NASA TEMA i AKTUALNO Prednosti in pasti prehranskih dopolnil str. 12-13 Uvrstitev v Michelinov vodnik je izjemen uspeh str. 2-3 TV SPORED "in ■o ■-slim ^ im ■in im lo Sr- novi tednik ■Ц J Supermini l* , Ko svet potrebuje rešitev, prileti Supergirl! I Melodije morja in sonca 2020 ' Le sonce in morje, brez poletnih melodij?! fj; II brez poletnih melodij?! CD Tednik za Savinjsko regijo / št. 26/ Leto 75 / 24. junij 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Radoživo in vzneseno v poletje Ples, igrivost, hrepenenje ... Vse to in še več je bilo v zraku ob vročici celjske sobotne kulturne noči, ki sta ji dajala ton Poletna muzejska noč in odprtje Poletja v Celju. Razgiban mestni utrip je neizpodbitno dokazal, da so po »koronaobdobju« bolj sproščeno življenje, druženje in obiskovanje kulturnih ter drugih dogodkov spet postali del vsakdana. Vseeno pa se čisto z vajeti ne bi smeli spustiti in zato je nujno še naprej preudarno in odgovorno zaščitno ravnanje, sploh ob zadnjih epidemioloških podatkih in slutnji drugega vala. str. 10-11 f INTERVJU CELJE p. Branko Cestnik, duhovnik in kandidat za kresnika str. 26-27 Anonimka, ki je odprla urgentne rane str. 6 I 4 1 1 1 - , 1 URGENTNI CENTER - VHOD PACIENTI L EMERGENCY CENTRE-PATIENT ENTRANCE шв ™ |Ц| №111М/Д mam jt BIBsHiH 1 UŽIVAJTE BREZPLAČNO NA MORJU VSE POLETNE SOBOTE! Jnovi tednik 1 radio ceije LtJlA^W Večv notranjosti časopisa in nawww.novitednik.com 2 AKTUALNO ZADETKI »Več nereda je pri prodaji prehranskih dopolnil na spletu, kjer lahko dopolnila vsebujejo tudi smrtno nevarne nedovoljene snovi. Proizvajalci jih včasih dodajajo namerno, zato da bi povečali učinek.« dr. Samo Kreft, redni profesor na Fakulteti za farmacijo UL »Politika, ki je zajezila virus, je bila dobra, a ni zajela trenutka milosti v nesreči. Tukaj ni opravila svoje naloge, vse skupaj nas je opremila z negativizmom. Iz epidemije smo izšli histerični namesto pomirjeni.« p. Branko Cestnik, duhovnik in nominiranec za kresnika »Težava je, da se delimo na leve in desne, na partizane in domobrance. Vse evropske države so že počistile s tem, mi pa tega nočemo, ker je nekaterim všeč ta delitev. Imam občutek, da je to cokla, ki nas ovira.« Jože Zupančič, upokojeni ravnatelj I. gimnazije v Celju »Ko so me poklicali, sem se takoj odzval. Še danes je tako. Pri meni ni >se ne da<, >ne gre<, >ne morem<.« Janko Pirc, ljubiteljski igralec »Še vedno živimo za izpolnitev dveh ciljev. Hočemo osvojiti člansko posamično medaljo na velikem tekmovanju in zgraditi novo kajakaško progo.« Dušan Konda, predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje ČETRTEK 1 1 PETEK \l/ 27 15 ^ 25 C/J^ SOBOTA I I NEDELJA \ 1 / 27 \l/ 30 HA-15 • • r o C/3 a. < C/J5 Tri ugledne restavracije s Celjskega po uvrstitvi v Michelinov vodnik Izjemen uspeh, čeprav (še) ni bilo zvezdic Razglasitev rezultatov prvega ocenjevanja slovenskih restavracij, ki ga je opravil slovit gastronomski vodnik Michelin, še vedno odmeva. Toliko nestrpnega pričakovanja in medijske pozornosti že dolgo - če sploh kdaj - kulinarični dogodek, kot je bilo slavnostno razkritje dosežkov na Ljubljanskem gradu, še ni bil deležen. V izbrani družbi tistih odličnih restavracij, ki jim je uspela uvrstitev v prestižen vodnik, in sicer s priznanjem Michelinov krožnik, so se znašle tudi tri restavracije s Celjskega: Gostilna Francl iz Zagrada pri Celju, Restavracija Pavus v Laškem in Galerija okusov iz Petrovč. Od slavljencev z našega območja smo zbrali nekaj odzivov. ROBERT GORJANC, JANJA INTIHAR Pavus Laško: »Naš dosežek v skladu s pričakovanji« »Michelin je najbolj ugleden vodnik na svetu in biti v tej slavni rdeči knjigi je dosežek, ki si ga vsak kuhar želi, saj je to nekakšna biblija na področju gastronomije, najbolj cenjena, najbolj ugledna. To je res veliko priznanje za nas in spodbuda za naprej,« je Marko Pavčnik, lastnik in chef restavracije Pavus na gradu Tabor v Laškem, strnil vtise dan po razglasitvi Miche-linovih rezultatov. Te je še z drugimi gostinci, prejemniki priznanj, pričakal na slavnostnem dogodku na Ljubljanskem gradu. Kljub temu nismo mogli mimo vprašanja, ali je nemara Marko Pavčnik s svojim Pavu-som pričakoval tudi kaj več, morda tudi zvezdico. »Dobili smo točno to, kar smo pričakovali, če bi bilo kaj več, bi bil zelo vesel. Naš cilj je, da bi pridobili zvezdico, ampak osredotočamo se na goste in ne na ocenjevanje. Narediti hočemo dobro gostilno z najboljšo hrano, kar gre z dobrim servisom ...« Z vidika celovite ocene, kako so se odrezali slovenska gastronomija in njeni gostinci na prvem Michelinovem gostovanju, meni, da gre za dober dosežek. »Vsi, ki so dobili zvezdico, si jo več kot zaslužijo, zato vse čestitke. Kar veliko zvezdic je bilo podeljenih za prvo leto ocenjevanja. Seveda je vedno možno, da bi bilo zvezdic še več, in verjamem, da v naslednjih letih tudi bo tako in da bo zraven tudi naša restavracija.« Kakšne posebne izkušnje ali zanimivosti z obiska Mi-chelinovih inšpektorjev nam ni mogel predstaviti, saj gre pri tem ocenjevanju za povsem anonimne obiske restavracij. »Inšpektorjev ne poznamo oziroma jih je težko prepoznati. So običajni gostje, imajo rezervacije, praviloma gre za tujce, ampak ne vemo, kdo so. To je tudi tisto, kar je najbolj prav, da takšen gost ob obisku nima nobenih posebnih privilegijev. Kot vsakemu drugemu našemu gostu tudi temu postrežemo na običajen način. Približno sicer vemo, kaj vse inšpektorji ocenjujejo, gre za profesionalce, ki so zelo izobraženi.« Restavracija Pavus je sicer bila pretekle dni tudi vključena v vseslovenski projekt Teden restavracij. »V sušnem obdobju korone, ko nismo delali, ko ni bilo prihodkov, je bil Teden restavracij nekaj najboljšega, kar se je lahko zgodilo. Naša restavracija je bila res popolnoma zasedena. Naši gostje so veseli, da lahko spet prihajajo v našo restavracijo, mi pa smo veseli, da jih lahko gostimo. Zdaj smo spet na ugodnem valu in upam, da se bo takšno stanje nadaljevalo,« je še sklenil novi micheli-novec Marko Pavčnik, lastnik in chef restavracije Pavus. Foto: Andraž Purg - GrupA ' ' 0 V - - - * Marko Pavčnik, lastnik in chef ^ restavracije Pavus v Laškem. Kaj pomeni Michelinovo priznanje, ki so ga prejeli gostinci s Celjskega? Kategorija Michelinov krožnik (The Plate Michelin/Assiette) predstavlja enega od dveh priznanj Michelina (še Bib Gourmand), ki ju lahko prejmejo izjemne restavracije, ki jim ni uspelo osvojiti Michelinove zvezdice. Priznanje je namenjeno tistim restavracijam, v katerih iz svežih surovin skrbno pripravijo dober obrok in predstavljajo velik potencial za destinacijo. THE PLATE MICHELIN Fresh ingredients, carefully prepared: a good meal. AKTUALNO 3 Galerija okusov: »Potrditev truda za preteklo obdobje« »Zadovoljni smo, da smo bili opaženi in da so nam strogi Michelinovi ocenjevalci namenili takšno dobro oceno. Upam, da se zavedamo lokalnega pomena tega prestižnega priznanja. Prejeta nagrada nam predstavlja potrditev skupnega truda, ki smo ga doslej vložili v razvoj restavracije na prostoru v Novem Celju. Prav tako je odlična promocija za občino Žalec in Savinjsko regijo. Sodelujemo s čudovito ekipo in z lokalnimi ponudniki ter še naprej želimo zagotavljati trajnostni razvoj svoje gastronomske ponudbe. Vedno znova si postavljamo višje cilje in v veselje mi je, da jih z motivirano ekipo lahko uresničujemo,« je povedal Gašper Puhan, lastnik in direk- tor Galerije okusov in predsednik JRE Slovenija (združenja mladih gostincev). Ekipa Galerije okusov je nedavno prejela tudi priznanje v akciji The Slovenian restaurant award 2020, v kateri je bila uvrščena med najboljše restavracije v Sloveniji. Predvsem so zanje pomembni pozitivni odzivi gostov, tudi tistih najbolj zahtevnih gurmanov, zato verjamejo, da spadajo v vrh kulinarične ponudbe v Sloveniji. Galerija okusov je članica JRE Evrope, ki predstavlja 360 restavracij in ki so doslej prejele 180 Michelinovih zvezdic. V Galeriji okusov so ponosni tudi na to, da s kolegi uspešno vodijo predstavništvo JRE v Sloveniji, ki ima 17 članov. V Galeriji okusov svojo uvrstitev v Michelinov vodnik ocenjujejo kot izjemen dosežek, prav tako zvezdice in druga priznanja, ki jih je Michelin podelil slovenskim restavracijam ob prvem ocenjevanju. To je potrditev njihovega odličnega dela, ki našo državo zasluže- no postavljajo na zemljevid pomembne gastronomske de-stinacije v svetu. Razglasitev kot kombinacija dogajanja in virtualnosti Razglasitev rezultatov ocenjevanja Michelinovih inšpektorjev je bila na Ljubljanskem gradu na prireditvi Michelin Star Revelation Slovenia, ki je združila koncept dogajanja v živo in virtualnosti. Dobitnike različnih Michelinovih ocen je iz Pariza razkrival Gwendal Poullennec, globalni direktor Michelinovih vodnikov, v okviru videopovezave. Prireditev si je bilo mogoče v živo ogledati na novi spletni strani www. tasteslovenia.si in FB-profilu Slovenia info. Zmagovalna ekipa Gostilne Franci (z leve): Andreja Kutija, Vlado Mašić, Peter in Marija Zaveršek, Karla Ivič in Lazar Kovačević Michelinovo priznanje za slovo »Res je, odhajamo iz Celja,« je Peter Zaveršek, lastnik znane Gostilne Francl, kot resnične potrdil govorice, da se z družino seli v tople kraje. Odločitve, ki jo je družina Zaveršek sprejela že lani, uvrstitev gostilne v najbolj prepoznaven kulinarični vodnik na svetu ni omajala. »Priznanje je potrditev našega minulega dela, gostilna ga ni dobila za vedno. Tisti, ki bo prišel za nami, se bo moral še naprej zelo truditi, da ga bo lahko obdržal,« pravi Zaveršek. Seveda je celotna ekipa Gostilne Francl priznanja zelo vesela. Je pričakovala še kaj več, kakšno zvezdico morda? »Veliko hodimo po svetu in vemo, kaj je potrebno za zvezdico. Priznanje je največ, kar smo lahko trenutno dobili. Zato zaradi njega nismo samo zadovoljni, ampak tudi navdušeni,« poudarja Peter Zaveršek in pravi, da jih je pred pol leta razveselila že napoved Michelina, da bodo njegovi inšpektorji ocenili gostilno. V oceni so med drugim zapisali, da je v Gostilni Francl zelo udobno, seveda je bil to le eden od razlogov, da so ji dodelili priznanje in jo uvrstili v vodnik. Pomembni so bili tudi predstavitev jedi, njihov okus, postrežba in tradicija. »Res sem vesel, da je zdaj gostilna v tako ugledni družbi, še zlasti zato, ker je ravno na dan, ko je Michelin razglasil rezultate ocenjevanja, Francl imel 125-le-tnico,« še pravi Zaveršek in priznava, da sta si z ženo Marijo, ki je glavna v kuhinji, po tihem želela, da bi gostilna priznanje dobila še v času, ko jo vodita onadva. Peter Zaveršek pojasnjuje, da je bilo razlogov, zakaj se je družina odločila, da se umakne iz Gostilne Francl in zapusti Celje, več. »Dvajset let trdega dela je že začelo kazati posledice na ženinem in mojem zdravju, s takšnim tempom bi lahko zdržala še tri, največ pet let, potem verjetno ne bi šlo več. Najina otroka nimata želje, da bi delala v gostinstvu, zato zdaj iščeva mlade zagnane ljudi, ki bi prevzeli gostilno. Zanimanja je kar nekaj, tako s celjskega območja kot tudi iz drugih krajev Slovenije. Seveda bova tistemu, ki naju bo zamenjal, pomagala z nasveti, čeprav od daleč.« Peter Zaveršek želi, da bi bil Francl še naprej družinska gostilna, predvsem pa, da bi ohranil kakovost, zaradi katere se je tudi uvrstil v Michelinov vodnik. Družina Zaveršek bo iz Celja odšla predvidoma julija ali avgusta. Za nov kraj svojega bivanja je izbrala španski otok Tenerife. »Ne bomo turisti, tudi tam bova z ženo delala, saj imava do upokojitve še kar nekaj Michelinov slovar kulinaričnih dosežkov Michelinove zvezdice označujejo najboljše restavracije, ki so jih odkrili Michelinovi inšpektorji, in pomenijo najvišjo kakovost v kulinariki. Odlikujejo jih izjemna kuhinja, bogata po okusih, prežeta z osebnostjo talentiranega kuharskega mojstra in prežeta s čustvi, ki presegajo meje okusa. V te restavracije pridejo gostje tudi z drugega konca sveta, da bi uživali v izjemni kulinariki. Poudarek ocenjevanja za zvezdice je na hrani in doslednosti njene kakovosti. Bib Gourmand označuje pristne restavracije, v katerih strežejo visoko kakovostno hrano z odličnim razmerjem med kakovostjo in ceno. Pogosto gre za dragulje, ki jih inšpektorji vsako leto odkrijejo na svojih potovanjih. Priznanje za trajnost - gre za novost, ki jo je Michelin uvedel za podporo, spodbujanje in promocijo trajnostnih praks v kulinariki. Priznanje prejmejo le tisti kuharski mojstri, katerih restavracije so navedene v katerikoli kategoriji Michelinovega vodnika. Zeleni piktogram poudarja njihov pogum in iznajdljivost pri uporabi trajnostnih praks v vsakodnevnem delu, sodelovanju z okoljsko osveščenimi proizvajalci surovin, odgovorno ravnanje z odpadki. let. Kupila sva hišo v notranjosti otoka, v bolj kmečkem okolju, kjer se bova še naprej ukvarjala z gostinstvom, a v manjšem obsegu. Ce se bo kasneje, ko se bova zlila z okoljem, pokazala priložnost še za kakšno drugo delo, jo bova seveda pograbila,« razkriva načrte Peter Zaveršek in priznava, da je bila odločitev o selitvi lahka, zdaj ko se vse bolj približuje čas odhoda, pa ima v želodcu vedno večji »cmok«. Domači in okolica odločitev družine težko razumejo, a jo bodo sčasoma že sprejeli, pravi. »Z ženo odhajava zaradi sebe, zaradi svojega zdravja. Otroka naju pri tem popolnoma podpirata. Prepričan sem, da bova, dokler sva še pri močeh, še marsikaj ustvarila, čeprav v nekem drugem kraju.« Foto: SHERPA 4 GOSPODARSTVO Spet zapleti pri prodaji delnic šentjurske Meje, napovedana ovadba Global lagal o vplačilu varščine Najverjetnejši novi lastnik kmetijskega podjetja Meja iz Šentjurja ne bo velenjska družba Global NM, temveč Altius Invest s Ptuja. Predstavnik Globala NM, ki je na dražbi prejšnji teden za malo manj kot 100-od-stotni lastniški delež Meje ponudil 620 tisoč evrov in »zmagal«, je namreč lagal o vplačilu 120 tisoč evrov varščine. Stečajni upravitelj celjske družbe PSZ, ki je lastnica Meje, je zato že napovedal, da bo delnice prodal ptujskemu podjetju, ki je izpolnilo vse potrebne formalnosti in je torej bilo edini uradni udeleženec na dražbi. Spomnimo, da se je pri prodaji delnic zapletlo že decembra lani, ko se je hrvaško podjetje Bio-Vet, ki je na prvi dražbi za Mejo ponudilo kar 2,5 milijona evrov, umaknilo iz posla, ko je bilo treba delnice plačati. JANJA INTIHAR Medtem ko se je lani za delnice Meje potegovalo kar osem dražiteljev, sta tokrat na dražbo, ki je bila 16. junija, prišli le velenjsko in ptujsko podjetje. Obe sta bili med kupci tudi lani, ko je izklicna cena za malo manj kot 450 tisoč delnic Meje znašala le 50 tisoč evrov. Altius Invest je takrat odstopil že sredi dražbe, Global NM je vztrajal skoraj do konca in se je umaknil šele pri ceni 2,450 milijona evrov. Kako bi sploh lahko poravnal kupnino, če bi na dražbi zmagal, ni jasno, saj je, kot razkrivajo javno objavljeni podatki, ob samo 20 tisoč evrih kapitala lani ustvaril le malo več kot 221 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje. Global NM je v register vpisan od leta 2018, ukvarja se z gostinstvom, kot njegova lastnika sta navedena Marko Pokleka, ki je tudi direktor, ter Neven Stanić, ki je v podjetju prokurist. Druge dražbe 16. junija, na kateri je bila izklicna cena 600 tisoč evrov, se je udeležil Neven Stanić. Ko je stečajni upravitelj Radovan Triplat preverjal, kako je z vplačilom varščine, ki je pogoj za udeležbo na dražbi, je ugotovil, da je na transakcijskem računu družbe PSZ zabeleženo le vplačilo Altiusa. Stanić mu je zagotovil, da je denar nakazal v večernih urah dan pred dražbo ter kot dokaz predložil potrdilo s spletne strani banke. Dražba je bila zelo kratka, je povedal Triplat, saj se je kon- čala takoj, ko je predstavnik Globala NM ceno zvišal na 620 tisoč evrov, predstavnik Altius Investa pa višjega zneska ni ponudil. Po dražbi se je stečajni upravitelj o vplačilu varščine takoj pozanimal pri banki, kjer so mu povedali, da nakazila Globala NM, ki naj bi mu nakup na dražbi »uspel«, na transakcijskem računu PSZ ni. Velenjsko podjetje torej varščine sploh ni poravnalo in je s potrdilom spletne banke lažno izkazovalo, da je to storilo 15. junija. Stečajni upravitelj je zato kot edinega dražitelja na dražbi priznal Altius Invest, ki je pravilno in pravočasno vplačal varščino, ter napovedal, da bo zoper Global NM vložil ovadbo. Plačati bo treba tudi dolg do DUTB Če ne bo novih zapletov, naj bi bil torej najverjetnejši novi lastnik šentjurskega podjetja Lastnik Meje je že šest let podjetje, ki je v stečaju. Kljub nerešenim lastniškim razmerjem Šentjurčani poslujejo dobro, nujno pa potrebujejo denar za naložbe, s katerimi bodo dokončali prehod z baterijske na hlevsko proizvodnjo jajc. Altius Invest. Prihodki ptujskega podjetja so bili lani skromni, saj so znašali le 79 tisoč evrov. Bolje kaže njegovi hčerinski družbi Altius, ki je na trgu že skoraj tri desetletja in se je uveljavila predvsem na področju izvajanja celostnih grafičnih rešitev. Odgovor direktorja in solastnika Božidarja Vukaši-novića na vprašanje, zakaj se je podjetje s takšno dejavnostjo odločilo za nakup proizvajalca jajc in jabolk, še čakamo. Ali Ptujčani Mejo kupujejo zase ali za koga drugega, bo pokazal čas. Zdaj bodo morali kmalu s stečajnim upraviteljem podpisati pogodbo o nakupu ter nato v enem mesecu plačati razliko do celotne kupnine, to je še 480 tisoč evrov. Izkupiček od prodaje (če bo uspela) bo nekajkrat nižji od tistega, ki se je obetal po lanski dražbi. Takrat je zmagalo hrvaško podjetje Bio-Vet s ponujeno ceno 2,5 milijona evrov, a je bilo prepričanje stečajnega upravitelja Radovana Triplata, da mu je že v prvem poskusu uspelo prodati Mejo, zelo kratkega daha. Hrvati so si namreč premislili in pogodbe o nakupu niso podpisali. In zakaj so najprej ceno za delnice dvignili do zneska, ki je presenetil vse po vrsti, od stečajnega upravitelja do direktorja Meje, nato pa se umaknili? Po neuradnih informacijah naj bi bili prepričani, da bodo lahko poceni odkupili terjatve, ki jih ima do šentjurskega podjetja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Novi lastnik Meje bo namreč moral poravnati za približno 6,5 milijona evrov dolga, ki ga je podjetju z najemanjem posojil in dajanjem poroštev nakopala lastnica PSZ v letih pred stečajem. Hrvati naj bi računali, da jim bo terjatve uspelo odkupiti za samo milijon evrov, vendar slaba banka takšne ponudbe ni sprejela. Kakšen dogovor (če so ga že sploh) so z DUTB sklenili Ptujčani, ni znano. Meja potrebuje denar za nujne naložbe Direktor Meje Roman Gre-gorn zapletov z zadnjo dražbo ne želi komentirati, prav tako še ne želi povedati svojega mnenja o morebitnem novem lastniku. S pojasnili je bil previden tudi po prvi dražbi in tako kot takrat tudi zdaj pravi, da bo več povedal, ko bo postopek prodaje končan. Je pa dejstvo, in to Gre-gorn poudarja že nekaj let, da družba nujno potrebuje novega lastnika, ki jo bo razbremenil visokega dolga in ji zagotovil denar za nujne naložbe. Meja, ki je druga največja proizvajalka jajc v Sloveniji, je pred dvema letoma začela beterijsko rejo nadomeščati s hlevsko. Prehoda na nov način reje še ni končala, saj so za to potrebna velika vlaganja, za katera sama ne more zagotoviti dovolj denarja. Kljub nerešenim lastniškim razmerjem, ki trajajo že od leta 2014, ko je šla v stečaj družba PSZ, Meja vsa leta posluje dobro. Lani je ustvarila 9,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za deset odstotkov več kot predlani. Poslovala je z dobičkom, ki je bil zelo skromen, saj je znašal malo več kot dva tisočaka. Foto: arhiv Meja Leonardo spet naprodaj Na znani poslovno-trgovski stavbi v središču Celja, ki je bila last propadlega podjetja Leonardo in je že več kot leto in pol zaprta, so se v minulih dneh pojavila nova obvestila. Stare in nič več aktualne napise stečajne upraviteljice, da je stavba naprodaj, so zamenjali veliki plakati, na katerih ena od celjskih nepremičninskih družb obvešča, da je zgradbo mogoče najeti ali kupiti. Leonardova stavba, ki ima v kleti, pritličju in dveh nadstropjih malo več kot dva tisoč kvadratnih metrov površin, je od februarja letos v lasti grosupeljskega podjetnika Bojana Adamiča. Njegovo nepremičninsko podjetje jo je kupilo na dražbi, ki je bila dokaj neobičajna. Potekala je po načelu zniževanja izklicne cene, s čimer se je največji ločitveni upnik Jože Šircelj, ki je terjatve kupil v stečajnem postopku in je prav tako iz Grosupljega, strinjal. Izklicna cena, ki je znašala 1,9 milijona evrov, je strmoglavila na samo 550 tisoč evrov. Ko smo februarja Bojana Adamiča vprašali, kakšne načrte ima s svojo novo nepremičnino v Celju, je odgovoril, da odločitve o tem še ni sprejel in da tehta med dvema možnostma - da stavbo uredi in jo začne oddajati ali zanjo poišče povsem novo vsebino. Zdaj se je očitno odločil, njegov odgovor na naše vprašanje, zakaj želi stavbo prodati in za kakšno ceno, še čakamo. Za zdaj je zato znano le tisto, kar je objavljeno na spletnih straneh nepremičninske družbe, in sicer da namerava Bojan Adamič oziroma njegovo podjetje Adles Nep za stavbo Leonarda, če je bo oddal in ne prodal, zaračunati 11.500 evrov mesečne najemnine. Adamič je z ženo tudi lastnik uspešne družbe Adles, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo lepljenih plošč in drugih polizdelkov za pohištveno in drugo lesnopredelovalno industrijo. Že nekaj let se uvršča na lestvico najbogatejših Slovencev. JI Nekdanja konjušnica še brez novega lastnika Stečajnemu upravitelju Tadeju Vodi-čarju, ki vodi stečaj velenjskega podjetja Era Good, tudi v drugo ni uspelo prodati stavbe ob dvorcu v Novem Celju, v kateri je več poslovnih prostorov. Zadnjih nekaj let v stavbi deluje tudi znana restavracija Galerija okusov, ki je pred dnevi pridobila tudi prestižno kulinarično priznanje Mi-chelinov krožnik. Kot so pojasnili v pisarni stečajnega upravitelja, tudi druga dražba ni uspela, ker ni nihče pristopil k dražbi. Izklicna cena za nepremičnino, za katero je uradni cenilec ocenil, da je njena tržna vrednost 850 tisoč evrov, je bila 532 tisoč evrov. Na prvi dražbi oktobra lani je stečajni upravitelj nekdanjo konjušnico prodajal za 591 tisoč evrov. Po napovedih upravitelja naj bi bila tretja dražba jeseni. Predkupno pravico imata sicer Občina Žalec in podjetje Galerija okusov, ki je v lasti zakoncev Gašperja Puhana in Vite Omladič Puhan. Lastnika Galerije okusov sta v zadnjih nekaj letih v postavitev restavracije, ki sodi v vrh slovenske kulinarične ponudbe, veliko vložila. Puhan smelih načrtov, ko naj bi v nekdanjem baročnem parku zrasel tudi nov bu-tični hotel, ne skriva, razpleta tokratne dražbe pa ni želel posebej komentirati. Ponovno je dejal, da bosta njega in celotno ekipo tudi v prihodnje motivirala razvoj in nadgradnja delovanja. »Skladno s tem bomo tudi izvajali naložbeno politiko,« je dejal. V stečaju podjetja Era Good, ki je bilo pred propadom v lasti velenjskega poslovneža Gvi-da Omladiča, so upniki prijavili za 15 milijonov evrov terjatev. Največ, 9,9 milijona evrov terjatev je prijavila DUTB (gre za posojila, ki jih je Abanka prenesla na slabo banko), ki ima za stavbo v Novem Celju vpisano tudi ločitveno pravico. LKK, JI Danes na vrsti Vrtnica Stečajni upravitelj nepremičninske družbe Domine bo danes, v sredo, na dražbi prvič prodajal znano celjsko kavarno Vrtnica. Izklicna cena za 184 kvadratnih metrov velik prostor v stavbi ob Malgajevi ulici bo 290 tisoč evrov. Dražba Vrtnice bi morala biti že v začetku aprila, a jo je sodišče tako kot vse ostale dražbe zaradi epidemije preklicalo. Tudi sicer dražba nekoliko zamuja. Prodaja namreč prej ni bila mogoča, ker je bilo treba počakati na konec pravde z etažnimi lastniki stavbe, v kateri je kavarna. Stečajnemu upravitelju je od štirih nepremičnin v lasti Domin doslej že uspelo prodati hotel Turška mačka in slaščičarno Zvezda. Na prodajo še čaka Gostilna pri mostu v Ulici XIV. divizije. JI Dan inovativnosti šele oktobra Regionalna gospodarska zbornica Celje je v tem času običajno že razglasila najboljše inovacije in inovatorje na Celjskem. Letos bo namesto v juniju Dan inovativnosti pripravila šele jeseni. Jožefa Berghaus je povedala, da bo zbornica priznanja za najboljše inovacije podelila predvidoma 1. oktobra. Zaradi epidemije koronavi- rusa je letos spremenila tudi rok, do katerega so se lahko podjetja, samostojni podjetniki in posamezniki prijavili na natečaj. Zadnji dan, ko je zbornica še sprejemala prijave, je sicer že mimo, vendar natečaja še ni končala. Prijave so torej še mogoče, pravi Berghausova. Do zdaj je prispelo štirinajst predlogov, kar je manj kot prejšnja leta. JI GOSPODARSTVO 5 Tomaž Benčina zadnjič na seji skupščine cinkarne kot predsednik uprave Država poskrbela za višje dividende Delničarji Cinkarne Celje so namesto predloga uprave in nadzornega sveta, da bi letos za dividende porabili manj bilančnega dobička, podprli predlog državne Modre zavarovalnice ter sprejeli sklep, da bo letos bruto dividenda na delnico znašala 17 evrov. Lastniki cinkarne bodo denar na svoje račune dobili 7. julija. Upoštevali tudi niso nasprotnih predlogov dveh malih delničarjev, ki sta predlagala, naj cinkarna za dividende nameni kar celoten bilančni dobiček. Zavrnili so tudi predlog, prav tako malega delničarja, da bi Tomaža Benčino, ki odhaja iz podjetja, za njegovo uspešno delo nagradili s tisoč delnicami iz lastnega cinkarninega sklada. Cinkarna Celje bo prihodnji teden dobila novega predsednika uprave. Tomaža Benčino, ki odhaja v Regionalno gospodarsko zbornico Celje, začasno nasledil Aleš Skok. bo JANJA INTIHAR Uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje sta delničarjem predlagala, da bi letos za izplačilo dividend namenili 10,5 milijona od 15,8 milijona evrov bilančnega dobička. To bi pomenilo, da bi bruto divi-denda na delnico znašala 13,20 evra, kar bi bilo za približno polovico manj, kot je znašala lani. Kot je pojasnilo vodstvo cinkarne, je nižje dividende predlagalo zaradi slabšanja razmer v gospodarstvu in v industriji pigmenta titanovega dioksida. Cinkarna je sicer v prvem četrtletju poslovala dobro, saj je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem ustvarila nekoliko več prihodkov od prodaje. Čistega dobička je bilo sicer manj kot v lanskem četrtletju, a skoraj dvakrat več, kot je načrtovala. Lanskih malo več kor 21 milijonov evrov čistega dobička in dobro poslovanje v prvem letošnjem četrtletju sta bila očitno razloga, da so pred sejo skupščine na predlagani sklep o delitvi dobička prispeli trije nasprotni predlogi. Mala delničarja Igor Kohne in Matej Tomažin sta predlagala, da bi si lastniki podjetja razdelili celoten bilančni dobiček in bi bruto dividenda na delnico znašala malo manj kot 20 evrov. Modra zavarovalnica, ki je z 20-odsto-tnim deležem največja posamična lastnica cinkarne, je bila nekoliko »skromnejša«. Predla- gala je, naj celjsko podjetje letos za dividende nameni 13,5 milijona evrov bilančnega dobička, kar pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 17 evrov. Delničarji (udeležba na seji je bila 61-odstotna) so z veliko podporo predlog Modre zavarovalnice sprejeli. Prihodnji teden že v novi službi Niso pa podprli predloga malega delničarja Jožeta Už-maha, naj cinkarna iz sklada lastnih delnic s tisoč delnica- mi nagradi Tomaža Benčino za njegovo dolgoletno uspešno vodenje podjetja. Kot je znano že nekaj mesecev, se Tomaž Benčina poslavlja od cinkarne. Že čez teden bo začel novo službo kot direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje. Primopredajo poslov z dosedanjim direktorjem zbornice Dragom Polakom, ki odhaja v pokoj, ter pogovore s svojimi prihodnjimi sodelavci je začel že v preteklih dneh. Benčina, ki je vodenje cinkarne prevzel leta 2005, je svoj odhod iz podjetja napovedal že pred približno letom, ko je dejal, da za četrti mandat predsednika uprave najverjetneje ne bo kandidiral. Dokončno se je odločil novembra lani, kot razlog za izbiro drugega delovnega mesta, ki se v vseh pogledih močno razlikuje od njegove dosedanje službe, je navedel skrb za zdravje. Tomaža Benčino bo 1. julija na čelu cinkarne nasledil Aleš Skok, dosedanji predsednik nadzornega sveta. Skok je bil imenovan samo kot začasni predsednik uprave in bo družbo vodil do imenovanja rednega predsednika uprave oziroma največ leto. Z Benčino bo zadnji dan junija, ko se bo končal njun mandat, cinkarno zapustil tudi član uprave Jure Vengust, zadolžen za področje financ. Koga bodo nadzorniki namesto njega imenovali v upravo, še ni uradno znano. Bo pa še eno leto, oziroma do imenovanja nove uprave članica vodstva ostala Nikolaja Podgoršek. Foto: Andraž Purg - GrupA PREPUSTITE SONCU PLAČILO RAČUNOV ZA ELEKTRIKO! S sončno elektrarno na ključ iz ECE. • Prihranek 6 energetska neodvisnost • Svetovanje Б pomoč pri pripravi dokumentacije • Dolgoletna garancija na izvedbo in delovanje "Sončna elektrarna je naša naložba za prihodnost. S pristopom in izvedbo pri ECE sem zelo zadovoljen!" Janez Jurhar, investitor DO BREZPLAČNE PONUDBE ŽE V NEKAJ DNEH! инУ Član skupine: W Elektro Celje elektro „ -j eorenjska Poiščite obrazec na WWW.ece.SI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Anonimka, ki je odprla urgentne rane CELJE - Bodo specialisti urgentne medicine vendarle ostali? Vodstvo Splošne bolnišnice Celje se je v petek sestalo s štirimi specialisti urgentne medicine, ki naj bi napovedali svoje odpovedi zaradi pomanjkljivosti v organizaciji in zaradi nevarnega opravljanja dela s sočasnim pokrivanjem dveh delovišč v Urgentnem centru Celje. Anonimno pismo o tem je pretekli teden prejelo več medijskih hiš, pri čemer v bolnišnici pravijo, da so očitki neupravičeni. »Navedba je zavajajoča!