Upravnistvo Ljubljana, Kn&rijeva a — reietOD St. 3122. 8123, 8124, S125, 3126 Inserat 111 oddelek: Ljubljana, delen-burgova uL — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajalo «rg 1. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: K oc eno va ulica 2. Telefon SL 190. Račun) pri pošt. ček. za vodili: Ljubljana št. 11.842, Praga člsio 78.180. Wien št. 105.241. Ljubljana, nedelja 21. imita I939 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno *S din. Za Inozemstvo 40 dia. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3121, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefOD št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Naša domača vojna letala Svetovni tisk neprestano objavlja nove številke o povečanju letalskih sil raznih držav, ki mrzlično tekmujejo med seboj v težnji, da bi razpolagale s čim večjim številom bojnih letal, bodisi lovskih, bombnikov ali pa opazovalnih. Ni je menda danes industrije na svetu, v katero bi bile poslednja leta investirane tolike milijarde, kakor so bile investirane v industrijo letal. Sirom sveta rastejo iz tal nove tovar-letal in motorjev, industrije, ki se neprestano širijo z novimi obrati. Če je danes kaka industrija popolnoma zaposlena, potem je to letalska, saj delajo tovarne letal skoro v vseh državah na svetu nepretrgano noč in dan. Producentov letal ne tarejo skrbi, kam in kako bodo plasirali svoje proizvode. Povpraševanje po letalih je toliko, da bi ga ne zadovoljilo niti podvojeno število letalskih tovarn, kakor jih je trenutno v obratu. Letala so danes industrijski izdelek, pri katerem ne igra cena skoraj nobene vloge, saj računajo, da stane vsak kilogram izdelanega letala povprečno okrog 1000 din. Teža modernih bombnikov presega 20 tisoč kilogramov, torej stane eno tako letalo 20 milijonov dinarjev. V naši javnosti se često čuje vprašanje, kako je z našo domačo, jugoslovansko industrijo letal, ki je bila ustanovljena s skromnimi početki pred kakimi 15 leti. Takrat smo pričeli graditi prva domača šolska letala v skromnem letalskem hangarju v Novem Sadu. Zaposlenih je bilo pri tem kakih 40 delavcev. Danes dela v naši industriji letal že na tisoče izvežbanih in kvalificiranih delavcev. Med njimi ni več nobenega tujca, temveč so vsi, od šefov do mehanikov, sami jugoslovenski državljani. Sprva so izdelovale naše tovarne letala lahke vrste samo po tujih vzorcih. V teku časa pa so se pričeli javljati z izvirnimi načrti in modeli že tudi naši domači inženjerji, ki so se bili specializirali v inozem-stvu. Delokrog domačih konstrukter-jev letal se je od leta do leta bolj širil in z njim tudi kapaciteta naših tovarn za letala. Od šolskih, športnih, sanitet-skih in izvidniških letal smo se tako pretolkli do Isstne produkcije polnovrednih modernih lovskih letal. Prešli smo tudi že na serijske izdelke modernih dvcmotornih hidroavionov. Pred letom dni so pričele izdelovati naše domače tovarne že tudi prva moderna dvomotorna vojna letala, ki služijo za daljna bombardiranja, opazovanja in tudi kot lovski aparati. Uspehi, ki so jih dosegli ti tipi naših modernih dvo-motornih letal, so taki, da so vzbudili tudi pozornost inozemskih letalskih strokovnjakov Ravno sedaj preizkušajo domače lovsko dvomotorno letalo, ki bo po računih svojih konstrukter-jev najhitrejše lovsko letalo te vrste na svetu. Dočim pa so ta letala domačih kon-strukterjev še v stanju preizkuševa-nja. grade naše tovarne že najmodernejša dvomotorna vojna letala po angleških in nemških vzorcih. Prvi bombarderai tovarne »Ikarus« so že v službi. Zgrajeni so po vzorcu angleških bornbarderjev, ki jih v množinah grade danes v Angliji. So to bombniki, težki po 5000 kg in z brzino 470 km na uro. Njihov akcijski radij seže okoli 1500 km daleč. Napredek naše domače letalske industrije je tolik, da danes že izdeluje najhitrejša letala, ki odgovarjajo vsem zahtevam moderne letalske tehnike in letalske vojne strategije Kakor tuje so tudi naše domače tovarne letal, ki izdelujejo bombnike, danes zaposlene noč in dan in delaio v treh izmenah. Bombniki, ki jih izdelujemo sedaj v naših tovarnah, so zgrajeni iz same kovine. Graditev modernega bombnika je mnogo bolj zamudna, kakor se zdi nepoučenemu. Samo za gradnjo trupa modernega dvomo-tornega bombnika, brez motorja, je potrebnih več delovnih ur kakor za zidanje petnadstropne palače. To število delovnih ur skušajo naše domače tovarne čim bolj skrčiti z vedno novimi investicijami v obliki nabave najmodernejših strojev. Tako se je posrečilo tovarni »Ikarus« skrčiti delovni čas pri serijski izdelavi modernih dvomotor-nih bombnikov skoraj na polovico. Sposobnost naših delavcev in domačih konstruktorjev letal prav nič ne zaostaja za sposobnostjo delavstva in konstrukterjev v velikih inozemskih letalskih tovarnah s svetovnimi imeni. Kakor v ostalih vejah industrije, smo dokazali Jugosloveni tudi v letalski, da smo zmožni tudi za najbolj precizna dela, ki zahtevajo poleg strokovne iz-vežbanosti tudi veliko stopnjo prirodne bistrine. Odgovornost delavstva in konstrukteriev v tovarnah letal je še posebno velika, saj odvisi od kakovosti in točnosti njihovega dela ne samo življenje letalcev, ki bodo letali s proizvodom njihovih rok, nego tudi usoda tisočev in tisočev jugoslovenskih ljudi, FRANCOSKI POSREDOVALNI PREDLOG Namesto vojaške zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo naj bi se sklenili dvostranski vojaški pogodbi London, 20. maja. z. V angleških parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da je včerajšnja debata v spodnji zbornici mnogo prispevala za zbližanje z Rusijo in k splošnemu razčiščenju položaja. Izjavam, ki jih je podal podtajnik zunanjega ministrstva Butler na koncu debate glede ruskih ugovorov, pripisujejo velik pomen. V vladnih krogih nagJašajo, da bo do končnega razčiščenja položaja sicer še poteklo par dni, mislijo pa, da je bila včeraj podana nova pobuda za po^pešenje pogajanj z Rusijo. Ruski poslanik Majski je dobil od svoje vlade zelo dalekosežna in izredna pooblastila ter se je pred svojim odhodom v ženevo ponovno zglasil v zunanjem ministrstvu. Med Poljsko in Rusijo so sc že pričela neposredna pogajanja, pri katerih so podčrtava zlasti velik pomen držav, ki meje na Rusijo, in njihova vloga pri obrambi miru v Evropi. Iz angleških vladnih krogov se poroča nadalje, da so se začela tudi že pogajanja z Iranom in Afganistanom, ki gredo za tem, da se tudi ti dve državi priključita angleško.turškemu sporazumu. Mnogo se v političnih krogih razpravlja tudi o na-migavanju Chamberlaina, da je Anglija pripravljena sprejeti pobudo sleherne države. če služi učvrstitvi miru. Splošno prevladuje nadalje mnenje, da bo Chamberlain stavil Nemčiji gotove ponudbe glede ureditve kolonialnega problema. V londonskih diplomatskih krogih je bil včeraj govor Chamberlaina sprejet zelo ugodno, in tudi v krogih Cityja so zelo zadovoljni. V Parizu vlada prepričanje, da bo Dala- dier na današnjem sestanku pri Halifaxu predložil že konkreten načrt, ki predstavlja po zatrjevanju poučenih krogov nekako srednjo pot med angleškimi in ruskimi predlogi. O tem načrtu je hila Moskva že obveščena. London, 20. maja. AA. (Reuter) Današnji londonski tisk komentira včerajšnjo izjavo Chamberlaina v spodnjem domu ter naglasa potrebo, da se sklene čimprej z Rusijo sporazum, ker vsako odlašanje slabi položaj. »Times« se sprašujejo za zapreke, zaradi katerih se pogajanja ne morejo uspešno končati. Rusija, Poljska, Anglija in Francija morajo biti močneje zvezane kakor po čl 16 pakta Društva narodov. »News Chronicle« naglasa, da vsekakor obstoji možnost skupne akcije Anglije, Francije, Poljske in Rusije na širši osnovi, kakor pa je pakt Društva narodov. »Manchester Guardian« prizna, da so pogajanja med Londonom in Moskvo v kritični fazi. Ne sme se dopustiti, da bi tak položaj še dalje trajal ter je treba zato čimpreje vsa vprašanja razčistiti. V London, 20. maja. o. »Daily Express« poroča, da se je ministrski predsednik Chamberlain odločil predložiti prihodnji teden vladi načrt, s katerim se sprejemajo ruske zahteve za zaključitev vojaške zveze med Anglijo. Francijo in Rusijo Pred tem bo na seji angleške vlade v sredo zunanji minister Halifax, ki se bo dotlej vrnil iz Ženeve, poročal o posvetovanjih v Ženevi. Takog po seji vlade bo poslana v Moskvo nova angleška nota. Ruski poslanik Majski je pred svojim odhodom v Ženevo izjavil siru Robertu Vansittartu, da se imajo poslednji ruski predlogi smatrati kot minimalne zahteve, od katerih Rusija ne bo odstopila. Chamberlainova odločitev, da pristane na vojaško zvezo z Rusijo, je posledica včerajšnje zunnajepolitične debate v parlamentu, med katero se je pokazala soglasna želja, da se ta zveza realizira. Tudi »News Chronicle« piše, da se ie po včerajšnjih Chamberlainovih izjavah in debati v parlamentu odločila vlada zaključiti pocajania z Rusijo s sklenitvijo pogodbe. »Daily Mail« je mnenja, da se je angleška vlada odločila izpremeniti svoje zadržanje in zagotoviti sodelovanje z Rusijo »Daily Telegraph« opozarja vlado na anerleško javno mnenje, ki bi pozdravilo pogodbo z Rusi io ter poziva vlado, naj ne zavlačuje pogajanj. 4 as mmmxmi v Pariz, 20. maja. br. Lord Hal'fax, ki je davi odpotoval iz Londona v Ženevo je popoldne prispel v Pariz. Kmalu po svojem prihodu se je sestal s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom. Razgovoru sta pozneje prisostvovala tudi angleški poslanik v Parizu sir Eric Phipps ter generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Leger. Proti večeru je bil lord Halifax tudi pri predsedniku vlade Daladieru. Razgovori v Parizu so se nanašali izključno na angleška pogajanja z Rusijo-Bili so toliko večjega pomena, ker je Bonnet na dopoldanski seji vlade po dve- nad katerimi bi čuvali in bdeli naši jekleni ptiči v slučaju vojnega konflikta. Težko je pravilno oceniti veličino dela, ki so ga opravili naši delavci in konstrukterji letal v zadnjih 15 letih. Dovolj pa je, če pribijemo, da gradimo danes s svojimi delovnimi silami, po svojih lastnih načrtih, v svojih tovarnah in s svojimi domačimi sirovi-nami najmodernejša letala, ki prav nič ne zaostajajo za tujimi proizvodi svetovnih znamk. Je to dejstvo, ki nas lahko navdaja ne le z zadoščenjem in ponosom, temveč tudi z zaupanjem. urnem referatu, ki je bil od vseh Hanov vlade soglasno odobren, prejel od ministrskega sveta, kakor zatrjujejo poučeni krogi, pooblastila za nadaljnjo akcijo v smeri angleško-ruskega sprazuma. V tem okviru sta Bonnet in Daladier lordu Halifaxu podrobno razložila francoski kompromisni načrt. Po informacijah iz okolice francoskega zunanjega ministrstva gre ta načrt v nasprotju z ruskimi predlogi za tem, da se ne bi sklenila trojna zveza med Rusijo, Francijo in Anglijo, nego bilateralni vojaški pogodbi med Rusijo in Anglijo na eni, ter Rusijo in Francijo na drugi strani. Pariški večernikl so nocoj v svojih poročilih o teh razgovorih beležili, da je tako v Londonu, kakor v Parizu razpoloženje spet znatno bolj optimistično. Listi priznavajo, da si Angleži na vse načine prizadevajo, da bi omogočili sprejemljiv sporazum z Rusijo. Razgovori Majskega v Londonu in Halifaxa v Parizu so pokazali, da je vsekakor pričakovati še pred sredo prihodnjega tedna, da bodo odstranjene vse glavne ovire. Vsekakor so ruski predlogi jasni in je sedaj na Angliji, da napravi odločilni korak. Kakor splošno zatrjujejo, se bo to zgodilo v sredo na prihodnji seji angleške vlade. Medtem bo mogoče v Ženevi razjasniti tudi vse manjše probleme v zvezi z rusko-angleškimi pogajanji. Pričakovanje v Rimu Rim, 20. maja, o. »Gazetta del Popolo« poudarja pomirljivi ton Chamberlainovih izjav ter pravi med drugim: Chamberlainov govor je zapusti! vtis. da si prizadeva že sedaj pripraviti teren za razumljivo in manj pustolovsko politiko, ki bi mogla zagotoviti mir v Evropi. Glede na to meni io. da je bil Chamberlainov govor sprejet ugodno ne samo v Rimu, nego tu-d; v Ber'inu. »Piccolo« poroča iz Londona, da je Chamberlain s tem govorom zbudi! upanje, da bo Anglija skušala ugoditi totalitarnim silam ter na miren način rešiti vprašanja, zaradi katerih so se pojavila nesoglasja med demokratičnimi in totalitarnimi državami. Pri tem je Chamberlain sprejel tezo. ki jo je -rcciziral Mussolini, ko je izjavil, da se morejo medsebojni odnosa ji urediti tudi brez vojne. »Piccolo« ponatiskuje brez komentarja tudi vest londonskega »News Chronicla«, ki je poročal, da bosta, po podpisu italijansko- n em e vojaške pogodbe sklenjeni tudi dve pogodbi o nenapadanju in sicer med Jugoslavijo ir. Italijo ter med Nemčijo in Jugoslavijo. Glavne smernice teh po-godb naj bi bile določene na sestanku Cia/-na in Ribbentropa v Bethnu. Posvetovanja v Tokiu Tokio, 20. maja. w. Danes se je sestal ožji odbor ministrov pod predsedstvom ministrskega predsednika. Kakor zatrjujejo, je razpravljal ob tej priliki o stališču Japonske na podlagi poročil ministrov Arite, Itagakija in Jonaja o položaju v Evropi Po seji je odšel ministrski predsednik Hiranuma v avdienco k mi-kadu in mu poročal o njenem poteku. Po avdienci se je ponovno sestal s člani ožjega odbora ministrov. Trdijo, da bo zunanji minister Arita v sredo poročal tajnemu državnemu svetu o položaju v Evropi, o mednarodnem položaju snloh, kakor tudi o stališču Japonske glede na sedanje mednarodne dogodke. Goebbels o bo?bi Nemčije z stsssnakracijo Köln, 20. maja. AA. Propagandni minister Göbbels je v svojem govoru, ki ga je imel snoči v razstavnih prostorih, nagla-sil propagando demokracij proti Nemčiji ter na drugi strani sliko nove Nemčije, ki nadaljuje svojo pot v polnem zaupanju Hitlerju. Izjavil je med drugim: Nemčija je bila nekdaj ratrgana, zdaj pa je za vedno zedinjena. Nemčija je sklen.la uresničiti svojo pravico, da se uveljavi kot svetovna sila. To hoče Adolf Hitler, to hočeta ves nemški narod in njegova do zob oborožena vojska. V ponedeljek bo objavljen nemško-italijanski pakt, ki bo vsemu svetu pokazal, da obstoja blok, kakršnega ne pozna zgodovina Evrope. Mi smo sedaj najmočnejša vojaška sila na svetu. Göbbels je tudi objavil v listu »Völkischer Beobachter« članek, v katere napada državnike v Londonu. Parizu in Washingtonu. češ, da razširjajo vojno psihozo. S tem, da je Nemčija utrdila svojo za-padno mejo, ni kršila pravic nobenega naroda. Avstrija in sudet^ki kraji niso bili pr siijeni z orožjem, da se vrnejo k Nemčiji. Tudi ustanovitev protektorata nad Ceäko fa Moravsko rfl bilo noben ukrep ali j^riprava za novo vojno. London, Pariz in Washington se sedaj vmešavajo v pogajanja med Nemčijo in Poljsko glede Gdanska in PomorjanElida«) sta prejela Klemene Olga, Ljubljana, Groharjeva cesta 21, in Pust Janez, dijak, Ljubljana, Jelovškova cesta 4, Trnovo. Litva dobi svobodno luko v Memelu Berlin, 20. maja. AA- Litovski zunanji minister Urbsis je na povabilo nemškega zunanjega ministra Ribbentropa prispel v Berlin .kjer je podpual gospodarsko pogodbo med Nemčijo in Litvo. Pogajanja za ta dogovor so se v Berlinu vršila že nekaj tednov. Gre za ureditev gospodarskega razmerja med Nemčijo in Litvo po priključitvi Klajpede k Nemčiji in za ureditev svobodnega pristanišča v KlajpedL Pogajanja so potekla v prijateljskem duhu in z razumevanjem gospodarskih interesov obeh strank, tako da se je v sorazmerno kratkem času doseglo soglasje. Gospodarski dogovor je sklenjen za dve teti. Dogovoru je priključen še dogovor o drobnem obmejnem prometu, veljavnem prav tako dve leti. Kot svobodno luko dobi Litva po pogodbi z dne 22. marca dve zoni v svobodnem pristanišču z vsemi pripadajočimi napravami, ki jamčijo za miren razvoj litovske tranzitne trgovine. Pozneje bo dobila Litva novo svobodno luko S kilometre od Klajpede, ki jo bo zgradila Nemčija. Slovaška in Madžarska Budimpešta, 20. maja. o. Novi slovaški poslanik na Madžarskem, bratislavski advokat Spisiak je prispel v Budimpešto ter takoj obiskal zunanje ministrstvo. V političnih krogih računajo, da se bodo sedaj naglo normalizirali odnosi med Madžarsko in Slovaško. Slovaška vlada je povabila glavne urednike večjih madžarskih listov na informativno potovanje po Slovaškem. Trdijo, da je slovaški ministrski predsednik Tiso sprejel navodila iz Berlina, po kater h naj se izogiba vsem sporom z Madžarsko. © §©ielovan je ske zveze Zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze bo zaključeno v torek Bukarešta, 20. maja. br. Gospodarski svet Balkanske zveze je danes intenzivno nadaljeval svoje delo. Zasedanje bo v torek zaključeno. Rumunski krogi pripisujejo velik , pomen okoliščini, da se je fes tal gospodarski svet Balkanske zveze baš v času mednarodne napetosti v Evropi, ko so na dnevnem redu diplomatskih razgovorov v prvi vrsti najpomembnejši gospodarski problemi ter se mnogo govori o področjih vplivov posameznih sil na Balkanu. Posebej opozarjajo na govor, ki ga je imel na zasedanju rumunski zunanji minister Gafen-cu in v katerem je v velikih potezah razvil obsežen program za gospodarsko so--deiovknje balkanskih držav. Ta program so vsi prisotni usprejeli z velikim odobravanjem. Zastopniki Rumunije, Turčije ,Gr- čije in Jug°siavije so se enodušno Izrazili za pobude ramunsKega zunanjega ministra. Ta manifestacija enotnih nazorov in stremljenj gospodarjih zastopnikov držav Balkanske zveze je zbudila v ruraun-süih političnih kr°gih velfKo zadoščenje. Bukarešta, 20. maja p. Rumunski zunanji minister Gafencu je nocoj odpotoval v Turn Severin, kjer se bo jutri vkrcal na jugoslovensko vojno ladjo, s katero se bo tja pripeljal po Dunavu jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Razgovori obeh zunanjih ministrov bodo trajali ves dan. Slej ko prej naglašajo tukajšnji politični krogi, da bo sestanek privatnega značaja in da si bosta zunanja ministra izmenjala svoje informacije in svoje nazore o razpletu mednarodne politične situacije. erlin «Tastai ho v Berlinu podpisana vojaška zveza med Italijo in Nemeifo Rim. 20. maja. AA. Zunanji minister grof Ciano je odpotoval danes ob 8.50 s posebnim vlakom v Berlin. V njegovem spremstvu so državni podtajnik vojnega ministrstva general Pariani. večje število višjih častnikov, generalni direktor oddelka za splošne zadeve zunanjega ministrstva Vitetti, direktor političnega oddelka za evropske zadeve Butti, šef protokola baroÄ Celesia ter večja skupina italijanskimi novinarjev. Ravnatelj »Giornale d'Italia« Virginio Gayda, piše, da bo imela italijansko-nem_ ška politična in vojaška zvezna pogodba samo 6 ali 7 členov. Uvod pogodbe bo ugotovil skladnost splošnih načel italijanske in nemške politike ter nemških in italijanskih koristi. Mussolini jeva Italija in Htlerjeva Nemčija, pravi Gayda, hočeta svoje sodelovanje sankcionirati s čim bolj enostavnim in razumljivim sistemom. Obveznosti, ki jih prevzemata obe podpisnici, slone na naslednjih načelih: vzajemna po_ g-odba, nagla in vzajemna intervencija v pomoč sopodpisnici, popolna solidarnost v miru in vojni vzajemno zavzemanje za interese sopodpisnice v njenem življenjskem prostor-u. Ta zvezna pogodba je nujen odgovor na francosko-britansko otokoljeval-no politiko. S stališča političnega razvoja sedanjega časa predstavlja varnostni pakt, po drugi strani pa je naravna združitev obeh držav utemeljena s skupnim poroštvom. enakostjo ekspanzivnih in obrambnih koristi na gospodarskem polju in s posebnim kulturnim pojmovanjem, s sorodnostjo italijanske in nemške revolucije s sličnostjo metod in ciljev obeh narodov ter obeh velikih voditeljev. Zveza med Italijo in Nemčijo je prav tako potrebna kakor naravna in bo mogla ohraniti ravnotežje in mir v Evropi ter koristi ob^h podpisnic. Berli ri. 20. maja. o. KsncelaT Hitler se je vrni! v Berlin, kjer bo ostal samo jutri, da sprejme italijanskega zunanjega ministra Ciana, nakar bo odpotoval na vzhodno mejo. da pregleda tamošnje utrdbe. Nato se bo vrnil v Berchtesgaden kjer bo ostal preko binkoštnih praznikov na oddihu. Rim. 20. maja. d. Agencija United Press poroča iz zanesljivega vira o vsebini nem_ ško-italijanske vojaške pogodbe, ki bo podpisana v ponedeljek v Berlinu, da bo dale. kosežnejša, kakor pa se je prvotno domnevalo. Pogodba določa avtomatično medsebojno vojaško pomoč obeh partnerjev, kakor hitro bosta zapletena v kakršnekoli sovražnosti. Doslej se je domnevalo, da se bo obveznost o medsebojni pomoči raztezala samo na ofenzivno vojno. Isti krogi izjavljajo, da obstoji pogodba iz dveh dokumentov; iz vojaške zveze in iz političnega dogovora o določitvi obojestranskih interesov, predvsem na Balkanu. Inozemski diplomatski opazovalci zatrjujejo, da je predsednik italijanske vlade Mussolini privolil v Vojaško zvezo v tej oblici šele potem, ko je dobil od Nemčije zagotovilo, da bo nemšKo-p0ljsk; Konflikt rešen brez orožja. Hitler je izrazil, da je po njegovem mnenju možna mirna rešitev tako francosiko-italijanskih nasprotstev, kakor tudi nemško.poljskih diferenc. Nadalje izjavljajo v tukajšnjih diplomatskih krogih, da je Mussolini siporočil Parizu, da italijanske zahteve niso »neiz-polnljive« in da je Italija pripravljena za pogajanja, ako poda iniciativo Fi^ncija. Nemški glas o pomenu obiska Berlin,, 20. maja. AA. Nemška diplomatska in politična korespondenca piše o obisku italijanskega zunanjega ministra Ciana v Berlinu med drugim: Obe državi osi mirno in hladno opazujeta današnji položaj, ki zbuja v drugih državah toliko zunanjepolitične in notranjepolitične ner_ voze. Na razne poskuse, da bi ju zmedli ali celo prestrašili z obkoljevalno politiko, sta oba naroda odgovorila predvsem z izjavami svojih voditeljev, da so meje Nemčije in Italije v vojaškem pogledu tako dobro zavarovane, da že to popolnoma jamči varnost obeh narodov. Oba naroda ne zahtevata ničesar drugega, kakor da se jima omogočijo isti življenjski pogoji kakor drugim narodom, namreč tistim narodom, ki še vedno mislijo, da imajo edini pravico predpisovati, ko pateri poti naj hedi svetovna politika. Vse m vsi za obnovo države — Oster a£ront proti Židom Madrid. 20. maja. AA. General Franco je imel snoči po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Španija je osvobojena Dve in pol leta borb niso vzela junaštva naši mladini ter prepričanja, da bo zmagala v borbi za veličino Španije. Naše dostojanstvo in našo neodvisnost smo cenili več kot vse drugo ter smo na ta način delali za evropski mir. Z-c'ai je potrebno, da vsi sodelujemo pri obnovi države. Delati moramo podnevi in ponoči. da zgradimo novo domovino. Treba bo dati domovini na razpolago vse intelektualne in moralne s'le, da lovorjevi venci. pridobljeni n.a vojnem polju, ne bi ove-ne!i. Nihče ne sme poskušati okrniti našo suverenitete ter naše gospodarske in politične svobode, zaradi katerih smo stopili v vojno. Motijo se oni, ki rmslijo, da bi z gospodarskim obkoljevanjcm mogli okrniti našo suverenost. Na našo škodo ne sme nihče ustvarjati svojega dobička, kakor se je to dolgo časa delalo. Naj ves svet ve, da bo odslej to nemogoče. Mi nimamo nobenih iluzij in vemo, da židovski duh, ki omogoča zvezo med kapitalom in marksizmom, ni mogel biti izkoreninjen v enem dnevu. On živi še vedno v mnogih dušah, toda nikakor ne bomo dovolili, da bi bili plodovi naše zmage ogroženi od agentov, ki živijo od širjenja raznih neresničnih vesti, za katere so pristopni samo ljudje brez širšega obzorja. Po slavnostni večerji, ki so se je poleg generala Franca udeležili vsi člani vlade, je odšel general Franco v Calderonovo gledališče na svečano predstavo. Gledališče je bilo okrašeno s španskimi, nemškimi in italijanskimi zastavami. Predstavi sta prisostvovala tudi nemški in italijanski poslanik. Občinstvo je neprestano vzklikalo generalu Francu. Manifestacije na ulicah so se ponovile, ko se je Franco vračal iz gledališča. Napeti odnošaji med riko in Francijo Sanghaj, 20. maja. w. V merodajnih japonskih krogih izjavljajo, da je položaj v mednarodni naselbini na Kulangsu ju nasproti Arnoja še bolj kritičen, kakor je bil pred nekaj dnevi. Kakor znano, so Japonci tamkaj na eni strani izpostavljeni nevarnosti napadov kitajskih teroristov, na drugi strani pa so tuje sile odgovorile na izkrcanje japonskega vojaštva z izkrcanjem lastnih čet. Položaj se je tembolj poostril, kjer so Japonci odklonili predlog vrhovnega poveljnika angleških čet na Kitajskem, naj umaknejo svoje čete s Kulangsuja. Med Formozo in južno kitajsko obalo od Amoja do Svatova je zasidranih po tukajšnjih vesteh 36 japonskih vojnih ladij. V Amoju so štirje angleški rusilci, dva ameriška in dva francoska rušilca. Tudi v Šanghaju je položaj zelo napet. Menijo, da imajo tuje oblasti pod orožjem v mednarodni naselbini nič manj kakor 9.000 mož. Po cestah ropotajo tanki, na vseh strateških točkah pa so zgradili barikade. Teklo, 20. maja. br. Seja kabinétskega sveta, ki se je vršila danes dopoldne, je na eni ter Anglifo, Amena drugi strani vzbudila v japonskih krogih ogromno pozornost. Komunike, ki naglasa, da so razpravljali izključno o stališču Japonske do razvoja mednarodnih prilik v Evropi, si tukajšnji politični krogi nujno razlagajo tako, da so glavni odgovorni ministri govorili o nemških in italijanskih predlogih za sklenitev trojne vojaške zveze. Sodeč po komunikeju, se je japonska vlada o tej stvari vsekakor že odločila.. Sicer ni bilo mogoče zvedeti, ali se je Japonska vdala italijanskemu pritisku in pristala na zvezo, vendar se bodo že v kratkem pokazali rezultati današnje odločilne seje kabineta. Veliko pozornost je vzbudila tudi ugotovitev agencije Domej, da je seja potekla v napetem razpoloženju vseh sodelujočih, kar naj bi pričalo, da so imeli na seji mnogi pomisleke proti zvezi. r=> h cd m cd p o ■ o ■ cd ■ cd ■ cd ■ cd ■ c Postani in ostani član Vodnikove družbe! 3R0I0I0I010I0I0I0I0 1 Beležke Potovanje predsednika Živkoviča V petek je bila v Banjiluki širša konferenca banovinskega odbora JNS pod pred-sedništvom Djordja Koljeviča, ki je refe-riral o položaju in organizaciji stranke v vrbaski banovini. Za njim je poročal notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem položaju predsednik JNS g. Peter živkovič, kateremu so priredili delegati velike ovaci je. Predsednik živkovič je po konferenci v Banjiluki odpotoval v Jajce, kjer je sklicana konferenca sreskega odbora JNS. Ostal bo še nekaj dni v vrbaski bonovini Iz vrbaske banovine bo odpotoval g. Živkovič v Sarajevo, kjer bo poročal na banovinski skupščini JNS. Nato bo obiskal organizacije JNS po srednji Bosni in po Hercegovini Odgovor „Hrv. dnevnika41 „Slovencu44 Optimistične informacije beograjske »Politike« o nadaljnji usodi sporazuma z dne 27. aprila, je povzel tudi ljubljanski »Slovenec« ter iz svojega dodal neka razmišljanja, izražajoč svoje prepričanje, da se bodo napori za uspešno rešitev hrvatske. ka vprašanja nadaljevali na obeh straneh. Pri tem se je »Slovenec« skliceval na neke članke »Hrvatskega dnevnika« in je zlasti opozarjal na svoječasno iznešeno mišljenje tega lista da reševanje sporazuma ne more iti izpod rok. »Slovenec« se sklicuje tudi na neke »Obzorove« informacije, češ, da je treba sedaj čakati na protipredioge. I »Hrvatski dnevnik« pod naslovom »Slovenec naj avl j a protipredioge« ironično komentira te navedbe in pravi: »Slovenec« naj le ponovno prečita naše članke, pa bo videl zakaj smo tako pisali. Pokazalo se je, da smo imeli prav. In ker je naše stališče bilo pravilno, smo iz njega izvajali konsekvence. Kar še piše »Slovenec«, nočemo citirati, ker ga ne želimo podpirati v razširjevanju napačnih vesti. Ako smatra, pozivajoč se na »Obzor«, da ne more biti govora o tem, da so bili zagrebški predlogi odklonjeni in da je treba čakati na protipredioge, potem — pravi ironično »Hvratski dnevnik« — morda »Obzor« pričakuje neke protipredioge. Mi pa o tem ne vemo ničesar, niti to ne, ali jih je »Obzor« že sprejel.« Zelo ostro se obrača »Hrvatski dnevnik« tudi proti namigavanjem glavnega glasila JRZ »Samouprave«, ki v zadnjem času mnogo piše o prišepetavanju, intrigah in 0 zlorabi liberalnega izvajanja zakonov ter poziva »Samoupravo«, naj odkrito pove, kaj misli. Pesimizem v Zagrebu Značilno za razpoloženje v hrvatskih krogih je pisanje »Hi-vatskega dnevnika« v zadnjih dneh. Globok pesimizem preveva članke glavnega glasila HSS, ideje, ki obeležujejo važne pojave našega političnega in narodnega življenja, se v teh člankih odklanjajo, odnosno proglašavajo za lažne ali pa za kompromitirane, češ, stvarnost je dokazala, da so te ideje le fraze, za katerimi se skriva povsem nekaj drugega. V sobotnem »Hrvatskem dnevniku« uvodničar obračunava z jugoslovenstvom, enako, pravnostjo in sporazumom. On priznava, da je jugoslovenstvo vzniklo ravno na hrvatskih tleh. v samem Zagrebu. Ali ono se je, pravi, iz kulturne misli pretvorilo v politično in narodno misel in je preprečilo hrvatskemu narodu vsako samostojno kulturno delovanje in napredek. Danes nI, pravi »Hrvatski dnevnik«, Jugoslovenov ne na hrvatski, ne na srbski, ne na slovenski strani! Ravno tako se piscu članka zdi, da je ideja enakopravnosti do kraja kompromitirana. V znamenju enakopravnosti so bila postavljena neka načela, ki so morda nekomu konvenirala, toda Hrvatom niso. Zato je beseda enakopravnost izgubila svoj pravi pomen in je postala danes osovražena (odiozna). Podobno je z besedo sporazum. Statistika naše diplomacije Splitski »Hrvatski glasnik« objavlja pregled diplomatskega uradništva naše države na podlagi uradne statistike od 1. aprila 1939. Trenutno ima Jugoslavija v inozemstvu 24 poslaništev, od katerih deluje 20. Od 20 poslanikov je 15 Srbov, 4 Hrvati in 1 Slovenec. Jugoslavija ima v inozemstvu 28 konzulatov, katere upravlja 22 konzulov Srbov, 4 Hrvati in 2 Slovenca. V ministrstvu zunanjih del je zaposlenih 215 diplomatskih uradnikov. Od tega je uradnikov s poslaniškim rangom 22 Srbov, 4 Hrvati in 1 Slovenec. Načelnikov, generalnih konzulov, svetnikov in konzulov je 89. Od tega je 69 Srbov, 15 Hrvatov in 5 Slovencev. Nižjih diplomatskih uradnikov je s sekretarskim činom 65, od tega 56 Srbov, 7 Hrvatov in 2 Slovenca. Pisarjev in pripravnikov je skupaj 39. Od tega je zopet 31 Srbov, 5 Hrvatov in 3 Slovenci. Od vseh 215 diplomatskih uradnikov je torej 173 Srbov, 31 Hrvatov in 11 Slovencev. KuSre dol, kufre gor... »Hrvatska Straža«, organ dela hrvatske Katoliške akcije, objavlja zopet sledečo izjavo: »13. maja sem obvestil čitatelje lista, da sem podal ostavko na mesto ravnatelja »Hrvatske Straže« zaradi preobremenjenosti z drugimi opravili. Ker nisem podal svoje ostavke zaradi kake nezaupnice s katerekoli strani in ker sem bil zaprošen od številnih prijateljev lista, bom vršil posle ravnatelja »Hrvatske Straže« tudi v naprej. Dr. Janko Simrak.c O ostavki monsignora dr. Simraka smo ponovno poročali tudi v »Jutru«. Hrvatski listi, kakor »Hrvatski dnevnik« in »Nova riječ« so namreč objavili zanimive informacije, da je prišlo do te dsmisije na pobudo visokih cerkvenih krogov, ki niso bili zadovoljni z načinom pisanja »Hrvatske Straže«, ki se je ponovno sklicevala na to, da je edini hrvatski katoliški dnevnik. Ton pisanja »Hrvatske Straže« je bil namreč tak, da je ličil vsemu drugemu preje, kakor pa glavnemu organu hrvatskih katoličanov. Volitve delavskih zaupnikov v Bosni V Brezi v Bosni so bile na praznik volitve delavskih zaupnikov. Pri volitvah so dobili socialisti 561 glasov, Hrvatska delavska zveza 121 in Jugoras 91 glasov. V Turbetu pa so dobili v lesnem podjetju Ugar socialisti 2 zaupnika, Hrvatska delavska zveza 10 in Jugoras 4. I Veselo presenečenje v Celju Obisk pri srečnem dobitniku „Jutrovega44 avta Celje, 20. maja. Čim je bilo celjsko uredništvo »Jutra« nocoj po končanem žrebanju v ljubljanski Kazini obveščeno, da je sreča naklonila avto celjskemu dijaku g. Leonu Hvali, se je ga. upravnica Vol-karjeva podala k srečni družini, ki seveda še najmanj ni slutila, da bo imela nocojšnji večer oslajen z nenavadno prijetno novico. Sina Leona zaradi sobotnega popoldneva ni bilo doma. Vsa zavzeta pa je njegova mati sprejela na znanje sporočilo iz Ljubljane in je povedala, da je sin šel k prijateljski družini na obisk. Treba ga je bilo torej takoj poiskati in ga. Volkarjeva je našla Leona pri prijateljski družini, ki ga je pridržala na večerji. Ko je ga. upravnica »Jutrove« podružnice sporočila Leonu, da je dobil avto in mu je obenem čestitala, se je presenečen zavzel in rekel: — No, idealno. Zdaj bo treba samo še prespati noč, da se potem odločimo, kaj naj s tem lepim avtom storimo. Seveda se je po čestitkah svojih znancev in prijateljev Leon takoj podal domov. Družina g. Hvale, ki je podrav-natelj celjske podružnice Ljubljanske kreditne banke, ima v najemu stanovanje v lepi vili na Sv. Jožefa hribu. Vsa družina je narodno zavedna. Leon Hvala — prvorojenec, ki ima še dve sestrici in brata' — se je rodil na sveti večer leta 1923. in je že od mladih let prepričan, da mu mora biti zaradi tega naključja sreča naklonjena. V celjski realni gimnaziji je dober dijak in bo letos prestopil iz pete gimnazije v šesto. Je velik športnik in izvrsten telovadec I pri matičnem društvu celjskega Sokola. 1 Ga. Volkarjeva je po obvestilu povabila mladega g. Leona s seboj na podružnico in je lahko po telefonu sporočil uredništvu »Jutra« v Ljubljano naslednje: — Lepo se vam zahvaljujem za avto in vam sporočam, da ga bomo najbrž sam iobdržali. Tako vsaj je zaenkrat presodil očka. Bil sem jako presenečen. Rešitev sem poslal šele zadnji trenutek, v torek zvečer. Res je, da sem vse te dni trdil, da bo avto gotovo moj, toda danes sem vendar na to najmanj mislil in me je neverjetno prijetno prizadela vaša novica. Na vprašanje, kdaj pride v Ljubljano po avto, je Leon odgovoril: — S papanom bova prosila v šoli za dovoljenje, da se smem odpeljati v Ljubljano po avto. Upam, da bom dovoljenje dobil in vas natančno obvestim, kdaj pridem. O, to bo lepo! Da, tako sodimo tudi mi. Sreča je dobro izbrala. Naklonila je »Jutrove« najlepše darilo nadarjenemu celjskemu dijaku iz zavedne slovenske družine, vzorno vzgojenemu mladeniču, krepkemu mlademu sokolskemu telovadcu. Celje je lahko ponosno, da je bilo deležno najboljšega žreba. 2e takoj v nocojšnjih urah se je naglo razvedela vesela novica in jutri bodo prav gotovo številni Celjani, znanci in prijatelji, odkritosrčno izražali Leonu Hvali svoje čestitke in radost, da je bil prav njemu naklonjen krasni »Jutrov« avto, po katerem so hrepeneli toliki tisoči iskalcev sreče. Od skupščinskih do občinskih volitev V nedeljo 14. maja so bile občinske volitve v občini Lapac. Za JRZ je kandidiral komisar občine in banski svetnik Jandra Vojvodič. Postavljena je bila opozicijska lista Samostojne demokratske stranke z nosilcem Milojkom Majstrovi-cem, ki je dobila 1020 glasov in zmagala na vsej črti. Lista JRZ je dobila 720 glasov. Pri 11. decembrskih volitvah je bilo listi dr. Mačka v celem s r e z u Dolnji Lapac vsega skupaj 744 glasov. Ban popotnik Vilderjeva »Nova riječ« vprašuje svoje čitatelje, ali vedo, da je »ljudstvo nazi-valo nedavno upokojenega bana zetske banovine Pero Ivaniševiča, ki je postal ban kmalu po nastopu dr. Stojadinoviče-vega režima, »Pera popotnik«. Mož je namreč stalno popotoval po banovini (ter iz Cetinja v Beograd in nazaj) ter je dosegel, da je presegla vsota njegovih potnih stroškov 700.000 dinarjev.« Nemški načrti s Prago Iz nemških listov, izhajajočih na ozemlju češkomoravskega protektorata, povzema češko časopisje vesti o velikih načrtih, ki jih ima Nemčija s Prago. Od jeseni dalje bo v Pragi poslovalo nemško gledališče, ki bodo na njem delovali najboljši nemški umetniki. Nemška univerza bo preurejena in izpopolnjena, tako da bo postala eden izmed prvih zavodov v tem delu Evrope. V Smetanovi dvorani Obec-nega doma. kjer se doslej niso vršile tu-jejezične priredbe, bodo odslej velike glasbene prireditve najboljših nemških zborov, orkestrov in solistov. Tudi nemška akademija za glasbo in upodabljajočo umetnost bo zelo razširjena in povečana ter bo po načrtu imela nalogo, da širi in propagira nemško umetnost na evropskem jugovzhodu. 2.000 čsl. listov prenehalo izhajati Od lanske sudetske krize do ustanovitve češko-moravskega protektorata je na ozemlju nekdanje Češkoslovaške prenehalo izhajati okoli 2000 čeških listov, dnevnikov, tednikov ter strokovnih glasil. Najprej so po zasedbi sudetskega ozemlja prenehali listi, ki so izhajali tam, zlasti glasila obmejnih naseljencev ter čeških prebivalcev v strnjenem nemškem ozemlju. Po zasedbi današnjega protektoratnega ozemlja je nato prenehalo veliko število listov, ki so bili lokalna glasila raznih čeških strank in političnih struj, takisto pa je prenehalo izhajati tudi mnogo strokovnih in stanovskih listov, ker se je v tem pogledu izvršila stroga centralizacija. V nekaterih mestih, kjer je prej izhajalo po pet listov, se je ohranil komaj po eden, v večjih središčih pa se je število izhajajočih listov zmanjšalo skoro v enakem razmerju. Veliki dnevniki, ki so ostali, so se spremenili v glasila Narodne zajednice in izhajajo kakor prej. češka krona in češki izvoz V Pragi se je vršila na praznik skupščina Zveze čeških kmetskih kreditnih zadrug. Glavni govornik je bil guverner češke Narodne banke dr. Dvorak, ki je izjavil, da bo vlada protektorata ohranila češko krono kot plačilno sredstvo. Po posvetovanjih v Berlinu bo opravljala naprej nemoteno svoje funkcije tudi češka Narodna banka. Guverner dr. Dvorak je tudi obširno razpravljal o trgovinski politiki in opozarjal na to, da je bila po proglasitvi protektorata posebno ojačena trgovina z rajhom, ki konsumira skoraj ves presežek čeških industrijskih proizvodov, katere je doslej plasirala Češka na inozemskih tržiščih. Vatikanovo posredovanje v sporu za Gdansk Kakor poročajo listi, je Vatikan spored-no s svojo splošno mirovno akcijo še posebej posredoval pri nemški in poljski vladi s prošnjo in priporočilom, naj skušata svoj spor za Gdansk urediti na miren način. Baje je obema vladama predložil že tudi točno izdelane kompromisne predloge, na katerih osnovi bi se po mnenju Vatikana mogla obnoviti direktna pogajanja med Berlinom in Varšavo. Kakšni so ti predlogi, je seveda tajno, listi pa zatrjujejo, da sta obe prizadeti vladi obljubili, da jih bosta dobrohotno preštudirali. cma SKJ v septembra Beograd, 20. maja. p. »Sokolski Glasnik« je danes objavil naslednji komunike izvršnega odbora SKJ: »Plenum upravnega odbora Saveza SKJ je na svoji seji 3. maja pooblastil starešinstvo saveza, da določi datum izredne sa-vezne skupščine, ki se bo morala vršiti zaradi ostavke br. Gangla in na kateri bo izvoljen prvi namestnik starešine. Starešinstvo je na svoji seji 15. t. m. na osnovi tega pooblastila sklenilo, da se bo izredna savezna skupščina vršila v drugi polovici meseca septembra. Točen datum bo objavljen naknadno.« Prometni minister v Sloveniji Beograd, 20. maja. p. Prometni minister dr. Spaho je v spremstvu večjega števila višjih uradnikov ministrstva danes odpotoval v Slovenijo. Jutri bo prisostvoval otvoritvi gradnje nove železniške proge Črnomelj—Vrbovsko. Iz državne službe Beograd, 20. maja. p.Direktor rudarske šole v Celju inž. Kornelij Ferjančič je napredoval v 4/1, pristav Jurij Majcen pri gradbenem ministrstvu pa v 7. pol. skupino. Premeščeni so bfli učitelji Anton Beli-har iz Zidanega mosta v Križe. Andrej žvan iz ženavelj v Turnišče in Lojze Lušin iz Dolnje rebri v Ljutomer. Izredni ©beni zhot gasilske čete m Barfit Ljubljana, 20. maja Nocoj so bile volitve v upravo gasilske čete Barje, za katera je bilo v južnem delu Ljubljane veliko zanimanje. Kakor znano, je bila uprava gasilske čete na Barju razrešena in z njo predsednik g. Vrbinc. Nocoj je bil izredni občni zbor, ki so se ga udeležili kot zastopnik mestne občine in župana mag. direktor Jančigaj, višji mag. fvetnik Jarc. mestni zdravnik dr. Miss, mag. praktikant PesSdir, starešina ljubljanske gasilske župie Pristovšek in tajnik Robežnik. Pri volitvah sta bili postavljeni dve listi. Zmagala je lista razrešenega predsednika Vrbinca z vsemi kandidati. Njegova lista je dobila 23 glasov, nasprotna pa 15. Po izvolitvi se je novoizvoljeni predsednik čete g. Vrbinc zahvalil za zaupanje in pozval vse navzoče, naj vztrajajo pri svojem človekoljubnem delu ter ostanejo zvesti gasilskim načelom kljub vrem preizkušnjam, katere so morali prestati poslednje mesece. Izid volitev v upravo gasilske čete na Barju je izzval v vseh naprednih krogih v Ljubljani veliko zadovoljstvo. Italijanski prostovoljci se vračajo Neapelj, 20. maja. AA. Danes se je a ladjo »Toscana« pripeljalo iz Španije okoli tisoč italijanskih prostovoljcev. Prebivalstvo je legionarjem priredilo veličastna manifestacije. Zahteve ameriških Židov Washington, 20. maja. AA. (Havas) Zio-nistična organizacija je poslala Chamber-lainu poslanico, ki so jo podpisali cerkveni in poltični voditelji v Ameriki. V poslanici zahtevajo, da se spoštuje duh in beseda Balfourjeve deklaracije. Med podpisniki so tudi predsednik newyorske občine Laguardia, predsednik zveze sindikatov Louis ter predsednik ameriške zveze dela Green. Snežni plaz zasul delavce Rim, 20. maja. w. Na Val Formazu je snežni plaz zasul večjo skupino delavcev, izmed katerih jih je 11 izgubilo življenje. Delavci so bili pravkar pri obedu, ko jih je zasul plaz snega, skalovja in zemlja. Rešili so jih kasneje samo 9. I Vremenska napoved Zemunska: Pretežno oblačno, ponekod dež in nevihte, posebno sredi države in v južnih krajih. Toplota bo nekoliko padla Dunajska: Podnevi oblačno, ponekod tudi nekoliko dežja, temperatura se ne bo mnogo spremenila. -«äffe? Veliki Avto »škoda« v rebanja za „Jutro v" avto za $©4 ostale lepe nagrade mlad celjski dijak, ostale nagrade pa gredo kraje po Sloveniji in tudi izven nje Dporablj»* Nadaljevanje na 4. strani• V Celju sme gis fotografirali in v Celje pojde ! LJVBIJANÀ, » Danes od 10. do 13. hi od 15. do 13. 