T LMflUl V srello m 23. IHM m Posamezna Številka stane V5Q trm. CBlB ti
Naročnina
za državo SHS:
rta mesec	Din 30
m pol lete..... .120
«a celo leto .... . 240
za inozemstvo: «esečno....... Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno * Jugoslaviji .... Din 40
V inozemstva.
60
r. -v		
•,'/«VIV 't		k
Vgc-		
	I	
		.V, A.
		
	i	
		ms
-m	W0r	
Cene Inseralom:
Kicostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din 3-— tn 4-—, oglasi v uredniškem dehi vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan lrvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri cjatraj.
MMm elitne v getofc
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljabljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sara« jeva 7.563. Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24,797.
Kulturni BoJe
Teden dni približno je tega, kar je objavilo »Jutro« uvodnik, v katerem je udarilo z najdebelejšim kolom po slovenski duhovščini in jo naslikalo kot neizprosno zatiralko Slovenstva, kot strupeno uničevalko vseh modernih, torej tudi slovenskih kulturnih pridobitev in kot najbolj zagrizeno sovražnico modernega socialnega duha. Po »Jutru« slovenska duhovščina ne pozna in ne priznava in tudi ne sme priznavati nobenega drugega za javno življenje veljavnega in merodajuega principa kakor neomejeno posvetno go-spodstvo »rimskega klerikalizma«.
Svoje trditve opira »Jutro« predvsem na našo slovstveno zgodovino. »Slovenska duhovščina«, pravi, »je uničila Trubarjeve spise, je pobijala Kersnika in Jurčiča, je napadala Gregorčiča in sam ljubljanski škof je dal uničiti zvezek Iv, Cankarjevih pesmi.« V tem tonu gre dalje.
»Jutrove« trditve so napisane navidezno v znanstvenem slogu. Kakoi pa je treba vzeti vselej vse, kar napiše »Jutro« magari zavito v strogo znanstven plašč, pod kritično lupo, tako in še bolj je to potrebno glede omenjenega članka,
»Jutro« trdi, da je katoliška duhov, ščina sežigala spise prvih slovenskih protestantskih pisateljev. Nič ne tajimo — kar je res, je res. Knjige so sežigali.
Odgovoriti pa je treba na vprašanje: Zakaj je takratna katoliška duhovščina v Sloveniji sežigala spise prvih slovenskih protestantskih pisateljev: Ali zato, ker so bile k njige protestant-, s k e, ali zato, k e r s o bile pisane v slovenskem jeziku? Jezik ni isto kot vera in Slovenstvo ni identično s protestanstvom!
Da bi bila katoliška duhovščina dala sežigati Trubarjeve in Dalmatinove knjige zato, ker so bile pisane v slovenskem jeziku, tega tudi pisec »Jutrovega« članka sam ne bo verjel. Takrat se o takozva-nem »narodnostnem boju« njkomur še niti sanjalo ni! Ideja narodnosti se je začela porajati šele v dobi romajaticizma, torej dvesto let po nastopu Trubarjevem. Zato je trditev, da bi bila takratna katoliška duhovščina v Sloveniji zatirala Trubarjeve slovenske knjige iz sovraštva, do Slovenstva, naravnost abotna. Ali je škof Tomaž Hren mogoče zbiral in širil med ljudi nemške protestantske knjige? Ali ni dal sežigati tudi teh?
Tako je tudi z novejšo slovensko literaturo, z Jurčičem in s Kersnikom, s Tavčarjem in Gregorčičem, vse do najnovejšega časa, Slovenska, duhovščina ni obsojala del ali pa posameznih odstavkov iz del imenovanih pisateljev zato, ker so ti možje pisali v slovenščini, ampak zato, ker je smatrala razne v delih teh pisateljev izražene misli za kvarne oni morali, ki jo uči katoliška vera, koje zastopniki so tudi slovenski duhovniki.
Da slovenska katoliška duhovščina niti pred Trubarjem niti v Trubarjevi dobi in tudi kasneje ni bila sovražna slovenščini, nam dokazuje ista zgodovina slovenskega slovstva, na ka.tero se sklicuje »Jutro«. Od najstarejših »brižinskih« spomenikov pa do najnovejše dobe slovenska slovstvena zgodovina kar mrgoli imen katoliških duhovnikov, ki so pisali v slovenščini. Veliko število teh imen je piscu »Jutrovega« članka mogoče kdaj prineslo celo kako dvojko v srednji šoli, zato je pa še danes nanje hud.
A že čujemo ugovor: »Boj proti pro-festantstvu jc bil pa vseeno protikullu-ren«, Tudi to ne drži. Protikulturen se zdi ta boj mogoče danes kakšnemu ljubitelju starih knjig, ki smatra vsako uničevanje vsakih knjig za zločin.
Toda v takratni dobi je prevladovala • erska ideja na vseh koncih in krajih in iz tedanjega miljeja si moramo razlagati ta akt, ne pa meriti ga po naših s e d a n j i b nazorih. Sploh pa je odgovor na vprašanje o »kulturnosti« v tem slučaju jako težaven. Kaj je »kultura« v tem smislu? Ali je odpad od vere »kultura«? Ali jc odpad od rimskokatoliške cerkve »kultura«. Mi res ne najdemo odgovora na vprašanje, kaj naj bi "bilo v tem »kulturnega«!
Mi v£i pa vemo in čutimo, kaj je
slovenska kultura. Naša slovenska kultura je plod našega, lastnega, da tako rečemo; krvnega razvoja pomešanega z zapadno-evropskimi vplivi. Med temi vplivi je najmočnejši zapadno-evropski katoliški verski moment, ki se je s krvnim bistvom Slovenstva tako tesno spojil in tako zelo zašel vanj, da tvori danes s slovensko podedovano krvnostjo eno samo nedeljivo celoto. Ta slovenska celota pa je našla ravno v slovenski duhovščini vsi-kdar svojo najkrepkejšo oporo, zlasti v oni duhovščini, ki je živela in delovala neposredno med slovenskim ljudstvom. To je zgodovinsko dejstvo, ki se utajiti n« da, in tako je ostalo do najnovejšega, časa, ko se je začel širiti tudi med Slovenci socialni p o k r e t.
Treba je le iti v ljubljansko okolico. Tam vidimo lepo število ličnih, malih domov. Kdo je ustvaril te domove? Janez Evangelist Krek, »far«, navaden »far«. To delo ni bilo puhlo pisarjenje, ampak je bilo realno ustvarjanje. Iz teh malih domov veje še danes sveži duh prave in resnične socialnosti, čeprav tega duha današnja verižniška doba in doba »renta-bilitetc* noče več poznati.
Zgodovina priča., da je stala slovenska katoliška duhovščina vedno na strani ljudstva in njegovih teženj in je bila vedno za Slovenstvo v vsakem oziru njegova, najmočnejša opora. A vendar se dediči nekdanjega liberalizma še danes zaganjajo vanjo kot nekdaj, V stari Avstriji nam je bil boj slovenskega »naprednjaštva<-proti slovenski katoliški duhovščini nekoliko razumljiv. Ta boj je bil enostavna kopija dunajskega staroliberalnega »kul-
turnega boja«, ki ga je vodilo dunajsko židovstvo proti »mračnjakom«, slovensko »naprednjaštvo« pa je ta boj posnemalo, čeprav se samo ni zavedalo, zakaj ga posnema prav po opičje. A danes?
Vse kaže, da vodi slovensko »naprednjaštvo«, zlasti ono v Žerjavovem taboru, »kulturni boj« proti slovenski duhovščini še vedno po nekdanjem starem avstrijskem vzoru. Kar so se slovenski Janezki naučili na tujem v svojih mladih letih, to slovenski (?) Janezi znajo, ne pomislijo pa nikdar, že je vse to, kar so se naučili in kopirali na tujem, prikladno in primerno tudi za naše domače razmere! V tem oziru so naši »na-prednjaki«, tudi oni pristnega Žerjavove-ga kova, še vedno nepoboljšljivi — »av-strijakanti«, ki jim še danes ne gre v glavo, da Ljubljana ni nikdar bila Dunaj in tudi danes ni.
Včasih so dunajski Židi sprožili »kulturni boj«, da so s tem vpitjem spretno zakrili kakšno umazano finančno špekulacijo, od katere so hoteli pozornost javnosti ravno s »kulturnim« bojem odvrniti. Ali igra ta moment mogoče tudi pri nas kakšno vlogo?
Rekli smo, da Ljubljana nikdar ni Dunaj bila in tudi danes ni. Zato bomo tudi Žerjavov »kulturni boj« mirno in z lahkoto prenesli. On naj zabavlja na »klerikalce« in na »farje«, kakor hoče, opravil pa ne bo nič. Cekin! Tuji »kulturnobojni« plevel, ki bi ga rad Žerjav presadil iz nekdanjih dunajskih tal na naša domača tla, bo slovenski rod sam izruval in mu ga vrgel pred noge.
za
imela.
Belgrad, 22. .julija. (Izv.) Nahajamo se neposredno pred srečnim sklepom akcije kraljevega mandatarja Lj. Jovanoviča. Na konferencah in sestankih med njim ter po sameznimi uglednimi radikali in voditelji parlamentarne večine dr. Korošcem, L j. Davidovičem in dr. Spahorn so dosedaj določene glavne točke programa bodočega kabineta. Vlada, ki io bo mogel sestaviti Ljuba Jovanovič, bo predvsem vpeljala politiko pomirljivosti; vodila bo torej politiko sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci in dala na ta način državi pravilno lice. Vsi državljani morajo biti pred zakonom enakopravni. Uživati morajo enake pravice in imeti enake dolžnosti- Zato pa se mora i^po staviti avtoriteta oblasti, kar je mogoče le tedaj, če so na odgovornih mestih predstavniki, ki se zavedajo svojih dolžnosti napram ljudstvu in napram državi, ne pa taki, ki ■vsled odvisnosti od neodgovornih, elementov a la dr. Žerjav teptajo pravice. Da se bo mogla vzpostaviti prava avtoriteta, pa se bo moralo nastopiti proti vsem, ki so iz-strankarstva ali radi sebične koristi nastopali drugače. Odgovornost pa bodo nosili tudi oni elementi, ki so za delovanje svojih agentov moralno odgovorni. Ni pa še gotovo, če bo Jovanoviceva vlada svoj program sporočila v obliki vladne deklaracije že na prvi seji narodne skupščine. Gotovo je, da Pašič-Pribičevičev koalicijski blok ne obstoja več in bidi ne bo. Javnost je prepričana, da so Pribičevič, Žerjav in vsi, ki so se obesili njim za frak, politično mrtvi.
Belgrad, 22. jul. (Izv.) Nervoznost, ki se polašča Pribičeviča in njegovih traban-tov, postaja vedno večja, čim dalje gre akcija g. Jovanoviča. čim večji so njegovi uspehi, tem večji je strah pri politikih, ki so nastopali za korupcijo in nasilje. Čas, ki ga pušča Jovanovič vsled svoje akcije za okrepljenje položaja in izolacijo nezdravih elementov, izrabljajo bivši politiki zelo marljivo, da bi zabrisali sledove nepravilnosti m da bi uničili dokaze svoje krivde. Vse to pa nič ne pomaga, ker dokazi preveč kričijo. Ne ostane časa za intrige, ki postajajo vedno manjše in se ne občuti tako napeto razmerje kot običajno. Največji napori so seveda že odbiti.
Intrigiranje je prepuščeno režimskim časnikarjem, ki so danes okrog poldne vrgli zadnje intrige v svet. Po mestu so raznesli vest, da se je položaj spremenil v Pašičev prid. Ta je baje na posvetovanju z Jovanovičem od 11 do 12 dopoldne pridobil Jovanoviča, da vrne kralju mandat.
Ta intriga je vzbudila veselost v skupščini, kjer se je vršilo eno izmed dosedaj morda najvažnejših posvetovanj med g. Jovanovičem in Trifunovičem. Sicer pa taki poskusi dokazujejo le neorientiranost na eni in strah na drugi strani pri vladi. Jovanovič nadaljuje svojo akcijo in ni obiskal Ni-kole Pašiča in ga tudi ne bo, preden ne bo od njega prevzel ministrskega predsedstva.
Zanimivo izpremembo je opažati v tukajšnjih časnikarskih krogih. List «Vreme«, ki je dosedaj branil Pašiča, je popolnoma spremenil pisavo. Danes piše z debelimi črkami o predstoječi vladi g. Jovanoviča, Glavni urednik Ljuba Popovič, ki je branil g. Pašiča, je odslovljen iz uredništva.
Belgrad, 22. jul. (Izv.) Jovanovič je danes ves dan nadaljeval v predsedstvu vlade z razgovori posameznih radikalnih poslancev. V predsedstvu je bil od 12 do 1 popoldne in od 6 do pol 9 zvečer. Popoldne je bil od 4 do 6 v kabinetu ministra Trifunoviča. Tekom današnjega dne so ga obiskali gg. Nastas Petrovič, Mihajlo Ran-kovič, dr. Peleš, vojvodinski radikal Mila-šinovie in neki drugi poslanci zlasti iz južno Srbije. Po posameznih sestankih je vaš dopisnik govoril s predsednikom narodne skupščine in z raznimi poslanci, ki so bili na sestanku z Jovanovičem. Vsi so dali enak odgovor, da je akcija g. Jovanoviča uspela, da je situacija v njegovih rokah in je čvrsta. Nahajamo se pred definitivno sestavo Jovanovičevega kabineta.
Belgrad, 22. juk (Izv.) Danes zvečer cd 9 pozno v noč se je vršila važna seja, ki so ji prisostvovali dr. Korošec, Davidovič, dr. Spaho, Nastas Petrovič in nekateri ugledni radikali. Na tem sestanku, ki ob pozni večerni uri še vedno traja, se bodo sklenile zadnje formalnosti.
DEMOKRATSKE »INFORMACIJE.«
Zagreb 22. (Izv.) Današnje časopisje piše, da se nahaja Jovanovičeva akcija v poslednji fazi in da bo jutri padla odločitev. Demokratska Rječ objavlja informacijo, da je namen Jovanovičeve akcije, da razcepi Radicevo stranko i" da so nekateri Ra-dičevi poslanci preko dr. Dušana Peleša pismeno obečali, da bodo aktivno nastopili proti Radiču, če se spremeni sedanji režim. Vaš dopisnik se jc o tem informiral na mo-rodajnem mestu, kjer je zvedel, da je ta vest popolnoma izmišljena. Dr. Peleš sploh ni prišel v stik z nobenim poslancem IIRSS.
orožništvo.
»SVOBODNE« VOLTTVE V SLOVENIJI
Belgrad, 22. julija (Izv.) Kako si je trt dr. Žerjav predstavljal svobodnem volitve v Sloveniji, se vidi lepo iz sledečega: V notranjem ministrstvu so na predlog slovenskih samostojnih demokratov sklenili, da se premesti več žandarmerijskih postaje-vodij iz Slovenije v Srbijo in Makedonijo. Na mesto teh pa bi bili nastavljeni za vodje orožniških postaj po Sloveniji žandarji iz Srbije. To so najbrže po Žerjavovih metodah prve predpriprave za >svobodne«: volitve v Sloveniji. Žandarmerijska komanda je o tem najnovejšem načrtu režimovcev že obveščena.
London, 22. julija. Komisije, izvzemši drugo, so dovršile svoje delo in pripravile svoja poročila za plenarno sejo. Le-ta s« skliče po zadnjih vesteh še-le v četrtek, š tem je dana možnost tudi drugi komisiji, da še najde kompromis med francosko-belgijskim in angleškim stališčem. Gre zlasti za red, po katerem naj se v Nemčif odpravljajo sedanje sankcije in izvede Da-wesov načrt. Najbolj gredo mnenja narazen v točki, v kateri zahtevajo Francozi, da mora ostati v porensko-vestfalski železniški službi 4000 francoskih in belgijskih železničarjev toliko časa, dokler francosko-belgijske čete ne izpraznijo Porurja. To psi v svrho, da se v slučaju štrajka nemških železničarjev zagotovi promet. Proti temu se Angleži odločno upirajo, češ da nasprotuje duhu Dawesovega načrta, ker krš> enotnost nemškega gospodarstva.
