16. itnllta. IWW. t P"*P a. i«wji HM. III. Mi. .Slovenski Narod* Vtifa p* ptttli em knje Wyie Avstro-Ogrske; a Nenfljo: Roleto slnq*j naprcj. • K 60"— četo teto ntprej . . . . K te*— OOi Ićil a • * ■ • 30"— - #•» > » _ . Srt lets . .... 15- M Ameriko hi m drate felete: « mace . .... 5'50 cdo teto niprej . . . . K 70-— /potonjem glede Imentov se naj priloži za odgovor dopltnka ali HttmlUL feravalifv« (»podaj, pritiičje, I evo). Kultova mllca tt. 9, ttfetai ti S5. Ma|fl Mak šmm wflar. tsviMtf —itif ta praalfc*. lMcnrtl te mftuiajo po poraMjeiien pratim ta ftetr 1 mm vtook ter MiMirok orator: enkrat po lZvtn., dvakrat po UvilL, tllknt po lOvta. Podamo (eaak prostor) 30 vln^ paiie ta zahvale fenak prostor) 20 vtaarfar. Piri vetffti tnaerdfati po dogovoru. Itofi ■ar^tlfcl Mj H*lje|t MrefirtM ?ctfvt «V M mfcMtfa*. *•! Ma •««• •*••«*« m*fthe bre* p«siatve teatri« te ac mmtw *«*•*•* •ziraU« Tttefoa „naroda* TUk^r««u ta «pra~n«*tv« „»low»*»*«f« Baroda" stevilfca 90 .Slovenski Narod- velja ▼ L|«U|aaU i dostavljen na dom ali Ce te bodi pooj; cdo icu. naprel . . . . K 58— | Cetrt leta naprej . • . • K 15-pol leta . .....29-— | na mesec......«*— Posamezna žtevftka velja 30 vlnariev. Dopisi naj se fnnkirajo. Rokopisl se nevračajo. 0i*4flUtvos Kaaflova alloa ii.S(vL aadstr. levo), telefon M. 94 Dr-. Ivan Šusteršič dne 9. Januarja 1919 hi dne S. Iull|a 1914. V bernskem listu >Die Mensrhheit« >la Voix đel* Huinanite« z dne 9. t. m. priohčuie dr Ivan Susteršič tla-nek pod naslovom > J u s o s ]i o v a n-ska država-. Njecrov c-lanek ie ?>i-sjin v tonu. iz katerecra ie prav laliko spoznati, da je pisan ad eaptandam ho-nevolentiam. Kdor ve, kako ie dr. ?Hi-steršić pred vojno rohnel proti JSr^ora in šeuval proti niim bo se č-udil. kak-šna eprememba se ie izvršila sedai ko ie razpadla Avsiro-Ogrska in leži Xem-čiia poražena na tleh. v notranjosti svo-jecapneca najponižneišeosrodbe nemalo zadreeo Odio-r-itev pade na mirovni konferenci. med tein pa se vrše neprestano posraiania. Dri katerih lx> pripadla zla^-ti Ameriki. ki ni vezana v nobenem oziru. bistvena vlogra. Pa tuđi notranie težkoče mlade-sra državnesra orsranizma so nad v.-e ležke narave. Xe crre tu toliko za zapreke splošne narave. ki iih mora nre-ma^ati vsaka na novo pečena vlada mlađe države, ki ie izšla iz prevrata, te težkoče — rnanjkaioča artoritera. manikaioči vladni aparat, manikaioča ali pomanikljiva or^ranizaciia v vseh strokah — so maniže pri iuso.-lovanski državi, kakor pri većini drusrih ana-losmih mladih drža\*nostih. ker ie liud-ska masa pri na£ po pretežni većini ^CTarna ter mir in red liubeča, Naitehtneiši notranii problemi ?o specifične narave ki izviralo iz bistva jucoslovanskesra čustvovania in bi.sto-ričnesra razvoia. Ne da ?e taiiti. da loči naiširše uiaro^Iovanske liudske mase eloboko notranie na^protstvo. ki ~e iavlia v raznih oblikah v bistvu pa ob-stoja v diferenciran i u med oriientom in zapadom. Hrvati in Slovenci so zapad, Srbi <=o Oriiont. Srbi ču pravoslavni. Slovenr-i in Hrvati so .«koro izkliuč-no rimski k.itoliki N'arodni ideali prvih ie bila vsikdar A'elika Srbija, narodni ideal druerih Velika Hrvatska. Po r.iz-kroju habsburške države in roistvu Ju-sroslaviie ^e Srbi v splošnem zavzema-io za državnopravni ^entralizem pod vladarsko rodbino Karaeiorjrtevičev. Hrvati in Slovenci pa po večini za f e-derativno republiko. Zadnii pao žele svoie zapadnjačko osobitosti za- sotoviti s federativno in republikansko nrsranizacito nove države Povdrriatj ?>a ie. da se nasDrotstvo mnoffo nnni oštro opaža pri izobr?.ženriDravlieni tei ideii podrediti v.«ake drnsro ozire Zr.to računaio tuđi inteiektuolni hrvatski in slovenski republikanci večinonn v. dhiaistiio Karaeriorsrievičev. ker zro v niei naisilneišesra činitelja narodmv sra uiedinienia Iz tesra razpoložt'nia insroslovanskrfira razumništva se da pro^v.-f-m razlaeati skoro sosrlasni sklep zasrebškeEra Narodne era veča z 'ine 23 novembra 1018. * kat^rim >e ie udp.istvilo državnopravno uiefiinienie hiETosIaviie « Srbiio Pod zača>nim re-irentstvom princa Aleksandra Kara-irior*rieviča Imenovani f*klep ie brez dvoma odločUneira nomenj. Nai si ie ta sklep formalno profflasil rrovizorii in končno odločrtev orenustiT konsfituantl. ^'tlndtt^ mora vsak noznavaloc iu«roj=!o-vanskih razmer smatrati zn toliko kot arofovo. da ie vT>rašnnie državne oblike v bistvu ž e o d 1 o (• p n o Vladaria bo dala JiiEToslaviii dinasriia KaraHorHe-vičev -Tuffoslaviia bo kon^tituoiionalna tnonarhiia. odnosno kot iako io moramo smatrati že danes. V Drincu regentu Aleksandru Kara^ior^ievieu pp udei-st>-uieio nai.smeleiše sanfe niejrove vladarske hiše: Velika Srbila od Vnrdana do severovzhodnih meia Italije Princ rearent si mora biti na iasnem ^jerle ofirromnih. če tuđi ne nepremaeiiivih težkoč. ki izviralo iz niesoveera nove era stališča Čim boli se bo zavedal teli tež-koč, tem lažie bo iih obvladal. Na prvem mestu se nahaia naiboli pereca zunania težkoča. italiiansko-iucoslovanska meia. -Ako se mu posreći y tem oziru izDolniti nr.rle Sloveneev in Hrva tov ter Italiipne potom pocra-iani notisniti v niibovo etnoT^af^kc mele. bo «i s tem izvoie^-al nrvi nai-večii uspeh, ki mu bo laisal resitev tež-kecra notraniecra problema Pri rešitvi notraniih težkoč bo moral nrinr-regent še Ie v prvi vrsti pokn^ati svoie dr-žavniške sposobnosti Srečna resitev teh problemov bo se Ie za.rrotovila ob-stoi novocra kralie^-tva \v. niesrovecr.-i proovitania. Ako se posreći princu r^-erentn. da bo nasel pravilne Tn^ine smerni^e med samounravo ir centr;1 Hr-mom. sp bo iusroclovnnskn država Sr-bov. Hrvatov in Slnvrneov ne«=nnrno nioffocno razvila in buino vzevetela \ad vse u srodna zrmlienisna leca. sposobnost mladeniškokronkejrn prebivnl-rttva, kakor Hldi bo^nti zom^li!=ki zakladi upravičuieio naikrasneipe nade v novo državno tvorbo Aleksander Ka* racrioriripvic ima nred sabo težko. toda lepo in hvalcžnn naloeo c Isti dr Ivan š u đ t e r š> i t ie imel dne 5 i u 1 i i a 1914 v >Unionu« £?ovor. ki era ie prio1 čil v celoti nietrov takrat-ni orffan >SJovenee« dne 6. iuliia. Da se razvidi razlor-ek nied takr--tnim miš-ltenien] in ču.^tvovaniom dr Ivana Su-stersiča nai»ram Srbom in med sedaniim nieE'o^ im raz?3oloženiem napram iueo-slovanskenm uieiiinieniu in vladarske-mu domu Knrairiorr ievičev. priob*-uje-nio t, nasledniem nokai cvetk iz nieero-\ egra takratnesra srovorn v >Unionu<. >Drasri nioii. sedui ko ie hudodel-stvo izvršeno na-tonaio seveda Pilati. ki umivaio hudodelske roke in odkla-ntaio z ocorčeniem vs"»ko sodelovanio. vsnko krivdo, in med niimi ie tuđi srb-ska vlada, ki pravi da ie nedolžna in obsoia to deianie Kdor veriame. da ie Pilat nedolžen Kristusove smrti, kdor to veriame ta nni tuđi verinme. da ie srb'U-n vi;-da vlada morilcev. vlada brezvestnih mori!rov ki **© na zveriii- ski narin umorili in razme^arili »voie-s-a kr;>lja. t?« nai veriame da k» ta vlada no^olzn.i! Rorahe ?o f!*>bili z;;rot^iik? v iJeljrrnd«. Ali se mor.la na Srb=kem bombe nrodaiaio. kn kor nri na.- krorn-nir in korenie"? Ali nf» Srbskeni vsak bombe vzamo kdor iih hoče? Draari moii bombe in revolver ie in denar so dobili ri mladici, ki .so to hudodelstvo izvršili, v B e 1 cr r a d u Tam se ie sku-h.nla ta hndodel«?ca zarotn. kaiti bnli so se. da. bo. ako postane Frane Ferdl-v.iind ce^ar. konec volesrbske pronas^an-de in kdnr bi še kai dvomil. nai posrle-da vendar to nesramno pisavo srbskih listov «idai po deianiu . In to trm *rbrka vterria! Pri tei nriliki ?e srbski li^fi se norčuiefo iz Avstriie ?«S da *e trhln. Xai *r?cđ.aio mie na imilobo svoie lastne države ki sir^đi no reli Evrooi. M» Av«*tni<*i imamo hvali« Bo°n resr»ria od božie mjloMi Srbi na hnaio svoiesra kralia od milosti morilcev . . . Drasri moii in nid vse ža'ostno ie df* so se našli ćelo v Liiibli^ni. v sredi Sloven-stva. tako nr>dli lin^ic da so odobravali to crozno dcnnie S noereba smo prišli domov. t-odai na na delo r/riiatelii moii. na delo za riftš narod, za hrv.*»tsVo-slo-ve?v--ki narod. i>a delo za nrihodniost jtnz-. o-., naroda mt delo za to Jiroo. mo-sročiio. častiT>olno Avstno. deluimo za vel'ko Vatol Avstnio Xrše de^o mora biti tuđi nniostreise odnorno delo zo-ter one brezvestne elemente, ki so moralno s o k r i v i vse°"a. kar se ie žiro-dilo In tu bi onozorili dn^ies v tem slo-vesnem tremi'tn na eno foeko. na knte-ro ie treba koncentrirati že v prvem Kinn vso silo. in to ie fisto brezvesrno č a s o n i > i e katero ic ^eloma ulača-no iz Relfirrada in katero ured oemi nn-ših oblasti razdira kos za kosom srlav- ni femeli reda in srefe in Z>*e^tobe TliT-dira moraliono no*ll«ir'» naš« svete ve- re. Možie žene. očetie. matere v boi proti leiii'.i nesramnemu easopisiu! Brezobzirno izločite iz naše srede vsa-kefja brez izierae. nai bo kdor koli hoče. ki ka/e katerokoli T>opustliivost v tei srieri! Ta ne spada med nas on ic nai već i i škodi iiver na^eea naroda on ni samo ve!cizdai«!er uroti narodu in «eli monarhiji, arunak on ie tuđi veleiz-daialcr nroti na^i narodni bodotnosti Prij^elii. kdor tr^a ne izprevidi. da ie bodočnost lirvatsko-slovenskesa naroda iskati ed'no in ef!!Tir> Ie v okviru habs-bi!r§k«-l«rensk?» mon:)**hiic uli krior te-ara neee videti ta ie ali veleizdaialec ali pa norer in spnda v prvem slurain na vislice. v drutrein ^lueaiu pa v blaz-niro . . . Dratri moii ne zameniavajte vsakokratne vlade z državo. Vlade se nienu;raio od danes do iuiri. ioda mi se ne oklepamonoreno vlade, temvečvtrđ-ni zavesti, kie ie iskati boflo'no-u na-šesra naroda, se okiepamo države, in v tei trdni zavosii nudimo na^emn pre-svitlemu cesarlu kot elavnemu zastop-niku te države sv«ir> rm»ško zvestobo. Ta zvestoba mu ni nikdar nianikalji. naši rcffimenn pred sovražnikom ^e nikdar ni«o ~i*\i in kadar bo naš re-ar nan klical. da obračutiimo s hadodelc-L ki so zakrivUt sar?-??vsko kafA«trofo takrat bod« ti takozvani ^bratie Srbi', ki sporainiaio na tište ianiearie ki so svoi ?as klali svoie br.ite in deiali ;--Xe boi se brate! . takrat bodo ti >bratie< eutili naso pest takrat bo težka pe^t sloven^keca voiaka slo^eiiskega fanta razdrobila cremnio ti-tee-a Srba v ka-t©rem ži\i Božrešna mesalomajiiia. ki ni zadovoHna s tem. kar mu ie Bos dal. amcRk ki Ili ra«l nsrakil in hore imžreti vse kakor uožrešni otrooi. ki nikdar ne vedo kdai imaio zadosti. Proč 5 pesimizraom draffi moii. proč z me^IenimJ melanholičnimi ide-iami. optimizem. samo optiniizem ima pravico, ker iz optimizma iz vira deianie. podrum dejania in napredek . . . Xaprei torei draari moii. na novo delo. na podvoieno. na potroiono delo! Mrtvim čast in naša molitev. živlientu nravica! Mi hočemo živeti. naš narod hore živeti. živeti hoče hrvatsko-slo-venski narod, naša mos-očna monarh i ia hoee in mora z^veti in bo živela vklinb nienini ?ovražnikom. Mi tako kličemo na dan".r>u"i dan iz dna svoie slovenske duše: Živio hrvatsko-slovenski narod! živela Avs^riia! rsrromovito ploskanie in klici živio ~) Živio nr»5 cesar Franc •Tožef I., katerecrri Bo? živi. Bos: čuva i Rocr blaeroslovi in obrani še mnoca leta!! (Ponovlieno srromovito ploskanie in živio-klici — zanoie se cesarska pe-sem. ki iz veni v zonetno nadvse navdu- šeno trikrntno živio-klice in ponovno Gromovito ploskanie"). V. Svajgar: Glavne prometne žile v Jugoslaviji. Ali smo smeli poprej, pod avstrij-skim režimom govoriti o prometna— go-srodarskem položaju Slovenije, Banovine, sploh posaineznih delov sedanjc Jugoslavije? Ne. ker sploh ni bilo to (iovoljeuo, pa tuđi pravzaprav nikakej?a položaja v Evropi nismo imeli. Bili smo zakriti pred svetom, saj nas nihče nj pozna!. Tujci, Nemci, Lahi in Madjari so vladali našo domovino, mi smo v*i-vali edino drobtinicc iz bogato obložene gospodarske miže — tujci so živeli na naš račun. 2 ustanovitvijo Jugoslavije pa je nastala na zapadnem delu Balkana in ob Jadranu, močna, enotna državat ki nastopa napram zunanjemu svetu že kot enoten, koinpakten crosnodarsko-političcn faktor. O Jugoslaviji že lahko govorima mnogo, kajti država, ki ima priznano, zajamčeno d ob r o bodočnost, mora imeti že prav ugro-den, važen prometno-gospo-darski položaj in pomen, ker brez tega ni gospodarske in politično bodoćnosti. V čem se zrcali ugoden prometno-gospodarski položaj na splošno? Država SHS leži ob morju na ćeli zapadni strani, meji na jugu na obmorsko deželo Grčijo, na severu pa ima za me-'jrŠe ćelo srednjo Evropo, na vzhodu so ji takorekoč vrata v Ori-jent odprta na stežaj. Mnogo velikih, dobrih luk in pristanov hrani v sebi Jadransko morje; vse luke pa so vedno večja garancija, da se bo moral prav kmalu razviti velik promet po rrorju. Ne samo naš Trst, P u 1 j i n Reka. tuđi Bakar. Split, Dubrovnik, Kotor in druga mesta so poklicana za važno nalogo uvoza in izvoza naše države. 2e samo s tem, da mejimo v dolžini dobrih 2000 km ob morju, se lahko trdi, da imamo ugodno prometno lego v Evropi. Država, ki ima morje, ne more poginiti. sat morje je prvi in glavni prometni faktor na zemlji. Drugi, jako važen činitelj, so pa ž e 1 e z n i c e. Samo ob sebi je razumljivo, da zeleznice lahko uspevajo samo tam, kjer so podani tuđi ostali pred-pogoji za promet. Oglejmo si našo državo v tem pogledu. V zgodovini naših dežela najdemo mnogo primerov, ki govore O potova-njih posameznih narodov oreko našega OZemlja. ki pričaio o vpadih tujih narodov na nnso zemljo, da bi si jo LISTEK. Petar Mrkonjić (pOTeljnlk slovenskih ustašev v Bosni — današnji jugoslovanski kralj). (S p o m i n i.) Bilo je ondi tuđi nekaj mladićev iz Srbije v narodni nosi, ali Mrkonjić jim ni dosti zaupal, ker smo slišali. da ga zasledujejo prav iz Srbije, da bi ga pri-jeli. Jamnica je kake po! ure do bosanske mcje. Tukaj je suha meia, t. i. pot deli Hrvatsko od Bosne. Una meji samo do Novoga, po tem prične suha meia. Večkrat ^mo šli pod vodstvom vojvode Mrkonjića daleč noter v Bosno. Vaši so bile večinomn prazne, ali naši hajduki so vedeli. kje imajo begunci za ustade skriti živež. Spopadli snio se večkrat s Turki. Bili so vsčinoma redili, domobranti. riizamov je bilo malo, t. j. stoieče vojske, in bašibozuki. seljaci. Prišli smo tuđi že blizo Krupe in Otoka, pa smo se zopet morali umakniti. ker so bili premoćni in da nam poti nazaj ne zapro. Vojvoda je bil povsod vedno pr\i in branili smo mu, se nepotrebno zlostavljati. Turki bi ga bili pri vaši Le-dmce kmalu zaieli, da ga ni Pero Crno-Korac s konjem vred nazaj pognal do čete. Bil je prenagel in ni hotel slušati, naj se čuva. Povsod je hote! biti prvi! Večkrat smo se bali zani. Bili smo na planini Grmeči. Sneg je že zapađe!. Pripravljali smo se na veliki napad na Bužim, Otok in Krupo, zato smo vse. kar je bilo naših ljudi ođ Kostajnice naprej, pozvali na Jamnica Neki dan je vojvoda odločil« da gre» mo na pregled v Bosno kakor daleč mogoče. Tcjo Erzeg, Pero Crnogorac. Risto Dnkić, ciko David, njegov osebni sluga Jefto in jaz smo šli ž njim. Bilo je že čez poldne. nobenega Turka nismo vidcli in tuđi žene. katerc so bile ^c po vaseh. nišo nam ni^esar m >glc povedati. kakr>r da sn pred par dnevi bili sapttie, turski orožniki. nlizo. Kmalu pa priđe iz Jamnice sel, da so prišli trije ali štirje dobro oblečeni Švabi, Av-strijci. in da bi radi govorili z vojvodo. Takoj nato nam pridejo nasproti štirie Slovenci: Simon Paternoster. Aleksan-dcr Toman. Albin Orchck in Ivan ^arc. Videl je vojvoda, da se poznamo; pred-stavil sem mu jih, da so prvi triie bili naredniki pri domaćem pespolku in če-trti je obrtnik, ki nam ie delal kot krznar prve jutfoslovanske čepiće, nalik črnogorskim, samo da ni bilo na pokrovu črnogorskca prva četa je bila že v o^nii. Zmeraj jač.ic je bilo sJišati stre-lianjc in še ni bilo poroćila. Vas Bojna je že bifn v plamenu, feseai zvonik pravoslavne cerkve ie /e zjrorel. Zme-rai bl'že prihaia strjlianje. tako da sem innjrel slutiti, da srrcdo naši nazaj. Zdaj sem sam brez uk?*za zadn.fc tri čete reljal na vas Cerkvice. od koder so Turki jurišali. Mi smo nokopališče za-scdli in odbjali zahrbtni napad na prve ćete. Turki so dobili ravno p°moč. Držali smo se čez uro in mene je skrbelo. kaj je s prvimi četami. Voivoda ie bli preveč drzen in ni crledal na nevarnost, v kateri se ie nahajal. Kar začujemo našo trubo, ki ie svirala »nazajc. in takoj se je tuđi vojvoda prikaza! peš. ker konja so mu v boiu pobili Turki so nas na vsch straneh pritisnili nazaj. Zdaj se oglasi vojvoda: »Junaci, držimo se još čnsak. pomoć dodje!« Ali odkod pomoč? On je mislil. da" še zmerai tretje čete nje^a čakajo. ali ko je videf. da smo že zdavnaj vsi v bitki in da smo preprečili, da nišo Turki prišli za hrbet, ni ime! več iipanja, da bi se mogli še nadalje držati in da nas vse ne odrežefo od hrvaške meje. Kaj je bilo zdaj storiti? Ali se dalje brez uspeha boriti s Turčini ali 5ez mejo? Tam nas caka avstrijska vojska, ki nas bo razorožila in internirala. Voivoda je zapovedal čez mejo. Vojaki, Mazari, pešpolk nadvojvode Ernesta in hrvatski ulani so na$e čete obkolile. takoj razorožile in od meje tl-rale na Oblaj. Med tem sva s popom Repcem vojvodo po stranski poti, kef so bili ulani Hrvati, katerim je vojvoda ttisoil nekaj v roke, peljala v Zirovac k popu Sarnnilu Ostojiću, kaki dve in pol uri daleč. Noć je že bila, ko smo prišli v Žirovac. Pop Samnilo Ostojič nas je ffostoljubno sprejel. On je že vcdel, kdo je naš vojvoda. Mrkonjič je bil kakor besen. ni se inu ljubilo govoriti. Ic zmeraj ie stokal: >*Kje so moji Ijudje?« Pomirili smo ffa s tem, da sem mu obljubi!, precej v jutru zffoda? iti k našim četam in da inu bom takoj poročal, kaj da se je ukre-nilo z njimL Pop Repac je pripovedoval, da so se tišti Srbi jako pehali in vrtili. da bi prišli do vojvode, ali nišo mjtfli blizu. Utrujeni ?mo bili ali zaspati nismo mogli, sedeli smo na tleh in se-razgovar-jali do jutra. Odpravim se z dečkom in konjem. Vojvoda mi naroči. da naj ffrem v Glino k trgovcu Pelešu, da bom pri njem dobil denarja. katerega naj med četama razdelim. Dal mi je pismo s seooj, in jaz sem odpotoval. Ko pridem do »Rašte-la«, finančne straže blizu Oblaja. sem zvedei, da so vojaki naše ljudi odpe-Ijali na Glino. Ćastniki tega madžar-siega polka so vse boli inteligentne može preiskali, ali kar so iskali, nišo dobili. Tako so financarji pripovedovali. Peljal sem se slučajno z mesarjem iz Gline. Na potu v Glino sem že videl naše ljudi, po hišah so se greli, reveži so bili pozebli in lačni. Našel sem Du-kića in Davida, in rekel sem jima, naj gredo v Glino, da dobijo precej denarja za prehrano. Sla sta. V Glini sem takoj dobil tuđi naše Slovence. Padlo je naših gotovo tretjina, mnogo iih je bilo ranjenih in zdravnik v Glini je imel mnogo dela. Drugi dan je prišel Miroslav Hub-majer iz Siska. Dospel je iz Hercegovine preko Trsta, Ljubljane in Zagreba. Rekel je, da se ne more več z Ljubi-bratičem strinjati in da bo v Bosni dalje ostaj. Vprašal me je, kje se nahaia Mr-Konjić. PovjJul sem mu, kdo da je. ali da ni treba tega razglasiti. Šc tišti dan se je napotil s Pelagičem, Jeftom in Dukićem v 2irovac. Dospel je tuđi. tefegrafićno pozvan iz Petrinja, član hrvatskega odbora Ilija GnteŠa. ki je Še ostale račune poravna! na Glini. Odpravili smo Bosance nazaj po ciruKi poti na Jamnico. Vsak četnik je dobil nekaj denarja za svojo četo. Naši Slovenci nišo hoteli več ostati pri četi in so žoleli nazaj v Zagreb in Ljubljane. Pdšli so, ker jim ni bilo več všeć ustaško življenje. Jaz sem moral z ranjenci v Petri-njo, kjer je bila javna bolnica, da jih preskrbim. Bilo jih je 31, med njimi tuđi Pero Crnogorac. Imel ie prebito koleno na levi nosri. Tuđi Šare se je prijavil. ali brez prtljage. Bil je skrit tri dni v neki hiši pri dobrih ljudćh, a tuđi on je šel domov. Prisel sem čez tri dni čez Rujevac V Jamnico. Tam so bili že Mrkonjić s riubmajerjcm in vsi drugi. Našel sem vojvodo zelo žalostne^a. Sporočil sem mu vse, tuđi, da priđe Guteša k njemu, Takoj sem videl, da Hubmajer in Mrkonjić ne bosta prijatelja. Dveh zapo-vednikov pri tako malo Ijudeh ni treba, Cez nekoliko dni je šel Hubmajer v Kostajnico. Mi pa smo šli z drugo četo, bilo nas je kakih 350 mož, čez mejo. da napademo tursko vas Jeretine s kulo Rustan beg Alapiča. Turke smo po-gnali v beg proti Novemu, kulo smo za-žgali in odvedli tri goveda in čez 20 ovac, dobili pa smo tuđi drugih reci. To smo napravili, da se je Čulo. da še nišo ustaši omagali. Ves mesec november je tako pre-šel. Sneg je visoko zapadel in tako tf-smo mogli daleč notri y Bosaow Stran 2. „SLOVENSKI NAROD1 ćmt 20. janaarja 1919. lb. Itev. osvojiti. NajnovejSa doba la nam prt-^a o hudem gospodarskcm i ti tolitičnem boju, ki ga je bojeva! »aš jugoslovanski narod za svojo zemljo, za svoj obstanek. Zakaj so silili vedno tuji narodi k nam? Odgovor ie kratek: spoznali so važno zem-Ijepisnoin prometno - gospodarsko pomembnost našega ozemlja in so si #a hoteli iz teh vzrokov tuđi podjarmiti, da bi oni in ne mi JugoslovanL bili deležni dob-rot in blagostanja. Pa ne samo ta fakt Se drugi so činitelji, ki prieajo o prometni važnosti Jugoslavije, Na kratko rečeno, leži naša država kot vratar pred vho-dcm v Orient Cez naše ozem-Ije vodijo vsa važ.iejša pota iz Orienta na evropski sever, zapad in i u £. Iz vseh navedenih izvajanj lahko trdimo, da bodo imele vse juKOsiovan-ske železniške pro^e dovolj za-služka od tranzitnega in pa lokalnega prometa, ter ne bodo v breme državi in narodu. Lokalni promet med posameznimi deli države bo velik že iz enega samoga vzroka. Naša država je tako razno vrstna v zemljepisnem in jreološkem o z i r u, da so na podlaci tesra tuđi živ-Ijcnski pokoji in življenske prilike na raznih mestih v državri r a z 1 i č n e. Difercnca prvim pa vzbnja vedno težnje po izenačenju in zamenjavi raznih prvin in sestavin — iz te sa nastaja promet, uvoz itd. Imamo morje na zapadu, smo na Juru sosedi Egejskega morja. imamo podane vse predposoje za tranzitni in lokalni promet — razvoj nam je zaso-tovljen — čas razmaha pa je n a -p o č i 1. Končno naj na kratko omenimo ^e glavne žclezniške proge v Jugoslaviji. Imenovati hoćemo vzdolžnicam one linije, ki vodijo od Jadrana na vzhod, prećnicg ali trans verzal k c pa so procre od ju^a na sever. Glavna prosa v državi SHS za-čenja v Trstu in konca v Solu-n u, oziroma vodi preko Niša v Carigrad. Veže Jadran čez kršni Kras z L]ubijano, pelje nato ob Savi do Beograda. Je to slavna vzđolžnica. Kot pornožne davne linije pride-jo v poštev proga Trbiž - Ljubliana-Karlovac - Caprajr pri Sisku in prosta Beljak - Maribor - Prajrcrsko - Mursko iVostišee - Barč - Osijek - Vinkovci. Obe pomožni progi .