9. številka. mšr 3 nć. Izdanje zet petek 21. januvarja 1898 <▼ Trstu, ▼ četrtek »rečer iw 20. jannvarja 1898.) Tečaj XXIII. „■DIHOBT" IiKnJi po trikrat as t adu v ieotlk ia-4a*jih oh tovhlh, 6«t*lklh ' nchotah. Zjntranje ladanje -ib I. r»r» rjntr"*id' o ▼•i deplat aaj •• poi»lj%jo aliea Caoerna it. 18. Viako pumo a»- ?. kiti frankovaao, kar aefraakovae* •« Z aprojaiaejo, Bokopiai «o ao trajajo, N*t«m* arsenalu ni druzega oroija nego — psovka, je vendar napisal par „stvarnih" opazk. Toda priredil si je stvar — kakor smo videli — jako komodno I Mesto da je storil, kar bi bila njegova prva dolžnost, mesto da je stvarno opravičil postopanje svojih, je napisal nekaj sumničenj in zavijanj na adreso — drnzih. To je po tistem znanem receptn: reci ran ti, da ti ne poreče on I Mi oiumo ostali dolžni odgovora in kakor 1 sneg pod žarki pomladanjega solnca, tako so se 1 topila .stvarna" očitanja „Delavčeva" našim po-' slancem in vaej večini. Pribili smo na tem mestu, j da aDelavec" ni govoril resnice: kadar jo tr-' dil, da smo bili mi vladna stranka Badenijeva; kadar j v trdil, da je večina glasovala za razpust i organizacije železničaijev in da se je s tem po-1 kazala sovražno železničarjem; in ko jo trdil — ; to je bil pač najhuji tobak — da j* bila večina : proti zvišanju podpor poškodovancem po lanjskih j elementarnih nezgodah; in ko je po svoje tolmačil ; in — zavijal postanek, zgodovino in vzroke tisti toli navajani lej Falkeuhaja 11 Vse, vse to se je kar topilo pod prstmi in v ' areni „Delavčeve* polemike ni ostalo slednjič dru-| sega, uego: .denuncijantvo", „riganje" — kako i lepo zveni to l —, .klerikalstvo", .uradno glasilo plotu. Navzlic nastajajočemu se mraku je spoznal, da iivinče je zalo. Imelo je po životu črne progs, majhno glavo, kratku noge in veliko vine. Ogledal je jo dobro ter si priznal v duhu, da se nobena od njegovih krav i to kosati ne more. Pomislil je, da bi ne bilo napačno, ko bi jo odgnal na dvorišče, toda čutil jo, da za to nima več moči. Zdelo se mu jo, da mu roke stopijo iz sgibov in noge se bržkone zgrudijo, ako bi so gani! z mesta. Čiovek zamore teško delati do solnč-nega zahoda, toda po solsčnem zahodu ne pomaga nič, mora se počiti. Torej, namesto da bi odgnal tivinčo, je je pobožal samo. Ko je pa ono, kakor da sluti novega gospodarja, obrnilo k njemu glavo ter se z mokrim gobcem dotaknilo njegove reko, postal je Poli tako ganjen, da bi bil skoro objel kravo okrog vratu ter jo poljubil kakor človeka. „Morda da jo kupim", je zamomljal, pozabivii ns utrujenost. Na vratih se je prikazala gospodinja a vedrom pomij za kravo. „Matija I" je poklicala blapca, .ko se krava napije, odženi jo v blev. Žnpan ostane pri nas Čez noč, torej živiačeta vendar ne moremo pustiti na dvorišču". „Nu, in kaj bode iz tega?" je vprašal Poli ženo. „Kaj naj bi bilo?" je odvrnila ena. „Zahteva petintrideset papirnatih rubljeviu srebrnega za Čkp, kjer se nehnje ustavno življenje in se za* pričanja vladni absolutizem, in smo dokazali na ta način, da najhuji reakcijouarci, najhuji sovražniki svobadaemu, ustavnemu življenju so ravno — poleg patentovanih zastopnikov herrnvolka — socijalisti I!! Življenje človeško jo pač polno neverjetnosti, protislovij in neskladnosti — in tako tivo protislovje so ravno voditelji sscijalne demokracije. Morda v nobeni drugi stranki niso tako oddaljena drag od druzega: lepe besede