/tokdom
KO. 55
Krusčev zopet grozil
Predsednik sovjetske vlade je v voiivnem govoru zatrjeval, da Amerika nima sredstev za ustavitev sovjetskih 'raket.
MOSKVA, ZSSR. — Včeraj so imeli v Sovjetski zvezi volitve v Vrhovni sovjet, njihov zvezni parlament. Za volitve je Nikita Hroščev imel v petek zvečer velik govor, v katerem je objavil, da je Sovjetija poslala na pot okoli sveta novo umetno luno z raznimi tehničnimi nalogami, pa Združenim državam grozil, da nimajo sredstev, s katerimi bi mogle ustaviti sovjetske rakete, ki bi nosile atomske in vodikove bombe nad Ameriko.
V svojem govoru se je zavzel Za ureditev nemškega vprašanja, ki naj konča zahodno “vojaško zasedbo” Zahodnega Berlina, za popolno razorožitev in za končanje kolonializma. Govor je bil na splošno dosti umirjen v primeri s tem, kar je Hru-ščev delal v preteklosti.
Besede Hruščeva so bile prvenstveno namenjene zastopnikom držav-članic razorožitvene konference v švicarski Ženevi. Dosedanji potek konference — svoje predloge sta stavila tako Amerika kot Rusija — kaže, da bo to v glavnem nova propagandna bitka med svobodnim svetom in sovjetskim blokom. Obe strani skušata dobiti na svojo stran nevtralce, Amerika z obljubami in darovi, Rusijo, z grožnjami.
Ameriška Domovina
znanem
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 19, 1962
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LX — VOL. LX
Klarka najtrdnejša valuta
BONN. Nem. — Zahodnonem-ška marka je trenutno najtrdnejša valuta na vsem svetu in zato tudi najbolj zaželjena. Zahodna Nemčija ima močno kritje za svojo valuto. To raste iz meseca v mesec, ker je zunanjetrgovinska bilanca Zahodne Nemčije visoko aktivna.
Zahodna Nemčija in njeni Vodniki se zavedajo, da je treba v deželo prihajajoče bogastvo vsaj delno zopet vračati, kot je to delala Amerika v velikem obsegu v prvem desetletju po drugi svetovni vojni in dela še vedno. Trenutno prispeva Zahodna Nemčija posredno in neposredno za gospodarsko pomoč in razvoj tujim deželam okoli $700,000,000 na leto. Če prištejemo temu še privatni kapital, ki išče investicije v zamejstvu, gre letno okoli en^odstotek nem škega narodnega dohodka v tujino.
Novi grobovi
Frank Papež
V	petek zvečer je preminul v Suburban bolnišnici 71 let stari Frank Papaž s 10508 Reno Ave., doma v Prevolah v fari Hinje na Dol., od koder je prišel pred 50 leti. Do upokojitve 1. 1957 je bil zaposlen pri Cleveland Hardware Co. Žena Ana mu je umrla pred 4 leti. Zapustil je sina Josepha, hčer Rose Sinde-lar, vnuke in vnukinje ter sestro Mary Blatnik. Pogreb bo jutri, v torek, zjutraj ob 8:30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
James Manix
V	petek zvečer je umrl po dolgi bolezni James Manix z 1167 E. 60 St., rojen v Greensburgu, Pa., od koder je prišel pred nekaj leti. Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri Harris-Seybold Co. Bil je član Društva Naj sv. imena fare sv. Vida. Zapustil je ženo Madonno, (Flanigan), roj. Hawn, sinova Roberta Manix in Williama Flanigan, hčere Margaret Zupančič, Madonno Feld-kamp in Mary Leslie, vnuke in pravnuke, brata Theodorja v Floridi in sestre Ano, Cecilijo, Kati, Mario in Eileen v Greensburgu. Pogreb bo jutri ob 8:30 iz Zakraj škovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Charles Jennings
V	soboto je umrl v Woman’s Dolnišnici Charles Jennings 1224 E. 61 St., rojen v West Virginiji. Zapustil je ženo Almo, roj. Brocius, in otroke Walterja, Bonnie, Roberta, Kenneth Reynolds, Evelyn Boncha in Charlesa Reynolds, vnuke in pravnuke ter sestri Elio Critchlow in Mrs. Lillian J. Lindsey. Pogreb bo v sredo ob dveh popoldne iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda na Knollwood poko-aališče.
John Raspor
V	soboto je umrl na svojem domu 75 let stari John Raspor s 1439 E. 51 St., doma v Klani na Primorskem, od koder je prišel .1. 1902. Zapustil je ženo Mary, roj. Novak, sinova Johna in Franka, hčer Mary Mysliwiec in vnuka. Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri Gabriel iSlnub aers Co. Pokojni je bil član društva sv. Pavla št. 10 HKZ in društva sv. Josipa št. 99 HBZ.
ogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo ob osmih zj. v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na Kalvarijo.
Rockefellerjeva se ločila
RENO, Nev. — Mrs. Nelson Rockefeller, žena guvernerja države New York, je dosegla v pe-tek pred tukajšnjim sodiščem ločitev od svojega moža po 3: letih zakona na temelju “dušev ne krutosti”.
Mož tožbi za ločitev ni ugo-Varjal. Tako je bil ves postopek kratek. Trajal je komaj nekaj
minut- - m. m\m
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno in malo topleje. Naj višja temperatura 50.
1 . —
Mary Krnc
V	soboto je umrla v St. Vin cent Charity bolnišnici 66 let stara Mary Krnc, roj. Menart z 1147 E. 63 St., doma v Ljub Ijani, od koder je prišla 1. 1912. Bila je vdova, mož Louis umrl 1. 1932. Bila je mati Louisa, Johna, Franka, Albina, Mary Klemenčič, Ane Svekrič, Fran ces Leicher in Miildred Grubach stara mati 26 in prastara mati. Bila je članica Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo ob 8:15 v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Anna Bensi
V	soboto je umrla na svojem domu na 105 E. 205 St. 79 let stara Anna Bensi, roj. Martini, vdova Josepha, mati petim otrokom, mačeha šestim, stara mati in prastara mati. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo zj. v cerkev sv. Križa ob desetih, nato na Kalvarijo,
Na tončenih nogah!
Aongiesna stranka v indijskem o s r e d njem parlamentu je motna po številu, pa notranje neenotna in težeta v različne smeri.
NEW DELHI, Ind. — Nehru-jeva kongresna stranka je po sedaj objavljenih uradnih podatkih dobila pri zadnjih splošnih volitvah v osrednji parlament 355 poslanskih mest od skupno 494, je torej v primeri z ostalimi strankami pravi velikan.
Komunistična partija, ki je prva za Kongresno stranko, ima 29 poslancev, desničarska Swatantra 22.
Dokler vodi Indijo Nehru, bo Kongresna stranka obdržala svojo moč, ki je v številu po-mebna, po notranje majhna. Posamezne krajevne in miselne skupine silijo vsaka v svojo smer. Nehru jih drži skupaj, ko bo izginila njegova močna roka, bo nastopila nevarnost, da sredo-bežne sile zmagajo nad sredo-težnimi, nakar se bi stranka razdrobila in dežela bi ostala brez močne politične sile, ki bi jo mogla voditi v začrtano smer. --------------o-----
Raketa Titan 2 prestala ispešno prvo preskušnjo
CAPE CANAVERAL, Fla. — Združene države so v petek prvič preskusile s polnim uspehom novo mogočno medcelinsko raketo Titan 2. Poletela je preko 5,000 milj daleč proti južnemu Atlantiku, s tri. tone težko glavo.
Nova raketa bo predvidoma uporabna v vojaške namene začetkom prihodnjega leta, Sposobna bo ponesti 6,000 milj in dalj vodikove bombe z uničujočo silo 10 megatonov, dvakrat večje od teh, ki jih lahko sedaj poneseta raketi Atlas in Titan I. Njena potisna sila je prečo pol milijona funtov, med tem co je Atlasova le okoli 360,000 :'untov.
Raketo Titan 2 bodo uporabili tudi pri raizskavi vesolja. Z njo aodo verjetno prihodnje leto pognali na pot okoli Zemlje vesoljsko ladjo Gemini z dvema človeškima potnikoma.
Zanimive, toda žalostne priprave za premirje med Francijo in Alžirijo
PARIZ, Fr. — Pariz je že postal skoraj brezbrižen do dogodkov, ki jih je zadnje čase sprožila alžirska kriza. So vsi nezadovoljni, so vsi zaskrbljeni, želijo vsaj čimprejšnjega konca, naj si bo že kakršenkoli, le manjšina je proti, toda zato postopa tem bolj brezobzirno. Ako bi hoteli podati v par besedah trenuten položaj, bi morali opozoriti na sledeča dejstva, ki povedo sama za sebe več kot dosti.
V	Alžiriji je bila do sedaj dežela še kar mirna, nemiri in izgredi so bili omejeni in so še zmeraj v glavnem na mesta in prometna središča. Sedaj so alžirski uporniki začeli uničevati po deželi veleposestva; pobijajo živino, požigajo poslopja, uničujejo zaloge, toda ljudi še ne ubijajo. Taka nerazumljiva divjanja se vršijo že kakih 100 milj južno od alžirske prestolice. V mestih pa postajajo žične ograje simbol sedanje notranje napetosti. Vsaka nevarna točka je blokirana z bodečo žico. Z žično ograjo so obdana tudi vsa važnejša upravna poslopja in vojašnice.
