Št. 195 (15.297) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati, v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-ULMontecchi6-Tel.040/7796600 _______ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 __ i C fifl nn POSTNNA PLAČANA V GOTOVN IOUU LIK SPH>. N ABB.POST.GR. 1/50% BORB BANCA Dl CREDfTO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice s plačilnim servisom JF* S Vhhhihhhhhl_ PETEK, 21. JULIJA 1995 ■ Vlasta Bernard Dve muhi z enim sa-^hn zamahom. Možnost ]e bila najbrž preveč priv-j®Cna, da bi se ji Silvio Berlusconi odpovedal in Prodal vse svoje televizijsko kraljestvo v zameno ?a politično legitimacijo ir seveda tudi za nezanemarljiv kup denarja, ^ako pa je z eno samo, °citno temeljito pre-Biisljeno potezo prišel do dveh rezultatov: do svežega denarja, s kate-^ bo pokril kakih dva bsoe milijard lir finančnega dolga televizijskega holdinga Mediaset in si Ugotovil podlago za nujen tehnološki razvoj. Po drugi strani pa po iz-vedbi trifaznega projekta ne bo več večinski lastnik svojih televizij. Ce bo slo po načrtih, ho prihodnje leto ostalo v njegovih rokah le Se 30 nb 40 odstotkov televizijskega holdinga, pa še to ndeležbo bi bil pripravljen v primeru vmit-ve v palačo Chigi »zamrzniti« in prepustiti nadzor svojim partnerjem. To je Povedal včeraj v Milanu, Ceprav je v isti sapi z običajnim vitimisticnim tonom dodal, da njego-vim političnim nasprotnikom niti ta poteza ne ho zadostovala, saj jim ni no drugega, kot da mu Oplenijo premoženje. Ne da bi se spuSCali v ntemeljenost kritik Berlusconijevih političnih nasprotnikov, pa vendarle ne moremo mimo vsaj dveh preprostih dejstev. Brvič: znano je, da je mo-8°Ce neko podjetje nadzo-jnvati tudi z manjšinskim tastniškim deležem. Dru-SjC: zamrznjenje aktivne Slasovalne pravice neke-"a delničarja niti približno ne jamči, da ne bo ta svoje politične funkcije ^koriscal v korist pod-Jntja, katerega delni lastnik je in mu torej ne more hiti vseeno, kako to Podjetje posluje. Že iz te-8a lahko sklepamo, da Berlusconi z včeraj oznanjeno operacijo ni niti Približno zaCel kake »re-v°lucije« svojega politic-no-medijsko-ekonomske-§a položaja in Se manj rešil konflikta interesov, ampak da so ga vodile v pni vrsti potrebe po likvidnosti. Priznati pa mu See pogum, da se je vendarle ločil od ekskluzivne družinske podobe dvojega imperija, kar ga )e glede na njegovo pri-fnjeno nečimrnost najbrž kar precej stalo. Za skupnost je to seveda popol-n°ina nepomembno, saj konflikt ostaja in z njim Vse občutljive politične in hioralne implikacije. I »Nerazumni ukrep RTV Slovenije« TRST - Gre za dejanje, ki krši pravice italijanske manjšine v Istri, istočasno pa izničuje vlogo manjšin kot posrednic pretoka informacij in utrjevanja mednarodnih odnosov. Tako piše v protestnih notah, s katerimi SKGZ, podpredsednik deželnega sveta FJK Budin, deželni svetovalci SKP in predstavnik Zelenih Ghersina obsojajo odločitev vodstva RTV Slovenija o izklopitvi srednjevalov-nega radijskega oddajnika na Belem križu. Na 3. strani | Izredno vroče bo RIM - Po katastrofalnem vročinskem valu v ZDA, ki je terjal 738 življenj, nam meteorologi nekaj podobnega napovedujejo tudi v Evropi. Prva zaskrbljujoča znamenja prihajajo iz Španije, kjer je v zadnjih treh dneh zaradi vročine umrlo enajst oseb. Izredno visoke temparature pa so tudi na Portugalskem, v Franciji in Nemčiji (do 30°), danes pa bo vročinski val dosegel tudi Italijo, kjer smo prva znamenja občutili že vCeraj. Najhuje bo v srednji in severni Italiji, kjer bodo temperature do 38°, nekoliko hladneje bo na Siciliji (33°) in v vsej južni Italiji. Za razliko od Španije bo Na 13, strani vročina manj soparna, noCi pa bodo hladnejše, izjeme bodo le obmorska mesta, saj bo v Genovi minimalna temperatura 24°, v Trstu pa 23°. Od ponedeljka dalje bo nekoliko hladneje, a še vedno izredno toplo in postopoma tudi bolj soparno. Dlje napovedi ne sežejo, a že to ni spodbudno. BOSNA IN HERCEGOVINA / PRED DANAŠNJIM SESTANKOM KONTAKTNE SKUPINE V LONDONU Nov eksodus žensk, otrok in ostarelih iz žepe, hrvaški Siti pa so zasedli Šturtič pri Bihaču Granate na predsedniško palačo v Sarajevu, ko je bil v njej evropski pogajalec Bildt SARAJEVO - Pred današnjim londonskim sestankom skupine za stike so bile vesti iz Bosne do skrajnosti dramatične. Žepa je dokončno padla. ZaCel se je nov eksodus civilnega prebivalstva proti Tuzli in Zenici: Karadžidev general Mladič je na pogajanjih s predstavniki Žepe (na sliki AP) kot vedno zagotovil, da ljudje lahko svobodno zapustijo srbsko Zepo. Kaj se v resnici dogaja, bomo izvedeli Sele Cez kak dan, saj je prav včeraj v Sarajevu neki funkcionar OZN priznal, da so v uniforme OZN preoblečeni Srbi iz gozdov z vabi j ali begunce iz Srebrenice in jih nato pobijali. To pa ni bila edina včerajšnja dramatična vest. Hrvaški Srbi so ob podpori odpadniških abdičevcev s tanki in težkim topništvom vdrti v Sturtič, kakih 35 kilometrov severo- zahodno od BihaCa. Pred tem je vec kot tisoč ljudi zbežalo proti jugu. VCeraj pa ni bilo miru niti v Sarajevu. Ubite so bile štiri osebe, srbska granata pa je zadela predsedniško palačo, ko se je v njej predsednik Izetbego-vid pogovarjal z evropskim pogajalcem Carlom Bild-tom. Ta bo lahko danes s prve roke v Londonu predstavnikom velesil poročal, kako Srbi spoštujejo dane besede. Za popotnico v London pa mu je Izetbe-govič dal pomenljiv stavek: »Kdor ne prepreči genocida, je v njem sokriv.« Prav očitni genocid nad nesrbskim prebivalstvom je kot kaže zbudil otopelo vest ljudi v Zahodni Evropi, a Se vedno ne dovolj. Pentagon je vCeraj sporočil, da je za umik Unproforja iz BiH dovolj tisoC vojakov in ne 60 tisoč. Na 15. strani Beriusconi prodal 20 odstotkov svojega TV imperija in se rešil dolgov aTedia ~fcl t ! MILAN - Silvio Berlusconi je z navezo tujih finančnikov sklenil sporazum o prodaji 20-odstotne-ga deleža Fininvestovega televizijskega holdinga Mediaset, do katere bo prišlo s povišanjem kapitalskega glavnice za 1.800 milijard lir. Toliko mu bodo za partnerstvo plačati nemški telekomunikacijski mogotec Leo Kirch, ki bo odkupil 10% delnic, južnoafriški industrijec in finančnik Johan Rupert (5,7%) in najbogatejsi saudski princ Al VValeed, ki so mu pustiti zgolj 4,1-odstotno participacijo. Druga »televizijska« vest je prišla zveCer, ko je florentinski finančnik Cecchi Gori kupil od finančne družbe Fermzzi postajo Telemontecarlo. Zanjo bo odštel 75 milijard tir. Na 2. strani RIM / TRETJA SEJA OMIZJA Pola soglasna o minimalnih pravilih igre RIM - V tretje gre rado. Pregovor je potrdilo tudi omizje o pravilih, ob katerem sedijo predstavniki Kartela svoboSCin in Leve sredine. Predstavniki obeh političnih polov so se vCeraj dogovorili o jamstvih, ki naj bi jih nudili političnim manjšinam (predsedstvo enega od domov parlamenta, predsedstvo jamstvenih in nadzornih komisij, enega od dveh evropskih komisarjev), o televizijski »par condicio« med predvolilnimi kampanjami in o kriterijih za imenovanje novega upravnega sveta Raia. Predstavniki obeh kartelov so z zadovoljstvom ocenili dogovor, obenem pa podčrtali, da so Se zelo narazen o vprašanju ustavne reforme. Soočanje o tem problemu in predvsem o morebitni spremembi 138. člena, ki doloCa kvorum za spremembo ustavnih pravil, se bo zaCelo ob koncu meseca v poslanski zbornici. Potek soočanja bo najbrž odločilnega pomena tudi za določitev datuma predčasnih volitev, saj je možno, da bi volitve zdrknile na prihodnjo pomlad. Dogovor o minimalnih pravilih igre pa ni odpravil napetosti med karteloma. Trd oreh je vprašanje televizijskih monopolov, ob katerem sta se pola razšla. Leva sredina je v Napolitano-vi komisiji izglasovala predlog poročevalca Giorgia Bogi ja, Kartel svoboSCin pa iz protesta zapustil sejo. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Andreotti pred sodnike zaradi umora Pecorellija? Sodniki iz Perugie so zahtevali sodni pregon bivšega premiera Giulia Andreottija in bivšega ministra Claudia Vitaloneja zaradi umora novinarja Mina Pecorellija. Stran 2 Danes v Rimu odločilni sestanek o škedenjski železarni Na ministrstvu za delo v Rimu bo danes verjetno odločilni sestanek o prihodnosti škedenjske žele- zarne. Stran 5 Konferenca ustanov na delu V Trstu je bil včeraj prvi sestanek ustanov za koordinirane nastope na krajevni ravni in pri vladi za reševanje problemov razvoja na Tržaškem. Stran 5 O dodatnem bencinu v Gorici Razširjeni odbor Trgovinske zbornice v Gorici je z novim sklepom potrdil odločitev o dodatnem kontingentu bencina. Stran 8 Goriški bančni zavodi Časopis II Mondo objavlja lestvico najbolj uspešnih kreditnih zavodov. Stran 8 Druga zmaga Nemca Zabela Na kolesarski dirki po Franciji je v 17. etapi, že dragic letos na Toura, slavil zmago Nemec Erik Zabel. Stran 17 FININVEST / SPORAZUM O PRODAJI 20 ODSTOTKOV GLAVNICE TV HOLDINGA MEDIASET H PERUGi/0~ BeMusconi si je izbral partnerje ki mu bodo pokrili dolgove 9 To so Kirch (10%), Rupert (5,7%) in Al Waleed (4,1%), ki bodo odšteli 1.800 milijard lir MILAN - Berlusconijev Fininvest spreminja podobo in se pripravlja, da se iz družinskega podjetja preobrazi v«public company«. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Milanu sta Silvio Berlusconi in njegov naslednik na Čelu imperija Fedele Confalonieri podrobno orisala operacijo z nazivom »projekt val«, ki bo potekala v treh fazah, in prodajo prvega deleža Fininvestovega televizijsko-reklamnega holdinga Mediaset. Kot smo že napovedali, bodo novi partnerji Silvia Berlusconija trije mednarodni finančni mogotci, ki bodo skupaj prevzeli 19, 8 odstotka delnic Mediaseta, za kar bodo odšteli 1.800 milijard in tako pokrili skoraj ves, približno 2.000 milijard lir visok dolg, ki pesti Finivestovo televizijsko dejavnost. Nemški telekomunikacijski mogotec Leo Kirch in južnoafriški finančnik Johan Rupert, ki že nadzirata tri mreže Telepiu (prvi s 40 in drugi s 25 odstotki), bosta imela v Mediasetu 10 oziroma 5, 7-odstotno udeležbo, saudskemu princu Al VValeedu pa so pustili le 4, 1-odstotno »drobtinico«. Kirch bo dobil v upravnem svetu holdinga dve mesti, Rupert in Al VValeed pa po eno. Vstop tujih partnerjev pa še ne pomeni, da jim bo Berlusconi prodal svoje deleže, ampak bo do njega prišlo po klasični metodi zvišanja kapitalske glavnice za 1.800 milijard lir, ki bo v celoti rezervirana za nove družabnike. Pred koncem leta pa naj bi prišlo do drugega zvišanja kapitala, tokrat za 1.833 milijard lir, katerega naj bi vplačali italijanski in tuji institucionalni investitorji. Ce se bo naCrt uresničil, bo Mediaset zbral 3.633 milijard lir svežega denarja, s katerim bo ne samo zapolnil luknje v svoji bilanci, ampak bo lahko začel tudi nov tehnološki vzpon v tekmi z državno radiotelevizijsko hišo. »Projekt val«, ki naj bi ga v celoti realizirali do konca prihodnjega leta, pa po Berlusconijevem zagotovilu ne bo rešil samo ekonomskih problemov njegovega imperija, ampak bo tudi avtomatično odstranil z dnevnega reda problem »konflikta med interesi«, seveda v primeru, ko bi liderju Forza Italie uspelo znova osvojiti palačo Chigi. Po prvi fazi oddaje 20 odstotkov Mediaseta tuji navezi in po drugi fazi prodaje nadaljnjih 20 odstotkov institucionalnim vlagateljem, bo prihodnje leto na vrsti še tretja faza s kotacijo holdinga na domači in tujih borzah in z osnovanjem razširjenega drobnega delničarstva. Družini Berlusconi naj bi na koncu ostalo le še 35 do 40 odstotkov Mediasetove glavnice, pa še temu deležu bi lahko v primeru vrnitve liderja Forza Italie na Celo vlade - kot je sam izjavil - zamrznili glasovalno pravico v upravnem svetu, tako da bi vso odgovornost za upravljanje podjetja prevzeli njegovi partnerji. Sicer pa je konlikt med interesi »lepa izmišljotina naših političnih nasprotnikov«, je na koncu pribil Silvio, ki je skupaj s Confalonierijem prepričan, da ta problem po sedanjih zakonih sploh ne obstaja. »Pokasiral je denar in ohranil lastnino« MILAN, RIM - Reakcije na prodajo 20-odstotnega deleža Fininvestovega televizijskega holdinga so vse prej kot uglašene, Čeprav večina kometa-torjev priznava, da je korak vendarle pomemben. Tega mnenja je npr. Gi-anni Agnelli, ki pa opozarja, da je pravi problem to, kdo bo Mediaset upravljal, kajti nek posel je privaten ali javen glede na to, kdo imenuje menedžment. Za vodjo Krščansko demokratskega centra (CCD) Casinija je vstop novih družabnikov v Fininvest prvi korak proti rešitvi konflikta med interesi, medtem ko so progresi-sti precej skeptični. Senator Casadei Monti sicer priznava, da je prodaja 20-odstotnega deleža korak naprej, vendar samo v političnem smislu re-.ševanja interesnega konflikta. V smislu zadevnega zakonskega osnutka pa to še ni dovolj, kajti predsednik vlade ne more imeti več kot 5 odstotkov delnic v RTV družbah, prav tako kot ne zadostuje zamrznjenje njegove lastnine, ker ni nobeno jamstvo, da premier ne bo favoriziral svojih podjetij. Za predstavnika DSL Vito pa prodaja deleža Mediaseta odpira še nekaj drugih problemov, kot npr. antitrust, glede na to, da Kirch in Rupert že nadzirata Telepiu. Najpomemljivejši kometar pa je prišel sinoči iz daljne Avstralije, kjer je očitno nekoliko poparjeni Rupert Murdoch izjavil, da je imel Berlusconi dve možnosti: ali prodati vse (sam je bil pripravljen kupiti), ali pa poka-sirati sveži denar in ohraniti lastništvo. »Kralj« Fininvesta, je dodal avstralski magnat, je oCitno izbral drugo možnost. Vsi trije novi dražabniki se ukvarjajo s televizijo MILAN - Kdo so novi partnerji Silvia Berlusconija? Kot smo zapisali že včeraj, sta dva, Leo Kirch in Johan Rupert njegova prijatelja, saudski princ Al VValeed Bin Ta-lal, ki je bil v začetku oznaCen kot nosilec trojne naveze, pa se je moral zadovoljiti s komaj 4-odstotnim deležem. Prvi je Berlusconijeva nemška verzija, Čeprav tam ne vlada duopolij kot v Italiji, kar ga je najbrž tudi navedlo, da je kupil 40 odstotkov mrež Telepiu in da je zdaj stopil še v Fininvest. To pa je že kar lepa telekomunikacijska prisotnost v Italiji. Na tem področju je že dolgo doma tudi južnoafriški industrijec Johan Rupert, ki nadzira mogočno švicarsko grupo Ric-hemont, prek katere ima tudi Cetrtin-ski delež Telepiu, medtem ko je 29-le-tni neCak saudskega kralja v tem sektorju šele začetnik. V Italiji je nastanil svojo satelitsko arabsko radiotelevizijo, ki že dobro leto oddaja po vsem Sredozemlju. Andreotti spet na zatožni klopi Vpleten naj bi v umor Peccorellija RIM - Državno tožilstvo v Perugii, ki raziskuje zakulisje umora novinarja Mi' na Peccorellija, je zahtevalo, naj sodniki formalno sodijo bivšemu premieru Giu-liu Andreottiju, bivšemu sodniku in ministru Gladin Vitalo-neju ter kopici mafijskih veljakov zaradi sodelovanja pri časnikarjevem umoru. Novico je sporočil odvetnik Carlo Taor-mina, ki brani Clau-dia Vitaloneja, medtem ko tožilstvo sploh ni hotelo komentirati vesti. Peccorrelli je bil umorjen 20. marca 1979. Tedaj je pripravljal številko svoje revije OP, v kateri naj bi opisoval podkupnine, ki jih je Andreottijeva struja dobila od podjetnika Nina Rovellija. P° pričevanju nekaterih skesancev naj bi Pec-corellijev umor organizirala mafija kot uslugo Giuliu Andreottiju. Zahtevo tožilstva je ostro kritiziral Vi-talonejev odvetnik Carlo Taormina, ki je izjavil, da obtožba proti njegovemu klientu temelji samo na osebnem mnenju nekega skesanca. Odvetnik je očital tožilstvu, da nekaterih asperktov ni hotelo poglobiti in ni odredilo zahtevanih ekspertiz. Tožilstvo pa na te obtiožbe ni odgovorilo. GIBANJA / PODATKI ZAVODA ISTAT O GIBANJU CEN PRI PROIZVAJALCIH IN GROSISTIH Maja rekorden letni poskok cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih V enem letu so se cene proizvajalcev podražile za 9, grosistov poza 11% RIM - Maja so cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih dosegle rekordno zvišanje, saj so se v primerjavi z enakim lanskim mesecem podražile za okroglih 9 odstotkov, v primerjavi z letošnjim aprilom pa za 1, 1 odstotka. Takega porasta ni bilo že kar nekaj let, še večjo rast pa so doživele grosistične cene, ki so se v mesečni primerjavi zvišale za 0, 6, v letni pa za kar 11, 4 odstotka. Podatke je včeraj objavil statistični zavod Istat, ki bo danes posredoval tudi številke o gibanju julijske inflacije. Glede gibanja cen pri proizvajalcih Istat dodaja, da se še naprej najbolj dražijo vmesne dobrine oziroma polizdelki (+1, 5% v primerjavi z aprilom in +11, 6% v primerjavi z lanskim majem), medtem ko so se v manjši meri podražile dobrine za široko porabo (+0, 6% in +5, 7%) in dokončne investicijske dobrine (+0, 4% in +4, 9%). Iz številk izhaja, da je dinamika cen pri polizdelkih in pri izdelkih široke porabe še naprej inflacijska, metem ko pri investicijskih dobrinah kaže znake rahlega upočasnjevanja. Analiza cen za posamezne izdelke razkriva, da so se najbolj podražili kemijski proizvodi (+3, 1%), celuloza in papir (+2, 9%), električna energija, plin in voda (+1, 9%), gumarski in plastični proizvodi (+1, 4%) in elektriški material in dobave (+1, 3%). Stabilne pa so bile v maju cene premoga, lignita in aglo-meratov, tobačnih izdelkov, pisarniških strojev, naprav za obdelavo podatkov in precizne tehnike. Strmo naraščanje cen pri proizvajalcih najbolj vznemirja sindikate, po mnenju katerih so Istatovi podatki mrzla prha za vse tiste, ki upajo, da se bo inflacija pri široki porabi v drugi polovici leta znižala. Ce ne bo učinkovitih posegov, pravijo sindikati, se kaj lahko zgodi, da bodo inflacijska pričakovanja na srednji rok prejudicirala tudi prizadevanja za sanacijo javnih računov. Veliko manj zaskrbljen pa je predsednik Confindustrie Luigi Abete, ki ponuja svoj recepet: »Ce bomo ciklus omejevanja cen surovin pospremili z ovrednotenjem lire, bomo lahko pospešili odpravo inflacijskih žarišč.« o Enel, Štet in Eni bližji privatizaciji RIM - Korak naprej pri privatizacijah: poslanska zbornica je včeraj odobrila zakonski osnutek o tim. authorities za javne storitve, kar približuje velike prodajne operacije za Štet, Enel in Eni. Osnutek je bil že odobren v senatu, danes pa se bo v Rimu sestal ministrski odbor, ki mora izbrati tim. globalnega koordinatorja za tržno plasiranje delnic državnih grup za telefonijo in za naftno industrijo. Šibka lira magnet za tuja vlaganja MILAN - Šibka lira je prava vaba za tuja vlaganja v Italiji. Po podatkih Confindustrie so lani našteli 1.474 tujih vlaganj, od katerih jih je bilo 1.256 takih, ki so prevzela nadzor nad podjetji, v katerih dela skoraj pol milijona zaposlenih. Včeraj pa se je italijanski bankovec vzporedno z dolarjem vendarle nekoliko popravil, medtem ko je bil borzni sestanek v Milanu spet negativen (Mib-tel -0, 73%). LIRA PET PON TOR SRE ČET 1609,2 1612,7 1612,9 1620yl6T2Č 11^8,9 11546 1158,7 1168,4 1168,7 SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, K0PENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH v Informacije in rezervacije: ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512y ITALIJA - FJK Petek, 21. julija 1995 _RIM / ZBLI2ANJE MED KARTELOM SVOBOŠČIN IN LEVO SREDINO j — TRST / PROTESTI ZARADI UKREPA RTV SLOVENIJA n Dogovor o jamstvih manjšinam in o Raiu Ostra nasprotja o možnosti ustavne reforme RIM - V tretje gre rado. bližje o pravilih, pri ka-sedijo predstavniki Kartela svoboščin in leve Sredine, je potrdilo velja-Vll°st pregovora. Po neka-larnem soočenju so se dogovorih o jamstvih za poh-tične manjšine, o novem ^konu, ki naj bi vsem poetičnim subjektom jamčil 'tted volilno kampanjo 6llake propagandne mo-?n°sti, in o kriterijih za j^olitev upravnega sveta Kaia. Stahšča pa so še krepko narazen glede ustaših reform, čeprav se bo oialog o tem problemu nadaljeval. Srečanje, ki se je začelo s skoraj enourno zamudo, J6 bilo uspešno kot sta Kar-svoboščin in Leva sre-tiina poudarila y skupnem sPorocilu. Dokument obravnava tri točke. Na pr-Vem mestu so jamstva Manjšini. Po tem dogovo-ru> ki ga bo treba seveda Prevesti v zakon, kar obe s,;rani prepuščata ustre-Ftirti parlamentarnim te-Jesom, bo manjšini pripa-olo predsedstvo enega od oveh domov parlamenta, Predsedstvo vseh jamstve-parlamentarnih komi-SlJ in eden od dveh evrop-skib komisarjev. »Par con-oicio« v predvolilni propagandi bo zagotovilo do-ocilo, po katerem bo tele-vizijsko politično propagando oddajala samo Rai 111 to zastonj. Politične ®P°te bodo lahko oddajale tndi krajevne televizijske Postaje, vendar s posebni Kriteriji in po cenah, ki bo P?aka za vse politične su-bjekte. Dosežen je bil tudi dogovor o novih kriterijih Za imenovanje upravnega sveta Raia. Obe strani sta na loče-dm novinarskih konferen- cah poudarili zadovoljstvo ob doseženem sporazumu, obenem pa hoteli pouda-rjah, da dogovor ne oddaljuje datuma vohtev. Odločilnega pomena bo najbrž soočanje o ustavni reformi, predvsem pa o 138. členu ustave, ki določa potrebno večino za spremembo ustave. Leva sredina bi hotela dvigniti potrebno večino za spremembo ustave, medtem ko Kartel svoboščin temu nasprotuje. Trd oreh pa bo tudi zakon proti televizijskim monopolom, saj sta se kartela v Napolitanovi komisiji spet razšla, leva sredina je odobrila z večino glasov predlog Giorgia Bogija, kartel svoboščin pa demonstrativno zapustil sejo, češ da njegovih pripomb sploh niso upoštevali. Delegaciji Kartela in Leve sredine (Ap) rRIM / PRED DANAŠNJIM SREČANJEM V LONDONU Italija za enotno politiko O bosanski krizi so poročali Dini, Agnellijeva in Corcione RIM - Italija se bo zavzela, da mednarodna skupnost ubere supno politiko v odnosu do krize v Bosni in Hercegovini in da se konča z oklevanjem. Potrebno je začrtati jasno mejo, ki je nihče ne bo smel prestopiti, obenem pa je treba vztrajati v diplomatskih naporih za rešitev konflikta. To je stališče italijanske vlade, ki so ga včeraj popoldne v zunanjepolitični komisiji senata zagovarjali premier Lamberto Dini, zunanji minister Susanna Agnelli in obrambni minister Domenico Corcione. Včerajšnja razprava je sodila v okvir priprav na za današnje srečanje v Londonu, na katerem naj bi glavne države Zahoda uskladile stahšča in politiko za reševanje bosanske krize. Italija se zavzema za jasno enotno politiko (»Enostranske pobude niso -sprejemljive,« je rekel Dini) in je pripravljena prispevati k uresničitvi te politike. Kot je poudaril obrambni minister Corcione pa so še vedno zelo tehtni tisti zlasti zgodovinski razlogi, ki so doslej odsvetovali neposreden poseg italijanskih vojakov v Bosni. Večina, ki podpira Dinijevo vlado, je zahtevala od izvršne oblasti več poguma, saj je postala raven nasilja nesprejemljiva. Tudi v javnem mnenju si počasi utira pot spoznanje, da je poseg v Bosni potreben. Po raziskavi tržaške SWG, ki je anketirala vzorek 800 ljudi, je skoraj 58 odstotkov Italijanov prepričanih, da je mogoče poslati italijanske enote v Bosno, vendar samo za zaščito beguncev in konvojev humanitarne pomoči. »Nerazumno in škodljivo dejanje na račun pravic italijanske manjšine v Istri« Protestne note SKGZ, podpredsednika sveta FJK Budina, predstavnikov SKP in Zelenih TRST - Odločitev vodstva RTV Slovenije, da v okviru varčevalnih ukrepov izklopi srednjevalovni radijski oddajnik na Belem Križu nad Piranom, je tudi v Furlaniji-Julijski krajini, tako med slovensko manjšino kot med italijansko večino, sprožila val protestov. Od predvčerajšnjim namreč v severovzhodni Italiji, v hrvaškem delu Istre in v Dalmaciji ni mogoče več prisluhnih italijanskim programom Radia Koper. »Nerazumljivo in škodljivo dejanje, ki očitno krni pravice italijanske manjšine v Istri do obveščanja v lastnem jeziku in prekinja življenjsko pomembno vez manjšine s svojo matično državo.« Tako ocenjuje Slovenska kulturno gospodarska zveza izklop srednjevalo-vnega radijskega oddajnika na Belem križu. SKGZ se v tiskovnem sporočilu sprašuje, kako je mogoče tak sklep opravičevah z varčevalnimi ukrepi, ko gre za jasno omejevanje ene izmed temeljnih pravic, ki jo je dolga leta uživala italijanska manjšina v Istri. Obenem SKGZ podčrtuje, da je na program Radia Koper prav tako navezano prebivalstvo na obeh straneh meje, bodisi slovensko kot italijansko. »Obmejni prostor je bil že s predhodnimi ukrepi RTV Slovenija prikrajšan za pomembno prekomejno televizijsko infromacijo, sedaj pa se poskuša nada-Ijevati po tej poti, namesto da bi se storjene napake popravljale«, poudarja SKGZ in obenem izraža prepričanje, da taka dejanja ne morejo prispevati k procesu ustvarjanja dobrih odnosov med sosednjima državama, manjšinsko vprašanje pa je postavljeno na raven objekta, s katerim je-mogoče manipuh-rati v imenu »varčevanja«. SKGZ želi opomniti, kako se tudi slovenski manjšini v Italiji občasno poskuša odvzeti pridobljeno, kar odraža politiko, ki je v popolnem nasprotju z izraženo voljo, naj bosta manjšini ob meji dejavnik zbliževanja in sodelovanja med Italijo in Slovenijo. V trenutku, ko so v teku prizadevanja za okrepitev slovenskih televizijskih oddaj v sklopu RAI in se v tem okviru še posebej izraža zahteva po njihovi vidljivosti tudi v Videmski pokrajini, je izklop oddajnika Radio Koper slabo znamenje. Slovenska kulturno gospodarska zveza izraža solidarnost redakciji Radia Koper ter Uniji Italijanov, obenem pa poziva vodstvo RTV Slovenija in slovensko vlado, naj se nerazumni ukrep razveljavi. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je v zvezi s sklepom RTV Slovenija naslovil na predsednico deželnega odbora FJK Alessandro Guerra vprašanje z zahtevo po njenem posegu. V njem uvodoma ugotavlja, da je izklop radijskega srednjevalovnega oddajnika dodaten omejevalni ukrep,.katerega gre prišteti posegom, ki so marca zmanjšali obseg vidnosti italijanskih programov koprske televizije. Taksni ukrepi, poudarja Budin, pa skušajo izničiti povezovalno vlogo manjšin - slovenske v Italiji in italijanske v Istri - pri utrjevanju mednarodnih vezi. V posebni noti pa deželni svetovalci Stranke komunistične prevove Roberto Antonaz, Elena Gobbi, Fausto Monfal-con in Gianluigi Pegolo ugotavljajo, da je ukrep v prvi vrsti prizadel italijansko skupnost v Sloveniji, katere glavni informator je prav radio. Istočasno pripominjajo, da je vodstvo RTV Slovenije odločitev utemeljilo izključno s finančnimi razlogi, kar pomeni, da radijska postaja ne krši nikakršnega zakona. Predstavnik zelenih v deželnem svetu Paolo Ghersina pa ugotavlja, da je ukrep ponoven dokaz o »teritorialni porazdelitvi radio-televizijskih medijev med Italijo in Slovenijo«, s čimer bi manjšinama odvzeh avtonomijo na tem področju in bi še bolj tonila v pozabo zamisel o evropski televiziji manjšin. Jadranka Šturm Kocjan Odločitev je sporna Se posebej zato, ker je bila sprejeta brez predhodnega soglasja prizadetih, ker pa prizadene predvsem pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, tak način močno zmanjšuje ugled republike Slovenije. Tako v protestni izjavi svoje stališče utemeljuje poslanka LDS v Državnem zboru RS Jadmnka Sturm Kocjan, ki predlaga vodstvu RTV Slovenija, da ponovno prouči odločitev in čimprej spet priključi izklopljene srednjeva-lovne mdijske oddajnike. HTekoloska KATASTROFA h Oblak strupenih snovi v okolici Vareseja VARESE - V noči na Četrtek je začel iz neke tovarne v bližini Vare-seja uhajati oblak strupenih snovi. Sile javne-ga reda so izselile kakih sedemsto krajanov, nekaj več kot dvajset oseb Pa se je moralo kljub te-rnu zateči k zdravniški Pomoči. Kemijska snov, ki sestavlja zlovešči oblak, povzroča namreč Oadležno srbenje, lahko Pa huje poškoduje Predvsem oči in dihal-ne organe; največ težav Povzroea otrokom, starejšim osebam in astmatikom. Zato odgo-vorni pozivajo prebival-stvo, naj se ne po nepotrebnem izpostavlja nevarnosti in da simpto-rae okužbe nemudoma Prijavi pristojnim organom. Do nesreče je po mnenju prvih preiskovalcev prišlo zaradi uhajanja tekoče snovi iz nekega zabojnika. Te- koče topilo na bazi to-luena je v nočni vlagi prešlo v plinasto stanje in se razširilo v ozračju. Izvedenci priporočajo, naj se tudi reševalne ekipe, ki nadzirajo onesnaženo območje in skušajo zajeziti oblak strupenih snovi, primemo zaščitijo z očali in gumijastimi oblačili. Oblasti še niso odkrile vzrokov ekološke nesreče. Po vsej verjetnosti je šlo za tehnično okvaro. Do nadaljnega so oblasti vsekakor odredile zaprtje tovarne in natančnejšo preiskavo. Poleg tega bodo v naslednjih dneh nadzirali stopnjo onesnaženja zraka in zemlje, predvsem obdelanih površin. Med drugimi so bili o nevarnosti, ki jo predstavljajo tovrstne snovi, obveščeni tudi krajevni živino-zdravniki. ČEDAD / SLOVENSKA PREDSTAVA NA MITTELFESTU Tesnobno prepričljiva Lepa Vida ČEDAD - Prvi dan letošnjega Mittelfesta je ob uradnih, otvoritvenih slovesnosti obsegal tudi tri zelo zanimive, čeprav med seboj povsem različne predstave. V skladišču železniške postaje, pred katerim so bile zbrane razbite dvojezične table z beneškimi kraji, so premiersko predstavili gledališki tekst Cesareja Tomaseti-ga Moč, ki jo ideje imajo same po sebi (La forza che le idee hanno da sole), pred bivšo cementarno nedaleč stran od postaje je režiser Giorgio Pressimrger situiral opero Bele Bartoka V Sinje-bradčevem gradu (videmski filharmonični orkester je vodil Anton Nanut), na trgu pred stolnico pa se je ponovno dramatično odigrala Cankarjeva »drama hrepenenja« Lepa Vida. Predstava, ki jo je režiser Damir Zlatar Frey označil za koreodram- sko fresko po motivih drame Ivana Cankarja, je letošnja najzaznavnejša slovenska prisotnost na čedajskem festivalu. Gre za koprodukcijo ljubljanske Koreodrame in Slovenskega mladinskega gledališča, delo - na sliki prizor iz uvodne scene - pa je bilo premiersko uprizorjeno 22. ja- nuarja letos. Naštetim predstavam je treba dodati še odprtje fotografske razstave Trilogija smrti Tadeusza Kantorja Maurizia Buscarina, ki je v svoj objektiv znal prepričljivo ujeti značilne utrinke s predstav velikega ustvarjalca. Tekst Cesareja Toma-setiga, ki ga je s sodelav- cema podal Paolo Bona-celli, je izzivalno nabit s sklicevanji na današnje dogodke, medtem ko je v Bartokovega Sinje-bradca, ki ga odlikuje mogočna glasba, Press-burger režijsko morda preveč posegal. Po tragičnem razpletu ljubezni, ki je vodila v smrt, je bilo ostro zaznamovano hrepenenje, ki ga poria-^ zarja mit Lepe Vide. Kot je zapisal Damir Zlatar Frey se »tema Cankarjeve Lepe odlično izrisuje v okviru srednjeevropskega prostora. Nikjer tako ne smrdi po trohnobi, po vlagi, nikjer ni toliko plesni po stenah izb in v temnih kamrah, kjer se skrivajo smrtonosne bolezni«. In vse tesnobe so v predstavi, ki so jo s Freyem oblikovali še Jani Golob (glasba), Andrej Stražišar (scene), Jerneja Jambrek (kostumi) in številni drugi, med temi 13 odličnih igralcev in Komorni zbor RTV Slovenija z Bogdano Herman za glasbeni del, prišle zelo jasno do izraza. Glede na celovitost podajanja, kar je osnovni koncept Freyevega »koreodram-skega« gledališča, so predstavi lahko sledili tudi gledalci, ki ne razumejo slovenskega jezika, (bip) MAGDA ŠTURMAN SKUPNO PREDSTAVNIŠTVO / VPRAŠAN JE MEDIJEV Obisk pri rojakih v daljni Avstraliji (11) Bodičasta morska zvezda sovražnik koralnega grebena - Prvi stik z avstralskimi staroselci Vloga javnih občil v manjšinski skupnosti Trezno soočanje namesto jalove polemike V zadnjem Času je veliko govora o bodičasti morski zvezdi (Acant-haster planci). V Avstraliji je bolj znana kot Crovvn of Thorns (bodi-Ceva krona). Prvič so jo opazili leta 1964. V zadnjih letih se je zvezda baje razmnožila, ker je Človek Čezmerno lovil njene naravne sovražnike, kot npr. veliko trobljo (Charonia tritonis). Nekateri izvedenci pa trdijo, da je prekomerno razmnoževanje zvezde povezano z onesnaževanjem vode, Čezmerni odpadki sladkorne industrije, z obilnim gnojenjem in s turistično industrijo, saj obišče greben na leto kar 2.500.000 turistov. Bodičasta morska zvezda se premika med korali, prenese želodec preko ust na zunanjost in ga postavi direktno na polipe, ki jih prebavi. Zvezda je zelo požrešna, zato precej zaustavlja rast koralov. Morski biologi trdijo, da je to eden najveCjih problemov, s katerim se trenutno ukvarjajo na Koralnem grebenu. V vodah severovzhodne celine živi tudi meduza z imenom Box jellyfish (Chironex fle-ckeri). Od vseh meduz je najbolj strupena. Ob obali je prisotna od novembra do aprila, ostale mesece pa odplava na odprto morje. Meduza ima lovke, ki jih lahko podaljša od nekaj centimetrov do nekaj metrov. Z lovkami obkroži svojo žrtev in ji v žile spusti strupeno snov. Ze 30 sekund dotika z meduzo je smrtno ne- varno. Zaradi tega strogo odsvetujejo plavanje v tropskih vodah Avstralije v poletnem obdobju. Kuranda je prijazna vasica v hribih v okolici Kairnsa. Šteje komaj 300 prebivalcev in je znana turistična točka. Zelo znan je sejem, ki ga trikrat tedensko prirejajo v vasi. Na sejmu ponujajo poleg običajnih spominčkov za turiste predvsem domaCe izdelke staroselcev. Vas obdaja gosti tropski pragozd. Ko so pred 200 leti prvi Britanci prišli tudi v te kraje in zagledali mogočna drevesa, ki so sestavljala bujni gozd, so drevesa dobesedno očistili. Les je za Veliko Britanijo pomenil nov vir dohodka. Danes se je tropski pragozd okrog Kurande popolnoma obnovil. Čeprav ima manj kot 200 let, je rastlinstvo bujno in očarljivo. Kar se tiCe prevoza, je na razpolago turistični vlak, ki pripelje iz Caimsa v Kurando v eni uri. TraCnice se vijejo med mogočnim gozdom, pred ciljem se pa odpre prekrasen pogled na mogočni slap Bar-ron. Kuranda je zanimiva predvsem zaradi dejstva, da večji del prebivalstva tvorijo staroselci. Ko so prvi Angleži stopili na avstralska tla, so staroselce iz južne in vzhodne obale potisnili v vedno bolj nevljudna in puščavska področja. Obenem so jim posredovali številne nalezljive bolezni. Prvotne prebivalce so prisilili, da sprejmejo evropski način življenja. Po prvih naselitvah belcev se je rodilo precej mešancev. Bela oblast je te novorojenčke iztrgala materam in jih vzgajala na evropski naCin. Otroci niso nikoli veC videli svojih mater. Pisateljica Sally Morgan je v Avstraliji s svojo knjigo My plače postala zelo popularna. V njej je zelo lepo opisala kruto preteklost njene družine. VeCina staroselcev danes ne živi veC na tradicionalen naCin. Stari običaji so se ponekod ohranili le kot turistična atrakcija. ToCno število staroselcev danes ni znano. Vrti se od 130.000 do 250.000. Dandanes živijo staroselci na robu mesta v najrevnejših predelih. V centralni in severni Avstraliji pa večina staroselcev živi v skupnostih ali rezervah, kjer so od 60-ih let tudi lastniki zemlje. Staroselci se ubadajo predvsem s problemom alkoholizma, ki zajame skoraj 90% celotnega temnopoltega prebivalstva. Vzrok temu je verjetno zelo visoka brezposelnost, slabi pogoji izobraževanja, posebno pa izguba lastne identitete. Sele pred 30-imi leti so staroselci dobili volilno in druge državljanske pravice. Da bi vlada nekako poravnala krivice, ki so jih belci napravili staroselcem, daje brezposelnim veC finančne pomoči kot belemu prebivalstvu in ponekod temnopoltim otrokom ni treba v šolo. To je v resnici zaCarni krog, ki socialne probleme staroselcev še bolj povečuje. Vsak dan prirejajo v Kurandi gledališko predstavo. Tjapukaj Dance Theatre je najbolj znana gledališka skupina staroselcev na svetu. Ustanovil jo je leta 1987 newyorški režiser Don Freeman, ki se je zanimal za etnično gledališče. Poleg turistov privablja gledališče v zadnjih letih tudi staroselce, katerim poCasi začenja zbujati narodno zavest. Začetek predstave je zelo originalen. Neki igralec pride skoraj napadalno iz zakulisja ter vzklikne: »Ce še nikoli niste videli avstralskega staroselca, tukaj sem!