*=e spoje v Capragu oziroma v Vinkovcih z glavno vzdolžnico. P r e č n i h pro.e: imamo voc Iz Trsta vodi ena preko Jesenic na D u n a j, cna preko Ljubljane in Maribora na Dunaj. sploh na sever. Važno vIoro i majo o d -kazano tuđi progi Rcka - Zagreb -Pešta in Dubrovnik-Sarajevo - Brod - Vinkovci-P e št a. Poleg vseh omenje.iib Drog pa ob-stofi še mnogo probleme v in proiektov. o katerih hoćemo natan-čnejše poročati drugič. U Boi proti alkohola! Ljubljana, 19. ian. Vojna pođivja čioveka in mu raz-brzda strasti, da ga mečeio iz zla v zlo. Veliko zlo, ki se je razpaslo tekom vojne, ne le pri nas, ie pijančevanje. Ze pred vojno je bilo pijančevanja preveč, tekom vojne pa ie ogromno naraslo. Tega notranjegM svojega sovračnika moramo ugonobitt. ker mi hočemo imeti trezen jn krepek jueoslovanski rod. Proti pijančevanju treba krepke organizacije, istočasno pa bo treba temeliite preureditve socijalnih razrner, kajti dobro vemo, koliko ljudstva so pahnilc alkoholu in vsem iz njega Izvlrajočim strašnim posledicam v kremolje ncure-jenc socialne razmere. V veliki dvorani »Uniona« se ie zbrala danes velika družba, da posluša izvajanja proti alkoholu in se ^avzame za »sv. vojsko«. Kons. s. Kalan je le-po pozdravil došle Slovence, Hrvate in Srbe. da skupno postavimo temelj lepši ni Si bodočnosti v svoji državi. Ako so šli naš! fantje na Korosko. đd odbijejo zunanjega sovražnika. je naša dolžnost, da končamo notranjega. Položimo temelj krepostnemu življenju našega nareda in poskrbimo. da se naše misli zanesejo povsodi, da naše gibanje za-Jame ves jugoslovanski rod. PreČita knezoškofovo pismo, ki z veseljem pozdravlja tabor svete vojske, že-leč. da bi seglo protialkoholno gibanje do zadnje koče. Dr. Lovro P o g a č -ti i k pozdravi zborovalce imenom narodne vojske, povdarjajoč, da Je vojna dokazala potrebo treznosti. 2eli, da bi našli naši vojaki v svoji državi v vojaš-nicah društvene dome, da bi se izobra-ževali s predavanji, igratni. abstinenč-na miscl mora biti pri reorganizaciji vojske močno zastopana. Sodruj? K r i -stan pozdravlja zbor imenom pover-jeništva za socijalno skrb. Je anttmiH-tarist, ali pozivu svete vojske se rad odzove, ker je potrebna. Odstraniti moramo stara zla, pred vsem pijančevanje. Program je velik, stremljenje, kl je ogromno, bo podpiral vedno kar naj-krepkejSe. Pa tuđi imenom soc. dera. stranke pozdravlja zbor. ker stranka se prav rada pridružuje taki vojski. Eng. Ci a n g 1 pozdravi zbor imenom Sokolske zveze in izjavlja, da sme sveta vojska Sokole smatrati že za organizirane proti alkoholu. Na zborovanju Sok. zveze 6. t. m. se je razpravljalo tuđi o bojo proti alkoholu in sklenilo, da je vsake-mu Sokolu do 18. leta zabranjeno vsa-ko uživanje alkohola, pri vseh sokolskih prireditvah, dokter traja spored, fe prepovedano točenje alkoholnih pl-jać, točenje tganja je sgkot prepoveda- no. Sklicujoč se na Tyrševo «wlo; V pesti sila, v srcu odločnost, v misli domovina zagotavlja zveato sodetovanje v boju proti alkoholu. Dr. Greforič, predsednik društva zdravnlkov, imenuje alkohol ljudsko bolezen in pripove-dtije, koliko pretepov in pobojev pro-viroCi alkohol ob nedeljah, potem pa stavi predlog, da naj se zbor obrne do vlade, da imalo od sobote opol-dne do pondelika opo 1 dne biti zaprte vse žganjarne in *e v tem času tuđi v gostilnah ne sme točiti žganje. Se sprejme soglas-n o. Dr. Oregorič zahteva tuđi, da krčmar pijanemu človeku ne sme dati no-bene pijace, prelat Kalan dostavlja, da treba v tem oziru apelirati na vest gostilnićarjev. Dr. Kovačič iz Maribora izvaja, da zasiopniki našega naroda odhajajo v Pari;, da končno obraču-najo z zunaniimi rašimi sovražniki, mi pa izrecimo sodbo nad domaćim svojim soviMžnikom. Pnpoveduic, kako so pod Avstrijo otvarjali na Štaierskem gostil-ne in §nopsarije, še prav nalašć. ako se je povdarjalo, da je ni potreba. Imenom humanitete se je smelo piti, dokler se je hotelo. Tako je neko o^nje^asno društvo imelo veselico, ki bi se bila morala konćati ob policijski uri, ali politična oblast je na prošnjo dovolila veselico do 2. po noći, trajala je pa do 6. zjutrai, ker ie bilo društvo humanitarno. Ko je hotel nckdo otvoriti protialkoholno gostilno, na glavarstvu niti vedeli nišo, kaj* ie to. Tuđi državna uprava se mora udeleževati gibanja proti alkoholu, postavodaja mora krepko pomagati. Tuđi alkohol je razbil av-strijsko armado, \V i 1 s o n . k i diktira mir Evropi, pa ic absti-nent. Imenom štnfcrskih deklet izpro srovori^ neko dekle iz mariborske okolice. Sledijo predavanja. Govori se ponatisneio mcnJa v posebni brošuri. Kons. s. Kalan je sovoril o kulturi srca in se konćno izrekel za to, da bi bilo morda naiboljše, ako bi si vsaka politična stranka osnovala svojo protialkoholno organizacijo, tako da bi imeli tri, ki bi vsporedno de-I o v a 1 e. Spored predavani: Učitelj Fnsel-bert Gane:!: Vzfcoja naroda. Prof. J. Ve-seniak: O temeliih naroJne vzgo.ie. tTčiteljica crospa Marica Ko^eli: Vzjroja rrladine k treznosti. Jeronim Tomac, kapucin z Reke: Hrvatska »Sveta vojska«. Pr. Drn.iro Perovič. vseučiliški profesor v Zagrebu: ^Društvo apsti-nei ata« med Hrvati. Srb?ki častnik M'bajlo ŽivančeviĆ: Alkohnlizem i uživanje životn. Pr. Oresrorij 2crinv. pod-nredsedn;k narodne vlaJc: Mknholizeni in zakoncKlaja v Jugoslaviji. Dr. Alojzij Zalokar: Treznost in nravn^st — pokoji zdrave^a narodnesra naraščđja. Gospa Ivanka Klcmenčič: Nravnost in žena. Albin Prepeluh. Doverienik narodne vlade: Mir med rmmi! župnik in pisa-telj Fra ne S. Finž.uar: Sklepni govor. Za boi prrti alk ;ho!u se ie izreklo med dru^rimi tuđi društvo slovenskih profesoriev. sploh se Je čulo vsestransko hrepenenie. da se stori vse kar mo^oče. da se odpravi piianlevanie ki !;iidstvu povzrrKja toliko srnria. Govori so bili tehtni. temeliiti. polni stvarnih nredloeov. udele^ba n^ taboru ćo-poldne in poDOlc'ne veliki. Tzrekla se ie želfa. c!a bi se skHcalo tako zhorovanje rudi v Zagrebu in Bel.cradu. tako da za-posMmo vso Jueroslaviio v boj proti nl-koholi:. Tabor je pnkazM. da ^mo po golem kričanju proti alkoholu pričeli resen boi proti tej ljudski bolesni. z nnSc severne mele. Ljubljanski korespondenčni urncl poroča 18. jannarn ob osmih zveCer iz uradnecra vira- Položai je neiz-premenjen. Ljublanski korespondeneni urad poroča dne 19. januana ob osmih zvečer iz uradne^a vira: Na Koroškem in na Stajerskem nič novega. Položaj je neiznremenien Gradec, 19. ianuarin. (Li. k. tir.) Uradno poroča dunajski knrespondenč-ni urad: Kakor se ie že javilo, so se 16. t. m. pri £raSki deželni vladi pod pred-sedstvom deželnepra srlnvaria dr. plem. Kaana začela noga ian i a o meinem vpra-^anju na Komikom. Pojraiini se udclc-žu.ieio zastopniki dun^j-ke in koroske vlade z ene in iti^osiovanske vlade z drbjre strani. Ker se pri oo^ajanjih, h katerim sta kot zastopnika ameriške studijske misije nrofesorja CooHd^a prišla polkovnik Sherman Miles in poročnik K i n z. ni dalo doseli popol-no sporazumljcnje in se je zato bati bilo da se pokajanja razdero in se zopet začno sr»vražnosti. je polkovnik Miles s pridržkom. da njegov korak odobri nksrova višja oblast, stavil prediot, da naj bi imenovana člana američke mlsHe na podstavi osebne^a polzvedovanfa na licu me?ta. brez pre]udica za konč-noveUavno uredbo, kl \o določi mirovna pogodba, zacrtala upravno inejo, Obstoječe premirje naj bi brezposojno obveljalo. — Ta predio^ sta obe stranki pozdravili z veseljem in ga spreleli. Pokajanja so se danes pozno popoldne zaključila. Zastopnik nemško-avstrij-ske^a vnaniejra tirada konzul pl. Hoffin-ger, kakor tuđi koroški in jugoslovanski zastopniki so deželnemti srlavarju dr. pl. Kaanu izrekli toplo zahvalo za nepri-stransko in v spravnem duhu izvajano vodstvo pojcajanj. ameriškima Častni-koma pa za smotreni nastop v zmislu mirne poravnave. Polkovnik Miles se je zahvalil za zaupanje. ki te ne spre-jema za svojo osebo, marveč za ameri-Sko državo, katero zastopa, ter je izja-vil, da se bo z vestnim in nepristran-skim Izvrševanjem svojega razsodni-Ske^a posla izkazal tej?a zaupanja vred-nesra. Deželni jrlavar dr. pl. Kaan se Je v svojih sklepnih besedah zahvalil za njoou Ukaiano zanpanle tn za podporo njefovega priudtrttit tir ie tonsl! nado. da bo končno doseieni sporarani pravično utetnel|endB iattam teJto pro-izkušeMffa koroik^ga IMtlva. NAPAD NA LITCAKE. — ZA0I02B-NE REPBUALUB. Maiikar. 19 jamari*. (IA kor. m.1 K napadu na Lučan« poroća eeneru Maister. Dne 14. UauaHa ie odAMt nemžke ljudske brainbe brez povelia in popolnoma na lacrno roko napadel noio posadko v Lučanah. DeŠelni erlaTAT Sta-ierski dr.pl. Kaan ml {• takoi talefo-nično izraiil svoie ođkrito obiatovania nad doKodkom. Volkewehrkommando v Gradcu pa mi ie % nađtopno brsolavko lojalno priznal neopraviftenost toffa napada, ker so mi namreČ praški ▼odilnt kroeri obljubili, da imaio niihove nem-^.ke posadke. ki stoliio molim nasorotl. le branilen namen Ta brzolarka M elasi: >Gospodu ereneralmaioriu Mai-etru Vrhovno povelistvo v Ivnid 1av-lia, da ie danes ziutrai mlad čMtnlk na »poročilo, da nameravato Jueoslovani napasti Arnovš in prodirati od Snili. napravil z eno patrulio avoie čete iz laainetfa naeriba sunek pri T>učanah ne da bi bil pourei o tem obvestil evoie po-volistvo in ne da bi imel za to kako po-volio. ter nroti svoiim doseđaniim na-vodilom. Yolkswehrkommando nazna-nia ta, oližalovania vredni doerodek In Aa>oum Veleblasorodiii polasra važnost na to da *e ueotovi. da ie zadeva le po-sledica pr^korafenia polno moči podre-ifnlh organov. Strosrn pretekava ie že uvedena. \ olkswohrkommando Gradoo. Pr. Nr. 406'Gstb c — Moi oderovor se fflasi: >Volk3wehrkommando v Gradcu v roke nospoda cron^ralmaioriA Poisen-ireria Pr Nr. 40rt/O*tb sem vzel na znanie. Tuđi nndalio zaupam ponolno-ma zfiffotovilu. ki ste mi le avolečisno pod <^astno bosedo dali poppod deželni crlavar dr. pl. Kaan in polkovnik Srhnoider povelistva liudflke brambe i \'olk.^T\ ehrkoTiimando). da namrp? ne Hodo npm^kn liudska brnmba prodirala nroko ^odnnie za^fdone «^rte z vpdno^tio in na ukaz novelistva v Gradcu ter nomSkoftv3trii^ke vlado Na drueri strani so kl i uh temu ftali liud.^ke brambe napndli moio ronadko v TjU^anah in «i-cer broz oovelia ter n prpkorn^«*m>m obmoria Radi tecra ne smatram veČ teh napadaiorih delov kot resiilarne čete poveli-=tva liudsko brambe in aem dal svoiim prod^tražam »ledene povelik: *1. Od danes naprei veliaio vsi napadalo! od fneniHkoav«»trii^ke strani, za tolmv 2 V Murnin n»pad a ne moralo Že doloreni talci nemnđoma ranreti in odvesti v kr&i. ki sem em dolo^il. ft. Ob v«.akem napadu ie v napadenem krain nemudoma iztin«ti kontriburiio. ki seni io že doloril. 4. V slučaiu, da bi «e morale mofe veto racasno nm a kn i ti. se mo-raio nanadeiu kraii nemudoma zažffflti Tozndevne priprave moraio biti dovršene danrs ob 6. uri rvetfer.« Konfno na-Knaniam Vašem« Vi«okorodin. da v sln^ain kakrsnoffakoli novecra napada od nenj5koav>trii-;ke struni ne morem ver držati dane nblfube da namre^ ne prekorci^im danes zpsedene ?rte. lTmi-kaior-e se nanadnlce tiodem torei odslei bre^nbzirno dal zasledovati do crte. ki vn\ bode potrebna, da Sčitim do sedal zavedene kraie. Propilm. da Vafte Vipoko-rodje §e dane^ to natrmnite Dodreienim rftam in cosnodn deželnomti elavaHu V Mariboru, dno 16. ianuaria 1019. On =t. 150. General MniRte.r.c — Nato sem nrei^l n.islednii odgovor: iNiesrovema Vipokorodiu srenornlu Mai.^tni v Mari-Koru \a Op st 156. z dne IC. ianuar-ia 1919 sporooa povelistvo liudske brnm^*? spornzumrjo r ^taier^ko deželno vlndo: T^mpna oddf»lka. ki ie 14. ianu-nria 1019 ^nkrivil doerodkp v Lu?an«h. te v teku Odlor'no p^ ravarulemo proti zasrro/enim rpprpsnliiam. posebno pa pro*1 tork.im 1 do 4. in prosimo, da «*e r>rf»lcli^r»io: dnifraoe bi se tnorala dežel-na vl.-ida obrnili nr\ državni urad 7>a m-nnnle znd^ve. da doseže preklic teh to^k modnnrodnim potom. T^e r.idf reda utrohvliamo končno. da zasrotovila. kl -tn iih nodnla ob priliki ompnienesra telefonirneca pocovora deželni erlavnr dr t>1 Knan in polkovnik Schnelder cl^de defp-nrivneea znaonia sedaniib voin«kih odredb. nipo bila dnna pod ^n.fjtno bpsedo Knzume se Pa. snmo ob -ohi. dn ta okolnost ne pomenia njt! mim.inipp snremembe ne na Rnfi^afit. no na polni obvezno«ti teh ra?otovil. ki volinio tndi H^nes. Volk<3wehrkom-m.indo Grndee. Pr št. 491/Gstb z dne ^(y ianuarTa 1919<. — Nato sem poda! nri=j*onno izinvo: >Volk«5^'ehrkoTnman-do Grnder T-^iavo porolistva luidske »rambe Pod Pr št 491/Gptb sem vzel na znan io Moram pa posrbe pondariH. na moie varnootno odrfdbe. ki sem \\h narnnnil v tolofonirni brroinvki. On 5t 1% z dno 1f, iaminrh 1919. ni?o ni-!rake ropresaliip. pač pft nreservativna -redstvB znpcr morebitni zonetni pre-Inm posrodbe od strani no^ameznih neodgovornih elementov liudske brnnnbe. ftazmne se sarnoobpebi da se ne bod*m no^hi/H omenionih odreh dokior n*» boda moii oddelki v to T>rimorani. Glede zacrotovil pod rafttno besedo T ozirom na dofenzivTii znn^al fledRniih voiaSkih odredb povelistva liudske br^mbe sem T>odal v.e vr-erai srosnodu deželnemu srlavurin tozndevno i^iavo in ml ie leta onliuM!. da obvepti o tem povelistvo liudske brambo Konćno onnžam. dft ie ta odgovor mkn^nila moia včerniSnia. olnžhena odsorno^t Iz Maribora, Qp st 174 z dne 17 ianraria. 1919 General M»ister.< — PO doslih poro^lih le imel napndalec Izdube: ©neffa mrtveea Ini 16 ranienih: dalie ene>cA poroAnika in dva možn uieta: u i etnike s©m poslal t T.iubliano Razven tera i« bH uiet nipmonosa v Laičana-h. Alolaii Haas Nnže ifcinibe rna^aio: dva raniena in eden uiet V Mariboru, dne 19. ianutf 1a 1919. General Maister. MAJOR LAVRIC. Vftak dan ie bilo «tati o niem. rsak dan ie prinesel kal noveea: enl no ira hvalili dniri blatili In pehali o^ crovoT-noGt sa ponesrećeno °^an.°, ^* Koroskem na niesrove rame Sodili io blatili so ea liuđie. ki pa niti ne pozna-fo, ali ki ffa po«p»io eamo po »oToricah, kl io pretlrane N! mi na tem. da bi se ppn^ral v polemiko s te« ali onim. oo-da! bi rad le nar vmHc ▼ poiasnilo. ker se čntim dolineca, da e» branim pred krivico Poimam ra i« avevsta 1917 leta, ko eem na v fronti pređal rtotnno. Pr* vo Tpraćaoc ie bilo, če »em Slorenee, Ko Nm mt pritrdil mi ie stisnil roko ia bil* •▼» si od te«* ča»* dobr» tova* riia* Znano im bilo »ri poiku, da ie pndiMMroi sm AastttlkiL ki U pri nie«o-vi itotniiL da ie 3Iotwi#o. Nemel «o m baU nje^OTeca prrejra vprašania, ki le bilo; >Ali «te Slovenacf< Nikdar no bom posabiL kako io oaramotil nekeora porofeiks: »Ima filovenako ime. ki ia piše i it&Iitanskom pravopisom in se izdala sa Nomca! L«p ana^ai*€ Kai ie pri potku atoril za Slovence, vodo no-vedatl proitovolici. ki so no nlesovi zaalad postali pr&oorščaki. kar bi si-cer ne postali nikdar radi zloerlaeneea >p. n.« Da ae ie ftutil Slovenca, priča, da se 1e ispoetavHal nevarnostim Se v času. ko le bila Avstrila .se mofna. Kdor ie bil poleff. ne bo nikdar pozabil. kako ie Lavrtč vpri?o nemSkih Čaatnl-kov raztrffal neko rezervatno povelie. ki ie prišlo nani: >Verschlu^s! Geheim! Vom Kmdtn personlich zu offnen < Povelie ie obravnavalo nezanesliivost lu-goslovanskih častnikov Da se on ne bi bil potrudil. pri- učiti se slovenščinUni res Sam eem ea pou^eval nekaj časa. imel sem priliko videti s kako enererh'o se ie u^il Pa Imel 1e eno napako. ostal ie pri malen-kostih. zato ni uspeval. kot ie želei. Kdor ie bil na tirolski fronti, 1e poznal zloffla.sni list: >Tiroler Solda-ten9!eitunffc fte nam ie v »pominu. kako ie bruhnla osroni in žveplo na vso, kar ie bilo slovenskeera Tz ti;=tih ?a?ov iz vira. kar pem ^ul od nem^kih tovari-sev: »iSolche Sc!iweinp seid Thr.< časopis ie erotovo znan.malokdo pa ve. dn mu ie stisnil vrat — L,avrič. ki Ie nisal pritožbo naravno?! na Kvcrena Habs-bur.^keffa. ki ie dal list ustaviti. Marsikdo bo rekel: >Pred me^eci se ie !>oril za Avstriio. danes pa naon-krat nai se bori za Juero-lf\yiio< Res ie. On se ie boril. Kdor ie bil ž niim v fronti, ie rekel. da še ni vidri take osobne hrabrosti Tu pa bi bilo treba uva/.r-\-fiti na^lednie momente, ki iih bo voiak lažie razumel kot nevoialc Ril te porston. discipliniran voink. ki ne ie bo-ieval za oneea. ki mu ie nriseirel. Nedavno mi ie rekel srbski fastnik: >Bo-iuiem rc že i^odem let. ker se moram. In re mi ukažeio, da se crrem borit v Mandžuriio. no hom pa šel v Mandzu-rno.< To ie disrinlina. ki se da vceniti v niepo in kri. Ako som posrledal iuna-k© pri Podropcici som zope* lahko vi-del. da po io branili večinoma taki. ki so bili dolrro fasa v fronti r>od Avstriio in ki po bili odlikovani. Disciplinirani voiak! ^o bili tam. dobri boievniki so tu Onih pa. ki bo se pod Avstriio odte-irovali voiaški službi iz prave liubezni do prave domovine, teh pa nisem vi del na kraiu. ki^r nai bi pokazali, da so fivoio moč hranili za brambo naše države. Na prste bi iih lahko pe*tel one. ki so «e lovili za frontno Fluzbo v Jnero-slaviii. ki na po hi li v Avstriii odločenl za pisarniška del a — Pontona ve^tnoet ie ona. ki napravi dobreffa voinka V času revolnriie se ic iavil Lav-ri^. v "LiuMiani. VipT so so, «r»reieli z odprtimi rokami Ne uvažuio? deistva. da ne zna dobro 9k>ven^keeav ao tnti izrodili obrano na Koro?kem in po poslali z malo posađko v Borovlie. Pred od-hodom mi ie 5e tožil. da ima iako težko stališoe. ker kot rer»re?enta.nt SHS države niti ne erovori dobro «*lovenske«r«. Odšel ie iS 35 mozmi ie imel vzdržati fronto 50—00 km Kako se to učini, lahko prevodi vsakdo K«r se izvrača krivd radi obramhe Koroške na nieeove rame, bi pribU tole: 1. Posadk na Koroškem ni razvr-5čal Rvoievolno. ne*ro no visiih Tmvodi-lih. Tako n. pr. poeadko v Podklostni 2 Ko ie opazil onnpno^t nosadke v Podkloštru. ie skoro en teden pred na-padom delal na to«r»dkn Tim.nk-ne in oiači posadko v Sv. Jakobu Bilo mu ie zabranjeno. 3. Hotel ie v«e moči osredotočiti ra ohramho Podrožčico. kar se mu tuđi ni posrećilo, ne po nieflrovi krivdi Ko ie bil napad na Podkloster že končan, ro ie prinelial v Sv Jakob in zahteval mene e atirimi stroinicami. da srremo čez Koren zor»et fftvrft Podklo-?ter. V tem pa io nrisla vest. da so Nem-ci le še kake pol ure oddfllieni od Sv Jakoba in nacrt smo morali opustiti Pomor pošiliati v Podkloster. bi bila nezrnisel pri tei moči ki ie bila na Krt-roskem. Da so io bili poslali, ne bi bil prodor Podrosčica dane« v naših ro-kah Kar se pa tiče osobnih stvari, pa ml ni na tem. da bi ca zaeovarial. člo-vek ie. podložen napakam Omenll pa bi. da sem ca osebno vprasal. kdai ie rekel: >Hvala za bezuh<. odeovoril mi ie: >TnfamnostK Kar sem pisal. >=em p!pM iz name-na*, da bi posvetil onim. ki ea sodiio. ne da bi ca poznali. Danes. ko ie izmil vsako krivdo s svoio la^tno krvio s hrahrostio. ki po io priznali rudi so-vražntki. cotovo ni nmestno. da bi padale nnni besede: izdaiica Ako ea bo kdo moeel nravičneie. iasnele in obiek-tivneiSe soditi rad? mo^ih nod^tkov. ie moi namen đosežen Ndp. F Stenovec Vesti iz Joiosloviie. 