V	Franciji sami je vlada prepovedala zasebnim letalom vse nočne polete. Na strehah ministrskih poslopij in vladnih poslopij v Parizu postavljajo protiletalske topove in vojaške komunikacijske naprave. Vojaki ne smejo ponočniz vojašnic, morajo biti v stalni pripravljenosti. Policija ima polne roke dela z zasledovanjem vseh sumljivih oseb, zato so pa tudi ječe že precej polne takih stanovalcev, ki bodo v njih počakali sklenitev premirja.
Ponarejeni dvajsetaki
Oblasti so obtožile okoli 20 oseb. ki so v Painesville v Ohio, ponarejale 20-dolar-ske bankovce tako odlično, da jih skoraj ni mogoče ločiti od pravih.
Kje tiči zak&tski načrt e bolniškem zavarovanju?
.■»! i
: 1
Kennedy se je zameril nekaterim demokratskim
veljakom v Floridi
MIAMI, Fla. — Predsednik Kennedy je tekom svojega zadnjega obiska napravil tudi par političnih potez, ki so razburile floridske demokrate, republikance pa razveselile. Udeležil se je namreč demokratske večerje, ki naj bi podprla kandidaturo njegovega prijatelja senatorja Smathersa.
Smathersovi demokratski tekmeci, ki bi tudi radi kandidirali, smatrajo Kennedyev postopek za grobo kršitev navade, da se predsednik ne vtika v lokalne primarne volitve. Kennedy je namreč s svojo udeležbo javno pokazal svoje simpatije do Smathersa in seveda tudi antipatije do Smathersovih tekmecev.
Najbolj se jezi na Kennedya demokrat Voorhes, ki ga je javno napadel in mu očital, da pri pravlja dobo “Kennedyeve di-nastije“. Dodal je, da bo predsednik kmalu zaslužil naslov “'kralj Janez”! To je najbrže prvi volivni strel v letošnji kampanji.
— E 1 e ik troniske mikroskope go izdelovali v Belgiji in Nemčiji že 1. 1932.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je na svoji zadnji tiskovni konlerenci pretekli teden napovedal, da bo senat skoraj gotovo odobril zakon o bolniškem zavarovanju. Predlog se sicer nahaja pred pristojnim senatnim odborom, toda vsak senator ga lahko takoj spravi pred senatni plenum.
Bolj previden je bil predsednik glede usode, ki čaka zakonski osnutek v predstavniškem domu. Ni hotel reči, kaj se bo tam zgodilo. Ima prav, zakonski osnutek se nahaja namreč v odboru za “sredstva in način’*, ki mu predseduje znani konservativni kongresnik Mills. Večina v odboru je proti zakonu; od 25 odborovih članov je samo 10 demokratov za predlog, 10 republikancev in pet južnih demokratov pa je proti. Admini stracija napenja sedaj vse sile, da bi pridobila za zakon vsaj še tri člane odbora. Ali se ji bo to posrečilo, ne ve. Vsekakor bo predlog še dolgo v odboru. Odbor namreč sedaj obdeluje zakonski načrt o zunanji trgovini zaslišuje prizadete gospodarske organizacije in podjetja, kar bo trajalo nekaj tednov, kajti k zaslišanju se je javilo na stotine interesentov. Zato bo kar dobro, ako bo zakon o bolniškem zavarovanju prišel na odborove seje enkrat v pozni pomladi Ako bo sploh sprejet v plenu' mu, se bo to zgodilo šele enkrat pred koncem sedanjega zasedanja, tako sodijo politični preroki na Kapitelu.
PREMIRJE V ALŽIRIJI!
Francija in vodstvo alžirskega upora sta sklenila včeraj premirje, ki je končalo (skoraj sedem let in pol dolgo vojno. Tajna vojaška organizacija je izjavila, da se bo borila za ohranitev Alžirije Franciji.
PARIZ, Fr. — Sinoči je bilo objavljeno, da sta se francoska vlada in začasna vlada Alžirije sporazumeli o sklenitvi premirja. Končanje sovražnosti je bilo določeno za danes opoldne po tukajšnjem času. Vojna, ki je zahtevala 17,250 življenj francoskih vojakov in 141,000 življenj alžirskih muslimanov, je po 7 letih, 4 mesecih in 18 dneh končana. De Gaulle je objavil premirje preko televizije in radia ter pozval francosko javnost, naj sklenitev premirja podpre. Njegovo zavrnitev od strani Tajne armadne organizacije je označil za zločin. Napovedal je ljudsko glasovanje, ki naj premirje potrdi.
Prvo izjavo o uspešnem končanju razgovorov je dal francoski minister za alžirske zadeve Louis Joxe v Evianu, kjer so se razgovori vršili. Podrobnosti je objavil francoski javnosti in Alžiriji sam predsednik republike De Gaulle. Vojska je bila v polni pripravljenosti, da prevzame varstvo reda in miru tako v Franciji kot v Alžiriji. Njena naloga je sorazmerno težavna, posebno v Alžiriji, kjer je tajna armadna organizacija pod vodstvom gen. Salana močna. Ta je izjavila, še predno je De Gaulle objavil premirje in njegove pogoje, da tega ne prizna in da bo boj nadaljevala. Obenem je objavila, da ne priznava več De Gaulla za predsednika francoske republike.
S sklenitvijo premirja je prevzela upravo Alžirije nova vlada, ki jo' ■sestavljkjo 4 alžirski muslimani, pripadniki upora, 4 nevtralni muslimani in 4 zastopniki francoskih kolonistov. Njen sedež je v dosedanjem upravnem središču Alžirije v Rocher Noir. Nova vlada bo upravljala od tri do šest mesecev deželo v soglasju z visokim komisarjem, ci bo odgovoren za zunanjo politiko in narodno obrambo. Tega bo določila danes francoska vlada na svoji izredni seji.
Nadaljno usodo Alžirije bo odločilo ljudsko glasovanje, pri katerem se bodo morali volivci odločiti ali za samoupravno Alžirijo v sestavu Francije, za ne-dovisno Alžirijo, pa povezano s Francijo, ali za popolnoma neodvisno Alžirijo. Sodijo, da bo večina za popolno neodvisnost.
CLEVELAND, O. — Zvezna por. ta je sprejela obtožbo proti 23 osebam, ki so jih oblasti obtožile kot eno najboljše organiziranih skupin ponarejevalcev denarja v zgodovini dežele. Ta naj bi tekom zadnjih mesecev preteklega in prvih letošnjega leta spravila v promet za $100,-000 do $200,000 ponarejenih bankovcev po 20 dolarjev.
Vse tiskarske potrebščine so bile kupljene tu in potem, ko je ril ponarejeni denar natis, kan, verjetno uničene.
Nekateri izmed 'obtoženih so' v ječi, drugi na svobodi proti varščini, nekatere pa oblasti še iščejo. Večina je iz Clevelanda in okolice. Vodje skupine so bili po uradnih podatkih A. Gibson iz Eastlake, Charles Ratid s Professor Ave. S. W., Peter Trovote iz Willoughby in Fred Stitmon iz Beldon Hotela. ----------------o----—
Iz Clevelanda in okolice
Pozdravi iz Floride—
Mr. in Mrs. John Pianecki in hčerka pošiljajo prijateljem pozdrave s Pompono Beach v Floridi.
Kdo je izgubil—
Pretekli četrtek je bil najden na St. Clair in Addison Rd. poročni prstan. Kdor ga je izgubil, ga lahko dobi na 6700 Schaefer Ave.
Zadušnica—
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Simona Bizjak ob 18. obletnici smrti.
Nov odbor—
Pevsko društvo Slavček je izvolilo sledeči odbor:	predsed.
Janez Kamin, podpredsed. Ja-roška Novak, taj. Nevenka Cerar, 6801 Edna Dr., 361-1095, blag. Rozi Zupančič, preglednika Lojze Lončar in Bernardka Champa, šport. ref. Milan Rihtar in Katarina Sever, odborniki Slavko Zupan, Janez Žakelj, Franc Rihtar, pevovod. Miodrag Savernik, gospodar Anton Jeg-'ič, posredovalec Karel Bonutti. Naslov:	Pev. društvo Slavček,
6207 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marijg Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 8. v šoli sv. Vida asesment.
K molitvi—
Cfani društva Najsv. Imena fare sv. Vida imajo skupno molitev za člana James Manix nocoj ob 7:30 v Zakrajškovem pogreb, zavodu.
------o-----
Komunistično bolnico zi-aali z podarjenim ameriškim cementom
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom ima posebno podkomisijo, ki preiskuje, kako troši naša administracija proračunski denar. Preiskave se raztezajo tudi na vporabo naših darov in podpor tujini. Tam skoraj vsako leto odkrijejo nove škandale, par med njimi jih pride celo v javnost.
Čankajšek je še zmeraj I Tako je na primer sedaj pri-bejevit vkljub svoji sta- šlo na dan, da so v Kambodži
rosti
TAIPEI, For. — Ko se je predsednikov posebni poslanik za vzhodno Azijo Harrimann ustavil na Formozi, ga je
pri i
naprosil, naj mu izpiosi H11'preiskava sama še zmeraj ni do-Kennedyu dovoljenje, da smelgnala) kdo je pi.avzaprav odgo_ vdreti na Kitajsko, kakor hitrojvoren za ta škandal se bo tam začela revolucija proti I Sumij0j da je bu pri postav_ komunizmu. Čankajšek je namreč prepričan, da je lakota na
Kitajskem že tako velika, da je ne zmore olajšati ponoven uvoz hrane. Misli tudi, da je Moskva preslaba, da bi se mešala v kitajske notranje zadeve, povrhu pa ima s Peipingom že tako dosti slabih skušenj.