Dalje na drugi strani.
m
22. julija 1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
Na deviznem in valutnem trgu je bil danes promet slab, blaga dovolj na razpolago. Samo deviza Curih je bila črvsta in brez ponudbe. Tudi po borzi je bila tendenca slaba. — V Curihu je padel dinar ob 6.50 na 6.45. — Efektni trg brez interesa.
Devize in valuto.
(V oklepaju tečaji z dne 21. julija.)
Dunaj 0.1183-0.1203 (0.1184 do 0.1204), Italija 3.6335-3.6635 (3.6215-3.6515), London 369.40-372.40 (367.86-370.86), Newyork 83.80—84.80 (83.70-84.70), Pariš 4.35—4.40 (4.25—4.40), Praga 2.496 do 2.526 (2.496 do 2.526), Curih 15.48-15.58 (15.41—15.51); — efekt, dolarji 82.75-83.75 (82.75-83.75).
Vrednostni papirji.
Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 123 do 126, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 62,. Jugoslavenska banka, Zagreb 114—115, Prva hrvatska štedionioa, Zagreb 915—920, Dionicko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 114—117. Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 1000, Narodna šumska industrija, Zagreb 80—82.50, Našica 88-90, Guttman 740 do 76-5, Trboveljska premogokopna družba. Ljubljana 510, Združene papirnice, Vevče 140, 7, odstol. dr z. inv. posojilo 66, .Vojna odškodnina 122.50.
CURIŠKA RORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 21. julija.)
Belgrad, 6.45 (0.50), Berlin [1.30 (1.30)1, Budimpešta 0.00685 (0.0068), Italija 23.52 (23.62), London 23.89 (24), Newyork 543.75, (547.50). Pariš 28.05 (28.25), Praga 16.1? (16.25), Dunaj 0.0076875 (0.00772).
DUNAJSKA BORZA.
Efekti: Alpine 377.000, Greinitz 127.000, Kranjska industrijska družba 680.000, Trboveljska družba 410.000, Hrvatska eskomptna banka 116.000, Leykam 100.000, Avstrijsko tvornico za dušik 185.000, Mundus 725.000. Slavonija 76.500.
Devize: Belgrad 837 do 811, Budimpešta 0.869 do 0.889, London 311.500 do 312.500, Milan 3069 do 3081, Newyork 70.935 do 71.185, Pariz 3677 do 3693, Varšava 13.550 do 13.650,
Valulr: dolarji 70.460 do 70.860, angleški funt 311.200, francoski frank 367/ do 3693, lira 3049 do 3061, dinar 835 do 841, češkoslovaška krona 2102 do 2118.
Razen te točke je ostalo včeraj nerazčiščeno še vprašanje o pritegnitvi nemških strokovnjakov. Rešitev obeh vrpašanj jo pričakovati danes. Vsekakor je uspeh konference zagotovljen in bo plenarna konferenca v četrtek predzadnja. Z doslej zagotovljenimi uspehi so zadovoljni tako v Angliji in Ameriki kakor v Franciji in Belgiji. Ni dvoma, da se bo s sklepi sprijaznila tudi Nemčija, ker ji to zagotovi posojilo 800 milijonov zlutih mark ter iztrga Franciji izključno oblast nad njenim gospodarstvom in poveri kontrolo zaveznikom kot enoti. Razen tega bo soodločal ameriški delegat. Posebne akcije Francijo same so poslej izključene.
London, 22. julija. Včeraj so se posvetovali voditelji delegacij o dopolnilnih jamstvih, lci naj se dajo podpisovalcem 800 milijonskega posojila Nemčiji, lstotako so se posvetovali finančni strokovnjaki o izpeljavi posojila. Macdonald je v pomirjenje angleške javnosti izjavil, da nobena država, ki ima pravico do reparacij, ne bo smela nemških dajatev v naravi izvažati v druge države.
London, 22. julija. Včeraj je sprejel angleški kralj v avdienci Herriota in Theu-nisa. Izrazil je upanje, da se konferenca zaključi s popolnim uspehom.
V spodnji zbornici so stranke po Mac-donaldovem poročilu izjavil, da vladi ne bodo delale v njenih zunanjepolitičnih prizadevanjih nobenih težkoč.
Tstotako je Poincare telefonično sporočil Herriotn, da je z dosedanjimi uspehi konference zadovoljen.
NEMCI NA LONDONSKI KONFERENCI.
Pariz. 22. julija (Izv.) Verjetno je, da bodo jutri povabili tudi Nemčijo, da pošlje svoje zastopnike v Pariz. Amerikanci in Angleži se zavzemajo za to. da pridejo Nemci na konferenco, predno bo glavno delo v plenumu končano.
PROTI FRANCIJI.
London, 22. julija (Izv.) Finančni izvedenci so danes pretresali pogoje, pod katerimi bi dovolili Nemčiji posojilo v znesku 800 milijonov mark. Finančni izvedenci so se pri tej priliki izrekli proti poročilu fin, odseka prve komisije, ki dopušča možnost ponovne okupacije Poruria od strani Francije. Zato predlagajo izpremembo do-tičnih določil.
DOBRO UPANJE ZA USPEH KONFERENCE.
London, 22. julija (Izv.) Ameriški državni tajnik Hughes je v nekem govoru označil izglede za uspeh konference kot ugodne. »Mi moramo sprejeti Da^vvesov načrte, je rekel, »če nočemo, da postane vsa Evropa en sam kaos.«
NEUSPEH ANGLEŠKE VLADE.
London, 22. julija (Izv.) Angleška zbornica je vladni predlog glede zidanja delavskih hiš odklonila. Ta poraz vlade pa ne bo imel političnih posledic. Predlog, da se zbornica odgodi, je bil zavrnjen.
jo na drugo pot, se bo moralo delavstvo samo zganiti, a vlada bo začela izvajati drugačno politiko. Te izjave, ki jih je Ba-gnasco objavil, so napravile med industrijskimi krogi naravno jako neprijeten vtis. Fašisti so smatrali za potrebno, da indu-strijce potolažijo. To nalogo je prevzel predsednik narodnega vodstva Zveze fa-šistovskih sindikatov Edmondo Rossoni. Na zborovanju narodnega vodstva, dne 21. t. m. v Rimu je Rossoni izjavil, da Bagna-sco Mussolinijevih izjav ni podal točno in da je mnogo pretiral. Kar se tiče sindikatov samih vzdržujejo slej ko prej najtesnejšo zvezo med sindikalnim gibanjem in fašistovsko stranko ter ne nameravajo siliti vlade na kaka nova pota. Fašistovski sindikalizem zahteva zakonodajo v varstvo delavnih razredov in stipulacijo delovnih pogodb, ki naj zajamčijo postopno izboljšanje razmer vseh kategorij. V dosego tega pa ni treba, da vlada krene »na levo«; zadostuje, da fašizem ostane v političnem, vojaškem in sindikalnem oziru.
MILICA.
Rim, 22. julija. Dne 20. t. m. se je vršil v palači Viminale veliki raport fašistovske milice, ki so se ga poleg generalnega poveljnika De Bona udeležili vsi podpoveljniki posameznih con. Udeležence je sprejel Mussolini in imel z njimi triurni pogovor. Glasom poročil poveljstva šteje tačas milica 223.000 mož prvega poziva in 150.000 mož drugega poziva. Mussolini je poročal o načrtu za sistemizacijo milice, kakor se je sestavil temeljem sporazuma med armadnim in miličnim poveljstvom. Navzoči načelniku so načrtu soglasno pritrdili. Mussolini jim je zagotovil, da milici ne namerava vzeti njenih naravnih poveljnikov.
Kolikor je znano, se milici poveri organizacija obrambnih sil predvojaške in povojaško dobe. Število poveljstev se po-odom sistemizacije polagoma zmanjša na število italijanskih provinc, tako da bo štela vsaka provinca le po eno legijo.
MAŠNIŠKI JUBILEJ DR. SEIPLA.
Dunaj, 22. julija. (Izv.) Avstrijski državni kancler dr. Šeipel bo obhajal ta teden 25 letni mašniški jubilej. Sv. oče mu je poslal po dunajskem nunciju brzojavko in častitke sledeče vsebine: »Ljubemu sinu, apostolskemu protonotarju, kanclerja avstrijske republike dr. Seiplu pozdrave in apostolski blagoslov. Bog je blagoslovil Tvoje delo za avstrijsko ljudstvo in Ti dal učakati, da obhajaš 25 letnico raašniškega posvečenja. Pri tej slovesni daritvi Ti naj vlije novih moči za delo v slavo Najvišjega in korist domovine. Mi bomo delili s Teboj radost, ki Te bo navdajala, kot smo bili tudi v skrbeh za Tvoje zdravje ob priliki zadnjega atentata. Molimo, da Ti Bog da milosti, ki jih zaslužiš. V dokaz svoje naklonjenosti, Ti podeljujemo svoj apostolski blagoslov. Pij XI.« Nuncij bo tudi izročil čestitke kardinalskega kolegija in kardinala Vanutellija.
FAŠIZEM IN CERKEV.
Rim, 22. julija. »L'Unita Cattolicac v Firenzi je včeraj objavila pogovor z notranjim ministrom Fedrrronijem o vladnem stališču nasproti cerkvi. Federzoni je izjavil: Mussolinijeva vlada je od vsega po-četka pokazala svoj trdni namen, da v Italiji vpostavi svobodo in ugled katoliške vere. To je pokazala v šolski in splošni verski politiki. S to svojo politiko si je Mussolinijeva vlada nakopala antipatije internacionalnega prestozidarstva, kar se je zlasti čutilo o priliki zadnjih žalostnih dogodkov. Kliub temu je vlada odločena, da v ravni črti nadaljuje svojo versko politiko. Tako se pripravlja revizija odredb dobrodelnih ustanov v pravcu, da se varujejo državne koristi, obenem pa spoštuje volja testatorjev. — Potem je minister prešel na bodoče sveto leto in izjavil, da vlada poznava ogromno važnost te slovesne prilike, ob kateri bosta Rim in Italija neštetim gostom celega sveta izkazala svojo tradicionalno gostoljubnost in dokazala, kako znata čuvati ugied in svobodo cerkve.
V nadaljnem pogovoru je Federzoni razpravljal o normalizaciji in ugotovil, da se tiho, a naglo vračajo redne razmere. Štrajkov ni, avtoriteta prefektov je povso-di u postavljena. Sodišča strogo sodijo prejšnje nasilne čine. Tiskovne odredbe sicer niso simpatično sredstvo, a so pomagale v toliko, da so prenehale najhujše ostrosti v medsebojnem boju.
FAŠISTOVSKI SINDIKALIZEM IN VLADA.
Rim, 22. julija. Te dni se vrše tu zborovanja fašistovskih sindikalnih organizacij. Povodom teh zborovanj je imel tajnik faš. sindikatov v Turinu, Bagnasco, pogovor z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Le-ta naj bi se bil v tem pogovoru zelo ostro izjavil proti industrijcem, ki jim je fašizem omogočil obnovo dela in povzdigo podjetij, sedaj pa se branijo dati delavstvu primerne plače. Ako industrijci ne krene-
(Dopis z Goriškega.)
»Slovenec« je omenil v svojih portretih proslulega dr. Žerjava tudi iz tiste dobe, ko je bil pobegnil iz Ljubljane pred Agro-Merkurjevim smradom in si je menil ustvariti novo in boljšo zlato dobo pri nas na Goriškem. — Prišel je in se zatekel pod okrilje odvetnika dr. Podgornika, poštenega moža, ali strašno nerodnega v vsem javnem življenju. V njegovi pisarni skrit, je začel le prekmalu rovariti tudi v naši goriški politiki, na katero se je razumel kakor zajec na boben, toda velik v domišljiji in častihlepju je hotel vse bolje vedeti nego naši stari preskušeni voditelji.
Popolnoma prav ste omenili v »Slovencu«, da. nam je prinesel le intrige in zdražbe. Ker je bil dr. Podgoi-nik predsednik političnega društva in Žerjav fak-totum v njegovi pisarni, je ta nesrečni človek polagoma postal tudi resnični inspi-rator za razne politične kozle, za katere je pa odgovarjal Podgornik.
Kako daleč je segalo intrigantstvo tega človeka pri nas v eminentno narodnih interesih, in tudi kako malo smete temu človeku verjeti celo tedaj, ko po Sloveniji pridiguje koncentracijo naprednih elementov proti »klerikalni nevarnosti«, kar je zadnje čase kaj priljubljen šlager spletkarja, naj pokaže grd slučaj iz dobe naših deželnozborskih volitev tik pred svetovno vojno.
Naš deželni zbor je imel od nekdaj italijansko večino, dasi je bilo v deželi nekaj nad tretjino Italijanov in Furlanov. Ta večina na laški strani je znašala pol stoletja le en sam glas. Do pete kurije je bilo 11 Lahov proti 10 Slovencem, pozneje pa 15 proti 14. Dokler so bili Lahi edini med seboj, je bila večina čisto italijanska, in le posebnemu slučaju se moramo zahvaliti, da smo desetletja kljub temu dobro orali, da nam niti v narodnostnem pogledu ni bilo krivice. Desetletja je bil namreč deželni glavar grof Franc Co-ronini iz Št. Petra tik Gorice, kjer je bil
[ ves čas obenem pošten slovenski župan, dasi laški deželni glavar in laški državni poslanec (ki je igral včasih celo na Dunaju veliko vlogo, ker je bil otroški tovariš cesarja F. J.).
Ali Coronini je umrl in na njegovo mesto je prišel znani lisjak dr. Pajer, nevaren naš sovražnik. Edinost na italijanski strani bi mogla postati za nas usode-polna. — Treba še pripomniti, da pod Coroninijem naše stališče v deželnem zboru ni bilo slabo tudi zaradi tega, ker Coronini nikdar ni glasoval. Tako je ostalo za glasovanje 14 proti 14, in vsak predlog je mogel biti pokopan. Zato je bil naš deželni zbor — ideal kompromisnega dela. Ali Pajer je zavrgel Coroninijevo taktiko in je glasovil, kakor vsak drug poslanec, in s tem so imeli Lahi vedno večino.
Proti taki nevarnosti nam je pomagal slučaj, da je po peti kuriji prihajalo v deželni zbor tudi nekaj poslancev laške ljudske stranke, ali Fajduttijeve, kakor smo jo kratko imenovali. Zadnja leta je imel Fajdutti šest poslancev, Pajer devet. Ker jc bil razdor tudi na slovenski strani, smo doživljali v deželni hiši kaj čudne kombinacije. Tako n. pr. da so vladali eno dobo Pajerjevi liberalci in Gregorčičevi »klerikalci« a slovenski naprednjaki. so bili s Fajduttijem v trdi in često strašni opoziciji. Najhujše je • bilo takrat, ko je cesar imenoval za glavarja Pajerja kjluB temu, da so se zvezali naši naprednjaki s Fajduttiievci in imeli večino. Da ni bilo Pajerja in bi tako kazalo, bi se mogli isto-tako vezati z laškimi liberalci — torej kakor bi bolje kazalo v obrambo naših narodnih in gospodarskih interesov. Vsa naša tendenca je bila ta — in tudi politiška modrost naših voditeljev — da so Lahi tako razdvojeni, da je mogoča naša zveza z eno ali drugo laško stranko, nikdar pa ne dopustiti, da. bi ena laška stranka zopet zagospodovala v deželi.
