V Mariboru, sobota M. decembra. III tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in ho-boto izhaja in velja v Mariboru brez jmši l < u - nja na tlom Ki \: * leto 3 g. — k. „ pol leta 4 „ — ,, . etrt „ •> „ M ,. lJo pošti : ca vse leto 1U k. —k „ pol leta n — „ „ četrt „ -> „ (JU „ VredniitTO in opravuiatvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it* 179. Oznanila i Za navadno triatopno vrsto ae plačuje : C kr. če ae tiaka Ikrat, J i» »> »> >> 2krat, 4 „ „ „ „ 3krat. veče piBmenke ae plačujejo po proatoru. Za vsak tiaek je pla-čati kolek (atempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujcjo. Na staremu leta dan. Z denašnjim dnem sklepamo leto imenitno in osodepolno, ktero se bode s strahom iti morebiti tudi h zadovoljnostjo imenovalo, dokler ae bode člo\ečanstvo spominjalo zgodovino svojega razvoja. Prehlizo še leže velevažni dogodjaji pojemajočega leta, drugi so ho le svojemu rešenju nasproti drve, d-i bi se donos mogli muditi pri posameznostih. Eno vs,ij jo gotovo. Kamor se ogledamo po razburkani Evropi, pritegniti moramo Deustu : Stare Evrope ni več! Pogled imo v deželo, kamor so zdaj vsega sveta oči obračajo in od koder jih odvračajo pogorišča, milvišča, krvava bojišča, kamor pa jih zopet nazaj vabi junaški narod, dolgo let tlačen, a vendar ne potlačen, ki komaj rešen enega morivca v lastnih mrežah ujetega proti drugemu zatiruveu kakor lev in orjak brani svojo čast, svojo deželo in narodnost ptidigovajo mnogo zbeganemu svetu povzdigUJOČO resnico, da ima človočanstvo v sebi nekaj blagega, vzvišenega, božjega, česar ne more zatreti nol ena sila, noben tiran in nuj bi se opiral na vse bajonete in na vso korupcijo toga sveta — in rekli bomo: Stare Evropo ni več! Ozrimo se v sosednje nemike dežele, kjer se pred načelom narodnosti brez sile prostovoljno v prah gradijo strohneli prestoli, v dežele, kjer zapuščene žene, udove, sirote in onemogla starost žaluje po čvrstih iiiožib, očetih in sinovih, ki so oslepljeni zapustili dela učenosti, zanemarili obrt, prometO in gospodarstvo, odtrgali se s >oc svojih ljubih, in ki zdaj skoraj poživinčer.i pod krvavo — železnim praporom sosednjemu narodu na zatilnik stopajo in ki so tujemu narodu kopajo jamo sužnosti in sramote sami sebi odprli široko jamo hlapčevstva in sužnosti, v kteri jih bode zedinil Bismarkov absolutizem. Ako pomislimo, da nam bodo od tam, od koder se jo do zdaj razlegal teoretični klic po svobodi, po dokončani vojski odmeval obupni glas oslepljenih, ki so prepozno sprevideli, potem pač moramo pritegniti Đeustu : Staro Evrope ni več ! In ako v duhu pogledamo v daljno Španijo, kjer je kratkoviden narod, ki si je bil komaj odgnal baziljo-nega zatiravca iti postavil dota svobode , samega sebe na ininucndo-licitaciji prodal in ravno na prestol posaja tujca, ki si bodo jemal najbolje vinograde, najlepše travnike, ki bode najkrepkejo sinove od dela odtrgaval in jih za svoje presvetlostno muhe gonil v vojne mesnice; ako pogledamo v vedno mlado Italijo, kjer častitljivi starček popri jemlje za potni les, da zapusti večno mesto svojih sprednikov, svojih spominov, svoje slavo in svojih tradicij ter se umakne/, vspehi kronnnemu nasledniku, ki je sam baziljen opovrgel starodavno načelo dinastič-nih legitimit in čez r:r/kronnnn glavo svojih nekdanjih „ljubili bratov" sobaziljencev ponosno oglaša : Italija je zedin-jona in svobodna ; ako pogledamo na sever in vzhod, kjer ne le mogočna Rusija, ampak celo mala Rumun-ska, kteri bodo v kratkom gotovo sledili tudi Srbi, ostareli Turčiji stare pogodbe pred nogo meče, za-se in za svojo narode tirjajo več svobode, več prostora ; ako celo hočemo iti poslušat prod duri londonske konference, kjer bodo stati diplomati sijali novo seme prihodnjih homatij in spletek, da jim rokodelstva ne zmanjka, in kjer bodo s svojimi podpisi preklicali, kar so z istimi podpisi nekdaj za vselej mislili svetu pisati ; potem nam konec leta ne preostaja, nego z Beustom pritegniti : Stare Evrope ni več! Ako se po tem Bvetovnem razgledu vrnemo v svojo ožjo domovino, našli bomo marsikterega rodoljuba /agrnenega pod mrzlo belo odejo. Marsiktero domoljubno srce jo nehalo hiti in ne čuti ran, ki so bijejo našemu narodu, ki se bijejo človečunstvu. V naši domovini ni vse, kakor bi moralo biti, kakor bi lahko bilo. Ovoje veselih vspehov pak vendar imamo zaznamovati: adreso kranjskega deželnega zbora, ki jo za- govemu dušnemu razvitju protivne : VVretschko, Ilol-zinger itd.; za okrajno Šolsko svotovalstvo, kder je le mogoče bilo, nanizali so same črtnike Slovencev, primerjaj Ptuj, in to vzpet krajne šolsko nadzornike v rečenom smislu ne glede na dotične sposobnosti in znanosti. V vsem ptujskem okraji ne najdeš troh krajnih nadzornikov, ki bi lo razumeli pomen besod : d i d a k- pustila poprejšnje oskosrčno kranjsko stališče in so po-11 i š k o - p a d a g o g i š k