« Nato igralci prikažejo neko staro legendo, ki jo z njihovim tipičnim inštrumentom didjeridu ter z obrednim plesom, znanim kot corroboree oblikujejo v Čudovite prizore iz njihove preteklosti. Ob koncu igralci še zapojejo pesem v sodobnejšem stilu, ki opozarja na pomembnost sožitja med staroselci in belim prebivalstvom. Primorski dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, V/ulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER LM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST - Skupno predstavništvo slovenske manjšine je torej zaCelo javno soočenje o položaju in o vlogi javnih občil v vse bolj razvejanem vsakdanu, ki postavlja narodno skupnost ne samo pred nove naloge, a tudi pred nove zahtevne izzive. Slovenska manjšina, kot sicer katerakoli organizirana družbena skupina, rabi medije in je zato prav, da o njih odkrito spregovori in razmišlja. Sredina razprava je bila torej (vsaj tako je upati) začetek resnega in treznega soočanja, saj si vsi želijo (in to so vsi brez izjeme poudarili) verodostojna občila, ki bodo odraz pluralnosti, a tudi skupne zelje po splošnem napredku manjšinske skupnosti. Na seji so govorili tudi o akciji za vrnitev Narodnega doma, politične razsežnosti tega vprašanja, ki ga je naCel Miloš Budin (DSL), pa bodo poglobili na prihodnji seji predstavništva. Zato se raje zaustavimo pri vlogi občil, posebno pa Primorskega dnevnika in informativnih oddaj RAI, kar je bilo pravzaprav glavni predmet sredinega srečanja. Budin je, kot smo že poročali, navedel primer Narodnega doma, da je osvetlil vlogo, ki jo igra Primorski dnevnik v našem vsakdanu. Iz njegovega posega, na katerem je temeljila celotna debata, je razvidno, da Budin ne osporava informativni vlogi dnevnika, ki je po njegovem bistvena, nasprotuje pa, da bi PD postal politični subjekt naše manjšine. Vzporedno s tem je postavil tudi zanj zelo aktualno vprašanje pluralnosti slovenskega radia in televizije RAI, zato podpira zamisel za jamstveni odbor, ki naj spremlja delo občil. Predlagal je tudi predstavništvu, naj izdela skupni predlog za javne podpore vsem manjšinskim medijem. Rudi Pavšič (Demokratski forum) nasprotuje "normalizaciji" PD, ki jo načrtujejo nekateri manjšinski krogi. Ko govorimo o dnevniku, ne smemo pozabiti na RAI. Pavšič podpira idejo o jamstvenem odboru, ki pa ne sme kontrolirati medijev. Slednji pa ne smejo nadomeščati manjšinskih komponent, ker bi V tem primem prišlo samo do zmede, ki jo je že itak preveč. Iva Jevnikarja (SSk) zelo zanima lastništvo PD, saj so prav lastniki, tisti, ki na koncu sprejemajo bistvene strateške odločitve Časopisa. Tudi on podpira jamstveni odbor za PD in RAI, a ne za ostale medije, ki odražajo pisano pluralistično življenje manjšine. RAI je sicer podvržen državnim zakonom, parlamentarni nadzorni komisiji in tudi posebni deželni komisiji. SSk je že večkrat predlagala, da bi za slovensko RAI namesto te komisije deloval neke vrste odbor garantov. Za podtajnika SSk je vsekakor osrednji problem PD, ki pa je stvar predvsem naše civilne družbe in zaposlenih v Časopisu. Zavzel se je za popolno neodvisnost uredništva, odgovornost do civilne družbe pa po njegovem še zdaleč ne pomeni lotizacije, ampak soudeležbo pri vodenju dnevnika oziroma podjetja, ki ga izdaja. Kot primer je Jevnikar navedel položaj nekaterih slovenskih ustanov, ki jih v bistvu skupno upravljata SKGZ in SSO. Stojan Spetič (SKP) si zamišlja medije, v tem primeru PD in RAI, kot neke vrste javne storitve. RAI je povržen zakonom, PD pa je zelo odvisen od državnih podpor. Obe občili igrata nenadomestljivo vlogo za Slovence, ne smemo pa pozabiti tudi na "mavrico pluralizma", ki jo predstavljajo manjši Časopisi in glasila. Glede PD je Spetič dejal, da bi moral Časopis uvesti neke vrste "par condicio" do vseh komponent, začenši z odprto tribuno, v kateri bi se lahko vsakdo oglašal in povedal svoje mnenje. Pri delitvi podpor naj Slovenija, ki ne sme politično pogojevati zamejskih občil, uvede objektivne in trajne oblike finansiranja. SKP je, kot znano, v tem sklopu že predlagala povračilo za tako imenovane žive stroške, kot je npr. papir. Jamstveni odbor mora imeti neko moralno oblast, ki jo moramo sami uveljaviti in torej priznati. Drugače nima nobenega smisla, tudi zato, ker mediji res ne potrebujejo kontrol. Ta jamstveni odbor - je bil mnenja Spetič - naj deluje po načelih konsenza in dobre volje, to se pravi po merilih res zrele ter normalne demokratične družbe. Marija FerletiC (SSO) podpira globalni zakon slovenskega finansiranja manjšine, ki naj seveda zaobjema tudi občila. Omenila je državne oziroma deželne prispevke za slovenske kulturne ustanove ter na težave (- med njimi je omenila stalne pritožbe Iskre), 5 katerimi se srečuje znana deželna posvetovalna komisija. SSO ne nasprotuje, da Slovenija finansira PD, kriteriji pa morajo biti zelo jasni-Dnevnik naj bo elan SGKZ in SSO, ali pa nobene od teh organizacij-Ce bo PD še dalje elan samo SKGZ - je poudarila FerletiCeva - naj se potem ta organizacija sama zavzema za njegovo usodo in obstoj. SSO noče, da bi zaradi težav v PD finančno nastradale ostale zamejske ustanove. Klavdij Palčič (SKGZ) ne nasprotuje predlaganemu jamstvenemu odboru za vsa občila, no-Ce pa da bi ta organ posiljeval stvarnost ali da bi kvarno vplival na PD-Nekatere manjšinske ustanove so že skupno upravljane, je rekel Palčič, druge zaenkrat še ne in mogoCe bodo v bodočnosti to postale. Polemika SSO o posegu SKGZ za slovensko finansiranje PD je po njegovem brezpredmetna, SKGZ je posegla v Ljubljani iz Čuta odgovornosti do dnevnika. Nad Časopisom po Palcicevem mnenju lebdi velika nevarnost lotizacije, saj je nemogoče, da bi PD dnevno ustvarjale vse manjšinske komponente, kot si najbrž želijo nekateri-To bi onemogočilo izdajanje dnevnika. Zato spoštujmo to, kar imamo in si vsi skupaj prizadevajmo, da bo dnevnik Cim boljši in objektivnej-ši. Jole Namor (Slovenci v videmski pokrajini) si ne predstavlja delovanja načrtovanega jamstvenega odbora, z dobro volj0 pa se lahko marsikaj koristnega naredi. Med pO' liticne prioritete manjšinske politike ni manjšinsko predstavništvo nikoli postavilo akcij6 vrnitve tržaškega Narodnega doma. Kaj več o tem pa bomo morda zvedeli na prihodnji seji skupnega predstavništva. Sandor Tene6 Več sredstev za deželo Furlanijo-Julijsko krajino RIM - Senatna proračunska komisija, ki je zasedala na zakonodajni ravni, je odobrila vladni zakonski predlog, ki dviguje redni priliv sredstev za deželo Furlanijo-Julijsko krajino. O zakonskem predlogu se bo morala sedaj izreci še poslanska zbornica. Vlada se je odločila za prilagoditev rednih prihodnokov Furlanije Julijske krajine, ker je od leta 1990 država priznala Deželi nove pristojnosti. Za letošnje in prihodnje leto bo torej Dežela imela 75 milijard lir višje prihodke, z letom 1997 pa se bo prihodek dvignil za 150 milijard lir. LONDON / BENEČAN EUGENIO NAMOR JE MED POBUDNIKI KLUBA Iz Cityja podpora Romanu Prodiju V Benečiji pa je med pobudniki Prodijevega odbora Eugeniova sestrična Jole Namor ČEDAD - Milanski dnevnik »Corriere della Sera« je pred dnevi objavil daljši članek iz Londona, v katerem obravnava vprašanje politične opredelitve tamkajšnjih italijanskih državljanov, predvsem pa tistih, ki se premikajo v gospodarskih sredinah, v »Cityju«. S prihodom Silvia Berlusconija na pohtiCno sceno, so se tudi Italijani iz Londona organizirali in ustanovili klub v podporo televizijskemu mogotcu. Konec junija pa so se organizirali gospodarski in finančni poslovneži, ki se opredeljujejo za teze liderja leve sredine Romana Prodija in ustanovili klub z optimističnim naslovom »Prodi for president«. Vodja kluba je Eugenio Namor, mlad Benečan, ki se je uveljavil v bančnih krogih, saj je zastopnik ene najpomembnejših italijanskih bank v Cityju. Beneški bančni funkcionar je doma iz Dreke, že od mladih nog pa se je z družino (oCe Romeo je bil tudi občinski svetovalec) preselil v Čedad. Po končanem študiju pa se je posvetil bančništvu, kjer se je kmalu uveljavil kot izredno uspešen strokovnjak. Eugenio Namor, ki je bratranec družbeno-politiCne delavke Jole Namor, se zavzema, da bi tudi iz Londona prispevali k zmagi koalicije, ki mu naCeljuje Romano Prodi. V intervjuju za milanski Časopis je namreč povedal, da bi zmaga desničarskih Berlusconijevih sil pomenila pravo katastrofo za italijansko gospodarstvo. In Ce to reče bančni strokovnjak, mu velja verjeti. Kot zanimivost lahko povemo, da je Prodi močno »vplival« na družino Namor. Ce je Eugenio ustanovil klub Prodi v Londonu, velja povedati, da je Jole Namor med poglavitnimi pobudnicami odbora Prodi za Nadi-ške doline. Rudi PavšiC RIM / DANES NA MINISTRSTVU ZA DELO TURIZEM / ZGIBANKA Se en »odločilni« sestanek o bodočnosti železarne S podtajnikom Liso o vprašanju odpravnin Za ovrednotenje tržaškega zaledja Prospekt žepnega formata prikazuje naravne lepote in turistične objekte Na ministrstvu za delo v Rimu bo danes sestanek, ki bo verjetno odločilnega pomena za prihodnost skedenjske železarne. S podtajnikom ministrstva za delo in socialno skrbstvo France-scom Liso se bodo namreč sestali krajevni predstavila zainteresiranih sil in predstavniki vsedržavnega instituta za socialno skrbstvo (INPS), ki bodo skušali doseči rešitev glede še odprtega vprašanja odpravnin. Današnje srečanje, ki bo ob 13. uri, sledi pismeni vlogi, ki jo je minister za delo Tiziano Treu odposlal INPS-u in s katero je pozval skrbstveni zavod, da bi potrebnih 35 milijard lir zra izplačilo odpravnin črpal iz jamstvenega sklada. Srečanje sicer sodi v okvir spora, ki je po mnenju sindikatov prejudicielnega pomena: samo po srečanju se bodo namreč lahko zaCela pogajanja o mobilnosti v pričakovanju na prodajo škedenjskega obrata. Sindikati, Dežela, Občina, komisarji in predstavniki kupca (delniška družba Servola, ki jo nadzoruje grupa Luc-chini in v kateri sodeluje tudi Bolmat) upajo, da bi današnji sestanek sluzil vsaj za določitev odločilnega postopka; na osnovi slednjega bi delavstvu omogočili, da bi lahko prejelo denarne zneske, ki jih še morajo prejeti in to kljub nezmožnosti komisarske uprave, da bi lahko to storila. Včeraj pa so se v Trstu sestali komisarji in pred- stavniki delniške družbe Servola. Na sestanku so rešili še nekatere podrobnosti iz pogodbe, ki jo bodo po besedah predstavnika družbe podpisali v roku nekaj dni in ne jutri, kot je bilo najavljeno pred tednom dni. V ponedeljek ob 10. uri pa bo v škedenjskem obratu skupščina delavcev, na kateri se bo delavstvo izreklo o zaključku pogajanj in o proizvodni in zaposlitveni bodočnosti tovarne. V kolikor bo vprašanje odpravnin pozitivno rešeno na današnjem rimskem sestanku s podtajnikom Francescom Liso, bo škedenjska železarna lahko v kratkem ponovno zaživela. Kot je pred nedavnim med svojim obiskom v Trstu izjavil minister za industrijo Alberto Cio, bo delovanje železarne razčlenjeno na več področij in v obratu bo delovala tudi elektrarna, kar mu bo zagotovilo finančne vire v obdobjih manjšega povpraševanja po side-rurških proizvodih. Sicer pa je rešitev vprašanja železarne obenem tudi ključ k reševanju celotnega tržaškega industrijskega sektorja, ki ga je Evropska zveza že vključila v krizna območja. Ob vsem tem ne gre tudi pozabiti, da je dolgotrajni boj delavcev in sindikatov dosegel svoj cilj, ker ga je podprla tudi širša javnost; in v tem okviru je treba priznati tudi vlogo, ki jo je pri reševanju tega vprašanja odigral tržaški župan Riccardo Illy. Tržaško podjetje za turistično promocijo je vCeraj predstavilo novo zgibanko, katere namen je shematični prikaz lepot in zanimivosti petih manjših občin tržaške pokrajine. Na tiskovni konferenci na Pesku so odgovorni uvodoma podali širši prikaz pobud za valorizacijo tržaškega ozemlja. Trst in njegova okolica nudita obiskovalcu celo vrsto naravnih lepot in objektov, ki so s turističnega vidika privlačni. Turistične zanimivosti pa niso strnjene v ožjem mestnem jedru, pač pa porazdeljene po celotnem ozemlju pokrajine. »Trst obliva z ene strani morje, na drugi strani pa ga v obliki luninega krajca obdaja pet občin, ki so vsaka zaradi svojih značilnosti privlačne in vredne ogleda.« Promociji mestnega središča je namenjena pobuda T for you, katere naslovniki so predvsem tujci, ki preživljajo počitniške dni v obmorskih središčih Furlanije Julijske krajne in sosednjih dežel. Zgibanka o Tržaškem zaledju pa je ena prvih tovrstnih pobud, namenjenih skoraj izključno kraškim lepotam. Zgibanka, ki bo zainteresiranim na voljo v štirih jezikih (poleg italijanskega izvoda je Podjetje za turistično promocijo poskrbelo še za prevod v slovenščino, nemščino in angleščino), dejansko v shematični obliki prikazuje nekaj simboličnih objektov tržaškega zaledja. Ob krajšem zgodovinskem opisu posameznih krajev se tako zvrstijo fotografije in informacije o Ta-bru in cerkvici, o kraški hiši, Jami pri BrišCkih, botaničnem vrtu Carsia-na, o Glinščici in srednjeveški miljski cerkvici Marije Vnebov-zete. Prikaz zaključuje zemljevid, imena krajev pa so v dvojezični inačici (slovenski in italijanski) navedena samo na slovenskem prospektu. Zgibanko bodo predstavili na vseh velesejmih bližnjih dežel in držav, na voljo bo turističnim operaterjem in agencijam. »Poleg mesta, ki je sicer v zadnjem letu doživelo val obiskov, je potrebno na šprimeren naCin ovrednotiti Kras,« so poudarili pobudniki. Predstavnik dolinske občinske uprave je med drugim naznanil, da so na dolinskem območju pred kratkim po naključju odkrili jamo, ki jo bo skušala občina zaradi njene izredne privlačnosti valorizirati. Predstavnik zgoniške občine je s tem v zvezi omenil porast števila obiskovalcev Jame pri BrišCkih. Na sliki naslovna stran slovenske izdaje zgibanke o tržaški okolici. KONFERENCA USTANOV / TRŽAŠKO OBMOČJE Koordinirano za razvoj Problemov razvoja tržaškega področja se je treba lotiti koordinirano; potreben je tudi enoten sogovornik v odnosih do države glede teh vprašanj: ta je namen konference krajevnih ustanov, ki se je začela včeraj na osnovi določil protokola o gospodarskih vprašanjih Trsta, H ga je podpisala osrednja vlada. Na sedežu deželnega odbora so se tako za skupno mizo sestali predsednica deželne vlade Alessandra Guerra, deželna odbornika za industrijo Gianfranco Moretton in za prevoze Cristiano Degano, tržaški župan Riccardo Illy, predsednik TZ Adalberto Donaggio, predsednik pristaniške avtoritete Michele Laca-lamita in predstavnik pokrajinskega komisarja. Slo je za prvo srečanje, zaradi Ce- sar je bilo namenjeno metodi dela; na njem so začrtali operativne smernice, da bi bila pohtično-institucio-nalna pobuda deželne uprave in krajevnih ustanov v odnosu do osrednjih vladnih organov učinkovitejša in da bi v tem okviru izboljšali uporabo promocijskih instrumentov. Predstavniki krajevnih ustanov so na srečanju poglobili ih osvojili predloge predsednice deželne vlade; le-ti predvidevajo periodične sestanke konference, ki se bo razvijala v dveh smereh: prva je namenjena zunanjim dejavnikom, draga pa zadeva krajevne pristojnosti. Glede zunanjih dejavnikov je treba vplivati na zakonske in upravne izbire, ki so v pristojnosti osrednje vlade; ustanove, ki sestavljajo konferenco, mo- rajo zato delovati koordinirano in enotno. Najbližja zapadlost v tej smeri je za predsednico Dežele sklicanje zasedanja na vladni ravni (v začetku septembra v Rimu) z osrednjimi upravami, ki so podpisale tržaški protokol; na tem zasedanju se je treba predstaviti s skupnim dokumentom, ki naj osredotoči prioritete in finančne zahteve. Na krajevni ravni pa je treba koordinirati instrumente za finančno spodbujanje proizvodnih investicij in omogočiti največjo učinkovitost razpoložljivih sredstev; potreben je tudi enotni program o promociji zmogljivosti, ki jih nudi tržaško področje ter določiti sedež za preverjanje razpoložljivosti sredstev deželnega proračuna, ki so namenjena razvoju tržaškega gospodarstva. DELAVCI SE BOJIJO ZA SVOJA MESTA Težave v ladjedelnici Okrog dvaindvajset delavcev Cantieri Tfieste (bivša ladjedelnica Alto Adriatico) iz Milj je zaskrbljeno nad svojo usodo. Kot je povedal eden od sindikahuh predstavnikov, Galante, se je lastništvo (Cantieri sodijo pod družbo Tirrenica prof. Quer-cija) znašlo v težavah, tako da ta mesec še Čakajo na Plače. Poleg tega trdijo, da tiso seznanjeni s perspektivami in se dejansko bojijo, da pride celo do za- prtja, ker naj bi do navzkrižij prišlo v samem upravnem svetu. Na vsak način je Galante pristavil, da ga je predsednik upravnega sveta poklical po telefonu in ga obvestil, da bodo plaCe danes redno prejeh. Delavci so se tudi zavzeli za srečanje z miljsko občinsko upravo. Položaj v podjetju, kjer izdelujejo plovila srednje velikosti, naj bi se bil zapletel v zadnjih mesecih. Poverjeni upravitelj Paolo Gandolfi je dejal, da sta se dva poverjena upravitelja kar po svoje imenovala: izkoristila naj bi bila zapisnik neke skupščine, ki ni bila regularno sklicana, in v katerem je bila hipoteza novega upravnega sveta (prejšnji je dal ostavko), odšla k notarju, ki naj bi bil overovil njuni zadolžitvi (med drugim bi bili morah upravni svet sestavljati trije elani). Z notarjevim dokumentom v roka naj bi bila »počela blaznosti«, je pristavil Gandolfi, ki se je sedaj po daljšem Času vrnil v podjetje (bil je odsoten iz zdravstvenih razlogov). Na vsak naCin, je še pristavil Gandolfi, ima ladjedelnica solidne perspektive. Zadeva je konCala tudi na sodišče, potem ko je predsednik upravnega sveta, odv. Lo Cuoco, vložil prijavo, v kateri pravi, da ni nikoli odobril izdaje dveh Čekov (eden za 180 milijonov lir, drugi za 94 milijonov lir) in da ne nosita njegovega podpisa. Na avtocesti pri Slivnem se je prevrnil tovornjak Včeraj ob 18.45 je na avtocesnem odseku 2 kilometra od Sesljana v smeri proti Trstu (pri Slivnem) prišlo do slikovite nesreče, ki pa k sred ni terjala žrtev. Tovornjak z gramozom je iz še nepojasnjenih vzrokov zavozil v steno in 86 prevrnil, gramoz pa je zasul vozni in prehitevalni pas. Zaradi zapreke na cestišču je prišlo do 3-kilometrske kolone, tako da je prometna pohaja ob 19.20 avtocesto zaprlo v smeri proti Trstu in ves promet preusmerila z odcepov pri Devinu in Sesljanu na obalno cesto. Pozno sinod 80 gasilri z Opčin odstraniti gramoz s prehitevalnega pasa, tako da se je promet ponod postopoma normaliziral. iHROK ZAPADE KONEC MESECAh Poračuni davkov na osnovi poenostavljene prijave 730 Odvisnim delavcem in upokojencem, ki so se za prijavo dohodkov iz leta 1994 poslužili poenostavljenega postopka prek obrazca 730, bodo davCni zastopniki oziroma pooblaščeni davčni centri CAAF lahko do konca julija poračunali davčne obveznosti. Ta postopek bi delodajalci, pokojninske ustanove in CAAF sicer bili že morali opraviti pri izplačilu junijske plaCe oziroma pokojnine (avtomatična poravnava davčnega kredita ali dolga). Ker pa so davCni zastopniki dobili maja nekatere zgrešene osnovne podatke za sestavo obrazca 730, je bil zato napačen izračun odgovarjajoče davčne obremenitve oziroma davčnega kredita, ki ga je bil delodajalec oziroma pokojninski zavod dolžan poračunati že v teku junija, ne da bi pri tem delojemalec oziroma upokojenec nosil kakršno koli odgovornost. DavCni zastopniki imajo torej do 31. julija na voljo neke vrste popravni izpit, da ko-regirajo netočne prijave 730. Pri tem se aplicira 3-odstotna globa, katero mora poravnati davCni zastopnik, ki neposredno upravlja to davCno službo oziroma mora seči v žep delojemalec odnosno upokojenec, ki nato lahko zahteva povrnitev stroška s strani centra CAAF. V primeru, da se je vsled zakasnele popravljene prijave 730 ustvaril dolg, mora davkoplačevalec poleg višjega davka poravnati še 40-odstotno globo in 6-odstotne letne zamudne obresti. (B) 26. T.M. BO DOBIL ZADOLŽITEV Z umorom Marine Masco se bo ukvarjal znan izvedenec S primerom Stefana Polverinija, ki ga obtožujejo, da je julija lani umoril bivšo zaročenko Marino Mosca, se bo ukvarjal Massimo Cristina, znani izvedenec, ki je bil zadolžen tudi za primer nedavno umrle pevke Mie Martini. Cristina, ki je doma iz Busto Arsizia, bo proučil vso razpoložljivo dokumentacijo, razne akte, ekspertize in podobno. Uradno mu bodo nalogo poverili na obravnavi 26. t.m., a njegova naloga bo ugotoviti, za kakšen umor je pravzaprav šlo. Prof. Al-tamura, izvedenec, ki ga je imenovala Polverinijeva obramba, je namreC prišel do zaključka, da je bil umor nenameren. Javni tožilec Nicoli in tudi sodni zdravnik Costantinides menita, da je bilo dejanje namerno, na dan pa je prišla tudi teza, da je bilo vse naklepno. Zaključki, do katerih bo prišel Cristina, bodo morebiti imeli zelo velike posledice za obtoženca, saj je na primer za naklepni umor predvidena dosmrtna kazen. Odvetnik družine Mosca je s svoje strani pred dnevi poskrbel še za eno novost. Izvedencu v sodni medicini Raffaeleju Bari-saniju je naročil zdravniško ekspertizo, a ta naj bi pokazala, da je pri umoru sodelovala še neka druga oseba (Polverinijev odvetnik je že pred tem omenjal oCeta in mater obtoženca). Na vsak naCin bo minilo nekaj mesecev, predno bodo znani rezultati zaključki Massima Cristi-ne. Medtem bo Polverini, ki je po umoru truplo Marine Mosca vrgel v kanal v industrijski coni in ga obtežil z železnim predmetom, obleke in vse, kar je pripadalo dekletu, pa odvrgel v smeti, ostal v zaporu: januarja letos je bil namreC dogovorno obsojen na dve leti jeCe zaradi posilstva neke druge svoje bivše zaročenke. POZIV ŠKOFA / ZA MIR V BOSNI_________- Dan molitve in solidarnosti Škof Bellomi proglasil nedeljo, 30. julija, za dan solidarnosti s trpečim prebivalstvom Tržaški škof msgr. Lorenzo Bellomi (na sliki) je ob tragičnem razvoju dogodkov v Bosni in Hercegovini naslovil na tržaško katoliško skupnost in na vse ljudi dobre volje dramatičen apel za pomoč tako težko prizadetemu prebivalstvu. Škof je v svojem pozivu izhajal iz izredno trdih besed, s katerimi je papež obsodil krvavo vojno in zločine nad civilnim prebivalstvom, pa tudi iz papeževega rotenja, naj ljudje dobre volje nadaljujejo brez prestanka z akcijami za pomoč izmučenemu prebivalstvu. Na ta papežev kliv, je zapisal škof Bellomi v svojem apelu, moramo takoj odgovoriti z molitvijo in z denarnimi prispevki za škofijski Karitas. »Se prej in bolj kot kdajkoli pa moramo prositi Gospoda,« pravi škof, »naj napravi konec tej šibi božji, ki tvega, da se nevarno razširi, in naj ustavi tragični primež trpljenja in smrti, ki je za seboj potegnil toliko ubogih ljudi.« V znak solidarnosti z bosanskim ljudstvom bo nedelja, 30. julija, bo posvečena v vsej škofiji molitvi za Bosno, pri čemer je škof prepustil župnikom in duhovnikom, naj molitev in solidarnostno akcijo organizirajo na način, ki se jim zdi najbolj primeren. TFS Stu ledi bo v Beljaku uradno zastopala Trst V soboto, 5. avgusta se bo TFS Stu ledi udeležila tradicionalne prireditve v Beljaku »Običaji in noše«. To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, prireditev je namreč take narave, na katere folklorna skupina pravzaprav sodi, ko ne bi slovenski folloristi tokrat prvič uradno predstavljali tržaške občine. To čast bodo sicer v Beljaku delili z godbo Refolo, tržaška prisotnost na beljaški prireditvi pa sodi v okvir vezi, ki se vse tesneje pletejo med Trstom in Beljakom. Vabilo k so- delovanju je do folklorne skupine, ki je zadnje čase izredno dejavna, prišlo s posredovanjem Zveze slovenskih kulturnih društev, ki se je (upravičeno) zavzela, da bi slovensko lice Trsta dobilo polnopravno priznanje tako s strani krajevnih oblasti kot tudi v širšem okviru. Po zelo uspešnem nastopu na Trgu Unita 30. aprila letos (foto KROMA), ko je skupina predstavljala krajevno, se pravi tržaško izročilo, bo v Beljaku še uradna zastopnica tržaške občinske uprave. H DOBRODELNE ORGANIZACIJE h Unicef pomaga otrokom iz Tuzle in Srebrenice Odbor Unicefa Furlanije-Julijske krajine močno podpira poziv italijanskega Unicefaa za pomoč 18 tisoč otrokom iz Tuzle in Srebrenice. Med begunci v Tuzli in okolici je 60 odstotkov otrok, ki še posebej trpijo zaradi infekcij dihalnih organov, sončarice, garij ter otroške diareje. Unicef je že priskrbel ogromno zdravil, sanitetnega materiala, oblek in obutve. V sodelovanju z lokalnimi oblastmi in z International Medical Corps, je Unicef sprožil akcijo cepljenja otrok iz Srebrenice proti ošpicam, otroški paralizi, davici in tuberkulozi. Pb podatkih Unicefa, predstavlja dehidracija velik problem, ki se drastično veča. Organizacija se zavzema tudi za pomoč pri psiho-socialnih problemih otrok. Za nadaljnjo pomoč prizadetim otrokom je morebitnim darovalcem na voljo tekoči račun št.745000, naslovljen na Unicef Italia, s pripisom: ”Za otroke bivše Jugoslavije", oziroma na bančni račun deželnega Odbora FJK za Unicef, št.2433276-01-54 pri tržaški podružnici Banca commerciale italiana. NOVICE Za vrnitev Silvie Baraldini Tržaška sekcija vsedržavnega koordinacijskega odbora, ki si prizadeva, da bi se jetnica Silvia Baraldi-ni, ki je še vedno priprta v Združenih državah Amerike, vrnila v Italijo, je ministrskemu predsedniku Lambertu Diniju poslala sto petdeset protestnih telegramov. Pobudi se pridružilo več deželnih združenj in vidnih osebnosti, med temi tudi znanstvenica Margherita Hack. Spet »La sera del di di testa« V nedeljo bo s pričetkom ob 21. uri trg pred katedralo sv. Justa po enoletnem premoru zopet gostil gledališko predstavo iz bogatega srednjeveškega repertoarja. Niz večerov La sera del di di festa, ki so posvečeni pouličnemu gledališču in glasbi in ki že nekaj let doživljajo med tržaškim občinstvom lep odziv, prireja kulturni krožek Jacques Maritain. Tokrat bo z igro II dramma di Ognuno nastopila skupina Ensamble vocale polivox. Miljski poletni pust se izteka Glasbeni večeri, ki spremljajo poletni pust v Miljah, se iztekajo. Zadnja dva koncerta sta napovedana za ta konec tedna. Danes bo nastopila sopranistka Ondina Altran, jutri pa skupina Pocket Rocket s kitaristom Francom Torom. Obe poslovilni srečanji se bosta odvijali na Trgu Marconi, običajnem prizorišču miljskih koncertov, s pričetkom ob 21. uri. O večnem principu ženskosti Niz Bela dama, ki je posvečen temi večnega principa ženskosti, se nadaljuje danes ob 20.30 v avditoriju muzeja Revoltella. Glasbeno delo Jazz noir, katerega avtor je ameriški komponist Madison, bo izvajala skupina Musič Academy Jazz Combo. GODBE / OB 100-LETNIC1 PIHALNEGA ORKESTRA BREG V Dolini še zadnji v nizu godbenih nastopov Godbeno društvo Prosek oblikovalo res navdušujoč koncertni večer Umetnice iz Benečije in Beneško gledališče na športnem prazniku na Kontovelu V okviru praznika športa, ki ga na Proseku prireja Športno društvo Kontovel, bo nocojšnji veCer posvečen kulturnemu delovanju Beneških Slovencev in bo potekal v znamenju ženskega ustvarjanja. V prostorih kulturnega doma bo ob 19.30 uri odprtje likovne razstave, na kateri se bodo predstavile Lorena De Angelis (olja), Sandra Manzini (tapiserje) in Claudia Raza (akvareli). Vse tri so Članice Društva beneških likovnih umetnikov, kije nosilni steber špetrske Beneške galerije, kjer se je v zadnjih petnajstletih razvila vsebinsko bogata razstavna dejavnost. Ob uveljavljanju lastnih članov društvo in Beneška galerija uspešno opravljata tudi dragoceno vlogo posredovanja slovenske kulture v Furlaniji in povezovanja med ustvarjalci iz dveh sosednih držav. Tradicionalni nastop pevskega zbora bo na otvoritvi zamenjalo Beneško gledališče, ki bo s tremi kratkimi monologi iz igre »Buogj možje« predstavilo harmonijo in sočnost nadiškega dialekta in predvsem vitalnost kulturnega snovanja v Benečiji. Udia Zabrieszach z Miljo v mieru an uojški, Anna lussa z Butigami in Lore-dana Drecogna z Uodo an žajfo pa bojo poskrbele tudi za prijetno zabavo. »Globlji« vpogled v beneško kulturno dejavnost bo ponudila tudi prodajna razstava najnovejših publikacij, ki so izšle v Nadiških dolinah. Za openski Tabor v teku zbiranje starih predmetov in dokumentov Za letošnji Tabor pripravlja opensko društvo izredno zanimivo razstavo z naslovom Človek in zemlja - openski jus. Zbirko starih dokumentov, zemljevidov in katastrskih map bo dopolnila razstava starega kmedcega orodja, gospodinjskih in hišnih predmetov in podobno. Zato že zdaj vabimo Opence, ki prav gotovo imajo doma še marsikaj zanimivega iz starih časov, da jih za to priložnost posodijo društvu. Predmete bomo sprejemali v Prosvetnem domu 1., 2. in 3. avgusta od 16. do 18. ure. Morebitne informacije nudi telefonska številka 213945. Odprtje raztave bo 8. avgusta in istega dne bo tudi predstavitev ponatisa knjige Angela Vremca Vas, ljudje in čas - zgodovina Opčin, z dopolnili in italijanskim prevodom najzanimivejših poglavij. Kot znano je knjiga že davno pošla, zato si je društvena knjižnica Pinko Tomažič in tovariši s privoljenjem avtorjevih sinov prevzela nalogo, da knjigo ponovno izda. Knjiga ostaja zaradi neprecenljivih pričevanj'in podatkov o preteklosti Opčin temeljni kamen, na katerem lahko gradimo zgodovino domačega kraja. Knjižfrica ima namreč v načrtu pisanje nadaljnje zgodovine Opčin s pomočjo širokega kroga sodelavcev. Da bi primemo ovrednotili godbeniško dejavnost in ponudili možnost koncertnega nastopa sorodnim skupinam s Tržaškega, so člani Pihalnega orkestra Breg iz Doline priredili po naših vaseh štiri večerna »srečanja« z godbenimi društvi. Niz se je zaključil prejšnjo sredo v Dolini, ko je v sugestivnem okviru vaške KTuže nastopil ansambel Godbenega društva Prosek (na sliki - foto Balbi/KROMA). Pod vodstvom Aljoše Starca so proseški godbeniki oblikovali res navdušujoč koncertni večer, ki ga je občinstvo z zadovoljstvom spremljalo vse okrog kamnito obzidanega vaškega studenca. S štirimi koncertnimi večeri je dolinski Pihalni orkester Breg uvedel letošnja praznovanja ob 100-letnici uspešnega delovanja. Častitljivi jubilej bo proslavil jeseni, ko bo predvidoma oktobra v občinskem gledališču v Boljuncu na vrsti osrednja slavnostna prireditev. (dam) SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine organizira v soboto, 5. avgusta celodnevni izlet z ladjo Fulgidus v Caorle. Vse informacije nudijo: na sedežu sindikata - tel. 200698, Ida Bortolotti - tel. 200007, Mario Fragiacomo - tel. 299640. KMETIJSKA ZADRUGA in Kmečka Zveza iz Trsta obveščata, da organizirata tridnevni izlet - 30. in 31. avgusta ter 1. septembra na Radgonski sejem ter ogled okolice in zanimivosti avstrijske Koroške. Informacije in vpisovanje pri Kmetijski zadrugi v Trstu - tel. 382555 ali pa na Kmečki zvezi - tel. 362941. □ obvestila GLASBENA MATICA Sola Marij Kogoj sprejeffljj prijave za POTRJEVANJU IN PRED VPIS za šolsko let° 1995/96 do 28. julija od do 12. ure vsak dan, razen sobot, v Ul. R. Manna 29, tel. 418605. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da je pisarn3 odprta do 31. avgusta t.l- 16 v dopoldanskih urah. TABORNIKI RMV vabi|0 svoje bivše brate in sestre, da jih obiščejo na taborjenju v Ribnem pri Bledu danes, jutri in v nedeljo 23. julij3- VODSTVO KOLONIJE v Comegliansu obvešča, da s® bodo otroci vrnili jutri, 22.t.m. v Gorici pred železniško postajo okorog U-ure, v Sesljanu na avtobusni postaji okrog 11.30, v Trstu pred avtobusno P0" stajo okrog 12. ure. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Lojzeta Berceta daruje Lidij3 Godina 25.000 lir za stadion 1. maj. Namesto cvetja na grob tete Milke darujeta Liliana in Sergij (Ricmanje) 30.000 lir za vzdrževanje padriške cerkve. V spomin na Pepija Križ" mancica in Ljudmilo GrgiC daruje družina Žagar-Ferlug3 50.000 lir za KD Slovan. Namesto cvetja na grob Milkota KrižmanfciCa darujeta Dragica in Sonja Kalc (Gropa-da 64) 30.000 lir za KD Skala. V spomin na Katjinega očeta Bruna Kuka darujejo sodelavci 120.000 lir za PD Polet in 120.000 lir za popravilo orgel v cerkvi v Sempolaju. Ob deseti obletnici smrti mame Amalije BrišCik por. Blažina daruje Adrija-na z družino 150.000 lir za Dom-spomenik Brišcikih. t V 88. letu nas je nepričakovano zapustila Justina Višnovec Pogreb bo jutri, 22.julija, ob 10.40 iz kapelice v ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo hči Adrijana Godina z družino, sestri Marija in Štefanija ter nečaki. Maša zadušnica bo v petek, 28. t.m., ob 18. uri v cerkvi na Katinari. Trst, Pariz, 21. julija. 