Glasilo
Občine
Luče
ŽUPANOVO RAZMIŠLJANJE SPOŠTOVANE LUČANKE IN LUČANI !
Bliža se šentlovrenčka nedelja. Že stoletja so ti dnevi v Lučah slavnostni. Tudi naši predniki so drugo nedeljo v avgustu ob godu farnega zavetnika imeli svoj praznik. Lepo nedeljo. Da se ve, to je bil, je in bo naš lučki praznik. Že 42. leto zapored si ta praznik delimo tudi z obiskovalci Luč, nekoč letoviščarji, danes turisti. Deljeno veselje je bilo dvojno veselje. Tako naj bi bilo tudi letos in upajmo, da še veliko let. Ker se časi spreminjajo, je nekoč strogo etnološka prireditev z leti pridobivala tudi druge obraze. Bolj sodobne, moderne, trendovske. Kljub vsemu pa menim, da mora rdeča nit Lučkega dne tudi v bodoče ostati na etnološkem poudarku kraja in ljudi. Po tem smo bili in smo lahko tudi v bodoče prepoznavni. V nasprotnem primeru se bomo utopili v globalizirano povprečje današnjega sveta in vaških veselic novodobnega tipa, ki so si vse na moč podobne in zato tudi vse manj zanimive. Za nas se gre.
Ob občinskem prazniku imamo priložnost, da se ozremo nazaj na prehojeno pot in da pokukamo tudi naprej do tam, kamor lahko seže pogled brez steklene krogle. Preteklo obdobje je bilo nedvomno uspešno. Večina ljudi to opazi in zna tudi ceniti. Zato se še enkrat zahvaljujem vsem, ki ste mi ponovno zaupali nov mandat. V pričujočem občinskem glasilu je za lansko leto na kratko povzeto dogajanje v občini tako z občinskega, kot tudi društvenega vidika. Veliko se je dogajalo in tudi postorilo v minulih letih. Veliko denarja je bilo pripeljanega v našo občino, kjer se je oplemenitil v konkretnih investicijah, ki nam ostajajo. Tudi zaradi tega smo na marsikaterem področju precej dvignili standard in tudi pričakovanja ljudi. To pa pomeni, da bo treba podoben trend vzdrževati. Glede na ekonomsko krizo, ki smo ji priča in že vse bolj vpliva tudi na funkcioniranje občin, pa bo to vse prej kot enostavno. Tudi zato bomo morali v kraju stopiti še bolj skupaj. Ker gre za nas in za našo prihodnost.
Nedvomno je ena od stvari, kjer vsaj od daleč zgleda, da tudi deli, ne le zbližuje, lučka obvoznica. Veliko projektov na to temo je bilo v zadnjem desetletju narejenih, veliko tinte v zadnje pol leta prelite, veliko čustev in slabe volje sproščene. Več na to temo ste bili pred kratkim z dopisom seznanjeni po gospodinjstvih. Dejstvo je, da je bil državni prostorski načrt o obvoznici in protipoplavni zaščiti Luč na Vladi RS sprejet, kakor tudi na dosedanjih Občinskih svetih, ki so o tej tematiki glasovali. Lahko pa se strinjam z ugotovitvijo ministra Vlačiča, da bo potrebno še precej pogovorov na to temo. Ker gre za nas in za našo prihodnost.
Pogled na letošnje leto s strani občine je začrtan skozi proračun, ki daje finančne okvirje investicijam v kraju in je prav tako predstavljen na naslednjih straneh. Trend investicij minulih let od asfaltiranj občinskih cest v zaselke prestavljamo v Luče, kjer moramo zaključiti z gradnjo parkirišč in pločnikov. Od izgradnje parkirne hiše v lanskem letu je situacija glede parkiranja že boljša. Veliko bo k urejenosti mirujočega prometa pripomogla tudi skorajšnja selitev zadružne trgovine na Prod in tako omogočila izgradnjo dodatnih parkirnih mest v centru Luč. K večji prometni varnosti pa bodo nedvomno prispevali tudi novi pločniki ob regionalki, ki jih načrtujemo v jesenskem času. Predvsem za nas se gre in našo varnost.
Letos odprto smučišče v Logu je dokaz, da so s pravo idejo, močno voljo, kolektivnim duhom in finančno podporo občine, na videz še tako visoki cilji, vseeno dosegljivi. Toliko dobre volje, zadovoljstva in sreče, kot jo je bilo čutiti med Lučani na smučišču in ob njem, se le redkokje doživi. Poskušajmo to ponoviti še na kakšnem podobnem projektu. Za nas se gre.
Vsem občinskim nagrajencem čestitam za uspehe, ki niso ostali neopaženi, vsem občanom pa želim ob občinskem prazniku, da še bolj strnemo vrste ob novih izzivih jutrišnjega dne, ki so lahko tudi uspešni. Bodimo optimisti in svet bo lepši.
Župan Ciril Rosc
GLASILO OBČINE LUČE
- 3 -
URESNIČEVANJE OBČINSKEGA PRORAČUNA 2010
Proračun za leto 2010 je bil potrjen na občinskem svetu 28. januarja 2010 s prihodki v višini 2.868.000 EUR. Na podlagi sprememb tekom leta pa je bil na 22. redni seji dne 30.09.2010 potrjen rebalans proračuna s prihodki v višini 2.740.000 EUR.
Odhodki proračuna za leto 2010 so znašali 2.543.880 EUR in tako dosegli 92,8 % planiranih odhodkov. Višina investicijskih odhodkov je bila lani 1.166.405 EUR in so v odhodkih udeleženi s 45,9 % deležem. Tekoči odhodki pa so bili 1.377.475 EUR in so v odhodkih udeleženi s 54,1 % deležem.
Stanje sredstev na računih proračuna je bilo 31.12.2010 14.724 EUR.
Prosta sredstva na računu smo oplemenitili z vezavo v obliki kratkoročnih depozitov pri poslovnih bankah in s tem povečali znesek prihodkov od obresti. Zadolževanje občine tudi v letu 2010 ni bilo potrebno. Tako smo v letu 2010 oblikovali 10.000 EUR proračunske rezerve, za enak znesek pa tudi rezervo za odpravljanje posledic po neurju.
Uspešnost pri pridobivanju dodatnih namenskih sredstev iz RS in EU je imela vpliv na povečanje naših prihodkov v letu 2010, saj jih je bilo za kar 533.029 EUR. Občina je tako uspešno kandidirala za sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU s projektom rekonstrukcije lokalne ceste Rogačnik ter za sofinanciranje obnove lokalnih cest in javnih poti. Po prvem razpisu smo v letu 2010 skupaj prejeli 234.175 EUR. Po drugem razpisu pa smo prejeli 88.000 EUR sredstev. Prav tako smo v letu 2010 za projekt Preko pet mostov prejeli razpisna sredstva v višini 196.132 EUR.
Med namenskimi prihodki so poleg že omenjenih sredstev Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko še deleži drugih ministrstev za sofinanciranje skupnih služb SAŠA, za vzdrževanje gozdnih cest in odstopljena požarna taksa.
Program dela občinske uprave je tudi v letu 2010 opravljala obstoječa kadrovska zasedba petih zaposlenih. Poleg uresničevanja proračuna in rednih nalog je pestrost dogajanja narekovala še vrsta drugih aktivnosti. Veliko časa in energije je med drugim terjala zahtevna in obsežna priprava različne razpisne in projektne dokumentacije, koordinacija aktivnosti pri izvajanju številnih investicij (izgradnja pokritega parkirišča in zunanje ureditve pred občino, rekonstrukcija lokalne ceste Rogačnik, rekonstrukcija javnih poti v Krnici in Raduhi, izgradnja smučišča v Logu, obnova prostorov zdravstvene ambulante, investicija v vodovodno omrežje, izgradnja pločnika v Strugah, izgradnja podpornih zidov in odbojnih ograj na občinskih cestah, nadaljnja širitev projekta izgradnje e-točk v občini...), usklajevanje in angažiranje za čimprejšnje dokončanje priprave občinskih prostorskih dokumentov, sodelovanje občine pri regijskem povezovanju s SAŠA in regijskih razvojnih programih, pri poživitvi društvenih aktivnosti, prireditvah, različnih obiskih, reševanju najrazličnejših problemov občanov...
KRATEK OPIS VEČJIH INVESTICIJ IN ODHODKOV V OBČINI LUČE V LANSKEM LETU
Posodobitev občinskih cest
- Prenovljen je bil odsek lokalne ceste (LC) Rogačnik,
kjer smo na novo pridobili 2.830 m asfaltirane ceste od	W	; ;
■>	1	OPERACIJO DfLMO Flt«lAMC1RA -VROTiKA UNIJA
Rogačkega mosta do Robnika. Na tem odseku je bilo
zgrajenih 1.312 m3 kamnitih zložb (škarp). Skupna vrednost tega projekta je 443.393 €.
I
. 4 .
GLASILO OBČINE LUČE
-	Pridobili smo tudi 1.170 m novega asfalta na LC Krnica - Osojnik (Čršek-Krnica-Grabner) ter 280 m3 škarp. Vrednost tega projekta je 198.402 €.
-	Občina je financirala tudi 1.000 m izgradnje asfalta na LC Krnica, odsek Žmavc ter odsek Osojnik - Robc v skupni vrednosti 29.781 €, 250 m asfalta LC Krnica (Robnik) v vrednosti 7.038 €, 100 m preplastitve asfalta Krnički Log-Škomen v vrednosti 3.882 €.
-	Pomoč pri izgradnji asfaltov smo namenili tudi v Raduhi: 770 m izgradnje asfalta pri Spodnjem Zavratniku v vrednosti 18.360 €, 540 m izgradnje asfalta pri Spodnjem Nadlučniku v vrednosti 14.170 €, 574 m izgradnje asfalta pri Dekmarju v vrednosti 18.989 €, ter 500 m asfalta do Proša v vrednosti 15.990 €.
-	Pri urejanju cestnega prometa smo postavili tudi zaščitne obcestne ograje v skupni vrednosti 81.936 €.
Pokrito parkirišče in zunanja ureditev pred občino
Velikega pomena za našo občino predstavlja izgradnja parkirne hiše, parkirišč, pločnika in javne razsvetljave pred občino; skupna vrednost teh projektov znaša 257.257 €. S to pomembno investicijo smo pridobili 42 novih parkirnih mest, 94 m pločnikov, javno razsvetljavo s sedmimi kandelabri in urejeno kanalizacijo. Istočasno smo prestavili spomenik NOB, uredili pa smo tudi njegovo okolico in postavili fontano.
Šport
Iz proračunskih sredstev smo financirali izgradnjo smučišča v Logu v skupni višini 136.935 €.
V	tem znesku so zajeti stroški za nabavo teptalnega stroja z dodatno opremo, snežni top, elektro oprema smučišča, generalno obnovljena vlečnica, izgradnja črpališča s potrebno infrastrukturo, nabava merilne naprave, zemeljska dela ter še veliko ostalih drobnih detajlov. Izgradnja samega objekta poleg smučišča pa ni bila občinska investicija in jo je v celoti financiralo Smučarsko tekaško društvo.
Zdravstveno varstvo
V	letu 2010 smo uspeli z realizacijo velikega in pomembnega projekta prenove zdravstvene ambulante v Lučah. Projekt je zelo dobrodošel za vse občane, saj smo po dolgih letih prišli do povsem prenovljenih prostorov ambulante ter do nove opreme, ki je nujna za opravljanje zdravstvene pomoči po sodobnih standardih. Vrednost del je znašala 97.750 €.
Izobraževanje
Za vrtec smo iz občinskega proračuna lani namenili 161.421 €, za programe otrok s posebnimi potrebami je bilo namenjenih 8.233 €, odhodkov za OŠ Luče je bilo v letu 2010 za 87.860 €, od tega investicij za opremo v vrednosti 10.000 € in za obnovo 18.700 €. Za izvajanje šolskih prevozov smo iz občinskega proračuna na letnem nivoju namenili 101.404 €.
Kmetijstvo
Za program reforme kmetijstva smo občanom preko razpisa namenili skupno 54.601 € podpor in pomoči.
Gospodarstvo
Podjetjem v Občini Luče je bilo v letu 2010 preko javnega razpisa za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva razdeljeno 47.841 €.
Komunalna dejavnost
Za obnovo javnega vodovoda Knez-župnišče je občina namenila 5.206 €. Sofinancirali smo nabavo materiala za izgradnjo kanalizacije Gavez-Jez v vrednosti 7.013 €. Prav tako smo zgradili pločnik v Strugah v vrednosti 7.846 €.
GLASILO OBČINE LUČE
- 5 -
PRORAČUN OBČINE LUČE ZA LETO 2011
PRIHODKI
v EUR
	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.628.000
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.747.607
Z0	DAVČNI PRIHODKI	1.619.057
700	Davki na dohodek in dobiček	1.563.207
7000	Dohodnina	1.563.207
703	Davki na premoženje	15.450
7030	Davki na nepremičnine	8.000
7031	Davki na premičnine	50
7032	Davki na dediščine in darila	1.000
7033	Davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje	6.400
704	Domači davki na blago in storitve	40.400
7044	Davki na posebne storitve	400
7047	Drugi davki na uporabo blaga in storitev	40.000
704700	Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda	22.000
704704	Turistična taksa	2.000
704708	Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest	13.000
704719	Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov	3.000
71	NEDAVČNI PRIHODKI	128.550
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	93.700
7102	Prihodki od obresti	3.000
7103	Prihodki od premoženja	90.700
710301	Prihodki od najemnin za poslovne prostore	4.000
710302	Prihodki od najemnin za stanovanja	13.000
710304	Prihodki od drugih najemnin	63.200
710306	Prihodki iz naslova podeljenih koncesij	3.000
710312	Prihodki od podeljenih koncesij za vodno pravico	7.500
711	Takse in pristojbine	1.800
714	Drugi nedavčni prihodki	32.800
714105	Prihodki od komunalnih prispevkov	5.000
714106	Prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov tekočega značaja	25.500
714107	Prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov investicijskega značaja	1.000
714199	Drugi izredni nedavčni prihodki	1.300
72	KAPITALSKI PRIHODKI	15.000
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	15.000
74	TRANSFERNI PRIHODKI	850.393
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	436.393
7400	Prejeta sredstva iz državnega proračuna	436.393
740000	Prejeta sredstva iz naslova tekočih obveznosti državnega proračuna	196.393
740001	Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije	230.000
740004	Druga prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo	10.000
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU	414.000
7416	Druga prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU	414.000
	Sredstva na računih 31.12. prejšnjega leta	15.000
- 6 -
GLASILO OBČINE LUČE
več na www.luce.si
v EUR
	Skupno O D H O D K I :	2.628.000
01	POLITIČNI SISTEM	67.810
0101	Politični sistem	67.810
01019001	Dejavnost občinskega sveta	15.200
01019003	Dejavnost župana in podžupanov	52.610
04	SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOSNE JAVNE STORITVE	30.850
0402	Informatizacija uprave	12.000
0403	Druae skupne administrativne službe	18.850
06	LOKALNA SAMOUPRAVA	354.980
0601	Delovanje na področju lokalne samouprave ter koordinacija vladne in lokalne ravni	1.000
0603	Dejavnost občinske uprave	353.980
07	OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH	31.630
0703	Varstvo pred naravnimi in druaimi nesrečami	31.630
07039001	Pripravljenost sistema za zaščito, reševanje in pomoč	6.500
07039002	Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč	25.130
11	KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO	89.570
1102	Proaram reforme kmetijstva in živilstva	61.200
1104	Gozdarstvo	28.370
13	PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE	923.650
1302	Cestni promet in infrastruktura	923.650
13029001	Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest	235.600
13029002	Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest	240.000
13029003	Urejanje cestneqa prometa	433.250
13029004	Cestna razsvetljava	14.800
14	GOSPODARSTVO	189.360
1402	Pospeševanje in podpora aospodarski dejavnosti	59.300
14029001	Spodbujanje razvoja malega gospodarstva	59.300
1403	Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva	130.060
15	VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE	202.160
1502	Zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor	202.160
15029001	Zbiranje in ravnanje z odpadki	17.460
15029002	Ravnanje z odpadno vodo	184.700
16	PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST	210.060
1602	Prostorsko in podeželsko planiranje in administracija	55.750
1603	Komunalna dejavnost	72.490
16039001	Oskrba z vodo	15.340
16039002	Urejanje pokopališč in pogrebna dejavnost	17.550
16039004	Praznično urejanje naselij	1.000
16039005	Druge komunalne dejavnosti	38.600
1605	Spodbujanje stanovanjske gradnje	14.220
1606	Upravljanje in razpolaaanje z zemljišči (JD, kmetijska, aozdna in stavbna zemljišča)	67.600
17	ZDRAVSTVENO VARSTVO	26.470
1702	Primarno zdravstvo	12.470
17029001	Dejavnost zdravstvenih domov	12.470
1707	Drugi programi na področju zdravstva	14.000
17079001	Nujno zdravstveno varstvo	12.000
17079002	Mrliško ogledna služba	2.000
18	KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE	74.560
1803	Programi v kulturi	34.060
18039001	Knjižničarstvo in založništvo	13.400
18039003	Ljubiteljska kultura	17.030
18039005	Drugi programi v kulturi	3.630
1804	Podpora posebnim skupinam	8.100
1805	Šport in prostočasne aktivnosti	32.400
18059001	Programi športa	21.400
18059002	Programi za mladino	11.000
19	IZOBRAŽEVANJE	359.450
1902	Varstvo in vzgoja predšolskih otrok	161.450
19029001	Vrtci	159.900
19029002	Druge oblike varstva in vzgoje otrok	1.550
1903	Primarno in sekundarno izobraževanje	93.300
19039001	Osnovno šolstvo	91.000
19039002	Glasbeno šolstvo	2.300
1904	Terciarno izobraževanje	600
1905	Drugi izobraževalni programi	2.000
19059001	Izobraževanje odraslih	2.000
1906	Pomoči šolajočim	102.100
20	SOCIALNO VARSTVO	56.450
2002	Varstvo otrok in družine	2.500
2004	Izvajanje programov socialnega varstva	53.950
20049001	Centri za socialno delo	950
20049002	Socialno varstvo invalidov	30.000
20049003	Socialno varstvo starih	10.700
20049004	Socialno varstvo materialno ogroženih	6.300
20049006	Socialno varstvo drugih ranljivih skupin	6.000
23	INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI	11.000
2302	Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč	10.000
2303	Splošna proračunska rezervacija	1.000
GLASILO OBČINE LUČE
- 7 -
PREDVIDENE VEČJE INVESTICIJE V OBČINI LUČE V LETU 2011
:
PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE
Zaščitne obcestne ograje	35.000 €
Vsako leto se odvisno od tempa rekonstrukcije občinskih cest pojavijo potrebe po postavitvi novih oz. obnove starih obcestnih ograj. S planiranimi sredstvi bi postavili cca 1 km novih zaščitnih obcestnih ograj na najbolj kritičnih mestih ob občinskih cestah.
Investicijska izgradnja podpornih zidov
10.000 €
Pri vzdrževanju občinskih cest in zaščite brežin se vsako leto pojavijo potrebe po izgradnji dodatnih podpornih zidov ali sanaciji obstoječih, predvsem ob obstoječih cestnih prepustih.
Rekonstrukcija ceste na Placu
20.000 €
Pred kratkim smo zaključili kompletno rekonstrukcijo ceste in občinskih površin na Placu, ki vključuje obnovo asfaltne prevleke, odvodnjavanje in še dodatno javno razsvetljavo. Nekaj infrastrukture je bilo obnovljene že lani ob gradnji pokritega parkirišča (obnova elektrike in javne razsvetljave, priprava spodnjega ustroja ceste).
Rekonstrukcija ostalih javnih poti
200.000 €
Čeprav smo v minulih letih rekonstruirali (asfaltirali) že večino občinskih cest, je nekaj prošenj za asfaltiranja še ostalo. Evidentirane imamo prošnje občanov za rekonstrukcijo še cca 12,5 km občinskih cest.
Nov Občinski svet je sprejel nove kriterije za prednostno asfaltiranje kategoriziranih občinskih cest. V bodoče se bodo prednostno asfaltirale tiste ceste, pri katerih bodo lastniki sami financirali geodetsko odmero ceste in to zemljišče brezplačno prenesli v last občine. V tem primeru bo občina izvedla celotno investicijo in jo tudi financirala (podlago in asfalt).
PREKO PET MOSTOV
(Pločnik z razsvetljavo, tržnica, tematska pot, obvestilna signalizacija, parkirišče Zadruga)
400.000 €
Letos nadaljujemo z izvedbo projekta 'Preko pet mostov', s katerim smo bili lani uspešni na 5. javnem razpisu za Regionalne razvojne programe ministrstva za gospodarstvo. V tem sklopu smo v lanskem letu zgradili in tudi dobili sofinancirano gradnjo pokritega parkirišča pred občino, pa tudi letošnji sofinancerski delež je zagotovljen.
Letos tako načrtujemo nadaljevanje tega odobrenega projekta še z nadaljevanjem pločnikov ob cesti skozi 'Zgornjo vas'. Istočasno se bo zgradila tudi nova javna razsvetljave ob glavni cesti.
Na prostoru za Zadrugo (sedanje skladišče) bomo zgradili javno parkirišče. V ta namen smo pred časom že odkupili potrebne parcele. Z gradnjo pa nismo mogli pričeti, dokler Zadruga ne bo prestavila trgovine na Prod. Pred nedavnim so končno začeli z gradnjo, tako da bi naj bila trgovina do poletja prestavljena in obstoječe skladišče porušeno. Potem bo izgradnja prepotrebnega parkirišča možna.
Med samopostrežno in barom Moličnik nameravamo zgraditi tržnico, spodaj pa bodo pokrita parkirišča. Projekti so v zaključni fazi.
- 8
GLASILO OBČINE LUCE

V	okviru projekta Preko pet mostov je vključena tudi gradnja tematske poti okrog Luč, ki bi vključevala povezavo vseh zanimivih točk v kraju in bližnji okolici v skupno 'zgodbo', ki bo imela tako turistični kot tudi etnološki pomen.
Prav tako omenjeni projekt vključuje postavitev obvestilne signalizacije, s katero bi celovito rešili problem označevanja v občini.
