Književna poročila. 305 XII. c) Spisi za mladino, 27., 28. in 29. snopič pa, ki obseza „Grško my-thologijo. Poslovenil Lavoslav Koprivšek," med X.) Starinarskimi deli. Spis „Jezik v Mat. Ravnikarja ,Sgodbah fvetiga pifma sa mlade ljudi/" ki je izšel v izvestji novomeške gimnazije za leto 1889., moral bi se navesti tudi med VIII.) Filološkimi deli. Sestavke, kateri izhajajo v šolskih izvestjih in si prisvajajo znanstveno ceno, treba je navajati po njih vsebini v dotičnih raz-predelkih. Sploh naj se knjige, katere po njih vsebini lahko uvrstiš pod več kategorij, navajajo na več mestih, in naj se obrača pažnja čitateljeva na to, da so take knjige že zabeležene v kakem drugem razpredelku. Jasno pa je, da se take knjige ne smejo šteti več nego jedenkrat in sicer tamkaj, kjer so se navele prvič. Splošno vzprejeti način, kako se knjige navajajo, pa je ta-le: Najprej se navede ime pisateljevo, potem natančni naslov dela, mesto, kjer je izšla knjiga z letnico in imenom čnega, ob čegar troških je bila natisnjena; ime tiskarja je menj važno. Slednjič se pove" oblika, število stranij, in ako mogoče tudi cena knjige. N. pr. „Apih Jos., profesor deželne velike realke v Nov. Jičinu. Slovenci in 1848. leto.; spisal." — „V praci a vedŠni, Je naše spa-seni." V Ljubljani 1888. Izdala in založila „Matica Slovenska." Tisk Blazni-kovih naslednikov. Vel. 8°. 302 stranij. Cena 1 gld. R. Petusck. (Konec prihodnjič.) III. Fonov nemško - slovenski slovar za prvošolce.1) Kritiku je v Slovencih težko stališče. Na jedni strani se vedno poudarja, da nam nedostaje kritike, da se brez nje nikdar ne popnemo do prave samostojnosti v duševnih proizvodih. Na drugi strani pa — gorje" ti, če ne hvališ vprek vsega, zatajivši popolnoma svoje prepričanje! Kritik brez kadilnice v rokah je pri nas skoro nemogoč, zlasti ako si sam še ni pridobil drugje imena. Toda kakor je prva trditev nedvojbeno prava, tako gotovo se bode izboljšalo sčasoma razmerje pisateljev in kritikov, ako le poslednji postopajo strogo stvarno in tako silijo prve spoznavati, da hoče kri- <• tika samo koristiti stvari, ne pa izpodkopavati osebnega ugleda. Ondaj pa ^ ne bode več možno, da se porajajo spisi in knjige po načelu: »Za Slovence je vse dobro,* in se brezvestno greši na potrpežljivost Slovencev. Kar velja tu v obče, veljž še mnogo bolj o šolskih knjigah. Za mladino je najboljše komaj dobro dovdlj. Ako kaj pišeš zanjo, ravnaj se po Horaciji: »Nonum prematur in annum.« *) Deutsch-slovenisches Wdrter-Verzeichnis zu Prosch und Wiedenhofers deutschem Lesebuche fiir die I. Classe der Gvmnasien und verwandter Lehranstalten. Verfasst von J. Fon, k. k. Gvmnasiallehrer. Wien. Carl Graeser. 1890. 8°. IV + 119 str. Cena 90 kr. 20 3o6 Književna poročila. V nastopni oceni hočem govoriti kar najbolj moči stvarno. Ako prizadetemu gospodu pisatelju marsikaj ne bode po godu, krivda pač ni na moji strani. Predno pa jamem razkazovati podrobnosti, moram se opravi-% čiti, da govorim toli obširno o knjigi, katera hoče pospeševati pouk nem-i š k e g a jezika pri mladini slovenski. Težnje naše po pridobitvi slovenskih srednjih šol so do cela upravi-Ogne po narodni jednakopravnosti. Toda razmerje, v katerem živimo, neo-vržno je tako, da nam je prepotrebno popolno znanje nemškega jezika. Ali koliko križev in težav provzroča srednješolskim učiteljem nemščina zlasti v najnižjih dveh razredih! V prvo šolo prihajajo dečki, ki bero" nemški komaj za silo in ved6 le nekaj najnavadnejših besed. S slovenskim učnim jezikom moraš pričenjati ta pouk; silnega dušnega napora in železne vztrajnosti potrebuješ, kakeršne niti približno ne zahteva noben drugi predmet, in vender se ti pokazujejo uspehi toli počasi, tak6 po malem, da