in nelepa dejanja 1 Potrebno se nam je zdelo, da smo podali tu nekolike rekapitulacije v velikih potezah iz odgovorov naših na podtikanja „Delavčeva". S tem se posluvljamo za sedaj od tega glasila in se pogovorimo v bodoče nekoliko z sestrico mu — „Svobodo". »Toda, kar je res, to je res" je dodala čez nekaj čaoa, „krava j« toliko vredna. Pred večerom aom jo pomolzla in dasiravno je bila na poti, vondar je dala več mleka nego Liska..." Kmet je vnovič čutil bolečine v rokah in nogah. Moj Bog, koliko se j« treba nahoditi, namučiti, prekdoti, prodno človek spravi skupaj petintrideset papirsatih rubljev ter šs jednega srebrnega ! Da bi mu Orohovski vsaj nekoliko odjosjal". „Mar ga nisi vprašala", jo rekel Polž, „ali odjenja kaj ?' a Ali, ali I... Dobro, ako jo bode «pleh hotel prodati. Oa zatrjuj« aepreatano, da jo Gabarju že davno obljubil kravo". Polž si je jal puliti lase. tAli ga je res nesreča prinosla!" je dejal, „in kaj sem zakrivil, da me Bog tako hudo kaznuje!.. No vem še, ali mi grajščak d£ livado ali ne, a tu pa moram še toliko šteti za kravo..." t Jožok, ne bodi bedast, bodi pameten", segla mu je žena v besedo. .Saj »o ti livado te sami večkrat ponujali v grajičini, na kravi pa mu poskusi kaj utrgati. Ako odjenja, odjeuja, na vsaki načia pa izpij ž njim iganjice ter ga tiprrjmi gostoljubno ; morda d& Bog, da se uuiekča. Ne bodi pa preveč gostobeseden in pogostoma p'-gl^j name, pa bodeš videl, da bodo dobro". (Pride «e). Polltiftke vesti, V T RiJ Tt, dne 20 janufarjft 1898. Po odhoda viteza Rinaldinija. Pod t^m naslov« m piš* zrtduiH .Sočh", ko ie osoačila poli- i tiski položaj na Gorskem : j „V Trstu vlad*) • p'.i lobDH razm*re. M-a'ni j zmtop in dež*!ri> zbor je prišel v roltn rudečkar I jeiu rt^jtiujsr» vrste. lo *** )•* zgodilo sporazumno i 7. v jteiioizj Riualdirnjenp. — Sramotno «o propadli kandidati oni strtuke, k! je n*ui S!..venetu sicer t tndi »uvražna. - je vsoiiaucer. U >oga Isti* pn j* sr«-rt no dospela pod H> | n tldiui(evo v]*du na pra : — revolucij*. »Argu-met.ti z ulic u zmagoval: »»toriteta zakona m d'i«ve j» bila pi'/aften« ▼ blato I In 7U$topn'k' P-fniorske v lrž*vn«!u zi>eru ?j! Vlidi Rinalđiaij Nabergoj, odlikovan z vitežkim križcem, a na nj*e>vo mest" je oil izfoljen nekdanji Garibaldinec Manroner. Nnbfrgoj »e je bojeval za Avstrijo, Mmironer p«>d zn>Ua»o Garibaldi-jevo, a danes je M*nr>ner zmne;o*Hlec nad vit. Nabergojem. Trst je dobil pod Rinaldiniiem prvič svoje zastopnike ir, vrste prosiule progreasorske stranke. Umevno je, kolika ogorčenost je zavladala med slovanskim prebivalstvom rsled tolike pristranosti merodajnh krogov v prilog italijanski manjšini Italijanskih iovinistov pa ole dosez«l torej laht.o ta ali oni ; ef-Vt: li » otihneju t- Slovanov in polagoma ? tu U kr (Moj • l: .ilijaonv h . p.i bodo t- žbe 81o- , vanov ^ giasn.'je. ju hkraiu tudi kričasije Itali- j janov se bolj buton^ko. Na prvi hip se mora vi- j •ieti to človeku isa nevevj*tn>, ker nelogično, ali i je vendar verjemite nam, da j»» tako I! Iz deželnih zborov. V dež. zboru M o- { r a v s k o m je uterai-ljekiil posl. Začek svoj pred- j log. da deželni zbor odpošlje adreso na krono. . Nj^ga predlog se je izročil odseku 18 članov. Odark za stvari nauka v deželnem zboru I G a 1 i š k » m je sklenil na zahtevo maloruskih po- J .-»lanc^v po «bveznem uvedeitju pouka obeh de- ! želdlh jezikov oa v.