V	skupnem znesku lahko višina letošnjih investicij vseh teh podprojektov doseže višino cca 400.000 €, da bomo vključno z lansko investicijo lahko počrpali maksimalno možno višino odobrenih evropskih sredstev (letos 270.000 €).
GOSPODARSTVO
Sofinanciranje programa ''Brezmejna doživetja narave''
72.000 €
To je skupni projekt več občin ob slovensko-avstrijski meji. Lani smo s skupno kandidaturo uspeli zagotoviti skupno 68.000 EUR, ki se bodo lahko počrpala do konca letošnjega leta. S projektom bodo financirane predvsem mehke vsebine: promocija, počivališča ob občinskih cestah ter oprema za TIC.
Nakup parcel in uveljavljanje predkupne pravice
65.000 €
V proračunu predvidevamo rezervacijo sredstev za nakup parcel in uveljavljanje predkupne pravice v višini 65.000 €.
VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE
Investicijska izgradnja komunalne infrastrukture v Krnici na desnem bregu Lučnice
140.000 €
Navedena investicija zajema izvedbo kanalizacije in obnovo starega vodovoda na območju vasi v Krnici, na desnem bregu Lučnice. To je sedaj edino območje v kraju, ki je še brez kanalizacijskega omrežja, istočasno pa ima najstarejši vodovod, ki je nujno potreben rekonstrukcije. Projektna dokumentacija za ta projekt je v zaključni fazi.
Sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav
20.000 €
V letu 2010 smo prvič izvedli javni razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav za samostojne hiše na območju razpršene gradnje. Odziv je bil soliden, zato tudi letos nadaljujemo s tem razpisom. Na ta način se bodo zbrana sredstva od okoljske dajatve, ki jo sedaj plačujejo vsi občani, posredno vračala nazaj.
PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST
Investicije v vodovodno omrežje (zaščita vodnega zajetja, vodovod vežica)
13.000 €
Letos želimo zgraditi zaščito vodnega zajetja, kar je bilo sicer planirano že minula leta. Tudi zaradi težav z lastništvom tega še nismo realizirali. Ob gradnji pločnika ob regionalni cesti bi radi položili nov priključek do vežice kar pod priključno cesto, kar je bistveno ugodneje kot ob robu pokopališča, kot je bilo do sedaj in kjer je voda v mrzlih zimah zmrzovala.
Investicijska oprema in ureditev mrliške vežice (menjava ploščic, talno gretje)
10.000 €
V minulih letih smo postopno obnavljali notranjost vežice. Letos projekt zaključujemo z menjavo starih talnih ploščic in istočasno izvedbo talnega ogrevanja.
GLASILO OBČINE LUČE
- 9 -
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Prenova zdravstvene ambulante (oprema)
12.000 €
Minulo leto smo v celoti obnovili prostore zdravstvene ambulante, v letošnjem letu pa bi bilo potrebno še sofinancirati nabavljeno opremo v višini 12.000 €.
KULTURA, SPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE
Investicija gradnje male smučarske vlečnice (izgradnja zajetja za vodo za zasneževanje)
10.000 €
V lanskem letu smo uspešno zgradili načrtovano smučišče z razsvetljavo in umetnim zasneževanjem. V letošnjem letu bi bilo zelo dobrodošlo, da bi zgradili manjše zajetje za vodo za zasneževanje v bližini Savinje. V tem zajetju bi se voda zbistrila, da ne bi prihajalo do zamašitve črpalk in nekoliko ohladila, kar je primerneje za optimalno zasneževanje.
IZOBRAŽEVANJE
Investicijski transfer Osnovni šoli za obnovo in opremo (menjava oken, obnova glasbene učilnice, kuhinjskih elementov)
34.000 €
Osnovna šola letos načrtuje zamenjavo oken v starem delu šole ter v pritličju novega dela šole. S tem bi se posledično znižali stroški ogrevanja, ki so prav tako občinski strošek. Prav tako se bo temeljito obnovila glasbena učilnica, vključno z instalacijami in pohištvom. Načrtuje se tudi obnovo kuhinjskih elementov v gospodinjski učilnici.
LOKALNA SAMOUPRAVA
Izgradnja zobozdravstvene ambulante, povečanje poslovnih prostorov občine
200.000 €
Na občini smo praktično že od ustanovitve dalje utesnjeni s prostorom. Vsako leto se na lokalne skupnosti prenašajo dodatne pristojnosti, kar zahteva večje število zaposlenih ter večji obseg gradiva in dokumentov. Urbanist, ki je zaposlen na skupni občinski upravi, za svojo pisarno sedaj uporablja kar sejno sobo. Ob načrtovanju ureditve Luč se je pokazala možnost, da k obstoječi stavbi na vzhodni strani dogradimo prizidek, ki bo v pritličju namenjen zobozdravstveni ordinaciji, v nadstropju pa se bodo uredili dodatni prostori občine. Mansarda bo namenjena arhiviranju gradiva, za katerega tudi nimamo primernih prostorov. Dostop do zobozdravstvene ordinacije bodo tako imeli tudi invalidi. Prav tako bomo s prizidkom pridobili samostojen vhod v občinske prostore in tako ne bomo več vezani na skupno stopnišče s sostanovalci v bloku. V letu 2011 je predvideno, da se investicija izvede do 4. gradbene faze. Dokončanje investicije pa predvidevamo v letu 2012. Projekti so pripravljeni. Trenutno smo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja.
Nakup druge opreme in napeljav
14.000 €
Že precej let se v računovodstvu srečujemo z neprimerno programsko podporo, ki ne sledi trenutnim potrebam, ki jih narekuje sodobni čas. Posledica tega je, da je za isti končni rezultat potrebno precej več nepotrebnega dela (predvsem zamudno podvajanje dela pri vnašanju podatkov in nepotrebno preračunavanje). Primerljive občine so programsko opremo nadgradile že pred leti in so tako ta problem odpravile. Potrebno strojno opremo smo v prejšnjih letih posodobili, v letošnjem letu pa načrtujemo nabavo nove računovodske in pisarniške programske opreme.
§-
- 10 -
- 86 -	GLASILO OBČINE LUČE
NAGRAJENCI OBČINE LUČE V LETU 2011
TINA ROBNIK - ZLATA PLAKETA OBČINE LUČE za izjemne uspehe na športnem področju
Tina Robnik je že od rane mladosti zagnana smučarka, ki ves svoj razpoložljivi čas vlaga v smučanje. Skozi celotno kariero dosega odlične rezultate. Dosedanje trdo delo je »kronala« v lanski sezoni v drugem najmočnejšem tekmovanju na svetu, evropskem pokalu, ko se je trikrat uvrstila na stopničke in nanizala še 6 uvrstitev med prvo deseterico. Ti rezultati so ji konec lanskega leta prinesli 2. mesto v skupni razvrstitvi evropskega pokala.
Povzetek najboljših Tininih rezultatov v smučarski sezoni 2010/2011 je sledeč:
1.	MESTA:
Smuk, evropski pokal, Pila, Italija, januar 2011 Veleslalom, FIS, Trysil, Norveška, december 2010 Veleslalom, FIS, Trysil Norveška, december 2010
2.	MESTA:
Superveleslalom, evropski pokal, Pila, Italija, januar 2011
Super kombinacija, evropski pokal, Kvitfjell, Norveška, december 2010
3.	MESTA:
Superveleslalom, FIS, Hemsedal Norveška, november 2010
Tina naj bi letos nastopila tudi na tekmovanjih za svetovni pokal, vendar so domačo tekmo v Mariboru »odnesle« slabe razmere, naslednje nastope pa je Tini onemogočila huda poškodba hrbtenice, ki jo je doletela na treningu smuka v Crans Montani konec januarja 2011.
Po takojšnji operaciji v bolnišnici v Švici in še eni operaciji v Ljubljani Tina sedaj dobro okreva in že poskuša s pripravami na naslednjo sezono. Ima veliko volje za delo in veliko željo po uspehih. To najbolj dokazuje njeno vprašanje, ki ga je izrekla zdravniku neposredno po prvi operaciji v Švici: »Kdaj pa bom lahko začela trenirati?«.
Na predlog Smučarskega kluba Luče je Občinski svet Občine Luče sprejel sklep, da se Tini Robnik za dosedanje uspehe v smučanju, še posebej za izjemne uspehe v lanski sezoni, podeli Zlata plaketa Občine Luče.
Tina si priznanje nedvomno zasluži in upamo, da ji bo v spodbudo za nadaljnje uspešno delo v smučanju in življenju nasploh.
GLASILO OBČINE LUČE
- 11 -
ČEBELARSKI KROŽEK OSNOVNE SOLE -PRIZNANJE OBČINE LUČE za odmevne uspehe na tekmovanjih s področja čebelarstva
V letu 2006 so člani Čebelarske družine Luče s predsednikom Tonetom Kumrom na čelu, dali pobudo za ustanovitev čebelarskega krožka na domači šoli. Tako je v šolskem letu 2006/07 na OŠ Blaža Arniča Luče začel delovati čebelarski krožek. Mladi čebelarji že peto leto pod vodstvom mentorja mag. Jožeta Kumra spoznavajo pomen čebelarstva. Krožek na šoli poteka v dveh skupinah; ločeno za učence razredne in predmetne stopnje. V današnjem času je učiti otroke o sobivanju z naravo pomembna stvar in znanje o čebelarjenju tako otrokom kot odraslim ponuja kvalitetno preživljanje prostega časa ali pa celo poklic. Svoje poslanstvo učenci in mentor jemljejo zelo resno, zato skozi vsa leta delovanja dosegajo vidne uspehe. V času delovanja so vsako leto sodelovali na državnih tekmovanjih in poželi odlične rezultate. Prejeli so 10 zlatih priznanj - od tega 4 za srednji nivo, kjer so nagrajeni učenci prejeli posebno darilo - s čebelami naseljen AZ-panj. Zbrali so tudi 16 srebrnih priznanj; od tega 6 za srednji nivo ter dve bronasti priznanji. Največje uspehe so čebelarji dosegli v šolskih letih 2007/08 ter 2008/09, saj so prejeli kar 10 zlatih priznanj. Moramo pa poudariti, da se sedaj kali mlajša generacija, za katero smo prepričani, da bo v prihodnjih letih prav tako uspešna. V sodelovanju s čebelarskim krožkom pa so v tem šolskem letu učenci 1. triade, pod vodstvom Jožice Podkrajnik in Andreje Urh, v podaljšanem bivanju izvajali celoletni projekt Čebelice -moje prijateljice.
Občinski svet Občine Luče je sprejel sklep, da se Čebelarskemu krožku osnovne šole za dosežena priznanja, za vztrajno delo in kot spodbudo za bodoče generacije podeli Priznanje Občine Luče.
LUTKOVNI KROŽEK OSNOVNE SOLE-PRIZNANJE OBČINE LUČE za odmevne uspehe na področju lutkarske dejavnosti
V malih krajih je nujno potrebno, da gredo tako društva kot institucije z roko v roki, da med seboj dobro sodelujejo. To pa v Lučah prav gotovo drži. Primer dobre prakse je lutkarska dejavnost, ki že vrsto let deluje v obliki lutkovnega krožka na Osnovni šoli Blaža Arniča Luče. Številne in čudovite predstave odražajo njihovo odlično delovanje. Lučki lutkarji so v svojih letih delovanja naštudirali številne predstave, ki so jih odigrali doma in širom po Sloveniji. Poleg igre in animacije lutk so lutkarji zaslužni tudi za lastno izdelavo lutk, scene in celotno organizacijo predstavitev. Letošnja predstava z naslovom Čudna čarovnija se je po poteh, ki jih organizira JSKD, med več kot dvesto lutkovnimi in gledališkimi predstavami prebila vse do državnega tekmovanja. 24. maja 2011 so lutkarji svojo predstavo odigrali na državnem srečanju lutkovnih gledaliških skupin v Ljubljani in s svojim nastopom očarali tako žirijo kot občinstvo. Prejeli so zlato plaketo, za kar jim iskreno čestitamo.
Treba je povedati, da je besedilo za Čudno čarovnijo napisala sedmošolka Patricija Resnik, sceno in lutke pa je oblikoval prav tako učenec sedmega razreda Timotej Rosc. Oba učenca sta imela vso podporo in strokovno pomoč v svoji mentorici Jožici Podkrajnik, ki lutkovni krožek že vsa leta odlično usmerja in vodi. Po njeni zaslugi so mladi lutkarji v vseh teh letih posegali po najboljših rezultatih. Zelimo, da bi ta dejavnost še dolgo in uspešno živela in s svojimi lutkarijami razveseljevala staro in mlado.
Zaradi vsega zgoraj naštetega je Občinski svet Občine Luče sprejel sklep, da se Lutkovnemu krožku osnovne šole podeli Priznanje Občine Luče.
I
- 12 -
GLASILO OBČINE LUČE
TOMAŽ ROBNIK - PRIZNANJE OBČINE LUCE za pobudo, koordinacijo in vztrajno delo pri izgradnji smučišča v Lučah
Tomaž Robnik je bil glavni pobudnik za izgradnjo smučišča v Lučah. Takšnih pobud je bilo v Lučah, odkar se je porušilo smučišče na Jerovčah, veliko, vendar dlje od predlogov ni prišlo.
Tomaž Robnik je s svojo zagnanostjo, vnemo in vztrajnostjo okrog sebe uspel zbrati in motivirati zadostno število ljudi, da se je zadeva premaknila od ideje do realizacije. Že v zimi 2009/2010 je navdušil nekaj posameznikov, da so zbrali denar za nakup snežnega topa. Na ta način so lahko nabirali izkušnje z izdelavo umetnega snega, saj se v Lučah z umetnim zasneževanjem ni še nihče ukvarjal.
Ko so prodajalcu snežnega topa razlagali, kaj nameravajo in kako bodo to počeli, je ta ob dostavi topa dobronamerno povedal, da se bodo morale stvari drugače organizirati, sicer bo veselje hitro minilo. Začasno jezero iz bal in dotrajane gasilske cevi, s katerimi so prečrpavali vodo iz Rogačnika, so zadostovale, da se je na majhnem smučišču na kmetiji Metulj na umetnem snegu lahko organiziral tečaj smučanja za najmlajše. S tem so se pridobile tudi prepotrebne izkušnje. Prav tako se je ugotovilo, kako se obnaša umetno narejen sneg.
Nato je nastopila pomlad in Tomaž je razmišljal naprej - kako zgraditi smučišče, kaj vse bi potrebovali in kje najti najboljšo lokacijo. Občina Luče je bila prav tako zainteresirana, da se ponovno zgradi manjše smučišče v Lučah in je bila pripravljena projekt tudi finančno podpreti. Res pa je, da si ni nihče predstavljal, kaj vse zahteva izgradnja smučišča in nato njegovo obratovanje.
Tomaž Robnik je pridobil potrebne informacije in še z nekaterimi somišljeniki predlagal, da se ustanovi društvo, čigar člani bi nato zgradili smučišče. Ko je idejo prvič predstavil, članom ni bilo čisto jasno, kako se bo vsa stvar speljala. A so mu zaradi njegove vneme in znanja s področja smučanja zaupali in mu sledili.
Ustanovilo se je Smučarsko tekaško društvo Luče, v katerega so povabili vse, ki bi želeli sodelovati pri izgradnji smučišča. Nato so bile opravljene številne prostovoljne delovne ure. Tomaža Robnika je bilo v tem času lažje najti v Logu v Raduhi kot doma v Krnici. Do konca lanskega leta je bilo smučišče nared, zato je lahko pričelo 1. januarja 2011 obratovati z vsemi potrebnimi dovoljenji.
Dela pa seveda še ni zmanjkalo. Vsakodnevno je bilo potrebno pripravljati proge in ob hladnih nočeh delati umetni sneg. Na prste ene roke bi lahko prešteli dneve, ko Tomaž ni sodeloval pri gradnji in obratovanju smučišča, zato njegovih prostovoljnih ur ni nihče več štel.
Končni rezultat je bila uspešno izpeljana prva smučarska sezona na novem smučišču v Lučah s preko 65 smučarskimi dnevi, kljub trem velikim odjugam.
Veliko ljudi je zaslužnih, da se je smučišče zgradilo in nato uspešno obratovalo prvo leto. Vsak izmed tistih, ki je sodeloval pri tem projektu pa dobro ve, da brez spodbud in zagnanosti Tomaža Robnika tega nikoli ne bi bilo. Priznanje je zato le majhna pozornost, ki jo lahko namenimo nekomu za njegovo zagnanost in tudi spodbudo za njegovo prihodnje delo.
Na predlog Smučarsko tekaškega društva Luče je Občinski svet Občine Luče sprejel sklep, da se Tomažu Robniku za pobudo, koordinacijo in vztrajno delo pri izgradnji smučišča v Lučah podeli Priznanje Občine Luče.
GLASILO OBČINE LUČE
- 13 -
OKTET ŽETEV - PRIZNANJE OBČINE LUCE za odmevne uspehe na glasbenem področju
Oktet Žetev sestavlja osem pevcev pod vodstvom Mitje Venišnika, ki je hkrati tudi član skupine. Oktet je začel z delovanjem pod njegovo taktirko v začetku leta 2010. Člani skupine so večinoma iz Luč, eden prihaja iz Logarske doline, eden iz Ljubnega, vodja skupine pa se vozi iz Gornjega Grada. Fante druži predvsem ljubezen do petja in muziciranja. Pevsko vajo imajo enkrat tedensko, občasno pa si privoščijo tudi intenzivne vaje. Vsi so prekaljeni pevci, ki so svoje pevsko znanje pridobivali in pilili pri različnih skupinah, zborih, nekateri tudi pri učenju petja v glasbeni šoli.
So ambiciozni in delavni, kar je bil tudi vzrok, da so se lani prijavili na državno tekmovanje malih vokalnih skupin v Radovljico.
Po odlično in suvereno odpetem programu so si prislužili drugo nagrado tekmovanja -nagrado za najperspektivnejšega debitanta tekmovanja.
Na predlog KUD Raduha Luče je Občinski svet Občine Luče sprejel sklep, da se Oktetu Žetev za odmevne uspehe na glasbenem področju podeli Priznanje Občine Luče.
TOMAŽ PODLESNIK - PRIZNANJE OBČINE LUCE za odmevne uspehe na glasbenem področju
Tomaž Podlesnik je že od osmega leta naprej ob osnovni šoli obiskoval še nižjo glasbeno šolo v Nazarjah. S trobento se je srečal že zelo zgodaj, saj jo je stari ata kot star trobentač in navdušenec s tihim pričakovanjem kupil že, ko je bil Tomaž še dojenček. Odločitev za glasbo ga je vodila na srednji stopnji na Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski v Velenje in na oddelek umetniške smeri na Gimnaziji Velenje. Velika življenjska želja se mu je izpolnila, ko je bil sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani leta 2002. Univerzitetni študijski program je zaključil leta 2006 in postal akademski glasbenik, trobentar in profesor trobente. Že pred prejemom diplome je uspešno prestal zelo zahtevno avdicijo za sprejem v policijski orkester. Zdaj je že 7 let redno zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve RS kot trobentač v Slovenskem policijskem orkestru. Z njimi veliko nastopa po Sloveniji in v tujini. Imajo veliko koncertov, saj igrajo zelo kvalitetno in vse zvrsti glasbe. Veliko pa tudi snemajo (za RTV in nizozemsko založniško hišo). Orkester je uradni protokolarni orkester Republike Slovenije.
Na vseh stopnjah glasbenega izobraževanja je veliko nastopal, igral kot solist in bil vključen v različne projekte na šolah. Svoje glasbene sposobnosti je preveril tudi na tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije, kjer je bil večkrat nagrajen. Je tudi prejemnik kar nekaj drugih priznanj, med drugim Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveze slovenskih godb.
Že v času študija je bil tudi učitelj trobente. Pet let je poučeval na Glasbeni šoli v Velenju in na Glasbeni šoli v Nazarjah.
Je vztrajen, zelo delaven, dovzeten za nova znanja in zasvojen z glasbo. Ob glasbenem izobraževanju se je odločil za pridobivanje dodatnih glasbenih izkušenj:
-	zelo kmalu se je vključil v mladinski pihalni orkester na Glasbeni šoli v Nazarjah in postal član Godbe Zgornje Savinjske doline, ki ji je še vedno zvest, če le čas dopušča;
-	igral je v Simfoničnem orkestru Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje in bil član Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje;
-	leta 1999 je sodeloval na 15. mednarodnem festivalu »Druga Godba« v Ljubljani kot član orkestra dijakov srednjih glasbenih šol Slovenije v posebnem projektu »Kaša«;
-	v šolskem letu 1999/2000 je igral v Slovenskem mladinskem simfoničnem orkestru;
I
- 14 -
GLASILO OBČINE LUČE
-	udeležil se je mednarodne poletne šole v Avstriji pri priznanem profesorju Stanku Arnoldu;
-	igral je tudi v simfoničnem in pihalnem orkestru akademije za glasbo;
-	velikokrat je nastopal kot instrumentalist v različnih priložnostnih sestavih, z drugimi godbami, na najrazličnejših kulturnih dogodkih, tudi v Lučah, po vsej Zgornji Savinjski dolini ter v krajih po Sloveniji;
-	pel je v Komornem pevskem zboru Viva la Musica iz Luč in z njimi nastopil leta 2002 na Naši pesmi v Mariboru;
-	s Pihalnim orkestrom Krka je bil 2005 na svetovnem tekmovanju godb na Nizozemskem;
-	je član, ustanovitelj in organizator Savinjskega trobilnega kvarteta, skupine prijateljev glasbenikov, ki je še aktivna in igra ob različnih dogodkih po Sloveniji, ima pa tudi svoj CD;
-	po koncu akademije je štiri leta igral v narodno zabavnem Ansamblu bratov Jamnik oz. v tujini bolj znanim pod imenom Nino und seine Oberkrajner; nastopali so za slovenska društva in rojake, največkrat v Nemčiji in Avstriji, pa tudi v Italiji, na Poljskem in v Belgiji, izvajali so predvsem kvalitetno Avsenikovo glasbo. V Sloveniji so bili v kratkem obdobju nastopanja absolutni zmagovalci Graške gore leta 2008, nastopili na festivalu Slovenska polka in valček leta 2009, po mnenju strokovne komisije so postali zmagovalci narodno-zabavnega festivala v Lučah in v Cerkvenjaku, igrali pa so tudi gostom pri Joževcu v Begunjah;
-	leta 2009 je bil zastopnik slovenske policije s trobilnim kvintetom na svetovnem srečanju uniformiranih enot v Lurdu.
