz javi. GENERAL PATTON ZASE-DEL PALERMO IN DOBIL STAVO Palerma, Sicilija. — Pri zasedanju in osvojanju Sicilije se dogajajo raznovrstni zanimivi dogodki. Dne 18. julija je stavil general Patton, ki vodi v za-padnem delu Sicilije ameriške Čete z generalom Wiggles-worthom, da bodo njegove čete do polnoči 23. julija že v Pa-lermi. Stava je bila narejena bolj v šali menda. Toda, ko so Pattonovi oklopni oddelki začeli prodirati proti Palermi, so, dospelrtja že po 18 urah in so mesto zasedli že 21. julija zvečer. Mesto Palermo ima okrog 400,000 prebivalcev. Ameri-kance so sprejeli s pravim navdušenjem. Ko so Amerikanci dospeli do predmestja jih je tam že čakal italijanski general Molinero, ki se jim je s skupino častnikov takoj podal. Drugega generala so dobili nekje v mestu in sicer ga je našel mestni policijski načelnik in prive-del pred Amerikance. Ko se jim je še ta podal, so mesto zasedli Amerikanci ob 8. uri zvečer brez vsakega boja. Nato je vladalo pjd|^ljudsko veselje dolgo v noc. BENITO MUSSOLINI Slika predstavlja bivšega fašističnega voditelja fašistične Italije, pod katerim vodstvom je Italija doživela najžalost-nejši konec. Mussolini je bil pred ustanovitvijo fašizma, katerega oče je on, velik socialist, ki pa, kakor hitro je prišel do moči, je postal krut diktator. Ta fašistični okrjitnež ima na vesti tudi mnogo nedolžne slovenske krvi. Kletev stotisočev Slovencev v Primorju, na Goriškem, kakor tudi zdaj v okupiranih delih Slovenije gre. za A! Italiji je vladal od 1. avgusta 1922. KRIŽEN SVETA — Washington,-D. C.—Polkovnik Elliot Roosevelt, sin predsednika Roosevelta, je podal izjavo, da precizno bombardiranje Rima od strani Zaveznikov, podaja zagotovilo, da je vojna za osišče izgubljena. Polkovnik Roosevelt je poletel po bombardiranju Rima s posebnim letalom in pregledal posledice bombardiranja. Izjavlja, da letalci so točno pogodili vse vojaške važne točke v Rimu. — Fayetteville, N. C.—Eks-presni brzovlak, ki je vozil iz New Yorka v Miami, Florida, je zavozil v soboto na tukajšnji postaji v del železniških tovornih vozov. Vlak se je močno poškodoval. Štiri potniki so se smrtno ponesrečili, med temi dva vojaka. — Washington, D. C. — Av-tomobilisti, ki si za letos še niso nabavili zvezne avtne znamke, ki stane $5 na leto in so obvezne za vse avtomobiliste, imajo 'čas do 31. juljia, da si iste nabavijo. Po tem datumu bo vsak, ki znamke ne bo imel aretiran in kaznovan. — Vatikansko mesto. — Vatikanska radio postaja je podala v soboto izjavo, da sv. Oče Pij XII. ni res poslal osebne protestne note glede bombardiranja Rima. Sv. Oče je mnenja, da bazilika sv. Lovrenca ni bila zadeta namenoma. Osiščne vesti so pač hotele kovati iz dogodka kapital, kar se je pa izjalovilo. — London, Anglija. — Na-zijski zunanji minister Joachim von Ribbentrop je poklical vse nazijske okupacijske komisarje in načelnike na posebno posvetovanje iz vseh zasedenih dežel. Posvetovanje ima nmjbrže namen utrditi zaupanje v zmago osišča in okrepiti obrambo proti nevarnostim invazije na raznih krajih. WALLACE UDRIHA PO AMERIŠKIH FAŠISTIH Washington, D. C. — Podpredsednik Wallace je zadnjo soboto v posebnem govoru v Detroitu, Mich., kjer se mudi na tamkajšnjem državnem ve-lesejmu, ožigosal "ameriške fašiste" in je povdaril, da ti delujejo proti sedanji administraciji v Washingtonu iz razloga, j ker je predsednik Roosevelt po-1 vzročil, da Washington ni več ! postaja za vkrcavanje na vlak | proti Wall Streetu. Wallace je imel v mislih ameriške veelka-| pitaliste, ko je govoril o ameriških fašistih, omenil je, da nekatera imena pridejo v javnost, •da jih bo narod poznal. Podpredsednik Wallace je poznan kot velik socialni radikalec in kot tak je zelo nepriljubljen v 'kapitalističnih krogih. -o-- WILLKIE SE POTEGUJE ZA ENAKOPRAVNOST ZAMORCEV New York, N. Y. — Wendell Willkie je povdarjal v svojem radio govoru zadnjo soboto, da zamorcem se mora dati isto enakopravnost, kakor jo uživa-|jo fceli ljudje. Dogodki, kakor se dogodili v Detroti se znajo dogoditi tudi drugje. Enakopravnost je zdravilo proti takim dogodkom je povdarjal Willkie. Politična svoboda in enakopravnost tudi v vojni služ-► bi naj se da vsem zamorcem in večja zadoovljnost bo vladala, je mnenja Willkie. u ■ •■ PREROKBE MOOROVEGA KOLEDARJA London, Anglija.—"Moore's Almanac" (koledar), ki izhaja že dolgo let na Angleškem, je ravno izšel za leto 1943-44 in prerokuje za leto 1944 sledeče: "Hitler bo napaden in umorjen z nožem po višjem nazijskem uradniku." — "Predsednik Roosevelt bo ponovno izvoljen." — "Stalinizem pomešan z principi demokracije, bo dosegel nove uspehe." — "Odpor nemškega ženstva bo nastal v aprilu in juliju." — "V aprilu bodo zavladale strašne razmere v Berlinu."' _ — Montevideo, Uruguay. — Privatna poročila iz Argentine . omenjajo, da je general Pedro Ramirez, sedanji vojaški vladar Argentine dal sežgati več raznih knjig, med temi tudi Daviesovo knjigo "Mission to Moscow". Ramirez je mnenja, i da je Daviesova knjiga propaganda za komunizem. — Inštabul, Turčija. — Iz Bolgarije došlo poročilo omenja, da je sklenilo več članov bolgarskega Sobranja (parlamenta), dobiti stike z diplomatskimi krogi zaveznikov, da bi jim stavili ponudbe za separatni mir, kakor hitro pridejo zavezniki na Balkan. j 1 — Moskva, Rusija. — tajna j služba je dobila vest, da so Ita-jlijani ustanovili v Paveličevi Hrvatski veliko koncentracijsko taborišče, kamor pošiljajo italijanske nezanesljive politične uradnike. Več sto takih nezanesljivih italijanskih osebno-;sti čepi in dela pokoro v tem taborišču. Odkrita beseda vsem Spodnje-štajercem Dolžnost nacionalnih socialistov in pripadnikov fuehrerja v teh odločilnih mesecih je, da jasno določimo svojo pozicijo. Poglavitna naloga štajerskega 'Heimatbunda' je, da z dušo in ! telesom stremi za tem, da postane položaj, katerega je ustvaril nemški meč, trajen in! večen. Več kot dve leti sta že minuli; od onih burnih dni preloma;; mrzlica je ponehala, nadomestile so jo vsakodnevne skrbi, delo in boj. Dnevi preloma v letu 1941 pomenijo konec zavednih nosi-teljev politične oblasti malih minoritet, katerih ideologija se ni skladala s pripadnostjo prostora. V kolikor jih nismo vrgli ven in pregnali iz dežele, so vsaj deloma že razumeli in j zdaj navidezno poskušajo uži-1 veti se v nove razmere. Spre-1 jeli so naš novi red akoravno je ! ostalo njihovo duševno čustvo- i vanje neizpremenjeno. prav kakor njihovi politični cilji in ! .nameni. Njihovo zadnje upanje i je vojna in možnost nemškega poraza. Dokler so nemške armade zmagoslavno napredovale, so *se malodušno skrivali in se odpovedali upanju na obnovitev starega režima — razen nekaterih komunistov, ki so odšli v gozdove, ko se je začel boj pro-:ti boljševikom. Hoteli so ubogati povelje kominterne in kot partizani motiti javni mir in red. Njih delovanje je bilo politično brezciljno in nevažno, dokler je bila Nemčija zmagovita na bojišču. Njih napori so bili brez pomena, akoravno se je včasih pripetilo, da so naši najboljši ljudje postali njihove žrtve. Zdaj pa je vojna vstopila v odločilno fazo. Usoda nam ni prihranila preizkušenj, porazov in žrtev in nas bo naredila bolj trde. Končno zmago bomo dosegli le v trdem boju — ne bomo je dojeli v poklon, kot darilo. * ; Jasno je videti, da vojaški dogodki v vseh poedinostih odmevajo v političnem žviljenju na Spodnjem Štajerskem. Od-♦mev je tukaj mnogo bolj močan nego kjerkoli drugje v raj-hu, kjer je ljudstvo zaradi svoje nacionalno socialistične vzgoje bolj utrjeno napram političnim in vojaškim neuspehom vsakdanjih bojev. S ponosom smemo reči, da je večina prebivalstva na Spod-1 njem Štajerskem ohranila zau-' panje v zmago in kljub Stalin- j gradu in Tunisu ohranila svoje I vedenje iz prejšnjih mirnih dni, j predno je privihrala burja in razdražila duhove. Naši politični nasprotniki,' Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC = Torek, 27. julija 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski liA v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Ishaja rsak torek in pelek. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto-------------------------------:.'...$4.00 Za pol leta______________________________ 2.00 Za četrt leta---------------------- 1-25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto-------------------$4.50 Za pol leta------------------2.25 Za četrt leta -------------------------------- 1-50 The first and the-Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday. Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ------------------------------$4.00 For half a year -------------------- 2.00 For three months________________— 1.25 Chicago, Canada and Europe: For one year__________________i~$4. For half a year--------------------2 For three months ____________________ 1-50 ravno prav,, ker jim daja zlasti v poletni sezoni več časa za obdelovanje vrtov in njivic. -Ti pa jim dajo pridelke, in če te združite še z malim zaslužkom v tovarni, jadra taka družina kar lepo skozi življenje, kar bi drugače ob samem golem zaslužku v tovarni šlo le težko. . Na podlagi teh dognanj je za delavske družine zelo pametno, da si delajo načrte za take namene. Kdor si bo znal po vojni urediti svoje življenje na take pametne načine, bo živel v neki sigurnosti in se mu ne bo treba bati takojšnjega pomanjkanja, če kak dan ne bo delal. In zdaj, ko se obratuje v skoro vseh industrijah s polno paro, imajo delavci najlepše prilike, ker imajo večinoma dober zaslužek, da si take načrte za bodočnost zamislijo in iste uresničijo. POZOR! Številk« poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisniki so proseni, da dopise pošljejo redno malo preje, kakor zadnje ure predno je lisi zaključen. Za iorkoro številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. __ Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ 0 SIGURNOSTI DELAVSKIH * DRU2IN PO VOJNI i; - I. \j Med tem, ko si državniki in diplomatje belijo glave,j* kako bo svet politično in ekonomsko urejen, se premnogi j sociologi bavijo z vprašanji, kaj bo povojna doba imela za r delavske družine. Zadnje čase prav resno razpravlja o; tem vprašanju več odličnih pisateljev sociologov in pripo- c roča raznovrstne načine, ki naj bi dali delavskim družinam 1 po vojni boljšo sigurnost in boljši obstanek, kakor ga ima- J jo delavske družine se^aj. ^ Sedajna vojna je že marsikaj spremenila. Dosedaj smo j imeli v Ameriki vso industrijo zelo zgoščeno v nekaterih j velemestih. Vzemite katerokoli večje amerikansko vele- j mesto. Na stotine tovarn vseh vrst je natrpanih in okrog < tovarn živi in biva na tisoče in tisoče delavskih družin. Hi- 1 ša pri hiši, z več nadstropji, vse je stisnjeno in nabito v večnem prahu in dimu. V nekaterih mestih so zadnja de- . setletja zgradili mnogo predmestnih rezidenčnih okolic. < ( Tam je bolje. Pa zopet so tu le bivališča, ki so oddaljena ] in vsled tega niso rentabilna. V okolici tovarn pa je še vedno vse naseljeno. V zadnji gospodarski krizi se je pokazalo, da take gosto naseljene kraje okrog tovarn je kriza najbolj davila. Ko se je delo v tovarnah ustavilo, je navadno zmanjkalo , denarja za živež, in prošnje za pomoč so v takih krajih naj-prvo nastale. Ko bi imele take druarne okrog svojih domov vsaj nekaj zemlje, ki bi jo obdelale, bi vsaj v poletnih mesecih bile preskrbljene z zelenjavo in kakimi drugimi pridelki. Tako pa so bili kar čez noč brez vsega, brez dela, pa tudi brez jela. Toda dokler je industrija zgoščena in natrpana v velemestih, kakor je, je težko najti izhod. Za naprej se v tem oziru obetajo velike spremembe. Te spremembe prihajajo radi praktičnosti in previdnosti pred vojnami. Nič praktično in modro ni, da je le v nekaterih velemestih zgoščena in natrpana vseh vrst industrija. Zelo veliki nevarnosti je izpostavljena industrija v vojnem času zdaj, ko je nevarnost pred zračnimi napadi. Prvi, ki so spoznali, da je nevarno imeti industrijo preveč gosto natrpano le v nekaterih krajih, so bili Rusi. In baš to jih je rešilo pred masnimi zračnimi napadi od strani Nemcev. Kjerkoli so napadli, so poškodovali le del industrije, druga, raztresena po obširni zemlji, pa je ostala nedotaknjena in je obratovala naprej. Kar je dobro za Rusijo, je dobro tudi za druge. Zato tudi pri nas v Ameriki že gradijo vojne tovarne vse križem dežele, in to je edino pametno. Na ta način ne bo industrija nikoli paralizirana, tudi če bi prišlo do napadov nanjo. S tem, ko tovarne premeščajo in otvarjajo na mnogih krajih, pa dajajo priložnost, da se delavske družine selijo v druge manj obljudene kraje, kjer je dovolj prostora in zemlje na razpolago. In baš to naj bi znale delavske družine izrgbiti. Vsaka družina naj bi si čimpi^je omislila lasten dom, z gotovo količino zemlje okrog doma. Danes, ko je uvedeno povečini povsod osemurno delo, ostaja delavcem dovolj časa, za obdelovanje vrtov in njivic okrog njihovih domov. Dom z enim ali dvema akroma zemlje, kdor jo zna pravilno oskrbovati, donaša družini lepe pridelke, ki prihranijo družini mnogo skozi leto. Zlasti v takih časih, kakor je zdaj, ko je draginja vsestranska, ko je treba dati za pest dobre solate skoro pol dolarja, se trud s pridelki zelo zelo izplača. Prav tako pa tudi v slabih časih, ko ni zaslužka, pa zopet imajo delavske družine marsikaj, kar v mestih nimajo. Amerika postaja vedno bolj in bolj obljudena. Masna j proizvodnja s stroji in s hitrimi načini bo tudi po vojni proizvajala več, kakor bomo porabili sproti. Zato bo treba proizvodnjo racionirati, da bo vsak dobil nekaj od nje. Načini za tako racioniranje so zibani, omejuje se delovni čas, da je mogoče imeti zaposlenih več delavcev in da tako vsak dobi nekaj zaslužka. Za delavce z nekoliko zemlje okrog svojih domov je tako racioniranje delovnega časa ••••••••••••••••••••••••»•••••••••»••••a* PET SINOV PRI VOJAKIH West Pullman, 111. Naročnik tega list in Novega Sveta Mr. Marko Poje, iz 8922 University Ave., ima že pet sinov v službi Strica Sama. Pvt. Edward Poje je v Alabami pri Air Corps; Mark Poje služi v Afriki pri Engineer Corps; Charlie Poje je seaman 1st cl. na Južnem Pacifiku; Pvt. William Poje se nahaja pri obrežni artileriji v Fort Bliss, Texas. Mr. Mark Poje mi je pravil, da je bila njegova hiša, v kateri je enajst sob, prej skoraj premajhna za njegovo veliko družino, sedaj je pa tako prišlo, da je hiša prevelika zanj. Hčere so se pomožile, sinovi so pa k vojakom odšli, tako da je zdaj sam doma z enim sinom in enim zetom. Star je že 67 let in bi moral doma počivati, pa mora še delati. Pravil mi je tudi, da je bila žena na nevarni operaciji na očesni mreni, pa jo je srečno prestala in se ji obrača na'bolje. Mr. Poje je tudi daroval $1 v tiskovni sklad Novega Sveta. Želim, da bi Mrs. Poje kmalu popolnoma okrevala in da bi se jima sinovi vrnili domov čili in zdravi po končani vojni. * Obiskali so nas Mr. in Mrs. Anton Jakša iz So. Chicage, 9115 Mackinaw Ave., in njun zet Frank Daniel. So prav lepe pohvalili naš Victory vrt pa cvetlice zraven. Lepa hvala za obisk, pa še pridite, če prej ne pa tisti čas, ko bo grozdje zrelo Tudi Novinar iz So. Chicag« je obljubil^ da bo prišel, pa gs le ni; menda se boji, da bi s« izgubil. Le korajžo, Kandid nas boš že našel! Pozdrav vsem čitateljem te ga lista! Martin Golobic. --O- MAMA NAS UČI RAZNE PESMI Pittsburgh, Pa. Nahajamo se na obisku pri moji mami Ivani Kršul, ki živi v Pittsburghu. Prav dobro se imamo. Moja mama rada poje in je zmeraj vesela, Vedno je bilo tako. Spominjam se še, kako je bilo, ko smo bili na farmi blizu Broughtona. Kadar smo delo ponaredili, pa nam pravi mama: "Zdaj bomo pa eno zapeli!" Pa smo jo urezali. Prav luštno je res na deželi, Kjer hišca na samem stoji, Okoli so travnki zeleni, To mene najbolj veseli. Podnev se zažvižga, zapoje, Zvečer se pa sladko zaspi. Mnoge pesmi nas je naučila, pa smo tudi vsi radi peli. Tudi naslednjo pesmico nas je naučila: Sem deklica mala, vesela, Sem prava slovenska dekle. Ko slavček veselo bi pela, Da b' daleč odmevalo se. Zakaj bi pa sladko ne pela, Zakaj bi vesela ne bla, Ker vsak dan krog mojega čela Mi sapca slovenska pihlja! Ko zjutraj danica priplava v In dan se že skoraj dani, Mi ptički lepo žvrgolijo, c Me iz sladkega spanja zbu- j de. tg Ko vstanem, se umijem, po- i križam < In angelu varhu zročim, 1 Z veseljem se k delu pribli- 1 žam 1 In pesmice sladke drobim. H h Ko mati me kličejo k jedi, Me mika še eno zapet, In lačna sedim,—tud pri jedi Mi petje diši bolj kot jed. Zakaj pa mi ne bi dišalo, Ker mlada, vesela sem res, Sem zdrava, rdeča in bela, Sem prava slovenska dekle! Vse čitatelje tega lista pozdravlja družina Mike Chandik. iz So. Chicage. -o- DNEVNIK BI RADI la La Salle, III. Veste, ljudje tukaj malo godrnjajo, ker., ni dnevnika, pa pridejo k meni, kot zastopniku, in pravijo: "No, Strukel, kaj pa vendar delate?" "Kaj pa hočemo," jim odgovarjam, "če