2ACASNA USTAVA ZA NAS. Bclgrad. 19. januar ja. (Li. k. u.) Mi-nistrski svet je sklenil že na eni svojih prvih sej. da se glavne đoločbe srbske ustave razširijo na ves teritorij kraljevine SHS. Posebna komisija, sestoječa iz ministrov dr. Krimcria, dr. Trifkoviča in Korača, je dobila nalog da i2dela začasno nstavo za Jn-goslavijo. Komisija je svoje delo dovršila in predložila konkretne predloge ministrskemu svetu, ki se bo z njimi pečal v najkrajScm času. Tako je pri-čskovati že prihodnje dni razglasitev začasne jugoslovanske ustave. — Kakor je izveđel lugosiovanski dopisni nrađ v Belgradu. ustava ne bo obse-jrala samo določb o političnih in držav-lianskih pravicah, marveč tuđi nađalnle točke o začasni organizaciji kraljevine SHS. Posebno bo ustava obsegala odredbe glede narodnega predstavništva in glede samouprave. Ustava pridržuie srbsko institucijo drtavnega svet« kot nimvvesa hi apravnega sodlšćm, ter institucijo giavne kontrole kot naivttjeta račraskega dvora. Stevilo članov c?r-žavnega sveta se poviša od 15 na 30, Stevilo Clanov glavne kontrole od 5 na 14 Za obe instituciji bodo na nova imenovani priznani veščakl iz vseh jugo-slovanstdh pokrajin. Za državno veče ostane dosedanji poslovnik srbske narodne skupSčine začasno v veljavl, državno veče pa si bo v prvih sejah dok>-Cilo nov poslovnik. REORGANIZACIJA NAŠE ARJUADE. Zagreb. 19. januarja. CLj. k. urad.) Polkovnik Milan Pribičević je v imenu srbske vojažke misije slovesno pozdravil bataljon jugoslovanske legije, ki je doloČena za Zagreb kot kader novega zagrebškega pehotnega polka. Zagreb. 19. Januarja. (Lj. kor. ur.) Kakor poroćajo iz Belgrada. bo v krat-kem v glavnih potezah končana reorganizacija jugoslovanske armade. Zagreb postane po novem nacrtu sedeŽ armad-nt^a poveljnlStva. Armadni Doveljnik v Zagrebu bo srbski general Bozo Jan-kovič, ki dospe v Zasrreb že v par dneh. 2 njestovim prihodom preneha fiifikcija srbske vojaške misije v Za-grfbu. PROTESTNO ZBOROVANJE PROTI ITALIJANSKEMU IMPERIJALIZMU V SARAJEVU. Sarajevo. 10. januar ja. Danes se je v:šilo v vestibulu mestne zbornice v Sarajevu veliko protestno zborovarne proti italijanskemu nasilst\ii v jugoslo-vanskem ozemlju. Prisostvovalo je zbo-rovanjti nad 5000 ljudi. SkupŠčina je sprejela resolucijo. da je vsak Slovence, Hrvat in Srb pripravljen do nai-skrainejših žrtev v obrambo jugoslovanske domovine. Revolucija se je od-poslala vladi S. H. S. v Belgradu s prošnjo, naj jo ta predloži zavezniškim državam in informira q njej evropsko javnost. Na skupsčino ie dospela tuđi brzojavka regenta Aleksandra, v kateri se zahvaljuje za svoječasne pozdrave dalmatinskih beguncev, ter zagotavlja, da bo storil on in njegova vlada vse možno, da se ujedini ves jugoslovanski narod na svojem teritoriju. Regentova brzojavka konca: «Zdržitc junaško to Vam vsiljeno borbo do konca. Pozdravlja Vas in vse sobojevnike za Jadran — A!eksander.» Izročitev bivše a>siri!&ke mornarice na Krfu iraneoskemu admiralu. Berlin, 19. januarja. Londonski časopisi poroča jo iz Pariza, da se je na konferen-ci v Benetkah sklenilo, da se odpelje bivSo avstriisko mornarico na Krf, kjer jo ore-vzame tamkal nastanjeni frtneoski admiral v svojo oskrbo Zđnižltev Zetnana z Beocradom. Zagreb, 19. januarja. Listi poroćajo, da se vrše> med Beo^adotn in Zemunom poRalania v spojenjc obeh mest V enotno mesto. ki obdrži ime Beocrad Ravnotako obstoia nacrt za združitfiv SuJaka z Reko. Francoskl transporti v Zagreba. Zagreb. 19. januarja. V teh đneh se vozilo preko Zagreba veCji transporti fran-cosklh čet na potu proti Reki. ItilHanska mlsHa Ic zapustila Zairreb. Lucann, 19. januarja. »Corricre dela Sera< poroča, da je zapustila »talijanska misija Zajtreb, ker tam nevamo naraŠCa protiitalijansko gibanje. Misija se ne vrnc več v Zagreb. 2eleznlške lecftimaciic la časntkarle. Zagreb, 19. januarja, Zajcrcbika ko-resonđenca poroča s kompetentne strani. m\ da bodo tekom pHhodnjeca meseca izdane železniike leeltimaclie za časnikarjc. ki jth bodo upravičlle ra proste vožnje po jugoslovanskem oiiemlju. ir Beograd. 19. januarja (LJ. Jl u.) Ju-KOSlov. tlsk. urađ poroča: AnKte^ko poslanl-gtvo objavlja nastopno: AngleSke omeiitve uvoza in izvoza manufakturneea blaga so se že ublažile. Ansleški izdelki bodo Kmalu zadostovali vsem povpraSevanJem.Z potovi-mi omejitvami )c mogoče dobiti le kovinske in čelične kablje. kositer. Hm in ŽeleznlNki ter brodovni materiial. V izobilju Je na raz-polaso lesenih predmetov. kovinastih iz-delkov. zveplene kisllne, materijala za aeroplane itd. . Beoscrad, 19. januarja. (Lj. k. u.) Ju-goslov tisk. urad Doroča: Belgrajska vse-učiliška omlndina je pred kratkim izrocila generalu d' Esperevu krasno izdelane javorove sosli. Sedaj sta dospela generalov odgovor in njegova sJlka z napisom: »Gloi-re auT Serbes qui v ont oa»«. (Slava barbom, ki nišo obupali.') D' Rsperev* Pra^a, 19. januarja (Lj. k. u.) Kakor poroča Čehoslovaški tisk. urad, je praski zastnnnik jucoslovanske vlade Ivan Hribar včorai dospcl v Prago in se nastanil v hotelu »SaSki dvor«. Zagreb, 19. Januaria. (LJ. k. u.) Snoči je dosneta semkaj skupina ameri^kiri zdrav-nikov in Mre?nic, kl so elani misije amerf-5keca Rdečesa križa. Niim na čast so priredili banket, kier iih je pozdravil polkovnik Mlbn Pribičević. Retgrad. 18. januarja. (Li. k. u.) V Banatu ic zopet otvorjen reden železnlški promet. Zbirnnje orozjn in mu-ničije. Posameznfki imaio še vedno orož^ le in strelivo doma skrito ter na đoslej nišo odđali kliub večkratnim pozivom. Pričakuiemo, da bo vsakdo resnost na-šega položaja na naših mejah razumel ter oddal orozie in strelivo vojaškim oblastem. To zahteva narodna dolžnost od vsakega posameznika! Orozie in mnnlciia za puške, tuđi posamezne patrone, nai se oddaio na deželi pri nah bližH orožniški postali, v LmbUani pa v belgijski, šentpeterski. stari domobranski in topničarski vojašnici. — Kdorkoti pa izve, kje se nahaia municija in oroi-le, ki ni pod vojaškim nadzorstvom. In na prav em mestu spravljeno, nai to lavi poveljstva II. voinega okroija v Ljubljani (Kozino, topniški referat). 16. Iie*. .SLOVENSKI HAHUU* dne 20 jinuirjt 1919. Stran 8. itDlDonl proti Jojo-slovonom. fTALUANI PROTI SLOVENSKIM DE-NARNIM ZAVODOM. Iz Trsta se nam poroča, da so bili v četrtek klicani na policijo vsi usluž-benci iz jujfoslovanskih denarnih zavo-dov, t j. Jadranske banke. Ljubljanske kreditne banke in Tržaške hranilnice in posojilnice. Tam se iim je sporočilo. da so vsi, ki nišo rojeni v Trstu. Izgnani iz Trsta in da morajo prihodnje dni me. sto in okupacijsko ozemlje zapustiti. Oi-ebni intervenciji dr. \V i 1 i a n a in dr. S 1 a v i k a na tfuveriemenru se je sicr posrećilo, da se je izgon za neKaj dni odložil, vendar pa ni dvoma, da bo italianska okupacijska oblast svojo srožnjo izvršila, vsled česar se bođo morali imenovani triie zavadi zaprett Nasprotno pa se nemskim denarnim zavodom v Trstu dovoljuje vse mosoče olafšave ▼ poslovanju. Narodna vlada b<»de seveda tuđi zoper to nezaslišano kršenje vsakega mednarodnesa prava potom Beograda vložila pri italtianski vladi hi ententi na;ostrejši protest. MIMSTER PRIRIČEV1Ć PROTI »SECOLU«. Belgrad, 17. ianuarja. (Lj. k. ur.) Milanski »Secolo« je priobćil repliko publicista Ma.irrintja na popravek ministra za notranje stvari Svet>zara Pri-bičevića j^Iedc znanega intervieva. Ma-Krini se trudi se sedai. da nodtakne ministru izjave in trditve, ki jih ie baje mi-nister dal v svojem razgovoru. Navpra-šanje urednika iu£oslo\\mskeKa dopisnoga tirada v Odgradu je odsovoril mi-nister Prbičević z nasednjo izjavo: Na popravek gospoda Masriniia v »Se-colu« morem odgovoriti samo to-!e: >Gospod Majcrini ima ali zelo bujno fantazijo, ali pa je imel dotični interviev s kom drugim, ki ga zamerfuje z menoj. Da sem ffovoril ž njim o Trstu in o Pu-Iju. je kratkomalo izmišlteno. posebno pa, da bi priznal Trst in Puli ItaFjiinom. Ves moj razgovor z Kopodom MaKrini-jem — traial je samt) par minut, pa ne 1 uro. kakor trd? gospod Magrini — ie pbstal v tem. da sem srrajal italijansko imperialistiCno politiko in da sem izrazi I preverjenfc, da prinravHa ItcHia na ta način novo vojno. Razgovoru je pri-sostvoval tajnik Narodnega Veća dr. Mandič, ki je tore; moja priča in lahko potrdi, da mi polama Magrini iz tave v usta. ki jih nisem nikoli dal.« Nadalje javlja juvroslovanski dopisni urad. da pripada Istra Jusoslaviii, je nesporno, Istra se bo priklopila .Jugoslaviji, ako bo odfoČilo narodno načelo, ne Da sila, Kar se tiče Trsta, ivs' tam velika slovenska manjšina in vrhu teza ni mogo-Če, mesto kra^Komafo izrezati iz našega narodnoga ozemfia. ker je vsa okolica slovenska in so Italijon?, ako se presoja s tega stališča. v veliki manjsinf proti Slovanom. Italljani bi mogli dobiti Trst samo za ceno. da priđe pod itaiHansko gosoodstvo mnogo Slova-nov. Mi si želimo sporazuma in prijra-tel.istva z Itafijan?. toda s pogofem. da spoŠttfejo naše pravice ?n narodno načelo, ki se mu morajo zahvaliti, da so mogli stvoriti svojo veliko narodno državo. MINISTRSKA KRIZA V ITALIJI Belgrad, 19. januarja. O pravih vzrokih ministrske krize v Italiii se se-daj ni gotovosti. Kljub dernentiju ofici-jozne »A^enze Stcfani«, ki zatrjuje, da kriza ni bila v nikaki zvezi z zunanjo politiko, ni dvoma, da je treba iskati enega srtavnih vzrnkov krize v neso-Elasju med nosameznimi člani kabineta glede jugoslovanske^a vprnšanja. To je za nas dobro znamenje, čeprav si ne smemo obetati. da bi se mogli z novim kabinetom lažie nobotati. kakor bi se s starim. To politično kolebanje pa je dokaz, da zadaje ju poslovan sko vprašanje Italiji mnogo skrbi, ki postaiajo tem-večje, ker narašča protiimperijalistična struja v italijanski javnosti. POSREDOVANJE PREDSEDN. WTL- SONA V SPORU MED ILGOSLAVIJO IN ITALIJO. Belgrad, 19. januarja. Švicarska vest. da. namerava Wilson osebno posredovati v sporu med Italiiani in Jugo-slovani ter poskusiti doseči sporazum do sedaj še ni potrjena. V političnih krogih pa se smatra, da to ni tako ne-mogoče, ker bi Wilson s tem Ie nada-Ijeval delo. ki £a je započel v Italiji, kjer je namreč pokazal, da ne odobrava pretiranih zahtev Italije. Za nas bi bilo Wilsonovo posredovanje ze!o dobrodošlo in ugodno, ker bi ameriški predsed-nik gotovo ne rnogel dopustiti, da bi Italija tako persiflirala njegova načela, kakor jih hoče sedai. WILSON PROTI ITALIJANSKIM ASPIRACIJAM. Ženeva. 17. januarja. (Lj. k. u.) Ju-fcoslovanska agentura poroča: »Daily MaiU je prejela iz Pariza nas.bdnje informacije: Politične osebe, ki so v zvezi z italijansko delegacijo na mirovni konterenci, izjavljajo. da je bil Orlando po svojih konferencah s predsednikom \vilsonom Drecej razočaran. Wilson je jasno odklonil priznanje italijaiiskih aspiracij. Rotterdara, 18. januarja. (Li. k. u.) Glasom čehoslovaškega trskov. urada javlja »Daily MaiU: Predsednik Wilsoo ne pripoznava itatljanskih asplracfl na Dalmacijo in Rekot hoče pa ItaliB Pn-deiiti Trst in Južno Tirolsko. Milan, 18. januarja. (LJ. k. u.) — Brezžično.) Tukaj Je bila velika ljudska demonstracija za zvezo naxodov. „II presidio di PrebadMM. Prebacina je. naia Prvačina v Vipav-ski dolini na Goriškem. Iz PrvaČine, ki se nahaja po sodbi Italijanov »neJJe tcrre re-dente- (v odrešenih deželah), je priobčU list »II Mezzogiorno«, ki izhaja v Neaplju, dopis, ki se glasi tako-le: vŽupnik in občinski zastop v Prvačini sta podala prošnjo na poveljstvo tretje ar-made, da bi se ne izvršila nikaka izpre-memba v tukajšnjem poveljstvu presidija, kateremu priznavajo, da jim je podelil že toliko znatnih dobrot. Veljaki v Prvačini pravijo, da so se, prežeti največjih načel svobode in pravičnosti, za katera se je vr-šil boj in se je dosegla zmaga. čutili svo-bodne v mejah Italije in so pozdravili z nai-večjim entuzijazmi in delovanje italiianske-ga presidija ter dosiavljaio, da ie bila naša oblast prava vladna oblast, katere delo-vanje so moali pohvaliti Vsled te prošnje predsedstvo ni bilo izpremenieno*. Italijanski poveJjnik v Prvačini je jako surov človek ^Krotilec* nm nravijo ira-ianski voiaki. PoroČali smo ie, kako je bil na^nal žuor.ika in ol»činski zasiop v Trst, ker so bile prišle do visje oblasti nrit'.žhe radi njegove surovosti. Ako sta sedaj župnik in občinski zastop Dodala zanj kako prošnjo, sta storila to prisiljena z bajoneti in revolveri! in urožnio. jđa sicer vse sku-pai oožene v ječo, kakor ie pocnal že več veljakov \z Prvačine, ta^o na nrimer tud! že stare^a moža. nadučitel»a Orla in nit'Riv veća sina. Ha bi so -notabli* v Prvačini iz-rekali za Italiio in govorili o svohodi in pravičnosti, katare da so sedai deležni, to ie grda laž. TaVo drzno pretvananie resni-ce se bo moralo temeljito razkriti na mirovni konferenci. En dan v Trstu. 17 ianuaria. Vlak Tdva vozi ta dnevno nroti Tr-sn.i) oo ookroiini ^Venozia Gin^ia* od -Lone.'ttiea« i>reko ^Po^tUTnie« in *Di-vaccianac ie Drecei zaveden kolilcor bližie Tr.^ta. tob'ko b<>h*. Potniki različ-ni. naiver* itaHi:*nskec;\ voiaštva in žensk. ki se sl-'i '; uo okoristiti z >hl3-kadoc ter se voziio v Trst no olie. po-trolei. kavo. vžisrnlice in dniTo. česar v zalediu ni dobiti: svoia živila rnzre-<'aio draffo. >Tenenter z modro nontlio Ce-z rame ob asistenci kara^inioria ivro-irlednie Iesritimariie. vozne listke na tr-ža.^ki «=prevodnik 7. Ttab'iansko voia^ko fenico ali na pravi italiiinskt nreerled-nik. V Trstu ie vse polno voinštva. ki -raka ali bolie r^t'ono teče v stotniinh (bersasrlie-ri v rdeiili f^ih 7. oeron^nim čononi na dol^i TTviei ali v čcladah > petelinoviin renom na vrhu) t>o ulioah. na velu iim vol ffodeev .= funfaranii Rnzven razDO- saiene mnlariio >e ne briera mhce za-nie. Ie ruintam ^e slisi zabavlianie* ffodbe do^ti. kruha nič! TrsrvHne. pred vsem židovske (na orimer č^hler. pred invazijo naiboli črnormena trerovina na Korzu) so si nadele novcem italiianski kinč Zeleno-belo-rdeče ie vse. kar se vidi v izložbah. poleer slik kralia. krali ire. Oberdanka Cesare Battistiia »n reklame za italiiansko trsrovino in In-dustriio Izložene so tuđi razne voinske potreb.štine Cene za raznovrsno blarro so označene većino ma y kronah in li-rah. in Picer 1 lira = 2?50 K. 5e Da hore? kai kupiti, ne vzameio ti lire dru-srace kakur za 2 K Cene za ž4Aila zla-led brezdelno.-tj f")0 ti>oč oseb ie baie brez zaslužka. razliČne podporf* so pa ustavliene) vlada vedno večia nezadovolinost rn^d nrebivalstvom in domaći Italiiani ie boli zabavlja i o Posebno po ponarieni Nemci, ki ko se nonrei vedno bratili z Italiiani. Došli Itiliiani imaio vedno praznike, danes srod. iutri roistni dan. nofutrsniem oserndnevnico. obletnico ird. Amerikanci iih imenuieio harleki-ne Domaće italiian-?ko .^tradaioče pr^-biva!«tyo trodrnia ob obhodih in mani-festaciiah: si. si. gempre fešta, osmi ariorno fešta eviva Tltalia, kosila pa nikier ni. Kakor znnno. so nekai ulic in rrerov že prekrstili Trcr pred veliko vo-iaSnico ie Fedai >Piazzp Oberdan«: fS'o-venr-i nraviio >Piazza Doberdonc). Pa-fe Venezia. Lido. Ce^are Boftisti Bar Italia. Bar Roma. Albero-o Savoin itd. Različne ifpliian^ke b*nke po odr>rle svoie filiialke. Slovenska ^italnic.i v Xarodnem domu ie se vedno zaprta. straži io karabinier Dramatično društvo i»ridno d^liiie in no predstave vedno dobro obi>kane. Italijansko divjanje na Reki. Težko ranien srbski maior Milif. Slike z Keke: Na tem ali onem kra-iu v niestu se zbira množim liudi Neka crospa protestira: Jaz sem prava Re-ranka. Jaz sem tu doma. Nikdo nima pravice, da mi tren, hrvačko troboini-co Ttaliiana?: Odidite. od koder sto prišli. Odeovor: ^didite vi. od koder «te prišli, ioz pem tu na svoiih tleh — Na drueem krala zopet krik in vik Par srospodičen no brani tlnliiannsi krifi-io: Strsraite iim kokarde! Med liruonim Hudstvom se n*>haia stfirei^i italiifln?*ki častnik pa pr-*i; Umirite se otroei mo-ii! Bodite pfrnliivi Pokažite, da $te tolerantni in zreli Italnanaši: Mi sroo strnliivi pa ne moremo biti vef. Na Su-šak nai zredo s svoiimi hrvatskimi ko-kardomi. To nasie pleme, vrzite iih vrc v moHe! — V ulici >del Foppoc ee vrši poeovor v crnici, živahno ie dehatira-nie. Neki visoki eosaod pravi; Na komu r vidiš kokardo, takoi «ra udari in mu atrsrai kokardo Neki prisotni co-spod: Ampak prihaiaio italiiansk! ofi-cirfi pa nam prifirovariaio Visoki sro-ppod: Kakšni italiianski oficiHi! Pa ako priđe sam ffeneral! Nai reče vam, kar hoče vi storite svoio! — Tako do-ročaio >Primorske Nov < pod zaelav-i em >S 1 i k e iz nedelinih večer-n i i h izereda na Corsnc. Italiianeka drnhal na Reki je bila napadla tuđi srbskesa maiorit Milica. Nlecov« ran« nm te&e. Samo polkovnik Maksimovi^ ea 1e moirel obi-skatl. Ko so hoteli do nieea nekateri francuski čas tn i kl iim zdravniki nišo moifli ve« teia dopustiti. »Prim Novi-nec pišeio k temu: >Goen Milić nalazio , se sedam irodina u rata čovek Ie oie- I nien i otac dečice, pa eto. isnesarsi «la* I vu iz svih bura i ohria. Sto ih 1e prosi- I ▼•o a balkanskom i evetakom tata, do- ' čekao ie konačno to. da iz čisto mira i kao član one vojske, čiie ie iunastvo i savezništvo toliko pata pohvalieno i istaknuto od samih saveznika, bnde napadnut od fanatizovane rulie rečkih talijanaša. te mu danas preti poeibeli smrti Misle li stanovita eospoda na Reći. koliku odgovornost noge radi toga pred čitavim svetom, ima-du li stanovita gospoda na Reci save-sti i morala? IH zar doista misle, da će se pred niihovim terorom i pred njihovom divliaštvom pokloniti čitav svet? Zar da ie to dokaz Der 1* italia-nita di Fiume e della Dalmazia? Neka im ie na častk Ali hočete novo vojno? >I1 Secolo« ie priobčil članek >Si \-uole un* ahra cuerra«t. iz katereera priobčuiemo nastopna izvaiania: Vprašanie. ki nodžicra dušo. zadeva okupaciio Dnlmaciie katero nai bi dobila Italiia deloma v smislu lundonske-£ra dojrovora ćelo pa no proeramu novih naciionalistov. Poslanec Bis-=olati opozaria. da se to podietie ne more izvršiti ne da bi .-=e spravilo S'ovanov do odloritve /a bližnie ali bodo.'e konflikte Naciionali>ti. ako so nri dobri volti, moraio priznati, da ie to res. Moreio pripoinniti. ako misliio. da se iim zdt dn bodo dali naivecio čom kraliu Tlaliie. ako ea naslikalo na koniu na Dinari--kib \lp«»h prinravlienesrn. da fi Frtblio zari.ie nioie njnoi»o vef-ie domovine. o kakor.^ni >i r>onrci nikdo ni unal niti saniati: ali ne smelo prikrivati težkoč podietirt Na.*proti temu pa se onriiem-lieio deistva. da ob dnlmotin^kem obrežiu >e nabai'io kotiTi nrebival^tva. ki steza ruko nroti nam ali molče 0 tem: 1 d:i za izvržitev okunaciie do Di-n:ii-kih A lp se rnzdraži v smrtno so-vraštvo Hrvatsko in vse rodove iucro-slovansko: 2. treba vedeti. da povefana nova Srbiia bo odbiinla nnžo trgovino z istim sovraštvom. s kp krmnim ie toliko let boi kotirala avstrii-ko trsrovino; ;j da se more iz te ^itunone- v kratkem čosu ra/viti ohorožen konflikt: kniti tnkni nam ne stoii nasnroti. knkor Franci u ob Remi ali A:isrliii ob moriu. industriiska dožola. knteri ie odvzeta usodenolna re/i>tenca in ki bo potrebo-vala po! stoletia, da se- zonet malo dviirne kvišku marveč proti sebi imamo narod. ri.«ilieni: ali Opustiti D:\Imaciio ali formirati dve operimioci armadi. eno na meii Julii-pke P.oneriie dm to v Dalmar-iii. ločeni no n-iinontrodnei^i teritorlialni zvezi Snloh ie to vBra^anie. katero se ne sme roševati lahkomi^elno Gre za odloči-tev. ki se tiče italiinn-:ko politike za vso bodočnost T^ondon^ki docovor iz-klmruie iz n«ših rivendikacii Reko Sedai ho^mo Reko in tuđi Dalmaeiio? Avnnti! Posknsi Orbndove politike ro vrženi ob strm Sonnino ie prevzel za-Tasno odgovornost za vlado . . Bieiso-\-*\\ ie od**on!l. in kakor izvaia >Mau-cheBter Gnardiancrie on nrvi ministe? entente. ki se io ocTnovedal. da izkaže svoio zv*5-tobo .fllonečo na pravičnosti. On mi-Ii. imaioč nred očmi vzroke za vr>ino da mori Ifalna v popolnem snorazumu z Wil«onsko Ameriko naiti metodo za Dridobitev miru. ki bo reso-J'.lt71.° sta' ^1"01' in«roslovanskemu imne-rializmu. ki bo prenre?il pogreške vsta-lesra franeoskefira imperiializma. ki ho zaiamril teritorii.ilne tneie pvobodne domovine z duhom nriiateb'cke tran^-;:kciie in enakosti — Za\Tniti moramo zantovo crlede iu^os^ovanskesrfi imnori-inlizma. ker sa ni. Mi pe borimo Ie za svoie pravice in svoio zemlio nroti ita-liian^kemu imn<»rii^lizmu. ki se udoi-st^'uie na naših tleh n« nncin. ki oero-ža ynir nainevarneise Borimo se tuđi za priiatelistvo in enakost Iz Ceho-slouoiBe. Praica, 18. januarja. L j. k. u.) Čeho-slov. ttsk. urad porofa: V danaSnji seji mi-nistrskeea prcdsedniStva je dospela brzojavka zborovanja socijalnih demokratov nlomuškc'Ca okrožja. ki so ga priredili proti dra^inii in proti oderuštvu. Brzojavka po-zdravlia vlido in ji izreka zauoanje. Prajca. 