cesto obupuješ sam o sebi. Kdo bi torej ne pritrdil, da je iz teh dveh razlogov izredno važno vsako novo delce, katero naj bi pospeševalo pouk nemščine in kolikor toliko razbremenjalo ubogega učitelja ? Gospod prof. Fon je s svojim slovarjem tudi hotel ustreči živi potrebi učencev in upravičeni želji učiteljev, kakor vidimo iz predgovora. Koliko pa je res u s t r e g e 1, tq pokaži podrobno raziskavanje, do katerega sem dospel po teh uvodnih besedah, katere so se mi zdele potrebne, da me kdo morebiti ne ume krivo. Da je gosp. pisatelj spisal slovar samo" za prvo šolo, prepustivši drugi del kolegi, gosp. prof. S^*ki" ima v rokopisu tudi že izgotovljeno delo, tega nikakor ne morem odobravati. Ne samo, da se tvarina razkaša prav po nepotrebnem, imeli bodemo dve knjigi, kateri bodeta zaradi neizogibnih ponavljanj obširnejši in radi tega dražji, nego slovar, obsezajoč oba dela. To pa ni brez pomena pri znani bčdi naših učencev. Kaj pa za 3. in 4. razred ? Ako se napravijo po tem načelu posebni slovniki tudi za ta dva razreda, ali ne dobimo za to, kar bi stali vsi štirje deli, že Bartlovega slovarja, ki dobro rabi učencu do osme šole in še po nji? — Ako pa že vzprejmemo to načelo deljenih slovarjev, nasvetoval bi, da se namesto slovarjev napravijo vokabulari ali komentari, vzporejeni po številkah beril, kar bi gotovo ne bilo obsežneje, učencem pa bi prihranjalo dokaj truda. Saj dandanes tako radi tožimo, kako šola preoblaga učence! To načelo, z vokabulari in komentari lajšati trud učencem-začetnikom, ne pa s slovarji, obveljalo u je v novejšem času pri vseh latinskih in grških vadbah in predira tudi pri klasikih - n. pr. pri Nepotu in Homerji — ker se spoznava, da je iskanje po slovarjih jako zamudno in tudi nadležno. Pri Fonovem slovarji vsaj sem izkusil sam, kak6 slabo iščejo učenci besed. Najbolje bi po mojem mnenji Književna poročila. 307 ustrezala nižji gimnaziji še nekakšna frazeologija, obsezajoča navadnejše fraze, zlasti one, ki se skladajo v obeh jezikih različno. x) Zakaj baš to svoj-stvo nemškega jezika, da uporablja toliko stereotipnih, neposnemnih fraz, to je njega največja težkota in provzroča največ preglavice mladini naši. Le-tž navija nemščino vedno le na slovenski motvoz in čeprav si skoro pridobi obilo posameznih besed in pozna vsa slovniška pravila, vender ne more niti jednega stavka izrekati gladko. Ali baš do gladkega govorjenja jo hočemo privesti. Seveda bi trebalo za proučevanje takšne frazeologije praktičnih vaj, morda posebnih konverzaciiskih ur, kakeršne so se v novejšem času uvedle v Galiciji na poljskih gimnazijah, ako sem prav umel časnikarska poročila o tej stvžri. Predgovor, v katerem g. pisatelj iz nova razklada načela Solarjeva, razložena v slovniku za Madierovo čitanko, ker se je sam — in to hvalim —-popolnoma ravnal po njih, pisan je brez potrebe nemški. Prvošolci ga ne umejejo, zgolj učiteljem pa ni namenjen. Res je vzprejeta na konci tudi Solarjeva razlaga kratic, nemška in slovenska, ali iz svoje izkušnje vem, da ne zadošča učencem. Poučiti jih je bilo tudi treba n. pr., naj zloženih glagolov, kadar je prednica ločena, iščejo le v zvezi ž njo; da gla-golniki ne stoje" zase, ampak pri svojih glagolih i. t. d. Dokler jim tega nisem dopovedal, zapisovali so si vedno le nezložene glagole, pri glagol-nikih pa so se izgovarjali, da jih niso našli. Kar stoji torej v predgovoru in kar je razloženega pri kraticah, to naj bi bil gosp. pisatelj združil, temu dodal marsikaj, česar pogrešamo, in iz vsega pregledno in po domače raz- -predelil nekakšen navod, kako rabiti slovar. Prosch-Wiedenhoferjeve čitanke druga izdaja z leta 1890. se mnogo razlikuje od prve z letnicama 1886. in 1887. Ne sam6, da