206. številka. Ljubljana, v soboto 0. septembra. XV. leto, 1882. tehaja vsak dan uvečer, izimSi nedelje in praznike, ter vclja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 glđ., za pol leta S ^rld., za. četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za , jubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec L gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa 8e po 10 kr. za mescc, po 30 kr, za Četn leta — Za tuje dežele toliko već, kolikor pofitnina znafia. Za oznanila plačuje se oil četiristopne petit-vrsto po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., Ce ee trikrat ali vcčkrat tiska. Dopisi naj se izvolfe frankirati. — Rokopisi se ne vrafajo. — Uredništvo in upvavniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hi&i „Gledatifika stolba". D prarn i fctv\i naj tse blagovolijo pošiljati narofnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. XV. občni zbor slovenskega učiteljskega društva. (Dulje.) Gospod Praprotnik poroča namestu tajnika o delovuoji odbora slovenskega učiteljskega društva. Vsaki mesec je imel odbor sejo in razpravljal jako važne stvari. Sklenilo se je da slovensko učiteljsko društvo pripomaga, da izidejo gg. Žumer-Ilazinger-jeve sten&ke table, od katerih bode društvo imelo, kakor hitro se proda de, precejšen dobiček. PoroĆe-valec povdarja, da ho stenske table res krasno iz delane in da bi bilo želeti, nuj bi jih ne pogrešala nobena ljudska šola na Slovenskem. Najeti se je hotela tuđi soba za čitanje Čas-nikov in kot zbirališče ljubljanskih in bližnjih uli v Ljubljane došlih učiteljev iu se v ta namen dovo-lilo 50 gld. Namen ta se lausko leto nij mogel iz-vrSiti, zgodilo se pa bode to precej v jeseni, ker je uže dosti stanovanj na ponudbo, tako, da bodo tuđi slovenski narodni učitelji imeli svoje zbirališče. Govornik naglaša, da se je v narodnem obziru zadnji Čas marsikaj za Slovenstvo priborilo, kar smejo učitelji z velikim veseljem pozdraviti. Slovensko učiteljsko društvo pa hoče, pravi govornik, i nadalje kakor doslej delovati nevstrašeno iu koristit' narod-nej soli na prid slovenske domovine in mogočne Avstrije. Zbor poročilo vzame pohvalno na znanje. Blagajnik g. Tomšič poroča o ilenarnein stanji društva. Udov Šteje 118, lansko l( to jih je bilo le 70, toraj se je število družabnikov precej zdatno pomnožilo. Samo učiteljic udov šteje društvo le pet, znamenje, da se iste za slovensko šolstvo brigajo jako malo. Upati pa je, da se tuđi v tem obziru obrne na bolje, posebno zdaj, ko se je upeljal na žensko izobraževališče deloma tuđi slovenski kot učni jezik. Premoženja ima društvo 155 gld. 54 kr. Gospod Lapajne želi, da bi društvo i naprei literarno delovalo in započeto delo izdavanjem Žu-m(r-Ilazingerjt>vih stenskih tabel nadaljevalo. Posebno bi bilo treba, da se izda slovenska pedago-gika, ukoslovje, zgodovina pedagogike itd., ker za realistične knjige slovenske uže skrbe, kakor vidimo, slovenski profesorji srednjih hoI. G. Žumet opomni, da bode društvo od atenskih tabel imelo, kadar se prodado, 130 do 140 gld. dooička, potem se zopet lahko kaj izda. Poročilo se potem odobri. G. Govekar poroča v imenu odbora sloven^kega učiteljskega društva o izpremembi šolske postave z ozirom na razmere slovenskega šolstva. Govornik pravi: „Šolsko postavo iz dne 14. maja 1860. !. so pozdravljali nekateri z veseljem, drugi pa nijso nie dobrega od nje ptičakovali. Mej posvetovanjem postave so poslanci desne stranke — mej njimi Slovenci — dvorano zapustili, kaj ti očitali so joj, da se premalo oaira na. potrebe drugih narodnosti] ter da je poglavitno na korist nem&kej stranki. Učitelji pa so jo sploh radostno pozdravljali. Ako pa tukaj govorimo o učiteljih, moramo sploh misliti le bolj na mestne učitelje, na ravnatelje po mestih in na šolske nadzornike. Glas nas učiteljev iz dežeh* se malo Uje začuje, ako se pa začuje, se navadno pre-upije. A kmalo se je pokazalo, da se učiteljska postava ne da tako strogo povsodi izpeljati in vlati a je dovolila izjeme za Kranjsko, Galicijo, Primorje, kar se tiče šolskega obiskovanja. Uže šolski in učni red nij tako strogo doktri-naren in abstrakten, ampak se bolj ozira nn fak -tične ali dejanske razmere. Za Kranjsko deželo smo dobili deželsko šolsko postavo I. 1873 in že jedenkrat popravljeno — ali boljše rečeno pokvarjciii) — 1. 1879. Od 1. 1870 ali sploh od časa, ko je v dejanje Istopila šolska postav«, pokazalo se je marsikaj, kar j nij govorilo za postavo. Nij ga v Cislajtaniji defrel-{nega zbora, ki bi ne govoril zoper šolsko postavo. Pritožbe so prišle do miuf-nega ministra Strclimpierja, in le-ta se je sum izruzil, dft po nekaterih krajih šolske oblasti predaleč segajo, kar se tiče o.«nove novih Sol in silenja ali moranja otrok v solo mi uže ta tninister je dovoli! olaj^avc, to jf* bolj voljno io mefcjo izpeljavo Sol^kih postav. Ko je nastopilo Tanffejevo ministerstvo, so pa silili poslanci desne stranke, ki so podpirali in Ae vedno podpirajo njegovo politiko, naj vladu prijema s sol^ko postavo. Pritožbe bile so vzlnsti zoper Čednije večje stroške za Šolstvo; znano je, da na Stajerskem pravna stranka v deželnem zboru pri poavetovnnji o šolstvu vselej dvorano zapusti, ker neče deželi tako ogromnih Htroškov nakludati. Knkor znano, je v državnim zboru poslanec Lienbacher nasvetoval, naj bod** otrokom dovoljeno, stopiti z 12 letom iz Sole ter da naj bi o tem do-loi'-evnli deželni ybori. V riržavnem zboru, v zbornici poslancev je bil sprejet LienbaLtherjev nusvet, i\ go-sposka zbornica ga je zavrgla, priznavsi ob jednem, da je trt'bii nekaj odjtnjati, a vso stvar je zopet izrorila vladi, to je okrajni iu dežplni šolski sveti i majo razsodki, ali su srne olajšava dovoliti občinam, katere za to prosijo. Vlada se v gosposkej zbornici nij nič kaj potegovala za LicMibaeherjev predlog, tako, da je bilo videti, kakor bi hotela vso stvar zavlefci. A temu nij lilo tako. Letos je vlada sama inicijativo nastopila in predložila gosposkej zbornici novelo, katera še več obsega, kar