LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Univerzitefni odbor obvešča vse študente noše umverze, da bodo dne 4. decenbrc vo!itv» itudentskih pr&tlstevnikov v unlverzifetm in fakultstne svete. Vabimo vss koleglce tn kolege, da se teh votitev pclnoštevilno ueleleže. Podrobnejša ebvestila in kandidacijske liste borno pravočasno objavili. MEDNAROSNI KOMENTAR RESNA KRIZA v mednarodnem študentskem sodelovanju Nadaljnji razvoj mednaitodnega študentskega sodelovanj a, tak, ki naj bi biJ y dmteresu vseii n^eionaknih študentštkdh ciTganizacij, je cdvisen od raznih fakitorjev. Dogodiki dn • ta«-dea.z.ni pojavi m ten-deace v rriednairodnem študent-ekem sode^ovanju, prav lahko ugatovimo, da je njdhova pozri-tivna ali negativna vredmost odvijina od tega. kakše>n odgo var dajo na zgoraj postavljena tri vpraša>nia. Naš namen je, da ocenimo v tem članku značaj s-esta-nikov v Praigi in Ceylonu na podlagi odgovorov, ki izhajajo iz v.pra-šaaioi, jpostavJjeoih na začetku ela-nka. MSS: korcik naprej, COSEC: dva nazaj V čem je biitvo prvega vpra-Sanja, kd smo ga za&baviili? Dej- Jjujeo-o feamo z dvostoainskiinai kcntaktj iin sodelovanjern, t&m-več stiremijo za boilj širokiini oiblika.md* zd^mžev&nja in sode-lovanija. Kadar je ^ovona o med'n<3irod>n!'h šbudenifcsikih orga-niizacijah, ki so omejene rnio na dioloče^ne problp-me praktič-ne dejavnostj študein>tov (kot &o n. pr. organiizadje za zamenja-vo študeintov zaradi strokovnih prate, al.i športne aktivnosti) &e ne pojavljajo 'kakšrni posebno pomeinbnii splošni ali pdndpi-elni probiemi. Drugače pa je v prdmerih ta-kega Tnedn-aTOdne-ga zdiruženja, kjer nacionalne študenntske or-gani-zacije vnašajo a:Li žele vne-stii itia daločen načm vso evojo raizmiovrštaiO aiktdvoost dn naizi-ranje. \>li!kc razlike v karak-terjii, naziranjih in aktiivnastlb, ki obstajajo med posameznimi nrganiiacijami, onemogoCajo enakopravno sodelovanje v okvirjii neke take organizacije, ki bi imela vodilne organe, ka-terih sklepi bi bili abvezni, fci bi usitva-nili c«ntr.aliz.acijo d&la, odiii-osno oirganizacijo, zasnovsiio na pritnnipih demckra^tiičneiga cemtrali-zma. Pofirebna je torej Tsr«)^,nsapFta''dTHIka' ifflsriSBSHJft,' ki razen za nsnovne akupne pri'riripe, MtidV or>gana2flcr.1 ne obvezuje niti moTaino, niiti za nosam&zoe proMeme. To je ena itiram iproblemia. Druga stran pa ie v tem. da m.oraj>o bitii te §i-noike obiliike zdruievifl.ia tako iedelane m postavljene, da omogočajo uč'inkovdto?it pri d>z-vajain.i'U prafetičnih sklepov, ki so interesantni za vse aU vsaj ve.čino udeležencev sodelovanja Medinaircdna študents&a zv^za (MSS) j« ime'a svoj IV. kon-gires v času, ko so na^tale dn-ločene pozitiivne spremeunbe v, nj€ini aiktovnostii in deloma tudi v n'.j©nem karakterju. Na IV. kongresu so š popravki in 6o~ polnitvami statuta te organrza-cije poifcrdiili fce spremembe in sprejel; še nekaj nwih. Kruti centrsilizem, ki je dajal MSS &upeirnaciO'nalnJ karakter. je spremeinjen; po&amezne organi-zaciije — člamice MSS — so do-bile ve^ pravdc, vodilnd OTgani Pa.nekaij matnj. Tcda organdza-cijsko bistvo MSS se s tem m spreimeniik), ker je MSS še na-dailje ositiaJa onganizacija s člarn-stvom. to je, z včlamjeindmi na-cion.ail'nlimii otrgandzacijami in z vodstvom, fai iima velike pravd-ce. MSS s« še vedno pojavlja kot orgaindzafcor all pokrovUslj celoikupn« medn-arodine dejav-nosti OTojdh članov. Tako bo n. pr. vods-tvo MSS po progra-mu za 1357 in 1958 leto, o ka-tei-em je bi-lo govora na kon-gresu, Oirganizd.ralo 42 velikih mednatrcdnih štud&nitskdh mani-festacij. Malo šfcev'i,lo ljtidi, kot je setkratariiait MSS, alii maio ve6j,i ikrog ljudi, kotliiikor iih ima izvršnd komite, ima torej v 6vojd»h rcikaih velike hx odgov&r-ne funkoiie, največkira^t splošns in političihe nsa-ave, kar pred-stavlja stalnn npr^a.rnnst za n«-enakopravno sodelovanje. M&dnairodna študentsika kon-f&renca ni bdla zamiiSljena feot neka nova medm-atrodna štud&nt-(Nadaljevanj© na šesti stranl) Slika na desni prikazuje prl-zor t gostovanja Burmance^ (eUnek na peti strani). V zadnji števllki Tribune smo poročalj o Jet"i konferenci Zve-ze komnnistov ljubljanske uni-verze. Objavili smo tudj izvleč-ke iz referata tov. Ja-neza Vr-hunca. Dahes objavljamo neka-tere zsnimive diskusije, ki bodo zanimale Sirši krog naših štu-dent.ov. Povedati moramo, da je bila razprava zelo plodna in so številni govorniki izreklj marsj-kako koristno misel za delo ˇ prihodnosti. PROF. DR. JO2E GORlCAR: SLABOKRVNE IN NEUMNE TRDITVE '"""V svoji diskusiji je prof. Obrl-Čar obračunal s stališči, ki jih v stiku z ljudmi često sliši, da je marksizem kot svetovni nazor zastare] in znanstveno neaktua-len. Ko je ugotovil, da gre tukaj za težak nesorazum — kolikor tmamo opravka z resnimj na-sprotniki — je razložil. kaj ie v marksismu zastarelega in kaj znanstvena resničnost, kj tvori bistvenj sestavni del sodobnega progresivnega Cloveitva. »To, kar lahko štejemo kot »zastare-lo«, so tista konkretna dogaja-nja ki so jih delali klasiki iz analize svojega časa. Ge govori-mo o marksizmu kot melodi znanstvenega mišljenja in sred-st%ru, ki nam bistveno olajšuje razumeti kakršnokoii politično situacijo, potem si moramo osvojiti mctodo marksizma in njegov način gledanja. Ta sve-tovni nazor je marksistična ma-terialistična dialektika, dialek-tično mišlienie. To je osnovno, zakar se danes postavlja zahte-va ideološkega izpopolnjevanja slebernega intelektualca, pa naj dela na tehničnem področju ali na področju kultnre, gleda-lišča ali filozofije. Marksistični intelektualci morajo v marksi-zmu poznati njegovo najgloblje bistvo, ki v resnici pomeni pri- Iz razprav na partijski konferenci Ijubljanske unlverze MI IN SEDANJOST spevek na poti rarvoja žloveške znanstvene misli.« Ko je ugotovil, da je tudi bur-žoazna znanost bo stolRfnici ko-munistienega manifesta pela slavospeve marksizttiu v ekono-mijii. eociGlogiji teiorjiii iimet-nostj in niegovi zuanStveni me-todi, je prof. Goričar opozoril na dejstva, ki dokazujejo, da marksizem ni lastarel. »Bve stvari sta, ki zelo objektivno, nepartijsko govorita o tem, da raarksizem v tem smislu ni za-starel. Na področm buržoazne znanosti lahko večkrat ugotav-Ijamo, kako nekaterj znanstve-niki prihajajo do ugotovitev, ki jih raii imenujemo družbeno res-nico, da so oblike družbene za- SKUPŠČINA MEDICINCEV vesti r zadnji faei odvisne ©d materialne baze. Ta odkritja marksizcm že davno pozna. To pa kaže na znanstveno vsebino marksrzma. Tudi na področju buržoazne družbcne »nanosti oe more nihčp biti inznstveni de-lavec drugače, kakor da je v empiričnem stiku z družbeno prakso svojega časa in tu se SEDAJ PA ZARES študemje so zagr(?zMi z bojkotom # Do nnvega leta nforajo biti rešenl vsl študš|ski problemi ® Od 44 povabljenih |e prisotnih samo 6 profesorjev V četrtek 15. novembra je bila v dvorani Ljudske milice redna letna konferenca združenja medicincev, ki so se je kot gostje udeležiU predsednik fakultetnega sveta dr. Ravnikar, dekan prof. dr.Neubauer, profesorji dr. Milčinski, dr. Trampuž in dr. Župančič ter zastopuik slovenskega zdravniškega društva dr. Pestevšek. Refeiral pr&dsedn.:4ca Toša 3« pokazal, da politično-id&&lioško oelo ni bilo popolno, prav tako je s kulturno prosve.tnim delom organizacije družatbno življenje pa ije bilo land boljše kot prej-šnjia leta. Vzrcfe za ta!ko atanje so poleg subjektivnih slabosti organizacdje predvsem slabi ob-jek.ti.vni pogoji. Združenje ima le majhno sobo za pisarno, kjer se vršijo tudi seje m sestanki, ter dva neu&trezna pnostiora zs čitialndico, kj ije pozimi polna do ž.sd.njega kiotička in morajo vča-sib nekateri študirati na zabojih zs premog. V te prostore — včasdih so bili v njdh zjapori — nbkoli ne posije sonce, so brez vode, skratka, kaj vzpodbudno okolje za bodoče zd^avnike. Korenine vseh težav pa rastejo 17. neurej&nosti razmer raa medl-cinskd faktilt-eti. Objektivne pri- Hike za delo institutov m klinik niti približno ne ustrezaijo naj-osnrovnejšim zahtevam. Na ne-k&terih. kLiniikah je mo-goče rera-iizirati le trideset odstotkov vpjsanih vaj. V referatu predsednika zdru-ženja, študiijske komisije in v hni ure trajajoči debati, v katen so sodelovali 1:udi predsednik fakultetnega sveta dr. Ravnikar, dekan prof. dr. Neubauer ter profesorja dr. Tnampuž in dr. Zupančič, so študentii prfrtresali bisitveno vprašanje — štud^ski prograan in načrt. Pred petimi leti je bilo namireč &klenjeno, aa se študij medicine podaljša od deset na dvan.ajst ssmestrov. Takrat so prdčeli s pripravlja-njem ustreraega učnega načrta ki pa še dan.es ni gotov, tako, da tisti slušatelji, ki letos vpi-sujejo peti letniik, ne vedo. deleč od primernega načrta. Slov-ensko zdravndško društvo je o-b sodedovanju velitkega števdla zdravnikov s tetrena dalo fakul-tetni upravi predilog programa, ki so ga podprli tudi študentje, a ga je uprava v bistA^enih toč-kah odiklonila. Ta dezorien.tira-nost p&vzr^ča pri študentih, da ne študirajo več s prafvo voljo. Fafeultetna uprava že dolgo postavlja termine, do kdaj bo izdelan nov načrt. Sedaj je ,na> (Nadaljevanje na drugi strani) ZAPISKI IZ OSVOBODILNE BORBE kaj bo z njimi prihodnje leto. iXK&oixxjooooocccxx>axxxxx)a^^ Njihov Študdj j© p&t let pote-kal po b.istveno nespremenjenem načrtu; kaJ bo v šestem le-tu — te.ga ne vedo ne študenitje in ne profes;oiriji Predlogov ne manjka, vendar, kot vss kaže. smo še Zadar ima iilozofsko fakulteto Okt/0'bra je bila v Zadru sve-čana otvoritev nove filoizofske fakultete. V govoirih so govorni-fci opozorili na poznano zgodo-vinsko vjogo, ki jo je imel Zadar v stoietni borbi za nacio-naane ipravice, bogato kulturno . tradici-jo tega mesta, na ka-rerem je zra-sia nava faikulteta. Dejstvo, da se je na pn'i letnik vpisalo 120 štu-dentov, kaže, da je biu odloiiteV o faku;teti v Zadru pravilna. 2 novo fUozofsko fakuiteto je 2a-da-r dobil ¦doslej največjo kultur-no in znanstveno ustanovo. V okviru svečanosti je v Zadru go-stovalo dramsko gleclališce. Viharna je zgodovina tega starega bosanskega mest.a Jaj-ca. Od pamtiveka, od ilirskih in rimskih časov je bilo važno naselje in križičše poti, ki vo-dijo od morja v notranjost Balkana ter je nato v času bo-sanske države postalo sedei velmoža Hrvoja Vukčiča in ne-kaj kasneje prestolnica zadnje-ga Tomaševiča. Pri njevi so se spopadale mnoge vojske: tur- Ob oblelnici ustmiovitve nove Jugosictvijc ška, madžarska, avstrijska, Mussolinijevi operetni vojaki, Hitlerjevi osvajalci sveta prav do naših bojevnikov, ki so nad njim razvili zastavo svobode in pravice: njegovi sivi zidovi, ki še vedno slikovito in ponosno slonijo nad obema nemimimc vodama, Plivo in Vrbasom, so si zapomnili mnoga in dolgo-trajna obleganja in mnoge kr-vave naskoke — od turških in \nadžarskih do naskokov naših proletarskih brigad: pred nje-gova trdna vrata so prihajale inamenite kronane glave, da ]ii osebno vodile operacije — Rodoljub Čolakovi6 Mehm,ed II. El Fatih in Matija Korvin. Dolgo je bilo to mesto »železna vrata zahoda« ali »branitelj krščanstva« v krva-vih desetletjih 15. in 16. stolet-ja, ko je za njegovo usodo kot predstražno trdnjavo proti tur-škemu prodiranju trepetala vsa Evropa: rimski pnpež in polj-skl grofje in Benetke in nem-ški baroni. Nato pa je, ko so ga Turki drugič osvojili, utonil v pozabo kot mnogi kraji d.alj-nega turškega zaledja v Bo-sanskem vilajetu. Dan pariške komune — 18. marec 1942. leta. Hodim po če-trti bosenskega mesteca, ki so ga včeraj osvobodili iz rok čet-niških izdajalcev borci naših proletarskih brigad. Tiho je kakor na pokopališčn, ker si "nuslimansko prebivalstvo še ni opomoglo od strahu, v ka-terem je iivelo pod četnlki. Le tu pa tam se pri oknu prikaže ženska postava, a se spet hitro skrije. Preplašeni Ijudje tega mesteca še ne vedo, in težko Seja fakuitetnega sveta pravno-ekonomske fakulfefe jim je bilo tudi razumeti, kaka vojska je vkorakala v Vlaseni-co in kaj pomeni rdeča zasta-va, pod katero se bori. Nikdar niso slišali ne o pariški komu-ni ne o oktobru in zaradi tega ne vedo, da so na svetu Ijudje, ki se pod to zastavo bore za svobodo in srečo Ijudi. Ne ve-do, da je bila pod to zastavo prelita in da se tudi danes pre-livn plemenita kri borcev za veliko stvar osvoboditve člo-veštva: da na tem svetu ne bo niti ohlastv.ikov, niti zatiranih. temveč da bodo vsi Ijudje bratje, da ne bo ne gladu ne bede ne straha, da človeško življenje ne bo prekletstvo, temveč blagoslov in' veselje. Mnogo krvi bo še prelite, še ranogo bo trpljenja in vtuk ter mnogo raznovrstnega pomanj- \ kanja, preden se bo to uresni-' čU.o, toda glasniki teh srečnih dni človeštva so tukaj, in tol ne le v težnjah Ijudi, temvcč\ kot gmotna sila, ki je sposob-na spremeniti svet. Ko bi prestrašeni prebivalci tega tožnega in potrtega me- < steca vse to vedeli, bi prihod\ vnukov in sinov komune in\ oktobra gotovo pozdravili z\ vriskanjem., ne pa z gluhim', molkom pokopališča. Po kratkem dekanovem poroči-lu o ietošnjem vpisu in o letošnjih študentih ter o reševanju raziicnih Itudijsfcih problemov, je fakuttet-ni s-vet precej časa razprav!ijal o organio-moč pri sestavijaniu novega štu-di.iskega načrta. Šele na podlagi '^zdelanega in sprejetega študij-iktga. na,črta naj profesorji sesta-viio Dodrobne študijske prosrame. upoštevajoč seveda vse zahteve novaga štuciij-skega $>fstema. Profesorii sicer že imaio sestav-liene študijske pro^rame, ki pa niso na vpogled študentom in ki so sestavijeni po starem št-udij-skem nacrtu in si torej pri delu za jiovi studijaki nacrt oe moremo vedno vr%fa k ugotovitvam marksrsticne znanstvene tnisli. Tt> podpira trditev, da ma-rksizem ni zaMarel, in čisto napačno, nemarksistiČno, zeio slab»krvn», in neumno -1e govoriti o tem. Marksizem ni sastarel zato. kei1 sta pred 150 leti Marx in Engeis živela in gradila to čndiovito živela in začela gradMi to ču.do-< vito stavbo znanstvenega mišl^e« nja na področju družbenih ved.« VLADO SRUK: NEKRITlCNO> SPREJEMx\NJE »Veliko sem razpravljal % na-šimi ljudmi, mladimi književnikl in frlezofi,« }e dejal tavaril Sruk, »in ugoto\il, da berejo vsa filozofska dela, ki 'j:m pri-dejo pod roke.« Ko Je opozoril1 na nevarnost, da te nazore ne-krilično sprejcmajo jn prebiraio, ,je dejal, da ima to lahko škofl-ljive p»sledice pri ideološki vzgoji. »S starim argumentnm, ki ga je meščanstvo uporabljalo v borbi proti marksizmu, če§ da marksizem ne m»re dati adgo-vora na splolna vprašanja člo-veške usode, skušajo opravičiti svoj odklon k tako hnenovani »filozofiji življenja«. Nekateri gredo v popolno skrajnost iu iščejo odgovora v eksistencializ-mn. Reši nas lahko samo enoten nastop v borbi proti tem poja-vom. KaHi ti ljudje izhajajo i« zelo omejenih postavk, ki pa so v njihovem duievnem razvoju zelo trdne.« CARNI LUDVIK: VODA SE NB SPREMENI V VINO V začetku s%'o.je diskusije jo tovariš Čarnl seznanil prisotne z odgovori vodstev srednjih šol na* vprašanje, kako diplomant! filo-zofskega oddelka izpolnjujejo svoje poklicne dolžnosti... Ve-¦čina odgovorov je ponovila sta-ro dejstvo, da študentje diplo-manti pribajaJo na srednje šole idejno tako opredeljeni kot so jo zapustili. Dejal j«, da so na. univerzi študentje, ki imajo vo-ljo do znanstvenega dela. Rasieii teh so tudi takšni, ki se kot bo-doči prasvetni delavci spreha* jajo s križci okrog vratu. Šti-pendiramo pa v glavnem vse enako. tudi takšne, ki se iami* kajo potrebam družbe. DR FRANC HOCEVAR: ZNANSTVENI DELAVCI ALI PAPIGE Po zunanjepolitičnem pregte-du je predsednik univerzitetne-ga sveta dalj časa govoril o raz-merah na naši univerzi. Ko je govoril o stališčih posameznih govornikov o delu na univerzi, ie izrazil prepričan.ie. da z do-bro razpravo lahko marsikatero (Nadaljevanje na drugi strani) z njimi prav nič poma.gati. Zato ie potrebno, da profesorjl v ro-ku, ki je bi! po^tavljen, iz>delaio skice ŠTudiskih oro^amov, ki bo-do v skladu s predlo-.