V zadnjih letih je sprejel še vrsto novih zadolžitev in odločitev, povezanih z glasbo.
-	Končal je prvo in drugo stopnjo dirigentske šole pri Zvezi slovenskih godb pri Janu Cobru, ognjeni krst v dirigiranju pa prestal na 50. območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline aprila 2009 na Zlatem Cicidoju v Nazarjah.
-	Piše priredbe in njegov največji tak projekt je priredba za manjši orkester za opereto »Miklavž prihaja«, s katero so nastopili v Mozirju decembra 2009.
-	Dve leti je dirigent Pihalne godbe Moravče.
-	Zadnja tri leta je veliko posvetil pripravam in izvedbi velikonočnih koncertov z Godbo Zgornje Savinjske doline v vlogi dirigenta. Vsa tri leta se je koncert dogajal v katedrali v Gornjem Gradu, leta 2009 pa smo lahko prvič prisluhnili programu tudi v Lučah.
Zagotovo je letošnji velikonočni koncert v Gornjem Gradu njegov doslej največji umetniški projekt in dosežek v vlogi dirigenta. Zelo zahteven program je vrhunsko izvedlo 60 godbenikov Godbe Zgornje Savinjske doline in 120 pevcev združenega pevskega zbora, sestavljenega iz pevcev dveh zborov iz Velenja in MPZ iz Ljubnega. Tako velik projekt po organizacijski in finančni plati se na amaterski ravni v Sloveniji še ni zgodil. Poslušalci so napolnili katedralo do zadnjega kotička in bili zelo navdušeni. Koncert pa je bil nepozabno doživetje tudi za nastopajoče, saj so pridobili nove izkušnje in našli nova prijateljstva.
Verjamemo, da bo Tomaž glede na dosedanje delo in dosežke s svojo umetniško in ustvarjalno energijo še razveseljeval ljubitelje glasbe z novimi projekti in dosežki in po preselitvi v Luče prispeval del svojega znanja za popestritev in razvoj glasbene kulture v občini.
Na predlog KUD Raduha Luče je Občinski svet Občine Luče sprejel sklep, da se Tomažu Podlesniku podeli priznanje Občine Luče za dolgoletno zelo uspešno in raznoliko delo na glasbenem področju, še posebej pa za izjemen umetniški dosežek in dogodek v letu 2011 -velikonočni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline s 120-članskim združenim pevskim zborom.
GLASILO OBČINE LUČE
- 15 -
j
UTRIP KRAJA SKOZI DELOVANJA DRUŠTEV IN INSTITUCIJ V OBČINI LUČE
:
..:.....!:::
ČEBELARSKO DRUŠTVO LUČE
Čebelarsko društvo Luče je v preteklem letu 2010 v celoti doseglo zastavljene cilje, saj je uresničilo vse naloge iz letnega društvenega programa dela in še več ....
Število čebelarjev in članov društva je v rahlem porastu, največ po zaslugi mladih čebelarjev - krožkarjev in ožjih članov njihovih družin. Štirje izmed njih so se pričeli že tudi strokovno izobraževati, saj so se udeležili 40-urnega izobraževanja za začetnike, medtem ko se starejši čebelarji pridno udeležujejo različnih predavanj, tako da se uspešno oživlja potreba po gospodarnem in umnem čebelarjenju nasploh. Čebelarji gospodarijo s približno 300 čebeljimi družinami, s tem da jih zazimijo še nekaj več. Spomladi 2010 so imeli močne družine, a sta bila maj in junij za čebele zelo slaba, to obdobje je bilo popolnoma brezpašno, bolj radodaren pa je bil potem julij, saj je smreka medila kar 18 dni, tako da so natočili veliko zelo kvalitetnega smrekovega medu, povprečno 30-35 kg na čebeljo družino v AZ-panju.
Skrb za zdravstveno varstvo čebel in zdravljenje z zdravili, ki so jih dobili kot priporočene od ministrstva, je bilo primerno. Za potrebno učinkovitost boja proti trdovratni in škodljivi varoji pa so jeseni družine še plinili z oksalno kislino (s tabletami, ki so jih kupili v Avstriji). Vse navedeno in še kaj je potem pripomoglo, da je predsednik društva za svoj smrekov med na svetovnem ocenjevanju, ki je bilo v Semiču, dobil zlato priznanje. Med vsemi dobitniki zlatih priznanj pa je postal še vice prvak medu, saj je prejel še srebrno priznanje. Ti priznanji dokazujeta in potrjujeta, da pridobivajo v Lučah čebelarji prvovrsten in visoko kvaliteten med!
Kot maloštevilno, vendar vsestransko aktivno društvo, so sodelovali tudi na lanski turistični prireditvi Lučki dan, kjer so s prikazom čebeljih proizvodov pripravili zanimiv pregled čebelarjenja nekoč in danes. Organizirali so tudi piknik, na katerem so se skupaj s svojimi družinskimi člani poveselili za vse uspešno izvedene delovne akcije med letom.
Čebelarski krožek društva, ki deluje na OŠ »Blaža Arniča« že kar nekaj let, dosega s svojim izobraževalnim delom vse zastavljene cilje. Krožkarji, ki so v preteklem letu sodelovali na državnem tekmovanju mladih čebelarjev, so v starejši kategoriji za višji nivo znanja dosegli 6 srebrnih priznanj. V tem šolskem letu (2010/11) pa sta se na začetku maja na državnem tekmovanju, ki je potekalo v Ljutomeru, v mlajši kategoriji izkazala Boštjan Povšnar in Nejc Funtek, ki sta s srebrnim priznanjem ponovila pretekle uspehe. Ob tem je treba povedati še, da je 6 krožkarjev v letu 2010 zaključilo osnovno šolo, vendar že vsi pridno čebelarijo. Če bodo še naprej pridni kot čebele, jim je uspeh v življenju zagotovljen.
I
- 16 -
GLASILO OBČINE LUČE
Glede poteka investicije v izgradnjo čebelarskega centra Luče - s šolskim čebelnjakom, je bilo do zdaj narejenega ogromno dela. To je: pridobitev soglasja za priključitev objekta na elektroenergetsko omrežje, napeljava elektrike, napeljava vodovoda do objekta in finalna dela na lesenem delu objekta (okna, vrata, izolacija, oblaganje sten, stropa in poda z opažem). Udarniških delovnih akcij se je udeleževalo približno 15 članov društva, ki je skupaj izvedlo 750 delovnih ur. Premajhna aktivnost nasploh pa se kaže pri tej pomoči s strani ostalih ČD, povezanih v ČZ SA-ŠA, kar je sicer bilo predhodno dogovorjeno, vendar ostajajo domačini za vse delo bolj ali manj sami.
Za dokončanje omenjene investicije je bila za razpisana sredstva LEADER v okviru LAS ZSD izpolnjena prijava s projektno utemeljitvijo. Vloga ČD Luče je bila pozitivno ocenjena. Sedaj samo še čakamo na dokončno odločitev ministrstva in ustrezno pogodbo o dodelitvi sredstev. Upajmo, da se bo vse ugodno izteklo za koriščenje teh sredstev EU, da bo lahko po nekaj letih dela primerno dokončan in opremljen ta objekt in da se bo v okviru občinskega proračuna še našlo za to potrebnih 15 odstotkov sredstev lastne udeležbe.
Jože Kumer
DRUŠTVO KMETIC ZGORNJESAVINJSKE DOLINE -
KRAJEVNI ODBOR LUČE
Društvo kmetic združuje preko 500 kmetic in drugih podeželskih žena iz celotne Zgornje Savinjske doline. V občini Luče smo kmetice vključene v aktivu Luče, ki šteje 60 članic.
Osnovno poslanstvo aktivov je druženje kmetic. Na srečanjih se pogovarjamo o našem delu in težavah, izmenjamo pa si tudi nasvete in izkušnje. Druga poglavitna naloga našega društva je izobraževanje kmetic, saj menimo, da je znanje, ki ga kmetica potrebuje za delo na kmetiji in v krogu svoje družine, eden glavnih temeljev njenega dela. Zato veliko časa posvetimo izobraževanju. Na nivoju društva organiziramo strokovna predavanja. Na nivoju aktivov pa so predvsem priljubljene bolj vsakdanje teme, ki nam jih predstavijo predavatelji iz Kmetijske svetovalne službe Mozirje. Dobrodošle oblike izobraževanja so tudi različni tečaji. V zimskem času smo uspešno organizirale dva kuharska tečaja ter tečaj predelave mleka. Rade pa se udeležimo tudi vsakoletnih strokovnih ekskurzij, na katerih vedno vidimo kaj novega in zanimivega.
S svojimi izdelki pa se kmetice iz Luč vsako leto uspešno predstavimo tudi na tradicionalni prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer organizirajo državno razstavo in ocenjevanje kulinaričnih dobrot. Tudi Lučki dan nikoli ne mine brez našega udejstvovanja, saj ga vedno popestrimo z bogato ponudbo pristnih domačih dobrot.
V našem društvu pa ne pozabimo tudi na mlade mamice, saj jih ob rojstvu njihovih otrok obiščemo in obdarimo. Našega obiska pa se vedno razveselijo tudi bolne in ostarele članice društva.
Jožica Robnik in Jožica Bezovnik
GLASILO OBČINE LUČE
- 17 -
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUCE Kaj se je dogajalo v Društvu upokojencev Luče v letu 2010?
Veliko. Bilo je razgibano, veselo, prijetno in uspešno. Program dela je vseboval veliko načrtovanih obveznosti in dogajanja, ob koncu leta pa smo vseeno z veseljem ugotovili, da smo prvo leto pod vodstvom nove predsednice Tinke Kladnik zelo uspešno izpolnili program.
Kateri so bili naši večji projekti v 2010?
Kronologija dogajanja se je začela z organizacijo pustovanja. »Šeme« so ustvarile pravo pustno veselje in rajanje v dvorani in med njimi so bili upokojenci pravi zgled dobrega razpoloženja in druženja. V mesecu aprilu smo imeli dobro obiskan občni zbor. Izvolili smo novo predsednico, malo spremenili sestavo upravnega odbora in se Kristlnu zahvalili za njegovo skoraj 10-letno uspešno vodenje društva. Prvo soboto v juniju smo se odpravili na izlet v Rezijo in Benečijo in se imeli kot vedno lepo. Naslednjo soboto smo se podali na kolesarjenje in že prvič se nas je »okorajžilo« kar precej. »Po upokojensko počasi« smo se zapeljali v Podvolovljek, naš končni cilj je bil Pri Liziki, vmes pa smo počivali in se malo okrepčali na postankih Pri gamsu in v Žagarskem mlinu. Najstarejši kolesar je imel že 82 let. Bili smo »občudovanja vredni rekreativci«, vreme in vzdušje je bilo enkratno, predvsem pa smo si obljubili, da bomo še kolesarili. V juniju se je spet zgodil tradicionalni društveni piknik pred gasilskim domom z veliko petja in dobre volje. V avgustu smo sooblikovali 41. lučki dan, ki je naš najzahtevnejši projekt. Veliko se je dogajalo, imeli smo precej obiskovalcev in »fajn« vzdušje ob našem »štantu«, naša kulinarična posebnost je bila ponudba masuneka, šnit in starih izdelkov iz mleka. Še posebej pa smo bili ponosni na naše štiri najstarejše člane, ki so s svojo prisotnostjo v »stari gostilni« in z dobrim razpoloženjem dodali poseben pomen sodelovanju.
Prvič smo poskusno organizirali odhod na trgatev. Odziv je bil silovit in na pot na Vipavsko se je podalo kar 60 prijavljenih, na koncu dneva pa smo bili bogatejši za še eno novo izkušnjo. Izjemen dan, ne preveč naporno trganje grozdja, dobra volja in sreča na obrazih obiralcev so dokazovali, da je bila naša odločitev za to prava. Konec septembra je bil v Ljubljani spet Festival za tretje življenjsko obdobje in tudi tu smo uspešno zastopali naše društvo. Na odprtem odru festivala so v kulturnem programu nastopili naš moški pevski zbor, citrar Tone Mlačnik in pevki Mika in Marica, v ospredju je bilo ljudsko petje, tudi šestglasje in Tončkova glasba s petjem. Naš nastop je bil sprejet z velikim navdušenjem in glasnim aplavzom. Na poti domov smo razpoloženi zaključili uspešen dan z malico, petjem in plesom v okrepčevalnici Pri Rajku. Oktobra smo se zapeljali z manjšim avtobusom na izlet na Koroško in v zelo lepem vzdušju in razpoloženju spoznavali nov košček naše prelepe Slovenije in prijazne Korošce. Z našimi neumornimi godci smo dobro razpoloženi zaključili Na klancu. Ob koncu leta smo spet izdali društveno zgibanko - naš mali informativni časopis, ki smo ga razdelili vsem članom pri pobiranju članarine, obiskali naše člane v domovih za starejše in z obiskom in simbolnim darilom razveselili člane stare 80 in več let.
Kaj se je že zgodilo in načrtujemo za leto 2011?
Spet bo veliko dogajanja. Pestro je in še bo, podobno kot lani. Dodali smo še več rekreacije za člane (pohod, plavanje, dan za zdravje s testom hoje,...) in malo večji poudarek kulturnemu dogajanju. Načrtujemo vključitev v projekt Starejši za starejše. Naš program za 2011 smo nekako strnili v 13 nosilnih točkah in spet dajemo prednost že znanim projektom povezovanja, druženja in čim večji odzivnosti članstva. Letos se je občni zbor društva zgodil prej kot običajno, 6.marca. Datumsko sta sovpadla z njim tudi pustna nedelja in bližnji
I
- 18 -
GLASILO OBČINE LUČE
praznik žensk in vse to je bilo prav dobro združeno v kulturnem programu in dogajanju v dvorani. Zbralo se je rekordno število članov, slišali smo veliko pohval in odobravanja, obiskalo nas je precej »šem« in ni manjkalo dobre volje ter prijetnega razpoloženja med obiskovalci. Na spomladanski izlet smo se popeljali v četrtek, 2. junija, in sicer smo šli na Primorsko spoznavat slovensko morje in kulinariko. Na jesenskega pa bomo krenili proti Zibiki in zaključili v kaki zidanici. V maju smo člane povabili na dan za zdravje in lažji
rekreativni pohod po Podveži in si ogledali etnološko dediščino pri Koklejskih Kaštah. Zahvaljujemo se Jožetu, da nas je sprejel in bil tako dober gostitelj. V juniju smo pripravili društveni piknik pri Lovskem domu in spet kolesarili v Podvolovljek do »Lizike«. Tudi za letošnjo jesen načrtujemo odhod na trgatev. Lučki upokojenci bomo tudi letos sooblikovali dogajanje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani na vseslovenskem srečanju upokojencev z ljudskim petjem (v četrtek 29. septembra). Prosili smo vas že za vaše predloge za pripravo našega programa za Lučki dan. Ta predstavitev društva je organizacijsko in vsebinsko kar velik zalogaj, saj zahteva sodelovanje velikega števila ljudi. Vsako leto bi radi pripravili za obiskovalce kaj novega, pestro in zanimivo etnološko predstavitev, jih presenetili s kulinaričnimi dobrotami iz zakladnice in ustvarili dobro razpoloženje ob našem »štantu«. Priporočamo se za ideje in pomoč! Prosili pa smo vas že in vas bomo proti koncu leta še spodbudili za sooblikovanje čim bolj pestre in zanimive vsebine društvenega časopisa. Ob koncu leta pridemo na obisk s časopisom, k starejšim od 80 let pa z manjšo pozornostjo. Že med letom pa smo pozorni na visoke in okrogle obletnice naših članov.
Pogled v društveno statistiko za julij 2011 pove naslednje:
-	število članov društva je 283, od tega 120 moških in 163 žensk
-	najstarejši član je junija dopolnil 97 let, najstarejša članica je bila v februarju stara 94, imamo kar 64 takih članov, ki bodo letos stari 80 in več let
-	na novo smo v letu 2011 vpisali 10 članov
Upravni odbor šteje 13 članov. S tem številom zagotavljamo teritorialno pokritost po zaselkih. V tem mandatu smo imeli že 11 sej in kar nekaj kratkih neformalnih sestankov ali telefonskih usklajevanj za konkretne dogovore. Odgovorno in zavzeto smo »sejali«, sprejemali odločitve, se dogovarjali, pomagali in pridno delali pri organizaciji in izvedbi naših projektov v dobro in zadovoljstvo naših članov in članic. In to bomo počeli tudi vnaprej.
In ob koncu še zahvala in povabilo
Hvala članom in članicam društva za zaupanje, upravnemu odboru za opravljeno delo, naši občini za finančna sredstva, županu za pomoč in podporo našim prizadevanjem, vsem našim stalnim in občasnim sodelavcem za dobro sodelovanje ...
Dragi upokojenci, ne pozabite pogledati na naša oglasna mesta in »nov plakat«! Tudi po vaših poverjenikih vas bomo obveščali o vsem aktualnem dogajanju v društvu, vi pa se lahko z vsemi vprašanji, predlogi ali pobudami obrnete direktno na predsednico ali na vašega poverjenika. Prosimo vas za vašo podporo, pobude in sodelovanje.
Populacija upokojencev je velika, saj predstavljamo že blizu petine prebivalcev občine. Prijazno vabimo v naše vrste vse tiste upokojence, ki iz takih ali drugačnih razlogov še niste naši člani, celotno članstvo pa, da se nam pridružite v čim večjem številu pri vseh aktivnostih, na katere vas bomo vabili skozi vse leto. Druženje, sprostitev in rekreacija nas ohranja v dobri kondiciji in razpoloženju! In skrb za prijetno vzdušje in dobro počutje naših članov je naša najbolj pomembna naloga v društvu.
Upravni odbor
GLASILO OBČINE LUČE
- 19 -
KARITAS LUCE
Karitas v Lučah aktivno deluje drugo leto. Nekaj imamo stalnih nalog, po potrebi pa se hitro organiziramo in opravimo še kakšno vmes.
Starejši pa tudi tisti, ki so sami, vedno znova potrebujejo tolažilne besede, da jim je lažje, da se jim zdi njihovo življenje vredno ... Zato smo že drugič izdelale, pripravile in poskrbele, da so prejeli majhno pozornost. Članice smo si vzele čas in prisluhnile njihovim življenjskim izkušnjam. Obiske smo si razdelile po lučkih zaselkih in tudi po domovih starejših občanov.
Vsako leto Karitas organizira letovanje otrok in družin, ki si to težko privoščijo. Letujejo v Portorožu, kjer imajo organiziran program letovanja. Lani in letos smo uspeli pripraviti vse potrebno, da smo omogočili letovanje otrok iz naše župnije.
Videli smo stisko in potrebe tudi v sosednji župniji Solčava. Naš župnik Viki je soupravitelj župnije in ker Solčavani nimajo svoje Karitas, smo del organizacije za njihov kraj prevzeli mi. Gostili smo RADIO OGNJIŠČE z razvedrilno igro Ko gre na radiu vse narobe. Ljudje so bili navdušeni. Tako smo naredili dobro delo in z dobro voljo napolnili veliko src in duš naših faranov.
Na župnijski praznik - Šentlovrenčko nedeljo smo pripravili srečelov za družino v stiski. Veliko ljudi je imelo posluh za sočloveka. Zbrali smo kar nekaj dobitkov in nekaj denarnih sredstev. Ogromno dobitkov smo pripravile članice same z raznimi delavnicami, ki smo jih izvedle že nekaj mesecev poprej. Dosti dobitkov pa so nam prinesli domačini, zato se vsem, ki ste pomagali, zahvaljujemo tudi v imenu družine, ki je izkupiček v glavnini tudi prejela.
Denarna sredstva smo zbirali tudi s prodajo sveč pred 1. novembrom.
Pater Karel Geržan rad poudari, da če sam ne prejemaš v polnosti, tudi sam ne moreš dajati drugim, ker te preprosto zmanjka. Zato smo si za polnjenje naših baterij privoščile izlet na Teharje in Jožefov hrib v Celju na Jožefov praznik. Drug izlet pa je bil ogled razstave papirnatih rož in tehnike rešilje. Po tem izletu je nastala ideja, da v goste povabimo gospo, ki izdeluje papirnate rože. Letos v mesecu oktobru bo sodelovala na delavnici, ki jo bomo izvedle skupaj s sodelavkami Rdečega križa.
Karitas želi sodelovati tudi širše, zato smo se začele povezovati s sosednjimi društvi Karitas vse do Mozirja. Za naslednje leto že pripravljamo večji skupni projekt.
Načrtujemo še oživitev običaja kolednikov, ki prinašajo mir in dobro v naše domove.
Želimo si, da bi lahko vsaj malo polepšale vsakdan tistim, ki so naše pomoči potrebni. Za to pa si moramo prizadevati VSAK DAN ZNOVA.
Župnijska Karitas
I
- 20 -
GLASILO OBČINE LUČE
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RADUHA LUCE
Kulturno društvo Luče se kljub zelo majhnemu številu članov trudi popestriti življenje Lučanov z organizacijo različnih prireditev. Tekom leta smo vabili v goste različne gledališke skupine, vokalne skupine in zbore. Ker je večji odziv obiskovalcev na prireditvah v zimskem času, se je v mesecih november, december, januar, februar in marec zvrstilo kar nekaj gledaliških predstav. V mesecu februarju - mesecu kulture smo pripravili proslavo v ta namen. Predstavili pa so se tudi učenci, ki obiskujejo Glasbeno šolo Nazarje, na svojem koncertu v naši Osnovni šoli.
Vsako leto sodelujemo na Lučkem dnevu - na Ivanovi žagi s predstavitvijo pranja nekoč. Ob občinskem prazniku pripravimo proslavo, na kateri se podelijo občinska priznanja.
Člani Kulturnega društva oktet Žetev so bili na območni reviji izbrani za sodelovanje na državnem tekmovanju malih vokalnih skupin v Radovljici, kjer so se odlično predstavili in dobili drugo nagrado tekmovanja - nagrado za najperspektivnejšega debitanta tekmovanja.
