ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ERBERGOVA PARKOVNA KOMPOZICIJA V DOLU PRI LJUBLJANI MARJAN MUŠIČ Ob Litijski cesti nasproti vasi Dol, nek- danjega Vrlipolja, je na levem savskem bregu grad Dol (Lustthal) s prostranim par- kom, ki nudi kljub današnjemu propadajo- čemu stanju dovolj oprijemališč, na osnovi katerih je možno pronikniti v njegov na- stanek in zasnovo, ki je po svoji velikopoiez- nosti, stilni pristnosti in oblikovnem izrazu edinsd;ven primer pozno baročne in klasici- stične usmeritve pni nas. Poleg temeljite pro- učitve na terenu je nudilo dragoceno pomoč gradivo v Erbergovi zapuščini. Nesporne kompoziicijsike vrednote in zgodovinski okvir, ki ga podaja obdobje slovenskega razsvet- ljenstva, v katerega se na svojski način uvršča plodno delovanje prefinjenega po- budnika Jožefa Kalasanca Erberga, dajejo tem naporom zadostno utem.eljitev. Sotočje treh voda, Ljubljanice, Kamniške Bistrice in Besnice s Savo ter nadzorstvo in obvladanje prometnih smeri ob njih je že zelo zgodaj v času živahne fevdalne kolo- nizacije v XI. stoletju odredilo postavitev utrjenega gradu Sostra (Osierberg) nad isto- imensko vasjo na vrhu strmega griča, ki dominira na robu Ljubljanske kotline in razgibanega reliefa gričevja, ki se razpro- stira na desnem savskem bregu v litijski smeri. Današnja razvalina gradu se po svo- jem položaju in zasnovi uvršča v starejšo skupino gradov, ki so od prvotnega, po ob- segu skromnega jedra doživljali v razvojnih zakonitostih prezidave in dozidave, a je bil ta njegov razvoj prekinjen z opustitvijo gradu in z gradnjo novega, ugodnejšim ča- sovnim pogojem ustrezajočega gradu Dola. Ko je Aleksander Gallenberg v prvi po- lovici XVI. stoletja opustil stari grad nad Sostrim in ga prepustil propadanju, je dal leta 1540 zgraditi na ravnem, odprtem tlu, na levem savskem bregu novega. Na leto nastanka se nanaša pravokotna plošča iz sivega peščenca, ki ima v sredini Gallen- bergov grb; nad njim so začetnice; A. V. G. Z. O. (Alexander von Gallenberg zu Oster- berg), ob grbu pa je letnica 1540. Nedvom- no je bil ta grb prvotno nad portalom, a je bil kasneje o priliki prezidave odstranjen in vzidan v severni zid grajskega dvorišča. Dol so Gallenbergi imeli v posesti do leta 1562, za njimi pa Raspi. Od Janeza Bolte- žarja Raspa je leta 1688 kupil Dol Janez Danijel Erberg. V današnjem stanju je dolski grad, ki je bil hudo prizadet v zadnji vojni, delino raz- valina, a v oibsegu glavnega pročelja še vendarle kljubuje s preprostimi zaščitnimi ukrepi pred popolnim propadom. Po Val- vasorjevem grafičnem prikazu, ki sovpada časovno s prehodom v lastništvo Erbergov, je dolski grad v primeri z drugimi gradovi, ki prevladujejo na bivšem Kranjskem, po obsegu in arhitekturnem izrazu skromnejša enonadstropna zgradba renesančne usme- ritve. Pred grajskim poslopjem so prav tako skromna poslopja, tesno db gradu pa je z lesenim plotom ograjen vrtiček, v katerem so razpoznavne na francoski geometrični način urejene grede (broderies) in presvo- den špalir, dolbro poznan renesančni motiv, ki je bil blizu tudi baročnemu razpoloženju Valvasorjevega obdobja. Edina omembe vredna posebnost je bila mogočna lipa pred gradom, a o kakem organiziranem ali celo arhiteiktonsko zasnovanem parku ni sledu ter je treba zato že prvi zametek le-tega pripisati novim lastnikom Erbergom. Plemiška rodbina Erbergov oziroma pr- votnih Erberjev je izpričana v Kočevju že v zadnji tretjini XVI. stoletja. Kot navadni F. Bergant, Volbenk Daniel Erberg 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO plemiči so se imenovali v latinski obliki »Efberus de Enberg«, po nakupu Dola in izlasti po poLaronjenju pa je prevladal pri- imek »Enberg«, ki se je vezal odtlej z nazi- vom gospostva Dol in Sostra (Freilierrn Er- be rg zu Lustthal und Osterberg). Erbergi so imeli v posesti Dol do zadnjega moškega potomca, Jožefa Ferdinanda, sina Jožefa Kalasanca Erberga, ki je umrl na Dolu leta 1847. Od druge polovice XVI11. stoletja dalje se je skoraj iz Msake genera- cije kak član Erbergovega rodu proslavil z javnim in kulturnin] delom, vendar je bil vrh dosežen s plodnim in za slovensko kul- turno zgodovino nadvse koristnim in blago- dejnim delovanjem predzadnjega iz tega rodu, Jožefa Kalasanca Erberga. Po dovršenih študijah na Duinaju se je Jož,ef Kalasanc leta 1792 povrnil v svoje rodno mesto Ljubljano, kjer je opravljal razne upravine službe vse do leta 1808, ko se je odpovedal državni službi in se preselil na Dunaj. Leta 1795 je zaprosil, da se pre- piše graščina Dol na njegovo ime. Svoje stalno bivališče je imel tedaj sicer v lastni hiši v Ljubljani, a se je zelo pogosto mudil na Dolu; zato je povsem razumljivo, da je med leti 1794 in 1800 na novo uredil dolski vrt in leto za tem dal zgraditi čez Bistrico moist, ki je bil v novejši dobi nadomeščen z betonskim. Vendar je mogel krepko poseči v dokonč- no ostvaritev svojih zasnov šele v drugem in poslednjem razdobju, ko se je za stalno povrnil z Dunaja v domovino. Svoje stalnio bivališče je preselil leta 1816 iz Ljubljane v Dol, kjer je ostal vse do svoje smrti 10. ju- lija 1843. leta. Po prodaji hiše v Ljubljani je v Dol preselil tudi ves svoj inventar s knjižnico, arhivom in zbirkami vred. Tedaj je z vso vrnemo in osebnim tvornim priza- devanjem dopolnjeval in olepšaval svoj no- vi dom, predvsem pa svoj vrt, ki je posto- poma doibival dokončni izraz, kakršen je v sledovih kljub inenehnemu propadanju še ohranjen. Poleg neumorne vneme, ki je nenehno prihajala do izraza v širokem razponu nje- govega kulturnega prizadevanja in je bila zakoreniinjena v njegovi biti, pa je dobila neposreden vzgib in aktualnost ob določe- nih okoliščinah. iNa usmeritev in ostvaritev ureditvene zasnove so vplivali vsaj trije razlogi: poleg že navedenega razloga, ki se nanaša na stalno preselitev iz Ljubljane v Dol z ustrezno ureditvijo domovanja v pogledu zahtevnejših življenjskih pogojev in namestitve obilnega inventarja, je po- spešil obnovitvene napore leta 1819 obisk avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, ki mu je bil Jožef Kalasanc v času službo- vanja na dunajskem dvoru vzgojitelj, in dve leti zatem obisk awtrijskega cesarja in cesarice o priliki ljubljanskega kongresa. Ta drugi obisk se je monumentalno odrazil v lepem empirskem spominskem stebru v spodnjem parterju parka. Njegove že tako obsežne zbirke so se v zibirateljski vnemi stalno dopolnjevale in v njem se je utrnila zamisel, da jih razmesti v posdbnih zgradbah, ki jima je odredil do- minanten položaj v razsežnem, arhitekton- sko urejenem parku. Po preselitvi v Dol je povabil Žigo Zoisa k sodelovanju pri za- snovi muzeja. Zbirke so se namreč v tolikšni meri povečale, da je postal za njihovo smo- trno in reprezentančno namestitev grad pre- tesen. V Dolu se je oblikoval pravcati mu- zej prirodoslovnih, tehnoloških, etnograf- skih in umetniških predmetov, a arhiv in knjižnica sta postala neizčrpen vir plodnih in za domačo zgodovinopisje dragocenih proučevanj. Zato- je dal Erberg leta 1829 in 1831 zgraditi dvoje zgradbic, v katerih je namestil del svojih umetnostnih zbirk in knjižnico z arhivom. Podobno vniemo je posvečal Jožef Kala- sanc tudi ureditvi boitaničnega vrta in par- ka. Inventar botaniönega vrta je postopoma tako zelo narastel, da je bilo treba omogo- čiti prezimitev preko 7000 rastlinam. Zato je dal postaviti posebne zgradbe, ki so slu- žile temu mamenu; zanje in za nasade je skrbel vrtnar, pri ureditvi botaničnega vrta in njegovi strokovni inventarizaoiji pa te- daj vodilni domači botanik Freyer. Vso sknb je dodelil ureditvi komunikacij, ki jih je dopolnil v smislu alej; zigraditi je dal kamniten most čez Bistrico, ki ga je opremil s slovenskim napisom «Most vsim k'pridu napervo stavil Jos. B. Erberg D. G.