je poslanec Lienbacher nasvetoval. Skupno ministerstvo, katero je to novelo predložilo, imvelo jo tuđi uzroke, zaradi katerih je vlada sama nasvetovala prenaredbo ne-kattrih paragrafov v državnej šolakej postavi. Go-sponka zbornica, to je njen bolski odsek, pa dosih-nial nij predložil svoje nasvete ter misli vso stvar zavleči, kajti v šolskem odseku imajo že, dasi nenaravno, ustavoverci večino. (Dalju prih.) LISTEK. Nedeljsko pismo. Nikar ne mislite gospod urednik, da Vam ho-čem danes zopet kaj napisati o helebardi resp. sabiji nekdanjega višeniskega nahtbohtarja. Mudila se bova Bicer nekoliko trenutkov v Višnjej gori, pa samo nekoliko trenutkov, kajti v Višnjej gori godi se zmi-rom kaj novega. O teh višenjskih patronih moremo z dobro vestjo reci: „Nulla dies sine linea". — Kakor veste in znate, gospod urednik, praznuje se po-vsod po Avstriji cesarjev rojstni dan, zakaj bi ga tedaj ne praznovali i v Višnjej gori ? In da je šla isti dan višenjska nadepolna mladež z vse časti vrednim profesorskim kolegijom k maši, to je vse prav lepo in dobro. Gospod profesor Ciceron pa je po maši peljal šolsko mladež v šolsko poslopje. Mladina je bila uže radovedna, kaj jim bode gospod profesor povedal. Vse je pričakovalo, da bode Ciceron svojim šolarjem razložil pomen tega dneva. No, človek obrača, Ciceron pa obrne. Ta slavni pedagog ima vse druge muhe. — Pogledal je jako ljubeznivo na svoje šolarje, potem pa s svojim sladkim glasom otroke nekako tako-le nagovoril: „No otroci, ali ste bili tuđi Vi pri tistej Jurčičevej slavnosti navzoči, kjer je bila tista neu-----------gospoda in so teduj otroci upili „živio" ?" Vidite, gospod urednik, tako-le od-gojuje višenjski pedagog Ciceron Šolsko mladino, tako je uči domoljubja! Kaj ne da, gospod urednik, to je jako primeren nagovor ob cesarjevem rojstnem dnevu! Ta učitelj je gotovo unikum mej avstrij-skimi učitelji! In tedaj se ne čudimo, da ima gospod okrajni Solski nadzornik baron Beno Tofler tako veselje nad njim! — In ta višenjski pedagog dela še priprave, da ga volijo v okrajni šolski svet; včasih se mu pa ćelo 3e sanja, da bode postal na-slednik Toflerjev, kadar bode ta izborni nadzornik opešal v svojem težavnem nadzorniAkem i^slu! Nu, da ga volijo v okrajni šolski svet, je pri naših raz-merah vse mogoče. Večina učiteljev Htijskegaokraja je jako korumpirana ter pričakuje še zmirom Ve-stenecka, kakor judje Mesijo. „Vse je vihar razdjal — Le Totier, ta bo vedno stal" — tako pojo nekateri naši učitelji še sedaj, ko so izgubili vse i svoje patrone in ko jim je ostal le ««* naš lepi Beno! — Sploh bodete ob priliki še kaj več zve-deli o teh naših učiteljev, za danes naj Vam le to i javno Hkrivnost razodenem, da se sliši.jo jako delikatne stvari — kako se nekateri vzgojevalci naše mladine zabavajo mej solo! — V svojem nedoljskem pismu poročal Vam je Muhober (ki se pa hoče odslej imenovati Miihelj, da se spolni želja starosti Vaših feljtonistov, g. Specta-bilisu), kako čudne stvari so se vršile ob Jurčičevej svečanosti. Omenjol je tam tuđi, da je izrekel nek mofc, nekdiij trabant Vestenecka, besede: „Jaz sena bil vedno Slovence in naroden mož, pa svet me je krivo sodil!u Kako si je moral tedaj Muhober misliti, da bode moral to svojo poročilo dopolniti, da bode vsaj svet vedel, kdo je tišti mož in kako zdaj stoje akcije. Veste g. urednik, kmalu po tistem nedeljskem pismu dobil je Muhober list, v katerem je bil naprošen, da naj se bolj natančno izrazi o istej osebi, katera se je le na videz spreobrnila, kakor ae sodi iz tistega nedeljskega pisma. Vi, gospod urednik, poznate Muhobera, da je pravicen in pošten mož v Izraelu in da mora vse natančno razložiti, da Politični razgled. IVotranje đežcle. V Ljubljani 9. septembra. Deželni odbor dalmatinski je sklenil, da ho5e poslati ob priliki navzočnosti Nj. veličanstva deputacijo v Trst, da ne pokloni monarhu v imeni Dalmacije. — Cesar bode 13. v Gorici, 15. v Pulji iu 18. t. m. v Trstu dajal ardijence. V PrajBfl bil je županom izvoljea dr. Černy 8 66 izmej 73 glasov. V bodoćem zasedanji lirvaskega sabora priđe v pretres tuđi novela k hrvaškej solskej pos ta vi v osnovana v konservativnem duhu. Iz Čcriiovlc: V dan 22. t. m. sestal se bode kotnisijon v to postavljen, da razmota vpraša-nja glede meje mej Avstrijo in Rumimijo na progi Jurin-Novvosidicka. Viiauje tlržave. Iz Carigrada: Proklamacija, izdana proti Arabi paši poudarja, daje khedive Tewfik-paša jedini zastopnik otomauske vlude in da kdor se njemu upira, se pregreši zoper sultana. Arabi prekršil je ustav, inotil javni mir, vničil varnost, prouzroeil smrt in pogubo mnogim osebam ter izzval s tem inoatransko intervencijo. Bombardiranje Alek-Bandrije od strani porti vedno prijaznih Angležev je bila posledica sumovoljnega utrjevanja mesta. Ko je Arabi mej bombardiranjem obkolil palačo khedivovo, dal je Angležem povod stopiti na kopno, kar je bilo začetek intervenciji. Odposlanec portin, Der-wiš-paša prizadeval se je na ves mogo6i način, da bi Arabi-ja pregovoril in umiril; on pa je kategorično odgovoril, da hoče ostati pr» svojem početji in da bo vsacega tujca, da ćelo otomansko vojaštvo sprejel s strelom. — Proklamacija navaja dalje ne-postavnost Arabijevih namer, ustanoviti si vlado v Kahiri na svojo roko, kar je Angleze napotilo k razfiirjenji prvotne akcije in tako pomnožilo sitnosti cesarske vladu. Dasi bi bil Arabi uže tedaj zasluži! biti oštro ka/novunim, inu je vender visoka porta, ko je ves piihuljen prosil odpušćenja, prizanesla in, da bi ga potrdila v njegovih dobrih sklepib, podala mu je ćelo vi>ok red. Te milosti pa ae Arabi nij skas'al vrednega. povzdigml je '/.opet prapor revolte in si tako sam prouzročil, da se mora razglabati buntovnikom. — Proklamacija končuje z zutrdilom, da je vsakakor potrebno, da se khedivov ugled in avtoriteta ohranita. — Dopisi. Iz Šoštauja 5. septembra. [Izv. dop.] Pre-tečeno nedeljo se je tukaj „Čitalnica šaleške doline" slovesno otvorila. Akoravno na dobrem ter uzornem izvrSetku te slovesnosti nijsmo nikedar dvo-mili, se veudar tako sijajuega izida nijsmo nadejali. V jutranjem svitu razlegel se je ufce grom možnar-jev po celej prijaznej iu divnej šaleškej dolini. V trgu postavil se je velikansk in kraseu slavolok, ka-teri je imel na pročclji prav izvrstao izdelano, l!