V lanskem letu smo se prijavili na razpis Radia Slovenije, na katerem so zbirali različne ljudske igre, pesmi, zgodbe... na temo rojstva. Prijavili smo se z igricami in pesmicami, ki se jih igramo z otroki še danes, in uspešno prestali avdicijo. Tako smo sodelovali pri nastajanju zgoščenke Sijaj sonce in na oddaji v živo na 1. programu Radia Slovenije.
Kot že vrsto let smo tudi lani 26. decembra izvedli božični koncert s cerkvenimi pevci, moškimi ljudskimi pevci in oktetom Žetev v naši cerkvi.
Kljub ljubiteljskemu ukvarjanju s kulturo smo realizirali vse zastavljene cilje, z veseljem in entuziazmom pa hitimo naproti tudi že novo zastavljenim v letošnjem letu.
KUD »RADUHA« LUČE
LOVSKA DRUŽINA LUCE
Leto 2010 je bilo v Lovski družini Luče dokaj pestro - na delovnem področju in pri izvajanju odvzema divjadi. S strani lovcev je bilo v Lučah opravljenih okrog 900 prostovoljnih delovnih ur, tako pri lovskih objektih kot tudi za dobrobit divjadi. S soglasjem kmetov smo naredili 5 visokih prež, okrog 4000 m. stez v lovišču, nekaj kaluž za jelenjad in divje prašiče.
Precej velik zalogaj je predstavljala postavitev nadstreška pri lovskem domu, kar se je izkazalo kot dobra investicija, saj je že kar nekaj društev in skupin imelo v tem prostoru prireditve.
Imamo tudi tri pašnike, ki jih pokosimo, na enem pa smo tudi naredili krmno njivo za divjad. V avgustu smo s sofinanciranjem občine Luče sodelovali na prireditvi Lučki dan. Na tradicionalni sobotni Hubertovi maši za žive in rajne lovce, v čast zavetniku lovcev sv. Hubertu, smo gostili Savinjsko kozjanske lovske rogiste, ki so celotni maši dodali poseben čar. Kot vsako leto smo naredili tudi lovsko razstavo divjadi v lovskem domu, da bi si obiskovalci lahko ogledali, kakšna divjad je v našem lovišču. V nedeljo smo prikazali, kako poteka lovska šega in navada »lovski krst«. Prireditev pa so popestrili še lovci, ki so oponašali jelenov ruk in so evropski prvaki v oponašanju jelenovega ruka. V letu 2010 smo morali prvič plačati tudi koncesijo državi, ki nam je za 20 let dala v najem lovišče.
Z vsemi društvi v Lučah dobro sodelujemo, ravno tako pa tudi z občino in kmeti v občini. Slednji lahko utrpijo v zimskem času tudi škodo v svojih gozdovih - zlasti zaradi jelenjadi, ki lupi drogovnjake oziroma mlada drevesa smreke in jesena.
Pred nami je še veliko izzivov in trdega dela. Upamo, da bomo s pomočjo občanov lovci zastavljene cilje tudi dosegli.
Peter Podkrižnik
GLASILO OBČINE LUČE
- 21 -
PLANINSKO DRUŠTVO LUCE
V	Planinsko društvo Luče je bilo v preteklem letu vpisanih 140 članov, od tega 17 srednješolcev in študentov ter 21 osnovnošolcev. Društvo je delovalo po začrtanih smernicah. Tako kot vsa leta je naša skrb koča na Loki. V preteklem letu je bila zamenjana kritina na zadnjem delu ostrešja, poleti je bil zamenjan ventil za dotok vode, zamenjan pa je bil tudi akumulator, tako da solarni sistem nemoteno deluje.
Markacisti so opravili okrog 160 ur prostovoljnega dela. Društvo je pristopilo k akciji za postavitev Krkinih poti po Sloveniji. V pogorju Raduhe poteka ta pot od Rogovilca preko Arte, na vrh Raduhe, do Loke in nazaj. Zato je bilo na tej poti zabetoniranih sedem kovinskih drogov in nameščenih šestnajst smernih tabel, ki jih je financirala Krka. Obnovljene so bile tudi markacije od lučke meje do Arte, od Arte do Koče na Loki, na poti Loka - Durce -Lanež, spomladi so očistili in pregledali poti v pogorju Raduhe, pri Zabreznici in na cesti Duple - Koča na Loki pa sta bila postavljena dva droga za smerne table.
Mladi planinci - osnovnošolci so se skupaj z mentorji udeležili Arničevega pohoda, med zimskimi počitnicami so bili na zimovanju na Loki, junija so bili na Veliki planini, med poletnimi počitnicami pa v mladinskem planinskem taboru v Drežniških Ravnah. Jeseni so se podali v Slivnico pri Celju, kjer so na srečanju udeležencev tabora obujali spomine na poletne dogodivščine.
V	okviru društva je bilo organiziranih sedem planinskih izletov. Marca je bil že 20. zimski Arničev pohod na Raduho, ki se ga je udeležilo 280 pohodnikov. Konec maja je bil izveden izlet na Snežnik, junija pa smo se udeležili prireditve ob dnevu planincev na Grmadi. Ob dnevu državnosti je bil organiziran izlet na Rogatec, v sklopu Lučkega dne pa na Hojnski vrh. Konec avgusta je 20 pohodnikov osvojilo Triglav. Izletniška sezona pa je bila zaključena z obiskom Dobrača v Avstriji.
Društvo je marca organiziralo tudi veleslalom za memorial Joška Letnarja na Loki, avgusta pa smo s planinskim "štantom" sodelovali na Lučkem dnevu.
Ob praznovanju Občine Luče je bil z Zlato plaketo Občine Luče nagrajen Franc Kosmač, ki je dvajset let uspešno vodil lučke planince.
Tudi v letu 2011 smo aktivni. Število naših članov se ni spremenilo. Sicer pa je tudi letošnji plan dela usmerjen v obnovo koče na Loki. V marcu smo nabavili barvo za obnovo zimske koče, v začetku maja pa smo imeli akcijo za obnovo steze proti Raduhi, ki smo jo uspeli tudi v celoti sanirati. V začetku julija smo opravili servis čistilne naprave, tako da zdaj deluje nemoteno. Nabavili smo tudi 10 zaščitnih čelad, ki si jih lahko člani društva sposodijo. Društvo je med zimskimi počitnicami za mlade člane organiziralo zimovanje na Loki, na začetku poletnih počitnic pa se je devet mladih planincev udeležilo poletnega tabora. Kakor vsako leto je bil organiziran Arničev pohod, ki se ga je udeležilo 268 pohodnikov. Na spomladanski izlet na Lubnik se je podalo 21 planincev, julijski pohod na Rinke pa je bil zaradi slabega vremena preložen. V sklopu lučkega dne je planiran pohod na Križevnik in na Veliki vrh, avgusta pa se bomo podali tudi na Mangart. Društvo je uspešno sodelovalo z Občino Luče, ostalimi društvi v kraju ter v Savinjskem meddruštvenem odboru planinskih društev. Redno tudi obiskujemo sestanke PZS in MDO Savinjske regije.
Živimo v kraju, kjer nas gore vsakodnevno vabijo. Želimo vam, da bo vsak obisk gora vir zadovoljstva, zato vas naj spomnimo, da so primerna planinska oprema, ustrezna izbira poti in spoštovanje narave osnovni dejavniki, ki zagotavljajo varno pohajkovanje po planinskih poteh.
Rajko Nadlučnik
I
- 22 -
GLASILO OBČINE LUČE
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUCE
V	letu 2010 je imelo PGD Luče 191 članov, od tega 22 pionirjev, 25 mladincev, 36 operativcev, 15 veteranov, 90 prostovoljnih gasilcev in 3 častne člane. Razveseljivo je, da smo v preteklem letu sprejeli 13 novih članov, in sicer pionirjev. V društvu deluje poleg operative tudi mladinska komisija ter komisija za žene in veterane.
Operativci so opravili naslednje naloge:
V	času suše so pripeljali 240 m3 pitne vode in naredili 540 km.
S člansko A ekipo so se udeležili gasilskega športnega tekmovanja v Gornjem Gradu.
Pogasili so požar na silosu mizarske delavnice Melu v Strugah. Zaradi velike potencialne nevarnosti širjenja ognja je v akciji sodelovalo tudi celotno operativno poveljstvo Ljubno.
V	mesecu požarne varnosti, v oktobru, sta bili izvedeni dve vaji, in sicer:
Požar planinskega doma; vaja je potekala v Kamniški Bistrici, v njej pa je sodelovalo sedem društev.
Požar na tesarski delavnici v Krnici; v vaji so sodelovali lučki gasilci. Redno so vzdrževali vozila in opremo.
Ker je izobraževanje osnova za dobro usposobljeno operativo, je pet gasilcev opravilo tečaj za pridobitev specialnosti STROJNIK, šest gasilcev pa je opravilo tečaj za specialnost NOSILEC DIHALNEHA APARATA.
Člani mladinske komisije so se udeležili gasilskega športnega tekmovanja v Gornjem Gradu z ekipo pionirk in pionirjev. Udeležili pa so se tudi kviza gasilske mladine, prav tako z ekipo pionirk in pionirjev.
Članice so se v mesecu požarne varnosti udeležile gasilske vaje na Rečici. Nad vajo so bile tako navdušene, da bo naslednja vaja za žene v Lučah.
Večjih nabav gasilske opreme ni bilo, ker se pripravljajo sredstva za nabavo novega poveljniškega vozila.
Društvo sodeluje s sosednjimi PDG, s PGD v Gasilski zvezi Zgornjesavinjske doline, z Gasilsko zvezo Slovenije in ostalimi društvi v občini.
V jesenskem času smo si ogledali tudi poplavna območja na Ljubljanskem barju in v Vidmu -Dobrepolju in si nabirali izkušnje za primer večjih poplav na našem območju.
Kot vsako leto smo v mesecu novembru organizirali pregled gasilnih aparatov. Opažamo, da se občani vedno bolj zavedajo, kako pomembni so pregledani gasilni aparati, saj lahko le s pravilno vzdrževanimi aparati pogasimo začetni požar.
Zadnje dni preteklega in v začetku tega leta smo obiskali gospodinjstva v občini in jih preventivno pregledali. Za prispevke, ki smo jih prejeli, pa se najlepše zahvaljujemo.
PGD Luče
GLASILO OBČINE LUČE
- 23 -
RDEČI KRIZ LUCE
V letu 2010 smo izpeljali program, ki smo si ga zadali. Razdeljevali smo hrano, ki smo jo nabavili s sredstvi iz EU. Vsem krajanom, ki so potrebni pomoči, delimo hrano vsako sredo od 15 do 16 ure v župnijski hiški, dokler ne poide zaloga.
Žal tudi preteklo leto ni minilo brez nesreč. Ob nesreči Pavle Voler, Spodnje Tevčeve, smo organizirali in izvedli akcijo pomoči. Naši odborniki so sredstva pobirali po vseh zaselkih občine Luče. Organizirali smo dve krvodajalski akciji. Kri je darovalo okrog 130 krvodajalcev, ki se jim za darovano kri zahvaljujemo. Hvala vsem za vašo darovano kri.
Po ustaljeni navadi smo obdarili otroke brez staršev in naše člane, ki so stari nad 80 let. Na Martinovo nedeljo pa smo v lučki šoli organizirali srečanje starejših občanov, ki so ga popestrili učenci in oktet Žetev. Zahvaljujemo se sodelujočim, vodstvu šole in kuharicam.
Vsako prvo nedeljo je medicinska sestra Marija Preskar kontrolirala krvni sladkor in tlak. Hiško, ki jo imamo skupaj s Karitasom, smo pridno uporabljali za druženje ob ročnem delu. Svoje izdelke smo razstavljali na razstavi v Gornjem Gradu. K sodelovanju vabimo vse, ki si radi krajšajo čas ob ročnem delu.
Na koncu bi se rada zahvalila odbornikom, ki so kakorkoli pomagali, da smo uresničili plan, ki smo si ga zadali.
Erika Breznik
ROCNODELSKASKUPINA
Druženje je vedno prijetno, pa naj bo ob kavi, šanku ali na izletu. Še prijetneje pa je, če je druženje združeno s hobijem in uspehom.
Vsak ima v sebi kakšno skrito željo, ki bi jo rad mogoče enkrat le uresničil. Takšna skrita želja je povezala tudi članice Ročnodelske skupine. Že pred tremi leti smo se začele zbirati z mentorico Ančko Rebič iz Mozirja, da bi naše znanje ob šivanju različnih vbodov poglobila ali na novo naučila. Sprva so bile naše roke za nove šive nerodne, ampak s potrpežljivostjo in trudom smo se že prvo leto lahko pohvalile s svojimi izdelki, ki pa so ostali doma v predalih ali pa so razveselili tiste, ki smo jih z njimi obdarile. Za zaključek smo si privoščile izlet v Slovenj Gradec, da smo si napasle oči ob čudoviti razstavi. Leta 2009 smo ob pomoči gospoda Vikija Košca dobili prijeten prostor v župnijski hiški. Tam smo nadaljevale druženje in nadaljnjo izpopolnjevanje. V zahvalo za prostor smo za cerkev sv. Lovrenca izvezle osem prtov z božičnim motivom.
Ker pa dober glas seže v deveto vas, so naše delo opazili tudi drugi. Prisluhnile smo željam faranom sv. Antona v Podvolovljeku in smo njihovo cerkev za veliko noč okrasile z našimi vezeninami. Izvezle smo devet prtov. Ur se ne da prešteti, še manj pa nitk in vbodov, porabile smo 15 m blaga in 25 m čipk. V to delo nas je bilo vključenih devet žensk.
Naši uspehi pa niso vidni samo doma. Letos smo bile že drugič povabljene na razstavo ročnih del v Gornji Grad. Sodelovale smo skupaj s skupino iz zamejstva, z oskrbovanci doma iz Gornje Grada in z domačo skupino Spominčica. Za svojo udeležbo smo dobile priznanje, ki nam daje nov zagon. Želimo si, da bi se nam pridružilo še več ljubiteljic ročnega dela, da bi svoje znanje in veselje prenašale na mlade rodove..
Ročnodelska skupina
I
- 24 -
GLASILO OBČINE LUČE
SMUČARSKI KLUB LUCE
Smučarska sezona ne sovpada s koledarskim letom, zato spodnje poročilo vsebuje dogajanje v Smučarskem klubu Luče tako v smučarski sezoni 2090/2010 kot v smučarski sezoni 2010/2011, ki se je zaključila letos spomladi.
Smučarski klub v zadnjih dveh sezonah nima tekmovalcev, z izjemo Jureta Lekiča, ki se je na tekmovanja pripravljal samostojno. Zato smo se v klubu posvetili delu z otroki in rekreativni dejavnosti. Tako smo konec leta 2009 člani kluba v sodelovanju z nekaterimi drugimi »zanesenjaki« pod vodstvom Tomaža Robnika umetno zasnežili smučišče na Metulevih njivah, naredili snežni kup na Hočevarjevi njivi in »potegnili« tekaško progo na Prodih.
V	drugem vikendu lanskega leta, točneje 16.1.2010, smo se »tradicionalno« podali v Maribor na veleslalomsko tekmo za Zlato lisico. Zbralo se nas je 48 navijačev, ki pa žal nismo mogli navijati za »našo« Matejo, ki je bila takrat že poškodovana in se tekme ni udeležila. Najboljša slovenska tekmovalka je bila Tina Maze, ki je osvojila 13. mesto.
Na umetno zasneženem smučišču na Metulevih njivah, ki ga je delno »popopral« še naravni sneg, smo v januarju lani organizirali smučarski tečaj za otroke. Tečaja se je udeležilo 50 otrok. Delo je potekalo v dveh terminih, in sicer so imeli v dopoldanskem času tečaj otroci iz vrtca, v popoldanskem času pa osnovnošolci. Tečaj je trajal 10 ur, od ponedeljka do petka, v soboto pa smo organizirali zaključek tečaja s smučarsko tekmo, ki jo je obiskalo preko 150 gledalcev. Za organizacijo tečaja in zaključnega tekmovanja so klub in smučarski učitelji prejeli zelo veliko pohval, tako s strani staršev kot tudi drugih občanov.
Dan po zaključku tečaja, 24.1.2010, smo organizirali Odprto prvenstvo Luč v veleslalomu, ki je bilo zaradi pomanjkanja snega organizirano na smučišču Ložekar. Vreme na dan tekmovanja ni bilo najlepše, kar je bil verjetno poleg lokacije razlog za nekoliko slabšo obiskanost tekme. Tekmovalo je 38 tekmovalcev. Glede na to, da je bilo tekmovalcev malo, smo se člani kluba pred tekmo dogovorili in nato tudi izpeljali dva teka veleslaloma.
V	začetku februarja 2010 smo organizirali »ekspresni vikend« - tečaj teka na smučeh na tekaški progi na Prodih, ki ga je vodil Miha Robnik. Tečaj je bil dobro obiskan, udeležilo se ga je tudi precej ne več rosno mladih občanov, ki so tudi sicer zagnano tekali na smučeh, dokler je sneg to omogočal. Z Mihovo pomočjo je nekaj občanov kupilo tekaško opremo po precej ugodnejših cenah.
Na pustno nedeljo, 14.2.2010, smo na Robnikovih njivah ob pomoči krajanov Krnice organizirali otroški pustni veleslalom. Nastopilo je 31 tekmovalcev, med njimi tudi takšni, ki so se slab mesec prej udeležili začetnega tečaja. Tekmovali so v maskah, zmagali pa so vsi. S to tekmo smo v klubu sezono na smučeh zaključili.
V	marcu smo za potrebe nove smučarske vlečnice v Logu izobrazili smučarske nadzornike. Celoten strošek izobraževanja nadzornikov je klubu refundirala Občina Luče.
Konec lanskega leta smo klub prijavili v nov register Smučarske zveze Slovenije, kjer imamo uradno prijavljenih (člani obeh klubov- tako SK Luče kot tudi SZS) 23 članov. Posredovali smo tudi pri nakupu Slovenskih smučarskih vozovnic in licenciranju smučarskih učiteljev. V klubu imamo trenutno 9 smučarskih učiteljev (3 učitelje smučanja 1, 4 učitelje smučanja 2, 1 učitelja smučanja 3 in 1 diplomanta Fakultete za šport).
V	leto 2011 smo v Smučarskem klubu vstopili precej bolje »opremljeni«, saj je s 1.1. 2011 v Logu začelo delovati smučišče z umetnim zasneževanjem in nočno razsvetljavo. Že prvi teden leta 2011 smo izvedli smučarski tečaj za lučke otroke. Udeležilo se ga je kar 77 otrok, od tega 25 predšolskih in 52 šolarjev. Tečaj je potekal v treh terminih, in sicer: predšolski otroci v dopoldanskem času, osnovnošolci 1. triade v času od 13. do 15. ure, osnovnošolci 2. triade pa od 15. do 17. ure. Trajal je od torka do četrtka, nadaljevanje in zaključek pa se je zaradi slabega vremena prestavilo na naslednji konec tedna, na petek in soboto. Za zaključek tečaja
GLASILO OBČINE LUČE
- 25 -
smo organizirali smučarsko tekmo, ki si jo je v lepem vremenu ogledalo preko 250 gledalcev. Medalje in priznanja je udeležencem tečaja podelila »naša« Mateja Robnik, kar je bila za bodoče smučarje velika spodbuda.
Ker je bil obisk smučarskega tečaja zelo velik in ker v klubu želimo, da bi se otroci čim več smučali, smo v sodelovanju z Osnovno šolo Luče in STD Luče na Občino Luče naslovili prošnjo za subvencioniranje letnih smučarskih vozovnic za otroke s stalnim prebivališčem v Lučah. Občina je našo prošnjo odobrila in vsakemu otroku subvencionirala smučarsko vozovnico v višini 50,00 EUR.
15. 1. 2011 smo se zopet odpravili na ogled veleslaloma za Zlato Lisico v Maribor. Udeležilo se nas ga je 38 navijačev. Navijati smo šli za kar dve Lučanki, »naši« Matejo in Tino Robnik. Mateja se je vračala po poškodbi, Tini pa bi bil to prvi nastop na veleslalomski tekmi za svetovni pokal. Žal je bila tekma zaradi neregularnosti odpovedana, ravno preden bi nastopili naši dekleti, ki sta bili že pripravljeni na štartu.
Uspešna izvedba prvega smučarskega tečaja je po celotni Zgornji Savinjski dolini vzbudila precej zanimanja, zato smo 31.1.2011 ponovno organizirali smučarski tečaj za otroke. Tokrat so se ga udeležili predvsem otroci iz drugih občin naše doline (tudi s Polzele). Vseh udeležencev je bilo 29, od tega 4 iz Luč. Tečaj je potekal v popoldanskem času, od ponedeljka do petka, v soboto pa je bil zaključek tečaja s tekmo, ki si jo je ogledalo cca. 60 gledalcev. Zaradi izvedbe tečaja v popoldanskem času (prostor na smučišču) smo morali udeležbo na tečaju omejiti in tako v tem terminu na tečaju ni bilo vseh, ki so se nanj prijavili.
7.2.2011 smo organizirali smučarski tečaj za ženske. Tečaj je potekal v večernem času. Udeleženke, bilo jih je 32, so bile razdeljene v tri skupine, začetna, nadaljevalna in carving tehnika. Tečaj je trajal od ponedeljka do petka po dve uri, v soboto pa so imele tečajnice namesto zaključne tekme predstavitveno vožnjo, na kateri so se zapeljale po smučišču in pokazale znanje, ki so ga pridobile tekom tečaja. Nad tečajem in njegovo izvedbo so bile navdušene, posebej še tiste, ki so se naučile prvih smučarski korakov. Kot zanimivost naj navedem, da je bila najstarejša začetnica stara preko 50 let.