^i zanovi študijski sistem. Svet je tudi za-doižil upr.ivi obeh oddalkov, n?.j v istera rcku sestavita besedili obeb oddelkov fakultetnega sta-tuta. V ostaJem delu seie so ra?.prav-liaji še o razpisih profesorskih in asistentskih mest, o vpisu izrednih študentov ter potpdUi eksamina-rorje in Hisciplinsfko so^disče I. «fopnie 7a študente. \ Leto VI - Š?ev. 16-17 ] i Ljubljana, 27. XL 1956 \ NAŠI PROBLEMI Učbeniki - z druge strani V prejSnJi Stevilki Trlbune Je b% objavljen ftlanek o učbenikih. Prav pa je, 6e o tej stvarl slišhno tudl drugo stran. Zato smo prosilj za kratek ^ntervju Venceslava VVinlfelerja, redaktorja učbenikov in šolskih knjig pri Državni založbj Slovenije, prof. dr. Milana Grošlja, pred-cdnika šfcodijske komisije prirodoslovno-imsH-emaLično-trfO-zofske fakultete ln dr. ing. Aleša Strojnika, predsednika tiskoTne komisije tehniške fakultete. \'ENCESLAV WINKLER: ZELIMO SI POBIJD S STRANI STUDENTOV — V kaikšnem obsegu se vaša založba ukvarja z izda-jainjem učfoenikov in skript? — Naša založba se med vs«mi elovenskimi zaloibami izdaja največ učbenikov in šolskih knjig. Prejšnja leta smo izdali precej u6beinikov im skript, od iBta 1951 oz. 1952 pa emo zairadi aprememb v gospodarikem si-ftemu prisiljeni gledati tudi na trgov-ki u-ipeh. Zato naša aktiv-nost glede učibemikov upada tn smo v tern pogledu sedaj zelo eaosita.li z.a zagrebškimi in beo-grajskimi založbami. — Se učbeniki in skrlpta doforo prodajajo? — Zelo različno. Nekateri so r&zprodani že po dveh letih, ne-kateri se »am pa valjajo po skladiščih i;n jih ne moremo prodati, čeprav jim stalno zni-žujemo cene. Pri pir-odiaji sta odločilni patreiba in uporabnost. — So i-zdBiiii učbemiki po vaišem mnenjiu 'strokovno in metodi'6no na tisti višini, ki si jo zaimi&Ijate? — Mislim, da je veči-na dose-daj izdanih ucbenikov in stro-kovnih knij.ig iz tako imenova-n-ega univerzitetnega tiska stro-kovno na zahtevani višimi. — Imate na razpolago do-volj odgovarjajočih f-okopi-sav i-n po kaikšnih kriterijih tebtrate? — Pred leti so nas z rokopis; zasipavali. sedaj pa jih je malo. Vse, kar roo izdali in kar izda-Jamo, je pa brez dobro pre- m;*I>eaega načrta. Toda ne mo-r&mo drugače, ker smo odvisni od tega, kar naitn ljudje prine-sejo. Tudi ne poanarao tako do-bro potreb šludentov, kar ni usipešne pavezanosti z univerzo. Zaito s€ je mnogokrat zgodilo, da je bila kakšna knjiga izdana ne na podlagi re?nične in splo-šne potre^be, amipak bolj zaradj avtorjeve prizadevnosti in nje-gove moči prepiričevanja. Seve-da oani take ozko specialkirane knjig-e, za katere moTda niti ni dovolj zanimanja, ostajajo. Ze tako so za vsako strokovno knji-go ali učbenik potrebne ogromme subvencije. — Kako bi s« dalo po va-Sem m,ne-nju iaboljšati tre-nutno staTije in doseči, da bi imeli študentje dovolj učtbanikov? — Vsekakor bi bilo potrebno, da bi študcnitje sikutpaj s pro-feisorji sestaviH komi&i.jo, ki bi prefaresla vse potrebe in pred-lagala profe;orje«m, da mapišejo najpotrehmejše učibenike. Mi bi z veseljem sodelovaH s takino komiisijo, ker je tudi v n.ašem interesu, da izdajau j€ treba dati študentom nekaj majsplošinejših in naj-o&novnejših štiudijsikih pripo-močkov. Studij in tudi preda-vanje samo bi bilo zelo olaj-šan-o, če bi študentj« iimela vsaj od profesorja preg,ledana raz-nmožena predavanja. — Kaj ovira izvedfeo tega? — Za marsikateri predmet je gla'V«a ovira v tem, da se ne izplafea izdajati slkript za 20 ali še manj slušateljev, Poitreboval; bi vfrč razmnoževailnih strojev in prvovrstnega daktilografa z z.na'njem tujih jezikov. DR. ING. ALES STROJNIK: UCBENIKI SO NAPISANI, TODA... — Najpr&j naj va« opo-zorim, je dej.al takoj v začetku, da se. se pogovorili o oblikah na-daljnjega dela. Iz poročila predsednika študentskega sve-ta je bilo razvidno, da je do-sedanji študentski svet precej poživel družabno življenie sta-novalcev Naselja. Po predlogih za novi štu-dentski svet se je razvila ostra debata o kandidaturi študenta plektrotehnike Vlada Zupana. Studenti Šaulič. Mijanovič, Vuksanovič in mnogi drugi so bili proti kandidaturi Zu-pana. ker se je kot član štu-dentskega sveta v preteklem letu obnašal proti njim neko-legialno. Vsekakor so bila iz-vajanja o njegovih napakah za nas preveč »temperament-na«, kar je tudi Zupana spra-vilo s tira. Ali je Zupan rav-nal prav, ko je kot ^redsed-nik disciplinske komisije za-hteval izključitev diplomanta. Mijanoviča ali ne (malo ver-jetno je, da bi študentski svet brez vzroka prepovedal Mija-noviču bivanje v Naselju pre-ko roka. ki je določen po hiš-nem redu) ni bistveno. Vse dobromisleče študente je dvignila »radctga« Zupana kolegom iz drugih republik Brez kakršnegakoli pomisleka in sramu je dejal: »Tovariš>. vi se morate zavedati, da stš naši gostje in se zato marate držati hišnega reda. Dejs&^o je, da naši študentje manj kršijo hi$ni red kot vi.« Kljub protestom se je Zu-> panu dovolilo se napre) raz-lagati kdo je gost in kdo do-mačin^ torej kdo je Slovemc in kdp Srb, Makedonec a% Čmogorec. Za »nacionalno za-vest« je bil Zupan nagrajen še s ploskanjem nekaterih na^er težev- Zalostno je posebno dejstvo, da moramo po 12 letih od re-šitve nacionalnega vprašanja v FLRJ pisatl te vrstice Iju-dem, ki se borijo za akadem-sko izobrazbo. Zupan in desetina vapihnjeitr cev ne ve- da smo ta probleni rešili že v času NOB, ko je na nzemlju. ki ga je nnmakala slovenska. hrvatska, srbska, mal-zdonska in črnogorska kri, zrasla nova Jugoslavija, ki je pregnala napihovalce nacio-nalne . mržnje med jugoslo-če bi Zupan pokazal svojo pravo barvo pred volitvami, gotovo ne bi bil izvoljen v-novi šludentski svet. S svoji-•" izjavami- n> žalil sarno ko- ' legov iz drugih republik, am- pak nas vse. ker je hotel po- vedati svoje mnenje v imenu vse.h. Da bi mu bilo to v bodoče jinemogočeno, zahtevamo, da ~se Zupana izkljuČi ne sarrio iz ztudentskega sveta, ampak iz . ZŠJ, ker za take Ijudi v na-?ih vrstah ni mesta. Njegove somišljenike resnn pomiluje- m0- Milan LavrenčiČ Ali ni škoda časa? Vsi, ki se že nekaj let hra-nimo v Osrednji študentski menzi, smo mnenja, da se h po urniku za kosilo le, pičlo uro časa in finančna žrtev za 'z-boljianje bi se nadoknadila. Za vsako skrajšanje čaka-nja bomo abonenti upravi zelo hvalezni. Tudi Uudentje v.i-raamo preveč časa, tudi za nas je čas — zlato. T. Sedaj pa zares (Nadialjevamje s prve strani) veden konec ko-ledSrskega leta kot zadntii rok. Studentje so ta rok sprejeili in obenem pvedla-gali, da bodo, če ne bo do ta-krat piušlo do ra^lasnitve, in-formirali t> teh ra?>merah iavr-šmi svet LRS, po časopisiju slo-vensko javnost in ziačeli s 1. januairjem bojkotirat; predava-nja. Ta predlog je tnil soglasno &prej&t Vsi študentoe so načeloma za šestletni študij in v tem sogila-šajo s pnoiesorj.i, niso si p-a edini z njimi ob vprašanju, kddj in kakio uvesti nov načiin. Med-tem ko si želi fekultetoa uprav.j ČJimprejšnjo uvedbo šestletnega študdja, z.agovarja študentsika onganteacijia m^nenje, naj se preje do potan/kostii izdelajo učni program, načrt in statut fa'kul-tete ter zagotovi vsaj minim,alna baza, "ki že ^edaj ne zadostujs niiti za petletni študij, saj se da realiiziratti le del vpisanih vaj in klinike še v marsik.at'?rem drugem pogledu ne ustrezajo. Ce bi pnišlo dio nepr&mišl.iene uvelviavitve šestletnega študij-skega prograiria, bi šbudentije prišli v kaj neprijaten p-oložaj poskus.ni;h mišk, s čiimer bi b;.U prizadeti predvsem tisti iz manj premožniJi skijev in pasiivnih krajev — skratka, dosegli bi to, prciui čemur se Zveza študentov bori. Iz te realistične ocene je vz-niknil predlog, naj t dokl&r aa šestletni študiij ni vse priprav-Kieno, oibve.lja še stari način št-udija. Na konfer&nci so tudi omenili preeej uraden odnos nekateirih profesorjev, kar Hustrira tudi dejst-vo, da se jih je od 46 po-vabljenih udeležilo konference ie nekaj. Razumemo in poznamo niihovo prezap>osJenost — vjndaf bi moral-o bitj za pn-obleme štu-dentov, k,i so obenem problemi vse faku.ltete, vfeaj nekoliko več <:animan|;a. Konferenca je bila zelo dobro obistoan.a. Vsi so se ^eznanili s škidi.isko problematiko, poka-zala se je e.notnost študentov, in bilo je več pobud — predlogov pomanjkljivo pa je bUo to, da so premalo govorili o števiiln'h problemih crganiz-aci.ie. Je paS teko, da se človek n.ajpre«j zdravi tam, kjer ga ntjborj bt>U. T.F. Mi in sedanjost (Nadaljevanje s prve strani) 6tvar izboljšamo in odpravimo. »Na univerzj preživljamo seda.i tisto dobo, ko smo prerezali vsem vidna zla in začeli ustvar-jati nekaj popolnoma novr^a. Vendar stvari ne morcmo pre-skakovati, ker ima sedanje sta-nje objektivne vzroke in ni od-visno samo »d naš'h želja. Do-lcčen napredek lahko opazimo v pogledu vsebdne š"tudija in v kadrovskih vprašanjih. Na uni-vezi imamo resnično zelo malo tnarksističnih znanstvenikov. — Večina učiteljfikega kadra si resno prizadeva, da opravlja svoje naloge na višini. O tem ni dvoma. Ta del predavateljskega kadra se seveda Iahko v bistvu našim nazorom in zahtevam pri-lagodi. Marksistični znanstveni kader pa smo šele začeli vzga-jati. Moramo pa ugotovitl, da smo v lem pogledu v zadnJem dcsetletju veliko zamudili. In kaj sedaj? Prepričan sem, el ane b bilo pravilno, če bi na vse mogoče naoine pritiskali na pr«fesorje, ki nimajo marksistič. ncga svetovnega nazora. S takš-nim ravnanjem bi iz vestnih znastvenih in pedagošfcih de-lavcev, ki ustvarjajo, čeprav na zgrešenih osnovah, napravili papige. ki nc bi bilc sposobne nobenega ustvarjalnega dela. Študentje bi si morali zagotoviti možnost, da svobodno razprav-Ijajo o postavkah svojih profe-sorjev in niso prisilJeni, da te postavke sprejemajo kot večno rcsnico znanosti.« Kfl je tovariš Močevar govorll o ideološketn delu med študenti, je naglasil, da bi morala biti Zveza komunistov zelo prožna pri izbiri različnih oblik. »Mlač-nost je tu največji sovražnik. Začasnj neuspehi naj vas ne od-vrnejo od dela, kajti največji neuspeh je mrtvilo.« Na koncu svoje obiirne raz- prave Je govornik ocenil tudi uspehe pri družbenem uprav-ljaniu. MARKO BULC: BOLJŠE JE ZIVETI V STAREM OKOLJU V ( začetku sv'ole diskusi,?č je fovariš Bulc gf>voril o napn.kah, ki so jih šludentje delali v or-ganih družbenega uprav!jan.la. Ko je grajal slabo zanimanje študentov, je ugotovil, da smo v zadnjem letu napravili prve korake za vsebinsko izboljšanic dela na univerzi. »V Biogradu, Zagrebu. Sarajevu in Skoplju so prcd nami. Res je, da mi lahko uporabUamo njihnve izkušnje in to je za nas dnbro. Z druge straai P» pri nas prcvladuje staro pojmovanje, da je boljše živeti v starem okolju, ki ga poznamo. Iz tega izvirajo zago-vori statusa quo. V zadn.iem ra-su se je izbol.išal odnos med profesorji in študenti. Toda še vedno čutimo, da s svojim delom nismo nspeli prepričati vseh po-samezntfkov, da nam resnično gre za napredek na univerzi. Imamo ie vedno primere, da se itudentskn organizacijo in n.jene predstavnike smatra za liudi, ki niso poklicani, da bi poveclali mnenjao vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Smatraio. da ni-smo dorasli razpravam in da smo kondno le študcntjn. Naša težn.ja je, da upoštevamo zdrava nače-la, ki jih zagovarjamo v inte-resu napredka in ne z namenom, da si olajšamo študij.« SKUPŠČINH ZBEUŽENJfi FILOZOFOV ZOPET SAMO BESEDE? Dne 14. novembra je bila red-na letna skupšiina združenja ZŠJ filozofskega oddelka priro-do5lovno-iTjateimatično-filo«ofske fakuMete. Od prcfesoTJev sta bila navzoča le tov. dr. Stanko Goigala i>n dr. Slanko Skerlj. Po poročilu lanskeg-a pred-i?9dni,ka Stanka Vtrtiča Sn štu-dentje živahno razpiravljali o študjjs.kih, oirganizacijskih * in materialnih proiblem^h. Med študiiskimi problem.i je še mno-go takšnih. glede katerih šha-dentje iin profesorji še niso mo- gli najti skupne rešitve in ki zato tei-jajo še nadaljnja Pri-zadevaoja. Tako imenovano ide;jno-poli-tično delo, ki pomeni in vsebu-. je pravžaprav vso dejavnos.t študeintov, bo moTailo odpraviti dosedanje okoreiosti, zastareLMi obli"k in navad, da čakamo na pobude od zgoraj. Ni dovolj, če enkrat ali dvakrat na leto po-slušamo predavanje kgkega vid-nega političnega delavca. Ustva-riti; moramo mcčne, povezane kolektive po se-minarjih in let- nikiih, v katerih bomo lahko iskreno, svobcdno in sami med-seboj razpravljali o vs«m o če-mer razmišLjamo. Vprašanje je, če bodo odbori klubov spcsobni to izvesti, drugače bomo os-tali ;ipet~ samo pri lepih besedah. Morda so študentje filozotije pri štipendijah najbolj zapo-sta-vlijeni. Zato so prisiljeni iskati sreditev za iivljenje na vse mo?oče načine, kar pa v veliki meri ovira in zavlačtija redoi . študij. * Medtem ko je za večino za-hcdnoevropskih držav značilen dvostraukarski sislem z drobni-mi političnimi skupinami, ki imajo v političnem življenju zgo-dovinske in lokalne koreninc, drugače pa je njihova vloga in pomen zelo neznaten, vztraja Francija pri svoji muogošteviln) cepitvi političnih sil. Močan in-dividuaJizem, žilava nasprot.ia političaih idej v zg.odovini. od-por proti enostrankarskemu si-»temu, raz*it parlamentarizem, vse to spada v razlago za razu-mevan.ie takšnega razdruževa-nja političnih sil, na drugj stra-ni pa spada k tej razlagi tudi »peciflčno izoblikovano stran-karsko življenje in sociološka razmejitev posameznih slojev družtoe. StcvUne francoske me-ščanske stra^ike skušajo vsaka na s-.;»,H podlagi zagovarjatl \n-tfire««- tistih plastl družbe, ki )'o tvonjo. So^iološke raziskave, ki so daiaie oznako tret.ie republike, »o dngnale dva faklor.ia, ki sta vpiivala na razvoj političnega življenja in delo narodne skup. šfine: na eni strani stranke ta-lfimenovanega »pokreta«. kl so b'J-" sr.cialno naorednejše in antiklerika-lno usmerjene in so v svo.iih nrosrramib brani?e tež. nje rei>iiblikan'i»e ureditvi« in fcomservativne stranke ua drugl Sociološka struktura francoskih strank Drevo s suhimi vejami Casopisl so pred kratkirn poročali: Parižani ao 7. tiiovembra videLi enake prizore, kot so jih Berlvnčani gledali v letih 1932 in 1933, neposredno pred prihodom Hitlerja na oblast. Takšiij prizori, ki so z»lo čudni za Framcijo. so p^ovzročili številne požare i>n de^etlne ranjenih. V Parizu sicer ni bila zažgana Bourbonska paLača, kot nekoč Reich-stag, temveč sedež komunisti6ne partije Francije in pros'tori liisita »Human.ite«. RazLika je v tem. da n,i bijo sodnega procesa kot nekoč, ka^jti v Franciji rui bilo Dimifcrova. V francoiki skupščini je istočaj;no nek desničarskii poslanec predlagal, da se prepove fcomiMiiističino gibanje. Govoril je tudi zunanjj miaister Christian Pineau, ki je v krat-kih besedah dejal, da še n'i nastopij čas za prepoved korouniistične parti.je, pač pa je zahteva'1, da se prepove tisk. ki blati Francijo in njeno čast. Jasno je, da pri tem ni misli'] n,a desničarski tisik. V skup&čmi so se slišal.j takšni dvogovord: Pineau: »Vi st€ najslabša komunistična partija na svetu!« Komunisti: »Vi ste edina socialistačna ^tranka na svetu, k:i se je s konservativnimi krcgi pobotala, da bi vodula napadalno imperialistično vojno!« strani, ki so * nastopale pod oznako strank »ureditve«. Prvi tabor zagovarja radikalizem, ki zgndovinskn postoponia ugaša s pojavom socializma- Radikalna stranka. ki se še danes sklicuje na dediščino iz leta 1789. želi naprej razvijati duh jakobincev. Zdmžuje sred-nje mcščanstvo, predv.«etn do-stojanstverjike in uradništ\'o manjših mest. kj vidijo napre-dek v ponovnl pridobitvl in pn-vrafiilu Izgubljene oblasti. Kot zaščitnik malih kapitalistov na-merava ta sloj meščan?