/a metra visoko sokolsko znamenje, spodaj pa napis: „Dobro došli!'1 Na zadnjej strani slavoloka nahajal se je napis: „Na zdravje". O poludne bila je v trgu uže velika gnječa, zlasti kmetskega občinstvu je obilno došlo. Vse je jako težko pričakovalo prihoda mlađega, a vrlega „Savijnskega Sokola". Okolo 3. ure naznanja nam pok možnarjev, da se „Sokol" bliža. Z godbo na čelu ter zastavo ko rakali so skosi trg mimo fame cerkve, kjer je stal slavolok z napisom: „Živili Sokoli", na vrt g. Miha Tajnika. Pri uhodu v vrt bil je slavolok z napisom: „Srčen pozdrav" in tukaj je tuđi osnovalni odbor čitalnice pozdravil Sokola, za kateri pozdrav se po tem starosta Sokolov gospod Lipold primerno zahvali. — Na vrtu bili sta postavljeni dve veliki kolibi z zastavami i venci vbo lepo okinčani. Klopi in miže bile so priredjene za 300—400 osob, a kmalu se je videlo, da je prostora premalo, kajti zbralo se je okoli tisoč ljudi. Najpreje se po tem od strani osnovalnega odbora poroča o ustanovi čitalnice ter drugih podrob-nostih, na kar se začne upisovanje udov v č'talnico. Da je zanimanje za to društvo splošno, je najlepši dokaz to, da se je takoj nad sto udov upisalo ter pristopnino plačalo. Ko se upisovanje konca, pričel se je obćni zbor z dnevnim redom volitve odbora. Pred-sednikom bil je izvoljen g. Ivan Vošnjak, kateri se potem za to izkazano mu čast ter zaupanje zahvaljuje in v daljšem govoru razkaziva, kako da ae je uže večkrat nameravalo čitalnico tukaj osnovati, i pa da so čestokrat tuji, nenaravni upljivi te po skuše zaprečili; da so ravno ti tuji uplivi mnogo uzrok, da mej prebivalci žnieške in saviujske doline do zdaj nij bilo mogoče nikake vzajemosti do-seči; da je tujćeva peta vsem jednako trdo stala na tilniku; da se nam je bilo bnti pogina, da naš presvitli cesar sam us bi vzel tuđi usodo Slovencev v svoje roke, ko je svojej vladi zapovedal, rekoč: napravite mir mej mojimi narodi! Končavši svoj govor zakliče trikratni „živio" na cesarja; ta klic od 1000 grl gromovito odmeva, godba zasvira ce-sarsko himno, katero vse občinstvo stoje in razkritih glav posluša. Zdaj nastopi goap. dr. J. Šuc, naš deželni poslanec ter opisuje v daljšem govoru razmere mej nami, kot blizo nemške meje in mej Nemci se nahaja-jočimi na drobno; cn z popularnimi besedami prav živo risa, kako se ima v soli poučevati; koliko nam je nemščine treba, kako moramo svoj jezik spošto-vati i čislati in da mi pač druzega ne tirjamo, nego toliko ravnopravnosti, kakor se je nam, kot človekom dati mora. Za vse to razmotravanje žel je obilno živahnega priznanja in odobravanja. Na to se obfcni zbor sklene in prične se prostu zabava. Izvrstno izurjeni pevci čitahvce Mozirske pod vodstvom g. R. Škofleka so s svojimi povsem pravilno in precizno petimi zbori vse občinstvo brez razločka razveseljevali; žilavi Sokolci so na trati nekoliko prav težkih komadov tolovadbe izvršili; pri čaši rujnfega vinca so vesele in primerne napit-nice druga za drugo sledile; mej tem je godba, svirala in plesa željni svet, brez izjetne „sivih" Sokolov, jel se je vrteti, da je bilo veselje. Došla sta sledeča dva pisma: Čestiti osnovalni odbor „Čitalnice šaleške doline!" Kjer sem zarad rodbinskih razmer zadržan se osobno udeležiti otvorjenja Vale čitalnice, dovolite mi tedaj, da jaz Vam s temi vrsticami izrazim svoje najsrčnejše voščilo k tej za Vaši okraj imenitnej svečanosti. Bog blagoslovi Vaše pođjetje na. čast in blagostanje naše mile domovine! Priložena svota (20 gld.) naj se porabi kot moj donesek za pokritje ustanovnih stroškov Vaše čitalnice. Spo štovanjem Mihael Vošnjak, m/p. V Celji dne 2. septembra 1882. Slavni osnovalni odbor! Zahvalim se presrćao za meni poslano povabilo k otvorjenji in prvemu občnemu zboru čitalnice ša-leške doline; žalibog mi nij mogoče se tega vese-lega dneva v vaši sredi veseliti, ker mi tega ne pripušča obilo delo. Pošljem pa Vam za Vaše mlado društvo 7 kDJig iz moje bukvarne, izjavim, da pristopim Vašemu društvu kot reden član in priložim za letošnje leto 5 gld. Delujmo z vsemi svojimi močmi v povzdigo svojega naroda! Bog Vas živi, Bog blagoslovi Vaše mlado društvo! Z odličnim spoštovanjem Vam uđani Bogoslav Novak, m/p. V Gornji Radgoni dne 31. avgusta 1882. Dalje so došli sledeči telegrami: Ljubljana. — Bodi nepremagljiva slovenska trdnjava sredi prekrasne šaleške doline, vzbujaj in krepčaj narodno zaveBtter brani vselej pogumno pravice svojega naroda. Živeht čitalnica iu njen krđtni boter vrli „Savinjski Sokol". Dr. Vošnjak. Celje. — Bodi ti Fkala, katera bode odbijala valove nemčurstva! Celjski S lovenci. Sv. Lena rt. — Gromoviti živio ravno otvor-jenej čitalnici šaleške doline! Živili vsi navzočni slovenski rodoljubi! Ilojko, Dovnik. Ljubljana. — NajmlajŠi naSi sestri, čitalnici šaleške doline, srčen pozdrav! Za ljubljansko čitalnico: B1 e i w e i s. Maribor. — Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke! Živela čitalnica šaieške doline! Slava „Sokolu Savinjskemu" ! „Slovenski Gospodar". Zidani most. — Vzcveti v krepko trdnjavo nova rastlinica probujenega Sloveustva! Slava vrlemu „Sokolu", bratski pozdrav vsem udeležencem! Slovani na Zidanem mostu. Postoj ina. — Živela napredna šaleška do-Tna! Živeli izgledni rodoljubi pri otvorjenji nove posestrime! Postoj i nska Čitalnica. ne bode huuoben svet tega ali ouega po krivem i obsojal. i Povedati pa Vam uočena tedaj v pojasnilo! malo povest o Čuduem spreobrnenji velicega gre- \ šnika. Muhober resp. Miihelj ima kaj dober spomin ter ne pozabi z lepa tako interesantnih stvarij iz pre- teklih časov. Vi se gotovo še dobro spominate zad- j njih volitev v kranjski deželni zbor. No, vidite go- j spod urednik, tedaj je bil ta naš junak važna oseba ! v našem okraji. Kakor