^eh Hrednjih šolah Galicije : 1.) j da^je la želeti poznanja ob^h deželnih jezikov in S da je tnko poznanje neizogibno potrebuo državnim | uradnik'*« ; 2.) da se <>dobruje akcija dežeinega ! odbora gališkega za uvedenje neobveznega pouka j druzega deželnega jezika na vseh srednjih šolah i Galicije, ter da je naložiti deželnemu Šolskemu ; »wtu, da naj po možnosti skuta po vsej Galiciji : uvesti pouk drnzrga deželnega jezika, kakor obvezni predmet ; 3.) da se poživlja vlada, da na ; obeh vseučiliščih v deželi in na lvovaki politehniki ! zasnuje praktične kutze. v katerih naj bi lektorji ' na prakiičen način poučevali v maloruskem jeziku. : — Taki sklepi so res hvalevredni, ker uplivajo j blažilno ua medsebojno razmerje med Poljaki in Maioruai. Položig na Češkem. Za čatatvovanje v češki javnosti, toliko izzivani po nemških dijakih na n-iicah in po prostaštvih Wolfa in družbe v deželnem nega nedavno po zastopnikih naroduostij, ki so se zbrali v nekem hdtelu v Budimpešti proti inadjar-jpniu imea. Nadalje hočejo nirodnosti uprizoriti agitacijo pe vs^j Evropi, da obrnejo poz«rn<«t vsega iuozeoast'/a na žalostne odnošnje, v katerih morajo živeti. — Te dni se zopet zberejo v Budimpešti voditelji narodnoiti, da sestavijo sporne« nico na krono. To spomeuic* hočejo razširiti polenu v tisočih eksemplartv. — Dal Bog svoj blagoslo? temu plemenitemu prizadevanju. Kakor so razmere na Ogeiskein imajo narodnostij res jedino še dva mesti za svoje pritožbe : presvetlo krono in evropsko javnost. Oni pričakujejo rešitve z Najvišega mesta, ker vedo, da j s bilo to me^to vsik lat zavetje pravice; in pričakujejo odrešilae besede od evropske javnosti, ker smejo računati, da sodba te poslednje se mora glasiti uničevalno za madjar-ska uasilstva že zato, ker bode izrečena po načelih človeške kulture, človekoljubja in civilizacije t Iz Srb^e. Tržaška ,8eraM od 19. t. m. pri« občuje to-le vest iz Bel^gagrada: „Velezanimive govorice krožijo tukaj. Razkralj Mdan je prijavil baje avstrijskemu ministru Goluchovskemu svojo nakano, da se proklamira zopet srbaicim kraljem. V tem slučaju n&štaue gotovo revolucija. Radikaloi so že pripravljajo za ta slučaj in se oborožujejo skrivno. Ozirom na spsrazumljeqje, ki vlada seda} med Avstrijo in Rusijo glede balkanskih razmer, je Goluchavski opozoril rusko vlado na to, kar se nameruje v Srbiji. Avstrija in Rusija sti opozorili Srbijo, da naj ostanejo dosedanje razmere". Ta vest sega uekoliko predaleč, a resnica je, da se govori že dlje časa po evropskem novinstvo zbora, je bil značilen govor, ki ga je imel jeden , — sedaj jasneje, sedaj bolj Ujinstveno — o takih mestnih svetovalcev v seji mestnega zastopn praš kega minolega torka. Govornik je rekel, da je prebivalstvo Prage skrajno vzburjeno vsled izzivalnega nastopanja nemških dijakov, kateri poslednji ■adlegujejo meščane češke narsdn«»ti. Bes je, da imajo dijaki pravico nositi znake svojih društev p.li — vsklikKil je govornik — kake stvari se pa i dogajajo češkim rojakom v ponemčenih krajih?! 