9» t veliki kazinski dvorani tekle nso-4n* ara. Sreča, ta najbolj hudomušna ialjlvka. pod solncem, je med svoje izbrance razdeljevala 305 nagrad velikega »Jutrovega« žrebanja. 2e uro pred p H čet bom *e Je sestala komisija, ki »o jo tvorili gg. uredniki »Jutra« Franc Sennig kot predsednik, Josip Prunk kot zapisnikar in Božo Borštnik, upravnik »Jutras Andrej Bercé, šef inseratnega oddelka Lojze Novak in blagajnik Fran Vrečar, v imenu naročnikov »Jutra g. inšpektor Joža Bekš in g. upravnik Jože Šarabon, kot zastopnika inserentov g. Henry Maire za tvrdko g. II. Suttner in g. Ivo Lukič za tvrdko Fran Ltikif, v imenu postave Ln obiastva pa je prisostvoval in žrebanje nadzoroval g. notar dr. Andrej Kuhar. V Kazini Je ra dan rršalo kakor v panju, a napetost je še posebno naraščala t popoldanskih nrah, ko so ljudje napolnili dvorano do zadnjega kotička. Kakor ße je kazalec na uri pomikal proti 18., tako so odbijale minute pričakovanja. Ob 18.15 je predsednik komisije razglasil poslednji rezultat. Množica s« je razšla, vsa v živahnih komentarjih in kritiki. Upanje in razočaranje sta doigrala svojo bitko. Tistim iz množice naših prijateljev ln čitateljev, ki jim tokrat pošta še ne bo mogla prinesti veselega oznanila, pa kličemo: na srečnejše svidenje ob prihodnjem »Jutrovem« nagradnem žrebanju! Zaradi obilice gradiča bo podrobnejše poročilo o poteku žrebanja prineslo ponedeljsko »Jutro«. V naslednjem objavljamo — kar je konec koncev vendarle najpoglavitnejše — popoln spisek nagrajencev in nagrad. Jfefe Pravica, tnM #3vitfov& sreča ima zavezane oči Dolge vrste kuvert z r*.v dcoranl Sb&04M* öfcuuub je posebna prednost odvajalnega sredstva DarmoL Vrhu fega deluje mflo In bolečin Zato uživajo in otroci radi Darmol nagrade Tri male graežjje, ki so menjaje se pobirate iz velikega bobna darove Sreče ...........——— — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro m naglo. Mnogoletne izkužnje uče. da redna poraba »Franz-ga pevskega zaključena Split, 16. maja V ponedeljek ob 7. zjutraj smo se odpeljali s tramvajem proti Gružu, odtod pa z razkošnim parnikcm »Kralj Aleksander« proti Splitu. Prekrasna vožnja po mirnem Jadranu je zadivila vse učitelje, posebno tiste, ki so se prvič vozili s par-nikom. Pot nas je vodila mimo polotoka Pelješca, kjer sta znana kraja Trstenik in Orebič. Ustavili smo se na Korčuli, ki ima imenitne starinske stavbe. Blizu Ma-karske nas je spremljalo 7 galebov, ki so čakali, kdaj se bo kcmu zazdelo, da jih začne krmiti z ostanki obilne hrane, ki smo jo imeli na parniku. Kmalu popoldne smo zagledali v daljavi blede obrise Splita. Mnogi smo si pred slovesom še ogledali parnik z vsemi njegovimi napravami, drugi pa so se malo zavrteli na palubi ob zvokih Janezove harmonike, ki je vedno z nami. Tudi pesem je bilo čuti in tujci, posebno Neme:, so io poslušali z največjim užitkom. Ko je poslednjič zarezal »Aleksander« brazde k bregu, sme zagledali večjo množico ljudi, zastopnikov društev in mnogo učiteljstva s predsednikom sekcije JUTJ za primorsko banovino. Ta nam je želel dobrodošlico, za kar se je zahvalil učitelj Rado Gobec. Potem smo se podali v dom JS, kjer smo prenočili. Drugi dan smo si ogledali pod vodstvom kustosa splitskega muzeja stare izkopanine iz tretjega stoletja pred Kristom, pa vse do dobe narodnih hrvatskih kraljev v 11. stoletju. Dalje smo si ogledali v Galeriii umetnin znamenita dela3 slavnih hrvatskih kiparjev in slikarjev, med katerimi sta častno zastopana Ivan Meštrovič in slikar Vlah o Bukovac (1855 —19221. Vse ie za eli vil poele/1 na veliki Meštro-vičev k:T) Gregorio. Ninnkega, ki stoji sredi Peri stila. Podali smo se v stolp stolnice. odkoder je krasen pogled po vsem Splitu, zlasti "je leno videti obris oprromne Dioklecianove palače Nato smo šli v bivšo Dioklecianovo grobnico, ki je danes cerkev. Leto birm v Slovenskih goricah Cvetje jablan je raztresla po vrtovih in sadovnjakih vihrava sapa. ki se skoraj sleherni dan zaganja v pomlajeno drevje, div-ie jezna, da preroda ni učakala tudi ona. Češnje se počasi debelijo na vitkih vejah, one. ki nosijo v sebi kal smrti, pa odmirajo, odpadajo, da bi ne motile svobodnega razvoja zdravega sadu. Slive so se otresle deviško belega pregrinjala in njih v nanj ost je postala nekam resna, ponosno zamišljena. materinska. Vzcvetel pa je divji kostanj, ki dviga svoje stožčaste cvetove domišljavo proti nebu. kakor bi se norčeval iz ponižnega španskega bezga, stisnjenega k plotovom vrtov in razširjaiočega na okrog omamljivo prijeten vonj. Trate so se odele s stotinami drcbnotgkmh cvetk, katerih ljubke oči mežikajo radostno proti božajoče toni emu soncu. Gozdovi postajajo iz dneva v dan temnejši. Listje bukev zgublja oni fini, bar-žunasto mehki mladostni izraz in se debeli. Preluknjano je od listnih uši, ponesnaze-no od ptičjih odpadkov in nekam okorno je postalo. Ne zib je se več prešerno, brezglavo in divje, temveč počasi, trudno m nekam jezno, kakor bi mrzilo ta vedno pihljajoči vetre. Po vaseh je zavladala živahnost. Vrhi so se vzdramili iz trudne okostenelo®« i m v očeh ljudi se je pojavil znak življenja, ki jim ga je že kdaj utnlo delo. Gospodinje so dvignile glave od svojega vsakdanjega opravi'a in njih lica so izgubila kamnit,' ledeno hladen izraz. Pretegnjene dolge roke z lopatam podobnimi dlanmi, so za hip obstale, v omrtvele možgane pa se je prikradla misel, ki se ne nanaša na delo, temveč na nekaj, česar ima kmet tako malo na razvedrilo. Sključeni hrbti so se jim nekoliko vzravnali in noge so se jim ustalile. kakor bd pozabile, da polja hrepeni- jo po skrbni negi. da med komaj vzbr-•s tel im krompirjem že poganja strupeni plevel. da je treba zrahMati zemljo koruzi in da gorice težko čakajo druge kopi. Zavist ki dela gospodinje neprijazne do sosed ter jih sili k medsebojnemu tekmovanju pri delu, pn vzreji živine, je popustila Soseda ogovarja s podstenj sosedo in časih zatrep eč e med mlačnimi hrami celo smeh. zakaj predmet pogovora je vese1. nanaša se na priprave za birmo, ki bo v firi. Šest let ie ni bilo. zato je treba zdaj praznovati svečano, razkošno, kolikor se da. da bo spomin nanjo zamamlja! forane novih šest let. Prepoved, ki brani kmetu gre?no razvese-Ijevanje, je zdaj odstranjena. Vsa ta po sili udušsna, umetno brzdana sla po razve: drilu, ki jo nosi v seb- mladina, se je zdaj osredotočila na priprave za birmo. Od šolske dece do starega preužitkarja so našli de'o pri teh pripravah vsi Misel slehernega izmed teh ljudi se suče krog gospoda škofa, ki ga bo tereba čim lepše sprejeti, da bo naklonil fari svoj pastirski blagoslov. Večer za večerom pletejo dekleta v enem izmed vaških hramov vence iz zelenja, delajo krone iz papirja in režejo papirnate trakove, zastavice in vlagajo vse to v velike slamnjače in reduse. To je veseli čas, zakaj nihče ne pazi, do kod sme segati ve-se'je. Pozno popolnoči se še čujejo iz hramov petje, smeh. vzkliki in vriski, zakaj povsod se najde kak porednež, ki nagaja dekletom. Čez dan sii hodijo birmana prosit po vaseh botrov in botric. ali paziti moraio. da ne pridejo k nepravemu hramu. Nezakonski očetje in matere so po ukazu domačega duhovnega gospoda odrinjeni od botrova-nja, isto pa velja tudi za trdovratneže. ki se upirajo farnemu redu ia imajo v hiši Ogledali smo si tudi Dioklecianovo mo-lilnico, kjei je v originalu ohranjen najstarejši strop iz rimske dobe v Jugoslaviji. Tam danes krščujejo Splitčane. Krstni kamen nosi sliko kralja Tomislava. Ne malo dela je imel s temi starinami znameniti don Bulič, ki je marsikaj odkril. Potem smo si ogledali v ljudski šoli izdelovanje reliefov, popoldne pa smo porabili za kopanje, sončenje in nekateri smo se tudi z barko zapeljali na odprto morje, kjer smo se predali valovom. Zvečer pa smo imeli na vrtu hotela »Bačvice« koncert ob lepi udeležbL Čeprav je gostovala ljubljanska opera ž« šest dni, smo bili z obiskom nad vse zadovoljni. poslušalci pa z našim petjem. Med odmorom smo prejeli od sekcije JUU za primorsko banovino lep venec, ki ga je izročil sekcijski predsednik neumornemu dirigentu prof. Pavlu šivicu. Kljub utrujenosti je zbor odpel svoj spored temperamentno ter žel mnogo priznanja. Kakor povsod, smo tudi tukaj morali ponoviti »Kolo« in » Potrkan ples«. S tem koncertom je pevski zbor »Emil Adamič« zaključil svojo zmagoslavno pot in se vrnil v Sloveniio. Sedemdeset učiteljev ln učiteljic se je vrnilo v svoja službena mesta, kjer bomo pripovedovali mladini o lepotah šumovite Bosne, kršne Hercegovine in divne Dalmacije. Govorili jim bomo o življenju na morju in potrebi istega, o navadah in delu našega brata Hrvata in Dalmatica. Vsem bo še dolgo zvenela v ušesih pesem: Daleko m'e biser mora. dp.leko m'e moj Split, u njem htjela bi bit', bez njega ču umrit'. Lepo poslanstvo, ki ga vrši UPZ s širjenjem slovenskega zborovskega petja, povečuje še širjenje bratske vzajemnosti med brati Hrvati in Srbi. Pevski zbor je ponovno dokazal, da im-, pravico do obstoja in pa do velikega razumevanja, ki ga krže zanj vse slovensko učiteljstvo, organizirano v stanovski organizaciji JUU. Dirigentu prof. šivicu. ki je z ognjenim kak slabi list. Siromašni računajo na darila. ki bi jih vsaj za nekaj dni potegnila iz bede, bogatejši si pa radi iščejo botrov med gospodo, da se pred faro postavijo. Ni ve:je časti za hi?o. kakor če ima otrok za botra duhovnega gospoda. Zlasti siromašni otroci morajo biti pri prošnjah vztrajni. Po trikrat je treba poklekniti pred bodočega botra, mu poljubljati roko. obi ubiti pridnost, ponižn^t. da dosežejo kar hočejo. Strahovemu Francu s Stra-šine, vinič rskemu otroku, se je pripetila neredna reč. Prosil je za botra gospodarja. v katerega bajti so stanovali. Bil je »e neizkušen in ni vedel, da človeštvo živi dvoje življenj, in da tisti, ki je odkrit, ne nride daleč. Siroma?činn je bila pri hiši, zakaj oče je bil že več !et bolan, otrok pa je prisedlo k mizi ob vsak jedi po sedem. Pa sta se cči in mati nekoč pogovarja o birmi in o botru. LIgctovila sta. kako dobro bi jim šlo. če b; jim hote! dati kak mernik koruze, vrečo krompirja in kakšno slamnječo pšenice. Bogat je dovolj. Otrok je sedel na podstenjah ter poslušal. Ko je potem prosil gospodarja za stran botrovanja že tretjič in je ta resno zatrjeval, da ni ravno tako bogat. kakoT mislijo. in mu nima pod milim bogom kaj dati, je prošnjik nedolžno dejal: »Mernik koruze, vrečo krompirja in slam-niačo pšenice mi dajte zda i. na ono vas bom pa že počakal, dok'er si toliko ne pri- virtite.« — Mati ga je pograbila za srajco in ga odvlekla domov vsega prestrašenega, prihodnji dan si je pa moral poiskati novega botra. Dan pred birmo je izredno slovesen. Vsa fara ima praznik. Mladina stavi mlaje, slavoloke, pritrjuje nanje napise, ob določeni uri se pa zbere mlado in staro na meji fare, kjer pričakuje gospoda škofa. Občinski veljaki se oblečejo v ob'eke, ki jih imajo ob največjih praznikih. Če« tro- SARGOV Kdor se vedno nič ne sfori proti nevamemo zobnemu kamnu, katerega se danes lahko na tako preprost način odstrani, se ne sme čuditi, če se mu zobje s časom razmajejo in prezgodaj izpadejo. Uporabljajte zato vedno Sargov Kalodont! Ta izvrstna zobna pasta razkraja s pomočjo učinkovitega sulforicin oieata polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Samo tedaj, če varujete Vaše zobe od zobnega kamna, bodo ostali trdni in zdravi! Proti zsbnemu kamnu krstom ▼ Slavonskem Brodu ln ostalimi nastopi dokazal veliko sposobnost, pa pri-tiče lep delež na uspehih, ki jih je žel UPZ na tej svoji turneji. Iv. D. V obrambo nezaščitenih mladoletnikov Spoštovani gospod urednikl V št. Slovenskega doma z dne 9. maja 1939. ste prinesli »Kratek odgovor dolgemu manifestu«, kjer v zvezi z mojim fantom govorite o »zašlih mladoletnikih*. Prosim Vas. da priobčite, da je moj fant izdeloval prvih šest let gimnazije tako, kot Izdelujejo tisti, ki niso ne odliinjakl ne repetenti. Lani v sedmi je padel iz latinščine in grščine, v vedenju pa je imel »odličnor, dokaz, da ni ne pokvarjenec ne »zašel mladoletnik«. Letos spet normalno izdeluje, matematična šolske naloge piše celo odlično, kar dokazuje. da ni idiot, o čemer priča tudi majska šte\'ilka letošnjega Planinskega vestnika, ki prinaša njegov članek m sliko Jalovca. Ž. njim vred jih ie lani padlo v sedmi 8, ki so te letos razkropili po raznih srednjih šolah Slovenije in izven nje. Kolikor čujem, vsi spet normalno izdelujejo, kar mi je dokaz, da vendarle ni krivda za lansko katastrofo zgolj na fantih. Za priobčitev trga pojasnila, ki služi vaa-komur, kdor gleda stvari tako. kakor so, za dokaz potrebe novih vzgojnih metod, se Vam lepo zahvaljuj« vdani Dr. čerrrtč L r. P. S. To pojamflo aam postai Slovenskemu doma IX maja v roke njegovega mari' borskega urednika. Do danes se Slovenski dom ie ml odločil, da ga priobči. K poglavju o ljubljanski higieni WBM V čast zahtevam XX. stoletja stoji Ljubljančani imamo svoje mesto kaj radi, nekateri so kar zaljubljeni vanj, Vsf-kdar smo pripravljeni zapeti Ljubljani po-veličujočo pesem in ponatisniti vsako ie tako skromno hvalo, ki jo zapojo o nas v tujini. Še vedno pa smo daleč od tega, da bi za resno vzeli tisto, kar najde odkritosrčen tujec v mestu graje vredno. V pogledu javnih stranišč n. pr. bi zaslužili nezadostno. Ne. da bi jih imeli premalo. Takih, kakršna »krase« mesto na vseh štirih vetrovih, imamo še preveč. To so arhitektonski spački, ki so komaj zadostovali za časa ljubljanskega kongresa. Kdor pa gre danes mimo take naprave, ki je morda tisti čas še pred vhodom t drevored simbol higiene dobro obiskana, bo prihodnjič naprarAl velik ovinek okrog nje, posebno Se, če nima prav zdravega želodca. Morda so občinski možje, naše gradbene in zdravstvene institucije prepričani, da JO javna stranišča V mestu nepotrebna. Prejšnji občinski odbori so se ponovno pečali z vprašanjem sodobnih podzemskih stranišč in so v resnici eno pod tromost-jem tudi zgraditi, sedanji občinski upravi pa so tisti železni smrdljivi zasloni kar všeč, sicer bi jih že zdavnaj odstranita. Kaf pa društvo za olepšavo mesta? Odstranimo čimprej te smrdljive pečate naše zaostalosti! buhe si obesijo težke zlate verižice, in rdeča. od vina razpaljena lica se jim svetijo od zadovoljstva. Dekleta so oblečena v bele obleke. Venci se jim pozibavajo na gla--vah. pritajeni pogledi pa škiPjo po fantih. ki sede na konjih trdo in samozavestno. Svete škornjice naslanjajo na nerodne trebuhe konj in okrašeni klobuki jim pokrivajo ponosno dvignjene glave. Fara mora postaviti k sprejemu vse najlepše, najboljše. Siromaki, ki nimajo pripravne obleke, morajo ostati doma, ali pa lukajo iza» plotov in živih meja. To je potrebno, da gospod §kof ne spoznajo bede. ki tlači faro. Ne pustijo jim pogledati za kulise. Če vprašajo občinskega veljaka z zlato verižico čez telovnik, kako je z življenjem v fari, odgovori: »Dobro nam gre. prevzviieni. Vsega dovolj. hvala bogu.« Čemu bi pač kazali a-romaščino svetu! Dovolj je. da ve za njo fara. Gospod Scof so prijazni. Pazljivo posta-sajo deklamiranje učenke, govor šolskega upravitelja, ki je ves mehak od ponižnosti, pozdrav župana, in vdaiyistnt izjave domačega duhovitega gospoda Z lepimi besedami odgovore na pozdrave, dado svoj pastirski blagoslov narodu, ki pade n« kolena, nato se pa jame sprevod pomikati proti cer-k vi. Cerkve v S'ovenskih goricah so zdaj lope. Vse so prebarvali, prepleskali, pozlatili, da bi fara že na zunaj pokazala svoje bogastvo. Župnišča so prenovljena in pogrnjene mize v njih čakajo gostov. Sleherna vas je postavila ob cesti, po kateri se peljejo gospod škof, zelenje, zgradila slavoloke ter posua cesto s cvetjem. Smehljaje se nagibajo gosped škof iz avtomobila ter čitajo napise na slavolokih: »Ponižni, zveMi Vam farani -1 presrečni dan prosi avl lamo. V ljubezni vroči Vam vdani prónta) Vas proslavljamo« Pod napisno tablo pa: »Bog živi!« Po ponovnih nagovorih pred cerkvijo Je ▼ nji skušnje šolskih otrok \i reromeuk«, nato je pa v župnišču mala jrsžina. Z večer zagori na griču, ki je najbližji cerkvi, kres. Posodice « smolenjaki »o razvrščen« tako, da tvorijo začetni črki imena gospoda škofa, pred župn iščem pa d čisti z vinom grla cerkveni pevski zbor, ki ima zapeti pozdravno podoknico. Med petjem, vriski in veseljem, ki Je leglo nad faro, minerva noč, prihodnji dim se pa začne znova ▼ znamenju veselja, ki tra-tja, dokler se gospod škof ne odpeljejo ▼ sosedno faro, kjer se pon ovc isti običaji m obredi. Po gostilnah pa še posedajo vinjo-ni botri, zažarjene botrice ter silijo bir-mance z vinom, da bodo vedeli, kdaj so bili pri birmi. Takrat prileze 1* skrivališča tudi 0*10 zapostavljeno, odrinjeno, siromašno ljudstvo, da bi si ogledalo ostanke sdovesnosti. Po4-nagi otroci hlastajo za papirnimi trakovi, preplašena mati pa odlom- smrekovo vejico. ki si jo zanese domov, da bo imela veaj malenkostni spomin na sveto birmo. Ignac Koprtvec MOŠKI! Pri spolni slabosti (lmpotenci) poskusite hormonske pflnle HORMOSEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pflul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Lan-gov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846-39. B I Š Č I T E naša domača letovišča, zdravilišča in planinske postojanke, našli boste zdravje, oddih in razvedrilo; spoznavajte lepote svoje domovine. MARIBOR gostoljubna ln vesela metropola severne Slovenije na vznožju zelenega Pohorja, sredi prijaznih vinagradov ln sadovnjakov vabi na prijeten oddih. Milo podnebje. Lepa okolica. Edinstveno kopališče na Mariborskem otoku. Nova avtomobilska cesta na Pohorje. Prvovrstni hoteli in penzioni. Zmerne cene. Informacije daje: Mestni turistični odbor ln »Putnik« v Mariboru. !C©P ALIŠeE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče Jugoslavije in edino te vrste v Sloveniji sploh zdravi z uspehom Oolezni srca. ledvic, živcev jeter, želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov. Maj in junij: 10 dni — Din 750.—, vse vračunano (penzion, zdravnik kopelji, zdraviliške takse). Godba; dancing od 1. junija dalje. Obširne prospekte dobite na zahtevo dobite pri »Putniku« ali pa naravnost od uprave zdravilišča SLATINA RADENCI. Od 15. maja dalje direkten vagon lz Beo graua, Zagreba ln Ljubljane do samega kopališča. NAJMODERNEJŠE LETOVIŠČE IN ALPSKO KOPALIŠČE BLED, ob jezeru. 300 postelj. Dnevni penzion z vsemi taksami ln postrežbo od 1. IX. do 1. VII. 70 din do 100 din. KRANJSKA GORA, 810 m PODKOREN, 847 m GOZD-MARTULJEK, 753 m Najlepša slovenska letovišča ln kllm&tlč- ne postojanke za zdravljenje. HOTEL »SLAVEC«, KRANJSKA GORA, 18 postelj. Sodobni konfort. Točna postrežba. Zmerne cene. PENZION »KRESNICA«. Telefon št. 6. KRANJSKA GORA. 25 postelj. Sodobni koniort Točna postrežba. Smerne cene. PENZION »A. CERNE« KRANJSKA GORA. 25 postelj. Konlortnl penzion. Zelo priljubljen. Zmerne cene. ŽIROVNICA pri liledu. 600 m nad morjem. Zel. postaja, pošta, penzioni, gostilne. Vsa oskiba od 35 do ~iü din. Informacije: Tujskoprometno društvo, Žirovnica. HOTEL »PLESN1K«, iOGARSKA DOLINA, pošta Solčava, 50 postelj. Prvovrstna postrežba Celodnevna oskrbe od 45 dc 55 din Avtobus iz Ljubljane in Celja. pr! Celju. Termalno kopališče 37 stopinj C Ogljikova kislina, Indikacije :živčne in ženske bolezni, revma, giht, išijas itd. Cenene pavšalne kure za 10 dni od din 6,')0 — naprej. Termalno kopališče na prostem. Informacije in prospekti: Uprava zdravilišča v Rimskih Toplicah. DOLENJSKE TOPLICE, 38 stopinj C. Odprte od 15 aprila. Dnevna penzlja 45 do 65 din. Prospekte daje Uprava. KOČA P0.Ü KOPO na Pungartu, 1377 m. Idealno letovišče. Krasna lega Vse leto oskrbovana. Tekoča veda. 22 postelj. Polna dnevna oskrba od 35 do 47 din. Informacije daje Podružnica SPD v Slovenjem Eriadcu. pri Celju Je prlrodno eno najlepših ln najmodernejše urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem, v sredi gozdov, brez prahu ln dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20-dnevon zdravljenje od 1.100 do 1.650 din. Zahtevajte prospekte! Uprava zdravilišča. ŠMARJEŠKE TOPLICE, radiotermalni vrelci 27 stopinj R. Desetdnevna penzija v pred-sezoni 400 din. v glavni sezoni 450 din. Uprava kopališča v Novem mestu. RADIO THERMA LAŠKO pri Celju Jj Radioaktivna termalna voda 37°C. — Uspešno zdravljenje: vseh revmatičnih obo-« lenj. gihta, išijasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. — Predsezijske cene do 30. p junija. — Pavšal: 20 dni din 1100.—, 10 dni din 600.—. Prospekti in ceniki pri »Putniku« in upravi zdravilišča. Zahtevajte podrobnejše informacije od gornjih oglaševalcev ali od Tuj3koprometnih zvez »Putnika« v Ljubljani in v Mariboru. BI kmW JUA «.». * Z banske uprave. Ban g. dr. Marko Natlačen v torek 23. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten. * Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Koloman Horvat iz Fokovcev v Preltmurju, Milan Maselj in Bogomir Javornik, oba iz Ljubljane. Čestitamo! * Rudarsko glavarstvo v Ljubljani se preseli v ponedeljek 22. t. m. v palačo glavne bratovske skladnice na Vrtači 6 (vhod iz Levstikove ulice). Ta dan se za stranile ne bo uradovalo. * Prebivalstvu Kranja, škofje Loke, Trživa, Radovljice in Jesenice. Kakor je splošno znano, priredi mladi, a delavni Prvi gorenjski motoklub današnjo nedeljo na izredno lepi progi Jesenice — Sv. Križ svo. jo letošnjo prvo prireditev, hitrostno gorsko motodirko, ki obeta po dosedanjih prijavah izreden športni užitek. Saj čitamo med prijavljenimi, v našem motosportu že dobro znana irnena. N. pr. Janko šiška na svojem odličnem BMW, Koki na Norton i, Bar, Pogačnik, Nadižar in drugi. Opozarjamo prebivalce gorenjskih krajev ra ta dogodek! LJUBLJANA KomensKega ul. 4. Telefon 36-23 ORIUH-^VOM S Pr. Franc Derganc šef prlmarij kirurg, odd. v p. Or tü iura 11.—1 * Frle'Mja in n°ve železniške zveze. Iz Ljutomera so nas naprosili, da objavimo naslednjo prošnjo na naslov železniške uprave. Z novim voznim redom so bili upeljani na nsših progah nočni vlaki, kar je nad vee hvale vredno. Vendar opozarjamo na nekatere nedostatke. Na postajah v Slatini Radencih, Bučečovcih. Kri. ževcih. Vržeju, Beltincih in Ivanjkovcih se pri teh vlakih služba ne vrši, čakalnica so zapite, pa tudi nobena luč ne gori. skladbe Blaža Arniča. Skladbo izvajajo Fr. Omikova, č. šedlbauer in Marijan Lipov-šek. * V včerajšnjem poročilu o filmu »Jenu- fa« (Pastorka) je tiskarski škrat zakrivil nerodno napako: v zadnjem odstavku či-taj: »Zvonarjevo vdovo, ki javno prizna svoje zločinsko dejanje, odženejo v zapor (ne v cerkev!) .. .« * Godbeniki, poklicni in nepoklicni, vsi, ki se zanimajo za poletne in zimske angažmane se pozivajo, naj se čimprej, bodisi osebno ali pismeno zglasijo v pisar, ni Podsaveza muzičara, Ljubljana, Knafljeva 1 (Opera). * Na binkoštno nedeljo bodo privrele iz vseh krajev množice v Postojno, da bodo občudovale tam podzemski kraški svet. Sta rim, dobro znanim jamskim predelom so v poslednjih letih vključili nove, ki so mnogo lepši, čistejši in veličastnejši od starih. Ogled Postojnske jame je prvorstna svetovna zanimivost. Na binkoštno nedeljo popoldne bo v jami tudi koncert pevskega zbora naših Matičarjev. Matični pevski zbor pojde ta dan polnoštevilno v Postojnsko jamo in bo izvajal tam pod vodstvom ravnatelja Poliča najlepša dela za mešani zbor iz naše glasbene literature. Da ni pozabljena naša prelepa narodna pesem, je to samo ob sebi umevno. V Postojno bo vozil na binkoštno nedeljo posebni vlak in priglase sprejemajo pisarne »Putnika«. Javite se takoj. Cena 75 din. (—) * GOSrOP* firoSioice in «pomeni!?!? kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje Fran jo Kunovar pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09. Kolikor nam je znano, bi že po obstoječih predpisih morale biti v£e postaje, kjer vlak obstane razsvetljene in je to tudi giede na potnike neobhodno potrebno. Postaje so na samem in je kar nekam nerodno, če je treba v trdi temi na prostem čakati na viak. In če imaš prtljago, ne veš, kam bi jo položil, človek ne vidi človeka. tudi to je nerodno. Težko se bo tudi dalo vzdržati, da bodo čakalnice zaprte, še zlasti pri slabem vremenu. Z nekoliko dobre volje se bo dalo tudi to urediti v prid potujočega občinstva. » Krstna izvedba nove skladbe Blaža Arniča. Ljubitelje komorne glasbe opozar. jamo, da bo jutri v ponedeljek ob 20. v ljub. Ijanskem radu krstna izvedba »Tria«, nove ^ÄSS- -— M® sini TRG 24/n. * Rojaki iz Cerkna se opozarjajo, da bo tudi letošnji sestanek na binkoštno nede. Ijo 28. t m. popoldne v gostilni pri Ur-bančku na Stožicah pri Ljubljani. Ta sestanek bo združen z občnim zborom Društva »Porezen« in s proslavo sedemdesetletnice ustanovitve Narodne čitalnice v Cerknem. Pridite vsi, prijatelji in znanci dobro došli! * Drugo knjigo Mlakarjevih izbranih spisov je pravkar izdalo osrednje Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Tudi ta knjiga obsega 288 strani in ima 18 umetniških prilog. Naročniki druge knjige, ki želijo čimprej dobiti navedeno knjigo, se naprošajo, da knjigo po možnosti dvignejo v društveni pisarni, ker bo raznašanje knjige trajalo več dni. Prav tako pa naj ai čimprej nabavijo knjigo tudi vad oni, ki Očarljiva Žarah Leander Dama v svojem najnovejšem velefilmu po gledališkem komadu Ferenca Hcrczega. Režija V. Turiansky. — Soigralci: Willy Birgel — Paul Hör biger — Karl Schöll bock — Jane Tilden. FAST OStKA BISER ČEŠKE FILMSKE UMETNOSTI so kupili prvo knjigo, in vsi, ki ljubijo prijetno, zabavno, a pri tem poučno in tehtno štivo. Zlasti pa naj bi Mlakarjevi zbrani spisi krasili knjižnice vsakega slovenskega planinca. (—) * že 300 let zdravi Rogaška Slatin» s svojo čudotvorno močjo vse bolezni želodca, črevesja, ledvic, žolča itd. Na razpolago so vsa sredstva zdravljenja, dietna kuhinja, najmodernejše urejeni hoteli prvovrstna godba in druge prireditve za zabavo in razvedrilo, veliko športno kopališče ter igrišče za tenis. Pred in po sezoni so znatni popusti. Znameniti zdravilni vrelci: TempeJ, Styria, Donat. Prospekte in vse informacije daje brezplačno zdravilišče Rogaška Slatina. (—) * Izlet železničarjev v Benetke 28. in 29. t. m. Opozarjamo izletnike, da pazijo na objavo v časopisju glede eventualnih važnih sporočil v zvezi z izletom, predvsem glede točnega odhoda vlakov. Àko kateri pomotno ni prejel programa in položnice, naj nemudno nakaže potrebni znesek, sicer bo črtan iz potnega lista. Odbor. '(—) * Lepa jabolka od 4 din naprej. Fr. Kham, Kongresni 8. (—) po odrskem romanu Gabrijele Presove — Tragedija nezakonske matere in samoljubni ponos njene mačehe. LEOP. DOSTALOVA, MARIJA GLASEROVA, LADISLAV BOHAC KINO UNION Telefon 22-21 Predstave ob 10.30 po znižanih cenah ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. SEDAJ JE ČAS ! čez noč bo postalo vroče, zato je sedaj treba skrbeti za primerno obleko. Svile krasnih vzorcev, kamgarne vseh modnih barv in blago za kombinirane moške obleke dobite pri tvrdki KINO SLOGA — Telefon 27-30. Dediči milijonov Heinz Rühmann, Leni Marenbach, Oskar Sima, Heinz Salfuer. — Zgode in nezgode mladih zakoncev v veselem, zabavnem in humorja polnem filmu. Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri. Režija: KARL BOESE (Fünf Millionen suchen einem Erben) L3UBL3ANA LINGAR3EVA * Naše bralce opozarjamo na današnji oglas tvornice čevljev »Peko«. (—) * Čevlje, ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermecki, Celje. (—) » Zobozdravnik dr. jo^e Pioej v Slovenjem gradcu ne ordinira od 22. maja do 29. maja. * Drzen vlom v sodišče in notarijat v Kostanjevici. V nedeljo okrog 22. zvečer so si vlomilci v Kostanjevici utrli pot skozi okno garaže za kolesa; s silo so odstranili železno mrežo. Nato so s ponarejenimi kiju či ali vitrihi odprli vrata v sodne prostore, i kjer so odprli vse mizne predale in navrta. li sodno blagajno. Ker ni bilo plena, so od- ' prli še notarsko pisarno in tudi tam s silo ! odprli vse predale in odnesli iz pisalne mize notarskega uradnika P. V. žepno uro v vrednosti 500 din. Vlomilci so pustili na nekaterih predmetih prstne odtise in jim bo mogoče na ta način priti na sled. škoda je v največji meri na sodni blagajni, ki je bila od obeh strani navrtana s svinjsko nogo. V celoti znaša škoda okrog 2500 din. j Vse kaže, da so bili prostori vlomilcem si- i cer znani, niso jim pa bile bliže znane raz. ' mere, ker bi se sicer za ta pohod ne bili 1 odločili. » Bivši župan nevaren ropaT. V vasi Čurlovcih pri Bjelovaru je bivši župan Jo, sip Koturac iz Velikega Trojstva maski-ran napadel 80-letno Evo Mihokovičevo, ji ugrabil 27.400 din in pobegniL Kmetje so se podali za njim na lov pa se jim je uprl s samokresom. Orožniki so ga kmalu nato našli v neki gostilni v Virju, kjer je pravkar začel pijančevati s svojo izvoljenko. Pri njem so našli še ves oropani denar. Orožniki sumijo, da ima propadli mož še kak greh na vesti. por, a se polagoma že uveljavlja, še večjo popularnost in celo slavo , svetu znani Američan Frank Wright. Ta priletni gentiemen je pridobil že pred dolgimi leti v Ameriki in tudi po vsej Evropi veliko popularnost. Mož je po poklicu arhitekt, a je svoje poklicno delovanje združil z nekakšnim filozofskim pokretom, ki služi reformi gradbene delavnceti in v gotovem oziru tudi reformi javnega življenja. Arhitekt in filozof Wright je zaklet nasprotnik ne- OB 50-LEl'NlCl USTANOVITVE ZA 12 a K M O URE IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIH CENAH L II I>. CERNE LJUBLJANA, WOLFOVA LH ICA botičnikov in sploh vseh visokih, razkošnih stavb, s katerimi se ponaša njegova domovina in današnja doba sploh. On gradi samo razsežne kolcmije z vrtovi in največ dvonadstropnimi poslopji. V Ameriki je a svojimi idejami naletel na velik od- * Nekaj pomembne statistike. Odlični strokovnjak in propagator socialne medicine dr. Andrija Stampar, ki predava zdaj o svoji stroki na zagrebškem vseučilišču, je imel v zadnjem času nekaj važnih predavanj o pomenu socialne medicine sploh ter o organizaciji zdravstvene službe pri nas. Svoja razlaganja je predavatelj opiral na statistične podatke, izmed katerih navajamo zaradi pomembnosti naslednje: Od sto smrtnih primerov otrok do starosti 5 let odpade na bogate 0.34, na srednje si. tuirane 11.04, na revne pa 88.62 odstotkov. Od skupnega števila našega prebivalstva je oskrbljeno z vodo iz dobrih vodovodov v dravski banovini 22, v savski 12, v primorski 11, v zetski 7, v vardarskl, vrbaski in drinski 6, v moravski 3, v dunavski pa 2 odstotka prebivalstva. — V naši državi ima 159 kmečkih domačij komaj pol ha zemljišč. Dve tretjini vseh kmečkih domačij pa ima zemljišče do 5 ha. Na takih zemljiščih živi v naši državi okroglo 7 milijonov oseb kmečkega stanu. * Konec ®tare »Moskve« v Beogradu. Kavarna »Moskva« v Beogradu na Tera-zijah je, kakor znano, že nekaj dni zaprta, ker bodo vse poslopje temeljito preuredili in modernizirali. Izmed vseh lokalov Beograda je bila kavarna »Moskva« najbolj znana v vsej državi in tudi v inozemstvu. Na kolodvorih Ljubljane, Zagreba, Splita in drugod so se o njej pogovarjali prijatelji in znanci, namenjeni v Beograd, ki niso mogli skupaj potovati in so imeli tudi že zagotovljena razna prenočišča. Zaključek vseh pogovorov je bil vedno — sestanek v Moskvi. Tisoči in tisoči so se tam sestajali po vojni, pred vojno pa vsi tujci, ki so prihajali v Beograd. »Moskvo« so zgradili v prvi dekadi tega stoletja Rusi menda s svojim kapitalom. Po vojni je pri. šlo veliko poslopje v posest Poštne hranilnice, ki je okupirala polovico poslopja. Poštna hranilnica se je zdaj že preselila v svojo palačo in bodo vse poslopje za hotel in kavarno temeljito preuredili. »Mosu kva« je bila prva kavarna v Beogradu, ki je uvedla za svoje goste po več izvodov raz ni h listov, kakor je to pri nas običaj. V »Moskvi« so se zbirali od zore do pozne noči politiki — aktivni, bivši in bodoči — ter poslovni ljudje, za nJim pa so hodili tja najrazličnejši klijenti. Več ko polovica miz je bila vedno rezervirana. Večina stalnih gostov se je zdaj preselila nasproti v »Balkan« ali pa k »Ruskem carjuc, vsi pa »Moskvo« močno pogrešajo, skih načelstev poleg načelstva tudi zdravstveno postajo, davčno upravo, finančno kontrolo in orožniško postajo, v kratkem dobi pa tudi sresko sodišče. Poleg tega ima tri kavarne in štiri branjarije. V malem kraju pa ni dolgočasno, ker je okolica zelo lepa in se je že pred leti priljubila turistom, odkar so se zboljšale prometne zveze. Morda se bo najmanjše sresko mesto v državi v nekaj letih razvilo v lepo letovišče. * Obnova električne razsvetljave v vot, linah na Plitvicah. Gozdarski upravi v Plilvičkem Ljeskovcu je odobren kredit za preureditev električnih instalacij v votlini Golubnjači na Plitvicah. Na Plitvicah je še več drugih zanimivih velikih votlin in je bila v nekaterih že pred leti urejena električna razsvetljava. Na električne naprave pa je kvarno vplivala vlaga in zdaj nameravajo vse instalacije preurediti in zboljšati, da bodo zanimive votline, ki jih tujci radi obiskujejo, zadostno razsvetljene. Dobra razsvetljava je potrebna tudi zara.di tega, da lahko vodniki in čuvaji pazijo na one obiskovalce, ki imajo grdo navado lomiti kapnike »za spomin«. * Potovanja po Jadranu z ribiško ladjo. Centrala ribarskih zadrug v Splitu je že pred leti organizirala ribarsko turistična potovanja po Jadranu, pri katerih se udeleženci seznanijo z zanimivostmi ribiškega dela in poklica ter imajo priložnost spoznati tudi one male luke, v katerih se večji pamiki ne ustavljajo. Za letos je ribarska centrala najela za taka potovanja veliko jahto »Nirvano« in se bo sezona ribarsko-turističnih potovanj začela 1. junija. Ta, krat bo »Nirvana« plula od Splita do Dubrovnika in bodo izletniki v desetih dneh spoznali srednje-dalmatinsko otočje. Jahta »Nirvana« ima 12 potniških kabin, v vsa, ki kabini dve postelji ter nudi potnikom vse udobnosti. * Spomenik dr. Baltazarja Bogišiču ▼ Podgorici. Podružnica združenja pravnikov v Podgorici je uvedla akcijo, dai bi se postavil na enem od najlepših prostorov v Podgorici spcimenik velikemu učenjaku dr. Baltazarju Bogišiču, ki je bil proti koncu minilega stoletja prvi minister pravosodja v črni gori ter je uredil črnogorska ifodišča. Prvi spomenik so dr. Bogišiču postavili v njegovem rojstnem kraju Cavtatu, drugi njegov spomenik pa bo postavljen zdaj v Podgorici. Organizacija pravnikov v Podgorici je v to svrtio že zbrala nekaj denarnih sredstev. Najcenejše in kvalitativno naibosjše hrastove in bukove stole, vrtno in pisarniško pohištvo Vam najceneje nudi EffUJUimU-ULl.—P—M Duplica pri Kamniku LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7 poleg SLAMIČA Iz L e> J 63 u— V počastitev spomina dr. Ivana Prijatelja. V torek, 23. t. m. bosta minili dve leti, odkar ja v ?voji skromni vili na Mir-ju umrl slovenski literarni zgodovinar, kritik in esejist, prof. dr. Ivan Prijatelj. Preblizu je še, da fci mogli v polni meri dojeti vso pomembnost njegovega tako obsežnega dela in spoznati vso človeško vrednost njegove osebnosti. — Na predvečer tega spominskega dne, to je v ponedeljek, se bodo slavisti, slušatelji naše univerze, oddolžili spominu svojega pokojnega učitelja z majhno svečanostjo Na njej bo prof. dr. Lino Legiša na kratko orisal osebnost in delo dr. Ivana Prijatelja, slušatelji in slavisti pa bodo prebrali nekaj mačilnejših odlomkov iz dr. Prijateljevega znanstvenega in esejističnega dela, tako n. pr. njegov pogled na velike tvorce slovenske literature: Prešerna. Cankarja in Zupančiča, na slovenski jezik, naše kulturne probleme itd. Spominski večer bo v ponedeljek ob 20. v Hubs dovi dvorani na konservatoriju. Vstop je prost. I u— Za mestne reveže v cukrarni je darovala družina ban. svetnika dr. franca Ogrina na Vidovdanski cesti 3 v počašče-nje spomina ge. Amalije Weissove 100 din, mestni socialni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najlepšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi deli. specialitete raznih vrst. kakor tudi kasate, spumone nudi cenj. občinstvu slaščičarna IVAN ZALAZNIK STRITARJEVA UL. Ò — LJUBLJANA Slovensko zdravniško in jugoslovansko kirurško drušivo v Ljub jani priredi s sodelovanjem francoskega instituta v Ljubljani v torek 23. t. m. ob 18. v kinu »Unionu« predvajanje dveh medicinskih filmov: »Operacija slepiča iz Gassetove klinike v Parizu« ter »Uporaba visokofrekvenčnih tokov v medicini.« Oba filma sta bila izdelana po strego znanstvenih vidikih in sta zelo zanimiva. K predvajanju filmov imajo brezplačen dostop vsi zdravniki in medicinci, ki se po tem potu vabijo. da pridejo v čim večjem številu. (—) K odkritju dr. šlaimerJevega spomenika je poslal odboru za postavitev spomenika dobri prijatelj slavljenca šefprima-rij dr. Jakša Račič iz Splita naslednjo brzojavko: Učestvujemo pobožno u duhu današnjem odanju priznanja velikom liječ-niku i plemenitem mužu. želim, da njegova svijetia uspomena bude uzorom budučim generacijama i podstrekom u mukotrpnem vršenju našeg uzvišenog zvanja. ♦a«« »»»»»♦♦»->•»»■*■»♦-»->■< M-»« . xj^^i JEu> «CÄ liriia.Ä O Lepo darilo za vsakogar je fotoaparat Balda z optiko 1 "6 3 — lepo torbico in 2 filma Isochrom za Din 320.— katerega kupite v specijalni fototrgovini Foto Teisrast ff. " tv j vV jjj : vj> J.X.U iZ C le v edini specialni fototrgovini JANKO POGAČNIK LJUBLJANA TYRSEVA C. 20 u— Gojenci glasbene šole »Sloge« bodo izvajali v" ponedeljek 22. t. m. skladbe čeških in slovenskih skladateljev na prvi letošnji šolski prireditvi. Nastopijo gojenci ge. Hladnikove (klavir) in ge. Lovšetove (petje). Pričetek bo ob 18.15. V četrtek 25. t. m. in petek 2G. t. m. bodo dve javni produkciji gojencev Stogine glasbene šole. Pričetek bo obakrat ob 18. Vse prireditve bodo v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici, Ljubljanski dvor. Vstopnine ne bo. Na produkcijah nastopijo gojenci pevci in instrumentalisti, šolski zbor in orkester z izbranim in pestrim sporedom. mtmsa Ogromno škodo povzročajo vsako leto molji, ker so dosedanja sredstva proti njim premalo učinkovita. Moderna kemija pa je iznašla novo zanesljivo sredstvo MOLTIN. Za domačo uporabo se prodaja to sredstvo v ličnih vrečicah. Vrečico z MOLTIN-om se obesi ali vtakne med volnena oblačila, krzno, preproge, naslanjače itd. Izhlapevanje MOLTIN-a zanesljivo pomori vse molje z zalego vred, še preden morejo povzročiti kako škodo. u— Sokol Ljubljana—Vič vabi svoje članstvo in prijatelje društva, da se drevi ob 20.15 udeležijo v čim večjem številu gostovanja bratskega šentjakobskega gledališkega odra., ki bo uprizoril v režiji ge. Polonce Juvanove izvrstno veseloigro »Košček sreče«. Vstopnice si nabavite že dopoldne od 10. dalje v pisarni Sokolskega doma. članstvo in naraščaj, ki se namerava udeležiti zleta bolgarskih Junakov v Sofiji od 8. do 12. julija t. 1. pozivamo, da se takoj prijavi pri svojih vodnikih ( cah) ali pa v tajništvu vsak večer od 19. dalje. Prijave borno sprejemali do vključno 30. maja t. 1., ker moramo 1. junija javiti število udeležencev župi. Udeležba samo v kroju. Prijave po 30. maju ne bodo upoštevane. Uprava. 