Problemske konference »Otrok in združeno delo«
Z namenom, da hitreje in celovito razvi-jamo skrb za otroka in delovno družino v samoupravni družbi, sta svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega po-ložaja žensk pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik organizirala 7. novembra 1979 v Diriji-Vedrog Ljubljana problemsko konferenco na temo »Otrok in združeno delo«. Obli-kovana so bila naslednja stališča in sklepi:
OTROŠKA IGRIŠČA IN REKREACIJSKE POVRŠINE: Izpostavljena je bila problematika otroških igrišč, ki se ne gradijo sočasno z izgrad-njo sosesk, kjer pa so igrišča, so le-ta zaprtega tipa oziroma so slabo opremljena in nevzdrže-vana. Poudarjeno je bilo, da je otrok v mestu prostorsko prikrajšan in obremenjen s promet-no nevarnostjo in slabim zrakom,' medtetn ko imajo otroci na vasi zelenice in igralne površine, ki pa so neopremljene in brez usmerjene vzgoj-ne igre. Predlog, da se v občini povežejo vsi zainteresirani kot napr. SIS za otroško varstvo, telesno kulturo, Zveza prijateljev mladine, ko-mite za urbanizem in varstvo okolja pri občinski skupščini, Zavod za urejanje stavbnih zemljišč in drugi, je bil povsem na mestu. Ti dejavniki naj realizirajo že zdavnaj postavljeno zahtevo, da se v vsaki stanovanjski soseski odnosno v vsaki urbani sredini planirajo zelene površine za otroška igrišča in seveda tudi vzdržuje njihova funkcionalna ureditev!
SKRB ZA VZGOJO IN VARSTVO OTROK naj se rešuje ne le z gledišča vzgojnih in socialnih potreb otrok oziroma družine, tem-več mora biti bolj prisoten interes združenega dela z vidika zaposlovanja in delovne produk-tivnosti staršev. Zato mora vsaka OZD zlasti v času oblikovanja srednjeročnih in dolgoročnih
programov razvoja pripraviti lasten program skrbi za otroka in družino kar je potrebno ustrezno vključiti v razvojni program. To stali-šče je bilo sprejeto tudi lani na zveznem posve-tovanju sindikatov pod naslovom »Skrb za otro-ka v jugoslovanski socialistični družbi«. Skrb za otroka se lahko pojavlja v materialni ali drugi obliki, kot je npr. združevanje sredstev za nove amogljivosti, sofinanciranje rekreacijskih povr-šin, še nadaljnje podpiranje akcije za izgradnjp mladinskega letovišča v Pacugu, učinkovitejša stanovanjska politika za družine z otroki... Sredstva, ki jih TOZD namenjajo za razširitev kapacitet WZ bi se morala nekje skupno pove-zovati, po našem mnenju v mestni SIS za otro-ško varstvo, kajti delavci v OZD so širšega Ijubljanskega prostora, torej naj se ta sredstva ne bi združevala samo v tisti občini odnosno krajevni skupnosti, kjer ima OZD svoj sedež.
V ljubljanskih občinah še prevladuje stanje, da se otroci sprejemajo v WZ v glavnem s socialno indikacijo, medtem ko imajo manj možnosti otroci staršev z večjimi osebnimi do-hodki. Vsled tega je bilo poudarjeno, da je potrebno HITREJE ŠIRITI ZMOGLJIVOSTI otroških ustanov. V petletnem programu je po-trebno povečati zajetje predšolskih otrok do 80 odstotkov, dopolniti je potrebno pravilnik o sprejemanju otrok in to v korist pravic vseh otrok, zagotoviti večji vir dohodka iz brutto stopnje za gradnjo WZ, ker sedanja stopnja tega ne omogoča, gradnjo objektov jz samopri-spevka II. pa je potrebno pospešiti in zaostriti odgovornost strokovnih služb.
SKRB ZA VZGOJO IN VARSTVO KMEČKIH OTROK je treba še nadalje razvi-jati zlasti v smislu zagotavljanja dobrin vzgojnih programov - proučiti ustreznost sedanjega ra-zvoja vrtcev na podeželju zlasti z vidika intere-
sov staršev glede dolžine varstva in prehrane otrok v ustanovah. Vprašljiva je namreč visoka ekonomska cena, kt vključuje prehrano otrok, njihovi starši pa želijo, da se otroci hranijo doma.