so berila razvrščena popolnoma drugače, izpuščenih je v novi izdaji 26 beril, 9 pa pridejanih. Ljubljanski učenci — in samo ti jo rabijo — imajo razven jednega še vsi staro izdajo. Na katero se je oziral gosp. pisatelj ? Ker sam tega ne povč nikjer, potrudil sem se, da določim to iz slovarja samega. Ali rezultat, katerega sem našel, osupnil me je. Pri frazi eine Beivegung macheti = migniti navaja stran 246., ki se ujema le z novo izdajo. Izmed čnih beril, pridejanih novi izdaji, jemal je vse v poštev, ker se nahajajo v slovarji značilne besede teh beril. Iz tega je m6či sklepati, da se je oziral na novo izdajo. Ako si pa zdaj ogledamo nekaj onih beril stare izdaje, ki so izpuščena v novi izdaji — zadovoljimo se s prvimi desetimi — najdemo tudi njih značilne besede v slovarji. Take značilne besede so n. pr. *) Razpredeljena ne bi smela biti po abecednem redu, ampak po različnih življenjskih razmerah, kakor je n. pr. Meissnerjeva latinska frazeologija za srednje šole, izšla že v mnogih izdajah. 20* 3o* Književna poročila. Bartputzer, buntscheckig, Farre i. t. d. Torej se je gosp. pisatelj oziral na obe" izdaji, in vreden bi bil,' da ga pohvalimo zaradi te popolnosti. Vender bi se motili, misleč, da je temu res tako! Ako še dalje zasledujemo 6na berila, ki so izpuščena v novi izdaji, prepričamo se, da je v poštev vzetih samo" prvih 16 beril, ki stoje" v oddelku za prvi tečaj. Za oddelek drugega tečaja pa, kjer je še 10 takih beril, ki niso vzprejeta v novo izdajo, pogrešamo v slovarji hipno vse značilne besede. Pogrešamo n. pr. rasten, rasten (za štev. i), Hdmmerlein, Gemeindeschmied, Vorfahr, Gartenthilr, Felleisen, Dorfschulze i. t. d. (4), Hirtenflote, Strohsessel (11), Heimatsort (29), IVagner, Lehrgeld (34), Kerker, Richthaus, Barmherzigkeit (36), immerzu, hinansteigen, zeitig, Laube, Lake (44). Za št. 41. pa pogrešamo celd 23 besed! Ostali dve številki (8 in 37) nimata takih besed, da bi se ne nahajale lahko tudi v drugih berilih. Kako" je to sicer mogoče , kakor da je imel gosp. pisatelj v prvi polovici pred sabo staro izdajo, v drugi pa novo ? Zato se mu je pripetilo nekaj čudnega, kar izdaja njegovo površnost. Ker so v novi izdaji berila razporejena drugače, prezrl je popolnoma ona berila, ki stoje" v stari izdaji v oddelku za drugi tečaj, v novi pa v prvi polovici. To so št. 6. in 8.1), za katere 34 besed zaman iščemo po slov-niku, in to takih, kakeršne so n. pr. Federkiel, Federspule, Salatbeet, Schleichfuss i. t. d., o katerih ni pripuščen noben izgovor, da niso bile vzprejete. Možno, da je prezrtih še kaj več beril, zakaj jaz sem izmed 225, obema izdajama skupnih beril, pregledal natanko samo 34 beril. Ali površnost pisateljeva se kale tudi drugje. Izpuščenih je namreč še obilo besed tudi pri berilih, na katera se slovar sicer ozira. Zasledil sem jih ali sam, pregleduje" omenjenih 34 beril, ali so mi jih pa naznanili učenci. Zakaj vsako uro se kdo oglasi, da te ali dne besede ni našel v slovarji. Za onih 16 beril. prvega oddelka prve izdaje, ki so izpuščena v drugi izdaji, pogrešamo Schlummer, Appeiit (za št. 2), Sonnenschein (25 in 26), Riiderschlag (57). Za berila, skupna obema izdajama, pa imam pogrešanih besed zapisanih debelo stotino. Te so n. pr. take: die Mannen (za št. 56), Schhimmer, Rimdgang, Freundschaftsbundnis (65), achte?i, zuinnerst (76), uniherflattem (82), heraufziehen (108), herbeirufen, herabsteigen, vorbei konnen (176), Sonnenuntergang, einigemale (210), ein Wie finden (144), ausschneiden (231), vorhalten (232), beildufig (124), beddchtig (117), Schivinge (12), sperren (151), Menschenkind (51), knurren (188) i. t. d. Takih besed pogrešam, kakor sem rekel, nad sto, in to v slovarčku, obsežnem koiriaj 119 str.! To število pa bi se gotovo še izdatno povišalo, ko bi kdo natanko pregledal vsa berila. In vender je hotel gosp. pisatelj doseči popolnost, kar vidimo iz tega, da je vzprejel celo najpreprostejše be- .