Antechrist blodil je zdaj tu zdaj tam ter povsod sejal krivo vero. Komaj si ga vid«l stati pred hišo ranjcega poštarja Čoža ter ga slišati govoriti in za nemčurja agitirati in groziti se, — videl si ga Čez nekoliko ur pozneje uže zopet na baš nasprotnem kiaji, kjer si občudovati mogel njegovo veliko zgovornost. Pa zastonj je bil njegov truti — narodujaki so v tistem okraji vender le prodrli. Ko so prišle volitve v kupčijsko zbornico, poslal ga je mojster zopet v ogenj. Lnail je po hri- bovji in dolinah ter razširjeva.l nov evangelij, ki je pa \j&\ na nerodovitno zemljo. Včasih se je ćelo tako pouižal, da je tega ali onega kmeta podučil, kako bo to zanj dobro, ako ga bode slušal. — In ne { sumo, da inu je večkrat sape zmanjkalo in so ga od daljnega potov&nja bolele noge, vedno je še premi-Sljcval, kako bi ustregel svojemu mojstru. Nobene priložnosti nij pustil v nemar, da ne bi izvrševal ukov vzvišenega svojega načelnika. Ko je ob času velikanske slavnosti, ki se je slavila po vsej Avatriji na Z. gradu plapolala slovenska trobojnica, divjal je, zabavljal zoper to naredbo ter jo pustil odstraniti. Vse to pa nij ostalo pozabljeno; njegovo delovanje bilo je Vesteuecku dopadaj oče. Oškodovan je bil dovelj s tem, da ga je njegov patron lepo pogledal. | In da bi ga Vi videli, kako nm je stregel, kadar i se je ta gospod pripeljal v naše kraje. Pomagat mu !je iz voza; skrbel, da mu nij nikdar zabave zmanjkalo. Svet pa je po pravici rekel o njem: „Ein guter knecht [war IVidolin." Ko je nečega dne deževalo prav inočno, pustil je postaviti do kočije deske iz prevelike skrbi, da ne bi stopil pre-vzvišeni gospod na mokro. Njegove zasluge pa nijso ostale tajne! Svet mu je dal priimek „Vicebezirkshauptmann". Ko pa se je začula v nemčurskem taboru pesen po starej narodnej pre- narejena: Zdaj v Gradci stanuješ In čez Nemce kraljuješ, To si skoz svojo raoč đobil, Da boš muho lovil; Narod jo zatrl tvojo inoč: Vesteneck: lahko noč!" jadikoval je tuđi on ter šel po slovo, ko je prišla britke ločitve ura. Iti jokal se je in pre^akal je solze, da je Sava mogočno narasla. Sam pa je Se vedno upal, da bode zginil crni oblak iz obnebja. Včasih pa je šel tje, kjer je njegov patron prebil svoje „schaferstiindchen" v spomin si poklicat nekdanje ure. In tam je nekdaj s preroškim duhom govoril svojim ovčicam: „Wehe dem, der umkehren \vird! Jetzt kommt ein liberales ministerium an's ruder — und Vesteneck wird in sechs monatea landespraetrident von Krain." Njegove želje se pa nijso spolnile. Črn oblak Se nij zginol iz obnebja. Čas žalovanja je pretekel in spet se mu je zjasnilo lice. Videl je morebiti, da nij mogoče drugače nego z vodo plavati. Šel je na Fnloga „tSlovenskemu Narodu" St. 206. 9. septembra 1882, Prevali. — Žal, da se Vaae svečanosti ne morem udelcžiti. Kličem torej: civili zbrani narod-njaki, živeli pospešitelji narodne omike in buditelji narodnega ponosa! Lipold. Maribor. — Najstarša Sitalnica veselo pozdravlja uajnilajSo sestricu, citahiico divne šaleške doline. Iladostna čestita „Sokolu Savinjskemu" k prvetnu izletu. Bog krepi, Bog živi nove čitaluičarje, mlade Sokole! Slovanska Ćitalnica v Mariboru. Ljubljana. — Slovani smo pozni pa mladi, prihodnjost naša. Živela in cveteh najmlajaa čital-niea šaležka in brat njen „Savinjski Sokol". Bodita močun jez nasprotnikom! Uredništvo „Slovenskoga Naroda". Vransko. — Novootvorjenej čitalnici bratski pozdrav. Vranska čitalnica. Dunaj. — Ncivdušen „živio" kliče vrlim sa-vinjskim Sokolom, probujenej šaleskej dolini, vsem zbranhn rodoljubom v imenu društva „Slovenije" : Radoalav Pukelj, predsednik. Maribor. — „Na zdravje!" Spende, T rob ej. Slovenji Gradec. — Živela čitalnica ša-leške doline. Podmorje pri Slovenjem Gradci. Ivan Rogi na. D. Landsberg. — Gromoviti živijo klićejo k otvorjenji fcitalnice šaleake doline. Mozirjani. Za „Savinjukegu Sokola" došla sta sledeCa dva telegrama: Celje. — Hvala tebi za obiakovanje moje domovine. Mihael Vošnjak. Celje. — Živi, ž;vi duh Sokolski, bodi živ na veke! Slava narodu, živili vili Suvinjei, v duhu z Vami. Celjska titalnica. Starosta slovenskih pisateljev, prečestiti gosp. Davorin Terstenjak zložil je o priliki prvegai izleta „Savinjskega Sokola" sledečo pesea: Šiileška lcpa ti dolina Kuko se lupo ti bliščiš! — Veselu to je domovina, Kur tsiko krušno ruzcvetid. Obdajajo te gradi stari, Mnoiica lcpih božjih hiš, Naj sveto nebo te obvuri, Da v dobroj sreći sploli živiš. Poštenost staro bi ohrani, Očetov jezik ljubi zinir, Pravice narodne si brani, In našla boS pogiuua vir. Dehivnost prebivalcev tvojih In pridnoBt znani sti povaod,] Ne zgubi teli histnotsti svojih, In sre6en bo še pozni rod. Naj leut Šoštanj in Velenje Živita v lepij složnosti, Ter bo prijetno še Življenje, In polno sludkih radoBti. Muljavo, prišel je od Muljave nazaj, ostal je pa ne- omit, kakor prej. Na vidfz nuS, v srcu ne. — Tedaj pa jezaklieal: Slovenec sem bil veduo, naroden tuđi, pa svet me je krivo sodil! Mtihelj pa pravi: Ali kaliV Govori pa in obnaša se tako, kakor preje, tor Loče biti povsod prvi, kadar pa v to pužčavo našo zaide odličen narodnjak, njega nikakor ne že- nira bivati v nje^ovej družbi, ter kazati se drugae- nega, kakor je. Ko bi pa »»ripihala druga sapa, (kar pa nikakor nij uputi)) našli ga budemo zoptt U»m, kjer je bil. Ilt&ničuo, resnično vam povem: „Boljši j« jeden pošten Sloveiuc, kakor devet in devetdeset tae>htt. To je tedoj povest spisuna našim prijateljem v veselje, — drugim pa v spodbujo. — Ako se kot vesteu porofcevakc dostavim, da je neka znane oseba iz na^prutnega tabora izrekla: „V.se bi preje vurjel, kakor da se bom v Lilh.'gu zmotil," povedal je Muhober vse, kar je bilo v pojasnilo treb.u Le to naj se dostavim: „Varujte se zuzuamovanih!" M Uh el j proje Muhober, svutuduški uudčavnik. Tržan ia kmet naj sta jedina U brambi narodnih pravic, SalfSka lepa si dolina — To Sokola je bratovak klic! — Kateremu rodoljubu, ki vse to čita ne bode srce veselja zaigralo, ko vitli na Vf*eh straneh tako živo