pa delavcev ni. Saj ni moja krivda, če Am. Slovenec pride zdaj samo dvakrat na teden." Pa pravijo: "V vojski smo. Sedaj je novic dosti." Seveda jih je, pa je treba za to tudi pero sukati, in to ne gre kar tako, kakor bi človek šalico kave spil. Urednik mora znati veliko tega in onega, in takih ljudi, ki bi mogli urejevati slovenski list v Ameriki, je vedno manj na razpolago; kar jih še je, že ima vsak svojo službo. Zraven vsega tega pa slovenski list, ki se mora sam vzdrževati in nima nobene velike organizacije za sabo, ki bi krila primanjkljaje. ne more dajati svojim uslužbencem kakih posebnih plač. Kdor je sposoben za to delo, lahko sedaj več zasluži drugje. Ko bi naši uredniki delali samo za svojo plačo in ne tudi iz požrtvovalnosti za svoj narod in navdušenja za naše stvari, bi že precej'časa ne imeli nobenega samostojnega slovenskega lista več. Komur je res kaj za naše stvari, bo vse to razumel — razmere se kaj lahko spet spremenijo — in ne bo obsojal lista in vodstva, najmanj pa odpovedal naročnino. - - * Naš župnik, č. g. Štefan Kas-sovic, so jako dober gospodar. V šestih mesecih so plačali na State banki celih dvanajst tisoč dolarjev na dolg. Kampanja bo šla kar naprej, da se bo I tista luknja — naš dolg — ved-|no bolj krčila in čim prej popolnoma izginila. Tujci ne bodo mogli reči, da smo Slovenci zanič. Slovenci radi darujejo za božjo čast, če vidijo črno na belem, kako vse stoji. Zato čast župniku, kapetanom in kape-tankam, ki so tako pridno zbi-. rali in-prinašali darove od Slovencev za dolg, kakor čebelice med za zimo. Cast in hvala tudi vsem odborom te kampanje, j Kaj pride ob koncu leta, boste ! pa že slišali, pa boste tudi str- akcijo. Ubogi naš narod v stari domovini nam bo hvaležen, predvsem pa lahko po pravici računamo na to, da nas bo za tako hvalevredno početje nagradil Bog sam. Dajmo priznanje ljudem, ki se trudijo za nas tukaj, pa tudi za naše v stari domovini! Sodelujmo ž njimi in tudi mi storimo svoj del! V tem duhu pozdravljam vse naše farane, posebno naše radio pevce in poslušalce, pa tudi vse čitatelje Amerikanskega Slovenca in milwauskega Obzora.' — Naročnik obeh omenjenih listov J. V. -o- IZ JOLIETA V NEW YORK Popisuje John Muts Joliet, 111. Kakor boste cenjeni čitate-lji kmalu sami razvideli, sem imel poseben vzrok, da sem šel v New York. Popisal bom vse od kraja. Pri tej priliki sem videl in slišal marsikaj, kar bo gotovo marsikoga zanimalo. Dne 25. junija sem se podal od doma na bus postajo in se odpeljal v Lemont do Marije Pomagaj. Tam sem počakal Rev. Pija Petriča, potem pa naju je č. g. Aleksander Urankar odpeljal v Chicago1; v župnišče Sv. Štefana. Tam sem imel nekaj časa, da sem obiskal urednika Am. Slovenca, ki ga vselej obiščem, kadar se mudim tam blizu Sv. Štefana. Od tam nas je Rev. Edward Gabrenja, I župnik pri Sv. Štefanu odpeljal na železniško postajo. Poslovili smo se od prijaznega gospoda župnika Gabrenje in se vkrcali na vlak. Presenečen sem bil, ko sem videl, da imava privatno sobo z Rev. Pijem Petričem, notri pa dva prostora za spanje; on je vse to | uredil. Vozili smo se od začetka hitro, dokler se ni noč napravila, potem ko smo zaspali, pa nismo znali nič. Drugi dan, ko se je zdanilo, smo prišli v gorate kra-kje. Tam je bilo malokje videti kaj obdelane zemlje. Proti New Yorku vlak počasi vozi, zato ker so sami ovinki. Ko smo prišli na postajo v New York City, je bilo na postaji toliko ljudi, da se ni bilo moči kreniti. Taksi naju je pripeljal na dom Rev. Petriča. Iznenaden sem bil, ko sem videl, da imajo vse tako lepo urejeno. Imajo poslopje pet nadstropij visoko, brez kleti. Drugi dan je bila nedelja in smo imeli dve sv. maši. Ob 8. uri je maševal č. g. Martin Ste-panec, ob 10. pa č. g. Pius Pe-trič. Po maši je bila po cerkvi procesija s presv. Rešnjim Telesom. Evangelije so brali v slovenskem jeziku. Po maši je prišla po mene soproga mojega nečaka Ludo-vika Mutz iz Brooklyna in me je spremila na njihov dom. Pri njih sem imel kosilo, popoldne sčtn pa šel ž njimi na zabavni piknik, ki ga je priredilo društvo Slovan. To je bila v resnici prava zabava, posebno petja ni manjkalo. Društvo Slovan je pevsko društvo, Mr. Ignacij Hude je pa njegov vodja. On vodi več pevskih društev in je organist pri slovenski župniji Sv. Cirila in Metoda. Ima lepo izvež-ban pevski zbor. Ko smo se vračali iz piknika, smo-se ustavili pri nekem rojaku v gostilni in | se zabavali pozno v noč. Ko pridemo domov je bilo že blizu polnoči. Drugi dan me je Mrs. Mutz spet nazaj spremila do Rev. Petriča. Takrat smo se vozili po mostu, ki je med Brookly-nom in Manhattanom. Isti dan popoldne me je Rev. Petrič peljal gledat škofijsko cerkev ali katedralo, ki je velikansko poslopje in pravijo, da je stala tri milijone dolarjev. Potem smo si ogledali Radio City. Tam sem videl ogromno poslopje. Naslednji dan smo se podali pa proti morju. Tam sem videl poslopje, ko sem bil pred 50. leti v Castle Gardenu, zdaj pa to poslopje služi za nemške i Utopljenko našli Cleveland, O. — Kako je bilo že poročano, je pred kratkim v Erie jezeru utonila Miss Mary Pintarič, ko je skušala rešiti druge. Njeno truplo so našli kasneje v Euclid Beach parku. Pokopali so jo iz cerkve Sv. Jeronima. Dekle je bila stara 20 let. Rojena je bila v Cle-velandu. Njen oče, John Pintarič, je doma iz Pavlove vasi na Štajerskem, mati Rose, rojena Cesar, pa iz Orkvovice na Dolenjskem. Smrtna kosa Aurora, Minn. — Pred krat- Dolenjskem. Smrtna kosa Aurora, Minn. — Pred kratkim je tukaj umrl Vincent Mi-kulič, star 63 let in doma od Ribnice na Dolenjskem. Zapušča ženo, tri sinove (eden je na fronti v Afriki) in pet hčera, od katerih je ena doma, tri so v Chicagi, ena pa v Gary, Ind. Nov grob Milwaukee, Wis. — V nedeljo 18. julija je na svojem domu, 4614 N. 32nd St., umrl rojak Frank Remshak, star 50 let in doma iz Bočne v Savinjski ' dolini. Zapušča sopro Ano, roj. ' Veršnik, dva sina, Franka in Edwarda ter hčerko Ano. Rojak John Vičič umrl Chicago, 111. — V petek 23. julija je po nagli operaciji umrl v bolnišnici rojak John Vičič iz 2740 N. Washtenaw Ave. Star je bil 62 let; doma pa je bil iz Sorice pri Ilirski Bistrici. V Ameriko je prišel še leta 1892. Kakih 30 let je bival v Chicagi, kjer sta zadnjih 18 let vodila & soprogo grocerijsko trgovino na 2707 Diversey. Zapušča žalujočo soprogo Heleno, rojeno Teran, in hčer Mary, ki je poročena, in brata Josipa v Jolietu. Spadal je k dr. sv. Frančiška, št. 29 KSKJ. Pokopan je bil 26 julija na pokopališču Sv. Jožefa po pogrebni sv. maši v cerkvi Sv. Janeza Berh-mansa. Preostalim naše soža-lje, pokojnemu rojaku pa naj sveti večna luč! Mrs. Katarina Pasdertz umrla Chicago, 111. — V nedeljo 25. julija je v visoki starosti umrla na domu na 2051 W. Cermak Rd. rojakinja Katarina Pasdertz. Rojena je bila v vasi Kapljišče, fara Podzemelj na Belokranjskem. V Ameriki je bivala 35 let, ves čas v Chicagi. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča v Chicagi edino hčer Mrs. Anthony Brodaric Sr., vnuka Anthony Brodaric Jr. in dve pravnukinji, drugod po Ameriki pa več daljnih sorodnikov. Leži v 2efranovi pogrebni kapeli. Pogreb bo v sredo 28. julija s pogrebno sv. mašo ob 10. uri v cerkvi Sv. Štefana. Pokopana bo na St. Mary's pokopališču. Preostalim izrekamo naše sožalje. Umrli rojakinji pa naj sveti večna luč! vojne ujetnike. Potem smo šli na ladjo in se vozili po morju. Videlo se je daleč na morje in lepo je bilo videti ladje, ki se zmeraj vrstijo, ko dohajajo in odhajajo. Tam sem videl tudi francosko ladjo Normandie, ki je pogorela v začetku vojne. Leži v vodi na strani, tako da ena sran gleda ven iz vode. Drugi dan smo se spet odpravili po mestu, da si do kraja napasem oči, in sem si jih v resnici napasel. .Takrat smo šli na* Empire State Building. To poslopje je 1250 čevljev visoko, to.je blizu ene četrtine milje. Tam je zapisano, da je v njem toliko železa, da bi napravili vlak 11 milj dolg, ko bi ga naložili na vagone. (Dalje prihodnjič) meli in z glavami zmajevali, da smo tako daleč porinili oni termometer. Hvala vsem, tudi onim, ki ne morejo prispevati, pa bi radi! Zastopnik Am. Slovenca. —o- NAŠE NARODNO DELO Milwaukee, Wis. Kot milwauškega Slovenca me veže dolžnost, da se zahvalim nekaterim ljudem, ki se v naši naselbini posebno trudijo za naš narod in njegov dobrobit, tako za nas tukaj v Ameriki, kakor tudi za naše brate in sestre v stari domovini. Predvsem moram omeniti milwauški slovenski list