Čankajškove pobožne želje se najbrže ne bodo uresničile. Res pa je, da naša administracija ne računa s tem, da bi rdeča Kitajska mogla podpreti komunistične gverilce v Južnem Vietnamu, ako pri taki akciji ne bi hoteli sodelovati ruski tovariši. Tako trdijo naši vojaški poveljniki v južni Koreji, ki dobivajo še največ izvirnih poročil izza bambusove zavese.	,
Rdeče ‘pranje možganov’ vendarle ni tako nevarno
WASHINGTON, D.C. — Že od korejske vojne naprej so nas bojazljivci svarili pred neverjetno u č i n k ovitostjo komunističnega “pranja možganov”. Trdili so, da imajo komunisti take prepričevalne metode, da lahko vsakega, ki ga dobijo v roke, tekom kratkega časa prevzgojijo vsaj v sopotnika, ako ne naravnost v komunista. Sklicevali so se pri tem na navidezno porazne posledice na obnašanju naših vojakov, ki so v Koreji padli v komunistično ujetništvo.
Strokovnjaki takrat niso piri-šli do besede, vendar niso verjeli splošnemu mnenju. Preiskavah so problem in šele sedaj prišli do zaključkov, da je vse skupaj močno pretirano. Vojaški psihijater Meyer je zadnja leta zaslišal več kot 1,000 naših ujetnikov in pri tem ugotovil, da so vsi duševno popolnoma normalni. Ugotovil je le to, da Ijanju bolnice vporabljen tudi so previdni v izražanju svojih drug material, ki ga je Amerika j mjsii in da le neradi oporekajo.
Vsi so pri zasliševanju trdili.
uporabili cement, ki so ga dobili od nas kot podporo, za postavljanje bolnišnice, ki jo je “podarila” Sovjetska zveza. To se lann usia-Zgodji0 že j j958t toda v jav-Čankajšek lnos(. je pr^j0 geje sedajj dočim
podarila Kambodži. Kakšen bo konec preiskave, ne bomo najbrže nikoli zvedeli.
Armada zadušila nemire v republiki Gvatemali
GVATEMALA, Gv. — Vlada predsednika Miguela Ydigorasa je z vojaško silo zatrla izgrede, ki so vznemirjali nekako štiri dni prestolnico in grozili dobiti značaj revolucije.
Izrede so začeli pretekli torek študentje. Tem so se pridružili kmalu še ostali nasprotniki vlade. V spopadih z vojaštvom je bilo najmanj 20 oseb mrtvih in preko 200 ranjenih.
da komunističnim agitatorjem niso v ujetništvu nič ugovarjali in da so jim dali prav, pri tem pa mislili svoje. Ta navada jim je ostala tudi precej časa potem, ko so prišli iz ujetništva. Vse to je Meyer razlagal v pristojnem senatnem preiskovalnem odboru.
Meyerjeve ugotovitve se na splošno skladajo z opazovanji, ki jih delajo potniki v satelitskih deželah. Tudi tam so ljudje praviloma nezaupljivi in dajo zmeraj prav, debatam se pa izogibljejo. Še na štiri oči ne upajo z besedo na dan.
Ameriška Domovi m a
wBvVH
6117 St. CUlr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA«
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 *a 1 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 55 Mon., March 19, 1962
delo za narod meri po dohodkih, ki jim daje pravno podlago zakon o avtorskih pravicah. Vse se hoče “samofi-nancirati,” vse hoče biti plačano. Čim manjšo kupno moč ima dinar, tem večje je malikovanje (pred njim. Hvala Bogu, da je še nekaj izjem, nekateri celo trdijo, da jih je veliko, vsekakor to so izjeme, ki potrjujejo pravilo.
Resnica pa je, da je slovenska narodna zavednost močno načeta. To pravi komunisti dobro vedo in so s tem zadovoljni. Zato zaenkrat tolerira “slovenske vampirje,” slovenski jezik, slovensko kulturo itd. Ko bo propadla narodna zavest, bo propadlo tudi vse to; čemu torej rušiti sedaj to, kar bi delalo režimu samo težave. Saj bo s časom propadlo samo po sebi!
Kakšna bo bodočnost slovenske republike? Taka, kot vseh ostalih jugoslovanskih republik, ki imajo enake naloge kot slovenska. Ker jugoslovanski komunisti verujejo, da mora država počasi odmirati, bodo morale začeti hoditi po isti poti tudi republike. Toda ne že danes ali jutri. Republike so komunistom še zmeraj tako dobro in učinkovito orodje za njihove cilje, da ga ne bodo vrgli v ropotarnico, kot nekateri pričakujejo.
Slovenija in Slovenci
Da pridemo hitrejše do bistva, moramo iti okoli ogla.
Dva jugoslovanska komunistična kulturnika, Srb Čo-sič in Slovenec Pirjevec sta se v časopisju začela lasati radi nacijonalizma v Jugoslaviji. Spor je začel Cosič, ki je v svojih izvajanjih napadel “povampirjene slovenske, hrvaške in srbske nacijonaliste.” Pirjevec mu je vpadel v besedo in mu očital, da je pozabil na druge “vampirje,” to je “unitariste in integraliste,” ki ne vedo niti kaj so republike, niti kaj so narodi.” Čosič bi lahko obravnaval “unitaristi-čno-ventralistične integraliste” kar pred svojimi vrati, saj se sreča vsak dan z njimi v Beogradu.
čosiča je napad iz Slovenije precej prizadel. V začetku svojega odgovora na Pirjevčeve očitke najprej pove da mu je zelo žal, da Pirjevcu sploh še ni nihče odgovoril in pri tem povedal, na kakšnih “načelih naj bi bili zasnovani mednarodni in družabni odnosi v Jugoslaviji . . .” Čosič začne potem pojasnjevati, kaj je mislil, ko je pisal o “medrepubliških odnosih v Jugoslaviji.” Pri tem je v glavnem povedal to-le:
Jugoslovanske republike so delo socijalistične in ne meščanske revolucije. So delo jugoslovanske komunistične stranke in ne bivših predvojnih nacijonalističnih strank. Zato te republike niso nobeni nedotakljivi nacijonalistični organizmi, niso nosilci narodnega egoizma, ampak socija-lističnega (t. j. komunističnega) interesa.
Čosič je toliko pogumen, da prizna, da se je komunistični pojem o nacijonalizmu tekom zadnjih 15 let hudo pokvaril. Napačni nacijonalizem se je okrasil s komunistično peterokrako zvezdo in postal glavni nosilec “družbenega kriterija.” Razbohotil se je ravno zadnja leta, ko je režim začel boj proti pomanjkanju gospodarske ravnopravnosti med jugom in severom. Za tem pokvarjenim nacionalizmom se skriva sebičnost tistih, ki se jim bolje godi in pri tem ne mislijo, da jim je vsa skupnost pomagala do njihovega blagostanja in ne samo njihovo lastno delo. Za njim se na drugi strani skriva nezadovoljnost in nevoščljivost tistih, ki se jim ne godi tako dobro in so postali radi tega nepotrpežljivi in si hočejo s tujo pomočje in brez lastnih naporov čim hitrejše zboljšati svoj položaj. Pri tem je Čosič toliko pošten, da svojim srbskim rojakom očita celo vrsto napak, ki so vir za razvoj napačnega nacijonalizma.
Debata se je nadaljevala, toda še nimamo vesti o njej. Mislimo pa, da je bistvo debate že obseženo v dosedanjih Čosičevih izvajanjih.
Bistvo je v tem, kako komunizem pojmuje jugoslovanske republike in kakšne naloge jim pripisuje. To Čosič lepo razloži. Zato je lahko ugotoviti, kaj mislijo komunisti o ciljih in nalogah jugoslovanske federacije in v čem se razlikujejo od običajnega pojmovanja federativnega načela. Vzemimo na primer slučaj Slovenije.
Kdor se ni brigal za komunistično pojmovanje o nalogah in ciljih slovenske republike, je praviloma mislil, da ima republika za glavno nalogo, da varuje vsaj neodvisnost slovenskega življenja v notranjosti republike, ako že ne svobode, na vseh narodnih področjih. Izven njenih mej pa mora varovati svojo in slovensko ravnopravnost v okviru jugoslovanske federacije. Republika naj bo torej instrument slovenske narodne politike, naj varuje slovenske narodne koristi kjerkoli in kadarkoli bi jim žugala nevarnost.
Po komunističnih mislih ima pa republika čisto drug namen. Kot plod komunistične politike mora biti tudi njen instrument in gledati, da bo dosegla komunistične cilje in ne narodnih. Komunistični cilji so pa jasni: Slovence je treba predelati v dobre komuniste. Ko bodo postaii dobri komunisti, jim pa narodnost ne bo več potrebna. Tako bo problem republik in federacije sam po sebi rešen, ne morda v par desetletjih, gotovo pa v nekaj rodovih.
Republika Slovenija nima torej po komunističnem pojmovanju nobenega cilja, ki bi bil zvezan s pojmovanjem republike ali imenom Slovenije. Njena glavna naloga obstoji v tem, da po navodilih jugoslovanske komunistične stranke prekvasi čim hitrejše vse Slovence, ki so pod njeno kontrolo, v dobre komuniste. Da zaenkrat še varuje narodni značaj Slovenije, to ni važno, kajti naroden značaj Slovenije ne dela zaenkrat komunizmu nobene škode in nobenih težav.