1JIBLJANÄ — ALEKSANDROVA C. 8 kateri se tud! zaveže, da Vam aparat zamenja, ako Vam isti ne bi odgovarjal. Preskrbite se pravočasno s svežimi filmi za praznike! Zunanja naročila izvršujemo požtnoobratno! n— Godalni orkester šole Glasbene Matice ljubljanske bo izvajal na prvi letošnji produkciji v petek 26. t. m. ob 6. in četrt nasledna dela slovenskih skladateljev: dr. Benjanin Ipavec: Serenada za godalni orkester, I. st., J era j: Lepa Vida, Gondolie-ra. Lajcvic: Iul'a iz gozdne samote (za godalni orkester priredil Je raj), Adamič: Ljubljanski akvareli, IV. st., Na Gradu, Kogoj: Allegretto (za godalni orkester priredil Jeraj), škerjanc: Jadransko morje, I. del I,argo. Orkester nastopi pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Poleg tega bo nastopilo tudi nekaj gojencev klavirskega ; in violinskega oddelka in en gojenec oddelka za čelo. Mladinski zbor šole Glasbene Matice pa bo zapel pod vodstvom prof. Viktorja Sonca sedem skladb. Produkcija bo v veliki filharmonični dvorani. Programi bodo v prodaji od srede dalje v Matični knjigarni. SPECIALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO je otvoril zdravniško prakso. Ordinira od 1. O.o 3. ure. Tavčarjeva nI. 11 Telefon 25-45 u— Nove umetnine na razstavi Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu so že po motivih samih vredne, da si jih vsakdo ogleda, žrebane bodo iz razstave tudi tri slike, ki jih je v ta namen umetnik poklonil, zato vstopnice shranite. Razstava jft odprta dnevno od ? do 7 zvečer. se odpre začetkom meseca fissaiJa ! i?— že prvi dnevi vpisovanja v novo baletno šolo g. Kiirbosa so pokazali veliko zanimanje za balet. Ker se začne pouk že v ponedeljek 22. t. m., se vabijo vsi ki se zanimajo, da se takoj zglase v studiu v prostorih bivšega kina Tivolija. Prijave dnevno od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. PAM1ŠKI SEJEM OD 13. —■ 29. MAJA 1939. Legitimacije za reJesejero se dobe po din 10.— pri francoskem trgovskem atašeju, Beograd. Pariška 11 in v v~eh francosit'"--1 konzul?tih. Legitimacija dafe ora vico do brezplačnega francoskega vizuma in popvsta od 25—50% na vseh železnicah in parebredih. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želorlec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. it— 200 din nagrade dobi, kdor izsledi kolo, ki je bilo ukradeno z dvorišča gostilne pri Figovcu. Kolo je znamke Waffenrad, pokromano, z otroškim sedežem spredaj, evidenčna številka je 11.729. u— Pevsko društvo »L.jubljanski Zvon« se o binkeštih udeleži velikega pevskega festivala v Beogradu. (—) Iz kopališča Na&itlieim se je vrnil o daljšem stadijskem potovanju ...................................................iiriii-iiii'T. !i:-m;l:llii:mi!iii!!:illlintMimnmi: ODVETNIK Dr. JAR€ FRANCE je otvoril svojo pisarno v Ribnici na Dol. v hiši »pri Lunču«, Gorenja vas št. 44 — (poleg sodišča) n— Po daljšem presledku bo šentjakobski oder spet gostoval na Viču v Sokolski dvorani, in sicer ob 20.15 s Skutezkega igro »Košček sreče«. Gostovanja tega našega brezdvomno najboljšega amaterskega odra so na Viču vselej zbudila veliko pozornost. Tokrat prihajajo z igro, ki jo stalni obiskovalci Šentjakob-kega gledališča prištevajo k najbolj o uspelim predstavam zadnjih sezon. Igra je pripravljena z največjo skrbnostjo v režiji ge. Poionce Juvanove. Občinstvo opozarjamo, da je to edino gostovanje, zato drevi vsi v Sokolski dom na Vič. 17.30 m £3.20 zadnjikrat „ROSALIE", Edi Danes ob 13^ Nelson. Pride „BELI JOR-OOVAN". — Kino Ma ste 1? • £ kopališki in banovinski zdravnik na svoje stalno mesto, Dobrno. u— Klub trgovskih akademikov obvešča članstvo, da bo v ponedeljek 5. junija ob 20. v Trgovski akademiji XV. redni letni občni zbor kluba. Vabljeni k polno-številni udeležbi! (—) REJCEV MALIH ŽIVALI 400 dobitkov — 80.000 din, 4 motorji, 15 dvokoles itd. — Srečke naprodaj v vseh trafikah. ŽREBANJE 2. JULIJA 'jIMIVnimiBIBIIlillllllMIBIIIIlllllllll u— 9000 din so ji odnesli. Kriminalnemu oddelku policijske uprave je Ana Leš-nikova, lastnica mlekarne na vogalu Brega in Salendrove ulice, prijavila primer drznega vloma. V svojem stanovanju v pritličju tik lokala je v zaklenjeni omari hranila večjo vsoto denarja. Včeraj je potrebovala nekaj gotovine, a ko je prišla k omari, je prestrašena opazila, da je nekdo malo prej stikal po nji. Vsega skupaj je imela spravljenih 13 tisočakov in pa hranilno knjižico. Kakor se je pozneje ugotovilo, je vlomilec prišel v stanovanje skozi nezavarovano, odprto okno iz Salendrove ulice, ko se je že zmračilo in je bila Leš-nikova še zaposlena v mlekarni. Neznanec je delal previdno, da ni povzročil niti naj-manjšega šuma, po čemer bi se dalo skle- Botri — botrice ! za vaše birmane? lepo sliko od nasproti nebotičnika ♦ « ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ pati, da je moral dobro poznati razmere v hiši. Iz neznanega razloga pa ni pobral vsega denarja, temveč je 4 tisočake velikodušno pustil lastnici. Oškodovanka sumi, da je dejanje utegnil zakriviti neki mlad človek, ki se je po naključju seznanil z enim njenih sorodnikov, od katerega je najbrž izvlekel, kje Leänikova hrani denar. Iz €cl]a e— IT. javni telovadni nastop državne realne gimnazije, državne deške in dekliške meščanske šole in zasebne dekliške meščanske šole šolskih sester v Celju se začne danes ob 11. na Glaziji. Spored bo zelo pester, lap in zanimiv ter bo obsegal proste in razalne vaje. plese, oredno telovadbo, skupine in simbolične sestave. Sodelovala bo vojaška godba iz Maribora. Udeležite se te prireditve v čim večjem številu! e— S^marljansKl tečaj. Sreski odbor Rdečega križa v Celju javlja vsem, ki so se prijavili za samarijanski tečaj, da bodo predavanja ob torkih in petkih ob 19.30 v predavalnici v Zdravstvenem domu. Tečaj se zsčne v sredo 24. t. m. e— Izplačevanje odškodnin 7a zemljišča ob Savinji, v torek 23. t. m. dopoldne bodo v Tremerju sklepali s posestniki kupne pogodbe in izplačevali odškodnine za zemljišča, ki so bila porabljena 1. 1936-37. za potrebe regulacije Savinje v drugi etapi. e— žalski gledališki oder. Na splošno željo bodo danes ob 15. v Roblekovi dvorani v Žalcu ponovili veseloigro »Zadrega nad zadrego« v korit Kola jugoslovanskih ssster v Žalcu. Pridite! e— Poročilo o spopadu na Tcharju. ki smo ga. objavili v torek, izpopclnjujemo v toliko, da ob tej priliki ni bil poškodovan kmetovalec Jože Ornerza, marveč ekonom Martin Omeiza iz Creta. To ugotavljamo na izrezno žeijo omenjenega Martina Om^rze. e— V hrbet in glavo ga je /.abod"l. V petek popoldne se je Slletni dninar Karel Lihteneger iz Ljutuega pri sestavljanju splavov sporekel z nekim delavcem. Omenjeni delavec je napadel Lihtanegerja z nožem ter ga trikrat zabodel v hrbet in enkrat v glavo. Težko poškodovanega Lih-tenegerja £.0 prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Se.imi v KarloVcu. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Mestno poglavarstvo v Karlovcu poroča, da so sejmi s parkljarji v Karlovcu zaradi slinavke in parkljevke do nadaljnjega, prepovedani. Sejmi s konitarji pa se visijo še nadalje. e— Celjski dom v Bakarcu bo otvor.ien 15. junija. Sorejemajo se odrasli in deca v njih spremstvu. Kolonije se bodo začele 26. junija. Nadzorstvo bodo imeli društveni nadzorniki. Pismene prijave na Kolo jugoslovenskih sester v Celju, ustne ob četrtkih od 16. do 17. v Gregorčičevi ulici 1. (—) e— Zbor Sokola Celja - iral>cc bo v nedeljo 4. junija ob priliki društvenega telovadnega nastopa. Ob 15. se bodo zbrali vsi oddelki (članstvo, naraščaj in deca) na dvorišču mestne narodne šole. od koder bo krenil sprevod po mestnih ulicah. Po sprevodu se bo začel ob 16. telovadni nastop, na katerem bodo društveni telovadni oddelki pokazali plodove svojega dela in priprav v telovadnici. Udeležba je obvezna za vse društvene pripadnike: za one, ki jih imajo, v krojih, za ostale v civilu z znakom. e— Savinjska podružnica TU Skale priredi za binkoštne praznike avtobusni izlet v Logarsko dolino Cena vožnji 45 din za osebo. Prijave sprejema 2. Tone Lečnik. Celje, Glavni trg. Planinci, poslu-žite se ugodne vožnje! e— Ples s čajanko jadralne skupine Aerokluba vsako nedeljo zvečer od 6. do U. v mali dvorani Celjskega djma. (—) Iz na pravem mestu, cb pravem času.. Perilo velja tisočake, milo pa samo nekaj dinarjev! Dragoceni zaklad perila ohraniti se pravi: pravi perilo z blagim in dobrim milom! Sckichtovo terpentinovo milo je čisto in izdatno, se bujno peni ter je daljše mencanje perila nepotrebno. 'iako se perilo varuje in ostar.e dolgo kot novo. rui ovo SCHICHT NUN OVO MILO a— Zaradi letošnjega protiluberk-jloz-nega tedna, ki bo od 4. do 10. junija, je bila predsnočnjim pod vodstvom predsednika PT lige dr. Jurečka posebna anketa, na kateri so bile sprožene pobudne misli za izvedbo letošnjega programa. Delavci bodo tudi letos prispevali po 1 d'n za pobijanje jetike, uradništvo posameznih obratov bo prispevalo po 1Ü din. Zastopniki vseh korporacij so obljubili sodelovanje. V teku protituberkuloznega tedna bodo poučna predavr.nja, nabiralni dan in prodaja zastavic z rdečim dvojnim križem kakor lani. a— 101 :1. Pri volitvah obratnih zaupnikov v tuk. Hutterjevi tekstilni tvornici je dobila lista združenih svobodnih strokovnih organizacij (plavi, rdeči in beli) 525 glasov in 15 mandatov, zeleni (Jugoras) pa 39 glasov in 1 mandat. V tvornici Doctor in drug je bila predložena samo lista svobodnih strokovnih organizacij, ki je dobila vseh 16. mandatov, od katerih odpade 9 mandatov na rdeče, 2 na plave in 5 na bele. Pri dosedanjih volitvah obratnih zaupnikov so dobile skupno združene svobodne strokovne organizacije 101 mandat, zeleni (Jugoras) pa — 1. Rdeči jih imajo 72, plavi 15, beli 10. a— Premiera zaključne glasbene predstave v letošnji gledališki sezoni in sicer Nestroyeve veseloigre s petjem in glasbo »Utopljenca« bo v torek dne 23. t. m. — One gledališke abonente, ki so še v zaostanku s svojimi abonentskimi obveznostmi, naproša gledališka uprava, da jih čim preje poravnajo. S »Hollywoodom« so dobili vsi abonenti že 20 predstav; zadnji dve sledita v najkrajšem času, ker se sezona zaključi že okoli 3. junija. a_ S samokresom se je obstrelil 25- letni posestniški sin Vinko Mihorko iz Rač. Razmesarilo mu je levico. Mihorko se je zatekel * bolnišnica Nevarne poškodbe sta dobila 271etni šofer Karol Lobnik iz Razvanja, ki je na ostrem cestnem ovinku-v Bohovi za vozil v obcestni jarek, kjer je obležal s poškodbami po nogah, in glavi, ter 271etni Franc Štimalak iz Spodnjih Hoč, ki je obležal pod nekim osebnim avtomobilom z razbito čeljustjo in drugimi poškodbami na obeh rokah. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. a— Gostovanje zagrebških Železničarjev v Mariboru. Danes v nedeljo 21. maja gostuje v Mariboru eno najboljših zagrebških nogometnih moštev, SK Železničar, ki bo na stadionu ob Tržaški cesti na-stcpil proti mariborskim Železničarjem, in sicer v okviru tekmovanj za pokat prometnega ministra. Tekma, ki bo ob vsakem vremenu, se prične ob 15.30. a— V korist Združenja gledaliških igralcev v Mariboru bo predvidoma koncem prihodnjega tedna običajna zaključna predstava. V režiji g Eda Verdonika se pripravlja duhovita in zelo zabavna francoska komedija 'Potovanje v Beneke«. a— Sokol Masibor I. poziva vse članstvo, naraščaj in deco, da se ud?leži sprevoda. Vsi. ki imajo slavnostne kroje, naj pridejo v krojih, ostali v civilu s znakom Udeležba za vse strogo obvezna. (—) a— Nedrijske manifestacije v petem mostnem ekraju se udeleže Sokoli v krojih. Sodelovanje pri povorki je obvezno. Zbor cb 14. uri v Jezdarski ulici. a— Vsem članom Jezdnega, odseka; V nedeljo 21. t. m. bomo sodelovali v sprevo. i du Sokola I. Zbor v kasarni ob 12.30. Eele 1 rokavice in podsediice. Zdravo. ( — ) j a— Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Nočno lekarniško službo imata tek. teden Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši v nedeljo 21. t. m. zdravnik OUZD dr. Ivan Turin, Linhartova ulica št. 12. a—■ Vsi v Mariboru stanujoči vojaški obvezniki, ki majo voj;;ško listino po starem obrazcu iz leta 1921 (mehko vezane knjižice v sivi barvi), naj se tekom 10 dni javijo pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 v svrho zamenjave starih voj. knjižic z novimi. Po tem roku se voi. knjižice ne bodo več zamenjale in bodo prizadeti najstrože kaznovani. a— Lasi 110 gospodarsko poslopje je zažgala dne 15. februarja 481etna posestnica Antonija Folmajer iz Sp. Kaple. Poslopje je bilo zavarovano za 13.000 din, dočim izkazuje dejanska vrednost 2.000 din. Mali kazenski senat je obsodil včeraj dopoldne Folmajerjevo na 3 mesece strogega zapora, 690 din globe ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. a— Uspešna rac'ja. V noči na soboto je polovila mariborska policija 14 sumljivih tipov. Nekatere od njih so pridržali v zaporih, druge pa so odpremili v domovne občine. a— »Detektiva«. V bližini betnavskega ribnika sta ustavila nekega Franca V. iz Reke dva moška, ki sta se izdala za^ detektiva in mu napovedala aretacijo. Peljala sta ga v betnavski gozd, kjer sta mu se-zula čevlje in mu odvzela klobuk ter 30 din gotovine. Izkazalo pa se je, da je ova-d i tei j komaj prišel iz moške kaznilnice, v kateri je prestajal zaporno kazen 13 let in 6 mesecev. Orožniki poizvedujejo, v koliko so njegove navedbe resnične. a— Izropana trafika. V noči na soboto so se še neznani vlomilci pojavili v trafiki ob tezenski postaji ter odnesli razne predmete. Skoda še ni točno ocenjena. Tezenski orožniki so storilcem že na sledu. Iz Kranf a t— Kino Narodni dom bo predvajal danes samo ob pol 21. uri dvojni spored: An. gela Zalokerjeva v filmu »Princesa Dagmar« in zabavni filmski komad »Velika abeceda«. r— Ustanovitev »Podružnice konjerej-skega društva« v Kranju. V zadnjih letih je nekdaj tako slovita gorenjska konjereja pričela močno nazadovati. Da se na Go. renjskem konjereja poživi in izboljša, se je v ta namen ustanovil pripravljalni odbor gorenjskih konjerejcev, ki je pripravil vse potrebno za ustanovitev konjerejske rodovniške selekcijske organizacije. Tako je ob navzočnosti številnih konjerejcev in okrajnega veterinarskega referenta g. ži-vmozdravnika Bedenka otvoril ustanovno zborovanje »Podružnice konjerejskega društva v Kranju« g. Jernej Pilar iz Rupe, ki je pozval vse konjerejce k skupnimi orga. nizaciji. Poudaril je velike koristi, katere nudi organizacija za povzdigo konjereje. Okrajni veterinarski referent g. Bedenk je zborovalcem obrazložil važnost žigosanja kobil. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom g. Pilarjem Jernejem. Na prošnjo članov iz Cerkelj se bo naprosila državna konjarna v Ponovičah, da priredi posebej žigosanje in sprejemanje kobil v rodovnik za okoliš Cerklje, kjer je okoli 40 kobil za žigosanje. wiiraa*^ f * ZDRAVNIK I f «ir. PANCE PAVEL | p se je preselil v Crohatbovo hišo. Pre- gj f šernova ulic-a 17, I. nadstropje. — 1 1 Ordinira od 10. do 12. in od 4. do 6. g HiiiiiiMiiiiiiira^^ KOČEVJE. Danes ob 3. popoldne priredi Akademiki pevski zbor iz Ljubljane pod pokroviteljstvom NJ. Vel. kraljice Marije velik koncert. Dirigiral bo France Maroit. Zbor se odpelje iz Ljubljane ob 11. dopoldne z avtobusi in prispe v Kočevje okrog 13. ure. Sprejmimo zbor z dostojnim navdušenjem, kakršno se «podobi po-lanstvu APZ in značaju kulture prireditve, ki nam bo nudila prikaz visoko umetniško Izoblikovane pesmi i/, «obe slovenskega narodnega preporoda. (—) Postassi an ostani član Vodnikove družbe! POVEČAJTE ZA 100% BLESK SV OJEGA SMEHLJAJA! kakor umetnik s svojim čopičem povečava za 100% dražest svojega modela. Ostvarite ta čudež zahvaljujoč se KOLYNOSU. Zadostuje, da čistite svoje zobe dvakrat na dan z enim centimetrom KOLYNOSA na suhi ščetki: opazili boste, kak poseben blesk zadobe Vaši zobje. Osvežite svoj smehljaj s KOLYNOSOM! Iz Novega mesta n— Vredno lafoeležbe. Prejeli smo: Glede železniške zveze Ljubljana — Sušak sta obstajala dva načrta.. Po enem načrtu bi naj bilo izhodišče te železnice Kočevje, po drugem pa Črnomelj. Leta 1922. je zmagal načrt s Kočevjem kot izhodiščem in je bila zgradba te proge tudi uzakonjena. Kljub temu pa ni takratni minister dr. Niko Zu-panič, belokrajinski rojak, vrgel puške v koruzo, marveč je v Pašieevi vladi izpo-eloval kredit za trasiranje železniške proge Črnomelj — Vinica — Vrbovsko. Ta proga se je potem trasirala in te dni je bila zasajena na svečan način prva lopata za njeno zgradbo. Na to svečanost je bilo izdanih mnogo vabil, nobenega pa ni dobil dr. Zupanič.«"v/*- Z* u— Zavoljo točnosti. Med materami z največ otroki je bila v »Jutru« omenjena tildi Marija Aplenc iz Spodnje Šiške, Jan-Heva ui 5. V nedeljskem »Jutru« je bila objavljena njena slika in podatki o otrocih. Vrinila se je pomota, katero je treba popraviti: Od otrok te matere jih živi 9, ne samo 8, kakor je bilo navedeno, dva fanta sta čevljarja, eden pa je poklicni gasilec. Aplenčeva se je z dekliškim imenom pisala Prešeren. Vsi njeni otroci so od prvega moža in se pišejo Pirnat Zdaj se žena piše Aplenc po svojem drugem možu, s katerim ni imela nobenih otrok. Popravljamo to zavoljo točnosti in še prav posebno zato, ker čita jo »Jutro« tudi njeni otroci v Ameriki. Iz Hrastnika h— Krajevna prOtltuberKulozna liga gradi poleg velikega kopalnega bazena še .manjši bazen za otroke. S tem bo naše letno kopališče dograjeno. h— v popolni duševni pobitostl je šel v smrt mladi rudniški kurjač gosp. Peter štuklaj z Dola. Pokopali so ga na dol-skesm pokopališču ob veliki udeležbi gasilcev in drugih v petek popoldne. Pokojni ;je bil prikupen mladenič, ki je stal vedno v narodno naprednih vrstah. Pri gasilskem domu in ob grobu sta se poslovila dva govornika. V srce segajoče žalost in-ke so mu zapeli dolski pevci. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje! h— Zvočni Kino SoKol bo predvajal danes ob 15. in pol 18. češ,ki velefilm >Ma-rvša«, ofb 20. pa bo v dvorani Sokolskega doma' jubilejni in poslovilni koncert Glasbenega društva. Nastopijo moški in mešani zbor ter orkester Glasfoenega društva. h— Pročelje ofcčlnsKe hiše pravkar obnavljajo, da bo prav čedno. Hvalevredno je tudi, da je poslopje dobilo okusen napis »Občina Hrastnik«, ki sano ga že vsa leta pogrešali. h—■ ObčmsKa uprav a°pozarja lastnice psov. da je treba naibaviti pasje znamke. Občinska pristojbina je znižana za čuvaje in lovske pse od 80 na 50 din. Iz Murske Sobote ms— Zadnji transport v Nemčijo. Ta teden je odšel iz soboškega kolodvora zadnji transport sezonskih delavcev, ki je pa obenem tudi največji. Z dvema zaporednima vlakoma je v 38 vagonih odpotovalo 1513 delavcev, po večini na posestva med Dunajem in Bratislavo. Pristna domača slivovka, hruševee, brlnje-vec, malinovec, rum, kakor tudi raznovrstni likerji se dobijo pri meni po zelo zmerni ceni. Na zalogi imam dobra štajerska in bizelska vina, bela in rdeča, zalogo Radenske vode in dobro znani Unionski špirit. Dobavljam tudi polnjene originalne steklenice. Vse to dostavljam po naročilu tudi na dom. TRGOVEC IN GOSTILNIČAR PŠATA št. 23 poštni predal DOMŽALE jm Radio terma 38° C. Odprto od 1. maja. Izredni uspehi pri zdravljenju revmatizma vseh vrst, boleznih živčnega sistema, ženskih boleznih, motnjah srca in krvnega obtoka, posledicah zlomljenin itd. — Znižane cene. Dnevna penzija od Din 45.— dalje. Pavšalno za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.— Specialne masaže. Zahtevajte prospekte! * UPRAVA. najbolj vroči (59° C) radioaktivni vrelci dravske banovina, pošta Brežice ob Savi, postaja Brežice in Dobova. Začetek sezone dne L maja, v pred- in posezoni znatni popusti. Zdravijo se z neprekosljivim uspehom bolezni: Visoki krvni pritisk (hipertonija), revmatizem sklepov in mišičevja, vnetje, protin, nevralgično trganje ter predvsem išias, nevrastenija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, ohromelost, kronični eksudati in vnetja, ženske bolezni in drugo. ^ °konval escenti, slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje. Saška na krku okoM 2 km peSčene plaže. 15 komf. hotelov ln pensionov. Električna razsvetljava, vodovod, kop. zdravnik, lekarna. Kompl. pension z vsemi taksami od din 55.— do 75.—. STRUGNANO krasita mirna lega ob morju. oskrbnina 24 do 82 ur dnevno (vse upoštevano*. 1 ms— MBn na Mnrt Je pogorel. Badnj» ' smo poročali o velikem požaru, ki je v Pe-skoveih v Prekmurju uničil tam oš nji mlin. Ta teden pa je spet pogorel velik mlin v Satahovcih pri Krogu, nedaleč od Murske Sobote. Mlinar Alojz ' Rituper je prejšnji dan ves popoldan miei koruzne storže. Zve_ čer je zaklenil mlin, ob treh zjutraj pa je vso okolico prebudil velik ogenj, ki je v kratkem času uničil ves mlin in napravil za 200.000 din škode. Ker je ogenj izbruhnil v tako nenavadnem času in so ljudje prihiteli na kraj požara, ko je bilo že vse v plamenih, niso mogli nič rešiti. Mlin je bil eden največjih, kar jih je ob tej obali vzdolž Mure in je bil last 7 posestnikov, ki trpijo precejšnjo škodo. Zavarovan je bil samo za 100.000 din. Preiskava je ugotovila, da je pri mletju zaradi prevelikega pritiska skočila iskra na suhi izmletek koruznih storžev, ki je tlel par ur, dokler ni iz njega v pozni nočni uri izbruhnil ogenj. ms— Uspeh sokolske tombole v MnrskI Soboti. Na praznik v četrtek je bila v Murski Soboti velika tombola Sokola, ld se zdaj vneto pripravlja na župni zlet o priliki otvoritve Prekmurskega tedna. Lepo vreme je omogočilo izredno velik po set lovcev na srečo iz vsega Prekmurja, pa tudi s štajerske strani. Prostorno sokolsko letno telovadišče je bilo polno ljudstva, med katero je sreča razdelila par sto lepih in vrednih dobitkov počenši z ambami. Največ zanimanja je bilo seveda za tombole, ki jih je bilo 15. Ko je bila izviečena sre-čonosna številka 25. je kar 6 igralcev oddalo polne tablice. Sreča je potem razdelila prvih 6 tombol tako, da je glavni dobitek motorno kolo dobil Franc Sever, trgovski pomočnik v Murski Soboti, slamoreznioo Ivan Vraber iz Ljutomera, moško kolo Jože Birm er, mizarski pomočnik iz Prose-njakovcev, nadaljna kolesa pa so šla v vasi okrog Murske Sobote in so jih dobili sami kmečki sinovi, ženske je to pot sreča pustila malo ob strani. Organizacija prireditve je bila dobra, tako da je uspeh v vseh pogledih velik. Lani je prve dobitke iz Murske Sobote odnesla znana družba ponarejevalcev tablic, ki je tu pričela svoj goljufivi lov za srečo in ga nadaljevala okrog jx) Sloveniji, dokler ni romala v zapor za poldrugo leto. m8— Uspeh na gimnaziji. Po desetih letih bomo letos imeli na naši gimnaziji spet maturo. Od skupnega števila 33 osmo. šolcev jih je izdelalo razred 12 z dobrim, 12 s prav dobrim, 3 z odličnim uspehom, 2 imata popravni izpit, 4 pa bodo ponavljali razred. V obeh četrtih razredih je izdelalo 20 učencev z odličnim, 24 s pravdo-brim, 25 z dobrim uspehom, 9 jih bo delalo popravni izpit, 15 pa ponavljalo razred. Po zaključku pouka so šli mali maturanti in maturantinje pod vodstvom razrednikov prof. Liške in Hroneka na tridnevni izlet v Ljubljano in na Bled. Večina dijakov je ob tej priliki prvič videla našo belo Ljubljano. Kjer %e dim in fsfer fe gruča, Č1K-EONEON varuje pljuča. !■——Mspm ms— Nezaželen rekord je dosegel 14 letni sin uglednega soboškega trgovca. Dozdaj si je že dvakrat zlomil roko, dvakrat pa nogo. Te dni je spet tako nesrečno padel, da si je zlomil roko. ms— Pevski koncert, ki so ga priredili dijaki naše gimnazije pod vodstvom prof. Ubalda Justina, je dosegel velik uspeh. Ob nabito polni telovadnici je občinstvo živahno odobravalo izvajanje pesmi, ki so jih zapeli mladinski zbor, moški zbor višješolcev, mešani zbor, kvartet osmošol-cev in solist Nachtigall. Nastop je bil vzor. no pripravljen in je zavodu v čast in prizna nje. ms— S palico nad 8odnega Izvršilca. Izvršilni organ ljutomerskega sodišča je hotel odpeljati posestniku Štefanu Novaku iz Gibine zarubljeno svinjo. Zakonca Novak pa sta navalila nanj s palicami in mu onemogočila izvršitev službenega posla Novak je bil pred sodiščem obsojen na 6 mesecev, njegova žena pa na 3 mesece strogega zapora. ms— Zaradi ponarejanja dveh potnih listov sta bila posestnika Gašpar in Lutar obsojena na 2 meseca strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. Iz Ptuja j— Seja mestnega sveta je bila v sredo ob 18. uri. Po predsednikovem poročilu je mestni svet odobril računski zaključek bivše občine Breg za leto 1936-37. Istotako je odobrena bilanca Mestne hranilnice ter da se najame znesek 600.000 din kot posojilo za zgradbo otroškega vrtca in za preureditev mestnega kopališča. V tej zadevi se bo sestavil še poseben odbor, ki bo to delo nadziral in določil primeren prostor za stavbišče. Upravni referent je poročal, da znašajo do sedaj stroški za obnovitev Marijinega spomenika na Mino-ritskem trgu 62CO din, vendar pa » je s tem denarjem obnovil le kip. Zato predlaga, da se odobri še kredit, s katerim se bo obnovil tudi podstavek in se vzidalo nove plošče. Po sklepu mestnega sveta se bodo letos nadaljevala dela za regulacijo Dravske ulice. Vinarski zadrugi se od proda za zgradbo vinskih kleti primerno zemljišče. j— Slovo osmošolcev od gimnazije. Pod tem naslovom smo poročali, da so osmo-šolci z veliko slovesnostjo zaključili šolsko leto. Naše poročilo pa je bilo zaradi netočnih informacij napačno, v resnici so bili letos dijaki čisto mirni, običajnega petja po ulicah ni bilo, le nedolžne cvetke so imeli pripete v gumbnicah na zadnji dan šole. j— Huda nesreča s kolesom. Kmetec Janez, 131etni pastirček iz Zlatoličja se je peljal s kolesom iz trgovine proti domu. Nasproti mu je pripeljal mesarski vajenec Martin Drobnič iz Majdinje, s katerim sta z vso silo trčila skupaj. Dočim je odnesel Drobnič le lahke poškodbe, je Kmet-cu pri padcu počila lobanja in leži v bolnišnici v brezupnem stanju, ves čas v nezavesti. j— Zvočni kino Ptuj bo predvajal v nedeljo 21. maja ob pol 19. in pol 21. film »Dama z Malake«. Kot dodatek Foxov žurnal in kulturni film. (—) j— Seznami zavezancev za ljudsko delo so za dobo 15 dni med uradnimi urami raz. položeni v mestni upravi. j— Tujsko-prometni vodniki. Glede na članek pod istim naslovom smo prejeli od Olepševalnega in Tujskoprometnega društva tole pojasnilo: »Kadarkoli so bile doslej najavljene večje skupine izletnikov za ogled mesta, okolice in njih znamenitosti, se je vedno poskrbelo skupno z mestnim turističnim odborom, Olepševalnim in tujsko prometnim društvom in Muzejskim ftettètvopi, da po jih pozdravil« tee sodile sa te sposobne oeebe, odnoeno odbornik! teh organizacij, ter jih seznanili z vsemi znamenitostmi Ptuja in okolice. V kratkem pa bo anketa, kako bi se porazdelila ta vodniška služba, da se ne bo apeliralo vedno le na nekatere, ld so se doslej požrtvovalno in brezplačno trudili za povzdi-go tujskega prometa v Ptuju. Kar pa se tiče posameznih obiskovalcev jim je na razpolago praktičen vodič po Ptuju in okolici, ki ima zapisano vse najvažnejše v treh jezikih. Iz Zagorja z— Materinski dan prirede naše požrtvovalne Kolašice v četrtek 25. t m. ob 19. uri v Sokolskem domu. Spored je pester in bo vsakega zadovoljil. Vstopnine ne bo, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki. z— StarinsKe predmete Je pobiral ln ne plačal. Vedno se nudi dober zaslužek tistemu, ld zna dobro kupiti razne starinske vrednote. Ne manjka se domačih za-nimancev za starinske stvari, toda večinama jim J5h kar pred nosom prekupijo kupci iz drugih krajev. Pred mesecem se je zglasil neki Ljubljančan pri cerkvenem ključarju starodavne prve cerkvice v zagorski dolini, na Rovih pri Zagorju, ter ga vprašal, če ima kaj starih cerkvenih pia- . ščev ai kakih drugih predmetov, M jih i bc<3b.] ne potrebujejo. Podjetni kupec je kmalu bil lastnik starinskih svečnikov in plašča. Nato jo je kar po bližnjici mahnil do vinske cerkvice nad Toplicami. Tu je takisto stara, iz kapelice preurejena cerkev. Kapelico so postavili gamberški gra-ščaki. Tudi tu sta mu cerkvena ključarja izročila star cerkven plašč in štolo. Ker nista znala sama oceniti teh stvari, so se dogovorili, da se kupec zglasi pri zagorskem župniku, ki bo določil ceno. Na praznik vnebohoda «sta ključarja vprašala župnika, za kakšno ceno je prodal oba predmeta, pa župnik ni niti imel pojma o vsej kupčiji. Kupec je torej kar z blagom odrinil v Ljubljano, ne da bi se zglasil pri župniku. Zadeva je bila prijavljena orožništvu in upamo, da bo v kratkem urejena. • RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer film »Poslednji Mohikanec«. Za dodatek Paramoun. tov zvočni tednik. JESENICE. Zvočni ldno Radio bo predvajal danes in v ponedeljek ob pol 9. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Trije mušketirji« po znanem romanu Dumasa. Film največjega obsega. Med dodatki tudi risana šala in Paramountov zvočni tednik. (—) Gospodična nekaj o petah vaših esvlh sandal! Ljubljana, 18. maja Ali hočete vedeti, kakšna je zveza med modo, bukovimi gozdovi in modrimi petami vaših novih sandalov? — Ali vam smem povedati, kako malo veste o čevljih, ki ste jih dolgo ogledovali v izložbenem oknu trgovine in jih izbirali, preden ste se odločili, da jih kupite? Vlaki, avtokarji, zrakoplovi, ladje in preprosti kmečki vozovi prenašajo po vseh petih kontinentih in preko vseh morij zapovedi vsemogočne mode. V delavnicah dušeče diši po lakih. Pljuča se branijo — dolgo se branijo težkega vonja, ki izhlape-va iz posod z rdečim, modrim, rumenim in črnim lakom, potem se navadijo. Ves organizem se mora prilagoditi — dihanje postane krajše, kri začne v izpremenjenem ritmu teči po žilah. Ponosnim bukvam je nekega dne zapela sekira. Dolgo so kljubovale vetrovom in se ogle dova'e t Sari. Zdaj pa so se v njihova og olj en a debla zagrizle žage in jih kosajo v letve, ki imajo natančno izmerjeno širina To je širina lesene pete dam-skih čevljev. V Radečah ob Zidanem mostu stoji tvornica, ki ima na pročelju skromen napis »Peta«. Tu režejo žage letve v kose in iz vsakega kosa bosta nastali dve peti za dam-ske čevlje. Preko dvesto ducatov p-arov pet gTe dnevno skozi pet in dvajset parov rok —vsake tri do štiri minute izoblikuje pet strojev po eno peto. V stroje so zgrajene žage, ki z bliskovito naglico plešejo okoli svoje o®i in pod njimi plešejo koščki lesa. Žage cvilijo in brusijo les, ki polagoma do>-biva obliko pete. Stroji ropotajo in duši-jo besede ljudi. Toda z eno »amo kretnjo zaustavi človek stroj — zaustavi ga takrat, ko je košček lesa dobil obliko prave lesene pete za damske čevlje. Stroj poslušno obstane, dokler človek ne sname z njega pete,' jo vrže v zaboj in pričvrsti pod žago nov kos lesa. In stroj se znova zavrti, zapleše in zacvili, kakor bi se hotela osvoboditi sila, Vklenjena vat j. Toda človek se ne zmeni za cviljenje žag, ne za ropot kolesja in jermenov — ravnodušno hodi od stroja do stroja, nadzoruje delo žag, snema izbrušene kose in postavlja nove. Vsak stroj izpreminja del lesa v prah. In prah se nabira pod stroji, seseda se po strojih, po ceveh, napeljanih pod stropom, po obleki ljudi in skozi dihalne organe v pljuča. Nobene razpoke, kamor sii fin bukov prah ne bi poiskal poti. Pete, ki prihajajo s prv-h petih strojev, *o grobe, in novi stroji jim šele dajejo dokončno obliko. Stroj in človek imata svoje določeno opravilo. Delavec, ki sodi za strojem, naravnava gornje dele pet na žago. in žaga. ki se vrti, mora na pravi jati tam vdolbine. To je njuno opravilo, ki se v desetletjih ni niti za las izpremenilo. Zmerom iste kretje, ki so jih roke že tako vajene, da se niti v snu ne bi mogle zmotiti. Trije brusilni jermeni in trije pari ženskih rok gladijo izgotovljene pete. Potem jih pošiljajo v prvo nadstropje, kjer dobi vsaka peta dve številki. Tisoče Bonačevih škatel je naloženih tu druga vrh druge. V kotu gori štedilnik in na njem se kuhajo laki. Ob oknu stoji mlad delavec in barva s čopičem pete. Na tleh in v električni peči se suše modre, rdeče in črne pete. Zrak v delavnici je prenasdčen od vonja po lakih. Minilo je skoraj že deset Tet, odkar je §la prvi pošiljka pet iz Radeč. Bila je rezultat podjetnosti domačih ljudi, domačega kapitala in domačega dela. Dants izdeluje tvornica v Radečah pri polni kapaciteti dnevno dvesto do dvesto štirideset ducatov parov leecnih pet Po gozdovih nad Savo padajo ponosne bukve, prinašajo kmetom denarja stroji pa jih izpreminjajo v lične, raznobarvne pete damskih čevljev! In modre, rdeče, rumene in črne lesene pete gredo v svet — s sledovi dela petindvajsetih parov rok in s slabim vonjem po laku. Smrtna žrtev kamna v Vintgarfn Ponesrečenka je 57 letna gospa Avguština Schreiber- jeva iz Podrožčice Bled, 20. maja Te dni je obiskala naše planine skupina nemških turistov. Hotela si je ogledati tudi Vintgar. Na praznik vne-bohoda okoli poldneva so se nahajali nemški izletniki v tem lepem kotičku naše zemlje. Ogledovanje Vintgarja pa zlasti ob tem času zahteva skrajne previdnosti, ker se vsak trenutek lahko kje sproži kamen in zadene koga v glavo. Tako je žal bilo tudi tokrat. Kamen z viška je zadel 571etno gospo Avgu- štino Schreiberjevo v- glavo in jo silno ranil. Gospa Schreiberjeva je padla čez ograjo v vodo in ko so jo s težavo privlekli iz struge, je bila že mrtva. Truplo prepeljejo v Podrožčico, kjer je pokojnica živela. Tragična smrt gospe Schreiberjeve je zbudila v vsej blejski okolici iskreno sočutje, je pa obenem najresnejši opomin vsem turistom, da je v krajih, kjer pretijo plazovi, po-rebna zlasti ta čas skrajna previdnost Glasbena Matica v črnem revirju Konsert v Trbovljah je uspel v splošno zadovoljstvo Trbovlje, 18. maja. Glasbena Matica iz Ljubljane je v nedeljo popoldne pela v Trbovljah. Koncert, ki ga je pri nas prvič priredil ta odlični pevski zbor mednarodnega slovesa, je bil za pevsko nmsitrojene Trbovlje prvovrsten glasbeni dogodek, ki je bil tem bolj uva-ževanja vreden, ker je Matica s svojim obiskom potrdila dejstvo, da je naš industrijski revir nele kulturno nacionalno, temveč tudi glasbeno torišče, z živahnim pevsikim u d e j st vovan jem. Sokolska dvorana, v kateri je nastopil mešani pevski zbor, se je napolnila z lepim številom prijateljev naše pesmi, zlasti pa se je vabilu odzvalo delavstvo z družinami in zastopniki tukajšnjih pevskih društev, med njimi delavsko pevsko društvo »Zarja« polnoštevilno. Zbor je s svojim običajnim mojstrskim predvajanjem, kakršnega še nismo čuli v Trbovljah, zadivil poslušalce. Odveč bi bilo poudariti vse glasbene odlike, ki Matičarjem dajejo po pravici pevsko prvenstvo. U verjemi smo, da je tudi poklicni glasbeni kritik ob dovršenem pred-našanju Lajevčevih pevskih biserov, od »Večerne pesmi« do »Zelenega Jurija«, moral potrditi prvenstvo zbora v intonaciji, impozantni moči zbom, subtilni modulaci^ ji vseh fine», ki odlikujejo vprav melodi-oznost Lajovčevih sikladb, in tisti čudovito lahkotni pokretnosti devetdesetih pevcev, s katero sledijo igraje vsakemu pokretu čarobne dirigentove palice. Lajovčevim pesmim so sledile skladbe Foersterja, Adamiča, Koporca, Tornea, Slavenskega in Mo-kranjca. Poslušalci so umetniško izvajanje zbora nagradili z navdušenim priznavanjem, ki je raslo od pesmi do pesmi. Matičarji so morali zapeti še reven programa Svabovo »Zdravo Marijo«, Hubado-vo »Luna sije« in Lajovčevo »Napitnico«. Pn loaacegtu je nadetagaJ* fexfi gdč*. Ljud- mila Polajnarjeva ki je ob spremljevanju prof. g. Marjan a Lipovška zapela La j ovce ve »Begunka pri zibeh«, »Veter veje« in »Kaj bi le gledal«. Gdč. Polajnarjeva, ki smo jo v Trbovljah čuli že pri opetovanih koncertnih prireditvah je s svojim dovršenim petjem žela živo odobravanje. Njen sočni sopran, ki smo ga občudovali že !an-siko leto ob priliki jubilejnega koncerta »Zvona«, je letos vidno napredoval v tehnični izvežbanosti ter je melodiozno prodi-ren v nizkih pa tudi visokih legah. Gdč. Polajnarjeva je vsekakor sopranistka izrednih kakovosti, ki ji po pravici Lahko utro lepo pevsko kariero! Med odmorom je zbor Glasbene Matice v kratkem nagovoru pozdravil v imenu pevskega društva Zvon predsednik g. Pavlič. Za delavsko pevsiko društvo »Zarja« pa je izrekel tople besede predsednik Zavbi, ki je izročil krasen lavorjev venec. Zarja je v pozdrav dragim pevskim gostom zapela Delavsko himno. Pevski pozdrav naših radarjev je Matičarje vidno ganil. Po koncertu je Sokol pogostil Matičarje s skromno zakusko, Zarja pa je v obče odobravanje zapela prav strumno več pesmi. Predsednik zbora Matičarjev g. Silvin Pečenko se je Trboveljčanom v prisrčnih besedah zahvalil za gostoljubnost ter poudaril, da je Matico veselo iznenadilc veliko navdušenje črnega revirja za našo pesem, ki še na nobenem Matičnem podeželskem koncertu ni bila »prejeta s tako spontanim odobravanje. — Uverjeni smo, da je Matica ponesla iz Trbovelj kar najlepše vtise, dasiravno bi bdli želeli da je dvorana bila še enkrat tako polna ter uopeii še dvakrat tako močan. Postani in ostani član Vgdalkaxe družbe! j Napredek mladih kočevskih glasbenikov Kočevje, 18. maja Glasbeno društvo v Kočevju je vprizo-rilo v sredo zvečer v dvorani gostišča »Trst« produkcijo gojencev kočevske Glasbene šole. Spored je vseboval vrsto glasbenih točk, pri katerih so mladi glasbeniki podali obračun svojega študija, ki ga neumorno nadaljujejo iz leta v leto pod vodstvom glasbenih učiteljev g. Sonca in Trosta. Gojenci prvega so nastopili z violinami in klavirskimi harmonikami, dočim so gojenci drugega učitelja upravičili sloves, ki ga uživa g. Trost z metodično dograjenim poučevanjem na klavirju. Spored je vseboval trideset točk in je bil skrbno izbran, tako da je nudil obiskovalcem tudi umetniški užitek. Preveč bi bilo ob tej priliki naštevati imena vseh sodelujočih, ki so vsak po svoji moči prispevali, da je večer v moralnem pogledu odlično uspel. Kot kronisti beležimo ta pomembni kulturni dogodek v Kočevju seveda z zadoščenjem, ki se po zaslugi zgoraj omenjenih dveh učiteljev probuja tudi v umetniškem pogledu. Želimo le, da bi bili podobni večeri bolje obiskovani. Mladini, ki je naša nada, je treba z obilnim obiskom nuditi vsaj malo zadoščenja za trud, ki ga ima s poukom. Zavedati se je treba, da je vladalo v Kočevju v poslednjih letih pravcato mrtvilo in da se je pogosto bridko občutilo pri raznih slavnostnih prireditvah, da Kočevju primanjkuje glasbenikov, ki bi narodna slavja podčrtavali s svojim sodelovanjem Ako si je glasbeno društvo v Kočevju nadelo nalogo, da vzgoji naraščaj, ki bo v bodočnosti zamašil to vrzel, potem je vsekakor potrebno, da se stremljenje mladih glasbenikov ne ovira z omalovaževanjem njihovih prireditev. Značilno pa je, da se prav v vrsti vzgojiteljev opaža ta obsojanja vredna malo-brižnost za podobne prireditve. Ko je bil pred letom in pol v Kočevju literarni večer mladih slovenskih književnikov, ni bilo na tem prvem prazniku slovenske besede v Kočevju opaziti niti enega profesorja s kočevske gimnazije. »Jutro« je takrat to malobrižnost obsodilo, v nadi vsekakor, da naj bi bodočim kulturnim prireditvam v Kočevju dali poseben poudarek tudi vrhovi kočevske inteligence. Kazno pa je, da so prizadeti hoteli ostati zvesti omalovaževanju, ki so ga za podvig kulturnih prilik v Kočevju pokazali že ob priliki zgoraj omenjenega literarnega večera, kajti tudi na sinočnji glasbeni produkciji ni bilo nobenega profesorja iz kočevske gimnazije Dijaki, ki so prireditev obiskali, so se tega menda zavedali, zato je bila galerija tako glasna. Ne samo z besedami, tudi z dejanji pokažimo, da so nam kulturne razmere slovenskega Kočevja pri srcu! S » e « ! f1 iu šentviški Sokoli so zbrali o priliki odkritja spomenika dr. élajmerju 500 din in jih namesto venca pred spomenik poklonili domačemu Sokolu v fond za zgradnjo doma. Društvo se jim najlepše zahvaljuje » željo, da bi jih posnemali tudi drugI Socialni odsek s<-ko dovršeno, da so morale tudi naraščaj-nice ponoviti to točko. Vsi oddelki so bili za svoja izvajanja nagrajeni z dolgotrajnim ploskanjem. Na koncu pa so se zbrali s praporom in trobojko pod sliko svojega vzvišenega staroste ter ob sprenv ljevanju godbe zapeli »Hej Slovani«. Seveda jim je pomagalo vse občinstvo. S Pesmijo eokolskih legij smo se razšli ▼ zavesti, da popolnoma brez skrbi puščamo svoje otroke v sokolsko telovadnica Društvu, posebno pa vaditeljem, iskreno fiagtitmao k tolikšnem« ospehsU št ul matere sosede so rodile 49 otrok ét. Jurij oh Taboru, 19. maja \ Vas Pondor v Savinjski dolini je morda ; malo komu