Jugoslovanski Obzor in njegovega urednika Mr. Rado Stauta, ki se trudi iz vseh moči, da ohranja našo narodno zavest med nami živo. Nadalje morarr omeniti naše cerkvene pevc€ pod vodstvom Mr. Leo Muška- i tevca, ki nam tako lepo pojejo « v cerkvi, pa tudi na slovenskem < radio programu. Slovenski ra- t dio program traja zdaj vsakokrat po eno uro — prej je bilo samo pol ure — in ga slišimo vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne. Je vedno zanimiv, posebno lep pa je bil zadnjih par nedelj, ko so pevci zapeli novo slovensko himno, ki je ravnokar prišla iz stare domovine, in so z njo prvič nastopili na radio programu v Milwaukee. Najbrž niso te pesmi do zdaj zapeli še nikjer drugje v Ameriki na radio programu, vsaj v tej obliki ne, kakor jo imamo tukaj, namreč prirejene 1 za celi zbor. Upam, da nam jo bodo naši pevci še večkrat zapeli na slovenski radio oddaji. Castitam pevcem, pevovodji in vsem onim, ki se zanimajo in sodelujejo, da se ta stvar tako uspešno nadaljuje. Vsak dobro ■ ve, da to ni brez muje in ne! : brez stroškov. Upam, da se bo vse tako lepo še za naprej vršilo in želim.. da«fci Bog dal j vsem, ki pomagajo, svoj blagoslov. Zahvalim se in častitam tudi , našemu cerkvenemu odboru fare Sv. Janeza Evangelista, . predvsem pa našemu prečasti-' temu g. župniku Antonu Schif-. frerju, ki tako lepo skrbijo za t lepi red in napredek pri fari in > cerkvi, obenem jim je pa tudi naša stara domovina pri srcu; uvedli so jako uspešen način, . kako lahko našim rojakom on-i stran morja največ pomagamo, i Izgleda, da je v naši lepi j rojstni domovini v starem kra-» ju zdaj vse propadlo, toda tako i ne more ostati; po vojni bo i spet vse iznova oživelo. Tam bo . treba pomoči, in treba je bo ve-; liko. Naši ljudje tam trpijo ve-. liko revščino, da se jih Bog . usmili. Da bi le bili kmalu re-. šeni! , Naš g. župnik so se zavzeli, . da gre ob tem času vsako leto - erta cela nedeljska cerkvena s kolekta za one siromake v naši 1 slovenski domovini. Letos je že , tretje leto, kar so to vpeljali. O - priliki bo vse nabrano tam od- - poslano. Vsak faran, ki daruje 3 v ta namen, je vreden pohvale. 3 Ta način zbiranja je gotovo - najbolj prikladen. Vsak se boji 5 hoditi po hišah in ljudi nadle- - govati za darove; mnogo jih . nima prilike in časa, da bi se temu posvetili, ker morajo de- - lati, po delu so pa trudni in ni-kakor ne morejo biti razpolo- a, ženi, da bi okrog hodili od hiše - do hiše. Zato naj vsak sam da - v ta namen kolikor more; vsi 3 imamo najlepšo priliko za to. - Človeka, ki ima kaj srca, ni - treba k temu šele nagovarjati - in ga prepričevati, zakaj naj i pomaga. Sam Jezus Kristus je 3 učil: Ljubi svojega bližnjega i kakor samega sebe. Ta zapo-t ved ima še poseben pomen v - našem slučaju. Način pobira- - nja omenjenih prispevkov, ka- - kor so ga uvedli v naši fari, je b res pripraven. Dobro bi bilo, ko - bi si pri vsaki slovenski fari v t. Ameriki omislili kaj podobne-e ga. Tako bi se še najlažje ne- - kaj nabralo za znano Pomožno THE WESTERN SLAVONIC, NOLLVIDOSSV Fonnded en Democratic Principle«, disregarding Claae, Political and Parties* BeUafs WM »I Iptoa peouo* ■uonndQ put Benefit Of the member« and «hair b«ieficiari«a and not for profit. Fraternal voicE A DEPARTMENT OK AMERIKANSKI SLOVENEC - " Monthly English Section - Dedicated To the English Speaking Member. Of Our Association Our Motto: BROTHERHOOD, LIBERTY, AND PROGRESS BE A LOYAL BOOSTER CHICAGO, ILL., TUESDAY, JULY 27, 1943 THE WESTERN SLAVONIC^ ASSOCIATION S YkaSJj Orgudsatloe Jlw Beat Homa Safeguard Fraternal Protection Pol The Whole Family. Provide« For Death, Sick, Operations, Accident and Disability Benefits, FRATERNAL VOICE (ENGLISH SECTION) Published monthly in the interest of tha English Speaking Lodges and the Juvenile Department, and for the progress, good and welfare of The Western Slavonic Association, also to promote and maintsin a mutual and fraternal understanding between ALL members; to units our whole membership and develop fraternity, brotherhood and cooperation to the highest degree. The following rules must be observed: 1. Write legibly in ink on one side of paper, or type your article, double spacing it Articles should be as brief as possible. 2. A pen name may be used btit must be accompanied by and addrees of writer. 3. The editor reserves the right to altar, condense, or accept or reject any copy submitted. 4. No manuscripts will be returned unless requeated and return postage is included. 5. Hand changes of addresses to your local secretary who wffl forward same to the publisher — AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 West Cermak Road, Chicago, I1L 6. Send all letters, copy and material for this psge to reach tha editor not later than the 16th day of the month. 3360 Vine Street FRATERNAL VOICE GEO. J. MIROSLAVICH, Editor Denver, Colorado HONOR ROLL ,351h Birthday Drive. May 1 to July 5 LODGES ENROLLING 35 NEW MEMBERS Slovan Lodge No. 3, Pueblo, Colo ___________________________ so Trail Blazers Lodge No. 41, Denver, Colo. .......................... 3 FHA Fire Insurance—Zavarovalnino na FHA............ 82.75 .Interest on Bonds — Obresti na obveznice : $2000 Pinal Co., Ariz. Elect. Dist $1000 Phoenix, Ariz. Water , $50Q Wellington, Colo. Ref. •„ , , U. S. Savings ' * •*......-..... • 5%............... " ......... 2.53%-------- .$60.00 25.00 . 18.00 # -tvi, $108.00 ■ Total receipts — Skupni prejemki ........ 573.95 Balanoe May 31, 1943 — Preostanek 28,642.01 » Total — Skunai ___________ ______________ _______________ $29.215.96 CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE WSA FOR JUNE, 1943 SPREMEMBE V ČLANSTVU ZSZ ZA MESEC JUNIJ, 1943 Entered — Pristopili: K št. 1: Katherine Turk, Cert DD-1332, R. 29, zav. $500 in $1. K št. 3 iz ml. odd.: Joseph Matyazich, Cert. DD-1340, R. 18, zav. $500: Eleanor Snidarsich, Cert. DD-1341, R. 18, zav. $250; Dorothy Tekavich,! Cert. BB-697, R. 18, zav. $500 in $1. K št. 9 iz ml. odd.: Dorothy M. Javernick, Cert. BB-695, R. 16, zav. j $500 in $1; William E. Jamieson, Cert. DD-1337, R. 31, zav. $1000 in $1. 1 K št. 11 iz ml. odd.: Helen Z. Slanovich, Cert. CC-134, R. 18, zav. $1000 in $1. K št. 16 iz ml. odd.: Helen Lesar, Cert. DD-1334, R. 18, zav. $500 in $1; Frances L. Kochevar, Cert. DD-1333, R. 24, zav. $500 in $1. K št. 17 iz ml. odd.: Dorothy Zadel, Cert. DD-1338, R. 18, zav. $500 in $1. K št. 21 iz ml. odd.: Richard Krueger, Cert .BB-696, R. 17, zav. $500 in $1. K št. 24 iz ml. odd.: Frank Mohar, Cert. DD-1336, R. 18, zav. $500 in $1. Lodge No. 33: Martin Ga'oor, Cert. DD-1342, C. 48, ins. $500. Lodge No. 36: Anthony J. Peloza, Cert. DD-1344, C. 40, ins. $500 and $1; Ann E. Paolicchi, Cert. DD-1343, C. 29, ins. $500 and $1. Lodge No. 38: Robert Kominski, Cert. DD-1330, C. 31, ins. $500 and $1. Lodge No. 41 from Juv. Dept.: Alvin A. Jensen, Cert. BB-694, C. 16, ins. $500; Rita M. Krasovich, Cert. BB-693, C. 30, ins. $250 and $1; Paul L. Garvin, Cert. BB-692, C. 37, ins. $1000 and $1. Lodge No. 54 from Juv. Dept: Joseph V. Te*4k, Cert DD-1335, C. 18, ins. $500 and $1. Lodge No. 59 from Juv. Dept.: Cristoph Cirno, Cert DD-1339, C. 18. ins. $500. Lodge No. 66: Walter Rosky, Cert. DD-1345, C. 38, ins. $250 and $1. j Withdrew from all benefits—Odstopili od vseh podpor: Lodge No. 3: Leonard Kasel, Cert. BB-655; W. R. Merhar, Cert. 4274: Stanley Mikiich, Cert. DD-982; Frank Novak, Cert. DD-1027; Frank R. Ur-bancich, Cert. BB-500. Lodge No. 4: Jerry L Gacnik, Cert. DD-1057. Lodge No. 6: Frank Nolan, Cert. DD-940. Lodge No. 14: Angello Venturelli, Cert. CC-112; Ernest Prezel, Cert DD-1203. Lodge No. 16: Mark Dujmovic, Cert. DD-928; Edward Lesar, Cert. ' B-413. Lodge No. 21: Fred Puzel, Cert. DD-775; Andrew Lah, Cert. DD-809. Lodge No. 28: Anton Stois, Cert. 344. Lodge No. 41: Richard Hartman, cert. BB-545; Albert Stonich, Cert. BB-681. Lodge No. 52: Mark Hovat, Cert. DD-887. Lodge No. 59: Joseph J. Vikara, Cert DD-1032; Stanley Skerl, Cert. DD-1014. Changes of Insurance — Spremembe zavarovalnine: Lodge No. 5: Angela Drobnick, Cert. DD-1331, increased from $500 to $1000. Died — Umrli: Pri št. 3 umrl dne 5. junija 1943: Mike Mismash, Cert. 155, star 60 let. Vzrok smrti: Cardiac Decompensation. Pristopil v Zvezo 24. junija 1910. Zavarovan je bil za $500, R. 27. Pri št. 23 umrl dne 18. junija 1943: Louis Rozman, cert. D-248, star 45 let. Vzrok smrti: Suicide. Pristopil v Zvezo 31. marca, 1931. Zavarovan je bil za S1000, R. 33. Pri št. 29 umrla dne 31. maja 1943: Anna Kirbish, cert. 3888, stara 30 let. Vzrok smrti: Cerebral vascular accident. Hypertensive cardiovascular disease. Pristopila v Zvezo 13. avgusta 1928. Zavarovana je bila za $1000, R. 30. - ■ Naj v miru počivajo, preostalim pa naše globoko sočutje. Disbursements — Izdatki: 1 Reserves refunded — Rezerve povrnjene: Ldg. No. Neme Amount Dr. it Ime Vsoto 1 Helen Skul ...................................................