Dan po zaključku tečaja za ženske smo izvedli Odprto prvenstvo Luč v veleslalomu. Tekma je izredno uspela. Na štartu je bilo 68 smučarjev in 10 borderjev, ki so tekmovali v 13 kategorijah. V posameznih kategorijah so bili zmagovalci: Matic Presečnik, Aljaž Pančur (Luče), Tadej Klemenšek, Alen Krznar, Simon Klemenšek, Marjeta Robnik (Luče), Gabi Robnik (Luče), Ivan Robnik (Luče), Ivo Kumer (Luče), Franček Robnik (Luče), Marko Mlinar, Stanko Klemenšek in Dejan Moličnik med borderji (Luče). Borderjem smo postavili posebno progo na male količke. Po številu udeležencev je bila tekma tretja največja v Zgornji Savinjski dolini v lanski sezoni.
Za potrebe tekem smo v letošnjem letu kupili štartne številke, nove modre in rdeče zastavice, 20 veleslalomskih količkov (skupaj jih imamo sedaj cca. 70 kosov) in 20 kratkih količkov.Kot je bilo že omenjeno, je bilo za smučarske tečaje za otroke veliko zanimanje, zato smo med zimskimi počitnicami izvedli še en tečaj, ki ga je obiskalo 27 otrok in so večinoma prišli iz sosednjih občin. Tečaj je trajal od ponedeljka do petka po dve uri, v soboto pa smo otrokom pripravili še zaključno tekmo, ki jo je spet obiskalo veliko gledalcev.
Tudi moški smo proti koncu zime prišli na svoj račun. Klub je namreč organiziral tudi smučarski tečaj za moške, ki se nas ga je udeležilo 19. V začetnem tečaju je bil samo eden, preostali pa smo se ukvarjali s carvingom s poudarkom na tekmovalni tehniki. Med tečajem smo imeli dve video analizi, kjer smo lahko na ekranu videli svojo vožnjo ob hkratnem popravljanju naših napak s strani našega učitelja Tomaža Robnika. Ne glede na to, da se je tečaj nekoliko razvlekel, saj so morali biti za dobro izvedbo tečaja pogoji na progi čim bolj optimalni, smo ga vseeno uspeli spraviti pod streho.
I
- 26 -
GLASILO OBČINE LUČE
Sezono na smučeh smo zaključili s Šaljivim pustnim veleslalomom, ki smo ga organizirali v sodelovanju z drugimi društvi v občini. V lepem vremenu je nastopilo okrog 40 pustnih mask, tekmovalno progo pa smo nekoliko »začinili« tako, da so tekmovalci poželi tudi veliko smeha. Za rezultat je štel tako čas na progi kot tudi maska, ki jo je ocenjevala tričlanska komisija. Izmed tekmovalcev smo na koncu tekmovanja izžrebali nagrado - apartma s kartami za kopanje za 1 teden v Termah Čatež, ki jo je prejel Dogaris Jan.
Poleg že navedenih tečajev smo imeli tudi 26 ur individualnih tečajev, ki se jih je udeležilo 11 oseb. Trije naši učitelji pa so učili učence OŠ Bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki v šoli v naravi na Pohorju.
Delo kluba je bilo v zadnjih dveh smučarskih sezonah, še posebej v letu 2011, zelo uspešno. Za prizadevno delo se želim zahvaliti članom kluba, Občini Luče za delno financiranje programov in vsem ostalim, ki so nam pri delu pomagali.
Benjamin Robnik
SMUČARSKO TEKAŠKO DRUŠTVO LUCE
V letu 2010 je bilo ustanovljeno Smučarsko tekaško društvo Luče. Društvo je na podlagi javnega razpisa pridobilo koncesijo za izgradnjo in upravljanje smučišča v Logu. V lanskem letu in pretekli smučarski sezoni so člani društva opravili preko 3000 prostovoljnih delovnih ur, od tega nemalo strojnih. S temi urami je bila izvedena izsušitev močvirja po samem terenu smučišča in na mestu, kjer sedaj stoji skedenj in spodnja postaja vlečnice, izravnava terena smučišča (trebljenje in zatravljanje), izvedena je bila celotna infrastruktura za umetno zasneževanje in nočno smuko, obnova vlečnice ter izgradnja skednja, ki ga je društvo v celoti financiralo samo. Vsa potrebna dovoljenja za obratovanje smučišča so bila pridobljena do konca leta 2010, zato smo s 01.01.2011 pričeli z uradnim obratovanjem. Pred tem smo celotno smučišče in tekaške proge zasnežili z umetnim snegom. Kljub trem močnim odjugam smo uspeli smučišče zadržati v dobri kondiciji do 13.03.2011, ko smo uspešno zaključili 1. smučarsko sezono. V celotni sezoni je bilo opravljenih 68 smučarskih dni. Vsa dela v zvezi z obratovanjem smučišča (zasneževanje smučišča, priprava prog, ratrakiranje, organizacija treningov in tekem ter dobro voljo v skednju...) so bila prav tako opravljena prostovoljno, razen del: vodja obratovanja, strojnika vlečnice, nadzornika in reševalca na smučišču, ki so jih opravljali: Jože Šibanc, Jože Podbregar, Miran Urtelj in Jože Atelšek. Navedenim se za njihov trud in potrpljenje najlepše zahvaljujemo!
Zahvala velja tudi vsem, ki so kakorkoli materialno in moralno pripomogli k izgradnji in obratovanju, predvsem pa vsem Vam, ki ste v tako velikem številu vsakodnevno obiskovali smučišče in se udeleževali naših aktivnosti. Posebej se zahvaljujemo Petru Dešmanu - Puriju, ki je dovolil izgradnjo smučišča na njegovem zemljišču.
Zelo smo zadovoljni, da je smučišče tako uspešna zaživelo, kljub temu da so nekateri poizkušali in še poizkušajo zavirati projekt, ki je del tradicije Luč.
Smučarsko tekaško društvo Luče
GLASILO OBČINE LUČE
- 27 -
ŠPORTNO DRUŠTVO RADUHA LUCE
V	Športnem društvu Raduha Luče potekajo športne aktivnosti skozi vse leto. V zimskih mesecih (od novembra do aprila) je organizirana rekreacija v telovadnici, in sicer vsak torek in petek od 18.00 do 19.30 ure; igra se košarka. V ponedeljkih je telovadnica na voljo za odbojko in namizni tenis, občasno se igrajo tudi druge športne zvrsti. V letu 2010 sta bili v zimskih mesecih organizirani dve sankaški tekmi. Društvo pa je sodelovalo pri ureditvi tekaške proge na Juvanovih prodih. Društvo je pomagalo tudi pri organizaciji smuka v Planici.
S prvim majem se pričenja organizirana rekreacija na prostem. Športno društvo pomaga pri organizaciji malega nogometa med naselji v Lučah. Skozi poletne mesece je potekala liga v malem nogometu. Za sezono 2010/2011 pa še potekajo boji za najboljšo ekipo.
Ob Lučkem dnevu je bilo društvo zelo dejavno, saj vse športne aktivnosti, ki se dogajajo v tem času organizira ravno naše društvo. Od četrtka do nedelje smo vsak dan organizirali tekmovanja v različnih športih. V četrtek je bil organiziran turnir v ženskem nogometu, v soboto sta bila turnirja v malem nogometu in ulični košarki, v nedeljo pa je bila tradicionalna tekma med suhimi in debelimi ter turnir v inline hokeju. V soboto in nedeljo je bilo organizirano plezanje na plezalni steni.
V	jesenskih mesecih je bila v Lučah organizirana liga v inline hokeju.
Tekom leta smo se člani društva udeležili tudi raznih športnih tekmovanj, predvsem v Zgornjesavinjski dolini, kjer smo dosegali dobre rezultate. Ekipe ŠD Raduha so nas zastopale na tekmovanjih na nogometnih in košarkarskih turnirjih.
Na igrišču je bila postavljena ograja pri brunarici, na novo smo zarisali črte na igriščih. Kupili smo tudi nekaj športnega inventarja, ki ga uporabljamo pri športnem udejstvovanju.
Rekreacije ni nikoli dovolj!
Marjan Moličnik
ZGORNJESAVINJSKI ALPINISTIČNI KLUB RINKA
Alpinistični klub Rinka je bil ustanovljen že v letu 2001, vendar so se vse glavne aktivnosti (alpinistična šola, skupni plezalni tabori, občni zbori, drugi sestanki,...) v preteklih nekaj letih ustavile. V zadnjem času pa se je na področju Zgornje Savinjske doline zopet pojavilo precej perspektivnih mlajših alpinistov in tudi športnih plezalcev. Tako se je dalj časa porajala misel, da bi ustanovili nov alpinistični klub, ki ne bi bil lokalno omejen, tako kot večina predhodnih, vendar bi vključeval celotno področje Zgornje Savinjske doline. Zato smo (predvsem po zaslugi Saše Lekica) 20.2.2010 organizirali izredni občni zbor AK Rinka, na katerem smo izvolili nov odbor, novega predsednika, prestavili smo sedež kluba v Luče, spremenili pa smo tudi ime. Novo ime je sedaj Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka.
Aktivnosti v letu 2010
Od 6. 12. 2009 do 15. 1. 2010, kar je sicer pred uradnim novim začetkom kluba, smo se trije člani ZSAK Rinka, Lovro Vršnik, Matjaž Dušič, Luka Ajnik in Peter Jeromelj (AK Slovenj Gradec), udeležili odprave v Patagonijo. Obiskali smo dolino reke Cochamo, ki leži v Čilu, približno 1000 km južno od glavnega mesta Santiago. V neokrnjeni naravi smo preplezali nekaj smeri, med njimi izstopa prva ponovitev smeri »Vivir para trabajar« (6c+, 900m), ki sta jo preplezala Lovro Vršnik in Matjaž Dušič. Slabo vreme nam je za las preprečilo doseči naš glavni cilj - preplezati novo smer v deviški steni.
I
- 28 -
GLASILO OBČINE LUČE
Takoj po ustanovitvi smo organizirali alpinistično šolo, ki jo je obiskalo 16 tečajnikov, od tega 4 punce, zaključila pa se je v začetku tega leta.
Organizirali smo štiri plezalne tabore: - Paklenica, od 28. 5. do 30. 5.; na taboru je sodelovalo 25 članov, od tega 9 tečajnikov, preplezali smo 28 smeri;
-	Korošica, od 25. 6. do 27. 6.; sodelovalo je 16 članov, od tega 4 tečajniki, preplezali smo 16 smeri;
-	Okrešelj, od 21. 8. do 22. 8.; sodelovalo je 8 članov, od tega dva tečajnika, preplezali smo 4 smeri;
-	Paklenica, od 2. 10. do 3. 10.; sodelovalo je 12 članov, od tega 2 tečajnika, v dveh dneh smo preplezali 9 smeri.
Od 21. 6. do 12. 8. 2010 sem se član ZSAK Rinka (Luka Ajnik) udeležil Slovenske alpinistične odprave Gasherbrum 2010. Glavni cilj je bil doseči vrh tretje najvišje pakistanske gore Gasherbrum I (8068 metrov). Zopet nas je spremljalo izredno slabo vreme, ki je v dolinah terjalo stoletne poplave. Tako Slovenci nismo dosegli vrha; sam sem obrnil na višini 7200 metrov. Iz alpinističnega vidika pa je bil veliko bolj pomemben poizkus, kot doseči vrh Gasherbruma I, preplezati novo smer na Gasherbrum VI (7003 metre), ki smo se je lotili Tadej Krišelj (AO Kamnik), Miha Zupin (AO Kranj) in Luka Ajnik (AK Rinka). Mislili smo, da je vrh še neosvojen, vendar smo kasneje izvedeli, da so ga leta 1998 dosegli francoski alpinisti.
Na tem področju je bilo v tem času veliko padavin, podnevi pa sonce premočno segreje ozračje, zato je snežna odeja zelo nestabilna. Zaradi tega smo si izbrali linijo po grebenu, zahodno od glavnega snežišča. Na srečo je bila v času našega vzpona polna luna, zato smo se odločili plezati ponoči in si s tem zagotoviti maksimalno varnost. Prihranili smo tudi odvečno težo, saj zaradi nočnega gibanja nismo potrebovali šotora in spalnih vreč.
V 2000 metrov visoko steno smo torej vstopili 25.7. 2010 ob 21.00 in se dokaj hitro vzpenjali do prve skalne stopnje. Preko smo hoteli po ledenem slapu, a smo hitro ugotovili, da je bil zaradi visokih temperatur led neprimeren za varno plezanje. Nato smo izbrali prehode v desno, ki pa so nas presenetili s težavnostjo in nas močno upočasnili. Snežišče nad skalno stopnjo, ki smo ga morali ob prvih jutranjih žarkih prečiti, smo zato dosegli precej desno, kar je ob vedno toplejšem dnevu porajalo zelo neprijetne občutke. Ob desetih zjutraj smo si 6200 metrov visoko uredili zasilen bivak na relativno varnem mestu, kjer smo sede počivali in kuhali. A kaj kmalu je od vseh strani pričelo močno plaziti. S plezanjem smo nadaljevali proti večeru in po enem rastežaju dosegli greben. Iz predhodnih ogledov stene smo upali na lažji teren, vendar so se prave tehnične težave šele začele. Greben je sestavljen iz mnogih stolpov in grap, kar zahteva težko orientacijo in mnogokrat preseneti z nepričakovanimi spusti in strmimi skoki. Tako smo naslednjo noč uspeli preplezati le 400 višinskih metrov in se ob 11.00 »utaborili«
GLASILO OBČINE LUČE
- 29 -
na višini 6570 metrov, misleč da smo dosegli vrhnje snežišče. Po štirih urah kuhanja in počitka smo nadaljevali proti vrhu, vendar je teren zopet postal precej strm (70°), sneg pa zaradi odjuge ni bil najbolj primeren. Kmalu smo se odločili obrniti, saj precej izmučeni nismo bili pripravljeni na še eno noč plezanja, zmanjkalo pa nam je tudi hrane in pijače. Poleg vsega je začelo še snežiti.
6600 metrov visoko smo začeli sestopati zahodno od naše smeri. Opravili smo štiri spuste po vrvi, nato pa dosegli strmo snežišče, po katerem smo sestopili pod steno in 27. 8. ob enajstih zvečer po 60 urah brez spanca dosegli bazo.
Omeniti je potrebno tudi veliko število vzponov naših članov, ki so plezali tako v naših Alpah in tudi tujih gorstvih, predvsem v italijanskih Dolomitih (samo starosta Samo Supin je preplezal 87 smeri, od tega 6 prvenstvenih). Tako se je skupno nabralo okrog 800 vzponov, od tega preko 10 prvenstvenih. Pogoje za registracijo pri PZS pa je doseglo kar 45 članov!!
Aktivnosti v letu 2011
Od 12. januarju do 6. marca 2011 sta se Lovro Vršnik in Matjaž Dušič udeležila odprave v Patagonijo, kjer sta v gori Fitz Roy opravila zelo pomemben vzpon. Matjaž in Lovro sta prva, ki sta smer Mate, Porro y Todo lo Demas povezala s Casarrotojevo smerjo do vrha Fitz Roya.
8. 2. 2011 sta ob šestih zjutraj zapustila bazni šotor in po štirih urah prišla do vstopa smeri. Cel dan sta plezala v razmeroma dobrih pogojih, po razmeroma suhi skali. Težave so bile razmeroma konstantne, med VII. in VIII. težavnostno stopnjo. Tako sta pozno zvečer, po 13 raztežajih dosegla solidno polico, kjer sta si uredila zasilen bivak. Pričela sta s kuhanjem in si tako pred mrzlo nočjo, ki sta jo preživela brez spalnih vreč in ob spremstvu močnega vetra, zagotovila čim več potrebnih kalorij. 9. 2. sta nadaljevala s plezanjem in sta po 6 raztežajih dosegla vrh Gorreta Pilarja, kjer se konča smer Mate, Porro y Todo lo Demas. Nato sta opravila dva krajša spusta do sedla, od koder sta nadaljevala vzpon po Casarottejevi smeri do vrha. Po 6 raztežajih Casarotta so se težavnosti umirile. Vrh sta dosegla ob 21.30. Na njem sta srečala še nekaj navez iz smeri Franco Argentina. Po kratkem oddihu na vrhu sta pričela s sestopom po Franco Argentini. Po vseh spustih ob vrvi in zapletih sta bila 10.2. ob 12. uri nazaj pri šotoru. Naj še omenim, da sta fanta kasneje poskušala osvojiti še goro Cerro Torre, vendar sta se zaradi nenehnega plazenja še pravi čas obrnila.
V	letu 2011 bomo izpeljali pomemben klubski projekt; na Ljubnem si bomo urediti klubske prostore, s prostorom za sestanke in umetno plezalno steno.
Prav tako smo že pričeli z novo alpinistično šolo, ki jo obiskuje 17 članov. V okviru šole smo v maju obiskali Paklenico, v juniju pa smo organizirali plezalni tabor na Korošici. V avgustu načrtujemo plezalni tabor v italijanskih Dolomitih.
V	juliju smo na lučki plezalni steni začeli s plezalno rekreacijo. Zopet se je pokazal precejšnji interes med mladimi. Tako sedaj rekreacijo obiskuje že 14 nadebudnežev.
Luka Ajnik
I
- 30 -
GLASILO OBČINE LUČE
TURISTIČNO DRUŠTVO LUCE
Turistično društvo Luče je v letu 2010 sodelovalo na marsikateri prireditvi v kraju. Izpeljali smo nekaj že utečenih dogodkov, ki smo jim dodali še nekaj novih.
V	aprilu smo se skupaj z ostalimi društvi in osnovno šolo udeležili vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Akcija je bila tako na lokalni kot na državni ravni zelo uspešna, s tem pa smo pripomogli k čistejšemu okolju za nas in naše zanamce.
V	tem mesecu smo gostili tudi arhitekta Janeza Rožiča, ki nas je popeljal po Lučah in nam razkril svoj pogled na našo vas. Kljub temu, da se dnevno srečujemo z različnimi detajli v vasi, pa ti velikokrat ostanejo neopaženi, kar nam je razkril prav g. Rožič, ki nam je svetoval tudi, kako se razvijati naprej, ne da bi pri tem preveč vplivali na kulturno in arhitekturno dediščino.
Mesec maj že vrsto let zaznamujemo s postavitvijo mlajev ter kurjenjem kresa. Zaradi gradbenih del na zgornji vasi smo tokrat mlaj postavili samo pri pošti.
Ob prireditvi Lučki dan smo se skušali vrniti v čase, ko še ni bilo radia in televizije in ko so si ljudje dolge večere krajšali s pripovedovanjem različnih zgodb oz. »ustorij«. Amaterska gledališka skupina Bile bale je v dobri uri trajajoči predstavi obiskovalce popeljala v stare čase in z različnimi igranimi »ustorijami« pričarala zanimiv sobotni večer. Poleg tega, smo v društvu pripravili tudi razstavo del Oskarja Kogoja ter Jožeta Strmčnika - Šlangerja v Ivanovi hiši, ki se je v obnovljeni luči pokazala kot zelo primeren prostor za podobne dogodke. Seveda smo tudi letos poskrbeli, da zabave na prireditvenem prostoru ni manjkalo, na račun pa so prišli tako mlajši kot starejši obiskovalci.
Ker je v društvu začelo prihajati do določenih trenj in nestrinjanj v zvezi z delom društva, smo 16. 10. 2010 izvedli izredni občni zbor, kjer je dotedanjo predsednico Amando Kladnik
V decembru smo popestrili praznični čas z glasbenim dogajanjem na vasi pred občino s skupino Puschlushtae in ansamblom Vikend. Poskrbeli pa smo tudi za vse, ki radi ustvarjajo in sicer z delavnicama filcanja ter aranžiranja in zavijanja daril. Dober obisk vseh omenjenih dogodkov je pokazal, da se ljudje v tem času zelo radi družimo in zato se bomo tudi v naprej trudili popestriti decembrsko dogajanje.
Tudi v letu 2011 smo že bili aktivni. Skupaj z ostalimi društvi smo na pustno soboto pripravili pustno tekmo v maskah na lučkem smučišču. Tekmovanja se je udeležilo kar lepo število otroških, odraslih in skupinskih mask, ki so se pomerile v smučarskih vragolijah, seveda v pustnih opravah.
V aprilu smo k sodelovanju na očiščevalni akciji povabili tudi letošnje devetošolce in jih za pomoč nagradili s finančnim prispevkom za zaključno ekskurzijo.
Za prebivalce Luč smo tudi letos organizirali kresovanje, ki je bilo kljub slabšemu vremenu dokaj dobro obiskano.
Tudi v prihodnje se bomo trudili za popestritev dogajanja v Lučah.
zamenjala Maja Robnik.
Maja Robnik
GLASILO OBČINE LUČE
- 31 -
............................................................TURISTIČNO........DRUŠTVO........PODVOLO VL JEK..........
TD Podvolovljek je v letu 2010 dopolnilo 10 let delovanja. Na žalost pa zaradi pomanjkanja volje nismo uspeli izpeljati vseh zadanih načrtov.
Kljub krizi, ki nas je zajela v preteklem letu, smo v februarju izpeljali smučarsko tekmo,
aprila pa smo se pridružili projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Aprila smo postavili tudi mlaj. Decembra je otroke obiskal Miklavž, podvolovlječki pevci pa so obiskali naše domove in nam z ubranim petjem polepšali mrzle dni.
V letošnjem letu smo tudi že bili aktivni. Postavili smo mlaj; za razliko od lani smo ga letos postavljali na roke. V aprilu smo očistili naš kraj. V avgustu načrtujemo sodelovanje na Lučkih dnevih. Prav tako avgusta bomo izpeljali tudi veselico v Podvolovljeku. Tako kot vsako leto bo tudi letos tradicionalno miklavževanje. Domove pa bodo obiskali tudi domači pevci.
V letu 2011 si želimo izpeljati še nekatere projekte; radi bi organizirali več zabavnih prireditev, kjer bi se ljudje družili in obujali stare običaje.
TD Podvolovljek
JSKD - OBMOČNA IZPOSTAVA MOZIRJE
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Mozirje pokriva kulturno dejavnost na območju občin Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Rečica in Solčava. Gre za kulturne dogodke ljubiteljskih dejavnosti, ki se odvijajo skozi vse leto.
Kulturna društva občin in šolske kulturne sekcije, ki so množično gibalo kulturnega dogajanja in kulturnega razvoja v dolini, vešče in z velikimi uspehi nizajo vrhunske nastope in predstavitve svojega delovanja tako na območni, regijski in tudi na državni ravni.