«. Uredil je ribnike pod ježo, reguliral vodo- Pogled na Dol z zraka ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Rekonstrukcija Erbergove parkovne kompozicije v Dolu. Legenda: 1 — velika kostanjeva aleja, 2 — grajski dvor, 3 — nimfej. 4 — hlev, 3 — kolarnica, 6 — oranžerija, 7 — gredičnjak, 8 — domnevno vrtnarjevo stanovanje. 9 — evetličnjak, 10 — grad, 11 — zgornji parkovni parter s fontauo in baluštrado, 12 — spodnji parkovni parter s spominskim stebrom, 15 — knjiž- nica z arhivom, 14 — umetniški kabinet, 13 — ograda, 16 — mala kostanjeva aleja, 17 — kapela, 18 — lončnice, 19 — oranževci, 20 — aleja platan, 21 — angleški gozdič, 22 — zelenjavni vrt, 23 ~ arboret eksot, 24 — trajnice in zimzelene rastline, 23 — zelenjavni vrt, 26 — savska ježa, 27 — golobnjak, 28 — majerija, 29 — svinjak, 30 — sušilnica divjega kostanja, 31 — ribniki, 32 — studenci, 33 — ribnjak in želvnjak, 34 — odprt potočni kanal, 35 — kostanjev nasad, 36 — razsadnik, 37 — kokošnjaki lisk, 38 — Mlinščica, 39 — Litijska cesta. toke, dopolnil in skrbno uredil gospodarske zgradbe, skratka, dal je pečat svoje priza- devnosti celotni ureditvi in vsakteri podrob- nosti v njenem sklopu. Redko kje je pri nas bila tolikšna osebna, tvorna zavzetost kdajkoli dodeljena ureditvi določenega ob- močja in prostora, kakor prav tu v Dolu. Vsepovsod srečujemo ob ogledovanju še ohranjenih sledov in natura, pa ob poglab- ljanju v skice in zapiske, Jožefa Erberga kot inventorja, ki si je poiskal izvrševalcev in je ostvaritev svojih zasnov tudi neumor- no si)rc'mljal. Ne le zaradi nespornih arhi- tektonskih lin hortikulturaih vrednot, mar- več tudi in še posebej zaradi prefinjenega pobudnika Erberga je nadvse utemeljena predočitev in interpretacija celotne kompo- zicije in analiza njenih elementov. Preden preidemo k analizi parkovne kom- pozicije in njenih elementov, se moramo seznaniti z danimi osnovami, ki jih je le-ta morala upoštevati in jih sprejeti za izhodi- šče. Predmet proučitve je ožje grajsko ob- močje kot zaključena celota, pri čemer pa je potrebno poisebej obravnavati njegove obrise, se pravi njegovo omejitev, posebej talni relief, ki je vplival na zasnovo koni- {x>zicije. Na severni straini omejuje ožje grajsko območje Litijska cesta in grajsko obzidje tesno ob nji. Na nasprotni strani je obcest- na, vrstna vas Dol. Na Litijsko cesto in s tem tudi neposredno na vas sta vezani dve grajski komunikaciji: ena pred samim vho- dom na igrajski dvor in druga tikoma ob vzhodnem grajskem vrtnem portalu. Na zahodni strani je odredil omejitev po- tok, ki je bil kasneje prestavljen na vzhod- no stran gradu in nadomeščen s cesto; ta se odcepi od Litijske ceste in pelje niimo vho- da na grajski dvor h gosjKjdarskim poslop- jem ter se zaključi pri potoku Mlinščici. Na južni strani podaja mejo ožjega graj- skega območja savska terasa s studenci, ki izvirajo pod njo in napajajo ribnike, katerih sledovi so še ohranjeni. Ostali južni del med savsko teraso in okljuko Mlinščice se s svo- jo zahtevnejšo ureditvijo do neke mere tudi vključuje v to razpravo, a so pri njem bolj poudarjeni praktični kot estetski vidiki. Na vzhodni strani se ožje grajsko ob- močje zaključi z občinsko mejo v nepo- sredni bližini sotočja Mlinščice v savski rokav. Zaključek kompozicije je podan v klasicistični kapelici, ki stoji kot point de vue na koncu aleje, podaljšku grajske ma- gistrale. Glede talnega reliefa si je treba predočiti, da ima v sicer rahlo razgibanem tlu ven- darle grad dominanten položaj ter se svet od tod na vse strani spušča nizdol. Domi- nantna lega gradu je prišla v prid po eni 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Fragment Gallenbcrgüvcga grba z leinico 1540 Dol v Valvasorjevem času strani prezentaciji glavnega grajskega pro- čelja samega, ki se je po nadzidavi dru- gega nadstropja v obsegu glavnega pro- čelja oblikoval v temperamentnem obrisu baročnih volut kot krepak zaključek po- gledov z dostopa z ljubljanske smeri, še posebej pa od samega vhoda na grajski dvor, ko je možuo z enim samim pogledom dojeti celotno prostorsko vhodno kompozi- cijo. Po drugi strani pa je prišla v prid vzvišena lega gradu motivični oživitvi tera- siranega parka, kar se je izrazilo tudi v ob- likovanju kompozicijsko nadvse zaželenega zgornjega in s])odnjega parterja. H glavnini kompozicijskim enotam se pri- števajo: 1. Vhodna partija grajskega območja, ki se oblikuje kot grajski dvor in jo zaklju- čuje glavno grajsko pročelje z monunien- talnim portalom. Glavno jiročelje je arhi- tektonsko dopolnil z nadzidavo že Kalasan- čev oče, Volbenk Danijel Erberg. On je dal postaviti tudi portal, ki ga je izklesal v temnosivem apnencu Franc Rotman, Robbov učenec in naslednik. Nad polkrožnim vho- dom sta levo in desno grba Erbergov in grofov Neuhaus, s katerimi je bil V. D. Er- berg v zakonski zvezi. Grajski dvor je v vseh poglavitnih sesia- vioiah dobro podan. Najbolje ga bomo do- jeli, če spremljamo obiskovalca, ki se je iz Ljubljane bližal gradu peš, na konju ali vozu. Lagodno potekajoča preko polj in mi- mo skromnih vasi, komaj opaznih v obilju sadnega drevja, se cesta, potem ko je z bro- doni prešla Savo pri Sv. Jakobu, pa zatem premostila Kamniško Bistrico, tikoma pred Mlinščico preusmeri in zravna na os graj- skega pročelja. Pesem polj in ubranih obri- sov gričevja se na mah preoblikuje v zadr- žanost -stilne kompozicije, ki jo oznanja kot priprava premočrtna aleja magistrale. Od pregiba smeri se pogled sugesiivno zaustavi na urejenem okolju gradu s simetrično raz- s Dol v franciscejskem katastru 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Vhod na grajski dvor postavljenimi poslopji in z dominantnim motivom grajskega pročelja na lahni vzpe- tini. Iz Ljubljane, od koder je bil tudi naj- živahnejši promet, sta bili dve prometni smeri: vozna, preko ježenskega savskega mostu in neprimerno krajša preko Sv. Ja- koba, kjer je preko Save posredoval prehod brod. Po vsej verjetnosti so Erberg in nje- govi obiskovalci dajali prednost le-tej kraj- ši in po prirodnem okolju mikavnejši smeri. Že omenjeni most čez Bistrico, ki ga je dal Erberg