1 Oduoiaji, kakoršni so sedaj v Pragi, nn smejo j trajati dalje, ako se noče, da bodeti trpeli veliko škodo industrija m trgovina. Mestni svet je sklenil ' na to, da se takoj sestavi spomenica in odpošlje ! namestniku. Sicer pa pričajo zopetne vojaške patrulje po ; ulicah, da se oblasti beje resnih dogodkov. No včeraj ni bilo zabelešiti nikakega resnega spopada ; na ulicah, ako absirakujemo od malih prask 1 nemškimi burši. Kake da nastajajo te praske, priča najjasneje dejstva, da si je znani Wolf organizo-val celo gardo — kakih 300 dijakov — ki imsjo i nakanah nesrečnega razkralj a, katerim bi mogle j postati posledice uprav grozne. Te doi smo čitali j eel6 v nekih novinab, da se stvari v Belemgrada , pletejo tako, da slednjič mora priti do spora tadi med očetom in siaom: ali di Aleksander zapreti i Milana, sli Milan Aleksandra I! In ako tudi ni res, da hoče Milan tako lomiti storjene obveze ter I strmoglaviti svojega lastnega sinu, vendar ui dvo-; miti, da stremi Milan za tem, da dobi zopet ? I roke vso politiško moč. Že v tem pa je dovolj ; nesreče za nesrečno kraljevino in nevarnosti za — 1 dinastijo Obrenovičev. Milan napenja preveč strun« j v svoji — recimo tako — parižkilahkomišljenosti, : da ne bi danes ali jutri psčila struna 11 A potem še le, potem, ko zaplapola v hiši n&iega srbskega i soseda, se pokaže, kako frivolno so postopali oni : avstro-ogerski novinarji in drugi {činitelji, ko so j podpirali jednega Milaaa v njegovih mahinacijah. Na Francozkem so še vedno na dnevnem '. redu demonatracije in izgredi proti židom. Taka Stritar in nova literarna struja. n. ker so dosedanji časopiHi premnjhui. Glejte, sred- j ■jesolei imajo svojo .Nove nado", kjer dominujeta ■ realizem in materijslizem, kjer s« navdušuje ula- i Od I. 1896. nadalje skoraj ui izšla številka, j dina za Zolo, Tolstega, za d' Annunzia... in za-me; v kateri bi ne bilo na vrsti moje .leposlovno ra- J _ glejte, slovenski velikošolci, prisegajoči na dikalstvo", m že tedaj se je dr. Mahuič v ogromnih j znanstveni materijalizam, so si ustanovili v Pragi člankih zgražal nad inenoj, ki sem tičal, še skrit : ,Novo dobo", hrvatski in slovenski leposlovci za psevdonimi ,Kj3ec«, .Ribič- iid., Urej he ne- i novostrajniki pa izdajajo svojo smotro za moderno i inan, v podlistku .Edinosti«, .Naroda" in „Vesne«, j književnost in umetnost: .Mladost". In, o grozal (Zadnji letnik tega lista, s katerim se je bavil UšeuiČnikov prednik še dve leti po .Vesnini« prerani smrti, in ki je zagrenil premnogo nočij tudi piotesorju dr. Jos. Pavlici, sem uredil cel6 jazi) .Katol. Obzornika« so tudi izšle šele 4 številke iu žs je dobra tretjina vsega letnika posvečena meni, uovostrujnikooi jQ .leposlovju fio de sićcle11. — Domišljavost bi bila torej razumljiva, a vendar ostanem lepo ponižen. — Če*u pač razlogi, čemu boji ? -- Vspeh dokaže vse I Na vsrh koscih in krajih vstajajo slovenski realisti in realistke, d&, ce)6 dekadeuta že imamo; vsaki mesec nam rodi nov literaren talent, ki prisega na novoatrnjarsko zastavo l L. 1895. sem bil še sam 1 Daues pa se ustanavljajo že krasti zborniki za uovostrujnike, Čujte, g. dr. Aleš Uš«ničnik, mej sotradniki hr-vatsko-sloveuske „Mladosti« so Emile Zola, G. Brandes, V. Veresčagin, Lemaitra... Vidic, Borut, Cankar, Zupančič (Aleksej Nikolajev, Gojko), gdč. M&rica, Govćkar in Aškerc 11-- Ti vspehi dokazujejo vse ; mi naraščamo, mladina je z nami in za nami, bodočnost je naša prej ali slej. Zaman je ves boj proti nam — zavirati nas morete — ustaviti in pobiti nič več. Za nami stoji .moderna" vsega sveta; kamor pogledamo, novostrajniki, naj bodo že realisti ali dekadentniki, podpirajo in zmagujejo. — Kaj hočete torej ? — Sami vemo, da nas masa, množica, ne bo raznmela