Tu izpostavljamo le nekatere dogodke, ki so potekali pod okriljem JSKD - Območne izpostave Mozirje, in sicer tiste, ki so potekali v drugi polovici lanskega in v prvi polovici leta 2011 in na katerih so aktivno sodelovali občani Luč.
-	Literarno srečanje mladih - BESEDIČICA (sodelovanje lučkih osnovnošolcev, med katerimi je posebno priznanje prijela učenka 7. razreda, Patricija Resnik, za literarno besedilo Čudna čarovnija);
-	gledališko in lutkovno področje - GLEDALIŠKO OGLEDALO (sodelovanje gledališke skupine učencev 7. razreda OŠ Blaža Arniča Luče na regijskem srečanju gledaliških skupin v Radečah s predstavo Oh, ti mediji in sodelovanje lutkovne skupine OŠ Blaža Arniča Luče, ki se je s svojo lutkovno predstavo Čudna čarovnija uvrstila ne samo na regijsko, ampak tudi na državno srečanje lutkarskih skupin, kjer je prejela zlato plaketo);
-	nastop najboljših malih pevskih skupin Slovenije - ODMEV Z GORA (med njimi tudi lučka skupina fantov Oktet Žetev);
I
- 32 -
GLASILO OBČINE LUČE
-	množična pevska manifestacija CICIDO - območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov (sodelovanje 560 otrok iz vseh osnovnih šol naše doline v Gornjem Gradu, 8. aprila 2011, med njimi nastop otroškega in mladinskega pevskega zbora iz Luč);
-	območno pevsko srečanje PIKAPOLONČEK (nastop najmlajšega pevskega zbora iz OŠ Luče - CICI OPZ);
v
-	območna revija odraslih pevskih zborov in skupin - PA SE SLIS' (sodelovanje okteta Žetev).
Ivana Žvipelj, vodja OI JSKD (Besedilo za Luče priredilo Uredništvo)
OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE
V	šolskem letu 2010/2011 imamo na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah 177 učencev, od tega jih je 24 v Solčavi. Na matični šoli so razporejeni v deset oddelkov, na podružnični šoli pa v dva kombinirana oddelka. Učiteljski zbor šteje 24 strokovnih delavcev. Poleg tega je na podružnični šoli v Solčavi zaposlena še individualna spremljevalka, ki skrbi za gibalno oviranega prvošolca.
V	organizacijo osnovne šole spadajo tudi štirje oddelki vrtca, in sicer trije v Lučah in eden v Solčavi. V vseh oddelkih je 62 otrok; v vrtcu so zaposlene štiri vzgojiteljice in štiri pomočnice vzgojiteljice. V vrtcu v Lučah je s skrajšanim delovnim časom zaposlena še javna delavka, ki nudi pomoč pri spremstvu otrok.
V	vrtcu še imamo prosta mesta. Tisti starši, ki se še niste odločili, da bi vpisali otroka v vrtec, storite to čim prej in omogočite svojim otrokom, da se vključijo v skupino svojih vrstnikov. V primeru, da ne bomo imeli dovolj otrok za normativno oblikovanje treh skupin, bomo morali en oddelek vrtca zapreti. To pa posledično pomeni, da vrtec v Lučah med šolskim letom ne bo mogel sprejeti nobenega otroka več.
In kaj se je dogajalo v šolskem letu 2010/2011? Vsi učenci so dosegli pozitiven učni uspeh in napredovali v višji razred.
Poleg obveznega pouka so bili učenci aktivni še v šestnajstih interesnih dejavnostih, ki jih je vodilo 15 mentorjev. Eden od mentorjev je bil zunanji sodelavec mag. Jože Kumer in je vodil čebelarski krožek. Na državnem čebelarskem tekmovanju v Ljutomeru sta Boštjan Povšnar in Nejc Funtek osvojila srebrni priznanji.
Učenci so na tekmovanjih pokazali veliko znanja in sposobnosti ter dosegli zelo pomembne rezultate. Osvojili so: dve srebrni priznanji iz slovenščine in tri srebrna priznanja iz matematike. Po eno srebrno priznanje pa so prejeli pri nemščini, zgodovini in fiziki. Uspešni
so bili tudi v Veseli šoli, saj so prejeli kar štiri srebrna priznanja.
Lutkarji Patricija Resnik, Timotej Rosc, Veronika Marolt, Domen Lokan, Kristina Kosmač in Katarina Resnik so pod mentorskim vodstvom gospe Jožice Podkrajnik na državnem tekmovanju v Ljubljani prejeli zlato plaketo. Za zlato predstavo Čudna čarovnija je besedilo napisala Patricija Resnik, sceno in lutke pa je izdelal Timotej Rosc.
GLASILO OBČINE LUČE
- 33 -
V šolskem letu 2010/2011 so devetošolci preizkusili svoje znanje na nacionalnem preverjanju znanja iz slovenščine, matematike in zgodovine. Rezultati, ki so jih dosegli naši učenci, so nad državnim povprečjem pri vseh predmetih. Povprečni dosežek naših učencev pri slovenskem jeziku je bil 67,64 odstotnih točk -državno povprečje je bilo 55,00. Državno povprečje so presegli za 12,64 odstotnih točk. Pri
Otroški pevski zbor je na državnem tekmovanju v matematiki SO dosegli 66,17 odstotnih točk -Zagorju ob Savi prejel zlato priznanje	državno povprečje je bilo 55,55 in so ga presegli
za 10,62 odstotnih točk. Pri angleščini so učenci 9. razreda dosegli 74,17 odstotnih točk - državno povprečje je znašalo 61,04. Državno povprečje so tako presegli za 13,13 odstotnih točk.
Naši učenci so se odzvali na mnoge literarne in likovne natečaje, kjer so osvojili številne nagrade in priznanja. Najbolj odmevno je bilo mednarodno priznanje za sliko na temo Etno oblačila, ki ga je prejela učenka Nina Ošep. Izbrana je bila izmed 8000 likovnih del iz 35 držav z vseh kontinentov. Uspešni so bili na športnih tekmovanjih. Sodelovali so tudi na kulturnih prireditvah v šoli in v kraju. V preteklem šolskem letu sta izšli dve glasili z naslovom Nagajivc na razredni stopnji in glasilo Špasn na predmetni stopnji. Vsa ta glasila kot tudi glasila preteklih let si lahko pogledate na naši spletni strani na naslovu http://www.os-luce.si/Solska_glasila.htm
Za uspešno šolsko delo je pomembno dobro sodelovanje med šolo in starši. Moč učiteljev in staršev je namreč v zgledu, ki ga dajemo otrokom. S tem prevzemamo eni in drugi veliko odgovornost za njihovo vzgojo in izobraževanje. Prav je, da si to odgovornost delimo in da v
tem procesu vsak od nas prispeva najboljše, kar zmore. Zagotovimo mladim, da si na poti izobraževanja in druženja z nami pridobijo pozitivno podobo o sebi, pozitiven odnos do učenja in življenja nasploh.
Zadovoljni pa smo tudi z dobrim sodelovanjem med šolo in občino. Zato se zahvaljujem županu in svetnikom občine Luče, da nam omogočajo finančno uresničiti naše potrebe pri obnovi šolske zgradbe in posodobitvi šolskih prostorov.
Lepa in urejena šola je tako v ponos kraju, nam pa v veliko veselje in zadovoljstvo.
Več o delu šole in dosežkih naših učencev pa si lahko preberete na naši spletni strani na naslovu http://www.os-luce.si/Organizacija.htm.
-o
O) 3"
O <
3
Valerija Robnik, prof. Ravnateljica
I
- 34 -
GLASILO OBČINE LUČE
KNJIŽNICA LUCE
Knjižnica Luče je enota Osrednje knjižnice Mozirje. Majhen, a prijeten prostor za svojimi zidovi skriva veliko uporabnih stvari.
V	Knjižnici Luče je na izbiro veliko raznovrstnega knjižničnega gradiva. Najmlajši radi posegajo po kartonkah in pisanih slikanicah. Osnovnošolci hitro najdejo kaj zase: od knjig za domače branje in bralno značko do stripov, detektivskih in znanstveno-fantastičnih zgodb. Srednješolci in študenti pogosto potrebujejo zahtevnejše gradivo, ki jim ga knjižničarji prinesemo iz mozirske enote. Odrasli imajo na izbiro vse od lažjega leposlovja, ki pride prav po napornem dnevu ali v počitniškem času, pa do bolj izbranih literarnih del slovenskih in tujih avtorjev. Na voljo je tudi strokovna literatura tako za mladino kot za odrasle. V Knjižnici Luče si je možno odbrati tudi nekaj filmov in risank na DVD-jih in videokasetah.
Knjižnico Luče so v zadnjem letu vzeli za svojo tudi najmlajši Lučani. Odkar organiziramo pravljične ure, knjižnica včasih kar »poka po šivih«, saj je pravljično uro v Lučah naenkrat obiskalo tudi 12 otrok. Zbiramo se vsak 3. torek v mesecu ob 17. uri. Maja smo pravljice poslušali še zadnjič v tej sezoni, nato smo se odpravili še na izlet pravljičarjev, do jeseni, ki bodo pravljice spet prišle med nas, pa smo jih poslali na počitnice.
V	Osrednji knjižnici Mozirje vodimo tudi projekte, ki so namenjeni spodbujanju branja med odraslimi bralci pod skupnim imenom Zgornjesavinjčani s knjigo v roki. V aprilu smo na sklepni prireditvi v Mozirju zaključili 6. bralno značko za odrasle, ki so se ji pridružili tudi lučki bralci. Za osvojitev bralne značke je bilo potrebno prebrati 7 naslovov knjig iz pripravljenega seznama ter pesniško zbirko po lastni izbiri. Med letom smo za bralce bralne značke za odrasle tudi v lučki knjižnici organizirali dve srečanji, ki sta se razvili v prijetna pogovora o prebranih knjigah in samem projektu.
Knjižničarji pa že pripravljamo novo nabirko knjig za 7. bralno značko za odrasle, ki bo potekala vse do aprila 2012. Vabljeni, da se pridružite. Več informacij dobite v Knjižnici
Luče. V teku pa je že drugi projekt za odrasle, ki smo ga poimenovali Beremo slovenske avtorje, saj s tem projektom vabimo k branju del slovenskih avtorjev, ki se jim velikokrat radi neupravičeno izogibamo. Do letošnjega decembra bomo tako prebrali vsaj 2 naslova slovenskih avtorjev po lastni izbiri.
V Knjižnici Luče je omogočena tudi uporaba računalnikov in dostop do interneta ter tiskanje, skeniranje in fotokopiranje dokumentov. Vabljeni torej v knjižnico Luče ob torkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. Dodatne informacije o delovanju in dogajanju v Osrednji knjižnici Mozirje in njenih enotah najdete tudi na spletni strani http://www.knjiznica-mozirje.si/.
Mateja Ugovšek
GLASILO OBČINE LUČE
- 35 -
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA
Vloga kmetijstva v občini Luče je zelo pomembna, saj opravlja ne samo prostorsko in ekološko, ampak tudi gospodarsko in socialno funkcijo. Osnovni cilj kmetijstva je vsekakor pridelovanje varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe.
Območje obsega 161 kmetij z 9.333 ha gozdnih in 947 ha kmetijskih površin, poleg tega pa je tudi 9 planinskih pašnikov z 387 ha pašnih površin.
Kot tržni produkt je mleko reden vir dohodka vsak mesec na 47-ih kmetijah, na vseh ostalih pa prevladuje pašno pitanje, reja krav dojilj in ovčereja na tistih kmetijah, kjer je bila že nekdaj tradicija. V letu 2010 je Zadruga Mozirje odkupila 1.635.261 kg mleka. Goveje živine je v povprečju odkupljene 70 komadov (biki , voli, izločene krave) in okrog 170 komadov jagnjet. Seveda pa trženje poteka tudi po neorganiziranih poteh.
Vse bolj se kaže, da je znanje tudi v kmetijstvu zelo pomemben dejavnik, zato ga je potrebno stalno dopolnjevati. Kmetijska svetovalna služba že vrsto let nudi svojim uporabnikom strokovno pomoč pri njihovem delu na zelo različnih področjih. Težišče svetovalnega dela obsega naslednja področja:
1.	Izvajanje tehnoloških ukrepov za dvig konkurenčne sposobnosti kmetij;
2.	Spodbujanje pridobivanja dopolnilnega in dodatnega dohodka;
3.	Izvajanje ukrepov kmetijske politike:
-	področje sonaravnega kmetijstva (kmetijsko okoljski podukrepi, navzkrižna skladnost, izvajanje EU standardov na kmetijskih gospodarstvih),
-	področje kmetijskih trgov (svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov tržno cenovne kmetijske politike, računalniški vnos zbirnih vlog, knjigovodstvo na kmetijah FADN);
-	področje strukturne politike in politike razvoja podeželja (pomoč pri uveljavljanju ukrepov);
-	zdravstveno varstvo rastlin;
4.	Združevanje in povezovanje na podeželju: Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo, Ovčerejsko društvo Raduha, Strojni krožek ZSD, Društvo kmetic ZSD.
Z informiranjem in usposabljanjem kmetov si prizadevamo spodbuditi razvoj, ki ga je začrtala skupna kmetijska politika. Nudimo jim strokovno pomoč in nasvete, ob enem pa jim pomagamo pri izredno zapletenih administrativnih postopkih, kljub vse večjemu obsegu
Večina kmetij v občini kmetuje sonaravno. Tak način pridelave pomeni naravi prijaznejše kmetovanje, iz katerega ob nadzorovani uporabi gnojil in določenih fitofarmacevtskih sredstev izhajajo visokokakovostni kmetijski pridelki. S tem se zmanjšajo negativni vplivi kmetovanja na okolje in zdravje ljudi.
Začrtana pot kmetovanja v občini je pravilna. V krizi v kateri se trenutno nahaja kmetijstvo je treba videti priložnost. Ker imajo naše kmetije težavne pogoje za kmetovanje, je v teh časih nujno poiskati dodaten vir dohodka z dopolnilno dejavnostjo. S tem bo zagotovljen izboljšan življenjski standard in socialna varnost.
Radi se pohvalimo, da je ni lepše dežele, kot je naša, kjer se delo človeških rok prepleta z naravnimi danostmi. Tudi v Lučah se je potrebno za vzdrževanje lepot narave zahvaliti pridnim rokam naših kmetov.
Vida Ribič, terenska kmetijska svetovalka
našega dela.
I
- 36 -
GLASILO OBČINE LUČE
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
VARNOST PREMOŽENJA IN ANALIZA STANJA VARNOSTI NA OBMOČJU OBČINE LUČE V LETU 2010
Policisti Policijske postaje Mozirje opažamo pri svojem delu na območju Zgornje Savinjske doline in s tem tudi v občini Luče pomanjkanje samozaščitnih ravnanj občanov, saj se kljub opozarjanju vse prevečkrat še zgodi, da občani pustijo vrednejše predmete (kolesa, kolesa z motorjem) nezavarovane, prav tako pa so v vozilih na vidnem mestu puščene denarnice, torbice ali druge vrednejše stvari, kar storilci kaznivih dejanj s pridom izkoristijo. Občani prav tako puščajo odklenjene stanovanjske hiše ali pa pustijo ključe na običajnih mestih, kjer jih storilci kaznivih dejanj zlahka najdejo in jim tako močno olajšajo delo. Vse pogostejše pa so tudi goljufije in tatvine, ki jih izvršujejo osebe, ki po osamljenih hišah in kmetijah ponujajo v prodajo različne predmete, pri tem pa izkoristijo nepazljivost in naivnost prebivalcev in jim odtujijo denar ali pa jim prodajo predmet oziroma napravo, ki ne deluje oziroma nima nobene vrednosti. Zaradi navedenega opozarjamo občanke in občane, da primerno zavarujejo svoje imetje in ne nasedajo različnim goljufom, ki se pojavljajo na vratih ter ponujajo ugoden nakup naprav in predmetov.
Žal pa je v Zgornji Savinjski dolini razširjeno uživanje alkoholnih pijač, kar se odraža tudi v varnosti cestnega prometa. Alkohol je pomemben dejavnik za povzročitev prometnih nesreč zlasti tistih z najhujšimi posledicami. V zadnjih letih je na območju celotne Slovenije vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil vinjen voznik. V letih od osamosvojitve Slovenije je tako v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, umrlo več kot 2100 ljudi.
Zaskrbljujoča je tudi stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč, ki že več let zaporedoma znaša več kot 0,80 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (na območju občine Luče v letu 2010 znaša kar 2,47 grama alkohola na kilogram krvi - promilov).
Ni dvoma, da so izjemno nevarni vozniki z velikimi koncentracijami alkohola, zato so spremembe Zakona o varnosti cestnega prometa, ki je bil sprejet leta 2008, z višjimi globami, možnostjo odvzema prostosti in ne nazadnje z zasegom in odvzemom vozila, usmerjene prav v zmanjševanje njihovega števila. A kljub temu to ne pomeni, da je za varno sodelovanje v prometu sprejemljivo uživanje alkohola in vožnja v vinjenem stanju. Meja 0,24 mg/l alkohola v litru izdihanega zraka ali 0,5 g/kg alkohola v kilogramu krvi, ni splošna pravica, saj se že pri nižjih koncentracijah zmanjšujejo vozniške sposobnosti. Alkohol je legalna droga, ki vpliva na voznikovo ravnanje tudi pri majhnih količinah. V raziskavah je bilo ugotovljeno, da že s prvim kozarcem alkoholne pijače začnejo slabeti vozniške sposobnosti, podaljšuje se reakcijski čas in povečuje se število napačnih odločitev. Pri 0,24 mg/l voznik slabše zaznava rdečo luč, podaljša se reakcijski čas, nepravilno ocenjuje razdalje in se pogosto napačno odloči. Samo spočit, trezen in zbran voznik lahko pravočasno in pravilno ukrepa.
Kot dodatni vzrok se je alkohol v največji meri pojavil pri »stalnih vzrokih« prometnih nesreč. V primerjavi z enakim predhodnim obdobjem pa se je povečalo število predvsem pri:
-	neprilagojeni hitrosti,
-	nepravilni strani/smeri vožnje,
-	neupoštevanju pravil o prednosti in
-	nepravilnem prehitevanju.
Alkohol vpliva na delovanje vseh človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu:
GLASILO OBČINE LUČE
- 37 -
-	poslabša se sposobnost zaznavanja,
-	prihaja do napačnih ocen razdalje in do nepravilnih in počasnejših reakcij glede na prometne razmere,
-	poslabša se zaznavanje rdeče barve,
-	slabša se prilagodljivost na svetlobne spremembe,
-	zmanjša se pazljivost in podaljša reakcijski čas,
-	pojavijo se motnje pri ravnotežju,
-	zoži se zorni kot,
-	predvsem pa vpliva na delovanje človekove "osebnostne zavore", ki zagotavlja socialno prilagojeno vedenje, hkrati pa povečuje zaupanje v lastne sposobnosti in v zmožnost obvladovanja situacije.
Posledica je vožnja prek zmožnosti voznika ali vozila, ob tem pa voznik ne upošteva prometnih razmer in drugih udeležencev v cestnem prometu. Voznik, ki vozi pod vplivom alkohola, pomeni nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu (tudi zase).
S 1. julijem 2011 se je začela uveljavljati nova zakonodaja s področja prometne varnosti, ki predvideva še višje in strožje ukrepe zoper najhujše kršitve cestno prometnih predpisov in tudi zoper kršitelje povratnike.
Kazni iz Zakona o varnosti cestnega prometa:
VOZNIKI, KI IMAJO LAHKO DO VKLJUČNO 0,5 g ALKOHOLA/kg KRVI ALI DO 0,5 PROMILOV - OB POGOJU, DA NE KAŽEJO ZNAKOV MOTENJ V VEDENJU, KATERIH POSLEDICA JE LAHKO NEZANESLJIVO RA VNANJE V CESTNEM PROMETU:
Kršitev	Globa	KT	Stranska sankcija
Do vključno 0,5 g alkohola/kg krvi (do 0, 24 mg/l) in voznik kaže znake motenj ...	300 €	4	
Več kot 0,5 do vključno 0,8 g alkohola/kg krvi (od 0,25 - 0,38 mg/l)	600 €	8	
Več kot 0,8 do vključno 1,1 g alkohola/kg krvi (od 0,39 - 0,52 mg/l)	900 €	16	
Več kot 1,1 g alkohola/kg krvi (od 0,53 - 0,71 mg/l)	1200 €	18	Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pridržanje voznika od 6 do 12 ur
Več kot 1,5 g alkohola/kg krvi (več kot 0,71 mg/l) Odklonitev odrejenega preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali odklonitev odrejenega strokovnega pregleda	1200 €	18	Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pridržanje voznika od 6 do 12 ur
VOZNIKI, KI JIM JE DOLOČENA MEJA ALKOHOLA 0,0 g ALKOHOLA/kg KRVI ALI 0,0 PROMILOV (vozniki začetniki, poklicni in drugi vozniki, ki pred vožnjo ne smejo uživati alkoholnih pijač):
I
- 38 -
GLASILO OBČINE LUČE
Kršitev	Globa	KT	Stranska sankcija
Do vključno 0,5 g alkohola/kg krvi (do 0, 24 mg/l)	300 €	4	
Več kot 0,5 do vključno 0,8 g alkohola/kg krvi (od 0,25 - 0,38 mg/l)	600 €	8	
Več kot 0,8 do vključno 1,1 g alkohola/kg krvi (od 0,39 - 0,52 mg/l)	900 €	16	
Več kot 1,1 g alkohola/kg krvi (od 0,53 - 0,71 mg/l)	1200 €	18	Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pridržanje voznika od 6 do 12 ur
Več kot 1,5g alkohola/kg krvi (več kot 0,71 mg/l) Odklonitev odrejenega preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali odklonitev odrejenega strokovnega pregleda	1200 €	18	Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pridržanje voznika od 6 do 12 ur
Na območju občine Luče smo v letu 2010 obravnavali 4 (5) prometne nesreče. Od tega sta bili 2 (0) prometni nesreči s smrtnim izidom, 1 (1) nesreča s hudimi telesnimi poškodbami, 0 (2) z lahkimi telesnimi poškodbami in 1 (2) prometna nesreča z materialno škodo (podatki v oklepajih so za leto 2009).