postaviti leta 1801, je leta 1808 prodal državi s popolno oprostitvijo mitnine za Dol. Pred tem je bila lesena brv in je bil prehod preko nje cesto nevaren, a v pogo- stih poplavah itudi nemogoč. Cesta od mosta do aleje je bila urejena sočasno z mostom. Zasajena je bila s piramidnimi topoli, db nji pa je bil nasad akacij. Vendar so bile s topoli in akacijami neprilike, tako da je ta nasad propadel in je bila predvidena nje- gova temeljita obnova. Danes ni od vseh teh nasadov in alej nobenega sledu več, a ob- stoji v poteku le rahlo modificirana nekda- nja vozna pot. Pač pa je morala biti nadvse prikupna glavna aleja, dolga blizu 900 korakov (472 in pol metra), ki je bila premočrtno usmer- jena naravnost na grajski portal. Uredil jo je z zasaditvijo divjih kostanjev leta 1760 že Kalasančev oče in se je dobrih petdeset let kasneje, ko je dolski park dobival do- končno podobo, odlikovala z lepimi, dorast- limi kronami, ki so se sklanjale v obok z oibeh strani aleje. Ne smemo pyozabiti, da se je videz današnjih alej v primerjavi z ne- kdanjimi bistveno spremenil; spremembo so odredile razširjene komunikacije, ki so raz- maknile redove dreves in prekinile intimno spojitev kron z obeh strani. Obilje kosta- njevih plodov so uporabljali za kravjo kr- mo, a so jih ob posebno bogatih letinah od- dajali in prodajali. Na zaključku kostanjeve aleje je bil to- stran in onstran potoka, ki jo je nekoč prečkal tik pred grajskim dvorom, dvojni vhod z železnimi kovanimi vrati, namešče- nimi v zidanih slopih. Ko je bil kasneje potok nadomeščen s cesto, je bil verjetno odstranjen tudi izunanji vhod na desnem bregu potoka, a ostal je v obsegu preosta- lih slopov do danes notranji vhod, pri če- mer so bila prvotna železna vrata nadome- ščena z lesenimi. Grajski dvor je prostoren in je v glav- nem, čeprav sicer v zanemarjenem stanju, še ohranjen. Tlo, ki se dviga h grajskemu pročelju, je bilo smiselno preurejeno kot dovoz oziroma dostop h gradu in drugim poslopjem, ki omejujejo ta prostor. Tudi tu je bilo več vmesnih stopenj, dokler se ni do kraja izoblikovala zasnova, ki je v sle- dovih še opazna. Iz skromnejših začetkov, zakoreninjenih še v baroku, je postopoma z odločnejšimi posegi zorela klasicistična kompozicijska misel, ki je na trdnih funk- cionalnih osnovah enovito oiblikovala pro- stornino grajskega dvora. Najstarejša zasnova je vsekakor podana v skrbno risani siduaciji ožjega grajskega področja iz leta 1816 (Lustall mit seinen Umgehungen im September 1816). Ze v tem prikazu je grajski dvor, kolikor se nanaša na prostorsko kompazicijo, ki jo odrejajo obrobne zgradbe, domalega dokončno orga- niziran. Drugače pa je z ureditvijo proste površine, ki se vzpenja h grajskemu pro- čelju. Pozornost vzbuja premočrtna usme- ritev glavnega dostopa kot dosledni podalj- Načrt ožjega grajskega področja iz leta 1816 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO šek pristopne aleje preko vzpetine narav- nost pred grajski portal; levo in desno sta podani v simetričnem razporedu, v obliki vilic v diagonalni smeri stezi, ki sta posre- dovali promet po bližnjicah jnimo gradu. Morda le iz nekoliko kasnejšega obdobja datira aksonometrioni prikaz površinsko omejenejšega področja (Lustall mit seinem botanischen Garten), ki nazorno prikazuje leseno brv čez potok, oba vhoda v grajski dvor, dispozicijo zgradb in zasaditev ob njih, ter (kar nas tu posebej zanima) do- stop do grajskega portala, ki premaguje v S liniji vzpetino. O kakršnem koli tera- siranju dvora ni tudi v tej risbi miti sledu. Najkasnejši prikaz je podan v franciscej- skem katastru, vendar v injem zaman išče- mo podrobnejših oznak. To pa je tudi po- vsem razumljivo, a so vendarle zelo točno p>odane zgradbe, ki omejujejo grajski dvor in važnejše komunikacije. Po vsem sodeč kaže, da je bil tedaj potok že nadomeščen s cesto, ki je povezovala Litijsko cesto s pri- stopno alejo in z grajsko posestjo na južni strani. Za to domnevo govori netonirano označena površina, ki ustreza oznaki za kopne komunikacije, v nasprotju s tonirano površino, ki je značilna za vodotoke in vod- me površine nasploh. Oba grafična prikaza podajata dve raz- vojni stopnji v pogledu organizacije graj- skega dvora. Dokončna, ki je predhodni sle- dila, ni nikjer v načrtih dokumentirana. K sreči pa so in natura vendarle še ohra- njeni sledovi, ki nam lahko korisino služijo pri proučitvi in celo tudi pri poskusu rekon- strukcije. Oglejmo si jih! V težnji po obli- kovanju prostranejše ravne ploščadi pred grajskim portalom in smotrno urejenega dovoza oziroma dohoda od vhodnega por- tala do vrha vzpetine, je do'zorela misel terasiranega grajskega dvora v osrednji partiji. In zopet je regulator celotne kom- pozicije glavna os. Z vso funkcionalno ute- meljenostjo sta skladno rešeni obe zahtevi: zahteva po dobro urejenem dovozu in od- vozu gostov ter zahteva po prometno raz- bremenjeni ploščadi pred grajskim porta- lom. Prometna smer je bila odrejena si- metrično na glavno os v dveh polkrožnih zavojih, ki lagodno premagujeta vzpeto tlo. Poteikala sta v obrobah striženega pušpana, ki je delno podivjan in nedvomno večkrat ofonavljan, še ohranjen. Trdota opornega di- ferenčnega zidu med obema parterjema pa je v osrednji partiji domiselno rešena v smi- slu znanih velikih vzorov koi arhitektonsko organizirana ploščad s parapetnim zidom na gornji in z nimfejem na spodnji strani. Spretno je bil uporabljen že v antični in kasneje v renesančni ter posebej v baročni parkovni arhitekturi dobro znani miotiv ar- hitektonizirane grote z ljubko figuro nimfe, ki drži v dolskem primeru v roki školjko, raz katero se zliva voda v nižje ležeči ba- zen, katerega sledovi so še opazni. Levo in desno omejujeta grajski dvor dve simetrično postavljeni in arhitektonsko enotno oblikovani klasicistični zgradbi: na desni je kolarnica (remiza za voziove), a nji nasproti hlev. Medtem ko služi danes kolar- nica v preurejenem stanju stanovanjskim namenom, pa je hlev obdržal prvotno funk- cijo. Zasnovan je v smislu dobro znanih grajskih hlevov kot triladijski preobokan prostor 6 čistilnim in krmilnim hodnikom v sredini in s stajami na oibeh straneh. Grajski dvor je bil obdan s skupinami ekso- tičnega drevja, izza njega pa je bil negovan gabrov špalir, ki je dajal trden okvir celot- ni prostorski kompoziciji. Pred tema dvema skupinama eta bili dve visokorasli platani (platanus occidentalis), ki sta dominantno okvirili grajsko pročelje in uravnoteževali celotno kompozicijo grajskega dvora. H koncu moramo omeniti še nekatere stav- be ob grajskem dvoru, ki so sicer podrejeno siiluirane in ne sodelujejo aktivneje v nje- govem vizualnem prostoru: na desni strani je v podaljšku kolarnice cvetličnjak, med kolarnioo in njim pa po vsej verjetnosti vrtnarjevo stanovanje. Na levi strani je bil gredionjak, za njim pa veliko poslopje oran- žerije, ki je v današnjem stanju stanovanj- ska hiša, ločena od grajske posesti in pri- ključena k