----^------------_I_----:-----:------_ a) Številke se nanašajo, ako ni izrecno drugače povedano, vedno na novo izdajo. V. Bežek: Slovniški razgovori. 309 sede, n. pr. and, ich, du, fiinf, fiinfzig, fiinfhundert i. t. d. in vsa svojska imena. Ali ne, tudi teh nima vseh! Res najdemo Anna, Marta, Lise, ne pa slavnega Franklina (za št. 176.), tudi ne deroče naše Save (za št. 202.)! — Iz vsega tega pa izvajamo žalostno resnico, da je slovar nezanes-ljiv, ker je nepopoln. A. Stritof. (Dalje prihodnjič.) Slovniški razgovori. 11. (Dalje.) Da pa blagovoljni čitatelj lahko razsodi sam, da ni bosa trditev moja o kremenitosti in lapidarnosti Miklošičevega dokazovanja in da je vprašanje o rabi dovršnikov v trajnostnem sedanjiku res že rešeno popolnoma, evo ti ,in extenso' dotični odstavek iz njegove skladnje; izpustil sem sam6 vzglede iz stare slovenščine, da ne bi po nepotrebnem natezal potrpežljivosti gg. čitateljev. »Selten bezeichnet*, veli Miklošič (»Syntax<<: 777.), »das praes. von verba perf. eine gegemvartige handlung (navaja nekaj takih izjem iz stare slovenščine) ... — zogr. vera jeti fidem habere ist asi. pft., nsl. verjamem (všra ima) hingegen ipft. im asi. ist dieser gebrauch meist auf eine vom griech. original abweichende auffas-sung oder auf ein versehen zuriickzufiihr en: im nsl, oserb. und nserb. beruht er auf dem einflusse des deutschen. nsl., poročim, izr6čim Tzccpocrid-zpv.i, luc. 23. 46., wo trub. (= Primus Truber, Matthaeus. Tubingae. 1555 u. s. w. — med ,literaturo' na strani 894. tiskana je pogrešno letnica 1855. —) pordčam, Kuz. (= M. Kuzmič, Staroga i novoga testamentoma svete historije. V Starom Gradi. 1858. ali pa = Novi zakon. V Kosegi. 1848.; na podlagi kratice Kuz. se ne da to razločiti, primeri mesta rečenega str. 887.) pomčam (sic! Stavčeva pomota, kaj li ?) bietfct, asi. predaja, prejmeva dt7i:o'X3Ctx^a.vo[XLv. luc. 21.43., wo trub. pri-, dalm. (== Jurij Dalmatin. Biblie. Wittenberg. 1584.) prejemljeva hat: asi. vbsprijemljeve\ zapovčm ŠTUTa/jso). marc. 9. 25. fiir zapovedani, kuz.: asi. velja, skažejo lvoslx.vQVToa. rom. 2. 15. fiir iskazujo. trub. dalm.: asi. javljajato. oserb. pšindu šp^oij.at. 10. 17, 13. nserb. pšidu u. s. w. vergl. Navratil 1. 2. 3. (= Navratil J., Beitrag zum studium des slavischen Zeit-wortes. Wien. 1856. Te knjige mi ni bilo moči dobiti), es bedarf keines beweises, dass jene nsl. grammatiker irren, die den nsl. s prachgebrauch fiir urspriinglich halten. Kopitar 310. Metelko. 130. (Glede" na Kopitarja in Metelka smo se uverili iz že nave- 368 Književna poročila. »Lepoznanstvo«, to je prav tako, kakor bi kdo v živalstvu navajal ribe, rake in žabe med sesavci. Ker si ne morem misliti, da bi bila temu fenomalnemu nezmislu kriva nevednost biblij ografova, treba jo je deti na rovaš one skrajne površnosti, katero grajati smo imeli priliko že zgoraj. Sevčda se temu prigovoru ne morejo odtegniti tudi različni uredniki »Matičinega« letopisa, zakaj njih naloga je pač, da paznih očij pregledajo ono, kar vzprejmč v »Letopis«. Končujemo pa z željo, da naše opazke o biblijografiji slovenski ne ostanejo glas vpijočega v puščavi, nego da bi nas prihodnji letnik »Letopisa« razveselil s popisom knjig, ki bode ustrezal znanstvenim in praktičnim zahtevam. Biblijografa sevčda bode stalo nekoliko več truda in duševnega napora, ali, kakor čujemo, »Matica« ne zahteva, da bi ji kdo delal tlako brez nagrade. R. Perusek. III. Fonov nemško-slovenski slovar za prvosolce. (Dalje.) Toda