Da republiški komunistični režim vkljub temu spod-kopuje slovenski narod, tudi o tem ni treba dvomiti. Vzemimo na primer vprašanje narodne zavednosti. Vsa poročila, javna in zasebna, ki prihajajo iz Slovenije, tožijo, da narodna zavednost hitro propada. Pod njo razumemo tisto, ki je pripravljena, da za narod tudi nekaj žrtvuje in se pri tem zadovolji z zavestjo, da opravlja samo svojo dolžnost brez vsake odškodnine. Take narodne zavesti je zmeraj man-j, ne samo med navadnimi ljudmi, jo je zmeraj manj tudi med izobraženstvom. Odkar' je zavladalo v Sloveniji načelo o “samoupravi in samofinansiranju,” se vsako
BESEDA IZ NARODA |
zapomni. Glavno je, da se nekaj pove, nekaj takega, ki človeka postavi malo v ospredje in da to prikaže tistega, ki to pripoveduje, da on ni ravno prijezdil v Ameriko na kakem navadnem magarcu, ampak da je prišel sem po svojih dveh nogah in da brez njega bi danes ne bila Amerika to, kar je danes. Prijetne misli in tolažbe so potrebne vsakomur, tudi Nicku in to mu daje vse pravice, da tudi on pove po svoje kar ve in zna. In verjemite mi, Nick se vseh teh pravic posluži, pa če je komu to prav ali ne.
Za Nickom pa se je oglasila soseda s Hickory. Dobra žena,
Joliet, 111. — Baš na pustni torek letos smo sedeli na Juretovem “porču,” ki je zadelan pred curjo in sapo in kadar ga zlaVo sonce obseva ob popoldnevih je na njem kaj prijetno sedeti. Posebno še, če se sedi ob
mizici, na kateri je kaj kake'ki rada pomaga tu in tam. Je dobre kapljice, kak ddber pri- v Ameriki že dolgo let. Spremljala jo je sreča, mnogokrat tudi sitnosti in težave, vse; ščimer je napolnjeno življenje tega sveta. Pa je žena kljub visokim
Tisoče iz teh se krajev, v tuie kraje je razšlo; so gotovo vsi veseli, ko 1o pesmico hero ■ . .
Domovina moja krasna> noč in dan mi vro solze, ko v tujini mislim nate, kadar tebe spomnim se! !
Povej mi, kje na svetu lepšo zemljo boš dobil; toVko po [gričkih cerkvic in se boljših kje ljudi? :
Belokranjci radi vina piti dajo, žejne vse napajajo, zapoiejo, zaigrajo in še zarajajo.	\ i
Nam, ki smo od tam, roma misel: Kje ste oče, mati, brat, •	•
sestre, znanci, povprašuje zopet bi vas videl rad!!
Rad bi na domače trate, vinograd, njivo, na polje; vsak posamezen spominček mi razveseli srce . . .
Lepe krajev so navade, dobri tam žive ljudje. . .
Aj spomin, živahen bodi, daj, veseli mi srce!
Or. Boris Orel
grizek, itd. če je zraven pa še pri/etna družba prijateljev in znalcev, je to pa še poseben dogodek. Da je bilo bolj prijetno je pa Jure prinesel še električni grelec s pripombo, z gorkoto ne smemo “šparati,” da bi nas zeblo v Ameriki, kjer je vsega dovolj, bi bila pa kar sramota. In res ivar prijetno je bilo. Družba je štela pet nas. Jure in Barlba kot gostitelja. Jaz in Nick kot vasovalca in soseda s Hickory in za dobro mero še sinček njene hčere, katerega niti vštel niisem.
Ja; greh bi imel pa, če bi ne povedal kaj vse je bilo na mizici pred nami) kar sta nam naprej in naprej ponujala Jure in Barba in zraven seveda je vse tako lepo dišalo, da se je vse samo ponujalo in še kako! Kdo se naj upira skušnjavam, ko mu prihaja pod nos, oziroma ga suva v nos prijeten “žmahten” duh dobrih mesenih klobas in duh dobro pripravljene pečene špe-hovke. Joj, človek bi moral biti le«cn, če bi ga vse to ne spravilo na noge in pa da vse to ne bi zamajalo njegovega nosu, v ka*erega bi taki duhovi trkali in suvali. V objemih takih dišav, smo kar svoje nosove gladili m jih tolažili, da naj malo počakajo, da vse to bo prej ali slej prišlo prav pod nje, potem pa v naše usta in da vse bo, ka-
Manitovac, Wis. — Dne 7. februarja t. 1. je v ljubljanski bolnici preminul dr. Boris Orel, star 59 let, direktor Etnografskega muzeja v Ljubljani. (Gl. AD z dne 21. feb. 1962). Umrl je za posledicami tumorja v glavi ter je bil v bolnici od novembra 1961. Poleg sorodnikov zapušča vdovo ter dvoje otrok.
B.'fis Orel je bil rojen 2. marca 191)3 na Brnci pri Beljaku na Koroškem, kjer je tačas njegov oče služboval kot železniški
letom, kljub težavam življenja jPrr,eietm uradnik. Osnovno šo-
v _	___3__.	•	_ ,ln -’f* niKi
še vedno vedra in zanimiva ro j akin j a naše belokranjske zemlje. Ko je pripovedovala o njeni rodni vasi in fari so ji kar žarele oči. Nato je pa dejala, da ima že več desetletij spravljeno pesem o Belokrajini.
Tu je zopet Jure posegel vmes:
“Pa zakaj jo ne objaviš? Če je pesem lepa je vredna in zasluži, da jo narod vidi, čita in sliši. Kdo pa je pesem sesta-vil
“To pa ne vem,” odgovori soseda. “Mojemu pokojnemu 'Matiju jo je dal njegov sorojak. Nihče ni podpisan pod pesmijo in ne vem komu gre priznanje zr. njo.”
“Pa jo vseeno ohjavi,” veli Jure. “Če tisti, ki jo je zložil že kje živi, naj pa pove, da je njegova in njemu bomo dali priznanje za isto.”
“Dobro, počakajte par minut, domov grem po njo in prinesem j j vam.”
Odšla je po pesem. Mi pa smo na to kakih petnajst minut govorili o tem in onem, zraven pa izpraznili par kupic dobrega Juretovega pridelka, oziroma
kor nekoč na Dunaju, kjer so dobrih kapljic, ki jih je Jure baje znali najlepše in najbolj iztisnil iz grozdnih jagod, kar on učeno jesti klobase, obirati pi-j nadvse mojstersko zna. ške in vse kar je bilo dobro za I In seseda se je vrnila in v ne-poc. zob.	tkem zavitku prinese neke pa-
V takih okoliščinah in raz- pirje. merah, nas ne bo nihče obsojal, “Tu je ta pesem, o kateri sem še manj pa nam zameril, če so vam pripovedovala. Ampak le*-se nam jeziki razvozljali, če smo po ravnajte s temi listi. Dolgo se kar za kakih 30 let pomladili časa je že kar je napisana in
in začeli smo govoriti prav po fantovsko ih dekliško po belokranjski navadi^ v kateri smo zagledali ta svet in v kateri smo odrastli in smo kar smo belokranjski rojaki še vedno.
Jure je bil ves razigran od dobre volje in je nam povedal marsikaj iz njegovih mladih let. Pripovedoval je o Metliki, o Rosalnicah in Treh farah in drugih krajih. Barba ga je vmes včasih malo ustavljala: Jure ne govori samo ti, pusti, naj še drugi kaj povedo.
In povzel je besedo Nick in t? je dodal iz svoje zgodovine vse, kar je morda bilo res in kar morda ni bilo vise tako res. Kako pa naj se človek vse natančno
papir je ves preperel in že kar razpada. Pesem pa mi je draga in kadar pridom kako do nje, ko stvari prelagam, jo z veseljem preberem.
“Tone, vzemi v roke in pre-ben nam kaj je,” veli Jure.
Ubogal sem in počasi razgrni' listine in prečital pesem. Tako se je glasila le:
“Od Gorjancev tja do Kolpe; so vasi lepe bele; je to svet krasan, od Boga Belokranjcem dan!
Ljubki hribi in doline, njive, pota in ceste, hiše, kočice, vasice, sredi teh bele cerkvice.
lo je obiskoval v Nomenju ter v Gorici, gimnazijo pa v Gorici, v Kranju in Ljubljani (1914-1922) pač tam, kjer je bil oče vsakokrat v službi. Po dovršenem ubiturieniiiikem tečaju Državne trgovske akademije:	v
Ljubljani je vstopil v službo pri Ljubljanski Kreditni banki (1924-1927), od leta 1928 do prevrata pa je bil uradnik ljubljanske podružnice zagrebške Jugoslav onske banke, nazadnje kot blagajnik.
že zelo zgodaj je Orel postal aktiven na kulturnem polju, za kar je imel nemalo zasluge pokojni pesnik Miran Jarc, njegov najboljši prijatelj. Ko je pisec teh vrstic spoznal Orla 1. 1927 v kadrovskem roku v Bileči v Hercegovini, je bil Orel že v sredi stvari.
Začel je Orel kot lutkar, najprej pri Sokolu, nato pa pri lutkovnem gledališču slikarja Milana Klemenčiča ter njegovega sina Savota. To privatno marionetno gledališče je stalo na neverjctno visoki stopnji. Istočasno r tem se je Orel že zanimal za mladinsko literaturo. Nabavil si je ogromno knjižnico mladinskega slovstva ter postal avtoriteta na tem področju. Ta čas je objavil prve članke v Ilustraciji (1929) ter v drugih slovenskih listih, 1. 1931 pa se je kot kolumnist za mladinsko slovstvo pojavil v Domu in svetu, kamor ga je povaoil pisec teh vrst. Orel je1 ne samo temeljito poznai slovensko in svetovno mladinsko literaturo, temveč je imei tudi ižbrušen čut za probleme ter svojstvenost tega literarnega žanra.