o stanje ali postopek; snažno stavila na splošno slovensko, in pa jugoslavenski pro- vam je to nadzorovanjo! Ptujsko svetovalstvo jo naime-gram, ki uam v zvezi z našimi južnimi brati obeta, da-novalo nadzornika, kteri niti ne zna našega jezika, iu nas reši nevarnosti, ki nam prete od severa in juga. Res da na jugu naši bratje Srbi še ne hote o naši zvezi nič vedeti, tem krepkeje in čvresteie pa se naše zveze drže bratje Hrvatje, tako da smemo v tem oziru s začetki pojemljajočcga leta popolnoma zadovoljni biti in z najboljšimi nadam i nastopiti novo leto. Avstrija, stara Avstrija, ni več kar je bila; v enem pak si je ORtala dosledna, v svojih starih grehih, svojem sovraštvu proti slovanstvu. Ravno zdaj se pripravljajo naši politikarji, da zopet prijateljsko roko ponudijo Bismarku, ki nas jo leta 18GG ua severu sam napadel, na jugu pa nam naščuval italijanskega sovražnika, kteri jo res odnesel lepo BenečanskO. Ravno zdaj so začeli v dunajskih krogih zopet peti stani nemško pesem in popovati nemško protekcijo-Med te štejemo tudi novopotrjeno deželno-brambovsko postavo na Tirolskem. Proti državni postavi so ministri cesarju priporočili, naj potrdi deželno-brambovsko postavo, datirolska deželna hramba ne sme brez dovoljenja deželnega zbora rabiti se izvou domačo tirolske dežele. Ta postava je delala v centralističnih krogih dosti hrupa in minister Taaffe, kakor tudi namestnik Lasser in Kii-beek sta o svojem času v javnih zborih izrekala, da je nedomoljubnu, nedopustljiva i. t. d. Zdaj jo je sedanje ministarstvo cesarju v potrjenje ponudilo, dasiravno jo postava res protivna postavam državnega zbora. Isto ministerstvo pod klop meče postave sklenono v slovanskih državnih zborih, dasiravno niso protivne nobeni državni postavi. Ministerstvo hoče n e in š k i m Tirolccm zadostiti, hoče Tirolce ločiti od državo-pravne opozicije in tako vse neraštvo zbrati v enem taboru proti slovanstvu. Mogočo da so ministarstvu glede tirolske opozicije posreči: eno pa se je pri vsem lo pozabilo, potrjena brambovska postava tirolska jo prva luknja, ktero jo ministerstvo samo ustrelilo v centralistično sistetno. Dones so šo ministerstvo z Nemci združeno pripravlja na boj proti Slovanom, a z ravno potrjeno postavo tirolsko si je za vselej spodjodlo centralistična tla; kdor je denes A rekel, rekel bo jutri B ; kar so je denes Tirolcem dovolilo, dovolilo so bode jutri ali pojuteršnjom nam in če tudi konec letošnjega leta nasproti gledamo novim bojem, novim težavam, prepričani smo, Čo mi no, da se smejala Avstrija. da se bomo denes leto smejali m i, in brez nas Slovanov gotovo tudi na bo Klagoalov novih ne i In tokih zakonov Sloveiieein. (Konec.) Polog vseh navedenih in nenavedenih nespretnosti ima, kakor se porabno kaže, nemška skuha novih učil-niških zakonov največo nalogo nemčiti našo mladino. Dokaz : Za deželno šolsko svetovalstvo spobrali in spoisknli so osobnosti našemu narodu neprijazne in je- ta bi moral nadzorovati učevni napredek ! Veče beda-stočo menda svet ne premore, in to jo učinilo ptujsko okrajno šolsko svetovalstvo, sram je bodi pred sodojim stolom zdravo pameti, razuma, pravičnosti in napredka. To vam je vredno delo nemškutarskih prosvetnikov. — Vsi dopisi in naredbo prihajajo krajnim šolskim sveto-valstvoiu od prvo- in drugovišjega šolskega ureda v nemščini, da si uam nemška vlada bečka daja slovenski zakonik ; vsa šolska uredba je nemška, nemške razred-nice, matice, tiskanice za razna spričevala itd. Učil-nilke knjige odločilo je okrajno šolsko svetovalstvo za ptujski okraj po zaslišanji okrajnega učiteljskoga shoda te-le : Slovensko-nemški abecednik : prvo berilo in slovnica; prva nemška slovnica; veliko berilo za slovensko-uemške šole; druga nemška slovnica — za slovenske šole; 1. 2. 3. Rechenbuch fiir Volksschulcn ; računica. Tako je iiasvetovalo ljudsko učiteljstvo razve jednega, putlo pa Se mi kdo pravi, ka so školniki, razve pre-edkih iznimk, narodni, v usta mu pljunem, ki se drzno kaj takega trditi in kvasiti; taki prtlikovci v narodu nuj si štejo opazko k §. 51 popečiteljskoga ukaza za uk in bogočastje od dno 20. velikega srpana 1870 priloženo k končnemu odstavku, velečo : „pouk v drugem deželnem jeziku ima so početi, kedar bo si učenci položili trden temelj v čtenji in pisanji (jaz bi priložil : v razumu in urnosti) materinskega jezika", kako neki se sklada s to opazko „slovensko-nemški abecednik?