Vzroka prometnih nesreč na območju Občine Luče v letu 2010 sta nepravilna stran vožnje (2 x) in nepravilen premik z vozilom (2 x). V 4 prometnih nesrečah sta bila 2 povzročitelja pod vplivom alkohola. Zaskrbljujoča pa je stopnja alkoholiziranosti, saj pri teh dveh povzročiteljih prometnih nesreč znaša kar 2,47 grama alkohola na kilogram krvi - promilov.
Na območju občine Luče smo v letu 2010 obravnavali 17 kaznivih dejanj, v letu 2009 pa 11. Največ je bilo kaznivih dejanj s področja premoženjskih deliktov.
S področja javnega reda in miru smo obravnavali 7 (8) prekrškov. V letu 2010 smo tudi obravnavali 3 (5) ostale dogodke.
Varnost je v vaših rokah!
Pripravil:	Po pooblastilu komandirja:
Boris Mihin	Matjaž Sem, spec.
policist I	pomočnik komandirja
višji policist vodja izmene I
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
NOVOSTI NA PODROČJU OKOLJA IN PROSTORA
Na področju okolja in prostora je ustavno sodišče razveljavilo določbe 62. in 74. b. člena Zakona o graditvi objektov, torej v delu, ki se nanaša na določanje strank oziroma stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenih dovoljenj. Upravni organ mora glede določanja stranskih udeležencev v postopku ravnati v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po novem upravni organ v postopku torej ugotavlja, katere osebe bi lahko sodelovale kot stranski udeleženci glede na določbe 43. člena ZUP. Omenjeni člen določa, da se ima postopka pravico udeleževati oseba, ki izkaže pravni interes.
GLASILO OBČINE LUČE
- 39 -
Prav tako je vlada na redni seji v marcu letos sprejela besedilo predloga novele zakona o graditvi objektov, ki predvideva gradnjo v lastni režiji le za enostavne in nezahtevne objekte (drvarnica, garaža, vrtna uta, lopa...), za večje objekte pa bi morali najeti obrtnika ali podjetje. Enostavni in nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbeno tehničnega preverjanja in ki niso objekti z vplivi na okolje.
Obenem je predlagano, da pri gradnji v lastni režiji ne bi bilo treba zagotoviti gradbenega nadzora po določbah tega zakona, saj gre za gradnjo manjše stopnje gradbeno tehnične zahtevnosti, ki ne potrebuje posebnega nadzora.
Omeniti je potrebno še dolgotrajno sprejemanje občinskega prostorskega načrta. Pri svojem delu se namreč upravni delavci srečujemo s problemi, kot so zastareli prostorski akti, ki pogosto ne določajo pogojev gradnje objektov, ki sledijo sodobnim trendom v gradbeništvu. Velik problem predstavlja gradnja kmetijskih objektov na kmetijskem zemljišču, gradnja objektov in naprav za pridobivanje obnovljivih virov energije, gradnja objektov, ki po obliki in namenu odstopajo od določil prostorskih aktov. Sprejem novih prostorskih aktov, ki natančneje določajo pogoje gradnje, bi lahko rešil marsikateri v tem trenutku skoraj nerešljiv problem in pa seveda uresničil željo marsikateremu investitorju, ki že leta čaka na sprejem tega akta.
PREVERJANJE VELJAVNOSTI DOKUMENTOV
Mineva 10-letno obdobje menjave osebnih izkaznic, precejšnjemu številu se veljavnost izteka v letu 2011. Zaradi zniževanja stroškov poslovanja že eno leto ne pošiljamo več osebnih obvestil o poteku osebnih izkaznic, zato vas tudi po tej poti prosimo, da ste sami pozorni na potek veljavnosti in pravočasno vložite vlogo za nov dokument.
Še zlasti je to pomembno v času načrtovanja dopustov. Veljavne dokumente morajo imeti tudi otroci, ki potujejo v tujino, ne glede na starost. Rok za izdelavo je 5 delovnih dni, ob večjem prihodu zadev, kar je običajno v času dopustov, pa se ta rok podaljša, glede na izkušnje zadnjih let tudi na 14 dni, včasih celo kak dan več. Zato priporočamo, da z zamenjavo ali pridobitvijo nove osebne izkaznice ne odlašate do zadnjega. Vlogi je potrebno priložiti eno (1) fotografijo ali potrdilo z referenčno številko iz E-fotografa (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči.
Cena osebne izkaznice znaša (cena obrazca in upravna taksa):
17,39 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 10 let (za polnoletne državljane)
13,52 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 5 let (od 3. do 18. leta starosti)
11,97 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 3 let (za državljane do 3. leta starosti).
Vlogo za osebno izkaznico lahko vložite na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu. Ob tem naj vas spomnimo, da Krajevni urad Luče posluje ob četrtkih od 7. do 11. ure.
Izkoriščamo tudi priložnost in vas seznanjamo, da bo krajevni urad v poletnem času ZAPRT od 25. 7. do 26. 8. 2011. V tem času lahko zadeve urejate na sedežu Upravne enote Mozirje, Šmihelska cesta 2. Za informacije v zvezi z matičnimi zadevami, osebnimi izkaznicami, potnimi listi ali prijavo prebivališča lahko pokličete po telefonu na številko 839 33 94, za druge splošne informacije pa na številko 839 34 22.
UE Mozirje
I
- 40 -
GLASILO OBČINE LUČE
JP KOMUNALA MOZIRJE Male komunalne čistilne naprave - MKČN
Biološko čiščenje komunalne odpadne vode je le del prispevka k izboljšanju in zaščiti okolja zaradi onesnaževanja. Ker se ohranjanje narave začne pri viru onesnaževanja, je smiselno sisteme za čiščenje postaviti tja, kjer nastaja odpadna voda. Biološke čistilne naprave so namenjene čiščenju odpadnih vod iz kopalnic, stranišč, kuhinj, pralnih strojev in podobnih virov onesnaževanja.
Kje vgrajujemo MKČN?
Vgrajujemo jih predvsem tam, kjer obstoječih ali novozgrajenih objektov ni možno priključiti na urejeno komunalno omrežje, oziroma povsod tam, kjer to zahtevajo okoljsko varstveni predpisi in zakonodaja. Le-ta pa nam nalaga, da bomo po letu 2018 pri vseh stanovanjskih objektih odpadne vode čistili.
V nadaljevanju predstavljamo tri vrste čistilnih naprav. Tri tehnologije čiščenja odpadnih voda, ki so primerne in uporabne tako za MKČN za 4 osebe ali več kakor tudi za čistilne naprave, ki so namenjene več tisoč uporabnikom.
Prednosti:
-	90 - 99 % učinkovitost čiščenja
-	nizki stroški izgradnje, obratovanja in vzdrževanja
-	delovanje brez električne energije
-	večnamenska uporaba prečiščene vode
-	sposobnost terciarnega čiščenja
-	krajinska privlačnost
-	ne zavzame veliko prostora (2,5m2/PE - 6PE = 15m2) Delovanje rastlinskih čistilnih naprav (RČN)
Delovanje RČN temelji na posnemanju samočistilne sposobnosti narave. S pravilno izbiro rastlin, substratov, pretokov vode ter primerno površino posamezne procese intenziviramo, oziroma delovanje RČN prilagodimo vrsti onesnaženja odpadne vode.
Rastlinske čistilne naprave so primerne za:
-	komunalne odpadne vode (individualne hiše, turistične in ekološke kmetije, turistične dejavnosti (kampi, turistična naselja, hoteli, naselja),
-	tehnološke vode (industrijski obrati, ribogojnice, prehrambeno-predelovalna industrija, kmetijska dejavnost),
-	izcedne vode (komunalna in industrijska odlagališča, rudniške odpadne vode),
-	netočkovne vire onesnaževanja (padavinske vode iz urbanih površin, cestišč ter s kmetijskih zemljišč),
-	terciarno čiščenje odpadne vode z možnostjo ponovne uporabe (zalivanje, gašenje požarov).
GLASILO OBČINE LUČE
- 41 -
SBR tehnologija
SBR tehnologija (sequencing batch reactor - sekvenčni šaržni reaktor) je ena od najučinkovitejših tehnologij biološkega čiščenja odpadnih voda z zelo visokim učinkom čiščenja - kar do 99%.
Voda se sprva ustavlja v usedalniku, kjer se izločijo in usedejo trdni, večji delci. Po komunikacijskih ceveh se nato pretaka v SBR prekat, kjer se 6 ur zrači ter meša. Mikroorganizmi v tej fazi s svojo biološko močjo tvorijo t.i. aktivno blato; razgrajujejo fekalije in druge organske snovi v vodi. Nato sledi 2-urna faza usedanja in mirovanja. Aktivno blato z mikroorganizmi v tem času sede na dno zbiralnika, tik pod gladino pa ostane plast čiste vode, ki se s črpalko ob zaključenem ciklusu črpa iz sistema v naravo; posredno v podzemno vodo, neposredno v celinsko površinsko vodo ali rečno ustje izven območja kopalnih voda - vendar je pri vseh treh možnosti nekaj zakonskih omejitev, ki jih je potrebno upoštevati (npr. oddaljenost od jezer, obale, kraško območje, območje namenjeno pripravi pitne vode,...).
Celoten proces čiščenja (tako biološko čiščenje kot usedanje) se izvaja v istem reaktorju in poteka v enem samem ali v več bazenih. Čistilne naprave, ki imajo vgrajeno SBR tehnologijo, lahko dosegajo kapaciteto nekaj sto tisoč PE (populacijskih ekvivalentov).
Glavne značilnosti in prednosti SBR tehnologije so:
-	omogoča čiščenje s tremi fazami v istem bazenu - posodi
-	omogoča odstranjevanje fosforja ter denitrifikacijo pri čiščenju
-	neobčutljivost pri nizkih temperaturah
-	zahteva manj opreme in manj prostora
-	kapaciteta čiščenja se enostavno poveča z dograditvijo novih bazenov
-	možna j e izolacij a toksične vode
-	enostavno vodenje in nizka poraba energije
MBBR tehnologija
Za zagotavljanje ustrezne stopnje čiščenja in konstantne kvalitete izpusta zahtevajo moderne biološke čistilne naprave redno vzdrževanje in visoko stopnjo avtomatizacije. Da bi imeli z upravljanjem čistilnih naprav čim manj dela, visoko stabilnost in operativno fleksibilnost sistema, nizke investicijske stroške in stroške upravljanja čistilnih naprav, predvsem pa da bi imeli napravo, ki bo čim manj občutljiva na spremenljive vstopne obremenitve, so razvojni inženirji svoje delo usmerili v tehnologijo čiščenja s pritrjeno biomaso (čiščenje odpadnih vod na način, kjer aktivno blato ni razpršeno v vodni fazi, temveč je pritrjeno - priraščeno na nosilcih).
I
- 42 -
GLASILO OBČINE LUČE
Tako so razvili učinkovit način čiščenja odpadnih vod, kjer je biomasa pritrjena na nosilcih, ki se prosto gibljejo v bazenih. (MBBR "Moving Bed Biofilm Reactor")
MBBR - Moving Bed Biofilm Reactor je sistem, kjer so mikroorganizmi priraščeni na mobilne polietilenske nosilce, ki se prosto gibljejo v reaktorju. Za obstoj pritrjenih mikroorganizmov je oskrba s kisikom nepogrešljiva. Biomasa (mikroorganizmi), priraščena na nosilec, se med prezračevanjem prosto giblje po bazenu, prihaja v stik s prisotnim onesnaženjem in ga odstranjuje.
Podobno kot sistem z aktivnim blatom tudi gibljivi sloj uporablja celoten volumen bazena, vendar le-ta zadržuje večji del biomase (pritrjene na nosilcih) v reaktorju, medtem ko moramo pri aktivnem blatu biomaso kontinuirno vračati iz naknadnega usedalnika (glej sliko 2). Ko se iz nosilcev odlušči sloj biomase, se le-ta izloči kot presežno blato. Dejstvo, da aktivnega blata ni potrebno vračati, predstavlja znatno prednost pred klasično čistilno napravo tako glede velikosti naprave kot stroškov obratovanja.
Gibljivi nosilec je narejen iz polietilena manjše gostote od vode, je cilindrične oblike s križem v notranjosti cilindra in nazobčan navzven. Oblika in velikost nosilca je razvita z namenom doseganja največjega možnega koeficienta difuzije tako na notranji kot na zunanji strani biofilma.
V MBBR sistemu so na nosilcih tako vedno mikroorganizmi, ki so najbolje prilagojeni specifičnim pogojem v bazenu in je zato kinetika odstranjevanja blizu maksimalne stopnje. Še toliko bolje je, če bazen pregradimo in se v vsakem biološkem bazenu razvijejo za posamezen proces najustreznejši mikroorganizmi. Največje učinke dosegamo ravno pri odstranjevanju dušikovih spojin, saj procesa nitrifikacije in denitrifikacije potekata v ločenih stopnjah.
MBBR tehnologija deluje tako, da v aeracijske bazene namestimo posebne nosilce, na katerih se zaredi velika količino bakterijskega sloja. MBBR sistem predvideva napolnjenost bazena z nosilci do 67% celotnega volumna, kar ustreza specifični uporabni površini za rast mikroorganizmov cca. 350 m2/m3. Glede na potrebe, način čiščenja in obliko bazena lahko uporabljamo različne polnitve bazenov.
Prednosti tehnologije MBBR so:
-	visok učinek čiščenja
-	optimalen proces čiščenja s selekcioniranjem mikroorganizmov
-	hitro in učinkovito ločevanje suspendiranih snovi (blata)
-	manjši volumen bazenov v primerjavi s klasičnim načinom
-	enostavno upravljanje, samoregulacija sistema
-	ni povračanja blata iz naknadnih usedalnikov
-	visoka odpornost na hidravlične in organske preobremenitve
JP Komunala d.o.o., Mozirje
GLASILO OBČINE LUČE
- 43 -
PUP-SAUBERMACHER Pravilno ravnanje z odpadki
V naši državi so občine tiste, ki so v okviru javnih gospodarskih služb dolžne poskrbeti za ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki. Občine Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad in Nazarje to nalogo opravljajo skupaj in usklajeno - s pomočjo istega koncesionarskega podjetja PUP Saubermacher, d. o. o. To je gotovo bolj učinkovito in racionalno, za uporabnike storitev pa tudi enostavneje, kakor če bi javno službo urejala vsaka občina po svoje. Zato je v pripravi tudi skupni projekt zgornjesavinjskih občin »Izgradnja Zbirnega centra Podhom Gornji Grad«. Predvideni rok za izgradnjo centra je konec letošnjega leta. Do takrat pa skušajmo kar največ narediti tudi sami. In sicer tako, da ločeno zbiramo odpadno embalažo ter kompostiramo biološko razgradljive odpadke ter s tem zmanjšujemo količine odpadkov v črnih zabojnikih. Zavedati se moramo, da ti mešani komunalni odpadki najbolj obremenjujejo naše okolje in nam povzročajo tudi največje stroške. Odkar se je septembra lani zaprlo odlagališče v Podhomu, moramo poleg stroškov predelave in odlaganja odpadkov v centru za ravnanje z odpadki v Celju plačati še stroške prevoza do tja.
Iz biorazgradljivih kuhinjskih in vrtnih odpadkov lahko, če jih ločeno zberemo, pridelamo zelo koristno organsko gnojilo - kompost. Zato v tem prispevku ravno tem odpadkom in pravilnemu ravnanju z njimi posvečamo nekaj več pozornosti.
Verjamemo, da si vsi želimo živeti v kakovostnem bivalnem okolju, prijaznem človeku in naravi, da si vsi želimo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, ohraniti vire energije in pitne vode tudi za naslednje generacije ... Želeti in hoteti pa ni dovolj. Na vrsti je ukrepanje. Prvi korak na poti do naših skupnih ciljev se začne v naših domovih, v naših glavah. Če bomo pripravljeni na sodelovanje, na drobne spremembe naših vsakodnevnih navad, lahko naredimo ogromno. Pravzaprav vse!
Z vzpostavitvijo Zbirnega centra Podhom bodo imela gospodinjstva možnost:
•	kompostirati v lastni režiji s hišnimi kompostniki v individualni gradnji;
•	ločeno zbirati v rjavem zabojniku v blokovni gradnji.
Primerni odpadki za zbiranje v rjavih zabojnikih za biološke odpadke ali kompostiranje:
Zeleni vrtni odpad:
odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel.
Kuhinjski odpadki:
zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, papirnate brisače in papirnate vrečke.
Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje so: olja, maščobe, cigaretni ogorki, tekoči ostanki hrane, iztrebki domačih živali, toaletni papir, plenice, embalaža, meso in kosti.
Kompostiranje
Ko biološki odpadki postanejo koristna surovina.
S hišnim kompostiranjem znatno zmanjšamo količino biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v tok komunalnih odpadkov, in na naraven način poskrbimo za njihovo predelavo. Bistveno je, da kuhinjskih in zelenih vrtnih odpadkov ne mešamo z drugimi komunalnimi odpadki, saj bi s tem onemogočili njihovo učinkovito predelavo v kompost.
Postavitev kompostnika
Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo lahko dostopen polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo
I
. 44 .
GLASILO OBČINE LUČE
primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne kompostnike, ne glede na to ali so odprti (iz lesa ali žičnati) ali pa zaprti (plastični).
Tehnika pravilnega kompostiranja
Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 - 60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln (po približno pol leta), njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek pa uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
KOVINA
Povzeto po zgibanki:
Ločeno zbiranje odpadkov v Zg. Savinjski dolini
- 121 -	GLASILO OBČINE LUČE
- 45 -

ŠPORTNIK SE PREDSTAVI

GREGOR ZAMERNIK
£ £
i
Dober glas seže v deveto vas, pravijo. To prav gotovo velja za obetavnega mladega nogometaša, Gregorja Zamernika. Da bi ga spoznali tudi naši občani, smo ga prosili, da se nam predstavi. Prepričani smo, da bomo o njem še veliko slišali.
Začetki moje nogometne poti segajo v leto 2001, ko sem kot 9-letni deček pričel s treningi pri NK Ljubno. Postajal sem vedno bolj uspešen, zato sem se veselil vsakega treninga in vsake tekme. Trener Renato Janžovnik je opazil mojo zagnanost in me skupaj še s tremi drugimi predlagal v reprezentanco Celjske regije MNZ Celje v skupini U-12, 13. Še kot osnovnošolec sem si torej ob vikendih na tekmah nabiral še dodatne izkušnje. In nogomet me je sčasoma povsem zasvojil. Ker je ljubenski nogometni klub začasno prekinil delovanje, sem leta 2006, v zadnjem razredu osnovne šole, na povabilo trenerja Bojana Majala začel trenirati v NK
SIMER ŠAMPION v Celju, kjer sem nekaj let igral v mladinski 1. ligi in v članski ekipi 3. lige. Ker sem se po končani osnovni šoli vpisal na srednjo šolo v Celje, so vsakodnevni treningi postali manj naporni, saj stanujem v internatu. Letos sem zaključil 4. letnik smeri mehatronik v programu 3 + 2. V šoli nimam težav, saj imajo profesorji posluh za moje športne ambicije; imam pa tudi status športnika. Od lanskega leta igram v članski 2. ligi NK Šampion Celje.
Trdo delo na treningih, trma, uživanje v igri, želja po uspehu so tisti, ki me vlečejo naprej. In s ponosom lahko povem, da sem bil lani izbran za igralca SLOVENSKE DRŽAVNE REPREZENTANCE skupine U-19. Z U-19 sem odigral dve uradni tekmi - proti Slovaški in Malti, pa še nekaj mednarodnih tekem, med katerimi mi je ostala najbolj v spominu tekma proti nogometni velesili Angliji, s katero smo se spopadli na turnirju v Italiji. Letos pa sem bil povabljen tudi v slovensko reprezentanco U-21, ki jo vodi selektor Tomaž Kavčič. V mesecu februarju sem odigral tekmo proti Hrvaški, na kateri je bil izid 1: 1.
Nogometno pot si zelo želim nadaljevati v tujini. Mislim, da že imam nekaj možnosti, saj me je pred kratkim NK Šampion Celje poslal na nekajdnevne priprave v Nemčijo, kjer sem se preizkusil pri znani ekipi VfL Wolfsburg, ki je že nekaj let med najboljšimi ekipami v nemški Bundesligi. Zdel sem
se jim zanimiv, zato so mi zagotovili, da bodo spremljali mojo nogometno znanje in me poklicali.
Nogomet je moje življenje. Moja največja želja je, da bi v tem športu uspel. Seveda bi rad postal član državne A-reprezentance. Kot vsak nogometni navdušenec bi tudi jaz nekoč rad
I
- 46 -
GLASILO OBČINE LUČE
igral v najmočnejši evropski ligi. Moj najljubši klub je Manchester United, med igralci pa mi je najbolj všeč njihov obrambni igralec Patrice Evra.
Športnik si mora postavljati visoke cilje. Take imam tudi sam. Upam, da jih bom s predanim delom, zdravjem in športno srečo uspel uresničiti.
Lep nogometni pozdrav!
Gregor Zamernik
UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE O GREGORJU
Ker je učitelj športne vzgoje na naši OŠ, Rajko Rudnik, tudi sam navdušen nogometaš, ki Gregorja dobro pozna, smo ga poprosili za komentar o njegovih dosežkih.
Gregorjeve nogometne sposobnosti, borbenost, zagnanost in neverjetno hrabrost sem opazil že takoj, ko sem ga prvič kot malega prvošolčka videl igrati na šolskem igrišču v Lučah, kajti brez vsakega strahu se je uspešno boril in igral tudi proti nekaj let starejšim učencem. Njegova volja in predanost nogometu in športu nasploh je bila neizmerno velika, kar je bilo opaziti že v prvih razredih osnovne šole.
Še sedaj se spominjam nogometnega turnirja v počastitev občinskega praznika občine Nazarje, ko sem ga prvič lahko vključil v šolsko ekipo mlajših dečkov in je blestel z odlično igro ter takrat prispeval ogromen delež k osvojitvi 1. mesta.