« Vodstvo Zdravstvenega doma Celje navedbi vodstva Splošne bolnišnice Celje odločno nasprotuje v delu, kjer bolnišnica navaja, da je težava tudi v nevključevanju zdravnikov družinske medicine Zdravstvenega domaCelje in koncesio-narjev v zagotavljanje nujne medicinske pomoči. »>Omenjena navedba je netoSna,zovajajoča in oaljiva do seposlenih zdrav-nikovZD Celje, ki v bolnišnici v času dežurstva opravijo večji delež obravnav v ambulanti enote za hitre pregledeo kodstvo bolnišnice ni predstavilo podatkov na koterih utemeljuje svoje trditve,« pravijo a ZD Colje. Omenjajo, da tnenutuo v celjski bolnišnici dežurajo sedem specialistov družinske medicine iz ZD Celje Os trije specializanti. Ts naj bi samo v juniju opravili pet od rkupno desetih dnevnih dežurstev, m nočni ambulanti 14 oZ skupno 30 noenih dežursUee ter 12 dežurstev v reševalnem vozilu. »>Zeleli bi poudariti, da je namisel, Ua bi se zdravniki ZD Celje polep vseh spinih in aikeed dežurstem dodatno vkljuvzvali še v izvajanje dnevne ambulante, neizve-djiva. Zdravniki družinske medtcine imajo podnevi Soločen srdicacijski čas, ki na morajo za svoje bolnike zagotavljoti po pogodbi z zavadom za zdravstvenozavarovanj e. Obenem bi to pomeoilo še dčlo aa dveh deleviščih« Torej gče za enako oituari-o, ki jo svojemu vodstvu zdaj očitajo kolegi ugentne medicine iz SB Celje,« še navajajo v ZD Celje. SIMONA ŠOLINIČ »Ze od začetka prenosa dejavnosti (nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Celje v celjski urgentni center, op. a.) so se v enoti srečevali z nepredstavljivimi težavami v smislu organizacije, nesistematizacije dela, nestandardiziranosti medicinske opreme za reševanje in z iztrošenimi ter predvsem nevarnimi reševalnimi vozili, ki si jih je bolnišnica tudi izposojala od zasebnih reševalnih služb. V zadnjih dveh letih je bolnišnica z nakupi določene medicinske opreme dvignila standard in z nakupi novih reševalnih vozil skoraj dokončno izboljšala svoj vozni park, čeprav je eno Dejavnost splošne nujne medicinske pomoči je pod okrilje bolnišnice prešla v začetku leta 2017. Do takrat je ta bila v okviru Zdravstvenega doma Celje. Ker bolnišnica do takrat ni opravljala ne nujnih ne nenujnih reševalnih prevozov, potrebnih reševalnih vozil za izvajanje te dejavnosti ni imela. »Zato smo od zdravstvenega doma kupili štiri reševalna vozila. Ker je bila večina vozil stara, reševalno vozilo staro deset let in tako iztrošeno za izvajanje prehospitalnega dela nujne medicinske pomoči,« je med drugim zapisano v anonimki. V njen avtor navaja, da omenjeno starejše vozilo ni opremljeno, kot je jasno zapisano v pravilniku o službi nujne medicinske pomoči, saj nima vse opreme za oskrbo najbolj ogroženih bolnikov na terenu. Med izpostavljenimi težavami pri delu je v anonimki tudi »pokrivanje dveh delovišč«, saj mora ena od ekip nujne medicinske pomoči dopoldne delati v ambulanti in tudi v pre-hospitalnem delu, kar pomeni, smo takoj izvedli postopke nakupa novih vozil in posodabljanja opreme. Leta 2018 smo nabavili nov reanimobil v vrednosti 188.952 evrov, lani še dve reševalni vozili v vrednosti 279.343 evrov,« navajajo v bolnišnici, kjer so v treh letih kupili še dodatno opremo in skupno v nova vozila in njihovo opremo vložili 622.276 evrov. Glede omenjenega reševalnega vozila, za katero avtor da so » ... bolniki v ambulanti velikokrat brez prepotrebnega nadzora, dlje čakajo na oskrbo ali prihaja do podaljševanja izvoznih časov ekip«. S tem naj bi bil kadrovski normativ v ambulanti na nezadostni ravni, ambulanta pa je zaradi sistemske problematike iz leta v leto bolj podobna ambulanti družinske medicine in ne urgentni ambulanti. Zdravniki urgentne medicine naj bi na te težave opozarjali že dlje časa. »Na omenjeno problematiko se vodstvo zavoda ne odziva konstruktivno,« je še zapisano v anonimnem pismu, kjer avtor dodaja, da bolnišnica nima jasne vizije o nujni medicinski pomoči in »zavira njene samostojnost, varnost in razvoj«. Iščejo rešitve V bolnišnici so se zato vodilni v petek s specialisti pogovorili in določili roke za rešitve, ki naj bi jih skupaj dorekli. Problem naj bi bil v financiranju enote za splošno nujno medi- anonimke trdi, da naj ne bi imelo ustrezno opremo, v bolnišnici pravijo, da je redno vzdrževano. »Letos so bila na vozilu opravljena av-toličarska dela in zamenjane dotrajane označbe na vozilu. Po pravilniku vozilo kot drugi reanimobil nima v opremi mehanskega pripomočka za izvajanje zunanje masaže srca in prenosnega ultrazvoka, s čimer pa razpolaga vozilo reanimobil 1. Ob tem je pomembna še informacija, da se za najzahtevnejše intervencije najprej aktivira reanimobil 1, šele ob njegovi zasedenosti pa vozilo reanimobil 2,« pravijo v bolnišnici. cinsko pomoč, ki v pomembnem delu od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure finančno ni pokrita, ter v nevključevanju zdravnikov družinske medicine Zdravstvenega doma Celje in koncesionarjev v zagotavljanje nujne medicinske pomoči. Bolnišnica bo rešitev tega problema poskušala poiskati s pristojnim zdravstvenim ministrstvom. »Kljub temu smo v Urgentnem centru Celje zaradi varnosti bolnikov in obsega obravnav v ambulanti enote za splošno nujno medicinsko (SNMP) pomoč zagotovili stalno prisotnega zdravnika, ki ne zapušča ambulante. Specialista urgentne medicine, ki sta v tem času razporejena za intervencije na terenu, zagotavljata strokovno pomoč in nadzor zdravniku pripravniku, ki delo v ambulanti opravlja. Ob njih so v urgentnem centru ves čas še zdravniki specialisti, ki delajo v ostalih enotah urgentne-ga centra - v urgentnem delu operativnih strok, urgentnem delu neoperativnih strok, pediatričnem urgentnem centru,« pojasnjujejo v bolnišnici. Na področju zdravstvene nege naj bi bilo ob tem dogovorjeno, da v primeru odhoda na teren, reševalci predajo delo v ambulanti triažni medicinski sestri, ki je v neposredni bližini. V času največje obremenitve ambulante (med tednom od 14. do 22. ure in med vikendi od 8. do 20. ure) je zagotovljena stalna prisotnost medicinske sestre. Trenutno je v SNMP zaposlenih pet specialistov urgentne medicine, dva speci-alizanta urgentne medicine sta tik pred specialističnim izpitom. Za potrebe Splošne bolnišnice Celje je trenutno v specializaciji urgentne medicine 9 specializantov. V delo urgentnega centra se redno vključuje še 10 zunanjih zdravnikov specialistov. Za delovanje mobilnih enot SNMP trenutno skrbi 22 zdravnikov. V primeru odhoda štirih bi jih za pokrivanje teh delovišč ostalo 18. »Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in ministrstvo za zdravje smo ves čas opozarjali, da ambulanta za SNMP v urgentnem centru deluje 24 ur na dan, bolnišnica pa za čas od ponedeljka do petka med 7. in 20. uro za delovanje te ambulante ne dobi finančnih sredstev. V pogajanjih smo predlagali financiranje tega dela. Vse, kar smo v pogajanjih dosegli, je priznanje stroškov io-boratorija za tč del dejavnosti.« Nrvedeno pomeni, da ZZZSni priznal dodatnihstroškov dela za zagotavljanje ambulante SNMk v času oOponedeljka do petka med 7. in 20. uro. Te žave že kar ne kaj časa Se je pa nakopičila kar nekaj težae. Bolnišnica je opozarjala tudi, da v urgentki center ve spadajo nenujne zdravstvene storitve in da morajo nenujna zdravstvena stanj a aazrešemati v ambulantah izbranih družinskih zdraonikov aziroma zdravninov, ki jih v časo odsotnosti nadomaščajo. »>Ob uveO-bi ukaepo plačevanja nenujnih zdravstcanih storitevsmo lako bih tarča sšttee^nilni-jji kritik. Ze ta-kaat smo tudi jasno povedali, da ne boma zavračali bolnikov, ampak bomo vss obravnavali. Vsekakor bi delo na tem področju lažje organizirali, če bi se v skladu s svojimi pogodbami zZZZSvzagotavljanjenujne medicinske pomoči vključevali tudi zdravniki Zdravstvenega doma Celje in koncesionarji. To problematiko smo že večkrat naslovili na minictrstvo za zdravje,« pojas njujejo v bolnišnici. V bolnišnici še vedno upajo, da atirje specialisti urgentne medicine odpovedi ne? bodo dali, so se pa od anonimnega pis ma oddaljili. Tudi v bolnišnici pravijo, da obžalujejo način »anonimnega o pozarjanja javnosti na zadeve, kri jih zaposleni vi enoli za splošno nujno medicinsko pomoč na vodstvo bolnišnice konkretno niso naslovili. Ce bodo štirje zdravniki specialisti urgentne medicine uresničili svoje napovedi in odpovedali delovno razmerje v naši bolnišnici, bo to za bol-оцГо!«) zagotovo izjuba tako s strokovnega kol z sreanizacij-skega vidika.« Foto: SHERPA Ponekod verjetno omejitve Več kot 18 tisoč devetošolcev, ki so letos končali osnovno šolo, je imelo najprej na voljo več kot 23.700 mest v srednjih šolah. Po pregledu prijav je bilo v nekaterih programih zelo malo kandidatov ali nobenega in je ministrstvo zmanjšalo število razpisanih mest za približno 400. Mladi so imeli do 22. junija čas, da prostih mest. To velja tako za programe so prijave prestavili na drugo šolo ali v I. gimnazije v Celju kot Gimnazije Celje drug program. To je storilo 1.187 kandi- - Center, a tudi za Srednjo zdravstveno datov. Kljub temu je po trenutnih podat- šolo Celje v programu Kozmetični teh-kih ponekod prijav še vedno več, kot je nik, medtem ko je v okviru Šolskega Kaj je z urgentnim voznim parkom? centra Celje največ zanimanja za programe Gradbeni, Računalniški in Medijski tehnik. O morebitnih omejitvah vpisa v posameznih programih bodo prijavljeni kandidati seznanjeni 26. junija popoldne, ko bo ministrstvo na svoji spletni strani objavilo seznam šol, ki bodo letos omejile vpis. TC IZ NAŠIH KRAJEV 7 POLZELA, BRASLOVČE - Vedno bolj suhi vodni viri Brez snega ne bo vode Že v začetku junija so se predvsem občani Polzele in Braslovč začeli srečevati s težavami pri oskrbi s pitno vodo. Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec je sicer takoj izdalo prepoved uporabe vode za ne-nujne zadeve, kot so zalivanje, pranje avtomobilov in polnjenje bazenov. A to težav ni odpravilo. Nujne bodo dolgoročne rešitve, zato v obeh občinah že pripravljajo raziskave za nove vodne vire. LEA KOMERIČKI KOTNIK Občani Polzele in Braslovč že več let tarnajo zaradi slabega pritiska v vodovodnih napeljavah in nezadostne vodooskr-be v poletnem delu leta. Letos so se težave začele skoraj mesec prej kot običajno in nejevolja ljudi je še toliko večja. Tudi zaradi tega, ker se zneski na položnicah ne znižujejo, prej obratno. Težave se pojavljajo predvsem pri stanovalcih več-stanovanjskih objektov, tisti v višjih nadstropjih so pogosto tudi brez vode. Na pobudo polzelskega župana Jožeta Kužnika so se konec prejšnjega tedna župani občin ustanoviteljic javnega podjetja, ki upravlja z vodovodi v Spodnji Savinjski dolini, sestali na izredni seji. Kot je po srečanju povedal Kužnik, so bili župani enotni, da je treba za vse občane zagotoviti enako in zadostno oskrbo s pitno vodo. Sprejeli so nekaj ukrepov, s katerimi bodo skušali omiliti trenutne stiske ljudi, in se dogovorili za pripravo projektov, ki bodo težave z vodo rešili na daljši rok. »Takoj bomo pripravili vse potrebno za gradnjo povezovalnega vodovoda Ločica-Breg, JKP pa bo do konca julija pripravilo še seznam vseh nujnih vzdrževalnih del,« je prve korake v boju s pomanjkanjem pitne vode napovedal Kužnik. Zaradi dotrajanosti razneslo cev Konec maja je v Šmatevžu razneslo tudi glavno transportno vodovodno cev. »Razlog je v dotrajanosti in nezadostnem vlaganju v vodovodno infrastrukturo v preteklih letih,« je neljub dogodek komentiral župan Braslovč Tomaž Žohar. Napaka je bila popolnoma odpravljena še isti dan, a je iz rezervoarja na Vranskem v tem času izteklo približno tisoč kubičnih metrov vode, kar je pomenilo, da je bila oskrba s pitno vodo v Braslovčah in na Polzeli motena še več dni, še posebej na območjih, kjer je zaradi oddaljenosti in višinske razlike manjši tlak. Največ težav z vodooskrbo zaradi pomanjkanja vode in velikih izgub v omrežju je sicer v Malih Braslovčah. Občina je tako od JKP Žalec že zahtevala, naj kratkoročno najde ustrezno rešitev za nemoteno vodooskrbo na območju celotne občine. »Le-to so zaenkrat uredili s prevezavo Malih Braslovč na drug cevovod, kar za zdaj zagotavlja oskrbo prebivalcev z vodo,« je še povedal Žohar. Pri tem župan opozarja: »Smo v enem najbolj sušnem obdobju v zadnjem stoletju, zato naj občani spoštujejo odredbe JKP o prepovedi zalivanja in polnjenja bazenov iz javnega vodovodnega omrežja.« Suhe zime izsušile zajetja »Nihče ne razume, da je kljub trenutnemu dežju suša. Suša je za vodne vire. Že dve zimi nismo imeli snega. Sneg pa je tisti, ki zagotavlja vodo v hribovju in visoko podtalnico. Teh dveh zim ne moremo nadoknaditi in vodni viri, ki jih imamo na voljo, so upadli od 30 do 50 odstotkov,« je pojasnil Matjaž Zakonjšek, direktor JKP Žalec. Ob tem je povedal, da je vodno črpališče za območje Polzela Breg skoraj povsem suho in da izkoriščajo vso vodo, ki v zajetje priteče. »Ljudje še vedno težko razu- mejo, da je suša. Trenuten dež zadostuje za rast trave, solate, za vrtnine. Ne poveča pa izdatnosti vodnih virov,« je še povedal Zakonjšek in dodal, da je zadnji dež zadeve trenutno stabiliziral, vendar to ob toplem poletnem vremenu ne bo zadoščalo za več kot deset dni. Delovne ekipe JKP Žalec so vse dni na terenu in iščejo morebitne okvare na vodovodnem omrežju, da bi lahko preprečili morebitno uhajanje vode. Enako kot Kužnik je tudi Zakonjšek napovedal, da bodo v naslednjih 14 dneh zgradili približno sto metrov povezovalnega vodovoda, ki bo 100 do 150 hiš v občini Polzela oskrbel z vodo iz Žalca, kjer za zdaj težav nimajo. Iskanje novih vodnih virov Ker na vreme človek še ne more vplivati in glede na izkušnje zadnjih let bodo morali v Spodnji Savinjski dolini čim prej poiskati nove vodne vire, če bodo želeli omogočiti primerno oskrbo vseh občanov. Po besedah Zakonjška imajo tako v Braslovčah kot na Polzeli že pripravljene osnutke projektov. »Tako bodo na Polzeli pospešeno pripravili vse potrebno za raziskave vodnega vira na Gomilskem, ki bo sistemski vodni vir za obe občini in je bil v dolgoročnih načrtih tudi že predviden.« Zakonjšek je pri tem izpostavil še vir v Zaplani-ni: »Vendar moramo tu zgraditi še šest kilometrov vodovodnega sistema do Vranskega. Potem bo zgornji del doline imel dolgoročno urejeno oskrbo.« Kot je povedal braslovški župan, so v občini, glede na pričakovano sušno obdobje že začeli iskati nov vodni vir s katerim bodo lahko dodatno napajali vodovodno omrežje iz druge strani občine ter s tem močno vplivali na varnejšo vodooskrbo v občini. Kot srednjeročni cilj, ki naj bi ga končali konec leta 2022, je Žohar izpostavil skupni projekt vlaganj v vodooskrbo vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Vrednost projekta znaša približno 4,3 milijona evrov, del denarja bodo občine pridobile tudi iz Evropske unije. »Projekt za našo občino pomeni rekonstrukcijo dveh odsekov dotrajanih transportnih cevovodov ter dva nova dodatna vodovodna vira, v Taboru in na Vranskem.« Foto: arhiv NT (SHERPA) novi tedniki radio ce Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik od ponedeljka, 1. 6. 2020, v času uradnih ur (7.00-15.00) SPREJEMAMO SPET NA SEDEŽU PODJETJA (Prešernova ulica 19, Celje). ŠE VEDNO JIH LAHKO POŠILJATE TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Največje presenečenje, ki vedno navduši otroke in jim polepša dan, je zagotovo izlet z ladjico. Počitnice za 300 otrok CELJE - Ko je že kazalo, da zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa letos ne bo dobrodelne kolesarske ture S srcem na kolo, so glave staknili glavni organizator in pobudnik akcije celjsko podjetje Mik ter predstavniki Humanitarnega društva Enostavno pomagam in akcijo preselili na splet. Tako so zagotovili, da bodo otroci iz socialno šibkih družin tudi v tem letu lahko uživali na morju in vsaj za trenutek pozabili na težave. Kot so povedali predstavniki podjetja in humanitarnega društva, ki so združili moči za dobrobit najmlajših, »je v vsaki preizkušnji, ki je postavljena pred nas, tudi nova priložnost za našo rast in nadgradnjo znanih vzorcev. Tako se je porodila ideja o spletni izvedbi projekta S srcem za morje otrok. Z iskreno in s srčno željo, da nas vse poveže v veliko spletno skupnost srčnih in dobrodelnih rekreativnih športnikov, ki lahko prispevajo k boljšemu jutri za socialno ogrožene otroke iz vse Slovenije.« Celjsko podjetje je kot krovni donator in pobudnik projektov zagotovilo denar za letovanje 150 otrok, za preostalih 150 otrok so donacije zbirali s pomočjo spletne akcije. Vsako donacijo, ki je bila oddana med 3. in 19. junijem, je podjetje podvojilo. V tem času se je bilo mogoče prijaviti tudi na srčni športni izziv, tek ali hojo na 5 kilometrov ali kolesarjenje na 50 kilometrov. To je vsak posameznik opravil sam in rezultate beležil v športni mobilni aplikaciji Strava. Čeprav je športni del akcije končan, lahko posamezniki še vedno donirajo, in sicer na račun Humanitarnega društva Enostavno pomagam, ki je tudi uradni izvajalec letošnje, že 15. karavane otroškega smeha. Društvo je poskrbelo tudi za zbiranje prijav vseh 300 otrok v sodelovanju s svetovalnimi službami slovenskih osnovnih šol. Z akcijo S srcem na kolo celjsko podjetje že štiri leta zbira dodatna sredstva za letovanje otrok v okviru Mikove karavane otroškega smeha. V 14 letih je karavana na morje popeljala že več kot 1.450 otrok. Prva skupina otrok bo na letovanje odpotovala že to soboto, 27. junija. Druga skupina bo v morskih užitkih uživala teden kasneje. Organizator in izvajalec programa sta v tesnem sodelovanju z vodstvom Mladinskega zdravilišča Debeli rtič poskrbela za vse preventivne ukrepe in varnostne protokole, ki so potrebni po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da bodo otroci na letovanje prispeli zdravi in se zdravi vrnili domov v objem svojih staršev. LKK Foto: FB Tobogan je nova turistična pridobitev Rogle. Po toboganu med krošnjami ZREČE - Na Rogli je bilo v petek slovesno odprtje vijugastega tobogana, nove pridobitve Poti med krošnjami Pohorje. Gre za lani septembra odprto novo turistično točko, ki je stala 4,5 milijona evrov. Tobogan je postavljen na višini 1.483 metrov, njegova cev je dolga 62 metrov. V novo pridobitev Poti med krošnjami Pohorje je vlagatelj vložil 120 tisoč evrov. »Tobogan vas s stolpa popelje od vrha dreves skoraj do njihovih korenin,« je zadovoljen direktor podjetja Pot med krošnjami Pohorje dr. Jurij Gulič. S tobogana se je uradno kot prvi spustil zreški župan Boris Podvršnik. Vlagatelj je podjetje Zažitkova Akademie s Češkega, ki je računal ob odprtju poti med krošnjami na dvesto tisoč obiskovalcev na leto. Zaradi varnosti se lahko po novem toboganu spustijo le občani, katerih telesna višina je nad 120 centimetrov. V poletnih mesecih je odprt vsak dan in to v vsakem vremenu. BJ, Foto: Pot med krošnjami Pohorje 8 IZ NAŠIH KRAJEV RADEČE - Občina se poteguje za sofinanciranje Ribiške vasi Praznik brez tradicionalnega splavarjenja V teh dneh, če bi bile razmere običajne in ne bi živeli v koronaobdobju, bi morala biti na območju centra Savus največja turistična prireditev v občini, Dnevi splavarjenja, ki je tradicionalno v času ob začetku poletja. A tokrat je v tem času ne bo, a upanja, da bi jo letos še izvedli, Občina Radeče in njen javni zavod KTRC, ki izvaja turistično politiko v občini, še nista opustila. ROBERT GORJANC »Zaradi aktualnih razmer smo Dneve splavarjenja, ki predstavljajo pomembno promocijo za našo občino in ki jih je vedno obiskalo veliko obiskovalcev s širšega območja Slovenije, žal v juniju nismo mogli izvesti. Res je tudi, da te prireditve še nikoli nismo odpovedali. Enkrat smo jo že prestavili, v času gradnje Tu-ristično-rekreacijskega centra Savus, in jo potem pripravili ob odprtju tega centra,« je povedala Duška Kalin, direktorica KTRC. Prizorišče tradicionalnih Dnevov splavarjenja ob koncu junija je center Savus ob reki Savi. (Foto: KTRC Radeče) Tiho upanje še ostaja, da bi Dneve splavarjenja izvedli septembra ob prazniku občine, vendar sta predpogoj za to ugodna epidemiološka slika in nadaljnje sproščanje ukrepov na ravni države, da bo sploh mogoče organizirati »Letos smo bili turistični delavci deležni kar pomembne lekcije. V januarju nas je večina izražala zadovoljstvo nad pričakovanji v prihajajoči sezoni, tudi hotelirji so bili po dolgih letih razprodani mesece vnaprej, kar v preteklih letih ni bila ravno običajna praksa. Tudi tisti, ki delamo v turizmu v radeški občini, smo se zelo veselili, nenazadnje je tudi država veliko naredila za promocijo slovenskega turizma v Evropi in po svetu. Vsi smo začutili, da je treba zajahati ta val, a smo marca hitro pristali na realnih tleh. Še do pred kratkim bi lahko rekli, da je turizem na ničli ali celo pod njo, zdaj počasi ubiramo prve korake za njegovo oživljanje,« slikovito minulo obdobje, ki je tudi radeški turizem vrgel s tečajev, opisala Duška Kalin, direktorica KTRC Radeče. tako velike prireditve. Zaenkrat na Savi KTRC tudi še ne izvaja voženj splava, kar je glavni turistični produkt v Radečah, ki tudi prinaša največ prihodkov. »V veliki meri smo odvisni tudi od tujih gostov, ne samo od domačih. Pripravljamo se, da bi v prvi polovici julija začeli panoramske vožnje, da bi spet aktivirali to storitev,« je o začetku voženj novega splava, ki je po dolgih letih nadomestil starega, še dejala Duška Kalin. Prvi koraki za Ribiško vas Kljub temu da v Radečah zaradi epidemije koronavirusa niso imeli sreče s splavarje-njem, na turističnem področju vendarle ni šlo za mrtvo sezono. Občina je nadaljevala projekt Posavski ribji krog in v tem okviru urejanje ribnika ob Savi. Glavnina infrastruk-turnih del v ribniku in ob njem je bila opravljena že lani, letos so predvideni še namestitev klopi in ostale opreme, urejanje travnatih površin in namestitev tematskih tabel na učni poti ob ribniku. »V teh dneh se pripravljamo tudi na oddajo vloge na gospodarsko ministrstvo za sofinanciranje Ribiške vasi ob ribniku, kjer bodo urejene namestitvene zmogljivosti. Te bodo namenjene manjšim, butičnim turističnim gostom, npr. ljubiteljem ribolova ... Vrednost te naložbe znaša približno 200 tisoč evrov in upamo, da bo naša vloga potrjena,« je povedal Tomaž Režun, župan Občine Radeče. УЈШШч Martin in Jožica Podergajs z nenavadno razglednico Beograda Kdo ve, kje je ležala več kot štiri desetletja Razglednica s pozdravi Petra Čremožnika. Beograjski žig dokazuje, da je bila oddana 27. maja 1974. Ob tem je na razglednici tudi žig, ki je vabil v Narodni muzej na razstavo arheoloških izkopanin s Kitajske. CELJE - Konec maja pred 46 leti je Peter Čremožnik iz Celja obiskal Beograd. S sodelavci iz podjetja je odpotoval na ogled takratne prestolnice skupne države in se ob tem spomnil domačih ter jim na razglednici mesta napisal pozdrave. A te razglednice na Ložnici pri Celju takrat niso prejeli. Prispela je šele pred kratkim. Kako je mogoče, da se je v nabiralniku Podergajsovih znašla šele zdaj, ni nikomur jasno. Je pa novica o nenavadni pošiljki te dni vir zabave sorodnikov in sodelavcev Martina Podergaj-sa, ki z družino živi na kmetiji, kjer se je rodil tudi njegov stric Peter Čremožnik. »Razglednico je napisal svojim staršem in naši družini, mama je namreč ostala doma, zato sta dva priimka v naslovu,« pojasnjuje. Stric ne more komentirati neobičajnega dogodka, saj je že umrl, njegov sin pa se spominja, da je takrat oče res bil na izletu v Beogradu. Nenavadna pošiljka bo tako ostala pri hiši kot spomin na strica. Družini, ki je minule dni izkoristila nekaj sončnih dni in pohitela s spravilom sena za oskrbo goveda, ki ga redi na kmetiji, je prigoda popestrila majske dni. »Tudi v službi smo se zabavali, ko sem jim to povedal,« pravi Martin, ki je že desetletja zaposlen v podjetju Štore Steel, medtem ko žena Jožica skrbi za dom. Kmeti- ja, ki jo vedno bolj omejujejo novogradnje v okolici, ima naslednika, saj sin na srečo rad kmetuje. Tako si lahko tudi Martin in Jožica kdaj privoščita kakšen izlet v okviru celjskega govedorejskega društva ali pa gresta za kakšen dan v zdravilišče. Tudi če bosta imela namen poslati kakšno razglednico, bosta o tem odslej zagotovo dvakrat premislila. TC Foto: Andraž Purg - GrupA Na Pošto Slovenije smo vprašali, kako komentirajo ta dogodek in ali poznajo podobne primere. Takole so zapisali: »Posebej takšnih primerov ne beležimo, dopuščamo pa možnost, da se kakšen posamičen primer lahko zgodi. Možni so različni vzroki, da pride do takšnih situacij in se npr. razglednica založi (npr. nehote pade za razdeljevalno oziroma usmerjevalno omaro v poštnem logističnem centru ali pošti, pade pod napravo v ozko režo ipd.), • • V V • I • I in jo čez čas ponovno najdejo, ko npr. prenavljajo prostor. Lahko pa, da je do takšne situacije prišlo že v Beogradu, kjer je bila razglednica oddana. Ko so jo našli, so jo oddali nadalje v prenos, kar pomeni, da je bila v Sloveniji vročena sedaj, ko je dejansko tudi prispela.« IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠENTJUR - Lokalno društvo obujalo zgodovino Na Rifnik so se vrnili Kelti Tudi dežne kaplje organizatorjev niso odvrnile od tega, da minulo nedeljo na vrhu Rifnika ne bi pripravili prikaza, kakšno je bilo tam življenje nekoč. Da bi pomen Rifnika, hriba, ki je bil naseljen v vseh pomembnejših zgodovinskih obdobjih, približalo ljudem, je Športno-umetniško društvo Rifnik (ŠUDR) tam pripravilo keltski dan. TINA STRMCNIK Arheološki park Rifnik stoji na mestu največje poznoan-tične naselbine na Slovenskem. Zanesenjaki iz društva ŠUDR so obiskovalce na vrh povabili že zjutraj, ko so ob poletnem solsticiju zanje pripravili pozdrav soncu in jogo z Zdenko Vrečko. Popoldne so pridih starih časov pou-stvarili s keltsko točilnico in tržnico, predstavili so čebelarstvo, s katerim so se ukvarjali tudi Kelti. Za najmlajše so pripravili različne delavnice in igre. Čas so nazaj zavrteli tudi zahvaljujoč kostumom, ki so pričali o oblačilni kul- turi nekoč. Več kot 20 oblačil je sešila tajnica društva Mojca Kolar, ki je bila tudi pobudnica dogodka. »Rifnik je naš biser. Ljudem smo na poljuden način želeli prikazati, kako so tukaj živeli nekoč, da bi se tudi danes zavedali, kakšno bogastvo imamo, a ga ne znamo izkoristiti.« Dodala je, da so se pri pripravi dogodka povezali ljudje vseh generacij, ob čemer so odkrili njihove mnoge skrite talente. Pri pripravi različnih predmetov so sodelovale številne družine. Na pomoč so priskočili lokalni kmetje in podjetniki. Da so vse potrebno pripeljali na vzpetino, kjer ni ne vode in elektrike, do tja prav tako ne vodi cesta, so si pomagali s traktorjem. Nekoliko kasnejša zgodovinska obdobja je prikazala Skupina za obujanje starinskih plesov in glasbe, ki deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Galiarda. Del zgodovine, ki ga premalo poznamo Turistična vodnica Alenka Testaniere je povedala, da je bilo življenje na Rifniku v preteklosti zelo zanimivo in pestro. Kelti so se na Rifnik priseljevali v 6. stoletju pred našim štetjem. Bili so zelo razvita civilizacija, ki je bila tudi temelj naše prve slovenske države Karantanije. Rifnik je bil sicer poseljen že veliko prej, najstarejše najdbe segajo v 4. tisočletje pred našim štetjem. Vzpetina je bila neprekinjeno poseljena do 6. stoletja našega štetja. Z odhodom Langobardov je naselbina zamrla. O tem, zakaj se je to zgodilo, obstaja več teorij. Ena pravi, da so ljudje izčrpali zemljo. Druga pravi, da so se verjetno preselili na sosednji grad Ploštajn ali so se nasploh razselili. Langobardi so odšli proti Italiji, njihova dežela je danes Lombardija. Keltska naselbina na Rifni-ku naj bi bila obsežna, čeprav je pravih najdb, kot je dejala turistična vodnica, malo oz. še niso bile analizirane. Najdeni so bili amulet in keltski novčiči, ker je bila v bližnjem Celju v tedanjem času kovnica denarja, ki so jo poznali vse do antične Grčije. Mimo Rifnika je vodila jantarjeva cesta, ki je baltske države povezovala s Sredozemljem. »Kelti so bili znani kot trgovci. Tukaj so se zaradi prena-sljenosti na severu naselili povsem mirno. Živeli so v sožitju s prvotnimi prebivalci in se z njimi mešali. Zato smo na nek način tudi mi danes lahko njihovi potomci.