>va zo-pet stopiti v zenit svoje polltič- ne moči. Tretja republlka je bi-lo njihovo Žlvljenjsko delo in njene temelje je postavilo rav-no lo mešcanstvo. Vse do leta 1940 f« »Irtjkovai radikalizem politični obraz Francije in iz-ražal politično moč dežele. V stavkah in pod težkimi no-tranjepolitičnimi razmerami je zrasl^ socialistična stranka, ki je do tridesetih let našega sto-letja zastopala v giavnem le-žnje delavstva. Marksizem je v takratni dobi že prodiral do Si-rokjih mno'žiic dHavstva. Toda ideniogi sociallstične stranke nd Proudhona do Ju»re&a so pluli v škodljive vode oportunizma, ki je našel svaj pravi izraz v delih Leona Bluma. Ta vpliv ^ie opaža tudi prj Guy Molletu, zlastj njegovi politiki, ndkar je na oblasti, ki ne zashiži, da bi Jo imenovali socialistično StrankBm »^pokreta« 90 se po-stavili nasproti velepoisestnikl, visoka duhovšf-ina, lastniki pro-tzvajalnih »redstev kot najbolj konservatiVne politione skupi-ne, ki so često tudi nastopal^ proti parlam(vntarni urediMvS države. Nastooali so pod raz-ličtiimi Iment in vedno znova so se odrekali pridobitvam franco- ske revolucije. Držara koope-raoije, organska rast družbe in pndobne teorije so bile vodilne mislj mjihovega političnega po-slanstva. K»i(iRervatdvna resta-vracija pa naj foi pomenila iz-hodno točko njihove doktrine in v drža-vi bi naj zavladala ne-omejena hi^rarhija, ki ima svo-je opravičiln v stari, od boga postavljeni ureditvi. Tabora »pokreta« in »uredi-tve« sta bila točno vezana na sociološke' skupine, ki so sc ostro brusile ' v medsebojnih spopadih- Sele vojna in odpor protj fašizmu sta porušili dnlgo-letno stavbo strankarske ure-ditve, kar je vsekakor privedlo do sprememb v politični atmo-sferi strank, kakur tudi med ?i-lami, ki sestavljajo posamezne skupine. Vpliv marksizma in dclavsko gibanje Opadanje moči nekoč močnega krščansUo-demokratičnega tabu-ra in vzpon komunistične par-tije v trdno politično siJo, sto-jita kot kažipnta v zgodovini če-trte republike, kar n} ostalo brez v-f)liva na francosko notra-njo politiko. Vsa politična de-janja morajo upoštevati dej-stvo, da pet milijonov Franco-zov odda sv#j eglasove za ko- munistično partijo. Ceprav ta stranka pri zadnji h volitvah ni dobila večjega porastka glasov in so volilni rezaltati ostali n»i-bližno pri istetn številii posla.i-cev, so na drugi strani vss na-povedi in špekulacije « /,lomu in krizi delavskega gibanja brez vsake osnave. Vpliv na-prednega tiska in težke nntra-nje krize s-o povzročile, da je delavski razred dal enotno svoj glas stranki. ki se smatra za edinega zakoniiega zastopnika delaivcev. Zakaj francosko «le-lavstvo hoče biji izven obstoje-če družbene nretHtve, kjer go-vore samo o demokraci.ii in pra-vičnosti, premalo pa gledajo na materialne življenjske možnosti mezdnih delavcev. Poskusi, da bi se vrste delav-stva razcepile in da bi nastala »socialna demokracija«, v vrstah delavstva niso imeli velikega od-meva. Brez dvoma so v ospred-ju materialni razlogi, ki široke slnie dRlavstva vež«»io na svo.io detavsko ftranko. ki edina, saj na 2Utiaj zastopa in zagovar-ja njihove pravite. Mnogi de-lavci v vrstah stranke aktivno delajo. Delavsko gibanjp karak-terizira preceišnja orffaniz:toij. ska trdnost, eez lfl.000 uraiilni-kov in sodelavcev stranke, stal-na propagan&a, Indokina, AJžir, atomaka botnba, politika tnirtf in sožitja, borba protj pora^iu cen, ustvarjajo tia videz enolno prepričanie, ki ga v takvni me-ri ne najdemo pri nobeai dru^I stranki. Delavstvo išče v progra^ mu komunistične partije varstvo in zaščito pred brezposclnostio in opadanjem kupne moči. Ta nevarnost bi bila odstranjen.j V načrtnem gospodarstvu. Na dru-gi strani pa načrt stanovanjska jzgradnje za delavce in zagoto-vitev svetovnega miru po pre« vzemu oblastj privablja delav-stvo v industrijskih središčih« Ce pustimo kompUcirane ele-mente in nega/ivne pojave V stranki ob strani, je v tem, katf smo povedali, zajetn bistvo, kl veže delavstvo na program ko-munistične partije. Tudi vpllv komunistične partije na vaško revščino in male kmete ni niij-hen. Del kmečkega prebivalstva, ki se zaradi visokih davkov in nezadostnih državnih subvenrij bori za svoj življenjski obstoj, prav tako išče zašfiito pri de-lavstvn in vidi svoje blagosta-n.ie v niegovem programu. An-tiklerikalne tradici.ie igrajo pri tem veliko vlogo. Končno vkljy-fuje komunistifna partija ˇ svojih vrstah števiine izobra-žpnce in štndente. Stevilnl lz-obraženci in duhovni delavd sak tetfen natiisnejo tiskarskf sfcroiH nekaj »tolpcev drobnih oglasov. Vsrako nedeljo prebirajo številni iskalci zaslužka nonparelni stavek oglasne strani. Tcmu pravijo začetni koraki. Potem pridejo ponudbe, odpovor in delo. Tako j« tudi s štijdentskim zaslužk«m, ki ga išremo z&radi denarne stiske in pomanjkanja, brea sramu ali ooitkov, zaradi vzdrževanja, med študijem. Njegov sorisel je v Easltiženem denarju. Pomanjkanj« denarja je rodilo drotaie oelase v nonpareju. In ljudjc jih sestavlja-jo iaradi zaslužka, s tiskarskimi staroji pa jih iiskajo na časopisni papir. Začetek marsikatere zgodbe o šhidfcntskem zaslužku spada na oglasno stran časopdsa. Toda časopisi niso edino sredstvo za posredovanje zaslužkov. Včasih spada sem slu*a.j, naklučje, srečen dogovor. neuradni oglas, ki ga sllsimo na ulici, dobre zveoe, znanci in prijatelft, telefonski pogovori, kavarniška l7,na,}dljivo«t, posiovni stiki, sorodstvene. vezi, p-ovpraševalna vnema in končno tudi posredovalnica dela in študentska samoporaoč. Zgodbe te reportaže so zbrane pod skupnim nasiovom. Na njih pada senca osebnih htpovedi, ki je zaradi pozabe morda ma-rsikje zabrisala sled resničnosti. Pa kljub temn slška ni izmišljena in iiskrivljena. # Uporabljajte slovenski prnvcpisi DANES KRASIJO zidove na-pisi. Stene v go*rtilnah, trgovi-nah, kino dvoranah, parkih in železniških čakalnicah so ji'h poine. Kaditi prepoveda.no. go-vori spodobno, pse na vrvico. pszi na eistočo! Brez pomisleka lahko uganemo, kam posameizni od teh spadajo. Na steno ured-r.ištev bi spadal spodoben vklrik: uporabljajte slovenski pravopis! Žal pa tega nikjer ni. V t&h ... Naslednja! tiredništvih preživi, razen nwi-Jiarjev. doiočen čas tudi junak tti&le reportaže, študent slavisti-!ke-ikoreikt(or. Kad.ar ni v t.skami aii ročni gtavnici. Zdaj .je pri t&m delu že t-retje leto. Nj^gov zas'1'Užek. fci čioer n{ slato, mju dela veliiko preglavic. Razen tega, da mu erlabi vid, se ga ioteva za nj«-gova kta pretdran,a debelost. Kadar ga pri poprav-ljanju ro'kopis'ov kd-o vpra-ša o študiju. o seminarju, o predavanjih iz literarne teorije in izpitih bo za-skrbljeno ugotovil, da je absol-v-ent in da bo zaradi ča?opisa Gve leti po2n.eje diplomiiral. Eno ieto j* z izpiiti sedaij že v za-> cstanku. Kon&no, zakaj d&la? Prebrati tedensko 2.10 tipkanih «it-ra.ni oa&opi'-n.ih prisipevkov nii posebno z.abavno. Začei je zavsr-di zaslužka, kajti denar potre-buje za pr€žiivlj.a'nje. V števll-kah pom©ni to: prebrati letno 10.920 tipkanih strani čas-opisme-ga gradiva, v?s.ko sredo 12 w »a nogah v ročni stavnici, zve-čer domov, z gLavobolom seve-da. ki j« poklicna bolezen. pla-čevati odšk.odnino za napake, ft« itiskarski žkrat &prp.m>en:i na§e pravice — v naše kravice. v lu-ifei pravice — v luži pravic^, ken-guruje. ki nosijo mladiift — v kenguruje, kii nosiijo mrliče. po-praidjati stilistične in pravopis-r.e napak« im zraven tp.ga še Učenje, Dcn^olj težka naloga, da se študij zavleče. V zameno za tfl nima nikoli popolnoma praz-iie denarnice. kupaije sed«že v gtedališou, nosj obleko i-z bolj-žega blaga in voasih pozimi Ede-liov model kkdbuka i« inozem-i&ke zaičje dlake. Tako mnj t*?« življenje, s pogostimi glavoboli. 0 Angleži in vreme O VREMENU govorijo Aaglft-li z enako vnem0 doma. kakor v tujini, na počitnicah v Benet-kah, na Jadiranu aij pri ogledu podzemsk« jam«. O njem raz-pravljajo z navdui&enjem ob vsafei priložnosti in vsakem let-Rem času. Ko pridejo v neznami kraj se najpreje pozanimajo ^a vreme. -Naša študen.t-ka-turistični yodi"č je ponosna, da je dobila prv.; stik z živo angleščino in pr-avimii Angleži ravno v pogo-voru o vremenu. Njen delavnik .ie turiaKina s«ona. ki pri na-ših potovainih uradih z-amr-e ne-ka;j t,ednov pred nastopom zime. kajtj nai-a deviza je vroča Ja-dranska obal-a in sence pod olj-kami. Kadar obaTiemo pogovor v pravo s-mer, ta.kr.at odloži pla-volasa študentka kovček. sede na postedjo v rfvoji sobi in z živahno kreinjo opo^zori, da je bfio njeno tuiristično potovanje krožno. Ziaslw.Ha je prscej, ee-prav prištevajn m^ed ¦britansko Ijudstvo tudi Skote. Svojo med-narodno druždtio vodi v za-čara« n*>m krogu, kti s« uslavi v Be-netkah. Z novo skupino se krog potem zopet Bavrti. Venezia. Chiesa degli ScaLzt 6 Stazioine Ferroviari-a: I^stopi skupina angležkih turistov. Mr. Smith, če ga tako iTnenuiemo, je predsitavnik amgleške aristo-kiracvje in kr>renir.a angleškega plenrstva. Mis» Catv j« po do-mače služkinja iz višje družbej Pot«m izsiopii tuka.i Se proda-jalka london-ske trgovske 'hi.se, farm«r \7. .iužnega- WelLsa in uradnik birmin.ghamske banke. kot predstavnik anglelkega sred-njega st»rvu. V skupimo Sfpsda tudi zdravnikova druf.in-a, novi-nar nekega uglednegia anglešk-e-ga ča*opif»a t ženo, nekaj tovar-n.iv*ikih delav^ev, s k»teri-rrni Mn Smith ne želi sedeii 'na is^tem sedežu v avtobusu in vsi os^tali, ki so testopili.kot tUirtlsiti t ju-goslovan*ko vstopno vizo. Vod-i? jih spifejme f kra^tko in prijaz-< n<> dobrodožliioo. To je ra za>6e-tek dober 'psiihološki učinek. Tr»f. Zaustaviijr) $«e. da sii f>gl<>-dajo mes.t.o. Studentka pokaža luko in govorj o zgodovini tne-sta. Anglež,i fcupui^n ra?.gledni-» ce ln plš«jo pr\'e vfcise. Sežana. Cariniki pre.gled8.ici prtljago »amo študentki. Cudiijo se, ,zak>ai se vsskokrat vr*ča z novimi ofolekami. Do Angležev so obzirni. P*wtt«,fam. Anglrfi ne morejo op.i«atj ]wpMe podzemske jame drugsie kot z besedo »wonder-fu:l«. Studentika se po n«kaj d^nevah zopet. nasM,i v domačem hotelu. Dne-vnic« v tujind hrani za nakiup blaga škoke potro^nje. Ljubljana. Angleže zanimajo muzeji. Zato je Ljutoljana nji-hovo me&to. Studentka jim po-kaže stolnico, Rcibbov vodnjak. stari del mesta in grad. Stare.j-š| Uipokojenec dobi močan glavo-bo'l vn mora v hotel. Bled. Dvaj&etletna Ang-ležinja s« med vožnjo po jeze^u po^it-niško zaljub'i. Zvečer mora na ples v Park hotel. O-stali po- slušaijo bajke o nastankti Blej-skPga otoka. Zagreb. V botelu Esplanade sq vse sobe zasedene. Angleži pre-spijo v študentskem naselju. bre7. zuinanjih znakov zadovolj-stva. Ban.la Lnka. StaTejšemu An-gležu se vdre postelja. Na sploš-no z.ačudenje hotelskega osebja prizna. da nima povprečne mo-ške teže. Jajce. Angleškj gostje prespi.io v sobah za dva. Predstavnik višje družbe prote?tira. Študent-ka je si.ta višje družbe. vSarajeA'o. Usodnomešto, ki je všeč vsakemu Angležu To ja njihova o-bljuibljena dežela. 5J orienta.isko arhitekturo. Dubrovnik. Nekaj Ar>gie?ev je sonce opeklo. Polivajo se •z oljem. Stud^nfcko povabi direk-tor hotela na večerni }z!et s barko. Pravi, da pozna takšan uvod. Na lad.fi. Anglpžem je žal, d>a sr> poč;tnire pri kraju. Opatija. Štud«ntka spozna v-o- dič-a nekega angl«§kega potova!-ne.ga urada. Ves pro<9ti čas sta skup>aj. Toda ona pred nočjo od-potuje. Prestop meijg to slovo v Be-netkah. Angleži lovijo »olobe l.n odletijo z letalom. Studentka 1«. 1,a po trgovvnah. Bre?. letala. Po-poldan se pripelje nova skupin^ in krog se ponovi. Od turisitii6ng sezone ostanej-o spominii. Zaslu- Profesor: »C« me dobro zmasirate, vam bom U> štcl sa sa v&je H anato-miiJe!« žen denar por»bi. Oblek« pa ^pravi v omaro in angleščino posluša zopet sanio na piiedavar-njih. Edimo pisima še prihajajo preko la Manch-a. Missis Mary Brown piše zHo preprosto in njena pisava nima pečata izvežbanega rokopisa. Piše vljiidno i« z angleškimi prtepodobaijii. »MisHm, da ste končali svojo turistično sezono in s« vrnili na univerzo. V na-šem vrtu zdaj cveti.io rože in takšen je vsak angleški vrt. Ko pridete v Anglijo, nas obiščite. Smo sicer" skromna delavska družina, toda hrane in vsega drugega boste imeli pri nas do-volj. Učiteljica ro^nega dela na otoku s Cromwellovim spome-nikom, ki je med svoian poto-vanjem p« Jugoslaviji doživela hud živfen napad, s« drugare zahvaljuje. »Hvala za lcpe po-čitnice. Spominjam se nazaj in z vesel.iern ugotavljain, da smn r, vašim sodclovanjem preživeli res prijfitne dni, Mlslim. da ?e nisem dlor.ivela tako lepih počit-ni'.. Prepričana s«m. da ste se-da,t Ko-pet na univerz-l in želim va-m mnogo nspeha. Kako raz-ličn} sta pravzanrav deželi. Znanci in prijateljj poslušajo moia pHpm^iedovanja o .Tusro-slavijj in n.jenih ljudeh. Pridite na otok, kot m»j gost.« © Stiri računske operndje NA PROSTRANEM ljubljan-skem trgu stoji večnpdstropria palsča z dvema vhodoma, dve-ma dvigalorna in dvori;ščem. kjer poleti raztegnejo belo filmsko platno. Nekje v ned^tropju je učilnica. Dvakrat t«densko za-šedejo ,njene klopi dvajsetletni fantje" v "vojaških oblekah.. To so fantje z brki in o-st-riženo glavo, ki jih jp vojaška suknj* loeHa od svojih &!4ed, zakotnib vasi in oddau.iern^h n«s?lij. Med njimi s.o l.iud.ie razli-Snih nazo-rov im poklicev. Do?ti je takih, ki n.imajo poklica. Skupna jim je sa.m0 pr^teklo?t. da v svo,i;i mlados.tl niso obisknvali Jo!e \t\ s0 tako oslali nepismeni. Šola ne. Zvijajo se na okrogli giadki plošči, išče.jo zabave in ustnie. Ona pa poje z močnim altom. Vsako noč do treh. Ob štirih odgrne p<»steJ.jo in zaspi. Tti in tam se popoldnfe spomni na pre-davan.ia. Kadar nima vaj z or-ke-strnm. Ob ensjstih zopet za-poje. In občinstvo pravi, da ima odiičen barski glas. © Masažo sn poznali že stari Bimljani BALEOLOSKA kuitora .1« *ta-ra. Ze rimaka kopatišča so po-zn.aJa športno masa.žo. Pnijemi so ostal; nespremea.ie.n-i, le da jih .ie danes več. Danes pozmajo študemtj mas-e.rjt akrog tirideset. različn-iih pri.jemov za vsak del človešikeiga .tedes«. Njihovo nie-ato je pairna ko, če bost«> % znanjem naprpdovali. V vašem uspehu vidjm del zaslužka. Sa-mo, da ne bo razočaranj?!!! meeec na Polžen^cim braiml nata-ka-rsiko d.iisertaci[.jo za polkivaliii-riiranega natateartja. Njeg-ova n.a-ča-karska kari.era začeija med p>O'čitfinicaTn;i v obm'O.r;ikih hateliih.. ' Začel je¦-kot ned-odein, HiSUik nata-karski po.bai!in, ¦deipr.av js "niie.go-va natakarjfca sp^osobnoirit iin na-dar.ienost km.atlu zabri'sa,la za-čett-ne težave. Ubiil je aeilo ma-V) ki&-r,arceiv. In vše'č so mu nsitaikar-Fi"c: .lijudie v čmih Mačah in nja-hova nezadržna sitr.a.st po nap.it-ni^nah, njihov šailjdiv im strupen, jeziik. S plačo 5'n d.e.!om je z«do-vol.jen. Preiišnija leita je do-biv-al sto din n,a uro -iffi porii— bližno toliko nap^frain. Zal mu je samo zamui ems pri-!r?ižaa.o-?ti, ko mu ,pr.;k*1ii;cni na-ta'kaTQ.i ni®o pu^tili sttrečj U Nujti. To bi fc-Mo z-a njaga naivečje natafcsirakio dožin seda-,j spreljema vaj'ence. Rad;,i?!k!i naip!t>vedcva]9ic moira imeti leip g!as :in reifileiks, znati mora h-itno cdločaiti fn bitl piviseben.cbvladati miora piravo-r&6.je in naglas, logično moTa podajati ra,xlične iteksite im. go-voritfc tvye Jez-ike. Zato ii« ta za-sil'Uže.kza redke i?;brance, ker za_ htpva celega moža. Student sita-tističair je^ a\tto.mat, sedj v na-slom^aču iin beieži prio.metna vo-7:via. ifci prilhajo v nteato M ia nd-ega. Moralnto ne.