vasi Dol (h. št. 14). GRAD KOT OSREDNJI MOTIV IN IZHODIŠČE : PARKOVNE KOMPOZICIJE 1 Omenjeno je že bilo, da je doživela prvot-1 na skromna zasnova gradu, ki ga je dal \ postaviti leta 1540 Gallenberg, v teku last- Aksonometrični prikaz najožjega grajskega področja CASOPISZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Nimfej ništva Erlbergov različne prezidave, ki pa niso bisiveno posegle v njegov sestav. Prvi je grad preurejal, ali morda bolje, obnav- ljal Janez Danijel Erberg, ki je dal deset let po nakupu gradu vklesati na sklepnik novega vrtnega portala letnico 1696. Odloč- neje je pwsegel v preureditev gradu in par- ka njegov vnuk in Kalasančev oče Volbenk Danijel Erberg, ki je dal nadzidati glavno pročelje in vanj namestiti mionumentalni portal. Tlorisna zasnova gradu je kvadratna z osrednim, delno arkadiranim dvoriščem. Proti vasi je severni grajski trakt obliko- van kot rizalit, ki je prislonjen v širini dvo- rišča k obema pravokotnima kriloma. Razen glavnega pročelja je grad ©nonadstropen. Imel pa je tri vbode: poleg glavnega in vrt- nega še tretjega v osi rizalita, ki je usmer- jen proti vaei. Nad tem portalom je bil kamniten relief Marije, ki ga ni več, a je po Kalasančevem zapisu bil zelo star; na- našal se je po vsej verjetnosti na Gallen- bergovo zasinovo, morda pa je bil celo pre- nesen iz opuščenega gradu Sostra. Arhitek- turo gradu je dobro označil Jožef Kalasanc kot preprosto, a prikupno, prej prijazno kot ugledno. S to ozniEiko ne soglaša le zunanji videz gradu, marveč tudi njegova notranj- ščina, ki je skromna in v izrazu zadržana. V gradu je bilo kar 24 sob, dvorana s pred- prostorom in kapela. Skromni notranjščini gradu je dal dragocen poudarek inventar, ki se je nanašal na bogato zbirko umetnin, med katerimi so bila po Kalasančevih na- vedbah tudi dela Tiziana, Rubensa, Renija in drugih. Število umetnin, muzealnih pred- metov in knjig je sčasoma tako zelo na- rastlo, da je bilo treba misliti na zgraditev pose'bnih, za ta inamen zasnovaniih zgradb, ki naj bi gprejele po muzealnih vidikih ure- jene zbirke in s tem razbremenile grajske prostore, ki so bili že prenatrpani in so bili zato tudi razstavljeni predmeti nepregledni. Zapustimo grad pri vrtnem izhodu, ne da bi globlje proniknili v njegovo stavbno zgo- dovino in se s tem preveč ne oddaljili od poglavitne teme, ki je dodeljena Erbergovi parkovni kompoziciji. Razgledali se bomo najprej po posameznih kompozicijskih ele- mentih, ki so nanizani ob glavni osi in obli- kujejo osrčje celotne, velikopotezne kom- pozicije, zatem pa tudi po vsem ostalem, kar se vključuje v grajski prostor na južni strani vse do okljuke Mlinščice. ZGORNJI PARKOVNI PARTER Ko stopimo iz vrtnega portala na plan, se odpre pogled na kompozicijo zgornjega parterja, ki ga zaključuje kamnitna balu- strada in se prek nje razgrinjajo vedute na spMxlmji parter, ki je bil skrbno urejen in dopolnjen z arhitekturnimi dominantami. Za čas se zaustavimo Se pri vrtnem portalu, ki je sicer v današnjem stanju le še rudiment prvotne arhitekture, za katero pa k sreči Vazi nad nimfejem 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO najdemo doter opis v Kalasančevili zapi- skih. Pred portalom z letnico 1698 je ma tleh velika monolitna plošča iz belega istrskega peščenca. Na nji stojita slopa, ki sta nosila balkon. Z balkona, ki je po vsej verjetniosti počival na obokani konsitrukciji in ga ni več, se je odpiral presenetljivo lep jwgled na celotno parkovno kompozicijo, ki se je ubrano vključevala v prirodno okolje. Na obeh straneh vhodne arhitekture so bili v strogem razporedu postavljeni oranževci in druge redke rastlinske vrste. Parter z vazami in cvetlicami (»Waa^n und Blumen Parterre«), kakor ga je imeno- val Jožef Erberg, ima kvadratno obliko in je bil nadvse reprezentančen. Na južni strani ga omejuje še obstoječi gabrov dre- vored, ki je bil zasajen 10 let pozneje kot glavna aleja (leta 1770), na severni strani pa je bil presvoden špalir. V njegovi senci so bile razpostavljene klopi. Parter je bil razdeljen s potmi v oibliki križa v štiri enake cvetlične grede, na sredini je bila fontana z vodometom; v nji so bile zlate ribice. Kamnitna kotanja fontane in pre- ostanki keimnitega ogrodja za vodomet še obstoje, tudi peščene poti so še opazne v travnati pHJvršini, ki je v obsegu le-teh slab- še rasti. Tu je bila tudi šest čevljev (1.7 m) Glavno grajsko pročelje z Rotmanovim portalom Fragment fontane na zgornjem parterju visoka in ne dosti ožja amerikanska agava (Agave americana), ki je stala na posebnem kamnitem podsitavku. Podobna agava je na tem vrtu leta 1812 cvetela; njeno deblo, ki je bilo okoli 24 čevljev (7.5 m) visoko, je imelo preko 3000 cvetov. Cvetočo jo je Er- berg dal prepeljati z nemajhnimi iežavami na vrt gradu grofa Esterhazija v Eisenstadt na Ogrskem, ki je tako tesno vezan z življe- njem in delom velikega J. Haydna. Tu je bilo tudi ogromno stojalo, na katerem je bilo razmeščenih 1200 do 2000 lepih in red- kih lončnic. V sredini je stal kip genija iz kararskega marmorja, delo F. Robbe. Prav lahko pritrdimo Kalasancu, da si je vsak- teri obiskovalec na tem parterju dodobra lahko napasel oči. Na spodnjem koncu tega parterja še stoji kamnitna balustrada, ki jo prekinjajo na sredini, v osi magistrale, lepo oblikovane kamnitne stopnice; te posredu- jejo dostop na spodnji parter. Na balu- stradi so bile razpostavljene redke lončnice. Danes je ia parter zapuščen, prerastla ga je trava, zasajen pa je z mladimi jablani. Tik pred balustrade teče potoček, ki je brž- čas kasneje speljan in je po vsej verjetnosti nadomestil onega pred vhodom v grajski dvor. SPODNJI PARTER S SPOMINSKIM STEBROM Po stopnicah dospemo na spodnji parter, ki leži v nivoju savske ierase. Tudi ta je kvadratne oblike in je s jKjtmi v obliki kri- ža deljen v štiri enake grede. Poti so obrob- ljene s striženim pušpanom, katerega po- divjani sledovi so še vidni. Znamenitost in hkrati prva arhitekturna dominanta v osni kompoziciji parka je podana v lepo obliko- vanem in prvovrstno klesanem empirskem spominskem istebru. Uporabljen je bil za klasicizem značilni motiv nažlebljenega (ka- neliranega) istebra valjaste oblike, ki je pre- 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Balustrada na zaključku zgornjega parterja drl kocko, na kateri so napisi in dekoracije. Steber stoji ;na podstavku in ima bazo v obliki ornamentirane sime. Na vrhu siebra, ki nima kapitela, je na stopnjasitem pod- stavku vaza iz rdečkastega marmorja. Spo- menik je razen vaze izklesan iz domačega, ihanskega sivega apnenca. Kakor vsa druga kamnoseška in zahtevnejša zidarska dela so tudi ta spomenik izklesali italijanski kamnoseki. Delala sta ga dva kamnoseka skozi vse leto. Spomenik je sestavljen iz pe- tero delov; posebno težaven je bil prevoz osrednjega dela iz bližnjega kamnoloma, do liaterega je sicer le dve uri hoda, a je pre- voz na valjčkih trajal cele tri dni v treh izmenah s 36 