Tak je bil položaj, ko nam je nesreča prinesla Žerjava v deželo in je ta pod Podgornikovo firmo rovaril v naši politiki. Zdaj pa čujte, kaj je ta človek uprizoril na svojo pest ob zadnjih volitvah tik pred vojno! Iz tega boste tudi videli, da mu je basen o »klerikalnem strašilu« v resnici deveta briga, ako tako kaže njegovim ambicijam in spletkarskim instinktom. Vaši demokrati naj se pa čudijo, kako jih je nasamaril takrat, ko se je vtihotapil v demokratsko stranko in potem v odboru ustvaril kliko, ki je po njegovih navodilih stranko kratko razbila, ne da bi bil možakar hotel biti za posledice kaj kriv.
Ker so se vršile volitve po kurijaK, je bilo mogoče točno zasledovati in spreminjati taktiko. Zaradi načela, da naj pridejo Lahi v novi zbor razcepljeni, smo Slovenci podpirali v peti kuriji in furlanskih kmečkih občinah — Fajduttijevce, ki so tako dobili šest poslancev. Za napredni slovenski klub je bilo zagotovljenih 12 poslancev, a dva bi bila novostrujarja, proti stranki dr. Gregorčiča. V laškem vele-posestvu treh poslancev je bila sprva zmaga dvomljiva za eno in drugo laško stranko. Proti volivnemu imeniku je bila podana pritožba na državno sodišče od strani Fajduttijevcev, ker so bile izpuščene cerkve in ustanove za duhovnike. Bilo je več nego gotovo, da Fajdutti na Dunaju zmaga, — in ako ga Slovenci podpiramo v furlanski kuriji veleposestnikov, bo zmaga njegova. To smo Slovenci tudi sklenili. S tem bi imel Fajdutti že devet poslancev, ali več jih ne bi smel dobiti, sicer bi imel z dvema novostrujarjama sam večino v zboru in ves lepi »Slovenski klub« z dvanajstimi poslanci bi bil na »dilci«. — To se torej s stališča stranke, kateri je pripadal tudi Žerjav, nikakor ni smelo zgoditi." — Ali kaj je naredil Žerjav na predvečer volitve?
Čujte in strmite! To naj si zapišejo za uho tudi takozvani demokrati, ki danes prisegajo na tega spletkarja, a bodi obenem lekcija njegovemu zagovorniku dr. Pucu, ki je do nedavna še bil ogorčen na Žerjavove nelojalne manire v politiki. Ko je Žerjav uprizoril v demokratski stranki znani škandal, je bil dr. Puc med tistimi, ki so rekli: »A saj poznamo njegove intrige in klikarstvo v stranki že iz Gorice!«
Volitve v laških mestih bi mogle dati Fajduttiju še štiri poslance, tako da bi jih imel sam trinajst, ako bi Slovenci v Gorici, kjer smo bili vendar silno močni, volili njegove kandidate. — To bi bili brez dvoma tudi storili, ako bi laški liberalci zmagali v veleposestvu (s 3 poslanci), ker potem bi razlika enega poslanca ne spremenila našega položaja v deželnem zboru.
—	Ali baš zato, ker smo hoteli ohraniti Lahe dovoljno razcepljene, smo Slovenci
—	in zapomnite si: brez razlike strank, — razen novostrujarjev — sklenili: da v skupini laških mest volimo laške liberalce. Tako je bilo pravilno sklenjeno in v soboto, dan pred volilvijo, smo bili vsi tudi
* Pričujoči članek je napisal član narodne napredne stranke, ki razmotriva takratni položaj s stališča stranke ter ima namen pokazati, kako je Žerjav tudi na Goriškem spletkarji tudi proli interesom lastne stranke v svoje osebne namene. — Ooomba uredništva-
pripravljeni, voliti po sklepu naSih voditeljev.
Ali goriški Slovenci smo sklepali eno, k nam pred merkurščino pribegli Žerjav pa je čisto sam sklenil drugače. V nebo je kričeč ta drzni naskok Žerjavov na vitalne interese goriških Slovencev.
Dan pred volitvijo je izšla »S o č a«, glasilo stranke, ki je sklenila, da volimo laške liberalce, ali ki je tisti čas vsled posebnih žalostnih razmer stala pod Žerja-vovim nadzorstvom, in ta vrla stara »Soča« je prinesla tik pred volitvijo oklic: naj Slovenci v laški mestni skupini volimo drugega dne — Fajduttijevce.
Ali ni torej prizor za bogove, da je hotel ta borec proti »črnemu zmaju« na Goriškem izročiti deželo Fajduttijevi klerikalni stranki, proti kateri so bili celo nekateri slovenski duhovniki, kakor dr. Gregorčič, dr. Pavlica, dr. Žigon itd.
Konsternacija med Slovenci v Gorici je bila strašna. Takoj so skočili na noge voditelji Goriških Slovencev in prvi naši možje v Gorici, med temi: dr. Franko, dr. Gregorčič, dr. Pavlica, dr. Treo, Andr. Gabršček, dr. Puc, dr. Maružič itd., itd., in takoj tiskali protest proti temu Ž e r -j a v o v e m u efialtstvu s pozivom: naj slovenski volivci volijo drugega dne — laške liberalce. Tako se je tudi zgodilo, in liberalci so zmagali ravno za toliko glasov, kolikor so jim jih dali Slovenci. — Čudno: Najhujši sovražniki laških liberalcev so glasovali za nje z odprto glasovnico. Tako je bil rešen položaj v deželni hiši za nas Slovence. Ni nas vodilo nikako strastno nasprotstvo do Fajduttijeve stranke, ne, ves naš nastop je bil le taktiška poteza, in pozneje srno bili zopet na najboljših nogah s stranko Fajduttijevo. To se je pozneje v deželnem zboru tudi dokumentiralo s primerno zvezo. Toda možnost za pošteno zvezo smo si morali Slovenci ustvariti, ne pa izročiti se na nemilost diktatn ene same laške stranka. In v tako nevarnost nas je hotel pahnili — dr. Gregor Žerjav,
Ogorčenost proti Žerjavu je bila velikanska, in od tedaj jc bil ta Agro-Mer-kurjev junak pri nas politiški mrtvec. Svetovna vojna ga je rešila pred končno obsodbo naše javnosti Ob začetku vojne je imel to srečo, da so tudi njega vtaknili nekaj časa v preiskovalni zapor in pozneje so ga nekje na varnem in udobnem kon-finirali. Ni mu bilo zlega, a ta konfinacija ga je pripeljala v zvezo z dr. Krekom in dr. Korošcem. Tema možema se je navi-hanec pridobrikal, da sta mu velikodušno odpustila vse grehe in da je mogel zopet igrati vlogo v slovenskem političnem življenju. V zahvalo za to zdaj pusti dr. Korošca psovati po svojem »Jutru«. Toda dr. Žerjav je doigral, Žerjav naj gre in s<? nikdar več nc vrne! Naprednjak.
naimoderneiše vzorce, cena lafso ugodna. »(»u !e blagovni oaaeEeft
Drago §clswai>. umtfgana.
Dr. Korošec in bel grajski framasonl. Včerajšnje «Jucro« ugotavlja z ozirom na neko opazko v našem nedeljskem uvodniku, da je načelnik belgrajske lože g. Velj-kovič, ki je ob enem najbolj vnet zagovor nik dr. Korošca. — To je dokaz, da je načelnik belgrajske prostozidarske lože jako bistra glava, prvovrstni taleut in zelo dalekoviden politik.
■ Resnično. «Narodni dnevnik« je 23. julija priobčil sledečo beležko: «Šlovenski narod« p;še, da je v sedanji krizi deviza klerikalcev: Vse prodamo, kar imamo...! Če je vest «Slovenskega naroda« resnična ali ne, ne vemo. Pač pa vemo, da ne more «Slovenski narod« te devize nikdar več imeti, ker je bil že lani z živim in mrtvim inventarjem vred prodan.«
Če bi imela SLS le enega Žerjava! «Julroc< je zapisalo, «da bi bila SLS lahko zadovoljna, če bi imela le enega Žerjava«. Po naših mislih bi bilo to dobro le za JDS. Če bi imela SLS v svoji sredi le enega Žerjava, bi je bilo že zdavnaj konec.
Slobodna Tribuna« o «Slovenskem narodu«. Zagrebška «Slobodna Tribuna« piše o «Narodu«: «Slovenski narod« v Ljubljani je imel nekdaj ugled, a sedaj v Pašičevi službi je padel zelo nizko. 11. julija piše, kako so «komunistični hujskači pod	n opozicionalnega bloka začeli
dvig .-a« ter dodaje: «Doživeli smo nekaj neverjetnega v pravno urejeni državi, kjer imajo oblasti vsaj nekaj avtoritete, nekaj popolnoma nemogočega, da šef parlamentarnega kluba (dr. Korošec) objavlja državljansko vojsko.« — Ko pa je Nikola Pašič, šef vlr.de, v Bjelini napovedal kri in državljansko vojsko, takrat «Slovenski narod« ni imel besede, nego je dalje brez-pokojno služil Pašiču. Toda, ko je vodja opozicije, dr. Korošec, izjavil, da se terorju ne bo uklonil, takrat se je ta list zgražal. Kolika moralna nizkost je v tem hinavskem ogorčenju!« — «Slobodna Tribuna« najbrž ne ve, da «Slovenski narod« mora lako pisati, ker ga Pašič subvencionira polom «Slavenske banke«
Dopisi.
Iz Kamnika. Kakor znano, se kamniško občinstvo močno zanima za kopališki park in mnogi smatrajo to posest usmiljenih bratov za javni prostor, kjer sme vsakdo početi, kar se mu zljubi. Resnica pa je ta, da jo prejšnji posestnik g. Praschniker dovoljeval prehod Čez park mirnim pasantom čez dan, na večer je pa postavljal v park stražo in po 10. uri ni pustil nikogar več v park, da mu niso kaj pokvarili. Otrokom je bil vhod v park tudi po dnevu zabranjen. Sedanji posestniki parka pa so dovolili do preklica dovoljen prehod. Toda, ponoči se marsikaj dogodi, kar Kamniku ni posebno v čast. Razbili so vse sohe na parku, poruvali na mostičkih betonske stebričke, verige ž njih so pokradli. Enkrat so bili stebrički z nova postavljeni, a letos so jih zopet par odlomili in vrgli v vodo. Nekaj od vse naprave je ostalo še v dobrem stanju, t. j. portal v kopališče. Letos so se pa lotili ponočnjaki tudi,tega. Ze v zgodnji pomladi so razbili v portalu razne okraske, ostali sta pa še pri vhodu dve sohi, predstavljajoč zimo in poletje. Le »zimi« so namazali obraz. V noči od 20. na 21. t. m. so pa odbili glavo sohi, ki je predstavljala poletje. Morda se jeze nad tem, ker jetos radi splošne prezidave kopališče ni otvorjeno. Toda, vsak pameten človek ve, da se med prezidavo poslopja ne more vršiti nikakršni obrat. Če se komu mudi, da se kopališče kmalu zopet otvo-ri, naj pove oblastem v Kamniku, da naj nakažejo najemnikom v kopališkem domu drugo stanovanje, pa bodo stvari več koristili, kakor 5 razbijanjem tuje lastnine. .
— Begunje pri Radovljici. Dne 20. 7. je (ril za župana izvoljen Anton Rakovec iz Begunj, bivši komunist, sedaj pristaš napredne delavske stranke, vsi trije svetovalci pa pripadajo SLS. Ivan Zupan iz Begunj, Ivan Renko iz Podgore in Ivan Mohorč iz Zgoše. Ako se je Žerjav že oblizoval, da so Begunje čisto v njegovih rokah, se je zmotil. Stroški, ki jih je imel s temi volitvami, niso v primeri z minimalnim vspehom. Slavko šusteršič, ki je že dvakrat faliral in je sedaj brez službe, bi rad postal občinski tajnik. Kajpada iz gole požrtvovalnosti za občinski blagor.
Bohinjska Bistrica. Pa je vendarle obležala sijajana orlovska prireditev na Bistrici našim liberalcem v želodcu. In ker niso mogli najti prav ničesar s čemur bi mogli oblatiti prireditev samo, so po enem mesecu iztuhtali napad na govornika g. Kreka. Dopis iz Bistrice v nedeljski številki »Jutra« je grda potvo-ra resnice. Dopisnik namenoma potvarja be-| sede govornikove, da bi g. Kreka prikazal kot ! obrekovalca Bohinjcev. Govornik v govoru niti enkrat ni napadal Bohinjcev kot takih, nikdar ni pavšalno trdil, da so Bohinjci pijanci, o nečistosti pa sploh ni govoril. Vse te trditve v »Jutru« so grde laži. Res pa je, da je govornik obsodil žganjepitje, da je povdarjal veliko škodo, ki jo povzroča ta napaka tudi v Bohinju. Tega pa menda lažnjivi dopisnik »Jutra« ne bo trdil, da ni treba mlade fante svariti pred pijančevanjem. In govornik je svaril, ne pa obrekoval. O kaki moralni klofuti nihče nič ne ve, menda se je lažnivcu sanjalo, videli po smo, da so govorniku čestitali prevzvišeni g. knezoškof, navzoči gg. duhovniki in pred-ednik izobraževalnega društva na Jesenicah g. Krivic. G. knezoškof je v svojem nagovoru govornika pohvalil in potrdil njegova izvajanja. To je resnica, vse drugo je laž.
Sv. Ahec pri Turjaku. Izletniki na to crasno in zgodovinsko slavno goro prosimo turjaške farane, osobito pa turjaškega g. župnika, da pusti oklestiti grmičevje in posekati nekaj drevja vrhu gore, ki zakriva ves razgled, ki bi bit najkrasnejši izmed vseh dolenjskih gor. Nudil bi se izletnikom in romarjem razgled po vsej Dolenjski in proti Ljubljani. I očiščenjem razgleda bi se pa tudi postote-rilo število obiskovalcev gore, ki bi z milo-lari desetkratno poplačali faranom posekauo grmičevje in tudi v ostalem prinesli občini mnogo koristi.