kaj posamezne besede! Njih pomene dobiva učenec lahko drugod, zžnje s&me ne potrebuje posebnega slovarja. Kar mu provzroča največ težav, in v čemer bi ga zlasti moral podpirati takšen slovnik, to so fraz e. Ali žal, kako" ubogo malo jih je zbral g. F.! Pri 34 berilih, katera sem pregledal,1) 54 fraz nisem dobil! Zastonj iščemo n. pr. št. 28. eine Reise machen, napotiti se; jem. Liebkosungen sagen, ljubkovati koga; 29. es wird Tag, dani se; einen Wunsch tkun, željo izreči; 30. das Herz haben, upati se; 34. einen Freudenschrei thun, veselo vzklikniti; fertig stricken, doplesti; 45. eine Wette machen, staviti; 54. den Flammen preisgeben, požigati; 64. ungeschickt machen, neroden biti; da gab's einen geivalti-gen Larm, hudo je zaropotalo; 65. seine Gefangenschaft mit Ergebung fiihren, trpeti, prenašati . . . .; in Ermanglung von etivas, ker nimam nečesa; unter seiner Wilrde halten, zmatrati kaj za sebi nedostojno, imeti za nevredno sebe; 76. itn tiefen IVinter, sredi zime; den Mund ans Hom bringen, pritisniti, nastaviti . . .; einen Kreuzschnitt iiber das Oesicht geben, navskriž prerezati ga na obr.; einen Seitenhieb nach jem. thun, hlastniti po strani koga; 87. im Gehen, spotoma; gerannt kommen, pridreti; 91. Anerbietungen machen, ponujati, obetati; 93. in Gilte, iz lepa; 96. die Aufmerksamkeit auf sich ziehen, pozornost vzbujati ali nžse obračati; einen Anlauf nehmen, zagnati se; vergebliche Versuche machen, brez- 1) Namreč št. 3., 5., 6., 7., 8., 13., 14., 16., 28., 29., 30., 34., 39., 43., 45. 54-, 56-, 57v 64., 65., 66., 67., 71., 76., 82., 86., 87., 89., 91., 93., 96., 98, 10S. Književna poročila. 369 uspešno poskušati; 108. ein Schrecken fasst mic/i, strah me izpreleti ali me obide; die Bekanntschaft jemandes machen, seznaniti se s kom. — Ali res misli gosp. pisatelj, da so te stvari takd gladke našim prvošolcem ? Dal Bog, da bi bile! Es wird Tag, (dani se) mi je n. pr. nekdo slovenil: bode dan! Baš na različno tvorbo fraz v obeh jezikih mora učitelj opozarjati neprestano, če hoče, da ne tolmačijo učenci nemščine doslovno in ne delajo sile materinemu jeziku ter napak nemški govoreč ne mislijo slovenski. To je menda dovolj znano načelo za pouk kateregakoli jezika. Če je pa hotel g. pisatelj prihraniti prostora, izpustil naj bi bil rajši najnavad-nejše besede in vsa svojska imena, katerih ima samo pod črko A 19. •— Izgovor, da se dobivajo v Fonovem slovniku posamezne besede teh fraz, čeprav ne fraze same, nikakor ne velja. Nerazsodni učenec more iz njih po tem slovniku narejati le takšne nestvore: einen Freudenschrei thun. vrisk, veseli vzklik storiti; fertig stricken, gotovo plesti i. t. d. — Ali fraze tolmačiti je dolžnost učitelju, poreče mi g. pisatelj. Res je; toda »kaj pa je tebe treba bilo?« slovnika namreč — ako je upravičen ta ugovor. —- Do sedaj smo se bavili s tem, česar pogrešamo v slovniku, in raz-videli smo, da tega ni malo. Preidimo sedaj na pozitivno stran, upajoč, da utegne biti vzgledno vsaj to, kar je vzprejetega. Ali žal, da moram i tu podpisati ostro obsodbo! G. pisatelju nečem nikakor oponašati nevednosti, nego kar sem zasledil napačnega v slovarji, to grč po mojih mislih vse na rovaš skrajne površnosti in vihravosti njegove. Začnimo pri tem, kar je odločno krivo, oziraje se iz nova le na 6nih 34 beril, t. j. na šestino vse čitanke. V pesenci št. 5. ošteva Karol Včliki lene sinove plemičev: »Trotzet nicht auf euer Milchgesicht.« Za Milcli-gesicht ima g. F. bledoličen človek, za trotzen kljubovati, zoperstavljati se, šopiriti se. Prvo je krivo, drugo nedostatno. Slovenilo bi se to: »Ne ponašajte se z nežnim obličjem, z nežnoličnostjo.(< —- Prav tam stoje" besede: »So steht es in der Schule wohl und gut im Vaterland.