19^5 Draga teta Justina, vedno boS ostala v naših srcih. Z-Adrijano in svojci žalujem0 Nadia, Dario in Ilario z družinami. Aldo, Boris, Cinzia, Fulvia, Tamara sočustvujemo z Adrijan0 ob izgubi drage mame. Ob izgubi drage mam® izreka Adrijani občuten0 sožalje podjetje Corium Ob težki izgubi odbornik® Ruggera Vecchiet izrekam0 prizadeti družini naS® iskreno sožalje odborniki KD Route-Kolonkovec VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 21. julija DANIJEL Sonce vzide ob 5.35 in Zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide 00.58 in zatone ob 15.39. Jutri, SOBOTA, 22. julija MAGDALENA VREME VČERAJ OB 12. DRI: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1022,3 mb ustaljen, brezvetrje, vla-§a 7l-odstotna, nebo rahlo PooblaCeno, morje skoraj dtirno, temperatura morja 23 stopinj. Rojstva in smrti RODIU SO SE: Michelle fdosenich, Lorenzo Sfrego-ja> Antonio Tammone, Eva °eitoli, Emanuela Fioriti, fdonica Montemurro, Mat-Furlani, Thomas Škerl, "aterina Urlini, Alessia Velo. UMRLI SO: 93-letni Ni-C°16 Fonda, 87-letna Giu-stina Visnovec, 75-letni "laiio Sardella, 88-letna ,a Romich, 87-letni Anto-dio Starich, 58-letni Lino ^tocacci, 63-letni Giorgio Micol, 70-letni Pietro Cini, 35-letna Giuliana Giurgevi-E,n Basezzi, 75-letni Italo laniea, 63-letni Beniamino neban. S LEKARNE Od PONEDELJKA, 17., “o NEDELJE, 23. julija 1995 Normalen urnik lekarn "d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. ;72148), Ul. F. Severo 112 Bel. 571088). Bazovica (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. F. Severo 112, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Don Juan De Marco«, r. Jeremy Leven, i. Marlon Brando, Johnny Depp, Faye Du-naway. EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8. EXCELSIOR AZZURRA-17.20, 19.40, 22.00 »La peste«, r. L. Puenzo. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gli scorpioni«, i. Chri-stopher Lambert. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - 16.00 - 22.00 STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS vabi danes in 22., 23., 24. julija v Zgonik na PRAZNIK TISKA Danes, ob 19. uri odprtje kioskov; ob 20.30 ples z ansamblom KRT. Jutri, ob 18. uri odprtje kioskov; ob 21. uri ples z ansamblom Long Zlunk. V nedeljo, 23. t.m., ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, pozdravni govor in nato ples z ansamblom KRT. V ponedeljek, 24. t.m., ob 18. uri odprtje kioskov, tekmovanje v vlečenju vrvi in ob 20.30 ples z ansamblom Long Zlunk. »Le bestiali analita delle si-gnore perbene«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Genio per amore«. ALCIONE - 20.00, 22.00 »II colonnello Chabert«, i. Gerard Depardieu, Fanny Ardant. LUMIERE - 20.20, 22.10 »IVs ali True«, i. Orson VVelles. a PRIREDITVE KD SLOVENEC in Fantovska in dekliška iz Boršta - Zabrežca vabijo na Sagro v Hribenci, ki bo 22., 23. in 24. t.m. Jutri ples z ansamblom Krt; v nedeljo 23. koncert Pihalnega orkestra Breg in ples z ansamblom Status symbol; v ponedeljek, 24. ples z ansamblom Happy day. SD PRIMOREC - Trebče prireja 22.-23. t.m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Happy day. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za 2. Trofejo gostilne-pizze-ria Veto. BAZOVICA seznanja, da prireja 22.,23., in 29., 30. julija vsakoletni vaški praznik na vrtu Gospodarske zadruge sredi vasi. Od 17. ure bodo delovali dobro založeni kioski. Zabavali vas bodo amsambli: Keydea in Zvezde. Vabljeni. H ŠOLSKE VESTI DTTZG ”ZIGA ZOIS” obvešCa, da bo do 26.8.95 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 9.00 do 12.00; ponedeljek in Četrtek 15.00 do 16.00; sobota zaprto. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešCa učno osebje nižjih in višjih šol, da so razobešene od 17.7. na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu, začasne pokrajinske lestvice za opravljanje su-plenc. Prosilci imajo pet dni Casa za morebitni priziv. TAJNIŠTVO ZNANSTVENEGA LICEJA ”F. PREŠEREN” obvešCa, da so na šoli od 7.30 do 13.30 na ogled zaCasne pokrajinske lestvice za uCno osebje. ŠD KONTOVEL ŠPORTNI PRAZNIK danes in 22., 23., 24. julija na Proseku Danes, ob 19.30: Benečani med nami: otvoritev slikarske razstave in nastop Beneškega gledališča. Ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. Kontovelske specialitete in domaCe vino. Vabljeni! KD SKALA -----priredi danes, 22., 23., in 24. julija- VAŠKI PRAZNIK v GROPADI V nedeljo, 23. odprta meja do Lipice Zabavali vas bodo ansambli: KEVDEA, KRAŠKI KVINTET in ALESSANDRA z ansamblom EDERA Vabljeni! SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešCa vzgojiteljice in učitelje, da bodo konec naslednjega tedna (29.7.) razobešene na Šolskem skrbništvu Trstu, dokončne pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešCa vzgojitelje in učitelje, ki niso vključeni v pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc, da lahko do 31.7.95, vložijo prošnje za opravljanje suplenc na dve didaktični ravnateljstvi. Informacije in obrazci v uradu SSS. starejši par isce za poletne mesece v Devinu za nekaj ur dnevno hišno pomočnico z znanjem kuhanja. Potrebno lastno prevozno sredstvo. Telefonirati na št. 040/637209 ali 208196. UNIVERZITETNA študentka je na razpolago kot otroška varuška. Telefon 410967. 26-LETNO DEKLE z višješolsko izobrazbo in z diplomo iz strojepisja išCe zaposlitev kot strojepiska. Tel. 417787 ob urah obedov. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik 80, svetloplave barve, v dobrem stanju, perfekten motor, 72.000 km, garažiran, prodam; cena po dogovoru. Tel.228519 GOSPA nudi pomoč ostareli osebi v slovenski družini 24 ur dnevno, tudi za daljši Cas. Tel. 040/765047. PRODAM aluminijasta vhodna vrata, mere 220x80, z dvojnima šipama. Telefon 226619. OSMICO je odprl v Ka-ludrovci Janko Budin. OSMICA je še odprta pri KvrtiCevih na Opčinah, Narodna ul. 92. Točijo belo in Cerno. OSMICO je odprl Romano PuriC - Repen 13. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom; 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. MALI OGLASI VAJENCA na področju elektroinštalacije zaposlimo. Informacije na tel. (0481)882032 ob uri obedov. V DOLINI dajemo v najem vinograd za prihodnje leto.Tel. 826459 od 20. do 22. ure. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika Id želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure ilGtulia TRGOVSKI CENTER TRST DO IZPRAZNJENJA ZALOG BOLOGNA • BASSANO CITTADELLA • CASTELFRANCO V. IMOLA • MARGHERA MIRA • MONTAGNANA PADOVA • SPRESIANO TRST • TAVAGNACCO TRENTO • VERONA ZAGREB NOVICE Jazz koncert v Turjaku Danes zvečer bo v Turjaku nastopila hrvaška jazz skupina Bojlers jazz quartet, v okviru poletnega pregleda jazz glasbe Notte jazz. Štiričlanski hrvaški band je že požel veliko uspehov, tako doma kot v Slovenji, predvsem zaradi svojega inovativnega pristopa do klasikov jazz glasbe, kot sta Ger-shwin in Ellington. Poleg italijanskih skupin iz naše dežele, bodo v naslednjih dneh nastopih na Notte jazz, tudi jazzisti iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Tudi danes lutkovni predstavi Goriški puppet festival se poCasi bliža koncu svojega prvega dela. Danes bosta na sporedu dve novi predstavi. Prva bo ob 18.00 uri v palači Attems, nastopila pa bo skupina Cerchio tondo iz Monze. Naslov njihove predstave je Albero (Drevo) in prikazuje naravni ciklus življenja, od semena do drevesa. Drugi bo nastopil ob 19.00 uri, v ulici Ascoli, Paolo Valenti iz Firenc z ”Gran teatro dei burattini” (Veliko gledališče lutk). Vecchioni nastopa v Selcah Kantavtor Roberto Vecchioni bo drevi, ob 21. uri nastopil na prazniku Unita in Dela v Selcah. Milanski profesor klasičnih jezikov, ki se uspešno ukvarja tudi z glasbo, je v dolgim karieri na tem področju napisal tudi nekaj zelo uspešnih motivov, ki jim bomo lahko prisluhnili tudi nocoj. Izbirali bodo najlepšo V novogoriški diskoteki Alcatraz bodo nocoj izbirali najlepše dekle za naslov "Fotomodel leta”. Konkurentke se lahko prijavijo neposredno pred prireditvijo. Tri najboljše uvrščena dekleta se bodo udeležila deželnega tekmovanja. Zadnja stopnja je nastop za miss Alpe Jadran. Pobudnik prireditve je goriška agencija Altea. SOtetnica bojev na Kalvariji Te dni poteka osemdeset let od težkih bojev na Kalvariji, kjer so sodelovali tudi pripadniki karabinjerskega zbora. Osrednja spominska slovesnost bo jutri, 22. t.m. ob udeležbei najvišjih vojaških in civilnih oblasti. Ob tej priložnosti bo prišel v Gorico poveljnik karabinjerjev general Luigi Federici. Ob 10. uri bo položil venec pred spomenik na Kalvariji. Pred tem bosta podobni spominski slovesnosti na Oslavju in v Mošu, kjer bo venca položil območni poveljnik zbora general Lamberto Disibio. Osrednja spominska slovesnost z vojaškimi Častmi in verskim obredom bo ob 10.30 v vojašnici Ca-scino, zaključila pa se bo z obiskom generala Federi-cija na županstvu. Jutri ob 20.30 bo v veliki dvorani Unione Ginna-stica Goriziana nastopil pihalni orkester 3. bataljona karabinjerjev "Lombardia” z zelo pestrim sporedom skladb klasičnega repertoarja. Nastop se bo sklenil s karabinjersko koraCnico in državno himno. Drevi bo pihalni orkester nastopil v Parku vrtnic v Gradežu. ZBORNICA/SKLEP O BENCINU Dodatni boni spet potrjeni Za protivrednost so znižali kontingente drugega blaga LESTVICA ČASNIKA IL MONDg^ Banke na Goriškem 128.mesto Goriške hranilnice SREČANJE Možne rešitve za šolo I. Trinko Na Prefekturi je bilo v sredo, na pobudo šolskega skrbnika, srečanje s predstavniki Goriške občine o specifičnem vprašanju zagotavljanja primernih prostorov za nižjo srednjo šolo Ivan Trinko, v novem šolskem letu. Zaenkrat ni bila sprejeta nobena odločitev, nam je po telefonu pojasnil šolski skrbnik dr. Mannini. PaC pa mora Občina v razmeroma kratkem Času (vprašanje mora biti razrešeno do 1. septembra) jasno in dokončno odgovoriti, kaj namerava ukreniti. Šolski skrbnik je povedal, da je odborniku Roselliju ponovil sicer že znana stališča in nakazal tri možnosti, ki bi prišle v poštev. Optimalna bi bila preselitev šole v prostore, kjer so zdaj nameščeni mestni redarji. Poslopje je bilo namreč zgrajeno za šolske potrebe in s prispevkom države. Druga možnost je, da občina poišče alternativno, vendar trajno rešitev preselitve šole Trinko, tretja pa, da se šoli dodelijo prostori v Kapucinski ulici, vendar pa da se sočasno poskrbi za popravilo in posodobitev stavbe. V tem primeru bi bila potrebna začasna selitev šole. V odsotnosti župana (dr. Valenti je bil namreč na srečanju medministrskega odbora v Rimu), odbornik Roselli ni mogel sprejeti take ali drugačne odločitve. Povedal je le, da bo občina vprašanje obravnavala in v zelo kratkem roku sporočila odločitev. Na Pokrajini pa bo v prihodnjih dneh srečanje glede selitve slovenske sekcije zavoda ITI v šolski center. V sredo popoldne je zasedal razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice in razpravljal o zapletu glede dodelitve dodatnih 90 litrov goriva po znižani ceni. Prejšnji teden je bilo glede tega vprašanja srečanje v Rimu. Medtem je iz Rima prispelo soglasje na sklep, ki opredeljuje v znesku 140.748.301.750 vrednost olajšav v okviru proste cone v letu 1994. S tem je Ministrstvo potrdilo prvi sklep Trgovinske zbornice. Nerešeno pa ostaja vprašanje dodatnih 90 litrov goriva. Na seji je razširjeni odbor vztrajal na prvotnem predlogu, to je, da se dodatni kontingent goriva (boni so bili že razdeljeni) dodeli. Sočasno pa se zmanjšanje kontingenti nekaterih vrst blaga (za industrijsko predelavo), ki zelo verjetno do konca leta ne bodo izkoriščeni in torej niti uvoženi. Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je tudi sprejel načelno stališče, da se vrednost olajšav v prihodnjem letu ne bo povečala preko programirane stopnje inflacije. Sklep, ki so ga sprejeli v sredo mora po objavi v Rim, ministrstvo pa ima dva meseca Časa za izdajo soglasja, oziroma za odklonilni odgovor. V slučaju da odgovora v omenjenem roku ne bo, se smatra, da je sklep avtomatično potrjen. Dodatni bencin bo, v najboljšem primeru, mogoče nabaviti konec septembra. Na lestvici italijanskih bank je goriška hranilnica, Cassa di Risparmio di Gorizia, na 128. mestu. Podatek je objavljen v posebni prilogi gospodarskega tednika ‘Tl Mon-do”, ki izhaja v Milanu. Tu vsako leto objavljajo podatke o 700 bankah v Italiji. Letos se je sicer objava zakasnila, ker so v bankah imeli opravka z novim načinom obdelave lanskega obračuna. Tudi zaradi tega so občni zbori delničarjev oz. zadružnikov bili kasneje kot v prejšnih letih. Vseh bank je v Italiji sicer nekaj veC kot tisoč. Točnega podatka sedaj ne omenjamo, kajti tako lani kot tudi letos je v teku precej združevanj bank. Sele čez nekaj let bomo dobili dokaj jasno sliko. Lestvico v Milanu sestavljajo na podlagi analize lanskega poslovanja banke, njenega končnega uspeha ali neuspeha, višine hranilnih vlog, posojil) rizičnih posojil, števila okenc in uslužbencev, itd. Podatke milanskemu tedniku posredujejo banke same, analitiki potem te podatke obdelajo in jih objavijo. V naši deželi je Goriška hranilnica na 4. mestu, p° tržaški in videmski hranilnici ter pordenonski ljudski banki. Kmečke banke letos ni na seznamu. Tudi je ne more biti, saj je lanski obračun še vedno neznanka zaradi komisarske uprave. Med bankami, ki so doma na Goriškem, imamo tudi dve slovenski kreditno zadružni banki, nekdanji posojilnici, v Doberdobu in Sovodnjah. Doberdob-ska je na 575. mestu na lestvici, sovodenjska pa na 604. Omenimo še druge banke, katerih sedež je v naši pokrajini. To so kreditno zadružne banke v Starancanu (je na 270. mestu), v Ločniku (341) in v Turjaku (543). Y®e druge banke, ki poslujejo pri nas, imajo svoj glavni sedež izven goriške pokrajine. Podobno lestvico je v teh dneh objavil tudi milanski dnevnik “Milano Finanze”. Na njej ni slovenskih posojilnic. Kot smo izvedeli so anketni list dobili zelo pozno, odposlali so ga takoj, vendar pa je bila priloga z lestvico že v tisku. Tam so sicer objavili le lestvico s 637 bankami. Goriška hranilnica je na tej lestvici na 122. mestu. MW Uspešno končana akcija proti prekupčevalcem Sredi prejšnjega tedna se je v Venetu (na območju Trevisa) zaključila veC mesecev trajajoča akcija proti skupini tihotapcev in prodajalcev mamila. Priprli so štirinajst oseb, zaplenili nad 16 kilogramov hašiša in precejšnjo vsoto denarja ter tudi nekaj tehnične opreme, predvsem prenosnih telefonov. V mednarodno verigo so bili vpleteni tuji in italijanski državljani iz Trsta, Ronk, Vidma in Veneta. Mamilo so iz Maroka preko Španije in Francije vozili na območje severovzhodne Italije. Tu je potem po raznih kanalih prišlo do končnih odjemalcev. Preiskovalci sumijo, da je posel cvetel kakšno leto, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so se v verigi znašli tudi podjetniki. Podjetnik, na področju gradbeništva, je tudi Angelo De Carlo iz kraja Cessalto, ki so ga priprli prejšnji teden. Prejšnji teden so priprli tudi Giuseppa Randazza in Harisa Mastapha. Mamilo so zaplenili v Cessaltu. Že pred časom pa so priprli enajst oseb, med temi skupino maroških državljanov. Na Goriškem sta bili v verigo vključeni vsaj dve osebi, ki sta tudi v priporu, in sicer 27-letni Franco Pečar in 25-letni Cristian Pečar iz Ronk. V zadevo je vpletena tudi Tržačanka Marina Sever. Akcija, ke se je začela v Gorici in Trstu in ki so jo vodili v sodelovanju med policijo in karabinjerji, je v glavnem zaključena, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal novi načelnik letečega oddelka goriške kvesture dr. Lorito. TURIZEM/ 7. AVTOMOBILSKA VOŽNJA "S. MARCUS" Danes obisk Gradeža, jutri pa v Čedad Vozila bodo tudi danes peljala skozi Gorico - Jutri zvečer "parada" na Travniku Udeleženci mednarodne avtomobilske vožnje "Siegfried Marcus”, ki so včeraj obiskali Gorico, Trst, Sežano in Kras, se bodo danes usmerili proti Gradežu, Ogleju in si spotoma ogledali še nekaj zanimivosti. Ker so udeleženci gostje novogoriškega hotela Perla, bodo na poti v Gradež spet obiskali Gorico in to nekaj po 9. uri. Prvi avtomobil bo namreč odpeljal izpred Perle ob 9. uri. Vozili bodo po Svetogorski ulici, ulici S. Pellico, Gosposki, preko Travnika, po Oberdankovi na Korzo in nato proti južnemu delu mesta. Pri Fari si bodo ogledali avtomobilski muzej Paola Grattona. V Gradež bodo pripeljali nekaj pred 12. uro in opravili demonstrativno vožnjo v kopališču. Ob 16.15 je predviden povratek proti Novi Gorici s postanki pri kmetijskem posestvu Borgo Conventi, kjer bodo opravili tudi krajšo preizkusno vožnjo. V Perlo se bodo vrnili nekaj po 20. uri. Jutri bodo "odbrzeli”, poprečna hitrost, z ozirom, da gre za praviInostno vožnjo 30 kilometrov na uro, proti Čedadu, seveda preko Brd. Ob 18. uri pa bodo limuzine častitljive starosti s šoferji in damami v modnih oblačilih iz let pred in po prvi svetovni vojni, na ogled na Travniku. Foto Studio Repor-tage - Z včerajšnje vožnje skozi mesto - na trgu pred županstvom. Praznik športa Od danes do ponedeljka bo v Sovodnjah tradicionalni Praznik športa. Prireditve se bodo pričele ob 20. uri s sreColovom in plesno točko skupine Diamante. Jutri ob 8. uri se bo zaCel balinarski turnir Memorial Franjo GotiC, ob 20. uri bo na vrsti ples z ansamblom Fantasy, ob 21. uri bo tekmovanje v briškoli, ob 21.30 bodo podelili priznanje nogometni ekipi. Nedeljski program se bo začel ob 9.30 z lokostrelskim tekmovanjem društva Naš Prapor. Ob 20.30 bodo spet zaigrali člani ansambla Fan-tasy, ob 23.00 pa bo tombola z bogatimi nagradami. Praznik se bo sklenil v ponedeljek, ko bodo izbirali Lepotico SD So-vodnje. H ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1995/96 naslednje tečaje: vvindovvs office -dva tečaja - (100 ur), začetniški tečaj angleščine (100 ur), knjigovodstvo (80 m), tečaj o telesni zaznavi in govorici (30 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 21. julija na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, od 9. do 13. ure. □ OBVESTI^ ZELENI (golobice) prirejajo drevi, ob 21. uri na odprtem prostoru pred pice' rij o v ul. Ascoli javno razpravo na temo "Gorica- Trs j ena sama pokrajina ? Vodi bo Renato Fiorelli, sodelo vali bodo deželni svetoval ci Ghersina.Mioni in Pniatt- KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00» Lezioni di anatomia8 M. Griffith in E. Harn5, Vstopnica samo 7.000 lir. E KONCERTI V okviru glasbenih prireditev "GORIZIA ARMONICA” bo danes ob 18.30 v Soškem parku nastopila glasbena skupina "Insieme fiati. V PODGORI bo jutri 22. julija, ob 21.00 uri, pred cerkvijo revija pevskih zborov “Na brito-fu”. Nastopajo MoPZ “Vetta” iz Ponte di Val-tellina, MoPZ Monte Ca-nin iz Rezije in skupina Akord iz Podgore. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA v GORICI ., PROVVTDENTI, Travm* 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU .. S. ANTONIO (VittorU Ul. Romana 147, tel. 40497- pogreb! Ob 9. uri, Angela Z°rzin vd. Zorzin, iz bolnišnice s Justa v Tržič. MENJALNIŠKI TEČAJI 20. julij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 01) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni _A_banka Ljubljana* 81,60 82,00 11,46 11,66 6,96 7,37 A banka Koper 81,45 82,00 11,42 11,66 6,97 7,35 _A^banka Nova Gorica 81,65 82,00 11,46 11,66 6,98 7,36 Jtonka Celje d.d., t: 063/431-000 81,20 81,90 11,40 11,70 6,80 7,20 Jtonka Noricum d.d., f: 133-40-55 81,50 82,00 11,45 11,65 6,90 7,20 Jtonka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,70 81,98 11,48 11,64 6,95 7,08 Come 2 us Je/: 061/ 1542-635, od 8-15, sob od 9-12 81,82 81,95 11,47 11,60 6,95 7,15 _Creditanstalt d. d. 81,60 82,00 11,55 11,70 6,80 7,20 Jlirika Ljubljana, f: 12-51-095 81,90 81,94 11,58 11,59 7,07 7,10 Kompas Hertz Celje Je/: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Kompas Hertz Velenje rj*063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Kompas Hertz Idrija Je/.- 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Kompas Hertz Tolmin rM065/81-707, od 7-15, sob od7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Kompas Hertz Bled Je/: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 kompas Hertz Nova Gorica Jel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 Kompas Hertz Maribor Je/: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 81,70 82,00 11,51 11,61 6,90 7,05 J/ova kreditna banka Maribor d. 79,38 82,10 11,35 11,70 6,75 7,30 Jiudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,85 82,10 11,50 11,65 6,90 7,20 Poštna banka Slovenije 78,85 81,95 10,60 11,60 6,35 7,17 Jublikum Ljubljana, t: 312-57 81,90 81,93 11,59 11,61 7,08 7,12 Jublikum Piran, t: 066/ 747-370 81,75 81,90 11,53 11,59 7,10 7,14 Jublikum Celje, t: 063/ 441-485 81,80 81,95 11,55 11,60 6,90 7,16 Jublikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,84 . 81,89 11,58 11,59 6,95 7,25 Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,90 82,10 11,30 11,70 6,70 7,20 Jublikum Tolmin,»: 065/ 82-180 81,83 81,95 11,51 11,58 7,00 7,03 Jublikum NM, t: 068/ 322-490 81,70 81,90 11,59 11,65 6,95 7,15 Jublikum Kamnik, t: 061/832-914 81,85 81,95 11,55 11,69 7,00 7,25 Jublikum Portorož, t: 066/ 81,70 81,91 11,51 11,59 7,03 7,12 SKB d.d.,*** 81,20 81,95 11,35 11,74 6,80 7,10 JHP Kranj, t: 064/331-741* 81,90 82,00 11,58 11,63 7,03 7,10 JZKB d.d. Ljubljana 81,80 82,10 11,53 11,67 6,96 7,28 JJK Ljubljana, 1:061/444-358 81,40 82,05 11,52 11,70 6,90 7,30 uPimo Ljubljana, t: 212-073 81,91 81,93 11,59 11,60 7,08 7,10 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:'" Včerajšnji tečaji * Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: /sl. +39/40/636311 Agencija Ro|an: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 20.JUUJ1995 v LIRAH __valuta nakupni prodajni emeriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling banska krona grška drahma kanadski dolar laponski jen Švicarski frank avstrijski šiling norveška krona Švedska krona Portugalski escudo Španska pezeta avstralski dolar madžarski florint slovenski tolar Jffyaška kuna 1583.00 1150.00 330.00 1025.00 55,80 2528.00 2599.00 295.00 7,00 1159.00 18,00 1377.00 163,20 258.00 221.00 10,90 13,30 1159.00 11,00 13,50 300,00 1648.00 1197.00 343.00 1067.00 58,10 2631.00 2705.00 307.00 7,40 1206.00 18,80 1433.00 169,80 269.00 230.00 11,40 13,90 1206.00 14,00 14,00 320.00 -JOJULU 1995 ! V URAH _valuta nakupni prodajni umeriški dolar 1591,00 1636,00 nemška marka 1161,00 1181,00 francoski frank 332,00 342,00 holandski gulden 1030,00 1053,00 belgijski frank 56,10 57,30 funt šterling 2542,00 2612,00 irski šterling 2613,00 2703,00 banska krona 296,00 304,00 grška drahma 7,10 7,70 Kanadski dolar 1166,00 1201,00 Švicarski frank 1393,00 1423,00 avstrijski šiling 164,20 168,20 slovenski tolar 13,40 14,20 f 17. JULU1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Hiberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Zelema Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,00 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska pesefa 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in predaja deviz podjetjem na dan 21.7.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 8138 81.61 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje. < Podrobnejše informacije: teL 17-18-452,302-326 in 302-315 Menjalnica hida 061/1-333-33$ BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 138 z dne 20. 7. 1995-Tečaji veljajo od 21.7. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šilinc šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 82,3196 1154,2034 394,5463 82,1369 2085,3268 2662,9155 2331,7863 8117,9024 6,9481 127,6702 7244,2537 1825,1480 77,1850 1566,5116 9737,4239 178,9105 111,9784 150,1447 94,6791 82,5673 1157,6764 395,7335 82,3841 2091,6016 2670,9283 2338,8027 8142,3294 50,0672 184,9123 6,9690 2257,2898 128,0544 7266,0519 1830,6399 77,4173 1571,2253 9766,7241 179,4488 112,3153 150,5965 94,9640 82,8150 1161,1494 396,9207 82,6313 2097,8764 2678,9411 2345,8191 8166,7564 50,2174 185,4670 6,9899 128,4386 7287,8501 1836,1318 77,6496 1575,9390 9796,0243 179,9871 112,6522 151,0483 95,2489 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 21.7.1995 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 850,491 806,804 1,657,295 100.0577% 94.9182% 97,4880% 170,000 85,049 80,680 165,730 Tečajnica bornega tiga $t.: 135 Datum: 20. 7. 1995 Vrednost. papir obr. maiv. ex kupon štdat(3) enotni teCaj % sprem datum povpras pminiba Max. Min. imosr ksto •ULM irrarmr tMf EC 800 (11.5.95) 11.250 17.07. 11.300 11.800 JRB 665 (13.6.95] 12.842 ,14- 20.7. 12.700 12.970 13.040 12.700 154 SAL 1700 (7)(9,5.95) 19,433 ,46 20.7. 19.180 19.400 19.440 19.430 583 MR 1000 (24.2.95.) 26.809 ,72- 20.7. 26.770 26.990 27.170 26.700 3,271 Ki??? •f 1 TiViV iSOl 8,0 5.(30.6.95) 98,0 ,10- 20.7. 98,00 100,0 98,0 98,0 412 1S01 8,0 5.(30.6.95) 100,2A ,14- 20.7. 100,00 100,3 100,2 100,3 21.738 1S02 9,5 9.(1.4,95) 105,8 ,45 20.7. 105,5 105,8 105,5 105,0 22,410 1S08 5,0 4.(31.5.95) 87,0 17.7. 87,0 89,5 iSU 7,0 4.(15.1.95) 92,0 13.7. 90,0 98,0 1SL1D 8,0 5.(30.6.95) 99,3 19.7. 99,0 99,6 iSLD 9,5 9.(1.4.95) 103,8 ,30 20.7. 103,5 104,0 103,7 55 4.783 Ml 10,0 4.(1.11.94) 98,0 ,17 20.7. 97,9 98,2 97,9 159 5.746 Ml 10,0 4.(1.11.94) 69,8 4,15 20.7. 70,0 80,0 69,0 9 514 MK 2SEB m 300 7.(20.4.95.) 11.225 1,07 20.7. 11.150 11.230 11.230 11.220 1.156 JAD 10.000 (1.6.94.) 68.113 ,36 20.7. 68.000 68.800 68.700 67.000 3.814 UD 1715 (24.5.95.) 13.785 19.7. 13.130 13.800 JPGR (10) 23.300 1,30 20.7. 23.390 23.300 23.300 23 MR (10) 16.765 6.7. 13.700 16.000 m 218 (30.3.93.) 9.058 1,42- 207.7. 9.020 9,180 9.200 9.030 544 « 200 0)(26.6.95.) 3.098" 10.7. 2.910 3.500 im (5) 720,0 ,69- 20.7. 716,0 724,0 720,0 720,00 43 MK (BTP 2750 (22.6.95) 24.400A 1,08- 20.7. 24.000 25.000 24.400 24.400 244 TNP (10) 24.985* 8,81- 20.7. 24.730 26.000 25.700 24.660 400 JBKP 720 (25.5.95.) 9.200 7,13 20.7. 7.750 9.200 9.200 9.200 9 WP (10) 41.450 ,19 20.7. 40.050 41.550 41.450 41.450 166 ME SZEB 113ZM re* E2 12,0 4.(1.11.94) 99,0 19.7. 96,2 IZG 11,0 4.(1.1.95) 97,2 2,28 20.7. 97,5 102,0 97,5 96,5 2.107 a 12,0 7.(1.6.95) 100,0 19.7. 99,3 102,0 =G0 10,0 2.(1.6.95) 99,6 19.7. 98,6 99,0 SZBl 10,0 1.(15.3.95) 92,4 Tečajnica izvenborznega trga ST. 135/95-20. 7. 1995 Vrednost. papir obr. n.div. ex kupon štda[(3) enotni tečaj % sprem datum povpraS penudba Max. Min. rooosrr TTfTS JEAR JRDO mo m iDRO RGSR 119 (8.3.94.) 2.368 5.810 3.779 1.750A 14.200 300,OA 23,60- 10,90 26,67 20.7. 6.7. 11.7. 20.7. 14.6. 20.7. 2,220 4.950 2.720 1.501 10.100 302,0 2.4000 7.000 3.500 1.650 12.500 380.0 2.800 1.750 380,0 2,230 1.750 360,0 332 403 117 TIfTS ALDP BBP0 ra KBPP 5GP0 UBKC 2.600 2.998 64.550A 860,0 2.950 168,96 17.7. 10.7. 20.6. 7.7. 18.7. 2.600 2.701 10.000 18.000 631.0 3.000 2.800 3.100 700.0 4.000 64.550 64.550 64.550 Heia LOK MLJO OSMO ISO 3NM DP0 IM mo 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0 (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6,(1.2.95) 2,(15.4.95) (1.10.94) 95.0 97.9 87,1A 93,5 98.4 96.5 100.0 99.9 ,62 3,04 19.7. 20.7. 18.7. 19.7. 20.7. 20.7. 19.6. 5.7. 95.0 97.5 94.1 95.2 98.2 96.6 25,5 98,0 99,9 98,5 99,0 98.5 99.5 99.0 100.0 97.9 98.9 96,5 97,9 98,3 96,5 1.469 6 734 165 50 dnevni (v SIT) 30 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v Sfb 94,1 19.4. iirn^TTTTT rmiTiTT BSB3breznakbona(1.12. Jelnak.bona(vSIT)NBS2 Jel nat bona (v Sni NBS3 95) iimišAi.i 95,6 13.391 1.819 ,17 7,05- 5,19- 20.7. 20.7. 20.7. 95,4 13.530 1.820 95,5 14.340 1.897 95,6 14.370 1,900 95,5 12.620 1.764 6.690 9.896 3,474 EsmuajiMsr soa 170.000 Snsknpaj oktober tolarski del oklom devizni del oktober 170.000 Snshpaj oktober tolarski del oklom devizni del oktober 94,6 99,2 30.6. 30.6. 20.7.95 prejšnji d T d% 1.030,33 1.056,74 -6,41 0,62 Vse pravice pridržane. Op: Obveznice, komer, zapisi in blagaj. zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obveznice kotirajo orez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski teCaj: borati posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena Stoodstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKB1,0ZG, PCE, PG0, PL|, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele sti od vključno kupona, Iti je zapadel 1.3.93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupo- locenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 21. julija 1995 od 00.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE 1 država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečale na tre šiling frank marka lira funt dolar gqje nakup 81,30 81,45 81,35 81,30 81,40 igl srednjih teca meije Banke Slovi odkup piilvov i loločlvspoiazurr vodojatl tujo vok. a ol prodaje. 