OBLIKE DNEVNEGA VARSTVA IN VZGOJE OTROK je potrebno uskladiti z inte-resi zaposlenih staršev oziroma interesi združe-nega dela. Ker dejanske potrebe po izmenskem varstvu otrok še niso znane, je treba te potrebe proučiti z vidika združenega dela in krajevne skupnosti ter možnosti posamezne WZ. Pri tej nalogi naj bi se angažirali v OZD sindikati skupno z njihovimi strokovnimi službami, v kra-jevnih skupnostih pa društva prijateljev mla-dine.
Ugotovljeno je bilo, da se ZDRAVSTVENA PREVENTIVA za vse otroke ne razvija skla-dno z današnjimi potrebami. Zato je potrebno zdravstvene programe dopolniti, upoštevajoč tudi zdravstveno vzgojo mladih staršev. Pri tej nalogi naj bi sodeloval Rdeči križ, Zdravstveni dotn in zdravstvena skupnost.
Udeleženci te problemske konference so raz-pravljali tudi o variantah porodniškega dopusta in ob tem predlagali, da je treba PORODNIŠKI DOPUST POSTOPOMA PODAUŠEVATI v korist otroka. Potrebno pa je proučiti razvoj jasličnega varstva tudi z vidika ekonomike. Gradnja objektov je namreč dražja, prav tako je visoka cena jasličnega varstva, pogosto je prisotno obolenje otrok, kar povzroča stalni izpad žensk-mater z dela, naraščajo tudi stroški zdravstvenega zavarovanja za nego bolnega otroka ipd. Pravica podaljšanega porodniškega dopusta naj bi bila dana tudi kot možnost izbire - tnorda le delno priznane materialne pravice mater.
V celoviti oskrbi za otroka izstopa tudi pro-
blem dnevnega varstva oziroma PODALJŠA-NEGA BIVANJA ŠOLOOBVEZNIH OTROK zlasti v počitnicah in ob sobotah. Ugo-tovljeno je, da je v tem času največ prometnih nesreč, največ možnosti za negativna dejanja otrok, starši so zaposleni, otroci največkrat brez tople prehrane, brez varnosti. Vsled tega je nujno potrebno ta problem proučiti in sicer naj bi pri tetn osnovne šole odigrale vlogo pobudni-ka odnosno koordinatorja z drugimi dejavniki v krajevni skupnosti kot npr. TVD Partizanom, društvi prijateljev mladine, pionirsko knjižnico, pionirskim domom, taborniki, planinci, gasilci in drugimi, ki naj bi sodelovali pri organiziranju različnih vzgojno varstvenih oblik za šolske otroke v omenjenem času.
CELODNEVNA ŠOLA se še prepočasi ra-zvija. Zato je potrebno, da se pri nadaljnjem razvoju le-te angažirajo tudi starši, delovni lju-dje v združenem delu, interesne skupnosti, kra-jevni dejavniki in občinska skupščina s svojimi strokovnimi službami.
Poleg tega je nujno, da SIS za vzgojo in izobraževanje temeljito prouči in ukrepa, da bo 80 odnosno 120 urni pouk male šole uveden prav za vse otroke naše občine.
Z namenom, da bi lahko skladno z družbeni-mi potrebami učinkovito reševali in celovito razvijali skrb za otroka v WZ in osnovnih šolah, je treba urediti NASLEDNJA VPRA-ŠANJA: kadrovska vprašanja je potrebno oce-niti glede na stalni prehod teh kadrov v druge službe, nagrajevanje delavcev v tej stroki ni stimulativno, nerešena stanovanjska vprašanja ne omogočajo socialne varnosti tem delavcem, saj so le-ti večinoma vozači ali pa zelo drago plačujejo podnajemniška stanovanja. Prav tako je treba financiranje vrtcev in šol ovrednotiti z gledišča programa za vse vzgojne dejavnosti v krajevni skupnosti, ne pa da se vrednoti le ožji pedagoški program v oddelku.
Izhajajoč iz ugotovitev in potreb otrok, star-šev in združenega dela v Ljubljani so udeleženci problemske konference sprejeli tudi stališče, da je v Ljubljani potrebno nadaljevati AKCIJO ZA NASLEDNJI SAMOPRISPEVEK, pri tem pa dati večji doprinos razvoju predšolskih usta-nov.