18. januarja (Lj. k. u.) Ceho-slov. tisk. urad poroča: V ministrstvu za deželno bramno so se danes posvetovali 0 novi vojaški uniformi. Sklenili so, da se za sedaj uvede za vse čete amerikanska uniforma in sicer posebno radi teca. ker ima Amerika veliko množino izgotovljenih mon-tur in blasra, ki bi se dobilo po zelo ugodnih pokojih. Pra*a, 18. januarja. (Li. k. u.) Čeho-slov. tisk urad noroča: V brambnem od-seku narodne skunSčine ie sooročil mini-<=ter Klofač. da bodo v kratkem demobilizirani lerniM 1««2. do 1886. Belgrad. 18. januarja. (Lj. k. u.) Vrhovno povelfstvo čehosiovaSke armade bo, kakor poroča srbski tisk. urad. v kratkem orestavl'eno na nzemlie bivše Ojjrske, najbrže v Bistrico. Trst. 19 ianuaria. (Lj. k. u.) Čebo-slov. ttsk. inad r»oroča: Danes sta v Trst dosneli dve veliki transportni ladji z Živili za Cehoslov. reDiibliko. PrajC«, 19. ia""arfa. (Lj. k. u.) Ceho-«lov. .fisk. urad noroČa: Za itafffanske^a df-plomatskeea zastoonflca v Pra^l ie imenovan cnmmendatnre Laso, kl dospe v Praco v naiMifnrih dneh Požttn. 19. ianuaria. (Li. k. «.> Ccho-slova^Vi tiskovni urađ poroča: Poiunska ir;tPti?«Mrca. nem^ka ka*0T »Tiad^arska. sc ie Cehoslova^ki retrablikf stavila na službo. Po^nnsVi nem*Vi narodni svet ter obe radi-Valnl stranVi nožun^H So ** Izlovili 73 to da nai se Požnn »»riklooi Cehoslovaild re^ ptibTIVf. Mnoffi mad*ar^V| uradnikL med nji-mi ttidi neki bivli v*»liV| Juoan. ter mno^f dmri so storili zaoblinbn Tvestobe Madžarska in nemfka socffalnodetnokratična *franVa kakor tud! nefP«ka krl?an«kosncl-i*1«a stranka sn se i^i»vnr M cef»n«!ovj»t1 O posajanfih zaradi premiria, kf se je vršilo v Tnerju, priobčufelo berlinski listi porobila, iz kateri* Je razvidno, kak duh Je preveial zastopnike entente na tei konfe-rend. Na razne Drttožbe nemfOcesra držav-ne^a tainika Erzber^erja. Je od?ovoril mariai Foch: Francoska ne živi z Nemčijo v miru. Jaz sem vojak. Kjer ni miru Ie vofna Tretje ni moKoče Ko Je Erzber*er ujfovaHal, da Je to tretfe raz-merle ravno premlrie, sa Je Foch kratko zavrnil: Na vojnem stanlu v AlzašVo - Lo-renf se ne bo ničesar tzpremenilo. Na vpra-Sanje CrrherseHa o novratkn nemsirfh voi-mTi vfptnlkov. ni Focji nalonro ničesar od-Kovorii. navzoči anrašan!e o voinin uletnikih v Tnrčiji Iz-Javll. da ne more dat? nikakeea odgovora. Nemala n* Me lxrtva« Poffakor? Berlin, 18. ianuaria. (Li. k. u.) \Volf-57 t^™ poroCa: AndeSka vlada Je nem-sicf vtadl izrnčila noto, v kateri zahteva, nai nemška vlada v bodoče opasti vsako Izzivanje noljske-;a prebjv'alstva. Vthodne Vn Zanadne Pružile. Poznanisketa 1" *itfl f c^ ^»đaHe ooozaHa na to. da so mune vzfaodn* mele zavisne od ođlo- čitve mirovne konference In da zmožnost ali nezmožnost nemške vlade, upravljati nemško ozemlje s poljskim prebivalstvom, vsekakor upliva na razsodbo velesil. — Na to noto je neinska vlada odgovorila z noto, v kateri med drugim izraza veliko svojo začudenie zaradi tega, ker se od nje zahteva, naj opusti vse provociranje na Vzhodnem in Zaoadnem Pruskem, na Poz-nanjskem in v ^ieziji bivaiočesa poljske^a prebivalstva. Nemška vlada izjavlja, da ie poznanjska provinca sedaj v stanju nacijo-ualne pobunjenosti. Tamošnje nemško pre-bivalstvo svojpot prosi, naj mu nemška državna vlada pribiti na pomoČ. Kakor svoj-čas angleška vlada na Frskem, tako mora sedaj nemška vlada v teh krajih. rabiti moćne vojaske oddclke in odrediti vojaške ukrene. Dogodki na Gornjem Šleškem ni-inajo z narodnostnimi vprašanii nič opraviti. Izjei!io tvori samo en del indtistrijske-sa okrožja. Tam so se zgodili delavski nemiri, ki jih je izzvala mednarodna boljševička agitacija Vsi ukr^Di nemškc vlade izza premirja služiio edtuole zmiselni izvedbi pojrodb za oremirje in pa zavrnitvi neopravičenih zahtev Poli.ikov, ki bi poljsko vprašanje radi odločili že pred mirovnim kongresom. Nemška ustava. Berlin, 18. januarja. (Lj. k. u.) Glasom »Berliner ZeituiiR ani iMittag«. scstojl nacrt za novo državno ustavo, ki ga vlada predloži narodni skup^čini, iz štirih od-stavkov. Najvažnejše določbe prvega od-stavka so: Nemška država obsega svoje dosedanje sestavne dele in pa ozemlja, ka-terih prebivalstvo zahteva na podstavi pravice do samoodločbe. da se priklopijo neni-ški državi, ter ki se Nemčiji prispoje s posebnim državnim zakonom. Vsa državna oblast je pri nemškem ljudstvu Vcljavno mednarodno pravo priznava Ncmčija kot sestavni del lastnega prava. Moč državne-ga prava je većja nego moč deželncga prava. Drugi odstavek določa. da so pred zakonom vsi Nemci enakooravni. Poslednji odstavek določa: Državnega predsednika izvoli ves narod. Dr/avni predsednik za-stopa državo in razglaba zakonodajo. Vojna <^e napove in mir se sklene Dotom državnega zakona. Pogodbo s tuiimi državamf, zadevajoče stvari državne zakonodaje, se morejo sklepati samo s pritrditvijo državnega zbora. Čim bo sklenjena zveza naro-dov, ki bo zahtevala odpravo vseh tajnih pogodb, se bodo morale vse pogodbe z dr-žavami. združenitm v tej zvezi, sklepati ob pritrdltvi državnega zbora. Državni predsednik ima eksekntivo. Njegova služba traia sedem let. Znpetna izvolitev je do-pusrna. Državno vlado tvortjo državni kancelar in pa cotovo število državnih mi-nistrov, ki jih imenuje državni predsednik in ki so odgovorni državnemu zboru. Berlin, 19 januarja. (Lj. kor. urad. —• Brezfično.) (Nekaj Jodatkov k nacrtu za novo državno ustavn.) Po^lavja. iz katerih obstoji nacrt za novo dr/avno ustavo, ima-jo nastoone nadpise: I. Država in nemške svobodne države IL Temeljne pravice nemškega naroda. NI. Državni zbor. IV. Državni predsednik in državna vlada. — Znotraj me ja dosedanje neonske države se smejo, kjer tako preuredbo zahtevajo oziri na plemenske posebnosti, na gospodarske razmere in na zgodovinske odno§ale, ustanoviti nove države, in sicer brez ozira nm dosedanje meje. Nobena na novo ustanovljena svobodna država naj ne Šteie mani nego dva milijona prebivalcev. Več sestav-nih držav se lahko združi v novo svobodno državo. Treba Ie, da se sklene državna pogodba in da to pogodbo odobrita narodno zastonstvo in pa državno zastopstvo. Ako želi kak del prebivalstva izločitev Iz dosedanje državne zveze. da se priklopi dragi nemoći svobodni državi ali da se osamo-svoji v posebno svobodno državo znotral mela dosedanle nemške države, ie za to treba liudskega trlasovania. Za državnega predsedniVa more biti izvoljen, kdor je nreVoračil 35. leto starosti in je nemški dr-Žavljan naimanj deset let. Izvoli se z abso-Intno većino vseh v nem5ki držav! ođdartitf sclasov, ako \c treba, tud? z ožio volirvijo. — Ako ie državni predsed'ifV zadržan, ga more za dobo naiveč* treh mesecev nado-meščati predsednik zbornice držav. Berlin, 18. ianuarja. (Lj. k. u.) Brez-žiČno. Vsled neprestanega naraščanja boljševizma v Ukrajini, ostaj a položaj tamošnjih nemških ćet vedno bolj ncvzdržljiv. Prevoz nemških čet po železnicah Je po-polnoma nemogoč. Poroča se, da bosta en-tentina admirala Cathorpe in Lejav pripo-ročala pri svojih vladah promptni predloe, da naj se prepeljejo nemške čete preko morja v domovino Berlin, 18. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Na Dunaju bodo od ponedeli-ka, 20. t. m zmanjšali kruSne porcije na polovico. Upajo, da bo to znižanje trajalo samo teden dni. Berlin. 18. januarja. (Li. kor. nr. — Brezžično.) Trije neodvisni socijalno- demokratični šaški ministri Fleissner, Geyer in Lipinskv so demisijonirali s protestom proti draždanskemu delavskemu in voja-škemu svetu. Izjavili so pa, da vodijo vladne posle nadalje, ako se jim določi na-slednike. Berlin, 18 januarja. (Lj. kor. ur. — Brezžično.) V Duisburg so dospele prve čete ejitentine posadke dne 16. t m. in sicer 6 častnikov (franeoskih, belgijskih, angle-Ških in amerikanski) s 25 voiaki. ki imaio nalofco nadzirati rečno plovbo, predvsem pa transporte premoga kakor tuđi javne razmere. Berlin. 18. jauuarja. (Li. k. u.) Kakor je Izvedela »Berliner Zeifung an Mittag*, so se pri pogajanjih komisije za premirje v Trierju dosegle izredno velike olajšavo prvotnih pogojev. Ena nalbistveneiSih olai-šav je v tem, da se je kot rok Z2 oddajo po-liedplsv-e.ea orodia določil Sele orvi iunij, dočim ie bil prej doloČeni termin dosti kraj- ši Nadalje se je doseelo. da se v poeodbi sploh ni zabeležflo nobeno določeno Stevi-lo strojev, ki jih mora Nemčlja oddati, marveč se je Ie tigotovilo načelo, da mora odda*« ooiiedelske stroie. Berfln. 18. jamiarja. (Lj. k. u.) Kakor Javlia »Tagliche Rundschau« iz zanesljive-ga monakovsker»«ttavi vta«|iVor se Ie do *ed»i do^naln, 140. ReriK 1«. fannarla, (LI. k. «.) Don. t urad Doroča: Od davi se kaUio ▼ L _ _ __..___ Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, šm 20. jiuaijt 1919. 16 $tev. vsi znaka, da se prlČJieJo hitri votitre r n*~ rodno skupščino. Po cestah so razvili ve liko propagando. Vse stranke živahno a«l-tirajo. Po moških, ženskah in otrocih so j razđeUli na milijone Ietakov. Listi se ba- | vijo z jutrajšnjimi voiitvami in izjavljajo, i da so volitve posebno važne za bodočnost j Nemčije. Danes popoldne in drevi bodo v raznih delih mesta veliki volilni shodi vseh strank, na katerih bodo govorili voditelji vseh frakcij. Berlin, 18. januarja. (Lj. k. u.) Ceho-slovaški tisk. urad oroča: An^leška vlada je sklenila, da pusti svojo zasedno armado za dobo 6 mesecev ob Renu Berlin, 18. januaria. (Lj. k. u.) Ceho-slov. tisk. urad oroča: Govori se, da je Ra-dek pobcsrnil preko Pasova na Dunaj. Berlin. 18. ianuarja. (Li. k u.) Čeho-slov. tisk. urad poroča: Kakor se je dognalo, so imeli Spariakovci v zadnjih bojih 140 mrtvih, 20 so jih že pokopali Poziv Spartakovcev k novi generalni stavki ni imel nobenesa uspeha. V vseh večjih obra-tth se tlelo nadaljujo. Trupla Rože LuKsem- burgove tuđi danes nišo mogli najti. Kattowitz, 18. januarja. (Lj k. u.) D. k. u. poroča: Delavci 15 rovov so pričeli danes stavkati. Teroristični nemiri do seđaj nišo pričeli. ^tevilo stavkujočih cenijo na 25.000. Berlin, 1S. januarja. (Lj. k u.) Ćcho-slov. ti^k. urad poroča: Zavezniška konfe-renca je sprejela Wilsonav predlog, da se odpravi blokada proti Nemčiji s tem pogo-iem, da se določijo varnostne odredbe. Berlin, 19. januarja. (Lj. k. n.) Glasom Dun k. a. poročajo iz vseh delov Berlina in predmestii o zelo veliki tideležbi volitev. Udeležitev nemško - avstrijskih državljanov bo precej velika, ker je pri nemško - avstrijsVem poslaništvu nad deset tlsoč oseb zaprosilo za listine, da uvcljavijo svojo volilno pravico Berlin, 19. januarja. (Lj. k. u.) Kakor poroča Dtin. kor. urad. je »Berliner Tase-blatt« izvedcl na pristojnom mestn, da državna vlac'a še ni sklonila. Joe se sestane narodna ^kupSčina Zadcva še ni remena. Prej ko slei prihaia v prvi vrsti Berlin v poštev. Unsko, 19. januarja. (Li. k. u.) Kakor poroča Dun. k. u., so včeraf med demon-Mraciiami za Liebknechta inLiixembiirKovo Spartakovci ra^edll poslopje lista »Leipzf-ger Neneste Nachrich^en« Pariz. 1<* januarja. (LJ. k n.) Asence rfavas pnroča: Clemenceau Je bil eno^las-tio izvolien za pred^ednika mirovne konfor ence. Berlin. 19. ianuarja. (LJ k. u. — Brez-žično.) Glede pnvratla nemških vojnih njet-nikov in o1aj*anja prometa med zasedenimi in nezasedenirp« nernškimi Dokraiinami se Je med predsednikom nemške komisije za nrernirie državnim tajrnVom Frzber^eriem in maršalom F nebom doseeel sporazum, glasom katere** je Foch obljubil, da bo prošnio. naj se družinski očetie in vojni ujotniki. ki se več kot 18 mesecev nahajajo v njetništvu. ter bolni in ranieni ujetriki čim prej povrrejo. predloži! aliiranim vladam in jo prfporočal. Nadalje je maršal Foch iziavil svoin pripravijenost dovHiti izrneno blaga med zasedenimi in nezasede-nimi nemSkimi ookrajinami. v Vnlikor je to udruženo z varnostio ententrnih armad. Berlin. 19. ianuarja. (Lj. k. u.) Glasom Ćehoslov. tisk. urada so v Dusseldorfu Se vedno Spartakovci gospodani položaja. MeSčansko časonisie ne srne izhaiati. Cen-trumski list »Diisseldorfer Taareblattc je ustavljen za osem. Hst rDiisseldorfer Nach-richten« pa za tri dni. Ropajoč in razdeva->oč se klati jo tolpe po me? tu. gledališča so xaprta. mnogo tvornic miruje BerHn. 19. ianuarja. (Li. k. u.) Glasom Cchoslov. tis^. urada so v Berlinu za pojas-nitev. kako sta bila umorjena dr. Lieo-knecht in Roza Lnksembur^ova, razpisali nasrrado 10.000 mark. BeroHn. 19. ianuarja. VirtembersTca vlada je dovntila bivšemu virtemberškemu kralju letno rento 20 000 mark: Za bivaliSče se rnu je ođkazalo z njegovo rodbino vred grad Radenhausen. Berlin, 19. ianuarja »Freiheit* javlja, da Je bivSi poveljnik pri revolucnski četi. ki je bila zapala dva odposlanca. Potem Je bil določen dnevni red za otvoritveno sejo mirovnih po-jfajanj. Končno te zborovanje razprav-Ijalo o javnosti mirovnih nosvetovani in sJclenilo nastopno časopisiu namenjeno objavo: Zastopnfki 7aveznt?k7r! In aso-ci i ranih sli želijo odkritosrčno. da se Javnost s posredovaniem časop'sja kar n?inatančnejše obvešča. kolikor se to strinja z varstvom najvišifh interesov, ki je v tem. da se v najkraćem času doseže pravična in častna urcdlfev vseh vprašattt. Razpravlfania med velesllami iinajo m no ero več analo^iie s posveto-vnnfi minlstrske^a sveta, kakor z zakonodavnim zborovanjem. Eden vzro-kov, zakaj po^vetovanja mfnfstrov n?so Javna. Je v tem. da ie treba zenačlti razHčna mnenia In dosečt sporazum, predno je mos^če cblavlien.te. Bistveno načelo demokratičnih me+od ni v tem, da so posvetovanja vlad 'avna. temveč da se predložno njih sklepi kontroli po-slanskih zbornic in pros(emu^azpravlia-nlu na *ovorniški tribuni, kakor tuđi v ćasopfsm. So pa konćno tud! «e dru^t ze!o važn? razlomi, k! se protivilo ob'a-vi zaključkov, do katerih bodo dovedle rarprave. Zastopnikl enecra naroda bodo morda volrnl poptistiH v kaki točki pod nogoiem. da se iim prizna njihovo stališče v kakem dru^em vprašanju, ki še ni bilo razmotrivano. Modrost ?n pravičnost mlrornlh do!oxh bo mocjoče oceniti sele tedai ko Hr» bo mogoče presoditi t niihovi celoti. Tuka? zbranl zastopnfki dr/av priznavajo, da bi im^-lo vse de?o konference brez odobrenja )a\nexa mnen'a nerativen uspeh. Zato bodo tam, kfer bo potrebno, povabllen? rastoptifk? časor>!sia. da se udeleže sef. Ob fcotovih prflikah pa bo pri posveto-vanffh javnost izVifufiefia. MIROVNA KONFERENCA. — POIN- CAREJEV GOVOR. Pariz. 18. jantiana. ^LJ. k. u.) Acren-C2 Havas poroča: Mirovna konferenca se je ob udeležbi zastopnikov h konfe-renci pripuščenih držav pričela danes v Parizu. Razprave ie otvorii predsednik franeoske republike. Poincare z dališim srovorom. — Uvodoma ie predsednik na$[la$al. da se Francija ni ude-ležila krivic in zločinov. ki iih ima za-znamovati svetovna vojna. Razvija! je na to vzroke. ki so dovedle razlićne države do tesra, da so dru»:a za drujrn vstopile v to velikansko vojno. O Italiji je dejal Poincare: Italija ie od vsetra začetka odklonila ugodnosti, ki bi jih imela vsled nemških ambicij. in se je dvisrnlfa proti dednemu sovražniku Ie. da prepreci umetne politične kombinacije, ki se nikakor nišo ozirale na svobodo ćlo-večanstva. Predsednik je v svojem govoru posebno povdarial svečani sklep, ki fca je spomladi 1917 storila republika Zedinjenih držav pod svojim prevzvi-Senim predsednikom Wilsonom. Med tem, ko se je bojna vihra vedno bolj širila, je tam in tod udarjalo na naše uho rožljanie verifc zasužnjenih narodov in nas je klicalo iz stoletnih ječ na pomoč. Deloma so ti tlačeni narodi uskočili tn nam prihiteli na pomoč. Zopet oživela Poljska je poslala svoje čete, Cehoslo-vaki so si priborill svojo neodvlsnost, Jufcoslovani, Armenci in Sirci, vsi podjarmljeni narodi so se obrnili na nas kot na svoje naravne zaščitnike. Zmi-ga je popo 1 na. Na Vas ie sedaj. da iz te popolne zmage v imenu pravice Hi mini nesebično izvajate sklepne posle-dice. Bili ste mnenja, da je treba ugo-toviti mirovne pogoje. predno jib spo-ročite onim. proti katerim smo si v uspeŠnem boju stali ob strani. Solidarnost ki nas je združila med vojno innam priboriia zmago. moramo varovati tndi pri pogajanjih in toliko pred kolikorpo podplsu mirovne pogodbe. Ako tprt- mi md urodi, ki wm •• všnđm ▼ 4r-terc, sprsrlte v sklad, s vsml mtmt ■arodl. kl m ko6m|o utruihl * sroiari se«edi l*r oiiubI, Umv zmšrtm %w€9k obnovljeflHi tratfkl) orca«Uftra|o u m-¥O. Istočaao ko nvdataete svetti kar n^itesoeHo bamoailo. bodete ▼ soctas- | ju s 14. točko prattofor. kl to Pk ivei-m velesilo to^tasno odobril«. vpostavlle sploino zvezo asrodov, k| bo Jamstvo proti poaovsifli napadosi s» smedaarod-no pravo. V Vaših rokak. sospodie, ie pribodnjost sveta. Prepuščam Vas svojim težavnim posve to vanjem in otvar-jam pariško mirovno konferenco._____ Skoda, ki so io napravili Nemci in Avstrijci v Srbiji Pariz, 15. januaria. *Le Journal« jav- Ija iz Londona: Srbski državnik MiloS Sa-\ić je v nekem intervievu razpravljal o šk<»đi, ki jo je imela Srbija vsled vojne. Rekel je med drugim: Točne številke o škodi in opustošenjih, ki so nam jih po-vzročili Bovražniki, bi mogla dognati samo specijalna komisija. Vemo, da znaSa vsa-koletna žetev — sovražnik Je spravil pod streho tri žetve — 100 milijonov frankov. Sovražnik nam je uničii več kakor 130.000 konj, već kakor 6 milijonov ovac in koz, okrog 2 milijona svinj In okrog 1,300.000 druge živine in nad 8 milijonov perutnine. Avstrijci In Nemci so nam uničtli ali odne-sli manufakturneea blaga v vrednosti nad 750 milijonov trankov Vrednost unlčenih posestev se ceni na 30 milijonov frankov, škoda na pohištvu, orodju itrašanju fclede od^kodninskih zahtev. ki se irtiajo predložiti v določc-nem roku noklicani oblasti. Vsakdo iz-med političnih pres:anjencev ima pri oblasti izpolniti poseben formjlar. For-rnular A izpolnijo tišti, ki so bili internirani in konfinirani od politične oblasti, forrnular B pa oni. ki so bili v sodni preiskavi in so bili obtoženi ali obso-jtni. V teh seznamih so važne tele rubrike, ki jih ie treba izrolniti: Rubrika a: Koliko izdatkov je imel preganjenec (potni stroški. hrana, obleka, pravno zastopstvo itd.)? Rubrika b: Dobiček, ki mu je tekom presranjanja izpadcl. Rubrika c: AH je vsled prejfanjajnja tr-pel na zdrav ju ter koliko je izdal za zdravljenie. Rubrika d: Ako je traino zholel.koliko zahteva odškodnine? Rubrika e: Na koliko ceni lastne muke ter muke svojih naibližnjih sorodnikov vs'ed precraninnja? — Te navedene rubrike se krijejo v obeh formularih. Pri formu!aru R je še rubrika f. ki se crlasi takole: Pri uradnikih, učitcljih. škoda vsled premestitve, vpokojitve, pi eteriranja. ustavljenje plače, discipli-nnrne kazni itd. Po vsestranskem pre-vdarku se je sklcnilo, naj se iz pol ni rubrika a tako. da se zahteva za vsak dan omejitve osetme svobocto Kd. 50 frankov. Rubrike b. c, d se naj izpolnijo po individtielnem prevdarku. Olede rubrike c se ie določllo. naj se zahteva za prvo četrt feta svota do najvišje^a zne-ska 10.000 frankov, za Tsakega nadalj-neR« pol leta svota do natviŠJega zneska 10.000 fr. Za slučaj vsled nrejranlanla povzročene bolezni v rodbini, naj se za-računajo dejanski izdatki. za slučaj ne-ozdravljivosti pa primerna ne pretira-na pavšalna svota. Glede zdravja nai so stavijo take zahteve, ki se jih lahko podpre z dokazili in ki se jih lahko v slučaja potrebe zakovana rudi pred so-diščem. Glede odSkodninskih terjatev na zasluzicu naj bodo rahteve po mož-nosti podprte z dokumenti in dokazili. Uradniki. ki so bili premeščenl, naj za-htevajo dijete svojssra plačilnisra razreda, ako bi iim pa dijete ne bile zado-ščale za prcživlianje v kraju, kamor so bili preme§čeni iz političnih razlogov. primerno dnevno odškodnino za vsak dan ftvole odsotno<;ti od svolesa prave-j?a službeneea mesta. Na predio* %. Zalarja so bile sprefete tele resotucije: l.