zanimanje za slovensko prosveto. In poaosoni smelo rečemo, da morebiti €eli svet nij ma tako £ila-vega, tvrđega ter za omiko tako sprejemlj»vega naroda, kot je narod slovenski. — Hvala, najprisrrnejSa hvala tedsj vsim onim, ki so k tako sijainunu završetku te slovesnođti več ali m;ur pripomogli, zlasti pa veliko.lušnim darite-ljem, pošiljateljem upodbujajoHh ter navduHenih pišem in telegramov, mnogo /astupanej fcestitej iiu-hovsčini, gostom iz savinjskv1, slovenjt'uradsko in Astlenke dolit\e, kakor vsim drugim r.av/očim hrt/, ujeme. Okolo desete ure zvečer posiovil se je „Sokol" ter odrinil v trg, kjer ae je Je do polunoci bavil; mnogo gostov pa je še ostalo pri vrlom g. Tajuik-u ter se tam rjdovalo do rane zore. Vsak brez izjeme je izrekel željo, da bi si1 skoraj zopet sesii ter se tako lepo in pošteno po naše radovali. I* ll;tu bila je vzprijeta s ploškom in je dobila krasen Sopt'k. Le >koda, .da zapusti tuko izvrstna igralku našo domovino. Zopet se izpolnuje tu prtgovor „Nemo propheta in putriu". Koliko ua^ih inocij na tem polji uže deluje v tujini, inej tem, Uo domaća Talija sumuje; na pr. Dav. Jenko, skladatelj svetovnoznuiiega „Napnja", ali znani baritoni^. Noll; ;.«.li (Jihić iu drugi. In z.laj nas zapušču še ta 11106, katera nus je tolikokrut očarovala raz odra! — Rotija bila je v dobrih rok.ih in dopadala je posebno v drugem aktu, ter bila odlikovana s krasnim šopkom, kakor tuđi Neža, katera, da ai prvič na odru, je na, vsestransko zacudenje prav dobro igmla svojo nalogu. Mirko, Uašpar in Pavlc resili so svoje naloge v občco zadovoljnost, posebno zadnja dva prouzročila sta mnogo smeha. Pa vi« je bil res hlapec prav gorenjske kuienino. Tuđi druge manjke partije igrale so se povoljno. Da su je ve-aeliia taku dobio i/vržiia, zahva'jevati se imamo v prvej vrsti g. grofu T burnu za prijamo dopuSuenjc prostora in za oder; v drugej vrsti pa g. trgovcu Ohfćit u. kateri je rea na vso moč pudpiral to pod-JHtjn; takih niož nam tukaj manjka, potem bi se nam nt bilo boriti b takimi zaprekunii. Naj bi so naAi mesčitiije držuli besod j gospoda govoni'lu;, kateri je z besed*mi pt snikovimi dejal: „Dolžun n>j samo, kar veleva mu stan. kar more, to mož ju ato- riti dolhn" in naj bi uie jedenkrat vladala sloga mej njimi. V obee je le glas, da k;ij tac<*g& ?e nj bilo v Uadovlj'ci. Ia res, suj u>e mnogo let bivam tu, a ne pamtim, d»\ bi bila katera veselici tuko mnogobrojno ohiskbna kakor tu, in da bi bila tako v vsi'stransko ziulovoljnost i/pala. I/mej vninjih gostov počastili ao nas tuđi brutje IIrv;*tjo iz liteda in poklonili precejšno svoto v prid „Narodueruu Domu*. •Slava taceniu rodoljubju ! Vi ps kivttri ste priredili to veselteo, le hrabro na prej v »vojo čast in v prid naiiej svetoj reci, ne \Mra4ite st* utihcnih zaprt-k! Doiiiiice stvari. — ( T r e s v i 11 a 11 a š a c e s a r i c a ) dospe, kakor je vodstvu tultajAnje južno žele/niee nuznan-jtino, z nsfctoliiikom U ti dol f om in Žtefanijo 16. septembra zjutraj ob 11 uri na poti v Trst s posebnim dvornim vlakom v Ljubljano in bode tu '/njutt'rkovala. Dotični prostori na kolodvoru, kj»T bode presvitla cesarica in njeno spremntvo ae mudtlo, se u>.e prirejajo in kincajo. — (Mestni odbor ljubljanski) bode ssboroval piilioduji torek v l'J. dan t. in. ob (J. uri popoliidn*1. Dnevni red seje priobiimo prihodnjič. — (88.0 8 3 gld. 7 Vi kr.) ukazalo je notranje mini ste rstvo izpluč-ti kranjskoj dežclnej kasi /a sanitarna stro^ke vsled ra/.soiibe državnega Hodiščm. /nesuk, kntori jo bila dihiva obsojvna vrniti deželi kraojskej, muSa 83.888 gld. 64l/j kr., k temu pri-d*jo »e obrtati za čas od 1. novombr-j. 1S81 do 8. septembra 1S82 v znesku 41'.»4 gld. IM kr. — (Zidanje p0s 10 pj a za porotno d v0• rano) katero je prevz«*! stavbeni mojster g. Filip Zii[>:uii*.ič se je v'/a*. ta tcclen prifelo 111 sicer z zi-(l.injeni temelja. — (Odlikovanje.) Ljubljansko prostovoljno ^asilna društvo dobilo je v ra/stavi o^nje^^snih priMhnetov v luomostu z\ od nj« izstavljeno nasilno orodje diplomo priznanja. (Anerkennun^sdiplom.) — (Glasbene Matice odbor) ima v dan 11. septembra t. I. zvečer ob C>. uri v druStvenej sobi (lilLMveisova hi5a pred škoh'10, II. nadstropje) skii[)^čino, pri katerej bode razgovor: 1. 0 otvorjenji k'lusbene Sole, 2. 0 proračunu za vzdržavanje {jjlns-ben« Side in dovolitev potrebnih novi'ev, \\. prcdlog zustrau narodnih nupevov, nabranih po odborniku, 4. slučajnosti. P. 11. gg. odbornike vabi v to sejo n'jjuljudnejse Društveni predsednik : F r. 11 a v n i k a r. — (Stipendije na ži vino zdrav ni Skej Soli dunajakej. Deželni odbor podelil je devino u^tunovo Dragot i nu Lesarju iz Črnoinljo, državno pa s pritrjcnj'-m poljetlelskega luinisterstvu u^oncu na živinozdravniškej Soli Dragotinu K i 11-digu i« Ilirske llistrice. — (Fij uk arji) stojo od zdaj naprej tuđi na starem tifili pred redutnim poslopjem. Naj bi so jih obtiiistvo Uh krajev, za kojega ugodnost so Um na-stavljt'ni, piidno posluživalo. — Tuđi postreSčeki od odsli'j niijita'* Ijeui na iSv, Jakoba trgu. (Iz Zagreba) se nam [»iše 8. t. in.: Gos[)Od Josip Stare, do zdaj zaćasui ravnatelj realne gimnazijo, v Helovaru, preme^'-.en je vslud lastne prošnje i>a svojo piejšnje mesto, za proiesorja uji za-jrrbško realko. Na njegovo mesto v Jielovar prid« tuđi Slovenee, gosp. Ernst Kramberger, giinn. p:t'f. v Karlovci, (i. prof. Ivan Zupjin jo ,z Varaždina premešCea v Zagreb in g. Ivan (io-stišu je za pravega gimu. učitelja imenovan na (jjimiluziji v Iteki. — (Kranjsko udovsko učiteljsko društvo) zborovalo je dne 5. septembru ob \\. uri v t-italuičaej dvorani v imvzofmosti k-kih 40 ulov, \w I predsiidstvcHii g. prosta dra. Jarca. Pre Isednik n./uan'1, dn je c. kr. vlada prenuredbo pravil, skleu-ji'iio v zadnjem ohriKin sboru, (dvi namreč udove u iteljvv od čuria, lio prenuivdba pravil zadob pravo-vcljavno-st, dobe pokojnim! 