« Dodala je, da je dediščina Keltov sicer premalo znana. O njej je zelo malo znanstvene literature, še večja težava je prikaz tega obdobja, ki ga je po prepričanju Alenke Te-staniere premalo. Zato se ji poteza lokalnega društva iz Nove vasi, da na Rifniku pripravi Keltski dan, zdi še toliko bolj pohvale vredna. Utrinek prvega keltskega dne Ko družina svoja dela na ogled postavi Na poletno muzejsko noč so v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju odprli razstavo likovnih del, uporabne in umetniške keramike ter fotografij članov družine Jezernik. Člani družine Jezernik so nekoč skupaj živeli v Šentjurju, nato jih je življenje poneslo na različne konce Slovenije. To je bil osnovni motiv, da jih je vodja šentjurske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Kole-ša povabila k ponovnemu, tokrat umetniškemu snidenju v njihovem domačem kraju. Dejala je, da Jezernike zaznamujeta izjemna ustvarjalnost in raznoliko umetniško izražanje, čeprav je vsak od njih ubral svojo likovno govorico. Marko Jezernik, ki živi v Piranu, se na razstavi predstavlja z risbami, ki so nastale leta 1996 v Dramljah. Kustos razstave, akademski slikar Denis Senegačnik, je v galerijo uvrstil še nekaj Jezernikovih poslikanih izdelkov in pohištva. Mihela Jezernik je domačinka, zato so njeni izdelki umetniške in uporabne keramike po besedah Anite Koleša najbolj znani. Manj je znana njena tehnika ustvarjanja izdelkov iz gline, saj za izdelavo ne uporablja vretena, ampak glino oblikuje z rokami in tako ustvarja zanimive podrobnosti. Umetniška izpoved njune starejše hčere Andreje Jezernik je svojstvena, drugačna. Poznamo jo po črtokljunkah - risbah, na katerih so naslikane drobcene ptice, ki gredo čez robove navidezne resničnosti, kot je sama naslovila svoj ciklus razstavljenih del. Najmlajša hči Katja Jezernik, ki tako kot Andreja živi v Celju, se na razstavi predstavlja z gorsko fotografijo. Njena pustolovska kri jo namreč žene v visokogorje. JSKD Šentjur se je pri organizaciji dogodka pridružila Razvojna agencija Kozjansko. Večer je z glasbo polepšala ulična glasbenica Vesna Sauvage iz Celja. Razstavo, ki je na ogled do začetka avgusta, je finančno podprla Občina Šentjur. TS Zbirali za otroke in njihove počitnice CELJE - Kljub temu da vreme ni bilo najbolj prijazno, so organizatorji letošnje sedme dobrodelne tržnice združenih humanitarnih klubov Celja in okolice v soboto v mestu postavili svoje stojnice. S tem so želeli tudi simbolno pokazati, da je vredno vztrajati, kadar je cilj jasen. Nosilec akcije je bil Rotary klub Celje, pridružili so se člani Rotary kluba Žalec ter Lions klubov Celje, Mozaik, Keleia, Mavrica, Leo kluba Celje, Društva Enostavno pomagam ter prostovoljci OŠ Lava. Kot je povedala koordinatorica tržnice Marijana Kolenko, so tudi letos združili moči z zavedanjem, da po obdobju epidemije ljudje še vedno s strahom zrejo v prihodnost, kar čutijo družine in otroci. »V tem času so se povečale socialne stiske, zato smo želeli zbrana sredstva darovati za otroke, ki se bodo udeležili poletne kolonije ali tabora. Otroci sodijo med ranljive takrat, kadar jim starši ne morejo nuditi osnovnih pogojev, zato je prav, da jih za nekaj dni odpeljemo v drugo okolje.« Klubi so na stojnicah ponudili doma pripravljene sladke dobrote, domače čaje, napitke, doma izdelane zaščitne maske ... Članice so pekle palačinke, praženec, ljudje so darovali prostovoljne prispevke. Tako se je nabralo približno 1.300 evrov, za kar so organizatorji hvaležni vsem, ki so pomagali. TC KJER ZNANI POKAŽEJO SVOJ PRAVI OBRAZ FOKUS: KULTURNIKI V PRIMEŽU KORONAKRIZE s. ANDREJ STOPAR: BITI SLOVENEC V ZDA NE PRINAŠA NIKAKRŠNE PREDNOSTI SANJA MODRIĆ: O SVOJI ŠIBKI TOČKI USTVARITE SI FATALNEGA MOŠKEGA 10 KULTURA Štirje veliki dogodki, ki so privabili množico obiskovalcev Kultura v Celju je spet zaživela Za minuli konec tedna lahko z gotovostjo trdimo, da se je živahno kulturno dogajanje dokončno vrnilo v knežje mesto. Dokaz za to sta izvedba štirih velikih prireditev s področja kulture - Poletne muzejske noči, Poletja v Celju, Praznika glasbe in Razstave o rocku - ter dober obisk na vseh omenjenih dogodkih. ROBERT GORJANC Še pred približno dvema mesecema si je bilo zelo težko predstavljati, da bo ob epidemiji koronovarisa in strogih vladnih ukrepih te dogodke mogoče izpeljati. Ugodnejša epidemiološka slika in rahljanje vladnih ukrepov sta prispevala k temu, da je do nedavnega celjska kulturna misija nemogoče postala uresničljiva. Obisk vsakoletnih dogodkov - Poletne muzejske noči in Poletja v Celju - po množičnosti res ni bil na ravni preteklih let, a tega tudi ni bilo mogoče pričakovati, še vedno namreč živimo v koro-načasih (ko narašča bojazen zaradi morebitnega drugega vala) in je pri ljudeh še nekaj previdnosti ter zadržanosti pri obiskovanju bolj množičnih javnih prireditev. Tudi obisk kulturnih ustanov in razstav je bil drugačen kot prejšnja leta, brez zaščitnih mask ob številnejšem obisku, ki spremlja Poletno muzejsko noč, vstop na oglede stalnih in občasnih zbirk praviloma ni bil mogoč. Če potegnemo črto, je mogoče trditi le eno, ljubitelji kulture so s svojimi obiskom pokazali, da so željni ponovnega živahnejšega kulturnega dogajanja in druženja, a da so se tudi pripravljeni kulturnih dogodkov udeleževati na drugačen način, odgovorno, z upoštevanjem varnostnih priporočil glede na (še vedno) koronačase. Foto: SHERPA Koncert violinistke Inge Ulokine z gosti na balkonu Stare grofije Poletna muzejska noč Gre za največjo promocijsko akcijo slovenskih muzejev in galerij ter drugih kulturnih ustanov, ko si je vsako tretjo soboto v juniju od 18. ure do polnoči mogoče brezplačno ogledati razstave in v hramih kulture sproščeno preživeti prosti čas. Osrednji dogodek Pokrajinskega muzeja Celje v Poletni muzejski noči je bila predstavitev nove knjige o rimskem obdobju Celja Municipium Claudium Celeia. V čudovitem okolju Knežjega dvora, ob siju luči, žlahtni temačnosti in nekaj kapljah dežja sta knjigo po uvodnih besedah direktorja muzeja Staneta Rozmana predstavila njena avtorja dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, oba zaposlena kot arhe- ologa v pokrajinskem muzeju. Bogato fotografsko opremljena knjiga prinaša nova spoznanja o tem veličastnem obdobju v zgodovini Celja, ta so tudi rezultat arheoloških odkritij v zadnjih letih ob prenovi mesta. Pokrajinski muzej je za Poletno muzejsko noč ponovil nedavni zelo odmeven koncert z balkona Stare grofije, violinistke Inge Ulokine, ki je imela tudi vokalno in plesno spremljavo. Svoje zbirke so v Celju na ogled ponudili tudi muzej novejše zgodovine, galerija sodobne umetnosti, likovni salon in prvič po »koroni« tudi erotična Galerija račka z razstavo Olje Grubić in s performansom. Plesni nastop v čudovitem okolju lapidarija je spremljal koncert z balkona. Novo knjigo o Celei sta predstavila njena avtorja dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek. ^ V CTLI Obiskovalci si na Poletno muzejsko noč ogledujejo stalno razstavo Muzeja novejše zgodovine Celje, Živeti v Celju. prrhnjl"'1 Sjirc/i'*1'1' -(nib ПХ «h,J»""1' KULTURA 11 Odprtje razstave o roku je bilo za obiskovalce posebno doživetje: z balkona muzejske stavbe jim je zaigral Zoran Predin, legendarni roker, nekdanji frontman kultne zasedbe Lačni Franc. Kasneje je ustvaril izjemno uspešno samostojno kariero. Številni obiskovalci različnih generacij, čeprav v maskah, so si z navdušenjem ogledovali razstavo o roku in obujali spomine. Razstava Za domovino z rockom naprej V Muzeju novejše zgodovine Celje so razstavo o rok glasbi na območju nekdanje Jugoslavije - s poudarkom na slovenski rok glasbi - v sodelovanju z Rock muzejem iz Beograda odprli pred tednom. Bila je osrednji pro- jekt muzeja na Poletno muzejsko noč. Kot je povedal dr. Tonček Kregar, direktor muzeja, so razstavo dva dni prej odprli tudi zato, da bi nekoliko razbremenili pričakovan visok obisk na Poletno muzejsko noč. Obisk odprtja razstave, na kateri je z balkona muzejske stavbe zapel legendarni Zoran Predin, je bil odličen, številni so si z velikim zanimanjem ogledovali razstavo o kultur-nopopularnem fenomenu zadnjih sedemdeset let, ki je vplival na vrednote, poglede na svet, način življenja, zato je bil to za mnoge čustven večer nostalgije in spominov, podo-življanja lastnih rok doživetij in izkušenj. Tudi najmlajši so prišli na svoj račun in ustvarjali v likovni delavnici. Odprtje Poletja v Celju Tokratni začetek poletnih kulturnih prireditev pod že uveljavljeno blagovno znamko Poletje v Celje, knežjem mestu je zaradi aktualnih razmer v zvezi s koronaviru-som in veljavnih vladnih zaščitnih ukrepov minil brez klasične otvoritvene slovesnosti. Značilnost prvega dne Poletja v Celju je tako bilo več različnih prireditev na različnih mestih, sicer že uveljavljenih prizoriščih. Tisti, ki se iz takšnih in drugačnih razlogov niso udeležili uvodnega dejanja poletnega kulturnega dogajanja v središču mesta, bodo za to imeli še dovolj časa, saj bodo prireditve trajale do konca avgusta. Nastop Celjskega godalnega orkestra je kljub ne prav prijaznemu vremenu v mestnem parku spremljalo lepo število obiskovalcev. Praznik glasbe Dan po živahni kulturni noči je bilo središče knežjega mesta v znamenju glasbe. Hiša kulture Celje je v sodelovanju s Slovenskim glasbe-noinformacijskim centrom (Sigic), z območno izpostavo JSKD, Mestno četrtjo Center in s Celjskim mladinskim centrom (MCC) pripravila celodnevni dogodek Praznik glasbe - Pod krošnjami dreves. Organizatorji so za pri- zorišča glasbenih nastopov izbrali javne površine, vključno z mestnim parkom, kjer rastejo prepoznavna, značilna in imenitna drevesa. Tam je bila nasploh prava glasbena poslastica: za nedeljsko matinejo je na prostoru nekdanjega paviljona, kjer so nekoč že bili koncerti (in kjer naj bi z ureditvijo mestnega parka bili spet), nastopil Celjski godalni orkester z dirigen- tom Nenadom Firštom. Nato se je zvrstilo še 15 različnih koncertov. Vsi koncerti v mestu so bili brezplačni, organizatorji pa so nastop poskušali omogočiti vsem, ki so se prijavili. Svetovni praznik glasbe, iniciative, ki traja že od leta 1982 in združuje več kot 120 držav in 700 mest s celega sveta, je 21. junija, ko je dan v letu najdaljši in je noč najkrajša. 12 NAŠA TEMA O prednostih in pasteh prehranskih dopolnil Dopolniti prehrano ali svoj premislek? Zaradi želje, da bi poskrbel za svoje zdravje, marsikdo vsaj občasno poseže po prehranskih dopolnilih. Teh je na slovenskem tržišču približno sedem tisoč in trg je po nekaterih ocenah vreden približno 70 milijonov evrov. Kako v tej poplavi ponudbe izbirati pravo stvar zase? TINA STRMCNIK Slabe prakse mečejo senco na vse Naslovniki dobivajo informacije o prehranskih dopolnilih iz različnih virov. Da komunikacija ne bi bila zavajajoča in da slabe prakse pri trženju ne bi metale sence na vsa podjetja, ki se ukvarjajo s tovrstnimi izdelki, je Združenje za prehranska dopolnila pri GZS zasnovalo iniciativo z naslovom Tveganja bolje obvladujemo skupaj. Predsednica združenja mag. sci. Martina Puc, mag. farm., spec., je pojasnila, da slovenskemu potrošniku prehranskih dopolnil ne ponujajo samo podje- Predsednica Združenja za prehranska dopolnila pri GZS mag. sci. Martina Puc, mag. farm., spec. je tudi lastnica podjetja Res-pons, ki se ukvarja z izobraževanjem o prehranskih dopolnilih in upravlja bazo podatkov o vseh tovrstnih izdelkih na trgu. Med drugim s spletno stranjo www.pretehtajte.si. tja, ki so registrirana v Republiki Sloveniji in so temu primerno prijavljena kot nosilci živilske dejavnosti. Domače proizvajalce lahko po njenih besedah preštejemo na prste ene roke, vsi drugi so bodisi uvozniki iz tretjih držav bodisi distributerji znotraj Evropske unije. Zahvaljujoč svetovnemu spletu, lahko potrošniki dopolnila kupujejo tudi iz vsega sveta. Domači proizvajalci se tako soočajo z globalno konkurenco. Dodatna težava je nelojalna konkurenca, saj nekatera podjetja ali fizične osebe ne delujejo pod istimi pogoji. Poleg tega sodijo prehranska dopolnila pod okrilje dejavnosti, ki je na začetku svojega razvoja. Kot pravi Martina Puc, o tem priča skokovita rast števila izdelkov, ponudnikov ter različnih informacij in raziskav. »Nekdo bi dejal, da je dejavnost neurejena, a menim, da gre le za preobilico. Da bi to področje uredili, potrebujemo predvidljivo okolje. Spremembe naj bodo načrtovane in usmerjene v to, kar želimo doseči.« Za preglednejše komuniciranje Eden od ciljev združenja je zmanjšati zavajajočo komunikacijo v povezavi s prehran-skimi dopolnili. Slednjo lahko prepoznamo, kadar gre za zelo splošne sodbe, na primer da vsi potrebujemo vsa prehranska dopolnila ali da nihče ne potrebuje nobenih prehran-skih dopolnil. Zavajajoča je tudi napačna raba določenih izrazov. »Učinkovine so izraz, ki je rezerviran za zdravila, vprašanje pa je, ali se tega vsi zavedamo. Če uporabljamo napačne izraze, lahko vzbujamo napačna pričakovanja. Pogosto je tudi zamenjevanje tega, kaj so zdravstvene in kaj terapevtske trditve. In to, da so kot prehranska dopolnila tako med nestrokovno kot med strokovno javnostjo označeni nekateri izdelki, ki to niso. V združenju bi radi razjasnili določene zmote pri izrazoslovju, da se bodo ljudje lažje znašli. Pojem prehranski dodatki na primer ne more biti sinonim za prehranska dopolnila, saj je že dlje časa predviden za angleško različico >food aditives<. Gre za nekaj, kar se dodaja živilom, in ne za prehransko dopolnilo. Če bomo pojasnili, kaj pomeni določen izraz, se bomo bolje razumeli.« Potrošnikom prehranska dopolnila predstavljajo različni ljudje, ki sami sebe pogosto označijo kot strokovnjake. Iniciativa spodbuja k temu, da bi ob imenu vsakega govorca pisalo, ali gre za tržnika, dietetika, prodajalca ali za koga drugega. »Najbolj pregledno je, če vsak zase pove, kdo je, kaj počne in v kateri vlogi nastopa, saj bodo tako ljudje lažje vedeli, kaj lahko od njega pričakujejo. Nasploh velja, da je danes neodvisnega strokovnjaka, ki se ne bi ukvarjal tudi s trženjem ali z razvojem konkretnih prehranskih dopolnil, težko najti.« Kdo prevzema odgovornost? Predsednica združenja za prehranska dopolnila opozarja, da nekatere slabe prakse pri trženju tovrstnih izdelkov mečejo slabo luč na vse. Zadnji primer sta dva izdelka, zaradi katerih je zdravstveni inšpektorat na svoji spletni strani objavil obvestilo o zavajajočem oglaševanju. »Gre za izdelka, ki izvirata iz neznane države. Pripisane so jima zdravilne lastnosti, kot da bi šlo za zdravila. Zaradi takšnih primerov senca pade na vsa prehranska dopolnila na splošno. Zato vse uporabnike pozivamo, naj pri nakupovanju preverijo, od koga kupujejo izdelek in kdo prevzema odgovornost zanj. Kakovost se začne z odgovornostjo. Če nihče ne prevzame odgovornosti, lahko razni izdelki tudi potujejo iz škatlice v škatlico, kupci pa za to seveda ne vedo. Prav tako se o takšnih izdelkih ne morejo z nikomer posvetovati. Pristojni v takih primerih odgovornih ne morejo izslediti.« Da ne bomo kupili mačka v žaklju Trg s prehranskimi dopolnili je precej zasičen. Na voljo so v lekarnah, samostojnih trgovinah, tudi na spletu. V Zvezi potošnikov Slovenije ugotavljajo, da ponudba ni dovolj nadzorovana, predvsem zaradi naraščajoče spletne prodaje iz drugih držav, kjer učinkovine niso preverjene. Kaj naj torej ima v mislih potrošnik, preden se odloči za nakup? Potrošnik naj se pred nakupom najprej vpraša, zakaj prehranska dopolnila sploh potrebuje. Razmisli naj tudi o tem, ali njegovih težav ni mogoče rešiti z ustrezno prehrano, gibanjem in drugimi spremembami, je o odgovornem nakupovanju svetovala strokovna sodelavka za prehrano pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) mag. Anja Bolha. Kadar potrošnik zares prepozna potrebo po dopolnjevanju prehrane, naj se o nujnosti jemanja najprej posvetuje s svojim zdravnikom ali specialistom. Dodala je še, naj potrošnik nakup opravi šele, ko različne izdelke primerja glede na količine učinkovin, glede na razpoložljivo obli- ko prehranskega dopolnila in njegovo ceno. Je bolje, da se po dopolnila ljudje odpravijo v lekarno? Po besedah Anje Bolha je vsekakor bolje vprašati za nasvet kot kupovati po lastni presoji. »Kljub temu ni nujno, da se farmacevt v naši lekarni spozna na določena dopolnila. Lekarna je lahko odličen oglaševalski prostor za prodajalce prehranskih dopolnil. Prodajalci tam obiskovalce nagovarjajo s plakati, izpostavitvami in na druge načine. Morda so v določenih lekarnah bolj naklonjeni določeni blagovni znamki, morda imajo sklenjene tudi pogodbe, zaradi katerih pro-movirajo določene proizvajalce dopolnil.« Poudarila je, da so nekateri vitamini in rastlinske učinkovine na voljo tudi kot zdravila, kar pomeni, da so mnogo bolj nadzorovani. Zato je v lekarni bolje povprašati po tovrstnih izdelkih. »Vitamin C je na voljo tako v obliki prehranskega dopolnila kot zdravila. Vendar je zdravilo moralo prestati veliko več presoj in testiranj, zato je zagotovo učinkovito in varno za uporabo.« Izognite se tujim spletnim stranem Sodelavci ZPS so opazili različne marketinške poteze, s katerimi skušajo prodajalci bolje prodajati prehranska dopolnila. Med drugim obljubljajo, da bodo takšni izdelki izboljšali naše zdravstvene težave. Četudi človek še nima potrebe po prehranskem dopolnilu, jo tovrstna marketin-ška orodja pomagajo ustvariti. Sodelavci zveze so to opazili predvsem na nekaterih sple- tnih straneh, ki med drugim namigujejo, da človek določenih hranil v svoj organizem ne more vnesti z normalno prehrano. Predvsem pri oglaševanju dopolnil na spletu so ob različnih sestavinah pogosto navedene nedovoljene zdravstvene trditve, pri čemer je na embalaži tovrstnega komuniciranja manj, saj je nedovoljeno. Po besedah Anje Bolha so problematični predvsem prodajalci dopolnil iz tretjih držav. »Tvegano je, če potrošnik dopolnila naroča na tujih spletnih straneh, kjer morda celo ne more razbrati podatkov o nazivu in naslovu proizvajalca oz. prodajalca in o tem, za kakšne izdelke natančno gre. Takšnim tujim spletnim stranem ne moremo zaupati in zato nakup tam odsvetujemo.« Na nasedite obljubam o čudežih ZPS je leta 2019 naredila tržni pregled prehranskih dopolnil za razstrupljanje. Pregled je pokazal, da proizvajalci dopolnil obljubljajo marsikaj in to brez prave znanstvene podlage. »Poleg tega strokovnjaki pojasnjujejo, da za razstrupljanje ne potrebujemo prehranskih dopolnil. Največ bomo naredili z ustrezno prehrano, dovolj gibanja in zdravim življenjskim slogom. Gre za to, da prenehamo kaditi in uživati alkohol, ki poleg stresa še dodatno obremenjujeta naše telo. Za dopolnila, ki nam obljubljajo čudeže brez znanstvene podlage, je škoda namenjati denar.« Nekateri proizvajalci so nekaj zdravstvenih trditev za rastlinske učinkovine v dopolnilih, namenjenih raz-strupljanju, sicer že vložili v presojo pri evropski agenciji za varnost hrane. Ker presojanje tovrstnih trditev trenutno miruje, njihova uporaba ni prepovedana. Tega se proizvajalci zaveda- Strokovna sodelavka za prehrano pri Zvezi potrošnikov Slovenije mag. Anja Bolha (Foto: Gregor Bolha) jo in jih z veseljem navajajo, je povedala Anja Bolha. Pregled ZPS je pokazal še, da so učinkovine na embalaži slabo označene. Izdelki se zelo razlikujejo glede na to, kako je učinkovina narejena, kako koncentrirana je in v kakšni obliki je na voljo. Vse našteto različno vpliva na to, kaj naše telo pridobi iz izvlečka neke rastline. Zato ZPS tovrstnih dopolnil ne priporoča. NAŠA TEMA 13 1 O kakovosti dopolni lahko le domnevamo Človek lahko vsa hranila načeloma dobi z uravnoteženo in mešano prehrano. Nekateri ljudje kljub temu potrebujejo prehranska dopolnila, saj se težko pravilno prehranjujejo ali imajo povečane potrebe po določenih hranilih. Gre na primer za nosečnice, vegetarijance in podobno. Uporaba prehranskih dopolnil med ljudmi narašča. Po besedah prof. dr. Sama Krefta s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani strokovne ocene kažejo, da gre za večji obseg uporabe dopolnil, kot bi bilo smiselno. »Težava je še večja, ker so prehranska dopolnila prepuščena lastni uporabi, pogosto brez strokovnega nasveta,« je dejal. Vanje prevelike upe na primer polagajo tisti, ki bi radi shujšali ali se razstrupili. A bližnjic do tovrstnih ciljev, kot pravi sogovornik, ni. Edina pot je sprememba življenjskega sloga. Prehranska dopolnila so izdelki, ki so na pogled podobni zdravilom (tabletam, kapsulam), čeprav niso namenjeni preprečevanju ali zdravljenju bolezni. Njihov namen je dopolnjevati prehrano s hranili in z drugimi snovmi. Vsebujejo vitamine, minerale, esencialne maščobne kisline in esencialne aminokisline. Lahko vsebujejo tudi snovi s fiziološkim učinkom. Pod ta opis so včasih uvrščene nekatere zdravilne rastline. Dopolnila so opredeljena kot živila in torej niso zdravila, zato tudi nimajo zdravilnih učinkov. »Pri živilski industriji je na prvem mestu varnost, pri zdravilih pa so pomembni tako varnost kot učinkovitost in razmerje med obema,« je pojasnil profesor na fakulteti za farmacijo. Med drugim je opozoril, da potrošnik nikoli ne more biti povsem prepričan o kakovosti prehranskih dopolnil. In da je pri slednjih nadzor mnogo bolj ohlapen, kot to velja za zdravila. Kako lahko vemo, koliko učinkovin je res v dopolnilu, da ne kupimo zgolj neke bele tabletke ali praška brez učinkovin? Največkrat o tem presojamo glede na ugled proizvajalca, na njegov izvor in glede na svoje zaupanje do njega. Če slutimo, da nas skuša ogoljufati že pri opisu prehranskega dopolnila in pri načinu njegove prodaje, potem lahko domnevamo, da nas skuša prevarati tudi pri vsebnosti snovi. Če se navedbe zdijo strokovne, lahko domnevamo, da je tudi vsebina kakovostna. A prepričani ne moremo biti. Pri prehranskih dopolnilih namreč ni takšnega nadzora, kot na primer velja pri zdravilih. Zakonodaja nadzor za zdravila določa na več ravneh. Med drugim mora proizvajalec zdravil redno nadzorovati vsako serijo. Dokumentacijo mora hraniti na ustrezen način, da jo lahko kadarkoli pregleda inšpekcija ali katera druga neodvisna ustanova. Za prehranska dopolnila, ki sodijo pod zakonodajo živilske industrije, je zahtevan predvsem nadzor varnosti, torej da v njih ni česarkoli strupenega. To je precej težko nadzorovati. Inšpekcije ali druge ustanove, med njimi je tudi fakulteta za farmacijo, kakovost dopolnil nadzorujejo le občasno. Analitskega nadzora, ki bi bil najbolj zanesljiv, je zelo malo. Se v dopolnilih najdejo tudi snovi, ki tja ne sodijo? Na primer razni strupi ali nevarni dodatki? Na srečo je na našem uradnem tržišču, torej v trgovinah in lekarnah, to izredno redko. Če dopolnila že vsebujejo neprimerne snovi, te niso smrtno nevarne. Mnogo več nereda je pri prodaji prehranskih dopolnil na spletu, kjer lahko dopolnila vsebujejo tudi smrtno nevarne nedovoljene snovi. Proizvajalci jih včasih dodajajo namerno, da bi povečali učinek oz. da bi potrošniku dokazali, da je izdelek učinkovit. To še posebej velja pri prehranskih dopolnilih za hujšanje, ki so na voljo na spletu. V takšnih dopolnilih so pogosto sintezne snovi, ki res pomagajo hujšati, a so zelo strupene. Dr. Samo Kreft je redni profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, kjer raziskuje zdravilne rastline in o tem predava študentom. Je avtor številnih znanstvenih prispevkov, tudi na temo prehranskih dopolnil. Dvanajst let je bil zunanji sodelavec Evropske agencije za zdravila. V zadnjem času se ljubiteljsko ukvarja z urejanjem spletne strani o zdravi prehrani z naslovom www.lacna-bucka.com. (Foto: Karsten Fatur) Prav zaradi želje, da bi shujšali, najbrž mnogi posežejo po prehranskih dopolnilih. Smo lahkoverni, če verjamemo, da bomo to zmogli s tableto namesto s spremembo načina življenja? Če pričakujemo, da bomo shujšali, zahvaljujoč prehranskim dopolnilom, smo res precej lahkoverni. Za izgubo telesne teže moramo spremeniti ravnotežje med vneseno hrano in porabljeno energijo. Več se moramo gibati in manj jesti. Z zdravo prehrano, ki nas bolj nasiti, lahko vplivamo na to, da se lažje držimo manjšega vnosa živil. Pri tem nam sicer lahko pomagajo tudi nekatera prehranska dopolnila, vendar zelo redka. Gre za dopolnila, ki na primer vsebujejo nabrekljive vlaknine, kot je glukomanan. Ta nam lahko pomaga premagovati lakoto. Tako na primer zmanjšamo vnos kalorij. Ljudje uporabljajo prehranska dopolnila tudi za razstrupljanje. Je v tem primeru poseganje po dopolnilih morda znak nezaupanja v to, da naše telo nekatere procese zmore samo? V jetrih imamo niz različnih encimov, ki znajo razgraditi različne snovi, ki jih vnesemo v telo. Snovi, ki jih jetra ne morejo razgraditi ali jih razgradijo le deloma, ledvice nato iz krvi prečr-pajo v urin. Telo se torej razstruplja samo, zato v ta namen ne potrebujemo prehranskih dopolnil. Slednja pri razstrupljanju ne pomagajo. Največ, kar lahko naredimo, je, da nehamo vnašati strupe v telo in to se bo precej hitro razstrupilo. Drobec resnice v dopolnilih, ki jih prodajalci oglašujejo, kot da razstrupljajo, je, da nas lahko ščitijo pred poškodbami zaradi strupov. To se je na primer pokazalo pri raziskavah pegastega badlja. Če se kdo ne more izogniti določenim strupom v svojem delovnem okolju, mu pri tem ne more pomagati nobeno dopolnilo, domnevno namenjeno razstrupljanju. Poleg tega človeku ne škodi le kontaminirana prehrana, ampak tudi neustrezno izbrana prehrana. Gre na primer za nasičene maščobne kisline, če jih uživamo preveč. Podobno je s soljo. In pri njenem izločanju iz telesa nam ne more pomagati nobena druga stvar razen naših ledvic. Si ljudje naredijo medvedjo uslugo, če prehranska dopolnila jemljejo, kadar so bolni? Če prehranska dopolnila, ki vsebujejo vitamine in minerale, jemljemo, ko smo bolni, svojemu zdravju skoraj ne moremo škoditi. Redko se zgodi, da bi zaužili preveč vitaminov, ki se topijo v maščobah. Da bi vzeli prevelik odmerek vodoto-pnih vitaminov, je sploh težko. Če smo bolni in jemljemo prehranska dopolnila z zdravilnimi rastlinami, pa lahko svojemu zdravju škodujemo na več načinov. Lahko se zgodi posredna škoda. Gre za to, da ne znamo izbrati pravilnega prehranskega dopolnila in torej jemljemo napačnega. Ker nam to ne pomaga, bolezen napreduje. Če se ne bi zanašali na prehranska dopolnila in bi obiskali zdravnika, bi prejeli ustrezno zdravljenje. O neposredni škodi govorimo, kadar pri hkratni uporabi zdravil in zdravilnih rastlin te vplivajo na slabše delovanje zdravilnih učinkovin. Kaj za naše telo pomeni, če dopolnila uporabljamo prepogosto ali jih uporabljamo preveč hkrati? Težave lahko nastanejo predvsem pri uporabi prehranskih dopolnil z zdravilnimi rastlinami. Navodila za uporabo tovrstnih dopolnil so precej manj natančna kot navodila za zdravilne rastline v obliki zdravil. Za omenjena zdravila točno piše, koliko časa jih lahko uporabljamo in v kakšnem odmerku. Zabeleženo je tudi, če je po določenem času jemanja obvezen posvet z zdravnikom. Navodila za zdravilne rastline v obliki zdravil določa in potrjuje neodvisna ustanova, in sicer Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Pri prehranskih dopolnilih navodila napiše proizvajalec sam, in sicer v skladu s svojim znanjem in svojimi interesi. Veliko je živil, ki jim je skupna oznaka super hrana. Koliko so tovrstna živila primerna za naš organizem? Pri tovrstnih živilih je ena od težav velik ogljič-ni odtis, saj zaradi njihovega prevoza z drugega konca sveta nastane škodljiv vpliv na okolje. Pomanjkljiv je tudi nadzor nad kakovostjo, saj ne vemo, v kakšnem okolju so rasle tovrstne rastline in kakšna je kmetijska zakonodaja države, od koder izvirajo. Vrsta posamezne rastline sicer ni problematična, a po drugi strani tudi ne prinaša kakšnih prednosti. Takšen primer je maca, rastlina, podobna naši redkvici. Maca ni za naše telo nič manj in nič bolj primerna kot redkvica. Vsekakor pa ima naše telo več od sveže zelenjave kot od posušene in v prah zmlete korenine, pripeljane iz Južne Amerike. Maca lahko v vsej prevozni verigi tudi oksidira in se kvari. Lokalna živila so tako vsekakor bolj primerna. Med živili, ki jih oglašujejo kot super hrano, so tudi goji jagode. Res je, da imajo precej določenih vitaminov in antioksidantov, ampak nič več kot borovnice. Tako da jih neupravičeno opisujemo z izrazom super živilo. Se po drugi strani zavedamo učinkov živil, ki jih imamo na svojem vrtu, v bližnjem gozdu, ali tistih živil, ki jih pridela bližnji kmet? Eksotika nas bolj navduši in nam očitno daje novo upanje za čudežne učinke. Medtem ko smo najbrž za naša lokalna živila že pravilno ugotovili, da čudežev ne delajo. Nas pa lahko kakovostno nahranijo. To, da zdravje iščemo v stekleničkah, namesto da bi se potrudili in primerna sveža živila poiskali v svoji bližini, kaže na našo fizično lenobo. A tudi na lenobo v miselnem smislu. Kaj svetujete ljudem, ki bi v svojo prehrano radi dodali dopolnila? Naj premislijo, ali lahko svojim potrebam zadostijo z zdravo prehrano ali potrebujejo dopolnilo. Pri načrtovanju nosečnosti je pri ženskah koristno povečati vnos folne kisline. Lahko bi razmislile, katera hrana jo vsebuje. Ker ne bodo zagotovo vedele, ali so je zaužile dovolj, je povsem ustrezno, da folno kislino jemljejo v obliki prehranskih dopolnil. Vegetarijanci, ki ne zaužijejo dovolj vitamina B12, tega dobijo s prehranskimi dopolnili. Za ljudi, ki se premalo TINA STRMČNIK OB ROBU Če je prelepo, najbrž ni res »Spoznal sem, da mi hrana, pridelana po načelu permakul-ture, ne koristi, če sem sam >toksičen<,« mi je nedavno na sprehodu dejal znanec. Kaj torej damo v usta in kaj ima naše telo od tega, je lahko tudi stvar duhovne >komponente<. Tudi ostalih spremenljivk je obilo. Zdrava prehrana najbrž vsakemu človeku pomeni kaj drugega. Nekdo dan preživi ob petih kavah in kakšni cigareti, drugi se potrudi, da v svojem urniku predvidi pet obrokov. Marsikdo je vesel, če mu med odmorom uspe skočiti do bližnje menze, medtem ko kdo drug na vilice ne nabode ničesar, kar ni pridelano na ekološki način. Nekateri prisegajo na meso, drugi so vse življenje vegetarijanci. Vmes se skriva še tisoče načinov priprave, od kuhanja do uživanja presnih živil. Hrana je stvar izbire in nam je za razliko od starejših generacij res ne manjka. A morda je preobilica pravzaprav problem in ne prednost. Razmislimo lahko, kaj v svoje telo pravzaprav vnesemo s tistim napol trdim paradižnikom sredi zime. In tudi zato se zdi pravilno prehranjevanje in iskanje pravega ravnotežja prava umetnost. V tej kombinatoriki, na katero vplivajo želje - biti zdrav, mlad, vitalen in še kaj - nekateri posegajo tudi po prehranskih dopolnilih. Če je odlična sveže obrana borovnica in tudi tista zamrznjena, zakaj ne bi bila sprejemljiva tudi tista v kapsuli, se vprašam? Čeprav nam življenje neštetokrat pokaže, da bližnjic ni in da do cilja ponavadi vodi težja in bolj zapletena pot, je človek bitje, ki deluje po liniji najmanjšega odpora. To je krasna priložnost za ustvarjanje umetnih potreb. Če temu dodamo še pomanjkljiv nadzor in spreten marketing, smo dobili »dobitno« kombinacijo. Zato je med več tisoč možnostmi dobro izbirati odgovorno in previdno. In se zavedati, da vsi ne potrebujemo vsega. Kar pa kot je povedala ena od sogovornic v tokratni temi, najbrž ne pomeni, da nihče ne potrebuje ničesar. A če vam prehransko dopolnilo obljublja čudeže, potem o njegovi izbiri premislite še enkrat. gibajo na prostem, je dobro, da v svojo prehrano dodajajo D-vitamin. Pametno se je torej omejiti le na nekaj omenjenih vitaminov, morda tudi mineralov. Še posebej moramo biti previdni pri dopolnilih, ki vsebujejo zdravilne rastline. Če naj bi imela neka zdravilna rastlina res dobre učinke, se je smiselno vprašati, zakaj ni na voljo kot zdravilo. Kot sem že omenil, so zdravila bolj nadzorovana kot prehranska dopolnila. Vsekakor se moramo pri jemanju tovrstnih dopolnil omejiti in jih ne jemati celo paleto. Dobro se je izogibati tudi nakupovanju dopolnil na svetovnem spletu. Tobačna industrija je v zadnjem času vedno bolj omejena pri oglaševanju svojih izdelkov. Se regulacija na oglaševalskem področju spreminja tudi na trgu prehranskih dopolnil? Regulacija na področju oglaševanja se spreminja, vendar industrija vedno najde obvode. Zakonodajalci nato spet potrebujejo nekaj časa, da se dogovorijo, kako zakrpati luknje v zakonu. Ker prehranska dopolnila sodijo pod živila, je temu primerna tudi zakonodaja. Dopolnila torej smejo navajati zdravstvene trditve, ne pa terapevtskih indikacij. Ne sme na primer pisati, da je dopolnilo namenjeno zdravljenju ali preprečevanju bolezni, na primer osteoporoze. Lahko pa piše, da je neko hranilo pomembno za nek fiziološki proces, na primer da pomaga ohranjati trdnost kosti. Dovoljen je še korak več, da dopolnilo zmanjšuje dejavnik tveganja za nastanek določene bolezni, na primer da zmanjšuje holesterol, ki je dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. Med tem, da je dovoljeno navajati, da dopolnilo preprečuje dejavnik tveganja za nastanek bolezni, in md tem, da ni dovoljeno navajati, da preprečuje določene bolezni, je sicer zelo tanka črta. Človek se vpraša, kaj je sploh razlika med tema dvema stavkoma. 