znana, čeprav ne leži v hribih, marveč skoraj ob državni cesti, 4 km pred trgom Vranskim. To vam je idilična vas ob potoku Bolski. Zdaj se nekoliko modernizira, saj napravljajo skozi vas novo ba-novinsko cesto in bodo postavili tudi nov betonski most. Imenovana je ta vas baje po nekem po.ndurju, ki je bil tu pokopan. In ta vasica se ponaša danes s svojevrstnim rekordom: pri stirili zaporednih sosedah se je narodilo za pol kompanije otrok. Gregurčeva mama jih je imela 11, Bur-keljčeva 13. Falentova 14, Kraščeva pa spet 11 Btì in piši: skupno 49, od teh je živih še 42. Visoki odstotek živih priča o veliki ljubezni in požrtvovalnosti teh štirih mater. Kdo bi pr^štel noči, ki so jih prebedele po trudapolnern dnevnem delu, preden so otroci toliko dorasli, da ?o lahko pomagali! In koliko je bilo noči, ko so te štiri matere ujčkale majhne bolnike, da ro lahko ostali v miru spančkali! Kdo je vlil tem materam toliko poguma, da so vse tegoe brez tožba prenašale? Stisnile so zobe, se zaupale nebeškim priprošnjikom ter delale dalje. In če je bil dan prekratek, so ga nategnile v noč. Kljub prestanemu trpljenju, ki se jim sicer pozna na obrazu in na žuijavih rokah, pa so te štiri matere še vedno pridpe in delavne. E am o v delu najdejo razvedrilo in uteko Obiskal rem Fslentovo mim.o — tako jo imenu jen o po cforoače.. rodbinsko ime je Kos — ki je izmed štirih rodila največ otrok. Nisem je našel doma. Hčerka mi je povedala, da stavijo »štange«. Postavljati hmeljevke ni lahko delo, saj je hmeljevka dolga 6 do 8 metrov in je temu primerno težka. To delo smatrajo za najtežje v Savinjski dolini. No, kmalu se je prikazala Falentova mati med vrati in me je prijazno pozdravila. Ker je brž uganila, zakaj sem prišel, je prinesla kos papirja., na katerem je imela po vrsti zapisane vse otroke z datumi rojstva in mi je rekla: — Veste, sem si vse zapisala, da česa ne pozabim. V 36 letih zakona mi je ljubi Bog dal 14 otrok, dva revčka sta mi umrla. Malo hudo je bilo, ker so se otroci vse prehitro vrstili, saj na primer med Polonco in Francetom ni minilo niti leto dni, drugače so si pa sledili na 14 do 15 mesecev. Ko se še niso posušile plenice za prednikom, je že silil vanje naslednik. In kakor da jih je premalo, je ljubi Bog dodal še dvojčke, oba sta danes med živimi. Veste, takšne smo bile poštene matere, nekatere današnje pa so bolj prefrigane in marsikatera je že vsa nesrečna, če jih ima šest ali sedem. Morda imajo zase prav. Toda včasih smo se sramovale. če jih ni bilo več. In odkrito povem, nič mi ni žal, da sem bila s tolikimi obdarovana. Vsi so krepki, zdravi in pridni delavci, samo en sin je že od rojstva malo nadložen. Pet otrok je še doma, drugi so yli za kruhom, ker je za toliko ust premalo polja. Ponosna sem pa lahko na vse, ker jih imajo v službah povsod radi. čeprav je posestvo majhno, niso otroci nikdar stradali, ko so doraščali. Sk'bela sem, da jim je bilo bo'je kakor meni v mladih le- Ptujska gora. v ma fa. Prf nas mi deželi smo v marsikaterem pogledu pri poslednjih, toda glede mete-tmstva se pa ne damo. Ali naj vam po-! perno sodobno pravljico? V Podložah pri Ptujski gori živi 13-članska družina Vinka Gajšta in njegove dobre žene Matilde. Erto samo dekletce se je rodilo, ime ß je bito Pavlina, pa je že mlada odšla xned nebeške krilatce. Usoda je pač hotela. da so se v družini zvrstili sami fant-je. sami korenjaki Večji fantje so se zgodaj razbistrili in radi čitajo »Jutro«, manjši pa vneto praskajo z žlicami po iskledi. kadar je kaj v njej. Dostikrat se zgodi, da žlice zaplavajo po skledi in potem se še roke zamešajo. Lep nauk bi lah- ko dala ta resnična pravljica tistim razvajenim fantičem pri gospodi, ki se kuj avo obirajo, kadar je treba sesti zs. mizo. Toda naj vam predstavimo mlade junake od 19-letnega prvorojenca do štiriletnega desetega brata! Vinko je prx'i. Ludvik je 17-letnik, France šteje 16 let. Tone 15, Ivan 12, Viktor 11. Jože 9, Stanko 7, Zdravko 6. Štiriletni deseti brat, ki bo morda šel za vse sreče iskat, pa se imenuje Mirko. Pri takšni družini je treba velike materinske požrtvovalnosti, da jo obdrži v ravnotežju. In v tem pogledu je mati Matilda Gajštova lahko javno pohvaljena od vas vseh, ki jo poznate. T il a M oh or kov a. prodajalka »Jutra« in »Domovine« v Podložah. podružnično cerkvijo tržiške fare. Na levi ob cesti sredi vasi te pozdravi dosti lepa Starmanova hišica z materjo 12 otrok. Starmanovi materi je šele 37 let, in je domačinka, Praznikova iz vasi. mož pa je iz drugih krajev. Poročila sta se leta 1918. Brez premoženja sta pričela prijemati za delo. Borba za vsakdanji kruh ju spremlja že polnih 20 let. Oče Starman je mizar in je začel opravljati lastno obrt. Toda Najstarejši sinko Jože je že izučen mizar, toda ko je oče vrnil obrt je tudi prvorojencu zastala žaga v desnici. Hčerka je izučena šivilja, toda v vasi ni zaslužka. Tako ima mati vse otroke skupaj doma in zanje mora biti, pa če bi tudi sama ne imela. Oče je predsednik Prvega dobrodelnega društva v Tržišču in je kot tak splošno znan. Rad pa tudi pomaga na Sokolskem odru in pri pevskih društvih. Dvajset otrok Pavličeve matere Jl°l pri H rastni K«, t maju Obiskala me je te dni postavna ženica, vdova, ki je nekje ališala. da se slovenska javnost zanima za matere, ki so podarile slovenski zemlji največ naraščaja. Razkrila mi je svoje križe in tegobe, 3 katerimi se je skozi življenje prebijala in rea le malokdaj dobrega okusila. Danes šteje 73 let, vendar je še doikaj čila in prožna, saj pa tudi je iz trde gorenjske korenine. Doma iz Brda pri Kamniku Bö Jß kot lSletno dekle poročila a posestnikom ld> haelom Pavlicem. Svoje prvotno posestvo na Kranjskem sta prodala in Impila večje postavo pri Sv. Marku nad Trbovljami. Rodilo se jima je 20 otr°U od katerih .jih ži%i danes še 12. Fantov sta imela 9 in 11 deklet. Od teh so se rodili po vrsti: JL Franc, ki je kmalu umrl. 2. Franc, ki je nasledil umrlega; 3. Blaž; 4. Helena; 5. Mihael; 6- Marija; 7. Josip; 8. Alojz; 9. Magda; 10. Ivan; 11. Frančiška 12. Terezija'; 13. Barbara; 14. Angela; 15. Amalija; 16- Pavla; 17. Matija; 18. Anton; 19. druga Marija, ker je umrla; 20. dru- To so pa Starmanovi iz Mirnske doline! KRMELJ, v maju. Lepa je Mirnska dolina s številni srednjeveškimi gradovi in še številnejšimi cerkvicami. Škoda, da so njeni kraji še tako malo znani. Naj se zatorej Mirnska dolina tudi uvrsti v »Jutrovo« anketo o materah številnih slovenskih družin. Družina, ki vam jo opišem, ni najštevilnejša, toda če smo objektivni, moramo tudi materi te družine dati polno priznanje. Ako se odpraviš iz Mokronoga v Krmelj po bližnjici čez hrib, moraš skozi vas Gabrijele, ki mirno in skromno kraljuje s kraj je jako siromašen in zlasti v letih krize ni mogel nuditi zaslužka. Zato je Starman vrnil obrtno koncesijo in zdaj dela v 5 km oddaljeni znani Kalinovi tovarni usnja v Mokronogu. Mati pa sama vsa leta vodi dom in pridno skrbi za otroke. Dvanajstkrat je že štorklja potrkala na Starmanova vrata, dvanajst ustec se je odprlo. Vsem je treba dajati kruhka. Toda Starmanova se ne data in ne obupata. Bo že kako, pravita. Marsikaj sta že preizkusila pa se ne ustrašita, če se usoda tu in tam samovoljno poigrava z njima. Kar vrstili so se: fant in punčka... ▼olj zemlje, je moral mož kot krovec za zaslužkom. Svojčas so bile vse hiše tod naokrog krite s slamo, zato so se tudi štirje sinovi izučili te obrti. Ali zanje kmalu ne bo zaslužek, ker danes skoraj vsepovsod krijejo z opeko. Pa nič zato, vajeni so vsakega dela. Najhujše je bilo včasih poleti, ko so otroci bili še majhni in sem morala opravljati vse delo doma in na polju sama, mož pa je moral v tabrh. Pa se nisem ustrašila dela in truda. ne. — In kako živite danes? — sem povprašal. — O. pri vseh 14 otrokih sem še toliko pri moči, da primem za vsako delo, samo ne vzdržim ne več. Da bi ves dan garala kakor nekdaj, ne zmorem. Oči mi nekoliko pešajo, kar pa ni čudno, ponoči sem prala in šivala, noč mi je štela včasih samo tri ali štiri ure. Kaj bi tajila, povem vam lahko, da sem bila za vse pri hiši. In otroci so bili vsikdar umiti in zašiti. Ne želim si. da bi posedala za pečjo in okrog voglov, le to je moja želja, da bi ostala zdrava ln trdna do smrti, da ne bi bila nikomur v nadlego. Kaj ne, čitatelji, zvedel som zadosti, da lahko dopis končam z besedami: Vsa čast takim požrtvovalnim materam : Fondorčan. Todi » Cefjtt, ia «Ärar ¥ Trubarjevi St prebh'a mati, ki je rodila visoko stereo otrok. To je Antonija Dečmanova, ki je »edemnajsfkrat dala novorojenčku Ovijenje. Od 17 otrok jih je ostato še 11. »Jutro« se ie spominjalo Antonije Dečma-v februarju lei a 7929., ko je bil krščen njen 17. otrok, hčerka^ kateri je ku-movai kralj .Aleksander po svojem zastopniku in je dobila ime po kralji Mariji. Kralja ie zastopal pri krstu pomočnik komandanta vojnega okrožja podpolkovnik Časni. Od Ì1 otrok trna Antonija Dečmanova še pet nepreskrbljenih. Huda nesreča je zadela to družino, ko je zbolel družinski poglavar, gostilničar in mesar Ferdinand Deč-man. Že dolgo časa je bolehen in nezmožen za delo. Ob takem stanju je pač razumljivo, da je družina gospodarsko skoraj popolnoma uničena. Skromna občinska podpora seveda ne more zadostno ublažiti tegob, ki se sproti kopičijo. V si'ojem življenju pa se je mati Antonija Dečmanova vedno trudila in se tudi danes trudi, kolikor se le more, za svojo družino. KRŠKO, 20. maja. Pošiljamo Vam sliko ducata mladih Kr-čanov Marije in Alojzija Preskarja, apnarja v Krškem. Bilo jih je 13, pa je ena hčerka umrla. Menjali so se dosledno po vrsti: fant in punčka, fant in punčka... Zakonca Marija in Alojzij Preskar sta živ zgled vnete požrtvovalnosti za otroke. Samo dnina jima je bila dohodek za preživljanje. Prestala sta marsikatero teško uro, toda vedno sta vztrajala in se trudila, da data otrokom kolikor mogoče lepo vzgojo. Kljub teškim razmeram je šel ves ducat tega ljubeznivega naraščaja po poti skozi sokolsko telovadnico, zato ima Preskarje-va družina same krepke in odločne fante in dekleta. Mati Marija Preskarjeva je po rodu iz Podsrede. Z možem prebiva v Krškem že nad 20 let. Poročila se je leta 1905, ko ji je bilo 21 let. Njen prvorojenec Ivan je že krepak 341etnik, najmlajšemu Marjanu pa je 7 let. Dobra mati zasluži, da jo predstavimo slovenski javnosti. V. B. Nagradni natečaj »Jutta« za HÜfttf? materinski dan: najštevilnejše slovenske družine Neminljiva povest o desetem bratu tih. Moji starši so imeli zelo lepo posestvo, a ko sem štela tii leta, mi je mati zgorela Ko je hotela rešiti kravo iz gorečega hleva, jo je podsulo. Rešili so jo iz strašnega objema, toda opekline so bile prehude in je podlegla, čez čas se je oče vnovič oženil, saj ne more biti kmečka hiša brez gospodinje in otroci smo bili še tako majhni. Tedaj se je začelo za nas prve otroke gorje. Hiša je imela vedno dovolj kruha toda mačeha ga nam ni rezala. Hudo je bilo, za vse življenje vem, kaj je lakota. In ker sem sama glad pogosto okusila, sva z rajnkim možem vedno gledala, da so bili najini otroci siti in zdravi. Težko je šlo, a brez kruha niso bili nikoli. Ker ni bilo do- ga Amafija, ker je prva v otroäkih letih umrla. Mož je umri med vojno leta 1916- h» ji je zapustil komaj 6letnega sinčka Antona. Med vojno je služilo 6 njenih sinov, vendar so se vsi vrnili pod domačo streho. Danes so razkropljeni širom Slovenije in skrbna mati jih pogosto obiskuje, kar ji je največje ve=elje in uteha v starosti. Posestvo je izročila pred leti sinu, ki je pa umrl; a njegova žena je pozneje posestvo prodala in tako mora naša za, služna mamica živeti pri tujem gospodarju kot prevžitkarica. Kljub temu pa je ostala trdna in njena šegavost v razgovoru priča o njenem zlatem srcu. žal, da ji prenizko odmerjeni prevžitek ne dovoljuje kakega priboljška, sicer bi si gotovo še podaljšala življenje. Ker je prav malo slovenskih mater, ki bi položile na oltar materinstva 20 otrok, bi bilo vsekakor upravičeno, da bi tudi ta naša mamica iz črnega revirja bila deležna priznanja in primerne nagrade v po. ftudo in vzgled mladim rudarskim materam ... želel sem sliko te bla.ge mamice pa jo je z nekako zaskrbljenostjo izročila. Slika predstavlja samo njene otroke, ki še živijo in to 6 sinov in 6 hčerk, njihovih žen in mož in njih otrok, vnukov stare mamice, ko je praznovala 701etnico. Naj bi bila deležna v pozni jeseni življenja tudi ona priznanja, saj ga je vrlo zaslužila. V njenem in svojem imenu pozdravljam uredništvo »Jutra« — zvest či-tatelj Peter šentjurc, gostilničar v Dolu pri Hrastniku. Pohorska mati, skrbna in ljubeča Lehen na Pohorju, v maju. Večkrat je potrkala na moia vrata. Ona. Drobna ženica: Jožefa Klemenova. Tihe, ponižne so bile njene prošnje: za podporo ob božičnici njenim manjšim otrokom, ki obiskujejo šolo, ali za oprostitev pouka Micke ali Malčke ali Jožefa, da ji pomagajo kak dan pri delu ali pa se ie prišla opravičevat, da Pepke ni mogla poslati v šolo, ker ni imela čevljev. Danes pa so se moje misli ustavile pri njej: lahko bi ji bila sreča mila ob nagradah požrtvovalnim materam! Štirinajst je do sedaj njenih, ona pa je drobcena, nežna, vendar močna, skoraj žila\'a. brezmejno požrtvovalna in ljubeča, po duši in srcu enaka Cankarje\'i materi Otroci so zdravi, živi, polni življenja, d a s i pri njih doma vse leto ne pečejo kruha, ne jedo za-beljenih ali z mlekom zalitih žgancev. Borna »turška župa« pozdravi na vse zgodaj lačne želodčke istočasno z žarenjem planinskega sonca in zvonom cerkvice Janžev-skega vrha. Z njo ležejo spat v »borni ko-čici samotni«. In otroška srca molijo: »Daj nam jo vsak dan in včasih malo več cele repe (krompirja)!« Oče je Žagar, zaslužek je boren, da ne more zadostovati za prežitek številni družini. Da, ko bi bilo vedno toliko vode kakor v dneh, ko se tali v planini sneg — potem bi bilo delo stalno, potem bi še bilo življenje lepo! Saj se oče Žagar ne plaši dela, z veseljem reže ves dan in tudi vso noč brez počitka. A Bog mora skrbeti tudi za tiste, ki želijo sušo. naši Žagarji pa tarnajo' »Ko bi imel njivice, travnik in kravico. ka bi naša zemlja rodila, o. tedaj bi tudi pri nas jedli kruh. Kupiti, kupiti vam ga, ljubi otroci, pač ne morem!« In pozimi?? Bosi se skrivajo v tesni sobi. V šolo ne morejo, ker ni obleke in čevljev. zunaj pa do pasu visok sneg, tisti krasni pohorski sneg! Male dušice drhtijo; rade bi zdrčale po bregu navzdol, saj v veži že čakajo nove smuči, z veseljem in pridom stesane. Ne smejo, ne morejo! Ta nujna potreba je drugod tolikšna zabava! Oče s podvojeno silo dela. garä za čet*-lje. mati mu pomaga pri skladanju desk in vse tolaži. Njene misli so pri otrokih: pri Antonu. Lojzki, Lizi, Francu, Edvardu in Mariji, ki služijo, pa pri Malčki. Jožetu, Pepki Janezu, Petru, Pavlini, Makseku in Štefki, ki jo nestrpno pričakujejo doma. Maksek? Vzeti so ji ga hoteli saj bi se mu mnogo bolje godilo pri bogatem kmetu, pa ga materino in tudi oče t m-o srce ni moglo pogrešati! Da, täko je naše Pohorje! Veličastno^ krasno in mogočno, kruto in ošabno, zavedajoč se svoje mogočnosti, pa bedno, sirotno in pošteno! Danica Jandlova, učiteljica. Mati šestnajstih otrok in 35 vnukov Št. Lovrenc na Poh., v maja Nedavno sem obiskal sedemdesetletno Amalijo Kranjčevo, ženo delavca Franca Kranjca na Strgarjevem pri Sv. Lovrencu na Pohorju, in mi je pripovedovala: »Rodila sem 16 otrok. 8 fantov in 8 de. klet. Vsi so živi in zdravi razen Antona, ki je padel 1915. leta v Karpatih, čeprav so doraščali moji otroci v pomanjkanju, so vendar vsi krepki in močno utrjeni, vsi fantje so bili vojaki. Poročila sem se 3 Francem 1. 1892 ter sva posedovala v občini Paki pri Vitanju skromen domek 3 poldrugim oralom zemljišča, tako da sva lahko redila dve kozi, ki sta za silo dajali mleko otrokom. Najin skromni domek so nama prodali in leta 1911. sva z možem in z vso številno družino potovala po svetu, da sva na posestvu tega, ali onega kmeta-gospodarja bila kot nastanovnika^t Vzdihnila je in nadaljevala: »Najhuje je bilo ob postanku svetovn® vojne, ko je moralo k vojakom pet sinov in še oče. Sama sem ostala z dekleti; oprav-« Ijati sem morala z dekleti teška moška opravila. Po zadnjem porodu leta 1915. seni hudo zbolela, pokvarila in prehladila sem se. ker sem po porodu prehitro vstala in šla na delo za vsakdanji kruhek. 20 let sem hudo trpela za svoj materinski poklic. Zdaj sem telesno in živčno uničena. Zad. nja tri leta sem toliko okrevala, da lazim po sobi.« ? »Ali Vas kaj podpirajo otroci?« »Saj veste, kako je z otroki; pomagajo pač toliko, kolikor morejo. Imajo svoje družine in jim je težko za vsakdanji kruh.« Ko sem vprašal po vnukih, je začela ženica naštevati in seštevati. Naštela sva jih 35, od katerih so umrli le štirje. Poželel sem zdravje slovenski materi, k! je bila taka junakinja, da je dala narodu vrsto živih, zdravih in močnih otrok. Izga-rana ženica se silno veseli, da bo dobila vsaj malo priznanja za svoje materinstva "cdaj. ko so jo zapustile moči. Jos. Petnui, šol. upravite^ „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna P. V. — M. P. — Ker niste pravočasno plačali trošarine na vino, vas je sresko načelstvo kaznovalo. Vi pa ste v posesti jasnih dokazov, da ste plačali trošarino pravočasno in v redu. Ker teh dokumentov niste imeli ob pravem času v rokah, se z njimi tudi niste mogli izkazati. Uradnik pri sreskem načelstvu vas je vrhtega še napačno informiral, češ da zaprosite ban-sko upravo radi milostne odpustitve naložene kazni. Banska uprava vam kazni ni odpustila in ko ste se pritožili pri upravnem sodišču v Celju, vam je le-to odgovorilo, da ste eno upravno instanco preskočili s tem, ker se pri banski upravi niste pritožili proti kazenski odločbi, marveč ste jo prosili za milostni odpis. Končno vas je še upravno sodišče krivo napotilo na nadaljnjo pritožbo, ki naj bi jo vložili pri »ministrstvu«. Ker ni navedlo ministrstva z imenom, ste se iz previdnosti pritožili pri treh ministrstvih ter končno od »ministrstva državnega sveta« zopet prejeli negativno rešitev. Ker gre za večjo vsoto, nas prosite nasveta, kje in kako naj eventualno še poizkusite s pritožbo in ali je možna obnovitev postopka. — Vaš primer je neobičajno zapleten, vendar vam bomo skušali postreči s primernim pojasnilom. Po zakonu o občem državnem postopku z dne 9. XI. 1930 se mora postopanje, dokončano z odločbo upravnega oblastva, zoper katero ni pravnega sredstva, obnoviti na strankin predlog med drugim: 1. če je listina, na katero se odločba opira, lažna; 2. če sta podala priča ali izvedenec lažno izpovedbo, odločba pa se opira na to iz-povedbo, ali če je bila sploh odločba izpo-slovana z dejanjem, kaznivim po kazenskem zakonu; 3. če zve stranka za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost, da uporabi dokazila, ki bi verjetno utegnila ; povzročiti drugačno odločbo v glavnem j predmetu, ki pa jih stranka, brez svoje i krivdo, ni mogla navesti prej; 4. če je [ rešilo oblastvo kot predhodno kakšno | vprašanje iz pristojnosti drugega upravne- [ ga ali sodnega oblastva, pristojno uprav- j no ali sodno oblastvo pa reši pozneie isto j vprašanje v bistvenih točkah drugače. Ker nam ni znano, katera izmed navedenih ? točk bi se nanašala na vaš primer, smo \ navedli vse štiri. Dodajamo le še, da »mi- j nistrstvo drž. sveta« ne posluje in da ste ? morda mislili samo Državni svet kot zad- [ njo instanco za upravno-pravne odločbe, j »Neupoštevano znižanje davka« — Pri-zivni odbor v C. vam je v seji dne 21. I. 1933 znižal davčno osnovo za prldobnino od 10.600 na 8.200 din in poslovni davek od 20.000 na 11.200 din. Kljub temu pa vam predpisuje davčna uprava še vedno višje davčne obroke. Na poizvedbe vam je odgovorila. da predpisuje davčne obroke v stari meri vse dotlej, dokler ne bo novi, odnosno zmanjšani predpis zabeležen v davčni glavni knjigi in da se to v vašem primeru še ni zgodilo. Vprašujete nas, če je postopek davčne uprave pravilen in kaj vam je v zaščito vaših interesov storiti. — V tej rubriki smo že pred kratkim povedali, da se po čl. 147. zak. o neposrednih davkih plačuje davek po predpisu iz prejšnjega leta, dokler se ne izvrši nova odmera. Ta določba velja prav tako za znižanje davčne osnove, ki ga je odobril re-klamacijski odbor na osnovi pritožbe davčnega zavezanca. Skoraj neverjetno se nam zdi, da bi davčna uprava ne bila obveščena ravno o vašem primeru in da bi v svoji knjigi ne mogla zabeležiti znižanje davčnega predpisa, na katero je pristal rekla-maeijski odbor že 21. I. t. 1. Zato se nam zdi, da postopa davčna uprava proti vam na pravkar navedeni način samo iz na-gajivosti. Stopite ponovno k davčni upravi z odločbo prizivnega odbora ter zahtevajte, da svojo terjatev napram vam v smislu te odločbe reducira. Če bi davčna uprava vašo zahtevo ponovno odklonila, se pritožite na dravsko finančno direkcijo. T. K. — P. — Davčnega zaostanka, ki se je zanj davčna uprava intabulirala na vašem posestvu, ne morete plačati in ga tudi rte nameravate, ker je po vašem mnenju zastaral in ker davčna uprava nima več pravice do njegovega izterjanja. Tudi ste mnenja, da bi morala davčna uprava že po svoji službeni dolžnosti izposlovati izbris Srtabulacije, ker je bila zastavna pravica uveljavljena že leta 1931. Ali je vaše naziranje pravilno? — Zelo žal nam je. ker ste v zmoti. Točka 8 pravilnika k čl. 156. zak. veli namreč doslovno: »Če je dospeli davek zavarovan z intabulacijo na nepremičnine, se ne more uveljavljati v tridesetih letih po izvršeni intabulaciji zoper tako ostvarjeno zastavno pravico zastaranje, ki je morda že nastopilo.« Iz tega lahko povzamete, da pravica do izterjan ja davčnega zaostanka še dolgo ne bo ugasnila. Č. R. S. Bivša zaročenka Vam potom advokata grozi s tožbo zaradi odškodnine za svoječasno obljubo zakona. — Vsak zahtevek na odškodnino je odvisen od višine krivde dotičnega, ki je škodo komu povzročil. V primeru, da bi bivša zaročenka mogla tekom pravde dokazati, da ste jo zavedli in onečastili le s tem, da ste ji obljubili zakon, bi ji pripadla odškodnina, ako bi dokazala, da tega obetan j a pozneje niste hoteli izpolniti. Vsak njen zahtevek bi bil pa zavrnjen v primeru, da bi dokazali — morda s pričami — da ste bili resno pripravljeni izpolniti obljubo in jo poročiti, pa je le zaradi tega niste poročili, ker Vas je vpričo več ljudi zasmehovala, sama zatrjevala, da Vas splnh ne mara več in Vam grozila celo s pobojem, če bi se približali njenemu domu. V tem primeru ji niste dolžni nikake odškodnine, niti ji niste dolžni povrniti morebitne škode, ki bi jo zahtevala radi odstopa od svoječasne Vajine zaroke, ker bi bilo smatrati, da je sama dala utemeljen povod, da odstopite od poroke. V kolikor se čutite krivega in resnično dolžnega, je najbolje, da ustrežete že odvet-nikovemu pozivu na plačilo, sicer pa mirno čakajte tožbe in izida pravde. »Nesrečna«. Neki sorodnik Vas bega glede Vaših pravic do rodbinske pokojnine. — Ako se je Vaš zakonski mož samovoljno odselil in Vas zlobno zapustil, da živita sedaj brez sodne ločitve, ločena vsak zase, Vam s tem nikakor ni propadla pravica do rodbinske pokojnine, ki jo imate v primeru njegove smrti. Po zakonu pripada rodbinska pokojnina le zakoniti ženi državnega uslužbenca in otrokom, rojenim v tem zakonitem zako nu ali pa po-'akonjenim Le ženi, ki je p predpisih rim. kat. cerkve ločena od moža, ne pripada pravica do rodbinske pokojnine. Odločbo o rodbinski pokojnini bo izdalo oblastvo tekom enega meseca od smrti aktivnega uslužbenca. Dokler se rodbinska pokojnina ne določi, se daje ženi in rodbini na račun Va vseh prejemkov uslužbenca, če je bil ob smrti še v aktivni državni službi. S. S. S. Želite pojasnila, kako je z izvršbo na pokojnino, ki jo prejema Vaš dolžnik. — Ako imate proti dolžniku že pravomočni izvršilni naslov (plačilno povelje, sodbo, sodno poravnavo), morete predlagati proti njemu kot upokojencu tudi izvršbo na njegove pokojninske prejemke. Zoper upokojenca civilne ali vojaške državne službe, ki uživa pokojnino, je dopustno poseči z izvršbo le na V3 pokojninskih prejemkov, popolnoma je pa izvzet osebni in rodbinski dodatek. Poleg te omejitve pa mora upokojencu ostati še vendarle 6.000 din na leto in je do tega zneska pokojnina sploh nerubljiva. Rub-Ijivi so tudi upokojenčevi prejemki, ki jih dobiva v naravi. V. P. M. P. Dolžnik — državni uslužbenec, proti kateremu ste dosegli izvršbo na prejemke — je umrl. Dolg še ni plačan, pa menite, da bi se dala zarubiti rodbinska pokojnina. — Vaše mnenje je popolnoma pogrešno in bo moralo izvršilno sodišče zavrniti Vaš predlog na izvršbo, ker bi ga vložili proti osebi, zoper katero nimate nikake pravice do izterjave. Rodbinska pokojnina po pokojnem dolžniku pripada njegovi ženi in otrokom, ki pa niso soobvezni niti delno plačati dolga, katero plačilo se je obvezal izvršiti edinole sedaj že pokojni njihov oče, Vaš dolžnik. Četudi je prišlo blago, ki ste ga svoj čas dobavili dolžniku, v prid onim, ki sedaj dobivajo po njem rodbinsko pokojnino, ne bi mogli doseči od njih delnega plačila niti s posebno tožbo, ker je Vaša terjatev izvirajoča iz dobave v Vašem trgovskem obratu po preteku treh let po dobavi že davno zastarala. Po zakonu je bil Vaš dolžnik dolžan skrbeti za ženo in nedoletne otroke in jim nuditi dostojno vzdrževanje in bi Vam torej tudi radi tega zakonitega določila sodišče ne priznalo v Vaši tožbi zahtevka proti dolžnikovim rodbinskim članom. »Neučiteljica«. Vprašujete, kako je z brezplačno oskrbo v bolnišnici za ženo državnega uslužbenca. — Tudi na porodnem oddelku javne državne bolnišnice imate pravico do brezplačne oskrbe, ker ste žena učitelja. O sprejemu v bolnišnico odloči zdravnik na tem oddelku bolnišnice, ki Vas tudi brezplačno pregleda. Ce zaradi poroda ne greste v bolnišnico, Vam država ne povrne stroškov za babico, niti nimate pravice do kakega posebnega na-bavka, kot je to primer pri drugih bolniških blagajnah. Rodbinska doklada za novorojenca gre Vašemu možu kot učitelju od prvega dne prihodnjega meseca po otrokovem rojstvu. Zato je potrebno, da prijavite rojstvo svojemu neposrednemu starešini, ki nato službeno ukrene vse potrebno za pridobitev doklade. Pri učiteljskem udruženju Vam bodo gotovo nasvetovali solidno ustanovo, ki bi učitelju posodila denar na odplačevanje v obrokih, mi Vam pa takega zavoda ne moremo navesti, da se nam ne bi očitala reklama v prid komurkoli. Zdravniška 22-letna: Imate sicer redno perilo, ven-v zelo skromni meri. Pač pa skoro dnevno krvavite iz nosa. Tudi v želodcu imate pogosto hude krče, zlasti po jedi. — Najbolj verjetno se mi zdi, da ste zaradi pogoste izgube krvi malokrvni in da imate zaradi tega tako malo perila. Iz nosa krvavite, ker imate v nosu razširjene žilice, ki počijo. Čudim se vam, da tako dolgo čakate in svetujem, da greste takoj k specialistu za nosne bolezni. Nadalje priporočam, da se držite sledeče dijete: mleko, surovo maslo, jacje, prikuhe, (razen fižola in solate), pre-pečenec, umetne juhe, kompot. Vse ostalo: meso, alkohol, prava kava, začimbe so prepovedane. Pančevo: Ako vam je specialist za spolne bolezni izjavil, da ste ozdravljeni, mislim, da mu je treba že verovati, da ste res popolnoma ozdraveli. Zato ni treba pojavom, ki jih opažate še danes, pripisovati pozornosti. Da boste pomirjeni vam svetujem, da greste čez 1 ali 2 meseca ponovno k zdravniku v svrho kontrole. K. V. P.: Hčerka, ki je zdaj stara 17 let, nima rednega perila. Začetek perila s 13 leti, zatem par mesecev redno, par mesecev pa izostane. — Po mojem mnenju gre za nezadosten razvoj jajčnikov. Obstoji upanje, da se bo stanje teköm let samo popravilo. V nasprotnem primeru peljite hčerko k zdravniku. Otrok: Poraščenost po gotovih delih telesa spada h tkzv. spolnim znakom drugega reda. Človek se razvija do 21 leta. V vašem primeru torej še 5 let in torej nestrpnost ni na mestu. Priporočam dosedanji način življenja in pretežno mesno hrano. K. K. Žena: Dvakrat ste že splavili. Sedaj ste ponovno .noseči in se bojite, da zopet splavite. — Po mojih izkušnjah so izgledi, da sedaj donosite, večji. Potrebno pa je, da se pazite. Ne smete opravljati nobenih težkih del, o športu seveda niti govora, pa tudi sicer vam priporočam skrajno zmernost. Mnogo počivajte! Desdemona: Kar imate na obrazu, ni ni-kak izpuščaj, temveč navadni zajedalci. Pojdite k zdravniku-kozmetiku! S. S.: Rumene pike, ki se pojavljajo na beločnici so starostni pojav in torej ne značijo nič posebnega. Vdihavanje hlapov kafre faktično znižuje potenco, vendar je to dejstvo samo začasnega značaja. Nadloga: Nepotrebne dlake je možno odstraniti s pomočjo elektrolize, rentgena in s posebnimi mažami. Kateri teh načinov pride v vašem primeru v poštev, naj določi zdravnik-specialist za kožne bolezni, katerega vprašajte za svet. Marjetka iz Celja: 5 let ste poročeni, pa ne zanosite. Zdravnik svetuje operacijo. Ako se podvržete operaciji vam nihče ne more garantirati 100 odst. uspeh. Možno pa je, da zanosite. Omenjeni poseg torej svetujem, ker je možno, da zanosite in ker poleg tega ni nevaren. Ker je tudi verjetno, da imate slabo razvito maternico, poleg tega še svetujem, da poskusite zdravljenje s hormonskimi preparati. Govorite tozadevno z vašim zdravnikom! C. K. Maribor: Mnogo ste na soncu, vendar ne porjavite. — Verjetno ste biondine ki imaio zelo malo kožnega barvila -vetujem, da uporabljate eno izmed sred- stev za sončenje. Stanje se vam bo sicer izboljšalo, vendar ne boste dosegli take polti, kot črnolasci. H. O. F.: Po porodu pred 8 leti niste več zanosili. Od tega časa imate tudi zelo močno belo perilo, čigar zdravljenje je več ali manj neuspešno. — Po mojem mnenju ste dobili po porodu vnetje maternice in njene okolice. Zdravljenje takih vnetij je zelo zamudno in nehvaležno. Priporočam, da greste ponovno v bolnico, vsaj toliko časa, da postane stanje znosno. Kasneje boste prihajali ambulantno na zdravljenje, ako ste siromašnega stanja. V bolnici boste dobili tudi ostala potrebna navodila. F. XII: Vašega 51etnega sina v zadnjem času hudo zavija po trebuhu tako, da skoro vedno joka. — Vzrokov krčev je dosti. V prvi vrsti pa bi bilo treba pogledati blato na jajčka glist, ki so v tej dobi največkrat vzrok teh težav. Možno je tudi, da ima razpoko danke. Svetujem ponoven, točen pregled. Kmetijska Gosenice v vinogradu J. P. v šm. Vsako leto se pojavijo v vinogradu neke vrste gosenice, ki žro cvetje in grozdje. Kako se gosenica imenuje in na kakšen način se uničuje? Gosenica, ki jo omenjate, se imenuje v splošnem grozdni sukač. Ker dela škodo nekako ob prvi košnji, ji pravijo tudi se-neni črv. Pozneje, ko se pojavi drugič in sicer na grozdju, se imenuje kiseljak. Pokončevanje grozdnega sukača je zelo težavno. Za popolni uspeh pokončevanja tega škodljivca je potrebna organizirana borba vseh prizadetih vinogradnikov nekega okoliša. Ker je pouk o zatiranju te gosenice preobsežen, Vam ga na tem mestu ne moremo podajati, pač pa Vam priporočamo, da si nabavite poučno brošuro, ki jo je napisal bivši ravnatelj vinarske šole v Mariboru Andrej žmavc. Brošura »Grozdni sukač« se dobi pri Kmetijski družbi, podružnica v Mariboru. Kako obvarovati slanino pred plesni jo ? S. F. B. Nekje sem videl poleti še lepo belo nepokvarjeno slanino v kosih. Kako je treba ohraniti slanino, da ne postane plesniva in žaltava ? Za shranjevanje slanine je treba imeti v prvi vrsti čist, večkrat pobeljen, zračen, bolj temen prostor. Slanino, ki služi za prehrano v surovem stanju, je treba potrositi z mešanico sladke in močne paprike in pusti tako dalje obešeno v shrambi. Slanino za zabelo pa obesimo v večjih kosih nepapricirano. Od časa do časa, n. pr. vsak mesec enkrat, jo žveplamo, žve-planje se vrši na ta način, da se postavi pod slanino posoda z žerjavico, v katero potrosimo nekoliko žvepla. Med žvepla-njem naj bodo okna in vrata shrambe dobro zaprta. Pred uporabo se gornja plast slanine z nožem nalahko ostrga. Na ta način shranjena slanina je lepe belkaste barve in dobrega okusa. Napajanje teleta M. G. Mn. Imamo kravo, ki je zelo občutljiva pri sesanju. Tele jo preveč tolče tako, da mu končno ne pusti sesati. Ali naj ga odstavim in mu kupim pripravo za sesanje? Tele je v tretjem tednu starosti. Odstavitev teleta je povsem enostavna. Kravo čisto izmolzite, nakar nalijte mleko v skledo ali mali lesen škaf. Teletu potisnite gobec v mleko in pri tem mu držite ob strani prst v gobcu. Tele začne vleči in se na ta način nauči v kratkem času samo piti. Da bo ostalo tele zdravo, morate paziti na največjo snago posode, iz katere pije tele. Po vsakokratni porabi posodo dobro operite z vročo vodo. Večkrat pa jo razkužite z vrelo sodo ali ap-nenim beležem. Izkoriščanje pašnika S. I. P. Imate približno 1 ha velik pašnik, pa bi radi vedeli, kako ga morete najbolje izkoristiti. Pri nas je splošno razširjena napaka, da se živina spomladi prezgodaj izžene na pašnik in pase potem tako dolgo, da rušo popolnoma uniči. V poletni pripeki se gola zemlja popolnoma izsuši, trave se ne morejo obnavljati in zgorijo. Ce pa živina trave ne popase do tal, preprečimo s tem prenaglo izgubo talne vlage in pospešimo ponovno rast ruše. Radi tega je treba pašnik izkoriščati po gotovem sistemu, ki obstoji v tem, da se cela pašniška površina razdeli v več parcel (lahko z ograjami, lahko pa tudi z več pastirji za vračanje živine) in da se živina pase po vrsti na vsaki parceli tako dolgo, da jo dobro popase. Ko je parcela popašena, mora imeti za nekaj časa mir da se trave zopet obrastejo. Koristi od tega so sledeče: na manjši parceli živina travo eno-ličneje popase in jo manj zgazi, ker sicer napravi več škode z nogami kot z gobcem; parcele se izkoristijo racionalneje, ker na tako parcelo prva pride tista živina, ki je najpotrebnejša dobre paše (n. pr. mlečne krave), za njo šele jalova živina in telci, krave gredo na novo parcelo, za njimi pride zopet ostala živina itd. Po številu in vrsti živine si določite tudi število in velikost parcel in sicer morate upoštevati, da se mora ena parcela popasti v teku 6—10 dni in da se mora pustiti ke 3—4 tedne, da se obraste. če boste pasli živino po skupinah (n. pr. mlečne krave, jalova živina in telci), morate paziti, da se te skupine zvrstijo na parceli v roku 6—10 dni, torej ostane ena skupina na parceli 2—3—4 dni, kakor bo pač potrebno. Ko odide živina na drugo parcelo, morate na prejšnji opraviti vsa potrebna dela kot so: košnja preostalih travnih šopov, razmetavanje živalskih iz-metin, razgrinjanje krtin itd. Ta dela lahko opravi pastir. Na ta način bo imela živina in vi največjo korist od pašnika, pašnik pa bo trpel najmanj. K vpraašnju bramorja številni dopisi, ki smo jih prejeli iz raznih krajev, dokazujejo, kako zelo važno je zatiranje tega škodljivca. Zdi se, da je najbrž precej zainteresirancev že preizkusilo enostavnejša sredstva ki smo jih navedli. in je zato največje povpraševanje po kemičnih sredstvih in sicer predvsem po barijevem fluo;ilikatu. Kot smo že poročali v nedeljski štev., boste to sredstvo v nekaj dneh lahko nabavili v trgovini s kemikalijami dr. Kansky. Zaradi silne važnosti tega vprašanja profetino vse, ki se bodo kakorkoli bavili s pokončavanjem bramerja. da nam poročajo o svojih uspehih, mi pa se bomo po potrebi k temu , vprašanju šc povrnili. H A H 12. mesto v Stuttgartu je izpolnil češki mojster Foltys. Spanski prvak dr. Rey ni dospel, baje radi prometnih težav. Mesto njega igra nemški mojster Engels. Pri žre banju je bil določen naslednji vrstni red: 1. Bogoljubov. 2. Eliskases, 3. Grob, 4-Kieninger, 5. Hess, 6. O'Kelly, 7. Szily, 8. Staldi, 9. Richter, 10. dr. Vidmar, 11 Foltys, 12. Engels. Razpored partij in nasprotnikov ni napravljen po običajnem Bergerjevem sistemu, temveč po kompli ciranem nemškem, ki mu je avtor poslovodja Velikonemške šahovske zveze Post, ki tudi vodi turnir v Stutgartu. Dr. Vidmar igra po tem vrstnem redu zaporedoma: z Grobom (kot beli = b), Hessom (kot črni = č), Szilyjem (b.), Richterjem (č.), Foltysom (b.), Eliskasesom (č.), Kieninger-jem (b.), O'Kellyjem (č.), Staldijem (b.), Engelsom (b.) in Bogoljubovom (č.). — Trenutno so znani podrobni rezultati prvih treh kol: V prvem je naš prvak dr. Vidmar premagal po dramatični borbi Groba, O'Kelly pa Szilvja. Partije Eliska ses - Foltys, Kieninger - Richter, Staldi-Hess in Engels - Bogoljubov so končale remis. V drugem kolu je O'Kelly porazil Richterja, Bogoljubov Groba. Remis so bile partije Eliskases - Engels, Szily -Staldi, Hess - dr. Vidmar in Foltys - Kie ninger. V tretjem kolu je Engels premagal Groba, Richter Staldija, Bogoljubov Hessa. Remizirali so: Kieninger - Eliska ses in dr. Vidmar - Szily. Partija OKell - Foltys je bila ponovno prekinjena. • Stanje po 3. kolu je bilo; Bogoljubov 2Vj, O'Kelly 2 (1), Engels, dr. Vidmar 2, Eliskases, Kieninger, Rihter I1/«, Foltys 1 (1), Staldi, Szily, Hess 1, Grob 0. Preseneča nekoliko dobri start Belgijca O'Kellyja. Partija O'Kelly - Foltis je v drugem nadaljevanju končala remis. Po 5. kolu je bilo stanje v vodstvu: Bogoljubov 4, Engels, O'Kelly, dr. Vidmar 3l/z, Eliskases 3-★ Olimpiada v Buenos Airesu je sedaj menda dokončno osigurana in tudi podrobni prvotni program ostane neizpre-menjen. Tako vsaj javljajo londonske »Times« na podlagi kablograma svojega dopisnika v Buenos Airesu. Odločitev v tem smislu je padla na občnem zboru argentinske šahovske zveze, ki se je vršil 13. t. m. Radi finančnih težav je že izgledalo, da bo olimpiada bodisi sploh odpovedana, ali pa vsaj preložena za mesec dni na avgust. Vendar so nekatere evropske reprezentance zlasti menda angleška, zagrozile, da v slučaju preložitve ne bi mogle sodelovati, ker bi njihovi člani ne dobili dopustov in so bili razen tega termini za druge šahovske prireditve že fiksirani v smislu prvotnega programa olimpiade. Argentinska šahovska zveza je takorekoč v zadnjem trenutku apelirala na vlado in občinsko upravo v Buenos Airesu za finančno pomoč za prireditev olimpiade, in je poudarila, da bi odpoved prireditve škodovala tudi ugledu Ar-gentinije. Saj je bila olimpiada že pred dvema letoma prepuščena Argenticem na izrecno njihovo prošnjo, proti predlogoma USA in Madžarske, ki sta se tudi sami potegovali za izvedbo olimpiade! — Program predvideva začetek olimpiade v Buenos Airesu za 20. julija in trajanje približno za 3 tedne.. Odhod za vse evropske reprezentance je določen za 15. junija iz Antwerpna, s posebno ladjo. Prihod ladje v Buenos Aires je predviden za 8. julija, tako da bo do začetka igre na razpolago kar 12 prostih dni! Tudi za povratno vožnjo so predvideni približno 3 tedni. — Ni še popolnoma izključeno, da glede prireditve le še ne nastanejo težave. Vsi zgoraj navedeni podatki izvirajo namreč večinoma samo iz časopisnih informacij. Evropske šahovske zveze pa baje že dalj časa nimajo nobenih avtentičnih podatkov o prireditvi iz Buenos Airesa, pa se radi tega mnoge med njimi še obotavljajo glede udeležbe. Odbor J. š. saveza je med tem že določil štiri člane naše reprezentance: Kostič, Pire, Tomovič, dr. Trifunovič. (Vrstni red bo določen pozneje in tudi kapetan moštva še ni imenovan.) Za petega člana je javila te dni »Politika«, da je bil izbran M. Vidmar ml. To bi bila prav gotovo najboljša odločitev v tem vprašanju. Nekaj dni pozneje pa je »Politika« zopet javila, da bo za petega člana menda dokončno določen S. Vukovič. Upati je, da ta slednja vest ne bo točna. Kolikor je mogoče presoditi, je Vidmar ml. trenutno vsekakor močnejši od S. Vukoviča, zlasti še je v teoriji izvrstno podkovan, kar je za olimpijsko moštvo zelo važno. Za S. Vukoviča bi bilo sicer mogoče navesti formalni razlog, da je bil v Zagrebu pol točke pred Vidmarjem ml. 2e enkrat sem v tej rubriki omenil, da ta argument ne bi smel držati, ker je S. Vukovič svojo prednost dosegel samo s kontumacem proti Furlaniju. Nasprotno vzbuja izredno slaba igra S. Vukoviča na olimpiadi v Stockholmu 1. 