100 gll. n«. l<.'to; sirote, ki nimajo ni očeta ne mature po 50 gld. in na pol sirote po 25 gld. podporu), potrdila. Pi-emozeuja ima društvo 41.U0*.) gld. večinom v obligacijah iu se je isto prctpčeno leto zdatno pomnožilo. Umrla sta dva uda, tako da šteje dru>tvo seJaj 07 urtov. Pod-piralo se je preteČeno leto 10 uJov in 21 sirot, kuterim se je izplafaloa 1170 glil. Dvem utiteljema se dovoli podpora jednokratnu, jednemu 80 gld. drugeimi 50 gld. Tuđi tajniku in blugajr.iku, kateri ima jako mnogo posla, oriloči se, ako**avno se tega brani, remuneracija 50 gici. kot priznanje zu njegov trud. V odbor se volijo: jirošt dr. Jare. (pred-sednik), Andrej Praprotnik (podpredsednik), Ma-tevž Močnik (tajnik in blagajnik), Bluž Kuhar, Ivun Tomšič, Ivan Bor atnik, Josip Le vi fin i k, Martin Z a r n i k, France Praprotnik in France Govekar. Skupščina izraza odboru za njega izvrstno in uspešno delovanje radostno zahvalo. V pregUnlo-valni odsek izvolijo se gg. Leopold Belar, Felix S teg nar in Andrej Žuracr. — (F r a n č i š k a u s ka corkev v Ljubljani) je zdaj tuđi zunaj — kakor po i/rednej skrbi g. gvardijanu i u župnika o. Kalista Medica, lansko Kito znotraj — popolnem novo in krasno prenovljena. Delo bilo je težavno, ker je bilo treba staviti pri izrednej visočini cerkve jnko visoke odre, a veiular se nij, da si sta se oba zvonika popolnem na novo pokrila in preharvala, dosudila najmanjša nesreću, za kar gre hvala v prvej vrsti g. župniku Medicu, kateri je vsa dela nutanko nadzoroval m tako preprečil, ker je terjal, da se vse vrši redno, vsako nesrećo. Posebno krasno upravljena je glavna fasada, ki »luJii v skrbno izbranih, cerkvenemu slogu ustrezajoćih barvah v kinč Ijubljauskemu mestu. Posebno okra šena pa je ta fronta z lepo, po rmamn domačem umetniku g. Janezu \Volfu mojstersko izdelano podobo v sredi nad uhodom v cvrkev, kateru predstavlja množico angeijev, ki molijo sv. resnje telo. Na straneh pa je naslikal nam dosednj še neznani umetnik o. Alexander Roblek kt:j lepo podobo sv. Antona Padovanskoga in sv. Frančiška. Ti sliki izvedeni sta z veliko spretnostjo in finim okusom; zlasti obraz sv. Fmnčiška kaže veliko umotnost —a— — (Sprejemanje deckov v pevsko solo) pri oo. franeičkanih v Ljubljani se prične 12. septembra ob desetih zjutraj. Pogoji se povedo v dun sprojemu. — (V Alojzijevi šče) so sprejeti naslcdnji mladenCi: Za 3. gimnazijalui razred: Anton Flere s ILomca; Al. Hotler iz Ljubljane; Jož. Gabrovšek u Planine pri Uukeku; Fr. Gregorin iz Studa pri Mengšu; Ant. Medved iz Kamnika; Juri Pod-lipuik s Kranjske gore; Martin Poljak iz Ljubljane; Al. Všeuičnik iz Poljan: Anton Vilman s Koroske Bele; Viitur Zabukovaek iz Kostanjevice; Janez Župan iz Krope. Za 4. giiunazijglni razred: liud. Gregorič iz Andrica pri Gradcu; Fr. P"šec iz Iga; Karol Šturm iz Metlike. Za 5. gimuazijalni razred : Janez Ivanetič iz Metlike. Izmajlija 9. septembra. VČcraj v jutro zadfl je rdvognoscijski oddelek ob nasprotiiika ! in ga zapodil nazaj. Aiigleži brez izgub. Gar-nizija Tul-el-Kebir se je včeraj pomnožila s 40 topovi iz Kahire. ! Bolec 7. septembra. Glavarstvo v Tol-! minu nij odmerilo bolski čitalnici prostora pri sprejemu Ccsarja. j Dar'ihi ;:a ,, Narod ni Dom". Prencsek . . • 5798 glđ. 45 kr. Ćiatt dohodok veselice v Kranji v 20. dan av^usta............ 70 „ — „ (i. Peter Bajs, zastopnik banko „Slavije" v Dvoru........... *J n 46 ,, Iz Ilirske Bis trice: Čisti dohodek tombole ^ v l."3. dan avgusta v ćitalnici..... 34 glđ. 47 kr. Iz pusice v citalnici . 3 „ 80 , n V gUStiltli g. Ilarr.matma .... 1 , 20 , Vki.po ... 39 , « „ Iz Dutovelj na Krasu: Stok Andrej ix Dutov- Ijan ."..... 1 gld. — kr. Liih Andrej iz Dutov- Ijan....... 3 „ — „ Liih Jarnej iz Dutov- Ijan. . "..... — „ 40 „ Tavčar Ivan iz Dutov- ljan....... — „ 40 „ ŽvhI) Mthacl iz Dovov- Ijnii....... — „ 25 B Filinčio Ivan iz Dutov- Ijan....... — „ 30 „ Gomezel Josip iz Dutov- Ijan....... — „ 20 „ Zlobec Ivan iz Dutov- Ijaii....... — » 50 „ II. J. iz Dutovljan . . 1 „ — „ V. J. iz Dutovijan . . — „ 50 „ Ukinar Ivan iz Dutov- Ijati....... — „ 20 „ Vruliec Jakob iz Dutov- IJHM....... — r, 30 „ Oružbiua na cesti izDu- to\ljan..... 1 „ — „ Milič Ivan iz Kcpnica . 2 „ — „ (iriulon Ivan iz Zvonika 1 „ — „ Koctnan .Josip iz Saleža — „ .00 „ l'ctiko Matovž iz Gabio- vice...... _. „ rtu „ Milič Gregor iz Gabro- vico...... — „ ao „ Hrišćok Jakob iz Gabro- vico...... — « 30 „ Pangos Anton od BriSč- kov....... — » «r'O „ PotrasLjudevit od llrišft- kov....... — n 50 „ Milič Josip Zagrajčan . 2 „ — „ Purič Josip i« Velicega li(^)Iia...... 1 n — n Skabiir Jakob iz Voli- t-i'gii ltepna .... — „ 50 „ Ijiiin Androj iz Vogel- skega l)ola • • • • — n 50 „ Ozbič Štetan iz Vogel- Bkuga Dnla .... — „ 50 „ Vrabec Ana iz Krepljan — n 40 n Vran Josip iz Toma ja. — „ G0 „ Žiberna Alihael iz To- inaja...... — n 40 „ ^kilj Jakob iz Tomaja — „ 20 „ Starce Anton iz Križa — „ 30 „ Žibcrna I^ucija iz Križa — „ TjO „ E. U. i/ Križa .... — „ 50 „ Kobal Jakob iz Dobrav- ljan....... — n 40 „ (iec Anton iz Krajne vaši...... — „ a0 w (iec Josip iz Skopnega — „ f)() „ Vknpc . . 23 „ 2f> m VUnpo . • ■ .r)i».i7 ffld. «3 kr. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Celovec !). soptenibra. Na kolodvoru bil je cesar po dc/eluem {^lavarji dr. Sticgerji in po županu z ogovori pozdravljen, izražiijo-čimi veselje in srečo, ki jo u/ije du/ela in mesto ob obisku monai'lia. Cesar odgovoril je premilostljivo obema nagovorama. Mesto krasno okinčano. Gusar mej vo/njo v palaro radost-nimi kriki neizmerne množice pozdravljan. Pred grabom ga je pri cako val klerus / knezo-škot'om, pleinstvoni in častnistvom. Cesar odlici pojedine z nagovorom. Ob 6 zvefter diner, za njim cerele. Ob 8. serenada vseli pevskih društev, spremijanih z baklado. Konca se s cesarsko himno, ki se je bunio otinicvala v množid. Gesar sam je načelnikom drustev svojo pulivalo izrekel. Zjutraj ob 7. revue čez gamizijo. V vsem mestu navdušenje velikansko. Vipava 9. septembra. Blehveisova svečanost na Zeinonu izvršila se je sijajno. Ci-talnica nij še take doživela. Slava Njegovomu spominu. Carigrad i), septembra. Porta rekla-muje zarad nadalje trajajočih vojskinih priprav in agitacij Grške. dne 0. septembru. (Izvirno tele^rtiliCiio poroćilo.) [»apirna renta.......... 