$14.55 3 Betty A. Jersin ......................................... 15.85 3 Joseph Kastelic ............................................ 4.40 3 Matilda KraU .............................................. 1.90 3 A. R. Popish ................................................ 15.85 9 Albert Strack • ___________________ _______15.60 14 Norbert P. Dupin ....................................... 15.85 14 Veda Stavar .........................-............... 9.95 16 Helen Lesar .................................................. 15.85 29 Robert J. Butara ........................................ 14.55 29 Anna Ponikvar ............................................ 5.55 41 Albert Stonich ............................................ 6.40 Exch. charges on coupons—Vnovčenje kuponov.......... Total disbursements — Skupni izdatki ..................... $136.30 .85 ..........- 13715 Balance June 30, 1943 — Preostanek............................ ............... $29,078.81 Danver, Colorado, July 20, 1943. ANTHONY JERSIN, Sec'y-gl. tajnik. POLOM NEMŠKE KOLONIZA CIJE NA RUSKEM IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA 3935 W. 26th Street, Chicago, IQ. | koval, je postal voznik za sa-! mega ruskega carja. V službi pri carju je ostal 11 let, potem je pa napravil pogodbo z nekim ruskim plemenitašem, da je dobival $20,000 na leto, povrh tega pa se 15 odstotkov od vseh nagrad, ki jih je pridobil v konjskih tekmah. Ko je prišel na Ruskem prevrat, so ga ujeli boljševiki; takoj ko so zvedeli, kako se razume na konje, so ga poslali na neko posebno jetniško kmetijo, kjer so redili konje. Po vojni so ga oprostili, nakar je šel nazaj v Zedinjene države, kjer je še leta 1932 dobil takozvane "Hambletonian Sweepstakes". štva v Bridgevillu in pa iz društev štev. 295, 6, 319, 17£ SNPJ; štev. 79 SANS, Girard, O., nastala iz tamošnjih društev in klubov; štev. 80 SANS, White Valley, Pa., nastala iz dr. štev. 232 SNPJ in štev. 116 ABZ. Ta organizacija je dne 14. julija štela 80 podružnic. \ V istem času so prispevale sledeče podružnice: Štev. 1 SANS, Detroit, Mich., $100.00 štev. 12 SANS, W. Aliquippa, Pa., $12.45; štev. 20 SANS Cleveland, O., $82.00; štev. 23 SANS, St. Louis, Mo., $35.-00; štev. 36 SANS, Waukegan North Chicago, 111., $550.00; štev. 47 SANS, Pueblo, Colo., $5.00; štev. 48 SANS, Cleveland, O., $100.00; štev. 53 BANS,Johnstown, Pa., $130.-00; štev. 77 SANS, Sheboygan, Wis., $25.00. Poverjeništvo, ki upravlja imovino Jugoslovanskega re-publičanskega združenja (J. R. Z.) v Chicagu, nam je poslalo $1,000.00 za SANS. Posamezni so poslali skupno $7.50. i Iz Lloydella, Pa., se je ogla-i sil tajnik dr. štev. 35 " ABZ Joseph Arhar ter poslal naši organizaciji v pomoč $17.75, kateri znesek je nabral med ' članstvom pri dr. štev. 35 ABZ in štev. 60 SNPJ. Obenem je pa tudi sporočil, da mislita o-menjeni društvi ustanoviti našo podružnico. Shodi, seje, sestanki in prireditve Kampanja, ki jo je bila o-dredila podružnica štev. 36 SANS, Waukegan-North Chicago, III., za pobiranje prostovoljnih prispevkov po tamoš-nji slovenski naselbini, se je dne 10. julija zaključila s sijajnim uspehom. Vrli nabiralci in neumorne nabiralke so nabrali čez. $1,000.00. To je lep Zgled za živo zanimanje, ki prevladuje tamkaj za našo stvar. Podružnica štev. 30 SANS, Sharon, Pa., je na svoji peti redni seji, ki se je vršila dne dne 4. julija, sklenila, da se bo z vso vnemo lotila dela za pridobivanje novega članstva. Ta podružnica nam je že poslala $300.00 in njen tajnik br. Frank Okorn upa, da se bo narod še živeje zanimal za naše gibanje in da bodo tako naši dohodki čimdalje večji. Prihodnja seja podružnice štev. 39 SANS, Cleveland, O., se bo vršila v petek dne 23. i julija v Slovenskem narodnem domu na St. Clai'rju. V Pittsburghu, Pa., je ime* la tamošnja podružnica štev. 3 SANS shod dne 4. julija v prostorih Slovenskega narodnega doma. Poleg Rev. M. Ke-beta in Geo. Vitkovicha je v imenu naše organizacije go-! voril tudi br. Janko N. Rogelj, ki je član našega izvrše-valnega odbora. I _ * ; Dne 18. julija je imel iti naš predsednik Etbin Kristan v 1 Detroit, da bi se udeležil bol-garsko-macedonskega kongresa, ki se je vršil tamkaj tisti I dan. ' ^ Predsednik Louis Adamič je sklical sejo Združenega jugoslovanskega odbora v Cleveland, O. za v spboto dne 7. avgusta t. 1. Prosvetljenost Cestokrat kdo vpraša, kaj je pravzaprav prosvetljenost. Naj na to vprašanje odgovorimo s sledečim primerom iz življenja slovenskih delavcev v tej deželi. V majhni premogarski naselbini na zapadu je pred leti živelo kakih trideset slovenskih družin in nekaj samskih oseb. Med njimi je bila tudi vdova, ki je bivala s šestimi nedoraslimi otroci v navadni premogarski leseni hišici. Moža ji je pred nekaj leti ubilo na delu v premogovniku. Kmalu po njegovi smrti se je neko poletje kd^ ve kako pripetilo, da se je ponoči nekaj vnelo v tistem skromnem domovanju, in hišica je pogorela do tal. Mati in otroci so 3e komaj rešili nepoškodovani iz gorečega poslopja. Dobri sosedje so jim nemudoma priskočili na pomoč ter jih vzeli pod streho. Vsi moški 30 ostali doma, dokler niso s skupnimi močmi postavili tisti vdovi in njenim šestim otrokom novega doma. Tako ravnanje je prava, resnična prosvetljenost. V naši stari domovini — v lepi Sloveniji — so naši ljudje, kakor se lahko povzame iz neštetih poročiL v groznih stiskah in strain« m trpljenju. Naduti in surovi fašisti ita-' lijanske, nemške in madžar-žarske sorte si na vse pretege in načine prizadevajo razna-, roditi slovensko ljudstvo ter era popolnoma zatreti na zemlji, na kateri je živelo že več kadkor tisoč let, jo pridno obdelovalo ter vzljubilo nad vse na svetu. Petino tega marljivega, poštenega, mirnega, nadarjenega in svobodoljubnega naroda so fašistični tolovaji že ugonobili in višek svojega zverin-' stva so dosegli s tem, da so po- i lovili veliko število slovenskih i deklet ker jih prepustili pohoti svoje razuzdane vojaške drhali. Otroke pulijo materam iz naročja ter jih pošiljajo kdo ve kam. Žene ločijo od mož in te odganjajo v svoje, kraje na prisilno, suženjsko delo, da potem laže ubijajo, uničujejo in uganjajo svoja barbarska početja. Bratje in sestre! V stari domovini je sedaj vse slovensko ozemlje kakor ena sama velika razvalina v fizičnem in nravnem oziru. Na tisoče slovenskih ljudi je tamkaj^.brez strehe, brez doma, brez dostojne obleke in brez kruha, j Temu narodu, iz katerega iz-: ha j a vse ameriško slovenstvo, ; preti narodna smrt. Ali naj mar mi,* ki smo njegove krvi, držimo roke križem?! Ali naj hladnokrvno gledamo, ko se naši ljudje v nesrečni Sloveniji borijo s smrtjo? ! Ne, nikakor ne. Saj smo nji-hni bratje in njihne sestre po krvi. Saj smo vendar prosvet-Ijeni kakor tisti premogarji v zgoraj omenjeni naselbini, pa j bomo storili vse, kar le moremo, da jih rešimo narodne smrti, ter se kakor en mož pridružili prizadevanjem Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Naše gibanje V razdobju od 8. do 14. julija so se nam prijavile sledeče nove podružnice: Stev. 77 SAW1 Sheboygan, Wis;, nastala iz dr. štev. 144 KSKJ; štev. 78 SANS, okrožje Bri-dgeville, Pa., nastala iz Slovenskega samostojnega dru- KDOR ŠE NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN Priročna knjižica ''Kako se postane državljan Združenih držav", katero je izdal Common Council for American Unity, je sedaj prišla v vrste najbolje prodanih knjig ko je bilo prodano več kot četrt milijona od kar je prvikrat izdana. Zadnje popravljene in modernizirane izdaje se je prodalo okrog 17,000 izvodov odkar je tiskana koncem lanskega leta. Kot v prejšnjih izdajah vsebuje ta knjižica tudi sedaj oddelke, ki govorijo o izjavi namere, prošnji za naturalizacijo, končnem zaslišanju, državljanstvu otrok, državljanstvu žen, postopanju za posebne vrste tujcev, izgubi amerikanske-ga državljanstva, dalji dodatek s primeri vprašanj in odgovorov, in ustavo Združenih