Senovo pri Rajhenburgu. Kakor povsod to tudi pri nas liberalci naravnost smešni ve-ternjaki. Če pride iz Ljubljane migljaj, da je treba vdrihati po vladnem režimu, tedaj ti bodo vpili in kričali, da bi človek mislil, da jim je res saj za dobrobit države. Če pa pride drugi migljaj, da je namreč treba hvaliti ravno isto vlado, tedaj pa si pravcati brezdomo-finec, separatist, srbofob, avstrijakant in bog ve kaj še vse, ako ne spraviš iz sebe vse sape in ne. sopihaš v to njihovo trompeto. Posebno zadnji čas so čudovito vladni postali. Ali mogoče državni?! Seveda zopet na komando slo-enskega Meiista iz Ljubljane. Kar nič jim ni eč prav. Da je rajhenburška občina v rokah SLS, jim ni prav. da se gospodi trapisti poslužujejo svoje volilne pravice, jim ni prav, da r>b narodnih praznikih iz turbine in drugih hiš ne Štrlijo kar po dve in še več zastav, jim prav, da se ukinjena narodna himna v erkvi več ne poje, jim ni prav, da ljudje bete j o «Sl0venca», jim ni prav, da piše «Slove-iec» in drugi nasi časopisi resnico o trbovlj-kih dogodkih, jim ni prav, da se jih domača tožarna hramba nič ne boji in gre korporativ to v najlepšem redu z mogočno godbo na elu v procesiji z Najsvetejšim, jim ni prav, ld. Zares kar nič jim ni več prav. Posebno im pa ni prav, da so se naši kmetje in de-iivci lačeli izogibati njihovih trgovin in go-'tilon. To jih je šele zapeklo in zabolelo. Kje ljuba oblast, da ne vidiš, kako prazni so ^enkrat lokali tvojih zvestih in nai'.vestej-
ših sinov in hčera? Hiti in pridi nam na pomoč! Spravi nam nazaj zopet kmete in delavce, sicer bomo brali tudi mi <Slovenca», «Slov. Gospodarja» in druge poštene časopise! Tako čvrčijo sedaj naši žerjavi in gledajo obupno v bodočnost. Toda mi kmetje in delavci smo moških besedi. Kar enkrat sklenemo, to drži. Gadov na svojih prsih ne maramo več gojiti, pijavke na svojih telesih ne več negovati. Liberalna gosenica naj gloda na liberalnem zelniku. Odkar smo namreč izvedeli o barbarskem divjanju liberalne Orjune v Trbovljah in drugod, kjer so bili tudi naši junaki (sicer brzih krač) udeleženi, od onega časa so naši računi z liberalnimi trgovci in krčmarji vobče sklenjeni. Sedaj se dela le še na natančnem seznamu vseh sokolsko-orju-naških firm. Kdor ima «Jutro» ali «Domovi-no», se glasi splošno med delavstvom, ta je proti nam. Ta podpira stranko onih ljudi, ki so nam na nečloveški način umorili sobrata v Trbovljah Njemu nobenega groša več. — Ravno tako bo tudi med kmečkim ljudstvom. Tudi tu bode odslej veljalo: Svoji k svojim! Ko bodo seznami orjunaškili gostiln in trgovin in naročnikov «Jutra> in «Domovine» gotovi, jih objavimo. Pa tudi dvoživk ne bo-demo več trpeli. Naš denar naj vživajo samo naši ljudje. To torej za danes v odgovor na vaše izzivanje po časopisih.
v
DEKLIŠKI DAN. m Sobota, 9. avgusta 1924: Ob 8. uri: Sv. maša in »Pridi, sv. Duh« v stolnici.
Ob 9. uri: Zborovanje verskoobnovitvenega odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. — Načelnik prof. Ivan Bogovič.
1. Verskoobnovitveno gibanje ženske mladine. Marko Kranjc. — ?. Versko-nravna samovzgoja. Antonija Stupca. —■ 3. Žena, družina in družba. Fr. S. Go-milšek. — 4. Dobrodelnost in žena. Pavel Živortnik. — 5. Delo za versko zedi-njenje in slovenska mladina. šedivy J.. Ob 14. uri: Zborovanje prosvetnega odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Načelnik dr. Jo?. Jeraj.
1.	O nalogah ženske izobrazbe. Dr. Jos. Jeraj. — 2. Sredstva ženske prosvete. Jožef Krošl. — 3. Telesna vzgoja žene. Dr. M. Šimec. — 4. Osebnost prosvetne delavke. Minka Zirovnik. — o. Slovenska ženska prosvetna organizacija. Bogovič Ivan.
Ob 20. uri: Fr. S. Finžgar: »Naša kri«. Slavnostna predstava Ljudskega odra v Mariboru v Narodnem domu.
M Nedelja, 10. avgusta 1924: Ob 6. uri: Sv. maša in skupno sv. obhajilo v cerkvi Matere Milosti pri oo. frančiškanih. — Ob 9.30: Zbiranje udeleženk na na vrtu škofijskega dijaškega semenišča, Gosposka ulica. — Ob 10. uri: Istotam pridiga in sv. maša. Pridigar in cele-brant prevzvišeni škof gospod dr. Andrej Karlin.
Ob 10.45 uri: Istotam manifestacijsko zborovanje. Govorijo: 1. Žena nositeljica narodnega preroda. Dr. Jos. Hohnjec. —
2.	Naloga ženske organizacije. Minka Zirovnik. — 3. Verska obnova družine. Dr. Anton Medved.
Ob 14. uri: Slovesno večerniee v cerkvi Matere Milosti in v stolnici. Ob 15. uri: Svečana orliška telovadna akademija v veliki Gotzovi dvorani.
FANTOVSKI DAN; Petek, 22. avgusta 1924: Ob 8. uri: Sv. maša v stolnici. Ob 9. uri: Zborovanje učiteljstva, akademikov in dijaštva v dvorani palače Zadr. gosp. banke.
1.	Dijaštvo nositelj verskega preroda slo venskega naroda. Dr. Anton Korošec. —
2.	Izobrazba inteligenčnega naraščaja. Dr. Matija SlaviČ. — 3. Ljudska šola. Ivan Prijatelj. — 4. Program slovenske mladine. Dr. Karol Capuder. — 5. Humanističen in realističen prosvetni ideal. Dr. Fr. Ks. Lukman. — 6. Romantična ideja oriovstva. Dr. Jos. Jeraj.
Sobota, 23. avgusta 1921: Ob 8. uri: Sv. maša v stolnici. Ob 9. uri: Zborovanje verskoobnovitvenega odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Načelnik profesor Ivan Bogovič.
1. Verskoobnovitveno gibanje mladine. Dr. Jos. Leskovar. — 2. Verskonravna obnova posameznika. Evald Vračko. —
3.	Verski prerod družbe. Jožef Mirt. —
4.	Dobrodelnost in misijonstvo. P. Pavel Potočnik.
Ob 14. uri: Zborovanje prosvetnega odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Načelnik dr. Jos. Jeraj. 1. Smoter moške izobrazbe. Ivan Vese-njak. — 2. Prosvetna sredstva. J. Stabej. — 3. Telesna vzgoja moške mladine. Dr. Matej Justin. — 4. Osebnost prosvetnega delavca. Alojzij Rezman. — 5. Prosvetna kultura slovenskega naroda. Dr. Andrej Veble.
Ob 18. un: Odkritje spomenika dr. K. Ver-stovšku na njegovem grobu, Pobrežje. Spregovorita dr. Anton Jerovšek in dr. Karol Capuder.
Ob 20. uri: Bakljada po mastnih ulicah.
Ob 20.30 uri: Pozdravni večer v veliki Gotzovi dvorani. Svira godba Mladinski dom iz Ljubljane.
Nedelja, 24. avgusta 1924:
Ob 5.30 uri: Sv. maša in skupno sv. obhajilo v cerkvi Matere Milosti (Frančiškova kapelica).
Ob 8.15 uri: Zbiranje udeležencev za slavnostni sprevod v Kersnikovi ulici in Tomšičevem drevoredu.
Ob 9. uri: Slavnostni sprevod po mestu.
Ob9.45 uri: Pridiga in sv. maša na Slomškovem trgu. Pridigar in celebrant prevzvišeni škof gospod dr. Andrej Karlin.
Ob 10.30 uri: Istotam manifestacijsko zborovanje. Govorijo:
1. Vzoren mladenič — vzoren mož. Dr. Anton Korošec. — 2. Orel — ideal slovenskega fanta. Dr. Joža Basaj. —■ 3. Izobraženec in ljudstvo. Jožef MeSko. —■ 4. Ljubezen do rodne grude. M. Nnpotnik.
Ob 14. uri: Slovesne večemice in »Ta Deum« v cerkvi Matere Milosti in v stolnici.
Ob 15. uri: Javen orlovski telovadni nastop v Ljudskem vrtu.
— Usoda naših orožnikov. Iz vrst našega orožništva smo prejeli naslednji obupni dopis: Dna 13. januarja t. 1. je bilo pozvanih z raznih postaj v Sloveniji 40 orožnikov v podčastniško šolo v Kamenici. Med temi nas je bilo 35 družinskih očetov, 5 je bilo neože-njenih. V šolo smo odšli z veseljem v zavesti, da si pridobimo kvalifikacijo za postaje-vodjo in v prepričanju, da nas po dovršeni šoli pošljejo nazaj na naša mesta, kjer smo pustili svoja družine. Naše družine so morale doprinesti najtežje žrtve za našo strokovno izobrazbo. Nele da so morale celih šest mesecev pogrešati navzočnost svojih očetov, so se morale boriti tudi z največjim pomanjkanjem in dobesedno stradati. Naše plače so že preje bile nezadostne, a potem, ko smo morali živeti na dveh straneh, so se čisto razpršile. Orožniki smo si morali v Kamenici sami plačevati hrano, razen tega učne knjige in razne drage potrebščine, tako da smo mogli svojim družinam od svoje plače pošiljati komaj 400 do 500 dinarjev mesečno. S tem denarjem žene seveda niso mogle preživljati otrok in sebe in primorane so bile jemati razne življenske potrebščine pri trgovcih na upanje. Ti dolgovi so pri posameznih družinah narasli na par tisoč dinarjev. Mi in naše družine srno se pri tem tolažili z mislijo, da se skoro vrnemo domov in da bomo potem vsi skupaj pristradali tiste tisoče, da plačamo dolgove. Komaj smo čakali na konec tečaja (15. julija), da odpotujemo domov. Tu nas je kakor strela zadel ukaz, ki nas je takoj s tečaja namestil v službovanje po raznih krajih severne in južne Srbije. To je za nas in naše družine strahoviti udarec. Moja žena piše obupna pisma, da si ne ve več nikakor pomagati. Od dosedanjega stradanja so čisto izčrpani ona in otroci, na upanje ne dobi več, /si skupaj morajo poginiti. Lahko si je misliti, kako mi je pri srcu. Ali naj utečem, ali naj izstopim iz orožniške službe in izgubim s trudom doslužena leta in pravico do pokojnine? — Vsak mora uvideti, da je naš položaj ob upen in da se v mirnem času ne bi smelo na tak način ugcnabljati mnogoštevilnih družin, Prizadeti orožniki se obračamo na narodne zastopnike, da se na pristojnem mestu potegnejo za nas in naše uboge družine in izposlujejo, da nas čim preje pošljejo v službovanje nazaj v Slovenijo, kjer imamo svoje družine,
—	Izlet na Prtovč in Ratitovoc, katerega je nameravalo napraviti kršč. soc. delavstvo preteklo nedeljo, je vsled deževja odpadel. Ker pa je še vedno želja naših tovarišev in prijateljev, da gremo na Prtovč in Ratitovec, smo izlet preložili na avgust. Čas izleta bomo pravočasno objavili v »Slovencu«.
—	Predpravice Orjuncev v železniški služb«. Iz Zidanega mostu nam pišejo: Na tukajšnji postaji vladajo čudne razmere. Neka teri uslužbenci smejo počenjati, kar se jim zljubi, zato so pa drugi tem občutnejše kaznovani, če le kaj malega zakrivijo. F. C., ober-zvezar in Orjune, se je 15. t. m. tako napil, da ni mogel opravljati službe in je počel take neumnosti, da so ga morali odstraniti in spraviti domov. To se je zgodilo v navzočnosti postajenačelnika, prometnega vodje in prometnega kontrolorja. Seveda r,e temu Or-juncu ne bo skrivil niti las, saj to ni bil prvi tak slučaj. Kolikokrat so že zaradi takih slučajev stali in imeli zamudo brzi in osebni vlaki, pa je vse lepo tiho ostalo. Seveda, če bi bil komunist ali klcrikalec, bi bil že davno zlete! na cesto. Železničarji pozivamo direkcijo, naj napravi red in uveljavi enako pravico za vse. Če bo treba, bomo razmere na zidanmoški postaji osvetlili še ?. nadaljnimi rlikami orjunskih junakov. — Železničar.
—	Poštne vožnje iz Hotederšicc v Logatcu. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani jo glasom razpisa, ki je nabit pri županstvih v Hoteder-sici, Gorenjem in Spodnjem Logatcu in pri okrajnem glavarju v Logatcu, razpisala dne 29. in 30. julija ob .11. uri dopoldne iavna ko-
misjonalna pogajanja za enoletno oskrbovanje poštnih voženj iz Hotederšice v Dol. Logatec in obratno; in sicer dne 29. VIL v Hoteder-šici, <!ne 30. VII. 1924 pa pri podpisanem uradu. Načrt pogodbe in pogoji ležijo interesentom na razpolago pri občinskem uradu v Ho-tederšici, Gorenjem in Dolnjem Logatcu in pri okrajnem glavarju v Logatcu.
—	Na Brezjah jc poročil 21. t. m. gospoa svetnik J. Oblak Andreja I.arisi iz gorjanske in Ivanka Vidic iz blejske župnije.
—	Nesreča. S koso si je ranil nogo in si kri zastrupil posestnik J. Ambrožič iz Dvorske vasi pri Radovljici.
—	Biciklbt, ki je 10. julija padel čez ograjo peraške?ja mostu in vsled notranjih poškodb krvavel, je umrl v Ljubljani v bolnišnici.
—	Stari pegorelki v Mošnjah, ki ji jc zgo-« rel denar, je darovala ga. markiza Podvinska 1000 dinarjev.
—	Za razširjenje kolodvora v Subotici je prometno ministrstvo nakazalo 1 'A milijona dinarjev,
—	Požar v Gorskem Kotoru. Minolo soboto dopoldne je nastal požar v Mrkopolju v Gorskem Kotoru. Ker so hiše večinoma lesene, se je požar hitro širil. Gasilnih del se je udeleževalo nad 400 ljudi ter se je posrečilo ogenj omejiti. Zgorelo je pet hiš.
—	Poštna in brzojavna šola v Belgradu, Ministrstvo je odredilo, da se sprejme v poštno in brzojavno šolo v Belgradu za bodoče šolsko leto 120 kandidatov.
—	Tragična smrt matere in dveh otrok« Minoli petek ponoči je besnela nad Vukovarjem in okolico strašna nevihta. Po ulicah je drla voda v potokih in se zlivala v Donavo in Vuko. V tem nalivu se je vračala z dela dninarica Liza Herman; v naročju je nosila šestmesečnega dojenčka, za krilo pa se je je držal šestletni sinček. Le-ta je padel in voda ga je takoj odnesla s seboj. Mati je prestrašena planila za dečkom, pri tem pa ji je iz rok padel dojenček, ki ga je voda istotako odnesla. Mati je hitela za otroci, a valovi so zgrabil; tudi njo ter jo pokopali. Na njene klice so bili pritekli ljudje, a prepozno. Trupla' matere in otrok so naslednji dan potegnili iz vode.
—	Pobegni! je na poti v opazovalnico na Studenec umobolni 21 letni Henrik Lipnik, doma iz Račia pri Mariboru. Posrečilo se mu je uteči v gozd pri Fužinah, kjer se je skril.
žalostna smrt zakonske dvojice.
Mož skočil v vodo. — Žena umorjena.
V vasi Jelševnik št. 2. pri Črnomlju sta živela zakonska Peter Turk in njegova žena Neža; oba že v letih; on je bil star 76 let, ona pa nekaj nad 60. Mož se je zadnje čase udal pijančevanju; postal je čudak, ženo je prete-paval, naveličal se je življenja in si je dvakrat hotel prerezati vrat. Dne 8. 7. t. 1. se je zjutraj napil rakije in potem je šel od doma; dne 17. 7. so ga našli utopljenega v Dobličan-' ki. — V nedeljo, dne 20. 7. pa so našli njegovo ženo Nežo v hiši, v sobi umorjeno. Okrog vratu je imela prebito s kolom. — Sum pada na nekega surovega berača, ki je dvakrat prej prišel k njej* in je zahteval, naj mu da obleko pokojnega moža.