Toda Orel ni obstal tam. Svet mladinske bajke, pravljice in pripovedke, mladinske pesmi ter igre je bil samo uvertura v mnogo večje ter višje zasnove. Začela so ga bolj in bolj zanimati vprašanja magično-imiitlL-čne ljudske kulture, ki se odraža tudi v mladinskem slovstvu, a ne edino tam. Simbolične oblike ter pomeni ljudsko literarnih stvaritev, zakoni ustvarjanja mitične fantazije, posebna poaročja, kjer se ta uveljavlja — v?e to je Orla končno privedlo v svet ljudskega običaja ter
kranjskem nakolenčiču za Etnologa 1941 pol uredništvom pisca. Ti dve simbolni figuri v ženitovanjiskih ciklih Slovencev je umestil v splošni okvir indoevropskih običajev.
L. 1940 je dr. Niko županic prevzel novo ustanovljeno stolico za etnologijo na ljubljanski univerzi, podpisani pa je bil po tedanjem ministru dr. Antonu Korošcu imenovan vršilcem dolžnosti ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani. Med prvimi ugotovitvami je bila potreba priročnika slovenske etnografije, ki bi v nedvoumni obliki pokazal, kaj imamo in česa nimamo in kaj kot etnografi smo oziroma nismo. Nekega dne je Orel sporočil, da bi knjigarnar in založnik Jože žuželk rad izdal neke vrste etnografsko čitanke. Kdo je bil dejansko oče te ideje, ne vem. Jaz sem poudaril potrebo zgoraj omenjenega priročnika (reference work), ki da bi imel trajnejšo veljavo. Daši sem smatral na pr. Prijateljeve čitanke (Stritarjevo in Aškerčevo) za mojstrovine, sem si bil na jasnem, da etnografija ni literatura. Žužek je po temeljitih razmišljanjih in povpraševanjih končno moj predlog sprejel. Tako je bila 1. 1942 rojena tista tragična knjižna izdaja, katere prvi zvezek je izšel 1. 1944, v politično zato najnevarnejšem času, pod naslovom Narodopisje Slovencev. Za to delo je Orel prevzel poglavje o običajih, ni ga pa dokončal, ker je bil med delom odpeljan v Dachau. Med okupacijo se je Orel politično opredelil na stran Osvobodilne Fronte.
Po povratku iz Dachaua ga je ljudska oblasti 1. 1945 imenovala ravnateljem Etnografskega muzeja v Ljubljani. Tu je Orel stal pred novimi nalogami, o katerih se lahko reče, da jih je uspešno izvršil.
Najprej je bilo tu vprašanje man deloma tudi zato, ker je reorganizacije muzeja kot take-rod. njegove matere iz Ljubne- ^ X Prvem letniku sv0^a ga. Ob istem času je začel šW	dbjavil kritičn0 Por°'
Daj, spomin, živahen bodi, živo vtisni mi zavest; da teh krajev, sin te zemlje, vedno ji ostanem zvest!”
— Ko sem čital, vse je bilo tiho in resnih obrazov. Jure je snel cčale in si obrisal solze. Tudi Nick je bil ganjen in ni mogel zatajiti ganjenja. Resnega obraza je Nick pripomnil:
“Lepo, lepo je bilo tam nekdaj — le življenje je bilo trdo tam.”
“Jure pa je dejal:
“Ta pesem pove veliko o nas in o naši Belokrajini. Tone, objavi jo, če tudi ne veš kdo jo je sestavil in napisal, če jo bo bral tisti, če je še živ, ki jo je sestavil, njemu čast, slavo in hvalo, ker resnico je povedal o naši Belokrajini.”
Jureta bom ubogal in tako bom storil, kakor je izrazil željo.
Tako Belokranjci nosimo v svojih srcih spomine na našo lepo Beiokrajiino. Naj jo Bog ohrani in čuva skozi vse viharje take in take . . .
Vsem iskrene slovenske pozdrave!!
Tone s hriba.
ter uvere, v svet tistih prestarih oblik človeškega duhovnega življenja, ki so lastni, ne prisvojeni predmet etnologije ali, če porabimo ameriško izrazoslovje, kulturne antropologije. Tako je Orel postal etnolog in tudi med današnjimi etnografi v Sloveniji bil poleg prof. Grafenauerja edini pravi etnolog.
Prve korake v ta novi svet je napravil z raziskavami iz verskega narodopisja Slovencev. Leta 1933 je za zbornik Krog napisal razpravo o Mariji udarje-m v Ljubnem na Gorenjskem. Ta legendarno — božjepotni predmet ga je intenzivno zani-deloma tudi zato, ker je
d rje o običajih ob Štefanjem. Oblezel je vse cerkve m podru žilice, ki so bile ali posvečene temu svetniku ali pa so imele kak njegov oltarni patrocinij. Bilo sonce ali dež, sneg ali mraz pod ničlo, Orel je bil na Štefa-nji dan na žegnanju, na katero je ljudem obljubil priti.
L. 1937 je za Županičev zbornik Etnologa napisal študijo “Od kruha do malega kruhka.” V njej je podal globlje etnološke oisncve takih etnografskih spomenikov kot so lect, mali kruhek in podobno; pisec teh vrst je obdelal to gradivo z etnograf-sko-umetno-dekorativnega stališča. Toda iz Orlove razprave nepoPitno sledi, da je na takih področjih narodoslovni vidik — the boss.
To periodo Oplovega dela motamo postaviti v tisti časovni okvir in situacijo, ki jo je Ljubljana takrat kazala. Bil je tc prelep čais. Pokojni France Marolt je tedaj začel svoje genialne študije slovenske glasbene folklore, katero je s svojim Akademskim pevsikim zborom prednašal naši publiki, otvarja-joč dobo popolnoma nove interpretacije naše ljudske pesmi. Ustanovili se je Folklorni inštitut. Med prvimi izdajami inštituta so bile študije o ziljskih ir belokranjskih plesnih odred-jih. To so bile v naši etnografski kulturi nove stvari. Pri analizi obredij je bistveno sodeloval Boris Orel. V Sloveniji so se pričeli prirejati folklorni festivali db tesnem sodelovanju s podobnimi prireditvami na Hrvatskem. Pokojni dr. Fran Kotnik, učenec Murko-štrekelj-Meringerjeve graške šole, je dobil novih pdbud v mladih sodelavcih in slovenski etnografiji so se vremena res zjasnila.
Malo pred vojno je Orel začel raziskovati naše ljudske običaje za široki osnovi. Najprej se je lotil ženitovanjskih običajev, obdelal tiste na Dravskem polju niže Ptuja, napisal študijo o
obredja, ljudskega verovanja prekmurskem bosmanu in belo-
čilo o stanju muzeja. S tem poročilom se bom bavil kdaj kasneje. Kritika kot taka je bila zdrava. Potem je moral organizirati terenske delovne ekipe, ki jih je zahteval novi politični in socialni red. Te A-merikancem niso nič tujega, ker oni delajo vse, kar delajo, kot teamwork. Te ekipe so nabrale mnogo novega in dotlej nepoznanega materiala. V sami pro-gramatiki dela je nastopila sprememba v tem smislu, da je na prvo mesto stopila materialna kultura in se je raziskovanje običajev ustavilo. Tudi Orel sam je prešel k študiju materialne kulture in objavil mnogo razprav in gradiva. Bivšega Etnologa je ukinil ter je novo glasilo muzeja imenoval Slovenski Etnograf, ker se je bistveno koncentriralo na zbiranje in raziskavanje v ožjem smislu narodopisnih gradiv in problemov. Skupno je izšlo doslej 14 letnikov, ki jih je uredil ob sodelovanju Milka Matičetovcga-Slovenski Etnograf je vsekakor bogata zakladnica naših starosvetnosti in starožitnosti.
L. 1958 je Orel na podlagi disertacije o bloških smučeh dosegel Ph. D. na ljubljanski univerzi in s tem postal polnopraven član znanstvenega sveta-Postal je vidna osebnost v mednarodnih etnografskih krogih, na mednarednih konferencah in simpozijih, kakor tudi na kongresih, posvečenih etnografiji in etnologiji.
L 1952 je uspel, da je'ljudska oblast dovolila izdati 2. del Narodopisja Slovencev pod skupnim uredništvom Orla ter prof-Grafenauerja, staroste slovenskih narodopiscev. V tem zvezku, ki je še vedno torzo, je Orel objavil drugi del slovenskih ljudskih običajev ter tako vsaj deloma zaključil tisto področje, na katerem ga bo zgodovina vselej imenovala mojstra. Nje* gova zasluga je bila, da je vse to ogromno gradivo, ki se je v 19. in 20 stoletju obravnaval0 (Dalje na 3. strani)
»rnn»tni»m»»»mmmnn»:»»«»:mi:»«wmmmt»mm»»nnn»n»n»mn«t
Josip Jurčič:
DOKTOR ZOBER
IZVIREN ROMAN
ttttttnnnmmgtmttmmrammmmttmtmttmmtmtmtntntnnttnmimMmmmt
Župan pa je kmetom rekel; “Vidite, kaj premore na gradu Zobrov gospod.”