14 KRONIKA Niso odgovorni za tragično nesrečo, v kateri sta umrli dve osebi Obžalovali so, a zavrnili krivdo za odgovornost Okrožno sodišče v Celju je pretekli teden oprostilo nekdanjega direktorja komunalnega podjetja Energetika projekt Marka Krajnca, preglednika cest Štefana Kuserbanja in podjetje Energetika projekt. Tožilstvo jim je očitalo odgovornost za tragično prometno nesrečo, ki se je zgodila na Vranskem leta 2014. V njej sta umrla mlada človeka. Sodba še ni pravnomočna. SIMONA ŠOLINIČ Obtoženi so se morali zagovarjati zaradi povzročitve splošne nevarnosti v prometu, ki je imela za posledico smrt dveh oseb. Tožilka Renata Inkret je za Krajnca in Kuserbanja predlagala pogojno enoletno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let ter za Energetiko projekt pogojno plačilo v višini deset tisoč evrov. Toda sodišče predlogu tožilstva ni sledilo in je obtožene oprostilo, saj je menilo, da tožilstvu ni uspelo dokazati načina, kako je do te tragične prometne nesreče prišlo. Gre za to, da sodišče ni moglo z gotovostjo potrditi oziroma ugotoviti, ali se je nesreča zgodila na mostu čez takrat naraslo reko Bolsko. Sledi vozila na vozišču pred mostom namreč niso našli. Obramba obtoženih je namreč navedla, da naj bi se nesreča zgodila na drugem kraju in ne na mostu. Spomnimo, da se je nesreča zgodila septembra 2014. Bolska je takrat narasla zaradi neurja in spodnesla nabrežine ter most čez potok. Ravno takrat sta mimo pripeljala 30-le-tni Miha Baloh in 17-letna sopotnica Lafa Safran, sodelavca AMZS, saj sta se odpravljala na preventivne dejavnosti na področju cestnega prometa. Vozilo so reševalci našli isti dan več sto metrov od mostu, 17-letnico prav tako, medtem ko so truplo 30-letnika iskali dlje, saj so ga našli šele naslednji dan. Sodni postopek je bil dolgotrajen, saj je bilo zaslišanih več prič, vedno znova se je zataknilo predvsem pri nejasnosti, kje natančno naj bi vozilo padlo v vodo. Obtoženi so sicer obžalovali, da se je nesreča zgodila, pri čemer so že od začetka kazenskega postopka odgovornost zanjo zavračali. Znesel se je nad avtom in semaforji V četrtek se je v Aškerčevi ulici v Celju zgodil nenavaden dogodek. Zvečer je policijo poklicala občanka in povedala, da ji je med vožnjo z avtomobilom na vozilo skočil mlajši moški. Pri tem je poškodoval sprednje in zadnje steklo ter pokrov motorja in na vozilu povzročil za približno šest tisoč evrov škode. Nasilnež se je nato znesel še nad semaforjem in razbil luč. 25-letnika, doma z ljubljanskega območja, so policisti kmalu po obvestilu prijeli. Ker je javni red in mir kršil tudi ob prihodu policistov, so ga pridržali. 25-letnik je že v dopoldanskih urah, prav tako v Aškerčevi ulici v Celju, zlomil drog semaforja. Policisti preiskujejo domnevno mučenje V ■ I ■ živali Policisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah preiskujejo ozadje dogodka, ki naj bi se zgodil te dni na območju Rogaške Slatine, domnevna storilca pa naj bi bila z območja Šmarja pri Jelšah. Na spletu se je namreč pojavil posnetek, kjer sta voznik avtomobila in njegov sopotnikom namerno povozila goske na vozišču. Posnetek naj bi nato nekdo od teh objavil celo na družbenem omrežju. Delilo ga je tudi Društvo za zaščito in pomoč živalim Lajka, ki je na tak način iskalo storilca, hkrati pa je društvo primer prijavilo policiji. S pomočjo ljudi sta bila storilca identificirana. Policija zato zdaj že preiskuje ozadje primera, z domnevno vpletenima pa bo opravila tudi razgovore. Društvo naj bi dogodek prijavilo tudi veterinarski inšpekciji. SŠol Nesreče zaradi neprevidnosti Pretekli petek dopoldne se je v Slovenskih Konjicah zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je na Oplotniški cesti poškodovala 36-letna voznica osebnega vozila. Ta je vozila iz smeri Be-zine proti Liptovski ulici, nato je med vožnjo nenadoma zapeljala desno na pločnik, potem nazaj na cesto, kjer je trčila v avtomobil 82-letnega voznika, ki je pravilno pripeljal nasproti. Voznica se je v trčenju huje poškodovala, voznik lažje. Prometna nesreča se je zgodila tudi na območju Žalca, in sicer v nedeljo. Med vožnjo je padel kolesar, ki je kolesaril krepko pod vplivom alkohola. Alkotest je pokazal, da je imel kar 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Na srečo se moški ni huje poškodoval. Je pa hujše poškodbe dobil voznik tovornega vozila, ki je bil v četrtek udeležen v nesreči v Dobrnežu, kraju med Tepanjem in Slovenskimi Konjicami. Voznik je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v odbojno ograjo, pri čemer se je tovorno vozilo prevrnilo. Zaradi odstranjevanja posledic prometne nesreče je bila cesta več ur zaprta za ves promet. Vozniku so policisti izdali plačilni nalog. Isti dan zvečer se je nesreča zgodila še v Velenju, kjer je voznik osebnega vozila, ki je zavijal iz Kopališke v Šaleško ulico, na prehodu za pešce trčil v žensko, ki se je v trčenju lažje poškodovala. Tudi temu povzročitelju nesreče so policisti izdali plačilni nalog. SŠol V tednu dni dve smrtni delovni nesreči Sredi preteklega tedna se je v Štorah zgodila tragična delovna nesreča, v kateri je umrl 29-letni moški. Zgodila se je pri odvozu odpadnega železa z deponije v jeklarno. Do nje je najverjetneje prišlo, ker so varovala zaščitne košare za prevoz jekla zadela moškega, ki je umrl na kraju nesreče. Okoliščine nesreče pri delu kriminalisti še preverjajo. To je že druga tragična nesreča v preteklem tednu. Dan prej se je smrtno ponesrečil delavec na gradbišču v Šempetru v Savinjski dolini. Smrtno ga je poškodovala betonska plošča pri demontaži mostu. Celjski in šempetrski gasilci so zavarovali kraj dogodka, s pomočjo pasov za dviganje bremen odstranili betonsko ploščo in osebo potegnili na suho. Na kraju so poškodovanemu prvo pomoč nudili reševalci Nujne medicinske postaje Žalec in gasilci, vendar so bile po- Kraj, kjer se je zgodila smrtna delovna nesreča v Šempetru. (Foto: Tone Tavčar) škodbe prehude. Do nesreče je prišlo pri demontaži varovalne ograje mostu, kjer se je 34-letniku pod nogami odlomil star beton. Delavec je pri tem padel v potok, betonski kos mostu pa nanj. 34-letnik je poškodbam na kraju podlegel. Nesrečo pri delu so policisti isti dan obravnavali tudi v Gotovljah, kjer je 52-letni moški med pleskanjem padel z deske, ki si jo je namestil na dve lestvi. Pri padcu se je hudo poškodoval. Žalski reševalci so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. SŠol Saj ni res, pa je! Tako so policisti v soboto ustavili voznika na cesti Štore-Celje. Več kot očitno je imel v vozilu oziroma na njem neprimerno naložene predmete. Sedežno garnituro je naložil kar na streho vozila in pri tem pozabil na svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Foto: Peter Planinšek Zaradi več kršitev nadaljujejo nadzor Laški policisti so v petek v sodelovanju z mobilno enoto Finančne uprave Republike Slovenije izvedli poostren nadzor nad vozniki tovornih vozil. V nadzoru so preverjali psihofizično stanje voznikov, ugotavljali kršitve delovnega časa in počitkov, tehnične brezhibnosti vozil, nadzirali spoštovanje pravil o nalaganju in pritrjevanju tovora ter spoštovanje prepovedi tranzitnega prometa. Glede na to, da so zaznali več kršitev prepovedi tranzitnega prometa in kršitve, povezane z uporabo tahografa, bodo tudi v prihodnje promet nadzorovali poostreno. PODLISTEK / BUKVARNA 15 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE France Balantič: Zbrane pesmi Gornji Grad - 880 let Gornji Grad z benediktinskim samostanom, 17. stoletje. Razglednica, ki je bila narejena po Vischerjevem bakrorezu iz leta 1681, objavljenem v delu Topographia ducatus Stiriae, je bila odposlana leta 1902. Hrani Osrednja knjižnica Mozirje. Naselje Gornji Grad je »stopilo« v zgodovino 7. aprila 1140 z ustanovitvijo edinega moškega benediktinskega samostana na Slovenskem, kar predstavlja nedvomno enega najpomembnejših trenutkov v srednjeveški preteklosti ne samo Savinjske doline, temveč tudi Štajerske in prav tako v zgodovini slovenskih dežel. Ustanovna listina gornje-grajskega benediktinskega samostana je prva pisna omemba Gornjega Grada, ki označuje 7. april 1140. S to listino sta svobodni gospod Dipold iz Kagerja (Dietbald de Chagerei) in njegova žena Truta predala svoj alod (al-lodmm suum Obbremburch - v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe) oglejski cerkvi, da bi z delom posesti postavila benediktinski samostan. Z listino sta del posesti prepustila oglejskemu patriarhu Pelegrinu (patriarh v letih 1131-1161). Ta je med ostalim dobil gornjegrajski grad skupaj z dvorom, desetimi kmetijami, dvema sintma-noma in njunimi kmetijami, log in gozd s kmetijo, mlin s kmetijo, približno sto mini-sterialov (v fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki je opravljal vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču) z njihovimi posestvi. Preostalo lastnino, ki je vsebovala približno 500 kmetov ter vsa obdelana in neobdelana polja, sta prepustila novoustanovljenemu samostanu. Iz tega zapisa je mogoče ugotoviti takratno stanje prebivalstva v gornjegrajski pokrajini in njegovo ekonomsko moč. Ob tem je v listini bilo zapisano: »Vse drugo, kar še ostane, vsa obdelana in neobdelana zemlja ter kakih 500 nevoljnikov z njih ženami in otroki naj služi kot popolna last Gornje-grajskemu samostanu, katerega so iznova ustanovili on (patriarh), plemeniti Dietbald de Chagere in njegova soproga Truta v čast Mariji Devici, ter ondotnim menihom, ki žive po redu sv. Benedikta.« Prva desetletja naj bi se menihi posvetili gradnji samostana in gospodarski konsolidaciji. Imeli so pravico krčiti gozdove in s tem širiti meje posesti. Z listino so prejeli pravico do ribištva, pravico postavljanja mlinov in pravico do lova. Ta samostan je bil zadnji benediktinski samostan na slovenskih tleh. Benediktinski red je dobil ime po ustanovitelju sv. Be- www.kamra.si kamra nediktu, razvoj reda pa je bil namenjen širjenju krščanstva med poganskimi narodi. Samostan je bil ustanovljen pri cerkvi, ki je bila sedež pražu-pnije. Menihi so začeli graditi novo cerkev kot del nastalega benediktinskega samostana, gradnja pa je potekala vso drugo polovico 12. stoletja. Bila je večkrat prezidana. Ob razpustitvi samostana leta 1473 je bila dodeljena leta 1461 ustanovljeni ljubljanski škofiji, ki je poleg dušnega pastirstva prevzela tudi sodne pravice. Gornji Grad je tako postal poletna rezidenca ljubljanskih škofov. Znamenitost kraja je v letih 1752-1761 zgrajena cerkev sv. Mohorja in Fortunata, nekdanja so-stolnica ljubljanski, ki je po Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. prostornini največja in arhitektonsko najpomembnejša baročna stavba v Sloveniji, ima tudi najvišjo kupolo. Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje Viri in literatura: T. Ravnikar.: Po zvezdnih poteh, Velenje 2007 G. Bernhard: Documenta patriarchalia res gestas slo-venicas illustrantia: listine oglejskih patriarhov za slovensko ozemlje in listine samostanov v Stični in Gornjem Gradu (1120-1251) = Patriarchenurkunden von Aquileia für Slowenien und die Urkunden der Klöster Sittich und Oberburg (1120-1251), Dunaj, Ljubljana 2006 Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Maribor, Celje 2004 E. Mavrič: Gornjegrajsko in njegov čas, Nazarje, Gornji Grad 1998 ALBUM S CELJSKEGA Juhuhu, počitnice so tu, v Bodrežu pri Grobelnem poleti 1960 Kot deklica (na fotografiji na levi) sem preživela mnoga poletja na počitnicah pri teti Karlini v Kompolah pri Štorah, a tudi pri babici Rotiji in starem atu Jožefu v Bodrežu pri Grobelnem. Fotografija budi spomine na čase pred 60 leti, na ure in ure sproščenih iger s skromnimi doma narejenimi igračami, na družbo muck in psičkov ter na druženje s se-strično Dorico (na desni) in z malim Slavkom (na sredini), mojim bratrancem. Prispevala: Cvetka Škoflek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Ko so pesniki umirali mladi Kosovel, Murn, Kette, Kajuh, Balantič in še bi lahko naštevali. Slovenski pesniki so pogosto umirali mladi, nekateri zaradi težkih splošnih razmer, nekateri celo med vojno. Tako na eni kot na drugi strani bojne in politične črte v najbolj žalostnem obdobju slovenske zgodovine. Že od otroških let sta me posebej zanimala življenje in delo slovenskih pesnikov in pisateljev, vendar za nekatere sploh nisem vedel. Nato sem - sam ne vem, kje - slišal za pesnika Franceta Balantiča, ki je bil v Sloveniji dolgo prepovedan. V današnjih razmerah je to seveda smešno, vendar v tistem času ni bilo tako. To je bil pesnik, ki je najprej doživljal grozo fašističnega taborišča Gonars in se je nato po spletu različnih okoliščin znašel med domobranci. In če je nekaj prepovedano, to vzbuja tem večje zanimanje. Že kot študenta me je zanimalo, kaj je vendar pesnil ta nekoč prepovedani Balantič. Je pesnil kakšne bojevite »protipartizanske« pesmi? Je opeval početje Hitlerja, Mussolinija in slovenskih kolaboracionistov? Kje pa! To je pesnik nežnih čustev, lirični pesnik. V njegovih pesmih ni prav nobene politike. Prvi odgovor na vprašanja, ki sem si jih postavljal, sem našel med listanjem njegove knjige v slovenski knjigarni onkraj meje, v Celovcu. »Balantič ni bil nikakršen pesniški izpovedovalec klerofašističnega mračnjaštva, saj ni zmogel niti enega samega verza v čast in slavo propadajočega sveta. Bil je velik talent, vendar utesnjen zaradi osebne stiske, obupa in brezizhodnosti,« je Balantiču že leta 1984 priznal takratni politik Mitja Ribičič. Kljub temu kulturnih škandalov, povezanih s pesnikom Balantičem, ni manjkalo in se nadaljujejo v današnje čase. Balantičeve nasprotnike je namreč posebej motilo in jih še moti, da si ga je slovenska povojna politična emigracija prisvojila za nekakšnega svojega Kajuha. O Balantiču je bilo mogoče v domovini tu in tam kaj malega prebrati že v prvih povojnih desetletjih. Leta 1966 je Državna založba Slovenije knjigo Balantičevih pesmi v Ljubljani celo že natisnila, vendar je bila celotna naklada zaradi političnega pritiska uničena. V knjigarnah Slovenije se je prva zbirka Balantičevih pesmi iz iste založbe pojavila šele leta 1984. Molčanja o Balantiču še vedno ni bilo konec, saj je bil javni recital njegovih pesmi, ki bi moral biti dve leti pozneje v pesnikovem Kamniku prepovedan naknadno, potem ko je bilo dovoljenje zanj že pridobljeno. Ker druga svetovna vojna očitno še ni končana, je letos poleti v Kamniku znova zavrelo. Nameri, da bi se kamniška knjižnica po novem imenovala po domačem Balantiču, so se posamezniki uprli s peticijo proti temu. Številni vidni slovenski kulturniki so poimenovanje po Balantiču podprli. Je za presojanje umetniške vrednosti ustvarjalčevega dela pomembno, kaj ta v življenju počne poleg literarnega ustvarjanja? »Njegova lirična izpoved pomeni vrhunski prispevek v zakladnico poezije moderne dobe,« je o Balantiču zapisal odličen poznavalec njegovega dela France Pibernik. »Umazan črv sem, ki zdaj zdaj izgine/ ni v meni več domačega neba,/le lačen pes sem, ki zdaj zdaj pogine,« je zapisal Balantič v Gonarskih sonetih 1942 med trpljenjem v fašističnem taborišču v Italiji. Njegovi bližnji so ga poznali kot plaho in samotno osebnost. V pesmih Balantiča, ki je umrl le nekaj dni pred 22. rojstnim dnevom, je veliko omenjanja smrti. Med drugim v pesmi Jaz sem smrti pijan, kjer nagovarja dekle: »Deklica, jaz sem svetle smrti pijan!« Nato je do nje zares prišlo, pesnik jo je celo sam sebi preroško napovedal, ko je v svojih pesmih zapel: »V ognju groze plapolam.« Med spopadom med partizani in domobranci na Notranjskem novembra 1943 je Balantič živ zgorel. »Ležim v globini tiho, tiho,/v dolini mrzel je večer in pust./Pri meni noč je in mi sveti./Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!« je napovedal v svoji pesmi Zasuta usta. BRANE JERANKO O avtorju Pesnik France Balantič (1921-1943) se je rodil v Kamniku. Med šolanjem na klasični gimnaziji v Ljubljani je prejel nagrado za najboljšega učenca. Na začetku vojne, med študijem slavistike, je bil povezan z Osvobodilno fronto. Po raciji italijanskih fašistov je bil aretiran, odpeljali so ga v fašistično taborišče Gonars. Nekaj mesecev po izpustitvi se je marca 1943 pridružil vaškim stražarjem, jeseni isto leto je med spopadom med partizani in domobranci zgorel. Njegova prva pesniška zbirka je izšla že nekaj mesecev po njegovi smrti. sport@nt-rc.si 16 AK TUALNA PONUDBA Iščete dober naku Lodlično storitev? NAGRADE! Na valu osvežitve do brezplačnega uživanja Brezplačna doživetja v regiji lahko ujamete na valu osvežitve. Na Radiu Celje se je namreč te dni začela nova nagradna igra, v okviru katere boste lahko te dni uživali na Velenjski plaži, pa tudi v Muzeju premogovništva Velenje. Prihodnji teden ujemite zvok na Šmartinskem jezeru v Celju. poletne osvežitve in si prislu- Užitke vam bodo v naslednjih žite vstopnice za uživanje na tednih zagotovili tudi na baLetnem kopališču v Celju in za zenih v Preboldu, Šentjurju in adrenalinske užitke Wake parka drugod. Za pravo poletno osvežitev bodo prav tako poskrbeli v Av-totehniki Celje, kjer bodo poleg dnevne praktične nagrade poskrbeli za poletno osvežitev avtomobila. Vozilo vam bodo očistili in od-išavili pred odhodom na dopust ter vas presenetili z malimi pozornostmi, ki vam bodo prišle na poti še kako prav. Če si želite ravno to nagrado, pozorno poslušajte Radio Celje med 4. in 10. julijem. V začetku avgusta pa se boste lahko sladkali s sladoledi poznane slaščičarske mojstrice Alenke Pisanec, ki je poznana po odličnih tortah, sladicah in sladoledih, pod imenom Alenkine slaščice. Poslušajte torej Radio Celje in ko na valu osvežitve ujamete znak za poletno osvežitev, pošljite SMS-sporočilo na številko 031-609-609. Nagradna igra bo trajala vse do konca avgusta, nagrado pa si boste lahko prislužili vsak delovni dan. www.palma.si Letimo direktno iz Ljubljane od 3.7. naprej na io čudovitih grških otokov: Kreta, Santorini, Rodos, Karpatos, Samos, Kos, Kefalonija, Lefkas, Zakintos in Krf. Poslovalnica Planet TUS: 030-700-014 • Poslovalnica Celje center: 051-666-664 PRENESI APLIKACIJO r^xil TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI Ljaffl"J Braslovče23,3314Bfaslovie E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net ttmezad Kme+ijsUa zadruga B^aslovce z.o.o. Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev Brez skritih stroškov DIGITALIZIRA ЈЋЕ1 POSLOVANJE www.birobit.si Do 24obrokov L T: 03 70312 40 ZAPOSLOVANJE 17 frgotur Tehnolog/inženir (m/ž) (Vojnik) Od kandidata pričakujemo najmanj štiriletno srednješolasko izobrazbo tehnične/kovinarske/ strojne smeri (ali druge ustrezne tehnične smeri), 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B-kategorije, dobro znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina), računalniška znanja MS Office paketa (Word, Excel ...), tehnična znanja in branje načrtov. Prijave zbiramo do 30. 6. 2020. Šeško, ključavničarstvo in kovaštvo, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec - skladiščnik (m/ž) (Luče) Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, vo- zniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželen je veljaven izpit za upravljanje z viličarjem, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železni-ni ... Prijave zbiramo do 2. 7. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije; odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 15. 7. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Kontrolor kakovosti (m/ž) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, zaželene delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije, osnovno znanje angleškega in nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z računalniškimi omrežji, osnovno poznavanje operacijskih sistemov, pripravljenost in sposobnost timskega dela, dobro komunikacijo (možnost usposabljanja sodelavcev), dobrodošle so izkušnje poznavanja standarda ISO 9001:2015, natančnost, fleksibilnost, sposobnost odločanja, delovno vztrajnost ter pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 19. 7. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Serviser/monter (m/ž) Pričakujemo vsaj IV. Stopnjo strokovne izobrazbe elektrosme-ri, izkušnje na področju servisiranja - zaželeno garažnih vrat, izpit B-kategorije, pasivno znanje tujega jezika (nemščina in/ali angleščina), smisel za delo z ljudmi, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske, sposobnosti, samoiniciativnost ter iznajdljivost. Prijave zbiramo do 5. 7. 2020. Matjaž d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji - ključavničar/varilec (m/ž) Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 7. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) Opis del: oseba pripravi linijo, material in polizdelke za lepljenje, nastavi in preizkuša linijo do ustrezne kakovosti izdelka, izvaja končno kontrolo kakovosti blaga, polizdelkov, izdelkov, pakirnih embalaž in vodi zapise o kontrolah, delo izvaja po navodilih nadrejenih, standardih, normativih in posebnostih delodajalca, izvaja ustrezno vzdrževanje reda in čistoče delovnih mest in delovnega okolja, pripravlja in daje predloge za izboljšanje postopkov procesa dela. Od kandidatov pričakujemo osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, delovne izkušnje niso potrebne, ker bo vsak kandidat deležen natančnega uvajanja in priučitve na delo, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 19. 7. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. @ MojeDelo.com Monter - inštalater strojnih inštalacij in Izdelovalec - monter prezračevalnih kanalov Pričakujemo delovne izkušnje na primerljivem delovnem mestu. Nudimo redno in dobro stimulativno plačilo z nagrajevanjem in zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo. Prijave zbiramo do 17. 7. 2020. Instalacije Razgoršek, d. o. o., Plinarniška ulica 2, 3000 Celje. Podrobnosti na www.moje-delo.com. Vodja projektov za izvedbo geotermalnih vrtin (m/ž) Priprava in pregled ponudb in popisov, organiziranje, vodenje in koordiniranje del na gradbišču. Ea-sytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do vkjučno 22. 7. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Programer/dizajner uporabniških vmesnikov (m/ž) Iščemo osebo z visoko sposobnostjo timskega dela, občutek za videz ter učinek uporabniških vmesnikov. Ponujamo dinamično delo v pozitivnem okolju. Artes, d. o. o., Velenje, Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektromonter (m/ž) Eno najuspešnejših slovenskih podjetij na področju elektroinšta-lacij išče nove sodelavce za delovni mesti elektromonter in vodilni monter. Trenkwalder, d. o. o., Leskoško-va cesta 9d, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 7. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser (m/ž) Naš naročnik vabi v svoj tim kandidata, ki je začetnik ali ima izkušnje na področju servisa. Nudi neposredno zaposlitev in stimulativen finančni paket. Prijave zbiramo do 19. 7. 2020. Adecco H. R., d. o. o., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana. Podrobnosti na www.mojedelo. com. HW-inženir (razvojnik strojne opreme) v Gornji Radgoni ali Celju (m/ž) Iščemo osebo, ki bo razvijala strojno opremo v sodelovanju z razvojnimi ekipami naših kupcev. Nudimo sodelovanje s svetovno znanimi kupci ter z njihovimi strokovnjaki na področju razvoja. Prijave zbiramo do 5. 7. 2020. Elrad International, d. o. o., Ljutomerska cesta 47, 9250 Gornja Radgona. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mesar (m/ž) Latkova vas Pričakujemo izobrazbo živilske oziroma druge ustrezne smeri, voljo do dela, izkušnje so zaželene. Prijave zbiramo do 30. 6. 2020. Ja-gros, d. o. o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist svetovalec (m/ž) Pričakujemo V. raven izobrazbe, 6 mesecev delovnih izkušenj, zaželeno je dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. Prijave zbiramo do 28. 6. 2020. Vzajemna, d. v. z., Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Telefonist (m/ž) Iščemo sodelavce, ki se hitro vži-vijo v tim, ga tudi vzdržujejo, motivirajo in podpirajo. Nudimo urejeno okolje s polno pozitivne energije. Prijave zbiramo do 19. 7. 2020. IV založba, d. o. o., Pivolska cesta 1, 2311 Hoče. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Žar mojster (m/ž) Iščemo žar mojstra, čigar delo bo obsegalo predvsem pripravo mesa in peko na žaru na oglje. Pripravljamo vse vrste mesa in burger-jev. Uporabljamo argentinski žar za peko steakov in klasični žar za peko žar programa. Prijave zbiramo do 19. 7. 2020. Picikato, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) Žalec Ker se naše podjetje širi, iščemo nove sodelavke in sodelavce. Vaše naloge bodo delo na blagajni, razporeditev izdelkov na police in označevanje cen. Prijave zbiramo do 1. 7. 2020. Tedi Betriebs, d. o. o., Ptujska cesta 190, 2000 Maribor. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na oddelku kuhinj v Dipu Celje (m/ž) Iščemo osebo z delovnimi izkušnjami v prodaji, izkušnje na področju izrisov kuhinj, komunikativnost in usmerjenost k strankam, nudimo redno mesečno plačilo in možnost dodatnega zaslužka. Prijave zbiramo do 18. 7. 2020. Rutar marketing, d. o. o., Premrlova ulica 14, 1000 Ljubljana. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir gradbeništva (m/ž) Iščemo osebo za terensko in pisarniško delo ter opravljanje or-ganizacijsko-tehničnih nalog vodenja gradbišča. Prijave zbiramo do 18. 7. 2020. Monterra, d. o. o., Podružnica za geotehniko, Dolenje pri Jelšanah 62, 6254 Jelšane. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) Delovne naloge: knjiženje prejetih računov, samostojna izdelava mesečnega DDV-obračuna, samostojna izdelava bilanc ... Pričakujemo najmanj VI. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri. Prijave zbiramo do 1. 7. 2020. Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Receptor (m/ž) Pričakujemo V. stopnjo izobrazbe, aktivno znanje angleškega jezika in še enega svetovnega jezika. Prijave zbiramo do 18. 7. 2020. Hotel A, 3301 Mala Pirešica 20, 3301 Pe-trovče. Podrobnosti na www.moje-delo.com. Prodajalec - komercialist na teren (m/ž) Področje dela: prodaja in svetovanje pri izbiri senčil, sodelovanje z ostalimi oddelki v podjetju. Zahtevamo vsaj 3 leta delovnih izkušenj. Prijave zbiramo do 17. 