š Sadjarsko in vrtnarsko društvo, podruž« niča. Mozirje. V nedeljo, dne 27. julija t. 1. se vrši po prvi sv. maši v hotelu Nazarje podučno predavanje. Na tem sestanku se bo govorilo o spravljanju sadja, prodaji, sortiranju, obiranju, naročitvi dreves ter razgovor radi prireditve sadne razstave za okoliš Mo-zirje-Rečica ob Paki in Braslovče.. Sosedne podnunice vabimo, da se v velikem številu tega sestanka udeležite. Nadalje priredi naša podružnica enaki podučni tečaj na splošno željo in prošnjo m sicer prihodnjo nedeljo, dne 10. avgusta 1924 iu sicer pri Sv. Frančišku po prvi sv. maši za Bočno-Frančišek in Rečico ob Savinji, po drugi sv. maši na Ljubnem, za Ljubno-Luče iu Solčavo, in popoldne po večernicah pa v Gornjem gradu za Gornji grad-Novoštifto in sicer pri vseh farah v šoli. Pridite sadjarji, kmetice, fanti in dekleta, ker se bode govorilo o vseh predmetih, ki jih iina kmet za prodajo. Naj se nihče ne zgovarja, brez mene bodo že opraviti. <Ne prireditelji žrtvujejo celi dan. boš tudi ti sadjar v svojem lastnem interesu žrtvoval svoj prosti čas Agitirajte pridite v velikem številu.
š Na državni vinarski in sadjarski šoli * Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra 1924 (pondeljek). Šola je dveletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Sprejme se tudi nekaj eksteruistov (izven zavoda stanu jočih učencev). Oskrbnina za redne (privatne) učence v zavodu znaša do preklica mesečno samo 75 dinarjev, kakor sedaj na srbskih kmetijskih šolah, dokler ministrstvo za kmetijstvo ne ukrene druaačo; sinovi
ubožnih kmetovalcev so pa tudi te oskrbnine oproščeni v celoti ali do polovice ter se imenujejo potem državni učenci (stipendisti). — Prošnje za sprejem je pošiljati Ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. avgusta 1924. Kako se prošnja napravi, odnosno, opremi in vsi drugi splošni ter podrobni pogoji za sprejem učencev so točno razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), ki se pošilja vsakemu, ki se za bo zanima, proti plačilu 5 dinarjev v gotovini; takojšnja nabava se nujno priporoča. Ravnatelj Andrej Zmavc.
ljubljanske rcovice.
lj Nov način razpisa občinskih volitev. V
uradnem listu 22. julija 1924 beremo: Veliki župan ljubljanske oblasti je odredil z razpisom z dne 21. julija 1924, št. 17.117, da se mora izvršiti volitev občinskega o d -b-ora mestne občine ljubljanske, in sicer 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov. Dan volitve določi veliki župan kesneje, ko bo volilni imenik pravnomočen, kar se objavi s posebnim razglasom. S posebnim razglasom se objavijo tudi po odredbi velikega župana natančnejša določila o razdelitvi mesta na volilne okraje in dodelitve posameznih okolišev na določena volišča. Isto-tako se razglase pravočasno po razgrnitvi pravnoveljavnih volilnih imenikov za občinske volitve določila o vlaganju kandidatnih list, ki jih bo treba predložiti političnemu oblastvu po § 12. zakona o volitvah v občinska zastopstva, najkesneje v 10 dneh po razgrnitvi pravnoveljavnih volilnih imenikov. To se daje javno na znanje s pristavkom, da se sinejo po odredbah člena 12. zakona o volilnih imenikih z dne 30. maja 1922, št. 184, Dr. lista z dne 24. junija 1922, popravki stalnega volilnega imenika za občinske volitve, ki je po tuuradnem razglasu z dne 12. marca 1924, št. 6706, ob običajnih uradnih urah, to je od 8. do 14. ure, pri mestnem magistratu (v mestnem popisovalnem uradu) in po členu 5. navedenega zakona tudi pri prvostopnem (deželnem) sodišču stalno razgrnjen vsakomur na vpogled, zahtevati le še 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvi občinskega odbora. Glede na to določilo se smejo popravki volilnega imenika zahtevati le še do vštete srede dne 0. avgusta 1924. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno aH ustno od mestnega magistrata ali pa od prvostopnega (deželnega) sodišča, toda od tega samo pismeno. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti potrebni dokazi, za katere morejo služiti samo polnoveljavne listine. Opozarja se, da odloča po členu 19., 3. odstavku, zakona o volilnih imenikih tam, kjer so občinski odbori razpuščeni, ko gre za poslovanje občinskega urada pri odločanju o popravku volilnih imenikov, pristojno okrajno sodišče. — Mestni magistrat v Ljubljani, dne 21. julija 1924. — Vladni komisar: dr. Viljem Krejči s. r.
lj Somišljenike SLS v Ljubljani opozarjamo, da so v tajništvu SLS za Ljubljano razgrnjeni volivni imeniki in prosimo, da vsak naš somišljenik iste pregleda ter se p;repriča, če je pravilno vpisan. Pisarna SLS za Ljubljano posluje vsak dan od 5 do 7 popoldne v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje. Zato uaj somišljeniki blagovolijo pregledati voliv-ne imenike ob določenem času. Reklamacijsko postopanje traja le do 6. avgusta, zato je pregled volivnih imenikov nujen, ker jv» potrebno, da izreklamiramo neopravičene volivce ler vpišemo upravičene, katere je mestni magistrat izpusiil.
lj »Jutro« je priobčilo te dni objavo Naprednega obrtniškega društva v Ljubljani, ki naprednim (orjunskim) krogom priporoča sledeče napredne orjunske t.vrdke: Primožič Fer-clo, Trnovski pristan 4, Perko Matija, Zgornja Šiška (Telefon 372), Šenie-a Jožef, Rimska cesta 16, Gayer Rudolf, Cesta na gorenj, železnica, Rebek Josip, Cankarjevo nabrežje 9, Rožič brata, Vegova ulica 8, Špeletič Štefan, Rimska cesta 16, Bricelj Ivan, Dunajska cesta 16, Puh Josip, Gradaška ulica 16, Primožič Ferdo, Trnovski pristan 4, Iglic Fran, Kolodvorska ulica 28, Kersnič Ivan, Resljeva cesta 1, Fran-cheti Engelbert, Dunajska cesta 20, Loborec Franc, Rimska cesta 21, Zaje Franc, Dunajska cesta 12, Hibšer Hugon, Valvazorjev trg 7, Jakopič Ivan, Cankarjevo nabrežje 8.
lj Orjunska surovost. Pred dnevi so or-junci na kolodvoru v Brežicah dejansko napadli našega someščana g. Ivana F r e 1 i h a, predsednika Zveze društev hišnih posestnikov in bivšega občinskega svetnika JDS. Med napadalci se je zlasti odlikoval neki Mastnak. G. Frelihu so prizadejali precej težke telesne poškodbe; g. Frelih je prosil pomoči navzoče orožnike, ki ga pa niso vzeli v zaščito, šeš da niso v službi.
lj Seja načelstva JSZ se ne vrši danes, pač pa v petek, dne 25. t. m. točno ob 6. uri popoldne. — Podpredsednik.
lj Z magistrata nam poročajo o skrivnost, sih konventiklih, ki jih prireja vladni komi-»ar dr. Krejči z nekaterimi najzaupnejšimi iradniki, ki so znani kot posebno zagrizeni terjavovci. Šepeta se, da bo sad teh konven-:ikljov odpust nekaterih uradnikov. Ne vemo ie, kako izpolnjuje organizacija magistratnih iradnikov svoje dolžnosti in kako zasiopa ■nterese svojih članov, vemo pa, da ni daleč 5as, ko bomo pravično povrnili vsa nasilja, u bi se zgodila in da bomo znali pripomoči
pravici brezobzirno do zmage. To naj ai zapomnijo vsi, pa prav vsi magistratov«, ki imajo maslo na glavi, a je preko tega masla bivši občinski svet le prerad pogrinjal plašč krščanskega usmiljenja.
lj Gospod arhitekt Kregar nas je danes posetil v uredništvu in prosil, da ugotovimo, da on 21. t. m. ni bil v Belgradu. — Bil pa je V Belgradu g. Grafenauer.
lj Prenočišča za čas letošnjega velesejma. Stanovanjski odsek za IV. ljubljanski vele-sejem potrebuje za nastanitev obiskovalcev letošnjega velesejma, ki se vrši v času od 15. do 25. avgusta 19244 več sob z jedno, dvema ali več posteljami. Vsi oni, ki nameravajo v tem času oddati prenočišča, naj naznanijo to pismeno ali ustmeno pri stanovanjskem odseku (začasno v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27/111.) ali pa pri sejmskem uradu.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 13. do 19. t. m. je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj trebušnega legarja in 1 slučaj griže.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 13. do 19. julija 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 23, naknadno prijavljeni 3 rojstvi. Dmrlo je v tem času 20 oseb, od tega 8 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaju jetika, v 2 zastrupljene rane, v 1 možganska kap, v 3 srčna hiba, bolezni žilja, ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Ker mn niso hoteli dati več pijače v gostilni pri >6« na Dunajski cesti in so ga, ker je bil že precej pijan, postavili na cesto, je začel Toplikar Ferdo, delavec pri tvrdki Kotnik, tako razsajati in zmerjati, da ga je stražnik končno aretiral in ga odpeljal za eno noč v policijsko hladilnico.
lj Usodna pomota. Kolarski mojster Franc Petkovšek se je hotel peljati v Kresnice. Vstopil pa je na glavnem kolodvoru' v kamniški vlak in je opazil pomoto šele v Tržiču. Ko ga je sprevodnik na povratku v Ljubljano peljal
k prometnemu uradnika na gorenjski kolodvor, ni hotel plačati 51 Din vozarine, marveč je ozmerjal vse od konca do kraja in ni odnehal, dokler ga ni odpeljal stražnik na policijo, kjer se je tekom noči zopet srečno pomiril.
lj Tatvina drv na kolodvoru. Policija je aretirala delomržnega berača Ferdinanda Ku-čero, ki je bil radi tatvine že večkrat kaznovan. Zalotili so ga, ko je kradel na gorenjskem kolodvoru iz vagona meterska bukova drva, katera je potem po ceni prodajal raznim ženskam. Pri podobni tatvini so ga že enkrat zasačili.
lj Tat v gostilni, Gostilničarka Alojzija Gorjup na Stari poti je javila policiji, da je bilo vlomljeno v njeno gostilno. Tat pa ni našel druzega kot poldrug kilogram sira, vreden 75 Din. Pred enim tednom pa ji je zmanjkala iz iste omare škatlja »Šumadija« in škatlja »Vardar« cigaret, česar pa takrat ni prijavila.
lj Aretacije. Včeraj je aretirala policija Antona Potočnika radi izzivanja, Franceta Perka radi poškodbe tuje lastnine, Arabca Alibi Bin Habina s celo družino, ki šteje tt.9 oseb radi tatvine, Graliovca Ivana in Ivana Srno radi sleparstva in Ivana Sencela radi vlačuganja. Ovadb pa je bilo vloženih 43 in sicer: 2 radi tatvine, (lj radi pijanosti, 12 radi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 2 radi pasjega kontu-maca, 1 radi pobega iz blaznice, i radi prestopka predpisov za potne liste, 5 radi kalja-nja nočnega miru, >1' radi prepovedane nošnje orožja, 1 radi pretepa, 1 radi godbe hrez dovoljenja, 2 radi streljanja in 1 radi sumljivega stikanja. — Dalje je aretirala več nevarnih tatov, ki so bili zasledovani že delj časa v policijskem dnevniku.
lj Tatvina namiznih prtov. Policija je aretirala nevarno tatico namiznih prtov Marijo Kosane, po domače Černetovo Mici iz Zg. Šiške.
Pevska zveza.
Pevska zveza v Ljubljani naznanja, da se vsled važnih lokalnih zaprek občni zbor ne more vršiti prihodnjo nedeljo 27. L m., temveč pozneje. Dan še pravočasno objavimo. Vse priprave veljajo. Zbori naj se pridno vežbajo za nastope in javijo v Ljubljano pesmi, ki jih bodo peli! Pišite tudi po legitimacije za polovično vožnjo po železnici in priložite 2 dinarja v znamkah za vsako legitimacijo in poštnino! Odbor.
Dijaški vestnik.
d Dijakinje! 25. L m. se bo vršilo zborovanje vsega dijaštva v Unionu (Ljudskem domu) ob 9. dopoldne. Pridite prav vse, ki se zanimate za naše gibanje! Zberite se ob pol v Ljudskem domu, da gremo skupno k zborovanju.
d Odborova seja DPD danes ob 13. Točna udeležba.
d Jedilni listki za hrano ob času zborovanja se bodo izdajali danes, v sredo od 6 do 7 popoldne v Akademskem domu. Pozneje se bodo izdajali v menzi. Kdor hoče jesti, se mora en dan prej prijaviti. Na poznejše prijave se bo le po možnosti oziralo. — Predsednik.
Orlovski vestnik! ~
Rogatec. Dne 17. avgusta se vrši v Rogatcu tabor orlovskega odseka v Rogatcu, h kateremu se vsa orlovska društva in somišljeniki najvljudneje vabijo. Železniške zveze zelo ugodne. Prihod udeležnikov z jutranjim vlakom ob pol 10., odhod z večernim vlakom ob 18. uri. Prosimo, da sosednja društva naznanjeno prireditev upoštevajo. Odbor.
Dr. Joža Glonar:
Typa<graphica.
Zagrebška «Grafička revija», ki jo izdaja •cSavez grafičkih radnika (ca) Jugoslavije u Zagrebu^ in ki je namenjena «za pouku i promicanje graličkog rada», je 4. številko svojega drugega letnika namenila samo za svoje slovenske sotrudnike, ki so jo popolnoma izpolnili. Človek, ki se zanima za probleme, katerim je ta revija posvečena, jo vzame z zanimaujem v roko in je, ko jo je pregledal, preštudiral in «pregustiral», veselo presenečen. Saj je vsa ta številka zgovoren in lep dokaz, da se naši tipografi živo zavedajo, da je njih posel umetnost in ne kako rokodelstvo, ki se lahko s topo enakomernostjo opravlja iz dneva v dan. Kdor še posebej pregleduje celoto naše tipografske produkoije iu je ob nje kvaliteti nezadovoljen, bo v tej številki našel prijetno uteho: videl bo, da so na delu mlade, živahne sile, ki umevajo svoje naloge in ki bodo tipografsko umetnost iz sedanje žalostne dobe zastoja in nazadovanja spravile na ono višino, ki bo to umetnost pri nas postavila kot enako vredno in enakopravno sestro med krog ostalih slovenskih umetnosti.
Uvodni članek ."Na delo!« je napisal Dra-gotin Kosem. Uspeli karekteristiki razru-vanosti splošnega duševnega življenja današnje dobe, kakor se kaže v rajrazličnejših idejnih stremljenjih in umetniških eksperimentih, kar seveda ni moglo ostati brez vpliva tudi na tipografsko umetnost, sledi umna analiza današnjega položaja tipografske umetnosti in nalog, ki izhajajo iz njega za vse one tipogra-fe, ki si želijo napredka v svoji umetnosti. V vojnem času je veljalo pravilo: »Bodi kakorkoli, samo da je hitro, ali pa da sploh je!« danes to pravilo ne velja več. Povrh pa so naši tipografi danes taktično odrezani od tujih šol in vzorcev in šiloma postavljeni na lastne noge. Gre sedaj za to, da na tem položaju častno vzdržijo in da iz sebe samih ustva" rijo tipografsko umetnost s posebnim obrazom, posebnim značajem. Ta tipografska umetnost d ari as ne more več biti nemška ali madžarska, danes mora dobiti svoje lastno lice. Tukaj čaka obširno polje dela za naobraz-bene odbore, ki naj skrbe za izobrazbo naraščaja, strokovne knjige in grafične šole. Vseskozi se povdarja zdravo načelo, kako zelo je za vsakega tipografa potrebna čim večja izobrazba.