Kako ne bi bil tudi Lisec med vožnjo v grad zopetno svojega začudenja izrazil o čudnem slučaju, ki je ne le njega s takim nepričakovanim vabilom počastil, nego samo
da niste posebno priljubljena oseba, da se tudi ne obnašate nasproti ženskam kot ominkan hišni prijatelj, nego da nekov strah vzbujate; zakaj? to je vaša stvar. Vendar, kar se mene tiče, jaz ne trebam pomoči od Vas. Vaša protekcija bi mi bila tu celo na škodo.”
je
mlado gospico s tem poslom obložil.
Gospica je zardela, v dokaz, da je stvar tudi njej čudna. Po nekolikih ovinkih mu pove, kar bi bil imel že prej razumeti, da je i ona šla stoprav na izrečni nalog svoje matere. Da-li je šla res nerada? Tega je ni nihče vprašal. Bilo bi vendar posebno za Lisca prezgodaj. Gotovo je, da je bil pot do grada prav kratek za oba dela, dasi razgovor ne tako lahek, kakor bi v drugačnih razmerah med temi tremi mogel biti.
Deseto poglavje
Pod lipo pred gradom je stal stari doktor Zober pričakujoč prišlece. Lisec ga je bil že od daleč zagledal, a zadr-žavalo ga je vse čutje opozoriti na njegovo prisotnost. Gos-Pica, ki je poleg njega sedela, ni ga videla prej, nego ko so bili že v dvoru. Morala ga je tudi spoznati, ker naglo je prijela Senčar j evo za roko in rek-la z vzhitom, kateremu Lisec ni mogel poznati, ali je veselje ali samo zanimanje:
“O teta, teta, poglejte, kdo pri nas?”
Teta se počasi obrne, pogleda, kakor bi ji nič novega ne bilo, a ne odgovori ničesar.
“Tisti čudni doktor, ki nič ne govori, odkod je prišel? Včasi sem se ga bala. O! Sedaj se ga pa nečem več, prav v oči mu pogledam,” brblja mala gospica.
To je bilo za Lisca zopet več, nego mučno stanje. Torej človek, ki se ga ljudje toliko boje, ki ga je denes zjutraj iz postelje vrgel, preskrbel mu je to stanovanje!
“Zakaj ste se bali tega starega gospoda?” vpraša Lisec gospico, a ta le z glavo zmaje, bili so že preblizu in takoj že pred vrati, držečimi v vežo.
“Vidite, da sem besedo držal?” glasno kliče doktor Liscu nasproti. Za obe gospodični se niti ne zmeni, kakor da bi ju ne bilo tu, ne pozdravi ni ene. šele ko obe z voza stopiv-ši pri Liscu stojita, potem se starec obrne k njima in reče gospodnični Lini:
“Aj, aj! Kako smo vzrasli. že zrelo, da bi kakega pametnega človeka okralo za tisto malo razuma, kar mu ostane °d drugih ljudi; je že tak obraz! Sicer ptt se smejo moji dami v svoje notranje prosto-re> ali kamor hočejo pomak niti, denes bom enkrat jaz predstavljal gospe novega gosta. Vi lepa gospodična — kako se že pišete? Veste, da znam to.”
To zadnje je bilo govorjeno Senčarici, a z ugrizljivostjo, da sta se obe že obrnili proti Veži, ko je stari končal in po-tem Liscu rekel:
“Stopite z menoj tu nekoliko gori in doli, da vam potrebno instrukcije dam, gospod in ženir. Ni vse tako gladko tukaj, kakor sem mislil.”
Lisec stopi korak nazaj in Pravi mirno:
“Pridržite, gospod, svoje instrukcije za sebe. Jaz vidim
Karel Mauser:
I Puntar Matjaž |
Er. Povest iz časov kmečkih puntov in turških bojev. =
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK P131 St. Clair Arenne vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne
“Ha, ha, ha,” zasmeje se starec. A Lisec nadaljuje:
“Kar imam tu opraviti, opravim sam, in to je malo. Tudi svoje besede Vam ni treba držati, ker jaz nisem od Vas nobene obljube sprejel. Oprostite tedaj, da Vas prosim, da te moje z vso odločnostjo govorjene besede enkrat za vselej na znanje vzamete in mi potem dovolite, da svoje zadeve odslej nadalje sam opravljam tu v gradu in drugod. Da sem bil dosedaj slučajno Vaš gost, zato se Vam ima občina zahvaliti, ne jaz.
Z Bogom.”
“Ha-ha-ha! Sedaj pa morda mislite, ljubi moj prijatelj, da ste me do tal potolki. Navsezadnje so Vam ženske med potem nekaj svojih predsodkov v glavo vlile. Ta starka me tako rada ima kot jaz njo. Nič ne de. Toliko Vam rečem: hoteč ali ne, sedaj ni drugače, Vi tukaj ostanete vsaj nekaj časa: sedaj je že vse narejeno. In ker veste, da je ta . . . ženska tu v gradu nekako . .. nu, saj veste kakova je! Bodite pametni, ali pravzaprav ne ustavljajte se ljudem, ki vedo, kaj Vam svetujejo. Ko bi bil prej vedel, kako stvari stoje, nu, hodite uverjeni, da Vas bi bil pustil iti kamor hočete. Za nekaj goldinarjev več, katere že še poiščemo, če treba, naročim za občino drugega inženirja, ako sem ji jaz enega prepodil s svojega ležišča. A sedaj sem stvar v roko vzel, in kar Zober prime, ne popusti, in da sem jo izvel, moral sem celo lagati za Vas . . .”
“Bilo je jako nepotrebno, gospod doktor,” seže pikro Lisec vmes.	*
“Tu imam zopet jaz sam škodo in odgovornost, torej molčite. Jaz Vam povem, ne delajte si mene za sovražni ta.” To je rekel s tako iskrim in bodečim očesom, da Lisec ni ničesar odgovoril. Kako, da si ta človek prisvaja tako ž njim govoriti ?
Zober pravi dalje: “Lagajte malo z menoj, ali pa molčite, kadar nihče Vas nič ne vpraša, kdo in od kod ste, komu ste in komu niste v rodu. Sedaj pa ;iho in z menoj pojte, ne bodice čudni.”
Lisec se ni mogel braniti ker to je bil ves drug ton Gnala ga je tudi neka radovednost,
‘Kar mora biti, mora biti in Vi vendar ne boste sitnosti napravljali” — nadaljuje Zober
—	“katere se tukaj, kakor zdaj stvari stoje, gotovo nare-de, ako ne ostanete na moje besede in tako, kakor sem jaz naredil. Sicer moram jaz Vam svojo sobo prepustiti, ali se pa
—	dvobojujeva, kar hočete.” Lisec se domisli, da mu je
nekaj enakega rekla tudi gospodična S>enčarjeva. In dvobo-jeval se, nu, dosedaj se še ni, Vda se torej brez daljšega ugovora in gre v zgornjo sobo z doktorjem. Molče koračita po stopnicah.
Gospa Langmanova je sedela v veliki sobi v prvem nadstropju sama na zofi in brez Idela. Podpirala je težko glavo v dlan in zrla srepo predse., Tenki zastori na oknih so bili zagrnjeni, tako da je bilo napol mračno po sobi.
(Dalje Drthodnjtfi)
Drugo noč sta utonila pod breg Vid in Urban. Matjaž ju ni mogel zadržati.
“Pozdravita Agato in povejta, da sem živ. Naj se ne žene
po cesti. Nihče ga ne upa zagrabiti.
Noč, ki ga je zalotila na polju, ga je zmedla. Poti ni poznal dobro, noro je buljil
in naj varuje Matjažka, da bo na vse kraje se zagnal, pa spet
žalost,
zrasel v Matjaža.”
Sedmenikov požira ki mu zapira grlo.
“In oču povejta, da sem ostal Sedmenik, da ne dvignem pesti od tam, kamor sem jo položil.”
Vid se ne more obrniti. Noče pokazati solza.
“Lesov se držita”, krikne Matjaž. “Da vaju ne zajamejo Turki.”
“In pri nas pozdravita”, se zdaj vzdrami še Smrečnikov.
Vid in Oštirnikov zgineta za ovinek.
Matjaž še kar strmi za njima.
Šele čez čas pogleda Florijana.
“Bojim se, da sta bliže smrti kakor pred bojem. Dobro, da ni več valpta.”
“In zdaj?” Zamolklo vpraša Smrečnikov.
Matjaž zamahne z roko proti trbiški strani, kjer so še vedno goreli ognji.
Nato sta se spustila proti Benečiji.
Stari Samec je s ponorelimi očmi strmel v dolino. Vid je odšel. Še zvene kose in sekire, še sliši Barbarin vek, ljudi se že prijemlje zmeda.
Sredi noči je sedla v Samca nova misel: Za njim grem in ga pripeljem mZfri- .
še svtalo se ni, ko se je spustil za sinom. Barbara ga ni slišala. Jok jo je zmučil, da je spala kakor ubita.
Začudeno so ljudje strmeli v starca.
“Kam za božjo voljo?”
“Za sinom.” ,
“Zmešalo se mu je”, je groza ljudi.
Stari Samec je opletal po poteh in kolovozih, včasih za hip postal, buljil za begunci pa spet nadaljeval pot.
“Ste ga videli kaj, ljudje božji?”
“Koga?” sprašujejo splaše-ne oči. “Vida vendar, našega Vida!”
Ljudje skomizgajo, nekdo reče s hreščečim glasom:
“Saj trpel ne bo toliko, ko je zmeden. Prvi Turek ga bo upihnil.”