nikdar, pa saj niti ne težimo za tem. Masa je ! vedno reakcijonarna I Prepuščamo jo Vam 1 — A inteligeucija, elita meščanstva, razuinuištvo je nale ali bo kmalu naše... Trde boje imamo za svoje ideje, a ti boji nas le krepe in množe. — Ča nam za hip upada pogum, evo, ozremo se preko domačega plota, v dubu pohitimo k svojim somišljenikom ua Danaju, v Franciji, v Italiji, Rusiji, Švediji — in zopet Brno zmagoviti... To je ves moj odgovor ua poniževanja dr. Ušeničnika in vseh naaprotovalcev ,nove strnje*.,. Le hrumite in bučite, It vpijte in iščite novih sredstev, mi hodimo nevzdržno svojo pot naprej — naprej — nsprej ! Tako. Dovršil sem. Nerad sem se lotil tega pisarenja, saj je škoda Saša, katerega izgubljam ■ svojimi nasprotniki Toda na vse se vendar ne sme molčati. Zahvaljuj^ .Edinost«, ki je že; toliko pripomogla k temu, da se tudi narod že precej bolj zanima za našo literaturo, sporočam tem potom vsem svojim mladim in starim prijateljem bratski pozdrav z vzklikom : „Alloas enfants 1« V Ljubljani, 10. prosinca 1897. Fr. G ovčk ar. demonstracij«? sn Me v Bordeaox, Montpellier in Nante?. V Par,z u pripravljajo za nedeljo veliko demonstracijo proti vsaki reviziji procesa proti znanemu Židovskemu kapitanu Driiifusu. To pot je židovstvo poseglo malo predaleč. Doteknilo se je franeozke vojsk-, tega pa ne prenaša francazko srce, hodi i katere stranke. R az lične veati. Sprava na Kranjskem. VCerajS iji „Slovenski Nan;(lfc priobčuje veie«animiv člane iz peresa drž. poslanca d .. Perjav.Ča. Ko se po vin nn k :'z a-janjum „iz literarnih krogov", omnuj-nih v dan*« njun »jutrauifiu izdanju načela lista, ilut. ' u • se hočemo tudi zanimivih izvajanj FetjanfiUb •\h. To pa moramo ^ovi-ifiti takoj, da smo čitali pravo slastjo, kar j« n^isa! dr. Ferjanč č, no da bi ho-teli trditi, d t tudi meritorno soglašamo z vsem. Toda razveselili smo se spisa Ferjančičevega radi resnosti i u m m sti in objektivnosti, ki ga dičijo. Tako piše oni, ki h;>če %idati in ne polirati, tako piše oni, ki noč* žakti in sunanič.t, nm^ak — »i-stiiti po)nič. Tako? naj bi bil sploh ton v naših polemikah 1 g i Ne menijo se baje za to, a vendar is perejo t Včerajšnji „L' Iudipendeote" se bavi z izjavo slovenskih poslancev deželnega sbora tržaškega. Kratki zrnisel precej dolgih izvajani „Indipenden-tejevih" je ta, da se občinstvo tržalko ni malo ni brigalo za to izjavo. Onega dne da se je pač govorilo v Trstu o — steklih psih, ali o slovenskih poslancih se ni govorilo. Ali čudno: kraj vse te nebrižnosti se radikalno italijansko glasilo zvija potem skozi oblo kolono, da bi dopovedalo svetn, da ni res, kar trdi isjava poslancev l Ako je res taku brez v.^egn pomena, ali prihaja šestorica slovenskih zastopnikov v deželni zbor, ali ne prihaja, čemu ven !ar ta potrata fraz in sofizmov ? Če je važnost Slovencev res tako malenkostna, potem se moramo le čuditi, zakaj Italijani streljajo s kanoni na — vrabce l Čemu si nakladajo napore z zata-jevsnjem r. snice ?! Č« jim je vsejedno, kako so-difto o ijjiii mi in ostali svet, zakaj taji .Indip." uotonšae it-»niče m cel6 take, katerih se je veselil o vsaki pnliki, zakaj taji dogodke, kakoršue je vsikdar štel v veliko čednost meščanstvu tržaškemu? Zakaj sh ravuo sedaj, ko bi hoteli smešiti naše poslance, postavlja najproslulo stališče, da pravdanju mora biti glasno sredstvo — tajenje? Zakaj js ravno ub rej