* je li je izurjen učenec početnik počenši So le si pri-8vojati prvotne navode v čtenji in pisanji? Taka raz-slednost razkriva le strast, hudobo, nevednost, neumnost, zatiranje svojo narodnosti, nikdar dostojnosti omikanega učitelja iu zvedenca v didaktiško-piidagogiških načelih. Gorje tebi in tvoji bodočnosti, mila slavenska mladezon, ktera so izročuješ v rahlih letih takim nenarodnim ikaziučiteljem in školskim krpucnikom. Tudi okrajno šolsko svetovalstvo mahnovfie za učiteljstvom zabredlo je v isto zmoto, kar oči vestno kaže, ka nima med svojimi svetovalci učitelja strokovnjaka, ali pa tudi strast jaše na njegovih lebnnjah, zaslanjajoča svetlobo in bister pogled. To početje ne more nikoli donašati zdravega sadu, marveč kvariti narodni narastaj, ter ga mecati za nemški strošek, kar vedro moli iz vsega ustroja. Bili komu bilo za ravnopravnost konci po uredni in nemškutarski razlagi, treba bi bilo, ako so v nas pše drugi deželni jezik, po istem merilu ravnati z Nemci na nemškem Štirskem; sicer predobro znamo te trosko in jihov okus. — Nekoliko nas tolaži, ka je ta splotenjača krhkega nožja, kakor redka v sneh videna Nebukadnecerjova podoba prstenih nog, vendar ta jo konci zgoraj bila zlata in srebrna. — Radostni popri-čujemo, ka se niti dežolno šolsko svetovalstvo no ravna po prepisu teh blagonosnib novih zakonov, v §. 13. šolskega zakona od 8. svečana 1860 Be reče pod I., ka ima krajno šolsko svetovalstvo odmerjati in nazna-čovati plačo učiteljem; vendar pa jo ono ta posol opravilo ter prikrojilo dohodke naredboj od dne G. vino- toka t. 1. Nam se je dozdevalo, ka, kdor plačuje, od« merja tudi plačo. Te postave prekrio j 6 tudi okrajno Šolsko svetovalstvo, ista pod g 16. pravi, ka krajno Šolsko svetovalstvo daja nasvete o učnem črleii, učnih knjigah, takisto o učnem jeziku; vendar ne prašajo ga, določilo je okrajno svetovalstvo po svojem doadevanji. Le po takem še nekekrati in sami -i zadušite ljubljeni sad svojega telesa. *1 Poribna in dolgo želena dobrota nove šolsko postave je, kn učiteljem ne hode vrč treba s put« ropan-tati povrheh in ne več natezovnti piašnatih vreč po vesnicah, ne se več ponižati in klanjati vsakemu ne-vednežu in širokoustu^mu predrzne/ti, nego ka bode plačan za svojo slu/^o v penezih ; po takem postane učitelj samostalen, in nič mu in- veže poslovanja v učilnici, dragega časa pa si tudi prece prihrani. Sode po svojem razumu izrekam to-le prepričanje: učiteljem dajaj so dostojna plača, kar sS po novi uredbi zvečine zgodi ; skrbi se /a dobro iti temeljito omiko v učiteljiščih; v pravem pomenu omikan učitelj bode verno vršil svojo dolžnost brez devetih zborov nadzorniških ; uvedijo se dobre nčilniike knjige, ne podrivavlji so narodnini učilnicam nijen drug namen, nego ostani so pri onem, kteri ima ljudsko učiliSče, a vse druge nepotrebne prikrpine se odbrcnijo in -zanesljivo prerokuifMii blažilni vspeh. p o k t c r i h sejo i z d e 1 n v a 1 a o s n o v a s r e n a k e p o s t a v o z a Š t i r s k o.u (Dalje.) J. Krajna s r e n j a. 3. Če smo s tem nacrtali glavne po teze za samostojno delokrožjo krajnih srenj na eni in okrajnih Br ni na drugi strani, preostaja nam še spregovoriti o ti in. da so srenjo tudi udje države in da imajo v veni ožin; — vedno varovaje svojo samostojnost v ožjem delo-krožji — tudi dolžnost, ka s« dado kot udje upravnem organizma rabiti tudi v hrambo in pospeievaiijo dri nih koristi ; da ima torej država pravico, nalagati jim *) Po ptujski okolici se jo raznesol glas ir. IMnjn, ka jfl pre sr. Herman, naš poslanec, kriv te lagodno postavo, čeravno vsak strešni vrabelj čivkeču. ka v graškem deželnem /boru ne doloCttjO in no napravljajo sklepov hšlovenci, nego velika večina nemških in nemlkutarskih poslancev. <>j vi ne-bože*a! čuda, ka šo Hermana ne dolžite letošnje točo. Vzpet ]>o drugem kraju se lirodi. ka je v pokoj postavljen, in več nespretnega. Tolaži se brate, o blngeni dobivanji reanikovem so hudobniki ludi ljudstvo mutili. Naietnn ljudstvu naznanjamo, ka je nas častni poilsuec ^. Her« man odbornik deželnega zburn, toraj meil šestimi prvimi poslanci, kterib vsak ima na leto "JOOO gld. plače, jegOVS sodni šku služba mu je pribranjena. opravila, prepuščati (deligiren) jim* opravila, ki se ne tičejo edmo ali vsaj ne izključljivo srenjftkin koristi, ampak ktere je troba oskrbovali v državnem interesu. Naravni nasledek to pravice sreujam prepuščati opra-ila pak je . da to pravo nikdar ne sme žaliti samostalnosti srenji' in t ^roj, da se ume to propuštanje goditi le potem poUavodaje, in na drugo stran, da ima drživa tudi pravico delegacijo zopet preklicati, ako hi vsled nadeljevane delegacijo škodo trpeli ali v nevarnost prihajali nameni , ktere hoče država z delegacijo dosec. Narava teh Opravil prenesenega (izničenega ali prepuicenega) delokrožja ali področja že sama veleva, da navadno ni svetovati prepuščati jih krajnim srenjam . in da naj se torej -- kakor bomo kasneje dokazali - - prepuščajo le okrajnim srenjam. Ker ni mogoče, da l.i srenjčani osebno opravljali poslove njih samostojnega m izročenega jun delo-krožjn, jo treba, da izmed-se izvolijo organ, ki ima nalogo, opravljati srenjska opravila v imenu srenje. To pooblaičenje je izvor zaupanja vseh srenjčanov in se more torej le po voli t vi za gotovo določen čas oddajati Narava tega pooblaščen jn že sama na sebi tiija, da moraio izvoljeni zaupni možje celoti srenjčnnov o i/, vr.