Ta zahteva zveni tudi iz popolnoma strokovnega članka »Kakšen bodi strojni stavek«, ki ga je napisal Fr. Savinšek. Člauek je umerjen v prvi vrsti na to, da prepreči ono veliko nevarnost, ki grozi ravno ob zapeljivi komodnosti strojnega stavka, namreč da se opravi z nekako lopo mehaniko. Pisen zahteva, da bodi strojni stavek tudi lep in pravilen in s podrobno razlago kaže pot, po kateri jc to mogoče doseči. In tako smo naenkrat v sredi slovniške razprave. K njegovim pravilom o deljenju naj dostavimo še eno, ki — žalibogl — ne sloji v slovnici, pa ie za slovnico in za tipografa enako važno: predlogi, sestoječi samo iz enega konzonanta (h, k, s, v, z), se ne smejo nikdar deliti od svojega substantiva, kakor se v pravilnem čitanju ali govoru tudi ne delijo iz preprostega vzroka, ker to ni mogoče. Sicer je posamezen konzonant na koncu vrste za stavca zelo	grgto komorno	&U
ta izgovor ne bo veljal pri stavcu, ki se bo ravnal po umni Savinškovi zahtevi, da stavec ne sme staviti posameznih besed ampak vedno cele fraze; tedaj mu bo že lahko stavek enakomerno in pravilno razdeliti na posamezne vrste. Sicer bi marsikateri Savinškov nasvet in marsikatera njegova želja bila nepotrebna, če bi naši pisci vsaj nekoliko poznali tiskarsko tehniko. Tako pa jim je v njih lastno škodo in v medsebojno zapreko ta reč po veliki večini bolj tuja ko kaka španska vas!
Med ostalim gradivom, ki je po veliki večini strogo strokovnega značaja, bo tudi nestrokovnjaka najbolj zanimal članek »Pravopisne in slovnične napake v naših tiskovinah«, ki ga je napisal Otmar M iha le k. Naslov je neverjetno krolak; pravilen bi bil, če bi se glasil: »Pravopisne in slovnične napake v naših rokopisi h«. Stavec, ki ni slepa mašina, doživi ob naših rokopisih neštetokrat mučen »sacrifizio d' intelettoc, če mora staviti oblike ali besede, ob katerih mu njegovo boljše znanje naravnost kriči, da so popolnoma neslovenske. Pisec je zbral — to daje njegovemu delu posebno ceno in bo lep prispevek za bodoči slovenski »Antibarbarusi — iz prakse mnogo takih napak in svetuje tukaj, kako se naj popravijo. Večina njegovih predlogov in popravkov je vseskozi pravilna ali vsaj sprejemljiva, samo »Dr. Vodušek — Maribor« je divja neokusnost, mehanično kopirana po nemščini in sicer povrh še po slabi nemščini. Vse hvale vredno je tudi njegovo svarilo pred nenavadnimi okrajšavami, ki so se v zadnjem času po naših tiskih naravnost divje razpasle. V korekturi kakega dnevnika je taka praksa za enkrat še vsaj kolikor toliko opravičljiva, neokusnost brez primere pa so abrevijature — in sicer samovoljne! — po lepi literaturi in znanstvenih knjigah.
Skrb za lepoto tiska, ki naj se kaže tudi v lepoti jezika, je ena najsimpatičnejših potez v umetniškem stremljenju naših tipo-grafov. Njih lastno glasilo, ki mora vendar upoštevati toliko doslej slovenščini tujih tehničnih izrazov — kdor je kdaj videl stavni stroj, si to najlažje predstavlja —- je pisano s skrbnim jezikom, in terminologijo, ki je duhu našega jezika popolnoma prikladna. Kar je v tej slovenski številki »Grafične revije« napak, so vseskozi take, da so skupne ogromni večini našega pišočega občinstva. Vse to nam je jamstvo, d aje naše tiskarstvo vkljub nekaterim neverjetnim pojavom - n. pr. debele, ilustrirane knjige z originalno risbo na ovitku, a brez naslova na hrbtu!!! — na dobri poti. Naj bi se stremljenje njega idealnih zastopnikov v čim večji meri" uveljavilo in se tako v naši kulturi čim bolj izdatno uveljavila simpatična — črna umetnost!
* * *
pr Nove šolske knjige. V tisku se nahajajo in bodo izšle v začetku šolskega leta 192-1-25 sledeči dve knjigi: »Pajk - Prijatelj, Zemljepis za srednje šole II. del, in dr. Janko Bezjak, Nemška vadnica za srednje - meščanske in osnovne šole I, del.
Najecncjše in najnovejšo obleko za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Gricar & Me-jač.
Užitek je za vsakega slabokrvnega in bledega zdravljenje z Iron-om radi njegovega izbor-nega učinkovanja in okusa. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, n Ljubljano ia okolico pa ie I HM * Iffttorf " —
s Izseljevanje iz Jugoslavije v meseca maju 192-1. Izseljeniški. komisarijat v Zagreba javlja: V mesecu maju t. 1. se je iz naše kraljevine izselilo vsega 2216 oseb, in sicer 1324 moških in 892 žensk. Po pokrajinah odpade: na Vojvodino 1352 oseb (721 moških in 450 žensk), Hrvatsko in Slavonijo 508 (337 m, 171 ž.), Dalmacijo 144 (104 m., 40 ž.), Slove-nijo 80 (73 m., 7 ž.), Srbijo 66 (53 m., 13 ž.), Bosno in Hercegovino 55 (31 m., 24 ž.), Črno goro 11 (5 m., 6 ž.). Po poklicu je bilo 54 kvalificiranih in 94 nekvalificiranih delavcev, 1229 poljedelcev, 26 svobodnih poklicev in 813 otrok in starcev hrez lastnega pridobitnega poklica. Po dobi je bilo nad 50 let sta-rih 96 oseb, od 31 do 50 let 638, od 18 do 30 let 633, do 18 let 849. Po deželah vseljenja odpade na Brazilijo 1401, Argentini Jo 852. Kanado 279, Zedinjene države S. A. 156, ostale ameriške dežele 17 in Cbile 11. Kakor v prošlih mesecih je bila tudi večina majskih izseljencev namenjena v Brazilijo, Argentinijo in Kanado; to so v prvi vrsti skupine sezonskih delavcev (poljskih in gozdnih). Poleg skupnega števila naših izseljencev je odpotovalo v istem mesecu iz naše kraljevine v prekmorske kraje 516 tujih državljanov, in lo 308 Poljakov, 148 državljanov Zedinjenih držav, 46 Rusov, 4 Brazilijanci, 3 Madžari, 2 Kanadca, 1 Čehoslovak, 1 Albanec, 1 Rumun, 1 Italijan in 1 Chilenec.
>Brusfrn m raziskavanjo podzemskih jam«
ima svoj občni zbor, dne 29. .julija t. L popoldne ob 5. (17.) trn v deželnem muzeju.
L&tt«
—	70 letni novomašnik. Passavski škof je te dni posvetil v mašnika 701etnega gimnazijskega rektorja iz Eichstatta — dr. Sebastiana Englenta. Novomašnik se je bil v mladosti posvetil vojaškemu poklicu, kot nadporočnik pa se je poslovil iz armade in postal profesor. Pred dvemi leti mu je umrla soproga, s katero je živel v izredno srečnem zakonu; imela sta veliko otrok, ki so sedaj že vsi samostojni. Po ženini smrti se je dr. Euglent posvetil bogoslovnim naukom in postal sedaj jnašnik.
—	Strašen čin obupane matere. Dne 21. t. m. okolu poldne je prišla na Weinzottlski most v Gradcu neka ženska s tremi otročiči. Predno je mogel kdo posredovali, je žena v velikem loku zmetala vse tri otroke v Muro in nato skočila še sama v reko. Vsi otroci so utonili, ženino truplo je pa voda zanesla v pijo-n irske naprave, odkoder so ženo po silnem trudu onesveščeno rešili. Nesrečnica je 30 letna Ivana Strompfel. Otroci so bili stari eden 2 meseca, drugi dve leti in tretji štiri leta. 2eno so pognale v obup nesrečne družinske razmere.
—	lOOIelnica nemške naselitve v Braziliji. Letos poteka 100 let, odkar so prišli v Brazilijo prvi nemški naseljenci. Bilo je to 1. 1824., ko je bila Evropa po Napoleonovih vojnah temeljito izčrpana. Tekom desetletij je nemška naselbina tako narasla, da štejejo danes Nemci v Braziliji 700 do 800 tisoč duš. Največ jih je v državi Rio Grande do Sul — namreč 500.000 oseb ali približno čelrtino vsega prebivalstva. Imajo tudi nekaj čisto
j nemških mest, n. pr. Blumenau v S. Catha-j rini, Neu Freiburg v S. Paolo. Nemški na-I seijenci so si ohranili večinoma jezik in običaje, to pa po zaslugi nemških šol, ki = :> si ! jih sami vzdrževali, in pa vere, ki so ji ostali strogo zvosU tako katoličani kakor urolestanti.
Pariška vinska konferenca.
Po inicijativi francoske vlade se je vršila nedavno v Parizu konferenca držav, ki izvažajo vino. Na tej konferenci so bile zastopane Francija, Španija, Grška, Italija in Portugalska.
Program konference je obsegal sledeče točke:
1.	Katere mere naj se podvzarnejo za razširjanje vina, posebno z ozirom na tendenco popolne alkoholne prepovedi v nekaterih državah, kajti vino, uživano v zmernih množinah ni škodljivo.
2.	Revidirajo naj se določbe, ki urejajo vinsko trgovino v interesiranih državah, kar se tiče čistine, potem izkaza o izvoru vina itd.
3.	Ustanovi naj se mednarodni institut za vino, ki naj dela na realizaciji preje omenjenih točk in ki naj zasigura konzumentom, da dobivajo vina z vsemi garancijami, ki jih dajejo produkcijske države.
Konferenca je pozvala vse države, ki pro-ducirajo vino, da se naj pridružijo mednarodnemu institutu za vino.
Ze je izdelan pravilnik za mednarodni institut za vino, iz katerega posnemamo najvažnejša določila.
.V institutu naj bi bile zastopane vse države s svojimi delegati, ki tvorijo skupaj stalen komite, iz katerega se voli predsedstvo. Seje instituta naj bi se vršile dvakrat letno (januarja in junija). Delokrog instituta obsega:
1.	Študij in objavljanje izsledkov o blagodejnem učinkovanju vina.
2.	Znanstveni poizkusi o higijenični vrednosti vina in njegovih vplivov.
3.	Pobijanje alkoholizma.
4.	Objavljanje carinskih postavk na vino v posameznih državah.
5.	Varstvo vinogradniških interesov.
6.	Proučavanje tržnih razmer v posameznih državah. Poleg tega naj institut predloži posameznim državam zakonske projekte, ki naj garantirajo originalno imenovanje vinskih vrst, potem čistost in nepokvarjeno.-1 produktov, kontrolo vinske trgovine, detajlne prodaje in uničenje tihotapstva ter nezakonite konkurence.
Vprašanja pa, ki se tičejo mer, podvzetih od kako države, v varstvo produkcije vina, ue spadajo v kompetenoo instituta.
Ker je iudi naša država zainteresirana pri vseh teh omenjenih vprašanjih v veliki meri, je želeti in zahtevati, da še tudi naša država priključi temu institutu s svojimi delegati.
Nekaj o rižu.
(Dalje.)
Produkcija riža ua Madagaskarju. V primeri z rezultati produkcije riža v Indokini, so oni na Madagaskarju zelo majhni. Zboljšanje je uspelo šele v zadnj:h letih in se utrla pot energičnemu evropskemu kolonistu, ki ima dovolj poguma in potrpežljivosti.
Na afriškem kontinentu je domačinova glavna hrana: banana, kaša in manijoka. V nekaterih francoskih kolonijah, posebno v Sudanu, je v uporabi tudi riž, ki tvori na Madagaskarju glavno hrano. Pred vojno, ko so bile riževe kulture na Madagaskarju v zelo slabem stanju, so morali Francozi uvažati tja riž iz drugih svojih kolonij. Takoj po vojui pa so se razmere zboljšale, produkcija ni samo zadoščala za kritje lasine potrebe, pričelo sc je riž tudi izvažati in cenijo letošnjo izvozno kvoto že na 60.000 ton.
Primitivnemu načinu čiščenja riža po do-thačinu je napravil konec moderni, tehnično
izpopolnjeni obrat. Zivljenske razmere na otoku so prav dobre. Cena riža izborne kvalitete na Madagaskarju je nižja od one v Bengaliji in Indokini. Najboljša vrsta »varila« je povsem podobna znamenitemu amerikanskemu rižu »karolina«. Pravijo celo, da Amerikanci to vrsto prav radi pokupijo, ji vzamejo lepo in častitljivo ime in prekrščeno zopet spravijo v promet.Na Madagaskarju je kultura in trgovina z rižem še v povojih. Ker je pa otok bogat na naravnih zakladih, ni nikake ovire, da se razmere zboljšajo. Produkcija, kot je ona v Indokini, se sicer ne bo mogla doseči, pač pa bo pripomogel pridelek na Madagaskarju k svetovni supremaciji, na katero deluje Francija v rižu z vsemi silami.
Produkcija kolonije je bila do 1. 1905 vedno pasivna. Poleg drugih držav je uvažala na otok Francija letno 1500 ton riža. Od tega časa pa pridelek ni kril samo domače potrebe, pričel se je riž tudi izvažati. V letih 1905 do 1917 je bil izvoz neenakomeren. Največji kvan-tum po 31.143 ton se je eksportiral v 1. 1916. Po vojni od 1. 1919. pa so se izvozile sledeče količine: 1. 1919 20.000 ton, 1. 1920 33.000 ton, 1. 1921 13.000 ton, 1. 1922 26.000 ton, 1. 1923 53.000 ton. Posejana površina bo skoraj dosegla 500.000 ha.
Glavni centri riževe kulture na Madagaskarju so: na severni strani otoka: Marontse-tra, močvirja jezera Alaotra in Imerima. Na sevrozapadu vsa pokrajina Mavunga in Maro-vay, na jugovzhodu Betsileo in Farafaugana.
Riž sejejo po močvirjih in višinah. Razven nekaterih krajev, ki žanjejo vsakih 8 do 10 mesecev, sc pridela letno samo ena žetev.
Pri narodih, katerim je riž glavna hrana, razsaja nevarna bolezen >beri-berk; pripisujejo jo enostranski prehrani z rižem. Na tej bolezni je obolelo za Časa ruako-japonske vojne 80.000 japonskih vojakov. Najpogosteje nastopa v Indokini po vojašnicah, ječah in riževih farmah. Domačini na Madagaskarju uživajo kot prohibitivno sredstvo mesto oluščenega riža samo neoluščen — rdeč riž >varinina<. — Evropejca, ki zavživa raznovrstuo, kalorično bogatejšo hrano, se »beri-beri« ne loti.
Kultura riža jo v mnogih pokrajinah Madagaskarja zalo primitivna. Oranje nadomestijo voli s poteptanjem. Sploh si domačini z obdelovanjem in sejanjem ne delajo posebnih skrbi. Plevel, ki zraste po njem, požgejo in takoj na to pogorišče posejejo. Tako po nižinskih močvirjih. Na višinskih poljih je obdelovanje in namakanje mnogo težavneje. Polja bi obrodila bolje, če bi bilo delo sni o Irene je. Evropski naseljenci — veleposestniki na zahodu in francosko ministrstvo za trgovino in obrt, so podvzeli vse mere, da se riževa polja na Madagaskarju zboljšajo.
Obdelovanje zemlje ,je predvsem v rokah domačinov. Evropejec se zadovoljuje z zbiranjem in luščenjem pridelka v luščilnicah, katerih moderni ustroj in število je veliko hitreje napredovalo, kot v kolonijah Indokine.
Beli riž iz Madagaskarja notira v Havru
in Marseille po 90-100 frs za 100 kg. *
Tretja francoska kolonija, ki konzumira in producira riž, je francoska zahodna Afrika, kjer v 1. 1909-1914—1923 produkcija ni zadostovala ter so jo morali kriti z uvozom. Uvozilo se je 1. 1909 24.777 ton riža, ki so ga sledeče razdelili: Senegal 17.130 ton, Guineja 1.466 ton, Cote d'Ivoire 2241, Dahomey 308 ton, francoski Sudan in Niger 181 ton.