priliki zatajil getlo, ki je sicer pripoveduj« na vseh oglih: Proti Slovenccm je dovoljeno vse ti (Judno. Ali (>a je morda vendar res, da ao tudi progresovtki jnnaki krvavi za kožo, da vendar niso neobčutoi za to, aku odhajajo in prihajajo osebe ua — tržaškem namestuištvu ?1 Ali jim vendar ni vsejedno, kako sodijo o njih nove osebe ?! Čemu bi trdili sicer, da so Italijani vsikdar postopali najnljndneje z okoličanskimi zastopniki ; čemu bi trdili sicer, da se je laško občinstvo vsikdar vedlo do okoličanskih zastopnikov, kakor velevajo zauuni civilizacije; čemu bi zatrjalisicer, da ho okolicanski poslanci vsikdar uživali polno avubudo govora j čemu bi zatrjali sicer, da so je okoličanske poslance vsikdar poslušalo .con buona man era", in da sa jim je ali pritrjalo ali se jih }e Zavračalo istotako .con buona mauiera* j čemu bi zatrjali sicer, da je večina ponujala malee trša le tedaj, kadar so okoličanski zastopniki postajali ilmpsrtiuenti" ; in zakaj bi zatrjali sicer, da so ls Slovani sami krivi, ako se je včasih spenjala užaljen« duSa italijanska, ker so zanesli v zbornico nasilnost fanatizma z slovenskih taborjev?! Čemu ves ta aparat zanikanja in tajenja na debelo, da bi ovrgli Ud: Ue slovenskih poslancev, ako je res, da se oni in ves svet niti zmenili niso za to izjavo 11 Ti čitatelj pa primerjaj dogodke iz zadnjih let, spominjaj se vseh škandalov v zbornici in na galeriji, pomisli na vse, kar je moral pretrpeti na psovkah ž« sam jedini Nabergoj — ju stopi ti pred oči, na koli drzen in ciničen način je tajil resnico „Indipeudente", ko je pisal gornje trditve!! Rekli smo že : na nameBtništvu so odhajale in prihajale osebe. Od todi prememba taktike. Do kler je bilo tako, kakor je ravno bilo do sedaj, so lahko bili cinični, ker so vedeli z gotovostjo, da jim to ne škodi; sedaj pa, ko se vendar ne more vedeti, kako bode in kaj bode — sedaj treba novim osebam metati pesek v oči! Brzojavna služba. Povodom zasedanja deželnega zbora istrskega v Pulju dne 20. prosinca t. 1. bode imel postni in br;oja*ni urad v Poreču od 19. prosinca do konca zasedanja polno dnevno in nočno službo. Se vedno megla. Nesreče. Utopljonoc. Take megle res še ni bilo v Trstu. Bila j^ večkrat, ali vselej le nekoliko nr. Sedaj pa traja že nekoliko dnij. Sinoči bila je tako gosta, da se od jedne plinove Inči ni zapazilo naslednje, čeravno so sve-tiljke gosto nastavljene. Kdor je šel po ulici, moral je paziti ze)6 da se ni zaletel v vogal hiše, voz ali kaj druzega. Nekateri imeli s. hoj celo last-ie >vetiljt:a. Dru^i so imeli s^boj zvoačke. v varnost d- niso sadili v drnge. ali da niso drugi višjih. Ljudstva je bilo po ulicah navadno malo. je bilo ?p\6 r.evnrn > iti po nlici, posebno pa ni bilo varin prekoračiti ulice ali trg«. H idućemu po ulicah so ti Ijuuj« vstajali pred očmi, kakor iz vod« Ni čada torej, da so se pripetilo razi čne nesreče. Na trgu Barriera zadel je n^ki izvozček v tramw»y; sreča je bila da se ni prfpntilo bndega. Josip Urban se je vračal domov z dela. Blizu pomola Gihseppina stopil je slabo in padel v morje. Na njegov klic prihitela sta tja jeden redar in jedeu finančni stražar. Izvlekla sta ga iz morja. Na polic, inšpektoratu so ga slekli in dali v postelj. Od tod je bil potem sproveden v bolnišnico. Na pomolu je padel v morje mehanik Peter Rosogliano. Dva nepoznana moža sta ga izvlekla iz morja ter ga spremila