7. 2020. Ombra, d. o. o., Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana. Podrobnosti na www.mojedelo.com. QM-inženir za kalibracije in meritve (m/ž) Pričakujemo VII. stopnjo izobrazbe tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na področju izvajanja meritev in kalibracij ali podobnih delovnih mest. Nudimo strokovni in osebni razvoj v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 17. 7. 2020. BSH Hišni aparati, d. o. o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Plakater (m/ž) Nudimo redno zaposlitev na področju celotne Slovenije ter sodelavce, ki bi delo plakaterja opravljali kot zunanji sodelavci. Pričakujemo odgovorno osebo z znanjem slovenskega jezika in vozniškim izpitom B-kategorije. Prijave zbiramo do 16. 7. 2020. Amicus, d. o. o., Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Serviser brizgalnih strojev (m/ž) Opis delovnega mesta: zagon novih strojev in opreme, opravljanje diagnostike in popravila, izvajanje servisnih in vzdrževalnih del. Pričakujemo V. stopnjo izobrazbe elektrotehnik-elektronik, izkušnje so prednost. Prijave zbiramo do 17. 7. 2020. Lakara, d. o. o., Zminec 20a, 4220 Škofja Loka. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Električar (m/ž) Odgovorni boste za opravljanje elektrovzdrževalnih del strojev, naprav in opreme, izdelavo elektroo-preme za proizvode in obvladovanje postopkov. Pričakujemo najmanj IV. stopnjo izobrazbe elektro- ali druge ustrezne smeri. Prijave zbiramo do 10. 7. 2020. Klima Celje, d. d., Delavska ulica 5, 3000 Celje. Podrobnosti na www.mojedelo.com. novi tednik уМШ г штј[ radio celie 18 ŠPORT O uspehih srednješolskega športa do prekinitve tekmovanj - Srednja zdravstvena šola Celje Zelo uspešni v rokometu in nogometu Z dosežki in uspehi srednje zdravstvene šole v Celju, sedme po vrsti, končujemo prispevke o srednješolskem športu v celjskih šolah. V aktivu športne vzgoje so zelo ponosni na dosežke svojih dijakov in dijakinj, ki se skoraj v vseh športnih panogah uvrščajo na državna tekmovanja. Žal zaradi pandemije koronavirusa niso uspeli končati uspešne tekmovalne sezone. DEAN ŠUSTER Veliko zelo dobrih športnikov so pridobili tudi s ponudbo športnega oddelka, v katerega so prvič vpisali dijake v šolskem letu 2015/16. Ponudba športnega oddelka se je izkazala za zelo pozitivno, saj imajo tako športniki, ki jim morebiti gimnazijski program ne leži oziroma si želijo poklic- nega izobraževanja, možnost vpisa v športni oddelek, kjer obstajajo določene prilagoditve pri pouku za lažje usklajevanje šolskih obveznosti ter treningov in tekem. Glavni cilj je, da so uspešni tako v športu kot tudi v šoli. Pomembno je izpostaviti, da imajo poleg uradnih tekmovanj, ki se jih redno udeležujejo, v šoli pestro tekmovalno dogajanje od oktobra do konca decembra. V tem obdobju organizirajo šolska tekmovanja v obliki turnirjev v odbojki, nogometu, košarki 3x3, namiznem tenisu in badmintonu. Sodelujejo dijaki in dijakinje vseh oddelkov od 1. do 4. letnika. Zmagovalci posameznih letnikov se zadnji teden pouka v decembru pomerijo za končnega zmagovalca na zaključku šolskih športnih tekmovanj v šoli. Tako omogočijo, da se športno udejstvuje in okusi tekmovalni duh čim več dijakov in dijakinj. Foto: SZŠC Rokometaši srednje zdravstvene šole v Celju —■— i ■ , v ■ ■ i i ■ v ■■■ Tudi nogometaši najboljši v regiji Ekipa dijakov Srednje zdravstvene šole Celje je v letošnjem šolskem letu odlično odigrala vse tekme na področnem prvenstvu v dvoranskem nogometu in zasluženo postala prvak celjske regije. Moštvo so sestavljali Adrijan Zeljković, Rok Štancar, Denis Imamović, Kristjan Rojnik, Matic Jelen, Miha Aravs, Gabrijel Jevšenak, Miha Blatnik, Timotej Pešec, Gal Obrez, Ervin Suljić, Dardan Zymeri in Luka Privošnik. Rokometašice srednje zdravstvene šole v Celju Oboji področni prvaki V šolskem letu 2019/20 sta se zelo izkazali rokometni ekipi dijakov in dijakinj. Tako rokometaši kot rokometašice so odlično nastopili na področnem prvenstvu in osvojili prvi mesti. S tem uspehom so se dijakinje uvrstile v četrtfinale, dijaki pa v polfinale šolskega državnega prvenstva, nadaljnje tekmovanje je žal ustavila pandemija. Moštvo so sestavljali Tim Kocijančič, Jakob Pelko, Žan Žohar, Vid Kačičnik, Jakob Zupanc, Alen Husejnović, Vid Jager, Gal Dragar, Gregor Cvikl, Žiga Drama, Mark Juteršek in Amar Zu-lić. V ekipi dijakinj so bile Aleksandra Žekić, Anja Posel, Sara Perkić, Nela Hudovernik, Larisa Koštomaj, Eva Marković, Neja Turnšek, Amadeja Krajnc, Anja Guzaj, Belma Softić in Lara Zorko Lesjak. Moštvo srednje zdravstvene šole v Celju v dvoranskem nogometu Košarkarice do finala Že tretje leto zapored so v šoli gostili področno tekmovanje v košarki 3x3. Tekmovanje so v sodelovanju s Košarkarsko zvezo Slovenije izvedli 3. marca. Nastopile so dve fantovski in ena dekliška ekipa. Fantje so žal obtičali v četrtfinalu tekmovanja, medtem ko so dekleta osvojila drugo mesto in se ponovno uvrstila v državni finale. V ekipi deklet so bile Eva Žni-darič, Katja Cvar, Sanja Miladi-nović in Tisa Dolinšek. Tudi to tekmovanje je bilo prekinjeno zaradi znanih razlogov. V januarju je bil v Mariboru četrtfinalni turnir državnega prvenstva za odboj-karice. Dekleta so osvojila drugo mesto. V ekipi so bile Ana Debelak, Karin Šmit, Maša Božič, Neža Podbre-gar, Alja Špes, Andreja Re-bernik in Špela Pavlič. Srednješolsko državno prvenstvo v plavanju je bilo v septembru v Ljubljani. Vidnejši rezultat je med ne-kategoriziranimi plavalkami dosegla Ana Debelak, ki je osvojila bronasto odličje. Ana Debelak Atleti deveti v državi V začetku oktobra je bilo v Mariboru finalno tekmovanje srednjih šol v atletiki. Nanj se je uvrstila tudi fantovska ekipa. Z dobrimi nastopi je zbrala še več točk kot na področnem tekmovanju v Celju in osvojila deveto mesto. Moštvo so zastopali Timotej Pešec, Gabrijel Gojko Jevšenak, Martin Zidanšek, Žiga Petek, Aljaž Pekovšek, Gal Obrez, Alen Potočnik, Alex Gajanić, Luka Djuričić, Jakob Zupanc, Nejc Kovče, Žiga Pigac, Jaka Strmčnik in Max Sablatnik. Odbojkarice so na četrtfinalnem turnirju osvojile drugo mesto. ŠPORT 19 Vrhunski šport se je vrnil na celjsko turistično točko živimo za »Še vedno dva cilja« Bilo je že krepko čez polnoč, a Dušan Konda se še ni mogel oddahniti. Kajakaši so se odpravljali na različne konce, eni domov, drugi spat v hotele ali avtodome. Večina jih je bila polna pohval in tudi idej. DEAN ŠUSTER Predsednik celjskega kajakaškega kluba si je za vsakega vzel čas, potrpežljivo je sprejemal komplimente. In kaj ste zaključili sam pri sebi? Odgovorni na zvezi so me pač prepričali, da eni tekmi dodamo še dve. Imeli smo manj kot mesec dni časa za pripravo, približno 50 mojih sodelavcev je bilo kos vsem nalogam. Gostili smo svetovno smetano v spustu. V slalomu pa je smetana pripadla vašima glavnima matadorjema, Martinu Sra-botniku in Lanu Tomincu, ki je nenadejano osvojil drugo mesto. Kaj vam to pomeni? Zelo veliko. Martin je že pred tremi leti tukaj ugnal Kauzerja. Če bi mi kdo rekel, da ga bo spet in da bo takoj za njim Lan, ki je še mladinec, bi se le zasmejal. A Lan je naš novi biser. Za nas je to lep uspeh. Najbolj mi je žal, da letos ne bo mladinskega svetovnega prvenstva v Tacnu. 18-letni Lan bi bil po mojem mnenju pri vrhu, za odmevne dosežke bi se borili še Zala Zanoškar, Jan Ločnikar in Urh Turnšek. Bistveno je, da se za prihodnost celjskega kajakaštva ni treba bati. Je Špica številka 1 zaradi hrane, nagrad in gostoljubnosti? Tudi zaradi tega. Rompompoma je veliko, vzdušje je dobro. Nimamo divje vode, vse ostalo pa imamo boljše od tekmecev. Nikogar ne podcenjujem, a mi damo srce, kar potrjujejo besede skoraj vsakogar, ki pride od drugod. Še vedno živimo za izpolnitev dveh ciljev. Hočemo osvojiti člansko posamično medaljo na velikem tekmovanju in zgraditi novo kajakaško progo. Ali drži, da se je na Savinji pred Špico pripravljal naš največji as Peter Kauzer? Res je. Treniral je v družbi Benjamina Savška, čeprav Dušan Konda je sprejemal čestitke na vsakem koraku. zna vse. A Špica mu očitno dve leti na tekmi svetovnega ni usojena. Več o tem ne bi pokala v spustu. govoril. Raje bi dodal, da bo tukaj podobno vzdušje čez Foto: Andraž Purg - GrupA Zelo dragoceno povabilo Rokometaši Celja Pivovarne Laško bodo tudi v naslednji sezoni igrali v ligi prvakov. To bo njihova že 26. sezona med evropsko elito. Žreb dveh skupin s po osmimi udeleženci bo v sredo, 1. julija na Dunaju. Tekme bodo ob sredah in četrtkih, prve bodo odigrane 16. septembra. Že prej je imelo mesta v elitnem tekmovanju zagotovljenih deset klubov, Barcelona, PSG, Kiel, Flensburg, Veszprem, Vardar, Kielce, Porto, Zagreb in Aalborg. Evropska rokometna zveza je kot kriterije za podelitev (šestih) vabil izpostavila tradicijo in rezultate, obisk, ustrezno dvorano in marketinške aktivnosti. Resnejše federacije bi ligo dopolnile s kvalifikacijskimi tekmami, a to je že druga tema. Poleg Celja so merila izpolnili še Meškov Brest, Nantes, Szeged, Elverum in Motor Zaporožje. Brez vstopnice so ostali Ademar, Wisla, Dinamo Bukarešta, Kadetten Schaffhausen, Bešiktaš, Pelister, Gudme in Sporting. Za vsako gostovanje bo celjski klub dobil 30 tisoč evrov. Predsednik Jernej Smisl je bil vesel ob novici z EHF, po podelitvi medalj za prvo mesto v državnem prvenstvu je dejal: »S prejšnjo sezono v domači konkurenci, ki smo jo zaključili brez poraza, sem zelo zadovoljen. Marsikdo nas pred začetkom ni videl v takšni vlogi. Prvi vrhunec je bil zame osvojitev superpokala, drugi pa zmaga v Zagrebu v ligi prvakov. Naš novi izziv je, kako privabiti gledalce ob sredah in četrtkih. O tem, da ne bi igrali v ligi prvakov, sploh nismo razmišljali.« DŠ Rokometašem Celja Pivovarne Laško je v četrtek medalje za osvojeno prvo mesto v državnem prvenstvu v zatemnjeni dvorani Zlatorog podaril generalni sekretar RZS Goran Cvijić. Najboljša Ana in Timi Priznanji za najboljša športnika občine Žalec v letu 2019 sta prejela judoistka Ana Velenšek in smučarski skakalec Timi Zajc. Velenškova je osvojila tretja mesta na tekmah svetovnega pokala v Tel Avivu, Zagrebu in Bakuju. Zajc je zmagal na tekmi svetovnega pokala v poletih. Najboljšo ekipo so imele rokometašice Zelenih dolin. DŠ, foto: TONE TAVČAR Ko morajo, žal ne zmorejo Celjski nogometaši izgubljajo stik z vrhom lestvice 1. slovenske lige. V soboto zvečer so imeli priložnost, da bi se zavihteli na prvo mesto. Sežanski Tabor jih je na štadionu Z'dežele spretno umiril (1:1). Celjski grofje - tekma je bila odigrana brez gledalcev - so želeli izza tribune vzpodbuditi svoje ljubljence: »Gremo zdaj, Celjani ...« Kmalu je sledilo: »Dajte gol, dajte gol ...« Potem so postali nestrpni: »Dajte ta pof ... gol!« In so ga dali, toda gostje. Zelo zgodaj, že v 20. minuti je bra- nilec Dušan Stojinović razka-čil svojega trenerja, nato je pri zadetku gostov slabo posredoval, a nič boljši ni bil njegov sotrpin na mestih osrednjih branilcev Josip Ćalušić. Takoj je začelo deževati, v 70. minuti pa se je zdelo, kot da je posijalo sonce. Akcijo je začel Nino Pungaršek, ki je odigral stoto tekmo v celjskem dresu. Najboljši strelec lige Dario Vi-zinger je odslej tudi najboljši asistent 1. SNL (skupaj z Mitjo Lotričem) - njegovo izjemno globinsko podajo je izkoristil Luka Kerin. Celjski grofje so se zbrali ob ograji južne tribu- ne, a so jih - ne vemo, zakaj - pregnali policisti. Trener Dušan Kosič je poudaril, da se je treba zadovoljiti s točko. Pred Celjani sta dve gostovanji, pri Aluminiju in Bravu. Premiki navzgor ali navzdol so lahko v zadnjih sedmih krogih tudi veliki. Glede morebitnega vzpona bo odgovor ponudil tudi nedeljski večni derbi, glede padca pa takole: lovec lahko postane celo ljubljanski Bravo. Vse se je v tej sezoni zaroti-lo proti velenjskemu Rudarju; v prvem polčasu je v Ljudskem vrtu nadigral gostitelje, Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 29 17 5 7 56:35 56 MARIBOR 29 16 7 6 52:28 55 CELJE 29 14 10 5 58:29 52 ALUMINIJ 29 14 6 9 49:33 48 MURA 29 12 11 6 46:35 37 BRAVO 29 11 7 11 41:44 40 TABOR 29 9 6 14 34:44 33 DOMŽALE 29 8 6 15 39:53 30 TRIGLAV 29 8 3 17 35:67 28 RUDAR 29 0 10 19 26:67 10 nakar je prepričljivo izgubil. Ima le še teoretične možnosti za obstanek med elito, v petek bo v spopadu začelja lestvice gostil ekipo Triglava. DŠ Jadralni letalci nad celjskim območjem Aeroklub letalska šola Celje je bil ustanovljen leta 1928 in je eden najstarejših klubov v Celju. V njem so se kalili številni odlični piloti tako jadralnih kot motornih letal. Društvo šteje več kot 150 članov. Pod okriljem Letalske zveze Slovenije bo klub organiziral 29. državno prvenstvo v jadralnem letenju in mednarodno odprto prvenstvo za pokal Celja na letališču v Levcu. Otvoritev prvenstva bo v petek pred Mestnim kinom Metropol, kjer bodo na trgu ob jadralnem letalu čez dan potekale predstavitvene aktivnosti članov kluba. Ob 19.30 bo projekcija do-kumentarno-igranega filma Leteča brata Rusjan. Sledila bo predstavitev nove skladbe Leona Firšta, napisane prav za otvoritev in uradni del. Po žrebanju štartnih vrst bodo predstavljeni piloti. Od sobote naprej bodo tekmovali v dveh različnih jadralskih disciplinah, v klubskem in odprtem razredu. V pomladnem času so bila vsa mednarodna tekmovanja - tako na evropski kot svetovni ravni - odpovedana, termin prvenstva v Celju pa odlično sovpade s postopnim koncem epidemije, ko je želja po letenju toliko večja. Jadralnega tekmovanja v takšnem obsegu v Sloveniji še ni bilo, prijavljenih je več kot 50 vrhunskih jadralnih pilotov s Hrvaške, iz Italije, Avstrije, Belgije, Litve, Nemčije in Avstralije. Omeniti velja aktualno svetovno prvakinjo Katrin Senne, aktualnega zmagovalca prvenstva Grand Prix Tho-masa Gostnerja, mladinskega svetovnega prvaka Matthewa Scutterja ... DŠ 20 INFORMACIJE Kako do energetsko učinkovite kmetije CINKARNi www.cinkarna.si Sodobni časi zahtevajo sodoben pristop - tudi pri kmetovanju. To zahteva avtomatizacijo del, ki so jih na kmetijah v preteklosti izvajali ročno. Več naprav pa kaj hitro pomeni večji strošek energije. A ne, če se tega lotimo pametno. Kmetijski stroji in druga mehanizacija vsakodnevna opravila na kmetiji sicer olajšajo in pohitrijo, a so hkrati precejšnji porabniki energije. Tovrstne izzive lahko učinkovito rešujemo z inovativnim pristopom k zagotavljanju energetske učinkovitosti. »Vsaka energetska prenova zahteva strokovnost, znanje, inovativen posloven pristop ter napredno konceptualno razmišljanje,« je prepričan Dejan Cepič, vodja energetskih rešitev za poslovne uporabnike pri Pe-trolu. »Vse to imamo v Petrolu, kjer poslovnim uporabnikom nudimo vrsto trajnostih energetskih rešitev, ki so povsem prilagojene njihovim individualnim potrebam - tudi, ko gre za moderne kmetije. Le tako lahko z optimizacijo stroškov poskrbimo za konkurenčnost kmetij na trgu.« Kmetija Juhart: nižji stroški kmetovanja in večja energetska varnost V Petrolu so z rešitvami za izboljšanje energetske učinkovitosti pomagali že več kot 1.000 objektom, med drugim poslovnim in javnim objektom, turističnim ponudnikom, športnim objektom, cerkvam, večstanovanjskim stavbam ter kmetijam. Ena izmed njih je kmetija Juhart. S pomočjo Petrola na kmetiji Juhart sedaj uporabljajo električno energijo, pridobljeno s pomočjo sončne elektrarne. Sončna elektrarna moči 53 kW zagotavlja delno samooskrbo z energijo, investicijo pa Juharto-vi odplačujejo z denarjem, ki bi ga sicer namenili za položnice za elektriko. Poleg prihrankov pri stroških električne energije so s to investicijo poskrbeli še za večjo energetsko varnost ob morebitnem izpadu elektrike. Da je v sodobnih časih potreben tudi sodoben pristop do kmetovanja, dobro ve Boštjan Juhart, lastnik kmetije, kjer se ukvarjajo z mlekarstvom. »Modernizacija kmetijske opreme zahteva veliko energije. Še dobro, da jo s sončno elektrarno, ki nam jo je strokovno namestil Petrol, lahko proizvedemo kar sami in pri tem prihranimo pri stroških,« se pohvali. Seveda pa z uporabo obnovljivih virov energije na kmetiji tudi prispevajo k ohranjanju naravnega okolja in k zelenemu razvoju slovenskega podeželja. Rešitev na ključ, brez začetnih stroškov Investicijo v sončno elektrarno so pri Petrolu omogočili brez vsakršnih začetnih stroškov in z brezobrestnim obročnim odplačevanjem do 5 let, kar za kmetijo pomeni takojšen prihranek pri stroških, povezanih z učinkovitejšo rabo energije. Strankam pomagajo tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev ter jim priskočijo na pomoč ob prijavi na javne razpise. Vsaka stranka je za Petrol poseben projekt. »Tako se lahko med pripravami projekta z naročnikom sproti dogovarjajmo o obsegu dela in mu ponudimo večji sklop prilagojenih rešitev na ključ. Pa naj gre za manjše ali večje kmetije,« je ponosen Dejan Cepič. »V Petrolu sodelujemo le z uveljavljenimi in uglednimi proizvajalci opreme,« še pove Cepič. »Partnerska mreža izvajalcev je preverjena in zanesljiva ter skrbno izbrana z visoko kvaliteto posameznih izdelkov in skladna s trajnostno poslovno politiko. Z dobavitelji in drugimi partnerji s področja kmetijstva gradimo dolgoročna partnerstva. Tako s pomočjo partnerjev, kot je Zadruga Sloga, in s pomočjo dobaviteljev spodbujamo slovenske kmete, da za samooskrbo svoje kmetije izkoristijo naravne vire, kot so sonce, veter, geotermalna voda ali metan iz gnojnice.« Ogrevalni sistem, učinkovita razsvetljava in več Storitve za poslovne uporabnike, med katerimi so tudi kmetije, zajemajo vrsto rešitev, ki kmetovalcem pomagajo pri zasnovi varčnega, učinkovitega in okolju prijaznega kmetijskega objekta. Pa naj gre za namestitev plinskih kotlovnic, toplotnih črpalkah za učinkovito osvetlitev hleva in drugih gospodarskih objektov, prenovo ovojev stavb in več. Tako je Petrol v Mlekarni Planika v Kobaridu celovito energetsko prenovil kotlovnico s prehodom na stroškovno in okoljsko učinkovitejši energent. Učinkovita razsvetljava v hlevu, piščančji farmi, valilnici in drugje, bo poskrbela za znaten prihranek pri strošku elektrike. Namestitev trpežnih in visoko učinkovitih LED svetil predstavlja popolno rešitev za osvetlitev še tako zahtevnih prostorov, kjer bivajo živali. Povečuje varnost in storilnost, prihranki električne energije pa se lahko gibljejo tudi do 80 odstotkov. Sončna elektrarna lahko v zimskih mesecih napaja toplotno črpalko in predstavlja lasten vir ogrevanja, poleti pa s kombinacijo klimatskih naprav zastonj hladi vaše prostore. S sončno elektrarno tako poskrbite za samozadostnost kmetije, tako kot so to storili v vasici Luče, kjer je skupnost razpršenih kmetij s pomočjo Petrola postala delno neodvisna od energetskega sistema. Poleg storitev za energetsko učinkovitost vam Petrolova ve-leprodajna mreža in servisne delavnice Via nor zagotavljajo tudi nabor pnevmatik, motornih olj in tekočin ter drugih izdelkov za traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo. Promocijsko besedilo V: ' -Sredstvo Pepelin WG'se Uporablja koÄiflcid in ptŠVen t i vni - ko nta ktn i fungicid na vinski trti, pečkarjih koščičarjih, ozimnih injarih žitih, bučnicah, plodovkah hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. 5*7"- -^f ' . - ' • "S'; > 7-Sl , j'' i' . 'tla, » j ■ ■ V;"-- -АЖл, _ s. / Ф ЖчИК"'^ \ i i . ) 1 IJfP; V Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis) Hmeljeva pepelovka (Sphäerotheca humuli) Oidij vinske trte (Uncinula necator) Pepelasta plesen jablan (Podosphaera leucotricha) e AGRQ NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) www.cinkarna.si И1L WP ^ uporablja kut yrdvmm килшкш! Tungifjid m SBf fB! m шшџш шИ CELOVITE ENERGETSKE REŠITVE ZA KMETIJE ■Bitk. - . X •• i s 01 471 44 08 | er-mspu@petrol.si | www.petrol.si/er-mspu PETROL Energija za življenje _:_:__ MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ШП7Г muzejnovejäezgodovinelcelje OD PONEDELJKA PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si POLITIKA - Diskreditacija za zalogo: po Aleksandru Ceferinu sesuvajo še Tomaža Vesela INTERVJU - Bojana Beović: Če ne bomo ustrezno ukrepali, bo to začetek drugega vala KRONIKA - Ozadje trojnega umora v Škocjanu pri Domžalah in domnevni motiv REPORTAŽA - Pod krinko na petkovih protestih kolesarjev v Ljubljani M - KOT MUZEJ 5-dnevne Poletne počitniške vragolije Zabavno ter poučno raziskovanje, ustvarjanje in druženje v Muzeju novejše zgodovine Celje. 30. junij - 4. julij 2020 Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! http://www.muzej-nz-ce.si STROJI PRODAM DOPUST na otoku Vir. V apartmajski hiši, 4 minute od morja, oddam apartma (do 5 oseb). Telefon 041 686-156. 529 ŠKROPILNICO na samokolnici, z elektro motorjem, 70 m cevi, prodam za 120 EUR. Telefon (03 ) 5774-451, 031 265-277. 520 TRAKTORJA Deutz 46, letnik 1981 in Ursus 35, dobro ohranjena, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 738-979, Valentin. 545 POSEST PRODAM PRODAM ZAZIDALNO parcelo (nadomestna gradnja), vsi priključki, na lepi, sončni legi, lasten dovoz, bližina Rimskih Toplic, prodamo. Telefon 041 892-044. 467 ODDAM HIŠO, nadstandardno, za dejavnost, lahko tudi za stanovanje, čudovita narava in lokacija, oddam nekadilcem. Telefon 031 243-812. 524 STANOVANJE ODDAM V OKOLICI Laškega oddamo v najem na novo urejeno in opremljeno stanovanje, 50/55 m2; kuhinja z dnevnim prostorom, spalnica, kopalnica s straniščem in dodatna soba. Telefon 041 256-068. 528 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 031 455-878. 548 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BIKA, sivo-črnega, težkega 500 kg in telico simentalko, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 041 794-132. 539 KOKOŠI v nesnosti prodaja Milko Strmljan, Marno 28, Dol pri Hrastniku, in sicer od 4. 7. 2020 naprej. Cena kokoši 2 EUR/ kokoš. Telefon 041 369-309. n KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJ! PRIDEL PRODAM NEŠKROPLJENO domače vino jurka, šmarnica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 893-227. 526 MEDTEDNOM SAMRA 21.00 ARSNA V OMREŽJU VAŠEGA OPERATERJA: T-2 193, TELEMACH 129> EON 700, TELEKOM 685, Al 371 sport@nt-rc.si ZAHVALA V 90. letu življenja nas je nepričakovano in v bolečini ob izgubi za vedno zapustila naša draga žena, mama, omica in praomica VERONIKA JUSTINA ŠRAJ iz Laškega (8. 2. 1931 - 12. 6. 2020) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za vsa izrečena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena duhovniku za opravljen obred, pevkam, govornici, nosilkama križa in luči, izvajalcu Tišine, praporščakoma in pogrebni službi. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Mirko, sin Bojan z Jožico, hčerki Zdenka z Jožetom in Magda z Rudijem, vnuki Janja, Natalija, Sandi, Barbara in Helena s partnerji ter pravnuki Mia, Filip in Aleks Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Med nami mirno si zaspala, v naših srcih vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete ALOJZIJE GRADIČ iz Zgornje Rečice pri Laškem (4. 6. 1947 - 11. 6. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče, svete maše, denar in ostala darila. Posebna zahvala je namenjena Nadi Borlak, patronažni službi, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za sočutno odpete pesmi, govorniku za besede slovesa, trobentaču in družini Trbovc ter sodelavcem podjetja Magles, d. o. o. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni OSTALO PRODAM SUHA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132. p VINO, jurka in sivi pinot in telico simentalko, brejo, težko 750 kg, prodam. Telefon 070 818-005. 491 DRVA, kratko žagana, hrastova, z dostavo, prodam po ugodni ceni. Telefon 040 211346. 522 KOLEKTORJE, tri, za segrevanje sanitarne tople vode, prodam. Telefon (03) 4923790. 538 POVSEM novo 500-litrsko vinogradniško kad in šivalni stroj v kovčku, na električni pogon, prodam. Telefon 031 838-499 ali 031 890-183, do 19. ure. 549 KROVSKO kleparska dela in popravila, barvanje fasad in napuščev v Celju in okolici. Telefon 031 879-739; www.kompletstori-tve.eu. p novi tednik rad io cel ie L 60 L 61 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Polni sonca in brez skrbi Skupina Sopranos je pretekli četrtek v Jutranjem ritmu na Radiu Celje predstavila svoj veselo in razigrano skladbo, ki jo je pospremil tudi najbolj barvit videospot. Alenka Husič in Iris Ošlaj, članici in vokalistki pri omenjeni zasedbi, pravita, da je mnogo lepše, če si človek reče: »Nimam skrbi.« To seveda zelo drži, sploh v času, ko ljudje potrebujemo še kanček več nasmehov, pozitive in barv. In točno to so naredili Sopranos. Za pesem Nimam skrbi so posneli videospot, ki je živopisan, poln sonca, neba in sladkih okusov; vsebina je takšna, kot so modro nebo in ptice, ki svobodno letajo - lepa. Svojo brezskrbnost, razigranost, nasmehe in pozitivne misli sta Alenka in Iris delili z voditeljema Tanjo in Boštjanom ter obljubili, da bosta naslednjič v studio pripeljali tudi vodjo skupine Frenka Novo s kitaro, da nam bodo lahko tudi v živo zapeli fantastične uspešnice. Se že veselimo. SREDA 19.30 Lara - drama ČETRTEK 19.30 Vita in Virginia - biografska romantična drama PETEK 19.30 Leteča brata Rusjan - dokumentarni SOBOTA 18.00 A je to 4 - družinska animirana komedija 20.00 Vita in Virginia - biografska romantična drama NEDELJA 20.00 Vita in Virginia - biografska romantična drama NEDELJA 16.00 Ježek Sonic - družinska akcijska avantura, sinh. 20.00 Kralj Staten Islanda - komedija PONEDELJEK 20.00 Še vedno verjamem - glasbena romantična drama PETKOVI GLASBENI FILMI na Ploščadi ob domu kulture PETEK 22.00 The Beatles: Osem dni na teden - biografski glasbeni dokumentarec; v primeru dežja odpade Muzej novejše zgodovine Celje Odpiralni čas: od torka do petka od 10.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja od 14.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Vsak dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalno razstavo o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju, razstavi v edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog - stalno Brlog igrač in novo občasno Več kot barve ter občasno razstavo Kulturo ljudstvu!, posvečeno 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje. V Fotoateljeju in galeriji Pelikan si lahko po predhodni najavi ogledate novo občasno razstavo Pelikanovih portretov Obrazi in občasno razstavo Fotohiša Pelikan 1899-1919-2019. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine (do 3 osebe) ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen. Drevesna hiška v Mestnem gozdu in Spominska hiša Alme Karlin Almina hiša je odprta ob petkih in sobotah od 10.00 do 17.00. Drevesna hiša je odprta od srede do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14.00 do 19.00. Obe hiški sta v primeru dežja in slabega vremena zaprti. Pokrajinski muzej Celje Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno-zgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja). Stari grad Celje Stari grad Celje je v juniju, juliju in avgustu odprt od 9.00 do 21.00, zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem gradu. Na gradu je lahko istočasno največ 100 ljudi hkrati. Če bo število obiskovalcev preseglo 100, bodo morali naslednji na obisk počakati. Na gradu bosta do nadaljnjega dva informatorja v odpiralnem času, saj je potreben tudi nadzor gibanja obiskovalcev in upoštevanje ukrepov. Galerija Zgornji trg Šentjur (stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17 Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. Stalne zbirke: Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik), Spominska soba New Swing Quarteta, Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipav-cev), Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru, tel. 051-311074 Kulturne prireditve SREDA, 24. 6. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Portreti dreves v mestu, z zvočno instalacijo zgodbe o drevesu Ane Frank in s tiskano zgodbo Pot v X umetnic Andreje Džakušič in Nuše Komplet Peperko odprtje razstave 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Celje Teater v lapidariju -Elaine Murphy: Ljubi moj brezplačne vstopnice prevzamete pri blagajni Gledališča Celje; v primeru slabega vremena bo predstava v gledališču ČETRTEK, 25. 6. 18.00 Terasa Galerije Velenje Marko Volk, prireditev cikla Glasbene slike vstop prost; v primeru slabega vremena bo prireditev v galeriji 18.00 Dom svetega Jerneja Vojnik Zapiši besede poezija 1. literarnega natečaja, gostja večera Brigita Petre literarno-glasbeni večer ob dnevu državnosti 18.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Mešani pevski zbor Forte orgelski koncert ob generalni obnovitvi vojniških orgel; vstop prost 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Celje Teater v lapidariju - Nava Semel: Večni otrok brezplačne vstopnice prevzamete pri blagajni Gledališča Celje; v primeru slabega vremena bo predstava v gledališču 20.00 Atrij Muzeja baroka Šmarje pri Jelšah Rokovo poletje: Birds of unknown džez večer s Patricijo Škof, Tiborjem Pernarčičem in Tilnom Beigotom TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 25. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 26. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 27. junij 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 28. junij 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 29. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 30. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 1. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 Občasne razstave PETEK, 26. 6. 19.19 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Stane Hafner: Veter ujet v duši z avtorjem se bo pogovarjal Orlando Uršič 19.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Otvoritev 29. državnega prvenstva Slovenije v jadralnem letenju in mednarodnega odprtega prvenstva Celje CUP projekcija filma leteča brata Rusjan in koncert skupine ArtCoustic 19.30 Špital za pr'jatle Celje Tabu - akustično koncert SOBOTA, 27. 6. 10.00 Mestna plaža Celje Celjani Celjanom: Predstavitev dveh legend o sv. Maksimiljanu TKD Celje bo predstavilo legendi, ki bosta osnova za likovno delavnico na prostem 11.00 Stari grad Celje_ Živa zgodovina na Starem gradu 20.00 Oder pri Domu kulture Velenje Akustični trio Mef in NOB koncert; vstop prost 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Poletje v Žalcu: Alo! Stari in Klon koncert; vstop prost 11.00 Galerija Volk Celje_ Slike 22. poletnega extempora Poletje 2020 v okviru druge celoletne likovne kolonije Štirje letni časi odprtje razstave slik, ustvarjenih v parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 17.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Festival Prisluhi v Mestnem gozdu 2020: Trio Loka in Boris Bizjak v primeru slabega vremena dogodek odpade 19.00 Fotohiša Pelikan Celje Unlimited edition predstavitev razstave oziroma prostorska intervencija umetnice Nataše Berk 21.00 Ploščad pred Mestnim kinom Metropol Duet Neža & Marko v primeru slabega vremena koncert odpade NEDELJA, 28. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 11.00 Stari grad Celje_ Živa zgodovina na Starem gradu TOREK, 30. 6. 18.00 Mestna plaža Celje Zaljubljeni žabec lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru Fru SREDA, 1. 7. 20.30 Knežji dvorec Celjani Celjanom: Celjski godalni orkester koncert ob 75-letnici delovanja; v primeru dežja v Celjskem domu Ostale prireditve SREDA, 24. 6. 17.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Zeliščarna vodi: Kata Laštro, kreativna zeliščarica ČETRTEK, 25. 6. 9.00 KZ Tabor_ Pohod in proslava ob dnevu državnosti PETEK, 26. 6. 16.00 Na podstrešju Kulturnega doma Bistrica ob Sotli Odprtje novih prostorov knjižnice ob prazniku občine Bistrica ob Sotli novi tednik Vedi/iü г цлтој/ rad io cel ie Vedno г илеио? j/ sport@nt-rc.si SOBOTA, 27. 6. 8.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig NEDELJA, 28. 6. 17.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Zvočna kopel v objemu zvokov in narave v primeru slabega vremena odpade PONEDEDELJEK, 29. 6. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar TOREK, 30. 6. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Poletne počitniške vragolije petdnevni raziskovalno-ustvarjalno-zabavni program za otroke od 1. do 5. razreda SREDA, 1. 7. 9.00 Mestni park Celje Sprehod po parki in razgibalne vaje z Bojanom Bevcem Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pale-olitika, avtorica Nina Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do sredine oktobra 2020 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava ob 130-letnici Alme M. Karlin, Azija me je povsem uročila; do 31. 8., razstava Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtor mag. Damir Žerič; do oktobra 2020 Galerija Račka: razstava Telo avtorice Olje Grubić, do 31. 7. Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Prehajanje akademskega slikarja Andreja Pavliča; do 30. 6. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Od dvojnega prostora do Evrope Conamare, izbor del iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti; do 30. 8. Krekov trg Celje: Poklon Celju, razstava modnih fotografij Barbare Repinšek; do 30. 6. Savinov likovni salon Žalec: razstava članov likovnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec; do 11. 7. Mestna galerija Šoštanj: fotografska razstava Tukaj, kjer sem avtorice Tajde Lekše; do 18. 7. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Kdor čaka, dočaka. Foto: SHERPA Človeško in nebeško Foto: Andraž Purg - GrupA Ted ni ko ve zaodbe Št. 26/ Leto 75 / Celje, 24 . junij 2020 Osvojili svojo Špico - dvojna domača kajakaška zmaga „ 3, Stanislav Gorjup Od tehnika in šepetalca Dediščina vrtov iz povezuje vaščane str. 30-31 do glavnega igralca Bistrice ob Sotli str. 37 26 INTERVJU Pater Branko Cestnik o izjemnem romanu in času po epidemiji »Tudi v Cerkvi pogosto častimo napačnega Boga« Kresnik, slovenski bog ognja, sonca in svetlobe, praznuje ob poletnem sončnem obratu. Kresna noč je zaradi svoje močne simbolične vloge preživela tudi v krščanstvu. Dan za njo kristjani namreč častijo god sv. Janeza Krstnika. Kako se bodo na letošnji večer združile poganske in krščanske sile, koliko bodo naklonjene patru Branko Cestniku za izjemno delo Sonce Petovione, bomo pisali v eni naslednjih številk tednika. Zaenkrat to, da je med petimi nominiranci za kresnika, za župnika s Frankolovega pomeni veliko čast in presenečenje. BARBARA GRADIČ OSET »Ko boste prebrali že več kot sto strani, boste začutili vso širino zgodbe. Izluščili se bodo vodilni liki in njihova zgodba. Potrudil sem se, da sem našel 15 resničnih oseb iz tistega časa. Z branja nagrobnih spomenikov in s pomočjo znanja arheologov sem v zgodbo vključil takratnega župana, duhovnike, kamnoseke, mojstre in ženske, ki so živeli okoli leta 200,« je pogovor o romanu Sonce Petovione začel pater Branko Cestnik po mojem uvodnem opravičilu, da mi ni uspelo še do konca prebrati obširnega 500 strani dolgega zgodovinskega romana. V zgodovinskem romanu Branka Cestnika spoznavamo življenjske zgodbe treh mož, ki jih usoda združi na antičnem Ptuju. Sredi nemirnih časov vladanja cesarja Komoda morajo kljub različnemu izhodišču najti stičišče v prijateljstvu in skrbi drug za drugega. Zelo širok roman vključuje različne tematike - od upodabljanja različnih vzhodnih kultov, mi-traizma, zgodnjega krščanstva, notranjepolitičnih spletk in vpada tujih plemen do tematik, ki so aktualne še dandanes: vloga ženske v Cerkvi, odnos med politiko in vero ter dialog med različnimi verami in kulturami. Zakaj ste se odločili, da boste opisovali dogajanje ravno 200 let po Kristusovem rojstvu? Zgodovinarji so raziskali, da je krščanstvo prišlo na Ptuj okoli 200 let našega štetja. Ko sem raziskoval, sem ugotovil, da je bilo to stoletje velikih migracij po koncu vojn in kug. Pojavila se je potreba po delovni sili v tem delu Evrope in znotraj migrantskih tokov so prišli tudi kristjani. Od kod so prišli? Srečo imam, da sem lahko roman naslonil na študije svetega Viktorina Ptujskega (303), ki nakazujejo, da je krščanstvo v Petoviono in s tem v ta del Panonije ter morda tudi Norika prišlo že pred letom 200, in sicer s prišleki z Orienta. To pravijo zgodovinarji. Vaš roman je med nominiranci za nagrado kresnik. Kako se počutite v družbi izbrancev? Še vedno ne morem verjeti. Ko sem pisal knjigo, nisem razmišljal, da se bo potegovala za literarne nagrade. Osebna radovednost me je gnala, naj napišem nekaj berljivega, da bo s pomočjo literature to obdobje oživelo. Že ko sem pisal, sem imel v mislih, da bom z romanom nagovoril širše bralstvo. A če bi nekdo rekel, naj napišem nekaj za kresnika, bi se ustavil. Še posebej mi je v ponos, da so med nominirance dali delo župnika, kar je sploh redkost. Pisanje vam gre dobro od rok. A zagotovo je razlika med pisanjem blogov in uvodnikov revij in med pisanjem romana. To je velika razlika. Romanopisja sem se učil, saj poznam literaturo in redno berem knjige. Magisterij sem prav tako delal iz literature in »Upam, da bo ta virus ponudil večji premislek o prihodnosti človeštva in okolja. A zaenkrat tega še ne opazim, še vedno vsi ob koncu tedna odvihramo na morje in si želimo, da bi bile trgovine čim dlje odprte.« avantgardne umetnosti. Malo teoretične osnove sem imel. A veliko sem se učil sproti. Koliko časa ste pisali? Dve leti in pol, kar pomeni, da nisem šel na dopust. Poleti sem napisal največ. Pri pisanju takšnega romana ni nič romantike? To je bilo garanje. Tega ne delajte, če ste sami doma (smeh). To je učenje in popravljanje, razmišljanje, ali je tako prav. Recimo, najprej sem pisal, da suženj vika gospodarja, nakar sem v to podvomil. Ali so v antiki sploh imeli vikalno obliko? Ugotovil sem, da tega v tistem času niso poznali. Kaj vas je ob tem raziskovanju najbolj presenetilo? Presenetilo me je, kaj vse je bilo tam v okolici Ptuja in Hajdine, kjer sem odraščal. Nisem si predstavljal, da je bila Petoviona tako velika, raznolika, da je imela toliko kultov, da je imela razvito podeželje in da je imela razvit rečni promet, da je sodelovala v usodnih dogodkih tistega časa. Presenetilo me je, kako je znotraj vsega tega uspela ena posebna krščanska zgodba. V nekem pogovoru ste dejali, da so kristjani obstali na tem območju tudi zato, ker so bili tolažniki kužnih ljudi. Niso se jih bali, temveč so jim pomagali. Ta podatek sem našel pri italijanski zgodovinarki Marti Sordi. Zapisala je, da so se po kugah kristjani vedno okrepili. Imeli so drugačno misel- nost do bolnikov. Zanje to ni bila prekleta oseba, kot so za bolnike mislili pogani. Bolnikom je bilo treba pomagati. Kristjani so v kriznih časih čakali konec sveta, da bo Kristus prišel in jih odrešil, ter se niso bali umreti. Imeli so drugo miselnost in z njo so v nekih trenutkih krize izstopali. Z načinom življenja so pridobivali ugled. Ali je čas koronakrize okrepil kristjane in jim povečal ugled? Zdaj imamo javno zdravstvo, ki dobro opravlja svojo nalogo v težkih kriznih časih. A vseeno so odzivi iz tistih časov podobni današnjim. Recimo, če je bil nekdo kužen, je imel palico z zvončkom in je z njo zvonil, da so se mu ljudje umikali. To je zelo podobno današnjim aplikacijam, ki bodo sledile obolelim osebam. Ko boš v njihovi bližini, bodo nekako opozorile mimoidoče. Mogoče je smešno, kako malo so ljudje vedeli o kugi, a tudi danes zelo malo vemo o koronavirusu. Na začetku romana je zgodba o kugi, kot bi vedeli, da bo ob izidu kosil po svetu strašljiv virus. Da, res se je poklopilo. Moj glavni lik se v kužnih razmerah izpostavi za bolnike in to mu prinese ugled. Koronavirus je med drugim zapisal čudovito povest o dobrih ljudeh. V blogu ste zapisali, da je veliko ljudi pokazalo visoko raven odgovornosti in dostojnosti. To je velik moralni kapital. Zelo veliko je teh povesti. Poleg tega je pokazal, kako so ljudje v času krize znali biti pokorni oblasti in kako so se držali pravil. To je znak določene zrelosti. Izkazali so se številni zdravstveni delavci, ki delajo v bolnišnicah ali domovih za starejše. To so preprosti ljudje, a njihova dejanja so na meji heroizma. To je povest o dobrih ljudeh, ki je ne smemo preplastiti s političnimi zdrahami. Veliko besed je bilo o tem, kako se bo svet spremenil po epidemiji. Kako bodo druge INTERVJU 27 vrednote dobile večji pomen. A se zdi, da nam je ostala le gospodarska kriza. Človek bi mislil, da bodo res prišle do izraza druge vrednote. Premiki se bodo zgodili v miselnosti ljudi v severni Italiji. Tam so epidemijo doživljali drugače kot mi, njih je precej bolj zadelo. Upam, da bo ta virus ponudil večji premislek o prihodnosti človeštva in okolja. A zaenkrat tega še ne opazim, še vedno vsi ob koncu tedna odvihramo na morje in si želimo, da bi bile trgovine čim dlje odprte. Mislim, da bo kriza načela duševno stanje ljudi. Ali so k vam kot dušnemu pastirju hodili po pomoč? Zgodil se je en besen napad. Gospod, ki drugače niti ne hodi v cerkev, me je nahrulil, da zakaj nimamo odprte cerkve. Zdaj so ljudje prestrašeni in bi se lahko pomirili v svetih prostorih. To se mi je zdelo zanimivo, saj nisem pričakoval, da bodo ljudje pogrešali cerkev. Vem, da je bila stiska ljudi, ker so se bali prihodnosti, bili so negotovi. Žal se nismo smeli družiti, duhovniki smo imeli zvezane roke. Vem, da so nas starejši zelo potrebovali. Ste pogrešali bližino ljudi? Najprej mi je ustrezalo, saj sem imel mir in sem imel kratek dopust. Nato sem bližino pogrešal. Pogrešal sem, da se lahko z nekom pogovarjam na pol metra razdalje. Ko je bilo konec izrednih razmer, sem videl ljudi, kako so lezli skupaj. Človek potrebuje dotik in bližino. To imamo v sebi. Zaradi tega smo ljudje. Žal v tem času nismo zgradili mostov dialoga. Ko ste citirali Antona Trstenjaka, ki pravi o Slovencih, da smo delavni, pošteni in prepirljivi ... Zdi se, da je ostalo le slednje. Slovenske razmere so bile posebne, ker se je ravno v času krize menjala vlada, za katero menim, da ni v celoti naredila izpita. Politika, ki je zajezila virus, je bila dobra, a ni zajela trenutka milosti v nesreči. Tukaj ni opravila Branko Cestnik rojen leta 1965 na Hajdini pri Ptuju, je leta 1986 vstopil v misijonarski red klaretincev, ki ga je poslal na študij v Rim in kasneje v noviciat v Madrid. V Rimu je študiral na treh papeških univerzah. Dve leti filozofijo na lateranski, tri leta teologijo na gregorijan-ski ter štiri leta pedagogiko in mladinsko pastoralo na salezijanski univerzi. Na slednji je magistriral s temo Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca. V duhovnika je bil posvečen v Mariboru leta 1995. Pastoralno je začel delovati leta 1997 kot kaplan v eni od župnij v predmestju Milana, kjer je veliko delal z mladimi. Leta 2003 je Branko prevzel župniji na Frankolovom in v Čre-šnjicah. Branko Cestnik je uveljavljen pisec, komentator in kolumnist v katoliških in drugih medijih. Leta 2016 je pri celovški Mohorjevi izdal zbirko esejističnih zapisov Manj, boljše, tišje. Sonce Petovione je avtorjev romaneskni prvenec. »Denar je postal božanstvo, kapitalizem nima alternative zanj, ker še ni namislil, kako ga sesuti. Denar kot praktično sredstvo plačevanja je dobra stvar, ampak da prinese dušno zadovoljstvo, to ne gre. Denar se obnaša kot božanstvo in mu uspeva kot oblika religije. Tu smo pred veliko preizkušnjo.« svoje naloge, vse skupaj nas je opremila z ne-gativizmom. Iz epidemije smo izšli histerični namesto pomirjeni. Zapustil sem Twitter, saj nisem mogel prenesti toliko negativne energije. Slovenci ne znamo drugače. Je to zgolj slovenska lastnost? Tudi v Španiji so se politiki udarili. A je njihova sredinska politika tako močna, da je zacelila ta močna nasprotja. Žal mi te sredine nimamo. Zakaj je to ravno slovenska lastnost? Slovenci imamo po Trstenjakovih besedah veselje do prepira. Po mojem mnenju nismo dosegli sprave s seboj. Vsak bi se moral pomiriti sam s sabo. Mislim, da bi morali določene osebe na odgovornih položajih, tiste, ki so v prejšnjem režimu kršile človekove pravice, odstaviti. Tako pa, če se dopušča eno, se lahko tudi drugo. Med epidemijo je bilo mogoče spremljati svete maše na družbenih omrežjih, škofovska konferenca je v pismu priporočala, naj duhovniki ne mašujejo več preko spleta. Zdaj jih je mogoče obiskovati le v cerkvah. Je to dobro? Ljudje so se navadili in malo razvadili, da so svoje župnike gledali preko spleta. Ko smo odpirali cerkve, smo bili vsi župniki šokirani, kako malo ljudi je prišlo k obredu svete maše. Ljudje so bili najprej prestrašeni zaradi vseh ukrepov, zdaj je precej bolje. A Cerkev vedno toži, kako je pri svetem obredu vedno manj mladih, po drugi strani jim s takšnimi ukrepi ne pride prav nič blizu. Mladi so svet zase in marsikdaj se jim poskušamo prilagajati, a na koncu jih ne dosežemo. Je pa res, da bi Cerkev lahko pogosteje uporabljala internet. Pravite, kako so bili mladi navdušeni nad mašami pri skavtih. Otroci, ki nočejo k maši v nedeljo, se veselijo maš pri skavtih, ker je po njihovih merilih, \ kjer ni \ togosti, % kot je v 1 cerkvi. * Ker je p r i ma- šah več starejših, ti narekujejo resno liturgič-no razpoloženje. Mladi se pri takšnih mašah ne počutijo dobro. Mladinske maše so vedno dobra priložnost za spoznavanje z bistvom vere. Kaj je skrivnost vere? Skrivnost vere je srečati Boga v molitvi in upati, da bo zmagalo dobro nad smrtjo. Izražanje verskih čustev je na zahodu nekaj normalnega, precej bolj kot v Sloveniji. Če priznaš, da si vernik, si kmalu označen oziroma nihče se z vero ne izpostavlja rad. Tudi znotraj katoliškega okolja je podobno. Zakaj so prve klopi prazne? Da te ne vidijo, ker potem se izpostaviš. Ko sede mlada družina v prvo klop, se v naši župniji zgodi, da je deležna pripomb, zakaj je v prvi vrsti. Absolutno čisti so lahko v prvih klopeh. Jaz se srečujem s tem in to miselnost je težko premakniti. Lani sem kupil dva nova mašna plašča, ju blagoslovil ter ju postavil spredaj pred oltar. Ljudi sem povabil, naj si ju po maši ogledajo od blizu. Nihče ni prišel, ker se cerkev po obredu vedno zapusti pri zadnjih vratih. Tako je že stoletja. 15 let sem župnik v tem kraju in še nisem doumel mišljenja ljudi. Katoliška miselnost je zaznamovana s hudo strogostjo. Označili so vas kot kolovodjo slovenskih modernistov. Žal je številne slovenske duhovnike, ki so vpeljali karkoli modernega, nekaj drugačnega v cerkev, vodstvo odstranilo. Mladih sil je premalo in potem se zgodi tako, kot pravijo starejši. Tako je tudi v drugih okoljih, da starejši zavladajo, če mladi ne vzpostavijo kontrakulture. V Cerkvi ni mladih pravijo, da je bila voditeljica močne krščanske skupnosti v okolici Jeruzalema in so jo kasneje predstavili kot grešnico. V antiki je bila močna vloga diakonis, potem je postopno izginila in se v 10. stoletju dokončno izgubila. Na diakonise je spet spomnil papež Frančišek. Ali bi se lahko zgodilo, da bi ženske vodile Cerkev? Že zdaj imajo ženske velik vpliv v župnijah. Kjer ni župnikov, skoraj vse vodijo katehistinje. To je zgolj neformalno. Diakonise bi lahko vloge ženske formalizirale in s tem bi ženski lik dobil na pomenu, kot je nekoč že bilo. Denar je po vaših besedah dobil status božanstva. Nič takšnega ne razmišljam kot papež Frančišek. Denar je postal božanstvo, kapitalizem nima alternative zanj, ker še ni namislil, kako ga sesuti. Ne moreš biti alternativec in od države prositi za dotacije. Denar kot praktično sredstvo plačevanja je dobra stvar, ampak da prinese dušno zadovoljstvo, to ne gre. Denar se obnaša kot božanstvo in mu uspeva kot oblika religije. Tu smo pred veliko preizkušnjo. Smo preveč pohlepni? To je strah pred preživetjem. Ena od rešitev bi bil univerzalni temelji dohodek. Človek bi imel notranji mir, da bo kljub vsemu le preživel. Na tej osnovi lažje gradiš. Vem tudi, da bi na koncu nekateri želeli vedno več. Naše prekletstvo je, da imamo roke obrnjene k sebi. Veliko smo pripravljeni požreti samo zaradi denarja. Tudi v Cerkvi pogosto častimo napačnega Boga. »Slovenske razmere so bile posebne, ker se je ravno v času krize menjala vlada, za katero menim, da ni v celoti naredila izpita. Politika, ki je zajezila virus, je bila dobra, a ni zajela trenutka milosti v nesreči. Tukaj ni opravila svoje naloge, vse skupaj nas je opremila z negativizmom. Iz epidemije smo izšli histerični namesto pomirjeni.« duhovnikov. Mladinskih skupin ni več. Zato smo obstali. Takšen način katolištva bo usahnil in po spremembah bo prišel drug način. Samo način bo drugačen, vera bo obstala. A številni mladi duhovniki imajo množico sledilcev. Kar daje upanje. To je zelo lepo, ker duhovnik kot lik nagovarja družbo. Od njega se pričakuje, da je dostopen, komunikativen in prijeten. Duhovniki imamo arhetipsko vlogo v družbi. Je pa res, da nismo vsi enaki. Eni so bolj komunikativni kot drugi. Vsak ima svoj karakter. Kako ljudje gledajo na župnika, ki se druži z ženskami? Župniki so se vedno družili z ženskami. Recimo: župnik pred drugo svetovno vojno je imel v župnišču kuharico, deklo. Župniki so jedli z ženskami. Njihov svet ni bil tako daleč narazen. A saj veste, zagotovo bodo začeli obrekovati, če se bo župnik veliko družil z ženskami, kot bodo začeli obrekovati, če se bo župnik preveč družil z dečki. Duhovnik mora biti za vse odprt in družiti se mora z vsemi enako. V romanu izpostavljate vloge ženske v cerkvi. Danes se je precej spremenila. V antični cerkvi so bili ženski liki, ki so imeli močno vlogo. Še vedno ni dokončno raziskana vloga Marije Magdalene. Nekateri strokovnjaki Za Večerov Bob leta 2016 je bila nomini-rana vaša izjava: »Vsaka ljubezen je sveta.« Tudi istospolna? Iskreno čustvo kristjani spoštujemo, a obenem se držim katoliškega nauka. Homoseksualnost je predmoralno stanje (nisi avtomatsko grešnik, če v sebi čutiš nagnjenje do istega spola), aktivno homoseksualno življenje je greh. Takšna je postava in tu ni odstopanja. A dodajam, da nihče ne sme homoseksualcev preganjati, ker čustva so sveta. Moraš spoštovati to čustvo, četudi ga ne razumeš. V istem komentarju sem zapisal, če okolica pljuva na homoseksualni par, ima dober kristjan dolžnost, da ga pred pljunki zaščiti. Kako se počutite na Frankolovem? Boste ostali? Ste človek, ki je živel v svetovnih metropolah. Dobro se počutim, a včasih pogrešam vonj velemest. Ko sem prišel sem, sem še nekaj let hodil v mariborsko opero in gledališče. Zdaj sem se malo utrudil. Več pišem. Kolikor vem, pišete že novo knjigo? Res je. A več o njej, ko bo nastalo nekaj več. Lahko povem le, da smo Sonce Petovione ponatisnili. Na kar sem res ponosen. Sploh ker vem, da roman berejo tudi tisti, ki niso verni, in da sem z njim prišel med nominirance. Velika čast. Foto: Andraž Purg - GrupA 28 POPOLNA POLETNA OSVEŽITEV Dobrodelna Kresna noč in festival hrane Velenjska plaža spet vabi V petek se je uradno začela nova kopalna sezona na Velenjski plaži. Kopanje v Velenjskem jezeru je še vedno brezplačno, pri čemer bosta letošnja sezona in ponudba nekoliko spremenjeni in prilagojeni priporočilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). LEA KOMERICKI KOTNIK Nič kaj poletno vreme Velenj-čanov ni ustavilo in na predviden datum so zakorakali v novo kopalno sezono ob jezeru na Velenjski plaži. Že pred tem je Mestna občina Velenje, ki že nekaj let v delovanje plaže vlaga tudi precej denarja, začela izvajati meritve kakovosti kopalne vode. Ta je po dosedanjih meritvah, ki jih od 1. junija izvaja podjetje Eurofins Erico, ustrezna za kopanje. Kakovosti vode bo velenjska občina tudi letos namenila precej pozornosti, saj se zaveda, da je prav to eden najpomembnejših dejavnikov za vedno večji obisk. Tudi zaradi primerne kopalne vode in bogate spremljevalne ponudbe, ki je bila za obiskovalce večinoma brezplačna oziroma so bile cene dostopne, si je Velenjska plaža v izboru za naj kopališče v kategoriji naravnih kopališč že dvakrat zapored prislužila največ glasov. Velenjska plaža je na južnem delu jezera, na robu mesta, in je včasih za goste, ki potujejo mimo, kar nekoliko skrita. Tisti, ki plažo najdejo, so nad kopališčem in ponudbo navdušeni, pravi direktor Zavoda za turizem Šaleške doline Franci Lenart. Temperatura vode je podobno kot na ostalih naravnih kopališčih odvisna od vremena, pri čemer se poleti ponavadi ogreje do prijetnih 27 stopinj Celzija. Brez igral in večjih dogodkov Velenjska občina že od leta 2013 veliko sredstev vlaga v Potem ko so obiskovalci v okviru natečaja za naj kopališče Velenjski plaži v zadnjih dveh letih namenili največ glasov med naravnimi kopališči, želijo v Velenju ta položaj ohraniti. Kot pravi Franci Lenart direktor Zavoda za turizem Šaleške doline, natečaja ne jemljejo kot tekmovanje, temveč kot dobrodošlo možnost primerjave med kopališči: »Seveda smo veseli, da smo najboljši, in za to se bomo trudili tudi v prihodnje.« (Foto: Matej Vranič) območje Velenjske plaže. Med prvimi investicijami je bila obnova čolnarne, ki so jo opremili z novimi sanitarijami, na obalo pred vsako sezono na novo nasujejo prod. Vsako leto v času kopalne sezone zagotavljajo prisotnost reševalcev iz vode. Letos bo občina za urejanje, vzdrževanje in obratovanje Velenjske plaže namenila 125 tisoč evrov. »Pri vzdrževanju plaže bomo upoštevali higienska priporočila za naravna kopališča v času sproščanja ukrepov po epidemiji covida-19,« pojasnjujejo v občini. Tako se obiskovalci letos ne bodo mogli zabavati in preizkušati spretnosti na napihljivih vodnih igralih. Ta so bila vsako leto na voljo brezplačno in so bila tako velika dodana vrednost naravnega kopališča. Zagotovo bo manj večjih dogodkov in koncertov. Bo pa občina dopolnila gostinsko ponudbo: »Pestra bo ponudba sladoledov, inovativnih vafljev na palčki, smutijev, jedi z žara, narezkov, solat, nova bo LCHF-ponudba. Med konci tedna bodo na terasi gostinskega ponudnika ob čolnarni manjši dogodki, kjer bodo pripravljali retro večere, stand up nastope in koncerte.« Čas za zeleno in Štrekna bus Čeprav se že vsa leta v Velenju zavzemajo za traj-nostni turizem, bodo letos tej temi posvetili še dodatno pozornost. Zavod za turizem Šaleške doline se je aktivno ■ Velenjska plaža ne ponuja zgolj možnosti kopanja in sončenja. V neposredni bližini je precej atrakcij, ki omogočajo aktivno in doživljajsko preživljanje prostega časa. Poleg vodnega parka je mogoče uporabiti vodne splave, vedno bolj priljubljeno je supanje, vrača se deskanje na vodi. Po Velenjskem jezeru se je mogoče popeljati s pletnjo in z električnim vozilom. V bližini so konjeniški center, manjše igrišče za golf in možnost ribarjenja. V bližini so tudi igrišča za odbojko, košarko, nogomet in tenis. Urejene so sprehajalne in tudi kolesarske poti. (Foto: Aleksander Kavčnik) . p JV tr tf Dan po Kresni noči je bilo na Velenjski plaži spet veselo. Predvsem pa je odlično dišalo. Zavod za turizem je pripravil kulinarično doživetje ob jezeru. vključil v vseslovensko motivacijsko kampanjo Zdaj je čas. In kot poudarjajo v velenjski občini, je res čas, da ravnamo odgovorno, varno in trajno-stno ter skladno z usmeritvami za zeleno Velenje. Še ena pomembna in dobrodošla novost letošnjega poletja v Velenju bo Štrekna bus, ki bo od 1. julija vozil med Velenjem, Gornjim Doličem, Mislinjo, Slovenj Gradcem, Otiškim Vrhom, Dravogradom ter kopalnim jezerom v Labo-tu (Lavamündu) na avstrijski strani. Na ta način se v rudarskem mestu, ki se vedno bolj tudi turistično prebuja in raz- vija, nadejajo več obiskovalcev iz Avstrije in s Koroške. Tudi letos bodo lahko obiskovalci Velenjske plaže jeklene konjičke brezplačno parkirali na bližnjem parkirišču. Brezplačna bo tudi izposoja ležalnikov in senčnikov. Po jezeru zaplavale svečke Klub vodnih športov Velenje je v petek zvečer ob uradnem odprtju kopalne sezone organiziral tradicionalno dobrodelno prireditev. S spustom svečk na gladino Velenjskega jezera in spremljevalnim programom so tudi letos obeležili vstop v koledarsko poletje. Kot je na kresni večer v navadi, so tudi tokrat obiskovalce povabili na dobrodelni golaž, zbrana sredstva pa bodo namenili osebam s posebnimi potrebami, za katere bodo organizirali nepozaben dan na Velenjski plaži. Pripravili jim bodo pogostitev, jih s ple-tno popeljali po jezeru in jim pripravili še kakšno prijetno presenečenje. Na čaroben poletni večer, ki so ga sem in tja popestrile še dežne kaplje, je svoj delež v dobrodelni mozaik primaknila tudi občina. Medobčin- ski zvezi prijateljev mladine Velenje je donirala pet tisoč evrov. Ček je sekretarki Bojani Špegel predal podžupan Velenja Peter Dermol. »Gre za sredstva, ki smo jih prvotno načrtovali za organizacijo koncertov v okviru prireditve Skok v poletje, ki je letos zaradi omejitve večjih dogodkov ne moremo izvesti v predvidenem obsegu. Donirana sredstva bo zveza namenila otrokom iz socialno šibkih družin za letovanje, šolske potrebščine in računalniško opremo,« so pojasnili v občini. Foto: MOV J ^ * \ fiBWP 1?