ševnnji dotičnih opravil račune dajati in dn so odgovorni za oskrbljevanje skupnih koristi. Volitve srenjskega zastopstva naj se udeležujejo vsi srenjčani, to je vsi, ki imajo skupni interes do tega, da se dosezajo srenjski nameni in ki skladajo pripomočke za dosedanjo teh namenov ; tega naj se smejo udeleževati v razmeii njih koristi in njih doneskov. Priporoča se torej , da v prvi vrsti vživajo a k t i v n o volilno pravo: 1. .srenjčani , ki imajo v sienjskem okrožji kaj nepremakljivega premoženja ali ki opravljajo samostalno ohrtnijo, po razmeri njih bremen, ki jih donasajo za srenjske namene, to je tedaj po viso-čini direktnih davkov, ki so navadno merilo /a srenjska bremena; 2. tisti, ki imajo pravico do užitka srenjskega blagu in premoŽenja, in sicer po razmeri tega užitka, in .;. tisti, ki brez davka osebne službe opravljajo za srenjske namene. Srenjčani I. in 2. vrste so večidel eni in tati, ker bo luli uživanje Brenjskega premoženja navadno med srenjčane deli po razmeri njih davkn. V '.\ vrsto štejemo zlasti duhovnike, učitelje in uradnike. Ker so pa volilno pravo ne sme razločevati po večini ali manjem davku, treba je stvari ti volilne razrede. Zastopništvo mora biti mnogobrojno, da so v njem zastopane vse koristi iu kolikor mogoče enakomerno, [zrokamo se za u tnO in javno volitev, ker talca volitev v viši meri vzbuja in povzdiguje samostojnost državljanov. Zastopstvo ima Bledeče naloge : 1. zankazavati (anordnungen treffen>. 2. zaukaže izvrševati. 3. izvrševanje pregledovati iu nadzirati. Zaukazuje s« v srenjskih zadevah po sklepih večine srenjskega "astopstva. (halje prib ) II o |i i s i. — r. Is Ljubljane. 27. dec. |Izv. dop.J Občnega zbora Čitalnice se ie udeležilo 35(1) udov. Predsednik dr. Bleivveis pozdravi nazoČe, izreče hvalo odboru, razloži denarstveno stanje društva in se spominja zlasti važnega dne, ko je čitalnica sprejela v svoje prostore jugoslovanske brate. To je bil imeniten, vesel dan, kajti dokazal je vzajemnost jugoslovanskih plemen. Prav gorko se jo spominjal tudi umrlih domoljubov dr. To-mana in dr. Cvajera, kteri slednji je čitalnici 500 gld. sporočil. Čitalnica ima 33 časnikov naročenih, je napravila v preteklem letu 1 1 besed in večkrat vajo v plesu, tudi „kolo" se je učil. Število udov so je letos pomnožilo na 350. Dvorana čitalnice bo dobila v kratkom lep kinč, namreč kipe rodoljubov: Strosmayor. Toman, Vega, Valvazor, Prešini, Knoblecher, Vodnik, Baraga in Slomšek, ktere je izdelal domači podobar Sajic jako dovršeno. Gosp. Murnik naznanja zboru, da je grajščak gospod Janko Urbančič čitalnici podaril sliko, ki predstavlja dr. Tomana, kakoršen je bil v življenji. Dohodki čitalnico so znašali 3780 gld., stroški pa 3529 gld. 7 i j si n o. (Konec) Razve tega jo še nekoliko družit) mož, ki de-lajo ali vsaj domnevajo delati zgodovino našega narodu, poleg tega pa opravljajo skrb, da so še vedno nekoliko tevtonskib glasov čuje v prostorih čitalnice. Imenoval bi jih, pa nomina sunt odiosa, ali po slovenski: »greh se pove, grešnik pa neu ; vrh tega so jn baje v najno-vejem času kolikor toliko čitalniško življenje zasuknilo na boljo in napačno bi bilo , da bi podajal BTagbiatto" gradivo za svoje lokalno rubrike , slednjič so pa ljudje naše krvi jako občutljivi, zlasti glede opomb v domačem taboru. Občutljivost sploh je posebna lastnost nas Slovencev, in čudo ravno nasprotna lastnost, pohlevnost (se ve, le tujcem nasproti) nam je tudi prirojena. Občutljivost te ali one osebe jo imela za nas žo mnogo nasledkov. Pri Dežnianu je bila. tako so vsaj pripoveduje, vzrok, da se je izneveril, Toraauova slava in priljubljenost mu bajo ni dala umu in pokoja iu nev-šečen jo bil, ker so dijaki na Dunnji pri neki veselici Tomana bolj slavili, nego njega, Dožmuna, dasiravno pni je malo poprej govoril na srce, da naj le Slovenke jemlje za žene itd. Mislil si je tedaj, ako že v narodnem taboru ne moreni zvonec nositi, ga bom pa v na-sprotnem. Iu zdajci je tempel zapustil iu — —. V najsadnjem času jo občutljivost umorila izvrstno belelristično poilvzetje. Na Dunaji izhajajoči „Zvon" je neki odpel ne toliko zbog s'aboga materijalnoga stanja, marveč, čujte, zbog nekega dopisa v praški Politiki, kteri dopis ima na vesti neki mož v Ljubljani, kt< iee*a vsaj po imenu vsi poznate. Zvonov vroduik je takrat, že sklenil „Zvon" ustaviti m ta sklep se je ža-Hbože uresničil, tako da za prihodnje leto nimamo ni-kakoršnega enaoega lista, še celo upanja za novo pod-vzetjo ne. Kajti umolkli Zvon jo neki svoje Bpdolavoo tako občutljivo tlirnul, ka so si občutljivo obljubili, dvn cela dolga lota pri nobenem boletristićuem listuoiti sodelovati. Iu tako so tudi g';, sodelavci s tem sklepom pokazali svojo občutljivost, tolikanj razvito lastnost Slovencev. Je li bilo na pravem mestu, ost