Uvoz 1. 1914 53.369 ton. Razdelitev: Senegal 49.222 ton, Guineja 1466 ton, Cote 'Ivoire
1996 ton, Dahomey 308 ton, franc. Sudan in Niger 383 ton.
Leta 1923 je uvoz riža padel že na 17.927 ton. Razdelitev: Senegal 15.234 ton, Guineja 300 ton, Cote d'Ivoire 1900 ton, Daliomey 492, franc. Sudan in Niger samo 75 kg.
Na podlagi >Revue de l'Afrique Francaise«, iz katere smo si posodili to statistiko, lahko zaključujemo, da pričenja franc. zapadLna Afrika že producirati ono, kar porabi zase. Riževe pokrajine so tu relativno zelo malo številne. Guineja in Senegalija sta predvsem poklicani, da zalagata v bodoče vso francosko zapadno Afriko. Francija je dala domačinom na razpolago za racijonelno obdelovanje vsa sredstva: poljedelske stroje, gospodarska in stanovanjska poslopja itd. Po tej melijoraciji obdelovanja zemlje s plugom, je posejana površina, ki je znašala pred vojno samo 23 ha, skočila takoj na 825 ha. Brez pluga obdelana zemlja v tej številki ni všteta.
Francoska Gvineja je izvažala v sosednje kolonije v 1. 1912—1923 precejšnje množine riža. L. 1923 je znašal izvoz v prvem semestru 3.250 ton.
*
Ob koncu našega članka o produkciji riža. naj nam bo dovoljeno omeniti še njegovo raznovrstno uporabo, katere največji del je pač v ljudski prehrani. Kot važno surovino ga najdemo v destilerijah, tovarnah za škrob in varil-nicah; med svetovno vojno je našel svojo pot tudi v pekarne kot močnati nadomestek.
Riž tvori hranilno bazo za polovico vsega človeštva. Narodi zapada — domačini —, ki niso posebni dobrojedci, vživajo kuhan riž brez drugih pridatkov, začimb, ker je tudi tak izredno redilen.
Primerjalna analiza med 1000 g krompirja' in 1000 g riža nam kaže velikanske diference: (1. v 1000 g krompirja — 2. v 1000 g riža): vode 779 g — 125.80 g, dušičnatih snovi 18.30 g — 78.50, škroba, dekstrina, sladkorja 183.40 g — 771.70 g, celuloze 6.90 g - 5.10 g, pepela in organičnih snovi 10.90 g — 10.10 g, drugih 1.50 g — 8.80.
Razlika hranilnih snovi v rižu znaša pri isti količini 860 g, pri krompirju samo 203 g. i Sledeča primerjalna tabela nam kaže re-! dllno vrednost raznih živil v primeri z rižem: 100 gramov riža, ki vsebuje 316 hranilnih kalorij je vredno toliko kot: 46 g surovega masla, 71 g čokolade, 87 g sladkorja, 96 g švicarskega sira, 08 g makaronov, 10 g leče, 120 g svinjske hrbtne pečenke, 121 g ovčje hrbtne pečenke, 125 g suhih fig, 127 g datljev, 135 belega kruha, 126 g posušenih marelic, 185 g goveje križne pečenke, 207 g kostanja, 228 g jajc (4 mala ali tri velika), 450 g mastnih slanikov, 500 g krompirja, 539 g mleka (pol litra), 614 gramov rdečega vina, 675 jabolk, 1290 g špi-
nače.	«
• • •
Novo&adska borza. Nova pšenica avgust, september kasa duplikat Din 340— 350, stara pšenica Din 340—350, koruza Din 255-260, oves Din 290—300, moka bazis nulerca Din 510—550, otrobi Din 200—205.
Sejmsko poročilo. Maribor, dne 18. julija. Na svinjski sejem dne 18. julija 1924 se je pripeljalo 130 svinj, 2 ovci in 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi prašiči: 5—6 tednov stari komad Din 200—225, 7—9 250—300, 3—4 mesce 400-700, 5 -7 750-900, 8-10 1000-1150, 1 leto 1500—1850, 1 kg žive teže 15—17.50, 1 kg mrtve teže 20—23.75, koze, komad 225 do 250, ovce komad 250 Din.
g Poravnave. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Kočevarja, trgovca z vinom v Ljubljani. Poravnalno postopanje zoper tvrdko Franec Kotnik iu drug družba z o. z. na Glincah pri Viču je ustavljeno, ker
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.)	15
»Toda Lora, ti menda vendar — vendar ne boš — in s pošinim asistentom — on stanuje v mestu — in za tebe ni mesto —«
»Zame je mesto! Tam je lepo! Tam Imajo lepo obleko in električni zvonec.«
»In z gozdarskim vajencem — če ga kdaj ustrele divji lovci —«
»Lora, meni se zdi, kot bi me samo vlekla. Kajne, drugih, Hciberjevega Emila, Zimmerjevega Karla, Bernarda Jaschkeje-vega — teh vseh ne vzamel?«
»Vseh teh ne vzamem!« pravi Lora.
Robert pusti konje, da gredo počasi. Vesel je razgovor, pa tudi on čuti v srcu lahno grenkobo.
Bertold tiho joka.
»Ko mi vendar — vendar na bi bilo treba iti k vojakom —« stoka strastno.
Lora zapoje napev nekega plesa. Nato haglo vpraša:
»Winter, čujte: Vi ste bili tudi vojak. Slišala sem, če bi morali iti v vojsko in je slabo vreme, da ni vojske. Je to res?«
Da, res! To je vedno tako! Najprej Slcdajo natančno na barometer.«
Ko bi moral Bertold na postaji vstopiti, je začel še enkrat jokati.
»Ali me ne bi — ne bi vsaj poljubila?« Pravi ihte.
»Z Bogom za kralja in domovino!« pra^i in ga cmokne na usta.
Kot divii je mahal z rutico, dokler ni
izginil vlak. Tudi ona je mahala, ko je pa odšel, je rekla:
»To ti je eden! Predragi dom, le brez skrbi! Neumen je lahko kdo, če že ne more tega pustiti, tuliti pa nc sme! To je — to jc žalostno! Če bo mrzlo, mu bodo morali pri-šiti volnene uhlje na čelado.-'
Winterju je ugajala, ko je tako norčavo zvijala obraz. Jezna je bila videti. Zdrava ženska narava, ki se je upirala moški mehkužnosti, ji je pristojala.
Nato je šel z njo skozi mesto. Pokazala mu je vse trgovine, v katerih bo imel morda sam kdaj kaj opravka, nakupila potrebnih reči in mu dala nositi pletenico.
Slednjič pravi: »Pojdite, Winter, zdaj Vam bom dala nekaj pribolj.ška!"
Malo ga je bilo sram, pa je le šel z njo. Peljala ga je v zajutrkovalnico in naročila zanj dve gorki klobasi in zase dve in za vsakega vrček piva. Plačala je, gledala de-setico, ki ji je ostala v roki, in rekla prijazno:
»Za to Vam bom kupila še dve cigari. To je moj denar. Dve marki mesečno! Mnogo ni to. Teta jo strašno skopa. Stric ini večkrat kaj odrine in to je dobro, ker se mnogo potrebuje. Četrt leta sem morala hraniti, da sem si kupila pripravo /a žganje, las. In z aranienburškim peščenim milom se tudi ne bom umivala.«
Da, krasna je bila tistega dne. In krasna je vsak dan. Pri vsem trpljenju dneva tolaži Roberta vedno misel, da bo mogel opoldne ali zvečer nekaj minut z njo kramljati.
Novi ptici lete proti jugu.
Orji, ubogi kmet, orjil Na vsem tem
polju ne raste zate nič. Pomagati smeš in gledati, kako uspeva sadež, in ko bo drug žel, narediti vesel obraz.--
»To ti je pogled! Brazde so kot bi jih potegnil z vrvico.«
Robert ustavi konje in izpusti plug, da pade v brazdo. Gottlieb Peuker stoji pred njim in si mane roke.
"Moram reci, Robert, kmet pa ste! To je nekaj; Drugačen dečko ste kot Bertold.«
Roberta je razveselila pohvala starega hlapca.
»Odvadil sem se že zelo dela!" pravi. »Če se kdo ne ukvarja s tem leta in leta, pozabi mnogo. In v začetku gre težko.«
Pridite, Robert, počijte malo! Lora je pravkar prinesla kave!«
»Gospodična Lora?« vpraša ves srečen.
Da, Lora! Pridite!«
Kaj vedo vsi siti in leni, kaj vedo vsi ubogi na deželi, ki jih utruja delo v hiši, kakšno veselje je to, potolažiti si lakoto zunaj na polju! Vse kuhinjske in kletarske umetnosti ne morejo dati njihovemu grlu tistega užitka. Kmetski hlapci, ki imajo zdravo hrano, so najsrečnejši sladkosncde-ži v deželi.
Zopet lepa jesenska slika.
Ob robu njive, ob lcateri se vije cesta, sede Gottlieb, Robert, Lora in Peterček.
Dekle in hlapci sede na strani. Ne marajo sedeti pri teh. Pokazati hočejo, da so oni tam kaj boljši, in mislijo, da so prevzetni, pa so vendar veseli, da niso pri njih, da jih ne motijo pri njihovih noslanostih. Tako je povsod. Suroveži se umikajo pred boljšimi, zmerjajo jih, da so ošabni, pa so
bo ni dosegla večina, predpisana za poravnavo.
gLikvidacija. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Št. Petru pri Novem mestu, r. z. z o. z. se je razdružila in prišla v likvidacijo.
g Vpisi v trgovski register. Vpisale so so nastopne firme: A. Westen, delniška družba v Celju; Fabiani & Jurjovec, trgovina z manu-fakturnim blagom, Ljubljana; »Tomamid« Plaper & Co., tvornica tint in štampiljskih barv, agentura in komisija, Ljubljana; Medič-Zankl, tovarna olja, lakov in barv, družba z o. z., podružnica Maribor; »Zora«, tvornica konfekcije, družba z o. z. Maribor; Slovenska knjigarna, družba z o. z. Murska Sobota; izbrisala pa se je: Mlekarna in trgovina z mešanim blagom Anton Vajdič in drug, Ptuj.
g Vpisi v zadružni register. Vpisali sta se nastopni zadrugi: Ljubljanska posojilnica r. z. z o. z., Ljubljana; Delavsko-kmečka hranilnica in posojilnica za mežiško dolino, r. z. z o. z.
g Pridelek krompirja v naši državi. Po službenih podatkih poljedelskega ministra bo letošnji pridelek krompirja večji kakor lanski. Računa se, da se bo od letošnjega, domačega pridell::-. izvozilo okoli 1200 vagonov, od tega samo iz Slovenije ca 500 vagonov.
g Ogrsko roparacijske dobave naši državi. V preteklem letu je dobavila ogrska naši državi iz pečujskih rudnikov na račun reparacij 249.344 ton črnega premoga in 13.458 ton lignita.
g Delež Jugoslavije v tržaškem pristaniškem prometu. Leta 1922. je znašal tržaški pristaniški promet 1 milijon 850.100 ton. Pri njem je bila udeležena Italija s 989.500 tonami, Jugoslavija s 368.700 tonami, Avstrija s 307.900 tonami in Češkoslovaška s 116 tisoč 300 tonami. V letu 1923. pa se je povzpel promet na višino 2 milijona 287.800 ton. Na prvem mestu je slala še vedno Italija (876.900 ion ali 103.600 ton manj kot v letu 1922.). Na drugo mesto je stopila Avstrija (472.400 ton ali 164.500 tort več kot v 1. 1922.). Jugoslavija je bila potisnjena iz drugega mesta na tretje (434.700 ton ali 71.000 ton več kot v 1. 1922.). Četrto mesto si je obdržala češkoslovaška s 318.500 tonami ali 202.200 ton več kot 1. ;1922.
g izvoz italijanskih vin. Ker je bil lanski pridelek vina v Italiji velik (52 milijonov hI), se je izvoz vina znatno razmahnil. Italijani se resno trudijo, da si s popravljanjem kvalitete in s tipiziranjem pridobe inozemska tržišča. Tako so si italijanska vina začela osvajati trg v Avstriji in Češkoslovaški. V prvih treh mesecih t. 1. so izvozili 515.000 hI vina napram 134.000 hI v istem razdobju lanskega leta.
g Vinska trgatev v Grčiji. Letošnja vinska trgatev v Grčiji bo boljša od lanske. Lani je znašal pridelek vina 1.940.000 met. stotov, leta 1922 pa ca 2 milijona met. stotov.
TELOVADNE TEKME.
(Poroča A. D.)
Pari:, dno 19. julija 1924.
Dne 17. julija so se pričele telovadne tekme na pariški olimpijadi. Vršile so se na stadionu v Colombes, mogočni in lepi stavbi nedaleč od Pariza. K tekmam se je priglasilo devet držav, ko jim je žreb določil sledeči vrstni red: 1. Jugoslavija, 2. Amerika, 3. Anglija, 4. Finlandija, 5. Italija, 6. Švica, 7. Češkoslovaška, 8. Francija, 9. Luksemburška. Tekme vsebujejo sledeča orodja: drog, bradlja, krogi in konj (po eno obvezno in poijubno vajo) ter skok črez konja na vzdolž, skok čez konja na Sir ter plezanje po vrvi. Dobri del prvega dne so izpolnili Slovenci, Amerikanci, Angleži in
srečni, če so sami.
Peterček je nanosil kup krompirjevi-ce. Gottlieb užge žveplenko ob trdih usnja-tih hlačah in zapali kres.
Tako leže srečno ob poti v kratki rjavi jesenski travi. Lora prinese debele kose kruha in da vsakemu kave. Ogenj prasketa tiho svojo pravljično pesem in gleda z žare-čimi očmi iz visokega grička suhega zelišča.
Lora, otrok zdravja, je dobre volje koi navadno. Čez nekaj časa odpošlje Peterčka in potegne iz žepa pismo, ki ga pokaže Gottliebu in Robertu.
»Bertold je pisal,^ pravi. »Vama bom prebrala.«
»Draga Lora, tukaj je zelo slabo. Podčastnik mi je pri oblačenju tako zagnal čelado na glavo, da me boli. Zelo sc mi toži po domu. Tudi čevlji so mi majhni. Kravvutschke II v moji sobi je prav hudoben človek. Klobase so mi žc vse drugi pojedli. Kravvutschke II sam mi je vzel tri. Spim pod stropom. Dragi me nikdar ne puste gori in me vedno zelo tepejo. Draga Lora, zelo hudo mi je po Tebi in po materi. Robertu Winterju se dobro godi. On je doma, jaz pa z doma. Gotovo ne bom zdržal, ampak pri vojakih umrl. Kravvutschke TI pravi, da bom pri manevrih poginil. Draga Lora, srčno te prosim, ne jemlji pomožnega učitelja in poštenega asistenta in gozdnega vajenca ali drugih, ker sein zelo nesrečen. Če Kravvutschke od služi svoje leto in oddi-de, bo pač bolje. Pa ne boni zdržal. Ti mi pa ostani /.vesta.