> Naj se objavi Usta vseh konfldentov bivSejra avstrijskeira režima, 2.) kaznu-jejo se naj vsi krivci političnih oerseku-cij pod starim avstrijskim režimom in naj se jih odpusti iz službe in 3.) reha-bilitiraio ae naj vsi tistt politični pregja-njanci. ki so bili zaradi tvoje*«. iiwoslo-vanske^a mišljenja dentmeirani, ter na temelju teli denancHadi pretertrairt ali sicer oSkodovanl v svoil slnžbi. Koncno ie bil izvoHen odbor. W ima nalo^o za-stopat! interese bivših politiCnm prega-njancev na zunaj In napram oblasti, v ta odbor so bili IzvolJeni gospodje K e J -žar. dr. Leskovar. Koscnier, Munih. PustoslemSek in Za-Ur. — V tajništvu JDS. ▼ Narodnem domu posluje do vkljočno ^uJl T" vsak dan zvećer od 7. do 9^ odbor, fci si je stavil za nalo^o. da poaan ▼••■ Mvian ntecMrjAC^Bi ■■ »opnpn-•-»»•-■ rnhuhfk torfater. Kdor ioni potreba)« ktUm poflMfli afl ktk§m$KM wmsweu9 b*J M obrne m* fm odbor. Svoje zahteve ie. prijaviti oblasti, najkasneje do JS. tat. =* Ćdfl te Mi« polMk«. Od ugled-nefa publicista in učenjaka, ki je sd z delegacijo češko-slovaške republike v Pariz, sem prejel pismo, v katerem pravi med drugim: Cc obstajajo kake diie-rence med Ceni in Slovenci ne obstajajo v tem, kar zatnevate — osvobodi-tev zasedenega ozemlja — ampak v tem. ker ne sahtevmte dovoH slasno: /vezo s Potunon In KoroŠko do naravne teverne ne|e. Ko sem to bral. sem se s sramom spomnil vseh tistih, katere morajo zbirati orožniki, da za-doste pozivu za obrambo južne koro-Ške meje. S ponosom pa na vrle pro-stovoljce in navdušene srednješolske legijonarje. Narod zdrami se. Kre za tvojo veliko bodočnost! Bivši avstrijski vojaki, ali se ne sramujete, da Vas Nemci prekašajo v ljubezni do domovine in naroda? Dr. T. = Bajka o slovenofilstvn Pranca Ferdinanda. Svoječasno je bita med Slovenci po zaslugi drja Susteršiča in njegovih oprod razširjcna bajka o veliki naklonjenosti bivšega avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda Jugoslovanom. Z ozirom na to bajko nam Diše gosp. I. M. toje: Leta 1911. sem imel razgovor z baronico Otilijo Trebersburj?, ki je bila v tesni prijateljski zvezi z rodbino Frana Ferdinanda. V razgovoru mi je rekla med drugim: »Ako zasede Fran Ferdana;id prestol, ste lahko Slovenci, zlasti napredni, pripravljeni na to. da se bo pričela proti vam pravcata strahovlada. Jaz poznam natančno njegovo mišljenje, saj je njegova žena grofica Chotekova moja naj-boljša prijateljica izza otroških let. Fran Ferdinand je često pri meni na posetu in imam priliko z njim in njegovo so-progo raznravljati o najrazličnejših. tuđi političnih vpraŠaniih. Povem vam lahko tole: Ako nanese pogovor na slovenske naprednjake, se Fran Ferdinand vedno silno razburi. 2e beseda »Slove-nec* mu zadostuie, da naravnost zdiv-ja. Ako bi mogsl, bi zlasti vse slovenske naprediiiake raztrgal na kose. Cesto je v razgovoru oovdarjal, da zre v naprednih Slovencih takšno nevarnost in opasnost, da jih ie treba do zadnje kiičice nničiti in iztrebiti.« — To mi je povedala barunica Trebersburg, po mišljenju Hrvatica. Lahko se na njo sklicujem, ker poznam njen značaj in vem, da bi to. kar sem gori navedel, tuđi potrdila, ako bi bilo to potrebno. Pripomrnjam, da so mi bila pri rodbini Trebersburg vsikdar odprta vrata, samo kadar je bil na posetu Fran Ferdinand, se mi je vselej reklo, naj ne ho-dim tja. ker nadvojvoda odklanja. da bi prisel v dotiko s kakoršnimkoli Slovencem, zlasti ako je le-ta naprednjak. L M. = Obsojeni Mladotnrki. Iz Aten poročdjo. da ie tursko vojno sodišce v Crrifrradn obsodilo bivšega turškega vojnejra ministra in generalisima Enver Pašo in ministra Džemal Paso kot de-zerterle na 1 leto težke ječe in degradacijo. _______________________ Orožniško vprašanje. Orožniki. ociroma iz voljeni ba-ptopnilci orožniškeea moStva \% efcle Slovenile «br&ni dne 15. prosinca 1919 v Litubliani. so sosrlasn© skleniii to-le resolucilo: 1. PofcdravHamo zdrn^eno. svohod-no Jupoalavilo T>od žezlom preia^ne vladarske WS€» Karasriorcrievićev 2. Iziavliamo nažo vdanost. pokor-fičino in zvestobo našemu reeenttu Nie-ffa kr ViBokosti princu Aleksandru. 3 Obliubimo. da hoćemo svoiemu narodu, naši Jusroplaviii slaziti Se bolj zvoeto. kot amo služili dosodai stari Avstriii. — Zavedamo se. da ie naš zbor v prvi vrsti poklican. da vzdrfcuie lavni red in mir. Vemo. da se bo to v sedaniih rosnih časih Ie t(*dai posrećilo. 6e ▼zdr^imo na* abor na isti viftini v«aionmostk moral© in discipline, kot ie bil doWai. Ce ie orožništvo s lakim uspehom — seveda primorano — služilo bivži Avstriii. ki sra ie zamocrla i?-rabHati se ćelo v razna politične svrhe, temboli zvrsto bode plužilo sedai svo-iemu narodu Jaeoslaviie Usoiamo si pa opozanati merodai-ne faktorie na sledečo: Nadejali smo se. da se v domokrn-ticni JuKoslaviii tndi oroŽniStvo moderno preuredi Orožnlk nai bi ne bil več liudstvn strah, anmak ona sila naroda, kotera pazi na to. da fie postava, katere eo Ie narodu v prld- res >=pol-niuieio. Oroinik nai bi sodeloval z ljudstvom povsod. kler ni strankaretva. nai bi mu bil svetovaleo. vzbuievalcc narodne^a duha in vzfcoilteli Vemo. da orožnik na deieli lahko neizmerno veliko dobrega stori za narod, seveda Ie. ?o 1e na svoiem mestu in od merodainih faktoriev »ađostno pođpiran. Ravno orožnietvo slovenskih delov Jugoslavije stoii na naivišii stopnii strokovne in ppložne izobrazbe*, od nie-ffa se ie vse več zahtevalo in se še zahteva. kot od kateresrakoll druge ga. Ima Sirii delokroc kot oroŽniŠtvo drn-eod ie faktor, kateri 1e vladi v nažih krailh neobhodno potreben in ravnota-ko ie potrebno, da se ara naimani na tei stoonii izobrazbe, morale in discipline vzdrži. 2al so se morali ▼ zadnjem času vsled pomanikania sposobnei^ih. dode-liti k orožnikom liuđie. kateri po niih morali, izobrazbi ne spadalo k nam. SliŠi bo pa. da namerava centralna Tlađa v Belffrađu orožnJgtvo organizirati TOiaškQ; plača nai bi bila skromna in oni v kralievini enaka, 6eprav so ilvHenieke razmere pri naa od onih ▼ kralievini popolnoma đrusacne. S tem bi Ml na5 stan mahoma sli-Ceu onemu navadnih stražariev, nikdo danainiih orožnlkov ne bi hotel v tak ih rasmerah Se dalie služiti: kakšni elementi bi prišli potem k orožnižtvu, sf ie lahko misliti 8 takim orofnižtvom vlada v naših krailh ne more vzdrievati reda Vsled nastale*?* preobrate in dol«« roine, Ie nafte ljudstvo zelo demoralizirano, pol-no boljievlškeira dana. V Tec kralih so se ie pokajali mak i bolidevizma in orožnik edini — mnoeokrat brez za-dostne zaSčite ie z nevarnost io lastnega življenia vzdržal red. T^hki-> rečemo, da ae orožništvo polno ^aveda sedam*ih resnih časov in da smo bili mi. kateri smo obvarovali in še varuiemo deželo pred bolieevlz-!Bom. anarhiio in propadom. V slnčaiu. da orožniiHvo odpove. bili bi zaman val napori na£ih naiboližih mož vodit«-ljev. nemosraća vpaka avtoriteta. Poudariamo, da nočemo izrabltati sedaniih razmer sebi v prilog, ampak želimo, da se nam zaerotovi primerno armotno stališče. omogoei z moderno u^-orffanizaeiio delovanie z narodom zn narod. V skrbeli. ne samo za svoio bodoČ-no«t ainpak tuđi za dobrobit celera naroda in v boiazni. da bi utesmilo orožništvo našega dela Jueoslaviie mahoma odnovedati. usoiamo si staviti me-rodainirn einiteHem to-le predloge: 1 Zacotovi nai se orožniška orea-nizaHia. katera nai poraatra v/.drževati red in disciplino orožniškeea. zbora, ^odeluie pri uredit vi ejnotnih razmer in moderni reoreranizaciii orožništva. 2. Da se orožnietvo ne bi moglo vef izrabliati v voiaske namene proti liudst\ii. nai ?e orožništvo vrne svoie-mtt prvotnomu pokliču s tem. da se ga podredi ministermtvu za notranie za-deve. Nai ne bo več podreieno voia-štvu. koieira poklič za^leduie popolno-ma druere cilie in nai ima z istim raz-lične rinovne znake (distinkeiieV 3. V slučaiu. da hoče centralna vlada v Beogradu enotno organizacijo orožništva ćele Jueroslaviie. nai se uno.^tevaio živlieniske . kulturne in so-ciialne razmere naše pokraiino ter naj se prod odlo^itviio zaslišiio za^topniki orožništva Sloveniic. rastniki strokov-niaki ir mo§tvo. 4 Pri ppreiemu novpea mostva nai se strogo glorla na zmožnost, no^tenio in moralo Da se izkliučiio vsi slabi elementi, nai prideio spreieti naiprvo v solo. kier se iih opazuie. 5. Zagotovi nai se povolino nrnv-nanie gmotnih razraer orožništva. Pri napredovaniu nai se polear starosti upo-števa tndi sposobnost in pridnost po-sameznika Natančneiše predloge nai sef»tavi v to izvolieni odbor. 6 Poskrbi na1 se. da bodo orožniki od oblasti in iavnih činiteliev vzeli do vol i v zašćito. V Linbliani. dne 15. prosinca 1919. Begumke podporc Naredba poverjeniStva za sociialno •krbstvo. s katero se daio potrebne do-lo^be k naredbi reloknpne Narodne vlade SH8 z dne 9. iannaria, St. 260 v TarsKo beifoncer. I. Pravica do besrunske podpore po § 1 zgorai navedene narrdbe se prifno z dnem 15. ianuaria 1919. Osebe Vi do Bedai nišo uživale državne beeunskft podpore. ali tim ie bila ista iz katerega-koli vzroka odvzeta, pa zadobe po novi naredbi to pravico, se imaio do 31. ia-nuaria 1919 zglasiti »a podporo pri žu-panstvu eedaniega bivalisča. v Liub-liani pri policiii fpoliciiskih stražni-cah). sicer iim pre podpora Sel© od dneva zelasitve. Županstva Cv Liublia-ni Dolieiia) napravilo na podlagi pri-glasov razvidnostne liBte v enem izvodu ter iih pošlieio pristoinemu okrai-nerau elavarstvu. Potrebne tiskovio« nai si županstvo (v Liubliani policiia) pravočaeno naroćijo pri okrainih cla varstvih. II Kot >traino službom. o«iroma >traini zaslužekc ie smatrati fle res trajne, ne samo prehodno dobo traiaio-Če> dohodke. katere preiemalo begmW iz opravliania svoiih 3tanovskih doi£-* nosti. Dnevna mezda becruncev-domo-brancev, ne krati pravice do begunske podr>oro. kolikor srre ista osebam, ži-večim ž niimi y skupnem gospodarstvu. p^5 pa sami za svoio osebo nima-io pravice do nie. Prav tako se ne srne odšteti od begunske podpore preživ-lialni prispevok (roiaska podporaV Detstvo. da si ne more preskrbeti stalne službe, oziroma stnlnega zasluž-ka. mora beennec Ie tedai dokazati. c> pristoina oblast iz tehtnih razlogov to izre^no zabteva Pri osebah ki imaio po 5 6 zeorat navedene naredbe pravico đo begunske podnore v znesku po 4 K na dan in os^bo. ie odšteti od te podpore sleheroi dali ca*a traiaioči dohodek ftudi Dod-T>ore1 ki era begunec prejema iz kate-regoVoli vira. ITT. Ukaz bivžega ministrstva za nofranie stvari z dne 16. iariuaria 191^t drž. znk. št 19 ostane, kolikor ne na-pnrotuif* gorftniim določbam. v veliavi. Člen IV. prvi odstavek označenega ukaza se izpremeni v toliko, da more o zah te vi nnknadne begunske podpore v smislu 5 9. drž zak. z dne 31. septembra 1917 odločiti tuđi okraino fflavar-stvo sedaniesra bivalieča, ako se sedež okrainega clavarstva. kier ie imel bo-gunec pred evakuaciio svoie stalno biva li Sce. rmhaia v ozemliu. ki ie aedai okupirano po Italiinnib ali Nemcih ter prosilec nedvomno dokaže, ne Ie. da so dani vsi pogoii. na podlagi katerih M se inu po zakonu morala prisoditi naknadna becnnska podpora. temvec tuđi. da te podpore £e ni preiel. Naredba glede žigosanja bankovtev. Belsrad. 19. januaria. (Li. kor. nr.) .Tujroslovanski dopisni urad poroča: Fi-nančni minister je v zvezi z naredbama o žisosaniu in popisovanju avstroogr-kih in bolcarskih bankovcev na teritoriju države SHS izdal naredbo, ki do-ločuie. da morajo vsi denarnl zavodi, treovske tvrdke, akcitske In komandtt-ne družbe, zadruge, obrtna podletia kakor tuđi vsi privatnik! prflaTiti vse sto-fe zahteve v Inozemstru v kronski In fevskl valuti po stanju dne 31. januar!« 1919. Te prijave ie treba predložiti do 5. februarja 1 1. nadzorniStvn flnančne-ga ministrstva v Bel^radu, oziroma po-verjeništvom za finance v Zagrebu Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevem, Splitu in na Cetinjah. 16 Štcv. „SLOVBMKI NAROD#f ćm 20. jmanji 1919. Stran 5. 0 manufakturnem blagu. Prcieli ?mo v obiavo ta-le dopis: IzvecJel sern, da se beogradski trgovci, ki so bili neslani od srpsko vlade v svrho nakupovania blaga na An*!*-čko in švieo, do prazni kov povrneio domov. (Srbi imaio božirne praznike 13 dni pozneje). Kad bi prišel ž niimi v fiotiko. da se informirani o trgovcem položaju v inozemstvu, zato 8em skl#>-nil odpotovati v Beograd. Pred vsero rne ie zanimalo izvedoti resnico, kai ie 8 toliko nam obetanim američkim blage m. Koncem decembra ^e ie pojavilo po ljubljanskih trgovi nah voe trirovoev iz Bosne in Srbije, ki so hoteli nakupiti velike množine blatra. To mi i<- dalo misliti. Odločil sem se, da takoj odpotu-•m. Za potovanie ?e mi ie nudila ugodna prilika. Xai poslanik ie oditotoval, dne 2. januaria preko Beograda v po-oebnem aalonskem vozu v Pratro. Bil jo tako priiazen in mo spreiel v evo i voz. G. poslanik mi ie v Beoeradu ? svojo vplivno besedo in priporočilom šol povsod na roko Seznanil sem se z raznimi gsr ministri in prvimi trgovci na Je prestolice. Iniel sem dovoli prilike doseći svoj naruen. Minister za prehrano in trospodar-stvo er M. Ivanović mi ie bil izredno n ikJonien. Sklical ie sindikat beogradskih trirovcev. ki -o mi dali točna potamnila o trgovini v inozemstvu ter mi med. drueim povedali tuđi to-le: V Solunu ie res nakoničenesra veliko blasa naiveft iestvin. rarnesrn • »rodta, koloniialnecra in iralanteriičke-iza blaira, pa Ie malo manufakture Pred enim letom bo tožko mosroče iz Soluna kako blacro dobiti, krr =o mostovi, prodori in prosa železnice raz-drri. Pa tuđi ee bi se tam vzklarti^reno blaffo že dane* mosrlo izvažati. in ako bi Srbija vse oblačilno blago dobila, fcnr ea ie tam. bi ne zadostovalo niti za vse prebivajte mesta Beocrrada. Po-mi«1iti r>a ie treba, da ne eakamo Mamo mi Jugoslov.ini na blago iz Amerike, pnč pa etezajo tuđi druci narodi svoje roke po ameri^kem in anslr^kem bla-;m. — Velika Rubila. Romunna. Tur-ška. Bnlcrarška. Neim-ii«. itd. Vse te države trpe noraanikanie oblačilneca hlaea in pričaknje vse pomoći — od Amerike. Ansrloški in američki trerovci pa bodo na=o berlo izraMIi in nam ne bodo hoteli prodati Masra po ceni. O tem .smo imeli baž mi fsrnpki trgovci) nri-liko se prepričati, ko smo pred nekai dnevi sklenili dobavne pocodbe v Svi-ci in na Ansrleškem Kden izmed cof=po-dov mi Je pokazaJ sklopne liste od bla-o plačali 7 do 6 krat yi?ie. bomba žrm blaco. na i—5 krat viš-ie od cen ki vpi v tei draeinji rrredo na roko knruijočenm ob-instvii tor prodajajo blatro z naimanišim dc-Mekorn Tukai so vse manufakturne trgovine skoro prazne. Kdor ima od na^ih tr-covcev prevpč. blaea. ea v Srbiji in Bosni prav lahko ororln Z«to n» čuda. da so prišli trerovci iz Srbiie in Bo.-ne v Ljubliano po blai?o. Cene na tnkpi^niem treru ro pa v vsem blagu približno ifite kakor v Ljubi i an i. Prepričal sem pe. da po tista porobila o uvozu blajj.i iz Amerike in Solu-nr» brez vsake podlace Frano Voka^*. Priobčiijomo ta dopis ker ie oro-zna?ilen za nape razmero! Tn formira I i smo se o zadevi na priPtoinih me«tih ter poizvedeli sledeče: Poverienik z«» Trerovino in industrijo s© ie trndil v po-tu svoieera obraza, da bi pr^trovoril mami fakturiste. nai v hvaležnem spominn na o^Tomne razne dobije vržejo poda i Tia trsr še optale svoje zaloee z izirabri -5—50%. tako <*a bo blaaro pristopno tuđi uradniku. dolavru itd Prepričavši ie grospode. da no izcnjba itak neizojzib-na ker ie pričakovati v doerlednem rasu prihoda arnorL5ke«Ta blaca in rfp se mu ie posrečilo maimfakruriste nr**eo-voriti v izda ten popust na lastnih ee-naJi. In sedai ne pelie mož ki ea je ste-•i med naihuiže voine dobičkarie. ki ie kot manufaktTirist ku >t*eval s sirom, >eanjem. soloh z vsem in imel vsled toiTa velike težave a sodižči. ki je torei izmed zadnjih poklican za reprezentan-ta slovenske manufakmrne trarovijte. >v selonskem vozu pr.nAkeca posfani-ka< v Beograd, mištifikuie tam ministre in trgovce ter iih zaneliui« v mne-njo. da ie pri na.« manufakturno blasro *e prepoceni. da bo še dražie. ker no-modi od entente (livala bos^H ni pri- • akovati. da nai «e torej slovenski tr-crnvci krčevito drže nesnosnih vojnih c?tl ter ne žrtvuieio niti vinaria svo-iih oerromnih voinih dobicicov. — .Svarimo slovenske trgovce kar naiodlo^-neie. nai se nikari ne vsedeio — v salonski voz s. Vokača, zakai vlada ima v skrainem slučaju tuđi Še druffa, "jstretsa sredstva na razpolasro. da prisili blago na irg po razinerani pri-inornih cennh. In prav bo storila, Če >e bo pri tem ozirala v prvi vrsti na ogrromne žalo are er Vokača. — Mero-dafne krofi'e v Beogradu pa prosimo. nai neusmilieno postaviio na prac vs»-^'esra trerovskegra posredovalca iz naših krajev. ki ee ne bo mosrel izkazati 8 Driporočilom Narodne vlade. Spomnijajte se Družbe su. cniifl id Metoda. Postavljam se. Vsled volje presvctUga vktdarta poklican, da pri Češko - slovaikci r#-publiki prevzamem diplomatsko zastupstvo Kraljestva Srbov, Hrvatov in Sto-vencev, selim se v Prago. V zlatej materi Pragi preživei sem leta mlađega navdušenja. v njej pri-pravUal sem se za čakajočo me nalogo v službi naroda. Vonja vodi me pod večer življenja zopet pot in srećen bodem, ako mi bode mozoče. posvetivši \ei svoje poslednje moči. korist:ti svojej velikej. se daj ajedinjenej in svobodnej domovini. Kakor mi Ie svoje dni nrepenevalo srce po domaćih gorah in poli an ah. tako boda tuđi sedai misli moje často poletavale v mili mi slovenski raj in nad vse đrafto mi belo Ljubliano. tori-Sče mojega bivšega praktičnega delo-vanja. Na njenem polju upam tuđi najti kedai večneaa počitka. Vsem. ki sa me ohranlli v blažem spominu, zlasti tištim, ki so se me še v posledniih dneh spominjali, iskreno: z Bozom! V Pragi, dne 16. ianuaria /9/6. IV AS ti RIBAR minlster - poslanik Nie«ovega Veličanstva kralja Srbov. Hrvatov in Slo-vencev. Dnevne vesti. — Deuut&rija dnnaiskem poverie-nika SI1S ori \i krali. Vi^oojuiHtvii regentu Aleksandru. Dunaiaki voia&ki i overjenik SHS, r.mil SleTanovič, ie i>o?*lal kot deputacijo trc poroenika Maksimovi^a (SrbaV poroenlka Beuo-vića (Hrvata) in dr. Brežnika (Sloven-c-a) k Ni. krali Vtsoćanstvu reeenfu Aleksandru, da nm vrneio dracoceno-Fti, last rodbine Karacioranevićev. ki so bile za rasa okupaeiie ukradene iz konaka v Beogradu. Deputaciii ie bil na prošnio Doverienika dodelien od an-srleške misije na Dunaiu stotnik Gerard Fitzwilliams Deputaciia je bila 5 t. m. ppreieta od regenta v avdiienci V avdi-jenoni dvorani je bilo na mizi razvržoe-no od Kemcev ukradeno draeoceno orožie in polee ie stala železna kasa * kralievskimi insi srni Jami in kola mami. Ob Y%, na 12. ie stopilo Xj krali Viso-eanstvo v dvorano 5> posameznimi elani deputacije se ie dlie ča^a priia/no in liubozniivo raz£rovar\al. vprašal za de-lovanie poverieniJtva na Dunaju in na koncu vdiience. ki ie tmiala kake pol ure. rekel deputaciii: >Recite vašemu komandantu Stefanoviću. da se mu srč-no zahvaliuiem za niesrovo u.-*ne5no de-Iovanie na Dunaiu in za stvari, ki mi jih ie vrnil. Na moio pomoć morete v vsakem smislu računati.< Dr P. Brež-nik. — Impozanten shod JI>S se je vr-sil dne 12. t. m. pri Belianu v Kočevju. O vzrokih avetriiskeera noloma. o novih državah. nastalih iz ruso vin bivše Av-stro - Oerske. je na ppdln^i narodnost- nih in državnih zemlievidov pređa val Z dr. Ivan S a i o v i c Isti ie tuđi podal pazno ffa zasleđuiof'emu obcinstvn pregled čez .-vefovno politiko in cez seda-nii položaj Jusroslaviie ter Slovencev »e nosebei. Za niim ie temeljito in po-liudno obravnaval nuinost oolrtične or-ffanizaciie e dr Stefan R a i h. Rflzlo-žil je v?e tri proeTam^ nnsih političnih atrank posebno pa JDS ter je po nje-crovi razlarri nrisfonilo k kraievni or-ffrnizaciii JDS v Kot'eviu takoi nad 40 nadaTinih novih elanov. Kato 86 ie vrsil občni zbor kreie-vne orcanizaciie JT>&. kior -o se temoliito pretrčale strankine in krajevne razrnere ter -torili potrebni škleni. Izvoli! *e ie nov odbor za poslovno leto 1919. ki ie ==ect«vlien tako-le: Pred^ednik z dr. Ivan S a i o-vie. odvetnik nameFtnjk in nof*estnik: I. podprrdsednik tr. Petcr Miklav-v i f-. ži\inozdravnik: II. podnredfled-nik e. Aloizii Arnelini. finanene straže nadkomiflar: tajnik e. Aloizii K 1 e m e n č i r:. voditelj filiialke roi zar: blaeainik e. Anton Cetinski sodni nadoficiial: vsi v Kocevju. Ođ-borniki zn občino Kočevie: ft. Ivan Lavrič. na rizom valni delaver: c Jože Berlan. delavec; ft, Boniamin Rntai. -kladifični moi^ter: e. Fronce I^esiak obrntovodia; et Anton Kaifnž. velein-diistriiec in s Frane Kadunn. davčni nristav v p.: vsi ▼ Koč^viu. za obfino Livold: Janez Levetik. pose^tnik. Dol-sa vas in er. Janez Križ, posestnik. Tji-vold: za občino Novelaze: e Anton Ste miša. vod i a bolni >knea tirada in e fvo Cetinski, poseatnikov gin. oba iz Morave: za občino Ko^evska Reka: ff IjOvto WeT>er. popiestnik: za oblino Oo-ton'co: s. Ivan Dnkoi. po-aie«tnlk: za oblino Mozeli: e Franro Vardiian zo-sti!ni<"ar. Zdihovo: Ea ohrino Stnra cer-kev: s Peter Krali: za občino Bela: e Gre^or Smrcut. po^estnik. ^alkava« Projrledniki: t* dr. Btefan Raih. odvetnik in &. Peter Vovk. davani ofieilal. oba v Kočeviu. Deleeafi y zbor zaup-nikov: es dr I\an Saiovic. dr Štefan Raih. Anton Kaifez. Jože Berlan. An-ion Sterni^a, Ivo Cetinski. Janez Križ in Janez Levstik. Razentesra ro 8e imenovali še Ate vi Ini zauoniki in porode-valci no <^elem Koćev^kem. ki so pricte-ljeni direktno nredsed^tvu — Pr*TTtt r slafbo ie bil okrafn! clavnr dr. Milko L u b e r. kl 1e plužbo-val v Tmni6trstrn za uk in boffoćaetle na Dunaju. in ie prideljen oddelku xa uk in bosročastie. — Umri ie na Drmaju, dn# 9. !.