^zdržen p-a j» zaslužete z.vodn tka, kepada pod niegovo zaistavo promeit s pri;jatelji€iam;i, noti. Stiudent ' akvi^Jter mora imeti d&belo kož.o iti množico znaneev diirektoirijeiv, inredteim kio mora študemt, ki vl-iv.a tope, po-7-nait.i umetn:o>t. Najmaini dzo-brazbe potrebuje študemt proda-jal«c časKjpiisov. Mora pa iim«iti spornjin za kiratik« i!zivlei&ke, ki dvigneio povpraševano«. v bliž-n..ii boidoen&sti bomo dioibiiLi še študeonta mi^Čnika, ki bo rctea previdnoisitii za promet im Iljudii na uli.ganceiv. • Odpoved po dveh ¦' mesecih DANASNJI čais pozina dve. vr-s»U inštiruktonjev, tadcšne, ki gle-daJo, dia. c¦dhniei3eijio dena.r, i'n t»kšne, ki gfledaijo, da uiceoce tudi nefcaij naučiij.o. Clov«ka, o kate.rem govarLmio, pništ&vajo v d't-ugo skupiin-o. Njegov začetek i:nštuktorske.ga deia pada med pose^boiie .oiki^lniosti. PLača sfco di-narjeiv na uno in panudba s po-seb«o žefljo: biibj mora visokio-šolec din nriioškiU Bredvsem drugo. Po diogioivoru se je tafcaj na-etednijii dan oglasi.1 za prvo učno Urio i;z Tti.atemaitiake. Zaiela sta z osnwami, kajiti deitole j« poleg redne zaposliiftve obiFikovala še večerno gim.na'zi.j'0. Maitematiika — Ragočaranja? Privadila setn se tega. Mislim namrcč, da ne bom v ljubezai nikoli sreena. Prevcč bolna je pretek-lost. — Nisem mislil te vrste raz-očaranj. Človek živi in študira za nspeh v življenju. — Imate prav. Zato se m» na-raeravam nikoli poročitl. To Je moj trden sklep. Pri teh besedaih j,e predllagal, da bi nada-Hevala z maitemaitiko. Priišla je dm;ga uira. teft je sle-dila itretija itd. V«dno biotlrj ,je spoznaivail, da je uspeh njumega •učenia •slabšr. Po dveh mftseolh je dobi.l o'd-pw«d. Pričaiko-vail j.e »dipov«d. ker d-e ostail san\-> i>n-š-trukitor mabematiike. čeprav je dekle iiskalo vi:stoikiošollca im mo-škega. Dožiivela je talko d-vojen neuspeih: v miaitemaitiiki in pori svo.jdih račiuniih. • Starejši natakarji govo-rijo dva jezika TO SO zapis,k,i štud«.nta, ki si je s siviojiiim zasiužikom kupi.l n«i-lakarsko obleko In bo prifhodnJi V družbi s kolegi •icer niso fclani komunlstične partije, podpirajo pa njeno doktrino in politiko. Sem spa-dajo zagovorniki neviralizma in ievice, ki smatrajo, da samo * sodelovanjem delavske gtranke lahko vzp«*tavijo temcljit« dr-žavne in socialne reforme. Vpliv naprednega feobražen-etva torej v delavskih vrstah ne casluži podcenjevanja. t- Kam teži sredina? Takoj v začetku moramo po-Vedati, da se je socialTstična stranka v zadnjih letih pome-ščanila in njen program postada vedno bolj voden. Kajtj sred-ojemu uradnišUTi, učitel.istvu, železničarjem in podo-bnim }e ideal država z ure|enim social-ttim skrbstvom, ki se iiraža v aagotovitvi primeme sterostne pokojnine in plačanem letnem oddihu. Razen tega so socialisti izpopolnili svoj progratn v %n-nanji politiki, zlasti do Alzira, z dvomiljirimi metoda.mJ za-ti-ranja naiosnovnejših človeških pravic. Takšno nazadnjaško «n-nanjo politiko bi težko pripi-sal; najbolj ekstremni naciona-lističnj stranki. Zato je od kla-sičnih pravic, ki so jih ozna-njali sociaJisti in od kulturnega boja za napredek, (Kstala samo f-pnca in še ta čisto popačena. jtoifttfti. socialisti6ae vlada m Alžini in agresivna imp«riali-stična vof.ina proti Egiptu so ,fo privedla do velike odgov»rnosti. Ljudem, ki tvorijo socialistič-no stranko, je fflavni cilj le za-držati svnj položa-f v državni upravi, zagotoviti nolranji mir, ne pa razpravljanje o napredku družbene skupnosti in novj le-m^ljnj usraeritvJ. Od »tranke »pokreta« se je soeialistična stranka sprcmenila v statičnega opazovalca sedanjfvsti, ki je pri-pravJjena na ki>mp.r&tnise tudi z najbol.j reakcianarniirti in de-sničarskitni elementi. Jasno je, da so med čJani in volivei soci-alistične siranke tudi delavci, toda tj spadajo po večini k slo-ju višjih strokovnih delavcev in se ne morejo primerjati z de-lavstvom, ki vidi pot napredka le v socialnj revoluciji. FTan-coski socializem, kj ga oz.nan.ja-jo socialisti, je p po-ko,?nine in pokojnine ^a nespo-!wbne P«i fieln), Je bila vedno proti stališčem. ki jih je za-sjovarjala socialistična stranka. Vendar moramo zaradi resnice povedati, da s« kamunisti v skupščini glasovalj za posebita pooblastil? vlad^ v Alžlru, ki so Robertu Lacostu omogočile takšno poliliko, kakršno pač vodi. Kljub «na5ajni7n dogodkom t zadnj.roi času komunisti nfso bili »volj a-ktivni in n,fihova stališfta nisp bila sprejemljiva niti v deželi niti v tujini. Ce na primer omenimo samo do-godke na Poljskem, se moramo spomnitj dejstva. da t«h do-godkored- nih, ampak so jih smatraH kot reakcionaren korak najzaj. Kot vedno, so tudi tokrat zavz«li svoje stališče s popolnim in nekriličnim sprejemanjem vse-ga, kar pride iz Moskve. Prav tako so j-^Io mlačno na-stopili proti agre^iji v Egiptu. Po gla^ovanju v skupščini, k,ier so komunistični poslancj gla-sovali protj vojni v Egiptu. se ,1e v njihovem tisku po.javilo nekaj člankov, ki so napadali vojno aranturo. ki j« ogrožala svetovni mir, KF in njeni sindi-kati so zbrali določen0 število podpisov protj vojni in uspeli. da nekatera manjša podjetja 1« protesta preklnejo z delom. To-da iiobena večj«, francoska to-varna se temu ni pridružila. Globlja ft&ar,.« bi agotovila, da vzroFkj za tahs io stanje osta-jajo v odnosu KP Francije do sprememb p« XX. kongre«u KP SZ in v težnji vodstva KP Francije, da osta-ne izven struj teh sprememb. Zaradi tega je vodstvo stranke ocenilo dogodke na Madžarskem kot izključno fašistično in reakcionamo ^sta-jo in brez kakšnih »me.iilev odobravalo Intervencijo sovjet-skih čet. Jacques Duclos je celo v flankti v listu »Humanite« ocenil tok dogoclkov na Madžar-ek9m toti brm«o BvdaSmna* -i Doprsni kip Pierra Poujada Desnica se kaže v svoji p»lt* tiki in str&nkarskem tempera-mentu kot naslednica nekdanjlh strank »urcditve«. Kot vedno fo ta tabor zelo razdrobljlen in vkijučuje stranke z najrazlic-ne.fšimi pogledi in nazivi. Ne-od\i»ni in neodvisni kmetje se zavzemajo za gospodarsko sta-bilnost, ki poteka iz meščanstva in visokega srednjega stanu. Ti poskušajo svo,j»v zemeljsko po-slanstvo izpolniti v sedanjem času, ki pomeni ncvarnost, da se izgubijo tradicšie dežele. Podlago za svo.jo poliliko gi;adi-jo v postopnem izenačevajtijn Ijudi, gospodarske interese pa postavljajo v ospredje. Resna nevarnovst, ki pretj parlamentar-ni demokra-iji, obstaja v Pou-jadovem gibanju. Zmotno jt mfišljenje, fli j« n.!ca;ava stranka samo združenja mallh trgovcev, ki se bori proti industrijski konrentraeiji in združevanjn veletrgovin, raono-polističnim cenatn in tcžki m neenaki davoni obremen.iefosti. Država nsmref d?wie določene-mu številn vinogradniki>v In (Nadailjevanje na šesti strarni) ZASLUŽEK NAŠ ŠTUDENTSKI MARJA BORŠNIK: Pred Izidom Prežihovega zbornika VEC PREŽIHA Kmahi bo iz&el pri mariborski založbl Obzorja Prežihov zbortuk. To bo drugi zbornik slušateljev Ijubljanske slavistične stolice. Prvi je izlel pred ve6 kot dvajsetimi leti — 1933 — posvečen Levstiku. To dejanje je lep primer iskrenega sodelovanja pro/e-sorja s Hudenti! — Takole pripoveduje urednica prof. Marja Boršnikova, ki je zelo rada ustregla naši želji, o zborniku in pripravah zanj: Osem tet j« ž« tega, kar sem ho'*.'« s sluSaitelji obiskati pri-povedni*a novejše knj iževmosti Preii'hove®a Vteranca na njeg"o-vem doftiu. Z ny.m smo se ho-tell pogovordti in si obenem ©gtedaiK Koroško, krjer so hodili ajegovi j-u-n&ki. Medtem j« Vo-ranc zboi«l. PLaal m,i je, da je v boAni-Sniid; vand-ar je upail, da ee boino srečali. »Biiti pa Tnora to na Prežihovem vrhu,« je že-I«l. Toda Vorsmc j« umrl in ni-em.o ga obiiikaK. V študitjskeim lefcu 1954-55 pa 6«m ztorada cferog sebe nekaj Blu4aiteStj*v in skleniLi smb, da bomo na-Crtno zbiiraJi vs-e, kar-je v zvezi s Prežihiom. Gradivo se je naflblcralo. Prosiii smo javnost, naj nara pomaga pri zbi.ra.nijai. Porcrdrfl^ se je misel " za izdajo Eiaimostojinega zboTurka. SkLemill tmo, da bcTTno ohramili im rešili gradlivo o Breždhu, koliikor ga bo spkrti mogače. Pri tem pa nismo Imeli pirdiložnos+i i-zčrpa-tii vseg« mate-riala. Nekat&ri lij udj e Jti smio jiih zaprosilti, mi«o Tnogl,; eli pa niso boteli iizročitl ali pokazati &rad.iva. Vendar se ga je kljub tamu nabralo dovolj. Imeli smo težave. Kad&r, ki Je deio opravljail, je bil zelo mlad. Poileg tega je dan-es 'težka kon-cenitraoj,a z.airadii časov-ne.ga ne-mira, tki statao razkraja Iju-di in česitio oneimogoča znanstve-no osredotočeinlie. Casa smo tmefli relativno malo. Zato smo s>i delo ¦mzdeliLi med seiboj. Zbomiik ije •na.stajial 'kot kolek-tivno seminarsko delo. Poveaa-va s slušatel.ii je biOa zelo dira-gocema. Ui.rjeval.a je tovaTištvo. V tem ima zbo.rn.i;k 'tudi vzgoj-no funkcyjo. Driug dnugemu smc pom.aiga.H. saj se more znanstve-ni d^Iavec izpapoinj^evatd le v naedFeibojnem sodelovanju in dopciJajevanju. Da bi teil zbor-nik &:strah In npkai krajždh prozmih teikstov. Slušatelji so ured,\1'! kore.«ippisoval ob iridu svo-j« prve zbirke »Povesti« (1925). Zan.imiivo je tudi pismo Zofke Kvedrove iz povojnih let (po 1. evet. vojni!) Studentoe so si ogledali piriz^orišča Prežihovih del im modele (nekaj sLik bo del zboirmika obsega biogTafija. To je po Antonu Slodnjalcu (Obzornik, 1950, 3-2U) prvi večji posfcus rekionstrukcije Prežlho-veg,a ži'vljenja. Zbomiik zaklju-čuje piiščeva bibJiografija. Njen sesitav.lja'lec j-e skušal z vidika celote zajeti vs^ 'tisto gradivo, ki j« dauašnjemti raiz.iskova.iou VoTainčevega žiivljenoa in dela do&toipno. Gradivo je razdeilid takoie: A. Prežihovo delo, B. Prejemniiki Prežihcvih spisov, C. Prežihovi dopisniki. C. lite-ratuira v Pr&žihu, in D. Prežiii v prevodih. Preaihov zbornik bo dopolni-lo izbranih del Prežihovega Vo-ranca, ki jih bo v kratkem iz-daila Cankarjeva z-aiožba. Knja- drugega dela. Sedaij ima študij-sr naj gre Prežihoslovje. Nj osvetlii vsega. s»kušal je le na-kazati probl«me in positaviti te-melj ra.ziskov-ain.jem za izdajo bodočih zbranih del. Studentje želinio: Prežihov Voranc se mora uvrstiti med kla-sike, kamor nedvomno tudi spada! Stane Simeno Prežiha so prevajali v angleščino, češčino, esperanto, francoščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, romun-Ščino, slovaščino, srbohrvaščino (največ!). in Siptarščino. V •novejšžm času je posebno zanimanje za Preiiha med slo-vanskim svetom. Pred kratkim je v bolga^Sčini izšel Do-berdob, obljubljajo pa še nove prevode. Najbolj se zani-i majo Čehi. PrevedV so Hiri črtice, ki bodo kmalu izšle. Prijatelj Slovencev Fravtišek Benhart, kritik in urednik prvega mesečnika med Slovani zn mladinsko literatufo (!) »Zlaty ma)«, bo prevedel Jamnico, predlagal pa bo neki zalpžbi, da bf izdala Doberdob. Jamnico je ie enkrat pre-vedla v češčino Marija Jerhotovd in je še v rokopisu. Edina slovanska revija, ki je posvečena samo svetovni književ-nosti »Svčtovd Uteratura«, bo prinesla med svojimi tfrevodi tudi Prežiha. čehi pripravljajo tudi izbor \z njegovih novel. Za leto 1.957 obljubljajo Rusi, da bndo med izborom iz ju-goslovanskih književnosti, priredili izbor iz Prežiha. Na Non^eškem bo.izUa neka samorastniška novela. Prevajalka Cankarja v italijaničino. Valentina Medvedič-Cesarotti. je ie prevedln Solzice. Preziha prevnja tudi nemlki prsatelj Friedrich Perkonigg. oibravljenSh tudi v Zbornifku). go bo op.r«mil a'kademski sillfkar Tipkopis za zbomik smo od- Ja/nez Vidi«. V svoilh risbah bo' dali v Mskairno ž« pret&klo je- upodoibM etno.grafsko bogastvo sen- Prvi del tvori spominsko Prežiih-oVih kraijev- gradivo, drugli oa poskus lit«- * ratrnio-zgodovi-nfikih vredn^oteni Urednica ima poleg ureieva- glavnih Prežihovlh del. VeLik nja tega zboraika še mqogo ETNOGRflFSKfl BAZSTAVA S TREH KONTINENTOV Med rasstavfjenimi f>r*dmeti ljudskih kuhur Severne Amerike lahko vidimo m&d drugim tnoka-«ne, kalucnete in lcke plemena OJihwa in Otava, med pfedme-tj iz Južne Am«rike pa vzbuja mnogo pozarnosti majthna prcpa-rirana ^loveška glavjca * dol^gi-mi temniTni lasmi, canca imeno-vana, čance so tKnjne trofeje ne-kAterih plemen Julne in Severne Amerike, kjer je šc razširjena vera v magičsio moč č^loveških glaiv, posebno pa že las. Ve5 kot 100 let je mioilo.odkar so darovali Kraajskefnu tleželnemu muzeju popotniki, misijonarji, ljubitelji starin in ladijski kapitani etnografske predmete, ki ®o cUnes vključeni na ra^stavi, ki prikazuje primitivno Tjiudiko ku!-Hiro iz obeh Amerik, AziJe, Afrike in Oceanije. Od tedaj do danes sc je zbirka vedno bolj večala in v t«dnu rmue-jev, ki je bU v začetku oktobra, je Etnografski muzej pr-vič razstavil večji -del svoje zbirkc raTenevj-op&kih predme-tov. h npihovo lovslko kulturo, SMfštt, pnžčice, lioki (iz bambtisa) in po-dobno. Mimogrede naj povem, da raziskovalc! primitivnifi kultur posvecatjo mnogo poizornosti lo-kom, kajti to orožje tnporaiblja.jo mnoga ljudstva že od davnine in s tem nudijo raz-iskovakem mož-nost primerjave na velikem pro-sjtoru. PrebiTiici Fidži otokcnT sc preva>ia>o po morju z lahkinti čolni, ki imajo ob strani se po-možne naprare za vamejšo vož-njo, na razstaivi pa iahko vidimo tudi vesia, s katerimi vcslajo. Azijo zastopata Kitajska in Tibet, Iz Tibeta so razne posode in molilaii mlinčki, Iz Kkajske pa drobna plastika, tkaninc, ob-Iiačila in posode. 7A\ se mi, da iraa zbirka iz Azije boij kultu-no-zgodovinsk| zna^aj, kot fja. etnogralskl, ie i>a l©p\>" dopdinSo' kkajski razstavi umelne otbrti, s kaitero smo se seznaniii v septem-bru. Tu nai še pimenim plastiko iz Egipta, ki prav tako ne sodi v ljudsko kuHuro, odlikuje po je velik sinisel za realisticno for-mo. V dvorani razsta.-vljen^ pred-metj p5"ikazu'jemo Uudske kultiire vt Afrike in tvorijo zase zaključ-no celoto. 2Ielo je raznovTstna zbirka orožJa plemena Bari iz vzhodnega Sudana, ki so ga upo-rabljali \e sredi 19. stoletja. Ple-cne Bari se ukvSirja pred^nscm z Oceanijo — njena kultura je tesno povezana z živijenJem na morjii — prodstavljajo nekatcri predmeti h Fidži otooja. To otočje sf>ada geografsko ž« v PoUneatijo, vendar pa jezik in deloma ajihova kultura priičata, da pripsdajo mdafl&zij.skemu kulturnemu krogu. Na raz^tavi .ie vec predmetov, ki prikazuje- živinorejo in lovom, z njihorai lovsko kulturo pa nas sezn-an! ra!zstavl'jeno orožje. Prav tako lahko spoznaimo rudi njihova at>lačila, okrase in orodje. Poseb-no poživljajo razstavo predmeti iz Francoske ekvatorialne Afri-* ke; tned niimi bodo zanijnala glftsbenike ra-zna glasbffa, tako trobila, kot brenkala, ki so y marsičem podobna evropskim in-strumentom. Opomnitn naj rut inrtrument, ki je močno podobenl citram, n^ sredi ima nekaksno skodelico, ki *iuži kot resona-nč-na skrinijica. Ureditev razitaive je v70rna< pre^lednost pa nekoliko tnotijcl prcdmeti v njem letu je število no-vih priiiav!jiencev z«lo naraslio, rato je bilo nujno, ple^alce raž-dditj na sk-upine; lanski plesalci sestavljajo skupino, ki Jo vo-di Tko Otrin, novinci pa so ra&de-ljeni v dve skupini, ki ju Todi-ta Itu-denta Vončina jože in Vodnjov Marjan. Oba st4 spo-mladi usipešno koncala i-ečii za učitelje ljudskih plesov. Upamo, da bosta miiada učitelja znala posi'edovatj ^ilajsim kolegom del svojega inania ter da bomo tu-di njuni skupi-ni kmahi ugledali na d^skaih. Osnovni namen te folklorne sekcije je; pautevaii ml^dino v Ijudskih plesih, vzbujati v njej Iju-bezen in *pastovainje do obi-cajev, plesov m pesmi jugosio-vanskih narodov. Zarad' tega natnena so iudj spreiemi novin-cev brez avdicije, da na ta na-čin pridobi kl«b čimve^ mladine. Da bi čim bolje dosegli svoj na. men, so tud'i v letoštijem de!ov~ ne«n načrtu strokovrn.a predavanja o 1'judskih plesih, s katcrirni si bodo plesalci razsirili in poglo-bili svoja spoznanja, Končnl cilj vsega ;pa j* —- % nastopi seznanjati nažc ljudi z boga.stvom naših IJudskih pl«sov. Mao Tun M&o Tun WW ogladll je 1i*t papirja in ¦ prij-Jl za p«ro. čeprav "¦ od i -rt, kjer je sedel, n' mogel vidf*H vrat, j« »liial, aa so se tiho ^>xp.rLa. Po zvoku stopinj je i;pojnal; da 1e stopil v sobo njegw s'in Hsiang. Ura, kj je bila n* omar! na-eproti pisalne mize je kaza^a komai dvanajst ali trhiajst mi-nut čez enajsto. 