Za svoja leta je imel res odlično nogometno tehniko, poleg tega pa je bil še izredno eksploziven, hiter in močan, kar mu je omogočilo še dodatno prednost pred sovrstniki.
Ni pa obvladal samo nogometa, kajti bil je tudi odličen odbojkar, košarkar in atlet, skratka pravi športnik po duši in znanju.
Bil pa je tudi izredno miren in discipliniran učenec, ki je s svojim zgledom in zavzetostjo za sabo potegnil še ostale sošolce in ni slučaj, da so fantje njegove generacije takrat na področnih in državnih šolskih tekmovanjih dosegali rezultate, ki jih bo v bodoče težko ponoviti.
Ko smo bili v poletni šoli v naravi v Pacugu, je bil zraven mene kot vaditelj plavanja tudi moj nekdanji nogometaš iz kadetske in mladinske ekipe NK Era Šmartno Bojan Arčan, ki je ravno takrat začel delovati kot vodja mladinske šole v NK Simer Šampion v Celju in je bil pozitivno presenečen ter navdušen nad nogometnim znanjem in hrabrostjo malega Gregorja.
Kaj kmalu so ga tudi povabil v Celje, kjer je Gregor zelo lepo napredoval in v letošnji sezoni celo vpisal svoj prvi nastop za mlado državno reprezentanco Slovenije, kar je res izjemen uspeh in verjetno tudi lepa spodbuda za vnaprej. Kolikor Gregorja poznam, vem, da je v ta uspeh vložil veliko dela, truda in odrekanja. Ima dobre delovne navade, zato menim, da je na dobri poti. In če ne bo kakšnih nepredvidenih poškodb ali česa podobnega, lahko nekoč izpolni svoje sanje in zaigra tudi v kakšnem močnem klubu, tudi izven meja naše države in morda tudi za državno reprezentanco...
Mora pa se zavedati, da je sedaj v bistvu šele na pol poti, kajti prehod iz mladinskih v članske vrste je včasih zelo težak in nepredvidljiv, zato upam, da bo vztrajno in potrpežljivo delal ter čakal na svojo pravo priložnost in jo potem poskušal tudi kar najbolje izkoristiti in oplemenititi.
Seveda si želim, da bi mu to čim prej uspelo.
Rajko Rudnik
GLASILO OBČINE LUČE	- 47 -
110 LET GOSTILNE STRUGE
Sredi julija so v Gostilni Struge praznovali visok jubilej. Na to je vabil transparent razpet čez cesto pri gostilni že mesec prej, prijazno vabilo pa je prinesel tudi poštar. Petkov večer 15. julija je bil namenjen obujanju spominov in druženju z vaškimi godci, sobotni pa zabavi in plesu. Čestitke »ta mladim« gospodarjem za pogumno odločitev »v teh hudih časih« in vsem, ki so pomagali ustvarjati ta dogodek. Obujanje spominov in druženje je bilo prijetno, zanimivo in veselo.
Povabila sem se na obisk k Strugarskim nekaj dni po praznovanju. Nada in Franc Kosmač sta predala gostilno »ta mladim« Slavici in Davidu Kosmaču leta 2005 in to je že peta generacija lastnikov Strugarskega rodu, ki upravlja z njo. V prijetnem večernem klepetu, ob gledanju »starih slik« in s pomočjo podatkov zbranih v računalniku v ta namen, smo se spomnili ključnih letnic, ljudi in dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino dolgo 110 let.
Zgodovina Gostilne Struge je pestra, zanimiva, posebna in dolga. Viri pravijo, da je bila gostilna in trgovina v Strugah že precej prej, preden je prišla v last sedanjih lastnikov, zadnjih 110 let pa je v lasti Strugarske družine. Prvi lastnik današnjega rodu lastnikov je bil Anton Mlinar. Gostilno in trgovino z mešanim blagom je leta 1901 'dal za tal' svoji hčerki Tereziji Robnik. Ta jo je zaradi dolgov po smrti moža morala prodati in kupil jo je Franc Škrubej, ki se je takrat vrnil iz Amerike in se je leta 1935 poročil z Terezij ino hčerko Marijo. Dobro sta zagospodarila in povrnila gostilni ugled. Imela sta pet otrok. Po upokojitvi mame Marije je gostilno leta 1970 prevzela najmlajša hči Nada. Z možem Francem sta jo vodila do leta 2005 in jo predala »ta mladim« Slavici in Davidu, ki z novimi idejami pridno in zagnano nadaljujeta tradicijo gostilne.
Prva pisna omemba gostilne sega v leto 1879. Takrat je bil lastnik Anton Moličnik, ki je z ženo Jero in svakinjo Zefo skrbel za furmane in okoličane. Poleg gostilne so imeli tudi trgovino z mešanim blagom. V noči iz 7. na 8. april 1884 je vse tri na grozovit način umoril Karl Čuvan, čevljar po rodu iz Mozirja, ki je bival pri Tomažinu v Lučah. Pisni viri o dogodku poročajo v več različicah, zločin pa je narisan in ohranjen na treh poslikavah panjskih končnic, ki so jih našli pri treh kmetih čebelarjih v Sv. Florjanu in so v hrambi Pokrajinskega muzeja v Celju. Na eni od njih je napis 'Tako je klav in pobijav v Lučah Karl Čuvan 1884'. Povedo mi, da je prav ta strašen dogodek vplival, da se je v letih po umoru hiša kar naprej prodajala in menjavala lastnike. Podatki iz zemljiške knjige pričajo, da se je v prvem letu zamenjalo kar 5 ali 6 lastnikov. Veliko sled in strah je pustil ta grozovit zločin še dolgo in tista soba še vedno ostaja nedotaknjena, čeprav je bila hiša temeljito in lepo obnovljena.
V Strugah so včasih skrbeli za furmane in njihove konje in imeli polno 'ohceti'. Danes lepo poskrbijo za vse številne domačine in turiste, ki se ustavijo pri njih. Velika, skrbno obnovljena hiša, ogromno rož na oknih in balkonih, lepo prenovljeni gostinski prostori, prijazni ljudje, hitra in skrbna postrežba kar vabijo v gostilno. Znani so po dolgih in veselih 'gaudah', včasih so bili tudi 'po tepeškah. Pri njih so se radi ustavljali šoferji. Gostje si gotovo zapomnijo njihove 'čedne kelnerce'. Imajo dobre in obilne malice, ponujajo jedi po naročilu, pice od srede naprej in pozimi čez vikend. So edina privatna gostilna v kraju in bližnji okolici, ki že vrsto let ohranja zabavo na pustni torek, na štefanovo in na novega leta. Tudi tradicija pusta se je ohranila skozi leta in zadnja leta poživila. Zdaj gostujejo z vedno aktualnim in zanimivim programom celo v občinskem središču (lani z oddajo 'Na zdravje', prej 's Strojanovimi'). V gostilni prirejajo številna srečanja, praznovanja, pogostitve za birme in krste, obletnice... So sponzor uspešni nogometni ekipi iz Strug, športniki in njihovi navijači pa so njihovi vdani gostje. Skratka, tu se veliko dogaja. Moram pohvaliti njihov odnos do arhitekturne dediščine in pri tem mislim na njihov čudovito obnovljen 'hlev', ki s svojim 'gankom' in oboki ohranja podobo davnih dni. Pogled nanj pa ni le lep, ampak je odločilno vplival na Lučane, ki so prišli na obisk v domači kraj po dolgih letih bivanja v tujini. In 'tam gori' se skriva tudi mali razstavni prostor, ki sem ga imela priliko si ogledati in za katerega ima David še načrte.. Pridne roke in vztrajna volja oblikujejo novo zgodbo današnjih dni in skupaj s prejšnjimi leti ostaja o gostilni dober glas mnogim ljudem od blizu in daleč.
Anica Podlesnik
I
- 48 -
GLASILO OBČINE LUČE
PRI OBČANIH V DOMOVIH ZA STAREJSE
ČEPRAV JE POSKRBLJENO ZANJE, POGREŠAJO SVOJ DOM
Življenje prinaša korak za korakom in dan za dnem nove, drugačne, težke preizkušnje, velike spremembe. Tega se gotovo zavedajo naši najstarejši občani. Čeprav je družina najpomembnejše zatočišče za vse generacije od rojstva do smrti, se zgodi, da mladi ob svojih obveznostih ne zmorejo več skrbeti zanje, četudi si želijo. Najpogosteje je zaradi bolezni treba poiskati strokovno pomoč in varnost v raznih ustanovah. In potem domači in pristojne službe iščejo, čakajo, da pridejo na vrsto. Starostna meja se viša, domovi so vedno bolj zasedeni in težko je najti prosto mesto.
Iz Občine Luče je v domovih za starejše zdaj 10 občanov, in sicer v Gornjem gradu šest, na Polzeli dva, v Štorah in Velenju eden. Večina domskih oskrbovancev iz Luč plačuje stroške sama oziroma njihovi domači. Prispevek občine za sofinanciranje domske oskrbe je v lanskem letu znašal 9.418 EUR, za polovico letošnjega leta pa 3.414 EUR.
Napotila sem se na obisk v dva najbližja domova. Lepo je bilo poklepetati, obujati spomine, in pregnati za kratek čas sivino vsakdana v pozabo, poizvedeti o njihovem novem okolju in aktivnostih.
Pri Antonu Logarju - Tajčmanovem Tonu
Tona je v Domu starostnikov v Gornjem gradu od februarja 2008. Pravi, da je v domu vedno živahno in pestro, da jih obišče veliko najrazličnejših godcev in pevcev, da poskrbijo za različna praznovanja, zanje organizirajo veliko veselih in prijetnih dogodkov, nastopov, pustovanja in drugo in da se rad udeležuje prireditev. Željo, da bi bil rad doma, je čutiti, ko se pogovarjava o spominih iz Luč. Spomni se šefa in sodelavcev na gradbenem obratu Gozdnega gospodarstva Nazarje, doživljajev s terena pri gradnji gozdnih cest, napornega dela na terenu pri miniranju in vrtanju ... Ne pozabi omeniti svojega mopeda, s katerim se je vozil »na šiht«. Ta ga čaka doma, saj zanj skrbi Drago. Pogovarjava se o njegovem domu, kako je bilo pri Tajčmanu, do kdaj so imeli gostilno, pa pošto, o najemnikih v hiši. Ko omenim gasilce, besede še bolj »zaživijo«. Še vedno je njihov član. Ima veliko priznanj, tudi za 50-letno delo, bil je član veteranske skupine, ki je nazadnje tekmovala v Mozirju. Spomni se mnogih, ki so poveljevali in jih vodili pri opravljanju plemenitega gasilskega poslanstva ob požarih, v poplavah in ob drugih nesrečah, pa tudi gasilskih veselic in parad. Tona je tudi »zlati krvodajalec«, zato ima priznanje RK za 50-krat darovano kri.
GLASILO OBČINE LUČE
v
- 49 -
Od direktorice doma izvem veliko pohval za njegovo delo. V zadnjem času je aktiven v ustvarjalni terapevtski skupini pod vodstvom delovnih terapevtk Petre Kovačič in Mojce
Semprimožnik. Zelo uspešen in prizadeven je pri ustvarjanju slik s pirografijo - to je s tehniko žganja v les. Lep dokaz opazim na steni v njegovi sobi - veliko sliko s podobo ptiča. Ponosno mi pove, da ustvarja že približno leto in pol po eno uro trikrat na teden. Pri tem delu mu pomaga Petra, Mojca je pa ta glavna. Ustvarja skupaj z Vinkom iz Bočne, ki je po rodu Vavdnov iz Luč. S svojimi slikami sta sodelovala tudi na zadnji razstavi v okviru letošnjih praznovanj Občine Gornji Grad. Doda, da je bila ta razstava že njuna druga, sicer pa ima dokončanih okrog 20 slik. »Bravo, Tona!« ga pohvalim in spodbudim za naprej, saj je očitno, da mu res veliko pomeni ta nova ustvarjalnost v domu, za katero prejema iskrena priznanja in zaradi katere se mu hitreje obrnejo dnevi.
Pri Apoloniji Gril - Koželovi Poloni
Polona se je preselila v dom na Polzeli v začetku decembra 2010. Najdem jo pri kuhanju kave za sosedo v sobi in tudi meni jo ponudi. Veselo se pozdraviva, prenesem ji pozdrave iz domačega kraja in ji obrazložim, da bi jo rada predstavila bralcem občinskega glasila. Ni težav, saj je zgovorna, prijazna in polna energije. Mladostno pohiti s palico in kavo v sobo in se hitro vrne za mizo na hodniku, kjer v miru poklepetava. V jeseni življenja je - bliža se 95. letu starosti, a tega njene besede ne razkrivajo, saj je zelo bistrih misli. Takoj pove, da ji je malo dolgčas po domačem kraju, da je bila zadnji vikend v Lučah s hčerko Miciko in da je
imela zelo veliko obiskov v dveh dneh. V stanovanju Na Hribru je živela več kot 60 let, s stanovalci in z ženskami iz okolja pa nikoli ni doživela sovraštva. Žal ji je bilo, da je zbolela Francka in je ni bilo doma. »Rada imam vse, oni pa tudi mene,« zaključi to pripoved »od doma«.
Potem se osredotočiva na njeno življenje. Pove, da je bilo na Koželjevem 9 otrok, sedaj pa živi še sama. Že z 12. leti je odšla služit in je trdo delala vse življenje (pri Pavli Lukovi, v »menzi« v Raduhi, na Smrekovcu). Pela je pri pevskem zboru, ki ga je vodil Suhčev Francl, malo tudi na koru. Rada je »štrikala«. Spomni se, da je med vojno veliko predla volno za partizane (enkrat cel teden pri Hočevarju za »zokne za partizane«), da je včasih kolovrat preveč glasno ropotal tudi ponoči in motil spodnje sosede. »Da bi morali mladi toliko delati kot smo mi, bi pomrli«, se spomni na veliko trpljenja.
Nadaljujeva z dnevnim utripom v domu na Polzeli. V domu so zelo skrbne sestre, poskrbijo za vse, vsi so prijazni, kar naprej se kaj dogaja: prireditve, telovadba, srečanja, pogovori, rojstni dnevi, tombola,... in vse rada obiskuje. Nasmeji se, ko se spomni maškarade in kako so sestre plesale z oskrbovanci na vozičkih. Dom je zelo velik in še najcenejši. Razume, da je lažje za hčerki Nuško in Miciko, da bivajo čim bliže, čeprav bi bila ona rajši v Gornjem Gradu. Pove mi, kdo je še na Polzeli iz Luč in da gre rada na obisk. Omeni bolečine v kolenu,
I
- 50 -
GLASILO OBČINE LUČE
da prepeva v pevskem zboru, kjer pojejo same stare pesmi in imajo vaje vsak četrtek, da nastopajo v domu in drugod po graščini, bili pa so tudi na pikniku s pevovodkinjo. Ima veliko prijateljic, rada priskoči na pomoč, skuha kavo...
V domu doživi »vse sorte prigode«, tudi male zamere in krive obdolžitve. »Boljše je krivico prestati, kot da jo ti narediš. Sovraštvo mi pomeni smrt,« zaključi eno takih izkušenj zadnjih dni. Je zelo verna, vera ji veliko pomeni in pohvali, da je za duhovno oskrbo stanovalcev lepo poskrbljeno. »Gospod pridejo vsak ponedeljek in petek. Ampak tako lepo kot pri maši v Lučah nikjer ne pojejo!«
Na koncu obiska sem ji omenila, da bi rada Lučanom predstavila eno njenih posebnosti, ki jo poznajo le redki - prosila sem jo, če mi lahko zaupa eno svojih pesmi za objavo. Pri 84-tih letih je začela pisati verze v mali zvezek z okorno pisavo, a je k sreči njena hčerka Marija skrbno čuvani zvezek prepisala in oblikovala, dodala lepo spremno besedo ter izdala njene pesmi v maju 2002 v zbirki z naslovom V jeseni življenja. Polona je imela izvod zbirke na mizi v sobi in mi ga je »posodila za domov«. Res »škoda bi bilo, da bi pesmi ostale skrite in pozabljene in jih ne bi nihče prebiral«. Čestitka za obe, mamo in hčer! Polona, ostanite taki kot ste in še zapišite na papir, ko »pridejo« ideje, zgodbe in verzi!
Čim bolj prijetno bivanje in polno življenje želim vsem našim oskrbovancem v domovih
Anica Podlesnik
LETNI ČAS
Človek je kot letni čas, ko je mlad, je kot pomlad. Vse zabrsti in zacveti, vse se na novo prerodi v lepe pomladne dni.
Pride poletje, vse dozoreva, pšenica rumeni, žanjica jo požeti hiti. Na polju rožice vse zacvetijo, kosci pridejo, jih pokosijo. Jeseni, ko listje rumeni, že vse pripravlja se na zimske dni.
Tudi človek nekoč dozori. Čas prinese tudi najhujše dni,
a vsak jih nekako dotrpi in nekje novo življenje zaživi.
(Iz pesniške zbirke V JESENI ŽIVLJENJA avtorice Apolonije Gril)
GLASILO OBČINE LUČE Izdajatelj: Občina Luče, Luče 106, 3334 Luče.
Telefon: 03/839-35-50, fax.: 03/839-35-51, elektronska pošta: obcina@luce.si
Uredniški odbor: Anica Podlesnik, Simona Funtek, Aneta Šiljar. Foto: Arhiv Občine Luče, Marija Lebar. Tisk: Megalogos d.o.o., Pameče 167a, SI-2380 Slovenj Gradec. Glasilo Občine Luče izhaja najmanj enkrat letno. Je brezplačno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Luče. Naklada: 500 izvodov.
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo Občine Luče med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%.
Občina Luče
v sodelovanju z društvi in krajani prireja
42. L UČKI DAN
SOBOTA, 6. avgust 2011
ob 07.00 PLANINSKI POHOD NA VELIKI VRH - pet ur hoje, organiziran prevoz do planine Ravne ter malica v Planici, zbirno mesto na avtobusni postaji v Lučah. Prijave najkasneje do petka 5. avgusta 2011. Info: TIC Luče - 031/546-267
ČETRTEK, 11. avgust 2011
ob 16.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ŽENSKE na šolskem igrišču, INFO: Rok - 040/790-636 ob 19.00 PROSLA VA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ TER
OTVORITEV ČEBELARSKE RAZSTA VE IN RAZSTA VE PLANINSKEGA CVETJA v Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah
ob 20.30 VEČER ETNO GLASBE Z GOSTOMA JANEZOM DOVČEM IN BOŠTJANOM GOMBAČEM TER KONCERT OKTETA ŽETEV na šolskem igrišču, v primeru slabega vremena pa v Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah
ob 21.00 GREGOR ZADRA VEC, kajakaški fotograf - PROJEKCIJA ' MORJE, ŠIROKE CESTE' _INŠTALACIJA 'REKA ZA VSE'pri Igli_
PETEK, 12. avgust 2011
ob 16.00 TURNIR V HOKEJU na šolskem igrišču; INFO: Evgen - 040/457-847 ob 19.00 ROKOMETNA TEKMA 'STARI - MLADI' na šolskem igrišču
ob 21.00 ROCK ŽUR S SKUPINAMI TABU, KAČJI PASTIRJI, UP'N'DOWNS IN DJ-em TICKOM _na prireditvenem prostoru v organizaciji Kluba zgornjesavinjskih študentov_
SOBOTA, 13. avgust 2011
ob 09.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA MOŠKE na šolskem igrišču, INFO: Rok - 040/790-636 ob 11.00 PRIKAZ PRINAŠANJA ŽITA IN MLETJA MOKE V ŽAGARSKEM MLINU v Podvolovljeku ob 13.00 »VLCERSKO TEKMOVANJE« na Hočevarjevi njivi
ob 15.00 TURNIR V ULIČNI KOŠARKI na košarkarskem igrišču, INFO: Jože - 041/944-177 ob 16.00 PRIKAZ PRINAŠANJA ŽITA IN MLETJA MOKE V ŽAGARSKEM MLINU v Podvolovljeku ob 18.00 SV. MAŠA Z ROGISTI V ČAST ZAVETNIKU LOVCEV SV. HUBERTU v farni cerkvi ter
OTVORITEV LOVSKE RAZSTA VE v lovskem domu ob 19.30 NASTOP GODBE ZGORNJE SA VINJSKE DOLINE po vasi, z zaključkom na prireditvenem prostoru ob 20.00 ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM HARMONK'N'ROLL na prireditvenem prostoru_
NEDELJA, 14. avgust 2011
ob 09.00	PRITRKA VANJE iz farnega zvonika in STRELJANJE Z MOŽNARJI pri Strelarnici
ob 10.00	SV. MAŠA S PROCESIJO V ČAST FARNEMU ZAVETNIKU SV. LOVRENCU v farni cerkvi
ob 12.30	PRIREDITEV »OD ŠTANTA DO ŠTANTA« S PRIKAZOM STARIH OBIČAJEV IN NAVAD po vasi
ob 13.30	PRIKAZ IN MIMOHOD ZGORNJESAVINJSKIH STARODOBNIKOV po vasi
ob 15.00	PRIKAZ LOVSKEGA KRSTA ter NASTOP LOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA pred lovskim domom
ob 17.00	TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA »SUHI - DEBELI« na prireditvenem prostoru
ob 19.00	ZABA VNI VEČER Z ANSAMBLOM SLOVENSKI EKSPRESS na prireditvenem prostoru
VSE DNI PRIREDITVE:
-	OGLED SNEŽNE JAME POD RADUHO, od 900 - 1700 , INFO: Darko Naraglav - 041/424-091, 041/413-111
-	OGLED ŽAGARSKEGA MLINA v Podvolovljeku, INFO: Franc Robnik - 031/627-288
-	PLEZANJE NA PLEZALNEM STOLPU: četrtek 1600-1800, petek in sobota 900-1100, INFO: AK Rinka - 051/421-811
-	MOŽNOST SPUSTA PO SAVINJI S KAJAKOM ALI RAFTOM: Kamp Šmica - 03/584-43-30, Dolina Avantur 051/606-410
-	OGLED OSTALIH RAZSTAV
OSREDNJI PRIREDITVENI PROSTOR JE POD ŠOTOROM
PRISRČNO VABLJENI NA NASE PRIREDITVE !