__«. x Joaip ParHfek. stotnlk PT!5, brat dr Juliiana Pavličk* na Jeeeni-cah. Naše Požalie? — Zemliišift za »fortMke UcH^ n*n«. Povelifltvo slovenske tarifo bo ukrenilo potrebno, da se bo pri razđe-htvi era^cin oziralo v prvi Trati na brantelie slovenske zemlje. Droatovoli-oe slovenske legija za Koroško. — Iriava LinbliMuikeffm korMOoa-denfcieff* nrmdm. ^Slovenski Narode je pod eroreniim naslovom orloMil epo-ročilo. 9 katerim ljubljanski koreBpon-tfenčni nrad javnost obveSda o đojgtvu, da so fle zadnje čaše tu in tam po nem-iko-av^triiskem časopisjn poiavile ju-ffoslovanfikim interesom nauprotnioče vmrti b tikftna onaćbo Yiia da ^ te»- lee roormJ mošUL da iiliI fm ▼ *vM poalaJa ff jifbli—fika uradna sporoćevaliiiea. Hkrati ie nad korespondeneni urad is* iavih da kaipada ne more izslediti in savrniti prav vsake lturoslov&Oćkim in. teresom naeprotuioće časniške beležke. da pa bode vedenje in deiania Juiroslo* vaaov bolie nearo vsak dementi spo-vrela vse take e prolomim namenon obelodaniene ve^u Po v dar i li je. da ie liublianski korespondenr^ni urad zeo-rai oznaćeno sporočilo v primeroo svarilo lahkoverne iavnopti po telefona poslal zunanjim koreepondenenim oradom prošaio, nai ie obiaviio po listih. da preprečiio nadaiiuie slorabe označ-be ljubljanske uradne sporočevalniee. oziroma čitateljstvo opozore. naj bo oprezno Slovenskim listom ie ljubljanski korespondenčni urad to »poročilo poslal z oamenom. da obvesti tuđi nažo javnost o tem nehonetnem pojavu v nem»ko-av^trii.^keiD časonisiu nikakor pa ni hotel nemara iziuviti. da v bodoče riploh već ne bo dementi ral. — Voiakom bivšera topničaretva Štev. 128. in 106. Razširile so ^e eovori-ee. da ^e ie pri topni^kem polku štev. 128. raztro^ila in pogubila vea civilna ohleka. ki \o je bilo odtlalo moštvo pri mobilizaciji ali prei v hrarabo. — Po-vedano bodi torei vsem ffnri misleoim. da sa Ie res sicer nekai oblek med se-litvijo z Liubliano v Celovec*, Dunai««ko Novo mesto in Maribor poraz^ubiio. vendar yn vsi toza*ievni zapiski v red'i in bode vsak. ki je oddal obleko v lirambo. dobil ali svojo, ali enakovred-iio tujo obleko. — Slično velja tuđi za pripadnike razi.-lecra se topn. polka M. 106. kar ie provzel topn polk čtev. 12S v oskrbo. — PozivHaio fo 8 tem vsi in-tere^entie. da nemudoma, ali pišejo po hvojo obleko. ali *i pa opebno prideio po nio v maribor.-ko tooni^kn voiosni-co. — Obleke *?e bodo pošiliale tuđi ho-rcnlnikonu nko Ie toh prodnio potrdiio pristoiDu župunMva. — V pismenih proi^niah se nai navede: žarža, ime. na-homi lemik in roistno leto inirtnik* ohleke. — Topniško povcljstvo SHS v Mariboru. — Plače van ie davSčin na Slov. Ke-roškem. Davščine (direktni davki. pri-.-, to i bi ne itd ) &e na Slov. Koro^kem, kakor povpod drutfod na Slovenskem ni-majo več plače vat i h položnicami du-najskeffa poJtnohranilnir-neea urad.i. ampak do prrkllca v erotovini pri pri-stoinem davrnem urad'i. Davnine nai &e plačuieio to<^no. — Finaneni dežeini ravnatelj. — Tujka v narodne »vrbe. Emilija Ga^parotti. becunka iz Gorice, rodom Ttaliianka, ie v roke dr. Kalana v Celju darovala 7000 K v razne slovenske narodne in dobrodelne na mene. — Sprejemanie strank. Stranke se .«prejemaio pri Voincm dopolnilnem poveliRtvu Ljubljana samo od 8. do 11. ure dopoldne — Vojno dopolnilno po-velistvo Liubliana. — Akademski Dom v Ljubljani Ker vkljub vsem notiram po naših ča-popisih l?otovi sr. visokošolci že vedno ne znalo dopoRlati pravilno opremlie-nih procent, iavlia tajništvo Akadem-pkeara društva, še enkrat sledeče: tišti, ki hočeio biti spreleti v Akademski Dom brezplačDo. ali proti znižanemu plaćilu. nai pošliejo tajnistni Akadem-ekeera društva, prošnje & ^ledeeimi pri-loirami: nbožni list marnritetno izpri-čevalo in če moeoče. radi potrdiio o upisu na eagrebsko nniverzo.. Even-tuelno rudi notrdilo o voiaškem službo-vanm. Oni diiaki torei. ki so prosili za brezplačen ali polovi^en vsoreiem v Akademski Dom pa še nišo poslali 20* ri omenienih nriloc- nai nemudoma poŠ-lieio dotirane priloee tainištvu Akadem-skejra društva v Ljubljani — Pri žiffosajiia bankeveev nai občinstvo samo na to pazi. da dobi vgek bankovev za 10 K ali već polesr štampi liie tuđi ^tevilko zapisnika. Zsrodilo se ie pri par komUiiah izporMka> da so pri manjšili množinah bankovcev (brez pismene priiave) posnbile na bankovce pripisati tuđi številko. — Li ud je. ki ne stanuieio v Ljubljani, mo-rajo iti Ie k svojim županstvom žieosat. ne v niesto — dolski ponk. Vrc one Sole, na katorih je Ml radi žicrosania bankovcev pouk od 13. dne t. m. prekinion. imajo od 21. januari a t. I. pričenši zopet reden pouk. — Bejmneem. ki no dobivali do se-dai beffunsko podporo na plati Ino pole okrafnecm aiavargtva: odd. 8krb za vojne becnnce v Liabliani. se je beffuneka pod pora vsem brez i^ieme na podlaci naredbe 5t 267 uradne^a lista s 15. ia-nuarjem 1919 ustavila. Ker bo boeun-ski oddelek podpore po dolooilfh tui? redbe št. 260 uradireera- lieta na novo odmeril. «e noraio v«i W«r«nri tecga okoliAa ki imaio po novi naredbi pravico do podpore. oe io hocejo m dobiti, na novo zorlaaiti in Ricer v Ljubi i an i pri policiji osiroma t>ri r>oHriif?kih stražnirah dotične era nvretnesra okraia kjer štanujejo. v okolici in %- vrhni-Skem okraiu na pri županstvih. Bearun-ski nrad do konca febrnarja n© bode ppreiemal nobenih prijav, da zamore hitreie izvršiti odmero — Vodstvo obf inskih noslov na Je-ftiei vri l>iv»Iiani se je po veri Io Francu Pečniku ▼ Stožirah Temu fferentu se je obenem dodelfl sosvet osmih ćla-nov. — Razpaščena ob^inska odbora. Občlnskl odbor na Kudi v velikovčkem okraiu ie razD"^<'en Za eoronta ie imenovan Stefan P r n n t s o h v Dolinii vael, ki sta mu priđeliena dva prised-nika. — Istotako ie ra7,oui»cQ.n obdinski odbor v Vnkovskem dolu pri Jarenini Za irerenta ie imenovan ondotni poeest-nik Franc V e r h I a č — 2elesni$ka «vexa Liabliaaa-Karlorar. V zadnjem času ae vedno bolj mnofte pritožbe od strani potuioce-ra občfnstva radi nesnosnih razmer na profft BnJbnjarci-Karlovac. Osobito pa se potnikf scražaio nad slabuni pro-Tnetniml trezami na prestonni postaji v Bubniarcih. Bodi dovoljeno. da podamo ttidi od nafic strani nekoliko porodila o tei sadevl. Namesto proiektovmne direktne zrese med Lmbliano in Karlov* cem je nastalo po lasluci bivša nadšar-•ke ielesničke uprave prometno skroth calo. da so bili notniki prisiljeni pre-stopati na madpostaii Bnbniarci i« av-strijsbeea na madžarski vlak. Ranaere se ie do danes nišo prav nič sboliaala vkliub prizadevaniu liablianakeca dr-žavnoželernj Skeim raTnatelivtTa* Kle kte m nahaia kttafi nitkove retitre? | Kmala po uataaoTftvi Juroelavije se te b slovenske strani etorilo vse. da so končffeo odstraniio ovire v Bubniarcih. Koiiesm novembra ie stavilo linbrian-ako ravnateljstvo s;eneralnema ravna-telistvu hrvatdkih teleznic koDkreten predio«, da ie pripravliano takoi pre-vzeti z lastnim osobiem. stroit in vozovi ceiokupen promet na proei Bnb-ni arci-Kar lovac. Obenem pa ae ie is-reklo ravnateljstvo ćelo za to, da pre-vzame vso pro^fo v svojo upravo in obraiovanie. Hrvatsko generalno ravnateljstvo železnie v Zajrrebu se ie v principu izreklo za predloer ravnateli-stva v Ljubljani, vendar pa se direktni promet ni vpostavil dosedai vsled teh-nićnih in pa tuđi tarifarnih ovir in ne-prilik Ker ie zadeva načelno rečena je potrebno, predno se vpelie naraera-vani tiirektni promet, vendar odstraniti v«»e tehniene in druc« ovire. Tedai se bo sele lahko otvorila toliko zaželiena direktna zveza Liubliane s Karlovcem Pri tem bodi Se omenieno. da so se sto-rili od strani liublianskeira ravnateli-t^tva že v**i koraki in da bo pkorai ko-tovu kina hi uveden direktni promet, ki bo zadošćal vsem sedaniim potrebarn — Delavcem. ki so delali v Nemčiii in vsem onim. ki t*o dobivali kako po-kojnino ali rento iz Nenu-ije. I. Vti de-lavci, ki h<> bili zaposleni pred in med voino v kakeni rudniku ali v drutrem podjetm v Nem^iii. i majo tara .^vui*v rodbino brez sredstev in 1ih nišo pustili v Nemelio. naj naznanilo pismeno pover-jenii^tvu 7.a socijalno skrb«tvo nasled-nie podatke: a> Svoie ime. poklič, se-danje bivališče. kje zaposleni: b) v ka-terem kmiu v Nemčiji živi njihova rodbina, (natančen naslov) in Žtevilo otrok: c) ali ima pohičtvo v N'enjćiji; d) larftni zasluiok: e} od resa živi rodbina. Tf. Vpi delavcl. vdove in pirote. ki tso dobivali rente ali pokoinino iz Nerariie in iih sedai ne dobe več. naj to pismeno na znani io noverienjgtvu za so-rijalno Rkrbftvo v Liubliani. V naznanilo ie podati nnfllednia pojasnila: a) I ine. poklič in hivališče: b) po kom dobo rento ali nokoinino; c) kedai ie prišla zadnta renta. Naznanilu je priložiti uradno potrien prepis dekreta, b katerim ie bila odmeriena renta. Po možnosti je priložiti tuđi zadnji odre-zek šeka, 6 katerim so dobili izplaćano rento. — Zameni&va nem^kih »lei . Bankovcev. ki iih io izdala Banca Generala Romona, takozvanih >nemških I^eic avstro - oKTska banka ne zameniava, pap pa Uh zamenia >depUch - osterrel-chiFches Staat^amt fiir Heerenwesen Abt. 15« na Dunaju. — Aiurleški ueni tefai se nadaljuje takoj. kakor hitro se vrnem iz Gradca, kamor sem odšel poslan od Narodne vlade. Nadaljevanie se oelasi po časni-kih tekom malo dni. — J. M. — Za inienierie. Stavbeni in strojni inženierji z dovršeni mi akademični-mi ^tudijami. kateri žele vptopiti k iuž-ni železnici. nai 8« zulase pri ine Iv. Sega* etroinemu referentu iužne želee- niče. srlavTii kolodvor. — Uredništvo »Slovenske žene«. Linbljana VII.. prosi slovenske pi9ate-liicc in pisatelie, naj Drispevajo za li«t Le na ta način bo list doaegel svoj smoter. — UpravniŠtvo »Slovenske Šene«. Liubliana VII.. prosi zavedne Slovenke, nai se priarlaee sa poverjenice v po« sameznih krajih. tTpravnidtvo iim dr> poslje nabiralne pole. Pa že zdai poziv-liemo vse zavedne Slovenke, nai aeiti-rajo za svoj list. da se razdiri čim na-i-boli. — Ciirarete in smo&e £a naše vojak© na koroški fronti se lahko oddajjo ▼ Sentiakobski knjižnici ob kniižničnih urah v torek. četrtek in soboto od K5. do 7. zvečer ter nedelio dopoldne. — Kadilei si usoiamo finančno upravo v Liubliani vprasati. kako da more dovoli ti dobavo tobaka v zasede-ozemlte ko Italijani preko Trte ne poste ne živeža ne drugih produktov. In kao si predstavlia »1. financa kontrolo, ki je pri nas tako stroga elede razde-litve? — Umri ie v soboto 18 i. xn. gospod Takob Krali, dežeini ^tavbni uradnik. Pogreb .^e vrši 21. t m. ob 4. uri iz ljubljanske deželne bolnice k Sv. Križu. Prizadoti rodbini naie sožalie! — I'mr! ie v JLinbliani za-sebnik e Teodor Lnckmann. — t'mrl 1e v Iz-lakah z Andrej Groblar ml. tajnik posojilnice in obline v Izlakah in urad-nik antimonskega rudnika — Služba dolskera sliure. Na I. državni crininaziii v Ljubi iiuii je razpi-cana. Prošnje ic vlacrati dc* 20. februar-jft 1919 pri Višjem £oL=kem svetu v Tijubliani. — Dvoje volov je n^lo neznahokara v «oboto poooldnc ob 5 uri iz mestne klavnico Voli imaio vrezane rimske ^teriHt«1. Kdor bi kal vedol o roleh. nai to naznani vratariu na mestni klavnici. Svari pe r»red nakupom volov. V Mo»tah ie neka učiteljica, v 3. a razredu, ki p repo vedute ueenkam in nčencem telovaditi pri sokolskom na-rasčaiu in iim proti z raznimi kaznimi Oporni nj am io. naj pusti nčencem v tem oziru ruto proeto volio in nikar ne aei-tira za to ali ono društvo, kar aploh ne spada v solo in podnk Ib Trfcovelf nam piSeio: V narod* nih vrstah oboe znani in priljubljeni n France Zužek zapuAoa Trbovlje. vo-^ebno posrre^ali ea bodemo pri narodnih priroditvah. Selimo mu pa vse nat-boliče v Pelin, kamor se naseli! — N Vodnikovo slavile v Ptui«. V nedelio. 12. t m. »e ie vršila v risalnici tukai&nie simnasiie kratka, toda krafno nspela svečanost v Rpomin Rtoletni-ce Vodnikove smrti Dvorana io bila okrašena * finim okusom. Slavlja ee ie ude leci lo razun bolske mladeži številno obćinstro. Po po*dravnem covoru q ravnatelja Vajde Ie zapel meSani zbor. aestoječ ii ftimn. cojencev in goienk pod Todatroni z. Serone Vodnikovo »Zadovolini Kraniec< Zatem fe predavala ncenka IV. rasreda Vlasta Horvat Praieraovo >V anomin Valentina Vod-nika«. noenka III. razreda Milica Sen-car >Dramilo mojim roiakom«. nfenec V. razreda Habiiančia pa »Zadovoljni Kraafcc. Lčenec VI. razreda Kainih fe v dobro aeetavlienera in glađkeni go-▼om oriaal oeentkovo iivlienie in delo. Kalo ie ucenec Jerfie predavat >Moi (popenikc, ućenka VII. rasreda sdd. Stnheo pa ▼ okomi narodni nosi >Ilirt-la oiiTlictiac. G prof. dr Komlfanee i% »■Muhi ia covocaiako ^iiijibmi um* sUkal dobo alovenskcea preporoda pred sto leti in globoki pomen denokrateko-kultura©** deloTania Vodnikovesa, ki nam bodi danes, v dobi na^esa druceza ia konćneea vstalenja, vzrled resnes;* dela. vztrajne pridnosri in nesebične požrlvovainosti sa narodno dobrobit Svečanost i© «arr»il BBeSani »bor a himno. ^ Društvene vesti. — Obćal zbor SekoU II. ^e K* vršil ob veUId udeležbl bratov in sester v ncdcljo, dae 19. januarja ob 9. dopoldne v telovad-nici sole na Prulah. Starosta brat dr O. rettich ic pozdravi! navzoče ter na^ kratko orisal brczdelno dobo vojne, bodreC brate i i sestre k novemu vztrajnemu delu na vsch sokolskih poljih. TaJniSko |K>ročllo brata dr. BorStiiika omenia delovanie društva ter se spominja tuđi med vojno padim članov, posebno bivšesa načelnika br. Ja»-ko Trčka. Navzoci se v rnak so2alja dviK-nejo s sedežev. B1a?raini5ko norocilo brate Valjavca izkazuje 4494 K 80 vin. gotovint. Foroćilo načelnika br. Ant. Vidmarja po-daje sliko razvitka telovadbe v najnove!-šcm času tako pH članski telovadbi. kako«* pri ttlovadbi obrrneza in Solskega nnraSCa-)d. Tuđi telovadba članic in Žcnskega nara-^čaja vrlo napreduje. Pri nito sledečih vo-litvuh je bil izvoljen slcdell odt>or: staro-vta brat dr 0. Fettich: podstarosta brat J. Smole; načelnik br. Pavlin Ivan: v ostali odbor pa bratje: dr. BorStnlk Vlađ.. Valja-wc Aleksander. FlorjanCIČ ToSko, Posačnik Anton, Mlakar Fr. ter sestri Urbančič Ivanka in Škof Ema. Za na-ncstniKe so Dl I i izvoli eni br. Bevc Josip. Jesenko Stanko, sestri Kučigaj Tinca in Korfcki Slavka, br. KrapeŽ Milko in Vidmar Tone. Za presledovalce računov so bili izvoljeni br. Koclan Vinko in Ravtar A'cihior. za namestnico pa sestra £terk Katica. Za delegata za zvezni ob^nJ zlx>r se določita br. Fettich in Pavlin, z* delegate za župni občnl zbor na 10 Člnnor. Članarina se določt: za n^tanovnlno 10^' K, kot mcsečr.i prispevek pa 1 krono. - ■ Kk .:-no -se izvoli za zasluge, ki jih ima za društvo starosta brat dr O. Fcttlcii. za častnepa člana, nnknr ta zahvaljojrč *c za. izkazano mu zaupanje ter bodreć k novemu delu, zaključi zborovanje s sokolskim Na zdar! — DniitTo za zeradbo Sokolskcra ila-ma Sokolu IL ie imtlo v nedeljo. tako} po obenem zboru Sokola II. svoj občnl zbor v telovadnici sole na Prulah. Predsednik bra£ Krapež M. pof.đravi navzočc ter se si>omi-nja zlasti umrloga podoredseđnika br. Fran-celna. Tajniško poročilo. ki vsled vojne nt izkazoi© posebnostii se odobri. Blas:ajni5k»» poročilo irkazuje 6172 K 72 vin. dohodkov in 76 K 54 vin. izdatkov. tako da znaSa društveno premoženje 6096 K 18 vin. Nov odbor se izvoli sledečr: predsednik br. Krapež Milko: pođnrcdsednik br Šterk Peter: odbomHri br.: Kocian V.. Hiršman Pavet Pratovž Fr^ Roje Valentin. Koleša Kdi tor sestra Sfanovec Anica in br. Žitnik Martin. Za namc^tnikr ?o bili izvnljeni br.: Sexlaf J., Bevc Fr., Carman J^ Skoda J. ter sestri Bleiec Pcpca In Orobernik Marija: xa pre-sdedovalce raćunov br.: Smole J.. Mam Fr, za namestnico pa sestra sa. dr. Bor*tnifro« va. — Ustanovnina se določl na 50 K. Clt-narina lerno na 7 K. Na obeh zbororanfU? <;c »e ?hrafo l«0 K prnstovolinlh nri«:T)€vko%'. Kl se ra/dete -ned r*be dn?^tvi. S Dozlvrmt j't v«tra'no delo »e zaključa! predseđnžlS zborovanle. — ?enskn tetovsdto drn*tvo ▼ Lta^* Haiti DriCne vsled raznih nastalfn caprek tf rednim ponVorn v sredo. dne 20. tarmarftf ob 5. m>po!dne v lelovadnlci Mftd»lnc VpJ-sovanfe se vr5* istofam v^ako sredo tu *o* H^to nd 5. do 7 rvcJer. SoreJemaJo se de* Miče vsake starosti, de£W na do 10. HtK, Voisrina «na$a 2 K. m»*sečnf nrtsnevek 2 H^ za tri coienke etie rcdbfne S K. Radi đolo* Citve ur se orosi fa takof?nfo ždasitev. — Dnrštro flnančnfli koticeprnfti ur*Š» nfkov fra Rlovenskem Ima svoj rednf občnff zbor dne 26. iannaHa ob 11. *dot>oldne y prostorfn flnančne^a deŽtlnflBa rmvnateff« ^.'3 v T.hiMfani. — Obe>! rbor slnT«*wefc|fi k»» »metrom * L?wt>Hnnl se vrS! v nedeljo. dne 26. januar-' ia 1919 v nradnlrt prostorih na Vodnikovem trjm št. 5/ff. nadstropie ob 10. dopoldne. Ker 50 na dnevnom rcđn vafne reč! fn kef se ist? dan popnldnc \t^? u<:tanovn! občirf zbor društva državnih uslufbenccv SHS za slovensko ozemtie. nai se. člani polno?tevf-no udele^e. -- Odbor. — Odbor čitafnlce pri Sv. Leturt« +> Slov. jcor!cr»fi za leto 1910.. Th. Janko LešC-l nik. pred-ednlk: nčite?f Vckoslav From. ta|-nik :dr. Milan OoflšeL Maffajnflc: nCIteffle^ Ivanka Kocmut, knjižnicarka; veleposestnllč Franjo Breznik. tr*ovski nomočnik Siroti Oorfup, Vontrolor Lojze Ja^odic. poStstt Franir> Krajne, učitelt Zabukovšck. od* borniki._____________________m Pofzvedbe. Kdo kal ▼* o Aloizihi Hravatu. sedaf 27 let starem. Iz Ootne vasl pri Rudolfo-vem. OdSfl je meseca marca 1915 kot pn* stale* 27. domobranskega peSpolica proti Rn-sf)i. Od tak rat ni od n jetra nikakega poro-čila. Govori se, da )e prišel v rusko vjet-nlStvo. Prosi se. da se eventualne vesti spo« roči na naslov sestro Ane Hrovat, Gotntf vas št. 13, pošta Rudolfovo. Deioft takoj nazali Znana oseba, ki |# v soboto odnesla nov dežnik s stojnice na« sarja Blzilja. se opo^aria. da sra prinese tako} tja naza), sicer bo prijcU na «lid. Jugoslovanska umetnost v Parizu. Poročtta v raznih Ustih o tei prtrt* ditvi je treba spopolnitL V Parizu se pripravlja velika med< narodna reprezentativna razstavđ umetnosti, katere del bode zavtemata umetnoet Jugoslovanska, Pokroviteljstvo razstave je prt< vzei predsednik franeoste repabOk€ Poincare. Slovenska dela, katera «o bila iz* brana po itmotniski komisiji, je tialđ Narodna vlada prepeljati v Zagreb. 04 tam se prepellejo skupno 9 srbskhnt lm hrvatskfml umetninami v Dubrovnik, kjer sprejme ekspedicijo po svoji mteiH franeoska vlada, ter jo prepelie z vojno ladjo v Marsailles in dalje v Pariz. V tem, za naš narod odtočUm* čašo. je v sredlščtt poHUčidh đopoška* predstavttev naše itmetmiSke ko&mr* emfaentnesa pomema. in iw*hmtK šđ W0 AGU MMriKt ■ ~' ■ ■ Stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 20. januarja 1919. 1* • Stev. HMHftihMi ariamafaattaUbi nanrano ginonsiB. Smrt majke J«jpovic«v«. I>ram5fca pcsem v treh spevih. &pisal Ivo Voinović. >Smrt maike Jugovičevc je na-vi-oletni večer, ali zdi t>e ti. da si priča brezupnemu boiu in procadu To vfo dola Voinovičeva impresionisti čna, umetnost virtuozno po-«ojena ubranost. ki io doseza z naieno-stovneisim: pomoćki Ista poezija te. objemljo. ko se zvezdc kresnioe pređi brezijla.-iH? noerebneera izprevoda. ko nest' carica Milica slavo e>em o vstaienju in ?rrobodi. poro ioni iz krvi na Koso-vem poli u . . In ta konrni zvok io ti-slo. kar ob vse i nepopisni trasnki ublažuje mrarni urinek Vojnovičevesa "umotvora ter potriuie. da mora trpeti. kdor se nuvoaled dvisni v novo, ozar-ieno živlienie . . . Režija so^poda Xufif» * Ie v soboto potrudila, da ie opremila predstavo z izrazito ubranostio. da ie torei liainrci sernični a nara t deloval skladao z deisiniem. Vsi prizori prvih dveh slik. tuđi kočliivi prizor z zvezdami krcv^nicami. ±o se posrećili presonetlji-vo dobro: samo oder se nam je zdel r-asih vendarle malo pretomen. reftek-tor na H bil nuli Lihko bolie opravlial -voin >!užb<> Predstava sama ie potekla srladko. vlosre -o bile dobro proučeno, troheisko deseterce so vobče govorili ustrezno. dasi so i ih ponekod seka-li. izražunje ie bilo vecinoma primer-u«> o ten i ono. Maiko Juisovičev ie pred-s^avljiila kot i;ost srospa Bor&tnik-Zvonarjeva T7.