« G. F. navaja: es steht ivohl, dobro stoji. Tega vender ne, ampak: prav je! — V št. 7. či-tamo: »Er trug ¦—- auf, die Baume abzuhauen und auszuroden.« Slovar: abhauen usekati; ausroden izsekati, posekati. Oboje napačno, nego: posekati in korenine poruvati, iztrebiti. — V št. 91. vpraša nekdo, kaj poreče Bog na sodni dan, am grossen Gerichtstage. Slovar ima za poslednjo besedo: pravdni dan! Ne, sodnik sveta takrat izvestno ne bode še »dne« razpisoval pravdam! — V št. 16. vpraša gost, koliko je dolžan, nun fragf ich nach der Schuldigkeil; po slovarji pa je vprašal po dolžnosti! — V št. 76. strelja Miinchhausen z žebljem na lisico »und traf so kiinstlich, dass er seine (des Fuchses) Lunte fest an den Baum nagelte.« Da zovejo lovci isičji rep Lunte, pove vsak nemški slovar, ako ni človek sam lovec. Vender 24 37° V. Bežek: Slovniški razgovori. ima g. F.: Lunte, zažigalnica, lunta!! —¦ V št. 28. se postavi pes pred mulo, da bi ji zabranil pot, er stellte sich vor\ po slovarji pa se predstavlja! — Tisti pes šine nazaj, od koder je prišel z gospodarjem, schoss des Weges fort; po slovarji pa je šinil naprej. — V št. 29. potuje Bog Oče po svetu. Prenočivši nekje, poslovi se zjutraj od ljudij in potuje dalje, zog iveiter. Po slovniku pa je bil Bog Oče — tekun, ker je — naprej drl! — V št. 34. liže mačica mršavo svojo dlako ali kožušček, das Fellchen ; po slovniku pa liže mršavo — kožico. — Nekje stoji beseda das Hinaus-zver/en, po slovniku krasno: ven metanje! —- V št. 64. pride volk v kuhinjo in potegne kar polno skledo mlincev k sebi, zog geradezu die ganze Schiissel herunter; po slovniku pa jo je naravnost dol strgal! Ljudje ga zasačijo in naklestijo, kar je palica držala, ali bolje: kar se je dalo, zvas Zeug halten wollte\ po slovniku pa so ga natolkli, kolikor je hotel držati, kolikor je bilo mogoče. Toda ta volk je od sile nesrečen. Nekoliko prej so ga že drugi do dobra pretolkli, haben ihn zveich geschlagen; po slovniku pa so ga nabili do mehkega. — Po slovniku se glasi: das Schnanben (des Windes št. 45.) sopihanje, namesto pihanje, piš; Gezvebe (der Spinne št. 13.) tkanje, tkanina, namesto pajčevina; Gabel (des Steigbaumes št. 65.) vile, vilice nam. rogovila, razsoha. —- Glasovi v trobilu ne zmrznejo trdno [friereti fesi, št. 76.), ampak zamrznejo, primrznejo. — Der Hahn erschtvang sein Gefieder (67) ne: zmogel je perje, ampak: dvignil, razpel ga je. — Etwas driickt meine Seele nieder (3) ne: nekaj mi dušo doli potisne, ampak: tare. —- Toda dovdlj I Toliko in še več odločno napačnega komaj v jed ni v šestini vsega dela! A. Stritof. (Konec prihodnjič.) Slovniški razgovori. II. (Dalje.) Ne trosil bi niti besede dalje o tem predmetu, ako bi se ne bal, da bi nasprotniki Miklošičeve trditve ne utegnili vse stvari zasukati na drugo stran; utegnili bi mi ugovarjati tako-le: „Priznavamo, da je raba dovršnikov v pravem ali durativnem sedanjiku nemčevalna; vender kaj zato ? Nem-čizna je, toda izmed tistih, s k aterim i mora brez ugovora računjati celo knjižna slovenščina. Saj je tudi takdvih nemčizen nekaj; da navedem samo" jeden primer : Knjižna slovenščina, izražajoč pomoček, rabi povsod predlog st>, kjer ga rabi nemščina (Miklošič „synt." 761: „nsl. die praepos. sb steht hier iiberall, wo sie im deutschen angewendet wird"). Vsi poskusi Književna poročila. 