2e zopet 3© zamudil, ie "pomisliu in odložil pero. — Oče, popoldne moram Hi v Trgov.sk; dom. — Tako — , je odvrnil, ml-sleč na članek, ki ga je pisal. Razmišlja^ je o stavku. ki mu je prilel na misel. Sin. ki ni dobil odgovora, se je namenil k vratom. V Trgovski dom, glej, glej, je pomislil, ko 3e končno dou-rnel sinove besede. Njegova Žena &e je vče.raj prHoževala, da ie je Hsiang začel potepatl s gvojimi šolskimi tovar.išM Vča-6(h gredo ce^o do parka Wen Niao — skoraj sedem kilomr-trov tja in nazaj. Mislila je, aa je to preve* za dečka njegovlh let, Druga generacija Shen Ten-pitifr, ki plSe pod psevdonhnom »Mao Tun« je eden femed najboljiih revolu-cionarnlh realistoT na Kltaj-skera.Rojein )e bU leta 189«. L«-ta 1920 je skupaj z Cheng Cnen to-Jem, ^en Skeng ta-om in drugimi pomft«al ustanoviti dru-Stvo, kl je za-Kovarjalo im»\t» stner v kitajski literaturi. V t«m fasti in iposnej« je ostro napadal dekadentno HUera^tiro fevdalne^a razreda. Napisal Je —Kaj pa imaš oprav»ti v Tr-govskem domu? — je vprašal oče. — Sestanek imamo. — Kotlč-ki ustnic obrnila k očetu. —- Pripravljene imajo cero svoje tegovore. Pr-aviir ti, da so organiziranL PriČakujejo celo spopad s polknjo. Oče ni ničesar odvrnil. NJ«-gov sin je p-retrgal tišino. —Reklč so nam, naj ne nosi-tno s seboj mnogo denarJa. Pa tudi papir a.i svLnčnik naj ne vzamemo s seboj. — Misliš reči, da so vam v šoli dovolili it»? — je vprašal oče. — iN«. — Kdo va.m je torej povedal? Kako ti veš, da bo danes mno-žično zborovanJe v Trgovskem dcmu? — V šol» jim tega pravza-prav niso povedali — , je re-kla mati, — pač pa jim dovoJ-jo iti. Manjkajoče ne bodo z-a-pisovali. Tudi neka.teri učitelji gredo. — Toda m't ne gremo skupa]. Naši učitelji bodo v poseonil skupini. — Tako! — Oče je pogledal mater. Očividno je prav.nno uganila. Študentj« pričakujejo spopad s policijo. Kako pa na.1 b» bilo drugače; To je kuomln-tanška Kitajska, 1936! Ko je mati končala z llka-njem, je izkvor<»ila električni likalnik. — Se vedno mislim. da ne bi .smel iti — je rekla. —• Dosti premlad je! — Napravi mi prosim, malo riža z jajci, — je s'ilil deček — iVIoja skupina &e zbere ob dva-najstih. — Ali še ni dvanajst? — Je vprašal o6e. Hs-iang navadno nt prihajal domov na obed pred po.dnevom. —Danes «o jih piistlii domov uro prej, — je rekla mat! in odšla v kuhinio. Zroč .na svojega sina, «i je oče prikli'cal v spomin tridese-ti maj pred enajstimi leti. Hsi-angu je bilo takrat komaj -zi. Tz žepa je hitro potegnil Sop enakih. Starši so se zasmejali in rma-ti ga ,}e objela okpog ramen. — Kakšna je bila parada? Po-vej m.sm» vse. — Najprej snno obiskiaJ gro-bov-e mučenikiov tridesetega maja. — Potem ?mo hoteli od'-ti na severno želez-niško posta-1o, toda čete so nam zaorle pot in mi smo se razšli. Noge me prav nft ne bolijo. — Prijel je 7.a košček papirja. ki je bll po-krit ?. rdečimi črlcaml. — To so naša sesla, ki smo jlh dane« nDorabljalii! — Sanghaj, junija 1938. *30. maia 1925 90 bMe v San-haju delavske in itudentske de. monstracije. Z demom^tracijam! so hoteli podpreti stavkajoče teksti.ne delavce. Kljub dovu-ljenju, je angleška policija streljala na demonstrant«. Mn-o-go je bUo ranjenih. *16 decembra 1935. j-e 35.000 pekmških študentiov, ki j;h ]e vodila kornunistična p^artlja pniredila ogromine demonstrac!-,ie na katerih so zahtevali nai Cankdjšek preneha .s državljan-sko vojno in zdpuži vse s^le za obrambo pred Japonci. Grška tragedija - Sofoklej - Antigona »Tragedija je posnemanje resnega, v obsegu za-ključenega dejanja, izraženega v plemenitem govoru, okrašenem na način, da so posamezni okraski prila-gojeni posameznim delom tragedije z osebami, ki de-lujejo in ne pripovedujejo, katerega namen je s po-milovanjem in strahom oči&čevati teh in takih čutnih razvnetij.« ¦ Aristotel JANEZ VRHUNC RŠKA ANTICNA TRA-GEDIJA. Nihče ne more danes natančno in z gotovostjo trditi kje je njen prvobitni izvor in kie vse je hodila, da se je povzpela do tako samotnih visin. Danes vemo, da je niso ustvarili bo-govi sebi v čast in zadovolj-stvo, niti ni nastala iz nič ustvarjajočega genija niti po ukazih vsemogočnih cesarjev in knezov, To je bila \"eli6astna pot ?toletnega snovanja in ustvarjanja, odmiranja in po-novnega porajanja vse dotlej, dakler niso bile vtkane vse vezi v polnokrvno organsko celoto, ki še danes ponosno nosi veliko irhe: tragedija. Kako je nastala? Čudežno in trpeče, kakor vsako življenje. Na tisočih krajih in iz tisoč življenj. V neneh-nem boju in umiranju. In če ne bi bila tako globoko zakoreninjena v človekovi zavesti in ta-ko mogočna v svajem poslanstvu in prazasno-vah, bi ,ie že zdavnaj ne bilo več. XXX Dolgo je trajalo, da se je iz prvin oblikovala velika umet-nost — p o e z i j a. Verjetno je zrasla iz posnemanja, občut-ka za ritem, smisla za har-monijo in strahu pred nezna-nim. Cloveku je uspelo, za-znavati poezijo pnrode, kate-ro si je polagoma osvajal. jo presajal v sebe in jo z lastno ustvarjalnostjo prevrednotil in obogatil. Nastala je n;,egova pesem, ne zgolj slučajno. tem-več iz nuje. V pesmi je našel svojo lepoto, modrost, radost in tripljenje. Pel je, kadar je č' stil, veseljačil, Ijubil, trpel in umiral. Pesem je postala del njega samega. Iz nje je neusahljivo črpal življenjske moči, z njo je izpovedoval svoja najintimnejša občutja radosti, ljubezni in obupa in kadar si je resnično zaželel biti samo človek. teda^-le po-kleknil V prafa in poezija je ubrala v njem najčistejše strune — visoko pesern o res-ničnem človeku. Ze v 12. stoletju pr. n. ero, v času trojanske vojne, je na-stala takozvana junaška pe-sem, predhodnica velikega epa. Ahaijci (Aiolci) m Jonci so po-znali poseben stan aojodov, pesnikov in pevcev obenem, ki so v službi muze služili vsakdanji kruh. Cas jim je nu-dil obilico snovi za svoje ustvaritve. Ti pevci so poto-vali po dežeLi, se ustavljali po dvorcih in prepevali na gosii-jah in slavno&tih. Aojodske pesmi so bile večinoma zelo skromne. To so bile krajše dramsko zaostrene balade, na-menjene predvsem raznim po-veljnikom in voditeljem, ven-dar jih je razumelo in ljubilo tudi preprosto ljudatvo. Razu-melo zato, ker razldke v 'izo-brazbi še niso bile tako veli-ke, ljubilo pa zato, ker pre-prost človek rad posluša pri-povedke o moči. sijaju in bo-gastvu, skratka o vsem. kar mu je nedosegljivo. Aoiodska pesem pa ie kmalu za&ela iz-gubljati svoj pevni značaj. Pevci s-o formiingo (guslam podobno godalo) sicer obdrža-li, vendar bolj kot simbol svojega stanu, ali pa za uvod v recitativ. Od tedaj &o aojo-de imenovali rapsode. Za na-daljnji razvoj baladne pesni-tve ie značilna opustitev god-be in verjetno je ravno to vplivalo na roistvo velikega epa. Ko sta namreč spev in godalo utihnila. ko se ie pev-ni stii ^"elevil v recitativne-ga. odvrgel dvodelnnst. pove-fial število ceznr. ter se tako razlomil na večje število se-stavin. različnih po ritmu in doižini. so bili ust.varieni po-goji za soremenliivost in prožno ffibliivost. ki ie po-trebn^ ^irnkemu erskemu slo-5u. Razvoine stopnie bi po-temtakem biie: l^scnda v ne-vezani besedl pevna balada, r^cHptivn? t>esem. mali in ve-Hki epos. Razumljivo, iz vseh teh pesmi ie dihal mit. vera v uscdo bogov, v niih so na-stoiDali bogovi fn junaki pol-hn^ovi. skratka v?e. kar ie na-stalo v razumevan.iu in občut-iih takratnega floveka. Ob tem moramo omeniti Še drugo vrsto poezite. 5z katere se je. vsai izročilo tako trdi. pravzaprav razvila tragedija, to je zborska poezija ali d i t i-r a m b. Prvotno je bila to ju-naška pripovedka 0 Dionizije-vem rojstvu. Ditirambe so peli ob Dionizijevih prazni-kih satirit ki so spadali v del bogoslužja v širšem pomenu besede. Soasoma pa se je vse-bina ditiramba razširila še na druge mitološke vsebine, obe-nem pa se je pokazala potreba ¦za prvim solistom, ki je od-govarjal zboru. To je bil pi~vi dialog. Tako se je vsa dejav-nost razvijala in oblike so po-stajale vse polnejše po vsebini in lepoti. In ko so v to ljud-sko umetnost vstopili veiiki ljudje. ki so z lastno ustvar-jalnostjo poplemenitili to umetnost, so nastali veliki spevi, močni po vsebini in ve-ličastni po formi m dali so jim ime: tragedija. Na- Sofoklej pa je bil državni uradnik. diplomat in pohtik. In razumljivo je, da so take in slične razmere vplivale na, njega in njegovo dejavnost Kot svečenik je neomajno ve-roval v bogove in verjel, da je človekova usoda v božj:h rokah, da je človek napram bogovom ubog čvviček in pri-povedoval. da se je treba mir-no prepustiti njihovim. včasih nerazumljivim sklepom. Po svojem prepričanju je bil pri-staš starega patriarhalnega reda, ki je krotil ljudstvo z vero in strahom pred bogovi za račun aristokracije. Zato je sovražil gofistiko, ki je raz-kraiaioče vplivala na grško skupnost. Na starost ga te o-b-šla bridkost in razočaranje. Spoznal je. da niti bogovi ne Značilen nastop zbora v grški tragediji stala so velika tekmovanja v čast Dionizu. Rodile so se ve-like slavnosti in plemeniti cilji. Na tisoče ljudi je bilo priča velikim ustvaritvam pesnikov Aishila, Sofokleja in Evripida. To je bila velika umetnost velikih Grkov. Ob njej so Grki spoznavali sebe, resnico o življenju, veličino človekovega duha in njegove-ga poslanstva. III SOFOKLEJ je bil mož, ki so ga bogovi obdarili z veli-kim umetniškim darom: poe-zijo in zmagoslavjem. Zivel je V častf, "ifhenovanem zlata doba Perikleja. Resnično, to je bilo zastare Grke najpo-membnejše stoletje, to ie bil zlati vek, a obenem labodji spev grške umetnosti in kul-tur.e. Kakor bi čutili* sfrirtne sape. so umetniki in med nji-mi Sofoklej, visoko dvignili gledališko umetnost, |o obo-gatili z vsem, kar so nosila v sebi stoletna snovanja. da je lahko končno izdihnila. zavedajoč se, da io bodo še pozni rodovi skrbno čuvali in se oplajali ob njej. Sofoklej je b?1 sin zmage pri Salamini. To je bilo po-slednje junaško dejanje starih Grkov. Z liro v roki je kora-kal srečni mladenič na čelu dečkov, ki so peli zahvalni slavospev. Zrasel je v ponosu na svoj' rod, ki je obvaroval tedanjo evropsko kulturo pred Azijo, v ponosu na svoje Ate-ne, najkulturnejše mesto na Mediteranu. Zmaga pri Sala-mini pa je v življenje starih Grkov prinesla marsikaj no-vega. Zgodilo se je, da ie zmago nad Peržani odločila mornanca in ne a-nnada. Ju-naki brodovja so bili polnagi Tetiti, ki so veslali na ladjah. Aristokracija se je morala umakniti Ijudem, katere je Anstotel imenoval: ladijsko drhal. Nastopila je doba izo-nomije in z njo' gospostvo demosa. Demokracija in boj med ljudstvom in aristokraci-io pa sta zaseiala v grško mi-selnost novo filožofi.io — sof 1-stiko, ki je izpodkopavala vero v človeka. v resnico 1n pravico. poudarjala možnost in nujnost in razlikovala ab-solutno od relativnega bodisi v misli ali življenju. Prizna-vala je oblast, slonečo na uzurpaciji in dogovoru, pri-znavala je tiranijo. ah pa de-mokracijo, slonečo na nepre-stanih dogovorih in mehanič-ni združitvi. In ko se ie lela 404 s pomočjb posadke Špar-tancev dckopalo do oblasti trideset tiranov, so sofisti so-delovali z niimi. morejo veS uravnati življenja in živo je občutil, kako gre vse navzdol. V EDIPU NA KOLONU se izpove, ko pravi, da je najbolje se ne roditi, če si pa že rojen, je bolje, da se čimprej vrneš, od koder si prišel. Umrl je v žalosti m obupu. V žalosti iembolj. ker je videl svoje Grke v vsem njihovem zmagoslavju. Sofoklej ima velike zasluge za razvoj grške tragedije. Uvedel je tretjega igralca, zbor je povečal od 12 na 15 horevtov, vsako tragedijo v trilogij-) je zaokrožil v samo-stojno organsko celoto. zman.i-šal je pomen zbora in posta-vil v ospredje dialog. Odtrgal se je od epa in zaostril kon-flikt v tragediji. S tem, da je okrepil dialog, je postavjl v ospredje človeka, njegovo osebno tragiko. mu vsadil ka-rakter, preko katerega je izr povedoval svoje misli. hote-nja. radost in bolečino. To je bil v primeru z Aishilom očiten korak naprej, kajti gle-dalci niso več poslušali samo junaške zgodbe. temveč so bili priča dogajan.iu. ki iih te ne-pos:-edno prisiljevalo k raz-mišlianju, sočustvovanju in strahu. To je bila že prava dramatika, draroatlka. ki je bila še vedno obtežena s ta-kratnimi kanvencijami. ven-dar že močno prizadeta živa in stvarna. kljub mitološki osnovi — vere v usodo bogov. Vsebine Sofoklejevih trage-dij so, čeprav že prirejene, nosile še vedno epično obe-ležje. Vendar rau je notranje dejanje u&pelo razgibati do taks mere, da so njegova dela ohranila življenjsko vrednost do današnjih dni. ne kot iz-kopanina, temveč kot živa priča visoke kulture, kot umetnina, ki še vedno nosi v sebi moč uprizoritve. III ANTIGONA — S tera delom se je Sofoklej uvrstil v krog pesnikov, ki so zajemali snov iz usode Edipovih otrok. Zgodba. Ko si Edip za-radi nesrečnega spoznanja iztakne oči, Jokasta obesi. brata Eteo-klej in Polinejk pokončata pred tebanskimi vrati, pre-vzame vlado v Tebah Kreon. Ali mesto še ni bilo odrešeno. Argejci so še vedno taborili pred mestnimi vrati. Po na-svetu starca Tejrejzije je žrt-voval Kreon svojega najsta-re.išega sina bogovom. In res-nično, naslednie iutro Argej-cev ni bilo več pred mestom. Kreon je ukazal Eteokleja po-kcpati z vsemi čaptmi. Poli-nejka pa lzpostaviti zverem in ujedam. Zakon je bil* kdor bo ravnal zoper. bo kamenjan. Ob .iutraniem svitu se tra-gedija prične. Nad mestom še vedno krili pcšastna ptica, kot simbol strahotnih dogodkov v bližnji preteklosti. Vse v zraku ie še nemirno od koma.i končanega boja, ko se že naklepa novo zlo. Mala Antigona ie skleni-la, da dostojno pokoplje svo-iega brata Polinejka. Ali za-kon to prepoveduje. Zakon pa ie Kreon s.am. Pošaptni ptici nad mestom se pridruži še ena, pošastnejša od prve. Ta ni izšla iz vere v usodo bogov, ta je rojena iz človeka. Ali male Antigone ni strah. Vsa odločna vabi k dejanju še svo-jo sestro Izmeno. Izmena pa se bo.ii za svoje življenje in roti Antigono, naj vendar opusti svoj blazni naklep. Vsa hladna v strastnem hotenju Antigona mrzlo zavrne Izme-no in v svoji strasti zasovraži še svojo sestro. Ko Kreon zve. da je nekdo Polinejkovo tru-plo mazilil in posul s peskom, pobesni. V isti sapi se sklicu.le na zakon. na bogove, ki vele-vajo. da taka uporna dejanja zahtevajo kazen, obenem pa se jezi na meščane, katere sumi, da so podleža podkupili, da bi mu dokazali kako so zoper njega in kako malo spoštujejo njegove zapovedi. Ko privedejo pred Kreona Antigono, tiran ne more ra-z-umeti, kako se ie to nebog-ljeno bitje predrznilo upreti se njemti. ki je močan in ve-lik. Ker se Antigona junaško brani, mu odpove razum in ukaže zastražili obe sestri. S tem je pognal v tek kolo uso-de. ki ga ne more nihče več zadržati. Zaradi nečloveške odločitve se spre z njim še njegov sin Hajmon. Spor med očetom in sinom ukaz samo še potrdi: Antigona mora živa v grob. Tedaj se kolo usode nagne in spravi podse Kreo-na samega. Pred niim se po-javi slepi Tejrejzias. ki mu prorokuje, da podzemlje kuje osveto, da sončni voz ne bo prevozil po nebu mnogo kro-gov, ko bo mcral dati kot ka-zen plod svoje krvi. Kreon starca pozna. Prestraši se \n kot blazen hiti k votlini, v katero so zazidali Antigono Ali niegov trud ie zaman — prerokba se v celoti izpolni. Ob Antigoni naide.io mrt^^ega Hajmona, a na domu zabode-no mater Evridiko. Pesmi ie k<-vnec. Mah Antigbna je nla-čala z živl.ieniem svoio odloč-nost.. a Kreon ie kaznovan za ?voia zla deiania s smrtio svoiesa sina in žene. Prvi se ie žrtvoval za dobre^a člove-ka. 73 njecov rnir in sožitie. drn^i pa ie kaznovan za na-silje nad človekom. XXX ANTIGONA je prav gotovo ena najboljsih. Sofoklejevih hagedij. Iz celotne dramatur-ške kompozicije je razvidno, kako je bilo delo napi&ano iz silne notranje jiuje, ne samo po ustvarjanju. ampak pred-vsem. iz prizadetnsti in silne želie razgaliti pred svoiimi Ijudmi balečo rano. ki bi lah-ko bila smrtna za Atence in njihovo skupnost. Iz celotne pesn;tye je razvidno, da ie pesnik vedel vnaprej, kaj je hotel. Vse dejanje je zbrano okoli osnovnega konflikta, pisano premočrtno, strastno in odlcčno. Ekspozicija ie kratka in takoj sproži konflikt. De-ianie se naglo razrašča, doseže vrh in naslo zdrkne v kata-strofo. Nihče nikomur ne pri-zanaša. nikogar ni. ki bi bil odveč, ali zgoli obrobna figu-ra. Vse osebe v tragediji i,_ a-io svoie