81,60 81,60 81,63 81,60 81,60 3v po trenutno snije povečano prodajo deviz tu. rta po objavije- Z® ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P I a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 65358 MILANSKI DEVIZNI TRG 20. JULIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1612,610 ECU 2161,540 nemška marka — 1168,730 — francoski frank — 335,860 — funt šterling — 2575,340 — holandski gulden — 1042,950 — belgijski frank — 56,797 — španska pezeta 13,622 — danska krona 300,220 irski funt 2653,070 grška drahma — 7,186 — portugalski escudo — 11,110 — kanadski dolar 1181,830 japonski jen — 18,356 — švicarski frank — 1401,900 — avstrijski šiling — 166,160 — norveška krona — 262,790 — švedska krona 225,480 — finska marka — 383,320 — avstralski dolar — 1181,560 — 20. JULIJ 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,5000 10,0000 kanadski dolar 7,0000 7,4000 funt šterling 15,2500 16,0500 švicarski frank 826,0000 858,0000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 198,5000 206,5000 holandski gulden 616„000 640,0000 nemška marka 690,4000 716,4000 italijanska lira 0,5910 0,6250 danska krona 177,5000 185,5000 norveška krona 155,5000 162,5000 švedska krona 133,2000 —439,8000 finska marka 226,5000 236,5000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 8,0300 8,4700 japonski jen 10,7500 11,2500 slovenski tolar 8,60 9,00 hrvaška kuna 188,00 215,00 | Tščtij-treljh la 100 ehot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOVICE Juhi državne kmečke igre SLOVENSKA BISTRICA - V vasici pod KoCno nad Zgornjo Polskavo, ki je v zadnji akciji Turistične zveze Slovenije dobila naziv najlepše urejene vasi v Sloveniji, se že pripravljajo na 9. državne kmečke igre. Po štirih letih bo ta vas že drugič gostiteljica predstavnikov podeželske mladine iz vse države. Udeleženci si bodo ogledali kmetijo Frešer, razstavo kmečkih dobrot in prikaz starih opravil (mlatenje, kovaštvo, pletenje košar, kuhanje žganja), osrednji del dopoldanskih prireditev pa bo okrogla miza na temo Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Popoldne pa se bodo ekipe pomerile v kmečkih opravilih, denimo sestavljanju voza, »pajsa-nju« hloda, košnji in grabljenju. (J. S.) Vroča hiša kratkočasja MARIBOR - Za tiste otroke, ki med počitnicami ne vedo, kaj početi, so v Domu ustvarjalnosti mladih v Mariboru letos spet pripraviti obilo možnosti za kratkočasje, druženje in ustvarjalnost. Vsak dan med tednom od 10. do 13. ure bodo lahko v delavnici oblikovali uporabne in okrasne predmete iz gline, v delavnici steklenih stik bodo stikati na steklo, v otroški ustvarjalnici bodo lahko izdelovati predmete iz najrazličnejših naravnih snovi, najrazličnejše mase bodo vlivati in odlivali ter jih zatem poslikali ali okrasili, v delavnici tekstilnih fantazij bodo oblikovati tekstil, bolj literarno in pripovedno usmerjeni otroci pa se bodo zbrati v delavnici zank, ugank in neznank. Poletne improvizacije pa zajemajo obiske v mariborsko okolico, v parke in na kraje, kjer se zbirajo mladi. (M. P.) HOT ima nov zaščitni znak POSTOJNA - Hotelsko-turistiCno podjetje HOT, hoteti-tu-rizem, iz Postojne se bo v kratkem na trgu predstavilo z novim zaščitnim znakom. Novi znak je izdelala agencija Votan in je del celovite akcije tržnega komuniciranja, ki jo je podjetje zaCelo pred kratkim. Zaščitni znak v stilizirani podobi predstavlja vodo, kamen, les in sonce, torej najznačilnejše elemente notranjsko-kraške pokrajine. (M. G.) Zakon je dobrodošel POSTOJNA - Novi zakon o podpori slovenskim izvoznikom je dobrodošel, vendar kratkoročen ukrep. To je bila temeljna ugotovitev pogovora notranjskih gospodarstvenikov z državnim sekretarjem za industrijo dr. Vladom Dimovskim. Direktorji nekaterih najvecjih izvozno usmerjenih notranjskih podjetij so menili, da bi moralo biti pri podpori izvozu vključenih cim več dejavnikov, ne le državnih. Zakon za pomoC »neto izvoznikom« sicer predvideva 5 milijard tolarjev, elani Kluba notranjskih gospodarstvenikov pa so opozorili, da je treba Cim prej ustanoviti vrsto učinkovitih inštitucij, ki bodo podpirale izvozno usmerjenost slovenskega gospodarstva. (M. G.) Smeti so že do roba vrtače CERKNICA - Komunalno podjetje Cerknica, ki poleg vo-dooskrbe, odvodnavanja in čiščenja odpadnih voda, skrbi tudi za odvoz odpadkov s celotnega območja nekdanje cerkniške občine, se srečuje s čedalje večjimi težavami. Kako se znebiti izgub, ki nastajajo predvsem zaradi zamrznjenih cen komunalnih storitev, je samo eno od vprašanj. Cerkniške komunalce skrbi tudi dejstvo, da na odlagališču komunalnih odpadkov na Rakeku kmalu ne bo več prostora za nove odpadke, saj je vrtaCa že do roba polna. Zaradi sanacije divjih odlagališč je smeti na tem odlagališču vedno več, kljub temu pa se najdejo tudi taki, ki organizirani odvoz odklanjajo. Ne glede na to, razmere terjajo Čimprejšnjo širitev odlagališča, za kar bodo morali odkupiti dodatna zemljišča. Čaka jih tudi ureditev kom-postame in sortirnice odpadkov. (M. G.) Sprejet letošnji proračun TREBNJE - Tudi zadnja občina ožjega dolenjskega območja ima sprejet letošnji proračun. Svetniki v občini Trebnje so na svoji 8. seji sprejeli občinski proračun, in sicer v obsegu 808 milijonov tolarjev. Od tega bodo največ -skoraj polovico - namenili družbenim dejavnostim, Četrtino gospodarski infrastrukturi, za splošno porabo, v katero sodijo delovanje organov in uprave občine, političnih strank in krajevnih skupnosti, pa 14 odstotkov. (J. Ž.) Riklijevi dnevi BLED - Danes se ob 21. uri na Bledu začenjajo Riklijevi dnevi, ki postajajo že tradicionalni. Gostje se bodo lahko sprehoditi med številnimi stojnicami s trgovsko in gostinsko ponudbo, ob 17. uri pa bo koncert pihalnega orkestra DPD Svoboda Lesce. ZveCer bodo za dobro razpoloženje poskrbeti elani ansambla Gorenjski muzikantje. V soboto se bodo Riklijevi dnevi nadaljevati najprej ob 20. uri s prikazom Riklijeve dobe na odrskih deskah, temu pa bo ob 21. uri sledilo prižiganje lučk na jezeru in promenadni koncert godbe na pihala Gorje. (M. G.) SEŽANA / STROKOVNA ŠTUDIJA NOVO MESTO / ONESNAŽENOST Na Primorskem je vse manj krav Z upadanjem živinoreje se praznijo vasi Krka ogroža zdravje Nujna skrb za varnost kopalcev Zaradi stopnjevanja trenda upada števila živine in odkupa mleka v zadnjih letih so kmetijski strokovnjaki pripravili študijo o vzrokih in možnih ukrepih za zaustavitev nazadovanja živinoreje na Primorskem. Podatke je Kmetijsko svetovalna služba Primorske zbirala iz različnih virov: na osnovi analize podatkov popisa prebivalstva, podatkov Selekcijske službe, poročil občinskih enot kmetijske svetovalne službe in drugega. »Vzrok za močnejšo razdrobljenost kmetijskih zemljišč na Primorskem lahko iščemo v stari italijanski zakonodaji, ki je pri dedovanju dopuščala drobljenje. Ker pa je reševanje tega problema za živinorejo izjemnega pomena, predlagamo oblikovanje sklada za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, katerega osnova za delovanje bi morala biti spremenjena zakonodaja na podlagi obdavčevanja kmetijskih zemljišč. Sklad bi z različnimi instrumenti omogočal kmetovalcem zaokroževanje zemljišč,« pravi Stojan Ščuka, vodja oddelka Kmetijske svetovalne službe Primorska iz Nove Gorice. Glede na neugodne naravne razmere (plitva tla, neugodna razporeditev padavin, vetrovnost, razgibanost, nakloni zemljišč), je treba višje stroške pridelave izravnati z regresi in podporami. Zaledna dela občine Koper in Kras bi morali opredeliti kot območji z najtežjimi dejavniki za kmetijsko pridelavo in jima zato priznati višja intervencijska sredstva. Ukrep, ki je glede na vložena sredstva najbolj učinkovit, so prav gotovo agromelioracije travnikov in pašnikov, kar je nujno za ohranitev oziroma povečanje stale-ža živine. Več posluha bi morali nameniti tudi uvajanju novih tehnologij in selekcij živine za ekstenzivna območja. V študiji, ki jo je izdelala kmetijska svetovalna služba Primorske, predlagajo tudi niz ukrepov za stimulacijo govedoreje in rejo drobnice, podpirajo urejeno pašo, ki v največji meri preprečuje zaraščanje krajine. Olga Knez Stojkovič Letna stopnja upadanja prireje mleka se je povzpela nad pet odstotkov, še višja pa je stopnja upadanja števila krav. Med zadnjima popisoma prebivalstva se je število krav zmanjšalo za 25 odstotkov. Primorska regija je sicer zelo raznolika, vendar jo naravne, posestne in socialnoekonomske značilnosti v pretežni meri opredeljujejo kot območje z neugodnimi razmerami za kmetovanje. Živinoreja na Primorskem še zdaleč ni zgolj ekonomskega pomena. Posledica opuščanja kmetovanja se kaze v zaraščanju kmetijskih zemljišč, razpadu kulturne krajine in depopulaciji obrobnih območij, pri čemer velja posebej poudariti praznjenje območij ob državni meji. NOVA GORICA / SHAJALIŠČE MLADIH Da bodo mladi imeli kam Občina bo na dražbi prodala svoj delež pri diskoteki Odeon Konec lanskega leta so v Novi Gorici ustanovili Urad za mladino. S tem so udejanili prvi del načrta skrbi za mlade, ki ga je pripravila mestna občina. Drugi del naloge - ustanovitev središča za mlade - pa jih še čaka. V takšnem središču -prostore naj bi dobil pod tribunami v športnem parku - bi mladi Novogoričani in drugi dobili nujno potrebne prostore za ustva-rjalno preživljanje prostega časa in kakovosten proces socializacije - dva za mlade izjemno pomembna procesa. Takšno središče pa bi hkrati ponujalo prostor za ustvarjalno delovanje mladih. V njem bi prirejali srečanja, se družili, imeti predavanja, delavni- ce, treninge, seminarje, koncerte, razstave, zabave in drugo. Dejavnosti bi voditi usposobljeni animatorji in prostovoljci (študentje, mladi mentorji, občasno pa tudi strokovnjaki z različnih področij). Središče bi delovalo pod okriljem že ustanovljenega Urada za mladino, prostorsko in organizacijsko pa bi se povezovalo tudi z Zvezo prijateljev mladine, Klubom goriških Študentov in podobnimi organizacijami. Da zamisel o začetku delovanja središča ni več le v oblakih, govori tudi odločenost mestnih svetnikov, ki so se na zadnji seji odločiti za prodajo občinskega deleža v znani novogoriški diskoteki Odeon. Zanj naj bi občina na uspeSni dražbi (izklicna cena je 1750 nemških mark za kvadratni meter) in po povračilu zneska, ki ga je najemnik vložil v opremo lokala, dobila nekaj čez 20 milijonov tolarjev, ki jih bo vložila v središče. Manjkajočih 60 milijonov pa naj bi priložiti država in sponzorji. Vojko Cuder Kopanje v Krki je primerno le v njenem zgornjem toku, in sicer do jezu v Straži, najbolj je onesnažena v bližini Novega mesta, v spodnjem toku pa se kakovost bistveno izboljša, vendar še nekoliko presega meje bakteriološke onesnaženosti. ■ Taksne so ugotovitve novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki je junija po naročilu Referata za varstvo okolja občine Novo mesto odvzel 16 vzorcev vode reke Krke za mikrobiološko in kemično analizo. Odvzemna mesta so bila enaka kot prejšnja leta, in sicer na izvira Krke, v Zagradcu, Žužemberku, Soteski, Straži, Brodu, na novomeški Loki, v Mačkovcu, na kopališču Otočec, v Dragi, Dobravi, Kostanjevici, Karl-čah, Podbočju, Krški vasi in Brežicah. Kar deset od 16 vzorcev je bilo bakteriološko oporečnih, pri kemični analizi pa so le trije vzorci - vzeti pod Novim mestom - imeti nitrite nad dovoljeno koncentracijo, kar kaže na organsko onesnaženost Krke. Ker pa omenjene analize velikeg3 števila kopalcev ne bodo pm pričale, da ne bi iskali osvežitve v Krki, na Zavodu za zdravstveno varstvo priporočajo, da med kopanjem vode ne pijejo, po prihodu iz vode pa je priporočljivo tuširanje-Na krajih, kjer se kopa večje Število ljudi, bi bilo za varnejše kopanje treba napeljati pitno vodo in urediti sanitarije-Bakteriološko je Krka zelo onesnažena že tik pred Novim mestom (Brod), in če bi hoteti v dolenjski prestolnici znova urediti nekdanje kopališče na Loki, bi morali sanirati in na čistilne naprave priključiti vse izpuste do Straže. Jože Zura |-| VIPAVSKA DOLINA Zaradi silovite burje bo za polovico manj grozdja Silovita burja 23. in 24. junija je v 12 primorskih občinah naredila v vinogradih za 3,5 milijarde tolarjev neposredne in posredne škode. Izpad pridelka znaša na Vipavskem med 40 in 45 odstotki; v Vipavski kleti pričakujejo 400 vagonov grozdja manj (običajni odkup znaša med devetsto in tisoč vagoni). Vlada je takoj nakazala 150 milijonov tolarjev za nujne ukrepe, kar pa je premalo in zlasti nesistemsko. Do izpada pridelka bo prišlo tudi prihodnje leto. Ker zaradi izpada dohodka v prihodnjih dveh letih pred vstopom v EU ne bo mogoče obnoviti 400 hektarjev vinogradov, naj bi vlada odobrila dodatna sredstva v višini 370 tisoč tolarjev na hektar. Prh morski vinogradniki in kletarji so pripravili tudi druge skupne sanacijske predloge; eden od njih je tudi dopolnitev zakona o oprostitvi plačila trošarine za občine s škodo, večjo od 20 odstotkov, za dobo dveh let. Kletarji opozarjajo na dolgoročne posledice škode, ki jih bo celotna Primorska občutila tudi kot zmanjšani obseg domačega trga in izvoza, tehnološki zaostanek in nekonkurenčnost. Zato bi morali ukrepi obsegati tudi sofinanciranje pospeševalne službe v zadrugah in kleteh ter vlaganje v ohranitev tujega trga. Potreben pa bo tudi dodaten denar za ohranitev delovnih mest, opozarjajo v kleti, kjer menijo, da se oblast še ne zaveda resničnega obsega škode, ki jo je burja povzočila. Klet bo prish Ijena tudi zvišati cene vin, predvsem odprtih, in pri tem računa na solidarnost potrošnikov. (A. L.) V veljavo spet prihajajo cehi PORTOROŽ - Janez Širše, predsednik Nacionalnega turističnega združenja, je na tiskovni konferenci dejal, da so že imenovali iniciativne odbore, ki bodo predvidoma do srede septembra pripravili vse potrebno za ustanovne skupščine združenj potovalnih agencij, združenja oigani-zatorjev kongresov, pa tudi združenja slovenskih hotelov, ki v določeni meri že deluje, a bi ga bilo treba razširiti. Predsednik Nacionalnega zruženja je dejal, da taksna organiziranost v tujini ni nič novega in da jih prav tujci nenehno spodbujajo k ustanavljanju cehov. »Sicer pa pri nas stojimo na kar trdnih tleh, za nami so skoraj štiri leta priprav. Se letos naj bi ustanoviti tudi sekcijo zasebnih gostincev,« je dejal Širše. Eden od pobudnikov ustanovitve združenj Bogo Umek, generalni direktor Globtourja, je poudaril, da gre za prva stanovska združenja v Sloveniji, njihov temeljni namen je postavitev kakovostnih kriterijev v posameznih segmentih turizma, vse s ciljem, da se zaščitita potrošnik in stroka. V Sloveniji je približno 600 podjetij, ki so regi- strirana za turistično dejavnost, vendar velik del nima ustreznih strokovnih kvalifikacij. Pobudnikov ustanovitve združenj je številčno malo (8 kongresnih središč in 12 potovalnih agencij), ustvarjajo pa še enkrat toliko prometa kot ostali. (A. Zn.) LJUTOMER / MMTV IN TELE 59 Konkurenca nacionalni televiziji Skupni program odslej lahko spremlja tudi severovzhodna Slovenj0 Na včerajšnji tiskovni konferenci se je predstavilo neodvisno zasebno podjetje za nakup, proizvodnjo in trženje televizijskega programa Tele 59 iz Maribora. Podjetje obstaja že štiri leta, prvič pa so začeti oddajati lani jeseni, ko so v predvolilnem času na Betnavskem gradu pripravili 17 oddaj v živo, v katerih so predstavljali kandidate. Nadaljevali so s filmskim programom in predstavitvijo regionalnih televizij. Februarja so z oddajanjem prekiniti zaradi montaže oddajnika in organizacijskega preoblikovanja. Slo je za po-.vezavo z ljubljanskim MMTV in ameriškim partnerjem CME, multinacionalko, ki sodeluje pri nastajanju novih televizijskih postaj tudi v Evropi. Koprodukcija med Tele 59 in MMTV je stekla 17. julija, program, ki ga oddajajo 24 ur na dan, pa pokriva večji del osrednje in severovzhodne Slovenije. Teoretično je dosegljiv milijon dvesto tisoč Slovencem preko individualnih anten, upajo pa, da bodo signal prevzeli tudi kabelski sistemi (nekateri so ga že). Večji del programa je prevzet od MMTV, Tele 59 pa bo s svojimi programskimi okni pokrival dogajanje v severovzhodni Sloveniji. Pod imenom Pro plus bodo začeli oddajati predvidoma 1. decembra, ko se bo aktivno vključil CME, ki bo zagotavljal najnovejso ameriško filmsko produkcijo. MMTV in Tele 59 se lahko pohvalita kot edina v Slo^ veniji s podeljeno mednaN dno frekvenco z možnos J oddajanja preko satelita. ^ govornike v Ljutomeru ) ^ najbolj zanimala konkuraj1 čnost Televiziji Sloveni)3' Bo javno mnenje severovž hodne Slovenije prodrlo u di do Ljubljane in usp61^ spreminjati »ukaluplj611? javno mnenje, ki ga ustvaT)3 jo osrednji slovenski mediju Preko informativnega pr grama da, ker bo skup6^ preko reportažnih prisp6 kov pa ne, saj bodo P° j0. preko programskih okeu ^ Ceno za osrednji del S‘°v nije iz Ljubljane in za sev rovzhodni del Sloveni)6 Maribora. , „ Goran Ohrnan DRŽAVA IN Nižje cene zdravil tudi v lekarnah Vlada z uredbo omejuje stroške veleprodajalcev v ceni zdravil na debelo LJUBLJANA - Po daljšem oklevanju in tarnanju, kako nesramno visoke marže za zdravila zaračunavajo veletrgovci in uvozniki, se je vlada vendarle odločila tudi cene zdravil spraviti pod svojo streho, torej pod državni nadzor. V zadnjem uradnem listu sta izšli dve uredbi o cenah zdravil, ena je začela veljati konec minulega tedna, druga pa pred dvema dnevoma. Uredba o načinu oblikovanja cen zdravil za humano rabo in pomožnih zdravilnih sredstev (uredba ne velja le za tista zdravila, ki se nikoli ne predpišejo na recept), določa, kako visoke bodo lahko veleprodajne cene zdravil, ki jih yeletrgovci in uvozniki prodajajo bolnišnicam, zdravstvenim domovom, zasebnim zdravnikom, lekarnam itd. Uredba doloCa, da se mora ra- ven veleprodajnih cen, ki je veljala na trgu 20. junija letos, znižati toliko, da delež stroškov veletrgovine v veleprodajni ceni ne bo presegel 6, 55 odstotka. Neto veleprodajna cena uvoženih zdravil (upoštevani so devizni teCaj, vse dajatve, stroški prevoza in špedicije, banCni stroški, uvozna marža in prometni davek), ki je veljala 20. junija, pa se lahko dvigne največ za se- dem odstotkov, je sklenila vlada. V osmih dneh bodo morati vsi, ki oblikujejo veleprodajne cene zdravil, ministrstvu za ekonomske odnose sporočiti podatke o ravni cen pred uredbo in po njej ter podatke o pariteti in ravni cen na tujem trgu. Uredba bo veljala štiri mesece, nato pa jo lahko vlada, kot je v navadi tudi pri drugih nadzorovanih cenah, podaljša. Druga uredba doloCa, da daje vlada soglasje k veleprodajnim cenam zdravil na osnovi zahtevka veleprodajalcev. V tem zahtevku mora veleprodajalec navesti podatke o sebi in zdravilu, dokazilo, da je promet s tem zdravilom pri nas dovoljen, navesti pa mora tudi predlog cene z navedbo prodajnih pogojev in razčlembo cene. Zavarovalnica bo prihranila pri zdravilih Vladni predstavniki so, kot je znano, že večkrat tarnati zaradi previsokih cen zdravil, pri Čemer pa je treba reci, da statistični podatki njihovih opozoril ne potrjujejo. Po podatkih zavoda za statistiko so namreč v prvih petih letošnjih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani cene zdravil na debelo narasle za 12, 6 odstotka, cene zdravil na drobno pa za 12, 8 odstotka. V omenjenem obdobju je inflacija znašala 15, 9 odstotka, torej so cene zdravil za njo celo zaostale. Tudi podatki za lanski december v primerjavi s predlanskim kažejo, da so cene zdravil na debelo zrasle za 20, 2, cene na drobno pa za 18 odstotkov, medtem ko je bila inflacija takrat 18,3-odstotna. In kaj znižanje veleprodajnih cen pomeni za cene zdravil na drobno (torej v lekarnah)? Bojazni, da bi lahko lekarne preprosto spravile razliko v svoj žep in še naprej prodajale po sedanjih cenah, so odveC, je pojasnil sekretar Lekarniške zbornice Slovenije Ivan Remškar. To pa zato, ker Tudi za tovarno farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek iz Ljubljane omenjeni uredbi prideta v poštev, saj je Lek med drugim veleprodajalec zdravil. V Leku so nam včeraj povedali, da so uredbo že upoštevali in v povprečju že zmanjšati svoje veleprodajne cene za 3, 5 odstotka. Upoštevali bodo tudi vse druge zahteve iz obeh uredb. lekarne v ceni zdravil sploh nimajo svoje marže, ampak zaračunajo samo storitev na osnovi vrednosti točke, ki jo določi zdravstvena zavarovalnica. »Za vročitev škatle zdravila lekarna zaračuna 0,16 točke, za obdelavo enega recepta pa 0, 31 točke. Doslej je bila vrednost točke v različnih lekarnah lahko različna, po novem, od 1. avgusta naprej, pa bo enotna. Ta vrednost točke sicer še ni znana, predvidoma pa bo znašala okoli 252 tolarjev,« je povedal Remškar. To torej pomeni, da bo lekar- na za vročitev škatle zdravila na recept ne glede na njegovo ceno zaračunala približno 118 tolarjev. »Ce se bodo torej ve-letrgovske cene domačih zdravil v povprečju znižale za 3, 5 odstotka, lahko pričakujemo, da se bodo za toliko znižale tudi maloprodajne cene. O ceni tujih uvoženih zdravil je še prezgodaj govoriti, saj zbornica nima podatkov o velegrosi-sticnih maržah teh zdravil, medtem ko je znano, da je ta marža pri domačih zdravilih doslej znašala okoli deset odstotkov,« je še povedal sekre- tar Lekarniške zbornice Slovenije Ivan Remškar. Znižanje cen zdravil - raje sicer počakajmo, ati se bo to res uresničilo - posamezniku pravzaprav ne bo kaj dosti odebelilo denarnice, zagotovo pa bo koristilo zdravstveni zavarovalnici. Ce vemo, da naj bi ta letos za zdravila odštela približno 25 milijard tolarjev, je jasno, da bo že s 3, 5-odstotnim znižanjem cen veliko prihranila oziroma se ji bo precej zmanjšal veCmilijardni primanjkljaj. Andreja Rednak j SPREMINJANJE VOLILNE ZAKONODAJE Vse sporne točke so še nerazčiščene LJUBLJANA - Glavni tajnik združene tiste Dušan Kumer je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da pri koalicijskem spreminjanju volilne zakonodaje praktično vse sporne točke ostajajo nerazčiščene. S takšno oceno zadnjih pogajanj se strinjata tudi drugi dve vladni stranki. Krščanski demokrati predlagajo dvig praga na pet odstotkov, kar pomeni, da bi stranka morala dobiti vsaj Štiri mandate, da bi sploh lahko prišla v parlament. To zamisel (neuradno) podpirajo Janševi socialdemokrati, ki so tudi sicer zagovorniki oblikovanja dveh nasprotnih političnih blokov. To pomeni, da bi stranke sklepale koalicije tudi že pred volitvami, manjše pa bi se morale vključiti v večje, tako kot so se pred Časom narodni demokrati priključili socialdemokratom. Zamisli o dvigu praga nasprotujejo vse manjše stranke pa tudi LDS in ZLSD. Za zdaj je kompromisni predlog dvig praga na štiri odstotke, kar bi v bistvu pomenilo, da bi stranke - tako kot doslej - za vstop v parlament potrebovale tri mandate. Stranke pa med pogajanji tudi na neki naCin testirajo realno moC svojih nasprotnic; tiste stranke, ki zagovarjajo takšno preračunavanje mandatov, ki -preprosto povedano - bolj ustreza velikim strankam, najbrž res verjamejo v svojo zmago. Druge, tu- di manjše, se strinjajo s popravki samo sedanjega sistema, ki v bistvu škoduje velikim in neupravičeno »pomaga« majhnim strankam.. Precej sporna je zamisel o ukinitvi okrajev, ki jo predlaga LDS, podpira pa tudi združena lista, Ce bi poleg tega uvedli tudi preferenčne glasove, da bi v parlament prišli res tisti, ki so dobili največ glasov. Se manj možnosti za uspeh ima Ribičičev predlog o ukinitvi nacionalnih list, kar bi pomenilo »izrinjanje« strankarskih elit. Tej zamisli posebej nasprotujejo krSCanski demokrati, ki - kot je dejal Nace Polajnar -stranko razumejo kot podjetje, ki mora imeti v vsakem trenutku pripravljeno dovolj kakovostno ekipo za prevzem oblasti. Med koalicijskimi temami je sicer zanimiv tudi predlog ZLSD, da naj glasovnic ne bi veC steli na voliščih, ampak bi zapečatene skrinjice dobila v roke volilna komisija. Na zadnjih volitvah naj bi namreč prav ZL dobila vrsto pritožb volilcev nad »nenavadnim« preštevanjem glasovnic. Zelo malo možnosti je, da bi stranke uskladile stališča do začetka parlamentarnih počitnic. Optimisti napovedujejo, da bo zakonodaja popravljena do konca leta, pesimisti pa, da bo kompromis sprejet malo pred volitvami jeseni prihodnje leto. Tanja Starič VLADA / O RTV, PŽEN1CI, CARINAH IN DAVKIH Višja RTV-naročnina in zahteva po sanacijskem programu Obeta se nam tudi nova carinska tarifa po vzoru EU LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji Soglašala s povišanjem RTV-naroCnine. Poleg tega je dopolnila pogoje za letošnji odkup pšenice, opredelila Pa se je tudi do predloga zakona o carinski tarifi ter , ki gresta v par- zakonskega predloga o davčni službi ‘arnent v drugo obravnavo. Z vladno privolitvijo se bo RTV-naroCnina v pov-Precju zvišala za devet odstotkov, kar ne bo brez posledic tudi za letošnjo in-tlacijo, ki naj bi se s tem Povišala za približno 0, 13 odstotka. Vlada je odloci-tev slovenske RTV o od-Jdopu nekaterih srednjeva-lovnih oddajnikov ocenila Za neumesten pritisk, saj Oe temelji v predhodni analizi stanja. Prav zato je *nacionalki« naložila takojšnjo pripravo sanacij-skoga programa, s tem da racionalizacija nikakor ne sme osnomašiti programske produkcije. Za bližajoči se odkup pšenice in drugih krušnih žit je vlada s spremembo ustrezne uredbe sklenila povečati število odjemnih mest. Prevzemne zmogljivosti naj bi se povečale z zbirnimi centri v Salovcih, Križevcih in Zaborcih, odslej pa naj bi tudi stroški analiz prevzete pšenice ne bremenili veC pridelovalcev, ker jih bosta prevzeli ministrstvo za ekonomske odnose 'in kmetijsko ministrstvo. Državni sekretar Davor Valentinčič je na tiskovni konferenci zatrdil, da s sredstvi za letošnji odkup prav tako ne bi smelo biti večjih težav, saj so z bankami že dosegli dogovor o kreditiranju. Potem ko so z Gospodarsko zbornico Slovenije uskladiti pripombe in predloge na zakon o carinski tarifi, ga je vlada sklenila predložiti v drugo parlamentarno obravnavo. Z njim bodo, kot je poudarila državna sekretarka Vojka Ravbar, carinski postopki za približno 9000 postavk, kolikor jih zakonski predlog obravnava, močno poenostavljeni. Tudi sicer je zakon pisan tako, da bodo, ko bo konec leta (Foto: Bojan Velikonja) začel veljati še carinski zakon, vsi postopki pri prehodu blaga Cez državno mejo hitrejši. Dodala je še, da so pri pripravi zakona upoštevali takšne višine carinskih stopenj, kot jih uporablja Evropska unija. Po obravnavi številnih amandmajev na predlog zakona o davčni službi, ki- so biti predvsem redakcijske narave, se je vlada na včerajšnji seji odločila podpreti tudi tistega, ki naj bi v zakonu davčnemu inšpektorju vendarle dal pooblastilo za vstop v stanovanjski prostor, Ce se v njem opravlja registruana pridobitna dejavnost. - - - -RobiKovšca TAM Sanacija Tama pred odločilno prelomnico MARIBOR - Včeraj je uprava Tama na tiskovni konferenci predstavila potek sanacije in ovire, ki jo preprečujejo. Prepočasno zagotavljanje denarja ovira načrtovani potek sanacije, vandar so kljub vsemu uspeti realizirati dobršen del starih pogodbenih obveznosti in zagotoviti tudi nekaj novih naročil. Trajno presežne delavce so s 1500 zmanjšati na 976, do polovice avgusta pa naj bi poskrbeti še za preostale presežne delavce. Do konca junija je uprava Tama pod vodstvom Edvina Makuca razporedila 2, 1 milijarde tolarjev oziroma 30 odstotkov sredstev, ki jih je na osnovi zakona o sanaciji Tama zagotovila SKB banka. Pretežni del denarja, to je 800 milijonov tolarjev, je porabila za zagon proizvodnje, enega od najpomembnejših stroškov pa še vedno predstavljajo plaCe. Za odplačilo kratkoročnih posojil bankam, ki niso podpisale sporazuma o sanaciji Tama, so razporediti 149 milijonov tolarjev, tako imenovanemu sivemu trgu pa so plačali 40 milijonov tolarjev, za ostale obveznosti pa so izposlovati preložitev izplačil. Kar 180 milijonov tolarjev je Tam plačal za elektriko, plin in telefon. Zaradi nakopičenih izdatkov bi bila sanacija uspešnejša, Ce bi poslovni sistem že na začetku dobil veC kot 30 odstotkov od skupno 7, 1 milijarde tolarjev, ki jih za sanacijo zagotavlja zakon. Tako samo zakon o sanaciji ne rešuje ničesar, Ce ni pravočasnih prilivov, in kaj lahko se zgodi, da bodo stroji povsem zastali, kajti oba sindikata sta namreč napovedala stavko, Ce delavci ne bodo dobili regresa že danes in prihodnji teden junijskih plač. Martina Pavšič DENACIONALIZACIJA PO PTUJSKO Varovanje njiv pred »divjimi« razlaščenci PTUJ - Spor med Kmetijskim kombinatom Ptuj in razlaščenci, ki so na svojo pest preorali kombinatove njive, dobiva nove razsežnosti. Na dopise o neupravičenih posegih na državna kmetijska zemljišča, ki jih je KK Ptuj naslovil na ustrezna ministrstva, se je končno odzvalo ministrstvo za pravosodje, ki ugotavlja, da gre v opisanih primerih morebiti za kaznivo dejanje, ki se preganja z zasebno tožbo. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je kot lastnik njive oddal v najem KK Ptuj, se ni odzval na opozorila najemnika, da kmetje neupravičeno posegajo na državna kmetijska zemljišča, zato je KK Ptuj njive zavaroval pred oranjem razlaščenih kmetov tako, da je s Protectom iz Maribora razširil pogodbo o varovanju objekta še na varovanje kmetijskih površin. Kombinat ima v najemu štiri tisoC hektarjev zemlje, varnostniki Protecta pa bodo fizično varovati predvsem tiste njive, s katerih te dni kombinat pospravlja pridelek (M. P.) NA KRATKO LIKOVNA UMETNOST / KAJ PIŠEJO MEDNARODNE REVIJE O RAZSTAVNIH PROJEKTIH V SLOVENIJI Nastopajoči na Novem rocku '95 LJUBLJANA - Radio Študent je med prijavljenimi na natečaj za nastopajoče na letošnjem vseslovenskem festivalu novega rocka, ki bo septembra v ljubljanskih Križankah, izbral naslednje skupine: A je to!, Dicky B. Hardy, Interceptor, Ksenija JUS, Psycho Path in Skytower. (L. M.) Projekt Atol na festivalu »The Incident« LJUBLJANA - V švicarskem mestu Fribourg je letos potekal že enajsti festival Belluard Bolhverk International, ki se ponaSa s tradicijo izrazito interdisciplinarno usmerjenega programa. Letošnja tema festivala z naslovom The Incident je bila povezava umetnosti, tehnologije in fenomenov. Festival se je začel 30. junija s trodnevnim simpozijem, na katerem so znanstveniki in umetniki razpravljali o raziskavi paranormalnih fenomenov in povezavi le teh z ustvarjanjem in poljem umetnosti. Od 1. julija do 15. julija se je zvrstil program 23 performansov, koncertov in predavanj, H so jih predstavih umetniki iz desetih držav. Iz Slovenije so predstavili Projekt Atol s svojim novim delom, situacijo Lado-mir-faktura: Druga Površina - Pričakovah smo vas!, ki so jo postavili dvakrat, 12. in 13. julija 1995. Ekipa v sestavi Jurij V. Krpan, Borja Jelič, Ivana Popovič in Marko Peljhan bo to komunikacijsko situacijo, ki postavlja v razmerja notranje življenje človeka in njegove pojavne oblike (sanje, spanje, mišljenje) z makro nivojem gostega elektromagnetnega sevanja in njegovih pojavnih oblik (npr. radiovalovi), postavila konec poletja tudi v Sloveniji, jeseni pa ji bodo sledili še drugi dogodki v okviru projekta La-domir-faktura, ki poteka že od jeseni 1994 in je bil do sedaj s svojo Prvo Površino - Mikrolab, predstavljen že v Helsinkih., St. Petersburgu, Trondheimu, Ljubljani, lisboni in Wroclawu, jeseni pa bo Se v Montrealu in Luksemburgu, letošnji kulturni prestolnici Evrope. PR Srečanje mladih evropskih gledališčnikov ANKARA - V času od 15. do 30. julija bo v Ankari potekal Mednarodni amaterski gledališki festival pod motom JA! Umetnosh. Vzporedno z njim bo tudi 22. svetovni kongres ATTE, ki je pokroviteljica tega festivala. Udeležila se ga bo tudi skupina sedmih mladih gledališčnikov iz Slovenije, M jih bosta vodila Nevenka Gerl, mentorica mladih gledališčnikov s Ptuja, in slikar, scenograf in oblikovalec Silvan Omerzu. Srečanje ima delovni značaj, saj bo morala vsaka skupina v štirinajstih dneh bivanja v Ankari izdelati projekt na določeno temo, ki jo bodo udeleženci izvedeh na kraju samem. Zadnje tri dni pa bodo slovesne javne produkcije, ki bodo hkrati tudi promocije udeleženih držav. Sama prireditev je poleg strokovnega izpopolnjevanja in širitve splošnega kulturnega obzorja pomembna tudi v promocijskem smislu. (A. Z.) Razrešitev spornega lastništva glasbenih posnetkov NEW YORK (Reuter) - Po štirih letih so sporno lastništvo vehke količine izvirnih in do zdaj ne-predvajanih posnetkov legendarnih glasbenikov iz obdobja petdesetih do sedemdesetih let končno prisodili bankrotirani snemalni hiši Clark Enslin Group iz New Yerseyja in ne družbi Sony, ki je tri leta pozneje postala njen lastnik. Na skoraj tri tisoč kolutih magnetofonskih trakov so med drugim posnetki Elvisa Presleyja, Franka Sinatre, Boba Dylana, Georga Gershwina, Hanka LVilliamsa, Tonyja Benetta in Louisa Armstronga. »V tej dolgotrajni pravdi smo imeli pred očmi en sam cilj, da bi ti posnetki prišh v javnost, »so povedah pri skupini Clark Enslin, kjer se že dogovarjajo z avtorji ali njihovimi dediči in z nekaterimi glasbenimi hišami za njihovo izdajo. NOVO NA ODRU Giuseppe Verdi: Trubadur 43. mednarodni poletni festival; opera v štirih dejanjih, režija Lutz Hochstraate, dirigent Loris Volto-lini. Premiera danes ob 21. uri, ponovitvi 24. in 26. julija. Solisti: Daniela Longhi, Judith Obermayer, Roberto Servile, Elisabetta Fiorillo, Kaludi Kaludovv in Ivan Urbas. Cena 2500 in 3500 SIT. Opera Trubadur je morda Verdijevo najbolj priljubljeno delo in že krstna izvedba v Rimu leta 1835 je bila operno zmagoslavje. Glasbeno všečnost gotovo ustvarja melodično bogastvo, zgodba polna silovitih dramskih prizorov pa je nekoliko nerazumljiva. Splet naključij je postavljen v okolje španske državljanske vojne 15. stoletja. Grof Lima je imel nekoč brata, ki naj bi ga za maščevanje svoje mame še kot otroka ukradla in ubila ciganka Azu-cena. Po pomoti pa je zažgala svojega otroka in ostal ji je ukradeni Manrico. Sprejela ga je za svojega in ljubila kot mati. Manrico postane trubadur, v katerega se neskončno zaljubi Leonora, končni razplet pa ne prizanese nikomur. V objemu Manri-ce umre Leonora, trubadurja pa pošlje na grmado grof Luna, ki ne ve, da je njegov brat. Ko Manrico umira v ognjenih zubljih, grof spozna usodno zmoto ...V Križankah bo opera zaživela v koprodukciji Festivala Ljubljana, Deželnega gledališča iz Salzburga, veronske Arene in Hrvaškega narodnega gledališča z Reke. (M. 2.) LJUBLJANA - Poletje je čas, ko najpomembnejše likovne ustanove tako na tujem kot v Sloveniji postavijo na ogled najambicioznejše razstavne projekte. Te si je mogoče ogledati v dopustniškem terminu (v katerem počitnikuje tudi osebje galerij), torej času, ko tudi v slovenskih galerijah pričakujejo več obiskovalcev kot sicer - tako domačih kot obiskovalcev iz tujine, ki jih pot zanese v Slovenijo. V kolikšni meri lahko aktualne razstave, ki so trenutno na ogled v Sloveniji, poznajo bralci številnih znanih specializiranih likovnih revij, ki izhajajo v tujini? V nasprotju s številnimi slovenskimi likovnimi in arhitekturnimi revijami (ministrstvo za kulturo jih subvencionira kar devet), ki zaradi finančnega životarjenja ne morejo izhajati v rednih časovnih terminih, kar pomeni, da tudi ne morejo redno in pravočasno poročati o aktualnih razstavah oziroma jih napovedovati, so tuje likovne revije obvezno usmerjene v prikaz aktualnih dogajanj na razstavnem področju. V naših časopisnih kioskih jih sicer ni mogoče dobiti, edini način, da jih redno spremljaš je bodisi da se nanje naročiš bodisi da obiščeš knjižnice likovnih ustanov. Nepogrešljiv del vsebinske podobe uveljavljene tuje likovne periodike so poleg številnih kritik, teoretskih prispevkov, intervjujev z uveljavljenimi likovniki, krajših informativnih poročil o odgodkih, spremljanja likovnega toga in zanimivo- sti pa tudi rubrike z informacijami o razstavah, ki so trenutno na ogled v mednarodnem prostora. O Sloveniji malo ali nič Informacije o razstavah so predvsem dvojne: na eni strani v revijah mrgoli plačanih oglasov javnih muzejskih in zlasti zasebnih prodajnih galerij, ki zastopajo določene avtorje, na drugi strani pa so navzoči tudi krajši pregledi z informacijami o dogodku, ki jih organizator ne plačuje. Tovrstni pregledi vsebujejo predvsem informacije in sezname z napovedmi razstav na zahodu, v zadnjih letih pa se je zanimanje zahodnih likovnih revij razširilo tudi prek nekdanje železne zavese, tako da redno opozarjajo tudi na likovne razstave na evropskem vzhodu. V kolikšni meri so v teh rubrikah zastopani likovni projekti iz Slovenije, oziroma v kolikšni meri lahko bralci v tujini že doma spoznajo razstavno dogajanje v Sloveniji, kjer je besedna zveza »promocija slovenske kulture« ena najbolj uporabljanih in obrabljenih, vsekakor pa namenjena prvenstveno domačim in ne tujim poslušalcem in bralcem? Zadnja številka v sodobno ustvarjanje zazrte mednarodne revije Flash Art, na kateri je pod imenom revije zapisano The World’s Leading Art Magazine, ki jo izdajajo v Italiji, med zelo številnimi prispevki ne pozna Slovenije in njenih likovnih projektov (izjema je plačani oglas za letošnji Fu-ori uso, na katerem je med številnimi avtorji navedena tudi skupina Irvvin). V prejšnji številki je bila navedena le Picassova razstava (kar pomeni, da je bila vsaj promocijsko uspešna). Največ pozornosti je posvetil - obema slovenskima projektoma v prestolnici: Gotiki v Sloveniji (ta je od aktualnih slovenskih razstav najbolje, čeprav prav tako skromno zastopana) in 21. mednarodnemu grafičnemu bienalu - torinski II giomale deli’ ar-te, ki je v zadnji številki objavil skupno krajšo informacijo o obeh. Med najnovejšimi izvodi revij, ki Slovenije sploh ne poznajo, so florentinski Art e dossier, pariški Art press, londonska Art Monthy ter Tate; The Art Magazine, dunajski Springer in ameriška Art News ter Art in America. Nezanimivost ali neprofesionalnost Je odsotnost Slovenije v tujih likovnih revijah poslej dica popolne nezanimivosti naših projektov ali dejstva, da naši likovni organizatorji uredništva teh revij v veliko premajhni meri obveščajo o svoji dejavnosti? Tudi način obveščanja vzbuja pomisleke; tisti, ki vendarle objavljajo informacije o slovenskih projektih, te praviloma napačno navajajo. Iz Neue slo-venische Kunst mimogrede nastane New slovvakian art, iz Cankarjevega doma »Fine Arts Ljublijana«, predzadnji The European Magazine (ki sicer ni likovna revija) pa si je kar izmislil razstavo grafik Marijana Tršarja v ljubljanski »Municipal Gallery«, kjer pravkar sicer razstavlja uveljavljena Avstrijka Kiki Kogelnik (v najnovejših revijah pogosto zastopana z oglasi). Slovenska promocija likovne kulture je torej na likovnem