РИЗВв Ш ЈЖВ Klub vodnih športov Velenje je ob uradnem odprtju kopalne sezone organiziral tradicionalno dobrodelno prireditev Kresna noč. S spustom svečk na gladino Velenjskega jezera so tako simbolno obeležili vstop v koledarsko poletje. Ob občinskem prazniku z županom Slavkom Vetrihom Epidemijo so izkoristili načrte Vitanje praznuje občinski praznik 25. junija vspo-min na daljno leto 1306 ter podelitev trškilh pravic. V zadnjem obdobju je pomembna letnica 199)5, ko je postalo j)o dolgem času spet samostojna občina. Med njegovo »samostojnostjo« je bie zgrajen nov vitanjski kulturni dom, arhitekturna mojstrovina, kjer domuje vesoljski center. za nove BRANKOJERANKO Občinskiprazoiki so vedno priložnost za pregled opra-vljenrga Uela v vsaki občizi in tudi v Vitanju je tako. O tem smo se pogoearjali z županom Slavkom Vetrihom. V Vitanju se je pred leti zgodil tur istični preboj, zgrajen je bil vesoljski cen-ter.Kako je s turizmom v vaši občini danes in kaj lahko obiskovalcem ponudite? Premikati se je začelo že s postavitvijo spominske sobe Hermana Potočnika Noor-dunga. Te danes žal ni več, karnekaj povetudio odnosu posameznikov. Po gradnji vesoljskega centra je z vasem dogajanjem, povezanim z življenjem, delom in s pomenom Potočnika v svetu, Vitanje postalo zelo prepoznavno. Tega ni mogoče kupiti za noben denar, zato sem na vse naše nekZanje deio še vedno zelo ponosen. Za primerjavo naj navedem. da eo obiskali Vitanje pred poszavitvijo spominske sobe morda trije avtobusi izlotnikov na let o. Nato se je leta 22013 približal obisk številki 30 tisoč obiskovalcev. Sevedaje žre naslednje leto zaradi takšnih in drugačnih napačnih odločitev strmo padel. Danes ga z velikimi težavami skušamo spet večati. Po toči zvoniti je prepozno ... Uprmj da je blizu čas, ko bomo lahkz našo svetovno zgodbo ponzvno utirili na pravo pot, strnili moči ter nanjo navezali vse krajevne možnosti, kar se že prebuja. Turizem so v prvi vrsti seveda ljudje. Vitanjčane poznam in vem,da so turizmu lahko kos. Razumem seveda tudi vse pomisleke, ki so v naši rredini čestokrat močneje izraženi kotdrugod. Ts seveda ni narobe?, nasprotno. Zelo prav je, da ljudje vsako stvar temeljito premizlijo, preden se je lotijo. Po drrgi strani je resl da je včasih zdravo izko-rietiti rudi kanček drznosti, kar običajno pospeši razvoj. Zato upam, da bomo doživeli morda že kmalu kakšno ugodno presenečenje. In kaj je v vitanjski občini od lanskega praznika boljše, kam ste vlagali? Ko smo načrtovali in potrjevali proračun za letošnje leto, smo vanj - v okviru svojih možnosti - vnesli vse tiste najnujnejše potrebe in želje občank in občanov, za katere smo ocenili, da jih bo možno uresničiti. Prav tako, da bomo ob njihovi uresničitvi izboljšali življenjske pogoje ljudi. Glavnino razpoložljivih naložbenih sredstev smo vložili v posodobitev cest, kar ljudem veliko pomeni. Prav tako smo preuredili in posodobili nekaj parkirišč v centru in vsaj enkrat toliko jih še bomo letos. Poskrbeli smo za osa ostala področja delovanja občine taOo, da je leata ponovno dober servis občank in občanov in so ti dostojno sprejeti. Vae probleme sku šam o razreševati v prijateljskem in ustvar-jalnemdialogu, z oZčutkom domačnosti in to s celotno eks-po zaposlenih. Prav vsa razpoložljiva sredstva vlaeamo v nedaljnji razvojd zato sočasno pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za črojekte, ki naj bi aledili v prihodnjih letih. Za te priprave .e bil več kot dobrodošel čas, ko je bila epidemija. Katore naložb e namvra-vate izveati v vaši občini v tem letu? V letošnjem preračunu Občine Vitanje je za naložbe na- menjenih približno 500 tisoč evrov. Od tega bo približno 300 tisoč evrov za posodobitve cest, približno 60 tisoč za projektne dokumentacije različnih projektov, približno 80 tisoč za komunalno ureditev nove zazidalne soseske Kompoševo ter približno 60 tisoč za gradnjo in posodobitev parkirnih prostorov Na gmajni. Zaenkrat kaže, da bomo lahko uresničili vse načrtovane naložbe, morda nam bo celo uspelo dodati še kakšno. »Na polno« smo delali tudi v času epidemije, zato do časovnih zamikov ne prihaja. Gradnja ceste v Breznu bo stala 144 tisoč evrov, asfaltiranje odrčka Mulej v Stenici 22 tisoS. Sanirati nameravamo tuii dela dotrajanih odsekov v Breznu in na Paki, prav tako so načrtovana sredstva za gradPeno dokumentacijo za vodovodaVita-nje in Brszvnr mrliško vvžico in vrtec. Računam, da se bo načrtovanih naložb na cestni infrastrukturiv naši občini lotila tudi država. Če bo pri-šlodomodernizacijeodseka pri župnijski cerkvi, bomo morali usmeriti prizrdevanja v dokončno ureditev tamka j-šnjih parkirišč. Nujno bi bilo treba tudi odkueiti za občino strateško pomembne nepremičnine. Računamo ludi na državno obnovo odseka Ko-vinar-Fužine in na državno izpolnitez nzčrta za nujno Župan Vitanja Slavko Vetrih potre.ni ureditvi vodotokov, še posebej Jesenice. Prav tako je treba pripravljati rešitve za projekte prihodnjih let. Skratka? ne bo nam dolg čas. V vaši občini je pestro društveno ž ivljenje. Kaj društva pomrnijo za vašo občino ter Itako jim pomagate? V naši občini deluje trenutno sedemnajst društev, med vjimi kar dve turistični. Za delovanje in pomoč jim v proraču nu vsako leto predvidimo določeno vsoto, ki jo okušamo čim bolj pravično razdeliti na osnovi razpisov in točkovnikov. Vse temelji tudi na letnih poročilih in izvedenih dejavnostih društev. Te močno bogatijo naš vsakdan in kadar stopimo skupaj za isti cilj, se iz tega sodelovanja ponavadi izcimijo zelo lepi in ugodni učinki. Seveda, včasih niso odveč kakšna spodbudna beseda, gesta ali namig. Vitanjčani smo zelo družabniljudjeinnarobe bi bilo, če se ne bi družili, srečevali in skupaj delali. Tako je od nekdaj in tako naj bi bilo v prihodnje. Delovanje društev se zrcali tudi v številnih prireditvah, ki bodo izvedene ob občinskem prazniku. Nanje vabimo vse občankein občane občine Vitanje in tudi vse bralce Novega tednika ... Foto: arhiv občine Iz tradicije v prihodnost V svet neskončnosti, mimo zvezd, v osrčje neznanega. OBČINA VITANJE www.center-noordung.si FB: /ktd.svetivid/ Grajski trg 1 FB: /NoordungSpaceCenter/ Turistično društvo Vitanje Spletna stran: www.vitanje.si Tel. št. 040 300 052 FB: ADVitanje/ Župan bo delil tudi petice Osrednja nrireditev ob vitanjskem občinskem prazniku te r dnevu državnosti bo jutri, 225. junija. Praznovanje, ki liter v stavbi Ksevta, bo v znamenju slavnostne seje občinskega zvetater krajše proslave. Podeljen a bodo lvtošnja občinska priznanja. Osnovnošolci, ki oo bili odlični vseh devet let, bodo prejeli županove petice. Srebrna grb a o bčin e Vitanje bosta prejeli Marija Jese-ničnik in Agica Kotnik, Jeaeničnikova tudi po upokojitvi skrbi za zdrava je občanov ter se posebej posveča socialno šibkim in nemočnim. Prav tako je zelo dejavna v upokojen skem društvu. Zelo prizadevna je tudi Kotnikova, ki ste meed drugim pooveča ohranjanju starih običajev in ljudskemu izročilu na gPasbenem področju. Prav tako sodeluje v Turističnem društvu Vitanje ter sprejema obiskovalce, ki si želijz ogledati podružnično cerkev so. Marjete. Med drugim ureja njeno okolico, skupaj z družino pa je so.rlovala že pri obnovi stavbe. Deluje tuOi na dr ugih področjih. Bronasti grb občine Vitanje bo prejel Stanislav Gorjup, ki ga ob občinskem prazniku posebej predstavljam o. Županzue prtice bodo letos prejeli Nika Kovše, Katarina Ošlak in Blaž Kaičaj. Jutri, 25. junija, bo ob 16.30 slovesno odkritje kipa vitanjskega ljudskega pesnika Matije Štimulaka. Kip, ki je delo kiparja Francija Černelča iz Bistrice ob Sotli, je postanljzn v občinzkem središču, Na gmajni. V počastitev vitanjskega praznika Vrstijo se prireditve, ki so povezane s praznovanjem občinskega praznika. Po turnirju v malem nogometu, pikniku društva upokojencev, športnem turnirju Noordung in današnjem strelskem tekmovanju bo jutri več različnih prireditev. Organizatorja tako pripravljata četrtkov pohod čez Hudinjo do Rakovca ter odprtje razstave zdravilnih zelišč in začimb. Občina bo pripravila jutri med drugim slovesno odprtje moderniziranih cest in razširjenega parkirišča Na gmajni, v središču Vitanja. Pojutrišnjem, 26. junija, bo nočni pohod na Stenico, v soboto navsezgodaj pa pohod od cerkve do cerkve ter zgodaj dopoldne še en pohod. Ta bo po obronkih Vitanja. V soboto popoldne bo sledilo meddruštveno gasilsko tekmovanje. V nedeljo, 228!. junija, bosta praznovanje župnijskega praznika ter nogometna tekma ekipe Ženskega nogometnega kluba Celje proti vitanjski ekipi. Do druge polovice avgusta se bo zvrstilo še več prireditev. 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Priznanje vsestranskemu predsedniku Vaške skupnosti Stenica Predsednik, ki uspešno povezuje v v vašcane Med letošnjimi prejemniki občinskih priznanj Vitanja je Stanislav Gorjup, predsednik Vaške skupnosti Stenica, ki je zaslužen na različnih področjih dela. Tako tudi za delo v turističnem društvu in na njegovih prireditvah, za redno postavljanje vaškega mlaja, pri kapelici pod vrhom gore Stenica, v društvu upokojencev ... Vaški skupnosti predseduje že drugi mandat. BRANEJERANKO Stenica je lepa razvejana vas na pobočju istoimenske gore. Gora Stenica se pne do 1091 metrov nadmorske višine in je priljubljena planinska točka, od koder so lepi razgledi. V istoimenski vasi je približno štirideset domačij, kjer prebiva približno 170 prebivalcev. Nekaj kmetij je praznih, vendar je takšnih manj kot v širši okolici Stenice. Steniške prazne kmetije bi namreč lahko pre-štel na prste ene roke ... In manjša kmetija Stanka Gor-jupa, prejemnika občinskega priznanja, je polna življenja. Tako je kljub temu, da je Gorjupova zemlja strma in terja veliko ročnega dela. Kmetija je visoko nad dolino, do nje se vije skozi gozdove makadamska cesta. Kot predsednik Vaške skupnosti Stenica sodeluje Stanko Gorjup redno z občino, kjer opozarja na različne potrebe vaščanov. »Ljudem ne morem veliko obljubljati. Njihove želje - in tudi tisto, kar opazim sam - posredujem občinski upravi ali županu. In veliko smo že postorili,« je povedal predsednik Gorjup. Vaščanom nasploh rad pomaga, tudi v okviru sosedske pomoči, na primer ko se v kakšnem hlevu rojeva novo življenje. Med drugim je prisoten na zadnjih slovesih občanov na pokopališču, kjer se pojavlja kot občinski zastavonoša ali kot nosilec upokojenskega društvenega prapora. Ko je velika noč, nosi v praznični procesiji tako imenovano nebo. Tega dogodka zaradi epidemije letos ni bilo. Med eno od prvomajskih budnic v Stenici, ki jih je organiziral Stanko Gorjup. Opravila iz polpozabe Vaška skupnost Stenica je nasploh delavna. Vaščani vsako leto sodelujejo med drugim v čistilni akciji Očistimo Vitanje, ko poskrbijo za okolje Stenice. Nekaj so letos že postorili, jeseni bo sledilo še eno, glavno čiščenje. Letošnja akcija je bila zaradi epidemije prestavljena. Najbolj marljivi občani čistijo ob cestah in po gozdovih, kjer je mogoče najti vse mogoče. Vse od pivskih pločevink ob cesti do odvrženih koles ... Po čistilni akciji se vaščani ne razidejo takoj, ampak se še družijo. Vodi jo Stanko Gorjup, ki po odpadkih ugotavlja, da so večinoma pripeljani od drugod. Zadnja leta je v steniški naravi veliko manj odpadkov, kot jih je bilo v preteklosti, je zadovoljen. Opazna je tudi Gorjupova vloga na največji, vsakoletni vitanjski turistični prireditvi Holcerija. Kot predsednik Vaške skupnosti Stenica organizi- ra njene predstavitve različnih starih kmečkih običajev. Ti so predstavljeni med povorko. Najprej se seveda med sestankom dogovorijo, kaj bo katera vaška skupnost predstavila. Steničani so tako lani predstavili dimljenje mesnih izdelkov, po domače »zelhanje«, leto pred tem kmečko poroko, še prej hlapčevo ljubezen, črno kuhinjo, kuhanje žganja ... Marsičesa, česar danes ni več, se Stanko Gorjup spomni iz otroških let. Takrat so imeli na podeželju še črne kuhinje, velike površine so kosci kosili ročno, drevje so podirali še s »cugžago«, pari so se poročali še po pravilih stare kmečke »ohceti« ... Na njej so se zvečer oglasili tako imenovani oglarji, to je »ledig« fantje, ki so paru zapeli. Po starem pravilu so morali fantje opolnoči »ohcet« zapustiti. Na »oglariji« je v svojih fantovskih letih sodeloval tudi Stanko. Spominja se, da so »ohceti« trajale cel dan in celo noč, ponekod še dva dni, v bolj starih časih celo tri dni . Na Vaških igrah Priprave in izvedbo steniških nastopov na Holceriji že vrsto let organizira Stanko Gorjup, ki je predsednik vaške skupnosti drugi mandat. »Takšno druženje nas povezuje,« je zadovoljen. Pravi, da mu sodelavcev vsaj zaenkrat ne primanjkuje. Vključuje tudi že kar nekaj mladih vaščanov. In po Holceriji organizira Stanko še piknik za tiste Steničane, ki pripomorejo, da se Stenica na Holceriji dobro izkaže. Stenica sodeluje na Holceriji že vseh tridesetih let, odkar je prireditev. Letos povorke zaradi epidemije ne bo in Holcerija bo v skrčenem obsegu. Ekipa Stenice prav tako sodeluje na vitanjskih Vaških igrah. Tekmovalci na primer skačejo ujeti v veliko vrečo, vozijo vodo v samokolnicah, hodijo na hoduljah ter se trudijo še na druge načine. Za nastop pridobi Stanko Gor-jup mlade tekmovalce ter tudi sam tekmuje. Steničani so na Vaških igrah v skupni razvrstitvi že zmagali ter se iz Vitanja vrnili s pokalom. Obe vitanjski prireditvi pripravlja Turistično društvo Vitanje, ki med drugim ocenjuje urejenost domačij. Priznanje je prejela tudi Med priznanji. Letos bo prejel Stanko Gorjup še vitanjsko občinsko priznanje. Na letošnjem karnevalu v Novi Cerkvi so člani vitanjskega turističnega društva cepili proti koronavirusu. S Stankom Gorjupom seveda. Očitno je cepljenje zaleglo, saj ni v Novi Cerkvi doslej še nihče zbolel ... Stanko Gorjup je nasploh zelo delaven. Redno se je zaposlil že kot 15-letni fant in to v tovarni Gorenje Velenje. V tej svetovno znani tovarni je bil zaposlen kar 41 let. Iz Stenice se je v šaleško prestolnico vozil vsak delovni dan, kar je pomenilo v obe smeri 64 kilometrov. NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 V planinskem raju nad Vitanjem. Pogled na kmetijo Stanka in Magde Gorjup, po domače na Anželakovo domačijo Med prikazom oranja po starem. Oral je Stanko Gorjup. In od kod izvira ime vasi Stenica, ki leži pod istoimensko goro? Obstajajo različne razlage. Po eni naj bi ime izviralo iz besed »mala stena« ter po drugi iz zajedavke, ki je je bilo v starih časih povsod po naših krajih veliko preveč. Gorjupova, po domače An-želakova kmetija. »V Vitanju se turizem dobro razvija. Včasih nekateri Slovenci za našo občino niti vedeli niso, danes je drugače,« ugotavlja Stanko. Veliko prelomnico je pomenilo odprtje stavbe vesoljskega centra. »Gostje si lahko po občini marsikaj ogledajo, obiščejo. Odhajajo tudi v okolico trga, na kmetije,« je zadovoljen Gorjup, ki je član turističnega društva. Tudi člani turističnega društva odhajajo občasno v druge kraje. Letos so nastopili v povorki pustnega karnevala v Novi Cerkvi, kjer so predstavili - s Stankom Gorjupom - cepljenje proti koronavirusu. Očitno je cepljenje zaleglo, saj ni v Novi Cerkvi doslej še nihče zbolel ... In se vrnimo v Stenico ... Steničani in z njimi predsednik Gorjup so res delavni ljudje. V domači vasi poskrbijo pred prvim majem za postavitev mlaja. Predsednik organizira tudi podiranje drevesa, in sicer vsako leto iz gozda drugega lastnika. S pomočjo sodelavcev podre drevo kar predsednik, ki nasploh poudarja pomen druženja vaščanov. Vsako leto povabi k mlaju pihalno godbo. Nekega leta so bile na prizorišču celo tri godbe: vitanjska, zreška in konjiška. Po tridesetih letih se je v letošnjem epidemijskem letu zgodilo prvič, da Steničani mlaja niso postavili. Stanko je skoraj do zadnjega upal, da se bo mlaj dvigal kvišku tudi letos, vendar so protikoron-ski ukrepi seveda na prvem mestu . Skrivnostna roka Stanko Gorjup je delno zaslužen tudi za kapelico, ki je postavljena pod vrhom gore Stenica. Letos bo od postavitve minilo že dvajset let. Zanimivo je, da je kapelica postavljena pri tako imenovani Marijini roki. V skali je namreč odtis roke v naravni velikosti, ki so ga ljudje po legendi pripisali Kristusovi materi. Odtis naj bi nastal med njenim počitkom pod vrhom. Po legendi naj bi v srednjem veku nameravali zgraditi na Stenici eno od dveh cerkva, ki sta danes v središču Vitanja. Zaradi težko dostopnega mesta se to na Stenici ni zgodilo. Po več stoletjih je bila tam pred dvajsetimi leti postavljena kapelica, posvečen Mariji, kar je posledica srečne ljubezenske zgodbe. Nek zaljubljen fant se je božji materi priporočil, da bo v primeru, če bo njegova ljubezen do dekleta iz Vitanja uslišana, postavil zahvalno kapelico. Presrečen fant, njegova poročna priča ter sin predsednika Gorjupa so se nato pri Marijini roki lotili gradnje. Kapelico srečne ljubezni je nato blagoslovil pokoj- ni župnik Vili Gomilar. Od takrat je ob njej vsako leto maša, pri kateri se zbere do tristo ljudi od blizu in daleč. Vsakoletni julijski dogodek vsa leta organizira Stanko Gorjup, ki mu delno pomaga soproga Magda. Po maši je vedno druženje, ki bo letos v steniškem lovskem domu. In kapelica ljubezni je pozneje dobila še streho, oltarček in štiridesetkilo-gramski zvon, ki ga je mogoče slišati vse do Vitanja. Stanko je nameraval zbrati za zvon prispevke dobrotnikov, vendar se je akcija hitro končala. Pojavila sta se dva botra zvonov, Stankova svak in sosed, ki sta plačala celoten znesek kar sama. Zvon je blagoslovil takratni celjski škof dr. Stanislav Li-povšek, leto pozneje je oltar »požegnal« mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Nadškof je bil pred tem nekaj let vi-tanjski župnijski upravitelj. »Med njegovim vodenjem župnije - ter med poznejšim vodenjem vojaškega vikarja Mateja Jakopiča - sta bila v Vitanju v razmeroma kratkem času prenovljena tako cerkev kot župnišče,« je zadovoljen predsednik Gorjup. In Stanko je nepogrešljiv tudi v Društvu upokojencev Vitanje, v njegovem upravnem odboru. V Stenici tako obiskuje s predsednikom društva in županom bolne starejše občane. V delovanje upokojencev je vključena tudi Stankova soproga Magda in to v projekt Starejši za starejše. V njem sodeluje že desetletje, zadolžena je za Stenico. Foto: BJ in osebni arhiv Stanko Gorjup na vitanjski Holceriji, ko je s Steničani predstavil kmečko »ohcet« po starem. Pri zahvalni kapelici, postavljeni v zahvalo za uslišano ljubezen nekega domačina. Stanko Gorjup je sprejel na tisoč metrih nadmorske višine celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška ter sedanjega mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla. Na fotografiji so z botroma steniškega zvona. Шџ S piknika Vaških iger za tekmovalce iz Stenice ter njihove domače, ki ga je pripravil predsednik vaške skupnosti Sobota, 27. Petek, 3.7. Sreda, 8. 7. Sobota, 11 6. 2020 ob 19.00 2020 ob 19.00 2020 ob 10.00 7. 2020 ob 9.00 Sobota, 25. 7. 2020 ob 19.00 Sreda, 12. 8 Sobota, 29. Petek, 18. 9. . 2020 ob 21.00 8. 2020 ob 12.00 2020 ob 18.30 OPAZOVANJE NEBA (Space Night) - »OCEANI« V OSOlMJU Predavatelj:prof. IgorŽiberna VEČER NIKOLE TESLE - TESLOVA DUHOVNOST IN NJEGOVA MORALNA NAČELA V LUČI ETIKE SODOBNE ZNANOSTI Predavatelj: Miran Perhavec SLOVESNOST OB IZSTRELITVI SLOVENSKIH SATELITOV MODELARSKA DELAVNICA - IZDELAVA ZAČETNIŠKEGA MODELA RAKETE Mentorja: Miha Kozjek in Anže Mihelčič OPAZOVANJE NEBA (Space Night) - Saturn in Jupiter Predavatelj: prof. Igor Žiberna METEORSKI DEŽ - Opazovanje roja perzeidov VITANJSKA TRŠKA KUHNA ŽIVLJENJE K. E. CIOLKOVSKEGA predavateljica: Tatjana Tomažin Dakićz gostom Kuzminom Levom Valentinovičem 32 PRED DNEVOM DRŽAVNOSTI Drevo iz časov osamosvojitve Potomka Najevske lipe v Celju Lipa na vrtu pred hiso, kjer živi Jože Zupančič, upokojeni ravnatelj I. gimnazije v Celju, se je te dni spet razcvetela, zato je posedanje v njeni bližini ob omamnem vonju še bolj prijetno. Drevo, ki sta ga z ženo Ano posadila avgusta 1991, ni čisto običajno, ampak je z njim povezana zanimiva zgodba, s pomočjo katere smo se s sogovornikom spomnili prelomnih časov naše osamosvojitve. Lipa, ki je v bistvu lipovec, ima zanimivo zgodbo, povezano z našo osamosvojitvijo. TATJANA CVIRN Pomladno-poletni meseci pred 29 leti so bili zelo napeti. »Politične razmere so bile težke, vsega tega se ljudje niti niso zavedali,« se danes spominja Jože Zupančič, ki v tistem času ni bil le ravnatelj šole, ampak se je tudi udej-stvoval v politiki. Na prvih večstrankarskih volitvah aprila 1990 je bil namreč izvoljen za delegata oziroma poslanca Skupščine RS v zbor združenega dela, ki ga je nato tudi vodil. V tem zboru so bili delegati iz gospodarstva, šolstva, kulture, sociale, zdravstva, kmetijstva, obrti, državnih organov in vojske. Dogajanja od 14. aprila 1990 do 8. decembra 1992 je v obliki dnevnika zapisal v svoji knjigi Med šolskimi in poslanskimi klopmi. Tisti dnevi niso bili napeti le v državi, se spominja, ampak se je moral soočiti tudi z desetdnevno stavko dijakov zadnjih letnikov šole, ki niso želeli več mature in niso prišli v šolo. V času usmerjenega izobraževanja namreč ni bilo zaključnega izpita in njegovi ponovni uvedbi so se dijaki upirali. Nazadnje je prišlo do kompromisa in imeli so polovično maturo. Olajšanje po napetih dnevih Še bolj usodno je bilo takrat dogajanje v skupščini in drugih organih, kjer so bile priprave na sklepno dejanje osamosvojitve na vrhuncu. Po sprejemu in razglasitvi deklaracije o neodvisnosti in temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije 25. in 26. junija 1991 se je začela desetdnevna vojna. Ko so se nato 11. avgusta takratni najpomembnejši slovenski državniki srečali na Koroškem pri Najevski lipi, je bilo to izpeljano v duhu velikega olajšanja, da se je vse dobro končalo. Sogovornik, ki se je z ženo udeležil prvega tovrstnega dogodka pri najdebelejši znani lipi na Slovenskem, se spominja izredno sproščenega vzdušja. »Bil je to čas tik po osamosvojitvi, prepirov med strankami še ni bilo, vse je bilo zelo spontano. Ljudje iz občine Črna na Koroškem in iz Mežiške doline so pripravili to srečanje. Prišli smo vsi, ki smo bili takrat v Sloveniji na odgovornih političnih položajih. Pri lipi je bilo veliko zbranih, ljudje so nas lepo sprejeli. France Bučar je imel navdušujoč govor. Skoraj deset ljudi je bilo treba, da smo objeli lipo. Nato smo šli na kosilo na eno od kmetij, kjer je bilo vzdušje še lepše, Lojze Peterle je igral na harmoniko, Dušan Plut na glavnik, vsi smo peli ... Kogarkoli bi vprašali iz tistega časa, bi rekel, da je bil to takrat eden najbolj prijetnih dnevov.« »Saj se ne bo prijela« Ko je bilo slovesnosti konec, so gozdarji v čebrih prinesli sadike lip in udeležencem ponudili, naj jih vzamejo za spomin na prvo srečanje. »Z ženo sva vzela sadiko, saj sva že imela v mislih, da jo bova lahko posadila ob hiši, kjer je nekaj vrta. A gozdar je bil malo navihan in je dejal, češ da se nobena ne bo prijela. Žena je vztrajala in hotela vedeti, na kakšen način bi se vendarle prijela. Odgovoril je, da le pod pogojem, da jo bova globoko zasadila in jo 14 dni vsak dan zalila vsaj z enim vedrom vode,« se Zupančič spominja nenavadnega darila. Štiri dni kasneje sta jo posadila na vrtu. »Mogoče malo preblizu hiše, a saj so napovedali, da se ne bo prijela, zlasti ne v dolini in takšni vročini. A ljubezen se bo pokazala, o tem sva bila oba prepričana. П Le vsak dan jo bo treba nekaj časa zalivati. No, in ulil se je dež. Tako je že tretji dan zvečer samo zalivalo,« je zapisal v svojem dnevniku za 15. avgust 1991. Trud se je obrestoval, danes mogočno lipo so morali vmes že obrezati, saj bi bila sicer še višja in bi veje že silile skozi okna v hišo. Zadnja leta jima pri tem svetuje Irena Ašič, znana celjska poznavalka dreves in borka za njihovo ohranjanje, tako da je drevo strokovno obrezano. Zupančiča sta se tudi avgusta naslednje leto, 1992, udeležila srečanja pri Najevski lipi. »To je bil čas pred volitvami in ni bilo več tako pristnega vzdušja. Prišel je tudi gozdar, ki nama je leto prej izročil sadiko lipe. Vprašal je, kako je z njo, in Ana se je pohvalila, da lepo raste. Povedal nama je, da se nobena druga ni prijela.« Umik iz politike Zupančič se je nekaj let kasneje umaknil iz politike. Pri tej odločitvi ni bilo kakšnega konkretnega povoda. »Videl sem intrige, zmerjanja, zato sem šel. Mogoče sem ga polomil, ker sem znal povezovati ljudi, česar sem se naučil v šoli,« pravi in dodaja, da je bil zbor združenega dela, ki ga je vodil, najbolj zahteven. V zboru je ustanovil celo klub neodvisnih delegatov in nato prevzel vodenje celotnega zbora. »Če lahko vodiš tako veliko šolo, boš pa še nas,« so mu rekli. »Večkrat sem slišal, da je zbor združenega dela Zupančičev zbor direktorjev. A dejstvo je, da smo se znali dogovoriti in uskladiti in da smo prvi od treh zborov skupščine ponavadi sprejeli vse akte, čeprav je zbor veljal za opozicijo v takratni skupščini.« Vodil je vse seje zbora, poleg tega predsedoval komisiji za šolstvo in ob tem opravljal naloge ravnatelja šole v časih, ko se je ta iz usmerjenega izobraževanja preobrazila v sodobno gimnazijo na temelju žlahtne tradicije. Vse to se je dogajalo v časih, ko še ni bilo avtoceste ne mobilnih telefonov. »Imel sem srečo, da sem imel v šoli dobre ljudi, ki so mi pomagali, enako tudi v Ljubljani. Veliko usklajevanja je bilo, kar mi je uspevalo. Za tisti čas bi si dal oceno prav dobro,« pove po šolsko. In kako gleda na sedanje razmere? »Težava je, da smo skregani, da se delimo na leve in desne, na partizane in domobrance. Vse evropske države so že počistile s tem, mi pa tega nočemo, ker je ne- katerim všeč ta delitev. Imam občutek, da je to cokla, ki nas ovira in ki postaja vedno večja,« zaključi sogovornik, ki zadnja leta rad nabira kondi-cijo in si bistri misli med sprehodi ob Savinji ter po mestu, kjer ne zmanjka prijaznih in spoštljivih pozdravov ob srečanjih z znanci in s številnimi nekdanjimi dijaki. Foto: SHERPA »Najevska lipa, ki pravzaprav ni lipa, ampak lipovec (Ti-lia cordata), raste ob Najevnikovi domačiji na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem. Je najdebelejše drevo v naši državi. Lipa in lipovec nista ženska in moška oblika drevesa, tako kot na primer pri tisi, temveč sta sicer sorodni, vendar povsem samostojni vrsti.« (Dedi, enciklopedija naravne in kulture dediščine na Slovenskem) 29 let stara potomka Najevske lipe raste v Celju na vrtu Jožeta Zupančiča. stopiti skupaj« Ob prazniku občine z županom Vinkom Debelakom »V krizi smo znali Na pragu poletja v Preboldu praznujejo občinski praznik. V občini, ki jo že od ustanovitve leta 1998 vodi župan Vinko Debelak, so občinsko praznovanje združili z državnim praznikom. Hkrati je to priložnost, da se poklonijo in zahvalijo vsem, ki so s svojim delovanjem bogatili občinsko življenje. Letos gre posebna zahvala številnim prostovoljcem, ki so štabu civilne zaščite pomagali -v b oj u pr oti veeusus LEA KOMERICKI KOTNIK »Položaj in tudi naši odzivi na epidemijo so Ubili povsem podobni kot drugod po Slovšniji, kjer imajo tudi dom ove za set arejše. Največja škrb in strah sta bila, kaj bo, če karantena ee bo dosegla želenega učinka,« se zagotovo enpga najtož-jih obctobi) župrnovanja spominju Vinko Debelak. »>lrve Pni smo s pomočjo vseh mogočih vaz in po> enanstev iskali masl^ za katere ie takrat valjelo, da so eujno po-irebne. Peaudb je bilo ogromno, a resnična dobavitelja sta bila samo dva. Predvsem pa so pomagali občani prostavoljai,« se župan spominja prvih dni po razglašeni epidemiji. Kot pravi, so se nekoliko bolj zmerno pridružili prizadevanjem za zaustavitev prostega gibanja občanov. Prva pridobljena zaščitna sredstva so namenili domu za starejše in zdravstveni postaji. »S pomočjo občanov, ki so hitro začeli sami šivati maske, smo lahko to zaščitno opremo začeli kmalu deliti med ljudi. Sprva najbolj ogroženim skupinam, kasneje pa tudi vsem ostalim. Pohvalitimoramdonatorjeinse jim zahvaliti za darovana zaščitna sredstva ter pomoč v obliki hrane inhigienskih pripomočkovza naše najbolj prizadete občane,« je še povedal Debelak indodal,da so medšolajočeotrokerazdelili tudi 20računalnikov.»Hvalapo-veljnikuobčinskegaštabacivilne zaščite in vodji takrat vzpostavljenega kriznega centra, ki sta izpeljala vse zastavljene akcije, da smo prebrodili čas epidemije.