voli. Steber je bil postavljen v spomin na obisk avstrijskega cesarskega para 16. maja 1821. leta ob ljubljanskem kongresu. Nanj se nanaša posvetilo, ki je vklesano na vzhodini strani v črni marmor- ni plošči in so bile črke belo inkrustirane. Napis se glasi: MEMORIAM. ADVENTUS. AVG. IMP. FRANCISCI. ET. AVG. CON. CAROLINAE IN. HAC. VALE. XVI. MAH. MDCCCXXI. Na nasprotni strani je na ovalni plošči v objemu venca vklesan napis: COR GRATUM P. Manjkata pa dekorativni plošči na drugih dveh stranicah. Zelo verjetna je domneva, da je bil in- ventor itudi le-tega spominskega stebra sam Jožef Erberg, ki je podrobno oblikovanje in ostvaritev svojih zamisli zaupal veščim rokam benečanskih kamnosekov, štukater- jev in zidarjev. Za domnevo o Erbergovem tvornem sodelovanju je več oporišč: prvo bi bilo podano v njegovi vsestranski iz- dbrazibi, v katero se vključuje tudi njegova likovna kultura. Drugič: med njegovimi ri- sarskimi poizkusi, ki sicer ne presegajo rav- ni amaterstva in so ohranjeni v njegovi za- pušoini, je tudi nekaj skic, ki se nanašajo bodisi na zasnovo, še bolj pa na poskuse perspektivnega podajanja dolskih parkov- nih motivov. Tretjič: Tudi pri zasnovi tega »pomenika je iskal pobude v Krünitzovi go- spodarsko tehnološki enciklopediji, ki je izšla leta 1811 v Bnnn, v času največjega razcveta empira. V njegovi zapuščini so ne- katere grafične priloge iz te enciklopedije, ki se nanašajo na različne vzorce empirsko oblikovanih spomenikov, ki v marsičem spo- minjajo tudi na dolski memorialni steber. Italijani, ki so bili zaposleni v Dolu, so bili iz Benečije, kar je tudi povsem razum- ljivo. Niso bili arhitekti niti ne posebno šo- lani strokovnjaki, a bili so prvovrstni roko- Spominski steber na spodnjem parterju 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVE N S KO KRAJEVNO ZGODOVINO Detajl spominskega stebra delci, ki so dobro poznali svoj metier, in so po zaslugi izročila obvladali marsikaj, kar je sicer pripadalo v delovno področje tudi teoretsko izobraženega arliitekta in kiparja. V zapuščini hranjen načrt tega spomenika je po vsej verjetnosti izdelek enega izmed teh kamnosekov, medtem ko je perspektiv- na skica v svinčniku z nakazanim rondo- jem in obdajajočim grmičevjem skoraj go- tovo Erbergovo delo. Arhitektonska risba, ki se zdi, da je iz rok neznanega benečan- skega kamnoseka in je dopolnjena z bene- škimi dolžinskimi merami, je nebogljena v pogledu perspektive in senčenja ter ne razo- deva nekega temeljitejšega teoretičnega znanja, ki je bilo nepogrešljivo pri teda-. njem arhitektu ali kiparju, a je vendarle ta risba na zavidni višini, če pomislimo, da je držala pero in čopič roka, ki je kaj spretno sukala dleto, o čemer prepričljivo govori kamnoseški detajl. Še bolj bo mo- goče to domnevo podkrepiiti, ko bomo sko- raj proniknili v zasnovo m. postavitev obeh znamenitih muzejskih paviljonov v soseski spominskega stebra, v nadaljevanju repre- zentativne parkovne kompozicije ob glavjii magistrali. Zanimivo pa je vsekakor, da je kljub pomanjkljivo podani risbi izdelek sam ne le v pogledu celotne zasnove z odtehta- nimi proporcijami in odlične kamnoseške tehnike nadvse kvaliteten; spretno je od- tehtano njegovo merilo, ki je skladno v raz- merjih, pa tudi njegova vskladitev s pro- storom je podana z izrednim občutkom. Od- več je omenjati, da je bilo tudi tu okolje najskrbneje vrtnarsko urejeno z znanimi botaničnimi pretenzijami, saj so se celo v vazi vrh spomenika skozi vse leto zvrstile cvetoče rastline, ki jih je vrtnarjeva vnema stalno izmenjavala. Danes je tudi okolje spomenika do kraja zanemarjeno in v rasti podivjamo, a so vendarle kljub temu opazni sledovi poti v obrobi na francoski način striženega pušpana. MUZEJSKI ZGRADBI NA SPODNJEM PARTERJU Spoznali smo že, da je parkovna kompo- zicija postopoma zorela in se dopolnjevala v smeri glavne osi, prav tako pa tudi, če- prav v podrejenejši vlogi, v južni smeri na razsežnem prostoru vse do okljuke Mlin- ščice. Za naša prizadevanja in za analizo stilne kompozicije pa je nadvse pomembno dopolnjevanje parkovne zasnove, ki se niza v smeri glavne osi in dorašča vzporedno s fiunkcionalno izpopolnitvijo v občutljivi sklop perspektivnih učinkov, vedut in arhi- tektonskih zaključkov (point de vue). Zaradi razbremenitve svojih zbirk, ki so do kraja natrpale grajske prostore, je dal Jožef Erberg zgraditi v doslej neurejenem delu parka dvoje paviljonov. Paviljon, ki stoji na desni strani glavne parkovne osi, gledano od gradu, je bil namenjen umet- nostni zbirki, oni drugi, ki stoji simetrično nji nasproti, skoraj tik današnje Litijske ceste, pa knjižnici in arhivu. V bistvu sta oba paviljona enaka, so le malenkostne raz- like, ki temelje v njuni funkcionalni zasno- vi. Medtem ko ima umetniški kabinet — tako imenuje to zgradbo Erberg — en sam prostor, pa ima knjižnica z arhivom na se- Naslovna stran Kriinitzove enciklopedije CASOPtS zA SLÖVENSSO KRAjEVt^O ZGODÖVlNO KRÖNlKA verni strani, to je ob cesti, v obsegu ene okenske osi še kabinet za kustosa; ita je doistopen iz severne čelne strani. Paviljona sta grajena iz opeke in ometana s prvovrst- nim apnenim ometom ter deloma obdelana z mavčnim marmorjem »(stucco lustro); po- sebno skrbno so izdelani pilastri in stebri z jonsikimi kapiteli, dkenski in vratni okviri, profilacija ter friz z girlandami. V vsem tem prihajajo do izraza odlike beneške fa- sadarske tehnike. Kamen je bil uporabljen edinole pri podstavku (stilobatu) in pri dekorativnih tlakih. Stropovi so ravni, z lesenim oipažem prirejeni ter prevlečeni z mavčnim ometom in oživljeni s klasicistično dekoracijo. Skoncema sta oba paviljona za- ključena s trikotnimi čeli (timpanoni). Stre- ha je dvokapna in je bila po vsej verjet- nosti iprvotno krdta s skrilom, ki je bil kas- neje madomeščen z bobrovci. Za to domnevo govore še nekatere s skrilom krite zgradbe na grajskem območju, pa tudi sicer je v okolici skril zelo pogostno kritje in naleti- mo nanj tudi danes cesto med odpadnim gradivom v okolju gradu. Zanimiva pa je streha predvsem zategadelj, ker ni izvršena kot običajna dvokapnica z vodoravnim sle- menom v višini timpanonov, ampak se sleme krepko dvigne med timpanonoma v obliki grbe; posledica tega so neravne, plastično Tazgibane strešine. Na dbeh nasproti si stoječih čelnih pročeljih levo in desno od glavne osi je štiristebrno- stebrišče, tako da po svoji zasnovi spominjata zgradbi na gr- ški klasični prostilos. V pogledu celotnega arhitektonskega oblikovanja pa je služil kot vzor jonski stebrni red: na stilobatu so ste- bri z napeto rastjo (entasis), vendar z ne- žlebljenim (nekanelirandm) trupom, namesto značilne jonske baze pa je le kockasti pod- stavek. Kapiteli so volutni, a greda (episti-, lion, arhitrav) nad njimi je v smislu jon- skega stebmega reda tridelna. Na jonski način je podan tudi friz, ki ga oživljajo festoni, prav tako pa tudi napuščni venec, z značilnim jonsko korintskim zoborezom. Zadržanost v izrazu