«tvarila ie označno rin ponosne in neizprosne srb^ko ma-iere tako v nastopaniu kakor y mimiki in gnvorici: umetniško ic izkle.Qala /lasti prizor /- Ansrieliio in Damiancra v ilriijji sliki: prav tako ie položila visoko trairiko v kunčni prizor, kier ie i'-iholo^ko resnično prikazovala vse uorie veli kesa srca in ponosno radost. •!;• je t o k o umri sin. ki ca je mati od-Uila kot otrahopetca. Vendar pa nam ie • ii-ili zveuel nien cl:\s nekam presuhot-no. preodsečuo. ko h\ hiln morala v "tem plaii žeroć^i toplina, oziroma \"re-la obupnost užaliene dn^e. Obcinetvo ie /r*ametiifo utnetnioo odlikovalo z erlas-nu pohvalo, mimo tesa je preiela lepo «;vetičoo tlarilo — I7.borna ie bila co--»potlifna Marjanovit - Markova kof Angieliia. ker ie intelierentno oživ-Ltaia. svojo i ura s pristnim čuvstvom in & tragičnim zanosom: bila ie to do--ilet nien a najboliša vloga. Tuđi zospo-riićni Šari č e v i srre- za Kosovko de-> oiko vse priznanie. ker ie vizionarno bistvo svoie vloee uveliavliala z nai-lepšim nmevaniem »Starka cosoe Buk-sekove se je srečno družila z liki na katere je Voino\*ić tako mojstrsko urojiciral ugodni do2"odek na Kosovem C)oliu. — Kot Damian ie erospod N u-k i č razdvoieno notrino svoieffa junaka očrtal zlasti z jarim glasom ter je v prizor, ko se poslavlia od matere inže-ue. položi 1 vso dušo: erospod Danilo ie ieral cruplarja pondarno in v izborni oia^ki. .Skupine so bile všečno prireje-ue. snalie majke Jucovic-ev so «vofo manise vlosre izvedle brez poeebnih hib: motilo ie samo. da se nišo vselei toC-no uiomale v izrekaniu sknpnih ^tavkov — ki pa itak nekako motiio sami po sebi. tako da bi i ih V»ilo bolje raz-vezati v pos^mezne vzklike. — Vtisk oelotne predstave ie bil glohok: pogrla-vitne igralke in ierak-e ie občinstvo po vsakem deiani". poklicalo na oder. — ZaeJetek predstave se ie zopet zakasni 1 za četrt ure: sledalisko vodstvo nai vpndor od red; enkrat za vsel^i. da že nre^tanetaka brezobrazna zanikarnost! —n— — I« etedaiftke pisarne. V ponede-Ijefe 20. januarja Tvo Vojnoviča: Smrt maike Jusrovirev za abonement >Cc. Predstava »e. pricne ob 548. zvečer. — V torek 21. ianuarja ob ^8. >Caikov-akecra opera >Jev*enii Onierin<, za abonement >Ac. — V aredo 22 januari a Ivo Vojno viceva drama >Smrt maike Juiro\ičev< za aboneroent >Bc za abo-nemont >B<. — Y četrtek 23. t. m. ob >£8. 3EV€>čer J. Caikovskeea opera >Jevcrenii Onie«?in< sa abonement >C< NainoveiSa porofila. MIROVNA KONFERENCA. Pariz, 19. ianuarja- (Lj. k. u.) »Agen-ce Ha vas« poroča: 2e od dveh popol-clne se je zbirala vfe!ika množica pred poslopjem rninistrstva za zunanje stvari Predsednik Wiison se je pripeljal ob tričetrt na tri. Konterence se Jidelcži 72 jrospodov. Govor Poincarejev j© pre-vedel tolmač v angleščino. Poincare je stisnil vsem odnoslinccni roko in za-pustil dvorano. Nato ie sedcl Clemence-au na mesto predsednikovo in sporočil, da določi dnevni red imenovanje defini-tivnecra predsednika, Predsednik W i 1 s o n ie predlagat za predsednika Clemenceaua, da b\ s tem izrazi! spoštovanie do franco-ske republike in do Clemenceaua. Predlog so sofflasno spreieli. Nato so skenili ustanovitcv mcdzavezniSkeffa redakcijskeffa odseka. Predsednik Cle-menceau je izjavi!, da bo vT)rašanje zveze narodov na prvem mestu dnev-nega reda prihodnje s^e. Ob polu petih popoldnc je bila seja zaključena. Po seji se je Clemenceau dalje razsjovarjal s predsednikom Wilsonom, Llovd Geor-sem in Sonninom. Pariz. 19. ianuarja. (Lj. kor. ur.) Du-najski korespondončni urad ]>oroča: V svojem £ovorii na mirovnem kongresu ie Clemenceau izjavil Klede dnevne^a reda: »Prvo vprašanic je odgovornost povzročiteljev vojne, drupo kazenske odredbe proti zločinom med vojno, tret-_ie narodno zakonodajstvo zlede dela.« Spomenica, izročena delejra^om. ima napis: »Preiskava o odgovornosti ce-sarja Vifjetna II.« ČEŠKO - JUGOSLOVANSKI KORIDOR. Požun, 20. januarja. Zatrjaje se, da se v kratkem udeistvi koridor med če-ško - slovaško in jusroslovansko drža-vn. Koridor bo širok 100 km. dolg pa ^;00 km. Na njegovem ozemlju bo 400.000 prebivalcev. Kakor se Klase najnovejše informacije, bo pripadla iu-goslovanski armadi naloga, da prodre proti Požunu. Došle so vesti, da se Ju-goslovani ?e pripravijaio na to operacijo. NOVE POKRAJINSKE VLADE. Belgrad. 20. januarja. (Uradno.) Nanovo imenovani predsedniki pokrajinskih vlad in hrvatski ban pridejo te dni v Belgrad, da polože predpisano prisego v roke resrenta prestolonasled-nika Aleksandra. Pri tej priliki se bodo vršili v ministrskem svetu dogovori o sestavi pokrajinskih vlad. Predsedniki predlože imenike poverjenikov za pr> samne resorte ministrskemu svetu, na-kar bo lista potrjena in imenovane nove vlade. POLKOVNIK VUKASOVIĆ NA POTU V LJtfBLJANO. Beograd, 20. januarja. Te đni se odDelje v Ljnbljano polkovnik J a n k o Vukasović, bivši poveljnik celo-kupne srbske žandarmerije. ITALIJANSKA NASILSTVA . Bakar. 20. januarja. V Kasrvu sta prišla dva karabinijera na stanovanje dr. Dubovića in zahtevala, da se jima odpre. Ko jih je jjospa peljala v sobo, sta zgrabila tamkaj viseco hrvatsko zastavo in jo raztrgala. Isto sta storila tuđi z zastavo v drusri sobi, čes\ da so na itaHianskih tleh zabranjene tuje zastave. Z £ospo sta napravila protokol in odšla, WILSONOV TAJNIK NA CEŠKEM. Praga, 20. januarja. Na Moravskem so modi NVHsonov tajnik Georj^e CreeK predsednik ameriskega tiskovnejca ura-da, da se informira o narodnostnih raz-merah. Iz Moravskecra odootuje v Krakov. Iz Krakova se vrnc y Prago, nato odpotuje v spremstvu voditelja evropskih filijalk ameriškesa tiskovnesca urada Sissona na Dunaju in od tamkaj preko Pešte v Jusroslavi.io, kjer se bo mudil delj časa, da nataitko prouči na-rodnostne razmere zlasti na severni dieji. CEH! V SLEZUI. OPavat 19. januarja. (Lj. kor. ur.) Dunajski korespondenčni urad poroča: 17. t. m. so zasedle čehoslovaške čete mesto Javornik (Jauernig) v šleziji. GROF CZERNIN NE KANDIDIRA. Dimaj, 20. anuarja. Bivši minister zunanjih del ^rof Otokar Czernin je , svoječasno prijavil svrojo kandidaturo za volitve v narodno skupšćino. Ker se je pa pojavit proti njemu velik odpor, je sedaj izjavil, da iz zdravstvenih ozi-rov odstopi od svoje kandidature. DENAR SO SPRAVILI NA VARNO. Haag, 10. ianuarja. (Lj. kor. ur.) Će-hoslovaški tiskovni urad poroča: List vliaassche Post« javlja, da so spravili Habsburžani in Hohenzollernci svoj de-nar na Holandsko v varnost. Hohenzollernci imaio na HoIanJsk^m 15 do 20 milijonov mark, Habsburžani pa 100 do 110 milijonov kron VOLITVE V BEROLINU. Berolln, 19. januarja. (Lj. kor. urad.) Lehoslovaški tiskovni urad poroča: Volitve v Berolinu so bile popolnoma mirne. Sedem divizij ie skrbelo za red. Udeležilo se jih je 80 do 90%. Izid do sedaj še ni znan. O UMORSTVU DR. LIEBKNECHTA. Berolln. 19. januarja. (Li. kor. ur.) Cehoslovaski tiskovni urad poroča: Vćeraj popoldne so obducirali truplo dr. Liebknechtovo. Pred obdukcijo je pri-sel brat umorjene^a dr. Viljema Lieb-knechta in dal posneti :iialčev odtisk ra:nikove^ra obraza. Truplo so tuđi fo-tografirali. Obdukciji je prisostvovai vodja neodvisnih socijalistov Haase. Drujri brat umorjenega dr. Božidar Liebknecht je v imenu s-voje rodbine protestirah ker se je preiskava umora poverila vojaškim oblastvom. Izjavil je, da sta Liebknecht in Roza Luksembur-Rova žrtvi zločina militarizma in naj se obtožijo vojaške oblasti, ne pa da se jim poveri preiskava. Odločno zahteva, da se jim odvzame preiskava in da se imenuje komisija revolucionarnih, socialt-stičnih in komunističnih strank, ki naj vodi preiskavo. Pro sveta. — Ljudsko izobraž«valno društvo »Akademija- v Ljubljani priredi v zimskem tečaju te-le kurze: I. Hiiri-rna: 1. Dr. Alojz Zalokar. zdravnik: 2enska hieriena. Dvakrat na teden od 6.—7. zvečer, na realni jrimnaziji. Doba 8 tednov. — Začetek febrviarja. En-kratna vstopnina 20 K. 2. Dr. Matija Ambrožič. zdravnik: O neei in prehrani dojenčka. V torek in petek od 7.—8. zvečer v realki. Doba 6 tednov. Zače-tek 4. februarja. Enkratna vstopnina 20 K. — II. Astronomija: 3. Dr. Pavel Groselj. profesor: Poliudna astronomija. Dvakrat na teden od 8K do 9. zvečer v realki. Enkratna vstopnina 20 K. — III. Matematika: 4. Fran Jeran. profesor: a) Osnovni poi-mi matematike: b) praktično zemlje-merstvo; fs posebnim ozirom na liud-Bko - šolsko učiteliMvoV V i>onedeliek in četrtek od ft.—1% zvečer v realki. Začetek 20. prosinca. Enkratna vstopnina 10 K. — TV. .Tpzikovni kur-zi: 5. Anton Jeršinovic profesor: sr-bo - hrvasčina V ponedeliek in četrtek od 6.—7H zvečor na nditeliišču Za-r-etok 23. prosinca. Mesečnina 5 K. 6. Fabjančič. profesor: srbo - hrvasčina. V torek in petek od 6.—7% zvečer na realki. Začetek 24 prosinca. Mesečnina r» K. 7. Dr. .Tanko Grecorin. profesor: francoščina. V torek in petek od 6. do 1% zvečer na realkt Začetek 21. pro-Finra. Mesečnina "> K «S. Dr. Frnn Novak, profesor: franco.šrina. V Donede-Ijek in četrtek od ♦>.—1)4 zvečer v re-alki. Začetek 20 prosinra. >Tosečnina 5 K. 0. Fabiančič, profesor: francoščina. V sredo in soboto od 6.—1% zvečer v realki. Začetek 22 prosinca. Mo«ec-nina 5 K. Pnerlasi k omentenim tečaiem se spre-jemaio samo v pisarni >Akade-mije< v Simon Orocrorčičevi kniižnici. Wolfova ulica 10/T nad.^tronie. Uradne ure vsak dan razun nedeli in praznikov od 11.—1. ure pre<>ldćin Pri kurzih od 1.—4. more dovoliti odbor v slučaju nnine potrebe delno ali popolno opro-Ptitev. Poslusalci iezikovnih tečajev bodo razvrščeni po starosti in prediz-obrazbi. Jezikovni kurzi bodo trajali do me^eca maja. Morebitn© izpremembf* in natančneiža označba prostora in ča-sa knrzov bo naznanjena po časopisih. Vsa pojasnila daie tuđi pinarna. — O jiuroslovanaki srlaslii priobču-ie simpatično pisan podlistek >Xeue Ziiricher Zeitunffc V podli^tku čitamo med drugim: >JiurosIovansko glazbo nacionalizirati, io privesti n;t zdrava tla narodneea čustvovania ter io z narodno pesmiio. krepko živečo med liud-stvom, amaleramirati v narodno umetni-no. ta cilj hoče doseći nova naciionali-stična elasbena šola. K naiodličneišim zastopnikom te sole ie prištevati Ante DobronKa. Petra Koniovića. Plameca. ^irolo, fttefana Mokranica, Antona L»a-jovica in Mateia Hubada. Jusroslovan-ska erlasha ie tako doseerla vi.Damjanka< . Damianka (Jugoslavija*), gazdarica na, Damianovini, ^kuša osre-čiti svojo družino (narod) in svoio tri sinovo (SHiS). Sinovi Hubiio sicer svojo mater, toda vsled spletk zahrbtneea oskrbnika ^evliareviča (avstriiski l)i-rokratski režun) se i i vedno boli odtu-juieio in srledajo tuđi druc drugeua ne-zuupno. Triie sosedie Ferino - paša, Perescanv. Siecrfried (Tnrek. Madžar, Nemcc). polilopni Daraiankineira bosa-stva io zasnubiio. toda gazdarica jih kliub crrožniam odločno odkloni. Čev-ljarevič.. kat€^remu ie blasror Damiano-vine deveta briera. se skrivno poarodi z užalienimi snubači in iim obliubi izdati Damianovino samo da si ohrani oskrb-nistvo Z zvitimi be^edami izneveri gazdarici družino. — Ie stari Doran (zdravo jedro naroda) ostane zvest — pdpravi Tomislava in Janeza od doma in potoni odpre sovražnikom vrata. Prouozno zapazi Dušan izdajstvo in podleže Sieerfriedovim voiakom-, tuđi Janez in Tomislav padeta sovražnikom v roke. Damianko z Doranom vred vja-meio in vržeio v tomnico. Nasilstvo, robstvo, bolezni zavladajo na Damianovini. Ko prikipi pila do vrhunca, osvobodi vila samo?:avest Dorana. Ta resi skupno z Dušanom, Tomislavom in Janezom Damianko iz ieče ter osvobodi Damianovino nasilnih tnjcev. Tn-trigantskesra Če vi jare vica, sodi in ob-sodi Cas. Damianovina Pa erre pod novim priljubljenim oskrbnikom (Karae-jorerieviči) lepši bodočnosti nasproti. Osebe-in niih dejanja označujeio činitelje novejše jueroslovanske zeodovine prav markantno Ie v značaju Čevljare-viča bi bilo umestno bolj poudariti nasilnost — saj \(* se ie pred vsem poslu-ževal avstriiski birokratizem — neso prebrisanost. Izborna režiia in ierralci so pripomosrli predstavi do popolneea uspeha. $T>icarjeva-Dampanka je ierrala ljubečo in trpečo mater, ki stori vse za svojo deco z^ globokim čuvstvom. Cev-ljarevič (spokorieneea patrijotav je izborno po-jrodil. Sinovi so bili nrav dobri posebno Tomislav ie bil (v TTT. dej slovo od materel na visku. Doran (sr. Hleboina) se je z umerienimi kretniami in mirnim govorom prav izrazito ločil od vihrave družine Fatalist Ferino - paša in ošnb-ni Sieerfried sta bili res tipični osebi. Veliko stevilo tuicev. ki so posetili predstavo nam kaže kako zanimanje ie vzbudilo to nainoveiše špiearievo delo ne samo na Jesenicah. ampak po vsem Goreniskem Želeti bi bilo. da se delo udomaći po vseh nažih odrih. Rn]i2evnosL — Književni poziv SHS i slavenskim književnicima. Klub hrvatskih književnika u Osjeku (Gajev trg 4) izdaje već dvije godine almanah i kalendar ^Jeka od Osijeka« u svrhu narodnoga osvieštenja, a najpače zaoto, da u narodnom elementu istisne tudi-načku lektiru iz ruke. Valja naime znati, da je Osijek i danas još pun tudjinaca, koji su do izlaska ».FcKc« izdavali svoj *Essekcr Bote«, a koji baš zaoto. što »Jeka« izlaz?, ne izlazi vise. Da se demokratsko narodno jedinstvo SHS naroda što jače učvrsti i u ovim krajevima, pozivljemo braću slove-naCke književnike, da nas u našem pothvatu potpomojjnu suradnjom sa belestričkim i poučnim književnim prinosima. Rukopise valja šiljati na sam Klub do najkasnije 15. veljače 1919. Osobito su dobro došli kraći prilozi. Napominje se, da će se viđati nz *Jeku od Osijeka« i posebni pučki kalendar. pa prema tomu treba da so ndeSenl prilozi. budući da će »Jeka« biti književno dielo, a pučki kalendar sadržavati pučko štivo. U III. god. »Jeke* bit će joS prvi puta zasto-pana i ćirilica. — Poziv na suradnja. Uredništvo Kluba hrvatskih književnika v Osiieku (Gajev trs 4.) umoliava ovim putem slovenacke književnike za suradniu z& III. srodište svoieea kniiževno - umiet-ničkojia almanaha i kalendara >Jeka> od Osiieka< za eod. 1920. Rok za šilia-nie rukopisa ieste do konca mjeseca, veliate 1919. Uz beletristiku dobro sti došli kraći informativni članci o slove-nač-koi knlniri i članci, s kolima se promif-o SHS uzaiamnoRt I clicheii re-produkovanih slika i skulptura, u svrhu poimlarizovania slovenaČke umiet-nosti. dobro su došle. Trgovačke osrlaso (anonse) primaiu ?e po posebnom ciie-niku. — Kraliević Aleksandrova tri um-fftlna koračnica. Mno ero zaslužni naš skladateli F. S. Vilhar - Kalski. objelodanio ie pod irorniim naslovom nai-noviio svoie dielo. te js:a posvetio Nje-erovom kralievskom Vi-sočapst^Ti kra-Heviću Aleksandru. Koračnica ie štampana za elasovir i pievanie. t© će sitrur-ro biti tako popularna, kao što ie istos: skladatelja insroslavenska himna slobode i ^Slovenac. Srbin i Hrvata. Srpska crardiiska clazba svirala ie ovih dana u časničkom domu istu koračnicu, te se niezin kapelnik g St. Binički naitx>-hvalniie o nioi izrazio Izdanie urešeno ie i sa slikom kraHovićevom. te se može kod skladatelia i u svim kniižarami naručiti Sklndateliev naslov: Zagreb. Gundulićeva 55. Gospotftirjtvtt — Subskripciia novih delnic Linb-lianske kreditne banke. Uspeh dne 31. decembra 191S z.\kliučene subskripciie novih delnic Liublianske kreditne banke v znesku 5.000.000 K ie nad v.«;© pri-čakovanie nerođen, ker so zlasti novi delničarii priinvili mnosro višie stevilo TK_____________ \mjmn HriiMK Papirnate ali ga- m kats. Ponudbe s spričevali m event sttko na i se poSIjejo do 30. t. m. na tvrdko Otričar ft LesU>iek ? Ct^a. t—hij u jg ma|hen za\.-itek v ItatercJD iim K ]C so se naiiajale razM&ie Ustfne io brtnUna knjižica z maiosvolo z mMakrrom. Rodolf Zore. Pošten najitt-tetf naj odd* te stvari pri itac povclj-atru v Ljubljani.________________790 laarfln MaaAa Vdovec, star »let, Bmm Plinll samostojen kovinski obrtnik, si Želi seznanja t goapo-d&ao ali vdovo ki Ima malo posestvo na prometnem prostoru ali pa premo* Senja n*|maoj 50 tisoč kron ter veseli« do obrata. Resa* poaodbe s sliko in ptsmenimi »oročili ter nafenCaim na-atofom do ». t. an. na npravniitvo »Stoveo. Maroda« pod Ufro »Tafeajaaja araia Ufm~. 76i In m^adl se sprejmeta na hrano. Bil fii^U Kje pove upravn. .Slov. Naroda*. 800 Dajiar ***** '■* ▼csdK i« tfiaiaitarfce OURl o%rti. se iiCe. — Ponudbe na l?aa takala. ateaftanU a^tter ? Orattii. l^ajfi za krovstvo. Ideparstvo in vo-fflCm" dovodne initataeije sprejme T.Kara, LjaMjaa«, Pttjaaafea cesta 8. 798 Ra». 41«. Tat S^n dopoldan ob 9. uri prostovoljno na javni dražbi proda. 783 Mt«|MaU P^ifjoo z električno raz-•WbwW aa^pi| svefljavo, obttoJeCe iz 2 do 4 sob s prtttldlnami »če za attjer teraiia uredna mirna atrenka (2 odrasli osebi). Pouudbe oa nprarniitvo .Sk>v. Naroda* pod .atajaft aat- »U aaaWhth jt**o fe a dro-■ JafHlftC eoai izdanja, se u opravi »Rljee SHS« Za-mh, Dica 40. Zapada 1 ft Pret«o- davnodna 30 posto popifta, Saljc « samo os goUnr aovac Pouzećem ac netalje._______________________806 Bi I iafeto (aaUlMbit kmetska začetnica) za Msna dds crent za prodt- v ban tef bode pri zadovolpvi aporabl ■prav. JStor. Naroda*, tetolam se dobi BroaVrislka w im31 veselje do ročnih nMgfilllaV del sprejmem. Naslov v upravniltvu pod „Tlf*. 789 foriti* SS nrnaTS ^ sprejme na Do-ilfBjl ■ UHi leajskl cesti St. S«. 793 lm kI *° imela 6 fcbr mladice, Rili, se tvoda. Naslov: Sol* v Gori ah pri Bledn. 815 QfaJtM«i|il trf^vsk-^a tečaja lito mHinilllff mesta. Najraje v kaki pisarnl SHS. Naslov pove nprav. .Slov. Naroda". 788 Mfcpjjl ooeara, U mi preskrbi stano-IHI vaaie s kuhinjo in 2—3 sobama tekom 1 meseca. Ponudbe pod .llsispSfftfeatC/Tfl na npravnistvo .9. Naroda*. 791 flfjjjajifj do 150 bb staref^a blaga ra-■PH| zlitee vrste (fttofa in cajaaf po priraerni ceni. Rcflektanti za to btagoaaise obrtiejo na naslov : JB» SjBBSBaBlB|Sb O17 a^^ -jjjjJ^ Goooodična, stara UH !■■■» 30 let. lepeca iiv-lieoja, kuharica in »vfl|a, kmečkeca stana, a par ttoB de<£rae, se teli poročiti s trezntai in Teraim gospođom do 40 let, stalna s)u2bo io z neke i o^rMnMSMPfeino^n^ ali z kstno ktto* ffHalttjMi pisaKfM prasanja, Ce bnaaria 11. pod naslov »Želea roimm-rsa« PoetBja it. 8. Sr. Oob-Loče. 814 BfHaljBJ eno salonsko sukno, cn površnik rlofllnl fn en sapar. Naslov pove uprav. .Slov. Naroda._________________801 Ifflii sa A00° kS žice štev 20—22. rPW K Proda se tuđi s>llaova ko- palna peč šc z notrairo bakreno kon struk-dfo. Kje, pove uprav. .Slov. Nar." 768 linlaitRiaiTMflka.KK nik 1917, se proda. Vcč pove upravni-§tvo .Slov. Naroda*.______________771 apjpjpJ popalimo medfeltiskera dela PlCf U Iz nenŠCtse v sloveaidno se Htt jezika vei€ rdravaik ali itraraka prsti vlsskeara ssssrarji. Ponudbe pod .0 ¥. LM na upr. »Slov Naroda*. 813 ns^aaallii starci5° gospodično ali M^MpioV vdovo brez mladoletn'h otrok, iiče osamljen gospod z dvema nedoletnima otr^koma. Služba orijetna in trajna. Pisma pod „Presirftljeaa/81ftM na qpr. »Slov. Naroda«.____________ atoalM fferaMfMM en* ali dvema FlHH lllllf fl|6 moSkima aU ženskima oarhama do smrti in sicer eno ali đve sobi s kuhinjo, plača po dogovora. MoreMtne ponudbe pod tfVtJvo aaajaio/TMM na uprav. .Slov. Naroda". Na anonimna pisma se "M ozira. sjfctiij Vsem svojim cenj obiskoval-IVpifi. cem naie kopeli vljudoo na-znaajmmo« da je strokovno cognano, da kottl in stroj ništa vtč porabna otlr. se ne izoiaCa popravilo, vsled Eesar a* je potrebno ukrenlto aa -nabavo itovega kotla. Tetfstve issaHsea Bsa. Hl Fanini tlnirfka se oddajov delo tako j. LBPIlB, VUilBIE. Oglasiti se v trgovini Pavel nfpgdić, Mnbllana, nasproti glavne pošte. 777 Ifnfib Rllkrita Iabka> dobro ohranJe-nlUla PDIlllO, na, za 1 konja se kupi. Ponudbe samo na upravniStvo »Naroda- pod 81/782. IfffiMf I4 Iet ^*1"« Cvrst in zdrav» ie' lllCOCl, ti vstopiti v kltučavniča ska *H podobno obrt. Ponudbe na Marije RaWu5a, vdova dimnlkarskega mojstra v Ormofu. 811 fiflfftilnO dobfO idočo, vzameta mlada IHilUllI, zakonska v najem «H na račun, tuđi v kakem maleni mestu ali trgu v Jugoslaviji, takoj ali spomladt. Pismene ponudbe se prosijo na pravo tega listi pod ,Jtlatla aakosMa/77«". ?Mitl9 Mnih9l Mlad inteligenten IDUIH PniHd! gospod, lepe zw nanjosti. 26 let star, se Želi v svrho ženitve spoznati z inteligentno gospodično v starosti 18—24 let, z malim premoženjem. Le resne ponudbe s sli o katera se vme, pod »tlopa asmasiioat/ 715" na uprav, tega lista. Tajnost zajamčena.__________________________ ■gfsj I Večje stevilo sleasoreinHi tr-Tmlm I pe2ne konstrukcije v raznih izvedbah je doSlo. Vsakdor, ki potre-slarnore2nico, naj si jo priđe takoj kupit, ker ie povpraSevanje ran je zelo močno. V zalogi so tuđi vsakovrstni drugi stroj i. Fraae littt, zalofa p«tjedc-Utkla strsjot, Ljssljaaa, Martiasva c z. 478 Vintta klat ^ ^^ ^M ali s l. fe-lllUnll HICI bruaiiem. Natančneje se poizve v Nofcn Ulnata sL 78. 799 CalirifstBria stenografa ali stenoora-lUlUllIOlId, finijo(strolepisko) sprejme odvetniika pisama v Ljubljani. — K]e, pove uprav. .Slov. Naroda*. 786 Dniifa debetega okoti 140 kg zame* rlUllfl njam primemo za sol in pe* trolej. Ponudbe na unravniStvo »Slov, Naroda« pod „Zamesjaar 823". VnHIM dve nakovali (ambos). težki od ROPln 50 do 100 kg ter nekaj kova-Škega orodja Pismene ponudbe na naslov: Rniolf Rataiiar, tUe€e pri M* sesi ajosts. 797 fjlljflM tak« velika ali dve mali KitlM IIBf« soci s separatnlm vho-dom v blizini Reslieve ceste M tieo« k samostojni rodbini. Ponudbe z na-vedbo eene vposlati na uprav. »Slov. Nar.' pod „Takojinji wfinimm. ■ahhnraaa taka ^e uman že tri ■Uiiilll MH tedne politični emigrant, — sedaj profesor na realki v Ljubljani, — ki se pet let ni mogel vrniti v domovino. Plačal bi dobro. Ptanenn ponudbe na upravniStvo .Slov. Naroda* pod .Psffllžea earigraat Tttr._________ zob tm um. ".ZoZ^z stoieče iz kuni .je, 1 večje in 1 minj-Se sobe z električno razsvetljavo sa takaj ali 11. fetcaarjeau Pismene ponn-dbe na uorav. »Slov. Naroda« pod * -----iHli!