področju v povojih, brez ustrezne profesionalnosti in nezadostna (tiskovna sporočila, ki jih prejemamo iz naših likovnih ustanov, ne vzdržijo primerjave s tistimi, ki jih prejemamo iz tujine). Projekti iz, denimo, Češke ali Madžarske, pa tudi dragih vzhodnih držav, so v tuji likovni periodiki precej bolje zastopani. Vojko UrbandC Vodilne likovne revije Slovenijo rade zaobidejo (Foto: B. R.) Rubrika Vabilo na razstave počitnikuje Likovno dogajanje v poletnem času dopustov v slovenskih galerijah zamre; skupaj z delavci naših galerij bo zato dopustovala tudi petkova rubrika Vabilo na razstave. Vrnila se bo septembra, in sicer skupaj z novimi razstavami. (V. U.) NEMŠKA KULTURNA PRESTOLNICA / FINANČNA SREDSTVA BERLIN - V nemški prestolnici Berlinu se trenutno gradnja čedalje pogosteje povezuje s prihodnostjo. Projekt Muzejski otok se pomika proti naslednjemu stoletju. Dolgo pričakovana filmska hiša na Potsdamer Plat-zu je neke vrste predstavnica mnogih visokoletečih kulturnopolitičnih načrtov. Zgradili naj bi jo do 750. obletnice Berlina, ki je bila leta 1987, potem pa se je mestna vlada leta 1988 odločila, da bo gradnja »pravočasno« zaključena še pred stoto obletnico kina leta 1995. Do zdaj niso zgradili še ničesar. Se vedno ni gotovo, kdaj bo koncern Sony opremil načrtovano Evropsko centralo, ki vključuje tudi filmsko hišo. Za zdaj se zdi, da se je razvoj izognil veliki filmski prihodnosti Berlina, še posebej, če pomislimo na hitrost, s katero na tem področju napredujejo v zahodnonemški deželi Nordrhein-West- falen. Zmedo je bilo letos prvič čutiti tudi na mednarodnem filmskem festivalu, ki je zaradi izgube svoje tradicionalne vloge povezovalca med Zahodom in Vzhodom zašel v »osebnostno« krizo. Obenem je Berlinale tudi eden od festivalov, ki so v težavah zaradi finančnih problemov, v katerih se je znašlo berlinsko kulturno prizorišče. Kulturni senator Ulrich Roloff-Mo-min se v boju za naslov kulturne prestolnice, ki si ga Bonn tako samoumevno lasti, spet počuti osamljenega. Čedalje bolj očitno postaja, da zaprtje največjega nem- škega gledališkega podjetja, ki je vključevalo Schillerjevo gledališče in Gledališče SchloBpark, ne zadostuje za preživetje doslej »dvojne berlinske kulturne krajine«. Spet se pojavlja vprašanje glede treh opernih hiš, ki so na svetovnem kulturnem prizorišču enkratni primer visoke cene za užitek - 237 milijonov mark, kar je polovica podpore, ki je namenjena financiranju številnih odrov v nemški prestolnici. Narodni orkester je mestu Berlin letno vreden 25 milijonov mark, priključujejo pa se mu še številni dragi orkestri. Prav tako mnogi dvomijo, da bo dobra volja politikov zadostovala za nadaljnji obstanek Berlinskega ansambla, ki prejema podporo v višini 23 milijonov mark. VVilftied Mommert/dpa VREME / PO 783 MRTVIH V AMERIŠKEM MIDVVESTU Val vročine tudi v Evropi, v Španiji umrlo 11 oseb Zarodi bolje grajenih hiš pa posledice ne bodo takšne kot v ZDA RIM, VVASMNGTON - Po katastrofalnem vročinskem valu v ZDA napovedujejo meteorologi nekaj podobnega tudi v Evropi. Prva zaskrbljujoča znamenja prihajajo iz Španije, kjer je v zadnjih treh dneh zaradi vročine umrlo enajst oseb. Seveda to niso ameriške številke, kjer je po zadnjih podatkih umrlo že 738 oseb. Resnici na ljubo je treba povedati, da so v Španiji višje temperature kot v ameriškem Midvvestu, a kaj ko so španske hiše boljše od ameriških. V adaluzijski Sevilli, kjer je umrlo deset ljudi, se je namreč živostrebmi stolpec dvignil do 45 stopinj Celzija. »Nemeteoro-loški« toplomeri pa so izmerili tudi temperature nad 50 stopinj v senci. Večina umrlih so bile osebe nad 70. letom starosti, izjemi sta le neki 20-letnik, ki se je vozil s kolesom v najhujši pripeki in neki 46-letni športnik, ki je v Madridu opoldne tekel po razbeljenem asfaltu. Nista torej spoštovala tra- dicionalne španske »sieste«, ko je nekoč v osrednjih urah dneva zamrla vsaka dejavnost. Kot rečeno, pa meteorologi napovedujejo, da bo val vročine dosegel skoraj vso Evropo. Najhuje bo danes in jutri v severni in srednji Italiji, kjer v Rimu napovedujejo -temperature do 38°, v Firencah 37°, medtem ko bodo na Siciliji temperature do 33°. Za razliko od Španije bo vročina manj soparna, noči pa bodo hladnejše, izjeme bodo le obmorska mesta, v Genovi bo minimalna temperatura 24°, v Trstu pa 23°. V Nemčiji so se temperature že včeraj povzpele na 30°, jutri bodo dosegle 37°, nekoliko bolj sveže bo ob obalah zaradi vetra z morja. V noči na soboto nemški meteorologi napovedujejo nevihte, ki se bodo razširile še na Avstrijo in bržkone tudi na severovzhodno Slovenijo. Od ponedeljka dalje bo nekoliko hladneje, a še vedno izredno toplo in postopoma tudi bolj soparno. V Sevilli se je termometer povzpel celo na 49 stopinj Celzija (AP) . ČEŠKA / ŠE NERESEN SPOR Z NEMČIJO Nacionalisti obnavljajo mižnjo zaradi Sudetov Desnica je razširila vest da je vlada obljubila Nemčiji, da bo izgnancem oziroma dedičem vrnila lastnino PRAGA - Kočljivo vprašanje nemške manjšine v Sudetih je te dni zopet izbruhnilo po zaslugi letakov z la-žnimi informacijami, ki jih je dala natisniti skrajno de-sttičarska Češka republikanska stranka. Desničarski skrajneži so nameravali razširiti vest, da je češka vlada skrivaj obljubila nemški vrnitev lastnine preživelim oziroma dedičem približno treh milijonov Nemcev, ki s° jih prisilno izgnah iz Češkoslovaške leta 1945, češ da So kolektivno kolaborirah z nemškim okupatorjem. Letak je bil videti kot k°Pija nemškega doku-•Benta, ki naj bi dokazo-Val obstoj »tajnega sporazuma« med Nemčijo in Laško, vendar sta obe dr-Zavi nemudoma sporoči-L da je vsebina letaka iz ide izvita. Voditelj Češke Jopublikanske stranke Jan Vik, ki je dal tiskati etak, bi se lahko znašel Pred sodiščem zaradi ši-fjonja lažnih in alarman-pih vesti, če mu bo parlament prihodnji torek ided izredno sejo odvzel Poslansko imuniteto. Na Češkem, še zlasti med starejšimi državljani, so še danes živa proti-nemška čustva oziroma spomin na nemško okupacijo (od leta 1939 do 1945), zato glede Sudetov ljudje odločno nasprotujejo vsakršni kompenzaciji. To dejstvo seveda otežuje normalizacijo odnosov med Češko in Nemčijo, ki doslej še nista dosegli sporazuma o priznanju obojestranskih meja. Nemška država zahteva od Češke, naj prizna odgovornost za krivice, ki so jih doživeli pripa- dniki nemške narodnosti v Sudetih. Le-te so na podlagi domnevne kolektivne nemške krivde množično izgnali (čeprav s privolitvijo velesil v Potsdamu) po šestih stoletjih prisotnosti na področju Sudetov. Po nemških trditvah so mnogi na poti proti Nemčiji izgubili življenje. Po drugi strani Cehom ni pogodu, da nemška vlada še ni odškodovala 17.000 čeških žrtev (od teh 3.000 Zidov), M so izgubili življenje pod nacističnim jarmom. Videti pa je, da Nemci obe vprašanji povezujejo. »Krivica izgona iz Sudetov ne zmanjšuje nemških odgovornosti, le-te pa ne morejo izbrisati tiste krivice,« je maja izjavil kancler Kohl. Kljub temu, da se češka vlada zaveda, da je njen sprejem v Evropsko zvezo in zvezo Nato precej odvisen od Nemčije, meni, da je vprašanje Sudetov zaprto, še zlasti kar zadeva vprašanje dvojnega državljanstva (ki bi omogočilo izgnancem spet dobiti lastnino, ki so jo takrat zapustili.) Dialog med obema državama pa se vseeno nadaljuje. Februarja je predsednik Havel pozval k spravi, potem ko se je že leta 1990 opravičil za izgon Nemcev iz Sudetov. Maja je tudi češki premier Klaus izrazil obžalovanje za krivice in nasilje, ki so jih doživeli Sudeti zaradi odlokov predsednika Edvarda Beneša. Državi sedaj pripravljata skupno deklaracijo, s katero nameravata priznati vzajemne odgovornosti in tako poravnati krivice iz preteklosti. RIM / »ŽENSKE POD ZVEZDAMI« Sedanji blišč italijanske mode z lučmi nekdanjega Hollywooda Pevka Annie Lennox je opomnila na vojne grozote v Bosni RIM - Moda v stilu hollywoodskegazvezd-ništva z bežno omembo tragedije v Bosni: nastop najznamenitejsih italijanskih modnih ustvarjalcev, ki ga je v sredo prenašala zasebna televizijska mreža C anale 5, je bil večinoma zastavljen kot poklon stoletnici filma. Ne samo zato - tudi zaradi vse višjih honorarjev dolgonogih slokih vrhunskih manekenk -so se po stopnišču Tri-nita dei Monti v bogatih modelih razkošno in samo včasih malce nerodno sprehajale igralke in druge nepoklicne manekenke. Prireditev na svečano okrašenem in razsvetljenem Trgu Spagna in seveda z njo televizijski prenos sta bilaokrog 21.15 prekinjena, ker so ugasnile luči. Publika na trgu, med katero pa je bilo izredno malo politikov - ne preveč priljubljen politični razred sta zastopala parlamentarka Ombretta Fumagalli in minister za delo Treu -je že začela šušljati o atentatu in podobnem, medtem ko je šlo samo za izpad elektrike. Nekaminutna zatemnitev, ki je malce oškodovala le prikaz modelov hiše Sarli, triurni pompozno zastavljeni prireditvi ni odvzela poudarjenega bleska. Bolj učinkovita je bila v tem pevka Annie Lennox, ki je med eno izmed izvajanih pesmi pokazala napis Bosna. Na grozovito tragedijo na območju nekdanje Jugoslavije je opozorila še hiša Gattinoni: v sne- žno belo »kupolo« odeta nevesta je namreč na koncu razvila na svilo natisnjen napis Stop the War (ustavite vojno). Velika večina nastopajočih mojstrov - prikazanih je bilo 24 defilejev - pa se je zatekla k nekdanjemu blišču holly-woodskega filmskega sveta. Kot prvi - ta privilegij si je izboril že pred leti - je na prireditvi »Ženske pod zvezdami« nastopil sloviti Valentino, ki se je tokrat navdihnil pri velikem bleščečem Spektaklu, ki ga je znal nekdaj ustvariti Zi-egfield s svojimi Folies (na sliki, foto AP). Za ostale hiše so v vlogah nikoli pozabljenih zvezd iz zlatih časov Holly-vrooda nastopile igralke, shovvgirls, zaročenke slavnih moških, bolj ali manj znane lepotice in tudi nekaj novinark. Med temi je bila zaradi očitne zadrege še najbolj prikupna voditeljica televizijskih poročil TG5 Barbara Parodi, ki je nastopila za firmo Max Mara. Zelo težko pričakovan je bil nastop Ve-ronice Pivetti, igralsko navdahnjene sestre predsednice italijanske poslanske zbornice, ki je (brez honorarja) predstavila model v stilu My fa-ir Lady stilista Rive. NOVICE Turčija obljubila pomoč nekaterim republikam CIS LJUBLJANA (P. R.) - Turčija je obljubila več posojil za srednjeazijske republike nekdanje Sovjetske zveze. Turske poslovne vezi z Uzbekistanom, Azerbajdžanom, Kazahstanom, Kirgizistanom in Turkmenistanom so iz dneva v dan tesnejše, so poudarili v Ankari. Turška izvozna banka Erimbank je odobrila 250 milijonov ameriških dolarjev pomoči Uzbekistanu, turške naložbe v to nekdanjo sovjetsko republiko pa so dosegle že milijardo dolarjev. Ta vsota je za revno postsocialistično državo izjemno velika in postavlja Turčijo na prvo mesto med tujimi vlagatelji. Vo- BLIŽNJEVZHODNI MIROVNI PROCES Peres z optimizmom zre v prihodnost Pogajalci spet o vodi in umiku vojakov Mubarak in Peres sta s pogajanji zadovoljna (lelefoto: AP) ditelji novoustanovljenih držav ocenjujejo, da je vloga Turčije v njihovem gospodarskem razvoju izjemna. Turčija je pobudnica največjega infrastrukturnega projekta v srednji Aziji, saj je Uzbekistanu, Turkmenistanu, Azerbajdžanu in Gruziji že ponudila pomoC pri gradnji naftovoda iz Kaspijskega morja v sredozemska pristanišča. Draga sovjetska umazanija VILNA (Reuter) - Po oceni strokovnjakov bo morala Litva za oCišCenje okolja v 426 krajih, kjer so bila sovjetska oporišča, odšteti milijardo dolarjev. Zadnje enote nekdanje Sovjetske zveze so Litvo zapustile konec avgusta leta 1993, dve leti potem, ko je postala Litva samostojna država. Danska družba Kroger Consulting AS meni, da bo proces čiščenja narave verjetno trajal več desetletij. »Najvecji problem so oljni madeži,« je izjavil Aidas Va-snoras, vodja projekta, ter poudaril, da je ruska armada veC ton kemičnih odpadkov, med njimi tudi različna raztopila, odlagala v zemljo. Vrhnja plast zemlje je najbolj onesnažena okrog mesta Taurage, 200 kilometrov zahodno od Vilne, kjer je zaradi odlaganja strupenih snovi onesnažena voda, ki jo uporabljajo prebivalci. Litva od Moskve zahteva odškodnino, vendar so v ruski prestolnici pripravljeni plačati le povrnitev za škodo, ki jo je po letu 1992 povzročila ruska vojska. »Litva in Rusija nista dosegli sporazuma glede metod izračunavanja škode,« je izjavil Virgihus Bulovas, vodja litvanske pogajalske skupine. Studijo o stopnji onesnaženosti, Id je stala 500 tisoč dolarjev, so shokovnjaki v okviru programa Phare sestavljali od konca leta 1993. TEL AVTV (dpa) - Izraelski zunanji minister Simon Peres je optimistično ocenil nadaljevanje pogajanj o palestinski samoupravi na severu Izraela. Po pogovorih z Mubarakom in Arafatom v Aleksandriji v sredo je Peres vCeraj nastopil na izraelskem radiu in izjavil, da je treba zdaj dosežena soglasja spraviti na papir in jih uresničiti na terenu. Vodja izraelske delegacije Uri Savir in njegov palestinski kolega Abu Ala sta vCeraj že naCela najbolj problematična vprašanja, kot so umik izraelskih vojakov iz Zahodnega brega in problem razdelitve podzemeljskih vodnih rezerv. Ta vprašanja so pred dnevi blokirala mirovna pogajanja. Kot poroča izraelski Časopis Haaretz, je Tel Aviv soglašal s predajo črpanja vode na veC mestih novim palestinskim oblastem, vendar Izraelci vztrajajo pri tem, da bodo lahko še naprej nadzorovali vodne zaloge. Izraelski pogajalci še vedno niso prepričani, da bo mogoCe uresničiti podpis pogodbe o palestinski samoupravi do 25. julija. Tudi še ni jasno, ah se bodo mirovna pogajanja končala v Egiptu ah na severu Izraela v mestu Zihron Jakov. Izraelski zunanji minister meni, da ni nobene potrebe po vnovičnem srečanju v Egiptu, Ce se bosta obe strani držali dogovora iz Aleksandrije. Palestinski general Naser Jusuf, vodja tajne službe, je že včeraj prispel v mesto Džehenin na Zahodnem bregu, ki bi po podpisanem sporazumu moral prvi preiti v palestinske roke. Jusuf je izjavil, da se je proces prevzema oblasti s prihodom palestinskih policijskih enot v Džehenin pravzaprav že začel. RUSKO-ČEČENSKA POGAJAjjj^ Štiri vislice kompromisa MOSKVA (Reuter, dpa) -VjaCeslav Mihajlov, vodja ruske pogajalske skupine za mirovna pogajanja v Čečeniji, je sicer izjavil, da sta se pogajalski strani pravzprav že dogovorili o prihodnjem statusu uporne kavkaSke republike, vendar je elan Čečenske delegacije Adžjad Idigov pozneje zanikal, da je CeCenska stran sprejela kompromisni predlog. Čečeni še vedno govorijo o tem, da je za njih sprejemljiv kompromis, ki bi zagotovil neodvisnost in samostojnost, medtem ko Rusi vztrajajo pri razorožitvi in jesenskih predčasnih volitvah. Mihajlov je novinarjem po končanih pogajanjih v Groznem celo zaupal, da je skupna izjava o statusu Čečenije dolga samo štiri vrstice. Na vprašanje, ali izjava temelji na ruski usta- vi, je Mihajlov odvrnil* ^ kompromisni predlog tein Iji na »tistem, kar lahko di k trajnemu miru«. ruske delegacije so že vet-j si krat opozorili na to, da Rusija želi končati miroW pogajanja čim prej, zato nd bi sporazum podpisati nedelje, če bo le mogot ■ Predstavnik ruskega predse dnika Jelcina je izrazil stran* da bi dolgotrajna pogaja11) privedla do zlorabljanja pr mirja in opogumila skrajn^ že. Zato je ruska delegacija čečenski strani že izroO ^ listo 994 Čečenov, ki so ^ prti v začasnih internacij s kih taboriščih, Čečeni p so obljubili, da bodo kmalu sestavih listo ruskih ujetij) kov. Medtem pa v Ceceruj^ občasno še prihaja do sp° padov, po podatkih ruskeg poveljstva naj bi jih bi včeraj kar dvaindvajset. ESTONIJA / NASPROTUJOČA Sl MNENJA MEDNARODNIH STROKOVNJAKOV^^- Navzgor ali navzdol, to je zdaj vprašanje Nekateri statistični podatki prikazujejo gospodarsko rast te baltiške države, drugi pa prepričujejo, da gre za stagnacijo ne predložijo podatkov o preteklem poslovanju, o nem pa je zbiranje podatko neustrezno in zato statis Cna poročila ne odražajo dejanskega stanja.« P°r0^.!! statističnega urada temelji) na predhodnih statisticn metodah in poročilih, b J morajo predložiti podjetj3. Končna številka bruto drm žbenega proizvoda za te 1994 bo objavljena v letne ^ poročilu konec leta in P analizi dodatnih podatko ' Popravki končne števil BDP se bodo verjetno nana šali na deleže posamezB sektorjev gospodarstva. Tanim Tanuneric Reuter TALIN - Velike razvojne spremembe v Estoniji, kjer si utira pot tržno gospodarstvo, porajajo oblastem nasprotujoče si misli o stanju v narodnem gospodarstvu. Niso si namreC enotni, ali gre za rast ali stagnacijo gospodarstva. Statistični urad te baltske države pravi, da se je bruto družbeni proizvod (BDP) v letu 1994 zmanjšal za 3, 2 odstotka, Estonska centralna banka in Svetovna banka pa trdita, da se je bmto družbeni proizvod povečal za pet odstotkov. Ministrstvo za gospodarstvo pa meni, da je resnica o stanju BDP nekje na sredi. »Statistični uradi ne morejo beležiti strukturnih sprememb s takšno naghco, kot se te v gospodarstvu dejansko odvijajo,« pravi Si-gne Ratso, uslužbenka ministrstva za gospodarstvo. Pravi, da statistični podatki niso zajeli Cisto vsega, kar so ustvarili posamezni gospo- darski sektoji. »Kadar se poveča poraba energije, kar se je pri nas dejansko tudi zgodilo, ne moremo govoriti o padcu ali stagnaciji v gospodarstvu. Ministrstvo za gospodarstvo je ocenilo, da je rast BDP v preteklem letu znašala le nekaj odstotkov.« Tako kot njeni baltski so- sedi, Litva in Latvija, je pohitela s privatizacijo državnih podjetij, ustanavljanjem komercialnih bank in oblikovanjem svoje lastne denarne enote - estonske krone, s Čimer je želela pospešiti nastajanje tržnega gospodarstva. Številni zahodni strokovnjaki menijo, da se Estonija nahaja v obdobju obnove gospodarstva. Tudi urad za statistiko se ubada s problemi izračunavanja bruto družbenega proizvoda - gospodarsko rast v letu 1994 je ocenil na 4, 7 odstotka. Centralna banka meni, da ocena statističnega urada ne odraža dejanskega stanja v gospodarstvu, ker ne vključuje Številnih dejavnikov: potrošnje, dohodkov in podatkov o proizvodnji. Toda statistični urad meni, da njihovo zajemanje podatkov odraža dejansko stanje gospodarstva, in trdi, da je padec BDP povsem normalen in realen. Razlika med napovedima BDP za leto 1994, ki sta ju podala Mednarodni denarni sklad (-MDS) in statistični urad, je nastala zaradi neustreznega zbiranja poatkov. »Velik del gospodarskih dejavnosti v statističnih poročilih ni zajet,« pravi Basil Zavoico, uslužbenec Mednarodnega denarnega sklada, in dodaja: »Vsa podjetja POGOVOR Z JERUZALEMSKIM ŽUPANOM ■ Tu veljajo izraelski zakoni in ne odločitve OZN Armn Wertz, Frankfurter Rundschau Ehud Olmert se je rodil leta 1945 kot sin ruskih priseljencev na kmetiji v bližini Ne-tanje. Na hebrejski univerzi v Jeruzalemu je študiral psihologijo, filozofijo in pravo. V vladah Jicaka Sandra je bil minister za manjšine in minister za zdravstvo. Pred poldrugim letom je nasledil dolgoletnega župana Jeruzalema Teddyja Kolleka. Z 01-mertom, sedanjim županom Jeruzalema, se je pogovarjal dopisnik časopisa Frankfurter Rundschau Armin VVertz. Gospod Olmert, zakaj se kot župan Jeruzalema različno obnašate do Arabcev in Židov? Svet mora dojeti nekaj osnovnih dejstev. Žal je bil Jeruzalem kar 19 let razdeljen na dva dela. Moram pa dodati, da je bilo mesto v tri tisoč letih židovske, torej hkrati tudi svoje zgodovine, razdeljeno le 19 let. Palestinci morajo, če ne želijo izgubiti pravice do stalnega prebivališča, ostati v Jeruzalemu, Židje pa lahko odidejo in se nato spet vrnejo. Ne morete primerjati položaja Arabca s položajem Žida. Izrael je židovska država. Tako so ZN sklenili pred 47 leti. Obstaja le zakon, ki določa vračanje Židov v Izrael, ne jia zakon za vračanje tistih, ki niso Židje. Takšen je pač zakon. Do vseh državljanov Izraela - to vsaj poskušamo - se obnašamo enako. Ce želi Arabec živeti v Jeruzalemu, naj pač zaprosi za izraelsko državljanstvo. Predstavnik PLO v Jeruzalemu Fajsal Huseini je pred kratkim zahteval vrnitev arabske lastnine v zahodnem delu mesta. Ne obstaja prav nič, kar bi lahko označili za »arabsko lastnino« in prav tako še nisem naletel na kakšno arabsko upravno enoto, ki bi imela kakršne koli upravičene zahteve. Seveda se lahko pogovarjamo o individualni lastnini. V Izraelu imamo poseben zakone zapuščeni lastnini, ki določa, da vsa lastnina, ki so jo Arabci zapustili po letu 1948, preide v last države. Huseini je očitno odprl zelo kočljivo temo, saj v Izraelu vprašanje t. i. »resnično odsotnih« in »prisotnih odstotnih« dobiva že prav smešne razsežnosti. Huseini sploh nima nobenega uradnega statusa. Spregledal sem pa njegove namere. Ne bi bil presenečen, če bi Fajsal nato zahteval tudi lastnino v Jafi, Haiti, Ramli ah Galileji. Njegove poteze so gotovo del širše strategije. Zaradi tega si ne delam nobenih skrbi, saj je vse odvisno le od izraelske vlade.. Močno pa me skrbi njena nemoč. V vzhodnem Jeruzalemu imajo Palestinci svojo »hišo orienta«, trgovske zbornice, knjižnice in muslimanska svetišča. Ali naj vse to kar tako zapustijo? Palestinska uprava se vmešava v vzhodnem Jeruzalemu v vsa področja javnega življenja. Že njihova prisotnost v vzhodnem Jeruzalemu je kršitev mirovnih dogovorov. Tukaj nimajo kaj iskati. Policija bi morala na ukaz izraelske vlade zapreti »hišo Orienta« in bi morala preprečiti tudi dejavnost palestinskih varnostnih sil. Toda zaradi strahu pred protesti ne ukrene ničesar. Ce pravilno razumem resolucijo ZN št. 181, ki je bila osnova za ustanovitev države Izrael, potem Palestinci tukaj nimajo ne več, pa tudi ne manj pravic kot Izraelci? Jeruzalem je del Izraela. Zato tukaj veljajo izraelski zakoni in ne odločitve, ki so jih ZN sprejeli pred 48 leti. Izrael.se je glede vprašanja mej že dogo- voril z Jordanijo, z ostalimi sosedami pa bo kmalu pričel pogajanja o tem. Dogovori o premirju so spremenili status Jeruzalema, ker je Jordanija razdelila mesto na dva dela brez predhodnega dogovora z mednarodno skupnostjo. ...in Izrael je zasedel Zahodni breg. Jeruzalem od leta 1967 ni več razdeljen. Nikoli ni bila sprejeta resolucija, ki bi Palestincem dovoljevala, da se priselijo v Izrael. Ker je Jeruzalem del Izraela, Palestinci nimajo pravice, da ga zahtevajo zase. S tem zanikate vse mednarodne zakone, Id se nanašajo na Jeruzalem, Ne obstaja noben mednarodni zakon, po katerem bi vzhodni Jeruzalem pripadal kaki drugi državi. Za zahodni Jeruzalem velja enako. Jeruzalem je del Izraela in zato veljajo naši zakoni in ne zakoni koga dragega. Izrael ni podpisal nobenega mednarodnega sporazuma, ki bi kateri koli del Jeruzalema priznal kot del neke drage države. Kje naj bi po vašem mnenju potekala dokončna meja Jeruzalema in kakšno velikost mesta si vi predstavljate? Jeruzalem se mora razširiti na vzhod do Kfar Adumima, proti severu do Ramalaha in na zahod do Givata Zeva. Govorim torej o območju, ki je le malo večje od sedanjega. Zakaj ste rekli, Jeruzalem se mora razširiti? Ker je to pač naravna rast mesta. Zelo ve liker energije smo vložili v načrtovanje me sta in pri tem smo upoštevali tudi izgradn) stanovanj za arabsko prebivalstvo. Drug0 vprašanje je, zakaj Arabci ne zaprosijo za gradbena dovoljenja? Prvič: Arabci že po tradiciji gradijo le enonadstropne hiše. N kakor nočejo stanovati v stanovanjskih bio kih. Drugič: večina arabske zemlje je v las maloštevilnih bogatašev. Arabci ne pozna)0 smotrnega izkoriščanja zemlje. Tretjič: nik , li ne zaprosijo za gradbena dovoljenja, s I upoštevajo nekakšna navodila Fajsala Huse ina, ki je mnenja, da bi na ta način bkra priznavali izraelsko mestno upravo. Arabci ne zaprosijo za gradbena dovoljenja le zato, ker dobro vedo, da jih ne o0 do dobiti. Ne govorite mi taksnih neumnosti, v namen sem celo imenoval arabsko govore06 sodelavce, ki skrbijo za potrebe arabskeg3 dela prebivalstva in jim na ta način olajša) birokratsko pot do gradbenega dovoljen) • hi če v kakšnem primeru pride do težav, se naj javijo v moji pisarni, kjer bom oseb poskrbel za zadevo. , . , ■ . ;< BOSNA IN HERCEGOVINA V srbske roke je padla tudi žepa Kohl in Jelcin za mirno reševanje krize SARAJEVO, ZAGREB, MOSKVA (dpa) - Po več dnevih hudih bojev je včeraj v roke bosanskih Srbov padla tudi muslimanska enklava Žepa. Po podatkih Unproforja so Srbi takoj P° zavzetju začeli s šestdesetimi avtobusi iz enklave »evakuirati« približno 15 tisoč civilistov, medtem ko so moške, sposobne za boj - tako kot že v Srebrenici - odpeljali na zaslišanje. Bosanski predsednik Alija Izetbegovič je zanikal vesti ° padcu Žepe in zatrdil, da ie Se vedno pod nadzorom muslimanskih vojakov. Pri-znal je le, da je privolil v evakuacijo civilistov. Pregnance bodo Srbi odpeljali na frontno črto, do kraja Kla-danj, od tam pa jih bodo napotili proti taborišču pri Ze-mci. Mednarodne človekoljubne organizacije tam že Pripravljajo vse potrebno za sprejem približno 20 tisoč pregnancev. Srbi nadaljujejo ofenzivo tudi na zahodu BiH. Kot je poročal Unprofor, so Srbi, ki prodirajo iz kninske krajine, zavzeli že velik del ozemlja. V napadih uporabljajo tudi tanke, težko topništvo in rakete krajšega dosega. O spopadih med srbskimi in muslimanskimi silami poročajo tudi s hribovja Treskavice, južno od Sarajeva. Na bosansko prestolnico so tudi včeraj padale srbske granate in ranile več oseb. En izstrelek je padel pred poslopje bosanskega predsedstva, prav ko se je pri predsedniku Izetbegoviču mudil posebni odposlanec EU Carl Bildt. Ruski predsednik Boris Jelcin in nemški kancler Helmut Kohl sta se včeraj v telefonskem pogovoru vnovič zavzela za politično reševanje krize v Bosni. Največ pozornosti pa sta namenila današnji konferenci obrambnih in zunanjih ministrov petih držav članic skupine za stike o razmerah v Bosni, ki bo potekala v Londonu. V Tuzlo se prebijajo Se zadnji preživeli Muslimani iz Srebrenice (Telefoto: AR) PORTRET AVSTRIJA Fikret Abdič, mož, ki se ne izogiba izzivom Fikret Abdič, 56-letni poslovnež, muslimanski vodja secesionistične regije Bihača, si je v obdobju nekdanje Jugoslavije na tem območju zgradil svoj živilskoprehrambe-ni imperij. Kot poglavitni delodajalec na tem območju in komunistični funkcionar je bil zaradi poneverb in zlorab zaprt več kot dve leti. Je nekdanji član kolektivnega bosanskega predsedstva, ki je 23. septembra 1993 razglasil ustanovitev »avtonomne province zahodne Bosne«, katere predsednik je tudi postal. Podpisal je separatne mirovne sporazume tako s Hrvaško kot Beogradom in voditelji bosanskih Srbov. Potem ko je bosanska vojska avgusta 1994 znova zavzela večino ozemlja v bihaškem žepu, se je iz Velike KladuSe, svojega oporišča na SZ bihaske enklave, pridružil srbski protiofenzivi. Dojeti razsežnosti konflikta Dunajski etnografski muzej je pripravil razstavo o Bosni pred vojno DUNAJ - »Kakor pravkar zorano polje, na katerem brstijo zeleni poganjki zadnje setve, se nam pokaže dežela, ki jo želimo prepresti. Marljivi in svobodni ljudje nam pridejo nasproti iz vseh krajev Bosne.« To, kar so avstrijski etnologi pred sto leti oboževali in dojemali idilično, je danes bojišče. Bosna med okupacijo in atentatom, je naslov razstave, ki bo v dunajskem etnografskem muzeju na ogled do konca septembra letos. Približno tisoč eksponatov priča o vsakdanjem življenju, religiji in ljudskih običajih dežele v vojni. Dežela, ki jo prikazuje dunajska razstava se razprostira med Dinarskim gorstvom na jugu in reko Savo na severu, še na začetku tega stoletja pa je pripadala Avstro-Ogrski monarhiji. S tragedijo, ki se trenutno dogaja v Bosni, razstava nima in noče imeti povezave. Namen razstavljavcev je opozoriti na zapletene zgodovinske in etnološke razlike v tej balkanski deželi. Upravnik muzeja Franz Grieshofer je prepričan, da samo na ta način lahko obiskovalci dojamejo razsežnosti bosanskega spora. To pa je osnovna značilnost razstave, po kateri se razstava dunajskega etnološkega muzeja razlikuje od drugih razstav o Bosni. Z bogato opremljenimi in natančnimi zemljevidi so etnologi doku- mentirali etnične premike na Balkanu od berlinskega kongresa (1878) naprej. Takrat je Bosna prišla pod avstrijsko upravo, ki si jo je morala monarhija krvavo pribo-jevati. »Bošnjaki so bili takrat muslimanski sovražniki monarhije, ki jim je bil ljubši otomanski imperij kot habsburška monarhija,« pravi Grieshofer. Posebej nazorno nam razstava pokaže, kakšen je pomen različnih religij na Balkanu in kako je do spleta religij sploh prišlo. Pravoslavni Srbi, katoliški Hrvatje in muslimanski Bosanci, tako bo vsaj obiskovalec ugotovil na svojem sprehodu skozi razstavne sobane, svoje nacionalne pripadnosti niso razvili s pomočjo iste kulture ah jezika, ampak prek konfesionalne pripadnosti. Religiozne razlike, kot nam kažejo številni primeri, se na Balkanu še zmeraj kažejo v načinu oblačenja, obliki in uporabi nakita kakor tudi v ljudskih običajih različnih narodov. Za steklenimi ve-trinami na Dunaju so drug poleg drugega razstavljeni sandah, kakršne so nosih katoliki, koničaste in pisane srbske opanke ter pletene muslimanske gamaše, ki jih muslimanke pletejo še danes v taboriščih in begunskih centrih, da bi se »malo raz-stresle,« pravi Grieshofer. Nicola de Paoli, dpa _______MAKEDONIJA / MEDNARODNE CESTNE POVEZAVE________ Zbliževanje Aten in Hrane lahko izloči Skopje Grčija in Albanija načrtujeta glavno prometnico med južno Evropo in Bližnjim vzhodom SKOPJE - Makedonsko javnost vznemirja gospodarsko zbliževanje Albanije in Grčije, saj načrtujeta skUpno gradnjo avtoceste, ki bi utegnila nadome-stiti ambiciozen in za Makedonijo nujno potreben Rastni koridor med vzhodom in zahodom. Za pri-ahžno sto kilometrov poti od Chafasana, prehoda ®az makedonsko-albansko mejo, do glavnega mesta Hrane boste tudi z najboljšim avtomobilom zaradi audo razdrapane ceste, ozkih mostov in velikanske Stiece, ki povzroča zastoje, porabili več kot tri ure vpžnje. Za prometno smer proti albanskem primo-in tamkajšnjim jadranskim pristaniščem je makedonsko gospodarstvo zelo zainteresirano. Vendar pa je cesta polna vozil, kar pomeni, da so tam-^ajšne pristaniške zmogljivosti še bolj oddaljene, Predvsem pa drage. Ker pa je v vsaki neteči tudi nekaj sreče, je ,|a Makedonija po na-Hfrii zapori svoje južne 111 severne meje zaradi 'Hedbe mednarodnih sankcij proti Jugoslaviji 111 enostransko razglašenega embarga Grčije pri-snjena odkriti tudi svoj 2ahod in vzhod. Tako si je v sosednji °lgariji in Albaniji poi- skala svoje morsko okno v svet. Ta pristanišča pa so žal zelo neekonomična, saj doslej do njih niso vodile prometnice, s pomočjo katerih bi lahko Makedonija izrabila geografske prednosti. Kljub temu je Makedonija prisiljena napotiti dobršen del svojega tovora proti bolgarskim in albanskim dokom, predv- sem proti Draču na jadranski in Burgasu na črnomorski obali. Predrugačen makedonski zorni kot, s katerim gleda na svoj zemljepisni položaj, pa je precej podoben tudi evropskemu. Vojna na ozemlju nekdanje Jugoslavije je povsem zaprla najkrajše kopenske poti, ki so Evropo povezovale z Bližnjim in Srednjim vzhodom. Izkazalo se je, da bi bila smer, ki bi vodila prek Albanije, Makedonije, Bolgarije, Turčije in še naprej v osrčje Azije, najkrajši koridor, po katerem bi bila južna Evropa povezana z Bližnjim vzhodom. To prihodno prometnico so v vseh tukajšnjih načrtih, pa tudi v načrtih sosednjih držav, poimenovali koridor vzhod-zahod in ustanovili vrsto meddržavnih strokovnih skupin za pripravo idejnega načrta. Pri vsem tem pa vidijo svojo korist tudi evropske finančne ustanove, ki že zdaj radodarno ponujajo ugodne posojilne aranžmaje. Takšna prometnica bi imela neprecenljiv pomen predvsem za Makedonijo, ki bi se končno osvobodila svoje mrtve prometne vertikale se-ver-jug, edine, ki jo je doslej dopuščala in opredeljevala njena razvojna filozofija. Makedonske gospodarstvenike pa v tem vročem poletju precej skrbi nenavadno grško-albansko zbliževanje na gospodarskem področju. Po lanskoletni krizi medsebojnih odnosov -v kateri so Atene zoper Tirano uporabile zelo pestro pahljačo pritiskov; od diplomatskih ovadb in pravih safarijev na albanske ekonomske migrante do preletov graških vojaških letal - sta se zdaj obe strani tako zbližali, da načrtujeta skupni, vzporedni projekt cestne povezave. Gre za prometno smer, ki naj bi povezovala južna albanska mesta z grškimi na otrantski obali, odcep te ceste pa bi vodil v notranjost Grčije in Se naprej proti Mali Aziji. Očitno bi bila to najhitrejša in najcenejša povezava Italije, se pravi južne Evrope, z Bližnjim vzhodom. Posebno skrb zbuja dejstvo, da je ta načrt že potrdila skupna grško-albanska komisija za ceste in da naj bi najpozneje do leta 1999 nekatera grška podjetja že začela s pripravljalnimi deli. Budo Vukobrat, AIM ■H V OZADJU h Raznolikost stališč skupine za stike pred londonsko konferenco LONDON (dpa) - V britanski prestolnici se bodo danes na posebni konferenci sesli zunanji in obrambni ministri petih držav članic skupine za stike. Na srečanju, ki se ga bo udeležil tudi generalni sekretar ZN Butros Gali, naj bi izdelali skupno strategijo za ustavitev osvajalnega pohoda bosanskih Srbov na območja pod varstvom ZN. Kakšna so stališča posameznih držav udeleženk konference: Velika Britanija je doslej zavirala delo skupine za stike. Pariz zato Londonu očita, da je njegova politika do Srbov preveč mila. V Bosni je nameščeno več kot tri tisoč britanskih pripadnikov mirovnih sil ZN, njihova glavna naloga pa je varovanje Gorazda, London se je najverjetneje zaradi ofenzive bosanskih Srbov proti muslimanskim enklavam odpovedal dosedanji pragmatični zadržanosti in začel zagovarjati agresivnejše stališče. Britanci so za rešitev Goražda celo pripravljeni sodelovati pri odločnejših letalskih napadih zveze Nato na srbske položaje. Novi napadi Nata naj ne bi bili samo »piki insektov«, temveč resni vojaški spopad s Srbi, se je izvedelo iz Londona. Predlog ameriškega kongresa za odpravo embarga na uvoz orožja za bosanske Muslimane v Londonu ocenjujejo kot »katastrofo«. Francija je pobudnica londonske konference. Za Pariz je namreč nesprejemljivo, da modre čelade v Bosni samo opazujejo pregon civilistov in tako postajajo srbske zaveznice. Premier Alain Juppe je predlagal, da bi v Goražde odposlali se približno tri tisoč britanskih in francoskih vojakov. Juppe je ZDA, od katerih Francija pričakuje, da bodo nudile podporo iz zraka in helikopterje za prevoz vojakov, obtožil prevelike zadržanosti. Od današnje konference Pariz pričakuje »jasnejšo politično opredelitev« o tem, kako naj bi preprečili srbske napade na varovana območja ZN v Bosni. Za Nemčijo je konferenca zadnji poskus velesil, da bi preprečile umik mirovnih sil ZN iz Bosne. Ce konferenca Srbom ne bo poslala odločnega in jasnega svarila, so dnevi modrim čeladam v Bosni šteti, meni Bonn. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel se zavzema za obrambo preostalih muslimanskih enklav. Nemčija, ki iz zgodovinskih razlogov ZN v Bosni ponuja le minimalno vojaško podporo, bo poskušala v Londonu sogovornike prisiliti k dogovora o varovanju Sarajeva. Bonn se boji, da »bo umik Unproforja vodil v balkansko vojno z nepredvidljivimi posledicami«. Tudi ZDA nasprotujejo umiku Unproforja iz Bosne. VVashington za nadaljnje korake v zvezi z reševanjem krize v BiH zahteva soglasje Evrope. ZDA se zavzemajo za »agresivne« letalske napade na srbske položaje in varovanje varnostnih območij, predvsem Goražda in Sarajeva. Če bodo zaveznice izdelale prepričljiv vojaški načrt, so ZDA pripravljene francoske vojake enot za hitro posredovanje s helikopterji prepeljati v Goražde. Kopenske sile pa bodo ZDA namenile samo za varovanje umika modrih čelad iz BiH. Ameriški kongres si kljub nasprotovanju Bele hiše prizadeva za enostransko odpravo embarga na uvoz orožja Muslimanom, vendar naj bi senator Robert Dole, vodja republikanske večine v kongresu, na prošnjo predsednika Billa Clintona glasovanje o tem preložil. Rusija odločno zavrača francoski predlog o omejeni vojaški akciji v Bosni. Moskva nasprotuje tudi odpravi embarga proti Muslimanom. Ruski diplomati se še vedno zavzemajo za politično rešitev balkanske krize. »V Londonu pričakujemo težavne in neprije tne pogovore,« je dejal neki ruski diplomat. Vendar je Moskva Srbe opozorila, da bi lahko osvojitev muslimanskih enklav postala Pirova zmaga. NOVICE Francija lahko jedrske poskuse opravlja tudi doma PARIZ (dpa) - Francija bi jedrske poskuse lahko izvajala tudi doma, je v sredo po uradnem sporočilu na zaprti parlamentarni seji izjavil direktor francoskega urada za jedrsko orožje Jacques Bouchard, ki je zadolžen za uporabo tega orožja v vojaške namene. Možnosti območja v Tihem oceanu, ki naj bi bilo namenjeno za jedrske poskuse, po njegovih besedah Se niso izčrpane. Doslej so malo izkoriščali predvsem atol Fangataufe, ki se nahaja v bližini atola Mururoa v Južnem morju. Ustavili reaktor v JE Zaporožje MOSKVA (AFP) - V najvecji ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje, Id je tudi ena najvecjih v Evropi, so v noti s srede na četrtek zaradi nepravilnega delovanja črpalke ustavi-li drugi reaktor. Iz Zaporožja so sporočili, da niso opažih uhajanja radioaktivnih snovi. Tudi letos ribiška vojna v Biskajskem zalivu? RENNES (AFP) - Združenje francoskih morskih ribičev (-CNPM) je v sredo od podobnega Španskega združenja zahtevalo, naj »pomiri svoje duhove«. V ponedeljek se je namreč približno petnajst Španskih ribiških ladij zoperstavilo francoski ladji Esperantza H, ki lovi z mrežami. Čeprav je bila Esperantza II tedaj v francoskih vodah, so Španski ribici uničili del njene opreme. V sporočilu Španskim kolegom so Francozi zapisah, da so redni pregledi ladijskega tovora na morju in kopnem povsem v soglasju z uredbami Evropske unije. Zaradi naraščajočih napetosti med Španskimi in francoskimi ribici v Biskajskem zalivu CNPM poziva južne sosede, naj pomirijo razburjene ribice, poleg tega pa naj jih podučijo o tem, kakšni so zakonski predpisi petnajsterice. Neobveščenost utegne biti razlog za nove težave, so zapisah francoski ribici. Julija lani se je med francoskimi in Španskimi ribici tun vnela prava vojna, saj so Spanci Francozom odrekah pravico ribolova z mrežami. JAPONSKA Francija naj odneha! TOKIO - Japonska je v četrtek odločno protestirala proti francoski obnovitvi jedrskih poskusov v Tihem oceanu. Francoskega veleposlanika so poklicali naravnost v urad ministrskega predsednika. Japonska poteza naj bi bila pomembna predvsem zaradi načina, in ne toliko zaradi vsebine protesta. Vladni protest navadno poteka tako, da veleposlanika pokličejo v zunanje ministrstvo, kjer ga sprejme-manj pomemben uradnik. Državni sekretar Kozo Iga-rasi je francoskega veleposlanika Jean-Bemarda Ouvrieuja poklical k sebi in mu izročil uradno zahtevo vlade, naj Francija ustavi jedrske poskuse. »Japonska bo s pomočjo regionalnega foruma Zveze jugovzhodnih azijskih držav (Asean) izkoristila vsako priložnost za pritisk na Francijo, dokler ta ne bo preklicala odločitve o obnovitvi jedrskih poskusov,« je IgaraSi izjavil po srečanju. »Ta odločitev je obžalovanja vredna in zaradi nje bo-svet izgubil zaupanje v velja- vnost Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Tako-kot druge države tudi Japonska upa, da bo Francija že zaradi Časti od odločitve odstopila.« Francija je skupaj z Japonsko povabljena na letni regionalni forum Aseana, ki bo potekal od 1. do 3. avgusta v Bruneju. Forum je najpomembnejša regionalna konferenca o varnostnih zadevah, v katere so vpletene države Članice Aseana ter druge države, med njimi Japonska, Avstralija, Francija in ZDA. Paul Eckert, Reuter SREČANJE EU - ZALIVSKI SVET ZA SODELOVANJI Preko Granade iz Zaliva v Evropo Bruselj še ne bo kmalu sprejel energetskega davko GRANADA (Reuter, dpa) - Na jugu Španije v mestu Granada so se sešli zunanji ministri Španije, Italije in Francije kot predstavniki EU ter zunanji ministri Bahrajna, Omana in Savdske Arabije, ki so predstavljali Sest Članic Zalivskega sveta za sodelovanje. Tema pogovorov med ministri so bile poleg vojne v Bosni tudi trgovske vezi med državami. Skupini držav sta se hitro sporazumeli in izrazili FRANCIJA / POLITIKA DO TUJCEV Zairčane v verige, na letalo in domov! Izgon ilegalnih priseljencev je v nacionalnem interesu Francije, trdi premier Juppe PARIZ - Francija je kljub ostrim protestom borcev za človekove pravice izgnala 43 ilegalnih priseljencev iz Zaira. Francoski notranji minister Jean-Louis Debre je izjavil, da so po trije izgnanci v Francijo prišli iz Belgije in Nizozemske, eden pa iz Nemčije. Zagotovil je, da je izgon potekal v skladu z zakonom in osnovnimi humanitamimi načeli. Francoski minister je zavrnil vse obtožbe, da se je vlada za ta ukrep odločila samo zaradi pritiskov desničarskega politika Le Pena, ki grozi z izgonom treh milijonov tujcev. Izgnanci, med katerimi sta bili dve ženski in štirje otroci, so vCeraj prispeli na letališče KinSasa, ki je 25 kilometrov oddaljeno od mesta. Kot poročajo letališki uslužbenci, nekateri niso imeli niti denarja, da bi se lahko zapeljali v mesto, tako da so jim morali pomagati drugi. Francoska televizija je predvajala pretresljive posnetke s pariškega letališCa-Roissy, ko je policija peljala na letalo uklonjene priseljence. Predstavnik Mednarodne zveze za za- ščito človekovih pravic je za francoski radio povedal, da je nesprejemljivo, da francoske oblasti ne dovolijo pregledati obsodbe, na temelju katere so bili ZairCani izgnani. Vse se je začelo z rezervacijo letalskih kart, potem pa so letalo preprosto napolnili v nenavadnih okoliščinah, se Čudijo borci za Človekove pravice. Nova francoska konservativna vlada je v komaj-dveh mesecih svoje vladavine izgnala že dve skupini Romunov. Predsednik vlade Alain Juppe se je postavil v bran zadnje po- teze notranjega ministrstva in napovedal, da bo njegova vlada nadaljevala politiko izgonov ilegalnih priseljencev, ker je to v nacionalnem interesu Francije. V Franciji je vprašanje priseljencev najbolj pereče, ne samo zato, ker je povezano z odkritim rasizmom, temveč tudi zaradi domnev policije, da je poleg štirih milijonov legalnih priseljencev vsaj še milijon ilegalnih, skupaj pa tuji državljani predstavljajo približno desetino francoskega prebivalstva. Lee Yanowitch, Reuter r v OZADJU Zalivski svet za sodelovanje RIAD (dpa) - Prednostni cilj šestih naftnih držav Zalivskega kooperacijskega sveta (-GCC) - Savdske Arabije, Kuvajta, Bahrajna, Omana, Katarja in Združenih arabskih emiratov - je osnovanje skupnega trga z enotno valuto po vzora EU. Osrednji korak je poenotenje uvoznih carin v članicah, ki je pogoj za prostotrgovinski sporazum z EU. GCC s sedežem v Riadu, ustanovljen leta 1981, stremi k enotni varnostni in obrambni strategiji. Varnostni pakt, ki so ga doslej ratificirale štiri Članice, naj bi skrbel tudi za boljše sodelovanje varnostnih sil v boju proti terorizmu ter trgovini z mamili in orožjem. V zadnjem Času se posveča pospeševanju medarabske trgovine, privatizaciji in povečevanju raznovrstnosti ekonomije, v veliki meri povezane z nafto. e e ŠKO POLJSKI ODNOSI , - Pločevinke čsskego piva so hitro prazne Vsak dan se povečuje število trgovin, vi. Odnos delavnic in trgovcev ob mostu, ki povezuje tudi v srednjem, veku. i Tesin in Geszyn. Ko se Cehi sprehajajo ob meji, so obkroženi s poljskimi mladeniči, ki žele prek meje pretihotapiti češko pivo, in tako zaslužiti na račun visokih carin. Trenutno stanje je torej pisano na kožo prekupčevalcem, kajti pločevinke Češkega piva se na poljski strani hitro praznijo. Vendar nekatere oblike medsebojnega trgovanja med državama dobivajo pravo podobo. Primer Cesko-poljskega sodelovanja je obnavljanje letališča v Ostravi, ki so ga iz letališča, nekdaj "naplenjenega vojaškim potrebam, preuredili v regionalno. »Cehi ih Poljaki začenjajo sodelovati in to je odlična priložnost za medsebojno so- idlo približno 360 tisoč Cehov, Polja-pa Sest milijonov,« pravi Bohumil Mu- kalnih konfliktov je prihajalo predvsem rob. Župan mesta Tesin, »Cehi smo rana mejah obeh držav. Verske razlike pa $6 i zunieli, da bojevanje i nemško vojsko te spore zgolj stopnjevalo. Prevladujoči ni smiselno. Vrasli pic ne moreš z poljski katoliki so imeh Cehe za heretike zaradi različnih protestantskih reform, zlasti tistih Jana Husa. Ko sta državi po tristo letih habsburške monarhije in prvi svetovni vojni posteili Samostojni, je bUa Češka ena od najbolj cvetočih evropskih držav, Poljska pa pretežno zaostala agrarna država. Po sklenitvi premirja sta se Praga in Varšava sprli zaradi delitve spornega območja Slezije. Spor so razrešili na pariški mirovni konferenci leta 1919 - meja med Poljsko in Češko je pote- delovanje v prihodnosti,« |ravi Jan Hoser,. kala skozi mesto Tesin. ki predava sociologijo na varšavski tehniški univerzi. SF ■■H ■ j Neznosna teža zgodovine Vendar je med obema narodoma Se vedno prisotna zgodovina, ki je v nekaterih segmentih spoma.Ti sporni dogodki se nanašajo na leto 965, ko se je poljski princ Mieszko I. porodi s Češko princeso. Njun-sin Boleslav Hrabri je postal prvi kronani poljski kralj, njegov brat Boleslav HL pa je opravljal funkcijo Češkega kralja. Kasneje se je osramotil, ker je na pojedini umoril nekaj gostov. Cehi so ta izrab pripisali njegovi vročekrvni poljski nara- Med 'drugo svetovno vojno sta hib češka in poljska vlada na strani antante. Med njima so potekali celo pogovori o oblikovanju koalidjfe, M pa se nikdar ni oblikovali. Večina današnjih cesko-poljskih polemik se suče okoli obdobja nacizma in komunizma. Kar ena stran vidi kot uspeh, druga oceni kot neuspeh. Poljakom se zdi nenavadno, da se Cehi med drugo svetovno vojno nikoli niso uprli. S posmehom radi dodajajo, da se je praska vstaja začela šele teden dni po Hitlerjevi smrti. Cehi pa menijo, da je bilo poljsko vojskovanje proti tako močni vojski, kot je bila nemška, pogubno. »V drugi svetovni vojni gtavoskozi zid!« Cehi se,niso uprli, ko je leta 1948 na oblast prišel komunizem, kar je tudi eden od očitkov s strani Poljske. Razen refonitistichega gibanja praske pomladi v Šestdesetih letih je bila Cehoslovaška lo-■ jalnf sovjetski satelit, medtem ko je Poljska izrazila svoje nestrinjanje tudi v najtemnejših dneh stalinizma. Državi druga drugp očitata neza-veznistvo in izdajdlstvo v obdobju komunizma.: Cehij zamerijo Poljakom udeležbo v Varšavskem paktu, ki je leta 1968 posredoval v Pragi in zatrl gibanje Čeških reformistično usmerjenih socialistov ter tako pahnil CehoslovaSko v dvajset let trajajočo represijo. Poljaki pa očitajo Cehom, da je njihov režim glasno obsodil sindikat Solidarnost in bil naklonjen sprejetju vojaškega zakona v letu 1981. Glede na zgoraj opisane zgodovinske dogodke ni Čudno, da meja, ki si jo delita Češka in Poljska, ne izžareva pretiranega gostoljubja in občutka naklonjenosti. Nadaljevanje jutri upanje, da se bo trgovinska menjava še naprej povečevala. Strinjali sta se, da je treba nadaljevati projekt proste trgovine-med EU in zalivskimi državami, ki se je začel že leta 1988. Kar petina naftnega izvoza iz držav Zalivskega sveta za sodelovanje je namenjena v države EU, zato so te države še-bolj v skrbeh zaradi priporočila Evropske komisije, da bi uvedli posebne davke na vse naftne proizvode, s čimer bi zmanjšali njihovo porabo in posledično onesnaževanje okolja. Evropska trojka je arabskim gostom zagotovila, da ta predlog ni naperjen proti njihovim državam, poleg tega pa jim je zagotovila, da energet' skega davka ne bod kmalu sprejeli. , . Španski zunanji rn'n| ster Solana je napovedat da bo posebna delovn3 skupina preučila m?' žnost razširitve trgovski11 poti med evropskimilD zalivskimi državami d septembra, ko se bod predstavniki vseh držav Članic EU in držav Zaliv' skega sveta za sodelova nje sešli v New Yorku. Na včerajšnjem srečanju v Granadi je Špan1)® izrazila nenaklonjeno® predlogu, da bi zalivska države posamično sodelovale na konferenc1 evropskih in sredozemskih držav, ki bo novembra v Barceloni. Evropski ministri so visoke arabske goste sprejeli v veličastni pma' Ci Alhambra, ki je bna poslednja mavrska utrdba v Španiji in s tem simbol arabskega vladanja Pirenejem. ZDA Waco pod drobnog edom Barbara Krangar 19. aprila 1993 so posebne ameriške policijske enote po skoraj dvomesečnem obleganju napadle posestvo verske sekte Davida Koresha v teksaškem mestecu Waco. Posestvo je zagorelo in v plamenih je umrlo na desetine ljudi, med njimi številni otroci. V »spomin« na tragedijo je dve leti kasneje nekdanji vojak Timothy McVe-igh pred poslopje zveznih oblasti v Oklahoma-Cityju postavil tovornjak, poln razstreliva. Umrlo je 167 ljudi, med njimi devetnajst otrok. VVaco in Oklahoma, podobi skrajnega ameriškega sovraštva na eni strani in nenehnega dvoma v obnašanje zveznih oblasti na drugi, sta zdaj na-ogled VVashingtonu. Minili so trije dnevi od-osmih, kolikor jih je zaslišanju o upravičenosti tako nepopustljivega obračuna z versko sekto »davidancev« namenil predstavniški dom, in podobe so presunljive. Republikanci še vedno upajo, da bodo padale demokratske glave. Toda zaslišanja so pokazala tudi temno stran sekte. Štirinajstletna deklica je namreč pričala o spolnem izživljanju voditelja sekte Davida Koresha. Kiti Jevvell je Koresh prvič povabil v svojo posteljo, ko je imela deset let. Voditelj verske sekte je spal tudi z večino drugih žensk in deklic v skupnosti, med njimi tudi s Kirijino mamo, ki je skupaj z osemdesetimi ljudmi umrla med napadom. Po prvem spolnem aktu je Koresh Kiri bral iz svetega pisma. Kadar se ni »ukvarjal« s svojim1 »ženami«, je pridigal o koncu sveta. Koresh je b» prepričan, da bodo vsi pokončani v spopadu z zveznimi oblastmi, zato je vse svoje sile posvetil oboroževanju. Člane sekte je učil, naj v spopadu izvršijo samomor. Pokazal jim je, kako naj pusk° potisnejo v usta, da se bodo uspešno pokončali- Verska sekta, kakršno je naslikala Kiri Jewell>' med Američani ne bo sprožila vala obžalovanja-Poleg tega je v preiskavi o Wacu očitno sodelovala tudi vplivna Strelska zveza (NRA), zakleta sovražnica Urada za tobak, alkohol in strelno orožje, kar bo Se bolj pokvarilo zaželeni nestrankarski videz preiskave. Verske sekte in druge skrajne organizacije niso samo nedolžne žrtve oblasti, kot skušajo dokazati republikanci. Toda zaslišanja razkrivajo tudi gl°' bino dileme ameriške družbe ob delovanju represivnih organov. Se najbolj mirni so ob vsem i6111 videti tisti elani Koresheve sekte, ki so preživeti' VVaco. Mnogi med njimi že dve leti potrpežljiv0 , cakaj.p na vstajanje svojega učitelja. . ŠPORT Petek, 21. julija 1995 KOLESARSTVO / 17. ETAPA TOURA SE JE KONČALA Z MNOŽIČNIM SPRINTOM NOVICE Že dinga zmaga Nemca Zabela Premagal Uzbeka Abdužaparova in Italijana Colageja - Vročina izdala Francoza Marieja Množični Sprint dobil Nemec Zabel (na sredini) Veliko ljudi ha pogrebu Fabia Casarfellija ^eC kot tisoč ljudi )e včeraj v Albeseju beležilo pogreba ne-/ečnega kolesarja Fa-i Casartellija, do-lrtnika zlate kolajne Ra olimpijskih igrah v , .arceloni, ki je izgu-'1 življenje na fran-^oskem Touru. Med bmi je bilo mnogo ttanih, ^e več pa nežnih obrazov. ^ prepolni vaški Cerkvi, ki je jnogla ^Prejeti le del množi-6.’ je bilo med drugi-nekaj živih legend vetovnega kolesarst--a' kot so Fiorenzo !lagni, Felice Gimon-h Eddy Merckx (nje-fv sin Alex je bil Ca-artellijev tovariš v p štvu Motorola), organizacijo Toura pa a predstavljala Ber-^ard Hinalut in nek-,anji smučarski as Jean Calude Killy. ..50grebne svečano-i.1 so se udeležili tuji Predsednik Conija ario Pescante in jaiyišji predstavniki alijanske kolesarske . v62e, poleg teh pa adi zastopstvo Casar-0llijevega moštva. Eabio Casartelli za-Pn§ča ženo in dva eseca starega ?lrpka, ki bi ga bili v j_st| cerkvi krstili po olesarjevem po-ratku s Toura. BORDEAUX - Zmagovalec 17. etape od Paua do Bordeauxa, dolge 246 kilometrov, je Nemec Erik Zabel, ki je bil v Sprintu glavnine hitrejši od Uzbeka Džamolidina Abdudžaparova in Italijana Stefana Colageja. Zabel si je tako privozil drugo letošnjo zmago na Touru, prvo je dobil na šesti etapi v belgijskem Charleroiju. Tudi včerajšnja etapa je kolesarje vodila po vročih celinskih cestah, temu primerna pa je bila tudi taktika tekmovalcev, ki so večino poti do cilja v Bordeauxu, ki že sede-mintridesetič gosti etapni cilj, prevozili v skupini. Poraba vode za pitje in hlajenje v takšni etapi lahko znaša tudi do 25 litrov na tekmovalca, tako da so morali tudi avtomobili posameznih ekip na poti obnoviti zalogo plastičnih bidonov. Edini pobeg v etapi si je privoščil Francoz Thierry Marie in si po pol ure bega privozil prednost dveh minut in 46 sekund. Vendar pa je vročina 32-let-nega Francoza, ki letos na Touru nastopa že enajstič, neusmiljeno zdelovala, tako da se je prednost pred zasledovalci vztrajno zmanjševala. Pomaglo mu ni niti »tuširanje« z vodo iz klubskega avtomobila, tako da je kakih 25 kilometrov pred ciljem prednost znašala le še dobre pol minute. Trenutek resnice je prišel 12 kilometrov pred ciljem, ko so Francoza dokončno ujeli, s krajšim pobegom pa je neuspešno poskušal tudi Italijan Marco Serpellini. Tri kilometre pred ciljem sta iz glavnine ušla kolesarja MG Tech-nogyma Italijan Vanzella in Švicar Jaermann, vendar so ju po dobrem kilometru ujeli. Enako sta nato poskušala Danec Skibby in Italijan Poli, ki se jima je nato pridružil še Rus Jekimov, vendar jih je reka šprinterjev dvesto metrov pred ciljem preplavila, v Sprintu pa je bil najhitrejši Nemec Zabel. Danes je na sporedu 18. etapa od Montpon Menesterona do Limoge-sa, dolga 166.5 kilometra. Rezultati: 1. Zabel (Nem - Telekom-ZG) 6:29.49, 2. Abdudžaparov (Uzb - Novell), 3. Colage (Ita - Telekom-ZG), 4. Lombardi (Ita - Polti), 5. Museeuvv (Bel - Mapei GB), 6. Sciandri (VB -MG Technogym), 7. Jala-bert (Fra - ONCE), 8. Simon (Fra - Castorama), 9. Ferrigato (Ita - Telekom-ZG), 10. Cmil (Ukr - Lot-to), 11. Andreu (ZDA -Motorola), 12. Serpellini (Ita - Lampre), 13. Aldag (Nem - Telekom-ZG), 14. Siboni (Ita - Carrera), 15. Riis (Denmark) Gevviss Ballan), 16. Ledanois (Fra - G AN), 17. Brochard (Fra - Festina), 18. Skibby (Dan - TVM), 19. Gončenkov (Ukr - Lampre), 20. Cenghialta (Ita -Gevviss Ballan) vsi v času zmagovalca. Skupni vrstni red: 1. Indurain (Spa - Banesto) 84:11.52, 2. Zulle (Svi -ONCE) +2.46, 3. Riis + 5.59, 4. Jalabert +6.26, 5. Gotti (Ita - Gevviss Ballan) +9.52, 6. Mauri (Spa -ONCE) +13.02, 7. Escar-tin (Spa - Mapei GB) + 14.03, 8. Buenahora (Col - Kelme) +14.07, 9. Chiappucci (Ita - Carrera) +14.35, 10. Virenque (Fra - Festina) +14.54, 11. Ro-minger (Svi - Mapei GB) +15.41, 12. Madouas (Fra - Castorama) +17.22, 13. Pantani (Ita - Carrera) +20.54, 14. Lanfranchi (Ita - Brescialat) +23.01, 15. Mejia (Col - Motorola) +30.33. (JuM) ATLETIKA / DREVI MITING V OSLU Bo spet padel kakšen rekord? Tekmovanje spada v okviru ciklusa »Golden Four« OSLO - Danes so v Oslu na sporedu »Bislett Games«, prvi miting ciklusa »Golden Four«, v katerem so še Ziiri-ch, Bruselj in Berlin. Za tistega, ki bo v isti panogi zmagal na vseh štirih mitingih, je pripravljenih 20 kilogramov zlata, zato ni čudno, da bo udeležba zelo kakovostna. Treba je omeniti, da sta si lani zlato nagrado razdelila Mike Povvell in Colin Jackson. Oba bosta tekmovala tudi danes, vendar pa v letošnji sezoni še zdaleč nista upravičila svojega slovesa, zato je ponovitev uspeha milo rečeno dvomljiva. Kot vedno bo zelo zanimiva tekma na sto metrov, kjer bo skušal svoje letošnje presenetljive (9.91) izide potrditi Donovan Bailey. Mladi Kanadčan bo vsekakor moral upoštevati konkurenco Linforda Chriestieja in Dennisa Mitchlla. Michael Johnson se bo tokrat odpovedal poskusu rekorda na dvesto metrov in bo raje tekel na dvojni razdalji. Glede na zadnje rezultate bo pozornost gledalcev nedvomno pritegnilo tekmovanje v skoku v višino, kjer je prestol poškodovanega Javierja Sotomayorja (običajne težave z gležnjem) zamajal Bahamec Troy Kemp, ki je (edini) Kubanca letos že premagal. Truma Kenijcev se bo predstavila v dolgih tekih: najbolj pričakovan je nastop mladinca Daniela Komena na pet tisoč metrov. Komen je letos že tekel 12:56.15! Precej skromnejši bo na tem mitingu ženski delež. Dejstvo je, da je trenutno zelo malo zvezdnic, pa še tu si tak naziv marsikatera zasluži bolj zaradi telesnih kot atletskih čarov. ______NOGOMET / URUGVAJ-PRVI FINALIST ČOPE AMERICA_ Brez gledalcev in igre Polfinale domačih proti Kolumbiji si je ogledalo borih 28 tisoč gledalcev MONTEVIDEO - Prvi finalist (drugi pa je ponočnjakom prav tako znan) Pokala Amerike je Urugvaj, ki je pred skoraj praznimi tribunami štadiona Centenario z 2:0 premagal Kolumbijo. 28 tisoč gledalcev za polfinalno tekmo je očitno premalo, temu primemo pa so tudi domači ljubljenci zaigrali precej medlo. V opravičilo velja povedati, da je bil zaradi (resnejše?) poškodbe odsoten najboljši urugvajski igralec Daniel Fonseca, ki je doslej z goli, še bolj pa z domiselnimi potezami, skoraj sam držal na površju urugvajsko vrsto. Namesto Fonsece je zaigral Adinolfi, ki je nalogo odlično opravil, saj je dosegel prvi gol, vendar pa je večina drugih igralcev povsem odpovedala. Francescoli je pokazal vseh svojih 34 let in ni veliko tekel, obramba se je, kot veleva urugvajska tradicija, izakazala za počasno in neverjetno grobo (žrtev neštetih nežnosti je bil predvsem Asprilla), tako da izgledi za finalno tekmo niso rožnati. Prvi polčas je bil sila dolgočasen. Kolumbija je igrala svojo običajno igro z neštetimi podajami in vsakič, ko je žogo dobil Asprilla, edini nevarni igralec rumenih, je takoj nastopil ta ali oni urugvajski »mesar« s prekrškom. Urugvaju se je poznalo, da si ne sme privoščiti poraza. Treme so se znebili šele po golu Adinolfija, ki je Higuito prema- gal po šestih minutah drugega dela: v gneči pred vrati je bil mladi napadalec najpriseb-nejši. Takoj za tem je imel lepo priložnost prav Faustino Asprilla, ki pa jo je zapravil. Kazen Urugvaja je bila bliskovita: Poyet je podal z desnega krila v sredino, kjer je bil Otero, ki je z lepim strelom dosegel svoj tretji zadetek za Pokal Amerike. URUGVAJ: Alvez, Mendez, Herrera, Moas, Silva, Gutierrez, Dorta, Francescoli (Martinez), Poyet (Saralegui), Adinolfi (Abeijon), Otero. KOLUMBIJA: Higuita, Cabrera, Bermu-dez, Mendoza, Santa (Cardona), Alvarez, Lozano, Valderrama, Rincon, Arboleda (Leon), Asprilla. Medtem je svojo krivdo priznal perujski sodnik Alberto Tejada, ki je na četrtfinalni tekmi med Argentino in Brazilijo priznal odločilni izenačujoči gol Brazilca Tulia, ki si je žogo pred tem očitno popravil z roko. »Se zdaj se počutim slabo. V hotelu sem gledal počasni posnetek akcije in se zavedel, kako veliko napako sem storil. Oproščam se vsem.« Argentinci od tega ne bodo imeli ničesar, Brazilci pa mu bodo rade volje oprostili, vseeno pa je Tejada po svoje junak: v Italiji so sodniki znani po tem, da svojih še tako dokazanih napak nikakor nočejo priznati. (D. K.) Favoriti v četrtfinalu STUTTGART - Po uspešnem nastopu v osmini finala teniškega turnirja v Stuttgartu z nagradnim skladom milijon dolarjev se je v četrtfinale uvrstil tudi prvi nosilec Avstrijec Thomas Muster. S 6:4 in 6:2 je premagal Nemca Bemda Karbacherja. Prva pa sta si vstop v četrtfinale zagotovila Šved Magnus Gustafsson in Spanec Tomas Carbonell. Gustafsson je v treh nizih premagal Urugvajca Marcela Filipinija, Carbonell pa rojaka Carlosa Costo. Izidi osmine finala: Magnus Gustafsson (Sve) -Marcelo Filipini (Um) 6:4,1:6, 6:1; Tomas Carbonell (Spa) - Carlos Costa (Spa) 6:3, 6:2; Thomas Muster (Avt) - Bemd Karbacher (Nem) 6:4, 6:2; Alberto Costa (Spa) - Oscar Martinez (Spa) 6:2, 6:4; Carl-Uwe Steeb (Nem) - Marc-Kevin Gollner (Nem) 7:5, 6:2; Jan Apeli (Sve) - Slava Dosedel (Ceš) 6:3, 2:6, 6:3; Amaud Boetsch (Fra) - Karel Novaček (Ceš) 6:4, 5:7, 7:5; Sergi Bruguera (Spa) -Gilbert Schaller (Avt) 6:1, 6:1; pari četrtfinala: Muster - Carbonell, Bruguera - Steeb, Boetsch -Costa, Apeli - Gustaffson. Majica prodana za 4.650 dolarjev ATLANTA - Majica z napisom »366« je bila v ponedeljek v Atlanti na dražbi prodana za 4.650 ameriških dolarjev. Mesto, ki organizira poletne olimpijske igre prihodnje leto, vsak dan na dražbi proda majico, na kateri je napis, koliko dni je še do začetka iger. Doslej je akcija organizacijskemu komiteju iger že prinesla 223.000 dolarjev, najvišjo ceno pa je dosegla majica z napisom »500« - 26.000 dolarjev. Dražbo so tokrat spremljali tudi protesti. Približno 20 ljudi, nasprotnikov iger, je zahtevalo, da se denar namesto za igre porabi za reveže. Afer v angleškem nogometu še ni konec LONDON - Se šest angleških nogometnih trenerjev, od tega kar četverica iz t. i. Premier Lea-gue, je osumljenih, da so nelegalno služili pri prehodih nogometašev iz kluba v klub. Podrobnosti bo pokazala preiskava, vse pa kaže, da gre za nadaljevanje afere »Graham«. Ta je bil obtožen, da je v času, ko je bil zaposlen pri londonskem Arsenalu, s prestopom dveh skandinavskih igralcev zaslužil več kot milijon mark. Čeprav je znesek vrnil klubu, ga je angleška nogometna zveza pred nekaj tedni kaznovala s prepovedjo dela v nogometu za dobo enega leta, Svetovna nogometna zveza (FIFA) pa je kazen potrdila. Angleška nogometna zveza je že potrdila, da bo v vseh šestih novih primerih sprožena preiskava. »Pričakujemo poročila preiskovalne komisije. Te bomo najverjetneje dobili še pred Startom novega prvenstva. Vse kršitve bodo strogo kaznovane,« je dejal predstavnik zveze David Davies. Tudi v novih primerih gre v glavnem za prestope skandinavskih nogometašev v angleško ligo. Grafova odpovedala Carlsbad in San Diego HAMBURG - Prva dama svetovnega ženskega tenisa Nemka Steffi Graf je zaradi poškodbe hrbta odpovedala nastop na teniških turnirjih v Carl-sbadu in San Diegu. Že pred tem je Grafova odpovedala sodelovanje nemški reprezentanci za polfinalno tekmo pokala Federation proti Španiji. Pokop nosilcev v VVashingtonu VVASHINGTON - Andre Agassi, prvi nosilec ATP teniškega turnirja Legg Mason Classic z nagradnim skladom 675.000 ameriških dolarjev v VVashingtonu, je v drugem krogu izločil Francoza Rodolpha Gilberta 6:2, 6:2. Agassi, ki je ta turnir osvojil že leta 1990 in 1991, ni pustil 140. igralcu na svetu Gilbertu nobene možnosti za presenečenje. Francozu je štirikrat odvzel servis, osvojil 19 od 20 točk s prvim servisom in zmagal z 86-odstot-nim izkupičkom točk. Agassi zadnje čase ni v preveč dobri formi, saj od takrat, ko se je uvrstil na prvo mesto teniške računalniške lestvice pred tremi meseci in pol, ni osvojil nobenega turnirja. Značilnost drugega kroga je bil velik izpad nosilcev, saj jih je izpadlo kar pet (Delaitre/7, Rene-berg/8, Krickstein/9, Damm/12, Voinea/16). Izidi 2. kroga: Andre Agassi (ZDA, 1) - Rodolphe Gilbert (Fra) 6:2, 6:2, Todd Martin (ZDA, 4) - Jordi Burillo (Spa) 6:3, 6:4, Jason Stoltenberg (Avs/5) -Derrick Rostagno (ZDA) 6:2, 6:4, Gianluca Pozzi (Ita) - Martin Damm (Ceš, 12) 7:6 (7:4), 6:2, Michael Joyce (ZDA) - Jamie Morgan (Avs) 6:4, 7:6 (7:5), Byron Black (Zim, 14) - Nicolas Pereira (Ven) 6:2, 3:6, 6:3, Patrick Rafter (Avs) - Jonathan Stark (ZDA) 6:1, 6:4, Grant Stafford (Jar) - Richey Reneberg (ZDA, 8) 3:6, 6:4, 6:2, Mark Philippous-sis (Avs) - Olivier Delaitre (Fra, 7) 6:3, 6:2, Mauri-cio Hadad (Kol) - Aaron Krickstein (ZDA, 9) 3:6, 6:1, 6:4, Paul VVekesa (Ken) - Adrian Voinea (Rom, 16) 6:4, 3:6, 7:6 (7:4), Cristiano Caratti (Ita) - Nuno Marques (Por) 6:2, 6:2, Pat Rafter (Avs) -Jonathan Stark (ZDA) 6:1, 6:4. NOVICE NOGOMET / VELIKA EVFORIJA NA PREDSTAVITVI MILANA Trieste - Generali v vodstvu CATANIA - Tretja etapa jadralnega Gira d’Italia je kar precej spremenila vrstni red skupne lestvice. Trieste - Generali, Bologna in Catania so kot prve tri prejadrale ciljno Črto in tudi zasedle prva tri mesta na skupni lestvici. Ugledna družba na Sestrieai TURIN - Na atletskem mitingu na Sestrieru bo kot vsako leto nastopila vrsta odličnih atletov, predvsem šprinterjev in skakalcev, katerim nadmorska višina ustreza za doseganje dobrih rezultatov. Svojo udeležbo so za 29. julij i potrdili Christie, Re-gis in Jackson ter Powell, med ženskami pa Drech-sler in Torrence. Plačal bo NaidieHo LONDON - »Italijani so mi pokvarili najlepši dan moje kariere, ko so me v Rimu po osvojenem naslovu z zmago nad Galvanom zasuh z rasističnimi vzkliki, gnilim sadjem in kovanci. Zdaj bo zato plačal Nardiello. Pravijo, da je gladiator? Potemtakem bo to brutalen boj, kot da bi se v Koloseju borih pravi gladiatorji.« Te, za Nardiella nic kaj spod-budne besede je izustil angleški boksar Nigel Benn, ki se bo z italijanskim boksarjem spoprijel za svetovni naslov supersrednje kategorije verzije WBC. Gascoigne spet »single«? LONDON - Spet preobrat v dokaj nemirnem ljubezenskem razmerju med Paulom Gasgoigneom in Sheryl Kyle. Sheryl naj bi »Gazzo« pustila na cedilu, ker se nogometaš ni stopil od sreče, ko je slišal, da je zaročenka noseCa. Sicer pa sta se »zares« in premirje ni izključeno. Dekani iz prve v peto ligo LJUBLJANA - Dva nekdanja prvoligaša v prihodnji sezoni ne bosta igrala v 2. slovenski nogometni ligi, temveč sta padla kar v Četrto oziroma peto ligo. To sta Jadran Dekani in Gaj Kočevje, ki nista izpolnjevala pogojev Nogometne Zveze Slovenije. Cerisola srebrn BOLOGNA - Na DP v umetnostnem kotalkanju v Rastignanu (Bologna) so podelili prva dva naslova. V obveznih likih je med ženskami slavila Letizia Tinghi, med moškimi pa Daniele Tofani. Drugi je bil Tržačan Jollyja Francesco Cerisola. »Spet bomo najmočnejši« Weah bo ponoči strašil Baggia Kmalu nared tudi Van Basten? MILAN - »Vam lahko postavim vprašanje o politiki?« »Prosim, to je tempelj, določene stvari sem ne spadajo.« »Bo lažje zmagati prvenstvo ali dobiti skupno besedo z Oljko?« »Govorimo o resnih stvareh, o Milanu. Da bi videli, v kakšnih rokah smo. Koliko komičnih prikazni.« To je bil dialektični »dvoboj« med nekim novinarjem in Silviom Berlusconijem na včerajšnji predstavitvi Milana. Bivši premier je tako še enkrat dal vedeti, da je politika res njegov (trenutni?) konjiček, Milan pa najveCja ali celo edina ljubezen. Berlusconi je v tempelj (Milanello, seveda) prišel skozi trume navijačev, ki so generalni štab Milana oblegali kot že dolgo ne. Znak, da vlada za letošnji Milan veliko navdušenja. In kako tudi ne: Savicevič, Roberto Baggio, VVeah in, zakaj pa ne, še Van Basten. O okrevanju nizozemskega asa, ki na igrišče ni stopil že veC kot dve leti, vlada zmeren optimizem. Berlusconi je predstavil vsakega igralca posebej in marsikdo je bil deležen nedolžne zbodljivke, ena pa se je »Črnemu vitezu« tudi ponesrečila. Obrnil se je namreč k Baggiu, ki je sedel blizu Weaha in mu dejal: »Dali te bomo v sobo skupaj z njim, tako se boš ponoči ustrašil.« Tako kot Vialli pri Ju-ventusu je Berlusconi imel glavno besedo pri Milanu. Bržkone tudi zato, ker je za Milan v zadnjem letu imel vse manj Časa. Tako je o Fu-treju dejal, da je zelo dober igralec, ki je po poškodbi spet nared, o Baggiu še to, da mu je Milan že dvoril, ko je bil pri Fiorentini, a da je tedaj posegel Agnelli, ki si je tedaj »Godina« izbral za svojega ljubljenca, o VVeahu, da je Milan z njim spet dobil orjaškega golgeterja, ki ga ni bilo veC od časov Gullita in Van Bastna, pozabil pa ni »Srečni« Berlusconi s svojima novima draguljema Baggiom in VVeahjem (AR) niti na Interjevega predsednika Morattija, kateremu je zaželel vso srečo, ker mesto Milan paC potrebuje dve veliki ekipi. »To je Milan, ki hoCe spet postati najmočnejša ekipa na svetu.