in nekoliko hladna sti- lizacija arhitekiturnih oblik podajata pre- pričljivo vse značilnosti klasicistične arhi- tekture. Vse zunanje fasade so členjene s pilastri, pogledom posebno izpostavljena čelna pročelja pa še s po dvema simetrično nameščenima nišama. Vhodna vrata v oba paviljona sta v osi stebriščne arhitekture, po tri okna pa so razmeščena na podolžnih pročeljih v sredini polj, ki jih uokvirjajo Nacit spominskega stebra pilastri. V obsegu obeh stebrišč so v nišah postavljeni kipi, ki so izdelani iz lokalnega rumenkastega peščenca dn sO' v današnjem stanju prebarvani v terakotnem tonu; kipi so bili v poslednjem obdobju zelo poiškodo- vani. V njih so predstavljene na klasični na- čin odete muze slikarstva in arhitekture na umetniiškem kabinetu ter pesništva in glas- be na knjižnici. Izdelal jih je tirolski kipar Muzejska paviljona. Na le^: umetniški kabinet, na desni: ^ knjižniea z arhivom. ■ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in rezbar Martin Kirschner. Nad obema iz- med vhodnih vrat sta v prvotnih črnih, da- nes že močno zbledelih marmornih ploščah vklesana in pozlačena napisa s kronogra- mom. Napis na umetniškem kabinetu ee glasi: artIfICIa. sIngVLa. DeperDVntVr. LeCta. DVrabVnt. Zgrajen je bil torej ta kabinet leta 1829, a graditi so ga pričeli dve leti pred tem. Na knjižnici pa je napis: In. reCto. LibrorVM.VsV. InVenIes. DeLICIas. IngenII. V kronogramu je sicer navedena ista let- nica (1829) kakor pri prejšnjem, čeprav so to zgradbo pričeli graditi dve leti kasneje in je bila tudi dve leti kasneje, to je leta 1831, zgrajena. Kronograme je sestavil Jaka Zu- pan ter je v ta namem predložil nič manj kot 72 osnutkov. Oba paviljona je zgradil Francesco Co- coni, »oapo de muratori«, kakor se sam ime- nuje, in »izkušen mojster iz Benečije«, ka- kor ga označuje Erberg. Ne začudi nas, da so tedaj v Ljubljani in drugod pri zahtev- nejših nalogah na delu italijanski mojstri iz Benečije, če že ne prav iz Benetk, saj so se ti stiki utrdili že da^'no prej v medseboj- nih živahnih političnih, kulturnih in poslov- nih zvezah. V kulturnem oziru je bila važna preokretnica že Akademija operozov, ki je na stežaj odprla vrata italijanskim vplivom in so odtlej bili pri nas zaposleni številni pomembni arhitekti in graditelji, kiparji, slikarji in izvrševalci dekoracij v najraz- ličnejših tehnikah. Coconi nedvomno ni bil šolan arhitekt, marveč je izšel naravnost iz zidarske obrti; to je razvidno predvsem iz njegovih osnutkov in načrtov, deloma pa tudi seveda iz njegove oblikovne kulture, ki je pričujoča v dolskih paviljonih. Nje- govo znanje prihaja do polnega izraza v ka- kovosti izvršitve in ne v tolikšni meri v in- venciji in arhitekturnem oblikovanju. To končno potrjuje že sam njegov naziv »capo de muratori«. F. Coconi je umrl leta 1836 v Zagrebu. Prvi načrt vsebuje tloris in nad njim pro- jicirano glavno pročelje. Po risbi in merah sodeč gre za Coconijevo delo; merilo je namreč dano v beneških čevljih (scala di piedi cinque). V risbi pročelja pa tudi v ar- hitektonski organizaciji tlorisa prihaja do izraza pomanjkljiva arhitekturna kultura, čeprav ne dvomimo, da bi bila tudi ostva- ritev te zasnove v pogledu stilne zakonito- sti korektna kot neposreden odmev izraza, ki so ga izbrusili veliki oblikovalci in teore- tiki arhitekture. Odveč je navajati po- manjkljivo risarsko znanje, ki prihaja po- sebej do izraza pri členitvi pilastrov, odveč na funkcionalno nedoislednost pri primer- javi tlorisa s pročeljem. V načrtu je pred- stavljen nadvse preprost organizem pravo- kotnega enoetažinega prostora, ki pa se na zunaj izoblikuje v etažirano strukturo pila- strske arhitekture, ki je zaključena na vrhu z balustrado in jo dopolnjujejo vaze v oseh pilastrov. To je baročni motiv par excel- lence z vso navidezno neskladnostjo med skromno nameibnostjo prostornine in raz- košjem zunanjega izraza, ki pa dobi svojo polno utemeljitev, če ga ocenjujemo v šir- ših odnosih prostorskih valeurjev, kakršne podaja celotna parkovna kompozicija s svo- jiimi vedutami in perspektivnimi učinki, pa Stebrišče umetniškega kabineta ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO,ZGODOVINO KRONIKA Z obrisi pokrajine, ki se vključujejo vanjo. Drugi načrt vsdbuje le tloris, vendar si lahko predstavimo celotni videz, čeprav manjka (lopolnilo v narisu pročelja. Tloris je organiziran z diferenciiacijo prostorov v strogo simetrični razporeditvi. Y sredini je kot dominantni motiv ovalna dvorana, ki je na eni strani plastično izmaknjena iz ostenja, na drugi pa je pravokotna niša, ne- kak vestibul z nameščenimi vhodi; predor v ostenju pa je arhitektonsko dopolnjen z dvema stebroma. V obeh primerih so dane refleksije na vzore, ki jih je Coconi poznal in prejel iz bogatega inventarja beneške arhitekture XVMl. stoletja. Arhitektura obeh obstoječih paviljonov soglaša sicer v glavnih potezah s pravkar predstavljenima načrtoma, a je po svojem temperamentu globlje zasidrana v specifič- nem okolju in njegovi atmosferi; zdi se, da zaznavamo genius loci, če že drugje ne v tolikšni meri, pa prav gotovo v silhueti grbaste strehe — motivu, ki se je tako pre- pričljivo izrazil že v prvi polovici XVIII. stoletja v plastično modeliranih strešinah pri nekaterih arhitekturah našega vodilne- ga barokista Gregorja Mačka in v številnih cerkvah prek Dolenjskega. Zunanja vhodna vrata v obeh paviljonih, ki so nameščena v osi stebriščne arhitek- ture, so hrastova, notranja pa iz rdeče tiso- vine; te je z rezbari j ami dopolnil domačin Mihael Zapletou, ki je tedaj oskrboval v Dolu umetnine, kasneje pa je bil uslužben pni ljubljanski Kmetijski družbi. Vrata so še kar dobro ohranjena, le da so zunanja, hrastova, prebarvana, ona iz tisovine pa so ohranila nepoškodovana vse odlike dobrega obrtniškega izdelka. V slabem stanju je le okovje, ki je deloma uničeno. Nad vrati v umetniškem kabinetu je bil emblem v bukovini z okronano žensko fi- guro (alegorija Avstrije kot pospeševate- Ijice vseh umetnosti), poleg pa je bil maj- hen Erbergov grb. Emblem je bil obkrožen z vejicami, ki so bile liznajdljivo izpolnjene iz različnih vrst lesa. V začetnicah njihovih botaničnih imen je bil dan kronogram, ki ga je bilo, kar je povsem razumljivo, kaj težko razvozljati. Emblem je izrezal isti ti- rolski kipar Kirschner, ki je izdelal vse štiri alegorične ženske figure v nišah. Em- blema danes ni več, je le še zidna vdolbina, v kateri je bil nameščen. Dekorativni tlak v umetniškem kabinetu je položil F. Coooni v raznobarvnem sav- skem proden in ga obrusil v smislu bene- škega teraca. Ta tlak je še danes povsem ohranjein. Izdeloval ga je več tednov. Okna so zavarovana z železnimi rešetkami, na vrhu, kjer se končujejo v lahnem krožnem segmentu, pa je ljubljanski steklar Češko vložil barvasta stekla »po starem načinu«, kakor pristavlja Erberg. Skromna sled te barvaste zasteklenitve je danes ohranjena edinole še pri eniem samem oknu, prvem na vzhodnem