Samec rine po dolini. Ustavlja ljudi, veter mu mrši srebrne lase.
“Kam so šli puntarji? Naš je imel meč kakor birič.”
“Nor je”, je zavpil eden. Vendar je pokazal z roko proti Vratom.
“V to smer so šli.”
“Je daleč do Podkloštra?” je videti Samec na mah pameten.
“Daleč je še. Prej bodo Turki tam kakor vi.”
“Kaj govoriš!” rine Samec v možakarja, da se mu umakne.
“Z mečem je šel kakor birič”, klepetiči Samec in se noro zasmeje.
Ljudje mu zapirajo ceste. Otroci, ki opletajo za matera mi, splašeno beže.
‘Nazaj pojdite, oča. Turki so blizu”, ga neki mož zgrabi za ramena.
“Ka-a-j?” zasiha Samec in se z norimi očmi zabode v neznanca.
“Nazaj obrnite, pravim! Turki že mlatijo po onih.” Samec se strga in se zažene
obstal.
Kakor da kliče sina k juži-ni, je nastavil roke k ustom in zavpil kakor skozi trobento: “Vid!” “V-i-i-d!”
Krik odmeva samo od lesu. Nekaj preplašenih ljudi, ki niso upali bežati po cesti, je v esu rinilo od robu v goščo.
Nori Samčev glas se je zadiral v noč, rasel in upadal, dok-er ni obnemogel.
Jutro je starca vzdignilo. Sonce se je že zagnalo po ne-du, po cesti so še bežali ljudje, toda ne več v takih gručah. Samec vidi enega s sekiro.
Z grčanjem v grlu se zažene proti njemu.
“Vidov oča?” dahne ubežnik.
“Kje je Vid? Meč je imel kakor birič.”
“Vem”, hrope ubežnik. “Na Kakovi je.”
“Na Kakovi?” bulji nori Samec.
“Ne hodite gori. Turki so gotovo že tam. Vse beži.” “Vid tudi?” šiba Samec. “Ne”, zmaje ubežnik splašeno. “Domov pojdite!”
“Domov?” vprašuje Samec začudeno.
“Barbara je sama”, zaveka starec.
Zapotnikov z Ziljske Bistrice ga zbegano gleda.
“Otroka bi imela”, govori sam zase Samec in gleda proti cesti.
Zapotnikov Se zažene v les. Strah ga je.
Stari Samec gre zdaj ob lesu. Cesta je skoraj prazna.
Na ovinku naleti na gručo.
“Kje je Vid?”
(Dalje prihodnjič)
-----o------
V zahvalo
Cleveland, O. — V spomin za moj srebrni jubilej mašniškega posvečenja, sem bil srečen darovati slovesno zahvalno mašo v sredo, 21. februarja, v cerkvi sv. Vida, kjer sem 25 let poprej opravil svojo prvo sv. mašo. Ker nisem imel namena formalno obhajati ta dogodek in poslati razna povabila, sem bil izredno iznenaden nad veliko množico vernikov, ki so se združili z menoj v zahvali vsemogočnemu Bogu za vse milosti mojega mašništva. Za me je bilo to srečna in tolažilna izskušnja, obenem pa tudi sijajen izraz razumevanja velike dobrote Kristusovega mašništva. V svoji dobroti je Bog podelil moji materi milost obhajati z menoj mojo prvo sv. maso in srebrni jubilej mašništva. Za mene, gotovo tudi za vse druge, ona predstavlja te stare matere', katerih mnogo je že v večnosti in druge, ki so še veselijo z nami, čigar delo in žrtve so največ pri. pomogle, da se je sveta vera ohranila v našem ljudstvom in da sc se naše fare tako lepo razvile. Vseh teh mater sem se na prav poseben način spomnil pri sv. maši.
Raci bi se prav posebno zahvalil č. duhovnikom, ki so se1 udeležili jubilejne maše: Rev. Ancrew A. Andrey in Rev. Joseph I'. Celesnilk, ki sta asistirala pri slovesni maši, kakor sta to svoiila pri moji prvi sv. maši pred 25 leti; Rev. John Humen-skv za njegov sijajen govor; opatu Theodore Kojis, O.S.B. z: njegovo prisotnost; monsig-noi Louis B. Bazniku za velikodušno dovoljenje, da sem lahko obhajal jubilej pri Sv. Vidu in duhovnikom te fare za vso naklonjenost.' Izredno sem hvaležen mojemu bratu in sestri, so_ rodnikom, prijateljem, mojim sošolcem in vsem faranom pri Manji Vnetoovzeti, Sv. Vidu, Sv. Lovrencu in Sv. Kristini za njihovo prisostrrest pri sveti daritvi in za velikodušnost do mene. Mnogi so žrtvovali en dan dela samo, da so lahko obhajali z menoj ta veseli dogodek.
Zelo sem hvaležen vsem, ki so mi poslali častitke, čeprav se sami niso mogli udeležiti tega jubileja.

Potovanje v domovino!
LADJA UNITED STATES: April 21, Maj 18, Junij 1 Vodje skupin z ladjo:
Maj 18,
Junij 1,
Mrs. Mary Pokiar Mr. Joško Penko
JET LETALA: April 15, Maj 16 in 26, Junij 3 in 16, Julij 1, 22 Vodje skupin z letali:
Maj 26, Mr. Anton šabec
Junij 3, Mrs. Josephine Tratnik, Mrs. Ella Samanich Julij 1, Mr. & Mrs. Emil Trunk
Preskrbimo vse potrebne potne dokumente. Prijave sprejema:
BLED TRAVEL
6113 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio JOSEPH SUHADOLNIK, lastnik
EX 1-8787

Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 Si.1K102 Lakcshcra Bird.
Pokličite podnevi «11 ponoči HEnderson 1-2088	KEnntore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene


V BLAG SPOMIN
OB OBLETNICAH SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN LJUBE MATERE
John Zalier Frances ZaUer
ki je umrl 4. januarja 1949
Čas beži v naglem iteku, dolga leta so minula, ko smo žalostni, v joku, Vajina trupla v grob zasuli.
ki je umrla 19. marca 1953
Čas beži, a rane nam ne celi, spomini vedno nam hite k Vama, naša ljubljena, in nove nam odpirajo solze.
DR. BORIS OREL
(Nadaljevanje z 2. strani)
brez vsakega sistema, spravil v racijonalno in logično enoto, da je smiselno interpretiral, kar je bilo dotlej bolj podobno štorijam ter vražam oziroma ostalinam temnih vekov. Zdi se mi, da sem pred leti nekje bral, da tujerodni narodopisci govore naravnost o “ljubljanski šoli za etnografijo” In če je tako, levji delež na tem ima pač Orel. Za drugi zvezelk mu je Milko Mati-četov sestavil za oba dela izvrstna kazala.
V svojem privatnem življenju je Lil Orel športno nadahnjen, bil je sijajen plavalec. Odličen družabnik in vselej brezhibno napravljen, je bil kot bachelor oboževan od deklet, dobrodošel v družbah in to ne samo radi svojega kavalirstva. Bil je stalen obiskovalec drame in opere, navzoč na vseh koncertih ter umetniških razstavah, briljanten partner v debatah in diskusijah. Malo je bilo ljudi njegove generacije, z izjemo Mirana Jarca, ki bi bili tako vse stransko razgledani po kulturi, naši in svetovni, kot je bil Orel.
Za dr. Stankom Vurnikom in Francetom Maroltom je zdaj odšel tudi ta pionir novejšega slovenskega etno:grafskega dela, in izguba je težka. Slovensko narodno občestvo bo pogrešalo tega moža, ki je raziskoval in razlagal njegove zaklade z neutrudno snujočim duhom, z darom prodorne intuicije ter vročo ljubeznijo do rodu in izvoljenega poklica.
Dr. Rajko Ložar.
Zahvalil bi se rad cerkvenemu zboru fare sv. Vida in organistu za krasno petje pri sv. maši; č. sestram Notre1 Dame za lepo okrasitev in članicam Christian Mothers’ Club in Our Lady’s Sodality od sv. Vida, ki so toliko storile za uspeh slovesnosti.
Na dan po mojem srebrnem jubileju so se jubilanti našega razreda zbrali z drugimi duhovniki škofij Cleveland, Youngstown in Philadelphia pri slovesni pontiflikalni zahvalni sv maši v katedrali sv. Janeza v Clevelandu. Darovana je bila sv. maša od enega od dveh nad škofov našega razreda. V svojem govoru, je škof Begin, pov-darud velike milosti, ki jih Bog daruje po rokah mašnika pri podeljevanju sv. zakramentov. Za zgled je omenil dejstvo, da je razred duhovnikov jubilantov opravilo več kot četrt milijona sv. maš v 25 letih. V tem duhovnem premišljevanju bi rad ponavljal pripravno molitev sv. maše”: “Kaj naj povračam Bogu za Njegovo dobroto, ki jo mi je dal po mojih prijateljih? Sto-
žalujoči:
OTROCI
Cleveland, Ohio, 19 marca 1962.
Eichmannov slučaj pride
pred prizivno sodišče
JERUZALEM, Izrael,—Znani nacistični zločinec Eichmann se je pritožil proti smrtni kazni, ki ga je nanjo obsodilo porotno sodišče. Svoj priziv je obtežil z dokaznim materijalom, ki gre v tisoče stran. V svojo obrambo je napisal kar sam celo knjigo.