Finci s tekmami na drogu in bradlji. Dasi-ravno so bili slovenski Sokoli boljši kot ostali navedeni narodi (Amerikanci, Angleži in Finci), vendar se niti o eni izmed teh vrst ne more reči, da bi bila resna in sposobna tekmovalna vrsta za olimpijado. Pripomniti pa moram takoj, da govorim to o vrstah, ker istočasno popolnoma objektivno priznavam, da ima slovenska sokolska vrsta enega prav dobrega telovadca, ki je res koš tekmovalnim vajam in je tudi častno rešil svojo naloge. .Vseh drugih sedem telovadcev pa ne morem — sine ira et studio — vzeti za resne tekmovalce, ne glede na to, da so se nekateri na posameznih orodjih povzdignili nad svoj nizki niveau. Šele pozno popoldne prvega dne so pristopili Italijani in Švicarji k tekmam na drogu. Tu se je pričela šele prava telovadna olimpijada in vsak opazovalec je imel v resnici lep užitek: enakomerno izvajanje cele vrste, finesa in eleganca gibov, krasna vezava, posebno pa eksaktnost, na kratko višek telo-vadne umetnosti. Ne glede u a to, da se je kakemu Italijanu in Švicarju pri enem od dveh težkih gibov ponesrečila vaja, so pri popravi vsi telovadci izvedli vajo brez napake in je bil tako viden rezultat sposobnosti in resnega traininga tekmovalcev. Pokazala sta se tako dva resna kandidata za prvenstvo in vse pričakuje nestrpno drugih dveh konkurentov, to je Čehov in Francozov.
Drugi dan — v petek — nastopijo najprvo Cehi. Vodi jih sam načelnik ČOS Vaniček. Toda — o smola ali kaj — takoj po obvezni vaji na drogu, splošno razočaranje, veselje pa pri italijanski in švicarski koloniji. Izvedba vaj, ne smem reči, da bi bila ravno slaba, vendar daleč zaostajajo za Italijani in Švicarji. Na bradlji so boljši, pri poljubnih vajah nekateri celo zelo dobri, vendar splošno ne dosegajo Italijanov in Švicarjev. Nesrečen slučaj je hotel, da se je pri poljubnih vajah na bradlji poškodoval en tekmovalec, nakar so Čehi odstopili od tekem vrst, ne da bi privzeli namesto njega namestnika, katere so imeti seboj. Radi tega je vsa strokovnjaška javnost, ki je prisostvovala tekmam, samo še čakala, kako se izkaže francoska vrsta. Splo-
šno je francoska vrata enaka švicarski in italijanski. In takoj na prvi pogled je pri vajah na drogu in bradlji vidno, da bodo tem trem narodom določili piva tri mesta ali skoki in plezanje, ali pa celo izredno srečen, bodisi nesrečen slučaj. Kot posebnost moram po-vdariti, da niso bili Švicarji tako dobri na krogih kot na drugih orodjih (to or»1js namreč ni udomačeno v Švici), izredno dobri pa na konju. Po pravici ali krivici se huduje nek Francoz zraven mene, češ da to ni več človek, ampak automat, ki meče noge pol metra nad konjem. Pri Francozih me je pa frapirala njihova enakomernost cele vrste, kot bi bila vsa osmerica bratje ne glede na to, da so bili iz raznih zvez in je bila francoska katoliška telovadna zveza zastopana z dvema tekmovalcema in enim namestnikom.
Preostajajo še skoki in plezanje. Tu nazaduje Švica, napreduje Francija. Splošno razočaranje, ker so vsi pričakovali, da se Švicarji dobro odrežejo pri skokih vsled popularnosti skokov pri njihovi splošni telesni vzgoji. Italijani seveda, kot mačke, vedno spredaj, oni vidno vodijo tekme.
Naj pripomnim še o drugih narodih v ostalih tekmovalnih panogah. Slovenci v skokih srednji, na konju v obvezni in poljubni vaji izredno slabi. Na njih smo opazili pobi-tost in potrtost. Amerikanci, Angleži in Finci vedno enaki. O Luksemburžanih tukaj ne morem govoriti, ker si niti misliti nisem mogel, da se taki neizvežbani telovadci upajo na olimpijski forum.
Facit cele tekme je po mojem sledeči: Italija brezdvomno prva, Švicarji in Francozi se bodo tepli za drugo in tretje mesto, četrto mesto bi dobila Češka, ako ne bi odstopila od tekem, potem velik prepad, zatem pridejo slovenski Sokoli, Amerika in Angleži, zatem zopet prepad in Finci in zadaj capljajo (dobesedno !) Luksemburžani.
Sodijo pri vsakem orodju za vse vrste eni in isti trije sodniki. Pri enem od orodij sedijo na primer 1 Čeh, 1 Slovenec in 1 Ame-rikanec, ki ne zna nobenega drugega jezika kot angleško. Ako bi bilo to pri skoku ali
plezanju, bi še zatisnil eno oko, toda te se je zgodilo pri obveznih vajah na konju.
Pam, dne 20. julija 1924.
V nedeljo, dne 20. julija so se objavili rezultati ter razdelila odlikovanja prvim trem zmagovalnim vrstam (Italija, Francija, Švica) ter posameznim zmagovalcem. Do razglasitve sem bil prepričan, da pride Švica na drugo mesto.
Nikakor se pa ne moremo zadovoliti z uspehom slovenske sokolske vrste, kajti ona je dobila četrto mesto in če bi se Čehi ne odrekli tekmi vrst, bi bili peti. Kajti na predlanski mednarodni tekmi so dosegli drugo mesto ter so zaostali v številu točk prav malo za Čehi. In če pomislimo, da imamo v Sloveniji še nekaj telovadcev, ki bi se brez dvoma bolje odrezali na olimpijadi kot Sokoli, nikakor ne moremo biti na ta uspeh ponosni. Čudno se nam zdi, da se morejo tudi taki telovadci udeležiti mednarodne tekme, ki vaj ne obvladajo.
NASTOP NARODOV.
Popoldne ob 3 so nastopili razni narodi in zmagovalci na posameznih orodjih. Zmagovalci nam niso pokazali tistega, kar smo videli pri njih pri tekmi — bodisi vsled utrujenosti, bodisi vsled indisponiranosti. Krasno so izvajali dolge proste vaje mladeniči iz Danske. Vaje so obsegale najrazličnejše gibe
—	tako tudi ročno stojo, katero so skoraj vsi sigurno držali. Pri vajah smo opazili, da polagajo največjo pozornost na hrbtenico, kar so nam posebno potrdili njihovi skoki čez kozo, konja itd. Krasni so bili njihovi premeti naprej in nazaj z dotiko in brez dotike rok na tla. Francozi so nastopili s prostimi vajami
—	ne težkimi—, katere so dobro izvajali.
Simultane vaje na bradljah niso bile povsem enotne. Skupina nam je ugajala. Istočasno so nastopile tudi francoske telovadkš-nje v višnjevih oblekah. Njihov nastop in izdvajanje je bilo slabo in dolgočasno. Krasen je bil nastop Švicarjev. Redovne in proste vaje so izvajali kot en mož. Višek umetnosti so
pokazali s simultanimi vajami na šestih bradljah, drogovih in konjih. Razmeroma težke vaje so izvajali skoraj brez napake. Najbolj so nam ugajale vaje na drogovih, za katere so želi Švicarji zasluženo priznanje. Po nastopu je bila defilacija pred glavno tribuno. S tem so se končale telovadne tekme in nastop.
Pazite na razliko'
med kožnimi potplati in Palma Kaučuk pot» plati in petami. Prednosti proti kožnimi potplati so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična in ugodna hoja, ter ntzka cena,
<,.> Zahtevajte edino le »Palma«.
gJIPZ UVUUl Ljubljana 308 m n. m. vid.
Normalna barometerska višina 736 mm.
sc priporoča za delo. - Sprejme rezenir.c na perilo, monogra-me in ažuriranje, lepo, trpežno; cene zmerne. Priporoča se tudi gospem na deteti. MARIJA VELKAVRH, vezilja, Kolodvorska nI. 11, druga hiša, II. na.dstr, 4161
Dobra kuharica išče mesta pri boljši rodbini ali kot samostoj. gospodinja, najraje v Liublj. Nastop po dogovoru. Naslov v upravi pod žt. 4133.
Trgovska VAJENKA
* starosti od 14. leta naprej, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trfovino na deželi proti polni' oskrbi. - Ponudbe na upravo lista pod šifro «FO-ŠTENOST« Stev. 4130.
TRBOVELJSKI
Gas opaao- vaaia	tiaro-motel v mm	Termometer v 0	PsibroiD. diterenca v 0	Nebo, vetrovi	Padavina ▼ ram
21., 7. 21 h	737-0	237	1*0	jasno j. vzh.	
£2./7. 7 h	7S7-2	20-7	1-2	megla	—
22., 7. 14 h	<34 9	26-8	2-3	jasno zah.	
ki je vešč montaže Fran-cisovih turbin, generatorjev, transtormatorjev, daljnovodov visoke napetosti in motorjev, išče ra centralo v Žireh ing. A. ŠTEBI, Ljubljana, Dunajska cesta 1, IV- nad.
Prodam nov »1ND1ATN
5COUT« MOTOC1KL 7/5
HP. radi bolezni. Naslov v
upravi lista pod Stev. 4152.
Šivalni stroj z znamko
Singer, boljše vrste, prodam.
Naslov v upravi pod St. 415U.
Fctografični APARAT *
vsemi pritiklinami, prodam.
Naslov v upravi pod št. 4152.
dobavlja Družba »ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
DALJNOGLED boljše vrste kupi Podružnica Slov, Plan. Društva v Kranju. 4129
ni
z mešanim blagom z opravo vred se odda pod zelo ugodnimi pogoji. Dobro sortirana zaloga znaša krog 100.000 dinarjev. Mesečni promet 25.000 Din. Plačilni pogoji: En del takoj, drugo proti obrestovanju na obroke. — Ponudbe na upr. Slovenca pod »Poštenje« štev. 4077.
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
m
Kojišfa?ji€bva uiisa S/11.

odrezke od parket, bukova in hrastova, prodaja po znižani ceni. Pri odjemu vsaj enega voza dostavim iste na dom. — Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica št, 4.
6 novih gostilniških MIZ in druge predmete proda Josip Pogačar, Radomlje 5. 4143
hišo z vrtom prodam tik postaje v okolici Ljubljane. Naslov v upravi pod št. 4144
Kupim aii vzamem v najem pekarijo, gostilno aH samo pekarijo. — SLI V AH, ^ju-
tomer.	-">3i
¥ 0 Z......
tapravljivček in voz za lažjo "vožnjo takoj kupim, ro-
nudbe na upravo pod »Voz«.
♦♦ ******* ****
najcenejša
reklama so oglasi v »Slovencu«.
»s ±+»/u++*+**********
Elektrotehn. podjetje Alojzij Arhar in drug Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta
47, prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manj-
clct»trotehničnili daljnovodov in instalacij po najnižjih ccnah. Točna postrežba!	3917
vsako množino hrastovih in bukovih hlodov za ž a;'o po najvišjih dnevnih ccnah. — Ponudbe z označbo cene, kvalitete in množine franko vagon.	4062
~prijazen"dom
podoben VILI, poccni naprodaj blizu tramvaja, prometna cesta, vpeljana trgovina, velik vrt. Stanovanje takoj. - Kitkovič, Moste 79.
Hrastove in. smrekove hSode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino iranko vagon, najraje na progi Zidani-most—Brcžice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se isti lahko ogledajo, na:
AND. JAKIL - Krmelj
(Dolenjsko),
HIŠA naprodaj tik cerkve in šole, zraven lep sad. vrt in dve njivi. Janez Korošec, Radomlje št. 67.	4146
Vin. SODI, vsebujoči 3094, 2823, 1894,' 1846 in 1768 li-! trov, se radi izselitve takoj prodajo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev, 4136.
(za jesensko setev) ima oddati FRAN POGAČNIK, i Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36.	4124
NAPRODAJ STA: lahki
enovprežni stari PARUČ ali KOČIJA in 10 letna lepa črna kobila po zelo nizki ceni, katero pove Ivan KRANJC, Žalec 100, Slovenija. 4131
i P. n.	\
| šivilje gospodinje j
: opozariamo.dasozonetdo- : \ speli najboljši šivalni stroji : :	in kolesa	:
4 komadi, kompletni, z železnim rolo in steklom 8 mm dab., velikost svetlobe 200 do 200 cm, se po ugodni ceni proda, - PARNI STROJ S KOTLOM P. H. 18 se zaradi elektrifikacije za ceno 15.000 Din proda. Ivan Čer-nc, Št. Vid nad Ljubljano.
MU i
m useSi opremah \
za rodbinsko in obrtno: rabo, Istotam vseh vrst: čevljarski stroji ..Mi«"" \ kakor: cilinder, levoročni j in krojaški.	:
Pouk v V e Z C El S KI ter I
Strnanjrj perila m \
ClOgaVlC Ištotanjel brez- : plačno 6 23 i »5 O ie pri: ji
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD Scr.tjanSkega premogovnika And. Jaki! — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
*******
EJ3ESI
m**********************
Eijutoljana,
blizu Prešernovega sporne- \ nika ob vodi.	;
Popravila sprejemamo! i
!i®ra i«
na kateri se redi dve glavi živine, naprodaj v Mošnjah št. 33. — Ceno pove IVAN REMC, MoSnje 8t. 34, pošta Radovljica.	4145
Volčji PES
čistokrvni, 2 letni, dobro iz: vpžbani — in večii domači MLIN poceni naprodaj. — ALOJZ AHTIK, Sv. Peter, Savinjska dolina.
Brez Itvarjenja blatit homtfino nnaženjo ln vsakovrstno bar-
S ANTON BOC
LJubljana, Selonburgova nI. 6/1. Ql'nce-VIC 48.
za mizarsko ali slišno obrt, z električno silo ali brez nje, na deželi, takoj na razpolago. Ponudbe na upravo pod »Lep lokal« štev. 4068.
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar nI
zavržen, zato ker
za Vas veliko korist, če io naročit« o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi

Zldanlmost
POSOJILA sprejme podjetje, ki nudi popolno varnost in dobro obrestovanjc. Pismene ponudbe na upravo lista pod "Garancija«.	4134
ima naprodaj: 2 parna stroja, vsaki po 100 konjskih moči — sistem »Hock« — in 3 parne kotle, 2 po 45 m' znamke »Hock«, in 1 po 90 m5 znamke »Tiscbbein«, Parni stroji in kotli so v najboljšem stanju in se na željo lahko vidijo v obratu. — Na prbdaj je tudi: 2 kolerja (Kotler-gangel v dobrem stanju in razne transmisije, konzole — lesene in železne jermenice v vseh dimensijah, parne cevi in veliko drugih strojnih delov, in se pošlje na zahtevo seznam, — Cene so nitke. — Osebni ogled
4104
se priporoča.
#3M iso ®¥§trig§hiH icJezmlcali
25% ZMIaiBO
vofiijo m
O. sepšembrsi
Sejnsfese leitfttmecile sc dobivajo pri podružnicah avsfir. prometnega biroja » lis- in inozemstvu, awsžr. £rgow. zbornica!! ln sefifl&lsera uradu w Uraden
gin..........................................................................................
Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga J
| na veletrgovino manuteScCurnaga blaga |
1	podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26,	§
1	središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334.	|
s ...	S
i	kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah	3
5 in vrlo solidni postrežbi.	3
1	NA DEBELO! NA DEBELO\	|
6Š:iiiiiiiuiimiiiiiuu3iuiiuiiiiniiiiiiiiiuiiiuiiiinuiiiuiniuiiRiHi»iiuiiuiiiiiiiiiiu:iHi
LJUBLJANA :: Šelenburgova ulica ši. 6,
naznanja, da ie prispela večja količina pravih angleških in monakovskih	RIBARSKIH POTREBŠČIN. Ribiške palice že od 45 Din dalje. Trniki, Ialisi, vrvice, kolesa in različni sistemi v veliki
izberi in jako nizki ceni. Blago prvovrstno.	4151	Blago prvovrstno
Vino

N«
podružnica
vinarske zadruge
JUTOMERCA
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljubljani, Stara pot 9.
poleg vojaške bolnice nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod
solidnimi plačilnimi uoaoii.
Vino
Vino
1
S
9
R ki