držav. Vsebuje tudi oddelek z raznimi informacijami. « Zraven drugega se nahajajo v knjigi tudi nove nformacije o naturalizaciji tujcev, ki služijo v vojski Združenih držav in naturalizaciji sovražnikov tujih narodnosti. Druge nove informacije se nanašajo na izgubo državljanstva potom udele-žitve v plebiscitu in na manjše spremembe v zakonu o naturalizaciji. Sedanje izdanje vsebuje 95 strani materjala, in se lahko dobi po prejšnji ceni 25 centov pri Common Councilu for American Unity, 222 Fourth Ave., New York City. Fredric March, znani filmski igralec, kaše. kako hrani uporabljeno mast sa Strica Sama. Slika je posneta na njegovi farmi v New Milford. Conn. Njegova žena. Florence Eldridge, se boji. da ne bo kaj razliL RAZNE ZANIMIVOSTI ŽENE VRŠE MNOGO POSLOV NA POLJU PROMETA Washington. — Nikdo se ne čudi več, kadar vidi ženo, ki vozi deset-tonsko motorno vozilo na velikih cestah preko dežele. Amerikanci doma ne gledajo več s presenečenjem žene, ki vozijo taksi avtomobile, ali pa one, ki so postale pre-voznice električne železnice. Na polju prometa so ameriške žene danes imočno udeležene. Zgodaj leta 1943 je bilo že 160,000 žena zaposlenih v prometnih družbah in vsak dan dobivajo v njih delo nove ženske moči. Prve reakcije na zaposlitev žen v službi prometa, so bile deloma hladne, deloma navdušene, toda prava ocena je dejstvo, da so skoro vse družbe, ki so prevzele ženske moči zelo zadovoljne z njihovim delom. j "Edini, ki še dvomijo o uporabnosti ženskih moči, so oni delodajalci, ki jih še niso najeli in izurili," je izjavil prestav-nik ameriške "Transit Association". Ena izmed žena, ki so zdaj že približno desetina vseh na-stavljencev pri podjetjih za transport z motornimi vozili, je v svojih 8 letih vožnje na cestah preko dežele^ prevozila 750,000 milj, in to brez vsake nezgode, je izjavil ravnatelj velike avtomobilske transportne družbe. Urad za vojaške transporte poroča, da zaposlujejo železnice več ženskih moči kot katera koli panoga drugih transportnih industrij. Office of Defense Transportation je izjavil, da bo na tem polju še velika potreba za ženske moči. ^ V mesecu januarju 1943 je 94% vseh naših podjetij, udeleženih v lokalnem transportu, zaposlovalo ženske delavne moči. Kontrole, izvedene v zadnjem času, so pokazale, da imajo žene v prometnih službah v splošnem jako ppvoljne uspehe v pogledu varnosti. KDOR SE RAZUME NA KONJE! Te dni je umrl v Clevelandu, O., William Caton, star 66 let, ki je v svojem življenju prislužil ali pridobil tri milijone dolarjev za gospodarje vprežnih konjev, s katerimi je vozil na raznih dirkah v Ameriki in Evropi. Njegove izredne sposobnosti za voznika in priganjalca so prvič vzbudile splošno pozornost na chicaški svetovni razstavi leta 1893, ko je bil še fantiček, star komaj 15 let. Ker se je pri tisti priliki tako odli- NASA MORNARICA Washington, D. C. — Mornariški tajnik Knox pravi, da bomo leta 1947 imeli sedemkrat toliko ladij, kakor jih imamo zdaj. Naša mornarica bp imela letos dvakrat toliko ladij, kakor jih je imela lansko leto. MALI OGLASNIK PRODATI SE MORA da se uredi zapuščina — tri-nadstropna zidana hiša s tremi stanovanji po 6 sob, s kopalno sobo in zaprtimi porči. Hiša je v dobrem stanju in stanovanja so oddana. Cena $4750.00 ter dvonadstropna lesena hiša, kjer je trgovina ter 4 stanovanja v enem poslopju, dve stanovanji pa v drugem poslopjtk Hiša je v dobrem stanju, stoji na vogalu 21st in Wolcott Ave. Cena $3900.00. Za pojasnila pokličite: S. G. TUPONICH, 1429 W. 18th St., Chicago, 111. Tel. Canal 1640 2x Fw Victory ... . -i ' U.S. DEFENSE BONDS STAMPS ! DR.JOHN J. SMETANA j > Pregleduje oči in predpisuje otala < ; 23 LET IZK8SNJP \ OPTOMETRIST n 1101 SO. Ashland Avsootf S TaL Canal 0523 Uradne ore: vsak dan od 9 j \ zjutraj do 8:30 zvečer. Ameriški fcrfmarji raje redijo prašiče s koruzo, kakor da bi jo prodajali po predpisani ceni. Slika nudi prisor is chikaikih klavnic, kjer mora včasih svinjina nadomestili primanjkljaj v govedini. Torek, 27. julija 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC -r Etržii 5 Sumner Welles, podtajnik naše države, je v junijski izdaji organa Ameriške Delavske Federacije, "Federati-onist," dal posebno jasno izjavo o verjetni ,bodoči ameriški politiki glede nekaterih povojnih problemov. G. Welles najprej ugotavlja, da je problem daljne bodočnosti, ki se nas vseh tiče, vspostavitev stalnega miru potom naše zmage. In potem še povčjarja, da je problem o povojni politiki v osnovi vprašanje našega lastnega in-r teresa. In medtem ko nam previdno predočuje kot svoje osebno mišljenje, da bi sedaj bilo prezgodaj, če bi ta vlada skušala odrediti natančno in v podrobnostih neki jasen načrt mednarodnega sodelovanja, katerega bi amerikanski narod sprejel, realistično opozarja, da moramo vsi računati s tem, da bodo ob koncu te vojne gotove razmere dozorele. In kot rezultat teh razmer bodo morali posebno v prehodni dobi, ki bo sledila ustavitvi sovražnosti, oni Združeni Narodi, ki bodo poklicani da prevzamejo razne potrebne funkcije, vzdržati red; te funkcije bodo obstojale v repatri-jaciji in združitvi razdvojenih družin, pomoči v hrani, kontroli bolezni, in fizični vpostavit-vi stanovanj v bombardiranih krajinah. "Toda izgleda jasno," pravi g. Welles, "da mora, kot rezultat žalostnega nauka, ki ga je človečanstvo črpalo fz dogodkov zadnjih 25 let, vsaka oblika mednarodne orga-ganizacije, če hoče uspešno delovati, priznati- kot osnovo nekoliko glavnih principov." G. Welles za tem navaja sledečih šest osnovnih točk, katere smatra kot potrebne: 1. Sile ki so za to pripravljene, morajo potom mednarodnega sporazuma ustvariti kombinirano vojsko, ki se bo uporabljala mestoma ali na širši podlagi, in katera bo mogla in hotela preprečiti napade, onemogočiti mednarodne konflikte, in sploh paziti, da se ne ruši mir na svetu. 2. Obstojati mora mednarodno sodišče, pred katero pridejo vsi mednarodni spori, in katero bo uživalo mednarodno zaupanje. 3. Ustvariti se mora učinkovit mednarodni način, ki bo napravil gotove vrste oboroževanja nezakonite, in ki bo pregledoval oboroževanje vseh narodov. 4. Morajo se ustariti primerne in praktične tehnične 1 organizacije, ki se bodo bavi-le s finančnimi in ekonomskimi stvarmi, in ki bodo dajale nasvete članom Združenih Narodov, tako da poedine sile ; ne bodo same vodile autarkiČ-i ne trgovske in finančne politi- i ke. Povojni čas bo na ta način epoha ekonomskega sodelovanja in zvišanja življenskega standarda, ne pa strašne konkurence in znižanja življenskega standarda za nas vse. 5. Mora se priznati princip enake suverenosti vseh držav, malih in velikih. In skupaj s tem ustvariti princip, da se mora pripraviti pot za svobodo in samoupravo vseh narodov ki želijo svojo svobodo, ».ko so ti sposobni da to pravico prevzartnejo. 6. In končno, v svetu, za katerega se mi boirimo, mora rehati vsaka potreba za rabo ne večnega, izraza "rasna ali verska*manjšina."' 'dtf" G. Welles, povdarjajoč svojo šesto točko, izjavlja: "Ako se narodi zemlje borijo in u-mirajo da obdržijo, in dobijo, svobodo poedinca pred zakonom, ali je potem mogoče, da narodi Združenih Narodov pristanejo na zopetno vspostavitev sistema, v katerem bodo ljudje smatrani da pripadajo kakim "manjšinam"? E-nakost poedincev, kakor tudi enakost narodov, res ne morejo biti zasigurane z odredbami. Enakost je odvisna od njihovih lastnih uspehov, in njihove lastne notranje vrednosti. Toda vsak človek ima po božjem zakonu pravico na e-[ nakost človečanskih pravic in na enako izkoriščanje mogočnosti. To je podlaga našega demokratskega prepričanja. Ko je prišel do tega zaključka, je g. Welles slikovito prikazal sporazume o med-amerikanskem dogovoru, na katerem temelji Pan-Amerika-nizem in regionalna solidarnost ameriških republik. On nas opominja, da se do teh sporazumov ni prišlo v teku enega dne in da se ni uspelo samo na podlagi začetnega osnutka. "Nasprotno," povdarja G. Welles, "do cilja se je prišlo samo po mnogih letih, in je celo bil potreben napad proti eni ameriški republiki, proti Združenim Državam, zato da se konečno pride do regionalnega sporazuma Zapadne He-misfere." "Mogoče bi bil najholjši način za Združene Narode, da tudi oni ustvarijo mednarodno organizacijo po isti metodi stopnjevite evolucije. Ako bo dovolj elastičnosti v delovanju na začetku prehodne dobe in bodo Združeni Narodi imeli dovolj praktične skušnje v vojnem času in po zmagi, bo to