Doslanstvo. svoio na-logo, ki io mora.io izpnlniti do '¦onca. Nasproti si stoje ena-kc^Tredni nasp-rotniki. pni za, drugi proti pesniku. Da je pesnik lahko izpovedal svoje Osel>e \% Antigone (detajl z grške vaze) prepričanje in svoi odnos do življenjskih problemov svoje domovine, ,ie morala umreti njegova Antigona; nasprotnik Kreon pa je kaznovan za na-silie, ki ga je storil. Vsa tra-gedija predstavlja boi dveh svetov. Prvega, porojenega iz Ijubezni do človeka. temelje-čega na spoštovanju do nje-govih običajev in ver€. do vsega. kar je ustvarjalo har-monijo med Ijudmi in bogovi in utrjevalo stari red, katet'e-ga je pesnik smatra] kot edi-no zveličavnega. Drugi svei pa ie že bil posledica dogod-kov. misli in nehani novegn časa. ki ie ustvarjal novj filo-^nfijo. filozofijo dvomov. reli-giozne praznine. relativnosti nasilj; in moči. svet. ki ie rušil ustciičeni patriarhalni red in zahteval napredneišo orginizacijo razurrfa z vsemi ne^ativn*mi posledicami. Antigona se pojavi kot od bogov poslano bitje. ki se mo-ra po izvršenem poslanstvu vrniti nazaj na mesto. katere-ga so ji naklonili bogovi. Vsa je mirna v svojem poslanstvu, stroga, nekoliko odsotni in nesopustljivo odločaa, tako, da kot osebnost izgublja svoj pomen. Ona nosi v sebi pre-klelstvo Labdakidov in ve, da ne more umreti nepomembno. Njej je usoda vnaprej dolo-čena. Ona ve, da jo bo Kreon po izvršenem dejanju obsodil na smrt. Dejanje stori zavest-n in je v razburljivem pri-zoru, ko pade obsodba, salo-monsko mirna. kajti sama si je izbrala smrt. Razumljivo, vse simpatije obiinstva so na strani Antigone, in vendar nas njena smrt ne pretrese tako globoko kot bi to pričakovall Prav gotovo je, da spoznanje, ki ga Antigona sama izpove, da nosi v sebi prekletstvo. zmanjša vrednost njene žrtve. Ona se resnično žrtvuje, brez premisleka, v zvestobi do se-be, vendar vzbuja v nas ob dejstvu vnaprej določene uso-de, več spoštovanja kot pa so-čustvovanja in strahu. Ko stoji pred Kreonom, ne poka-že niti za trenutek, da je že-na, čuteča in življen.ia polna, da se boji smrti. da bi še rada živela, se poročila in- rodila otroke. A tik pred smrtjo. ko smo se že nekako pomirili z enestranostjo njenega lika. razkrije pred modrimi starci vso sv-ojo bolečino. Zdi se, kakor bi pred njimi brez sra-mu slekla vsa svoja oblačila in pokazala \rso lepoto čuteče in po zivl.ien.iu hrepeneče že-ne, ki se, kakor vsi dnagi. boji umreti. Tam na oni strani smrti ni ničesar več, razen topega životar.ienia in temač-ne praznine. Posloviti se od sončnega življenja in cvetočih livad ni lahko rnladenki, ki ie komaj spoznala mo<5 in lepoto življen.ia. Saj je še Ahilova senca bolcče vzdihnila: »Hatel bi biti za hlapca. za dnino bi garal pri živih.« Kako naj bi potem ona umrla brez strahu, ki ni niti polbog, niti junak trojanske vojne. ampak nesrečni otrok prekletega rodu. Na tem me-stu se ep prelije v lirično iz-poved — na&tane kontrast, ki je še danes odlika moderne dramaturgije. In Kreon? Ce bi bil nosilec dejanja, bi ga imenovali — zločinski ju-nak. Tako pa je' protiigra Antigoni. On je oblastnik no-vega kova. V njern je zdru-žent. vsa oblast, on razpolaga z življenji svojih podanikov, nasilnik je in državni red mu je prva stvar. To pa je samo zunania stran njegovega zna-čaja. V sebi je ta slavohlepni državnik ves razdvojen. Strah ga ie samega sebe, na svojem prestolu se čuti osamljenega in osovraženega in dobro vfi, da ga nihče ne mai-a, zato se hoče s silo obdržati na kra-ljevskem prestolu. Slabič ie in kriči, da bi prevpil strahove v sebi. Ko obsodi Antigono. zavrne Hajmona in starce, na-stane v njem praznina, kajti v bogove dvomi, in njihovih imen se poslužuje samo ta-krat, kadar mora pred mešča-ni braniti svojo oblast in red. Zato je nagli zlom, ki ga do-živi ob strahotni prerokbi, razumljiv in logičen. V nje-govi zavest; ni ostalo ničesar, na kar bi se oprl. Dostojan-stvo, s katerim je skrival svo- . jp razdejanje, je padlo raz niega. v trenutku je stal gol pred svetom, skrušen, brez moči — tragikomičen. Ob smrti svo.iega sina in žene ga objame stnašna groza. Prevza-me ga neizmerno gorje ob spoznanju krivde. Nasilnika ni več, ostal je samo človek. razdejan ob spoznanju, da je vse njegovo življenje bilo laž- , 110 in zmotno. da je storil silo ljudem, ki je nujno morala končati v njem samem. V tem trenutku je Kreon veliko bol.i tragična osebnost kot Antigo-na. Njegovo trplienje ob spo-znanju krivde ie veliko in resnično. Katastrofa se \e v | času prerokbe takorekoč že izvršila. Torei ie prišla ne-nadno in ne vnapre.i napove-dana kot Antigonina. Ravno v tem je lik Kreona veliko bolj plastičen. bližii in nekako iz-stopa iz antične dramaturške zgradbe. Ob tem oroblemu je Sofo-kle.ieva ANTIGONA še vedno modei*na. Sofoklei ie preri dva tisoč leti visoko povzdig-n'l svo.i gla^ zoper nasilje nad človekom. r*esnik ie umrl ostala sta pa pesnitev in na-silje. Nasilie zato. ker člove-ku do dane? ni uspelo uredH:. odnose z bližniim in s samim seboi. opsnifev pa zato. ker taisti človek kliub vsemu ni izgubil vPre v samega sebe in svoje poslanstvo. Mednarodna študentska zborovanja v Bandungu, Paradeniyi, Pragi, Bir-el-Bayu in ... Dubrovniku Letošnja sezona je v štirih krajih zbrala -študent-ske predstavnike. V Bandungu v Indon&ziji se je zbrala azijsko afriška študentska konferenea, ki smo ji zaradi njene tehtnosti posvetili v našem listu po-seben prosior. V soseščini, na Ceylonu, so se zbrali šludenti 60 nacionahvh združenj na sestanku COSEC, v Tunisti pa se je pod pokroviteljstvom COSEC vršila konferenca študentskega tiska (podobna taka konfe-renca pod pokroviteljstvom »International Union of Students« je bila že prej na Dunaju). In končno se je v Pragi sestal četrti kongres WS. ki je letos sla-vila deseto obletnico svojega obstoja. Več prostora bomo v tem poročilu posvetili tuniški konferenci, ker so problemi s Ceylona in iz Prage detajlno obravna-vani v posebnem današnjem komentarju. Na univerzi v Paradeniyi aredi otoka Ceylona se je v •eptembru začelo šesto z&seda-nj€ CO3ECt na katerem Je so-delcvala tudi Jugoslavija, Sto-csemdeset udeležencev je raz-pravljalo tam enajst dni m •lBhico iretemo, tudi noči. Kar *e tiče čisto praktičnih zaključfcuv (o organizaciji študentskih po-tovanj -itd.) je bi.o mnogo fco-ristnih inicvativ,. toda na poa-r^^iu Drincinielnosti sn nastali žilj ko.ng.resa iz vzrokov, ki so našim bra^cem snani. DVAKRATNI OBISK BURGIBE V BtR-EL-BATU Tiskovne konierence v Bir-el-Byu pri Tunisu sta se ude-.ležila tudi dva naša pred^iav-nika. Ceprav se ie ta konferen-ca vršila na afr.iškem ozeraUu, v praVkar osvobojenem Tunisu, je.bil-a večina de.ega.ov z t-v-roDekih ozi-roma b-olie f|- "?a- Predsedstvo ob kunferenci v Tunisu. Na desni je predsednik Burgiba, v sredi pa Abded Mažid, predsedru^ tjmiške študcntske T.veze LGET. ostri spori. Jugoslovanska deie-gaciia je reagirala na poizkuse večine deiegatov, da bi dali COSEC organizacijske oblute ia ga popolnoma »zahodnoev-ropsko« orientirali. Prvič jL bil letos aa konferenei tu-di opazo. valec IU,S, ki ^e je udeležl, tudi tiskovne konference v Tu_ nisu.'Vendar prisofcncst, teh <3e-legatov ni bila kaj preveč plo-dna, saj so ostali le »¦opazoval-ci« in nič več, Predstavnlitu IUS na Cevlonu so moralj na primer s posebnim glasovanjem i(3S za, 15 proti) pri7,nati status m^dnarcKinega opa^zovalca. 2e «ama prisotnost delegaiov 5z afri&kih in azijikih držav je daLa skupščini do.očen protiko-lonialni poudarek, kar pa so mnogi drug; seveda izkoristill v čisto nerealrto in propagian-cino govoričenje proti dikta-•turi in totaiitar.iz-mu. ANTIKOLONIALNI POUDAREK V PRAGI V Pragi se Je abralo več štu-dent»v, 370 je bii© delegaiov, •opazovalcev prav toliko ln morda še kakih 50 gostov. Tudl tu je bilo nanogo pradatavn.ik.ov iz QziJ.skih in alriiških držav ?n razumLjiTO je, da je bila proti-kOiOnialna atmosfera še moč-nejša. Delo kongresa je bilo razdeljeno v več komtsij: med-narodno sodelovanie. študentska aktivnost v boj.u prot' kolama-lizmu, notranJi problemi IUS, gospodarski in socialni probla-mi študentov, vzgojne reforme, akademska svoboda, fculturna in športna zamenjav.a in zamenja-va informacij. Delegati žtuden-tov Jugoslavije se niso udeie- hodnih« dsiel. Tunižani, Alžlr-ci in Indoneziici so bili edto predstavniki Baiidunga. Celotna konferenca se je vršila v «rt-mosferj svečan-osti. aa katero s-o poskrbea organfeatorji, ki so v*e to smatrali vsekakor bolj re.sno Ln tehtno kot pa mnogi evropski de-Iegati. kate-rim je biU konferenca prven-stveno priložnost za izlet v etesotični Tuniis. Kakišen odnos so imeli do konference tunišJci študenti in javn-ost 'Sploh, vidi-mo po tem, d^a je prižel prea-sednik Burg^ba dvakrat "na za-sedanje konferenee. Tudi na tej ikonfere-nci so bile potrjene COSEC-ovo ambicije: ustanovili roaj bi fefkovni infor-macijski bir-o v rakviru sekreta-riata v Leidenu. Po mnenju jugoslovansike organizaaije bi bil tak organ ne-potreben, ne samo zato, ker bi to mnogo stalo, temiveč zato k&r imamo STU-DENTENSPIEGEL, kd je sice>r taik kaikor je in s kater&ga sta-Hš6i s« mi pogosto ne moremo strinjati, a kontno s© Uidi od-mosi med po&am&znimi Msti pomembni za medseibojno infor-maciijio. Precei sf 3« govorilo o avto-PvOmijii študentskega tiska v od-nosnj do študentskdh oi-gamzaciij, undverzitetnih in diržavnih ob-Usti. O tej te-mi bodo diskutirali še p-riihodnje ieto. Diskusdjo so predtaga.li Američani, ki pri tem seveda niso sknivali svoijih pro-pagandn-ih najmigov. Kort. vedao so delegati tudi to pot izrazili neaasliiženo priznanje STUDEN-TENSPIEGLU 7« njegove *ob-jektivne« inlormaoiije. Mnogo je bilo sklepov čisto tehnične.ga značaja An omenimo aaj tudi Stoštirinojst let UNIVERSIDAD DE CHILE Stroški šolanja so veliki Izjneid dAzav Latinske Ameri-ke ima Chiie najmočnejše kul-1urne tradicije, saj so ie v 18. stolet)u Spanci osnovali prvo univerzo. Let-a 1842, 25 let po piogiasitvi neodvi&nosti, ]e bua uarverza preosnova.na in dobila ime Uni>versi'dad de ChiJe. Drža-va, kj si je svojo safnostojnost šeie priboiri-a, je takrat podiplrala prdva-tno solstvo. Pri ostanavlja-njoi univerz in drugih viscikih šol je bila gla-vna skrb posvečena, strokam, ki imajo bodocnost in gospoda.rsko upravicenost. Kljub podpori šoistva se država ni vti-kaJa v samoupravo univerz, kar De bilo za raizvoj le-teh poziti-v-00. Zadmja leta število študentov aiarašča, posetno zaradi emanc^-pacije ianske tnladine. Materkl-11 i pogoji pa še vedno onemogo-^ajo revneisim ¦posecanje visokih so!. To jc eno iz,med najvažnej-žih vprašanj, s katerimi. se sedajj likvarjaio Študentske o-rgaaiizaci-je- Nekatere univerze same šti-pendirajo naj'boljše študente, to-da to se zdaleč ni resiitev. Sistem študentskih domov in resta vracij nima tistega obsega, kot r ra.zrvitih evrop&kih drža-vah. Prostora v domovih je še ?vedno premalo. Orgamiizacijsko so studentre 2/druženi v Kaudantsfejlh zv&iah, ki t^Torijo federaci-o. Predstavnik ž*uden-tske skupnosti, izvolien v ^tudientsko ffderacijo, icsto ne užiVa zaupanja tovarišev, ki so ga kvolill Z^radi tega njihovo delo nima vedno zadostnegj uspeha. Deio študentskih federa-cij je railično po metodi in vse •bini: tako se študentske federa' cije; ki so pod katoliskim vpli-vorn, največ ukvarjajo s social nimi v^ražanji izven univerz Vse .studentske federaciije so s^ pred sedmimi leti zdriiiirle v Na-cionalno študentsko konfederacijc CNEU Raizen un.ive*ze v gjflvnen *mestu »Universidad de Chlle« kjer se šola tnnoga mladih Uud iz vse Larinske Amerike, pa inna-mo visokošolske ustanove tudi 1 Concepcionu in v Valparaisu. zahtevo po mednarodni študent-du izkaznici in 0 tem, naj &e omogoči študent&kim novinarjem dostop do inform.aoy kot novi-narjem drugih listov. Nemci so razea tega uporabili ta medna-rodni sestanek z-a obračunavaruje s svojim-i vzhodnonemškimi ko-legti, seveda pnop-agandni efekt ni izostal. Na inici.ativo Turrižanov in Jugo&lovanov je biia sprejeta resoluaiija o obrambi fcLoveške-gja dostojanstva, kar je bilo potem povod za majhen mci-den.t. Avstriijski delegat Herbert Danser je namreč pripomnil, da &e s to resolucijo omejuje re- solucija o svobodii tiska, ker pač, če je že svoboda, se lahko piše vse. .. Del §ati so se de-belemu Dunajčanu glasno fero-hotedi, le-to, nič več. V celoti vzeto imajo žaključki tuniške konference le tni tooke: nekaj koristnih tehndčnih. dogovorov, dokaz o sposobnositii tuniške študentakt organizacije in pa popolen odmev »ceylonske atmo-efere«. Bre« pretiravanj pa lahko ugotovimo, d>a je bil letošrvji mednairodni študentski sestanak v Dubrčfvniiku nefeaj, kar je nad nivoiem i ceylonskega i praške-g'č. z.boirovainja. To so mnogi tudi uradno pritnali, kajti v Dub-rovndilcu so bili razgovori kon-kretni, roanj je bilo možnosfc z.h propagandno žpekuliranje in vsekakor pozdravljamo odločitev našega CO, po katerem , bo o&sl-ej v Dubrovniiku stalen mednarodini študentski center. Upam-o, da bomo morda že pri-hodnje leto tiaim sLisali jasne in odločne odgovore n« tri vpra-šanja. ki jih postavlja tov. Ni-količ v današinjem komentarju in da se«. bo morda tu rodila nova obliifca mednarodnega štu-dentskeiga sodelov.a.nija, fci bo temeliiila na pruncipdh univerzia'1-nosti. PET RESOLUCIJ Znano nacn je, kaj je pomeni la lanska azi.;siu za ?tu- ¦ dente (za rzdrževan.ie). Raizumeti ¦ moramo, aim,, naij zv;iSajo .denarna sredstva,- s katerimi naj se predvsam grade tomeUi tza csno^vno izobraizbolju-di, na drugi strani t?a za.'htevajo, da se veojejniu števiJu študentov ocnogoči preJemanje podpor za študij doma in v tujini. Prav ta-ko predlagajo svojim vladam, naj ustanove nekaj zdravstvenih sre-dišč v Aziji 'n n©ka>j v Afriki, kjer bi se zdravili žiudenti, prav di posebne seminamje z* študent-ske novinarje. LETNE ŠPORTNE IGRE V četpti resoluciji govore o športnem sodel-ovanju. Vsako le-to naj bi organteirali študentske azijsiko-afrižke športne igre. V isti resoliuciji pcvudarjaJo tudi* da morajo zagotoviti osnovne po-goje Za potovainje šbudentov iiz ene države v drugo; to delo naj bi prevzeli posebni pofcovalni uradi, ki bi iih ustanovili v okvi-ru univerz in nacionailnih zdiru-ženj. DVA ENOTNA BANDUNGA In končno peta resolucija, kjer obravnava;« tako imenovaine »skupne pro-bleme«. Prvo, kar .