7G glđ. 8 0 kr Srclirna renta .... ..... 77 „ 30 „ 7,\&t-i runta.......... 95 , 35 „ t8t)0 »'"žavno posojilo....... 130 „ 50 Akcijo narodno banko....... 827 „ — „ Kreditno akcijo...... . • •*!& » — » London . ......... H«' » — » Srebro.......... — » » Sapol. ........... 9 . 4GV, » (J. kr. cekini.......... 5 „ b.r> „ Ncinške iuarko ...... • 58 n lf> „ ■l«/u »irŽHvnu Hrečk« "u. 1. 1*54 250 tfld. 120 „ ;0 „ Držav.ie »rofikc i/, 1. l«»ii . . 100 „ 170 „ — r lu/0 avatr. /lata rentu, d;:v! „ 25 r Kreditno diocko.....100 gld. 174 „ 75 „ Hudolfovo »refiko..... 10 „ 21 „ — n Akcijo anglo-avstr. banko . . 120 „ 121 „ GO „ Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . 2i)0 „ — Vržiie cene v ljubi Jani dne [). nepteniba t. 1. gld. j kr. Pšenica, hektolitor......... 8 26 Rež, m ......... 5 3(i Jo£tnen „ ......... 4 23 Oves, p ......... 2 60 Ajda, „ ......... 5 53 Proso, „ ......... 5 ! 36 Koruza, „ ......... 6 tO Lefa „ ......... 9 — Grah „ ......... 9 — Fižol „ ......... 10 j — Kioiupir, 10O kilo^rii'iiov....... 3 — Maslo, kilo^ranj........ — 92 Mast, „ ........ — 88 Špeh friSen „ ........ — 80 „ povoji'n, „ ........ — 78 Surovo maslo, „ ......., — 78 Jajca, jedno............ — 22/„ Mlcko, liter............ — 8 Govcje meso, ki'ogram...... — 56 ; T eeje „ „ ...... — GO j Svinjsko „ „ ...... — 58 . KoStrtinovo „ „ ...... — 28 i Kokoš.............. — 35 ! Golob.............. — 18 Se.;o, 100 kilo^ratuov........ 2 I 50 Slama, „ „ . ,...... 1 GO Drva trda, i kv. metre....... 5 80 » mrlikii, r B ,....... 4 — i\ i ft t»o vn I obično )m» ročilo. A. V Ljubljani: n ČABopa-!. Stli"> Tem- Ve- wl . ^0" Dan zovanju h™>»^* peraturn trovi Nebo krina v •' v min. ' raua. <" ob !t. liri Tiio.ii!- i 1(. inri broi- .rf ircior 7d8-45iw. +I(r4-C d» jasno „__ J_ I * ob 7. uri <7T7 no i in mri brei- | qulr.j 737-98... | +12-4» C, Tc|rij(J jasno i «h 2 i,Pi !736.u , + a8.30C iI-lDl« ■ O-OOm. g. popolmliio ^ Tihod J dežja. i ^J™**"• + 170°C ; "1T I- | § ob 2. uri ! 7o7 nr , 17lfioP brei- ,, , lO'SOmm. f p.P.l«d« '3706im- +176 ° Tdrij« M*ln° dežja. - oM.nr, 737.92mm> +16.00C f,r«- ^ | ob.;-1ri 738-16nim. +15-60C th\^ oblafno I ! ob ;-iiri ! 738-92... +19-60 C; bl.c?: oblaino ^30."""-o, popoliiilnc ' ! vetrijc dežja. S ob7.«ri ?41.27 +16.20 C iiUbol« u B. V Avfltrljl aploh: Zračni pritisk je si> er zadnje :d«>ba, Jtiff1" tro*'ii «»stro |>.;/.itt. MATTONI's GIESSHUBLER kupi nckdi) Strit.'irjuvo^ii dunajake^u „ZVONA." I. leln U lJ-^T-O. KdoV — j.o'vo administracija „Slov. Naroda". i&70—ti) Knjizi „Russland Seit Aufhebung der Leibeigensehaft" von Dr. Ft. J. Celeitin, str. 383, (537—ft) znižana je prvotna cena 4 fgld. na 3 Kl**oI- «lr. l'itlut. Jednu najboljisili sredstov« da so prostor, kjcr rasti lttsje, utrrtl iti da lasje ne izpađajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporabljii /, gotovim vspuhoiu pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa satno «0 iiovcev prodajo pravegi«, lu Ickarn«. ,^prl n»uior»({u", v l.juhljntil u» MeHtneiii trf(ii. (4*17—7 XJlll<5t»l«5 (574—2) zobe in zobovja poBtavlja po najnovujšem tvmtir ik ;iuskom /.istomu v zl»tu9 vulkHiiiiu ali celulojitlu brex boločin. Plonibfra % »latoni itd. Zobne operacijo izvrfiuje popolr.uui brez bolečin s pr ijetnim mami lom zobui zdravnik A.Paichel, poleg Hrndeckega mostu, v 1. nadstropji. VNnk «lun ol> 1/f8- uri avcier velika predstava % monjaj ofiiua programuiu, Ot» uedel|uli in |irazuikih dve predstavi. Prva ob 4. uri p'jpoludne, druga ob '/a8. uri zvečor. K muogobroj neuau obiaku vabi spoštovanjem <56i_6) J±. SCHMIDT. T7" r^sujer^n. se daje {goHtilna9 ložeča ob ghivncj cesti Ljubijana-Rudol-fovo v Ntar«»ui trgu pod Višnjo goro, znana pod imenom: „pri Nuloiiumu", ruvno tuko htuvi, stopa na vodi, vrt in njive, lcfcečo tikoma pri hiši, s prav u^odtiimi pogoji. Natančncje se izvć pri lastniku v LJublj»ul, Žitul tr« Ht. 'Z. (57'J—1 i XDXOtl Metan \ olaii in želoflci. Lekarna „pri samorogu" v Ljui»Ijani, Muatni tr^. Dolgo časa nijNvu iiiiolu jaz in moj prijatelj »petita hi sva trpela zaradi zaprl|u ^bivobol, dokler nama slučaj nij prim-sel v roku vaši; Itrl riHtilne kiiKl|ivo, škatijicu po 21 kr. M.ri ćiNtilue kutijice iiin^li! ho dobur vpliv, a Skatljica se je kuuilu izpraznila- tuiročila sva ton\j cei zavittik 9*6 fikatjicami a I tfld. h kr. l/.rekam vam za-bvalo in z vcMcljeut vam juvljiim (» liujiiiciu icljoljsuiifl in nuroćujoč 7,n svojo znauce Ke dva zavitka proti po^tuumu povzetju, dovoljujem vam, d:i objavite niojo zahvalo in pohvalo teh kri čiHttlnili kudili«. Spo5t(»viinu udani Fran l'r«»HeiM;v9 (4G8—2) nradnik pri rurin»kum uradn. Učenec, kateri je od poštenih slovenskih Htarišev in z dobrim vspe-hom dovr&il nonnatko, sprt-jroe se takoj kot ućenec v Sta-cuno meSanega blaga pod UKodniaii pokoji. — Ponudbe do 2a * m- 1ia«p. Kantcllc. (.573—2) trprovec v Materiji na l'rimorrikem. 50 novcev LOZI velike Maske razstavine loterje. Le petdeset novcev velja jeden loz velike trŽJIŠkS ra.ista.vine uljS. OC TI IokI dobivajo se v vh«Ik me-■ijalnlvali. |»rl l>laKaJiiio»li tel^znl* Hkilt In |»ur<»l»rottiiili poHta|, <*. kr. |M>Mtnili uradili i» tubnknniah, lt>te-ri|Hkilt kol«"ktur*%li in «lruxili protla-jaluicah »VHtr.-OKcr. moii»rltlje. '^^ (JtirtiriKi ta lotcrija iuni Si glav. dob. 50,000 gld. v gotov. 1 B n 20.000 B „ „ 1 „ n 10.000 n n n dalje še druzih velikih dohitkov, vrednih po 10.000, 5000, 3000, 1O0O, 500, 300, 200, 10O, 50 in 25; vHch vkup tlN tacih »tvarij, ki so i/.po-stavljene in hi> jih darovali r;i£.stiivljalei. fl^F" Kdor hoće razprodajati, obrne aa) se takoj do loterljskkega oddelka tržaike razatave, 2, Piazza Grande, v Trsta. Kdor si naruči p<»*:unićiio loze, dodeni 15 nov. zu poštarino. (513—8) Lozi dobivajo se v Ljubljani pri si. kranjskoj eskomptnej banki, Jan. E. BuĆarjevlh naslednikih, Eilv. Mahru m J. C. Luckmannu. 