1937 zelo resne pomisleke proti njegovi postavitvi v moštvo. Turnir za rusko prvenstvo je bil končan te dni. Zmagal je Botvinnik z 12Vs točkami iz 17 in si tako spet pridobil naslov prvaka, ki ga je izgubil v matehu z Lewenfisom L 1937. ★ Tekme za medklubsko državno prvenstvo so se začele preteklo nedeljo. V slovenski skupini je odpadlo edino predvideno srečanje med Ljubljanskim in Celjskim š. k-om, ker je slednji prepustil brez rgre zmago Ljubljanskemu š. k-u, ki se je s tem kvalificiral za nadaljnje tekmovanje. Tudi v Beograjski skupini je le še odpadlo predvideno ponovno tekmovanje. Na seji organizacijskega odbora so se namreč klubi sporazumeli, da priznajo klubu P. t t. zmago, ki si jo je izvojeval že v tekmah za prvenstvo Beograda. Izgleda da se lanski državni prvak, Beo-gradski š. k., ni posebno zavzemal za ponovno tekmovanje, ker pomeni zlasti za boljše klube to precejšnje finančno breme. Sicer je tudi klub P. t. t. sedaj toliko močan, da bo gotovo eden najresnej-ših tekmecev za državno prvenstvo. — Izmed odigranih tekem je zlasti važna zmaga Sombora nad Subotico (4V«;3Vi). Subotiški š. k., ki ima v svojih vrstah Ko-stiča in Schreiberja, s tem nepričakovano odpade iz nadaljnje borbe. Finalna tekma za prvenstvo Slovenske žahovske zveze med Ljubljanskim in Celjskim š. k-om se vrši danes v Celju. Ker je v semifinalu premagalo drugo moštvo Ljubljanskega š. k-a prvo (!), mora danes Ljubljanski š. k. nastopiti brez svojih najboljših 'gralcev, k3r izglede za če T lje znatno poboljša. — Kakor znano, se tekme za prvenstvo zveze tokrat vršijo še ločeno od tekem za državno prvenstvo. ★ Z zagrebškega turnirja je naslednja odlična partija Vidmarja ml., ki dovolj jasno kaže njegovo moč. Aljehinova obramba Beli: Tomovič. Črni: M. Vidmar ml. 1. e2—e4 Sg8—f6 2. Sbl—c3 Ostreje in bolje je 2. e5. 2. — d7—d5 Z e5 bi bil črni lahko prešel v dunajsko otvoritev. Pa tudi igrana poteza doseže približno enako pozicijo. 3. e4—e5 Sf6—d7 4. Sc3:d5 Sd7:e5 5. Sd5—e3 Nimco*'jč je svojčas priporočil to nadaljevanje kot najboljše. 5. — c7—c5 6. b2—b3? To je že huda napaka. Na diagonali, ki jo beli otvarja, pride črni preje do besede. Potrebno je bilo 6. f4, Sg6, 7. g3. 6. — g7—g6! 7. Lcl—b2 Lf8—g7 8. Tal—bi Radi grožnje Sd3+ je ta izguba tempa že več ali manj potrebna. 8. — 0-0 9. h2—h4?! Preden je razvit, začenja beli že z napadom. Ob hladnokrvni obrambi črnega se mu to temeljito maščuje. Ideja napada pa je najbrž tu sploh napačna, ko vendar beli ne more več rohi-rati na damsko stran. 9. — Sb8—c6 10. f2—f4? Se5—d7 11. Lb2:g7 Kg8:g7 10. h4—h5 Sd7—f6 13. g2—g4 Dd8—d6! Črni prav hitro dokaže, da se je beli z napadom kmetov samo odločilno oslabil. 14. Ddl—f3 Nekoliko bolje Sh3. 14. — Sc6—d4 15. Df3—g3 Sd4—e6 16- h5:g6 f7:e6 17. Sgl—h3 Krije sicer kmeta f4, ne pa tudi druge, manj vidne grožnje. Pomoči pa itak ni bilo več. 17. — Dd6:d2 + ! 18. Kel:d2 Sf6—e4-tf 19. Kd2—d3 Se4:g3 Črni ima kmeta več, pa še veliko pozicijsko prednost. Borba je seveda že odločena. 20. Thl—gl Sg3:fl 21. Tbl:fi b7—b6 22. f4—f5 Izgubi prej ali slej še najmanj drugega kmeta. 22. — Se6—d4 23. Tfl— f4 Tf8—d8 Sedaj beli ne more več preprečiti celo izgube kvalitete. 24. Tgl—fi Sd4:f5+1 25. Kd3—e2 Sf5—g3 + 26. Ke2—el Sg3:fl 27. Tf4:fl Td8—f8 beli se vda. vasja Pire. R DIO Nedelja 21. maja Ljubljana 8: Plošče. — 8.15: Prenos cerkvene glasbe. — 8.45: Verski govor (g. Jože Jagodic). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Kitarski trio. — 10.30: Plošče. — 11: Prenos slovesnosti ob Prešernovem rojstnem domu v Vrbi. — 12: Plošče po željah. —13: Napovedi.—13.20: Pevski zbor »Sava« in tenor-saksofon (g. Nerad Zoran). — 17: Kmetijska ura: Izbor in pridelovanje fižola (inž. Mikuž). — 17.30: Radijski orkester. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Gasilstvo — narodna organizacija (Pavel Japelj). — 19.50: Prenos šmarnic. — 20.30: Pevski in orkestralni koncert (ga. Elza Buchal — sopran). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veselo rajanje (plošče). Beograd 17.15: Vojaška godba in godalni orkester. — 20: Jugoslovenske pesmi. — 20.30: Orkester. — 21.30: Lahka godba in ples. — Zagreb 20: Havajske kitare. — 20.45: Lahka godba. — 22.20: Ples. — Praga 20: Operetni večer. — 21.30: Violinske skladbe. — 23.20: Plošče. — Varšava 19.50 Plošče. — 21.20: Petje. — 22.30: Ples. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 19.30 Orkester. — 20: Petje. — 20.55: Odlomki iz operet. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12.15: Koncert orkestra. — 15.40: Iz pevnih iger. — 16: Vesela muzika. — 19.25: Lahka glasba s plošč. —20.15: Zvočne slike. — 21.40: Schubert: Godalni kvartet v d-duru. — 22.30: Nedeljski ples. — 24: Lahka godba orkestra. — Berlin 19.20: Vesele melodije. — 20.15: Koncert velikega orkestra in pevcev. — 22.30: Lahka glasba. —24: Nočni koncert. — München 20.15: Odlomki iz operet. — 22.30: Gcdba za ples. — Pariz 20.30: Spevoigra. — 22.45: Lahka glasba s plošč. — 23: Plesi. Ponedeljek 22. maja. Ljubljana 12: Mojstri harmonike (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —-13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Zdravniška ura: Ob psihopatiji (dr. B. Magajna). — 18.20: Korošci pojo (plošče). — 18.40: Kulturna zgodovina Koroških Slovencev (prof. Lojze Potočnik). —> 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura; Ideal človeka-junaka v naši narodni poeziji. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Koncert komornega tria (gdč. Francka Ornikova, gg. Čenda Šedlbauer, Marjan Lipovšek). — 22.45: Citraške točke (plošče). — 21.15; Iz jugoslovanskih oper (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zbor čitalnice iz Šiške. Beograd 16.45: Plošče. — 17: Orkester. — 18.10: Petje in plošče. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.15: Klavirske skladbe. — 21.45: Plošče. — 22.15: Ples. — Zagreb 17.15: Pesem in klavirske skladbe. 20: Lahka godba. — 21.15: Beethovnov koncert iz Londona. — 22.45: Plošče. — Praga 19.45: Zvočna igra. — 21.10: Skladbe za klavir in orkester. — 22.10: Plošče. Varšava 21: Plošče. — 21.15: Beethovnov koncert iz Londona. — 22.45: Lahka glasba s plošč. — Sofija 18: Lahka godba in ples. — 19: Petje. — 19.30: Simfonični koncert. — 21.40: Za zabavo in ples. — Dunaj 12: Orkester. — 15.30: Melodije v maju. — 16: Vesela muzika. — 17.10: Orkester. — 18.15: Čajkovskijeve baletne skladbe. — 19: Za smeh — 20.15: Slavni pevski bori. — 21.35: Virtuozni drobiž. — 22.30: Pesmi in klavirske skladbe. — 23: Vesela muzika in ples. — Berlin 19.15: Nasmejani klasiki — 20.15 Zabaven večer. — 22.30 Tik pred polnočjo... •Vasa ženska strun Žena na braniku narodnih koristi Vsaka nesreča in nevarnost, ki preti posamezniku ali skupnosti, more biti v biagoslov, ker vzbuja neslutene sile. ki so spale. Tako opažamo tudi danes, ko se nad vsemi evropskimi narodi vedno na novo zbirajo grozeči temni oblaki, ko noben narod ne ve, kaj mu utegne prinesti jutrišnji dan, — v teh časih opažamo, kako zlasti v malih narodih vstajajo nove življenjske sile. Zato smo lahko tudi mi prepričani z našim Cankarjem, da nikoli ne bo propadel ta narod, ki je trikrat petsto let trpel in tlačanil, naš rod, ki si je pisal svojo zgodovino s krvjo in svojimi solzami, ta narod, ki si je kljub suženjstvu in uboštvu, kijub gladu in žeji s čez-naturno močjo ustvaril svojo kulturo ...« V delo narodne obrambe se moramo uvrstiti tudi žene. ki smo prve poklicane, da stopimo na branik svojega naroda. Saj :ima žena že po svojem bistvu poglobljen odnos do domovine, do svoje rodne zemlje in do svojega jezika. To so vrednote, ki jih mora žena ohraniti svojimi otrokom in poznejšim rodovom, v katerih bo narod živel dalje. Kakor je naša žena stopila na plan v dobi preporoda in v deklaracijskih časih, tako in še veliko bolj se mora danes zavedati svoje naloge in dolžnosti. Ona bodri svojega moža, daje poguma svojemu bratu, vzgaja k neustrašenosti svojega otroka, sama pa mora biti vzgled odločnosti in poguma. Tedaj bo to spet tista žena, o kateri pravi Levstik: »Požrtvovalna, krepostna slovenska mati je bila po posebni milosti globokega in tajinstvenega nagona rešiteljica našega rodu. Tisočletni čudež naše ohranitve je ona... Ce nam je bilo ženstvo višjih slojev zanesljiv tlakomer, po katerem smo lahko spoznali prodiranje tujega duha, nam je ostajalo vendar tolažilno dejstvo, da je široki narod v svojem jedru zdrav in so vse njegove prirodne vrline varno shranjene v duši preproste slovenske matere in žene...« Doma in Ženino udejstvovanje Pojav žene znanstvenice, pisateljice, slikarke, sploh žene ki se udejstvuje v tej ali oni panogii znanosti ali umetnosti, ni danes prav nič izrednega ali izjemnega, dasi je še zelo mlad. V prejšnjih stoletjih namreč ženi ni bilo dano. da bi mogla izven domačih sten uveljaviti svoj umetniški čut. «vvoja stremljenja po nečem višjem, lepšem. Tu pa ga je uveljavljala, kakor je pač mogla in vedela, bodisi kot dekle, kot moževa tovarišica. mati tn vzgojiteljica ali gospodinja. Svoje najtišje sne pa je vtkala v vezenine, ki jih še danes občudujemo Pa tudi kot taka je žena vršila svojo veliko kulturno nalogo, za svoj čas prav tako pomembno. kakor je pomembna vloga današnje žene v današnji dobi. Vendar pa poznamo iz preteklih stoletij žene, ki so se dvignile nad povprečno ženo svoje dobe. Bile so sicer zelo osamljen, izjemen pojav. Tako poznamo iz stare grške dobe pesnico Sapho. V mračnem srednjem veku pa so se žene — zlasti one iz plemiških slojev, zatekale v samostane. — edini kraj, ki je dajal ženi kolikor toliko možnosti za izobrazbo. Tu so se ukvarjale predvsem z vezenjem, učile pa so se tudi klasičnih jezikov. prevajale, se bavvie z znanostjo in umetnostjo. Slikale so imciale, miniature in silèno. Ena takih učenih opatic je bilia Hildegards von Bockel heim, ki je v 11. stoletju napisala celo vrsto fizikalnih in zooloških dej. Prav tako znana je bila »severna prerokinja« Peregita Švedska, ki je ževila za časa Otona in pisala izvrstne latinske pesmi. V 13. stoletju je slovela kot izredno dobra govornica profesorica na teološki fakulteti v Bologni teologinja Boulonnois. Cassandra Fedela je bila docent na univerzi v Pa-dovi. Razen teh je bilo še več drugih žena, ki so v srednjem veku slovele kot univer-ritetne profesorice in odlične govornice. Za časa renesanse in humanizma so pri-fcele žene (le iz višjih slojev) živo sod dorati na vseh področjih znanosti in umetnosti. ne da bi se jim bilo treba za to še posebej boriti. Mnoge tedaj živeče žene — kakor Kathrina Cornato v Benetkah ali Izabela d'Este v Mantovi in Veronika Gambair-»a v Bologni, so bile žarišče vsega tamoš-ajaga duševnega življenja. Tak visok poožaj so zavzemale žene zla-jti v Italiji in Španiji, dočim jc bi! položaj mgleške, francoske in nemške žene popolnoma drugačen. Tu je bila žena v panogah ynanosti i.n umetnosti povsem potisnjena v ,lran. Toda želja po višji izobrazbi in bor-'* za izboljšanjem svojega socialnega no- Pri težavah vsled hemoroidov pomagata že 1 do 2 Leo-piluli, če jih jemljete po jedi. To sredstvo pomaga že po petih, šestih urah do lahkega in prijetnega odvajanja. Oglas reg. pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938 po svetu v preteklih stoletjih ložaja je žene teh in drugih držav privedla do tega, da so se pričele približevati oni stopnji, na kateri sta bili že Italijanka in Španka. Klasičen primer je francoska pisateljica Christine de Pisan. Zgodaj ovdovela je bila prisiljena skrbeti zase in za svoje otroke. Z brezprimerno energijo se je sama izobrazila in napisala dela. ki so zasilovcla tudi izven meja njene domovine. Posebno zanimiva je njena razprava o ženskem vprašanju: »La cité des dames«. To je prva razprava o ženskem vprašanju, napisana v 15. stoletju! Druga Francozinja, mademoiselle de Gourray, Hontoigmova adoptirana hčerka, je v isti dobi razglašala enakopravnost obeh spolov. Francozinja Ana Danir se je bavila z znanostjo in je prva prevedla v francoščino Piauta. Aristofana, Teremca im Homerja. Napisala je tudi »Traiite des cause» de la corruption du gout« (»Razprava o izmaličen osti okusa«), ki ima radi svoje kvalitetne znanstvene obdelave trajno vred-nost Žena, ki so se uikvarjale v teh dobah z zmanostjo in umetnostjo, bi lahko navedli še celo vrsto, čeprav so bile le izjemen pojav svoje dobe in so večinoma pripadale višjim krogom. Šele tekom devetnajstega stoletja, zlasti proti koncu, ko je postajal ženi, ne glede na njen socialni položaj, dostop do znanosti in umetnosti vse lažji, je postala žena znanstvenica ah umetnica že povsem družabni pojav. Slovenska žena se je pričela prebujati in zavestno stremeti po svojem kulturnem dvigu sredi 19. stoletja, istočasno, ko so se pričeli naši najširši narodni sloji zavedati svojih človeških in narodnih pravic. Med našimi ženami so bile talke, ki po svoji inteligenci in pogumu niso prav nič zaostajale za drugimi med svetom znanimi ženami. Zdaj pa se tudi naši ženi nudi vedno več prilike, da do poslednjega drobca razvije vse svoje siile in s svojim bogastvom tudi ona obogati človeštvo, ki je duhovnega bogastva potrebnejše, kakor kdaj koli poprej. M. K. Srebro se čisti z volneno krpo in a sežgano magnezijo, ki se namoči v vodi. ali tudi le z milom in vodo ter z mehko ščetko. Perilo, ki ga malokdaj potrebujemo, moramo zaviti v tenak temnomoder papir, da ne porumeni. Slamnate rogože in vsi pletarski izdelki postanejo kakor novi, če jih čistimo s ščetko, namočeno v slani vodi. Tedenski jedilni list Kako bi kuhala, če • •. PONEDELJEK. Obed: Kolerabčna juha z grahom. Telečji zrezek v papriki. Testeni polžki. Palačinke. — Večerja: Gnjat z jajci. Spinača. TOREK. Obed: Ragù juha iz telečje glave. Mrežna pečenka z dušenim kislim zeljem Pire. Palačinke. — Večerja: Be-luši z maslom. Sir. Redkvica. SREDA. Obed: Na juhi masleni žlični-ki. Govedina s špinačo in ocvrtim krompirjem. Sirove blazinice, — Večerja: Široki rezanci z orehi. ČETRTEK. Obed: Ječmenčkova juha z grahom. Faširani telečji zrezki. Kuhan Svilene nogavice Direktor Tomas Niebur je pravkar pregledoval važen dopis, ko je stopil njegov tajnik Johannes Hagen. »Oprostite, gospod direktor, zunaj je mlada dama, ki bi rada nujno govorila z vami.« Niebur ga je presenečen pogledal: »Mlada dama?« Johannes Hagen se je pomembno nasmehnil in vrtel nalivno pero med koščenimi prsti. V njegovem nasmehu je bilo skoraj nekaj nesramnega.« »Dama je zelo lepa. gospod direktor! — Ce mi dovolite skromno pripombo. — ne smeli bi je pustiti predolgo čakati. Zdi se da se ji mudi!« Niebur je zardel. Opazil je Hagenov nasmeh in je razdražen planil: »Saj veste, da nikogar ne sprejemam!« Johannes Hagen pa je vztrajal: »Mlada dama noče oditi!« »Pa naj vstopi!« Tajnik je odšel. Niebur je zaprl miz-nico in kljub napornemu razmišljanju se ni mogel domisliti, kdo naj bi bila dama in kaj hoče od njega. Tedaj pa je že vstopila. Niebur je vstal. Bil je eleganten gospod, zanimivih potez, lasje na senceh so mu že začeli siveti. Tem okolnostim se je imel zahvaliti za svoja številna poznanstva z lepim spolom. Toda tako ljubkega dekleta, kakor je zdajle stalo pred njim, še ni srečal. Dama je smehljaje sedla. Zdelo se mu je, da še nikoli v življenju ni videl tako očarujočega nasmeha in takip velikih, bleščečih oči. Ali so bile modre, rjave ali morda še temnejše? Ni vedel. Na vsak način pa so bile oč aru j oče. Vzel je zavi- tek finih cigaret in ji ponudil... Vzela je eno. Prižgal jo je in sedel. Kakor začaran se je zagledal v njene noge. Krilo ji je zdrsnilo nekoliko navzgor. tako, da je pokazala kolena. Te noge! Te prekrasne noge! Ni mogel odvrniti pogleda od njih, čeprav je vedel, da se to ne spodobi. Iskal je besed: Kakšno srečno naključje mi je dalo čast?« Znova se je nasmehnila in sledila smeri njegovih pogledov. »Dragi gospod direktor! — Zdi se mi, da vam moje noge zelo ugajajo. Prav zato sem prišla.« Niebur jo je strme pogledal. Zardel je. Ni je razumel. Veliko je že imel opraviti z ženskami, toda tale mlada dama se mu je zdela čedalje skrivnostnejša In zdaj je dvignila krilo še za širino roke. »Gotovo občudujete prekrasne nogavice, gospod direktor. So pa tudi v resnici sijajne. Se nikjer nisem videla lepših. Po-plemenitijo linijo noge, se prekrasno oprimejo kože in napravijo nogo elegantno-Poleg tega pa so tudi neuničljive.« Niebur je strmel zdaj v noge, zdaj v smehljajoči se dekletov obraz in spet v noge, ki so bile iztegnjene proti njemu. Gospa pa je govorila: »Že dva meseca nosim nogavice in Se vedno so take, kakor bi jih šele pred kratkim oblekla. Niti ena pentlja ni popustila in niti ene, tudi najmanjše poškodbe nimajo. Nove so, kakor prvega dne! — Prav take nogavice bi morala nositi vaša gospa soproga. In zaradi tega sem danes tul Zdaj je Niebur razumel. Potegnili so ga. Hotel je nekaj pripomniti, pa ni prišel do besede »Nikar ne recite ne, dragi direktor! Vem, da vaša gospa soproga kupuje večinoma sama take stvari, toda verjemite radič v solati Pražen krompir. — Večerja: Jetra na beneški način. Solata. PETEK. Obed: Ragù juha s scampi. Po-lenta.Artičoki. Sirov zavitek. — Večerja: Kuhane ribe z majonezo, sir. SOBOTA. Obed: Na juhi rezanci. Govedina z dušenimi kolerabcami, dušeno čebulo in praženim prompirjem. Crešnjev kolač. — Večerja: Možganji kroketi. Solata. Redkvice. NEDELJA (binkoštna). Obed: Perutninski ragù. Beluši z maslom. Ocvrto pišče. Solata. Kremove rezine. — Večerja: Pre-slaninjen jezik. Spinača. Kako moram kuhati, ker • • • PONEDELJEK. Obed: Krompirjeva juha z grahom Zdrobov pečenj ak. — Ve-~-erja: Testene vrvice. Paradižnikova omaka. TOREK. Obed: Rebrca s kislo repo. Ajdovi žganci. — Večerja: Spinačni cmoki. SREDA Obed: Na goveji juhi kupice. Govedina s krompirjem v omaki. — Večerja: Rižoto z grahom. ČETRTEK. Obed: Na goveji juhi opečene žemljice. Polpete v omaki. Droben pečen krompir. — Večerja: Omlete z ocvirki. Solata. PETEK. Obed: Fižolova juha s teste-nimi polžki. Pehtranova potica. — Večer-aj: Polenta. Radič. SOBOTA. Obed: Na juhi rezanci. Govedina s fižolico v omaki in krompirjem v kosih. — Večerja: Segedinski golaž-Zličniki. NEDELJA (binkoštna). Obed: Na Juhi riž z grahom. Ponarezen srnin hrbet Krompirjevi svaljki. Fiancati. — Večerja: Precvrti krompirjevi svaljki. Solata s trdimi jajci. 'cvmoL / nosi zopet volno... Lalike poletne volnene tka-nine so ie vedno priljubljene, Iter lepo pristojajo, se ne met» Icajo in niso tako občutljive kakor druge tkanine. Kako se pa te tkanine perejo? Bodite brez skrbil V blagi raztopini Luxa ostanejo barve neizpremenjene, tkanina me« hka in odporna, ker Lux se topi in razvija obilno peno tudi v mrzli vodi. Volna prana v Luxu, ne bo nikoli trda in kocinasta. za vse boljše tkanine Ae AazJtofri tudi v yvuaJti vedi Takšni so moderni predpasniki Težko boste verjele, da jes primerno krojenim, učinkovitim predpasnikom mogoče polepšati vsako navadno obleko. Saj je bil doslej predpasnik najbolj dolgočasno in naj skromnejše izmed vseh ženskih oblači! in je služil le delu, ne pa vali koketnosti. Toda letos se je za ubogega pastorka povsem nepričakovano zavzela njegova mačeha — moda in kakor s pomočjo čudeža je spremenil svojo podobo. Letošnji predpasniki so široki, zvončasti, nagubani in nabrani kakor lahka krila po'etnih oblek tyn*-*- jÌHVC**»*- in se zato zdijo mladostni, veseli in elegantni. Lansko poletno obleko, ki ima še po stari modi krojeno ozko krilo, lahko ponosite pod modernim, širokim predpasnikom. ki sc prav malo razlikuje od širokega, elegantnega krila. Sicer pa poglejte same: vsaki izmed zgoraj narisanih predpasnikov stori še niikavnejšo obleko, ki jo pri delu ščiti. Vsa dobro pralna tvoriva, predvsem pa platno in ljubko vzorčasti zefir, kakor tudi črni in temnomodri alpaka upošteva moda pri izdelavi novih predpasnikov. Moderni predpasniki učinkujejo skoraj kakor obleke, zato niso več beli, temveč predvsem barvasti, v poštev pa pMde vsaka izmed lepih modnih barv. ki se siklada z barvo vaše poletne obleke. Za visoko postavo z vitkim pasom je kakor ustvarjen širok, bogato zvončast predpasnik s prišitim visokim pasom, ki ima ob- rni, človeku se vedno nudi priložnost, da napravi svoji ženi veselje. Prepričana sem, da se bo vaša soproga nad vse razveselila, če ji boste pri zajtrku položili na mizo dva ali tri ducate takihle nogavic.« Niebur je globoko vzdihnil: »Toda, draga gospodična...« Mlada gospa pa je potegnila iz torbice beležnico: »Nikar mi ne kvarite take majhne kupčije. Pomislite, kako težko dobim naročila. Nisem običajna zastopnica, ne tekam okoli s kovčegom polnim vzorcev, svojim odjemalcem pokažem kar praktično neprecenljive vrednote svojega blaga.« Znova je stegnila noge proti njemu: »Prosim, potipajte čudovito kakovost teh nogavic in prepričali se boste, da v bodoče vaša gospa ne bo hotela nositi drugih nogavic.« Direktor Niebur je pogladil noge mlade gospe, ki je med tem z velikimi črkami pisala v beležnico: datum, direktorjevo ime in število naročenih nogavic: pet ducatov! Potem mu je dala listek v podpis. Pri tem pa je potegnila krilo naleč pod kolena. Zdelo se je, da ji le nI bilo tako lahko kazati svojih nog, kajti nekako olajšano je zavzdihnila, ne da bi Niebur karkoli opazil. Pravkar je podpisoval naročilo. Potem jo je smehljaje pogledal: »Kupčija je sklenjena, draga gospodična! Zdaj pa bi rad od vas nekaj izvedel!« Z razprtimi očmi ga je pogledala: »In sicer?« Primaknil se Je nekoliko bliže: »Kaj naj počnem s takšnim številom ženskih nogavic?... Nimam namreč žene.« Gospa je naglo vzela naročilnico: »Potem boste pač kje imeli kakšno prijatelj ito, ki bi jI radi napravili veselje.« Niebur se je primaknil še bliže: »Lahko ' vam napravim to veselje?« Gospa je vstala. Njen obraz se je mahoma zresnil. »2al tega ne morem sprejeti.« Direktor je prav tako vstal. »Toda, prosim vas! Ne jemljite takoj vsega tako resno. Resnično nisem hotel več, kakor napraviti vam veselje.« Tedaj je mlada gospa pogledala na svojo zapestno uro. Njen izraz se je omilil-Zvijačno se je nasmehnila. Znova je vzela beležnico in raztrgala naročilnico. Pomembno se je nasmehnila: »Dragi direktor! Pomirite se. Ne bom vam poslala nogavic, ker nobenih nimam.« Niebur je zajecljal: »Toda... zakaj potem vaše noge ... in ...« Gospa si je oblačila rokavice in rekla: »Pravkar ste zamudili sejo!« Niebur je pogledal na uro. Vzkliknil je: »Za boga, seveda! Zdaj je prepozno! Zdaj ne dobi velikega naročila moje podjetje, marveč tekmovalec, ki pa ga prav nič ne poznam.« Gospa je postala zelo ljubezniva. »Da, ker niste prišli ob dogovorjenem času, je dobil naročilo vaš tekmovalec. Saj niste hudi name? Vso komedijo z nogavicami sem uprizorila le zato, ker dobro poznam slabosti moških in ker sem hotela preprečiti, da bi pravočasno prišli na sejo. Vaš tekmovalec je namreč moj mož!« Niebur je hotel planiti. Ona pa je pomirjujoče položila roko na njegovo: »Ne jezite se! Vaše veliko podjetje ne bo trpelo škode, moj mož pa bo s tem le prišel dober korak naprej. In on mora uspevati, ker ga ljubim. — Hvala vam, gospod direktor!« Niebur je spoznal, da Je poražen ln smehljajoč se jo je spremil do vrat. Možu, ki ga ni poznal, je zavidal to lepo in pametno ženo. Potem je znova odprl mizni-co, pozabil Je na čedne noge in se ves poglobil y proučevanje važnega dopisa. liko malega steznika. Takšen kroj predpasnika nas spominja na krila nekaterih kmečkih oblek in se piav posebno lepo poda k lahki, svetli obleki. Zamišljamo si ga iz temnounodrega. pralnega tvoriva Če ljubite učinkovite kontraste, potem ga kombinirajte s širokim pasom iz podobnega, toda temnordečega tvoriva (1. skica). Naslednji model predpasnika ima nekoliko ožje krilo in koničasto vstavljen zgornji del zdokaj širokimi, zadaj p^okrižanimi naramnicami. Takšen predpasnik je lahko iz pikčastega tvoriva. V tem primeru ga smemo nositi le k enobarvnim oblekam, da učinkuje elegantno, dočim nosimo k vzorcastim oblekam enobarvne predpasnike, po možnosti v temnih odtenkih (2. skica). Pri delu so se izkazali kot posebno praktični predpasniki v obliki halje, ki zaščitijo tudi život obleke. Letos so takšni predpasniki bogato zvončasto krojeni in se torej po kroju ne razlikujejo dosti od obleke same le da nimajo rokavov in ne ovratnika, kakor to vidite na naši skici. Predpasnik te vrste je spredaj zapet z dolgim nizom gumbov in prevezan s pasom iz ene-kega tvoriva. Seveda pri takšnem izrazito delovnem predpasniku ne smejo manjkati praktični veliki žepi (3. skica). Posebno ljubko učinkuje, če prevežete svoj predpasnik iz enobarvnega platna s širokim pasom iz vzorčastega tvoriva obleke, ki jo nosite pod predpasnikom. Takšen predpasnik na naši skici ima dokaj visok pred pran ik in v loku vrezane žepe. Spodnji del je zvončasto krojen, široki pas ' EUTNA UO/ilFEKCÙX«%^ f, MAR/BOß X POJA/ASA -VEDNO, najnovejše pa je postrani zavezan v enostransko pentljo (4. skica). Pri delu na vrtu boste najraje nosile predpasnik iz rožastega kretona. ki se tako imenitno sklada z bujno razcvelimi gredami vse naokrog. Lahko ga opremite z nizkim predprsnikom, naramnice pa zavežete za vratom v ljubko pentljo. Na naši skici je sprednji del takšnega predpasnika okrašen s tremi globokimi gubami, ki ga store širšega (zadnja skica). Kostumi iz progaste svile Kostumi, ki so tako neomejeno prevladovali v pomladni modi, se ne nameravajo posloviti od nas niti sedaj, ko se nam bliža poletje in ko se moda trudi prinesti kaj novega, bolj lahkotnega. S svojo izredno praktično in obenem mladostno noto so se ženskemu svetu tako silno priljubili, da bodo ostali v veljavi še naprej, popoldne tz svilenega, dopoldne pa iz platnenega tvoriva. Največ uspeha obeta moda kostumom iz progaste svile, ki jih lahko učinkovito kombiniramo z enobarvnimi svilenimi krili in svetlimi bluzami iz nežnega muselina sli organdija. Dva takšna preprosta, toda elegantna ikJoetuona predo ču j e naša skica, Kako dolgo lahko vztraja človek brez hrane Brez škode za telo se ne smeš postiti dalj nego 20 ur — Usada bro* dolomcev in rudarjev — Gladovanje v živalskem svetu Kako dolgo lahko vztraja človek brez j diffu umrl Italijan Succo po 65-dnevni gla-jedi? O tem vprašanju so si ljudje na- | dovni stavki ki jo je začel zato, da bi do- brali najrazličnejše izkušnj. Zdravniki našega časa stoje na stališču, da se brez škode za telo ne smeš postiti dalj časa nego 20 ur. Organizem pa vzdrži post seveda še dosti več časa. Zgodovinske kronike in primeri iz sedanjosti poročajo o pravih čudežnih uspehih : 1 a d o v a n umetnikov a. drugič c-io 50 dni. Ko so ga potem L. 1531. so zaprli nekega Angleža Johna Scotta, ker je bil rohnel proti škandaloznemu življenju Henrika VIII. Dvakrat je začel mož gladovno stavko Prvič je vzdržal 2.0 izpustili, pa je izgubi) pamet. V boju za neodvisnost Irske je znameniti župan Mac Swiney iz County Cooka vzdržal naravnost neverjetno dolgo dobo 73 dni v ieči brez vsake hrane. Ko so ga izpustili so je v kratkem popolnoma popravil. Pred desetimi leti je v angleški ječi v Car- kazal svojo nedolžnost. Iz tega je razvidno, da psihološki momenti lahko odločilno vplivajo na trajanje posta. Tudi upanje lahko da človeku neverjetno moč proti gladu. Pomislimo samo na tistih 13 zasutih rudarjev v Courbiere-su. ki so kratko pred začetkom svetovne vojne vzdržali v svoji temni ječi pod zemljo 20 dni brez hrane. Vzdržali so. ker so ves čas slišali udarce kladiv, ki so krčili reševalnemu moštvu pot do njih. Vse so rešili žive in celo zadnji, ki so ga rešili šele po 25 dneh, je ostal živ. Obup pa nasprotno pospešuje konec. Tistih 135 brodolomcev francoske jadrnice : Meduze«, ki so se na visokem morju zgnetli na. splav, je ker pomrlo že čez teden dni niso videli nobene možnosti za rešitev. Najbolj čudni primer gladovanja pa nam je ohranila stara francoska kronika. Knjiga, ki je izšla v 18. stoletju in opisuje zgodovino embrunske dioceze. poroča: »V aprilu 1760. je izgubil neki 10-letni deček po imenu Guillaume Gay sposobnost za jed in pijačo zavoljo neke neznane bolezni. Splošno so se bali. da bo umrl, toda to njegovo stanje je trajalo štiri leta. šele tedaj ga je spravil zdravnik tako daleč, da je mogel obdržati v sebi nekaj mleka, ne da bi ga spet izbljuval. Počasi so mloku primeša vali omehčanega kruha in tako ga je uspelo ozdraviti, tako da se je pozneje razvijal Ples obsedencev Svelisene slavnosti v Anamu — ženske, obsedene od hudiča popolnoma normalno...« Gladovanja do 50 dni so večkrat zabeležili. še dosti daljše dobe posta pa vzdrže živali, žaba vztraja brez hrane leto dni, stenica pa celo šest let. Pes lahko gladuje 60 dni. ptice pa umrejo že po nekoliko rjneh. Golob ne bo živel več nego 11 dni brez hrane. Nočna operacija z nožem Na poziv rdečelasega roparja fe moral zdravnik izvršiti posežek z nesteif IHzic ano britvijo Neznana ženska je v eni zadnjih noči poklicala nekega chiniaškega zdravnika in ga pozvala, naj pride v to in to hišo. Ko je stal zdravnik pred hišo. je malo okleval. Stvar je bila malo neugodna, niti okolica niti mračna hiša nista bila takšni, da bi mu ne dajali povoda za to oklevanja Potem je pa potrkal na vrata. Vrata so se v istem trenutku odprla :n üdravnik je stopil v popolnoma temen hodnik. Vrata < o se zaprla, tedaj se je zasvetila električna žepna svetilka in v njenem svitu je zagledal zdravnik dva samokresa, ki sta se grozeče naperila nanj. Glas nekega moškega ga je pozval, naj mu sledi. Kratko nato je zdravnik stal v majhni, slabo razsvetljeni sebi. Mož ki ga je bil pnvedel tja se je izkazal za velikanskega. mršavega gangstra z rdečimi lasmi. V sobi je bilo nadalje mlado dekle, a v neki postelji je ležal nezavesten moški, s Dobil je strel v trebuh, odstran.te mu kroglo.« je zapovedal rdečelasec. Zaman je zdravnik pripovedoval, da potrebnega kirurškega orodija nima pri ce-bi. Ne da bi izgubil svoj m;r, je rdečela- sec potegnil iz nekega predala hritev in mu jo izročil z besedami : »Tu imate nož, gotovo bo dovolj oster.« Pred cevjo obeh samokresov se je zdravnik molče spravil na delo. Vedel je. da je vsa,k upor zaman. Uspelo mu je, da je kroglo izvlekel. Vse je šlo v redu. Bogve kaj bi se bilo zgodilo z njim. da mu je mož pod n es te ri 1 i zi ranim nožem izkrvavel. Razen tega je moral izvesti operacijo brez omamitve. Toda ranjenec se je bil med operacijo komaj zganil in se ni zavedel. Dekle, ki je zdravniku med ope-raejo pomagala, je izbrisala vse sledove. Potem je rdečelaisec pozval zdravnika, naj obenem z dekletom spravi ranjenca v avto, ki je čakal na cesti. Potem je avto z zločinci oddirjad. Zdravnik je stvar takoj sporočil najbližji policijski postaji. Kakor so ugotovili, je šlo za dva znana gangstra. G. Wil-iOna in Edwarda Rüeya iz Detroita, med tem ko dekleta niso poznali. Gangstri so «ili prejšnji večer napadli neki lokal in so se morali umakniti pred streli gostov in policije. V tem spopadu je bil ustreljen neki gost, ranjena pa dva policista. i zid pod drobnogledom Frhlica za kemično industrijo in gozdno gospodarstvo Japonska vlada je sestavila posebno študijsko komi'i jo, da bi preiskala rodovitna peščena tla v nekih predelih Man-džukua in v petih sevemokitajskih provincah, ki so ta čas še v japonskih rokah. Japonci imajo nahmen razviti iz ogromnih skladov te kitajske prhlice poseko pridelovanje gnojil, in to tem bolj, ker so dosedanje raziskave pokazale, da ta prh-lica ne izboljšuje samo slabih tal, temveč da jo je mogoče uporabiti tudi za kemično industrijo in gozdno gospodarstvo. Ta plodna kitajska prst. ki v enakomerni sentavi prikriva gorovja in doline, je la-pomat pesek rumenkaste do sivo rumene Zakonska tragedija v modnem salonu V enem izmed največjih modnih salonov v Toulonu ie bila zapo-lena 2öletna Ger-maine Angeli, žena. nekega 401etnega vojnega slepca. Imela je že dalj časa namen, da se loči od slepega moža ter poroči z drugim. Ta načrt pa je naletel ra odpor ne ?amo pri Angeliju. temveč tudi pri njenih lastnih sorodnikih, r red nekoliko dnevi je ženin brat privedel slepega moža v salon in ie dal poklicati svojo ; estro. Komaj se je ta pojavila, je Angeli potegnil samokres in oddal pet strelov na njo. Zadel je šr predobro, žena se je zgrudila smrtno zadeta, krogle pa so ubile tudi neko kli-entko in težko ranne drugo nameščenko v salonu. Slepca in njegovega svaka so aretirali. «ofnlad — nova obleka! Elegantne, moderne vzorce kvalitetnega blaga za obleke in površnike dobavlja po nizki ceni tvrdka DRAGO SCHWAB LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 1. Moška in dos k-i konfekcija vedno v zalogi. Na željo prvovrstna izdelava po meri v lastnem modnem salonu. barve, o katerem menijo, da so ga viharji in padavine raztresli nad širnimi predeli Kitajske iz puščavskih ozemlj Notranje Azije. Zemlja je plodna in polna redilnih snovi, doslej je pa kemično še niso dobro raziskali. Zanimiva je tem bolj, ker predstavlja glavni gradbena material za največje gradbeno delo na svetu, prosluli Veliki zid, ki je 2450 km daleč zapiral Kitajsko pred vpadom barbarskih rodov, Veliki zid šteje že skoraj 2200 let, a še danes ima neki. čeprav majhen strategič-ni pomen. Višina zidu. Ivi se prilagodeva obliki tal. znaša 16 m, širina pa 5 do 8 metrov. Pod mongolsko vladavino je v 13. stoletju razpadel, co arji iz dinastije iVIin-gov so ga obnovili. Ta najogromnojši zid vseh časov, ki je branil celo velikansko deželo, so zgradili iz zgoraj omenjene prhlice z malenkostnim dodatkom kamna. Pred nekaj časa so poskusih izračunati, koliko bi veljal kitajo ki zid. če bi ga zgradili danes s pomočjo najmodernejših gradbenih strojev. Pri tem so izračunali razmeroma malo vsoto 900 milijonov jenov. Ce so kitajsko prhlico že pred tisočletji cenili kot gradbeno tvorivo, hočejo sedaj preiskati še njene ostale dobre lastnosti in prednosti. Nji gre hvala, če imajo severnokitajski kmetje navzlic primitivnemu načinu obdelovanja zemlje dobre letine, čeprav ne potrošijo niti pare za gnoj. Ta zemlja sploh ne potrebuje gnojila, ker je sama neka vrsta gnojilo, ki bi se ne dalo izkoristiti samo v poljedelstvu, temveč tudi v kemični industriji. Neznani živalski glasovi Vsak dan poslušamo petje ptic okrog nas, toda le malo je ljudi, ki bi razlikovali poedine vrst« ptic po njihovem petju. Tudi drugih živali ne poznamo dosti po glasu. To je pokazal zanimiv poskus, ki so ga napravili v londonskem živalskem vrtu. V obliki tekmovanja so predvajali petje deset najbolj razširjenih vrst ptic. a med vsemi tekmovalci je bil samo eden. ki je spoznal vsaj sedem glasov. Drugi je navedel pravilno pet ptic, široko občin:tvo pa sevecLa še manj. še sla.bša je bila glede drugih živali. Med mnogimi poskusnimi osebami ni niti ena spoznala lisičjega lajanja, in šimpanzevega glasu, tigra in morskega leva so pa pogostoma zamenjavali. Ko napoči čas velikih svetiščnih slavnosti v Anamu. je slišati v okolici vetšč sredi človeških množic nenadne divje krike. Vsak Anamit ve, kaj se tu dogaja. To so plesi »obsedencev«. Ka iar dv.gne njih vodja roke nad glavo, se pred njim takoj odpre pot skozi množico po tej poti odhajajo zaklinjevalci duhov drugam. Tu in ta.m se ustavijo in pričnrjo vo-je čudne plese, k; je njih središče veduo ženska. Ta ženska so prične vrteti, .-i ouli lase. kliči. Čedalje hitreje se viti. skoraj oi ne mogel verjeti, da se človek tako hitro viti Nenadno obstane in se ?.grudi kakor od strele zadeta na tla. Vije se na tleh. ječi, bije z rokami in nogani. Sorodniki jo spravijo v stran. Neki mož se ji približa in jo tekij vpraša. To je čarovnik. ki vprašuje, kdo je hudič ;n kako se imenuje, kajti če kakšna ženska tako pleše, je gotovo obsedena od hudiča. Čarovnik skuša na.iprvo» milo, pota.m s bednim kričanjem izsiliti skrivnost iz ženske. žensk i običajno n česar ne >dgovoti bodisi da ne ve kaj jo vprašujejo, bodisi da ne najde nobenega imena, ki bi ji prišlo v tisti sekundi na jezik. Trpi samo rn toži. Pod temi pogoji bo po anamitskem naziranju hudič seveda še dolgo obsedel v tem telesu Mogoče ga je obvladati le s tem. da se telo zveže z rumenimi, rdečimi, črnimi, modrimi in belimi trakovi. To co zaščitne barve proti zl.m duhovom. Le s tem; bai vami jih je mogoče prepoditi. Če je o. ipoveci aal vsa umetnost, se ča-l ovni k odvrne. Ozmerja žensko, ki jo zmerjajo tudi sorodniki, ker ni imenovala hudobca, ki je v njenem telesu, ter ~e obrne k možu, ki se zvija v svetih krčih isto tako na tleh. Moškj ne dajejo toliko odpora in tako označi hudega duha, pan-tra. ki ga je ponoči napadel in ki je obsedel njegovo telo. Gorje sedaj temu pan-tru: Z zvonci, lesenimi meči in vsakovrstnim drugim orožjem pojde čarovnik pronti temu pantru In ne bo miroval prej, do. kl,< ju >Tinček — ali je res. da si j?am napisal »pravičilo z očetovim podpisom, ker si včeraj manjkal v šoli?« »Gospodična, to je res. a opravičilo sem napisal m podpisal tamo kot tajnik «vojega očeta.« (»Politiken«) V Long Beachu se lepotice v kopalnih oblekah po vzpenjajo na improvizirane stebre, da jih fotografi lahko od poljubne strani snamejo na plošče in film« sklonila poročne pogodb^ pie<: poročnim uradom. In Valeat nina mati ne misli na to. da bi ;vo;o 'c-po nčer pustila v Južno Afr.ko. Prav da je svojemu ?:etu že pred poroko izjavila da nima nič zoper poroko, toda njena hči nt s.me zapustiti Francije. Tako je mož v past; Posii ga kličejo domov, tašča nima ničesar proti temu. da ccipotuje noče pa, da bi šla hči z njim. Valentini je pač šele petnajst iet, je torej irlccrieiaa in še pod varstvom zakona Tašča je že alarmirala policijo in organizirala nadzorovanje mlade dvorce po vseh predpisih. Milijonar noče brez žene nikamor Tako bo mcraJ bržk ne čakat; toliko časa. ia bo slavila njegova že-a 16- roj tni dan, kajti potem mu vsaj francoska policija ae bc> delala več sitnosti. Šminka in o! v ii%u -C tr« &Kcl Clevclandski zdravnik dr. Charles C. Higgins opozarja na posr ono nevarnost ki jo prinaša s seboj pre bi Ino ' šminkanje in lepotičenje ameriškega ženstva. Popolno prebarvanje kože jih je oropalo zaščite. ki jim je prej omogočalo pravočasno spoznanje bolezni. Pod debelo plastjo barve ni več videti bledice ali rdečice obraza. A celo tedaj, kadar obišče zdravnika, se ameriško ženstvo noče odpovedati tega barvanja in mu tako ne daje videti kože. kakor bi bilo za diagnozo potrebno. Dr. Higgms priporoča svojim tovarišem. naj se založijo s potrebnimi pripomočki za brezobzirno odpravo ; n- nke žen kih pacientov. 2oo milijonov dolarjev za dve okl&pnisi Kaj si lahko privoščijo bogate države v oboroževanju, kaže primer Amerike. Admiral Leahy je bil te dni v avdijenci pri prezidentu Rooseveltu in je takoj objavil v tisku, da je dalo mornariško ministrstvo naročilo za zgraditev dveh oklopnic po 45 tisoč ton. Vsaka teh ladij bo veljala skoro sto milijonov dolarjev. ANEKDOTE Znameniti psihiater je imel nekoč pacienta, ki se je smatral za Ludovika XVI. Neki tovariš ga je povprašal, kako je s tem paeientom. »Presenečen sem. kako hitro je ozdravel« je dejal psihiater. »Mož se od sooči smatra samo še za Ludovika X.« Sloviti kirurg Ernest von Bergmann ja demonstriral osemnajstorici svojih študentov nekega pacienta. V kratkih obrisih je nakazal bolezen in je nato vprašal; »Ali mislite, gospodje, da je po tej diagnozi stvar zrela za operacijo?« Vseh osemnajst študentov je zanikalo. »Motite se, gospodje,« je dejal Bergmann, »za operacijo je celo skrajni čas. Takoj jo bom izvedel.« Tedaj se je pacient odločno dvignil, vzel klobuk in plašč ter odšel z besedami: >No boste me operirali, gospod profesor. 18 proti 1 je lepa večina; Zbogom, gospodje!