po vsej priliki jasno pokazalo kakšna vrsta organizacije bi najbolj sigurno garantirala dosego osnovnih ciljev, j katerim se teži." Izolacioniste pa poliva z mrzlo vodo. Opozarja, naj pazimo na "cinike, katerih glasove kakšen krat čujemo, ko hočejo dopovedati možem in ženam te dežele, da kakor so zmeraj bile vojne v preteklosti, bodo tako tudi v bodočno-! sti, in da je najboljši način za nas, da ohranimo svojo kožo." ! Združene Države "gredo svojim potom," in da, ko se \konča ^ojna, zopet hlinimo, kakor da se vse, kar se godi i v ostalem svetu, nas tukaj nič ne tiče." V odgovoru na ta provincija-lizem g. Welles odgovarja: v— i "Narod te dežele je že poiz-: kusil tak način politike, ki pa je popolnoma in žalostno propadel. Današnje matere in o-četje uvidevajo, da če t* Združene Države res vedele, kaj; je bil njihov interes v teku' zadnjih 20 let, in bi se tega res držale, s tem, da bi pomagale ugasiti prve požare ki so potem zažgali cel svet; ne bi sedaj njihovi sinovi morali do-' prinašati največjih žrtev za ! obrambo svobode in sigurnosti svoje domovine." F.L.I.S. — Common Council BUY UNITED STATES SAVINGS ^BONDS 4 i AND STAMPS > Biti brez slovenskega lista v teh časih se pravi biti brez zveze a svojim narodom. ' OBSOJENI NA SMRT POČASI SE BO ŽE PRIVADIL F T Stran 9 AMERIKANSK1 SLOVENEC Torek,-27. julija 1943 * IM*tMMtltWM*HHHH«M«**IM*H«M*H •MtMI««MI«l*HH««t*IM«MflH«H«l*IHHM*MM*t> KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — Rusko -r- A. K. Tolstoj Poslovenil — Al. Benkovič »*MM*»*«tM»*HM»*UMH*M»H**Mtt*M*N*M«MHMH*(MMttWtMM**l it MEH ZA SMEH Drugi so delili razna inozemska vina: italijanska, renska in muškato-va. Posebni stolniki so spredaj in zadaj hodili med vrstami in pazili ter naročali, kaj naj se nosi na mizo. Nasproti Serebr janemu je sedel star bo-jar, na katerega je bil, kakor se je govorilo, car hud. Bo jar je čutil, da ga nekaj zadene, a ni vedel, kaj, zato je mirno čakal svoje usode. Vsem v začudenje mu je dvorni točaj* Fedor Basmanov svojeročno prinesel čašo vina. "Vasilij!" — je rekel Basmanov — "veliki gosudar ti pošilja čašo vina!" Starec je vstal, se poklonil Ivanu, izpil vino, Basmanov pa se je vrnil k carju in rekel: "Vasilij je izpil čašo in se ti klanja do tal!" Vsi so vstali in se priklonili starcu; čakali so, da se jim prikloni tudi on, a on je stal nepremično. Sapa mu je zastajala in tresel se je po vsem telesu. Naenkrat mu je kri zalila oči, obraz mu je posinel in zvrnil se je po tleh. "Bojar je pijan," — je rekel Ivan Vasi-Ijevič — "nesite ga ven!" — Šepet je šel po družbi; zemski bojarji pa so se spogledovali in povesili oči na krožnike. Nihče si ni upal niti ziniti. Serebrjani se je stresel. Še pred kratkim ni verjel govoricam o krutosti Ivanovi, sedaj pa je bil sam priča njegovega strašnega maščevanja. "Ali ne čaka mene tudi taka usoda?" je pomislil. Starca so medtem nesli ven in obed se je vršil dalje, kakor da se nič ni zgodilo. Gosli so pele, zvonovi bučali, dvorjani so se glasno razgovarjali in se smejali. Strežniki, ki so biH prej oblečeni v baržunaste obleke, so se sedaj preoblekli v brokatne dolmane. To menjavanje obleke je spadalo med razkošnosti carskih pojedin. Na mize so prišle najprej razne žolice, potem žerjavi z dišečo zelenjavo, slani petelini z ingverom, piščanci brez kosti in race s kumarami. Potem so prinesli raznih ribjih juh in tri druge juhe: kurjo belo, črno in kurjo žafranovo. Po juhah so dajali jerebice s slivami, gosi s kašo in divje peteline z žafranom. Potem je nastopilo pirovanje, med katerim so nosili gostom medice: ribezovo, knežjo in bojarsko, izmed vin pa alikant-sko, baster in malvazijo. Razgovor je postajal glasnejši, smeh se je oglašal bolj pogostoma in glave so se pričele mešati. Serebrjani je ogledoval obraze opričnikov in je pri oddaljeni mizi ugledal mladeniča, ki ga je pred nekaj u-rami rešil medveda. Knez je vprašal po njem pri sosedih, a nihče izmed zemskih bojarjev ga ni poznal. Mladi opričnik se je naslonil na mizo in je sedel s podprto glavo, zamišljen, ne da bi se udeleževal .splošnega veselja. Knez je hotel vprašati bližnjega strežnika, toda isti trenutek je čul za sabo: "Nikita! Veliki car ti pošilja čašo!" Serebrjani je vztrepetal. Za njim je stal z drznim usmevom Basmanov in mu podal čašo. Knez se ni pomišljal niti za hip, poklonil se je carju in izpil čašo do zadnje kaj>-ljice. Vsi so ga radovedno gledali; tudi on je pričakoval neizogibne smrti in se je čudil, da ne čuti učinka zastrupljenja. Namesto drgeta in mraza mu je prešinjala žile prijetna toplota in mu pregnala ble-dost z obraza. Pijača, ki mu jo je bil poslal car, je bil star in čist baster. Serebr-janemu je postalo jasno, da mu je car odpustil, ali pa da še ne ve, kako je napadel opričnike. ~ Že čez štiri ure je t rajaloj>irovanje, a pojedina je bila šele do polovice. Carski kuharji so se izkazali ta dan. Nikdar se jim niso tako posrečile citronove juhe s kavijarom, pražene ledvice in karasi z bravino. Posebno občudovanje so vzbujale veljkanske ribe, ujete v Mrzlem morju in sem v Slobodo poslane iz Soloveckega samostana. Pripeljali so jih žive, v ogromnih sodih; pot je trajala nekaj tednov. Te ribe so komaj spravili na srebrne in zlate podnose, ki jih je moralo nesti v dvorano nekaj ljudi. Iznajdljiva umetnost kuharjev se je kazala tu v polnem sijaju. Jesetri in vize so bili tako pripravljeni in tako položeni na sklede, da so bili podobni petelinom z razprostrtimi krili ali krilatim zmajem z odprtimi žreli. Dobri in okusni so bili tudi zajci v zabeljenih rezancih in gostje, čeprav so bili že siti do grla, niso odklanjali niti prepelic s česnovo omako, niti škrjancev s čebulo in žafranom. Končno so na ukaz stolnikov spravili z miz poper, sol, kis in vsa mesna ter ribja jedila. Strežniki so paroma odšli ven in se vrnili v novih oblekah. Zamenjali so brokatne dolmane za letenske kuntuše iz bele svile s srebrnimi okraski in sobolovimi obšivi. Ta oprava je bila še krasnejša in bogatejša od prvih dveh. Tako oblečeni so prinesli v dvorano pet pudov težak kremlj iz sladkorja in so ga postavili na carsko mizo. Ta kremlj je bil jako umetno delo. Zob-časti zidovi in stolpi, pešci in jezdeci so bili skrbno izvedeni. Podobni kremlji, samo da manjši, ne več kot tri pude težki, so okrasili druge mize. Za kremlji so prinesli kakih sto pozlačenih in pobarvanih dreves, na katerih so namesto sadja visele dišeče sladkarije, poperniki in sladki piro-gi. Takoj nato pa so se na mizah pojavili levi, orli in razne ptice, vse vlite iz sladkorja. Med gradovi in pticami so se dvigali kupi jabolk, jagod in laških orehov. A sadja se ni nihče niti dotaknil, vsi so bili siti. Nekateri so še pili romanejo bolj iz dostojnosti, nego za žejo; drugi so dremali, naslonjeni na mizo; mnogo jih je ležalo pod klopmi, vsi pa so bili odpeli pasove in kaftane. Vsak je čezdalje jasneje kazal svojo nrav. Car ni jedel skoro nič.. Med pojedino se je mnogo razgovar jal, se šalil in milqstlji-vo govoril z okrog sedečimi. Obraz se mu ni izpremenil do konca obeda. Isto se je lahko reklo tudi o Godunovu. Zdelo se je, da se Boris Fedorovič ni branil ne dobrih grižljajev ne močnega vina: bil je vesel, zabaval carja in njegove ljubljene z umnim pogovorom, izpozabil se pa ni niti za hip. Borisove poteze so kazale sedaj kakor ob začetku obeda mešanico pozornosti, premišljene mirnosti in samozaupanja. Ozrši se z.bistrim očesom po množici pijanih in spečih dvorjanov, se je mladi Go-dunov neopazno nasmehnil in zaničevanje mu je šinilo preko obraza. Carjevič Ivan je pil mnogo, jedel malo, molčal je in poslušal in je večkrat govorečega prekinil z neskromno ali razžaljivo šalo. Največ izmed vseh je izkupil od njega Maljuta Skuratov, čeprav Grigorij Lukljanovič ni bil podoben človeku, ki mirno trpi posmeh. Njegova vnanjost je vzbujala grozo tudi pri najbolj pogumnih ljudeh. Njegovo čelo je bilo nizko in stisnjeno, lasje so se mu pričenjali skoro tik pri obrvih, ličnice in čeljusti so bile temu nasproti neprimerno razvite; lobanja je bila spredaj ozka in se je proti tilniku naglo razširila v nekak širok kotel; za ušesi pa je imel take izbokline, da so bila ušesa videti kakor udrta. Oči nedoločne barve niso gledale nikdar naravnost v človeka, a čudno je izpre-letelo slehernega, kdor je slučajno srečal njih kalni pogled. Zdelo se je, da ni moglo nobeno plemenitejše čuvstvo, nobena lepša misel prodreti v te ozke možgane, pokrite z debelo