pročelju, počenši od stebrišča. Notranje stene umetniškega kabineta so iz mavčnega marmora (stucco lustro). To italijansko tehniko je želel pokazati v raz- nih marmornih imitacijah Pietro Trevisano. Stene so razdeljene v šestero zeleno' toni- ranih polj, ki jih uokvirja dvanajst slika- nih stebrov. Notranjščino je poslikal Lan- gus. Na stenah je bilo vsega skupaj 106 različno velikih, belo lakiranih in delno pozlačenih podetavkov. V današnjem sta- nju je notranjščina tega kabineta enotno preslikana, a pod to slikarijo je ohranjena prvotna, Langusova s Trevisanovimi umet- ni jami, ki ponekod proeeva skozi njo; pod- stavkov pa ni več. Oba paviljona sta v slabem stanju, in če ne bodo skoraj izvršena najnujnejša po- pravila na strehah, bosta v kratkem zapi- sana propadu. Med paviljonoma je na zunanji strani ograda, ki je zapirala navzven drag«ceni del parka z botaničnim vrtom. Ograda je iz kamnitnih valjastih slopov, med kateri- mi je bila železna rešetka, ki je še delno ohranjena; v osi magistrale so bila dvo- krilna vrata. Vhod v umetniški kabinet 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Alegorija slikarstva na umetniškem kabinetu ALEJA Z ZAKLJUČNO KAPELO Od tod dalje je bila v zaključni periodi v smeri glavne osi dopolnjena parkovna kompozicija z blizu 250 metrov dolgo ko- stanjevo alejo. Na mjenem zaključku stoji tik na robu savske ježe, ki se na tem mestu tesno približa Litijski cesti, kot point de vue klasicistična kapela. Kapela je še dobro ohranjena z vso pristno opremo ter je v nji predstavljen dober primer stilne usmeritve iz srede XIX. stoletja. Tesno ob kapeli sta dve izredno veliki, redko lepi platani, neimesto nekdanje kostanjeve aleje pa je danes aleja mladih hruškovih dreves. DRUGA UREDITEV GRAJSKEGA OBMOČJA Seznanili smo se z glavnimi kompozicij- skimi motivi, ki se nizajo ob glavni grajski osi, s pričetkom v vhodnem portalu na grajski dvor na zahodni strani in z za- ključkom v kapeli na vzhodni strani. Za- snova te osne kompozicije je pO' svojem namenu Teprezentančna in v izrazu monu- mentalna. O tem nas prepričuje simetrično oblikovanje grajskega dvora ter skrbna ureditev obeh parterjev s fontano, balu- strado, spominskim stebrom in obema pa- viljonoma, ki s svojo smiselno namestitvijo oživljajo in prostorsko krepijo longitudi- nalno zasnovo in jo na odrejenih mestih prekinjajo, dopolnjujoč jo z raznoliko igro vedut, perspektivnih učinkov in arhitek- tonskih dominant. Drugo, po površini neprimerno prostra- nejše področje, ki ga na južni strani ome- juje okljuka Mlinščice, predeljuje savska ježa v dva dela: v zgornji, ki je kompo- zicijsko še tesno vezan na monumentalno zasnovo glavne osi in ga karakterizira stro- ga geometična členitev karejev, dasi je njegov izraz po namenu in opremi bolj sproščen, ter v spodnji, ki se razgrinja preko loke in oblikuje prehod v prirodno okolje. Hrbtenico te kompozicije podaja še da- nes povsem ohranjena aleja platan, ki se konec gradu premočrtno usmeri s pravo- kotnim priključkom na glavno os in se je s svojim podaljškom pod savsko ježo za- ključila ob Mlinščici. S to osjo je dan ko- ordinatni sistem, ki mu odreja usmeritev grajsko jx>slopje kot dominantno središče in izhodišče celotne kompozicije. Vzporedno z glavno osjo in hkrati so- glasno z alejo platan se kareji obeh par- terjev podvoje. V dbsegu južnega grajske- ga pročelja do aleje platan je bil kare z razpostavljenimi oranževci; onstran aleje, v obsegu zgornjega parterja pa kare z angleškim gozdičem. V njegovem nadalje- vanju, v obsegu spodnjega parterja s spo- minskim stebrom je bil zelenjavni vrt, ki je bil od monumentalne osne kompozicije ločen z alejo. V naslednji vrsti se naslanja na kare z oranževci arboret eksot, na osred- nji angleški gozdič pa kare s trajnicami in zimzelenimi rastlinami. S tem je parkovna kompozicija s strogim geometrijskim razporedom karejev zaklju- čena. Na njenem južnem obrobju je savska ježa, ki prevzame vlogo kompozicijske pre- okretnice in vmaša s svojo mehko linijo bolj sproščen ton. Dasi je kompozicijski sistem še vedno racionalen in v soglasju z obema koordinatama celotne parkovne kompozicije, je mnogo svobodneje obliko- van, navezan pa je na podaljšek aleje pla- tan in na kanal Mlinščice, ki povzemata zakonitost koordinatnega sistema. Pod ježo je izdaten studenec, ki je skup- no IS kanalom Mlinščice napajal štiri rib- nike; ti so bili razmeščeni vzdolž ježe, ob njih pa je bil ribnjak in želvnjak. Skupino ribnikov loči od preostalega okljuka Mlin- ščice odprt potočni kanal, ki ponovi v svo- jem poteku usmeritev glavne parkovne osi in napaja ribnike. Med tem kanalom in Mlinščico je bil negovan kostanjev nasad, ob njegovem obrobju pa gredičnjak in tesno ob potoku so bili kokošnjaki lisk. Tudi pri tej čisto utilitarni namembnosti je prišla do izraza klasicistična sitilna usme- ritev, ki se je naslonila simetrično na glavno alejo; ta aleja je potekala v podaljšku aleje platan in je bila tik pred zaključkom 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dopolnjena Z londojem, od koder so radialno potekali redovi kostanjevih dreves. iNa zahodni sitrani tega območja je večja zgradba, tako imenovana majerija s stano- vanji immeščencev. Ob nji je bila sušilnica kostanja, svinjak in golobnjak, a že izven tega področja ob Mlinščici grajski mlin. Vse v vsem je bilo smotrno in estetsko za- htevno urejeno ter dopolnjeno z izbranimi skupinami dreves, grmičevja in redkih rast- lin, s predvidenimi prostori za počitek in zabavo. V to ubrano celoto je bila vklju- čena na sredini kareja s trajiiicami in zim- zelenimi rastlinami fonitana, ki je delno še ohranjena, a nedaleč od nje je bil kip Her- kula, ki je stal pred tem sredi fontane pred ljubljaniskim jezuitskim kolegijem in je bil v Dol prenesen leta 1800 ter leta 1816 po- stavljeni na dokončno mesto v parku. Mnogo je še zanimivih ■podrobnosti, ki zahtevajo v zvezi s proučitvijo Erbergovega botaničnega vrta vso pozornost, vendar bi se v naši razpravi preveč oddaljili od po- glavitne teme, iki se nanaša na razčlenitev parkovne kompozicije, hkrati pa bi zašli v strokovno področje botanika in dendro- loga. Naj bi bila ta razprava spodbuda za podobno proučitev botaničnega fenomena, saj je v Enbergovem arhivu ohranjeno po- Variantni načrt muzejskega paviljona Variantni načrt muzejskega paviljona drobno gradivo, ki se nanaša nanj in je še toliko bolj pomembno zaradi tvornega so- delovanja tedanjega vodilnega botanika Freyerja. Ko smo se seznanili s posameznimi ele- menti parkovne kompozicije in smo tudi že tu pa tam, kjer je bilo potrebno, proniknili v strukturo celotne zasnove, preostane še, da odredimo poglavitne kompozicijske misli. Prvič: Ogrodje kompozicije je zasnova- no v koordinatnem sistemu s primarno osjo, ki je reprezentančno oblikovana v osi graj- skega portala, in s sekundarno osjo, ki je na prejšrtjo pravokotna in jo odreja premo- črtna aleja platan. Ti dve smeri se večkrat ponovita