ne vprašanje. Od čitalnico na dunajsko costo je le malo korakov, pa še ti so mujo vredni. Kajti na prostoru nad znamenjem, kjer je nekdaj stala uborna hišica in še a bor niši, razdrapani konjak, dviguje se tik Medjatovega poslopja nova, velikanska hiša oziroma palača, ktero jo postavil znani domoljub Luka Tavčar. Zidana je tako okusno in praktično, da se drznem trditi, ka je najlepša stavba v belej Ljubljani; vrh tega so prostori za gOBtilnioo iu kavarno tako obširni, zračni iu tako elegantno vredjeni, da se v mnogo večih mestih kaj enacega ne najde. Zavidati smemo Sokole, ki imaj) tu svoje zabavne večere. Čestitamo pa lehko drug druzemu, da imamo tacega domačina, ki jo s to stavbo pokazal, da ima Slovenec tudi kapital in potrebno inteligenco, ga praktično in elegantno porabljevati. —- Prav neviečno pa Tavčarjevi hiši nasproti stoji bolnišnica, kjer vsled usmiljenega dobrohotnega srca naših „patres patriae" še vedno uživa dr. Keesbacher mastni kruh zarobljenih Slovencev, med tem, ko si ga mora marsikteri domačin iskati na tujem. Sicer jo pa Ljubljana, izvzemši nekoliko hiš in hišic malo pretnenjena, bela je še, kjer nima madežev. Izvrstni novi tlak, plinova svečava, dosti dobri in menda kmalo proštevilni, dasiravno že sedaj jako drogi lijaki rji in nekoliko postreščekov, so menda vse važueje pridobitve, s kterimi so hoče Ljubljana uvrstiti v kolo velicih mest. Drugo je vso ostalo pri starem. Tudi življonjo ljudi so ni posebno predrugačilo. Kakor nekdaj, romajo še denes cele čete zjutraj na Cvetličnik na kavo, zvečer k Ančniku v Šiško, k Miklavu na Vič, k Štravsu v Stepanjo vas večerjat, v petkih pa k Frgolinu in v Se ni vse, kakor bi bil iz kavčuka, tako je skočil kvišku, ko je po Beustoveui izgledu celi slovenski narod obdolžil deželne izdaje. Rojeni Kranjci, Slovenci, pa se niso sramovali tacib opomb, ampak so ploskali tujemu uradniku, kteremu pri nas sploh ne gre beseda, kteri naj bi rajši skrbel 7a svoj urad, nego za politiko. Če pa že hoče politiko vganjati, naj gre tje, od koder je prišel, nihče no bo jokal »a njim. Žalostno in sramotno jo res, da vtigdar "vesti in lojalni slovenski narod panja človeče, ki je privandralo iz tujega in čuje na ime Krti! lake reči prenaša slovenska potrpežljivost, drugod bi se mu inače godilo. Sploh no vemo, ali je morebiti gosji. Kon rad, kot političen načelnik dežele, polno samih izdajalcev, dal gospodom uradnikom ukaz. si na tak način kakor Ertlčok. pridobiti spoštovanje in zaupanje pri narodu? — Dr. SchufTer se ji« pečal le z visoko politiko v jako primitivnem govoru in jo napil nemškemu narodu, ki ima do sedaj v Avstriji edini pravico igrati „fernikule." Gosp. Dimic ni zagrešil govora, ampak si jo zapisaval za „N. fr. Presse." Prof. Perger-a, sploh nobenega realkinih profesorjev in tudi prt !'. Heinrich; n| Dii0> — še vse nasledki sovraštva proti Dežmanu zarad znanega lista in causa Scbrei. Vse to praznovanje ustave se je vršilo v Kbrfcldovcm steklenem salonu ker se ni privolila kazinska dvorana vsled protesta k. častnikov. Glavno občinstvo so bili uradniki, kterim je ustava, kakor znani plašč v stražnici, denes ta, jutri drugi. In če pride deset ustav, bodo na vsih deset pri segli. C.iramba, gospodek Ertlček, ali ni to vesolo ? Iz Zagreba, 27. dec. [Izv. dop.] Javno mnenje je pri nas ljubljanskemu programu dosta ugodno. Naš narod jo do grla sit magjarske nadvlade, in zato mu je ljubljanski program prav v zgodni čas prišel. Geslo našega javnega mnenja bo od sehmal : ne pustimo Slovence pasti 1 Rešimo jih, v tem bodemo tudi Bebe rešili. Ojačimo jih" s tem bodemo tudi sebe ojačili. Osvobodimo jih, s tem bodemo tudi sebe osvobodili. — Kar se v ljubljanskem programu ni dopadalo, to je, da vse premlačno, vse premalo odvažno svoje tirjatbe izreka. Stilizacija je brez živili barv, je prometna in premrtva, Kakor so čuje ko bojda ljubljanski prvaki prevoč mrzle vode vmes vlivali. ..... Kar se je pri sestavljanji programa grešilo, se bo — tak<> se nadjamo — v sporne niči, sestaviti se imajočej na temelji programa, popra vilo, ter našo tirjatbe v njej bolj svežo, bolj živo po vedale. „Agramerica", ki meni, da je hrvaški „moni-teur", in „Narodno novino", ki si domišljujejo, da so hrvaško „time*" zagodli sto grdo pesem o ljubljen Za pet let božjih 1 kakšno je bilo to bincanje! — Ob.idva lista sta se celo Kdo I slovenskih slovenskih resno zagrozila, da bodo Hrvati /edinjenjem s Slovenci poslovenjeni, zedinjenjem s Srbi pa posrbljeni ; le ze-dinjeni z Magjari. deducirajo potem logično: kakor pest na oko, morejo Hrvati svoje hrvaštvo rešiti. To jo en primer, kako pri nas državniška modi ost modruje. Ma gjarorsagu denes ne preti največa nevarnost od Rusije, nak! ampak, čujte! čujte! — od Slovenije. bil to kdaj mislil, da bo sijaj ogerske, v narodnih pesmih toliko opevane krone, vsled lolitičnih teženj