lobafcjo in gostimi ščetinami. Izraz tega človeka je bil nekako neizprosen in brezupen. (Dalje prih.) i "Amerikanski Slovenec" je ves, ki po-vežuje vse Slovence po Ameriki med! seboj. ; / NAROBE RAZUMEL V odličnejšem restavrantu sedita dva odvetnika in se prič-kata o neki pravdi. Ker sta si vsak po svoje razlagala neki paragraf, pokličeta višjega natakarja: — Halo, ali bi nama mogli prinesti za nekaj časa kazenski zakon? Višji natakar ne odgovori nič, ampak se samo globoko nakloni. Cez nekaj minut se vrne, se skloni čisto h gostoma in reče prav potihem: — Kazenskega zakona na žalost nimamo, pač pa mi je direktor zaupno naročil, naj ne zaračunim vina, ki sta ga izpila . . . MED PRIJATELJICAMI — Moj zaročenec Ivan mi je rekel, da sem najlepša in najpametnejša ženska na svetu. — Varuj se ga, ta je nevaren, ker že zdaj laže! V Chicagu je neki "roundta-ble", skupina profesorjev, ki razpravljajo na radiju o tem in onem. Tudi o verskih odnoša-jih v Rusiji so razpravljali, strokovnjaško razpravljali in zadeli, da bi zopet kak skisan fajmošter ne mogel bolje zadeti, ako mu je za resnico in ne poskoči, če vidi kaj "ruskega". Zora puca, bit če dana! * še smerom smo in moremo biti le pri načrtih za novi svet. V resnici je tako, da taki, ki bodo odločevali pri uravnavi, nimajo načrta, izvzemši morda Rusijo, ki morda ima načrt, pa ga ne izda, taki ki ne bodo imeli nobene besede, pa se postavljajo z načrti. Roba gre v glavo. Pomislite. Ko bi se uresničil tak in ta načrt, bi izgledalo, da so oni ustvarili nov ali novi svet! Dozdaj je veljal za ustvaritelja sveta ali svetov le Bog, zdaj bi lahko še kak Slovenec v Chicagu postal tak j ustvaritelj! Kam naj bi šel z glavo? Well, ravno nemogoče ni, da bi se prav tak načrt uresničil. Zedinjena Evropa je baje že pred vrati, in Slovenec v Chi-|cagu je bil za tak načrt, toraj, [izgleda, da je ta Slovenec ustvaril novo zedinjeno Evropo. Tako se že danes postavlja. Svet se suče vsak {lan. Prej je bilo, kakor bi Rusije ne bilo, j ali v Evropi vsaj bi ne smela biti, kvečemu le v Aziji, če bi je kaj bilo. Taki kosmatinci! Svet se pa suče naprej in danes čivkajo vrabci na strehi, da bi I bil za ves svet le Hitlerov načrt, ako ne bo Rusije pri načrtu. Treba je v kislo jabolko teh kosmatincev vgrizniti. Nekaj besede naj bi imela tudi Rusija pri Evropi ali vsaj, ako pride do nekakšne federacije na vzhodu in še na Balkanu. Nekega policista je treba, izgleda, da se "federiranci" že jutri ne stepejo, in imamo staro godlo. Ampak tako rusko policajstvo bi izgledalo hudo panslavistič-no, in ta panslavizem izgleda zopet le kakor tisti nečedni pangermanizem, naduti nemški nacionalizem, in panslavi-zma že radi tega ne sme biti, in prav Slovenec mora z vso odločnostjo tam v Chicagu že danes protestirati zoper ta panslavizem, ker nekaj bratstva mora biti nad vsemi Evropejci, in če bi bilo tako bratstvo le med Slovani, kam naj se potem vtakne Zedinjena Evropa! Tadi kak "ustvaritelj" novega sveta ima svoje potežkoče. * Stric Sam je potrpežljiv. Kako dolgo? Tisoče jih je, ki so našli tu zavetje. Kako se obnašajo? Dr. Einstein je prišel, našel profesuro, pa je že drugi dan rekel Amerikancem, naj se iznebijo — Boga! Po Ameriki meša znani grof Sforza, ki zavija oči za Italijane, pri Slovanih pa ne pozna demokracije. Tak tič je tudi Gaetano Salvemini, .profesor na Harvardu. Antiki erikalec tam, takšen tu, ker antiklerika-lec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Ta Salvemini se zaganja v politiko Vatikana in podpihava Amerikance, da bi vzplamtela še verska borba med njimi, kakor bi ne imeli že tako dosti notranjih potežkoč, n. pr. s Črnci, zdaj z Japonci, bodo imeli z Mehikanci in še judovsko vprašanje utegne priti na vrsto. Pa stric Sam take podpihovalce dobro plačuje! * Včasih se čudno zaauče. V Nemčiji so začeli misliti na za-/ojevanje že 1. 1918 takoj po porazu. Zavijali so pa oči in *p»nali" druge,^ da so mirno ipali. Ne vsi. V Ameriki se je ogla- MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Mi ptovsemamo TU Trste dela, jtoil..... nove stavb« kakorsnega koli obsega. Sprejemamo velika dela kot grajenje večjih poslopij, ioL tovarn, aH kakršnekoli. Obenem sprejemamo tudi maajia dela, kot popravljanje bift in dragih poslopij. Za nas j« vsako delo in na- Nasvete, proračune in na> črto dajemo na ieljo brez- Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti lailen dom« lesi no hišo. kar napravimo vam mi sa smer- Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509 MARIN KLARICH & SON V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois = ag POSEBNE KNJIGE NA RAZPRODAJI k. Na roki imamo nekaj posebnih slovenskih knjig, ki se jil^ zdaj sploh ne dobi. Te knjige so: "ZDRAVJE IN BOLEZEN V DOMAČI HIŠI", vsebuje dragocene nasvete kako si ohranimo zdravje in kako si poifl9£feti v boleznih...............................;_„._...50c "ZDRAVILNA ZELIŠČA" — ta knjiga je posebno važna za one, ki se zdravijo z zelišči in rožami................................3Sc "POEZUE" Simona Gregorčiča, 1. vezan zvezek, ki vsebuje lepe domače znane pesmice Gregorčičeve_____________________75c ------------Skupna vrednost___________$1.60 Zdaj v tej razprodaji dobite te tri knjige za samo $1.00 Pošljite naročilo takoj s potrebnim zneskom na i KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago S, Illinois S S DRUŽINSKI MESEČNIK "Novi Svet*' je priznan kot zanimiv in dober slovenski list. Ljubiteljem lepega slovenskega berila je ta list najboljši tovariš in prijatelj. Sleherna številka vam prinese poučne članke o tem in onem. Zanimive črtice in življenjepise. Gospodinje dobijo v tem listu dragocen pouk o zdravju, gospodinjstvu itd. In vse to za samo $2.00 na leto. Za Kanado in ostalo inozemstvo pa stane list $3 na leto. Naročnino sprejema: UPRAV A HO VI SVET' 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois šal vpokojen general, ki je trdil, da zamore zrakoplov premagati najmočnejšo vojno ladjo. To je bilo dremačem sitno, postavili so ga pred vojno sodišče in mož je moral molčati. Ko je izbruhnilo, so se lomile pod nemškimi in japonskimi zrakoplovi najmočnejše ladje, in tudi Angleži so premagali orjaka "Bismarcka" je po zračnem napadu. Kaznovani general je bil na pravem. Nemci so kovali v vseh ko-vačnicah. Poleg živih vojakov morajo biti tudi železni in jekleni vojaki. To je mehanizira-nje vojne. Francozi so sedeli na svoji slavi in sedeli za Magrno-tovo črto. Le general de Gaulle je opozarjal na mehanizacijo, pa mu niso dali niti ficka. Ko »o prihruli nemški jekleni vojaki, je bila Francija v kratkem na tleh s slavo vred. In še eni so bili, ki so videli, kaj se kuje v nemških kovačni-cah — ruski generali. K vsi sre-,či so dobili ti ruski generali tudi denar in začeli kovati jeklene vojake v kovačnicah. Tako se je dogodilo, da je Hitlerov jekleni vojak naletel na ruskega železnega vojaka in si polomil zobe. Le razboritosti ruskih generalov in Sovjetov se je dogodilo, da so Angleži in Amerikanci pridobili na času in tako začeli kovati v kovačnicah jeklene vojake. Tu smo danes. Ko bi bili tudi Sovjeti dremali, bi bilo vojne že davno konec, ampak konec tudi Anglije in Amerike. Ampak Rusi so mnogim le kosmatinci! KRATKEVESTI — Zavezniški stan, Sev. A-frika. — General Eisenhower je takoj ko so se zavezniške | čete izkrcale v Siciliji, na lepakih sporočil in obljubil Italijanom, da bo njihova domovina takoj postala samostojna in prosta, kakor hitro bo strto nemško gospodstvo v Evropi. Te njegove besede so po vsej priliki veliko zalegle. — Washington, D. C. — Major Aleksander P. DeSeversky, znani izdelovatelj aeroplanov, piše te dni v pomembni reviji "The American Mercury", da bi ne bilo nič čudnega, ko bi Hitler zdaj nameraval vpasti v Anglijo. Kje so namreč nemške letalske čete? Kako, da Nemci ne pritiskajo bolj na Rusijo? Zakaj ne storijo več v Siciliji? — Stockholm, Švedska. — Neki visoki nazijski uradnik graja svoje pristaše v nekem berlinskem mesečniku, zakaj v četrtem letu vojne mnogi med njimi nočejo več nositi svasti-ke. Pravi,-da bi taki morali biti izključeni iz nazijske stranke. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road l—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah Tel. Canal 4911 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange 3966 Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas. Če daste potem delo tudi drugam. Za. pleskarska dela jamčimo. J. M. Trunk