Z vsem tem materijalom se bo moralo baviti prizivno sodišče, ki bo začelo zasedati 22. marca. Na voljo mu bo dano tudi zasliševanje novih prič, ki jih je Eichmann predlagal v velikem številu. Delo prizivnega sodišča bo radi tega trajalo zelo dolgo.
MALI OGLASI
pil bom k oltarju božjemu, Bogu moje milosti in sreče in tam se bom spomnil Vas pri daritvi sv. maše.” Za zaključek sem srečen omeniti, da je s” Oče, papež Janez XXIII. podeli1 vsem duhovnikom jubilantom, njihovim sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so se udeleži1! jubilejne sv. .maše, svoj očetovski in apostolski blagoslov.
Rev. Francis M. Baraga.
Prijaiel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J3S. SL08GKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Išče delo
“Karpenter” išče delo; splošna popravila in na novo predela. EN 1-2342.	(58)
Hranito denar za deževne dneve -’umijte l). S. Savings bonde!
Hiša naprodaj
Proda se dvodružinska hiša, 5-5, v zelo dobrem stanju po u godni ceni v okolici Collinwood. Kličite 851-2140.
(14,15,16,19, 21, 23 mar)
5 spalnic — 2 kopalnici
V Lake Shore Blvd. in E. 260 okolici je hiša naprodaj v srednjih dvajsetih. Kličite lastnika na RE 1-1065.	(57)
V najem
Oddajo se 4% sobe dvojici srednje starosti ali starejšim, spodaj, na novo dekorirano, $70 mesečno, blizu Waterloo Rd., v fari Marije Vnebovzete. MU 1-0793.	(58)
V najem
Štiri lepe sobe, vse moderne udobnosti, se oddajo v St. Clairski naselbini. Kličite HE 1-4053.
(53)
Lastnik prodaja
• Eno miljo južno od Chardon Rd., krasna 6-sobna ranch hiša, polna predeljena klet, priključena garaža na lotu 100x435. Ne zamudite tega. Res krasna za $23,900. Lastnik AN 1-0123.
—(19, 22 mar)
Stanovanje oddajo
Štiri čiste sobe s kopalnico oddajo za $45 mesečno na 1167 E. 58 St., Apt. 5, blizu St. Clair Ave. Kličite WH 3-0010-	(55)
Preko 100,000 podpisov za spremembo ustave že zbranih
CLEVELAND, O. — Tekom prvega tedna kampanje za zbiranje podpisov za vložitev predloga za spremembo ustave v državi Ohio glede zapiranja trgovin cb nedeljah je bilo zbranih nad 100,000 podpisov. Kampanjo vodi Lawson Milk Company.
Zastopniki Lawson Milk Co. trdijo, da je odziv vsesplošno zelo ugoden, da je povsod naletel na široko podporo, med tem kt pravega odpora skoro ni opaziti. Družba je v prvem tednu dala v kroženje Okoli 2,600 prošenj. Najprej smo dali prošnje v Irstne prodajalnice, da so imeli ]judje( ki jih žele podpisati, priložnost, da to store, je dejal podpredsednik družbe g. Mackenroth. Nato smo prošnje začeli deliti prostovoljcem, ki so se prijavili v velikem številu.
Novih 2,000 prošenj bo razde. Ijenih ta teden. Radi bi kampanjo še bolj pospešili, toda oblasti v Columibusu ne izdajo prošnje, dokler jim ne predložimo imena, naslova in okraja osebe, ki bo podpise pobirala. Ti podatki morajo biti vpisani, predno je prošnjo mogoče dati v kroženje.
Družba utegne dati v kroženje do 10,000 prošenj, na katerih vsaki bo prostora za 100 podpisov, čeprav je potrebnih skupno le 328,413 podpisov vpisanih volivcev.
Če bo zbrano potrebno število podpisov, bo predlog za spremembo ustave, ki bo dovoljeval prodajo mleka, zdravil in drugih nujnih potreb skozi ves teden, tudi ob nedeljah in prazni, kih, vnesen na volivnico. Sprejet ali zavrnjen bo z navadno večino.
DOPISNIKI, POZOR!
Kljub ponovnim opozorilom in prošnjam, naj vsakdo svoj dopis ali sporočilo, kakršne koli vrste za objavo podpiše s svojim polnim imenom in naslovom, smo prejeli v zadnjem času zopet vrsto dopisov in obvestil brez vsakega podpisa ali s tujim izmišljenim imenom. Opozarjamo vse, da pojdejo v bodoče vsa taka obvestila in dopisi naravnost v koš, ker ne moremo prevzeti odgovornosti za njihovo vsebino!
— V Evropi so v rabi aluminijaste steklenice za mleko od nekako leta 1921.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
MOUNT PROSPECT —
BY OWNER
6 room ranch. W-W carpeting. 2 car garage with att. jal. k. p. room. Full basement. Concrete drive. $24,500. HE. 7-3624.	(56)
GLENVIEW — BY OWNER Redwood ranch. V* acre. Large pa tio. IVfc car garage. 25 ft. living room, dining L, 2 bdrms., util, rm., cab. kit. Near transp., schools. $21,000. PA. 4-1612.	(56)
BELLWOOD — BY OWNER 4 bedroom brick Cape Cod. Family room, patio, 2% car gar. Nr. transp., schools. $19,800. LI. 4-5174.	(56)
BUSINESS PROPERTY FOR RENT
FOR RENT — By owner. Is there, in Chicago, A Wholesaler or professional man who needs a 500 ft. store with 500’ additional for offices or liv. qts.? Directly opp. Post office and St. Pius Church. CH 3-8937.	(57)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY STORE — BY OWNER. Est. 40 yrs. Modern. Fully equipped. Self service. Excel, business and location. No Competition. Flat available. Reas. rent. Widow will sacrifice. $3,200. KE 9-1460.
\
Odgovori na vaša vprašanja
REFERENDUMU 0 NEDELJSKEM ZAPIRANJU TRGOVIN
\fj cam je vprašanje?
O
To je predlog za spremembo sedanjega ohijskega zakona o zapiranju trgovin ob nede-# Ijah, za dovoljenje nedeljske prodaje predmetov, ki so nujna potreba modernega življenja.
V J 8* Uto predlog sprejel, mar k prnsnl, da bedo vse trgovine ob nedeljah lahko odprte?
O
Ne. Predlog jasno navaja, da bi naj no bilo prepovedi nedeljske prodaje pri posebnih navedenih predmetih.
Z BCaferi so ti predmeti?
Pilil


PREDLAG&TE SPREMBO ZAKONA, DA it SE NASLEDNJE REČI LANK0 PRODAJALE OB NEDELJAH:
*	Plin, elektrika, telefon, telegraf, javna sredstva za prevoz ali katerakoli javna postrežba ali izdelek ...
•	Časopisi, drugi časniki, radio, televizija in druga sredstva za vzdrževanje zvez ...
• Rcc(
Recepti in zdravila, domača zaloga zdravil...
IliilH
¥
•	Ali je sedaj protizakonito pTodajati kateregakoli teh
•	predmetov ob nedeljah?
•	Gorivo za motorje in mazila za avtomobile...
•	Gospodinjsko gorivo ...
•	Izdelki za osebno higieno in zdravstvo...
•	Mleko, mlečni izdelki, vsaka hrana ali njen izdelek za ljudi in živali.
iinniiiiiiiiiiittttiiiiiiiiiiiiii
Ijah, ampak dovoljenje za prodajo teh potrebnih predmetov. Vprašanje bo odločeno z .enostavno večino glasov.	,
O
¥
Po nekaterih sodnih tolmačenjih, da! Sedanji zakon o zapiranju trgovin ob nedeljah je tako nejasen in sporen, da ga vsak sodnik ali pravomoč-na oblast tolmači drugače. Ta zmeda omogoča nekaterim skupinam trgovcev uporabljati ta zakon kot orožje v tekmovanju proti drugim v nekaterih okoliših.
9 Kako ljudje sprožijo akcijo za predlog za spremembo • zakona?
¥
g Zakaj bi pravzaprav kdo naredil zakon, ki prepove-O duje prodajo teh predmetov ob nedeljah?
O
o
Prvič s podpisom prošnje. Prošnje so na razpola-• go v vseh Lawsonovih prodajalnah in v raznih drugih trgovinah. Tudi prostovoljci krožijo na široko z njimi. Treba je najmanj 328,413 veljavnih podpisov registriranih volivcev.
¥;
Ohijski zakon o zapiranju trgovin ob nedeljah je še iz leta 1831. ko o večini teh predmetov še slišati ni bilo. Zakon je bil od časa do časa spremenjen, toda vedno po politikih — nikoli po ljudeh. To je prvič v 131 letih, da bo oMjskim volivcem omogočeno izraziti mnenje o tem vprašanju.
Kako so bili ti posebni predmeti izbrani?
V:
Če so podpisi zbrani) kaj potem?
O
o
Predlog bo na volivnici v novembru. Besedilo bo točno isto, kot je označeno zgoraj — to ne bo predlog, da bi bilo vse na široko odprto ob nede-
Kot rezultat skrbnega študija, s posvetovanji s pravnimi organi in s preiskavo vseh informacij, zadevajočih predmete, ki so potrebni v modernem družinskem življenju. To je predlog za zaščito reči, ki bi morale biti brez vsakega vprašanja na razpolago vam in vaši družini sedem dni v tednu.
č'e bi vi ali vaša organizacija želela krožiti prošnje v prid tega prizadevanja, pišite ‘na “Sunday Closing Referendum, Lawson’s, Cuyahoga Falls, Ohio.”
LAWS DU'S
CUYAHOGA FALLS, OHIO