obledel! Nnjslabeje, najnečastneje obrambeno orožje je laž. Tatjo, goljufi in enake baze ljudje služe se tega orožja, kadar roka pravice po njih posegne. Pošten človek brani se vsak čas le s poštenim orožjem. Rau-chova papirnata pandurja „Agram." in „Nar. Nov.' bo-ujeta so denes s tem nečastnim orožjem. Agramerica je, da samo eno povem, listek „Slov. Nar," „Slovenci Hrvaškem" tako laž njivi*, tako grdobno pre-a, tla iz vsake vrstice njenega prevoda obrekovanje in zloba svoje strupene jezike sikata. Oče Maehiavelli ne bi bil mogel omenjen listek bolj zvijačno prevesti. Veliki promicatelj ideje jugoslovanstva bo redi« viva „siidslavische zeitung". Nje vreduištvo nadja se posebno iz Slovenije izdatne materijalne in dušne podporo. Naj slovenski rodoljubi te opravičene nade z nemarnostjo ne ra/nenadijo. Sicer pa: „Na toni mladom letu veselijmo na ved zeilir.il se ž njim, kajti sicer bi se težko dalo ngeniti, zakaj so Prusi po zmagi pri Nuits-u umičejo. Ako se to obistini, ter ako se Garibaldiju, ki je menda tudi iz Lijona pomoč (/25.0OO mož) dobil, posreči tu Pruse, premagati, pretrga so nemški vojski pred Parizom pot po kleti živež iz domovine dobiva. To pa bi bilo osodno za Pruse. — Od loarske in severno francosko armade so no poroča nič novega. — Pred Parizom bo Prusi začeli streljati na utrjeno gorico Mont-Avron, a dozdaj se še i:o morojo pohvaliti, da bi bili kaj dosegli. Poročila iz Pariza zagotovljajo, da so pred-parižki forti s živežem preskrbljeni še za dva meseca. Kazno stvari. itd Politični razgled. skem programu, bezganje, kakšno rako in ribe. V zvezdi propeljujojo, kakor nekdaj priletno gospo mamko enake krčme na kadar je muzika, svojo gospico hčerke samke, gori in doli, — za vodo je še veduo enaka kupčija z mesom, sadjem in kavo, cela skleda za 2 solda, in kadar je ravno poroijunkula, je pred frančiškanskim mostom šo vedno vse belo žen skib peč in ovijač, pa še bolj črno bolj kot. ženske sitnih bolh. Ljubljuna je pač podobna ribniku, polnemu zdravih karpov, kterim treba pridružiti lo nekoliko čvrstih ščuk, potem bo zastala kri zopet hitrejšo krožila in življenje bo živahnoje, napredek naroda hi t roji. Pri vseh svojih nepriličnostih in napakah je pa Ljubljana vendar lepa in nježna, prebivalci njeni in okolice so čvrst rod in imajo neko prirojeno ljube/.njivost, da se človek v njenem ozidji jako domačega čuti. Sedaj ji hoče še nadležna l emčurska zalega mnčehovati, pa narod zlasti v okolici se je tako prebudil, da smo v tej zadevi brez skrbi. Mestu ostane naloga, da se organizira tako na rodno, kakor jo okolico, da se nenaravne nemčurske oblasti iznobi. Nadojajmo so, da nam ravno prihajajoče novo leto prineso v dar ugodniše razmero, da se v Ljubljani udomači povsodi drug duh , da se nikdar ne uresničijo besedo, ktere je nekdaj 1. 1848 v takrat iz hajajočo in sedaj v občo radost na novo rojeno „Sud slaviscbe Zeitung" pisal znani mizantropični narodnjnk : „Laibach ist eine----— Slovenien«." Cesar, ki so zdaj na Tirolskem bavi, je za božično tirolskim federalistom potrdil biambovsko po stavo, kakor jo je tirolski deželni zbor za to deželo naredil. Po tej deželni postavi se ima tirolska deželna hramba saimi tačas zunaj dežele rabiti, kader to deželni zbor dovoli. Centralistični nemški časniki so /arad tega zelo osupneni in Vldtjo v tem cesarjevem činu, ki je pač res nekaka koncesija avtonomiji, začetek federalizma. —- Da bi se lo ti možje v svojem strahu no motili. Ker je Bismark na Francoskem v veliki zadregi, ponmlil je prijateljsko ruko — Avstriji. Pruski poslanec jo Beustu izročil jako udvorno pismo, ktero smo že zadnjič omenjali. „VVieuer Tagblutt" zdaj v poročati, da bode Prusija na londonski konferenci, ktera ima te dni sni t i se, da zravna crnomorska zadevo, — glasovala z Avstrijo in Angleško. Torej bi s zvezo prusko-rusko nič ne bilo, kar je prav ; naj se stvari zjasne, da i ruska vlada do tistega prepričanja pride, ktero ima ruski narod, namreč, da od Nemcev za Slovane ni ničesa pričakovati nego krivica. Iz S p a n j s k o g a prihaja važna politična novica. Narod , kteremu je general Prim vsilil kralja, ki niti panjskepa jezika ne ume, s tem no moro zadovoljen biti. To nozadovoljstvo so je kričeče dokazalo. Ko je šol Prim domu iz zbornice, v kteri se je posvetovalo o dohodkih, ki so imajo novemu kralju dati , bil je na potu od več oboroženih mož napaden, ki so s pištolami nnnj streljali. Več krogol ga je zadelo v levo ramo in na pleča. Poročajo, da rano sicer niso smrtno nevarne, da so zdravniki že krogle izvlekli , nli da so vendar tako bude, ka ostane Prim tudi če od ran ozdravi toliko oslabljen, da se ne bo mogel več političnega življenja udeležiti. Morivci so bili na konjih in so ubegnili. — Precej po tem napadu so se zbrali ministri in volili na Primovo mesto za vojnega ministra Topote-ja. Politična moritev, kakor ta napad na Prima se no da