5OO zlatov plaćam onemu, kdor pri vporabljanji Kothe^eve zotne vode 1 Mteklenicu 35 kr., So kedaj ruti v.obnc bolečine ima izU8t duh- jr.». umne. umtrov. dvortii z:tl.nik v Modlingu (144—28) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi ae jedino le pri lckarji Jul. |>1. Trn« kocKjji in v vseli hikanuih, dro^uerijah, j>art'oinerijah, pro-dajalnieiih ^alanterijskili rečij itd. na Kranjskuiu. J. ANDEL-a novoiznajdenl prekomorski prah umori stenloe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mrav- IJlnoe, preilčke, ptične ĆrvlČe, spluh vuc /.u žvlkc sknnij ntruaravnn Intro in ^»tovo lako, d:i od žuželkiuu'zidugi; ne ostane nobenega aledu. Pravi prašok ae doUiva v prodajalnici pri 13, „pri črnem psu"r Hussgasse 13, (Doiiiiiilkanur^assi1 l.'i, Ko.ttc.n^aHtiu 11,) V Ljubljani pri Albinu Slldarjl, trgovcu. Zaloge na deželi iiuajo tain, kjir ho nnzniinjcne po plauatih.' (-KiO—7) Umrli so: .'ti. avgusta: Marijana Bizjak, dekla, 28 let', za oaepnieaiui. 1. septemljta: Ana Je-zeršete, dekla, 52 lut, za rakom na jetrah. — Anton Švigelj, goatacov sin, 3 letu, za vodenico. 4. septembra:Nežallri-bar, kolarjova ženu, 50 ler> za jetiko. Velika zaloga 11 i u r« i i i i t i i li po fstt»rišlrlli. coxxa-li pri Fran Detter-ju, (564—2) v Ljiil>l j;tni, >I(«stui ti-« »*^. 1«***- Novo in lepo priredjeni prostori aa {f>62—U) pekarijo v Ljubljani, pripravni tuđi za trgovino h H|»everiJHiul, so takoj oddajo. — Natančnt'je o tem so i/vć na Starom trt;u Ht. 11), I. iiudstrnpjo, v IJuhljaiil. Zaloga najboljših mineralnili Todii. (!urinthia "20 kr., Franc-Jo.sipovu -'*> kr., Frit'drichs-llallur :t5 kr, fliesshublcr 35 kr., dliMchunlutr« *J"» kr., Haller Jodwaaaer lt.r> kr., Karlsbadur Miihlbruniien 40 kr., Krou-dort'er 2(> kr., Maricitltader Kivii/.bniiiiiun yf> kr., l'ro- bhmer 20 kr., Kakouvi)' -J'Jt kr., Seltera iJO kr. NanM'ila izvršujcju ko lorno |truti |ioštnemu p«J9—.'i) Dva majhna dijaka se vzameta v stanovanje in hrano v (580) v Marsikatererau gotovo v veliko olajšiivo prodajajo se tuđi na obroke po prav ugodnih pogojih dobro eiiuim* Lanz-ove ročne mlatilnice, slamoreznice itd., katerih se je v malo letih igdelalo in razpečalo ogromno »tevili* 9N tit»<»£ komuilov, kar je gotovo najboljjc »pričuvalo in priporočilo. — Tcdiij na nogo! Združite se po dva ali več skupaj in ne zaumditc ugodne prilike, kajti korist glede dela in ćasa je tolika, da se kupljeni stroj prav knnilu s;im tzplača. 0V Pojasnila iu ilustrovane cenike brezplačno razpošilja *iJEHf zastopništvo in zaloga pri A. Debevcu v Ljubljani, Rimska cesta št. 19. ~W£ (448—18) Ign. Thomanova vdova, "V IKr'iavj ej dolini wt. 13, priporoča (314—0) svojo zalogo dovršenih nagrobnih spomenikov ter izvr&uje prav po ccni vsa v kamenosekarsko obrt pripadajuća dola. Dobro, točno in po ceu i izvršujo tuđi altarje in se pazi na znano varstveno raarko. Pri tr«loyrutnili poltuih boleznlli rubi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj si vedno »amo Rergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inozciuNka poiuirejanja neuspešni izdelki. Kot mi i 1 ej *i** milo las -m<»n* za odstranjenje vseh nečistostij na poli i zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepreaežno kosinetično milo za ninl-vuiijc in ko|»anje pri vsaktlanjoj rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejoče 35 °/0 glicerina ter fino diši. (38—17) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar K.IIELL v OPAVI. V zalogi v vseh lckarnah ćele države. Glavne zaloge pa imajo: V IJul»1|ani pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoczv. \ Ko^evji J. Bran ne. V Hriikem J. Boraekcr. V Idriji J. Warto. \ Kranji K. Šavnik. V U Uji Jos. BeneS. V Kovem mesta D.Rizzoli. V Ka«lovljiet A. Roblek. V Vipavi A. Ko nečn y. V. LOBENWEIN iiiiiiiiriiiiiiiii atelier v hotelu „pri slonu". Fotografira se vsak dan. ° (<;a—34) Najstarejsa in največja linmi MORIC-a BUM-a ^v Urnu priporoča za prihodujo sezijo: «J lUtlU' &\f \jUUj prave bruske vol-neni* robu za ćelo zimsko obleko, a uietcr po #1. 2.(i() torej vkup gl. 8.92. S'niHrp ^ft r^in Prttve brnske vo1 «j hicu c mske vol-nene robe zu hlače, per ineter po g\. li.—, stane #1. .'J.tiO. Finejsa roba za hlače ^g"1^ do g\. 8.—. Pravi angleski popotniplaidi, .{ m. .00 cm. dolgi in 1 in. GO cm. Široki, od gl. 3.75, Kl- 5.—, gl. 5.25, gl. 8.- do gl. 18.-. Vedno ima veliko zalogo vsakovrstnega sukna za civilno, vojaško in livrejno obleko, sukno za cer-kvene potrebe in za hiljard, potem loden in nK^u^i-kof«, kakor tuđi vsake barve ženskoga sukna po vaakoršuej ceni. Naročila pošiljajo se točno proti poStnimi po-vzetji, colo 1>rez HtroAkov in se embalaža ne računi. (5(J5—2) Tovarna za peči in glinaste zdelke ANTON-a JELOCNIK-a, (prej Fran Legat), ~v I^jiil>lja,iii9 Tniovnki pristan «t. 4, prif)orota slavnemu občinstvu svojo od najprostejšin đ.o najfi-nejšila. -vrst. Dulje štedilna ognjišča, ozaljšeke pri stavbah in vrtih, cevi za stranišča, ogenj zdržujoče opeke, sploh vse v to stroko spiulajo6e predmete, zagotavljaje najnižje c«n« in solidno postrežbo. Hla žalitevanjt* p4>Ml|ck se ceiiik. (527—6) Zastop original lm, Singer in leeler I Wihon šivalnih strojev je uže dolgo let za. vso Kranjsko deželo j iia samo le v moj i li pokali. Teh šivalnih strojev imam zmirom v velikej izberi v svojej produjalnici iu jih oddajam, kakor zmirom, ako se želi, za plačilo na obroke z Sletnim jamstvom. Zunaj Ijubljanskega mesta sprejemajo moji potovalci naročila in poučujejo ob jednem brezplačno. Kar se tiče strojev na ciliiider, imam v svojej zalogi le odlične izdelke tuđi po jako iiizkih cenah. čišćenje šivalnih strojev, kakor njih poprava, se hitro, stalno in ceno oskrbe. Ljubljana, Mestui trg št. 168. Olinmha* Svila' cvirn> ovčja, bombažna in volna za plestl. Igle za šlvalne stroje, \7|fUUlUcl. „|ja iu raznj aparati so zmirom v velikej izberi pripravljeni ceneji, kakor povsod drugod, zatorej prosim mnogobrojnih narofcil. Spoštovanjem zg'oi'iaji. (56a—2) Izđ&telj in odgovorni urednik Makao Armit. Lastnina in tisk „Narodne tiakarne".