^------------___________________________________________»SLOVENSKI NAROP«, aac XX janaarja 1919,__________________________________________________strm 7. Znancem, prijateljem in sorodiukom nasnanfamo da je naš dobri sin, brat in svak «nanjamo, Josip Pavliiek stotnlk SMS na Dunajn dne 9. prosinca 1919 po dolgi mučni bo-lezni umri. Jeaealee, 20. prosica 1919. PavUtkovL Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem »rodni kom, prijateljem in znancem, da je oa§ ljubljeni sin in brat, gospod Andrei Groblar ml. tajnik posofllolce 1b obcloe v IslakaJt ta «ra«alk antlaaoaakaaa raialka dne 17. januarja po kratki, mučni bole/ni, previđen s svetlml z&-kramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega se bo vrSJI v nedeljo ob l 44. popoldne iz hiše žalosti na pokopaliSče. Bi! je med dobrimi najboljši, bodi mu ohranjen blag spomin. Illak* - MtdijB, dne 18 januarje 1918. Anđrej in Marija eroblar, starši. — rranc, DlOttltJf, brata. Ml cika, sestra. Zahvala.. Vsem onim, ki so nam ob prebridki izgubi našega sinČka Markota lajšali gorje, izrekamo tem potom najprisrčnejso zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem onim, kl to ga spremili na njegovi zadnji poti. ZalujoČa rodbina Potočnik vi. Mazut. Zahvala. Za obile dokaze sočutja In tolažbe povodom nenađne smrti našega srčnoljubljenega sina, ozir. brata Janka Vilman fiaeJporofnlka T7. p. p«, olfvm. aMturtJemtai izrekamo tem potom najiskrenejSo lahvalo. Prav posebno zahvalo smo dolfni čast. g. kaplanu Do-linarju, ki je spremljal pokojnica od kolodvora v domaČo hi£o. Zahvaljujemo se vsej Čast jeseniSki duhovŠČini, g. govorniku dr. Kogoju, poroCniku Ude tu kot zastopniku II. Narodne stotai-je 3n Čast. g. župniku pišate!ju Mesku iz KoroSke za tolažil-ne besede, ki so jih govoiili našemu predragemu v slovo. Nadalje se zahvaljujemo Stacijskemu poveljniku na Jesenicah, g. nadporočniku Pibrovcu, klje dal *a zadnje spremstvo na rms-polago vse tukaiSnje vojaStvo, stotnije !z PodroSČice, gg. ča-stnikom-zastornikom 17. p. p. iz Ljubljane, vsem njegovim sobo evnikom in gg. kolegom. Iskrena hvala »Kat del društvu«, nj ejzovim pevcem za žalostfnke In godbo, tel. druStvu »OreU, jeseniSkemu »Gasilnemu društvu«, zastopniku >Jugoslovanskih železničarjev« in vsem darovalcem vencev in Sopkov, osobito II. Nar. stotinjl in 17. p. p. iz Ljubljane. Hvala vsem, ki ste ga prišli od blizu In dmleč kropit in spremit pokojnika na zadnjem potti. JeseaJce-Sava, dae 17. prosinca 1919. Žalujoča rodbina Vilmanova. BaBBBaai amBct 4Hae. bV aV aaPBVaPj UAaj ** **^ rndrik. Ha^ov pri BBBBjB BBMVHBBni «9MW. natVOB • • «** fjBavt Bal BI BBnBBBB* ae ttkoj proda. BBBFI BBV BI BBBBBBaT »fc—1—__^ mm • MmWm\m avaaii w aa bbbbbbbi rwsw ■«; • _*y ■sva afttal. 705 I ■ril(nrtBBli) tato **£&* ettca. Pr. ttapha, IJaatJaaa •» aFttoiMaaa VST upr. »Slov. Naroda«. 667 UVffjo množino proda tvrdka aalaa Keftaa, lartortia ctiti II LJtalieaa. Dalje se odda tuđi večja množina vermut-vtna, sladkega. 43 injAm hmMii r^^Un" delo s prosto hrano. If ti Kreč, Detajsta cesti. 742 Iflh 9 pred vojno pnevmatfko se proda. MU Ogleda se lahko med potu 1—2 popoldfie. Naslov v upravniitvu .Slov. Naroda*. 745 tmmifh* 2e1i Poakl v ra**«*- Ccn- mpnJUM jene ponudbe je poslati na Zarfca OeljevMek, UaMjaaa, Prlasjea aL S 747 Mlliaaiar pri »ten, kuhan s pravim UIIIITtU sladkorjem m Uš*. Pismene nonudbe pod JUhm-ttSTV4 na upr. »Slov. Naroda«. 57^ lollhia nifcal i5^™ rta prometnem ■ojKI HNl kraiu. Pismene ponud br pod „SlaičiCaraa 685" na upravni-štvo »Slov. Naroda«. Hftl b I laaliajii »n ^tf2ini mesta tud> UB f LIBIJU v ŠiSki, najraie £e te notri kaka obrt, tndi lahko gostllna M knrf. Prodajalci zvedo naslov v upr. »Slov. Naroda«. §41 jjjhiK'"u~"^^ IIU161« dovršit 2 razreda meSCanske sole, teli vstaaltl v kako veCjo trgovino. Naslov pove uprav. »Slovensk. Naroda« 280 ■nCUI Sili spodu, najraje častnfku event 2 zajtrkom. Klavir In kopd na razpolago. Naslov pove upravni5tvo „Slov. Naroda" 729 tnrfilnf *•" ihrtte delovod)« ali po-rlOlllcDl liija pri gradbi gozdnih že-leznic, čest ali betonskih del. Pisma * bl »aurrt mu._________wu Potrti globoke žalosti namanjajo podpfsanl tužno vest, da je njih iskrenoljub-ljeni, nepozabni soprog, ozir. oče, stari oče, tast, zet, brat, stric in svak, gospod Teodor Luckmann zasebnik dne 18. prosinca po daljši balezni mirno in boffuvdauio preanitraL Pogreb dragega pokojnika bo v ponddjek dne 20. t. m. ob 4. popoldae iz hiše žalosti Franca Jožefa cesta št. 9. na pokopaliiče k Sv. Kftttofo, kjer se polofi v rodbinsko grobnico k večnemu počttkn. Blagemu pokojniku bodi ohranjen prijazen spomin. V LjvMlanl, dne 19. prosinca 1919. Marija Lucfcmana roj. LatilsctM, soproga. Or. TtMtfor UKfcHMMl, soda*, ing. Atfrad Utcluiiaftffi, stavbni komisar. Uma gmMMmmmm9 MotfMrt UMfc-mann, stud. jur., otroci. Antan iMCtommnm. zasebnik, brat «Mala UMtmmmm roj. Ralu Uiisa Uiclmiami roj- MuMnai. MalaiM|0 Umšmmmmm roj. mm** vlfs. Muka Uidcmam« roj. OaHa, svakinjc. MartM MnlatfM roj. pL TaclM-buschnlfjs, tašča. tisa mciiwiawii roj. pt, Msmt, smaha. VM iMtaM, w+ ^^^^ Wm%^m*MmMMm%\ BflM ^«^^^^A>a Baaaa^^a> aa **^^^ >^^^ _ _ ^m^p««> nWB n*bm ,Skw, Naroda*. 706 Baki rirri •dlw. ■***« •ooroobn- OTH MM njen amajsa. Posudbe pod ^MtalM airaj ?Sa>* aa »pr. »Slov. Nar." »I HHMp. aHaa. 4 sobe povt apr. wSL Nar.« 6SB latataffaM te» M "■»••J* po nai-i-m-mmm UH viiiem kurzo f Afeit. trf^amU SHat ittl ja4s"• \t;rs, osebno. j\aioas|a SvrfBr, vdova, P#prtH# Bolollrk« U P—to|—, Miti to—a - FrUtotaa «L it, 1. Ta aftaha najra)e v kako trgovino li UHI» z mesanim blagom toli vstopiU iliHea pošten, starsev. Naslov povt apr. »SL Nar.« pod .Priiatat •74". 674 Blkm im u P«*kJ«)° v pokolh ne Mini lira metre In vagone, kakor tuđi na drobno Uasia, od 500 kg naprej in ae dostavlja o poHtaboo tuđi na dom. Josit Ptoakar. Meajska cesta st S. fo-■tllaa IfttMr. 7828 GaaaaialFM * v«čletno prakso v od-ItApilUi vetnISki pisamt, zmolna slovenske in nemike stenografije, stro-lepisja, poizvedb v zenljiKni knjigi, isie skriie. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod Šifro „Sltffca'M6" limliai iMii iKe alaib« aobarice aU UUJCM &TI11 hJJne v mesta ali na dcteiL Zaatopi m tuđi nekaj na gospo-dn^atro. Plamene ponadbe poa Šino JMsat Uia/iia" aa upravniitvo .Slov. Naroda*. 693 bi vntriR rtnti vite: 3 kroine iage, vrtalni stroj (Langloch-bohrmaschinc), 10 PS motor r* sorovo olj« (nov), aod tehn, vaseiine. nadalje eleganten ratne« brek. Usna mstrlja rehas Stare, posta RaitaUc 666 )llHU aMaftll pospodiena, inte-UMIH pmaH! ligentna. mirnega značaja, sUra 27 let. 40.000 K lastnega premoženja, N kn v svrho ženltre seznaniti s solidnim gospodom. Vdov-ci 2 dvema otrokama nlso IskUvCenl. Ponudbe pod Šifro mXtmUim\m na npr. ,Stov. Narodu"._________________«1 Urednika za poljudnl tednlk BBVfHaBO tlrtniM ■airma «? MatOJasL Reflektira la na prvovrsUM aoC 767 ss spnjuiifo zt tahtk posd. Vprafta se v Jlarodni tiskarni.M Proda a« stavbtlc« Knežli dvorac fPOrst«MihoO *™ v Gosposki ulici v LjoMianl v izmeri okroglo 3600 n»> in travniki ma Barjo v izmeri okroglo 18 ha. Pojasnila v od- .mmmmtMUkm% —1- -—— t m^m\ 9\^^^m\^ m\^^m^m*^. vcnnaKi pisamt ear« aianjpsai jhbbbfbb mmvtimiimi, k—fi}eva sli 9 nzuialm Mm MkM aiii **>,*"'?'. *—-*+ U»plafakiSko-aaatiKia-—9 it Imamrr K 4«.—, 34 ____ kosaaoov K «.— jDgJC 2Lr- Prt vcQili bbtoCBb pofmt Pwg ZP»*!i»tv1 gBjgha fzjgaTjF ■av^a aaV «BBfeBBj ejaejBjBjBfBj^Bjf^|a^» ■■■■■■i ■M^Sl^b^^^^^L&^v ^^^^^^fc^Bai Hak MfMaVn iKe ** "*^ ■*■**-H«pi IMpilMI faae s*W. Cenjeni dopisi pod ..Ufjla 7M' na omvništvo ^Slov. HarodaM. 736 UUU (moškanjd) v zabojih od S0 do JaMM 50 kg po kakovosti blaga od K 3 — do K 3 io em kg. Poldnarja aaprei, polovica po povzetju. flaks Je-raaica, Marite, StaJtrsU. SUlaJ trg 1 718 fliiiniitit Oddai vevon Elif. milo za IhIETh IH brivce kao I milo za pranje rabl|a »Sloga* preporača. gosp. trgovcima tovarna mila P. Došek, Karlovac Traie se zastupnici. 337 III Ml IH aeira aredlsča se kupi. Prodajalca te tohko odstopi stanovan^ 2 2,3 ozir. 5 sobemi. Povidbc s csbo in popisom na »Ptttat ateaal ltfM. 733 Anontaa^ *jr ekspedicija w w%t Jot^- ^^ %Sbf^^ .a^^ tlevasske la iaezeai- ^T ^S^ 4T .mT ********** »••tov« ske časosise ^T 4HF^V^y°^T »fiiktrltlfc ia*efftt»v ? ^^^ ▼ ^ ^^ nth efrtfttih jciikil. y >vV^ pisama. Razglas. lhl# ta. t ■. v nedeljo popoldan «ll 8. «rl se bode potosa prostovoljne javne dražbe na liru mesta nole^ pivovame in orožniške postaje na Vrhniki orodajtlo 772 oeV FOSS8TV0 "9J| obstoječe iz velike mo^no zidane stivbe, xeJo prlnjcmt zm uređitev kakršnekoli trgovine, gostilnc, večje obrti ali podjetja. Za poslopjem prostorno dvorl&e in krasen sad ni vrt ob vrtu teče Ljubljanica. Vodovod v niši. tuđi električna razsvettjava bode na razpolago. Poleg tega parcela 4 njivt po-sejane s pšenico v meri ca 4000 m-. Cenjeno v skupnem K 70.000 proda pa se tuđi njive na f eljo kupčev posebej. Resni kupci se vljudno vabijo aa Hoe mesta. Pozor knjižari! Pozor knjižari! 2a nekoliko dana biće dogotovljene i počece se ranili jati ti aieja«* reafejie pjeve aMie Ni. Vel. krali PETAR I Nj. Vis. prestolonaslednik ALEKSANDM Slike su u veli6ni 4« X •• «•** Knjižara ili trgovina papira koja bi htjela preuzeti prodaju pomenutfti sfika sa mwm alsvMlkt krajeive), neka se — naznačivši koliku bi količinu dotičnih slika preuzela — radi uslova obrati na adresu 817 NIKOLA PIJUKOVlt, ^Ba^BBaMBaBB^BBBVataftaVi S aaVBVi BateTeBaBaVl aa ^B^aVaVB%ftaV^aBBVM\_ a^aVfta^BB^VaB\a^BB^BalBl^B^BiiBVA*iajVl aaVaVaaVa^Bi aftfi Br. 87 Split 7. siječnja 1919. Oglas natječaja. Otvara te natječaj na mjestu općinskog redarstvenog povjerenika kod ove općine s plaćom X event. IX razreda čina državnih Činovnika. Natjecatelji se opozoruju, da za činovnike ore općine, glede bertva, pf»-maknuća u viSe stepene plaće, aktlvitetnih doplata, mirovinskih doprinosa, ^iiimM službe, mirovine i uopće sviju slufbenth I mirovinskih odnosa ja, vnjtde Jednaki propisi, kmo i za gradjanske državne činovnike. Natjecaclji &eba da prilože molbi: 1. krštenicu, 2. dokaz da su pripadnld države Srba, Hrvata t Sfeveaaca 718 3. svjedočbe o dovrScnlm naudma, 4. svjedočba o eventualnoj do sada obavljenoj sfmib!, Natjecatelji imaju prikazati svoje molbe najdalje no 31. siječnja 1919 eV rektno eventualno preko svoje pretpostavljene oblasti općinskom aptavlteljsiv* u Splitu. Općinski predsjeenlk: Br. isVtaatta. ČeVlJI tovame aP©ter KOsina « Ko« bi ttftz**t*t** iavfe« feate tm Imaiatiia aamfa b Bav^attBal pea^latl a» datM pe alaanrsim oaurt rrptini zimski Iz nae telttlat z tua4«stlaja1 MIM m . K 75*— sa moikSt K 73*— M Itmiis. A ^ * -* UubUana «► m Otvoritev blagovnega prometa. Uvoz iaa IsvaMB blaitja. DobrSna. pri obtastvih najbolje uvedena uvozna in izvozna, trgovina bita* \ prevzemiie najhltrejSo in najkulantnejšo izvedba iztneae blaga vseh vrst, n. p. jekla, železa vseh oblik, lk, eiektr. aparttov, strojev vteh vrst, nolItotlJatriH strofev, avtov In sestavin, kemikalij, idravii, papiri«, kojlti teksDlafiga in modnega blaga, Igrač, bauxlta, gHna*te zemlje, cinkov« ptacćvftBe, pramoga. •vinca strojll, usoja, čevljev, polledelskih pridelkov itd. iz Jfoalavils v aV-tave bivše Avstrije. — Interesenti, ki nameravajo blago izvalim fci jBfaata vije v tnozemstvo in takl, ki bi blago od tam radi preiell, at proaijo naj natan€ne|§e podatke javijo Uvozni ia izvosnl trgovini Maartaartaa mWmj-wtmmrf aHnaal (Wl§at) n • Taboratrasse 17 (Brzoiavni naslov: Rmbtkffhlf VVten), ki povzroči naJmtre(So izvedbo uvoza in izvoza ptotl toHnponzadjL — Agi hi i, po napr edku stremečl, lezlkov zmofnf, pri oMaatvih najboHe uvedeni, Uobrtfeni trgovci se ta takoj iSćefo ta fcfajat— a^afnama ai Ljubljano, Zagreb in Belgrad. Ponudbe z natančnlm opisom Itadlj, đoalaj iajega livlJeoTa. navedbo referenc ekapresno na:_ Is- •• lama^eraaaaB Ma»-aaavBk & 9sjywaavjawp Baaa| fVlaals 73Z !! ZopeTse^dobi !I Banre za obleke lm 100 zav. stane K 50 500 f po . 45 za 100 xar, 1000 . , , 40 . 100 „ Prosto poštntnc iz moje zatoge. Kocke za juho najfinejic (6 v) po K 38 trn 1000 . . n. (5 v) . 9 28 . 1000. ft&pa^4 najfinejli pialoi praiek; pribrani veliko dtagega mtia. _____ 1 *aboj 350 mvitkov K 90. HT Vse) franko Pratjev *^| Za ceuj. natočila* do^ler traja zaloga se priproća BndoU Cottc, Vrbnika. Stnm 8. _________________________.SLOVENSKI NAKOU*. me 20. |«nnrfr i»i9 16. «ev. okitio. Prostovoljna prodaja zemljišč* Pri otvajnem sodiSču v Kozjem prodalo se bo na prošnjo iast-nikov gospe Em€ Schobcr v Virstajnu, gospodične Alice gL Silile v Celju in nedofet. Lndvika ter Rajmunda Jordana, zakopanih po materi in varuhinji gospe Idi Jordan, vdovi po višjem finančnem ^vutniku v Urfahrju, nastopna zemljišća na javni dražbi: L skupina: 1. od \L št. 256, kat. obć. Virštajn stavi*, parcela Št. 227 s hišo št. 96, hlevorn. sviiiiakom in kozolecm, sr. 229 klet, odnosno kovaenica z gospodarskim poslopjeni na oheh stavb. par-celah in zernljiške parcelo st. 615 travnik, 616 njiva, 617 vrt, 537 njiva, 5Jč njiva, 501 vinograd, sedaj pašnik. 502 vrt, 496 njiva, 4^9 njiva, 527 neproduktivno, 579 njiva, sedaj sozd, r&O gozd, 57ć> njiva, 576 pašnik, 574 pasnik; 2. vlož. št. 253, 407, 234 kat. ubčine Virštajn (pašnika, njiva, vinoCTad); 3. od vi. št. 245 kat. obc. Virštain pare. št. 885 vinograd, J-S6 patnik. 655 pašnik, 654 patnik; 4. od vlož. št. 206 kat obč. Verače vrt pare. št. 2016; 5. viož. št. 131 kat. obč. Poblcžič (travnik.) v ski*pni katastralni mt:ri S ha 82 a 15 m-. Cenilna vrednost poslopij ......30.400 K — ccnilna vrednost ^cuili. rarc........$)237 * 10 < izklicna cena ............6rt.637 K 10 v II. skupina: 1. od vio/, st. 2r<6 kat. obč. Virštajn stavb. pare. št. 130 in 131 s nišo št. 94 te; pnre. št. 1034 vrt iu 1035 pašnik, seduj rmosrad; 2. vlož. št. 255 kat. obC. Vi: Maju (vinograd); 3. od vlož. št. 8o k;;t. obč. Vcrace pare. št. 173 travnik ter 175 njiva v ^kupni katastnihi meri I ha 4o a 93 m3. Cenilna vrednost i>(^ li>i>ij....., . . 8.000 K — v ccnilna vrednost zemlj. pare........9.121 > 30 v ./.kliena ceru ............17.121 K 30 v ili. skupina: UJ /lož. si. J-1." kut. obč. Virštajn stavb. pare. St. 109 klet in pare. ši. 879 vi-iograd, 880 patnik, bS2 travnik v skupni kat. meri 2 ha l-.» a S7 mJ. Poslopja so eenjena na.........4.000 K — v /emljiške parcele na......... . 14.08° » 50 » izklicua cena............1S.089 K 50 v IV. skupina: Od \ I. št. 245 kat. obc. Virštajn stavb. parcela št. 2W2 hlcv in 216/3 hiša št 83 ter zemij. pare. št. 656 pašnik, 657 vinograd, 658 travnik, cd vi. Sr. 86 kat. obč. Verače pare. št. 227 travnik, 228 njiva, 230 pašnik v kat. raeri 85 a 35 m-, Poslopja so eenjena na ......... 2.600 K — v /emljiške parcele na.........<, 5.226 » 50 » izklicna cena............ 7,826 K 50 v V. skupina: Viru. št. 146 kat. obč. Virštajn (niša št. 60 in vinograd) v kat. meri 33 a 29 mJ. Poslopja so eenjena na......... 500 K — v /emljiške parcele na......... 930 75 v izklicna ceua .............1.430 K 75 v VI. skupina: Vlož. št. 254 kat. obč. Virštajn (gozd) v kat. meri 94 a 05 m\ Cenilna vrednost in izklicua ceria.....2.821 K 50 v VII. skupina: Od vL št 256 kat. obć. Virštajn zemlj. pare. št. 697 travnik, 744 vinograd, 745 pašnik in 746 vinograd v kat. meri 78 a 03 m2. Cenilna vrednost in izklicna cena..... 390 K 15 v VIII. skupina: Od vlož. št. 206 kat. obč. Verače v kat. občini Virštajn ležeći parceli št. 1042 vinograd in 1043 pašnik v kat. meri 2$ a 77 rrr. Cenilna vrednost in izkhcna cena ..... 431 K 55 v IX. skupina: Viož. st. SI kat. o\>č. Bučc (klet. travnik in vinograd) v kat. meri 35 ;i 61 m2. Cenilna vrednost poslopja......# . 500 K — » cenilna vrednost zemlj. pare. ....*.. 3364 » — » izkliena cena............3.854 K — v X. skupina: Od viož. št. 267 kat. obč. Imeno nare. št. 1641 pasnik in 1642 travnik v kat. meri I ha 78 a 22 m". Cenilna vrednost in izklicna cena.....12.475 K 40 v XI. skupina: Od viož. st. 267 kat. obć. Imeno travnik pare. Št. 1741 v kat. meri 2 ha 39 a. M m-\ Cenilna vrednost in i/klkna ceiia.....16.755 K 20 v XII. skupina: Vlož. št. 132 kat. obč. Loka teozd in travnik) v kat. meri 3 ha 16 a 32 m2. Cenilna vrednost in izklicna cena ..... 23.766 K 40 v Za slučaj, da se ne bi zglasil nobeden pouudnik za ćeli viožek. srne se gozd razprodati v dclili na podlaci na dotične dele odpadle eenilne vrednosti. XIII. skupina: VIoz. st. 123 kat. obć. Virštajn (hosta in njiva) v kat meri 72 a 04 m5. Cenilna vrednost in izkiicna eena.....4.661 K 90 v XIV. skupina: 1. od vlož. št. 206 k. obč. Verače stavb. pare. 310 prešno poslopjc in vinograd št. 2012, 2. od vlož. št. 205 kat. obč. Verače pare. št. 20! 7 vinograd, 3. od vlož. st. 86 kat. obć. Veraće pare št. 2009 1 travnik, 2009/2 travnik, 2010 njiva in 2011 vinograd v skupni kat. meri 1 ha 01 a 46 m-. Posiopja so eenjena na ...•♦••• 2.000 K — v zemljiške parcele na......... . 5.590 » 60 » ?zklicna ceiui . . . *........ 7590 K 60 v XV. skupina: od vlož. štev. kat. obć. Verače stavb. pare, štev. J97/1 in 297/2 in zemlj. pare. šL 1972 njiva, 1973/1 vrt. J973/2 vrt, 1974 pašnik, 1975 njiva v kat. meri 66 a 39 mf. Cenilna vrednost in izivlicna eena.....3.052 K 30 v XVI. skupina: od vlož. št. kat obč. Verače stavb. pare. št. 6/2 in zemlj. pare. st. 124 guzd. 1^5 travnik, 126/1 vrt, 1262 njiva v kat. kat. raeri 79 a 22 mr. Cenilna vrednost i;t izklicna cena ..... 4.447 K 80 v XVII. skupina: od viož. j»t. 86 kat. obč. Verače pare. št. 107/1 njiva, 107/2 vrt, 108 njiva v kat. meri 91 a 14 m2 Cenilna vrednost in izklicna cena......5.505 K XVIII. skupina: od vlož. st. 96 kat. obc. Veraće Kozdni pare st. S3 in 1896 v kat. meri 1 ha 44 a 55 m: Cenilna vrednost in izklicna cena.....7.227 K 50 v XIX. skupina: od vlož. št. 86 kat. obč. Verače gozdna pare. št 92 v kat. meri 65 a 96 m2. Cenilna vrednost in izklicna cena.....&298 K — v XX. skupina: od vlož. št. 86 kat. obč. Verače pare. št 207/3 njiva, 211 njiva in 212 pašnik v kat. meri 55 a 46 ni2. Cenilna vrednost in izklicna eena . . • * « 1*043 K — v XXL skupina: 1. od vlož. št 67 kat. obč. Verače njivi pare. št 165 in 167, 2. od vlož. st 86 kat. obć. Verače njivi pare. št 154 in 1986 v skupni kat. meri 18 a 59 in*. Ceru Ina vrednost in izkižcua cena..... 547 K 70 v XXII. skupina: 1. od vlož. št. 67 kat. obč. Verače njiva pare. Št &L, 2. od vlož. št. 86 kat. obč. Verače njiva pare. 156, x skupo! kat meri 25 a 61 m*. Cenilna vrednost in izklicna cena.....1.505 K 10 v XXIII. skupina: od viož. št. 86 kat obč. Verače stavb. para št 1/1 podrto in zemlj. pare št. 185 našnik. 186 travnik v kat meri 54a42m« Cenilna vrednost in izklicna cena.....1.644 K 60 v XXIV. skupina: od vlož. št. 67 kat obč. Verače pare št. 160/1 vinograd, 160/2 njiva, 160/3 vrt v kat meri 43 a 49 nv. Cenilna vrednost in izklicna cena ... • 2.034 K 90*/ XXV. skaptaa: 1. od vlož. St 67 kat obč. Verače stavb. pare. št 4 sedaj podrto hi zemlj. pare. št. 162 pašnik, 163 njiva. IM t*av- 2. od vlož. St 86 kat obč. Verače pare št 155 travnik, v skupni kat. meri 1 ha 55 a 49 rrt*. Cenilna vrednost in izklicna cena ..... 7.219 K 90 v XXVI. skmiNu: od viož. št. 205 kat. obč. Verače pare. št 703 travnik y kat. meri 68 a 77 m*. Cenilna vrednost in izklicna cena.....2.750 K 80 v Dražba se vrši dne 34. febrnarja 1919 bi nastednje dni dopoldne ob 10. uri ■* Ueu tarta v Vlrštajau, Dobieiičah, Imenem, Lokl, Ve-račah. Bucak. Ponudkov, ki ne dosezajo izklicne cenef se ne upošteva. Pravice knjižnih upnikov ostanejo po dražbi nedotaknjene. Nujvišji ponudek je položiti v notarskl pisarni v Kozjem na roki skupnega pooblaščenca, kjer se laliko upogleda dražbene oogoje. Po končani prodaji nepremičnin prodale se bodo potom javne dražbe na licu mesta v Virštajnu proti takojšnjemu plačilu in od-stranitvi, Če treba tuđi pod cenilno vrednostjo, razno pohištvo s pe-ritoin, kišno In kuhinjsko opremo, posodo, gospodarsko orodje, vo-7ovK vmski sodi, kadi in živino. Ckrajno sodl%6e Kozjey ______________________dne 10. januarja 1919.______________________ In. nasred, za lakcp ii wm Jedila" lEstnite-FoliK, G:renjsVo ==z=== Ima oddatl vet prayno ceno, barven za I AUniillKl stroje, mirovno blago v klopčičih po 150 m S prej K 9-50, sedaj K 4-— do K 4*50, tucat K 40—, (za ■ barvanje doma, se posebno izplača krojačem). ■ tlofilnn fiillii ^3 p° K 2#8°in K 6*80 zvitek' baT- I •JlVUinU SvllDt vena po K 1 80 do K 2*80, blago, ■ hlačevina, ostanki vseh vrst jako ceno. H mm Po poMl ao ponton *o vsakaani saiMkml Vzorci se ne pošiljajo. | I Anton Scheidel, Gradec. M8r!aBfMse s. I