« VSAK DAN ENA s-Prav za prav sem hotel v trgovini samo zamenjati 100 dinarjev, a tam sem našel prodajalko, ki mi je tako dolgo prigovarjala, dokler nisejn naložil teh zavojev ... « (»Marc Aurelio^' • Na hitrostni dirki št. Vid—Medno 18. V. dosegel najboljši čas dneva Prvi v kategoriji 350 con : Ogled brezobvezen! Stalna razstava l Odmev v angleškem tisku : Asagleži se samo nekoliko upravisujefo s trdim igriščem in vročino, v ostalem pa enodušno hvalijo jugo- slovensko moštvo Tuji Usti so polni hvale o hrabri enaj- storici Jugoslavije, ki je v četrtek premagala izbrano moštvo Anglije. Brez izjeme podčrta va j o vsi, da zmaga Jugoslavije ni bila slučajna, termeč. da je bila v vsakem pogledu zaslužena- Anglež niso bili prvič poraženi, toda nobena država se doslej ni mogla pohvaliti, da je zmagala po premočni igri. Gledalci so imeli vedno občutek, da Angleži tekme niso vzeli dovolj resno in da bi lahko zaigrali znatno bolje. V Beogradu pa ni bilo tako. Angleži so hoteli enkrat za vselej ovreči glasove, da je angleška nogometna hegemonija v nevarnosti in so zato letos sestavili najmočnejše moštvo, v katerega so imeli vsi zaupanje. To moštvo naj bi v treh srečanjih pokazalo superiornost angleškega nogometa. V Milanu, kjer 50 igrali s službenim svetovnim prvakom, se jim je dokaz- kljub neodločnemu izidu, popolnoma posrečil. Bili so dolgi predeli igre, ko so se Angleži igrali z Italijani, kakor mačka z miško, razen tega pa je bil drugi gol Italijanov dosežen z roko in bi morala po vseh pravilih zmagati Anglija, V Beogradu Angležem kljub vsem naporom ni uspelo ponoviti milansko igrou Naleteli so na nasprotnika, ki se je od prve do zadnje minute boril z levjo odločnostjo in j;m ni dal prilike, da bi razvili igro, ki so jo vajeni. Nasprotno, jugoslovensiko moštvo jc z izjemo prvih 10 minut popolnoma diktiralo tempo in nikakor ni zaostajalo v pogledu tehnike. Le v igri z glavo so nudili angleški gostje neprekosljivo znanje. Naše moštvo je zato izbralo taktiko, zaradi katere Angleži svojega znanja niso mogli uveljaviti: dosledno so igrali po zemlji in to s hitrostjo, ki ji Angleži niso bili kos. In zgodilo se je nepričakovano — Jugoslavija je diktirala igro m je ne le zasluženo zmagala, temveč so lahko bili gostje celo zadovoljni, da ni bila razlika še večja. Bil je. z eno besedo, najčistejši poraz, kar jih je doživela angleška reprezentanca. V naslednjem priobčamo kratke preglede odmeva, ki ga je povzročila v svetovnem tisku zmaga Jugoslavije z 2:1. Londonski listi »Daily Express« piše: Boginja maščevanja se je razgrnila nad Anglijo, ko je z malimi izjemami kompletno srbsko moštvo na neravnem in trdem igrišču zaigralo z velikanskim nacionalnim poletom in doseglo višek znanja, kakor še nikdar doslej. Ničesar ne more diskreditirati zmage Jugoslavije 2:1. Bili so dobri in so imeli boljšo kontrolo nad žogo kakor naši igralci. na katere je očitno vplivala napol tropi čna vročina. Angleški igralci sami izjavljajo, da so zadovoljni z rezultatom in da jim ni niti malo žal. da so podlegli moštvu, ki je sestavljeno iz tako odličnih športnikov in izrednih nogometašev. «Daily Mail«: Bila je to velika igra, ki so jo nudili Jugosloveni. V svojem stilu so postavili moštvo, ki je gospodarilo na igrišču. Igrali so neverjetno hitro in izvedli napade s tako energijo m odločnostjo, da so popolnoma parirali angleške igralce. Priznati moramo, da je jugoslovensko moštvo doseglo nivo, za katerega ne bi verjeli, da je mogoč. Jugoslovanom moramo priznati zasluženost zmage in nikakor nečemo opravičevati Hapgooda in njegovega moštva. Toda. kontinentalni sodniki imajo drugačne nazore o pravilih igre kakor mi. Foul v pni polovici nad Broomom je bil jasen primer za določitev enajstmetrovke. Francoski tisk Pariški listi so podčrtali jugoslovensko zmago kot največjo presenečenje. Tako piše med drugim »Petit Parasien«, da je jugoslovensko moštvo izvojevalo zasluženo zmago nad nevarnim nasprotnikom in mu vsililo svojo igro in podalo s tem dokaz o svoji borbenosti. Vratar Lovrič je bil najboljši mož na igrišču. »Paris soir\ Med reševalce je razdelil stric Matic Sest knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji: Egon žitnik, Maribor, Wolfova 9, Frane Volarič, Idersko 15 pri Kobaridu in Jože Gaberc, Bavdkova 11, Ljubljana — dobe po en roman iz Jutrove knjižnice. Marija Rutar, Zatolmln 34, Franjo Fer-jan, Jesenice, Gosposvetska 24 in Marija Durja, Marghera, via Paolucci 62, Benetke — pa dobe po eno knjigo revije »življenje ln svet«. Križanka st. 13 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. egiptsko božanstvo. 4. vladar nekdanje slovanske države, 8. vodna žival, 9. morska ptica, 10. semkaj (sr-bohrvatsko), 12. po njih hodimo, 13. morska deklica, 15. kemijski znak za aluminij, 16. veznik, 17. grad pri Novem mestu, 19. pripadnik nekdanjega slovanskega rodu, 21. vladar, 24. naplačilo, 26. ozvezdje, 28. krajevni prislov, 30. jutranja zvezda, 32. žensko ime, 34. židovski duhovnik, 35. obdelana zemlja, 37. osebni za'rnek, 38. mesto v Grčiji, 39. ptica ro-parica. Navpično: 1. zdravilišče v Svici, 2. mesto na Filipinih, 3. vrsta piščali, 4. z (sr-bohrvatsko), 5. visoki srednji glas, 6. rimski geograf iz 1. stol. po Kr., 7. obrežje, 9. kitajsko bilo, 11. osebni zaimek, 14. obok (francosko), 18. mesto v Jugoslaviji, 20. nasprotno od mehak, 22. francoski klasični pisatelj tragedij, 23. postaja (tujka), 25. reka v Švici, 27. krajše ime za Rokavski preliv, 29. februar (češko), 3L predlog, 33. glej 5., 36. srbohrvatski osebni zaimek. Rešitev križanke št. 77 Navpično: 1. Simonid, 2. Abadon. 3. ki-nin, 5. uk, 6. rob, 7. apatit,- 8. tiran, 9. otok, 10. rok, 12. kos, 15. nekam, 18. Ja-kac, 22. Lenin, 23. bajonet, 25. logika, 26. Hiroto, 27. robot, 28. Perun, 29. Laba, 31. cer, 32. rom, 33. nad, 36. no. Vodoravno: 1. sak, 4. kurator, 11. Iblk, 13. kopito 14. Manon, 16. barok, 17. Odisej, 19. tak, 20. non, 21. Kalin. 24. ln 25. laket, 26. ha, 27. roman, 28. pij, 29. Log, 30. Cicero, 32. rabin, 34. Neron, 35. obokan, 37. Rute. 38, matador, 30. not. Gledanje na daljav® po radiu Prebivalci New Torka lahko od doma opazujejo, kaj se godi na svetovni razstavi „Svet bodočnosti", ako imajo primeren sprejemni aparat ■J.i. » - . w i■ i,.. r . t/föZX.'S&.&Y,; ■vf&Bm im m mm - >r i ~ •'.-V ••■ 3 '■"} i"'. :.}»?W > - '•» vi: ... - »s«»»t S konice najvišjega nebotičnika na sveta »Empire-State« žare televizijski valovi preko kamenitega morja ameriškega Babilona — New Yorka WWpt Toffc, ▼ maja Otvoritveni govor predsednika Roosevel-ta na «vetovnl razstavi v New Yorku je bü hkrati napotnica k pričetku rednih televizijskih oddaj v Zedinjenih državah. Dasi je radiotehnika v Ameriki za dober korak pred razvojem v Evropi, vendar je to pot v televiziji stari svet prekosil Ameriko. Na Angleškem poznajo redne televizijske oddaje — čeprav zaenkrat samo v Londonu — že od začetka 1937. Pariz in Berlin ter celo Moskva imajo že delj časa v obratu poskusne televizijske postaje, samo Amerika je oklevala do letos. Američani namreč ne poznajo za taka reči državnih subvencij, pa morajo zaradi tega vsako novost najprej postaviti na zdravo finančno osnovo. Svetovna razstava v New Yorku se jim je zdela najprimernejša prilika za populariziranje brezžičnega gledanja na daljavo, ker je v njenem okviru ti-eoče reči, kakršne ljudje posebno radi gledajo — tudi tisti, ki razstave ne bodo mogli posetiti. Obe družbi, k? Imata v Zedinjenih državah monopol na radioemisije: National Broadcasting Company in Družba Columbia, sta 30. aprila otvorili svoji televizijski postaji na najvišjih newyorskih nebotičnikih >Chrysler« odnosno »Empire-State«. Zakaj bodo oddajali ravno z nebotičnikov? Vzrok je ta, da se televizijske oddaje namreč lahko vrše samo na prav kratkih valovih — običajno nekje med 6 in 8 m —, ki so že tako slični svetlobnim valovom, da sežejo samo tako daleč, kolikor daleč m vffi oddajna aiitwim. Öm vile itrfi ▼ zrak, delj ae lahko sprejema. V Parizu Je oddajna antena na vrhu Eiffelovega «tolpa. Inienjerjl obeh oddajnih dražb pravijo, da se Je uvedba televizije popolnoma posrečila, da so slike v sprejemnikih docela jasne, brez vsakršnih lis. Da je mogoč tako dober sprejem »pričo silnega električnega omrežja, razpletenega po New Yorku in navzlic stotisočem avtomobilov, ki so s svojimi vžigalnimi napravami glavni motilci na tem valovnem pasu, je pač težko verjeti. Se težje si je zamisliti, da ne bi prav nič motile električne iskre pod napetostjo 10 milijonov voltov, ki jih na razstavi demonstrira »Generalna električna družba.« Sicer pa je v Ameriki vse mogoče. Kamer« za snemanje, ki igrajo v televiziji isto vlogo kakor mikrofon v radio-foniji, so se zadnja leta neverjetno izpopolnile. Na newyorski razstavi uporabljajo tafawram ftidtrun kamere, izum Rusa Zvorijkina, ki omogočajo snemanje na prostem in celo pri oblačnem nebu. Doslej so bile mogoče samo televizijske oddaje iz studiev, kjer so z žarometi zmerom lahko pripraviti dovolj močno luč. Glavna atrakcija na razstavi, od katere si podjetniki obetajo veliko reklame za daljnogledne sprejemne aparate, so televizijski nastopi obiskovalcev. Kdor ima doma sprejemni aparat, lahko vidi v njem svoje domače, znance in prijatelje, ki se na razstavišču ustavljajo pred kamero. Te oddaje so že tolikanj priljubljene, da je pred televizijskimi študiji zmerom pravi naval. Ali je tak naval tudi pred trgovinami, kjer so naprodaj televizijski sprejemniki, o tem ameriški listi za enkrat nič ne poročajo, čeprav je od tega v prvi vrsti odvisno, ali bosta oddajni družbi televizijo že zdaj obdržali kot trajno institucijo, ali pa jo bosta po razstavi spet odložili za kako leto, da bi še bolj dozorela. V immii Atmu "i '-«»«i r V 72. nadstropju Chryslerjevega nebotičnika je televizijska postaja družbe »Columbia« Vremenski bogovi nam na izletu dne 14. maja niso bili naklonjeni. Prav resno in, po mojem mnenju, upravičeno je nek izletnik očital odboru, da ni upošteval koledarja in je priredil izlet na dan Sv. Bonifacija in na predvečer svetovno znane in priznane mokre Sv. Zofije. Prav resno se je tudi zastopnik odbora opravičil, češ, da se je to dejstvo žalibog prezrlo. Juristi smo realni ljudje in vzamemo dejstva kakor so, kljub vpitju meteorologov in drugih znanstvenikov, da se kmečko pravilo o ledenih možeh in mokri Zofiji ne da znanstveno podpreti. Potolažili smo se a tem, da so isti dan jAjorovali planinci v Ljubljani in mladina JRZ v Celju in da jeza vremenskih bogov mogoče ni veljala baš nam. Zato je bilo razpoloženje pri skupnem kosilu kaj dobro. V prostrani dvorani Zdraviliškega doma se nas je zbralo kakih 70 oseb. Bolje so bili zastopani letniki od 60 naprej do visoko preko 80, nego letniki od 40 navzdol! častno so bile zastopane dame, tu pa sami mladi letniki. Vlogo skrbnega in pozornega »kučegaz-de< so si razdelili s svojimi soprogami med seboj starešina sodišča v Laškem dr. Pernat, sreski načelnik dr. Tekavčič in odvetnik dr. Roš. S kozarcem svetlečega laškega piva v roki nas je po kosilu pozdravil naš predsednik univ. prof. dr. Dolenc, odgovoril mu je starešina dr. Pernat, vmes pa se je oglasil naš častni član dr. Juro Krašovec. Spominjal se je nekega drugega izleta društva »Pravnik« v Laško leta 1892, ki je bil prepovedan iz tehtnega razloga, da društvena pravila ne predvidevajo izletov izven okoliša Ljubljane. Pritožbe niso pomagale. Dr. Hrasovec je v zvezi s tem dogodkom orisal nekdanji hudi težki, a obenem ostri in vztrajni boj za pravice našega jezika v vseh upravnih področjih, boj, ki so ga v prvi vrsti bojevali slovenski pravniki od Jadrana do Mure. Zanimivi so bili ti spomini in zaželel sem, da bi bili med poslušalci danes čisto drugi ljudje, ki bi bili bolj potrebni pouka o naši nekdanji jezikovni in narodni mizeriji nego mi pravniki. S temi kratkimi in Jedrnatimi nagovori je bil oficijelni ali polofijelni del izleta zaključen. Za zbor kakih 50 juristov vsekakor prijazen rekord, član slovenskega kvinteta g. Jug nam je potem ob sprem-ljevanju glasovirja zapel s svojim prikupnim in močnim glasom par naših lepih pesmi, pojavili so se nato celo plešoči pari. Seveda smo tudi politizirali. Najbolj pameten pa je bil tovariš dr. Skaberne, ki je kakor nekak Ganimed hodil od skupine do skupine ter nam servirai najnovejše dovtipe. čas je potekal v najboljšem razpoloženju, bližala se je peta ura, za katero nas je uprava laške pivovarne povabila na obisk in ogled svojih prostorov in priprav. Ves čas je zunaj neusmiljeno lilo, in ker je razdalja od zdraviliškega doma do pivovarne dober kilometer, smo začeli nekako zaskrbljeno gledati skozi okna. Ne morem niti reči, da nam je to zaskrbljenost diktiral zgolj kavalirski čut do načih dam. Rešila sta nas iz zadrege podjetna laška mehanika brata Pepel, ki sta se pojavila s svojim novim avtobusom ter nas bliskovito prepeljala v pivovarno ob enem z našim dobrim razpoloženjem. V pivovarni na.s je najprej kratko nagovoril tovariš dr. Roš, na kar so nam razka-zali vzorno podjetje in nam ponudili svojo odlično pijačo. Naenkrat smo se znašli v prostrani dvorani, v kotu je stal pri kupu sodčkov s pipo v roki varilni mojster Caj-hen, njemu nasproti pa smehljajoče laške dame ob kupu peciva in hrenovk. Veselo je teke! zlati ol, tako dobrega peciva pa že davno nisem imel pod zobmi, čast laškim pekom. Ali pa gre mogoče tudi tu zasluga laški vodi? že itak dobro razpoloženje se je še dvignilo. Naš predsednik dr. Dolenc je zopet povzel besedo. Med tem ko smo ga pri obedu mirno poslušali, smo mu sedaj prav pri vsakem stavku vzklikali in burno ploskali. Ne vem, ali je hil on tako navdušen, ali pa mi. Kmalu je tudi od vseh strani donela naša domača pesem: Slovensko razpoloženje v slovenskem podjetju. Prehiti-o, mnogo prehitro so v nedeljo odhajali vlaki iz Laškega. Ta majska nedelja nam bo ostala vsem v trajnem, lepem spominu, čeravno je bila hudo mokra od zunaj in od znotraj. Mogoče pa tudi radi te°*a. I »t. Fortunat MlKuletM Zadnja navadila izletnikom na Oplenac Ljubljana, 20. maja. 0llllllllllllli!Mtuiuitt'ri'*tH!UiMiiiii':iii!i'iiMiii!iiMrninimHii(uie Inomoetu. D. žil© Gradovi — Z eleni Jurij — Spomini in običaji Davno so že minuli časi, ko je bila Bela, Krajina prvi zid, ki je zaviral azijat-ske tolpe na njihovih bojnih pohodih. Na Stražnam vrhu in na Kučarju se več ne kade grmade, na obzidjih Črnomlja in Metlike, na stolpih Acflešičkega, Krupskega ir. Viničkega gradu več ne grme topovi, zidovi okrog pokopališč več ne rde od krščanske in poganske krvi. Strahote turških vpadov so minule, živi pa že romantika tihih gradov, ki fkriti v zelenje stoletnega bršljana sanjajo o preteklih dneh. S kakšno ljubeznijo se oklene pogled takega starega očanca, c£o, vajeno gleda, ti le mrtve, enolične mestne stavbe, okoli katerih se razlegata večni vrišč in šum, se; ne more naužiti veličanstva starega veterana, ki zavit v tišino kljubuje času, kakor je nekdaj kljuboval fanatičnim ja-ničarjem. Eden izmed najlepših gradov je gotovo Pobrežje ob Kolpi, čudovito lep je tudi grad Krupa, zanimiv za ljubitelja narave in letoviščarja, bližna cerkvica pa zlasti za zgodovinarja. Nekdaj je bil to samo itan. Ker pa so Turki grad večkrat zaporedoma uničili, so se menihi preselili ▼ Novo mesto. Skoro vse gradov« oklepajo reke kot naravna obramba. Gradac leži skoraj na otoku sredi krasnega smrekovega gozda. Črnomelj, ki je bil včasih, ko že ni bil zasut prekop, majhen otok, je predstavljal trd oreh za Turke ter je bil eden prvih branikov proti turškemu prodiranja v ostale slovenske pokrajine. Naj v Črnomlju omenim grad, Kdaj last g. Lackr-rterja, grad, zdaj last g. Staniča, grad, last g. Kobetiča, sezidan lz kamenja, ve-i£k:e kafiče, v katere »o spravljali pridelke za časa sovražnih napadov, in grad g«. Haringove ta Sa druge, ki pa » bili dedo-zna preži dani roSeg tega je Se Komenda, laat nemškega viteškega reda. Vse to nara priča», kako važna strateg-iäoa točki» je W1 Črnomelj, ki je nekdaj dh^n test oskrtxx wate» postaja ra roo Vojno Krajino tja do Ojpiltna in Otoöca. Poleg teh čanomeJJ-SIcSi pa je ▼ ofeoHd Se okrog 23 gradov te otrča». V nefcaterfh naJbH^h «o kneiü ZrtnjnkJ in Franfcopeiil svoje &üaga ttrO v trdnih podzesraateth k5eteh. Mogočno bo dvig» nad Kolpa io lejpi "W-jtógkl grad. V njena je kapelica » 9e dases ctownjeniml glago&sklml napist Scoro mtf tS gsBdtM imajo tudi Svoje nsXtaa XSk l^fflrtr&ßga poslopja, Pa ni zanimiva Beäa kivejtua 3b po wo* Jih gradovih. NaroJtrnj boS ft; vtoSfA faasfcalìne,, okoä 10 do 16 ìet stare, po «ei«nDa bi nikoli več kokoši jajc ne ne£üe.« Toda ta pesem ima še mnogo najrazličnejših variant. Tudi ruski mitolog Afa-nasjev omenja v svojem obširnem delu »Poetičeskiia vozzrjenija na prerodu« našega Zelenega Jurija Jurijevanje se je po Kapellejevom opisu ta čaa (okoli L 1830.) obhajajo redno zadnjo nedeljo meseca aprila (26. odnosno 27. aprila), kar sicer ne soglaša s praznikom sv. Jurija, Je pa razumljivo. Niti krnet, niti o-brtnik ta čas malo znanega mesteca Črnomlja nista imela na delavnik Časa za tako važno svečanost. Po mnenju starih črnomeljk je bilo zbirališče jurijevalcev pri kapelici sv. Jožefa, ki je stala kraj gradišča na ko-mendskem hribu. Odtod se je pomikal po popoldanskem opravilu obredni sprevod v temle redu: a) piskači in trobači (obramba). b) drevo (maj), c) deček (zastrt v zelenje), č) ženski zbor (priprošnja). Med grozilnim piskanjem in tuljenjem obrambne godbe na čelu sprevoda, blažil-no priprošnjo sklepnega ubrano pojočega ženskega zbora in navdušenim vriskanjem mladine so privedli juri je vaici dvoliko zeleno božanstvo svečanih korakov preko .vavtare' v mesto. ,Na plači' pred fornendo' so pričakali Zelenega Jurija zbrani me ščani in vaščani iz bližne okolice, da zadružno proslave prihod pomladi Ko je ja-ro veselje jurijevalcev prikipelo do viška so Jurija-drevce, ki ga Jurij-kolednik obilno obloženega s kitjem in ozalšanega s trakovi nosi — prislonili ob zid Stoniče-ve graščine, dekleta so ga ostmukala in obrala z njega zeleno kitje in cvetne vence, polomila pisane prečnike ter pobrala z njih robce in o ter kače, in svečanost je minila. Tačas so vedli jurijevalci Jurija-kolednika v kitju po Farovški ulici na kamniti most pod cerkvijo sv. Duha, da ga vržejo v vodo. Zelenega Jurija bonno 'Hdeli 18. Junija v Črnomlju. Zato naj noben Ljubljančan ne zamudi obiskati na ta dan n^šo Belo Krajina Prizori s motornih dirk v št Vidu Na starta t Št Vida: * divjo brzino drvi Janki» fiJgfca » beBm BMW Aodrtait Zmagovalec Anfon Urotfi ▼ sfarla Janko Šiška s svojim novim BMW Motorne dirke, ki so bite prirejene na praznik vnebohoda na betonski cesti med Št. Vidom m Mednim, so privabile ob progo nad 5.000 gledalcev. Bile so to pri nas prve take dirke na 2 km dolgi progi z le- M9m startom, ho je "So za to, da tekmovalci dosežejo čtm večjo brzino. Med ite-vihtirrd tekmovalci sta se posebno izkazala član MK Ilirije Janez Šiška in Z^.ebčan Anton Urodč, član I. HMK. V eni smeri od št. Vida do . Medrte$a Je dosegel največjo brzino Janez Šiška m sicer 142.28 km na 4ra, r obe smeri pa povprečno brzino 138.46 km na aro. Prvo mesto je dosegel Anton Uroič s povprečnimi 140.8 km na oro v obe smeti. PrviS Je MK Htrlja na (Brkah uporabljala električno stopanje, ki omogoča toönejäe merjenje časov. Naprava, domač izdelek, še ni povsem točno delovala, izkazalo pa se je, da bo prihodnjič ob vestnejši negi odlično služila svojemu namenu. Celje skrbi za svojo lepoto Marljivo delo Olepševalnega in tujskoprometnega društva Celje, 1?, maja. Olepševalno in tujskoprometno društvo v Celju je imelo v sredo zvečer v salonu hotela »Beli vol« redni občni zbor ob lepi udeležbi članstva. Predsednik magistratni ravnatelj g. Ivo šubic je po otvoritvi pozdravil zastopnika banske uprave, referenta za turizem g. Sotlerja, zastopnike mestne občine, predsednika Savinjske podružnice SPD g. dr. Milka Hrašovca in zastopnika našega tiska ter prečital pozdravno brzojavko mariborske Tujsko-prometne zveze. Nato se je spomnil v preteklem poslovnem letu umrlih članov gg. zdravnika in skladatelja dr. Antona Schwaba. tiskarnarja Antona Rodeta, krz-narja Martina Orehovca, slaščičarja Ivana Rebevška. trgovca Valetina Hladina in upokojenega učitelja Ivana Kunstiča. Zahvalil se je vsem dobrotnikom, predvsem mestni občini, ki z izdatnimi podporami omogoča društveno delovanje, ter banski upravi in tujsko prometnima zvezama v Mariboru in Ljubljani za naklonjenost Društvo je tudi v najboljših odnošajih s Savinjsko podružnico SPD v Celju. Svoj program glede olepšanja Celja, zlasti z novimi nasadi, je društvo tudi lani uspešno izvrševalo. Tudi tujski promet v Celju v zadnjih letih razveseljivo narašča in Je poskočil od L 1935. do L 1938. od 13.129 na 13.963 oseb. Moderniziranje hotelov se nadaljuje. Na iniciativo društvenega predsednika g. direktorja Subica je dobilo Celje moderno urejeno parno in kadno kopališče ter javne električne ure. Društvo Posveča vso pozornost vprašanju nujno potrebnega novega kopališča na levem bregu Savinje in drugim važnim vprašanjem, ki jih bo treba rešiti, da se mesto Celje dvigne kot turistični kraj in tako uredi, da bo lahko tekmovalo z največjimi in najpomembnejšimi kraji v tu-zemstvu in tudi v inozemstvu. Društvo ie po svojem predsedniku leta 1937. izdelalo turistični program za mesto Celje v dobi petletke. S tem Je pokazalo tudi drugim turističnim krajem smernice za izgraditev in ureditev turističnih krajev po intendi ah turističnih zakonitih predpisov. Avtor programa petletke je izhajal s stališča, da je zlasti v turističnem gospodarstvu predvsem potrebno, da se izdela smotrn načrt in pravočasno zagotovi njegovo financiranje. Predsednik g. direktor Subic, ki je tudi član banovinskega turističnega odbora, je letos na zasedanju tega odbora iznesel razne utemeljene predloge, ki se tičejo delno vse Slovenije, delno celjskega zaledja, delno pa Celja samega. Zastopnik banske uprave g. Sotler Je sporočil pozdrave banske uprave. Pohvalil Je veliko iniciativnost in smotrnost delovanja Olepševalnega in tujsko prometnega društva v Celju ter poželel društvu čim več novih uspehov. Tajnik in gospodar g. RIhtergig Je poročal podrobno o lanskem društvenem delu za olepšavo Celja in pospeševanje tujskega prometa. Posebno pozornost je društvo posvečalo katastrofalnemu onesnaževanju Savinje in pritokov po rudnikih in industrijah ter vprašanju novega kopališča ob Savinji. Društvo ima 304 člane. Vrednost društvenega inventarja znaša 120.000 din. Poročilo blagajnika g. Lečnika izkazuje 269.295 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Društvo ima Se za 15.000 din neplačanih računov. Potrebno bi bilo. da bi mestna občina primerno zvišala svojo dotacijo društvu. Na predlog g. ravnatelja Natka Je prejel odbor razrešnico. blagajniku pa je bila izrečena zahvala. Gosp. dr. Ernest Ka-lan se Je v imenu občnega zbora iskreno zahvalil predsedniku g. direktorju Subicu za njegovo izredno požrtvovalno, iniciativno in uspešno delo. Predsednik g. direktor Subic Je nato poročal o katastrofalnem onesnaževanju Savinje in njenih pritokov po odpadnih vodah raznih rudnikov in industrijskih podjetij, ki ga žal Še vedno ni bilo mogoče preprečiti. Občni zbor je soglasno odobril predloge za preprečenje onesnaževanja Savinje, ki jih je iznesel g. direktor Subic na zasedanju banovinskega turističnega odbora. Gosp. ravn. Zorko je v imenu Ri-barskega društva v Celju pozdravil občni zbor in se zahvalil Olepševalnemu in tujsko prometnemu društvu za iniciativnost in dragoceno pomoč v borbi proti onesnaževanju Savinje. Omenil je, da je v Savinji, ki je prej slovela kot reka. ki je v Sloveniji najbogatejša na ribah, sedaj vsa vodna favna zastrupljena po odpadnih vodah. Celjski župan se je v imenu občine zahvalil g. direktorju Subicu za plodo-nosno delo in obljubil, da bo občina tudi v bodoče podpirala društveno delo za olepševanje Celja in pospeševanje tujskega prometa. Gosp. direktor Subic je omenil. da so nekateri rudniki in inustrijska podjetja na najboljši poti, da uničijo vso favno Savinje in tudi Celje kot turistični kraj. Apeliral je na pristojna oblastva, naj bodo v borbi proti onesnaževanju Savinje neizprosna in naj krivce eksemplarično kaznujejo. Gosp. dr. Vrhovec je predlagal, da bi društvo poverilo svojemu zaupniku-strokovnjaku stalno kontrolo onesnaževanja Savinje. Ta zaupnik naj bi skrbel za kemično preiskavo onesnažene voda in zastrupljenih rib. To kontrolo naj bi prevzel g. dr. Viktor Jeločnik kot odličen kemik in naravoslovec. O tej zadevi bo še razpravljal odbor. G. Fazarinc je omenil, da namerava tudi mestna občina uvesti kontrolno službo v zvezi z onesnaževanjem Savinje. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni: za predsednika g. direktor Ivo Subic. za člane odbora ge. Eia Kalanova in Marica Turnškova ter gg. Cimerrr.an, Kramar, Lečnik, Mihelčič, ravnatelj Natek in ravnatelj Zorko, v kooptacijo pa so predlagani gdč. Plešivčnikova ter gg. Rihteršič in inž. Lavrenčič. V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. ravn. Matko Smid in Ferdo Prime. Pri slučajnostih je predsednik Savinjske podružnice SPD g. dr. Milko Hrašovec podčrtal nujno potrebo dograditve planinskega doma pod Tovstom. Savinjska podružnica SPD je pripravljena odkupiti od občine v surovem stanju zgrajeno stavbo in povrniti občini njene izdatke. Gosp dr. Hrašovec je prosil Olepševalno in tujsko prometno društvo, da bi podprlo to stremljenje Savinjske podružnice, da se planinski dom pod Tovstvom kor.čno izroči namenu, za katerega je bil zgrajen. Nadalje je predlagal ureditev prve transverzalne poti na Rajterjevem hribu z nasadi in ureditev prostora na tem hribu, kjer je stala nekoč razgledna uta. Podčrtal je tudi potrebo restavriranja razvalin na Starem gradu in ureditve grajskega vrta ob Fri-derikovem stolpu. Nova cesta na desnem bregu Savinje v Liscah do Levca, ki io gradi mestna občina, naj bi tekla v smeri dosedanje poti, treba pa bi jo bilo dograditi do Petrovč. Gosp. dr. Ernest Kalan je omenil hudo komarsko nadlego, ki se pojavlja v zadnjih letih v Celju Ker so netopirji najboljši uničevalci komarjev, naj bi društvo odnosno občina namestila več stolpov za netopirje, da bi se mogli netopirji v Celju naseliti v večjem številu. Občni zbor je bil vsebinsko na višku ter je znova izpričal, kako pomembno in uspešno delo v korist vsega Celja in celjske kotline opravlja Olepševalno in tujskoprometno društvo v Celju pod vodstvom svojega zaslužnega predsednika g. ravnatelja Subica. ANE T E Stari francoski zdravnik Portal je nekemu bolniku predpisal posebno dieto. Id pa temu ni posebno prijala. Ko je zdravnik nekega dne prišel in potipal žilo. je dejal s strogim glasom: »Navzlic moji prepovedi ste jedli mehko kuhano jajce!c »Kaj?« Je vzkliknil začasni pacient prestrašeno, >to ste spoznali iz mojega utripa?« »Gotovo!« jt odgovoril Portal. »Jajce vsebuje žveplo, fosfor in beljakovinske sestavine, ki dražijo želodčne stene. To spoznam takoj na žili!« Pacient je obljubil, da se bo poboljšal. Koje Portal zapuščal hišo, je menil njegov asistent: »Vi ste pač velik mož. da ste mogli po žili spoznati, da je jedel mehko kuhano jajce!« »Neumnost!« je zagodrnrjal Portal. »Na srajci sem opazil sledove rumenjaka.-: * Ko je Ntkisch vodil še orkester lip?ke. ga Gewandhausa. so se nekatere članica zbora razgovarjale precej glasno dalje, čeprav je bil Nikisch že začel s svojimi pojasnili. Nikisch je udaril s pestjo po mizi in zavpil: »Gotovo je hvale vredr.o, da ee držite klasičnih vzorov, toda — Ka-pitol je že rešen!« ★ Bolj malo nadarjeni komponist je prišel nekega dne k Händlu. da bi mu ta ocenil najnovejšo skladbo. Händel je mirno listal po delu od začetka do konca, potem je vzkliknil: »To je čudovito .. .« »Ah, kako srečnega me delate, moj. star!« ga je prekinil gost. Händel pa je nadaljeval: »Od kod imate ta tako lepi notni papir?« ★ AmeriSki pteatälj Mark Twain je nekoč stanoval v zelo majhnem hotelu. Ce sn je hotel »ezuti čevlje, je moral odpreti vrata, da je imel dovolj prostora za sezuvanje. In v tistem hotelu je našel nad posteljo opozorilo: »Kadiiti je prepovedano. Spomnite se na požar hotela »Astori j a«.« Nekaj časa je strmel nad takšno predrznostjo. potem pa je pripisal: »Pljuvati je prepovedano! Spomnite na poplavo Mississippi j a!« ★ »In kaj mi boš dal letos za godovno voščilo drage c?« »Nič.« »Ah, možiček, to vendar ne gre, to sem dobila že lani ...« Pripombe k dijaškim pevskim nastopam Ljubljana, 20. mala Slovenci smo prav čudni ljudje; smo v celoti uspeh svoje še bolj čudne vzgoje, ki vrholi v načelu, da je treba vsako stvar, ki se nam nudi, brez ozira na levo ali desno raztrgati do krajnih možnosti. Posebno velja to načelo za vsako naredbo, uredbo, zakon in migljaj, ki pride od — zgoraj. Vse je za nič, tisti, ki je to povzročil, prava neznalica, ki je potrdil in odobril, slamnat možic, skratka: vse je za nič. Pravo bi zadeli, če bi trgača postavili na ono mesto, potem bi videli, kaj se pravi to in ono. Pri vseh takih in podobnih rečeh lahko opazimo z računsko gotovostjo samo in edino zanikanje vsake, tudi najmanjše vrline in dobrega namena. Na tak sprejem je naletela pri vseh prizadetih odraslih tudi naredba, naj vsaka šola vsako leto pokaže javno usDehe. ki jih je dosegla pri petju in telovadbi. V krajih, kjer je več istovrstnih šol, naj se šole združijo v skupne pevske in telovadne nastope. K pevskim nastopom čutim potrebo povedati nekaj dobrih in seveda tudi nekaj neugodnih ugotovitev. Raz obraze vseh nastopajočih dijakov brez razlike lahko čitamo veselje in ponos zaradi nastopa. Izvajalcem so torej nastopi pri srcu in zato je odredba o nastopih zadela v črno. Če so torej izvajalci navdušeni, potem skoraj gotovo uspeh ne more in tudi ne sme izostati. Drugi činitelj je pri nastopu učitelj petja. Od tega zavisi, da izbere svojim pevcem primerne skladbe za izvajanje pri skupnem pevskem nastopu. Letos, ta vtis imam, je bila stvar za pevski nastop ljubljanskih srednjih šol od te strani že temeljito pripravljena. Vodstvo prireditve je pravi čas poskrbelo, da je dobila prireditev slogovni značaj in smisel. Spored nam je pokazal našo narodno pesem od zapadne in severne narodne meje in sicer v tako lepi obliki in premišljenem načrtu, da smo bili poslušalci prav prijetno presenečeni, da je bila naša radovednost v polni meri nasičena. V ta lep okvir ni spadala orkestralna točka državne učiteljske šole. Izvajanja posameznih šol so bila na lepi in celo zavidljivi višini in je napredek od lanskega leta naravnost velik. To pa edino zaradi tega, ker je bil spored vsake šole mladim pevcem naravnost srčna zadeva, za katero so se z največjim veseljem zavzemali tudi ob času vežbanja. Še to je treba pribiti, da ni nihče narodnega besedila skušal zaradi ljubezenskih besed izmaličiti, saj bi bil naravnost greh, če bi se bilo to zgodilo, kakor se je včasih dogajalo. P^tje je vzgojni predmet prve vrste. Zato zasluži, da ga prav vsi šolski čini tel j i od ravnatelja do pcslednjc-ga profesorja povsod upoštevajo in da ga torej ne tirajo na slepi tir, kjer se ne more razviti in ba doprinesti žrtve. Nezadostno število uč- nih ur pa pobira ta revna pastorka, za kakršno imajo na nekaterih šolah petje, zadnje ostanke ne samo v razporedih učnih ur, temveč tudi takrat, kadar je treba doprinesti žrtve. Nezadosto število učnih prostorov povzroča, da ni mogoče na nekaterih zavodih dobiti ure, ko bi imeli vsi mladi pevci možnost za skupno pevsko vajo, če ne dvakrat, pa vsaj enkrat na mesec. Omalovaževanja petja so krivi vsi učiteljski zbori, ki ovirajo na ta ali oni način reden in smotrn pouk v petju. Učitelj petja naj bi šel vsem nä roko, nihče na zavodu pa ni pripravljen njemu samemu pomagati in mu s svojo navzočnostjo pri nastopu izreči priznanje. Člane posameznih učiteljskih zborov, ki so prireditev obiskali, bi lahko našteli na prste ene roke. Dejal sem, da je petje vzgojni predmet prve vrste. Kot takega bi ga moral smatrati tudi učitelj petja sam. S tem hočem reči, da je pouk v petju namenjen v prvi vrsti petju, v drugi pa nauku o petju. Nekateri učitelji pa smatrajo za važnejši del pevskega pouka nauk o petju in silno zanemarjajo petje samo. Imajo smrten greh, kajti poudarek nauka o petju ubije v pevcu petje, da ga naravnost zasovraži. Dijak je dobil ponavljalni izpit iz petja, pa iz nobenega drugega predmeta. Pri izpitu dobi edino vprašanje: Naredite violinski ključ! O petju kake pesmice niti duha ne sluha. Kaj se to pravi? »Kaj pa pojete v šoli?« vprašam dijakinjo. »Oh, saj nič ne pojemo,« se glasi odgo- vor in nadaljnje pojasnilo pravi, da imajo petje samo enkrat na mesec, tri ure mesečno pa meljejo »nauk o petju«. To je kakor kuharica, ki zna kup kuharskih pravil, o kuhanju samem pa nima pojma. Kar sem povedal o pevskem nastopu ljubljanskih srednjih šol, velja tudi o nastopu ljubljanskih meščanskih šol, a le s to izjemo, da njihov nastop ni bil prav nič pripravljen, da je celoten nastop pogrešal enotne in vodilne misli, ki je bila pri srednješolcih prav lepo poudarjena. Letos poteka dvajset let, kar so bile ustanovljene ljubljanske meščanske šole. Kako lepa prilika se je prirediteljem na krožniku ponujala, da bi bil letošnji pevski nastop lahko kulturna prireditev prvega reda. Pa so jo seveda prireditelji v vnemi za druge stvari prezrli. Ne vrne se več. Obe vrsti šol pa sta skupaj prezrli dvajsetletni obstoj Jugoslavije, kar bi lahko dalo povod za skupno proslavo izrednega jubileja, ki bi vsem sodelujočim zapustil najgloblji vtis. Pomislite, kak veličasten pogled bi bil na tisočglavo množico mladih pevcev, pomislite, kak ponos bi navdal mlade dijake. ko bi se videli v družbi tolikih tovarišev in bi peli pred svojim narodom to ali ono kantato v skupnem zboru! Zamujeno. Dvajsetletnica Jugoslavije je šla mimo ljubljanskih šol neopaženo, čeprav jo je slavilo zadnje vaško kulturno druitvo. Petje je vzgojni predmet prve vrst« tudi za vzgojo mladih državljanov! Se beseda o stikih med šolo in domom. .Vseh ljubljanskih dijakov je skoraj tisoč. Pri obeh pevskih nastopih navzoči starši niso dosegli številke tri sto. Kje so naše matere, naši budni očetje, kadar kaže njihova deca uspehe svojega dela? Saj je petje vendarle nekaj takega, kar človek rad, iz srca rad posluša. Ali imajo matere in očetje preveč skrbi? Petje jih prepodi. Ali je morda kriv čas prireditve? Kaj še, saj je takrat vendarle najlepša promenada na Aleksandrovki. Ali je bila kriva visoka številka v mesecu? Kaj še, saj je popoldne, ko je bila lepa nedelja, tekel cviček od mize. Kje je vzrok, da ni ne mater, ne očetov na tako lepe šolske prireditve? Vzrok je v njihovi brezbrižnosti. Naši starši se brigajo za uspehe svojih nadebud-nikov le šest dni v letu, to je od 28. do 30. januarja in od 26. do 28. junija vsakega leta. Takrat je briga seveda prepozna. Za zaključek misli k pevskim nastopom naj poudarim še enkrat, da je bil letošnji pevski nastop srednješolcev od strani prirediteljev in izvajalcev prav lepo pripravljen po zrelem načrtu, ki pa se je gibal z oziroma na jubilejno leto naše države v skromnih mejah. V bodočem šolskem letu naj storita oba pripravljalna odbora svojo dolžnost že takoj v začetku šolskega leta, da ugotovita spored takoj, v spored pa ga vpleteta tudi mogočen skupni nastop vseh sodelujočih šol. Naredba o pevskih nastopih ob koncu šolskega leta je naravnost lena in zmo?na preporoditi s pojočo mlad'oo lud? brezbri?no starino. L. WIND GB: 75 Roman o Franco Ferdinando ( Avtortzlran prevoa t »Prosim, pustite to. Povejte mi kratko in jasno: ali ste zame ali proti meni?« »Seveda sem za vašo cesarsko visokost, naj se zgodi kar hoče. Prav zaradi tega bi bil srečen, če bi vaša cesarska visokost opustila ta nesrečni ženitveni načrt.« »Torej ste proti meni. Dolgi uvod bi si bili lahko prihranili. — Ali je Montenuovo govoril z vami o tej stvari?« »Njegovo veličanstvo me je nedavno tega sprejelo v avdienco, cesarska visokost.« »To zadostuje.« Franc Ferdinand je vstal. Tudi namestni škof je vstal. Ni se upal pretrgati tiišne. Pričakoval je izbruha nadvojvodove jeze. »Naj se izdivja,« je mislil sam pri sebi; »po besnem izbruhu me bo nemara poslušal. Zmerom sem ga mirno puščal, da se je na-divjal. in sem potem navadno dosegel, kar sem hote! Morda lahko danes dosežem vsaj to, da se z menoj dokončno ne razide.« Toda Franc Ferdinand je molče zapustil sobo. Namestni škof je čakal še nekaj minut; nato je prišel Janaczek ter ga molče in z mrkim pogledom spremil do hišnih vrat. Ko se je peljal domov, je dr. Marschall mislil: »To je bilo slovo za zmerom. Nikoli več ne bom imel prilike, da bi govoril z njim. Maščeval se bo strašno. Strašno je maščevalen. A drugače nisem mogel ravnati. Nisem se smel upreti zoper cesarjevo voljo. To je črn dan v mojem življenju. Vsi moji upi so šli po vodi Prestolonaslednik je od danes naprej moj sovražnik. Tudi cesar bo nezadovoljen z menoj, ker nisem ničesar dosegel. Strašen čas se začenja zame. Nàpak je bilo, da sem kdaj zablodil v veliki svet. Mar bi bil ostal pobožen vaški kaplanček. Mar ne bi bil poznal nikoli nič drugega kakor svojo vaško cerkev v gorah in nikjer drugje iskal opore in zavetja kakor pri ubogem lesenem križu v svoji vaški cerkvi. Prekleta bodi moja prevejanost, ki me je na ta črni dan zapustila. Vsa duhovščina se bo radovala mojega padca. Plemeniti škofje in nadškofje, ki sem jim hotel pred nosom odnesti kardinalski klobuk, se bodo valjali od smeha nad menoj, neumnim, pre-varjenim kmetom. Bog me kaznuje, ker sem bil zmerom tako hudo pameten. S pametjo lahko človek mnogo doseže, toda v velikih, odločilnih trenutkih življenja mu nikoli ne pomaga.« Zaprosil je pri cesarjevem višjem dvorniškem uradu za avdienco, da bi vladarju javil, da prestolonaslednik ni hotel poslušati prošnja nekdanjega učitelja. Skoraj hkratu s pozivom, naj pride naslednji ponedeljek k cesarju v avdienco, je dobil dr. Marschall od prestolonaslednikovega višjega dvorniškega urada presenetljivo vabilo, naj se še enkrat oglasi pri Francu Ferdinandu. Dr. Marchall je bil veselo iznenaden. Kdor je izgubil naklonjenost Franca Ferdinanda, ni smel nikoli upati, da bi mu maščevalnež brez nujnega vzroka ponudil roko v spravo. O človeku, ki ga je bil nemilostno odpustil, niso smeli v nadvojvodovi navzočnosti po cele dni, tedne in mesece niti govoriti. Ze ime človeka, ki je bil padel v nemilost, je zadostovalo, da se je prestolonaslednik razsrdil. Kaj se je bilo torej zgodilo? Komu je bil namestni škof dolžnik za presenetljivo vabilo? Aii mu je hotel prestolonaslednik odpustiti, mu z ozirom na zvezo, ki jo je bil pomagljivi prošt nekdaj sklenil z mrkodušnim dečkom, utajiti svoje razočaranje? Ali — dl. Marschall se na to skoraj ni upal misliti — ali se je bil svojeglavec nemara dal iz-preobrniti bivšemu učitelju? Poln pričakovanja je stopil namestni škof v prestolonaslednikovo palačo. To pot ga niso odvedli v delovno sobo, kakor pri zadnji avdienci, temveč v majhen salon, ki ga še ni bil videl. Čez nekaj minut je stopil v sobo prestolonaslednik. Nasmehnil se je namestnemu škofu, ki se je globoko priklonil, ne da bi skrival svoje veselje. Franc Ferdinand ga je zvito pogledal, se naglo vrnil k vratom, skozi katera je bil vstopil, in rekel: »Pridi, prosim.« Grofica Zofija Chotkova je vstopila. Škofova radost se je izpremenila v grozo. Pomislil je: »Hotela me bosta prisiliti, da se uprem cesarju. Zvedela sta, da me cesar v ponedeljek sprejme v avdienco — zato mi hočeta danes zvezati roke.« Razvil se je zastajajoč pomenek. Vsi trije so bili v zadregi. Nadvojvoda je govoril o pogostih ministrskih krizah zadnjega časa in o najnovejši izpre-membi kabineta. Potem je obrnil besedo na cerkveno področje ter dajal duša svoji jezi na nemške politike, ki so vodili proticerkveno gibanje. Zofija mu je živahno pomagala, nato pa mahoma rekla: »Prav za prav se ne bi smela udeleževati razgovora o teh rečeh. Ženska naj se ne briga za javne zadeve, pravo torišče ženske je rodbina.« »Tudi jaz tako mislim«, je smejjé se rekel Franc Ferdinand. »Govorimo torej o rodbini.« Njegove oči so zaljubljeno in občudujoče visele na postavi ljubljene prijateljice, ki je bila sicer še vedno vitka, a je vendar že kazala nagnjenje k obilnosti. Škofova groza nad grofičinim pojavlje- njem se je bila med tem uvodnim razgovorom še poglobila. Bolj od besed so izdajale prestolonasled-nikove oči, kaj pričakuje od tega pomenka. Njegove oči so izdajale, da je prepričan o Zofijini očarljivosti ter upa izpreobrniti škofa že s tem, če mu jo pokaže. Te oči so govorile: »Ni mogoče, da bi človek, ki jo vidi in jo sliši govoriti ter spozna njeno lepoto, njeno plemenitost, njeno razumnost, njeno visokomiselnost in njen brezprimerni mik — da bi mogel tak človek še misliti, da ni vredna postati žena bodočemu cesarju.« Pogledi so govorili: »Ali si je moči misliti bolj knežjo prikazen od te? Ne poznajo je. zato so tako nespametni in me hočejo odvrniti od ženitve. Kdor pa pozna to žensko, ne more biti njen sovražnik.« Pogledi so govorili: »Kaj nisem vreden zavidanja? In vi prekleti norci si domišljate, da me morete ločiti cd nje! Da bi jo le mogel pokazati cesarju in vsemu svetu — na mah bi bilo konec klavrnega govoričenja o neenakorodnosti.« Pametni duhovnik je razumel govorico teh zaljubljenih pogledov, in njegova groza je rasla od minute do minute. Kajti on ni videl ne lepega dekleta ne knežje drže ne mladostne miline ne draži in prednosti, ki so oslepljevale prestolonaslednika, temveč ocvelo dekle, ki je bilo podoba, da se mora vsak čas skoraj brez prehoda izpremeniti v nemikavno matrono. Slutil je grenkobo neštetih razočaranj na njenih tankih starodevičjih ustnicah. Videl je sledove nezmernega častihlepja v starodevičjih črtah tega obraza, ki se je s težavo silil k ljubeznivosti. Z grozo je mislil: »Zaradi tega starega dekleta tako neznanski boj? Nikoli ni bil noben zaljubljenec bolj zaslepljen. Da bi mu mogel odpreti oči! A šele zdaj mi je jasno, da ga ne more nihče drug in nič drugega rešiti iz tega ukletja kakor neizprosni čas. Oh, kakšni norci smo možje! Škoda zanj — in škoda zame. Kajti vidim .da tudi meni ni pomoči.