domov. Neka lBletna mladenka, Eliza Gernovič mislila je, idoča po ulici, da jo 2e dlje časa zasleduje nekdo. V tem strahu je začela bežati. Prispevša do ulice Beccherie, padla je na tla v omedleuci. Težak Ivan Jauežič se je vračal domov okolu 8. ure zvečer. Blizu ribjega trga je padel v morje. Njegov klic je privabil v obližje stražarja Glavača. Vslsd velike megle in teme ga stražar ni mogel niti najti. Še ls dvema mornarjema se je posrečilo, da sta ga našla s pomočjo jedne Iadijee. Veliko je bilo truda preduo sta ga izvlekla iz morja. Takoj so poklicali pomočjzjzdrarniške postaje, ali zdravnika ni bilo tam, ker je bil malo prej poklican v pomoč radi druge nesreče. Nesrečnež je moral ves premočen in popolnem v nezavesti ležati zunaj, dokler ni prišel zdravnik. Ko je prišel zdravnik, bilo je že prepozno, kajti že je bil vzdihnil utopljenec svojo dušo. Truplo njegovo bo prenesli v kapelico pri ?>. Justn. Med 7. in 10. uro zvečer padli so nadalje v morje: 6 oseb na obrežju Peacheria, 3 v kanalu, 2 v Sacchettu, 3 v obližju pjtnola Giuseppiua, 9 osebi in 1 vojak blizu hotela .dela Ville", pii Lloydovi palači jo padel neki rekček, kateremu je manjkala jedna roka. ia 1 mornar. Nekateri teh bili so sprovedeni na njih stanovanja, nekateri so si sami pomagali. Okolu kanala in ob obrežju so nategnili vrvi v varnost Beneiki parnik .Venezia* za vozil je blizu Salvora na neko skalovje. Ker mu radi pragoste megle ni mogel priti na pomoč nobeden parnik, moral je čakati tamkaj d* danes. V občs je hudo zaviran promet; posebno patnikom dela raegU veliki sitnost. Jako težko jim je odpluti kakar pripluti. Mno»o imajo torej zamud. Danes je bila megla zopet jako gonta. Ljudja si že ne vedo tolmačiti to čudno prikazen. Zahvsla. Kmetijska in vrtnarska družba za-Trst in okolico izreka s tem svojo najtoplejšo zahvalo gospodu Jožetu Guštinu, posestniku v Lonjerju hiš. št v. 111, ker je dovolil, da se postavi ua njegovem zemljišču ob cesti v Loujer drnžbina tabla z napisom družbine trtnice v Lonjerju Trgovcem z vinom in krčmarjea! U buj skega sod. okraj", v Istri se nam piše: Že večkrat sea nameraval spomniti trgovce z vinom in krč-marje, ki dohajajo v ta kraj kupavat vino, naj bi se držali gesla: „Svoji k svojim" in naj bi knpavali le tam, kjer so gotovi, da je gospodar poštenjak, ki dala in prodaja vino od trte, to je: naravno in dobro. Opazoval sem namreč te leta, da so se Italijani in tudi naši idi-Italijani hvalili in se veselo posmehovati, kedar so Kranjcem — in največ so ga ravno tem — prodali ponarejenega vina. Tudi nekateri, in sicer dobri krčmarji iz tržaške okolice se dajo preslepiti našim prilizunom. Najhuje pa se Kranjci puste" slepiti z muškatom. Da mu le diši po njem in da je tekočina sladka, si misli: to je pravi I A revež ne vč da je to voda kuhma na tropinah muškatovih, in kateri je bilo dodanega toliko sladkorja Zdaj j« mnogo tacih ljudij po Istri, ki po-narejajo vina. Niso samj Italiiani, nego tadi na^i ići-ći. Kdor hoče v teh kraj h dobiti natnrnpga vina, mora poznati zanpn«ga moža, ki mu in hoče povedati, kje mu je kupovati vina Opoz«iti moram Kranjce in naše ljudi iz tržaške okulice, naj nikur ne verujejo tem, ki današajo „ktmpijont*", (nzorce), da oni so res pravi „sinvi« itd Tu jih poznamo za najreče sovražnike naš* in vs*»ga, V«r diši po slovenskem; tu delaj ) z nami ka! r * z meh trn. Torej po«or in : Svoji k svojim ! Kdor drugim jam o koplje sam vanj) pade. Iz okraja koperskega nam pišejo: Te dni Gabila v Kopra kmeta I»an Tedeak in Josip B»rtok iz Pobego/. Stoječa na trgu sta s- mirno pogovarjala med seboj po alovenski. Opaiivši iu n.