431 Drugi dan so ljudje govorili, kako je nekdo kričal in rjul po gori, da je bilo vsakogar groza, kdor ga je slišal. Ko Antona le ni od nikoder, gred6 ga iskat. Končno ga najdejo v skalah z razbito glavo. Obleka je visela od njega, vse roke je imel razpraskane. Oče ni dolgo preživel sina; nesrečo njegovo si je toliko gnal k srcu, da je zbolel in umrl. In Manica? Srce ji ni počilo od žalosti, toda v samotni koči svoji je skrivaj jokala po izgubljeni svoji sreči in cesto iskreno molila za nesrečnega ljubljenca svojega! . . . Književna poročila. in. Fonov nemško - slovenski slovar za prvosolce. (Konec.) V predgovoru trdi sicer gosp. pisatelj: »den einzelnen deutschen Wor-tern sind ausser der Grundbedeutung alle Bedeutungen, in denen dieselben im Lesebuche vorkommen, in slovenischer Sprache beigefiigt;« ali nasprotnih dokazov, da se g. pisatelj nikakor ni oziral na vsa mesta čitanke, kjer se nahajajo tiste besede v različnih pomenih, takih dokazov imam na izbero. N. pr.: Arm, rame, rama, roka, panoga; ali za št. 76. (unter den Arm nehmen) pogrešamo „pazduha." — Finden, najti, nahajati, dobiti; 7 6 *¦) (ich fand, dass . . .) „spoznati, zapaziti." — Hohl, otel, puhel; 76 (hohler Weg) „soteska." — Gehen, iti, hoditi; 76 (auf einmal gieng's: Tereng! tereng!) zdajci je „začelo." — Stiickchen, kosec, košček; 76 (sein Stiickchen ver-suchen) „umetnost." — Fleck, krpa, zaplata, kos, mesto; 89 (Fl. des Apfels) „lisa."— Strecken, raztegniti, moliti; 89 (die Hand durch den Zaun) iztegniti, seči." — Stecken, vtekniti, vtikati, natekniti; 89 (die Taschen voli Obst) „natlačiti." — Miteinander, skupaj; 93 (m. sprechen) „med sabo." — Das Ausbleiben, odsotnost; 96 „zaostajanje, ker ga ni bilo za njim." — Ziehen, vleči, potegniti, oviti; 108 (Fett aus etwas) „dobivati." — Triumpf, slavni *) Kar stoji pred številko, izpisano je iz slovarja; za števiko (in event. za oklepi) stoji med navodnicami izraz, katerega pogrešamo; številka pa znači mesto, kjer se potrebuje pogrešani izraz. 432 Književna poročila. sprevod (bolje: slavnostni izprevod), veliko veselje; 13 „slavna zmaga." — Vdter, očetje (v slovarji stoji samo sing.); 91 „predniki." — Unterkommen, podstrešje, služba; 2 9 „prenočišče, streha." — Kommen, priti; 2 9 „zgoditi se." — Aufsetzen, postaviti, položiti; 29 (sich aufs.) „zajahati."— Abthun, (die Miitze) kapo sneti, dol vzeti, dol deti; 100 (den Trunk sich abthun) „od vaditi se." — Anziehen. obleči, obuti; 45 (den Mantel dichter a.) „tesneje oviti si, tesneje se zaviti v." — Aufklopfen, raztolči; 30 (Niisse aufkl.) „treti, tolči." — Her-eibholen, pripeljati se ujema le z 76. V., ne pa s 76. II., kjer se potrebuje „pri nesti, doprinesti." — Za setzen je mnogo izrazov, le ne „posaditi" za št. 57. Ali tudi pri 6nih mestih, na katera se je g. pisatelj sicer oziral, pogrešamo d6kaj pogostoma ali točnosti ali popolnosti v izrazih. Pogrešamo n. pr. za: Kirchhof, „pokopališče" 76; trotzen (auf etw.), „ponašati se s čim" 5 ; Ldnderei, „zemljišče" 91; ausschlagen, „odkloniti" 91; vorhaben „namerjati" 91; Einkehr, einkehren, „ugostitev, ugostiti se" 16; kochen (intr.) „kuhati se" 29; brennen, „pripekati" 29; einen Dienst leisten, „posel opravljati" 30; ansehen (einander), „spogledati se" 30; sozvie, „ko, kadar" 43; spenden (VVohlthaten), „deliti" 54; Nimmersatt, „netek" 64; Baren-zzvinger, „medvedjak" 65 ; Ergebung, „udanost" 65 ; trolzdem, „dasi, čeprav" 65; Nutzen ziehen von etzv., „okoriščati se s čim" 65; feige, strahopeten" 66; ivehen, „briti" 71; umherwandeln (in der Welt), „križem sveta hoditi" 71 ; schaffen (nach Hause), „dom6v spraviti" 7 6; cinfallen (der VVolf in die Hiirden), „prilomastiti" 86; Schhmd, „goltanec" 96 ; i. t. d. Poleg površnosti se kaže v slovarji še druga velika hiba — nedoslednost. Pri glagolih n. pr. nisem mogel zaslediti nobenega načela glede" na dovršnike in nedovršnike. Sedaj sta vzprejeta oba, sedaj samo dovršnik, sedaj zopet samo nedovršnik. Oba čitamo n. pr. za bedenken, begleiten, offnen, rufen, springen zvinken, ziehen. Dovršnikov pogrešamo za saubern 7, ndhren 