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za oesedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Djr 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo siužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogiasa Din 12.—. Dopisi iu ženitve s* zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—>* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din Iv— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 13.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« J^jjj • odgovor, priložite Le, če zahtevate od ' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še roanipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malià oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana, Be.'-eaa l diri davek •. din šilro al. dajanj; naslova t dm. najmau 51 -.neseis 17 du V gostitni pri Panju točimo priznano izborm dolenjska cviček in fina btajerska vina, ob vsa kern času razna t/opia in mrzla jedila. Sprejemajo abonentl na dobro domačo hrano Gostom je na razpolago biljard balinišče, klavir itd. Da nes in vsak ve er igranje na klavir, petje in druge razne domače zabave Zato pridite še danes ln vedno zahajajte Ie v Vegovo 10, k Panju kjer bost« najbolje in najceneje postreženi Se vam toplo priporoča ln vas vljudno vabi TONE HUČ. 12789-18 V gostilni Putridi danes ples. Izborna vina. gorka in mrz'.a jedila. — Vljudno vabljeni. 12849-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Dan« prijetna domača zabava ! Dobra vina ! Posebno fin cviček ' Senčnat vrt ! Lepa dvorana ! Posebne sobe ! 12659-18 Jaz sam bom listje grabil jaz sam bom praprot žel jaz sam z dekletom plesat bom danes k Bausu šel. Gostilna Kramar. 12694-18 Vabimo na koncert ki se vrši v gostilni RAHNE Moste. Igra šraml. Dobra vina in ledila. 12753-18 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Restavracija KLEMENČIČ »prej Galjot), Duplica pri Kamniku, nasproti tovarne Remec in Co., nudi cenjen, občinstvu izbrana štajerska, doienj ska in dalmatinska vina. dobra kuhinja, vedno topla jedila na razpolago. krasen senčnat vrt, balinišče. Sobe za tujce. Cene solidne, postrežba točna Se priporoma gostilničar. Lepa iz letna točka, krasen razgled na kamniške planine, lepi izprehodi, avtobusna in železniška postaja. Sprejmejo se .udi letoviščarji. 12718-38 G- T. Rotman: S Pegazom — okrog sveta Popolno privatno oskrbo z dobro hrano m to v bližini žel. postaie, cerkve in gozda, iščem za dve osebi za daljšo dobo v mirnem kraju na Gorenjskem. Ponudbe s ceno na ogi. odd. lutra pod »Prijetne počitnice«. 12582-38 »Vila Dagmar« Selce, poleg Crikvenice. Po-zirna a cr.č.tnska kuhinja t.k kopališča, se priporoča zaradi dobre prehrane iti uj >bn;ii -ob. Za dilige le tovanie zahtevajte ponudbe l2>53--Si- Korespondent in knjigovodja perfekten v slovenščini in nemščini, ki obvlada nem ško in slovensko stenografijo, brzi stroiepisec, samski, mlajša moč. dobi namešče nje. Dopise na ogl. oddel. Jutri pod »Korespondent«. 12561-1 Beseda 1 din. davek s din, za šllro ali dajanje naslova 5 din Najmanj š! znesek 17 din Brivskega pomočnika 48 Mahoma je pretrgalo tihoto strašno rjovenje. »Levi!« je v grozi zavpil gospod Jodelberger. A mož je bil praktičen človek. Kakor bi trenil, sta z Mirkom odvila »Pegazu« vzmetne noge in si jih privezala na čevlje. To je bilo ravno še za časa, kajti... sprejme v stalno službo brivski salon Možina, Rožna dolina. 12829-1 Trgovski pomočnik mlajša moč, železnmar, tti ima veselic tudi za prodan koies. vsestransko zanesln» lepega obnašania, dobei prodajalec, dobi mesto. Po nudbe pod »Dober proda lalec« na ogi odd Jutra. 12544-! Prikrojevalko z daljšo prakso v tovarni perila sprejmem Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki pod: »Večje mesto na deželi« na ogl. odd. Jutra. 12387-1 Mizarske pomočnike samo mlajše moči, potrebujem za tovarno na deželo. Ponudbe z navedbo točnih podatkov na ogl. odd. Jutra pod »Mizarstvo«. 12385-1 Akviziterje z dobrim referencam: išče zavarovalnica »Sava«, Ljub liana, Sv. Petra cesta 2. 10934-1 Služkinja preprosta, z znanjetm nemščine dobi mesto. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Štajerska« 12598-1 Hlapca k enemu konju sprejmem takoj v službo. Vaiea mora biti tudi drugih domačih del. Služba stalna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina in gostilna«. 12i99-l Frizerka prvovrstna mot dobi službo na morju Frizerski salon v hotele, Therapija v Crikvenici. 12600-1 Frizerko dobro moč, rabim takoj. Zavri Milan, frizer. Št. Vid nad Ljubljano. 12692-1 Več natakaric solidnih Zi binkoštne praznike sprejme gostilna Klc-menčič, Krekov trg 12684-1 Sobarica perfektna slovenščine, nem ščine .zmožna, dobi mesto. Pismene ponudbe s spriče vali in sliko na baron Fri derik Born, Sv. Ana pri Tržiču. 12560-1 Dijetetične praktikantke T Radostnim znanjem dobe mesto v Noorden-ovi dietič-ni kuhinji zdravilišča v Rogaški Slatini. Pismene ponudbe na . Direkcija zdravilišči Rogaška Slatina. 12558-1 Moderen hotel v Sloveniji spreime dobro verziranega portirja in hotelskega slugo, veščega jezi kov, ter pošteno sobarico, srednjih iet za takojšen na stop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «p. r. 810«. 12549-1 Salon Vera išče prikrojevalko. v poätev pride samo prvovrstna moč. Nebotičnik vi. 12714-1 Kavarniško blagajničarko išče Velika Kavarna, Zagreb 12702-1 Frizerko dobro moč, sprejmem takoi Pire Franjo, Kram. Lajerje-va ul. 1. 12703-1 Boljše dekle vaiena samostojne kuhe in drugih hišnih del sprejme štiričlanska družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12667-1 Več stolarjev in mizarjev mlajših, za tovarno rabim. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. o^d. Jutra pod »Dežela«. 12626-1 Kuharica mlada, perfektna, dobi dobro stalno službo. Drogeri-ja Hermes, Miklošičeva 30. 12725-1 Dekle 16 letno, pošteno, sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu. Gortanova ul nova hiša ob Ljubljanici. Kodeljevo. 12727-1 Brivskega pomočnika in vajenca sprejme akoj frizer, Smartinska cesta 18. 12766-1 Snažno dekle pošteno, ki zna kuhati sprejmemo. Vidovič, Napoleonov trg 6. 12754-1 Boljše dekle staro 23 do 28 let, ki zna nekoliko kuhati in šivati, opravljati vsa hiš na dela ter ima veselje za servlranje dobi službo. Poslati sliko. Gostil na Ankele, Sv. Ana pri Tržiču. 12642-1 Mizarja za razna popravila pri hiši, iščem. Ponudbe pod šifro »Mesto« na ogl. odd. Jutra. Eks. 2-» Izurjeno navijalko in šiviljo sprejme Mila, Mestni trg 17 12824-1 Kleparskega pomočnika sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. To mo šušteršič, Sodražlca, 12648-1 Frizerko dobro moč z oskrbo ali brez iščem za 1. junij Plača dobra. Salon Mer loh, Sv. "»etra cesta 76. LJubljana. 12651-1 Ženska srednjih let, ki zna samostojno kuhati, dobi mesto na deželo k trgovski rod bini. Ponudne na ogl. odd Jutra pod »Zdrava«. 12439 1 Išče se k mlademu bolniku bolničarka. miada, simpatična ln zdrava. Ponud be s prepisi spričeval na L. Kuharlč, Ormož. 12656-1 Veščega mlajšega knjigovodjo, dobrega saldokontista s prakso, išče veletrgovina za nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Natančen in deloven.« 12654-1 Prvovrstno vezalko z znanjem nemščine in raznašalko sprejmem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »700;. 12687-1 Frizersko pomočnico tudi lz dežele m vaje.i-ko spiejme »P0I.111C4 v Korutarjevl ulici. 12796 1 Cirkularista mlajšega in spretnega akoj sprejmem. Ponudbe z zahtevki plače na ogl. odd. Jutra pod »Na deželi 22-1. 12847 3 Več krojaških pomočnic takoj sprejmem, poizve se v vseh posi. Jutra. 12857-1 47 Izza »Pegaza«, ki je ležal zdaj na trebuhu, se je mahoma prikazal lev. Gospod Jodelberger in Mirko sta se pognala s svojimi vzmetnimi nogami T neznanski skok in izginila. Frizerka ki je zmožna voditi samostojno damski salon prvovrstna delavka dobi stalno mesto. Nastop lahko takoj. Plača po dogovoru. Viktor Koilman, frizerski salon, Bled. 12670-1 Špedicijsko podjetje v Ljubljani iJče šoferja za tovorni avtomobil. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12668-1 Foto pomočnik »e sprejme. Točne zahteve na Foto Jug, Kranj. 12688-1 Za Štajersko. Prekmurie potrebujemo agilne gospode, gospodične za propagando. Dober stalen zaslužek. Ir;t» resent: z malo kavcijo naj se osebno javijo v ponedeljek. Hote! Zamorec, Maribor. 12757-1 Služkinja ne premlada, poltena, ki zna kuhati in je zmožna vseh hišnih del, dobi službo pri boljši družini. Kranj, Jezerska 13-1. 12765-1 Pekovski pomočnik dobi službo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12814-1 Krojaške pomočnike izurjene Išče sa'on »Lady«, Kreditna banka. 12748-1 Frizerko dobro moč ln mlajšega pomočnika sprejme takoj S. Brodas, Medvedova 22, Ljubljana VII. 12741-1 Pekovskega vajenca iu razuašalca sprejmem. Pekarna bušter, št. Vid nad LJubljano 69. 12806-1 Brivskega pomočnika sprejme takoj večji salon v Ljubljani. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12311 1 Postrežnico sprejmem za čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Postrežnica«. 12771-1 Mladenič ki ima veseli, kot potnik m pomočnik za oso iene izdelke in galanterijo dobi stalno službo. Kavciia 2000 do 3000 dinarjev. Ponudbe na podružnicc Jutra v Celja pod značko »Agilen«. 12866-1 Mizarske pomočnike popolnoma samostojne v stavbenem delu. «prejme Franjo Vehovai. stavbeno in umetno mizarstvo, Celje. 12865-1 Profesorska obitelj išče pridno in pošteno kuharico, popolnoma veščo toinem gosp stvu. Ponudbe na ogl. odd. v samostojnem gospodinj Jgl. Jutra pod šifro »Ljubiteluca otrok«. 12858-1 Plačilno natakarico sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, in sliko r.s podružnico Jutra Maribor pod »Stalnost«. 12873-1 Dva krojaška pomočnika sprejmem takoi za stalno. Ponudbe: Henrik Toplak, Sv. Lenart v Slov. goricah. 12871-1 Krojaškega pomočnika potrebujem za moško in damsko delo. Rajh Alojzij, Trstenjakova 2. 12868-1 Blagajničarko jedilonošo in ledilonošinjo z letnimi spričevali spreime takoj Hotel Orel, Maribor. 12879-1 Vsaka beseda 2 din. davek 3 din, za dajanje naslova 5 din Dajmanj-61 znesek 12 din Natakar soliden in pošten, išče na meščenje v boljši restavraciji, nairaje v Ljubliani ali na Gorenjskem. Nastopil bi 15. junija. Ponudbe na po družnico Jutra v Mariboru pod »Dobra služba«. 12607-2 Službo natakarice iščem v kaki boljši gostilni na Gorenjskem. Nastopim takoj. Vešča nemščine, imam večletno prakso. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12808-2 Pisarniška moč z 8 mesečne prakso, želi takoj mesto m. Poterč, Maribor, Trubarjeva 9. 12877-2 Nadmlinar z mojstrskim izpitom želi premeniti službo. Vešč trgovske, kmečke in vojniške meliave. Stai 37 let in s čez 10 letnim službovanjem na enem mestu. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Nadmlinar«. 12878-2 Dvosob. stanovanje s kabinetom in vsem najmodernejšim komfor com oddam za 1. avgust v novi hiši. Zglasite se pri hišniku v Gajevl 2a poleg banke Slavlje 12794-2 Boljše dekle simpatične zunanjosti išče službo kot gospodinja k starejšemu gospo du Samo resne ponudbe na podr Jutra v Mariboru pod »Gospodinja«. 12831-2 Trgovski pomočnik mlad .vojaščine prost matt ufakturist in špecerist išče zaposlitve. Dopise prosim na ogl. odd. Jutra pod »Zanes ljiv 8792«. 12563 Inteligentna gospodična s trgovskim tečajem do bra strojepiska, samo stojna tudi v kuhi in gospodinjskih opravilih želi zaposlitev za takoj all 1. junij, kjerkoli. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Skromna. 12639 2 Uradnica zmožna nemščine v govoru in pisavi, knjigovoakinia bilancistka, z dolgoletno pisarniško prakso, vestna, poštena in marljiva išče mesta. Ponudbe pod »Liublja na 1939« na ogl. odd. Jutra 12698 19 letna išče službo perfektno fran cosko konverzacijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 12756-2 Zaupno mesto nadzornika ali slično išče upokojenec kjerkoli. Dopise na ogl. od. Jutra pod šifro »Minimalni zahtevki« 11944-2 Prodajalka mešane stroke, aglina in poštena želi službo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Gospodinjstvo«. 12535-2 Trgovski pomočnik mlajši, vojaščine prost, prvovrstni izložbeni aranžer in prodajalec mešane stroke s peifektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika želi v interesu izobrazbe premeniti službo v Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober in vesten«. 12592-2 Pozor! Kateri gospod trgovec ne ?roda rad svojega blaga? Cako? To doseže z dobrim prodajalcem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Dober prodajalec«. 12608-2 Gospodična - družabnica izobražena, zmožna nem ščlne ln Italijanščine, pripravljena tudi poto vati želi mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Junij«. 12822-2 Natakarica išče službe, najraje v bližini Celja Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12615-2 Starejše dekle zmožna kuhati dobro meščansko hrano želi službo. Naslov v vseh posi. Jutra 12611-2 Lesni manipulant z daljšo prakso, zmožen vseh v stroko spadajočih del išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Lesni manipulant«. 12750-2 Priletna gospa, ki zna dobro kuhati in je vešča tudi vseh gospodinjskih del, bi rada dobila delo čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Skromna in delovna«. 12735-2 Malomatnrant z znanjem francoskega, sr-bohrvat. in nemškega jezika ter knjigovodstva, išče primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na naslov: Hribar Ivan, Križ 64 p. Komenda. v 12764-2 Kuharica in sobarica starejša sezonska, — iščeta službo. Ponudbe na podr Jura v Mariboru pod šifro »Marljivi«. 12610-2 Mesto sobarice ali kaj sllčnega v bolj šem hotelu ali penslonu išče gospa srednjih let preko sezlje Govori poleg slovenščine nemško, italijansko, francosko in arabsko. Cenjene po nudbe na podružnico Jutra Jesenloe pod šifro »Vajena tujskega prometa«. 12831-2 Gospodična z perfektnim znanjem francoščine, šivanja ln dobrim spričevalom Išče primerne zaposlitve boljši hiši. Grem tudi kot vzgojiteljica k maj 'onim otrokom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ljubljana 777«. 12640-2 Trgovski pomočnik začetnik izučeti w trgovini z mešanim blagom » pol leta prakse, vsestransko ver ziran želi nastopiti službo. Ponudbe oa ogl. odd. J tra pod »Mladost«. 12436-2 Advokatski pripravnik z 13mesečno sodno ln 10 mesečno advokatsko pra kso Išče mesto konclpl-enta v advokatski ali notarski pisarni. Cenjene ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Nastop takoj 66«. 12850-2 Manufakturist mlad z enoletno prakso in znanjem nemščine želi premeniti službo. Gre event tudi za minimalno plačo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen prodaialec« 12437-2 Trgovski pomočnik mlad, vešč mamifakture in mešane stroke želi preme-niit mesto $ 1 junijem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad in zmož;n« 12438-2 Upokojen uradnik bivši posestnik ln vino gradnik, 481eten zdrav samec, perfekten v srbo-hrvatskem, nemškem in deloma Italijanskem je-ziku, verzlran v vseh strokah ekonomije, vinogradništvu, kletarstvu živinoreji etc., Išče kjer koU kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na oglas odd. Jutra v Novem mestu pod »Žrtev brezdušnega sleparja«. 12T45-2 Brivski pomočnik dober ln hiter delavec, želi nastopiti službo takoj ali po dogovoru. — Stane Kodrlč, Novo mesto, S ukl J e to va 9. 12748-2 Gospa stara 50 let, samostojna dobra kuharica tn varčna gospodinja Išče primerne službe. Gre tudi na Bezono. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva ln varčna.« 12792-2 Kot začetnik Frizersko vajenko sprejmem takoj prednost imajo one katere so se že učile te obrti. MartulaS. fn zer. Tržaška 42. 12673-44 Vajenca za kleparsko in vodovodno instalacijo sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12691-44 Vajenko za frizersko obrt sprejmem iz Ljubliane, Gusti Lovša, Cesta 29. oktobra 24. 12536-44 Učenka za salon perila se spreime takoj. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 12708-44 Salon »Moda« Pražakova 15-1., Išče ta lentirano vajenko. 12740-44 Učenca v trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj Krepkega ln zdravega, ne nad 15 iet starega Ponudbe pi siati na okI cdd. Jutra p-vj v Ijlca« 12634-44 Vajenec zdrav in močan, dobi mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12862-44 Beseda 1 din. davek 3 din za Sirro ali dajanje ìasiova 5 din. najman! 61 znesek 17 din Vsaki osebi, družini nudi stalni zaslužek j o ma »Mara« lzdelo-alnlca nogavic In pie '^enln. Maribor. 123-. -/Raka beseda 50 pai da-•ek a din za siirr adi lajanje naslova i aia -ajmanjši znesek 12 dia Kdo bi poučeval aavajsko gitaro? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna učenka*. 12854-4 Besrda 1 din davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj, šl znesek 17 din Vsakovrstno čkuo itupuje po naiviš]ih cenah CERN t — juveiir, -lubijana. Woltova ai. Beseda 1 din. davek 3 din za šllro aii dajanje aasiova 5 din. najmanj. Si znesek 17 din Prodam leksikon Brockhaus Konverwtion letnik 1902, dobro ohranjen prodam. Naslcrr * vseh pošlo vai. Jutra. 12307-$ beseda 1 din. davek n za šllro ali dajanje naslova 5 din. najman, šl znesek 17 din Zastopnika Industrija koionialno-delikatesne opreme Išče zastopnika za LJubljano ln enega potnika za drav sko banovino Ponudbe pošljite na Momčilo N Keserovič, Ljubljana, — P oste-rea tante. 13404-5, Trgov, sotrudnika popolnoma izvedbenega man ufak turista ln dobrega izložbenega aran-žerja, kakor tudi samo stojnega železnlnarja. sprejme večja trgovina mestu na deželi. Hrana ln stanovanje v hI šl. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Spreten ln sposoben prodajalec« 12388 5 bi rad prišel t kako trgovino na deželi. Imam trgovski tečaj, star 6em . „ ____. 18 let. Hegler Anton - Zastopnika za prodajo tovornih avtomobilov na teritoriju Kranjske iščemo. Samo pr^kt,tne lr. izkušene osebe, ki sov tej storkl že uspešno delovale naj vložijo ponudbe z naved- Podgora št. 1, p. Videm- Dobre polja. 1 Jutra pod »Zastopnik« 12627-i 12704-2 uniuiHimii:»', Vajenci (ke) •-«-waiimia—i » 1 »unum'iiiiiiii «v» Seaeda 1 din. davek :* Un za šifro aH dajanjf naslova S din. najman t «1 znesek 17 din Slikarskega vajenca sprejmem z vso oskrbo v hiši. Prednost ima dober risar. Ponudbe z navedbo starosti in šolske izobrazbe pošljite na slikarsko podjetje Jemc Franc, Bled. 12596-44 Zastopnika s stalno mesečno plačo pod ugodnimi pogoji takoj «prejme zavarovalnica. Absolventi trgovske šole Imajo prednost — Sprejmemo tudi Ju-rlsta s vsemi izpiti, ki bi ae hotel posvetiti zavarovalni stroki. Ponu dbe na ogl odd. Jutra pod »Ugodno«. 12855-5 FR'RAJ V „JUTRU"! Beseda 1 din. davek t dm za èuro ali dajanj« naslova 5 din. najmanj. 51 znesek ' 17 din 7 cevni radio »Amerikaoec« zeio pocca prodam. Zniaiek, Rixìnik 60. 12706-4 Radioaparate od din 750.— J» do boljših dobite pri »Tehnik« BANJAI, Ljubljana, Miki» šičeva 20. 1282S-S Beseda 1 din, davek 3 din za àlfro ali dajanj* naslova 5 din. najmanj, ài znesek 17 dia Pianino črno politiran, v aet« dobrem itanjo, ugodno pr» dam. Naaiov T rseh poslovalnicah Jutra. I270J-2S Koncertne ci tre fine. ugodno proda, MV kluš, Wolf o va 10-L nad, strop je. 12883-20 Prodami radi odpotovanja kratek klavir za 300U.— koncertno bae kitaro ln 3 kitare. Ogled v torek in sredo od 14. do 15. Pekarna Križaj. Tvrševa 47. 128162« Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din Sokolske kroje viSje postave kupi godbe« odsek Sokola I. Ponudbe na ogl. odd. Jutta pod šifre »Sokol«. 12722-14 Obhajilno oblckco belo, za dečka, otroško posteljico^ umivalnik tn svetilko prodam. Dalmatinova 3-m. levo. 12776-13 Pridelki Orehova jedrca in med dobite najceneje v Medarni, ' lubljana, Židovska ul. 6. >0863» Pristen mallnovee iz gorskih malia kg din 16 nudi na drobno in debelo tvrdka Rogelj, sodavica, — Vrhnika. 12393-33 Ca 3000 litrov rizlinga prvorazrednega po 5 din in 1000 litrov boljšega jabolč-nika po 3 din proda Raja-kovics. Slov. Konjice, Ve-šenik 8. 12614-33 Orehe cele ali jedrca, prodam večjo količino po ugodni ceni. Trgovina, Tyrfeva 37b. 12770-33 Beseda 1 din, davek o din za šifro ali dajanje U^iova 5 din Najmanj &l znesek 17 din. Usnje Š2 tovarne »lNDliSc na veliko in malo po najnižjih tovarniških cenah samo v Ljubljani. Fiignerjeva J — prei Skofja ul.ca. 192-6 Naprave za poniklanje ln pokromanje, komplet ne, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šllro »Poniklanje«. 12399-6 Železno konstrukcijo (Werk) za vodno žago, rabljeno, po nizki ceni proda Martin Zupan, Trbovlje 11. Sv. Katarina.. 3 kompletne postelje (z žimnicami) prodam. Poizve se pri hišnici Pražakova 12. 12666-6 Proda se radi izselitve: razno pohištvo in razne knjige po cizki ceni. Ljubljana, Vrt-Earska ulica. 12-1. 12675-6 Izložbe s šipami trodelna vrata, na sredi po niskj. ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12629-C Ledna omara naprodaj. Cankarjeva u. 1-HI desno. 12619 6 Foto aparat 10x15 z stativom in vsem priborom dobro ohranjen ze lo poceni na prodaj. Vprašati v Intendantskem skladišču Kodcljevo pri Upravniku. 12696-6 Bodečo žico za ograjo in beton prodam. Kristan Fr., Tyrševa c 54. 12697-6 Več otroških vozičkov modemih, Športnih, in globokih poceni naprodaj pri »Prometu« nasproti križanske cerkve. Stare jemljemo v račun. 12755-6 Diletantsko delavnico kompletno (skobelnik, vrtilnik, stružnico) z o-rodjem prodam. Naslov v vseh. posloval. Jutra. 128806 Orjaških dalij je še nekaj na razpola go, Ključenko, Koceno va 6, za tobačno tovarno. 12884-6 Kuhinjski, jedilni pribor m različne druge stvari, nov kostim za močno osebo prodam. Gradišče 2-H, Raj gel. 12843-6 Košnjo vrta oddam.. Ambrožev trg 10. 12851-6 Mesarsko brizgo 10 litrsko prodam. Po-izve se Dolničar, Janševa 2. 12823-6 Otroški voziček globok, prodam. Večna pot štev. 1. 12769-6 Otroške vozičke najceneje dobite pri »Tehnik« BANJAI. Ljubljana, Miklošičeva 20. 12827-6 Otroški voziček globok, izvrstno ohranjen, ugodno naprodaj. Martelanc Slomškova 17-1. 12831-6 Otroški voziček globok, skoraj nov, prodam Zaje, Gledališka 12. 12840-6 Prodaja zgradb za rušenje ln materiala že porušenih zgradb od nekdanje svojine Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani na Tyrsevi cesti 35 se pro-tir: j o posamezne zgradbe za rušenje, tako da kupci zgradbe porušijo in material odvozijo. Proda pa se tudi od že porušenih zgradb: zidna in strešna opeka, les, okna, vrata, tračnice, tra verze, betonsko žele zo in nasipni material. Na razpolago je tudi kij učavničarsko orod j e. Interesenti naj se javijo na licu mesta, kjer dobe informacije. 12778-6 Stelaže pulte, izložbena nlkel ogrodja, Zephir peč in uro za električno reklamno razsvetljavo, — ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12791-6 Mlečni vrči Alla vrči vsebine 20, 25, 30 1 30 kom. rabljene po zmerni ceni prodam Naslov v vseh posi. Ju tra. 12638-6 Ugodno prodam 2 soda ležaka (klani hra sto v les) hI 51 do 52. — Naslov v vseh posL Jutra. 12652 6 Prodam poceni kompletno posteljo, mizo, dva stola, dve veliki sveti podobi. Poljanska 47, pritličje levo. 12658-6 Zastonj vam dobra britev ako ntmate »Akra« Jermena za brušenje. Zahtevajte v trgovinah z brivskimi potrebščinami Eamo jermen značke »Akra«. Prospekte razpošilja Schnur, Zagreb, Blažekova 8. 12621-6 Tri šivalne stroje prodam, dva ženska in en čevljarski cilinder stroj po 500 din ln kov čeg gramofon. Novak, Re;?ljeva 30, podpritličje. 12711-6 Zephir peč veliko, ln tri mize velikosti 130x280 prodam. Kolodvorska 3, levo. 12730-6 Aparat za trajno ondulaci!o »Fortschritt« z 28 grelci, dobro ohranjen se po ugodni ceni proda. Cesta 29. oktobra št. 20 pritličje, desno. 12783-6 Avtomatični turbin, regulator v brezhibnem stanju, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12869-6 Otroški voziček globok, poceni prodam. — Tugomerjeva 7, Zg. šiška. Eks. 3-fc Beseda 1 din, davek i din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Poljskih tračnic ca 7 kg na meter, kupimo ca 200 m. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Tračnice«. 12486-7 Valjčnikov par komadov iz trde litine kupim. Ponudbe na Ivan Prešeru tov. Kranj. 12430-7 Zračni kompresor kupim. Ponudbe na Ivan Prešern tov. Kranj. 12429-7 Wertheim blagajno rabljeno, kupim. Ponudbe aa M. Vrhunc, Bled. 12542-7 Belo omaro visoko, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12583-7 3 do 5 HP elektromotor ln mali parni kotel od 5 do 20 atm. kupim Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«. 12716-7 Tračno žago CBandsäge) železno, močno, kupi Frani o Tavčar, lesna industrija, Vuzenica. 12872-7 Folnoiarmenik kompleten, nov ali malo rabljen, kupim. Cenj. ponudbe poslati na Kofler Josip, žaga, Bistrica pri Limbušu. 12876-7 Avto-Cabriolet dvosedežen tet dva rezervna sedeža, brezhibno ohranjen, proda za 12.000 din Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Ljubljana, Vič. 12721-10 Chevrolet tovorni avto, nosilnosti 2 in pol tone in FORD, športni 4 sedežen, poraba bencina 8.50 lit., ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12712-10 Motor 350 ali 500 novejše tipe, kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12732-10 DKW Luxus-cabrio dvosedežen, malo vožen. v stanju kakor nov, — DKW Special-cabrio ln DKW Special-limuzino, Wanderer limuzino, model 1936 ter več drugih dobro ohranjenih vozov ugodno proda DKW zastopstvo. J. LOVSE, — Ljubljana, Tyrševa 35. 12777-10 Motor NSU 250 OHW, prodam, vzamem v račun Sachs mo tor. Orel Filip, pri Vrhuncu. Bled. 12782-10 Dobro ohranjen avto manjši kupim proti takojšnjemu plačilu. Naslov v vseh posloval. Ju tra. 12729-10 Ariel OHV s prikolico aH brez v dobrem stanju ugodno na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12885-10 Essex Super Six cabriolet, starejše type, šestcilindrskl brezhiben, naprodaj za smešno niz ko ceno. Ostrožnik, pasaža, trgovina, Nebotič nik 12805-10 DKW motorno kolo 200 ccm 3500 din in mali 4-sedežen avto, dobre znamke 7.500 din. Ljubljana, Zabjak 6-1-, Strnad. 12459-10 2 rabljena Šivalna stroja dobro ohranjena in 1 over-lock stroj za šivanje pletenin, rabljen, kupim. Ponudbe na M. Vrhunc, Bled. 12541-29 Pfaff in Singer šivalne stroje pogrezljive ln več raznih drugih prav poceni naprodaj pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve. Stare stroje vzamemo v račun. 12753-29 Chevrolet 6 cilindrski, v brezhibnem stanju, — radi odpotovanja ugodno naprodaj. Poizve se: Frank Zaje,, veležganjarna, Zg. šiška, Brejčeva 8. Ljubljana VII. Eks.7-10 deseda 1 din. davek o lin za šifro aH dajanje ìasiova 5 din, najmanj š! znesek 17 din Samo 75 din pa Imate kot novo dva krat v ognju lakirano koio. Rotar, Črnuče. 12633-11 w Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 dm, najmanj ši znesek 17 din Tovorni avtomobil znamke Chevrolet, 4 cilindrski, nosilnost od 2 do 2.5 tone. Popolnoma v dobrem stanju, takoj poceni pro dam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 12602-10 Otroško posteljco ^obro ohranjeno, poceni predam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12835-6 Ziindapp 250 v brezhibnem stanju zamenjam ali prodam za kakšen motor do 200 ccm. Ponudbe osebno z moioriem pri Antonu Teran, uliu, — Bistrica 1 pri Naklu nad Kranjem. 12517-in Motor dobro ohranjen, do 250 ccm kupim m takoj plačam. Ponudbe z ceno in opisom na Jože Sovine, Brode, p. Škof j a Loka. 12579-10 Motor 350 ccm engleske znamke »Triumph« proda Potočnik pri »Fajfar« predtrg, Radovljica. 12630-10 Avtomobile tovorne, osebne in avtobuse dobro ohranjene, vseh ia-kosti, kupite najceneje pri O. ŽUŽKU, zastopstvo Krupp, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11 12623-10 BSA 350 ccm novejši model zamenjam za 500 ccm ali prodam. Rotar, Cmuče. 12632-10 Motor Miele dobro ohranjen 95 ccm prodam. Galjevlca 198. 12620-10 DKW motocikel nov, 250 ccm, radi bolezni proda Agata Peternelj, Se-stranska vas, pošta Gorenja vas. 12767-10 Nov ženski motor prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. »2836-11 48 koles popolnoma novih m več vsakovrstnih rabljenih 2ares poceni naprodaj pri »PROMET«, nasproti križanske cerkve. 12761-11 KOLESA vseh najboljših znamk. Primerna darila za bir-mance. Na zalogi kolesa za dečke, deklice, otročja in triciklji. Po najnižjih cenah ln na mesečna odplačila v Novi trgovini" na Tyrsevi c. 36, nasproti Gospodarske zveze. 12774-11 Šivalni stroj prodam za 500 din in z okroglim čolnlčkom, Ko lodvorska 11-JX, 2. stop nišče levo. 12804-29 Anker šivalne stroje tudi druge znamke in rabljene, z okroglim čolnič-kom, krojaške in čevljarske od 300 din naprej prodaja TRIGLAV, Reslieva. 12860-29 Kombiniran stroj cirkular, frezo in vrtalni a-parat, rabljen, pogon na jermen, kupim. Anton Hafner, mizar, Podutiška c. 59, Ljubljana. Eks. 6-7 asam- Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 dm Trajne kodre z najnovejšim aparatom »Wella 1939«. Salon Pajdaš, Brežice. 12559-30 Predtiskarija (Vordruckerei) kompletna, dobro ohranjena ugodno na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12435-30 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanj, naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 dia Suh, žagan les brest, hruška, hrast in bukev ter 4 dobro ohranjene čolne ugodno pro dam. Poceni prodam tudi brezhiben radio aparat znamke His Masters Voice. Vprašati Poljanska c. 7, telefon 34-85 12649-15 Dobavni tricikel na motorni pogon, nosil nest cca 250 kg ugodno proda DKV7 zastop stvo J. LOV ŠE, Ljubi j a na, Tyrseva 35. 12788-11 Triciklje za prevoz blaga nove in stare najugodneje kupite pri »Tehnik« BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. 12826-11 Damsko in moško kolo še novo, prvovrstne znamke in radio zelo poceni naprodaj. Žabjak 6-1., Strnad. 12458-11 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanj« naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din POHIŠTVO tudi na obroke. Za stanovanja, trgovske opreme ln hotele dobite najhitreje v največji za logi pohištva. Spalnice že od . . 1600 Omare ...... 400 postelje . ..... 160 kuhinjske opreme 750 kuh. kredence . . 450 modroci ...... 190 mreže ....... 85 otomane » . . ... 500 Različni kaučl. Sprejemamo naročila po predloženih načrtih. SAVA MIZARSTVO Pred jamska ul. 32 tn 35 Trgovina pohištva Miklošičeva cesta (naspro ti sodišča). 12820-12 Kolesa Deimler, Adlei in druge znamke, dobro in poceni brez trošarine dobite ugodno pri Zatlerju na ležici. 12863-11 Triglav kolesa in druge znamke prvovrsten material prodaja najcenejše tudi na ugodne obroke — TRIGLAV. Resi jeva 16. 12861-U Beseda 1 din. davek din za šifro ali dajanji naslova 5 din. najman'. šl znesek 17 din Mizarski stroj za skobljanje (Universal Tischlerei Maschine) z vsem potrebnim orodjem dobro ohranjen kupim. Ponudbe z opisom stroja na podr. Jutra v Mariboru pod »Mizarski stroje 11886-29 VESTA šivalni stroji za dom in obrt. Svetovno znana kvaliteta, ugodno odplačilo po 100 din mesečno naprej. Zmerne cene, pismena garancija. Stari stroji se prevzamejo v kulanten protiračun. Rabljeni oz. deloma odplačani stroji se pro dajajo z odgovarjajočim popustom. Ogled, pojasnila so brez vsake nakupne obveze pri zastopstvu v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35. 12119-29 Stabilen motor 50 do 60 ks na les takoj kupi mlin Puconci. 12352-29 Pisalni stroj »Adler 30«, dobro ohra njen poceni prodam. -Ogled od 8. do 12. pri Schweitzer ju, Medvedova la-IL 12821-29 Malo rabljene trgovske opreme .edilnice, spalnice, nove špe rane spalnice in razno drugo pohištvo zelo ugodno naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian. I.iubljana, Tyrševa 12, dvorišče. 17-11-12 Elegantno jedilnico s kavčem, v najsolidnejši izdelavi, ugodno proda — Krže Franc, pohištvo. Vrhnika. Ogleda se na zalogi v Ljubljani, Prečna ul. 6. 12597-12 Pohištvo spalnice, jedilnice, kuhinje, na zalogi. Prodam tudi za knjižice Kmečke hranilnice Zalokar Anton, Št. Vid n. Ljubljano. 12373-12 Proda se nova kombinirana moderna jedilnica, černe-tova ul. 28, šiška. 12728-12 Družabnika s cca 150.000 din spr )J- me trgovsko podjetje. — Saželjen verziran potn k 125?2-16 Banž. kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 443 — kupi takoj m plača naj-oolje: hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: 3 odst. obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 12307-16 Denarni zavod malega človeka je hranilna posoi Unica oMOJ DOM«. Liubijana, Dvorakova ul. Posoiila. ugodni pogon. — Hranilne vloge — visoke ooresti. 178-16 Posojilo na vknjižbe poroke, na hiše, v sre-sklh mestih ln na kmeč ka gospodarstva po 6V« obresti, po potrebi 1 na 20 letno odplačilo nabavlja, Central, Brego-vlta 7 Zagreb. Za odgovor priložite din 3.— znamk. 12623 16 Hranilne knjižice, Prve Hrvatske štedlonl-ce kakor tudi drugih de narnih zavodov vsako svoto kupujemo, placa mo najvlšo ceno, ispla-čilo takoj v gotovini. Central, Bregovlta 7. Zagreb. 12624-16 Iščem kompanjona za modno manufaktur-no trgovino, najlepša točka, vpeljana, hočem povečati pletilnlco. V poštev pridejo tudi modni krojači, pletllec e kapitalom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Pot k 6reči.« 12357-16 DENARNE POSLE posredovanje kreditov ta vnovčevanje vlog prt denarnih zavodih. Naložbe kapitala. Poravnave. U-prava nepremičnin. Davčne napovedL Informacije. Ureditve revizije, bilance ln stalno kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko gospodarske posle Izvede: računsko in strokovno tehnično »Svetovalec« koncesionlrana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačič LJUBLJANA Cesta 29. oktobra, St. 7 (preje Rimska cesta) 12671-16 Posojila raztičn«, preskrbim hitro brez kakega predplačil» Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastveno dovoljen* pisarna. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Znamka za 3 din. 12681-16 Dolgoročna posojila državnim, samoupravnim nastavljencem, upo kojencem, na mesečno odplačevanje do 10.000 din. Informacije dobite pri pooblaščencu Fr. Klemen, Ljubljana, Biel weisova 18. 12780-18 Družabnika ali financierja za dobro ldočo trgovino takoj sprejmem. Zelo velik zaslužek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »iOodst. zaslužek.« 12736-16 Opekarn« vzame v najem. J. 8re-botnjak. St. Vid 8, n. Ljubljano. 12737-17 Košnjo sena in otave za leto 1939 vzame v najem Tone Huč, LJubljana, Vegova ul. 10. 12790-17 Prostor na dvorišču prip aven za skladišče ali lahko obrt odda Zupančič, Sv. Jakoba trg 8 12797-17 Mesnico klavnico, stanovanje in hlev oddam v najem za več let, najrajši samcu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12713-17 Lep lokal | za ätrlkanjo, àpecerljo. j all kaj podobnega se £ stanovanjem ugodno oc da na Tyràevl c. 124. 12775 1: Branjarijo prodam all oddam ta koj. Naslov t ' vseh po slov. Jutra. 12645-11 Mesarijo ln hladilnico oddam v najem s stanovanjem poročenim na prometnem kraju. Naslov v vseh poslovala. Jutra. 12636-17 Rentabilna trgovina vzame kompanjonko z 50 do 100.000 din. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod »Rentabilna«. 12845-19 \L Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj gl znesek 17 din Prostori veliki, suhi v pritličju ln v prvem nadstropju, primerni za skladišče, večjo obrt ali industri jo, oddam s 1. Junijem aH pozneje. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12380-19 Lepa delavnica z» mirno obrt ali skladišče se odda v centru mesta. Informacije Novi trg 5-II. levo. 12676-19 Delavnico za 1. junij išče Jože Bab-nik, Tyrseva 35a. 12591-19 Pe^Cp veCeòejetnt Tg me gledaš, ko se smejem : spravljam se na veleséjeml Fino robo b,om prodajal, po Ljubljani se sprehajal... Bratec, mnogo bo kupčije brez prevar in co pr nI j e • • • Jaz poznam današnje čase: v „Jutra" le bom dal oglase ! te-t--« jasa» essasi 'sssgs^xaa^mnam Različno pohištvo in kauč prodam po ugodni ceni radi odpotovanja. — Frank Zaje, Zg. šiška, Brejčeva 8, Ljubljana Vil Eks. 10-12 Beseda 1 din davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Pot do blagostanja sreče ln neodvisnosti — posojilnica »MOJ DOM Ljubljana. Dvorakova 3 Prospekti brezplančo. Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in tnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil ln druž oenlkov, dobičkanosno m varno naložitev kapitala, ureditev uprave ln knjigovodstva, bllan ce. kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorova nje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupno strokov nI pisarni Lojze Zaje, Ljubljana. Gledališka 7. ulica 7. 16-16 Posojila dajemo dolgoročna, krat koročna pod ugodnimi pogoji. Za hranilne vlo ge visoke obresti. Bro šura »Pot do blagosta Inja« brezplačno Pišite na »MoJ dom«, Dvofa kova 8. 166-16 130.000 din Kmečke posojilnice v Ljubljani oddam na ob roke proti vknjižbi in 3cdst. obrestovanju. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoročno«. 12672-1 Hranilne knjižice vrednostne papirje 3°!o obveznice vnovčuje proti takojš-niem izplačilu po najvišji ceni. — Trgovska agentura za bančne posle v Ljubljani: Al. Planinšek Beethovnova 14, telefon 35-10. 12787-16 Finančnika za varne in dobičkanos ne investicije iščemo Družbenika z vlogo 50.000 do 100 000 din, z osebnim sodelovanjem ali brez tega sprejmemo. Družbo z o. z. prodamo ali sprejmemo družbenika. Pojasnila daje: Zaje Lojze komerc. pisarna, Ljubljana, Gledališka ul. 7. 12786-16 Družabnika (co) s kapitalom 20 do 30 tisoč din iščem v že obstoječe rentabilno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«. 12813-16 Kateri starejši inteligent bi Ml pripravljen poma gatl mladi dami lz denarne zadrege. Ponudbe I na ogl. odd. Jutra pod I »Maj«. 12798-16 Družabnico z manjšim kapitalom, sprejme dobro vpeljano strojno pletiljstvo. Prednost pletilje šivilje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center Ljubljana«. 12762-16 Hranilne knjige Kmečke hranilnice kupim proti gotovini. Klemen, Ljubljana, Blei-eisova 18. 12781-16 Beseda 1 din, davek a .Un. za šllro ali dajanje -laslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. Pekarno v prometnem kraju vzamem v najem takoj ali pozneje. Martin Strouhal, Sv. Jurij ob Taboru, Sav. dolina. 12548-17 Kovačnico z orodjem, v okolici Ptuja, oddam v najem. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj, pod »Velik promet«. Pt. 8-17 Hotel na morju v Hrv. Primorju, prekrasna lega, popolnoma urejen, se odda v nakup ev. se proda. Vprašajte v pisarni Zagreb, Tomislavov trg 19, I. ravno. 12557-17 Kolodvorska restavracija dobro vpeljana se odda v najem v zelo dobrem industrijskem kraju. Po goji po dogovoru. Prednost imajo samo resni reflektanti s koncesijo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Res ugodna prilika* 13749-17 Buffet v centru Sušaka zaradi seli tve naprodaj Posreduje Peter Vodopivec, Bulevard Kr, Petra 16, Sušak. 12587-19 Lokal s stanovanjem v eentrumu s 1 junijem oddam. Florjans ka c 31. 12674-19 Trgovina z mešanim blagom poc. ugodnimi pogoji prodatr radi bolezni v industri, skem kraju Gorenjske i. zalogo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Trgov: na« 12635-16 Veletrgovina dobro vpeljana na prodaj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »150«. 12844-19 Gostilno b krasnim vrtom oddam za razne gasilske ln dru ge slavnosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad.« 12817-19 Prostoren lokal na prometnem kraju. Je primeren za zdravnika in slLčno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje.« 12818-19 Manjši lokal oddam za avgust, špecerija že vpeljana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačnik 66«. 12772-19 Dobroidoča mesnica na prometni točki v Mariboru naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12874-19 Novozidano hišo '3 odst. donosno (10.800 in letno), lndustr:j.sl. .rometnl kraj, prodan din 56.000,— gotovi ie, 30.000.— vknjižbe ir. ,e 3 hiše po 30.000 d< "5 000 din. Informacije 3ostržln, Maribor, Fo->režje, Gosposvetska 56 12622 21 Vila nonadsropna, nova, moder na, naprodai v Ljubljani 2a gotovino. Ponudbe na ogl. dd. Jutra pod »225.00C Jin«. 