}e tu rečeno je k», da se vsi udde-ženci 'te študentske konfereaicc striajajo in odahravajo vse, ka.r so -polit&i njihovih držav sk'leni-li lani v Bandunigiu. Bo.i proti kolonializsnu vn izgradnija J* osno"vna iparola vseh. Proglasili so tudi 24. april kot da«n boja protj kploTiialiizmu. De!i t« reso-lucije ofosojajo rasno diskrimina-ci.io, izražajo solidarnost z al-žirsikiimi študenti in Jjudstvom itd. Nikoli se le ni agodilo, da br neka štiudentska konferenca po-stah je bilo v Nemčiji, sletti Svedska (8), Avstnja (5), Nizo-zemska (3) itd. Preko IFMSA pa jih je bilo na praksi 36, naj-več seveda spet v Nemčiji (10). O praktikantih preko AIESEC &e nimamo podatkov. Razen tega je bMo na strokovni praksj še 249 študentov, od tega 137 v Nemičiji, 34 v Svid, 17 v Av-striji itd. Poslopje indonezijske univerze v Bandungu taiko pa naj bi bile zdravstvene Tisluge za študente popoinoma brezplačne. MISIJA DOBRE VOLJE KULTURNI FBSTIVALI IN SEMINA^JI ZA NOVINARJE Tretja resolucija govori o za-menjavi informacij in splošnem sodelovanJu na kultu.rno-pro-svetnem področju. Tu je na pr-vem mestu oeiienjena zamenjava študentskih misij dobre volje, ki bi imela predvsem kulturno-in-formativni značaj in bi potova-le v naijmanj raz.vite predele. Na drugem mestu pa so omenjene mednarodne študentske likovne razstave in folkiorni, gla^beni in drugi festivali. ¦ Prediagajo tudi vzajemno pomoč za razvijanje in ustanovitev žtudentekih gla&il, ki bi prevzela aase ve)ik del ini-ciaitivnosti o vseh vprašanjih, o katerih so govorili na tej kon-ferenci in bi ne bilj sanio lokal-no-problcmski io inioirmativni listi.. Za-radi tega bJ priredili tu- Mt-Mc Kinley (6000 m) je pogosti cilj študentsk'h odprav Vpis dovoljen samo pustolovcem Aljaska. Na 65 vzporedniku, nekaj milj severno od mcsta Fajrbanks, nekdanjega ddorada Chapiinovih iskalcev de*la danes okrog 500 Siudentov. Kolektiv je t« prav p«sebnega kova, mnogo je pustolovske krvi, saj vsako leto v«č skupin priredi celo vrstfl odprav. Prav zaradi tega je sport poleg študija najvaž-nej&e opravilo. Pravi.jo, da so nogometne tekme obvezne 7,a vsc mo&ke ln se vrše tudi pozi-mi pri temperaturi minus tri-deset. Pogoji Ka študij so. bot poro-čajo, Eeio ugodni. Števiio preda-vateljev Je dokaj veliko, sa.j se v URtanovi mudi večjc število n»jboljših snanstvenfikov za štu-dij arktičnih problemov. Na vsakih deset Jtudentov po en predavatelj! Kaj študira.io? Montanistika, agronomija, sreo-losija, fiz: ka, zoologija, etno'o-gija so teme, ki nudi.jo v okvira Aljaske mnogo zanimivih speci-fičnosii. Zanimivo je tudi, da se večina študentov preživlja sa-ma, niso to sinovi bogata-šev, temveč pravi potoraci Martina Edena, ki med počitnicami od-idejo v gozdove in rudnike tar zaslužilo dovolj za celoletno ^ Edrževanje. PreCej je tudi de-mobiliziranih vojakov, ki pre-jemajo državne štipendije. UniverTa ima svojo poizkusno farrao. drevesnico, magnetski laboratorij, s«i7mo?rafski poiz-ku?n{ urad in zbirke navjrazlič-nejHh predmetov s področja prirodnih znanosti. Drevo s suhimi vejami (Nadaljevanje s trebje stnani) prnirvajalcem žganja uenavadn0 visoke subvencije. Tako so davčne olajlavc ieh skupin znažale Ieta 1951 103 milijone francoskih frankov. Število sam.f>stojnih obrtnikov in preknpčevaleev zmaša po uradnih državnih »tatistikah SOft.000 prebivaicev. Poujadova stranka pa j« prj za^injib vo-litvah dobila dva in pol milijo-na glasov. Pri tem je treba podčrtati, da se Je gibanj« do 2. januarja 1958 raiširjalo samo v departraajih južno in ia,hod-no od Loire, do^im je v s«»ver-nih pokrajinah itevilo pristašcv Pou,}adovega giban(.ja zel0 raai-hno. Torej so bMi med volilci Poušadove stranke ljudic, ki nis<» iz«načenl s sociološko strukturo gribanja, V zgodevini tretie repoblike sn se vedno znova pojavljaia sri-banja ln osebnosti, ki so hoteli zastopati neke ekatremn^ te-žntfe: doba vofaške moei, misii-ka in aaslepljenost Ijudskih množic. Ali n« pripadajo Pouja- dovemn ribanju v bisivn iste sile, ki s-o tvcrile »Acti^n Fran. caise«, »Croix de Fen« ali »Bo-riot«? Zadnj« sence »gaiikankma« slavni spomJrn na »bonaparti-zem«, minljivl pojav Bonlange. ro>v, vse to dohi svoj pravi iz-gled v še živečih ostankih de-settisočev, ki vzklikajo Pi«rru Pow?adu in njego^emu pohodn proti »^idom in hordam bre? domoviue« na njegovi »«mago-viti poti«, da bi v Francijj uptva.ria »čast, spodobnost iv red«. St.rankarski nadrt \n IdeolocrL ja Po-ojada sta z&enkrat Se pre. več ^OTiservativija in nazadnja-ška, da bi zavedla franco«ki množice in izpodko.pala temeljj francoskega političnsga ^ivlje. nia, Socialni Jtorcnl in naiwedn< sil« so prav sotovo doTt*l,} mwč. ne, da zadušijo otonovo diktatu-re in onemogo^jtfo HitlerjeT« na^iJednika, č«prav zadnji do> godki v Franciji ne nai*ravij< najboUš«ga vtisa. Resna kriza v mednarodnem študentskem sodelovanju (Nadaljevanje s prve stra/nii) L'ka organizacija, te-mveč kot odprta skuipima repre.zemtatdivnih štude-ntski-h organizacij, krjer raaprav-lijajo o vprašanjih skup-nih interesov m 0 načinu sod-e-1'ov.an.ja, ki naj bi ga na podlagi njihovih konkretnih sklepov iz-vajaJ kooirdiinaciijski sefcr&ta.rdat (COSEC) kot izključno t e h -nično admi nistrativ- . n i s e r v i s. 'To je biil tudi < eden od glavnith razlogov sode-tovanja Zveze šhidentov Juigcv slaviije na dosedanjdh šestih med;nairodnih študentskdh kon-ferencah. Že več kot dve leti pa se mednarodna Studentska konferenca in COSEC skušata preoblikOTati v novo mednarod-no študentsko organizacijo. To se sicer ne va-ši 1 deklaird»ra'njem ali uvajanjem član&tva in po-doibno, zaito pa na driig učdnko-vit načan, tafco da spremiinja.io COSEC i>n n.je,gov nadzcrni od-bor v voddilnd orgain s šiirokimi pooblastili in funkcijaimii ter ga skušsijo osamosvojiiti v odnosiu do komference. Ta proc«s je že v vrsti primerov pokazal, da vodi to k potrditvi ncenako-pravnosti pri sodelmov v »nekate-pih deliih Evrope«. Namen teh resolucij je, da se banijo za ko-risti ne'ke politike in ideologi-"je, proti dru@i poilititei in »irugj ideoiogiji. ¦ Tu so še tudi blo-kovska naiz.irainija, ki prdhaj-ajo danes še ved«o do izTa.za. več alii manj v pos>ai'h v netoater-ih. de-lih Evrope.« Da bi si zaigotovilld Se nadalj-njo možno&t dodočene idaološke ofearive, so na ceylcmski kon-terencj obdiržali dosedanjo Je-demckiratično m nevarno pr>ce-duro prd reševamju vprašanja žii'vljet.erifcoli državj na sveiiu. brez zahteve in ne g'5>ie na S'tailišče om€ študentske orga-nizaoije. ki predstavlja študerite do^čne države. Delegacdja Zve-7.e študentov Jtigoslavi.ie je s svojiimn predlogi za spremembo tafee prakse vzha^jafla iz stališča, da je ta praik?a n€ samo sikrajno nedpmokraitiična, temv&č tndj Skodlijiiv-a za enoftaost Stud»nt-»fcega gibanja ia «ha ii«- zasnc-va«- na na napačni koncepcijf, s kg» tero se mednarodna studentsika koinferenca postavija za pr&d* stavn:ka vs-eh študentorv na svetu. Še nekateri d'rugiitike»' Z -umirjenjem poditionega poio-žaja v svebu m zmanjšajijsim bl.oikovskih osbrin v zadnjiih le-tih pa se je tudi aktivnost MSS izboljšaLa. To izboljšanje je v gotovi m^Pi iprišlo že do izraza na kongresu MSS v Piragi, ki ]e prinesel vrsto resolucij 0 aktu-alnih poiitičnih problemih. o problemvh narodov. ki se bore proti kouonializmu ir} za nacvo-nalno neodvdsno#t. Te resolucije so odmev žedja dn* potreb &tu-dentskih orgainizacij posamezndh dirž.&v. V teh res-olucijah n.i bl.->-kcvskih naziranj. Ali pa bo MSS res pov>o-matftmatično-filoiof&kc fakul-tete. Studentj© smo se kljub temu, de so nam ablj>unske far-macij«. Prav to }e dokaz, da Imamo prav.ico, d« si želimo, če ne Le zahtevamo, popolno farmacsvt-eko fakulteto v Ljuibljani. S svojirrri uspehi — saj snio pre-stopme izpMe za 8. semester na» pravili skoraj devefcdesetodstat-, no (90'''«) — smo študentje po-. kaizali, da naše ielje oziiroma zafeteve niso tako ne-titemeljene fn nerestne, kot bi morda nepo-učeiia iavnost utegnlla misliti. ustanovitev vsieh osem s&me-strov farmaoije v LjiublJ3nu Nedvomno »o velik pro*blem prosto-ri in laboratotrijsk« po-trebSčine. a prav taiko ie res, d-a smo skrommi in z ma';T> m-dovoljni, ne želLmo svetlih pa-Jač, saj preživljaTno skorai v-p čas šfcudija v tesnlh. temn h in vlažn!h kkleh realke, ne da bi se pritoževiaH, čeiprav "«e to gotovo n,i v prid niti Studiiu m-ti zdravju mladine. Radi b pa ]e sezn.ani.H slovensko javnost 7 dejstvom, da nas je neka-1 mls-dih Ijudi, ki bi radj dvignili slovensko farmafijo na viSino, ki odgovar^a trad!ci.|i slovp-nske-ga len morda tu-dj nizkih gradenj itd. Pred«tav_ nik predavateljev je dejal. da je gledanje, da mlad dip-omanr ?-na vse tiste p&drobnosti, k! j»h zahteva pra-ksa, popolnonia zgrešeno. Pač p>a mora dobiti na oddelku splošno, okvirri'0 znanje. Sola mora dati aploS&n tlp geodetskega lnženirja. ki se bo lahko povsod znašel. Za oz. jo specialiaacijo pa j« name-njen podip^omski Studij. Uved-li bodo predavan.ia iz urbanlz-ma. Tudi ceipljenje na male i.ti nep&membne 'zpite je nepri-merno, paič pa «e naj raje to prldruii drugenru, pomembnej-šemu. in smi^elnemu izpitu. Zdi se jim potrebno, da bi s« neko-liko bolj zanljnali, k-ako režu.je_ jo te pr-obl&me koleg{ v Zagre-bu i,n Beogradu. Morda trt »e tu pa tam zgledova1-! ttidi po ino'Zem.skvh tovrstnih žolah, ki imajo bpgatejšo tradiclfo. Se-sta.nki študentt)v s profesorji. bi gotovo pripomogll k lažJf ;n boljii ,r«/šitvi žtudijskih pro-jramov };n na^rtov. Polsg te*a d* fnorall pri Szdelavi teh. pr<>-aramov sodelovati z n.asveti tu-di inženirji iz prak?e. nikov? — Pr©f«l. 6&%), dokončng: izdelanrh učbenikov pa j« manj (le ok. 4OVo). — G-o-vorili ste o ovirah, ki zadržujej-o izdajo učbe-nikov. Kaicišne so te ovir«? — Tiskovraa kanvisija nima n;-ti enega .prostora, kjer bi se lahko ucbemiki tiska.li oz. raz-m-noževali in kjer bi se lahko fhranjeval papir in ostali pil-bor. Prav ta-ko tudi nimarao nobenega skiadišča za netproda-ne kinjAge. Prisidjeni smo pač gostovati po raznih mšti-tutih. To je najhujša ovira, medtem ko je dena™ih sredstev v zad-njem času vei. Mislim pa, da bi morali kljub vsem težavam glede na težak položaj dati študentom več učbe:nikov in jim tako pomagati. Slušatelji geodezije so na svo-ji skupščlni precej živo raz-pravljali o perečih študSjskiih vprašanjJh, o učnih programiii in ?črtih, iznitnih režimih, knl./irali neur«>en študij na oddelku, (skoraj polovica vseh slušateljev je absolventov, v petem letniku pa k en «.u3a-telj, četrtega letos inenda j&ploh n«, v tretjem je vrsta ponav-ljalcev, v drugenj šestnajst, xiO-vlncev pa i« vpisanih deset). Sodelovanje z di'u?foemrn'' orga-ni v preteklem študijs;kem ob_ dobjft j« poka/alo zadovoJJiv« rezu.tate. Studijska k-omisija je prou^ila študijske pro.grame in seznan.iala predavatelje s tež-niami študentov. Ra/.en ene^a predavatelja. »o v glavnem v^ prisluhnili študentsitiim pred-l&gom. vendar bo treba na tom pod.ro5.iu še temeijitih. anal!z in Siršega sodelovanla pvole-sorjev [n štud&ntov. V ^a-nskem študijskem letu «o prv^č d'0'bili prakse v inozemstvu, vendar v zelo omejenem številu ( lg. 8) in še tlst^.jfo razen en« —'. "fl« " Holandskem — bile v zadnjem hipu odpov«dane. . Glavna naloga v letoSniem lefru bo uredfftev študih.k^ga načrta in programov, Profes.nT-ji baje že . prKprav.jaj.p predio-ge za TnedfakultetiTO kohferen-co. kaiti vse od vistan-ovftve tc-ga oddelka ljubJJaflske tehniške fakultete (leta 1945.) pa do d«-ne«, si n1so bil] povsem na 3a-snem. ali naj konča na tem od-delku inženir splošneg« tftpa al" pa «tr>»kovn.iak za tfeodetsk? zavod. S.ušatelji zahtevajo. da mora biti tu, kot povsod. švu-dij splošnega t!pa, kajt; d''P*°-. mant" se bodo morali v prak=5 spoprijeti . z najrazličnejšem1 .sološ.nimi prob1e,m' geodezije Pntrebnp lim bodo osnove ur- Coubertainova ideja OanaJnjo Sprntno stran Tribune posvečamo olimpia di, ker je pač takih Sportnih dogodkov malo po svetu. Leto 1956 lahko po vsej pravlci imenujemo oUmpiJsko leto. kajtj pred desetlml meseci je zagorel olimpijski ogenj «re-di visokih Oolomitov — t Cortini, sedaj pa so olimpi.1-ske bakle prenesli n» peti kontinent v Avstralljo. kjer so se snova rbrali najbolj^l SportnikJ sveta na letnih olimpiiskih igrah. Vojna vlhra je precej oma-jala že dokaj trhle temelje Coubertainove ldeJe. OHm-piada naj bi poroenila manl-fpstacijo prijatcl.ifltva med vsemi narodl sreta. to naj bi bUa priredlt«v, kjer b) se sreftali mladi jn p&šteni Un-dje, kier naj bl vltfi-lf ple-menitc borbe, zraven pa oc«njeva1i sposobnosti naj-boMSih. Coubertain je zahte-ral, naj bi vsi šp«rtniki prl-Sli na olimplado i enakimi pojfoji \n enakiml možnost-mi na uspeh. Zato Je vnescl v športni slovar besedo ama-terlrem. Na teh priredltvah naj bl nastopali samo Sport-niki. ki 1im je Sport Ie Sport ne pa poklic ali pa vlr bo-galesra zaslužka. Res je, da so temelJi amaterizraa zeln omajani in za mnoice šport-nike, k) s0 odpotovali v Av-stralijo lahko trdimo, da niso odSli tja 9 čisto vest,1o. Zanje bi lahko nporabili tno-deren Sportni i«ras — ne-amaterizem. Med temj so Sal tud; članf jugoslovanske n«-gometne reprezentance. Ollmpi.iska misel preživlja težke dneve. Nekaj dni pred olimpiado smo dobili iz mno-grih držav sveta sporočila. da Se reprezentance ne bodo udeležile olimpijskih iger. Tako so sporočili Grkl, Nor-vežani, Svicarj; in arabske države. Konec koncev no se vsj raren arabskih držar od-Iočlli, da bodo le odpotovali na peti kontinent, žeprav puške ln t&p«vi Be niso PO-polnoma ntihnill. Predsiav-niki arabskih dr^av %o la-htevaM, da olimpi^ski odbor prepove na»top ekipam \%-raela, VeMke Britanije ln Franolje, ?eS da so t« drž»Te poieptaie nažela prijateJJstva med narodi ln boljSa igralka na svetu, saj več med olimpii^ke discipline. je rmaita-la v igrah posamez.no in »kupno s svojim rojakom Do-hertyjem tudi v igrah meSaaiih parov. — ST. LOUIS, 1904 — Prve lgTe v ZDA so blle pomembne za napredek evrapskega Iporta, posebno atletike. Ameriški stro-kovnjaki so med igrami prire-dili eelo vrsto aanimivih pre-davanj. EvropsM trenertji in funkcionarji so se jih pridno ndeleževali in s« pri tem mar-sičesa naučili. Iz tistc dobe je oraeniti uvedbo nizkega starta tudi v Evropi, pazliivo opaao-vanje dela nog prj metih, kakor tudi gibov nog pri plavanju. — LONDON, 1908 — Mara-tonski tek ieh iger se je končal % veliko tragedljo. Italiijaroki tpka^ Dorand« j« že pri 39 km pustil vse svoj« nasipr«ytnike za seboj in se p-rvi pribllžal st»-diotiu- Nekaj metrov pred ci-ljem so Doranda nenadoma ia-pustile moo tleh. potem pa ni mo^el ve5. X©kateri funkcionarji so mu prl-sko^ili na pmnoč in tsko 5« s njihovo pomodjo p>rešel ciljno ZNANI OBRAZI PRETEKLOSTI orlll in pisali o športni slavl, a. Kljub temu pa se sedaj, ko olimpijsk-i ogenj, spominjamo alga leta osttala zap:sana v zgo-je nekaj tak'i'h športnikw, ki rezuHiatom, svetovnim in olim-sJuždili marsiikatereimu športniku os.tjo ln poštenostjo, dn v prvi oiti, svetovnega slovesa, v prvi vprotn.ike in posta-vil nov svetovni rekord v teku na 10.000 m. Vrhunec Zatopkave §partteirjh je biilo na Fiinskem nad 6000. Sodeč p0 njegovih z.magah na olimpiadah, evrapstoih in svetovnih prvenstvih lahko Emilu iZatapku pni^nanro na-slov »na.iteoliši povojni atlet na svetru«. Njegovo orožje ,je fanta-stnčna vzdržl.iiv&st, saj po ma-ratonsikem teiku ni nitj najmanj utrujen. Ni čudoo. da ga pozna veg svef pod vzd«vkom »češij.skem l&tu spomnili ne-kaiteTih^ športaikov, ki so pre-našali olimpij&ko idejo iz roda v rod. »Prosim, u^alo olimpijskega cgngal« NEKOČ INDANES črfo. To mu je kasneje seveda prineslo diskvaH«kacij<». — STOCKHOLM, 1912 . 8ved-ski kralj je p« konda«em de-seteroboju povabil zoijjgofvalca v tej najtežjl atletsflsi disciplini v svojo ložo. M*i nftd atleti je bil tisto leto Indijanec Jlm Thorpe, ki |e v v»eh discipliinah dosegel odlidne rezulfate 1q bi še danes bil med bolfSiTni dese-terobojci na svetu. Bil J« ob-enem tudi prvi oUrapijski zma-eovalec -~ pradstavnik barr-\-stih ras. Kasneje so Thorpu odvzeli zlati koiajni (zmag&l je tudi v peteroboju), češ da je bil pred igrami nfrkaj časa pro-fesionalm igralec baseballa. t — ANVERS, 1920 — Pojavi se največji tekač v zffodovlai a-tle-tike, Paavo Nurmi. Zma^a v te-ku na 10.000 m, v teku b&i Arn in strn in v moštvenem teku na 10 km- Xa mah postajie sim-bol dolgcprogaia, slmbol žila-vega finskega naroda. Kurrni je svojim zlatim kolainam i% An-versa dodal štiri leta kasneje le tri v Parizu in leta 1928 eno v Amsterdamu. — PARIZ, 1924 — V finalu plavanja na 1^0 m prosto sta se srečala huda konkurenta. Dva-kratni »limpi.iski zmagovaiec Američan Kahanamoku, ki je prvi uvedel cra«'!, je imel za nasprotnika mladega Weism{il-lerja, ka«nejšega hollywo-hansson pemagal tako, da j« shuj^al za pet kilogramov in je taJko lahko nastapil v welt6r kategoriji. Toda taka reč ni eno«ta%Tia, Skoraj dva polna dneva je prescdel v sanni in tako znižal stojo težo za, 5 kg. Seveda ves das tndi ni nlč je-del. stanje pa ie bilo neizpre-menjeno tudl med tumirjem, saj so atlete vsak daa sproti tehtaLi. Za odlične kvaUtete Johansson« }e zffov«ml dokaz, da je kljub tem težavam osvo-jll zlato kola^io tudi v "tvelter kategoTifi. TRIBUNA i: Str. 7 Fani Blankers Koon, znama pod imanom »leteča madnica«, je P>rav gotovo e>na i.izmed športadc, ki si je pridobila iia atletskih stezah ši'rom. Po »vetu naijveč občudovallcev. Ne zaradi tega, ker bi btla morda lepa, saj je OOOOOOOOOCOOOCX300000000000CXXlOOOOOOOOOOOCie Olimpiada je za zmagnval-ce čas veselja, ponosa in sre-če, za nekatere pa pomen* olimpijsko tekmovanje razo-čaranje, Na«e sllke so najboljSi do« ka/. za to. Ali ni upravičena jeza in obup tekmovalca Rho dena, ki je nekaj metrov pred cil.jetn padel? Nif manj ža iostj nj bilo v avstralski šat ti, ko jp /adnia tekmova.lka !