opravičevati, ker moritev je zločin. A to jo pa vendar tudi gotovo, da ko bi bila taka krogla nekdaj Napolena 111. (in Prim je ravno tako nepošten) zadela, —- koliko tisoč vrlih poštenih mož bi so nt klalo zdaj na Francoskem. S tem je vso povedano. Z bojišča vsa poročila kažejo, da zdaj za Francozo reči bolje stojo, nego kedaj. Prusi sami so skrbeh, kakor je iz njih poročil videti. Garibaldi je uzel Prusom važno mesto Dijon, kterega pruski general VVerder ni mogel daljo držati. Ker so poroča, da se jo general Bourbaki s svojo vojsko obrnil proti vzhodu * (Mariborski n o m š k i gimnazijski i i»fo so rji) vsled naše notice po nMbg. Ztg. polne predele pripovedujejo o „dummc Jungens", ki se izre-jajo pod njih vodstvom, in dokazujejo, da mora mariborska gimnazija še „deutscherer" postati, „als es durch die Ungunst dor Verhiiltnisse gevvordon." Vso to jasno dovolj kaže ponemčovalne namene teh gospodov, ki vedno pozabljajo na decombersko ustavo in postavno ravnopravnost. O zadnjič omenjenih dogodjajih na tu-kajšni gimnaziji ne moremo za zdaj nič poročati, ker nam voditeljstvo v „Mbg. Ztg." na vso grlo žuga s tiskovno pravdo in ker si obrambo in pojasnila prihra-nujemo za pred sodni jo. Tacega vspeha svoji noti sami nismo pričakovali in ga veseli pozdravljamo, ker bomo g. učitelje kot svedoke prisilili, da pred križem, voščenimi svečami in vsem svetom razodenejo svoje proti-naroduo ravnanje. Omenjamo lo, da „Vaterl." še mnogo huje stvari poroča z mariborsko gimnazije. * (Bralno društvo v Rušah) leta 1865 osnovano je imelo 2G. decembra t. 1. zbirališčo, ktero je g. M. Br,, ko jo poprejšni predsednik zarad osebnih zadev odstopil, za predsednika izvolilo. — To zbirališče je tem voče važnosti, ker smo se nadejali, da bo društvo popolnoma vsahnilo. Dosti udov namreč je svoj odstop naznanilo pa tudi v resnici odstopilo, misleči, da ni treba društva daljo podpirati, če družabniki sami vsak dan čitati no morejo. — Res je sicer, da je težavno samo zarad čitania daleč hoditi, vendar pričakovati je, da bo vsak, kteri pravo ljubezen do svojega naroda ima, saj nekoliko slavno društvo podpiral, kajti pri zdanjem narodnem gibanji ne zadostuje samo v besedah naiodnjak biti, ampak takega so mora tudi djanju skazati — saj jo tudi vera brez dobrih del Vsem zvestim ruškim narodnjakom slava! 5 mrtva. * (Iz Šmarja) so nam piše 27. decembra: Po-litično društvo „Naproj" bo imelo v nedeljo 15. januarja ob štirih popoldne svoj drugi občni zbor, h kteremu bodo le društveniki pristop imeli. Na dnevnem rodu bo volitev predsednika in odbornikov, ki se pri 1. občnem zboru ni mogla vršiti zarad provelikega števila nazočih. Po občnem zboru bo veselica, pri kteri bo tudi pel naš p o v s k i zbor, ki so je tožimo konstituiral in so marljivo vabi v narodnem petji. * (Slovstveno.) Ravno se v Gradcu tiska in po novem letu na svetlo pride Blovenska melodrama Vojska In Mir" v 3 podobah, ktero je spisal g. Antou furkuš. V enem prihodnjih listov priobčimo poslan tara kos tega najnovejšega dela. Igra bode stala 30 erajcarjev. Naročnina naj bo pošilja g. spisatelju A. Turkušu, Gratz, Albrechtgasse, Sparcassegebiiude, H. St.icge 1. Stok. Gotovo bi se pisatelju jako ustreglo, co bi hoteli posamezni rodoljubi zlasti čitalnico nabirati naročnike in mu jih pošiljati v Gradec. Ob enem slišimo, da glasbo k temu umotvoru sklada slavnoznani naš skladatelj dr. Benjamin Ipavic. * (Za kaj pri nas denarja ne po man j-kuje.) V Gradcu izhajajoča, znana supraboruska „Tagespost", sovražnica vseh nenemskih narodov, vedno bevkajoča nasprotnica sedanjega ministerstva, dobiva — kakor iz prav zanesljivega vira vemo — vsako leto 5000 f. podpore iz dispositiousfonda. Ko so je hotelo Slovencem napraviti nekaj stolic na graškem vseučilišči, ki bi bilo vse vkup ua loto stalo lo 3GO0 f. in s kto- mogoče je, da se jo že Garibaldiju približal, čo ne ž« rimi bi bila vlada dalje let vsem Slovencem usta ma- lftnika J. Janežiča za podpredsednika okrajnega zastopa v Brežicah« Vsi štirje so ustavoverci. Aller, fiir das Kinvornehmen ?.wischen den Volkern der Monarchie. „n*r Os t en" hringt zahlreiche und pikante Artikel und Oorrespondenzen Mittheilungen aller Art aus dem ln- und Autlaode, ferner Cours- und Markt-berichte, Ziehungen etc. etc. Ferner erhalten die Abonennenten des „Ost eu" jede VVnrhe eine regelaiiissige '€4 rat i m - lteU»U<' unter dem Titel: „l>ns VViener Soiiiitagshlatt", in welchem Novellen, F.r/iihlungon, Anektoten, Gedichte, Rilthsol und Charaden mit vverthvollen Preisen fiir die gelungenste Autlosung veriiffentlicht vverden. Hoi alldem kostet der „Ostenw vierteljahrig schon mit Postzusendung blos i n. r»o kr. Neu ointretendo halbjiihrige Abonnenten erlialten den Roman : »Die Spione des Grafon Bismarck", gratis zugesendet. IMe Administratioii des „Osten" (3) in \Vion, Praterstrasse Nr. 50. pravo ('isto Talmi-zlato. n