16, melken 29, den Tise h decken 29, sehneiden 39, kriechen 82, es kommt Frendigkeit iiber mich 89, hasehen 98, pressen 108. Nedo-vršnikov pa pogrešamo za scheiden 14, vorlaufen 28, anrichten 30, zu-winke?i 34, rollen 34, sich erheben 54, beitragen 65, sich vernehmen lassen 71, zusammenschmelzen 76, herabsinken 76, herauskommen 76, an-stehen 76, verspuren 96, aufsperren 96, i. t. d. — Prehodni in neprehodni glagolski pomeni so zaznamenovani časih s kraticama „trans." in ,,intrans." (kratici pa zadi nista razloženi) n. pr. gltihen, intrans. žareti; trans, beliti; — navadno pa je to znamenje opuščeno, n. pr. kochen, kuhati, vreti, kipeti. (Cf. št. 29. „Sie kochten ein Friihstuck1,1 in „zvdhrend die Kartoffeln kochten"). — Oziralniki so cesto izpuščeni. Pri lagern stoji sicer tudi oziralnik, pogrešamo pa ga n. pr. pri laben (za št. 34) in pri umzvenden (za št. 96.). — Težje glagolske oblike stoje" tudi zase, n. pr. dduchte, s. diinken, kreneht = Književna poročila. 433 kriecht\ pogrešamo pa jednake skrbnosti n. pr. pri erkor, ki ne stoji zase, ampak samo pri erkiesen. — Manjšalke (deminutiva)stoje' zdaj zase, n. pr. Diichlein, Kilgelchen, Platzchen, zdaj pri svojih polnih imenih, n. pr. Kdtz-chen, Mdnnchen, Mannlein, Miltterchen, Miitterlein. — Fraze se navajajo tu pri glagolih, tam pri samostalnikih, semtertja pa na obeh mestih. „Zum Durchbruch kommen" stoji pri Durchbruch, „es kommt Freudigkeit iiber mich" pa stoji pri kommen; Augen machen = debelo gledati stoji pri machen, grosse Augen machen = debelo gledati stoji pri Auge; entivischen, uiti, izmuzniti se, stoji zase in pri zvischen, tam pa s pomenom smukniti; hin- und herziingeln stoji pri ziingeln, dočim stoji osem zloženk s „hin und hera zase. — V predgovoru čitamo: ,,Die Rectionsverhaltnisse wurden iiberall geblirend beriicksichtigt", ali tudi tu pogrešamo doslednosti. Različni sklad ni naznačen n. pr. pri fertig zverden mit ettvas, zgotoviti kaj 7 ; den Wald durchtoben, divjati po gozdu 13 ; seine Schnauze vortvagen, naprej se upati s smrčki 6 5 ; einen Bezveis ablegen von etzvas, dokazati kaj 65; jemanden loszverden, odkrižati, iznebiti se koga 108; i. t. d. — Marsikaj bi se dalo še povedati o slovenščini slovarjevi; ali nisem se namenil ocenjati knjige tudi s tega stališča. Le dvojega naj še omenim. G. pisatelj je vzprejel tudi takih izrazov, katerih smo se že davno otresli, n. pr. kinč, kinčati, pajdaš, viža, rima, kamrica. Za zieren ima samo grdo ma.dj.ark9 .kinčati,' kakor bi ne imel' lepih svojih izrazov, n. pr. (po Bartlu) lepotiti, lepšati, krasiti, kititi, lišpati, zaljšati; olepšati, okrasiti, nakititi, ozalj-šati. Drugo pa je, da rabi prepogostoma glagole v zvezi s krajevnimi prislovi: gor, dol, ven, notri, naprej, nazaj, skuj), proč, i. dr. N. pr. dol pasti {herunter sinken), kakor bi se padalo lahko tudi gor, namesto padati 7 6; proč vzeti [zvegnehmen), nam. vzeti 91; nazaj držati (zuruckhalten) nam. pridržati 28; seine Gedanken zusammenb?'ingen, skup spraviti, nam. zbrati 2 9 ; hinlegen, tje položiti, nam. položiti kam 28; herauskommen, ven priti, nam. prihajati iz . . . 76 ; hereinscheinen, noter sijati, nam. sijati v .. . 82 ; i. t. d. Takšen je torej slovar. Napak, površnosti, nedoslednosti, nepotrebnih tujk je toliko, da končna sodba ne more biti drugačna nego: Tako se ne smejo pisati šolske knjige! A. Stritof. IV. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Prvi letnik. V Ljubljani, Kleinmavr & Bamberg, 1891., 86 stranij. S tem letnikom so storili Slovenci važen korak na strogo znanstvenem polji. Ko se je po viharnih letih 1848. in 1849. razšlo zgodovinsko društvo, utemeljeno po nadvojvodi Ivanu za vso »Notranjo Avstrijo* (Kranjsko, 28