/g:ubNa Stafetno palico in zlata medalja je S!a po vodl Jn maratonski tekaC, kl Je omapai npkaj metrov pred c\-'.iem, p« tem, ko je pretekel 42 km? Mn-ogak'rat smo ie govc ugotavljaM, da j« m.iniiljiivj »o v Melb-ournu prižgali nekaj imein, ki bodo še dc dovitfii oliimipiad. Med t€mi bl kljaib S'voijim odličnim i pijskitrn r««kordom lahko s za vzgled s svojo s:kr;»,-nnc vrstti s svojim amat«rizmc tisrto običadna suhltata žena, ki ima eino saimo pos«bnosit ~ itz-redno hitre no*ge. NastapMia je že na barJiiinski oii-mpiadii leta 1936. 18 let sta>ra Fani je zasedla šesto mesto v skoku v daljino in peto mesto v štafeti. 12 let pozneje je Fan.j priiišila na olimpiado v London. Ko ni skoraj nihče več rač:xnal nanjo, saj je bila siara že 20 lei, je oarediiila podvig, ki »o && vsi taferatni strakovinjatkl ace-nlli a beisedo »fantastično«. Osvojiida je lww: Stiri zlate me-dalje: v teku na 100 m, 200 m, 80 tn z zaprefcami tn Stafeti 4X100 m. Se leta 1950 je Blan-kersova abdržala 8 svet&vniih rekordov, na evfropskem prven-stvu v Bnislu pa je ponovila svoje londonsike rezuiltate. Fanii je mnogotkrat žel&la, da bl zapu&tila adleitiiko in posveti-la več 6asa ffvojim štiirim otTO-lcom. Atletska »teza jo J€ vedno z.nova zmaimiiila in kadar je bilo potreibno, je prižla na tekmova-nje. Tako je dočakala tudj svo-jo tretjo olimpiado — leta 1952 v He.lsink.iti. Ta olirnpiada po-menl lconec njene »tletske ka-riere, kajtd nesrečno je irgu-bila tekmo na 80 m z zapreka-mi. Njema edina želja je bila, da s« revanžira avstralstoi tek-movalki Sfcrioklandovi. Res Ji je uspeilo, da jo ie kaT petkrat premagala. z.a|teejo v mladin. ko zelo proza-ična! Ne vemo> kje sfa Se spožna-la, a po javlijala sta se p>red ki-nom in včasih v gledališču; sploh pa bolj redko. Tudi to so pravi-ll, da se zelo !)ubita, v zlobnem »žargonu« kolc^ov je ta defini-cija bila: drži se je kot k\op \o-pir;eve noge. Stanovske tovariše oa Sf> zanlmale le pesmi; ali Jih spioh pi>e, a.].i j_ih bere njej in kakšni »;vi« prioada? Od nje niso mo»n pv.->v nid'a je svoji izvoljenki za prvi ho-norar kupil najionke, sicd" pa to monda ni niti res in je le nf»tol-ce\-an'€ zavistn^žev? Vendar pa 60 vsi na f:lizG'fiji že po verzih ugotoviii, da se njegova lfubezen ilcpo raizr^šča, da se dobesedno boboti, in inatko se Jim Je storUo, ko so videli. kako ie njihova zla-ta filoizcfs^a ovca zašia v tetnne medicinske gniapne. Tudi to so vsi redeli. ,da ho-«Ji k nlej v Nas»l.ie, seveda samo ob določenih dneh, kajti {ant je razumel, da sturze ob po-gledu... — Ampafe, Ivica. .„. — Kar naraivnost ti povem! Srez ovinkm'! — Kar, kar daj. Ivica... — Sedi tu in rairuj!... Nose-Ža sem. da veš! Raz-umež: nose- _— No... in jaiz... Kaiko to misliš? Jožetu se ie nenadoma za-vrtelo v glavi, stal je na stropu in ]o gledal, potem se je spet za-vrtel kot vrtavka in obstal ob njej. .. — Ti si kriv, ti si me sipravil ob in jo potem vodii v kino. To je bil tehnik Loi.ze. ki je bil na glasu, da žtudira lepo in vzorno, lako kot se baie s.podobi. In končno se je i>zvedelo, da je kuhan in pe^en pri n j,ej v Naselju. Priče, ki so prisluškovale, so po-^edale, da j,e tansisicer vedno db (Srisotnosti sostanovalke, a svečami da.nes iska-li taiko v na-šetn univerzitetnem središ^u, pa Je ne bi r\H\\. A kaj, stare bajte imajo srečo! Toda stara bajta Je vodil Ro-zalijo, kakor je bilo deklehi ime, na ples in na fzlete. Mnoga de-kleta v soseščini so ji zavtdala, kajti takale stara ba;ta ni karsi-bodi, ni kakšno bruculjsko one, ki mu moTaš presknbeti vso strckov-no literaturo, ce se boče^ z njirn resno pogovarjati. Končno pa ie potrebno. da povem le še konec zgodlbe: Neke^a dbe. ?o konfcaiii po svetllh cestah med množico. Bil je večer i-n vse ostarije \n kavarne $0 bile nabite. NekJe, pred neko gostiino, pa so obstali Izza oken se je med glasbo raziegal zvonki, oh. prezvonki dek.iiški smeh . . . To ie vendar ona!!! so dejali vsi triie hkrati in se prvič spo-giedali. — Ivica! — KlaraM — Rozall-ja!!! Kr'inka je padlla in naši tri'je junaki so se drugič spogl«dali. Stekli so k vjatom in prijeli za kljuko. A vrata so bila zakilenje-na. .. Na njiih pa Je bil napis: »Samo za zakl'i'UČeno druibo ZŠJ brodogradbene fakultete!« Tudi v Ljubijani je ustanovljen veterinarski oddelek... Stali so izgublieni in f>osbu-šaii znani gla«, ki je rjo~, vel: »Imam tri ljubčlke, vse tri bogate . .. Pirmo, živela brc-dogradbena; do jurtra na moj ra-čun ...« Pozneje smo izvedeli, da je pesnik na.pisaF poomo »Mašceva-nje« in se prepisa-1 na pravno fa-kulteto, Lo;jze je diipilomir.al in od-šel k voijakom prostovoljno z-a dve leti, stara bajfa pa se je po-ročil z neko mestno on& S e z g o d i . . . TRIBUNA, llst etudentov Ijnb-ijanske univerze. Urcdništvo in uprava: LJublJa-aa, MikloSifeva cesta 5a, telefon 31-1U2. - Urejuje uredniSkl odbor. — Odgovornt nrednlki Janko Popovlft, student prava. — TekoCl rafiun Komunal. banke 6ft-KB-l-Z-567. — Letna naročnina 2«0 dln. — Rokopisov ne vračamo. — Tisk Casopisno založniSkega podjetja »Slovenskl poroCevalee«. Dom feri/alcev na ,,af Chapmanu" Ne vemo, kako naj s pravim d»ma-čim imenom povemo to, za kar v raz-nih državah uporabljajo Izraze ju-gendherberge, youth hostel, auberge de la jeunesse itd. Morda bi najbolj ustresal naš izraz »mladinsko" gosti-šče« ali pa še bolj po domače: »dom ferijalcev«! Kot je Stookholm nenavadno mesio, severne Benetke, tako ima tudi nena-vaden dom za ferijalce: uredili sn ga, natnreč kar v stari jadrnici, ki je za-sidrana med mestnitni ot&ki in ki jma Ja seboj že čedno zgodovin«. Preno-čišče je nenavadno in če hočei v njem spati, tnoraš že prej, nekje s poti, poslafi upravniku sporočilo, da prihajaš. Slurajni potnllci bi lahko o.stali brez svoje kabine! Ladja je bila zgrajena leta 1888 v Angliji in se je takrat Imenovala »Dunboyne«. Njena »slavna« doba je bila kratka, kmalu j« postala tovor-njak in menjala tudi zastavo, najprej je na njej vihrala norveška, potem pa švedska. Imenovali so jo »K«nnedy« in so na njej šolali bodoče častnike trgovske mornarice. Leta 1932 so jo prodali armadi, ki ji je dala današnje ime »af Chapman«. Se osem let je bil »af Chapman« vzgojni rekviuit za voj-ne akademike. nakar so ugotov ili, da Je re« že preveč star. Kam z njo? Odpeljali so jo v Stockholm, poslednjič so bila Jadra n»peta na tej vožnji in dolgo let je v njej stanovalo oseb-je. Po drugi svetovni vojni pa so tudi ti naSli primernejša pre bivališča in niso vedeli, kam bi % ladjo. V staro šaro je niso mogli vreči, ker je le bila to ena zadnjih jadrnic, ki jih lahko vidimo v švedskih pristanlščih. Ladjo je končno le odkupila m estna občina in jo podarila tu-ristiSni zvezi, ki je tu uredila dom za ferlialce. Sto trldeset ležl&č je v kabinah in dveb. ve5jih sobah. Vse je sodobno opremljeno s cen-tralno kurjavo, umivalnicami, tivplimi prhami, dnevno sobo 'n jedilnico. Na Ia4ji je še slašči-čarna-kavarna, kamor lahko po dnevi pridcjo tadi navadni zem ljani. Ponoči je namreč dostop do ladje dovoljen satno ferijalcem, fn še to samo do devete ure zvečer. Kdor zamudi, mora to prej predvfdet! in zjuitraj vzeti od upravnika posebno propust aico, ki pa velja zvečer le do enajste ure. Otok, kjer je ladja zasidrana, je pod vojaško upra vo in po deveti uri je edini dohod dovoljen ob ©bali do lad je. Vsi morajo na zahtevo straže pokazati izkaznico. Dam je Izreden in prijet en. Ponoči, ko utrujeni od tpka nja po Stockholmu ležemo, s« nam ob pljuskanJTi valov zdi, da srao odpluli kam daleč, pa sm 0 le ostali na »af Chapmanu«, ki ie za v&dno zasddran ob ot« ku Skeppsholmen. SOFIA JOČI DAIGAKU VISOKOŠOLSKA USTAHOVA. Kl POSREDUJE JAPONSKlM ŠTUDENTOM ZAHODNE TEME, ŠTUDENTS 7 ZAHODA PA TU SPOZNAVAJO JAPONSKO Vsak iiij Uvdent, ki pride študirat, ali pa samo na obisk, na Japonsko, zve najprej za ustanov-o z gornjim ime-nom, kar po naše pomeni »znanstvena univerza«. Mnogo tujceb študira na tej ustanovi, ker je del predavanj v evropskih jezikih. Ta univerza je bila ustanovljena (leta 1905), da bi posredovala duSevne vrednoie med vzhodom in t&hbdom. Ustanovljena je bila kratkomalo zato, ker je ja* poHslci jezik predstavljal pomembno oviro vsem, ki so hoteli študirati na Japonskem. Nekaj predavateljev, tako Japon-cev, kakor tudi inozemcev se je postavilo za, posrednike in na univerzo so se vpisovali tisti iujci, ki so se zanimali za. ambient okoli sebe in pa tisti Japonci, ki so hoteli utrditi znanje evropskih jezikov in sploh študirati »zahodne« stvuri na »zahodni« način. V začetku delovanja te ustanove je bila ta bolj pod nemškim Vplivom, že mnogo let pred drugo svetovno vojno pa je skoraj popolnoma prenehala z delom zaradi splošnega odnosa japonskega militanstičnega režimd proti ustanovam 2 večjim ali manjšim evropskim značajem. Po zadnji. vojni se je ustanova navzeia principav ameriškega vzgojnega načina. . Kaj lahko študiramo na* SOFIA-uTiiverzi? Lahko bf rekli, da je vse skupaj neke vrste zelo razširjena jilozofska jakulteta z mnogimi oddelki: umetnost, teologija, literaitira, kulturna zgodovina, gospodarstvo in4 trgovina, stari in mo-derni jeziki, zgodovina in pedagogika, sociolagija in novi-narstvo. Študij traja štiri leta in zadnjn leta so posvečernt nnvadno zelo strogi specializaciii. Dva tisoč itudentov sedi v predavalnicah in dela v la-boratorijih in inštitutih, dva tisoč Ijudi, ki pripadajo 25 narodom. Prav tako je tudi predavateljski kader nadonalno zelo pisan: od 140 je 45 inozemcav iz 12 držav. Japonska vlada podpira delovanje te ustanove, ne samo zato. ker s& tu ščlajo tujci, temveč predvsem zaradi Japoncev samih. Atmosjera je odločno mednaradna in vplivna in Japoncl dobe tu zelo široko izobrazbo, istočasno pa se usposobija stvokovnjaki, ki so danes JapGnski zelo potrebni: strokov* njaki za mednarodne odnose in ne samo na diplomatsker\% temveč na vseh področjih hulture, znanosti itd. Stroški osfcrbe so mnogo nižji kot drugod na Japovskem in iiprava upošteva in odobri tudi številne popuste. Neki evropski študent, ki se je vrnil iz Tokia, kjer je prebil dva leti na tej ustanovi, je izjavil, da verjetno nikjer na svetit ni tako mednarodne in tako prijateljske atmosfere, ne samo med študenti, temveč tudi s predavatelji in da Ijudje, Jci se t(vm izšolajo, resnično izgube vse predsodke, ki pogostO tudi na i ntelektualnem področju, pa čeprav neopazno in podtQlno, zaduše mnoge pozitivne iniciative. 87. dni iz Kanade v Evropo Potovanja na malih splavih, čolnih ali primitivnih jadrnicah iz Ame-rike v Evropo ali iz Evrope v Ame-riko so pdstala precej znana, menda še najbolj s knjigo Kon Tiki. Ljudje širom po svetu so se vedno iudili vztrajnosti in sposobnosti.m mornarjem, ki so se odločili za tako težko pot. Pred nedavnim so se za podoben podvig odločili tudi štirje mladi Kanadčani in se napotili s primi-tivnim splavom iz luke Halifax v Kanadi v stari svet. Odločili $mo se, da vam po-sredujemo nekaj odlomkou iz dnwnika mladih kanadskih splavarjev. • NEPRIJAZNI SPREJEM V EVROPI Začnimo pri koncu njihovega potova-nja, kajti šele v Evropi so radovedni no-vinarji izvedeli kaj več o tem velikem podvigu. Sprejem na evropski obali je bil precej neprijazen in Kanadčani, ki so sl tako želeli zagledati evropsko obalo, so bili razočarani. Takoj, ko so stopili na suha tla, s imeli opravka s policijo, ki ni mogla razumeti, da potniki nimajo po-trebnih dokumentov. s katerimi mora biti opremljena vsaka ladja, ki prijadra v evropske vode. Precej sitnostl je bilo tudi z zdravstveno policijo, ki nikakor ni ho-tela dopustiti, da bi mornarji vzelt s seboj na celino dve močki, ki sta jih spremljali vseh 87 dni po Atlantiku. Kanadčani so se zahtevi policije uprli, češ da gredo rafe vsi nazaj na mor-je, kot da se ločijo od mačk. Po prestanih prepirih s po-Ucijo je bila njihova prva skrb kos slanine, jajca in po-stelja. To ni nič čudnega, saj so bili potniki povsem izčr-pani. Tri mesece so se hranili le z ribami in konzervami. živ&li- pa so v kabini, dolgi 3 m, široki 108 cm in visoki 104 cm. hahko razumemo, da so si želeli po dolgem času malo človeške kornoditete. ,*. # ZAKAJ? Novinarji so bili seveda ra-dovedni, zakaj so se Kanadča-ni adpravili čez Ocean tako-rekoč na orehovi lupinl. Od-govor vodje ekspedicije je bf prav zares presenetljiv: »Ne vem, kaj bi vam odgo-voril, morda je bila to le že-Ija po pustolonSčtnah, morda zato, ker smo se hoteli izka-zati v našem domačem klubv raziskovalcev. Moram prizna-ti. bila je zraven tudi ieljo po denarju. kajti ta ekspedi-cija nas je stala precej denar-ja in smo se zadolžili za 6.000 dolarjev. Kljub temu pa mi-slimy.da še nobena- efcspedici« ja ni prišla čez ocean s ta/co skromnimi sredstvi. # LAKOTA. Smejali $mo se, fco sem de-jal pred odhodom, da bomo najbrž tu in tam tudi lačni, kajti za nas je bila lakota po-polnoma neznan pojem. Kma-\u po odhodu pa je ta po.ie.m prevzel naše rm-sZi in celo so-nje. Upali smo na ribe, todo ze pri New Foundlandu smo ugotovili, da so ribe tako glo-boko, da jih nikakor ne mo-remo ujeti Zaloga naše hrane je hitro kopnela in po nekaj tednih smo ugotovili, da ima-mo še 13 konzerv, 4 hlebce kruha, 60 kg krompirja in 4 kg moke, y_s& $q nag bi zadosto- valo za nas in za dve mački. Vedno smo namakali v vodo trnke, plen pa je bil zopet skromen — alge in plankton, K srvči smo bili iznadljivi in smo tudi iz tega pripravili nekaj užitnega. • VIHARJI IN MORSKA BOLEZEN. BUi sino blizu Peščenihato-kov, ko nas je presenetil hud veter, ki je pihal s hitrostjo 55 km na uro, zrnven pa nas je močil še hud dež. Vihar nas je nesel v popolnoma na,-pačno smer in nič ni pomai-galo, ko smo strmeli v zem-Ijevide in z združenimi moč-mi skušali obdržati krmilo. — naenkrat smo se znašli precej stran od naše poti. Imeli pa smo srečo, kajti morski tok nas je nesel nazaj na našo pot in ta dogodek srao sloves-no'proslavili. Vsak član ekspe-dicije je dobil po eno klobaso — tudi mačke. Vihar ni ostal brez posledic, ede-n izmed naSih kolegov je. dobil tako hudo morsko bole-zen, da smo morali poklicati na pomoč ladjo. ki ga je od-peljala namj v Kanado. Takih prigodb je bilo še več — močan veter. črno nebo, strašen deS in voda. ki pre-plavlja splflT?, vse to smo več-krat doživeli. Težko si )e a-misliti veselje, ko se nam je cnkrat le posrečtlo, da smo njelf 5kg težko ribo in ko je * eden izmed nas splezal na naš mali jambor tn zactledal celi-no ter na ves glas zatulil: Evropa. Stari svet semsilepše pred-stavljal, predvsem pa poUcijo. ki ne more razumeti, da so nam bile naše mačke celih 87 dni najbolj zvesti prijatelji... MOTOR TOVARNA ELEKTRIČNIH IN HLADILNIH STROJEVIN GASILSKE OPREME IZDEOJEMO: S KOFJ A Elektromotorje od 1.21 kW do 5,2 kW L^^^/\^^ Električne polirne in brusilne stroje Gasilske črpalke tipa T-I-2Z 300 1/min bronaste Hladilne omare in hladilne naprave Odlivamo odlitke iz barvnih kovin in strojne litine V mesecu novembru smo znižali cene vsem našim izdelkom za 20-25 % ZAHTEVAJTE CENIKE TER PROSPEKTE! 1 MEDZADRUŽNI LESNI KOMBINAT ELOVICA PROIZVAJAMO: STAVBtiO POHIŠTVO SOBHO POHIŠTVO LtSHO EMBALAŽO LESEMz MOMTAŽN? HIŠICE FURNIRJE VSEH VRST VZZANš lli PAttšL PLOŠČE GRADBZHE PLOŠČE JUGOLIT" IN VSE OSTALS LESHE IZDELKE ŠKOFJA LOKA TElEFON: 3-62 • BRZOJAVI: JELO- VICA ŠKOFJA LOKA • TEKOČI RA- ČUN 611-T-378 PRI NBPODRUŽNICA K R A N J ČESTITA OB DRŽAVNEM PRAZNIKU ČESTITA vsem delovnim kolekti vom ob našem velikem PRAZNIKU 29. NOVEMBRU TO^AMHA TTIS]E5:^WnE