i t m»hi i ii.....ii u m iiiniitinii Ljubljanska - trbižka železnica« R*ri|>€>i'o<*ih». Okrepčevalnica (restavracija) Jan. Potočni i*» na postaji v jT^ocliiiii-tn -Kropa so priporoča spoštovanemu občinstvu z mnogovrstnimi mrzlimi jedili in pijačami po prav nizki ceni. Prav iako priporoča podpisani svojo go s t i 1n i 00 in p r e n o č o v a 1 i š č e tik kolodvora . ,.p r i Pod-' nartovcu1, s pristavkom, da se dobivajo pri njem tudi izvrstna kosilu in večerje, posebno okusne postrv e in vozovi na vse kraje, kakor: v Kropo, CamnogoriCO, na Dre/je, v Tržič itd. '/lasti v a drnžhoj po čuda nizki ceni in iako prostorni. S spoštovanjem i . Janez Pogačnik, gostilničar Vsi od drugod naznanjeni Talmi-zlftti predmeti so posnemanja manjše kakovosti. Talmi-zlat k i n č za večnost. Urne verige iz Talmizlata. j Teh Talmiilatih verig še juvelir ne loči od pravih Že 1" let slove urne verige iz Talmizlata zarad dobre- $ »lattb, dokler jih ni poskusil najukusnom kamnju. TeTalmi-mu dela, trajnost, in notranje vrednosti. Vsled Šestih potni- | Verige, pripravljena v najnovejših zlatih oblikah ohdrŽe ve-rajanj teh verig vzbujenih po onem vspehttmoramo obofeatvoS dn^bS?n" [fa le a 8,v°J,e zllJ.to hc?- 1 raXe tako T*"«6, opomniti, da imamo'samo eno vrsto tega blaga; torej se g P" ; J-JJi Ji Ji ?-40. *■ »olge f'»° «'dn« verige za obešati mora, kdor hoče pravo Talmi-zlato imeti, obrniti na ..I udu- (j) P° i'owi °' striclntllc in Wicn. I»i nlersbiHse Xr. Iti. £ BriljantBki liip. Fino delau, za strokovnjake preinotljiv, s pravim Talmi-zlatom obrobljen, imitirani briljanti 9o iz najlepše brušenih strelic ponarejeni, nikoli ne otemne ; tudi so drugi biseri krasno ponarejeni l broša i'. 1.50, 2, 3, 4, 5, 0, 8. 1 par uhanov t'. 1.50, 2, 8, t, 0, 8. 1 „ šmizetnih gumb f. 1, 1.80, 2, 8, l. t „ manietnih gumb f. L.60, 2, B, t. I gospodska igla t. 1, L&O, 4. 1 briljautsk prstan, nnjfineji f. I, 150, *> 3 4 ,'> -i °, "<> •'• I križec kot eolber F. I, 2, .">, 1, •'. Cizeliran Talmi-kind. I krasen gospojsk eollier s križcem t'. 1, 2, 3. 1 broša 80 kr., i". I, 1.60, 2, a, 4. 1 zvezek drobujav k uri 40, 00, 80 kr. 1 medaljon kr. 50, 80, f. 1, 2, A\ l par iem.-gumb kr. 30, 50, so, f. l. 1 gospodska igla kr. 50,80 f. 1, 1.80, 2. 1 broša za fotografijo f. 1,2. Liip z koravd s Tulmi - zlato podlago. 1 broia t. 1.60, 2. a, 1, 5, c, 8, 10,15. 1 par uhanov t'. 1, 1.50, 2, 8, 4, 5, fi, 10. J „ sem. gumb kr. 80, I". I. ,1.50 2. 1 ., niauš. gumb f. 1, 1.50 '1-I gosp. igla 1. 1, 1,50. t gospojsk eollier f. 'J.50, a, 4. l BraeeTet f. 2, it, 8,60, 4.80, u, B. I rešta sekauih koravd IG kr. 1 .. okroglili „ kr. H0, 40, f. 1.50, 2, 4. (8) Email-liip, krasne izdelano ognjeno email na Tal- mi-zlatu. 1 broša f. 1. 1.60. 2, ?,, 4, G, G. 1 „ s pravimi koravdami in emai- lom kiueana f. 2, 3, 4, 5. 1 pnr uhanov f. 1, 1.50, 2, 3. 1 cela email-garnitura, broša, uhani z briljanti f. 3.50. I par eniail-šeniiz-gumb, kr. G0, 80, f. 1. 1 n em.-man5.-gumh kr. 80, f. 1, 2. 1 medalijon kr. 80, f. 1, 1.50, 2, 3. 1 email-prstan kr. G0, 80, f. 1, 2. Težka masivna zapestnica s pravega Talmi-zlata s ponarejenim demau- tom f. 2, 3, 4. Pečatni prstan s pravim kamnom za graviranje f, 1, 2, 8. Nekoliko časa se kupci predrznujejo slabe ure h /.vonečim hvalisanjem priporočati, da bi slepili p. n občinstvo, zlasti provincijalne hivnlce. Ti kupci niso niti urarji niti kot trdo urarski fabrikanti in o kakovosti ur torej nič ne vedo. Prodajajo n. p. stare ure v paklonastih okrovih pod imenom ur s precizijskim kolesjem za nove kot tudi druge najhlabejše ure ža prave angleške itd. V>^Mliovall t alt o nerabljlve ure ivdoi- lioč-oimoii res dobio, c*Ofl;ullK*anO Ji» jefiino uro, noj «0 obrno na 1*0-uomicano ,,In. p rava Ženevska kompozicijska žepna ura 9. najboljim kolesjem, pravo kinežko- srebrno verigo najfineja oblika 1 medalijononi in elegantnim etuijem. Le t. 11. Prava Talmi-zlata ura n kompasom, cilinder skim nikeljnim kolesjem s Talini verigo , medalijonom etuijem in poroštvenim listom. Le KSjt" Svetoven čudež. l.oU. Prava bronce-ura, da dobro hodi, garantuje ee veacemu. Le t. 1.50 nli 2. ravno taka flneje isdelana Le 10 kl*. Generalni ključ za vsako uro. Prava lalmi-zlala veriga za gospode f. 1.50, 2 8, 4, 4.40, dolge ndne verigo /.a ovešanja s Talmi-zlata f.2.80 3, 4, 5. I Milani w Talinlzlat a! pečatni prstani s pravim kamenjem za graviranje, kakor tudi ponarejeni demanti ki svete kakor solnce po 1'. 1, 2, 3, 4, 5. Ne regulirane tire 2 f. eeneje <^oiiilti t4i*atiH. CireiterailiMt ugciicija z» angleške /rpue ure Kakor znano imamo mi edino pravico prodajati vAv-Btriji pravo Talmi-zlato in so vsi drugod napovedani Talini* zlati predmeti posnemanja niže biraj temu smo porok. Wien, Industriehalle, Praterstrasse Nr. 16. itriatel) in vreiluih Anton Tojni>< ijaitnikv Mr. Joi« Voanjak in «lrn«'l" TiBkar: Kduard JanNcliHz. 3K AC 5C .VW