« 'je pribil. Zato je tudi bilo malo odhodov, dosti nakupov in v blagajniškem obračunu 36 milijard izgube na kupo(prodajni) borzi. Ca-pello pa se je spomnil na svoje poreklo iz vinorodnega okraja: »Vsak dela vino iz grozdja, ki ga paC ima: mi imamo šampanjca.« Na temo SavičeviC-Baggio se trener iz Pierisa ni prenaglil. Milanovi »evropski« zaslužki Milan je kljub porazu v finalu najbogatejši klub Champions League, tekmovanja, ki je nastalo predvsem zato, da bi bogati bili še bolj bogati, revni pa ostali revni. Tudi brez zaslužkov prodaje vstopnic, ki so važna postavka v Milanovem proračunu, je društvo iz ulice Tur ati iztržilo nekaj veC kot 23 milijard lir, od katerih obilne tri milijarde za sam nastop, pet za osvojene točke, sedem za vstop v četrtfinale in polfinale, pet za nastop v finalu, in tri za pravice televizijskih prenosov. Na drugem mestu te lestvice je Ajax (22 milijard), precej blizu so še Paris-Saint Germain, Bayem (torej polfinalisti), medtem ko so ostale ekipe bolj oddaljene. Toda na to lestvico se lahko gleda iz različnih zornih kotov: za Barcelono je 12 milijard malo ali nic, za Hajduk pa neizmerno bogastvo. Se najrevnejši Dinamo Kiev je nad svojimi petimi milijardami verjetno veC kot zadovoljen. Obvestila SD KONTO VEL Odbojkarski odsek organizira tečaj odbojke za deklice letnika 1983 in mlajše. Tečaj bo od 3. do 11. avgusta na igrišču na Kontovelu. Od ponedeljka do petka bo vadba od 9. ure do 16.30, v soboto od 9. do 13. ure, nedelja je prosta. Za kosilo bo poskrbljeno. Prijave pri prof. Dragici Hrovatin, tel. 213783 ah pri odbornicah društva. SD KONTO VEL priredi v soboto, 22. t.m., košarkarski turnir 3 : 3 s pričetkom ob 17. uri. Vpisovanje jutri 21. t.m.in v soboto, 22.t.m., pri blagajni športnega praznika na Proseku. SK BRDINA sporoča, da suhi treningi se nadaljejo vsak torek in četrtek s pričetkom ob 18. uri. Zbirališče na Brdini. ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SK KRAS - odsek za rekreacijo organizira tečaj tenis za osnovnošolske in srednješolske otroke. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. št. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 9. do 12. MOTOCIKLIZEM / PRED VELIKO NAGRADO VELIKE BRITANIJE V DONINGTONU, Vse je odvisno od zaviranja T C * / v Ukyo Katayama je s svojim tyrrellom v Sprintu na 300 m s Startom z mesta v Doningtonu trikrat premagal rojaka Norifumija Abeja na yamahi 500 ccm Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Ittogami ima v Rimu (1. dirka) vse možnosti, da se uveljavi 1. dirka (Rim): Ittogami (1) ima vse možnosti, da se uveljavi, prav gotovo pa to velja tudi za konja Inviar (X). Momento-in (2) je ta čas v dobri formi. 2. dirka (Rim): Noisette Ef-fe (2) ustreza dolžina te dirke. Ircoz (X) je baje v izredni formi. Od skupine 1 naj omenimo regularnega Insterja. 3. dirka (Taranto): Resno je treba upoštevati Lobo Feroza (1), ki bo štartal z najboljšo številko. Posmut (X) je vajen podobnih dirk. Olmes (2) bi lahko presenetil. 4. dirka (Montegiorgio): Odlično razpoloženi Orma (X) se bo zagotovo potegoval za zmago. Pozor na hitrega in izkušenega Laribora (2). Pau-sania (1) je zelo nevarna. 5. dirka (Follopnica): Ossi-lo LB (X) z odličnim vozačem računa na zmago. Od skupine 1 naj omenimo regularnega Nina Fa (1). Scudettu (2) se forma vidno vzpenja in za njegov nastop vlada veliko pričakovanje. 6. dirka (Neapelj, galop): VVifivvalk (X) se bo skušal oddolžiti za zadnji nesrečni nastop. Glede na konkurenco ne gre podcenjevati Coppota Tel (1). Cold Breeze (2) bi na zanj ugodnem terenu lahko presenetil. Dirka tris V Ceseni bo nastopilo 20 konj. Naši favoriti: št. 16 Plumbago, št. 19 Camada Long Loreto, št. 12 Mugabi. Za sistemsite: št. 6 Nik Sa, št. 13 Perfida CL, št. 14 Marazzi. Totip L — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X2 2 XI 1 X2 X 12 X 12 X 12 DONINGTON - Do-nington Park je dirkališče, na katerem v vožnji uživa le malo motociklistov. Vse prej kot hitro dirkališče je zavito in zaviranje je tu pomembnejše od najvišje hitrosti. Motociklistična karavana se je preselila na Otok, oba svetovna prvaka (v 250 in 500 ccm) pa vodita v svojih razredih. Toda zastavlja se vprašanje, ah lahko prednost ohranita? Mick Doohan (honda) nadaljuje svojo pot tam, kjer jo je lani končal. Na vseh dirkališčih je potolkel svoje tekmece, kloniti je moral le tam, kjer je sam napravil napako. V Le Mansu sta z Alexom Crivillom dokazala premoč njunih hond, saj sta tekmece pustila daleC za seboj. Naj-vecje presenečenje v Franciji je bila vrnitev forme Luče Cadalore (ya-maha). Mali Italijan se je že v Assnu bojeval z nastavitvijo motocikla, na domači dirki v Mugellu pa je psihično povsem klonil in pristal na 12. mestu. »Imamo velike težave s prenosom teže. V Asnnu smo imeli težave s prenosom na prednje kolo med zaviranjem. To smo nekako popravili, toda potem se teža ni prenašala tako hitro nazaj na zadnje kolo, kot sem želel,« je o težavah spregovoril Luca, ki nedvomno potrebuje dobre izide. Po »paddocku« so se namreč že razširile govorice, da odnosi med njim in moštvom Roberts niso najboljši ter da si Luca že išCe novo moštvo. Največkrat so ga omenjali v kombinaciji z Lucky S trike Suzuki, Čeprav se Scott Russel (za- menjava za Kevina Schvvantza) ne želi vrniti med »superbikerje«, ampak želi ostati med motocikli. Za Cadaloro naj bi se zanimalo tudi moštvo Pirelli Honda, kjer trenutno kraljuje Loris Ca-pirossi. Toda slednji ni navdušen nad morebitno okrepitvijo moštva. V dosedanjem prvenstvu je bil najveCji tekmec Doohanu v lovu za naslov Daryl Beattie, ki bo po padcu v Asnnu, kjer si je zlomil ključnico, za VN Anglije povsem nared. Kljub vsem nevšečnostim je v Le Mansu osvojil tretje mesto in bo v Doningtonu Doohana še bolj napadal. 250 ccm: Bo Biaggiju uspelo prekiniti ukleti niz Doningtona? VN Anglije je bila do zdaj najmanj uspešna prav za branilca naslova prvaka v razredu do 250 ccm Maxa Biaggija (apri-lia). NajveC, kar je tu dosegel, je 6. mesto. Toda letos je Biaggi že zmagal na dirkališčih, kjer doslej ni imel sreCe. »V Doningtonu mi nikoli ni šlo dobro, Čeprav mi je dirkališče všeč. Motocikel in jaz sva skupaj odličen tandem, zelo močna sva. Haradova yamaha je mogoče lažje vodljiva skozi zavoje, toda tudi mi nismo daleč zadaj in smo hitrejši na ravninah,« pravi Biaggi. V prvenstvu mu je tik za petami Tetsuya Hara-da, toda Japonec se je poškodoval, tako da na Nizozemskem ni mogel tekmovati, v Franciji pa ni bil popolnoma prl" pravljen. Ralf VValdman11 je v Franciji pokazal, da ga nikakor ne smem0 prezreti, saj je enkratno ugnal Biaggija. Dirkališč® v Le Mansu je še enkra pokazalo, da ne ustreza aprilii. Tu so v prednost1 2 motocikli, ki lahko nezn° pospešujejo iz poCasnin zavojev. 2e nedeljsk® dirka pa bo pokazala, C® je bila VValdmannova honda hitrejša predvsem na kratkih ravninah in dolgih zavojih Le Mansa> ali pa bo dovolj hitra m bo premagala BiaggijeV° aprilio tudi v zaviranju na Donington Parku. Doslej je potekala sez° na bolj ali manj po na°r tih, toda prav Doningt01! je dirkališče, ki l°c/ dirkače od velikih m°) strov. Tako bo še enkra potrdil, da je dirkanje na njem izredno zanimiv°’ dirka pa bo prav got°v® polna presenečenj. (MAm Sprememba datuma dirke za VN Avstrahj® Motociklistična dir^ za veliko nagrado Avstr® lije leta 1996 ne bo v® meseca marca, kot je 01 do zdaj v navadi, amp3 4^ 13. oktobra. Minister z_ šport Novega Južnega W® lesa Gabrielle Harrison ) ^ povedal, da je do spr®^ membe prišlo zato, da s motociklistična dirka VN Avstralije ne bi d tumsko pokrivala z dir formule 1 v Melbournu dirko serije indy v Suri® Paradisu, ki sta napov dani za marec 1996. m toristi bodo tako za vel nagrado vozili 13. okto 1996 v Sydneyu. ŠPORT Petek, 21. julija 1995 ROLKANJE / DP V REBER n Mateja Paulina (Mladina) še drugič prvakinja Njen brat Aljošo po je med naraščajniki zasedel 15. mesto Zmagi na državnem Prvenstvu v Montebel-hmi je Mladinina rolka-dca Mateja Paulina (na sliki) dodala še en državni naslov. Poštarje namreč državna prvakinja v reber. Naslov najboljše v Italiji med najmlajšimi si je prislužila na italijanskem prvenstvu v ^errayesu pri Aosti, proga (dolžina 1, 5 km) je bila zelo naporna in selektivna. Predstavnica Idladine pa je bila zanesljivo najboljša s časom 7 minut in 32 sekund, saj je drugouvrščena Fe-derica Buenza (Sporting Club Angrogna) pri-rolkala na cilj z več kot arinuto zamude (8:55, d), tretja pa je bila Evelin Bondon (Comunita Cervino) s končnim ča- som 9:26, 0. Kriška Mladina je na tej tekmi, zaradi velike razdalje in s tem v zvezi, zaradi velikih stroškov, nastopila le z dvema predstavnikoma, z Matejo in z njenim bratom Aljošo, ki je v kategoriji naraščajnikov osvojil 15. mesto. V tej kategoriji pa je zmagala Dennis Brunod (Comu-nita Cervino). Tekmovanja v Ver-rayesu se je udeležilo 23 društev in glede na to, da je Mladina nastopila le z dvema zastopnikoma, lahko rečemo, da je 14. mesto na ekipni lestvici lep rezultat. Ekipna lestvica je bila namreč naslednja: 1. Comunita Cervino 962; 2. Bassano 681; 3. Barzio Valsassi-na 558; 14. Mladina 67. FABIO RUZZIER Namesto nastopa naSPvBuffalu najboljši čas na svetu v Bergamu Naš hitrohodec v odlični formi Ameriški Buffalo je v teh dneh prizorišče svetovnega prvenstva v atletiki za veterane, na njem pa zal ne sodeluje aktualni svetovni prvak v hitri hoji v kategoriji od 40. do 44. leta Fabio Ruzzier, ki se zaradi pomanjkanja ustrezne sponsorizacije ni mogel udeležiti oddaljenega gostovanje v Združene države Amerike. Potrkal je na marsikatera vrata, a zaman. Za nastop veterana, pa čeprav svetovnega prvaka, očitno ni zadostnega zanimanja. Da bi bil Ruzzier tudi v Bufialu kos svoji nalogi in imidžu, ki si ga je pridobil na zadnjem SP na Japonskem, je naš hitrohodec dokazal tudi na svojem zadnjem nastopu v kraju Bolgare blizu Bergama, kjer je bilo v okviru tamkajšnjega športnega praznika mednarodno tekmovanje v hitri hoji na razdalji 10 km. Tekmovanja na krožni progi v središču mesta se je udeležilo mnogo tekmovalcev iz Italije in Švice, med njimi več elanov vojaške državne reprezentance. Ruzzier je v ostri konkurenci mladih tekmovalcev zasedel več kot častno 9. mesto (ni treba niti izpostaviti dejstva, da je bil daleč najboljši med over 40), kar pa je najpomembnejše - s časom 41 minut 38 sekund 7 desetink je za sedem sekund izboljšal dosedanji najboljši rezultat na svetu med veterani, ki je pripadal Rusu Semjonovu, Ruzzier je torej v tem času res izredno dobro pripravljen in skoraj nobe- nega dvoma ne more biti, da bi bil na svetovnem prvenstvu tudi letos pometel z vsemi svojimi nasprotniki. Kdo ve, ah bo tudi ta rezultat pomagal Ruz-zierju, da pride do pokrovitelja, ki bi mu vsaj delno pomagal pri njegovih prizadevanjih, da sodeluje na evropskih in svetovnih prvenstvih za veterane. ' »Za nastop v Buffalu bi mi zadostoval poldrugi milijon lir pomoči. Nisem prosil za večjo vsoto. Saj bi dal tudi iz svojega žepa, a raje varcujem za nastop na prihodnjem SP, ki bo januarja leta 1997 v Južni Afriki,« pravi Ruzzier, ki po osmih letih zapušča rimski klub Marda club Lazio centra, od katerega že od maja meseca ne prejema več niti lire za kritje stroškov za svoje nastope, potem ko mu je klub lani v bistvu omogočil nastop na Japonskem. Toda predsednik Lazio centro je nič manj kot Giulio Andreotti in odkar Andreotti ni več to, kar je včasih bil, so se sponsorji rimskega kluba drug za drugim stopi-li kot sneg na soncu... Ruzzier, ki je pred tremi leti na državnem prvenstvu z uvrstitvijo na 6. mestu na razdalji 50 km, dokazal, da je tudi med člani vse prej kot za staro šaro, bo prihodnjič nastopil 19. avgusta v švicarskem Vverdonu, kjer bo mednarodni Grand prix. Tedaj se bo predvidoma srečal tudi z udeleženci SP v Bufia-lu. Koliko jih bo pustil za sabo? (ak) KOŠARKA / PO KONCU PRESTOPNEGA ROKA B LIGE Jadran zaenkrat 0K, ni pa še dovolj... Calavita velika okrepitev, žal pa ni Budina Oberdan edini play - Novosti novembra? Z »boom« vestjo o prihodu Joeja Calavite se je tudi za Jadran Tkb končal prestopni rok pred pričetkom prvenstva B lige. Moštvo se je, vsaj na papirju, nedvomno okrepilo, ostaja pa odprto vprašanje drugega play-makerja, ki bi vsaj občasno priskočil na pomoč Deanu Oberdanu. Zal vsi napori, da bi se v slovensko košarkarsko okolje vrnil tudi Jan Budin niso obrodili uspešnega rezultata, saj Jan ni sprejel vseh pogojev, ki jih je postavljalo milansko društvo in sicer, da bi se v naslednji sezoni ponovno vrnil na profesionalno pot in sprejel najboljšo ponudbo, ki bi se predstavila klubu. Vodstvo Jadrana kljub temu še ni obupalo in si prizadeva, da bi si zagotovilo Jana v no- vemberskem prestopnem roku. V obratnem primeru bi morah nujno potrkati na druga vrata, saj v tako zahtevnem prvenstvu ni mogoče igrati le z enim samim organizatorjem igre. Kaj pa če zboli ali se poškoduje? Pod Jadranovo streho se je, po nesrečni enoletni izkušnji v B ligi z Italmon-falconejem (ni igral zaradi hude poškodbe kolena), vrnil tudi Kristjan Rebula, ki pa bo sposoben za igro šele čez nekaj mesecev. V okviru sodelovanja med našimi večjimi društvi, bodo tudi letos branili Jadranovo zastavo Borovi igralci David Pregare, Stefan Samec in Dean Oberdan (pol njegove registracije je še v Borovih rokah). Jadran se je v zameno obvezal, da bo, ko bo to mo- HOKEJ NA KOTALKAH Himir Alpe Adria jutri in v nedeljo na Opčinah Societa hockey Trieste in SD Polet sta skupna organizatorja dvodnevnega turnirja Alpe Adria v hokeju na kotalkah, ki bo jutri in v nedeljo na Pole-tovem kotalkališču na Opcmah v Repentabrski ulici. Na turnirju bodo sodelovala mladinska in članska moštva iz dežel Alpe Adria. V članski konkurenci bodo nastopila moštva Bavarske, Koroške, Slovenije in FJK, v mladinski pa Hrvaške, Koroške, Veneta in FJK. V jutrišnji uvodni tekmi med člani ob 10. mi se bosta spoprijeli moštvi FJK in Slovenije. Jutri bo na sporedu sedem tekem, v nedeljo pa jih bo še pet. Nagrajevanje bo predvidoma okrog 18. ure. Spored, jutri: 10.00 FJK - Slovenija (Senior); 11.00 FJK - Veneto 0unior); 12.00 Hrvaška - Koroška (J); 14.00 FJK - Koroška (S); 15.00 Slovenija - Bavarska (S); 16.00 FJK - Hrvaška (J); 17.00 Veneto - Hrvaška (J). Nedelja: 10.00 Slovenija - Hrvaška (S); 12.00 Hrvaška - Veneto (J); 14.00 Bavarska - Koroška (S); 15.00 FJK - Koroška (J); 17.00 FJK - Bavarska (S). goče, finančno podprl delovanje svetoivanskega kluba na mladinskem področju, saj se število Borovih minikošarkarjev veča iz sezone v sezono. Brez zapletov se je iztekel tudi pogovor med Jadranom in beneškim klubom Reyer o novem posojilu Borisa Viteza, Sandi Rauber, Christian Arena in Marko Hmeljak pa so že itak last naše združene ekipe. Trener Andrej Vremec ima torej na voljo točno deset igralcev, vključno z mladincem Borutom Klabjanom (v postavi mora biti tudi en igralec letnika 1976), do zadnjega pa so Jadranovi odborniki skušali prepričati Stefana Persija, da bi se vrnil v B figo, a zaman. Pred njim se je vabilu odrekel tudi Ivo Emili. Ce pomislimo, da se je Michel Grbec vrnil k Bom, kjer bo gotovo imel več možnosti, da igra, da se bo Kristjan Rebula šele čez nekaj mesecev lahko lotil aktivnosti in da je Marko Hmeljak na novemberk-sem seznamu za služenje vojaškega roka, je jasno, da trener, predsednik in odborniki Jadrana Tkb še ne morejo povsem mimo spati in da bo v dodatnem prestopnem roku moralo priti še do nekaterih novosti. JADRAN 95/96 Playmakei - Dean Oberdan. Branilci - David Pregare, Boris Vitez, Marko Hmeljak Krila - Christian Arena, Kristjan Rebula, Stefan Samec. Centri - Sandi Rauber, Joe Calavita, Borut Klabjan. Trener - Andrej Vremec. TENIS / GAJINI TENISACI NA VEC FRONTAH r-|NABREŽINA / REKORD ALi NE? Aleš Plesničar se v Ortiseiu ni prebil v 3. kolo Borut Plesničar v polfinalu trofeje »Godina« Igor Štoka med neklasificiranimi igralci žanje lepe uspehe - V San Vitu izgubil le v finalu v teh dneh zapo-. Aleš Plesničar je a turnirju v Ortiseiu po zmagi v v°dnem kolu proti B-kategorniku ahiju moral v drugem kolu priznati Pfeinoc Tržačana Ruzzierja (Cl), ki je faagal s 6:2, 6:3. Plesničarju ostaja ., oscenje, da je na tem turnirju pr-1C v svoji karieri premagal drugoli- , Kajini tenisači so „ eui na več frontah Na turnirju za C-kategornike za tro-e]o »Godina«, ki se odvija na te-^kih igriščih TG triestino na Pa-riCah, pa se je Borut Plesničar že Justil v polfinale, čeprav je doslej uigral le en dvoboj. Borut, ki je na etn turnirju tretji nosilec, je bil v vodnem kolu prost, v osmini finala !pS 6:4, 7:5 premagal Schvveigerja 3), četrtfinalni dvoboj pa je njegov sasprotnik in klubski tovariš Monte-p.Uo predal brez boja. Danes se bo . esničar pomeril s prvim nosilcem . 6vo, proti kateremu je na Gajinem fanirju »Start šport« izgubil v četrtfi-‘u. Tokrat upa, da ga bo premagal, j triindvajsetletni Igor Stoka si je v tosnji sezoni za cilj zadal, da se iz Uožice neklasificiranih igralcev pre- bije v C- kategorijo. Vse kaže, da se mu bo želja tudi izpolnila, saj se je na nedavnem turnirju v Brugneri prebil vse do polfinala, kjer ga je izločil prvi nosilec Iseppi, na svoji poti pa je premagal kar tri C-kategornike. Zelo dobro se je Stoka odrezal tudi na turnirju za neklasificirane igralce v San Vitu al Tagliamento. Ze v osmini finala je s 7:5, 6:2 premagal 6. nosilca Tesolina, za največ j e presenečenje pa je poskrbel v četrtini finala, ko je s 6:0, 6:2 premagal glavnega favorita, prvega nosilca Pila. V polfinalu je po hudem boju in skoraj treh urah z 2:6, 6:2, 7:5 odpravil še Santarosso. Finalni dvoboj proti drugemu nosilcu Pie-trantoniu je bil na sporedu še istega dne. Preutrujeni Stoka ni mogel pari-rati udarcem svojega nasprotnika, ki je svoj polfinalni dvoboj osvojil tako-rekoč z levo roko in je bil torej še povsem svež. »Prepričan sem, da bi osvojil tudi ta dvoboj, a sem bil preutrujen in sem se moral praktično že vnparej predati,« je dejal Stoka, ki pa je bil lahko z razpletom turnirja vsekakor zadovoljen. Igor Štoka se letos poteguje za prestop v C kategorijo Jutri... in v nedeljo 24 ur odbojke na Sokolovem igrišču Pred več leti so se v Gorici vpisali v Guinnesovo knjigo rekordov s 24 urami dolgo košarkarsko tekmo, v soboto ob 20. uri bodo tak maraton, tokrat odbojkarski, začeli na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini. »Res se nismo pozani-mali, če so kje že opravili tak podvig, tudi ker je do pobude prišlo takorekoč naključno. In če bi igrah 24 ur? Tako smo začeli o tem resneje razmišljati,« nam je dejala ena izmed pobudnic Tanja Masten. Kako pa se bo nenavadna tekma odvijala? Vpisanih ekip je dvanajst, razdeljene pa bodo v dve skupini, rdečo in modro. Vsaka ekipa bo igrala trikrat po eno uro: na koncu bodo proglasili zmagovalno skupino ter tudi ekipi, ki sta dosegli največ in najmanj točk. Vsaka ekipa lahko ima največ deset igralcev, menjave pa so proste. Na katere težave se naleti pri organizaciji take tekme? »Velik napor moramo opraviti iz čisto praktičnega vidika, saj so v vpisnini vključeni večerja, zajtrk in kosilo, ob tem pa še majčka. Za prenočevanje nismo poskrbeli, vsekakor imajo tekmovalci možnost, da si okoli igrišča postavijo šotore. Upajmo v lepo vreme, sicer se bomo morah preseliti v telovadnico. Dodatna težava je v tem, da so nekatere ekipe sestavljene iz aktivnih igralcev, nekatere pa so čisto rekreativnega značaja. Zato bomo spored uredili tako, da bodo močnejši igrali med sabo in da bosta skupini kolikor toliko izenačeni.« RAI 1 SčJ RETE 4 Jutranja oddaja Unomat- Nan.: Tre nipoti e un tina, (7.00, 7.30, 8.00, maggiordomo 8.30, 9.00) dnevnik Nad.: Manuela, 8.3011 di- Nan.: Očetov pes sprezzo, 9.35 Rubi, 10,30 Film: Indomabile (pust, La donna del mistero 2, ZDA ’88, L T. Burlinson), 11.15 Senza peccato, -vmes (11,00) dnevnik 12.20 nan. La časa nella Poletna oddaja Verde prateria, vmes (11.25, mattina estate 13.30} dnevnik Vreme in dnevnik Nad.: Sentieri Nan.: Gospa v rumenem Film: 11 cardinale Lam- Dnevnik bertini (zgod., It. ’34) Film: Quella strada chia- Nan.: Donne pericolose mata Paradiso (biog., Fr. Aktualno: Punto di svol- ’92, i. O. Sharif, C. Gardi- ta, vmes (19.00) dnevnik nale, 2. del) Film: Toto contro i quat- Mladinska oddaja Solie- tro (kom,, It ’63, i. Toto, tico, vmes risanke A. Fahrizi, Macario) Nan.: Dinozavri Film: Sette note in nero Danes v Parlamentu (dram., It. ’77, i. J. Dnevnik, nato informa- 0’Neil, M. Porel), vmes cije o prevoznosti cest (23.30) dnevnik Nan.: Alf Pregled tiska Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in šport Nan.: Hitchcock , 1.45 L’ nomo da sei milioni... Film: Zulu (vojni, VB ’64, i. S. Baker, M. Cai- ne], nato videoigra Gene-j is! CANALE5 rale per una sera Dnevnik, horoskop in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Umetnost sodi zgodovini Aktualno: Sottovoce Variete: Canzonissima Na prvi strani, 8.45 Vodic Parlamenta Film: 11 segreto della piramide d’ oro (pust., ’88) Una bionda per papa Aktualno: Forum ros Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani % f RAI 2 B Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Im Nan.: Pappa e ... ciccia, 15.30 La tata V kraljestvu narave Otroška oddaja, vmes ri- Dok.: Tisoč umetnin sanke in nanizanka Nad.: Atto d’ amore Kviza: Ok, il prezzo e Variete za najmlajše giustol, 19.00 La mota Quante storiel, risanke della fortuna Nan.: Lassie, 9.55 Saran- M«Mi Dnevnik TG 5, vreme, no famosi, 10.45 Faber 1' 20.25 Paperissima sprint investigatore Nad.: Beautiful TG2-33,11.45 dnevnik Dnevnik Nad.: Quando si ama Variete: Maurizio Costan- Dnevnik in vreme zo Show, vmes (24.00) Variete: Quante storie Di- dnevnik sney, risanke Sgarbi quotidiani Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik Nan.: La grahde vallata # ITALIA1 Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Otroški variete Šport in vreme Nan.: Le strade di San Sereno Variabile Francisco Nan.: Hunter Odprti studio Dnevnik in Spori Spori studio Risanke: Go-Cart Variete za najmlajše Variete: Vita da caai (vo- Film: Yesterday 2 - Va- di Jocelyn) canze al mare (kom., It. Dnevnik in vreme ’85, i. J. Gala, E. Giorgi) Šport: boks, Pema-Picci- Nan.: Magnum P.L, 18.00 rillo (IP v superlahki Tarzan kat.), 1.C5 jadranje, 1.30 tm Variete: Bravissima SPS v sabljanju rosj Nan.: Miami Beach Proza: Bači perduti ((’58) Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere M. RAI 3 H Film: Robocop (fant., ZDA ’87, i. P. Weller, Nancy Alton) Variete: Fanzine 8.30 Jutranji dnevnik, Aktualno: Fatti e misfatti informacije Nan.; Monty Python the Videosapere: Turčija, Flyin Gircus 9.00 BIS, 11.00 Poto- Italia 1 spori vanje po Italiji Variete: Bravissima Dok.: Divja narava Dnevnik Film: 11 dito piu veloce del West (vestern, ZDA # TELE 4 ’68, i. J. Garner) Discesa nelle tenebre - Deželne vesti, dnevnik 19.30, 22.25, 0.25 Šport: mali nogomet, Dogodki in odmevi 15.00 Tour de France TSm Film: Le vocibianche Film: La figlia di Nettu- UJg Nad.: Carolina no (kom., ZDA ’49) Vreme, dnevnik, deželne vesti Tour de France ($) MONTECARLO Film: Sotto la cenere (krim., ZDA ’90, i. M. Pare, M. Mara, B. Starr) M 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Chi V ha visto? Dnevnik, 13.30 Šport Dnevnik, deželne vesti gMjlj Tour de France Film: In compagnia dei Variete: T.R.I.B.U. lupi (pust, VB ’84} ros Nogomet: Pokal Amerike Dnevnik, pregled tiska , gjjafu Festival it. rocka: Specia- kultura in vreme le Arezzo Wave 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Filip Dnevnik ST SLOVENIJA 1 Pet otrok in Škrat, zadnji del angleške nanizanke Moja enciklopedija živali MTV Unplugged: Midnight Oil Že veste, ponovitev , Poročila, VS Film tedna, ponovitev Tema v Talinu TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 29. oddaja Pasje mesto, 25/31 del kanadske risane nanizanke Fallerjevi, 23. del nemške serije Risanka TV dnevnik 2, vreme, Šport Štiri oči, ameriški film Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme, šport Šport Sova 22.20 23.50 23.40 Brooklynski most, 16/22 del ameriške nanizanke Najboljša je prihodnost Gangster, 17/22 del ameriške nanizanke Streli na Vinnija Brane Rončel izza odra, ponovitev fr SLOVENIJA 2 12.30 12.45 Forum Strta srca H, ponovitev, 6. dela nanizanke Omizje, ponovitev Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev TV dnevnik 1 Regionalni studio Koper Znanje za znanje, Učite se z nami Govorica živali, angleška dokum. oddaja Malibujska cesta 2000, zadnji del nanizanke Podmornice: Jekleni morski psi, 2/4 dokumentarne avstralske nadaljevanke Slovenski glasbeni dnevi Capppelia Istropolitana Bratislava, 1. oddaja Soba v mestu, francoski film A KANALA Ponovitve A-shop, Spot tedna, GMT Spot tedna, A-shop November man, ponovitev filma Vreme, risanka LuC svetlobe, 473. del Pozitiv + Obalna straža, 16. del Vreme Teden na borzi Highlander II, ameriški film Vodnik za zaljubljene, 8. del ameriške nanizanke Učna leta, 21. del Pred poroto, ponovitev Živeti danes, ponovitev §t Koper 16.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.30 21.30 22.15 22.30 22.55 Euronevvs Slovenski program: Poletni studio 2 Primorska kronika TV dnevnik Robert Frank, dokumentarna oddaja Srečanje z zgodovino, avtor Ezio Guiricin Gapodistiria jazz, 1. del TV dnevnik Ameriški avtorji, Jack London pesnik in pravi Američan Leteči zdravniki, nanizanka ESMP Avstrija 1 Neptunova Odiseja, kanadski film Fračji dom Mila Superstar j Smrkci Sanjski kamen Ko so živali zapustile gozd Kremenčkovi Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija Ženska njegovih sanj Macgyver Madona Shašno prijazna družina Zlata palača Prijetna trojica Dedek je najboljši Pri Huxtablovih, ameriška serija Pogledi od strani Nebeški ljubimec, ameriška komedija, 1988 Igrajo: Mary Stuart, Christopher Mcdonald Režija: Emile Ardolin Umor na gimnaziji, ameriška kriminalna komedija, 1987 Igrajo: Loren Dean, Arliss Howard, Seymour Cas-sel in drugi Režija: Martha Coolidge Cas v sliki Načelo užitka, britanska erotična komedija, 1991 Strašno prijazna družina, ponovitev Dobrodošli v Avstiji, ponovitev Intimna sovražnika, francoska psihološka kriminalka, 1987 niMF Avstrija 2 13.00 13.10 14.00 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.15 22.00 22.30 23.00 03.30 05.45 Čas v sliki Tekmeca, Zajfasta princeza Pravica do ljubezni Dr. Trapper John Vzpon Umor, je napisala Smrt legende Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Šport Stari Žrtvi Dr. Stefan Frank Dr. Frank in samomorilec Čas v sliki Modern times, oddaja o znanosti Lahka atletika Schubert na popotovanjih glasba Franza Schuberta Slike iz Avstrije Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18,00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Po-slovnre informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30-Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. 11.00 Med vrsticami 11.30 Aktualnosti; IŽ.O^ Ballo e bello; 13.00 Gla' sba po željah; 14.00 Turi' stična odd.,'14.50 Singl® tedna; 15.00 DiscoteCti sound; 16.00 Modri val: 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15. 7.15, 10.15, 13.15- 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7,35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam dane5- 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15,15 RGL ko-mentira in obvešča: 16.10 Spoznajmo se: 17.00 Nemščina; 18-30 Evropa v enem tednu: 20.00 Rock; 1.00 RGLžur- Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Countr/ glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12;00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Ital. komorne kantate; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Odlomki iz Prodane neveste; 19.30 Kje poleti ustvarjajo; 21.00 Londonski poletni festival; 23.05 Igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,96,4,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10,30, 13.30.14.30.19.00 Poročila; 12.30, 17.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Od vrha do dna; 9.45 Za in proti; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba; 21.00 Glasbeni izbor; 24.00 Nočni. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly: Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutt': 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pf®' gled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12-3° Osmrtnice, zahvale; 13-03 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19-30 Večerja za dva. Radio Maribor 6.00 , 8.00 , 9.00, 10.00' 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00 Poročila; 17.00. 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiskd: 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 infoservis; 12.'° Mali oglasi; 13.05 Kadof boš na rajžo šel; 14.OO Osmrtnice, obvestile-15.10 Kmetijski nasveti: 15.30 Dogodki in odmevi- 16.00 Želeli ste; 17-30 Osmrtnice, obvestilo- 18.00 Skriti kotiček; 19.3° Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni Pr- Radio Študent 0.00 Radio Kaki; M-OO Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF; 17.00 Enciklopedija; 19.00 Tolp0 bumov; 20.00 DigitaH11 odtisi; 22.00 Idealna godba Ičota Vidmarja. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik,^,00, 10.00, 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmeS Koledar; SiO Deželn0 kronika; 8.10 Afer° Hreščak v tržaške0' občinskem svetu; S-0® Glasba, vmes Pravljični kotiček; lO '® Trieste Prima 1994; D'3 Odprta knjiga: Moja Kioska (K. Kjuder, 11.); 12.0)1 Stari časi družabnost1-12.40 KZ Slov. madrigalist^ 13.45 Števerjan 95; l^-O0 Deželna kronika; 14.10 R lozofi in literati; 14.30 50° mušic 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Deželna kronika; 17.10 Klasični album: L. van Beethoven^ 18.00 Kulturni dogodki: 18.30 Glasba za dobro voljo; 19.20 Napovednik Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Porodi; la; 10.00 Matineja; l7.°u Izmenično Venus in R°z poke časa in življenjo. 18.15 Over noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. J VK NAPOVEDI PRIREDITEV Petek, 21. julija 1995 SLOVENIJA UUBUANA cafe teater julija ob 21. uri: Marta Zore, Damja-aa GolavSek in Alenka Godec s triom: J°že Hauko-bas,MiSo Gregorin-bobni in ^ilan Juvan-klavir. 24., in 26. julija ob 21. uri: G. Ver-opera TRUBADUR. Koprodukcija: ^sstival Ljubljana, Landes Theater Sal-zburg, Arena di Verona in Hrvaško na-todno gledališče Ivana pl. Zajca, Reka. ^skor je vsa španska dramatičnost v svojem ^stvu dramatika usode, se temu ni mogel opreti tudi G. Verdi v svojem Trubadurju. S Pdmesjo ciganske krvi v zgodbi Trubadurja Plačuje davek trdoživemu ljudskemu vero-Vanju, »da se pot prelite krvi mora prehodi-P do konca«. Ljudska, ciganska vera pa je tiranska že v primeri s čudežno predestinaci-i° vsa zemeljska, konkretna, oprta na mit kr-vb ki se ni zamrl. V Trubadurju predstavljala taisti življenjski nagon, ki kolje v človeku ^ Zemlji, Grof Luna in Azucena. Cankarjev dom julija ob 20. uri: OB LETU OSOREJ: Režija Bens igrata Polena Vetrih in ho Ban LUTKOVNO GTKDAT.TSGE LTUBLTANA V času od 21. do 30. 7. se bomo udeležili osmega mednarodnega lutkovnega festivala FESTIVAL INTERNACIONAL DE TEATRO, MERICO 95' v Mehiki. CELJE PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV V SEZONI 95/96: VELIKI ODER: 1. Drago Jančar: HAL STAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 3. W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer 4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL IZOLA Dvorišče OS Danteja Aligherija v Izoli vas vabi 23., 24. in 26.7. 1995. ob 21.30 na Črno komedijo DuSan Mlakarja SELITEV. Na sliki : KLOVNI KLOVNI Sobota 22.7.1995. v Izoli ob 21.30, Fri-derich Karl VVaechter/Milan Dekleva. Slovensko mladinsko gledališče, 1995, komedija Klovni, režija: Eduard Miler, igrajo: Janez Škof, Olga Kacijan idr. Milerjevi klovni so ustvarjalni dialog s Klasičnimi klovnskimi točkami Trista-na Remyja, s Solo za klovne Friedricha VVaechterja in s Klovni Milana Dekleve. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich "lednarodni festival operete 1995 latri, 22. t. m., ob 20.30 bo na sporedu pre-'alera operete »Sissi« Fritza Kreislerja. Diri-ieUt Guerrino Gruber, režija Gino Landi. ,°daja vstopnic za vse predstave pri blagaj-a* Dvorane Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00-21.00. Grad sv. Justa V torek, 25. t. m., ob 21.30 nastop rock sku-Pttie Mau Mau. Prodaja vstopnic pri UTAT v asazi Protti. ’ Primeru slabega vremena bo koncert v gledišču Miela. pijieuA ^ °staja Topolove Ja tri, 22. in v nedeljo, 23. t. m. Praznik sv. Jakoba; v Liesi «Senjam beneške pesmi«; v Modicu razstava »Benečija v miru in vojni«. VIDEM Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Toto, dal variete al cinema (1917-1945)« ; Trg Matteotti: jutri, 22. t. m., ob 18.30 folklorna predstava; Univerzitetni park: do 30. t.m. gledališka predstava »Verso Tebe«. ŠTANPREŽ Na dvorišču Kulturnega doma »A. Budal« (Ul. Montello 9) bo v Četrtek, 27. t. m., ob 21. uri poletna gledališka predstava »Srečanje« tržaškega avtorja in režiserja Marija UršiCa. Nastopata Miranda Caharija in Livio Bogateč. Za rezervacijo in informacije: Kulturni dom Gorica (Ul. Brass 20) - tel. (0481) 33288). KOROŠKA 99B1ŠE: v Gradu jutri, 22. t.m., ob 18.00 -^lv žav za otroke s skakanjem, jahanjem na Ponijih; ob 20.00 - Glasba s plesom. J-SSRCE: pri Florjanu bo jutri, 22. t. m., ob i -OO - Predstavitev monografije »Osem štorij Vogrc«. pri Radišah bo v nedeljo, 23. t. m., ob uri tekma koscev. 2ITARA VAS: v Ljudski soli prireja SPD Trta v nedeljo, 23. t. m., ob 20.30 poletni koncert. BILČOVS: pri Kosarju na Gori bo v soboto, 29. t. m., ob 20.30 koncert. Nastopili bodo »Klapa Trogir« iz Splita, »VVilli-Agaton-Trio« in »VaSCani pojo«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželena oz. prednostna tematika je boj Proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stripi nai bodo v izvirnem jeziku, s priloženim Prevodom v angleščino ( za podnapise ). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo Prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, trjihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, Katerih dela bodo objavljena, bodo preje-1 tri brezplačne izvode. Načrtujejo pa tuni razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki Pn bodo po razstavi vrnili. Rok za odda-jn je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pri-Prsom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak 0rek in četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061 / 319 662. PLESNA KOLONIJA PIRAN Plesna kolonija je namenjena vsem plesalcem, pedagogom in ljubiteljem plesne umetnosti, ki so starejši od 10 let. Program vsebuje: balet, sodobno plesno tehniko in jazz. Vodil jo bo gospod Igor Jelen. Kolonija se začne v ponedeljek, 21. avgusta in se konča 29. avgusta. Informacije in prijave: Studio za ples Celje, tel. 063 /453 440 IfURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA %r ^tusei di sera« (VeCer v muzejih) torek, 25. t. m., ob 20. uri bo v Mestnem y5zeju italijanskega risorgimenta (Ul. i vtXV Maggio 4) predavanje dr. Tullie Cata-Sledilo bo predvajanje filmov »I Mille di Garibaldi« in »11 soldatino di piombo«. V torek, 1.8., ob 20. uri bosta v Rižarni predavala dr. Tullia Catalan in dr. Stefano Fat-torini. Sledila bosta filma »L’uomo del ban-co dei pegni« in »11 Grande Dittatore«. Danes, 21. julija, bo ob 20.30 v Križankah Verdijeva opera TRUBADUR SLOVENIJA XXV. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE V torek, 25. julija 1995, ob 20. uri bodo nastopili skupina KVARTA. 25. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL KONCERTI GROBLJE V NEDELJO, 30. JULIJA 1995. OB 20. uri v baročni cerkvici sv. Mohorja in sv. For-tunata. VERINA, MAJA BLAGDAN, MASSIMO SAVIČ, MATEO CETINSKI. PIRANSKI GLASBENI VEČERI Danes, 21. julija 95 ob 21.00 v Križnem hodniku v Piranu PIRANSKI GLASBENI VEČERI, CAMERATA SLOVENICA, Primož Novšak- violina, Mile Kosi- viola, Ciril Škerjanec- violončelo, Ivan MarkoviC-kontrabas. Program: Schubert, Dvoržak, Beethoven. AVDITORIJ PORTOROŽ Sobota, 22. julija 95, ob 21.00 AVDITORIJ Portorož- letno prizorišče, KONCERT ZABAVNE GLASBE: CRVENA JABUKA, SE- PETKOVI VEČERI KOMORNE GLASBE NA BLEDU Danes, 21. julija ob 21.30: cerkev sv. Martina: Krunoslav Cigoj, tenor in Darijana Blače, klavir. LJL k SLOVENIJA FJK MODERNA GAIERUA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji. V Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER bo v nedeljo, 23. julija 1995. (ob ll.uri), organiziral javni vodstvi po 21. mednarodnem grafičnem bienalu v ljubljanski MODERNI GALERIJI. Na sliki: Hisao Demise: (Japonska). Osebni pogled '94, POLDAN, 1994, barvni kseroks. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta. MESTNA GALERIJA Mesini tro 5 nek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Gotika v Sloveniji; svet predmetov NOVO MESTO MALA DVORANA DOMA KULTURE Na ogled je razstava grafik dijakov Mestne šole za slikarstvo. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 PIRAN Razstava akademskega slikarja GALEBA BAIEEA na ogled do 4. avgusta. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA Razstava avstrijske umetnice KIKI KOGELNIK je na ogled do 14. avgusta MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno - informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA. GAIERUA AVLA. Tiq republike 2 Razstava slik JOŽETA HORVATA - JAKIJA in GORANA HORVATA, na ogled do 5. avgusta. GAIERUA EGURNA. Gregorčičeva 3 Razstava slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICOEJA je na ogled do 29. julija. NARODNA GAIERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nasta- Razstava slik KLAVDIJA PALČIČA je na ogled do 31. julija. NOVA GORICA Mali muzej L svetovne vojne Banjške vsak dan od 16.00 do 21.00 ure, sobota, nedelja od 12.00 do 21.00, v sredo zaprto. SNEŽNIK FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosen-quist. Muzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in Vera VVagner« (Ul. del Monte 5) Do 31. t.m., je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti Ane Frank. Miramarski park-KonjuSnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta-vio Bomben. Grad sv. Justa-Bastione fiorito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kunsterlerische Positionen aus VVien«. Umik: od torka do sobote 10.30-12.30,16-19. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e ffattali». REPEN V Kraški hiši je na ogled razstava lesnih izdelkov Mirka Guština. Umik: ob delavnikih 18-22, ob nedeljah in praznikih 11-12.30,15-18. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroni-nijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini Soče in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA________________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10); odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter VVeihs. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov Wer-nerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. TRST Trg Unita Koncerti na trgu: V ponedeljek, 24. t.m., ob 20.30 koncert mestne godbe G. Verdi, ki jih organizira gledališče Verdi v sklopu mednarodnega festivala operete. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 21. t. m., ob 20. uri koncert dna Baldini. Na programu Paganini in Krei-sler. Danes, 21. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »Buonasera signor Lebar e bentornato a Mira-mare« v italijanščini. »On Air« (ex Princeps) Danes, 21. t. m., ob 22.30 bo v lokalu On Air na obalni cesti na Grljanom koncert skupine Roots, ki izvaja »Sound jazz« skladbe. Prireditelj je združenje Glo-bogas. Za informacije pokličite na tel. St. 44955. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal do 30. t. m. v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. Danes, 21. t. m.: Koper: La ciapa ruša (Piemont), Vizonto (Madžarska); Osoppo: La sedon salvadie (Furlanija), Zsaratnok (Madžarska). Jutri, 22. t. m.: Koper: Noa & Gil Dor (Izrael), Frisanco: La sedon salvadie (Furlanija); Codroipo: Dordan (Irska); Krmin: Heather & Stuart (Nova Zelandija). MAJANO V torek, 1.8., ob 21.30 bo na Športnem igrišču koncert kantavtorja Biagia An-tonaccija. Vstopnice dobite pri UTAT v Pasaži Protti. JESOLO V petek, 4.8., ob 21.30 bo v Aqualandiji koncert rock skupine Litfiba. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Petek, 21. julija 1995 Horoskop r zapisal B. R. K. OVEN 21. 3.-20.4.: Vleklo vas bo v družbo starih, preverjenih znacev, ki imajo ravno dovolj modrosti, da ne drezajo v vaše občutljive točke in ravno premalo poguma, da ne upajo izraziti svojih. BIK 21.4.- 20.5.: Začeli se bodo kazati znaki, po katerih boste lahko sklepali, da ste s svojim projektom zadeli v tim Ne preusmerjajte se drugam, kajti brez vas bo zanesljivo splaval po vodi DVOJČKA 21.5.-21.6.: Bližnjega boste skušali prepričati o neCem, v kar Se sami ne verjamete, samo da bi ga porazih. Ampak zmaga, ki temelji na tujem porazu, je zgolj nov poraz. RAK 22. 6. - 22.7.: Čutili boste, da vas obveznosti pritiskajo k zidu. Nihče vas ni v nic silil, zato ne obtožujte niti dragih niti sebe, ko boste ugotovih, da ste suženj svojih lastnih prisil LEV 23.7. - 23.8.: Znova boste ležemo odbih ponujeno delo. Saj res. kaj bi garali, ko pa sadeži rastejo na drevesih, denar pa v bankah. Ampak drevesa so ograjena, banke pa za druge stranke. DEVICA 24.8. - 22.9.: S partnerjem si bosta zaradi neke malenkosti skodla v lase. hi lasanje bo nadomestilo priznanje, da se za malenkostmi skrivajo stare zamere, potrebne nove mere. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Trudili se boste, da bi na nadrejene naredili karseda dober vtis, vendar se vam bo pri tem simpatično zatikalo. Uspeli boste bolj, kot če bi bili brezhibni. ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Nikomur ne boste omenjah vase težave, saj boste prepričani, da je nihče ne bi razumel. Saj ni nujno, da vam kdo pomaga; včasih zadostuje iskrena izpoved nememu. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Dogodki, Id se bodo zvrstili, vas bodo postavili pred izbiro, ki jo boste morali opraviti z bliskovito hitrostjo. Ne naprezajte se; prepustite se svoji nezgrešljivi intuidji, pa vam bo uspelo. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Čeprav vam bo na trenutke škripalo kot stari lokomotivi, boste vendarle vseskozi ohranjali treznost. Zvečer boste opravili eno naboij temeljitih revizij. VODNAR 21.1. -19. 2.: Brez posebnega razloga boste živčni, zato boste ves ljubi dan mrzlično brskali po vzrokih. Ne mutite se: vprašajte partnerja, ki vas pozna bolje kot svoj žep. RIBI 20.2. - 20.3.: Stvari, ki so tako enostavne, da jih nekdo ne bi niti opazil, boste zapletli do skrajnosti. 2e res, da ne marate prelahkih nalog, res pa je tudi, da pretežke ne marajo vas. SIRIJA / BISER SREDI PUŠČAVE Bosra je prava zakladnica rimske in arabske kulture Tretja najstarejša mošeja na svetu - Veliko rimsko gledališče Sirija v Evropi ne uživa ravno posebnega ugleda kot turistična država, čeprav je to dežela prijaznih domačinov in številnih krajev, kakršni bi biti denimo v Grčiji spremenjeni v veliko turistično atrakcijo. Eden takšnih krajev je tudi Bosra, nenavadno, čudno in hkrati čudovito mestece na jugu Sirije, nedaleč stran od meje z Jordanijo. Enolično pusta pokrajina je tod posejana z velikimi sivimi skalami, katerih barve se je navzelo tudi mestece, ki se ponaša kar s pestro zgodovino. Velik del Bosre je dobesedno zrasel iz ruševin starorimskega naselja. Veliko hiš je namreč zgrajenih iz velikih sivih kamni tnih blokov, ki so jih skrbno oblikovali pred davnimi stoletji. Od nekdaj bleščečih zgradb se je v prvotni podobi ohranilo le eno najlepše ohranjenih rimskih gledališč. Bosra omenjajo že stari Egipčani leta 1300 pr. n. št., v 1. stoletju našega štetja pa je postala severna prestolnica Nabatej-cev, ki so imeli daleč na jugu Jordanije še eno, veliko bolj slovito prestolnico - v živo skalo izklesano Petro. Bosra je ohranila pomembno vlogo tudi pod Rimljani. Kot prestolnica Arabske province je doživljala razcvet predvsem na račun pomembne poti bogato obloženih trgovskih karavan, ki so potovale med vzhodom in zahodom. Mesto je preživelo vladavini kristjanov in muslimanov. V času slednjih so okoli rimskega gledališča zgradili utrdbo s številnimi obrambnimi stolpi in vodnim jarkom. Mogočna utrdba je uspešno kljubovala tako križarjem kot Mongolom. Mesto je ohranilo svoj pomen še vse do konca 17. stoletja, ko je mimo vodila romarska pot v Meko. S prestavitvijo te pomebne poti proti jugu pa je začela Bosra nezadržno toniti v pozabo. Danes je mogoče v mestu vsepovsod naleteti na priče slavnejše preteklosti. Tu so ostanki palače nabatejskega kralja, svetišč iz različnih obdobij, rimskega kopališča..., med novejšimi zgradbami pa vzbuja največ občudovanja Omarjeva mošeja, ki velja za tretjo najstarejšo na svetu. Starejši od nje sta le še veliko bolj znani mošeji v Kairu in Medini. Bosro je mo- goče obiskati v enem dnevu iz sirske prestolnice Damaska, toda veliko prijetneje je prebiti noč v enem najbolj slikovitih mladinskih domov (-youth hostelov), ki je našel svoje domovanje med zidovi mogočne utrdbe. Za redke obiskovalce muslimanske trdnjave je največje presenečenje rimsko gledališče, ki ima kar neverjetnih 15 tisoč sedežev. Gledališče, ki ga pred zunanjim sveto varuje mogočno zidovJ utrdbe, je eno najlep5^ ohranjenih in prava P° sebnost svojega časa,s I je zgrajeno samostojno1 ne v hribu, kot je bilo krat običajno. Oder obda ja vrsta korintskih ste brov, ki jih je nekoč P° krivala lesena streha, g16 dalce pa je pred slabi11* vremenom varovala vel kanska svilena ponjava-Igor Fabja11 Rimsko gledališče obdajajo mogočni zidovi muslimanske utrdbe (Foto: Igor Fabjan) SKANDINAVSKA KRIŽANKA 322 ŠVICARSKI PEDAGOG IN PSIHOLOG (JOHANN H.) KATODI NASPROTNA ELEKTRODA PRETIRANO VARČEN ČLOVEK GRŠKI BOG SMRTI ILOVICA LOGARJEVA ZENA, LOGARICA KRONIKA, LETOPIS AVTOR: SIMON BIZJAK NAVZOČNOST VEČJI RIBIŠKI ČOLN NA JADRANU JAPONSKA NABIRALKA BISEROV ASIRSKA PRESTOLNICA SREDNJE- VEŠKI PAPEŽ VRSINA VULKAN NA JAP. OTOKU KIUSU (IZ CRKOSA) RICHARD CHAMBER- LAIN NEM. FLAVTIST (KARL BERNHARD) KLADA ZA SEKANJE DRV VCEPEK ZELENICA V PUŠČAVI ZDRAVILO V OBLIKI PLOSCICE PLANINSTVO POLIAMIDNO VLAKNO NIZ. PROIZVODNJE NEJASEN, ČUSTVENO OBARVAN SPOMIN ŽIVALCA Z MNOGO NOGAMI - MESTO SV. OD MOSKVE AM.PEVKA IJOANI SOLOKSALNE KISLINE PREBIVALEC TIRANE ULITA TISKARSKA ČRKA MESTO V BELGIJI, AALST KARIKATURIST VOUEVICA KONCERTNA DVORANA BANDA NEM. FILOZOF (IMMANUEL) NAGLASNO ZNAMENJE, OSTRIVEC SL. GRAFIK DEBENJAK SKANDINAVSKO M. IME KINEMATO- GRAF PRAVOS- LAVNA VERSKA PODOBA LASTNIK ŽAGE ZMES PRAHU V MESTIH UDO JURGENS MOČVIRNI SVET (NAR.) ITALIJAN (ZANICUIVO) SLAVKO KOTNIK KOPAČ VODNJAKOV S TALNO VODO ZAPOR DANSKI PESNIK (HELGE) JADRANSKI OTOK SLONOVI ČEKANI GR. POKRAJINA, ELIDA 0LIWER TVVIST POVZROČITEV NESTABILNOST TVORBA V GOBCIH KITOV DESNI PRITOK VARDARJA BOLEČINA HRVAŠKI ROKOMETNI TRENER (ZDRAVKO! SL. GRAFIK JUSTIN SIBIRSKI VELETOK NARODO- SLOVEC SELEN OTO PESTNER EUGENE IONESCO STANJE ČLOVEKA, KI MU JE DOLGČAS MUSLIMANSKO ZENSKO IME SREDISCE MOLDAVIJE V ROMUNIJI IT. SOPRANISTKA (ADELINA) IT. IGRALKA MASSARI VLADARSKI NASLOV •avssO -vaj ‘LLlvj 'ISVI ‘VNld® ‘ISON -asvbooi01^ 'ocnoNi*3 ‘00 ‘013 ‘OitAOZ 'vnatf vN*13 -HlNVfVPiO -J.0 'Zl ‘HVbN3Q0is ‘HV1 'onS ‘3A° ‘03$ ‘VdlOl-‘OD1 ‘XS0lV ‘VdO1 .zgV0 -oaonva' ‘V30NOAS 'VONaDSlND"1^ ‘NOlV^3 ‘OAXSdVNltfVl‘| -viusvi :ouab.i0P0^ V STISKI Petek, 21. juUja 1995 23 BEG OD DOMA NASVET PSIHOLOGA Kadar postane otroku doma pretesno ^ Ljubljani je zatočišče za mladostnike v Kriznem centru Motnje v prehrani mladostnikov Hrana je prispodoba rasti in zorenja ,, ^ začetku letošnjega leta so na Ravbarjevi ulici 11 a za ezigradom odprli Krizni center, kjer najdejo varno zato-^te tisti mladostniki, ki so iz takih ali drugačnih razlo-“°v zbežali od doma. Krizni center je bil ustavljen z namenom, da bi rokovno usposobljeni Jptovalci skupaj z mladi-jj11 ubežniki našli kar naj-0 J Ustrezne načine pre-®a§ovanja nakopičenih te-V’ ki jih poženejo od do-j a' 2e izraz beg od doma ua negativen predznak in ^ vzroci represivno ukre-P^dje. Starši, ki ugotovijo, j? oboka ni, največkrat po-^Cejo na pomoč policijo, sproži postopek iskanja, ^dostnikovo dejanje ta-0 dobi prizvok kriminal-sb, čeprav seveda pobeg . doma ni kaznivo deja-)e. Drugače pa je, če se jjuadostnik lahko zateče v ceter, kjer se z njim TlPrej pogovorijo in ga pokušajo prepričati o upravi-v6llosti tega, da o begu ob-Psdjo starSe. Starši se po vestilu, da se je njihov uok zatekel v Krizni cen- ter, zelo različno odzovejo. Največkrat pridejo zelo razburjeni, pogosto užaljeni, ker njihov otrok išče pomoč in oporo pri »tujih« ljudeh. Počutijo se poražene in prav tako kot njihov otrok potrebujejo oporo, ki jo tudi dobijo. Nihče jim ne očita, da so slabi starši, nihče jih ne obsoja. V pogovoru pogosto sami odkrijejo, zakaj se je to zgodilo, kje je pravzaprav vzrok za nakopičene težave, ki so mladostnika pognale od doma. Mladostniki se največkrat pritožujejo, da so starši nerazumevajoči, da so nedojemljivi za njihove potrebe, da ne razumejo njihovih stisk. Velikokrat je vzrok za beg alkoholizem v družini, ki sproži vrsto nesoglasij in žalitev, ki mlade, bolj kot se zdi, bolijo in prizadenejo. Nemalokrat pa je vzrok za beg osa- mljenost, občutek, da so prepuščeni sami sebi in da jim starši ne dajejo tistega, kar najbolj potrebujejo in si najbolj želijo. To pa je občutek varnosti, ljubezni, tudi spoštovanja, ki je na ne ravno lahki poti odraščanja še kako pomemben. Mladostniki ostanejo v centru največ tri tedne. To je dovolj dolgo obdobje, da se tudi sami skupaj s starši dejavno vključijo v premagovanje težav. Kadar pa se izkaže, da je v družini tako hudo, da je za mladostnika bolje, da se ne vrne domov, najdejo zanj drugo rešitev. V Kriznem centru izhajajo tudi iz pravic mladih, in ne zgolj iz pravic staršev in različnih ustanov. Pri tem gre v prvi vrsti za spoštovanje psiholoških pravic otroka, ki jih odrasli žal še vedno radi potiskamo nekam na rob. Krizni center je v javnosti naletel na različne odmeve. Veliko je pozitivnih, nekaj pa skoraj očitajočih. Po prispevku o Kriznem centru v TV tedniku je nekaj anonimnežev ostro reagiralo, češ da s tem mladim, ki imajo vsega preveč, dajemo potuho, njihove starše pa spravljamo v slabo luč. Nekateri se žal ne bodo nikoli sprijaznili z ogledalom, ki ga mlad ubežnik podrži družini. Dokazovanje, da je družba kriva za pobege mladih, žal nikomur kaj dosti ne koristi. Ln nenazadnje, otroci so in bodo bežali od doma, ne glede na to, kakšna je družba oziroma sistem, za katerega se je odločila. Mati štirinajstletnega dekleta v svojem kratkem pismu sprašuje, če je možno, da »bi hči imela tisto hudo bolezen, ki se imenuje bulimija«. Znanka, ki je opazila, da hči večkrat bruha, jo je tako prestrašila, saj je med drugim omenila, da je to lahko tudi smrtno nevarno. Pismo zaključuje z besedami: »Hči res včasih bruha, to pa takrat, kadar pozno zvečer preveč poje. Jaz mislim, da nima nobene bolezni, pa vseeno prosim, če lahko napišete, kakšna bolezen je bulimija.« Bulimija je motnja v hranjenju, ki se ponavadi začne v obdobju odraščanja in se kaže s pretiranim hranjenjem, ki mu sledi zavestno izzvano bruhanje. V adolescen-tnem obdobju se lahko vprašanje hrane poveže s simboliko odraščanja. Hrana je prispodoba rasti in zorenja, pojasnjuje dr. Martina Tomori, ki v svoji knjigi Psihologija telesa podrobneje spregovori tudi o motnjah hranjenja v razvojnem obdobju, kamor sodi tudi bulimija. Bulimijo bi lahko označili kot motnjo, ki izhaja iz globokega strahu pred možno nepopolnostjo lastnega telesa. Ta bojazen je podzavestno povezana z občutjem lastne ničvre-dnosti. Bulimija je povezana z nesposobnostjo za izražanje jeze in s prikrito, navzven neizraženo agresivnostjo. Izmenično pretirano hranjenje in bruhanje nosita v sebi jasno simboliko naklonjenosti in istočasnega zavračanja sebe in drugih. Številnim ljudem z bulimijo uspeva, da dolgo vzdržujejo domala normalno telesno težo, tako da celo najbližjim v njihovem okolju ne pride na misel, koliko opravka si dajo s hrano, tako v svojem vedenju kot v svojem razmišljanju in doživljanju. Ker preide ta motnja postopoma v pravo obsedenost, zaposluje vedno več misli in vedno bolj izrazito usmerja skoraj vse vedenje prizadetega človeka, odriva vse njegove prejšnje interese na stranski tir in ga prisili, da opusti marsikatero dejavnost, ki je bila zanj prej prijetna in koristna. Po mnenju strokovnjakov pomembne življenjske spremembe bulimijo včasih prekinejo, v drugih primerih postopoma preneha sama od sebe ali pa jo ustavi šele dolgotrajno in zapleteno zdravljenje. Iz skopega opisa bralke bi težko rekli, da gre za bulimijo. Vsekakor pa lahko rečem, da je znanka, ki jo je prestrašila s »smrtno nevarno boleznijo« najbrž mislila na anoreksijo. To pa je skrajna stopnja zavračanja hrane, ko nekatera dekleta shujšajo do take skrajnosti, da je brez zdravniške pomoči res lahko ogroženo njihovo življenje. Pomoč po telefonu Prednosti pomoči po telefonu fkkatere posebnosti, značilne za telefon . °t sodoben medij pomoči, lahko imenu-lenio prednosti, druge pomanjkljivosti. ^*ed prednosti telefonske zveze (za kli-£alca) med dvema posameznikoma, od Katerih eden želi in drugi nudi pomoč, avrsca Dr. Onja Tekavčič Grad naslednje: ' dostopnost ' hitrost vzpostavitve kontakta, ni admini-strativnih pregraj ' anonimnost ' socio-ekonomske in etnične zapreke so ^anjšane na minimum ' Pogovor je povsem zaupen; ni admini-shatorke, svojcev, drugih opazovalcev ' klicalec začne, vzdržuje in konča pogo- vor, ni prekinitev, ko kdo vstopa, ni telefonskih klicev med pogovorom, ni bistvene časovne omejitve - dostopnejša pomoč za depresivne osebe, ki ostajajo v svojem okolju, kjer se počutijo varne - dostopnejša pomoč za stare in bolne - prednost za tiste, ki imajo sicer veliko težav v osebnem stiku - možnost človeškega stika za osamljene - dostopna pomoč za ljudi, ki živijo v odročnih krajih, če le imajo telefon - klicalec se ne veže le na enega terapevta, pač pa na svojo iluzionamo podobo, ki jo potrebuje in mu jo telefon omogoča ohraniti Pomoč po telefonu je namenjena razli- čnim problemom in vsem posameznikom, ki ocenijo, da potrebujejo neko pomoč. Razpon sega od informacije preko podpornega, razumevajočega in razbremenilnega pogovora do prave intervencije v krizi in do tako imenovane telefonske terapije, ki jo poznajo v ZDA, ko poteka psihoterapevtska obravnava zaradi specifičnih vzrokov na daljavo. V zadnjem času tudi pri nas razmišljajo o taki obliki pomoči. Krizni center za mlade (061) 323-897, Ravbarjeva 11 a - telefon in naslov centra za mlade v stiski. Pokličete jih lahko 24 ur na dan, če imate težave doma, če ste v hudi duševni stiski, če vas preganja misel na samomor. Mladi lahko v tem centru ostanejo dva dni. Rekli so o srcu... Mogočnosti srca Se nihče ni izmeril. Koskenniemi Ce hočete žeti srca, jih morate sejati. Borne Razum raste in se stara, srce pa ostane vedno deček. Nievo Razum nam lahko pokaže, čemu se je treba izogniti, toda edino srce nam govori, kaj je treba delati. Joubert Vse je mogoče oprostiti, samo ne pomanjkanja srca. Kdor ga nima, naj si ga izmisli. Dossi Pripravila: Katarina Lavš ODLOMEK IZ ROMANA, KI BO IZŠEL PRI ZALOŽBI DZS Michael Crichton Konga dl Več ko imam izkušenj, in bolj ko Poznam človeško naravo, bolj po-stajam prepričan, da je večji del Človeka povsem živalski. Henry Morton Stanley, 1887 Mojo pozornost je pritegoval ve-uk gorilji samec... S svojo mogočno Pojavo je vzbujal vtis dostojanstva ln zadržane moči, popolne gotovo-stt; Čutil sem željo, da bi občeval z tpiin... Se nikoli poprej me ni ob ječanju z živaljo obšel tak občutek. sva se opazovala prek doline, ®6ni se spraševal, ali prepozna soro-^ost, ki naju povezuje. George B. Schaller, 1964 Uvod Samo predsodki in prevara Mercatorjeve projekcije nam prepreču-!eJ°> da bi se zavedali, kako veli-Kanska je afriška celina. Z malo ^anj kot dvanajstimi milijoni kvadratnih milj je Afrika skoraj tako ^elika kot Severna Amerika in f-vropa skupaj. Skoraj dvakrat večja )e od Južne Amerike. Tako kot se motimo o velikosti Afrike, pa smo v zmoti tudi glede njene bistvene narave: večina ljudi je prepričanih, da Črno celino večinoma sestavljata vroča puščava in širna travnata planjava. Resnica pa je, da nosi ime Črna celina zaradi enega samega razloga: ogromnega ekvatorialnega deževnega pragozda v svojem osrednjem predelu. To je vodni vir reke Kongo, ki prekriva desetino celine - milijon in pol kvadratnih milj tihega, vlažnega, temnega pragozda. Pragozd predstavlja enovito geografsko obliko, ki je skoraj tako velika kot polovica Združenih Držav. Ta prvobitni gozd je ostal nespremenjen in nepremagan več kot šestdeset milijonov let. Celo danes v porečju Konga prebiva komaj pol milijona ljudi, ki so večinoma nagneteni po vaseh ob bregovih počasnih, blatnih rek, ki tečejo skozi džunglo. Velikanski predeli pragozda so ostali nedotaknjeni do današnjega dne, neraziskani so še celi tisoči kvadratnih ki- lometrov.To velja še posebej za severovzhodni kot porečja reke Kongo na robu Great Rift Valleyja, kjer se deževni pragozd srečuje z vulkani Virunge. Po Virungi niso nikoli potekale trgovske poti in tudi sicer tam ni bilo ničesar posebej zanimivega. Zato je v ta predel Zahodnjakova noga zašla šele pred slabimi stotimi leti. Tekma za "najpomembnejše odkritje osemdesetih let" v Kongu je potekala leta 1979 in je trajala šest tednov. Ta knjiga popisuje trinajst dni poslednje ameriške ekspedicije v Kongo, ki se je tja odpravila junija leta 1979, pičlih sto let po tem, ko je Henry Morton Stanley v letih od 1874 do 1877 prvič raziskoval Kongo. Primerjava med obema odpravama razodene vse o spremenljivi in nespremenljivi naravi raziskovanja v Afriki v času stotih let. Stanley je najbolj znan kot novinar, ki je leta 1871 našel Linving-stona, v resnici pa so bolj pomembna njegova poznejša raziskovanja. Moorehead ga opisuje: "Nove vrste človek v Afriki ... raziskovalec-po-slovnež ... Stanley ni šel v Afriko, da bi spreminjal ljudi, niti zato, da bi zgradil imperij, ni ga gnalo nobeno zanimanje s področja antropologije, botanike ali geologije. Povedano preprosto: tja je hodil zato, da bi si napravil ime." Ko se je Stanley leta 1874 ponovno odpravil v Zanzibar, so ga finančno zopet izdatno podprli časopisi. In ko se je 999 dni kasneje po neznanskih naporih, v katerih je izgubil več kot dve tretjini članov odprave, pojavil na atlanstki obali, so časopisi in on imeli zgodbo o eni največjih dogodivščin stoletja: Stanley je prehodil vso pokrajino vzdolž reke Kongo. Toda dve leti pozneje je bil Stanley že ponovno v Afriki, tokrat v bistveno drugačnih okoliščinah. Potoval je pod izmišljenim imenom in je najprej opravil nekaj potovanj, s katerimi naj bi zabrisal sledove vohunom, ki so sledili njegovim stopinjam; tisti redki posamezniki, ki so vedeli, da je v Afriki, so lahko samo ugibali o tem, da gre za "nekakšen velikanski poslovni načrt". Dejstvo je, da je Stanleyja financiral Leopold H., kralj Belgije, ki si je osebno želel zagotoviti velik kos Afrike. "Ne gre za belgijske kolonije, " je pisal Stanleyju. "Gre za to, da bi napravili novo državo, veliko, kot le mogoče... Kralj kot zasebnik želi imeti posest v Afriki. Belgija ne želi niti kolonij niti novih ozemelj. Torej naj gospod Stanley ozemlja kupuje ali jih drugače pridobi..." Ta neverjetni načrt je bil uresničen. Pred letom 1885 je neki Američan rekel, da Leopold "poseduje Kongo, tako kot Rockefeller poseduje Standard Oil". Primerjava je bila na mestu v več pomenih, kajti raziskovanje Afrike je vse bolj prihajalo pod vpliv poslovnosti. Tako je ostalo do današnjih dni. Stanley bi skrivno ameriško odpravo v letu 1979, pri kateri je bil poudarek na hitrosti, odobraval. Toda nad spremembami bi zagotovo osupnil. Stanley je leta 1875 sicer šel skozi Virungo, toda za pot je potreboval skoraj leto dni; Američani pa so svojo odpravo spravili tja v dobrem tednu. Stanley je potoval v spremstvu majhne vojske, ki je štela štiristo ljudifZhgotovo bi se čudil ekspediciji, ki šteje komaj dvanajst članov, od katerih je eden opica. Območja, po katerih so stoletje pozneje potovali Američani, pripadajo zdaj samostojnim političnim državam: Kongo je zdaj Zaire in reka Kongo je reka Zaire. Pravzaprav zdaj beseda "Kongo" pomeni samo porečje reke Zaire, četudi se še vedno uporablja v geoloških krogih, to pa zaradi domačnosti in romantičnega pridiha. 24 Petek, 21. julija 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 6Č> 6d6 S c A VREMENSKA SLIKA Nad vzhodno Evropo, Balkanom in Sredozemljem je območje 1000 č) C Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki a zavod. ' O 1020 visokega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji zadržuje topel in suh zrak. UUBUANA O 20/30 SPLIT , 23/32 LIZBONA 18/280 Temperature zraka so bite izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. - m 'iue BEOGRAD O 21/29 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.31 in zašlo ob 20.45. Dan bo dolg 15 ur in 14 minut. Luna bo vzšla ob 00.54 in zašla ob 15.36. TEMPERATURE MORJA IN REK SKfiSjS° - v \< - •n-a2t,e/n3L : ' -XV - X, 1010 trst ■ortoroz ■orec Vlalinska vi. Lošinj iplit lubrovnik PLIMOVANJE Danes: ob 1.06 najnižje -22 cm, ** v........... ............. (TEMPERATURE V GORAH °c °C 25 Mura 17,8 25 Sava (Radovljica) 13,6 25 Sora 15,8 25 Ljubljanica 18,4 26 Soča 16,8 26 Vipava 12,0 27 Boninjsko jezero 21,0 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 3 do 6 vozlov popoldne: NW 5 do 10 vozlov J ob 8.36 najvišje -1 cm, ob 10.04 najnizje -2 cm, ob 17.57 najvišje 27 cm. Jutri: ob 159 najniže -32 cm, ob 9.08 najvišje 8 cm, ob 12.49 najnižje 1 cm, ob 19.00 najvišje 30 >00 m 1000 m 1500 m lOOOm 1500 m !864 m “C 29 25 20 17 14 11 BIOPROGNOZA Vpliv vremena bo ugoden, le sredi dneva bo počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. V0X POPULI Kdor ima ječmenovo njivo, je zanj julij ječmenov mesec. « « « Prazen mošnjiček sreča le malo prija- Vrm. > v V v — ^ s.;T.ry, j i \ . / \ v ~ -I M" Marihuana kot zdravilo in mamilo SAO PAULO, VVASKNGTON - Brazilija bi lahko v kratkem uradno pridelovala marihuano. To je napovedal predstavnik za tisk ministrstva za zdravstvo Elisaldo Carlini na simpoziju, kjer odločajo o liberalizaciji tetrahidrokarabinola (THC), v indijski konoplji prisotnega narkotika. THC je v rabi kot preparat, ki omili stranske učinke kemio-terapskega zdravljenja rakastih obolenj. Svetovna zdravstvena ustanova je leta 1991 predlagala, naj bi THC umaknih s seznama prepovedanih mamil in ga uvrstili med narkotična zdravila. Sugestijo je leta 1992 sprejel OZN, sedaj pa se Brazilija pripravlja, da bo začela z uradnim pridelovanjem indijske konoplje. Navsezadnje imajo nekatere države uradne nasade opijevega maka, iz katerega pridobivajo najprej opij in nato morfij. Medtem ko bo Brazilija v zdravstvene namene zaCela vzgajati na plantažah indijsko konopljo, pa so v ZDA zaceli pravo kampanjo proti marihuani. Ministrica za zdravstvo Donna Shalala je napovedala, da se bodo z vsemi sredstvi borih proti zmotnemu prepričanju, da je marihuana nedolžno mamilo. V zadnjih letih se je kajenje marihuane ponovno povečalo, tako da je po mnenju izvedencev 70 milijonov Američanov vsaj enkrat kadilo marihuano, redno pa jo kadi 5 milijonov ljudi. Kakšni so Francozi PARIZ - Impotenca jih plaši bolj kot pleša, za žensko bi žrtvovali vse, a ne prijateljev in telefonskih pogovorov z materjo, na samotnem otoku bi raje imeli ženo kot televizor, Ce pa bi lahko izbirah, bi raje bili visoke postave z malim penisom, kot male postave z velikim penisom. To je slika povprečnega Francoza, kot izhaja iz ankete tednika Marie Claire. Vsekakor pa niso bUi vsi odgovori pošteni. Tako je seksolog tednika kot grobo laž ocenil odgovor 78 odstotkov intervjuvancev, ki so trdih, da si niso nikoli metih penisa. Comvvallska pošast je mačka? LONDON - Comvvallska pošast, ki že poldrugo leto mori drobnico in plaši kmete pri Bodmin Mooru, je le navadna mačka. Britansko ministrstvo za kmetijstvo je s poglobljeno preiskavo in študijo ugotovilo, da drobnice ne mori kak leopard ah puma, temveč le nekoh-ko večja mačka, ki je na las podobna navadnim domačim mačkam. Kmetje ostajajo prepričani, da take škode ne bi uspela napraviti podivjana mačka. Nihče noče trupla Nemca K0BENHAVN - V mrtvašnici danske bolnišnice v Soenderborgu že 21 dni leži truplo nekega 55-letnega Nemca, ki je napravil samomor, potem ko je ubil svojo dansko prijateljico. Trupla noCe ne družina in ne nemške oblasti, tako da je danska policija že zahtevala od pravosodnega ministrstva, naj Nemčiji ukaže prevzem trupla. »Prerok« David Koresh jo je posilil, ko je imela komaj 10 let Predsednik WWF, princ Philip, na ^dnevnem obisku v Rusiji MOSKVA - Soprog britanske kraljice Elizabete, princ Philip, je kot predsednik WWF na petdnevnem obisku v Ruski federaciji. Med tiskovno konferenco (na sliki AP) je obljubil vsestransko pomoC WVVF pri zaščiti ruskega živalskega in naravnega bogastva. Med svojim obiskom bo Edim-burški vojvoda obiskal razne kraje v arktični Rusiji, predvsem pa novonastali rezervat v delti reke Lene v Jakutski avtonomni republiki, seveda Ce mu bodo dovoljevale vremenske razmere. WWF je lani odprl v Moskvi svojo prvo rusko podružnico. Največje prsi na svetu pri 12-ietih PEKING - V vsakem kraju sveta bi bile rekordne, toliko bolj na Kitajskem, kjer niso ženske obline tako izrazite. Nic Čudnega torej, da je celo uradna kitajska tiskovna agencija Xinhua včeraj poročala o 12-letni deklici, ki ima orjaški dojki, saj vsaka tehta 10 kilogramov. Kot je povedala mati 12-letne Ting Jafen, deklica sploh še ni imela prve menstruacije, tako da take prsi niso rezultat prekomernega hormonalnega delovanja. Vse se je začelo letošnjega februarja, ko sta ji nenadoma zaceli rasti dojki, maja sta bili veliki kot pest, sedaj pa tehtata že 10 kilogramov. Mati je povedala, da je deklica pred dvema letoma zbolela in je le s težavo hodila, tako da so ji zdravniki pripisali tablete kalcija. Kot je zapisala Xinhua, je življenje male Tin Jafen postalo neznosno, tako da so jo morali sprejeti v bolnišnico, kjer pa zdravniki niso ugotovih nobene anomalije (rakaste novotvorbe). Dojki sta namreC strukturalno povsem normalni. WASHINGTON - David Koresh, vodja sekte iz teksaškega Waca, jo je s privoljenjem njene matere posilil, ko je imela komaj 10 let. To je včeraj predstavnikom obeh vej ameriškega parlamenta povedala sedaj 14-letna Kiri Jewell (na sliki AP z očetom)- Parlament je namreC začel s pripovedjo prič, tako da bi si ustvaril pravo podobo o tragičnem epi' logu napada zvezne policije na Koreshevo utrjeno farmo leta 1993, ko je v plamenih umrlo 80 privržencev sekte. » To se je zgodilo vsem deklicam,« je povedala Kiri Jewell. »Mene je to doletelo, ko sem komaj dopolnila 10. leto starosti.« V joku je povedala, kako sta jo mati in starejša sestra pustili samo s Kore-shem v neki motelski sobi. Vedela je, kaj jo caka-Koresh je namreč vse ženske v sekti imel za svoje ia je od vseh zahteval spolne usluge. Ce je katera tem11 nasprotovala, je bila javno kaznovana. »Prerok j6 stalno govoril o seksu in nas je silil h gledanju erotičnih filmov. Vse deklice smo vedele, da bom0 prej ali slej morale z njim v posteljo,« je še povedala Kiri Jevvell. Dekle pa je parlamentarcem tudi p°j vedalo, da so vsi otroci vedeli, da bodo prej ali slej umrli v spopadu s policijo. Koresh jih je celo uCU-pod kakim kotom je treba pištolino cev dati v usta in pritisniti na petehna.