12669-20 Veliki gozdni posestvi v velikosti 94 in 165 ba 2 loviščem in velika žaga. so ugodno naprodaj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šitrc .Ugoden nakup«. 12550-20 Kupim hišo na lepem kraju v Mariboru ali Celja, tr- do štiristano-vanjsko. Kupim tudi samo trafiko. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Gotovina 80.000 din«. 12507-20 Hiša naprodaj z dvema sobama. Kuhinjo, pritiklinami in velikim vrtom. Cena 40.000 din. Kus J., Brežice, predmestje 9. 12378-20 V Celju Cesta na Miklavški hrib v • ili Cairo oddam trosobno jtanovanje. 12616-21 Dvosob. stanovanje oddam za avgust v prvem nadstropju. Stari trg 24. 12663-21 Dvosob. stanovanje se takoj odda. Bezenškova 23- Ljubljana — Moste. 12700-21 Trisob. stanovanje solnčno s pritiklinami oddam za avgust mirni stranki. Resljeva 26-11 desno. 12689-21 Vila cristznovanjska, enonadstrop na, ugodno naprodaj za gotovino resnim kupcem. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 12699-20 Stavbno parcelo blizu trnovske cerkve, na lepem kraju proda Pavlin, Jeranova 4, Ljubljana. 12710-20 Seseda 1 din. davek din za glfro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din Večje Število parcel <..mpleksov, parcel, jp»dov trgovskih in stanovanjskih niš in vil ima naprodai »radbeno strokovno izobra ?en posredovalec» K un a ver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Tele ron 37-33 PooblaJčeo gr» diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz solago. Posestvo, mlin z žago venecijanko na 4 liste, poleg lepo posestvo v industrijskem okraju radi bolezni n&prodai. Poirve se pri J. Oražem, Ljubljana, Moste. 12540-20 Priložnosten nakup Srednji tovarniški objekt b stalno vodno silo 50 do 60 PS Je radi opu stltve obratovanja ugod no naprodaj. Primerno za vsako podjetje, ker Je dovolj proßtora za po ečanje. Leži ob glavni cesti ln železnici Vpra šanja pod »Tovarna« na ogl. odd. Jutra v Ljub ljanl. 7582-20 Tovarna olja rentabilno podjetje, v 12 urah 450 kg olja, « stanovanjsko hišo, na prodaj zaradi bolehnosti za din 450 tisoč. Tretjina lahko ostane. Prodam tudi samo stroje Z inventarjem za 130.00C din. Dopisi : Zwitter, Maribor, Stritarjeva 5. 11434-20 Prodam hišo v Zgornji Šiški, dvostano-vanjsko. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12595-2C Hišica na Pobrežju ob glavni cesti, gospodarsko poslopje in 3376 kvadr m. zemlje, 20 minut od mesta Maribora, prodam v celem ali v kosih Pojasnila daje Rajko, Maribor, Ulica kneza Koclja 18, I. nadstr. 12613-20 Hiša z gostilno inventarjem, trafiko, hlevom, sadonosnikom, njive, v bližini Maribora prodam za 72.000 din ali oddam v najem za 250 din mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Izle-tišče«. 12612-20 Gostilno in trgovino prav dobro vpeljano, s hišo in inventarjem vred, prodam v Ljubljani. Sočivni in drevesni vrt, lepo urejen in okvirjen z novo ograjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka priložnost«. 12723-2C Tristanov. hiša je takoj na prodaj za 30.000 din. Ostalo po do govoru. Kodeljevo, šte-panja vas 125. 12719-20 Tristanovanjsko vilo za Bežigradom, cena 250 tisoč din, hipoteke 85 tisoč din, netto donos 18.000 din proda reali tetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. 12793 2< Novejšo hišo večstanovanjsko aH z lo kali ln dve manjši od 2 do 4 stanovanj. kupim v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovino nudim« 12644-2-. Dvostanovanjsko hišo podkleteno po 2 veliki sobi ta dve veliki kuhinji z naznačeno ceno kupim. Ponudbe s ce no na ogl. odd. Jutra pod »30« 12650-20 Parcela na Kodeljevem vellkoet j.100 kvadr. m v središču ugodno na prodaj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ugoden nakup parcele« 12853-20 Enosob. stanovanje oddam 1. junija. Sp. šiška, Gasilska 15-1. 12717-21 5 sobno pisarno ali stanovanje, oddam za avgust. Miklošičeva cesta 14 111. nadstr. 12715-21 Lepo stanovanje v strogem centru Ljubljane, dobi, kdor nam preskrbi preprosto enosobno ali dvosobno ceneno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vselitev takoj«. 12758-21 Dvosob. stanovanje v eentrumu, z vsemi pri tiklinami oddam s 1. junijem. Naslov v vseh posiovaL Jutra. 12744 21 Na Bledu 5 minut od jezera oddam za vso sezono (junij, julij in avgust) 4--obnr oprernl'olio stuio vanje s kuhinjo ln pritiklinami, z električno razsvetljavo ln vodovodom ter uporabo senčnatega vrta več članski družini z lastno kuharico pod najugodnejšimi pogoji. Posamezniku ne jddamo posameznih sob. Informacije pri Jakobu isalohu na Bledu 150. 12643-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, poleg tram vaja oddam družini brez otrok, poizve se v Rožni dolini XIX, 14. 12810-21 2-sobno stanovanje s kabinetom, komfortno, a vsemi pritiklinami, solnčno, v centru, v novi hiši, oddam za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj št. I«. 12838-21 Stanovanje sobe, kuhinje, pritiklin, oddam stranki brez otrok ta-£oj ali pozneje. Tyrseva 181 12S59-21 Dvosob. stanovanje iddam na Celovški cesti 90. 12785-21 Gostilno z vsem inventarjem tn prometnem kraju prodam. — Franc Lončar, Cerknica 67. 12685-19 Mlekarno na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12665-19 Lokal oddam. Stan trg 24. 12662-19 Trgovina suhomes. robe-delikatese (lahko Je tudi buffet all špeceraj) na promet nem mestu središče Zagreba, odličen obrat, — dobra bodočnost, proda se zelo poceni zaradi od hoda lastnika k vojakom. Informacije daje Central, Zagreb, Bregovlta 7. _ 12825-19 2 sobi na dvorišču oddam za delavnico ali skladišče. Gostilna Novak. Rimska 19. 12724-19 Dva svetla prostora sa pisarno iščem sa takoj all poaieje. Prednost Ilirska ulica ali v bližini. Naslov ▼ weh posloval. Jutra. 12730-18 Trgovska hiša z vpeljano pekarno je naprodaj. Ugodnost nakupa radi prevzema hipoteke. Potreben kapital 40.000 din. Ponudbe pošljite na podr. Jutra v Maribora pod šifro »Ugodna prilika.« 12609-20 Enodružinsko hišo ali vilo z vrtom v Ljubljani kupim Ponudbe z navedbo cene na naslov Josip Gunstek, Vrhnika. 12421-20 Enonadstropna hiša nova, se ugodno proda na meji Ljubljane. Poizve se pri Vidmar, Vrhovci 6, Dobrova. 12690-20 Trinadstropno hišo prodam v Ljubljani. Hiša je zelo rentabilna in v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilna hiša«. 12679-20 Parcele prodam po nizki ceni v bližini kolodvora St. Vid— Vižmarje. Vodovod in elektrika ob parcelah. Pojasnila Vižmarje 78 nasproti Mizarske zadruge. 12678-20 Posestvo konje z opremo, vozove, ko silnico, orodje, pohištvo pro dam. Stanovanje oddam v najem, Keršmanc, Domžale. 12456-201 Donosno hišo večstanovanjsko, v Ljub ljanl ugodno proda Fr. PRISTAVKC, posredovalna pisarna. Ljubljana, Erjavčeva 4a- 12735-20 Posestvo okroglo 10 oralov z hišo in gospodarskim poslopjem na Gorenjskem pro dam. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Posestvo na Gorenjskem«. 12812-20 Stavbišče z velikimi prostori primerno za večjo obrt ali lahko Industrijo v sredini mesta takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika 88«. 12819-20 Parcelo na Rožniku segaj očo od vrh Rožnika preko Večne poti se zelo ugodno proda. Informacije daje Posest, Miklošičeva 4. I2815-2C Kupim hišo s trgovino na deSeH. Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Mariboru pod »200.000«. 12870-20 5-stanovanjska hiša nova (vila), 10 minut od Glavnega trga v Celju jako poceni naprodaj in sicer za din 260.000. Potreben kapital din 190.000. Ponudbe na na podružnico Jutra v Celju pod značko »Čisti donos 8%«. 12867-20 Prodam novo hišo z dobro idočo trgovino in gostilno v Studencih pri Maribora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12875-20 71'ZT, Beseda 1 din, davek i din za šifro al) dajani» naslova 5 din. najman1 51 znesek 17 din štirisobno stanovanje komfortno oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12565-21 Enosob. stanovanje podpritlično oddam za 1. luni dvema odraslima osebama za din 300.— Josip Killer, Dermotova 10 Za Stadionom. mi7-2i Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje ■laslova 5 din. najmanj, šl znesek 17 dta Dvosob. stanovanje na Kodeljevem ali Zeleni jami iščem za julij ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen in miren« 12448-2 la Enosob. stanovanje ali garsoniero v sredini mesta za takoj ali pozneje, išče uradnica. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Starejša«. 8418-21» Stanovanje 2—3 sob s pritiklinami in vrtom iščem za 1. juli. Ponudbe na ogl. odd. Jutca pod »Upokojenec — Ljubljana.«. 12660-21a 4 do 5 sob z uporabo kuhinje, iščem za julij — avgust na višini do okoli 800 m. Ponudbe pošljite na Benz, Zagreb, Dvorniči-čeva 39. 12637-21a Tri- ev. dvosobno stanovanje s poselsko sobo in kopalnico, sončno, po možnosti v bližini centra ali tramvaja išče mirna tročlanska družina za julij ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutx» pod »Večje sobe«. 12370-21« Enosob. stanovanje v Ljubljani, išče odrasla dru žina brez otrok za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro »Preprosto stanovanje«. 12760-21« Enosob. stanovanje ali garsoniero » sredini mesta za takoj ali pozneje, išče uradnica. Ponudbe pod »Starejša« na ogL odd. Jutra. 8418-21a Mirna stranka odrasle osebe. Išče dvosobno stanovanje s pritiklinami. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M 39«. 12848 21a Enosob. stanovanje za junij išče mala dražin«. Ponudbe na ogl. odd. Jutta pod »Točen«. 12842-21a «Sa Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din Sobo oddam s 1. junijem sofid* nemu gospodu. Fügnerjeva ulica 13. IL nad. vrata 15. 12564-23 Lepo solnčno sobo opremljeno zj eno ali dve osebi s souporabo kopalni-ce event. s hrano oddam s 1. junijem na Miklošičevi 34-IV, desno dvigalo. 12605-2» Mesečno sobo Opremljeno, s strogo ločenim vhodom. — oddara mirnemu solidnemu gospodu s 1. lunijem. Bolgarska ul. 17-1., levo. 12693-23 Prazno sobo Miriam. Naslov v vseh po-Avralnicah Jutra. 12682-23 Opremljeno sobo oddam. Lonca rsk-a steza 10. (poleg Ljudskega doma;. 12664-23 Prazno sobo zračno, v centru, poseben vbod, oddam mirni gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P. R.« 12683-23 Prazna soba krasna s souporabo kopalnice se odda stalni boljši osebi, najraje gospodu. Ogled od 3—1 ure Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. __12701-23 Opremljeno sobo lepo soLnčoo s souporabo kopalnic^ cddam s 1. lunijem v Strogem centru. Na »lov v vseli poslovalnicah Jut«t. 12707.-23 KOPALIŠČE TATZMÄNNSDORF STEIERMARK Zdravilišče za srčne in ženske bolezni v južni Nemčiji DOBA ZDRAVLJENJA : OD 15. APRILA DO OKTOBRA. Polni pension: pred- in posezoni RM 4.— glavna sezona . . RM 5.— za bolezni srca, živcev in ženskt bolezni, revmatična obolenja, ogljikovo kisle vrelne kopeli, mineralne kopeli, železomočvirm kopeli, kure s pitjem, zavod zó zdravljenje z mrzlo vodo. Lepo prazno sobo | oddam 1. lunija. Ogled od ponedeljka dalje, Medvedova 7. Eks. 5-23 Sončno sobo r centru mesta, oddam eni r'i dvema osebama. Naslov ♦ ■vset poslovalnicah Jutra. 12726-23 Prazno sobo v Ljubljani, iščem. Ponud-na ogi. odd. Jutra pod »Kmalu«. ____12759-23 Veliko sobo *»etlo, strogo separirano, v centru, oddam za pisarno rvent. mirnemu obrtniku Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12763-23 Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Iščem stanovanje za svojega sina srednješolca za september z vso prvovrstno vestno oskrbo. Ponudb? pod »D bra oskrba« na • igl. odd. Jutra. 12545-232 Opremljeno sobo sa 2 all 1 oseöo, zelo lepo, sončno, s teraso, s souporabo kopalnice' in telefona, oddam. Ko-cenoi-a 6 za Tobačna tovarno, 4 minute od fair. vaÌa- 12747-23 Sebo 5 sepnriranim vhodom v cen tru iščem za takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 99«. 126SO-23a Opremljeno sobo išče gospodična, s strogo posebnim vhodom, ves dan odsotna, v bližini magistrata. Ponudbe na ogl. odd. Jutra t>od »Sigurna«. 12742-23a Gospodična išče sobo s posebnim vhodom, v centru za 15. junij ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«. 12739-23a Moderno opremljeno sobo mirno, s popoldanskim j soncem v novi stavbi v vsaka beseda 2 din, da vek 5 din. za dajanje naslova 5 din. najmani 61 znesek 20 din Dama srednjih let prosi boljšega dobro situiranega gospoda za 2000 din posojila. Vrnem z 10 odst. v 5 mesecih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dogovor«. 1273S-24 Rudar muzikaličen, 32 let stalno zaposlen v Srbiji, želi poročiti 25—30 let staro gospodično. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Značajnost«. 12749-25 Radi opustitve moje gostilne želim resnega znanja z boljšo, resno gostilničar ko, ki ima nekaj premo ženja. Sem samski star 37 let z veijo vsoto v gotovini dobro razumem tudi v kuhinji. Le res ne ponudbe na ogl. od, deiek Jutra pod s Poi te no skupno delo«. 12647-25 □ □ B PENSION HERMSTAGE □ S Polni pension Lit. 28. Simpatično. mlajšo prijateijicc blondinko želi spoznati inteligenten gospod za bivanje na morju. Poznejša ženitev ni izklju čena. Neanonimne dopi-' se na ogl. odd. Jutra pod »Crikvenica«. 12695-24 Miad trgovec se želi seznaniti s simpatie-, no gospodično za avto-iz-, Mlekarne in mlekarske za- __«s, Beseda 1 din. davek 3 din za sltro ali clamn.le naslova 5 din naimanj šl znesel? 17 din POZOR! □ Kopališče § □ pred hišo. — Prospekti na željo. C BanaaGDDDDDODaDnnaDDODDnDDDn Pomagajmo rase vati feeitae otročiče □ Opremljeno sobo , V centru, oddam gospo mesta z uporabo dični. xaslov v -opalr.ice iscem za ta Naslov poslov. Jutra. Veen 32779-23 Opremljeno sobo S^po. sončno in zračno oddam s 1. junijem v Gajevl ul 8, Dukičev blok. Vprašati pri hiš-12546-13 Opremljeno sobo * souporabo kopa] r. ire oddam eospe ali" "orpo dični. Osled od P.°do 5. popoldne v Dalmatinovi 3-II., levo. 12734 23 Opremljeno sobo 3ppo, sončno, s posebnim vhodom, kopalnica na razpolago, v centru-mu. oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslov. Jutra. 12731-23 Solnčno sobn opremljeno, čisto, s posebnim vbodom oddam stalnemu gospodu ali gospodični, tudi z oskrbo. Gruberjevo nabrežje 16- 12734-23 Lepa soba ra novo opremljena se fakoj odda boljšemu go spodu (upokojencu), v Jenkovi 13 1. nad. 12846-23 Kabinet i> souporabo kuhinje cd-df.m. Naslov v vseh posloval. Jutra. Soj ali 1. junij. Ponud be pod »555 na ogl. od deiek Jutra 12641-23a Prazno sobo . e"jo, sončno, s soupo-!-:ona;ni?e v strogem centru iščeta mladoporočenca. Ponudbe na o~l. odd. Jutra pod »BoljSa«. 12685-23a Pra7.n0 sobo 7. vso oskrbo, iščeta dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za Bežigradom« P,av. 9-23a 'irseda 1 din. davek 3 iin za ^i'ro ali dajanje -sfr.va 5 dia. aal manj f 7.nesek 17 din Psa bokserja •'iste pasme, tri leta starega, prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra pod »Vitez*. 12352-27 lete. Ponudbe na ogl. odd. (utra pod »Morje«. 12768-24 Prijateljico mlado gospo ali gospodično želi situiran poročen gospod. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivo 36«. Eks. 1-24 Vsaka beseda 2 dia. davek 3 din, za dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 20 din Vdovec brez otrok star 45 let. hišni posestnik v centru mesta Slovence, z avtom in vrednostnimi listinami din 500.000, iščem gospodično, vdovo ali ločenko, tudi z otrokom, staro do 43 let, z večnm premoženjem v svrho ženitve. V poštev pridejo tudi ino-zemke. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Sreča«. 11769-25 Vrtnar išče nežno ženo z 10.000.— Dopise na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Vrtnar«. 12371-25 j Mlad lep obrtnik želi poznanstva z dekletom s primerno doto radi takojšnje ženitve. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost«. Eks. 4-25 druge — katero pod;etje bi hotelo dobivati mleko iz Ptujskega polja, kjer se dobi največ mleka. Prevzamem nabiralnico proti proviziji in dam vse prostore na razpolago za isto. Drugo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 12572-37 Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njen3 zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika INSERIRAJ v „jutru"! Oglasi v „Jetra" imajo vedno cajvecji uspeh! ki že potuje in je dobro uveden v špecerijskih in kolonialnih trgovinah in ki bi bil pripravljen vzeti s seboj še dober artikel, naj piše na podružnico »Jutra« v Celju pod »Visoki procenti«. 1285 Solnčno sobo « posebnim vhodom od dam s 1. junijem. P;e-teršnikova 26, Eetigrad, 12355-23 Komfortno garsoniero takoj oddam. Kotnikoma 21, pri hišniku 12356-23 Opremljeno sobo oddam ? junijem stalni in solidni osebi. Sv. Petra c. 91-1. 12809 23 Opremljen kabinet »olnčen, event. s hrano od-daai l. juniia po zmerni ceni boljši gospodični Nasiov f vseh poslovalnicah Jutra. 12822-23 Sostanovalca f hrano in vso oskrbo, tako- oddam. Sv. Jakoba trg 5tev. 5. 12837-23 Prazno sobo vellico, solnčno, s posebnim vhodom, oddam. Pod-juriska 12. 12833-23 Eumeno-zelcno papigo ubeglo na praznik, vrnit« prosim na Privozu 3-1. 12773-27 ' ? t * f *S ! I ' t * L Vi-vg; -rt)rttr'*mi '^sorla 1 din. davek 3 3in za šifro al! dajanje I naslova o din. nnjiEfifi Si znesek 17 din i Obrekovalccm na znani V z.'dniem času so v Ce-■ u in okolici krožile razne i lažne vesti o moji osebi, katere bi utegnile imeti zle poskdice za dotične razna-šaice, ter bi tudi meni ško trovale. Pe.nantiram vse nere., učne in tendenciozne govorice. ter izjavljam, da '. 'il bil • •:■>) vesten držav iian in se zavedam svojih -!olžnos:i. istočasiio obiavim da -e ne m eistvu em že dalj časa radi bolehanja v nobenem Jmštin,. živim ramo z 1 svojo družino in obrt. Edo Paidasch. 12554-31 Opremljeno s«bo strogo separirano, odda.",i 1. iurija : Mrs:čeva 4, poleg 5tre!iškc, drevored. 12832-23 tiC, Biseda 1 din, davek 3 din za šilro ali dajanje '.asiova 5 din. najman- ši znesek 17 din Sodna dražba V petek dne 26. t. m. bo dopoldne po prihodu vlaka na sodni-i v Kranjski gor. sodna dražba Laburovega posestva na Javorniku, nam reč stanovanjske hiše in :r. vnikov. Najmanjši ponu-c'ek 75.19" din. Ugodna prilika za nakup in dobro naložbo prihrankov ! Pojasni- i la d.ije dr. štempihar, Jcse r,ice. 12391-32 msais izhodna točka za vse kraje na Jadranu Ugodno bivališče v vsakem letnem času. Informacije: Gradski turistički ured Pojav, ki danes Siovence najboij vznemirja, je brez dvoma usihanje življenjske sile slovenskega naroda. Un.ja za zaščito otrek je že od vsegla početka opozarjala našo javnost na rapidno paoanje rojstev v Sloveniji, saj jc v teku 20 let ostalo praznih okoli 70.000 zibelk. Poudarjala je, da bi tako majhen narod, kot smo Slovenci, nikoli ne smel dopustiti usihati svoje življenjske sile. Tendenca padanja rojstev pri Slovencih je konstantna. Vsi drugi Jugosloveni imajo mnogo večjo rodno silo od nas Slovencev, s" padcem rodnosti pa je v zvezi tudi padec naravnega prirastka, ki znaša v vsej državi 14.44 na 1000 prebivalcev, a v Sloveniji samo 9.15. Težavno je dvigniti naravni prirastek z večjo rodnostjo naroda. Mnogo lažje je dvigniti naravni prirastek z zmanjšanjem umrljivosti dojenčkov. V tem pogledu bi bilo mogoče pri nas še mnogo napraviti. V Sloveniji znaša povprečna umrljivost dojenčkov na 1000 živorojenih 126.0 in je nižja kakor v ostali državi, kjer znaša 147.8. Toda 126.0 je povprečje za vso Slovenijo. Najnovejše ugotovitve pa so pokazale, da kosi po nekaterih naših krajih med novorojenčki smrt v naravnost ogromnem obsegu. Povprečna umrljivost dojenčkov znaša v nekaterih naših vaseh tudi 280 na 1000 živorojenih. Kje je vzrok? V prvem letu življenja umre največ otrok zaradi tega, ker nimajo zadostne in pravilne nege, ker matere nimajo plenic, ne srajčk, ne drugega za nego dojenčka potrebnega materiala. Jugoslovenska unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, se je odločila, da izvede obširno, vsenarodno akcijo za preskrbo dojenčkov. Nabrati hoče kar največ sredstev, da ji bo mogoče opremiti kar največ košar s kompletnim otroškim perilom. Te košare se bodo dajale onim kmečkim in delavskim materam, ki nimajo toliko sredstev, da bi si za svojega novorojenčka mogle nabaviti najpotrebnejše. Razdeljevanje košar se bo vodilo ob strokovnem sodelovanju Zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljublajni. Na vso našo javnost se obračamo v letošnjih dečjih dnevih od 21. do 29. t. m-se temle klicem: Darujte za plenice in srajčke! Otroci pridejo goli na svet. Goli pridejo iz toplega materinega telesa na mrzli zrak. Toplo jih je treba zaviti, polagati jih v tople posteljice, držati jih v toplih sobah. Koliko tisoč slovenskih mater rodi vsako leto in ne vedo, v kaj bodo zavile otročičke, kam jih bodo polagale, kako jih obvarovale mraza. Topla materina ljubezen ni dovolj, le v svojem naročju mati ne more otročička dovolj pogreti. In kako je pri srcu materi, če njen nebogljenček joka od mraza, a ga nima s čim pogreti? Najmlajši so pomoči najpotrebnejši. Hudo je, če otrok joka od mraza, greh je, da morajo tudi najmanjši, najnedolžnejši trpeti pomanjkanje. In tem najmlajšim lahko mraz pomeni — smrt. Prehlad, ki ga starejši otrok brez vsega prestane, majhnega otročička pobere. In kaj je. žalostnejše od nepotrebne smrti majhnega otročička, ki rame s seboj v grob toliko neutešene ljubezni, toliko neizpolnjenih upov? Nič ni hujše za starše od grenke zavesti: če bi imel malo več denarja, bi mi otročiček ne bil umrl. Matere in očetje, ki ste tako srečni, da vidite svoje otroke zdrave in zadovoljne, site in na toplem, usmilite se onih mater in očetov, ki morajo gledati, kako jim prezebavajo in gladujejo komaj rojeni otroci! Ko gledate svoje zdrave in vesele otročičke, se spomnite onih, ki so bolni in žalostni in ki jim lahko pomagate. Vsak pozamezen od vas ne more mnogo narediti, toda če da vsak le nekaj, boste s svojim darom pomagali potolažiti ubogo mater, beste nemara pomagali rešiti otročičku življenje! Uverjeni smo, da bo naša Javnost pravilno razumela namen in važnost te nabiralne akcije in se ji v polni meri odzvala. Kdorkoli bi hotel kaj prispevati, naj pošlje na naš čekovni račun št. 13.882 ali pa na naslov: Jusroslovenska unija za zaščito dece v Ljubljani, Gosposvetska cesia 2/11. Tragedija v Atlantiku Buren doživljaj posadke potniške ladje Parnik »Drot+ninijholm« je prispel v Göteborg z dvajsetimi možmi s potop]jene norveške ribiške ladje »Isfjell«. Kapitan in posadka »Drottnigholma« so izvršili edinstveno reševalno dolo in kapitan dobi najvišje norveško odlikovanje, red sv. Olafa, dočim prejme vsa pota-dka kolajno za reševalce. Ko so na »Drottnigbolmu« zadišali brezžične klice na pomoč s potaplgajočega te »Isfjella«. je parnik prekinil nadaljevanje svoje vožnje iz Amerike na Švedsko in je tri dni iskal ponesrečence. \a večer tretjega dne so zagledali luči njihove ladje. Tedaj jc divjal strašen orkan s točo. Deel mornarjev s švedskega pamika je poskušalo še ponoči dospeti z rešiilnim čolnom do »Ihfje.lla«, toda vesla so se jim zlomila kakor švbice. Zjutraj so ponovili poskus in po triurni borbi z divjimi elementi im je uspelo, se potopiiii in z njimi vse tri posadke, ki so štele 58 mož. Ena izmed pogrešanih lad:j »Quest«, j c znana vsemu svetu po svoüh številnih odpravah v severno in južno polarno morje. Prav tako je znano ime njenega tajnika, kapitana Ludolia Scnjelderupa. L. 1922 je ladjo »Quest« najel sir Ernest Sbackicton za novo odpravo v Antarktido, ki je postala zadnie njegovo potovanje. Sha-ckleton je na ladji zbolel in je umrl, preden so dosegli kakšno pristanišče. Leto dni pozneje se je »Quest« udeležil dramatičnega reševanja Teddvjeve ekšpedicije pred Grenlandijo, L 1928 je rabil kot matična kd ja za letaila, ki so iskala Nobili a, 1930 je vozil britsko ekspedicijo pod profesorjem Ahlamanom v Nans-enovo deželo. Lansko leto je »Questa* najel francoski polarni raziskovalec Micard za svojo ekspedicijo, k,i je prezimila na Grenlandiji. Sedaj jc bil oti Novi morsko kopališče in letovišče v Hrvatskem Pri 1:1 morju. Informacije: kopališče in uradi Putnika čaroben otok na hrvatskem Jadranu Idealno mor-mmmm ^o kopališce-letovtšče Ini ormaci je: Turistički odbor (rtsü Leno solnčno V Škofji Loki Suhi na prodal na iav ; ni ti.-.:ibi J jun. 39- nova j hiš.i z gostilno in posest-voni. Cepilrta vrednost dm ! Najmanjši ponu 1 ali 2 iwK.-,na. ikega ulica 2 !a I. K > Z ■< 12859-23 j Okr-i jni Šjcofji Loki. hranilnici v j 12618-32 i divno letovišče v bližini Sušaka Hoteli, vile, pensi joni, zmerne• cene Informacije: Turistički odbor k (otoQ acrß) WW* .'v«ss>-- --va priljubljeno morsko kopališče. Peščena plaža. ì 'ečkratna dnevna zveza s Suša-kom. Po polen pension z \~semi taksami dnevno: od 50 — do 70 — din. Informacije: Turistički odbor. Sončno sr-bo T lóa s posestvom msnica la rwe Dragocena pridobitev angleških Ihtiologov Pod vodstvom angleškega ihtiologa dr. j Dr. Pope svoje paciente tudi narkotizira. Popea urejajo ta čas v Londonu bolnišnico Sagieto mešanico zraka in etra vbrizgne v akvarij. Cez kakšnih dvajset minut izgubi za ribe, ki je zbudila med londonskimi akvaristi veliko zanimanje. Gre za področje živinozdravniške vede, ki je še zelo malo raziskano. »Sef-zdravnik« nove bolnišnice si je moral zdravilne načine za svoje plavajoče paciente izdelati sam. Pred kratkim je zdravil dr. Pope posebno dragoceno ribo iz tropskih morij, bodičastega ostriža, ki si je zlomil eno bodico. Xer je v teh bodicah strup, ki omrtviči človeka in žival, je bilo treba velike previdnosti. Ostriža so nagnali v gosto mrežo Dod vodo. Zlomljeno bodico so bandažirali ootem z več centimetrov dolgo paličico. Operacija je imela popoln uspeh. riba zavest. Očesne operacije rib, ki so zavoljo zunanjih poškodb zelo pogosto potrebne. so mogoče le z narkotizacijo. Epi-lepsijo rib odpravlja dr. Pope uspešno s toplimi kopeimi. Zelo nervozno zlato ribico je ozdravil s šesttedensko dieto popolnoma. Za samice, ki iščejo med valjenjem v prostosti zelo rade sončne kopeli, uporablja infrardeče žarke, ki so posebno važni za tiste ribe, ki rodijo žive mladiče. Želodčne bolezni ozdravlja večinoma z dieto. S pregledovanjem želodčne vsebine mrtvih rib si je dr. Pope v tem področju nabral važnih izkušenj. — ce Skrajne meje človeških storitev Naše telo zmore veliko več, nego smo navajeni pričakovati od njega. Tu in tam se to pokaže ob kakšni izredni priliki, posebno tedaj, če gre za rešitev življenja s skrajnim napore m vseh telesnih siL Kar se pa tiče storitev, ki jih danes smatramo za skrajne, je tudi zanimivo pogledati, kakšne so. Tako beremo o nekem Littlewoodu. Id je 1888. progo sto milj pretekel, ne da bi se niti enkrat ustavil, v nekaj več nego trinajstih urah. Dalje vemo o neikem sodelavtu pri teku šestih Avi, da je v 144 urah spravil za seboj 531 milj. Bok-sači so morali biti nekoč tudi dosti bolj žilavi nego danes. Tako sta se 1789. dva boksača, neki Jonathan Smith in neki James Kelley borila šest in pol ur in to brez rokavic. A tudi atleti imajo svoja vzglede ,ki jih doslej niso prekosili. 1888. je neki Lansing dvignil utež 1384 angleških funtov, in neki Coreoraji iz. Chicaga je 12 angleških funtov težko utež dvignil 1400-krat, preden se je vdal... zračno, s souporabo kopal- ; -.- Zg. Pirniiah 53 je na n;cf. oddam za iiinTj v nov hiš1. Poi?ve se: Sv. Petra cesta 29. IV. Gogala. 128 il -23 Prazno sobo f sred'ni mesta. oddam javni sodni dražbi 1. I junija l&:<6 ob 10. pri j ok:;ijnem sodišču v Lja tljami. Vse Informacije daje odvetniška pisarna Komiiauser, Dalmatinova .0 12751-32 event. s kuhinjo 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12834-23 ! OpremHeno sobo za eno ali dve osebi, oddam I. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12825-23 Lepo sobo opremljeno, parketirano. oddam. Dvorakova 3 1- levo. 12864 23 i Globoko užaloščeni naznanjamo tnžr.o vest, ria je včeraj po dolgi ln mukapolni bolezni mirno v Gospodu zaspal nas dobri mož, očka. brat, stric itd., gospod ERNEST F0LÀNEC PEČAR EV LONČAR Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, 22. maja, ob 16. iz hiše žalosti na farno pokopališče pri Sv. Lenartu. SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH, 21. maja 1939. ŽALUJOČA ŽEFiA, OTROCI IN OSTALO SORODSTVO. Iz brzega vlaka Je skočil Potem, ko je pobegnil iz sanatoria za alkoholike V brzovlaku, ki vozi zvečer iz Kodanja v Helsingör, je bil neki kriminalni uradnik z nekim možakarjem po imenu Christen-sen, katerega bi bil moral spremiti v Helsingör. Christensenov zločin je bil v tem, da mož, kakor je sam izjavil, ni mogel prenašati »suhega občutka« v ustih. Pobegnil je bil iz sanatorija za pijance. Pozneje ga je policija prijela in ga hotela spraviti nazaj v zdravilišče. V vlaku je mož svojega spremljevalca detektiva prosil za dovoljenje. da bi smel na stranišče. Ker ga po daljšem času ni bilo nazaj, je kriminailni uradnik preiskal voz in ves vlak, toda brez uspeha. Edina sled je bila odprto okno na stranišču. Begunec je nedvomno planil skozenj iz vlaka, ki je drvel z brzino 100 km na uro. Policijski uradnik je potegnil za zasilno zavoro, vlak se je ustavil in ostale 1 vlake na progi so isto tako ustavili. Z dveh postaj se je odpravilo železniško osebje z lučmi na progo in jo preiskalo, toda vse iskanje je bi'lo zaman. Našli niso niti najmanjšega sledu za beguncem. I Vo potem, ko so železniški prromct proni e t na progi obnovili, pa je zapel v uredništvu ndkega kodanjskega dnevnika telefon in neki glas je velel: »Tukaj Christensen. Hotel sem povedati le to, da mi je dobno.« Potem je bilo »pogovora«, pri katerem uredništvo sploh ni prišlo do besede, konec. Kako je mozaik prišel iz drvečega vlaka, je uganka. Konec nemškega tista v Bratislavi Dne 15. t. m. je neha? izhajati najstarejši bratislavski list, nemško glasilo »Pressburger Zeitung-«. List je bil osnovan L 1764. CeM®ldm šžlt, R C ' □ □ pri vratnih kljukah vam prihrani več- □ P kratno pleskanje. Vrata bodo vedno D □ čista Dobavlja jih □ □ Privoz 13, Ljubljana — Tel. 30-92 p □ Celuloid je na zalogi v vseh barvah. H n r-» Q Sprejmejo se dobri akviziterji. j=j ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□tS PREM* ŠTSH1 MILIJONE GRITZNER il val Z VGRAJENO RUMEN1CO IN 2 BRILJANT ISKALCA. ZELO OSTRI POSNETKI. IDEALNA KAMERA ZA ZAČETNIKE. Uporabljajte AGFA-ISOCHROM Olm DOBIVA SE V VSEH FOTOTRGOVINAH. VRTNE IG V Y UP0EABI i M GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI Za Binkošti izdelujem od din BELA A1 Zag Md-Sc.1 j GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHER, ZÄSSIEB, Paimötiecva S2 Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev DOBROIDOČO GOSTILNO ALI HOTEL vzamem v najem ali event. kupim v večjem prometnem kraju v Sloveniji. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prometni kraj«. 1Iiifi!Pi!l!lill!Illlli fi u ES 4S let. najboljših lastnosti, visokega družabnega položaja, bogat, v ločitvi, išče poznanstvo ravno takšne in toliko vredne damo do 40 let za ponovno ženitev. Cen j. po-sv.dbe z opisom sebe in razmer, najprej samo radi dopisovanja, če volja s sliko, na »Interreklarn«, oglasni zavod, Zagreb, Masa ry kova 28, pod šifro »Novo življenje«. Pili 'lini! _ l.a v luskinah, pakovan NAFTALIN v 100 kg lesenih sodih neto-težina prodaja po zelo ugodnih cenah Manie© àiorjancic, keino-tehnični predmeti, Ljubljana Poštni predal 231 — Telefon 20-82. »ssft&ftjp&s&c raa^^saE ssa s i&smm a Znak nevarnosti«. Od Vas je odvisno, da imate obleko j / ^sT^ vedno vJ^ kot novo i zato Jo pustite redno kemične čistiti ali i barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Praiaiea — Svetiolikalmc: |Po priznano nizkih| acenah si nabavitejg Inajboljše moške o-|j| gbleke, perilo in vsaf praktična oblačila^ pri sk« [ljubljan ISv. Petra cesta 143 BES kupite dobro in po ceni tudi rta obroke pri LSUTTNER, Liliana i Brezobvezen ogiedl Aleksandrova 6.* Znak zanesljivosti«. h. .;:jcnska guma Domač proizvod V vseh strokovnih trgovinah, gospod... • - w&xswmri «wa&mai st. sa ® wsas.« ® n cd acd acbosi S0E0B0BC8030 k® o CD S CD g cd o Odlično ideša speeerijslss - delikatesna C trgovliaa » trgovina n 0 v centru Zagreba z velikim krogom stalnih odjemalcev, čisti £ a zaslužek 4—5.000 din mesečno naorodaj zaradi nujnega odpo- « 0 tovanja iz Zagreba IZPOD CENE. Potreben kapital okoli din ^ m 60.000.—. Ponudbe pod »špeceraj-delikatese« na Publicitas _ d. d., Zagreb, Ilica 9. U j cd a cd s cd " cd b cd ™ cd b cd s cd b cd a cd e cd »obosobc B -STO K®®®® S'S S®l3l SBSK® B E-E SBISSMa S-äS-är® - S? Sé e » % Tevaraa ilafifEiga Jekla katere izdelki uživajo najboljši sloves, | IŠČE za vodstvo teSsajštafe g razpečevalraice serljozsao oseöci. § Mora biti jugoslovenski državljan, imeti dobro strokovno | znanie in splošno komercijalno izobrazbo kakor tudi dobre p zveze z meiodajnimi krogi odjemalcev, vešč obeh državnih g jezikov in nemščine perfektno. Ponudbe s prilogo fotografije $ pod »No. 5G212« poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. □ jücügdd: u risilniranega stwsScovsijaka za železaiesko, porcelansko g in stekleno blago □ V poštev pridejo samo osebe, ki poznajo vse nabavne vire in so □ vešče v sklepanju večjih trgovskih poslov. — Ponudbe z a životopisom, fotografijo in plačilnimi zahtevami pod »Nastop □ C odmah 1145« ooslati na Prepagando d. d., prej Rudolf U g Mosse a. d., Beograd, poštni pret. 409. p ugonablja popolnoma in trajno ŠČURKE, RUSE — BUBE iu ŠVABE ln ostaio kuhinjsko golazen. Ako ne koristi, vrnem denar. — Orig. škatlica din 15.—, zavitek din 6.—. LEKARNA KRAJCEV! C, VUKOVAR. »fiten le»»«»*-»MU». » moderno wtdiw» PO POŠTI GOZDNI URAD KARLA AUERSPERGA v soteski ODDA v ZAKUP GOSTILNO pri žagi v Loški vasi. Vse ostale informacije pri upravi — gozdni urad Soteska, p. Straža pri Novem mestu. Kroisštvo 20.st©letja ]NiM ( T a^a *\a rthfll 1 NI VEČ PROBLEMATIČNO TEMVEČ JE PERFEKTNO. Zamišljajte si, da strokovnjak ne more zgrešiti uspeha. Zatorej je pravi naslov English «orkmanshlp irr» MESTNI TRG 8/L • Vabimo kupce na prostovoljno prodajo raznega pohištva, porcelana, steklenine in nešteto drugih uporabnih predmetov. Prodaja se vrši v ponedeljek dne 22. t. m. ob 14. uri popoldne v Ljubljani, Frankopanska 9 (poleg Reininghausa). — A.B.C. Ljub- ljana. fatte !ss širit r < Leže na zapadnl obali otoka Krka, dve postaji oddaljene od Sušaka. Dolina, gozd, pogled na ves Kvamer. Prijetno ln mirno letovišče, Izleti, ribolov, Jadranje. Informacije: občinski turifitič ni odbor. Brzo-parobrodna služba lz Benetk ln SuSaka t Dalmacijo. Odhod lz Cušaka vsak dan razen srede ln petka ob 16. url. Turistične proge iz Sušaka in Benetk v Dalmacijo ter lz SuSaka in Trsta v Grčijo, po zmernih pavšalnih cenah. Dnevno večkratna zveza za vsa kopališča ln letovišča Jugoclovenske obale. „_ Prospekte in navodila daje direkcija na SuSaku, ter vsi uradi »Putnika« ln družbe »Wagons Lits Cook.« INSERIRAJ «JUTRU" ! mi ^ r wmé mà iliur- m vec&ahirM, j u g o G R AFI K A- sv. petra nasi p 23 Parket®, tffstje« bakaalo, stsrešno U-pessko» feitesgassaftsto, bitnmen, lesni cement, &as?&©Mneš, strešni lak, katran, JUGOLIT-plošee za predelne stene ln izolacijo in n>zna izolačna sredstva dobite najceneje pri ZAHVALA VSEM, KI STE SPREMILI NAŠO NEPOZABNO NA NJENI ZADNJI POTI IN JO OBSULI S CVETJEM, ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI OSTALI. JOS. E. PUH, Lpbijana TSan Gradaška ulica 22 št. 25-13 Čaj za žeiodec BR. HAVLIČKA «a—Mam regulira prebavo, krvni pritisk, debelenje, pospešuje presnavljanje, Izločevanje kvarnih sokov itd. Omot din 19.—. Poskusite takoj in pišite še danes na GRABSKA L J E K A Ogl. Reg. S. br. 19«0-1935 zagreb — Gornjigrad 5. Umrla nam Je včeraj, dne 20. maja, v 77. letu starosti, naša srčno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in taiča, goapa Marija Borštnar roj. Sivec Pogreb nepozabne pokojnica bo v nedeljo, dne 21. maja, ob 17. uri lz hiše žalosti, Hranilniška c. 6, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. maja 1939. Žalujoče rodbine: radovan, jaklič, kobal, brichta. lidor oglašuje - ta napreduje* 08040804080508100811081006100609080409100810111006040604081008040811 leg-enerator Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne pnrodno oarvo ln sijaj! Takoj ostavi Izpadanje (as, odpravi prhljaj In vse kožne neprljet ■osti Jači in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseli odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.— S. br. 17274 god. 1937 MORANA — SPLIT, .gm Tečaj za Inozemske violiniste in violinistke v Milanu je otvoril Mo. Alberto Poltronieri, prvi profesor za violino in violo na kraljevskem konservatorlju v Milanu, vodja Poltronierijevega godalnega kvarteta in član Cassella-Poltronieri-Bonucci tria. Tečaj je namenjen predvsem inozemcem, ki se hočejo izpopolniti ali pa položiti diplomski izpit. Obrniti se je na Pr. A. Poltronieri, Via Goldoni 19, Milano (Italia). Orroikl iozlitì UvoKoiesa 61va!r>l «troji BAjnovejšlb modttioT mot or J L triclkij» pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OG □ Potnika-zastopnika □ □ □ □ □ □ uvedenega v železni stroki s šoferskim izpitom, agilnega, ki obvlada nemški jezik, sprejme tehnično podjetje za stalno name-ščenje proti proviziji in fiksumu. Ročno pisane ponudbe pod »Marljiv« poslati na Pu-blicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. brzoparilnikl z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom KOTLI ZA ŽGANJEKUHO vseh sistemov, kakor tudi pralm kotli, bakreni in aluminijasti kotli za sadne soke, tovarniške naprave itd. najceneje pri tvrdki „KOTLARKA" družba z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska 23, tel. 37-92. Zahtevajte prospekte! Zahtevajte prospekte! OBČINA GORENJI LOGATEC Štev. 433/4 Občina Gorenji Logatec ponovno razpisuje v smislu sklepa obč. odbora cd 14. t. m., a na podlagi čl. 18., 3. odstavek Pravilnika za izvrševanje proračuna občine za leto 1939/40, natečaj za oddajo gradbenih del za napravo novega železobetonskega mostu čez črni potok v Gor. vasi z nosilnostjo 10.000 kg. Načrti in pogoji so razvidni med uradnimi urami pri tej občini. Tu je vlagati tudi pravilno kolkovane ponudbe v zaprtih kuvertah do 31 maja 1939. Položiti je tudi predpisano varščino. OBČINA GORENJI LOGATEC, dne 15. maja 1939. pillIHWn I Posled&fa aovost ameriške tehnike! j ,| Avtomatska hišna električna centrala za zasebne hiše, vile, I I restavracije, hotele ,tovarne, ladje, avto-garaže itd. Din 4.900 1 I kompleten agregat za 8—10 žarnic (175 Wat.), porabi 0.3 1 I litra bencina na uro. — Velika izbira večjih modelov za vsako ^ voltažo in potrebo. 1 j INŽ, TUCEMSKY I LJUBLJANA JESENKOVA 2 f mot &<§Èasu$e ta napreduje 1 INSERIRÀ.) V „JUTRU"! 9r?sp/ačen pou* * igranju' i . Zahtevaj r<* ^ lórejp /dcen C«nZr 1 lEIMEL* HEROLDE MARIBOR* , Jutra* Stanko ViranL » Za Narodno uskarno d. d. kol Uakarnarja Fran Jeran. — Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani. J S985-J i>176 Predosem udobnost! Lahke in udobne sandale Iz finega usnja, modera Irrezane. Za sončne d 9337-2203 Gospodu pristojajo k novi obleki ti flnf čevlji iz belega ali sivega platna. 45301-2204 Za lepe dneve najcencjši in najudobnejši otroški čeveljčki z gumijastim podplatom. Otroški Din 12.— in 15.— ženski Din 19.— 60uuu Lahki ženski čevlji lz močnega angleškega platna, kombinacija v rdeči, modri in zeleni barvi. Posebno lepo zunanjost jim dajejo okrasni trakovL 2967-42000 Lahke moške usnjene sandale, z usnjenim podplatom. Luknjice na prednjem delu dajejo nogi dovolj zraka. 40891-7063 Otroške sandale iz močnega platna, s prožnim podplatom in z zaponko. Za sončne dneve Vam bode najbolje ustrezale te močne sandale iz finega usnja, z modernim okraskom. Izdelane so po najnov^^m modelu. 8927-44683 Elegantni poletni čevlji za gospode! Iz sivega In drap semiša ali iz usnja, okrašenega z luknjicami, z usnjenim podplatom. 5961-44864 Fina otroška upogibljiva sandala z okraskom ia zaponko. Pridnim otrokom za poletje. Novi model Iz Nlce! Izdelan lz finega belega nubuka, z modernim visokim nartom. Okusno izrezane, dajejo nogi dovolj zraka. Princesa. — Tanka a močna svilena nogavica, ld bo zadostila okusu vsake dame. 9927-0743 Moderni čevlji gospodom za poletje. Izdelani so iz rjavega nsnja, kombinirani s platnom, z usnjenim podplatom. 598?-41S0I) Praktične otroške sandale iz nsnja, z močnimi usnjenimi podplati. Nemirnim otrokom za igranje in sprehode. 5302-14859 Otroški beti čeveljčki iz nubuka, ki so kombinirani z usnjem, in usnjenimi podplati. Za blnkošti boste najbolj razveselili o4r»ke s temi čevlji. »Princesa« — tanka a močna svilena nogavica. Zadostila bo okusu vsake dame.