-ki Ja-komiu Andrej, zidar is Loparja, občino pomjanske — mož. ki bi bil rad Italijan vzlic svojemu slovenskemu rojstvu — je po' udeležbo po depatacijah, kar na«i iskreno veseli, osobito v teh kritičnih časih. Na svidenje torej, na dan 39. t. m. v .Po* liteama Rosetti« I „Nekdo" Veselica siovsnske deike lole pri sv. Jskobu, ki se je ponovila v nedeljo dne 9. "januvarja v „Slovenski čitalnici", ispala je, kakor njena prednica, v popolno zadovoljnost vseh navzočih. Vklinh jako slabemu vremenu bila je dvorana lupo napolnjena in mej drugi« občinstvom opizilt -'»i tudi nekaj vrlih naših gosp. dnhovnikov. Le naša tržaška inteligenca bila je zastopana bolj pičlo. Vspored večera je bil krasni S. Petzov oratorij „Potovanje po domovini", dvoglasen zbor r 8 oddelkih s spremljeranjem glasovirja in harmonija pod vodstvom gosp. učitelja M. Kosca. Že uvod tega oratorja, ki se je izvajal neverjetno preciznostjo, dajal naenjenadodo lepega, pevskega užitka. Prva točka je bila nežu* pesmica ,Ah ni-li ».era-ljica krasna". Pel jo je dvoglasai deski zbtr s spremljevanjem glasovirja in harmonija s toliko glasbeno natančnostjo, da smo se kar čudili divn. «* spomlad 8.60. 8 62 Konu« n maj-jnni 1Wf 5 20 6 21 nov« ud 78 kil. f. »2 90 — 18.— - 79 Kilo 1308 1810 80 kil f. 18.15—13 20., o.l tii. k.!, f. 18.30 18-85, iv WH. fo<>. —.—. »Ara rt.50 9 50 ....... 615. 6 41 1'fienioa: ponudbo in povpraiev&uj« jako slabe. — Prodaja 10000 m. st. Vremo : oblačno. I**"« «•»*•' . if^ im deo. 87.60 >. april 87.75 8w»hnra. H»nto» k'»h1 .»»ra^e »a mssec mare 30.71 u maj 81.26 aa september 8176. december 32.—, , Dua^laiKA bavaaflOJi 1' *»^Olu » pA|llrjU , » T -ir<»bru ■ . &««irij*G* ronta v alalu i , T V'Ol^h Krolitiie AVoijtf Ij )Q(l0Tl |0 JjUt, . iti M«rv mvavj« 'Pvt včeraj 102.46 I02.IM) 121.90 102 90 365 bO 120 — w.53 11.79 danea 102.46 109.85 12 L 85 102.90 855.-120.— 9.53 11.78 Srečke spomenika princa Evgena ŽREBANJE 11. februvarja j Glavni dobitek: 1 75.000 KRON. ! ' priporočajo: filuseppe Bolaffio, Ales. Levi, Mandel k C., II Mercurio Trlestlno, Ig. Srečke po 50 nč. Keumann, M. Kigrls, Enr Schiffmann. oooocpoooeoct Gutenberg llljalk.a ce«. kralj. uiilverNitelnc tisk strne „Ntyrl^(' 13 Sack8tra888 — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE I\ CO\ TO -KNJIGE listem .Patent W»rkmann Chicago" Raztrlrnl zavod — Knjl^ovezstvo. priporočuja se za prijazno naročbo bo zatrdilom primernih cen in točne postrežbo. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kukor: časnikov, rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakturi Debltoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, Journalov Prima-note, odpravnlh, menjičnih časo-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potom raztrirnega (črtaneg. papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje skledlc Iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika Trst, Via delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Trst, Via delle Acque 5 OOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOpgOOnOCOOOOOOOCOOOSO Lasicik lista „Edinost". Tz( ofinovomi urednik : Krau Godni k. — Tinkarus Dolenc v Trstu.