in oblikujeta kareje, ki so njihovi namembnosti ustrezmo urejeni. Drugič: Občutljivo je upoštevana konfi- guraoija tal v pogledu organizacije obeh parterjev, savske ježe in okljuke Mlinščice. Temu ustrezno prevladuje nad savsko ježo strožji arhitektonski značaj, ki je osnovan na dosledni geometrični členitvi, nasprotno pa je značaj, ki prevladuje pod ježo, bolj sproščen in v svojem izrazu prirodnejši. Tretj:ič: Med arhitektonskiimi dominan- tami prednjači grad kot središče in izho- dišče celotne kompozicije. Druge arhitek- tonske dominante, kakor balustrada, spo- m.inski steber, oba paviljona in kapela, so nanizane v pretehtanih razmakih ob glavni reprezentančni osi. Drugod se uveljavljajo namesto arhitektonskih prirodne dominan- te markantnih dreves in monumentalnih alej, na čelu z alejo platan, ki je še danes v celoti s 'trinajstimi pari veličastnih dre- ves popolnoma ohranjena in predstavlja že sama po sebi izredno sjx)meniško vrednost. Četrtič: V kompozicijo se vključujejo raznoliki perspektivni učinki in vedute, ki jih usmerjajo kulise striženega drevja in aleje na dominantne poglede arhitektur in izbraiie motive razgibane pokrajine. 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Petič: V pogledu parkovuih površin je bil dodeljen izreden poudarek prefinjeni vrtnarski ureditvi, ki posrečeno združuje botanične znanst\'ene osnove z estetskimi prijemi, vanje pa se vključujejo fontane, skulpture in prepleti poii, ki so ponekod podane v strogem razporedu, drugod pa so igrivo sproščene v arabeskah. V stilnem ozdru se prepletajo baročni in klasicistični motivi. Na prvih temperament- nih baročnih posegih, ki so se pričeli uve- ljavljati s koncem XVII. stoletja in so se okrejuli v drugi polovici XVIII. stoletja, se je v pretežni meri izrazila klasicistična usmeritev, ki je značilna za obdobje ne- umorne dejavnosti Jožefa Kalasanca Erber- ga s prevladujočim racionalizmom in za- držanim temperamentom. Izven vsakega dvoma je, da je v Erber- govi parkovni kompoziciji predstavljen nadvse pomendjen kulturni spamemik na Slovenskem, pomemben zaradi svojih umet- nostnih in znanstvenih vrednot, ki so se organsko združile in celovito izrazile. Edin- stven pa je ta spomenik tudi zato, ker je v njem po svoje predstavljen kulturni pro- gram slovenskega razsvetljenstva, ki osvaja napredne evropske tokove in jih presaja na domače tlo. Čeprav je bil Erberg plemič in po svoji ideološki usmeritvi nasprotnik no- vih idej, ki jih je v življenje priklicala francoska revolucija in v marsičem uzako- nilo napoleonsko razdobje, je vendarle po svojem delovanju in usmeritvi, ki ju odreja njegova enciklopedična zbirateljska vnema in ljubezeii do dotlej neupoštevane in ne- cenjene domače tvornosti, vključen v isti krog, kateremu pripadajo Zois, Linhart, Vodnik, Kopitar in toliko drugih, ki jih je prešinila napredna miselnost in so pričeli ob njenih spodbudah oblikovati slovensko Kapela kulturo, ki je postala zahtevnejša in bolj vsestranska. Danes je ta izredni spomenik zapuščen in zapisan propadu. Ali ni v naši brezbriž- nosti nekaj nedoslednega? Medtem ko hva- levredno negujemo in ohranjamo literarno, pa likovno in v poslednjem času tudi glas- beno kulturo tega obdobja, pa prepuščamo propadu spomenik, ki se je oblikoval na istih miisölnih osnovah in se izrazil v veli- kem formatu prostorske kompozicije, vklju- čujoč v svoj sestav nešteto strokovnih de- javnosti enotne stilne usmeritve. Tudi v Do- lu je izraz cesto skromen in ne dosega rav- ni velikih ostvaritev, vendar je prav v tem podana specifičnost domače, v slovenskem tlu zakoreninjene dejavnosti, ki je takšna, kakršna je, posledica materialnih nevšeč- nosti, kulturne zaostalosti in pomanjkanja strnjenega slovenskega meščanstva kot no- silca napredne družbene preobrazbe. Za zaščito in oživitev tega spomenika go- vori več razlogov: Prvič: Lahko dosegljiv položaj v bližini Ljubljane v lepem pokrajinskem okviru. Drugič: Kulturnozgodovinske in estetske vrednote, ki so se izrazile v prostorski kom- poziciji in posameznih spomeniških organiz- mih. Tretjič: Tesni odnosi Erbergovih naporov s težnjami sloveniskih razsvetljencev ter nji- hovo medsebojno prizadevanje v oblikova- nju slovenske kulture. Obnova parkovne kompozicije v celotnem obsegu morda ne prihaja več v jx>štev, a vsa utemeljenost je dana za rekonstrukcijo reprezentančnega dela te kompozicije, ki se je oblikoval ob gla^Tii osi. Z edino izjemo gradu, ki je delno težko poškodovan, a je ohranjen v obsegu glavnega pročelja, so vsi spomeniški organizmi ohranjeni in je njihova obnova brez večjih neprilik možna. Tu sem se vključujejo vse zgradbe, vhodna partija in nimfej v obsegu grajskega dvora; zgornji parter s fontano in z balustrado s stopnicami; spodnji parter s spominskim stebrom, obema paviljonoma in s kapelo na zaključku kompozicije. Pa tudi v pogledu obnove parkovnih po- vršin so dana vsa oprijemališča, tako v ob- stoječih sledovih kakor tudi — kjer teh ni — v arhivainem gradivu, predvsem pa v prikazu rekonstrukcije in analize spomeni- škega področja v obsegu pričujoče razpra- ve. Ostalo področje je možno urediti le v glavnih potezah z redukcijo in s stilizacijo motivov, pri čemer pa podajajo trdno oporo obstoječe aleje, med temi posebno monu- 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Perorisba oranževcev mentalna 'aleja platan, sledovi ribnikov, fontana tik nad savsko ježo ter večje šte- vilo dreves in njihovih skupin, ki so raz- poznavne kljub podivjanemu, gosto za- rastlemu današnjemu stanju, in bi jih oko veščaka zlahka izluščilo in vključilo v od- rejeno rekonstrukcijo. Pa tudi za grad sam je njegova obnova vendarle utemeljena. Del gradu, ki je v severnem rizalitu ob Litijski cesti, je bil po vojni obnovljen, sicer neustrezno, a ga je mogoče brez večjih stroškov prilagoditi ostali grajski arhitekturi; glavno, zahodno pročelje gradu je s portalom vred zasilno zavarovano in je njegova obnova prav tako brez večjih težav izvedljiva. Mnogo teže je 6 pjeostalo polovico gradu, ki je v rušečem se stanju in so zanjo potrebni odločnejši obnovitveni posegi. Izbira je končno le dvojna: ali prepustiti grad zobu časa, da v daljšem procesu do kraja propade, ali pa, — kar je smotrneje, — nadaljevati z obno- vitvenimi deli v smislu spomeniške rekon- strukcije in pridobiti lepo število izredno uporabnih prostorov. V perspektivah turi- stične in kulturne aktivizacije je prav go- tovo utemeljena njegova funkcionalna pre- obrazba, ki pa mora biti odtehtana in vskla- jena z njegovimi spomeniškimi vrednotami. Pričujoča razprava ima dvojni namen: v nji je predstavljen izreden spomeniški kom- pleks, ki dopolnjuje inventar kulturne tvor- nosti razsvetljenstva; drugič pa želi vzbu- diti zanimanje zanj, ki naj dozori do nje- gove vsaj delne obnove. OPOMBE Literatura: Franc Kidrič, Janez Danijel Erberg (SBL); Franc Kidrič, Jožef Kalasanc Erberg (SBL). Viri: Erbergov arhiv (Drž. arhiv Slove- nije, Ljubljana). 109