« Kako se je na nove razmere odzvalo gospodarstvo? Obrtniki in podjetniki so se zaradi ukrepov epidemije znašli v hudih težavah in vsi s strahom pričakujemo polletne rezultate ter oživljanje irgov, na kapere pre-boldspa podjetja prodajajo seoje izdelkn. A hkrati upam o, da t) oda ukrepi vlade dovalj ačinkooho bln-žili sedanje ieoave in spoPbudili novo aogon. Pndjetoiki s področja turizma so i povsem brez gostav. Podjetnikom, Iti see najemniki občinskih prostorov, nno za oas epi demije odpisali vse stroške. Kako bi sicer ocenili obdobje od lanskega do letošnjega pra -znika? Kateri so bili glavni projekti, ki sie jih uspeli izpeljali, kja se >e zalnmilo? Projekte, ki smo jih začrtali v proračunu občine v minulem letu, smo uspeli večinoma izpeljati, in sicer tako glede vsebine kot višine porabljenega denarja. Dogradili smo še en manjkajoč vodovodni odsek na hribovitem območju Matk, obnovili nekaj cest ter z dozidavo šole pridobili tri nove učilnice in garderobe za najmlajše. Kateri so glavni načrti občine do konca tega leta in v prvi polovici prihodnjega? Nadaljevanje in konec širitve ter obnove šole so zagotovo najpomembnejši projekti občine v tekočem proračunskem obdobju. Pridobili bomo še dve učilnici, nekaj kabinetov in novo šolsko kuhinjo z jedilnico ter obnovili garderobe. V Dolenji vasi izbrani izvajalci že gradijo krožno križišče, v hribovju med Matkami in Sv. Lovrencem končujejo gradnjo javnega vodovoda. V občini pripravljamo še dokumentacijo in prijavo za razpis za dva medobčinska projekta vodooskrbe, ki bosta financirana iz regijskih razvojnih sredstev. Vinko Debelak, župan Občire Pieliold Bodo kateri projekti zarpdi nove situacije, s kateeo se srečut jemo po tako imenovani korona-krizi, izpadli ali sie zamaknili? Kot trenutno kaže, nam aaradi epidemije ne bo treba odpovedovati načrtovanih projektov. Smo pa preložili obnove cert zaradi zaključevanja invasttcije v šoli, ki zaradi obsega še vedno cahtova najem kredita za poplačilo vseh načrtovanih del. Precoa več težav se kaže na podroj društvenega dela, v športu in kul^nL kjer ni mogoče izvajati predvidenih dejavnosti, ki društvom prinašajo pomembna finančna sredstva. Virus je bil letos tudi glavni režiser občinske proslave. Slovesnost je bila precej okrnjena. A vendar ste uspeli nagrajencem osebno izročiti priznanja. Zaradi doslednega upoštevanja ukrepov, pripravljenih v času epidemije, in zaradi preprečevanja širjenja virusa je bila tudi praznična seja omejena samo na udeležbo nagrajencev in občinskega sveta, izvedli pa smo jo na prostem. V Preboldu občina že vrsto let za domače študente in dijake pripravlja nabor možnih počitniških opravil. Je letos pri tem programu kaj novosti? Kolikšno je zanimanje? Kaj in kje bodo mladi to poletje pridobivali delovne izkušnje? Drži, tudi letos smo razpisali počitniško delo za dijake in študente, a se tudi tu pozna vpliv epidemije. Pripraviti smo uspeli manj programov, samo tri. Vendar poslovanja kopališča in turističnoinformacij-skega centra ter muzejske zbirke brez pomoči mladih ne bi bilo. Prijav je bilo letos veliko več kot lani, kar je tudi posledica po epidemiji oteženega poslovanja gospodarstva. Žal smo lahko sprejeli samo 14 prijavljenih in jih več kot dvakrat toliko odklonili Bazen v Preboldu je ševedno edino tovrctno kopaltšče v Spodnji Savinjski dolini in pošlediji-no zelo priljubljena to?ka. Kdaj see bo zkoelaletešnja kopalna tettona? Bazen v Poeaeldu bo vrata odt prl 1. juhja. Cene vstopnic ostajajo enake kot lani, za otroke preboldske šole bo kopanje tudi letosbrezplačno. Čeprav poslovanje bazena vsako leto v proračun prinese primanjkljaj približno 25 tisoč evrov, delovanje ohranjamo. Vobčini pmo namreč prepričani, da je za kraj in občane pomembna poletna popestritRo. V začetku leta se je voliko govorilo o zavrnitvi pristopa Občine Prebold k skupni medobčinski redarski službi s sedežem v Celju. Razlogi, da so svetniki predlog odloka zavrnili, so bil predvsem finančne narave in predrage storitve. Kako je trenutno v Preboldu urejeno to področje, zaznavate morda kakšne težave? Občina po zavrnitvi predlagane skupne občinske uprave na občinskem svetu še nima urejene redarske in komunalne ter cestne inšpekcijske službe. Bomo pa jeseni uredili tudi to. Na srečo se trenutna (ne)ureditev v našem lokalnem okolju prav hudo še ne pozna. Foto: arhiv NT (GrupA) Spoštovane občanke, cenjeni občani Občine Prebold! Iskreno vam čestitamo ob dnevu državnosti in občinskem prazniku. Želimo vam čim več sodelovanja pri uresničevanju skupnih ciljev ter osebnega zadovoljstva in optimizma. Občina Prebold Podjetje Instalacije Marčen smo sodobno organizirano družinsko podjetje s 26-letno tradicijo na področju izvajanja strojnih instalacij. Odlike našega podjetja so zanesljivost, kakovostna izvedba in dosledno upoštevanje dogovorjenih rokov, zaradi česar smo si pri končnih strankah in poslovnih partnerjih pridobili zaupanje in se lahko pohvalimo z uspešno opravljenimi projekti. Ukvarjamo se z montažo plinskih peči, toplotnih črpalk za ogrevanje, talnega ogrevanja, vodovodne napeljave, sončnih kolektorjev, peči na pelete in sekance. Smo pooblaščeni serviser peči Vaillant. INSTALACIJE MARCEN, d. o. o. Matke 18, 3312 Prebold Tel.: 03 714 03 02 Fax.: 03 714 03 03 Mob.: 041 402 443 e-naslov: info@instalacije-marcen.si MAR INSTALACIJE 34 NA PRAZNIČNEM OBISKU Pol stoletja kulturnega udejstvovanja Od tehnika in šepetalca do glavnega igralca Janko Pirc se je ljubiteljskemu kulturnemu udej-stvovanju zapisal že kot najstnik, ko je še ne polnoleten prvič vkorakal v prostore Kulturno-umetniškega društva (KUD) Svoboda Prebold. Tudi po petdesetih letih še vedno z veseljem in s ponosom poprime za vsakršno delo na odru in v zaodrju. Pol stoletja življenja s kulturo in za njo ne ostane neopaženega. Tako je ob letošnjem kulturnem prazniku prejel občinsko priznanje za delovanje na področju gledališča, literature, likovne umetnosti in drugih dejavnostih, poimenovano po Janku Kaču. LEA KOMERIČKI KOTNIK Ko je na prigovarjanje prijatelja leta 1970 Janko Pirc prvič vstopil v gledališko dvorano, se mu niti sanjalo ni, da ga bo gledališka dejavnost za- znamovala za vse življenje. Njegovi prvi gledališki izzivi so bili tehnične narave. Najprej se je preizkusil kot tonski mojster in mojster luči. Še da- nes na številnih prireditvah v občini in tudi zunaj občinskih meja poskrbi, da sta »zvok in slika, kot se šika«. Delo tehnikov je bilo nekoč precej drugačno, naporno in zelo pomembno. »Včasih v dvoranah še ni bilo reflektorjev. Vse smo morali postaviti sami. Tudi med prizori je bilo treba luči fizično prestaviti,« se spominja svojih prvih gledaliških korakov. Ker je bil iznajdljiv, predan in hitro učljiv, je znotraj društva hitro napredoval in se po dveh letih preselil na mesto šepetalca. »Očitno je takratni režiser Alojz Fric v meni prepoznal talent, za katerega še sam nisem vedel,« se sramežljivo nasmehne. V vlogi šepetalca se je zelo dobro odrezal, kar mu je kmalu odprlo tudi vrata na oder. Polna dvorana je za igralca kot droga »Leta 1973 sem kot šepeta-lec sodeloval pri igri Snaha, a nisem >sufliral< do konca. Eden od igralcev se je še pred premiero poškodoval, se tudi sprl in zapustil ekipo,« pripoveduje. Režiser Fric ga je takrat poklical k sebi in mu dejal: »Jaz ali ti?« Janko je bil, kot je povedal, povsem zmeden in prestrašen, po glavi mu je rojila misel: »Le kaj sem storil narobe?«. Nič ni naredil narobe, bil je dovolj prepričljiv, da je režiser v njem prepoznal igralca in ga tako prvič iz zaodrja postavil na oder. »Najprej sem okleval, bil sem prepričan, da za ta korak še nisem pripravljen. A me je režiser pomiril, češ da tako ali tako znam ves tekst, poznam vse like in ne bo težav,« se spominja. Tako je tri dni pred premiero iz šepetalca postal igralec. Kot igralski začetnik je odigral eno osrednjih vlog. Da je bil krst še nekoliko bolj zahteven, premiera ni bila v Preboldu, ampak v Pesju pri Velenju. »Dvorana je bila res nabito polna. Ko sem videl, koliko ljudi nas gleda in kako z zanimanjem spremljajo predstavo, sem dobil veselje za igro in do takrat igram,« pove s toplim in z rahlo sramežljivim nasmehom. Moloh in Kekec Predstave, premiere in ponovitve so se nato v naslednjih letih kar vrstile. V vseh, v katerih je nastopil ali pa je skrbel za ton in luči, je Janko pustil svoj pečat. Kot je v njem pustila pečat predstava Moloh, ki so jo leta 1977 uprizorili na travniku pod graščino v Preboldu in si jo je ogledalo več tisoč ljudi. V njej je upodobil lik tržaškega gospoda, ki je kupoval zemljo za gradnjo tovarne. »To je še vedno moja najljubša predstava. Govorila je o zgodovini Prebolda,« pove. Nato pojasni, kaj Moloh sploh je: »To je žival, ki zažira, razjeda. In takšni so bili tedaj tudi v >fabriki<.« Leto kasneje so se v društvu poklonili Lojzetu Fricu in njemu v spomin na oder postavili dramo Kastelka. Pravi gledališki razcvet je Janko doživel leta 1994, ko so v Preboldu spet oživeli predstavo Moloh. Režiser Bogomir Veras jo je priredil za notranjo uprizoritev in Janko je ponovno nadvse doživeto upodobil lik tržaškega gospoda. Veličastna je bila tudi naslednja predstava Razvalina življenja, ki je bila uprizorjena leta 1996 na posestvu Zmet v Sv. Lovrencu, kjer se je vrnil k svojim začetkom in poskrbel za ton in luč. Posebno mesto v knjigi gledaliških spominov ima predstava Kekec, kjer je Pirc igral Kosobrina, režiral jo je Ciril Jagrič. Tudi to so uprizorili na prostem, na grajskem dvorišču. »Na premieri je bilo več kot dva tisoč ljudi,« ponosno pove. Njegovi gledališki prijatelji in sodelavci pravijo, da je Janko znan po tem, da vsak lik preuči do potankosti in se v njega vživi tako močno, da gledalec resnično uživa v njegovi igri. To je dokazal v res številnih predstavah: Ščuka, da te kap, Življenje podeželskih plejbo-jev; Slovenec sem, Slovenec tja, Težave s hrbtenico, Rdeči kotiček in Moža je zatajila. Zelo rad ustvarja tudi za otroke. Čeprav so otroci zelo zahtevno občinstvo, so hkrati tudi najbolj iskreni gledalci, ki jih ni mogoče naplahtati s površnostjo. Njegovo igralsko pot so zaznamovale tudi številne otroške predstave, kot so Hop v pravljico, Mojca Pokraj-culja, Vilinček, Medvedek na obisku in Le kje si, mami. Konec februarja je Janko Pirc sedel celo na županski stol. V igri Zakonci stavkajo, ki jo je KUD Svoboda Prebold na oder postavilo v jubilejnem 110. letu delovanja, je zaigral župana. Več ponovitev je sicer odnesel koronavirus, a bo tudi za to še veliko priložnosti. Človek dela, ne lovorik Nikoli ni nikomur odrekel pomoči, če je prosil zanjo. Tudi v društvu je bil Janko in še vedno je vselej na voljo, če so ga potrebovali. »Pri meni ni bilo ne. Ko so me poklicali, sem se takoj odzval. Še danes je tako. Pri meni ni >se ne da<, >ne gre<, >ne morem<,« pravi igralski samouk z velikim srcem, ki ni nikoli čutil potrebe, da bi se rinil v ospredje. Prizna, da je izjemno vesel, da so ga za njegovo kulturno udej-stvovanje nagradili, a to ne bo ničesar spremenilo. »Sem človek dela. Nisem človek lovorik, ki bi se pehal za priznanji. Kar počnem, počnem zato, ker mi je to všeč, ker me veseli, ne zaradi priznanj.« Kot pravi, teh ni nikoli pričakoval in ko je na februarski podelitvi prejel zadnje priznanje, je ostal brez besed. »Sem sicer želel še nekaj povedati, a sem lahko rekel samo hvala.« Gledališče pogosto pred družino Kako zelo pomembno je gledališče zaznamovalo njegovo življenje, pove tudi to, da je v društvu spoznal ženo Marjano, s katero sta si kasneje v rodnem Preboldu ustvarila dom in družino. Marjana, po rodu Mariborčanka, se je v Prebold priselila iz Ljubljane zaradi FE ROKOV A BUILDING . LIFTING SOLUTIONS ^^^ FEROKOV d.o.o. GRADBENI ŽERJAVI POTAIN www.ferokov.com Tel: 03 703 83 52 NA PRAZNIČNEM OBISKU 35 Vsaka predstava, pri kateri je sodeloval, ima v njegovem srcu in spominu posebno mesto. Poleg številnih fotografij z odra in zaodrja, ki jih skrbno ureja žena Marjana, se v albumih najdejo tudi plakati, ki so vabili na predstave. službe in stanovanja. Ker v kraju ni nikogar poznala, se je pridružila društvu, kjer so takrat potrebovali šepetalko. »Ponavadi sem pri svojem tekstu zelo zanesljiv, vendar se mi je enkrat zgodilo, da sem nekaj teksta pozabil in sem se po odru sprehodil do nje, da bi mi povedala, kako naprej, a me je samo gledala,« se oba s smehom spominjata prvih srečanj. Marjana, ki je bila nato v društvu aktivna 39 let, je danes zadolžena predvsem za to, da skrbi za bogato zbirko fotografij in člankov in jo ureja. Že vsa leta Janka pri kulturnem udejstvovanju pod- pirajo družina, žena in obe hčerki, zdaj tudi že trije vnuki. A kot pove Marjana, ki danes na vse pripetljaje gleda z nasmehom, ni bilo vedno lahko: »Velikokrat se je zgodilo, da smo se dogovorili za družinski izlet, ko sta bili dekleti še manjši, a ga je zadnji trenutek odpovedal zaradi igre ali vaj,« se spominja. »Velikokrat smo bile same, a smo ga vselej podpirale, ker je pri tem preprosto užival,« pravi Marjana Pirc. Božiček in Miklavž Janko Pirc se je v svoji karieri ljubiteljskega gledališčnika prelevil v številne like. Dva, ki nista vezana ravno na gleda- liški oder, sta mu še posebej pri srcu. Ob decembrskih praznikih se namreč prelevi v Miklavža in Božička. Dolga leta je oba lika igral na vseh večjih prireditvah v občini v času veselega decembra. Zadnja leta pa se je od kostumov dobrih mož začasno poslovil, saj ga je najstarejša vnukinja skoraj razkrinkala, ko je dejala: »Ta je bil pa čisto takšen kot dedi.« In ker otrokom res ni lepo prehitro ukrasti vere v dobre decembrske može, se je odločil, da bo Božičkovo obleko začasno predal drugim. Še vedno pa se z veseljem skrije za belo brado in se ogrne v rdeči plašč. Foto: Andraž Purg - GrupA UNIFOREST SUPER AKCIJA Cepilnik Titanium 18 samo 2.168 € 051 647 716 prodajalna@uniforest.si Janko se še vedno rad spominja časov, ko so njegovo glavo krasili črni kodri. Družinsko podjetje z več kot 40-letno tradicijo izdelovanja izdelkov iz nerjaveče pločevine Naša osnovna proizvodna dejavnost je izdelava nerjavečih dimnikov in priključkov za peči. Poleg osnovnega proizvodnega programa po naročilu naših strank izdelujemo tudi ostale izdelke iz nerjavežepločevine. Nudimotudistoritveza obdelavonerjaveče pločevine: k roženje, krivljenje, razrez, varjenje, robljenje... V podjetju si neneheo fjnza^vpmozakvalitetpe ičestetsko dovršene izdeIke. Vsi naši proizvodi nos ijo zlationak slovenskekakovosti.Takoennnioj'nKsanacij'ak i dimnini)itoO sistemčkiOimnikittrpaiojni - postavljeni ob fasadi) so certificirani pri ZAG Ljubljana in nosijo znak CE ter so primerni za vse kurilne naprape.Vsienostojni dimnih etemonti standardni0 dimenvij nooa zolpgiptoslojnekom'onpnte pa izde^jemopo ntmečilm mtuiM zanje je dobiva rodilo itratek.nolpgpmvnapannge so nnmesml iko veselje ^mllni, Wj^ ^ptammmaželjo stoan^n se posebej vmliko 'tuda m energije, predvsvrn oaovamjPt Pismm sjauvOmbilimOeh imt^b^^ t^^^v^a^c^ '^с^сОМо i п moživadjoprpnmoiz jozitivnih odzidpmetjank,pi te z oušimi indelVi zaOoooljneOerra iennm vedoonnmva mrmcajo. Dn se na bnaVe poevbt udeortali z vsnaenaj i,kje dobit i kmoližeten dimniis, poro do zopppol,pndtea vek za nžgrctbooeveče, smeOišnlcouapnpel,lopa0oopknatpčilu ieOrege izUeikeizverjanešeplošoeine, nas poklieüenatelefeosOo i^i^'stOp S)Pn70n-31e86alinkm pirite na meJzelj(OuieSneMinzvoreljom vam bomoodgoootili. (^о^г^оП^ se pomi, de okupoj neSPomv nožas rčajonimerpojži m najpgnOnpjš i izUelek ali seoritev.VeaelimoneüuOivatega nioma oomvcIožp nažpgopoUjptjpKaoljovss Vpj V31VPrpPoId. Kolektiv kleparstva Merzelj 9 merzelj inox solution8 IN OX DIMNIKI www.uniforest.si SANACIJSKI DIMNIKI ENOSLOJNI IN TRISLOJNI DIMNIKI OBDELAVA PLOČEVINE VEZAVA PEČI OSTALI IZDELKI PO NAROČILU m 031 713 974 e WWW.MERZELJ.SI »Nikoli ne bomo znani kot območje z intenzivnim turizmom, česar si niti ne želimo. Kljub temu skušamo podpirati kmete in podjetnike. Če bodo lahko vlagali v nove projekte, bo nastalo kakšno dodatno delovno mesto. Veseli bomo še kakšnega dodatnega turista, ki bo znal ceniti našo kulturno in stavbno dediščino.« Ob prazniku občine zžupanom Franjem Debelakom »Varujmo naravo, a ne pozabimo na ljudi« »Mladi odhajajo iz naše občine. Z različnimi ukrepi jih skušamo spodbujati, da bi se vrnili. Po drugi strani so tujci, ki nas obiščejo, navdušeni nad našo naravo, kulturo in nad družbenim življenjem. Pravijo, da je življenje pri nas prijetno.«« Tako o utripu v občini Bistrica ob Sotli pravi župan Franjo Debelak. To, da občina v celoti sodi v območje Natura 2000, je razkošje in hkrati težava. Domačini se namreč soočajo s številnimi omejitvami pri gradnji, kar po prepričanju prvega moža občine slabi tudi gospodarsko sliko. TINA STRMČNIK »Nisem edini, a sem zagotovo med najglasnejšimi župani, ki opozarja, da so vse vlade doslej zanemarjale podeželje. Upam, da bo sedanja vlada bolj spodbujala njegov razvoj. In da bodo tako naravnani tudi državni razpisi,« pravi župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak. Foto: arhiv NIT (Andraž Purg - GrupA) V Bistrici ob Sotli skuša občinska uprava po Debela-kovih Vesedah enaVomerno razvijati eazlična področjo. Zelo pomembni sta kulturna in društvena dejavnost. »»Tudi zato smo lani začeH obnavljati kn|ižnieo, ki je pri nas dobro obiskana in ima dolgo zgodovino. Enota knjižnice je dosPej delovala na sto kvadratnihme-trih, zdaj je povrUin trilerat več. Pridobili smo lep nov prostor za branje, študij in izposojo gradiva.« Dplane zmanjka tudi pri obnoaah cestin plazov, kjrr so stroški veliki vredvsem zaradi razpršene pprelitve. Župe-nu, Iii skoča spodbujati povezanost občank in občanov, je zelo pri srcu prijekt Mar nam je za skupnist. Eiden od rezultatov tega projekta je fitnes sa prostem,ki je postavljen poleg osnovnošolskega igriš&e Občina sodeluje tudi pri projektu Urbana obrt. V sklopu projekta bo uredila kovaški muzej. V njem bo mogoče videti kopača pri delu in se preizkusiti v tej stari obrti. Obiskovalci se bodo do muzeja lahko pripeljali tudi s kolesi. »V sklopu omenjenega projekta bomo namreč kupili električna kolesa. Prostore za njihovo shranjevanje in polnjenje bomo uredili ob hostlu Ga-bronka. S pomočjo evropskih projektov urejamo še širokopasovne povezave. Naš cilj je, da bi možnost tovrstnih povezav zagotovili po vsej občini, kar je za naše, po deželsko območje zelo pomembno,« pravisogo-vornik. KoP večkraP pravite, daliPe urodo podeželja, kjer število prebivalstva pada. Na to najbrž vpliva tudi zamiranje gospodarstva. Kakšna je pri vas teenutna gospodarslaa slika? V občini nas je priblivzno 1350. Pred drugo svetovno vojno je BisUrica ob Sotli šteta tri t«soč prebivalcev, takoj po vojni pa še samo F.500. Na odseljevanje °al res vplivajo gospodarske razmere. Naš največ|i zaposlovalec je Gorenje, ki je nekoP imele približno 130 zaposlenih, danes jih ima samo še30.A tovarna žalostno propada, delavci so v negotovosti. Nismo imeli sreče z dobrimi ggospodarji. Kot župan iščem možnosti, kako tovarni dati novo zanos. Velikega po-sUuha, tudiod države, ni. Celotno Gorenje je zadržavo pomembna« Bistrica ob Sotli žal ne. Imamo tudi precej majhnih obrtnikov, delovna mesta so še na kmetijah. Mnogi kmetje in obrtniki pišejo debre zgodba. Tega ne morem reči za pošto in banko. Kljub temu da je država v preteklosti v omenjeni ustanovi vlagala veliko denarja, na podeželju sedaj zmanjšujeta svoje storitve. Zadnja v tej verigi je grožnja banke, da bo umaknila edini bankomat v občini. Žal imamo tudi številne druge omejitve. Občina je v celoti del območja Natura 2000. Vsekakor je prav, da varujemo naravo, a pogosto pozabljam o na ljudi. Res si želim, da bi država našla vzvode, ki jih je nekoč že uporabljala za razvoj podežeka in obmejoih obmoäj.Tako bi prišli do virov za odpnanje okoljsko sjrre.e-mljivih delovnih mest. Veliko bi ldltko kostorili tudi, če bi država nekoliko omilila predpise za gradnjo. S kakšnimi težavami pri gradnji se srečujete? Ce želimo zgraditi novo telovadnico in dodatne prostore vrtca, moramo najprej prestaviti gasilski dom. Projektno dokumentacijo zanjžv pripra-vljamo.Kersmo v Naturi 200°). stavbe na primer ne smemo ogrevati s sončno energijo, saj na streho ne sme mo name stiti fotovoltaičnih modulov. Dovoljeno je ogrevanje s kurilnim oljem, kar je veliko slabše. Tik pred izbruhom koronavirusa smo se s potencialnim investitorjem dogovarjali za dom upokojencev. Vendar je investitorja težko pridobiti, če mu za gradnjo na zemljišču v občini ne moremo omogočiti gradbenega dovoljenja. Tako izgubljamo priložnost za delovna mesta in tudi možnost, da bi bili naši ljudje na jesen življenja v bližini svojega doma. Razumem, da želijo investitorji stanovanja graditi v večjih središčih. A naša občina je le 20 kilometrov oddaljena od dolenjske avtoceste. Res je, da smo na repu, kamorkoli se obrneš, a življenje je pri nas prijetno. Ce bi investitorji to dojeli, bi verjetno lahko hitro prodali morebitne novogradnje. Kako daleč so načrti za omenjeno telovadnico in vrtec? Nov gasilski dom želimo zgraditi do konca prihodnjega leta, starega nameravamo porušiti. Na mestu starega gasilskega doma bomo pridobili prostor za nov vrtec in telovadnico. V novem vrtcu bi bili pod streho vsi trije oddelki, ki so zdaj v šoli in v zdravstveni postaji. Končujemo pripravo projektne dokumentacije, začeli bomo pridobivati gradbeno dovoljenje. (Gre za drape naložbe,za katere bomo denar težko zagotovili le iz obainske-ga proračuna. Ce si država še želi življenje na podeželju, računam ne njeno p omoč. Zlo spodbujanje iurizma ste pred časom uredili hostel. Kako naprej? Hostel je majhna kaplja v morje vsega našega turističnega potenciala. Od njega lahko imajo nekaj turistični ponudniki, pomembna je tudi turistična taksa, ki jo prejema občina. Država svoj delež to-kse večinoma olaaa v več|a srediPča. Iz slednjih se kapital ne širi, ampak se tam kopiči. Kljub temu večia središča potrebujejo manjše občine, kot je naša, saj se gostje radi odpravijo naokrog. Sodelujemo z vsemi turističnimi sredirči, ki želijo sodelovati z nami. Ven-darPmam včasih občurek, da smo le privesek nekim zgodbam, pri uromociji pa izvisi-mo. "Fi naši občini nastanitve sicer ponujajo iudi zasebniki, a prenočišč ekuoaj ni dovo)j, dir bi lahko pri nas prespala izletniki, ki bi prišli k nam z enim avtobusom. Če bi ime)i vsaj stč aii dvesto nočitvenih zmogljivosti, bi na svoj račun bolj prišli pčnudniki hrane, vira, olja in drugih izdelkov. Pako bi lažje spodbujali tudi odpiranje novih delovnih mest. Občani vaje obmejno občine se občasno arejujo Vudi z nezakonitimi migranti. Je koronavirus razmere umiril alije to zatišje paed novo nevihto? V času največj e migrantske krize ur Slovenji je bil mejni prehod v naši občini določen loot ena od vstopnih točk.. Mi-grante zaznavamo še danes, vidimo smeti po gozdovih, slišimo prelete helikopteajev, s tem živimo, čeprav. je moteče. Upam, da se bo to umirilo. Zelo velika omejitev je še vedno žičnata ograja na meji s Sotlo, ki je ne moremo uporabljati za ribolov ali turizem. Zaradi obmejne lege čutimo razvojne težave, kljub temu pa kakršnihkoli državnih spodbud nismo deležni. Za selitev rokave zavihali domačini Enota knjižnice v Bistrici ob So-tli ima nove prostore na podstrešju tamkajšnjega kulturnega doma. Domačini, ki so med drugim pridno pomagali pri selitvi gradiva, se veselijo nove pridobitve. Knjižnica namreč ni le prostor za izposojo gradiva, temveč eno pomembnih središč družabnega utripa v kraju. Bistriška knjižnica je od začetka delovanja pomemben prostor medgenera-cijskega druženja. Kot pravi tamkajšnja knjižničarka Irena Černelč, so domačini to ustanovo kot nekakšno dnevno sobo dojemali že v 60. letih prejšnjega stoletja. »Takrat je bil v knjižnici eden prvih televizorjev v občini. Občani so tam na primer leta 1964 spremljali olimpijske igre v Tokiu. Številni ljudje so se nagnetli v eno sobico in športno tekmovanje spremljali na televizijskem zaslonu. Denar zanj so zbrali z izkupičkom novoletne zabave.« Pri selitvi v nove prostore so rokave zavihali številni domačini. Pri prenosu polic in knjig so pomagali tako posamezniki kot najrazličnejša društva, za kar je Cernelčeva zelo hvaležna. Dodaja, da so novi, večji prostori res ogromna prireditev. »Lahko bomo zadihali. Prirejali bomo ustvarjalne delavnice in številne druge različne dogodke.« Po novem tudi z dvigalom So Bistričani pridni bralci? Glede na to, da gre za majhno vaško knjižnico, je obisk zelo dober, ocenjuje Cernelčeva. In dodaja, da je struktura obiskovalcev podobna tisti na državni ravni. Veliko je staršev, ki pripeljejo majhne otroke. Nato zanimanje za knjižnico nekoliko upade. Srednješolci si strokovno gradivo verjetno raje sposojajo v šolskih knjižnicah, kjer ga je na voljo več. Ko se starševska vloga nekoliko umakne, srednja generacija ponovno začne zahajati med knjižne police. Irena Černelč je zadovoljna, da bralci posegajo po raznovrstnem gradivu. Knjižniea jet doslej delovala nadstropje nižje, a je bilo do prostorov vseeno treba premagati nekuj stopnic. To je težave povzročalo predvsem starejšim, pi sicer radi obiščejo to kulturno središče jn se tam udeležu) ejo različnih dej avnosti, kot so »kvačkarije« in podobno. Po novem je na podstrešje dostop s severne strani omogočen z dvigalom. Obiskovalci lahko v prostore pridejo še iz obstoječega stopnišča na južni strani stavbo. Enota sicer sodi pod okriljo Knjižnice Šmarje pri Jelšah1 Direktor tega javnega zavoda dr. Marko Samec je veeel, da bo domačinom v novih piostorih na vooo še več gradiea in se bodo lah ko udaležili še bolj pestrega dogajanja. Med drugim se bodo lahko družili tudi na dogodkih univerze za tretje življenjeko obdobje. Knjižnica vedno boljpostaja tudi prostor vseživljeojskega učenja. Po besedah Samca knjižnica novih prostorov ne bi dobila brez prizadevanj bistriškega žujpana Franja Debelaka in tamkajšnj« občinsko uprave. Je pa tudi direktor izpostavilvlogo prostovaljcev, ki so se zavzeli za selitev in urejanje knjig. »Bistrica ob Sotli je res majhna, a srčna skupnosi. Vsi ljude stopijo sku-pa) in delajo za dobro ose! kar se je še poaebej videlo pri tej pridobitvi.« TS Kdo sto obč in ski nagraje nc i? Ob čina Bistaiea ob Sotli bo letošnji občinski praznik obeležila vpetek, 26. junija. Najvišji vriznanje, plaketo občine, bo na slavnostni seji, ki se bč v tamkajšnjem kulturnem dnmu začela ob 1b uri, prejel Josip Hervat. PlaveFo si jč prislužjl z delom na področju kulturna dn-javoosü jn dejavnosti za starejše. Župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debčtak bo najnp-služnolšim o bčanom podehl pleketo« dve priznanji in denarne nagrado občine. Priznanje občine bosea prejela Matic Moškon za uspešno vodenje Športne^ društva B. strica ob Sotli in Mouaina Bostner za aktivno deto v tamkajšnjem gasilskem in športnem društvu. Špootni plezalec Mip Kunst bo prejel denarno nagrado 500 evrov. TS NA PRAZNIČNEM OBISKU 37 Črni ribez je najljubši sadež v družini Černelč. (Foto: David Černelč) Mnogi domačini iz Bistrice ob Sotli se razveselijo prvih jagod. (Foto: Vesna Zakonjšek) »Najbolj me je presenetila raznolikost, ki vlada v bistriških sadnih vrtovih in v sadovnjakih. Kozjanski park sicer velik poudarek namenja jablanam, vendar ljudje cenijo tudi številno drugo sadje, ki ga imajo na voljo od pomladi do jeseni. Mnogi so res težko izbrali svoj najljubši sadež, saj so se morali odločiti le za enega.« Krajinska arhitektka Vesna Zakonjšek, ki je zaposlena v Javnem zavodu Kozjanski park, se na delovnem mestu posveča oblikovanju in postavljanju razstav. V prostem času rada riše. Ukvarja se predvsem z risanjem drevesnih listov. (Foto: Osebni arhiv) Dediščina vrtov iz Bistrice ob Sotli Od drobnega sadeža do rajskega vrta Ljudje od nekdaj krotimo koščke narave, da bi ustvarili lasten paradiž. V Bistrici ob Sotli, ki v celoti leži v Kozjanskem parku, ljudje ob svojih hišah še zdaleč ne gojijo le jablan, po katerih je območje sicer najbolj znano. Pestrost vrtov predstavlja razstava Moj najljubši sadež, ki je na ogled v Galeriji Gabronka do konca junija. TINA STRMCNIK Sodelavka Kozjanskega parka, inženirka krajinske arhitekture Vesna Zakonjšek, se je med vrtove v Bistrici ob Sotli podala na pobudo Za-gorke Simić, ki se ukvarja z botanično ilustracijo. Tokrat je raziskovala sadne vrste kot del rastlinske dediščine tamkajšnjih vrtov, medtem ko se je pred leti ukvarjala z raziskovanjem najljubše rože. »V Kozjanskem parku zadnjih 20 let velik poudarek namenjamo jablanam. Bala sem se, da bodo domačini govorili le o jabolkih, vendar so bili moji strahovi odveč. Videla sem ogromno različnih vrst rastlin, pravo njihovo bogastvo.« Vrtovi so po njenih besedah bogati z jagodičjem - od črnega do rdečega ribeza, malin in jagod. V marsikaterem vrtu uspeva nešplja, rjavkast sadež, ki spominja na mešanico hru- ške in jabolka. To drevo, katerega trdi in kisli sadeži postanejo užitni šele, ko jih zmehča zmrzal, je nekoč pogosto raslo ob hišah. Danes ga tam srečamo le še redko. Ena od sodelujočih družin se je lani veselila bogatega pridelka kivija. Med priljubljenimi sadeži so še »pi-šečke« marelice, češnje in vinogradniške breskve. Spet drugi imajo posebej radi hruške in gojijo več vrst, od viljamovke, hruške pokec, kajzenbirnce, zimske hruške, junijske lepotice, poletne hruške maslenke do tepke. V bistriških vrtovih in sadovnjakih uspevajo josta, kutine, kosmulje, fige, kaki in še marsikaj. Težko je izbrati le en sadež Ker je naslov razstave Moj najljubši sadež, je Vesna Zakonjšek domačine seveda spraševala po najljubši vrsti. Vendar so ji gospodinje in gospodarji največkrat dejali, da imajo radi prav vse sadje. Tega spremljajo od zgodnjega poletja do pozne jeseni. »Govorila sem z gospo, ki je hvaležna, da lahko doma pridelano sadje ponudi svojim vnukom. V vrtu je marsikje prostor za gugalnico ali za druga otroška igrala. Ljudje vrtove uporabljajo za različne namene, marsikdo tam najde mir, nekakšno svojo oazo. Zgledno negovane vrtne površine pripovedujejo o veselju in skrbeh, ki jih imajo lastniki vrta. Iz vrtov ali sadovnjakov je ponekod tudi izjemen pogled na okoliško krajino s Svetimi gorami v ozadju.« Vsak ima svojo idejo o raju Ob raziskovanju vrtov je avtorica razstave razmišljala tudi o knjigi Angležinje Roni Jay z naslovom Vrtovi duha, v kateri pisateljica prav tako izpostavlja vprašanje, zakaj vrtovi tako močno privlačijo ljudi. Odgovarja, da vrt vsaki kulturi predstavlja enako, in sicer paradiž oziroma raj na zemlji. »Prav vsakdo je lahko lastnik malega košč- »Pišečke« marelice v vrtu družine Robek (Foto: Vesna Zakonjšek) ka raja, kjer živi. Ob branju knjige spoznamo, da vrtove v današnjem znanstvenem svetu morda potrebujemo še bolj, kot so jih potrebovali včasih,« je pojasnila sodelavka Kozjanskega parka. Dodala je, da za zadovoljstvo ob tem, ko ukrotimo delček narave, da bi ustvarili lasten raj, velikost površin ni pomembna. Tudi sama je med hišami v Bistrici ob Sotli videla vrtove na okenskih policah, a tudi večje, gospodarske vrtove ali sadovnjake. Ker smo različni, so različne tudi naše ideje o raju - tako naš vrt ni nikoli čisto takšen, kot je vrt kogarkoli drugega. Ob obiskovanju bistriških domov je krajinska arhitektka opazila, da imajo ljudje res radi rastline in se jim veliko posvečajo. Marsikje drevesa govorijo tudi zgodbe o nekih drugih, starih časih. »Jožica in Krešimir Špoljar sta na primer sadna drevesa posadila takoj, ko sta se preselila v Bistrico ob Sotli, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Drevesa ob hiši torej uspevajo že 50 let. Gospa Marica Debelak, ki ima krasen sadovnjak jabolk, je omenila tudi lesnato potoniko, ki na domačiji raste že več kot 150 let. Debelakovi so namreč svojo hišo in vrt kupili od prejšnjega lastnika in potonika je takrat že bila v vrtu. V vrtovih res lahko najdemo marsikaj zanimivega.« Od receptov do ilustracij Ko je Vesna Zakonjšek domačine vprašala, ali jih lahko obišče, se je najprej bala, kako bodo sprejeli njeno vdiranje v njihove vrtove, vendar so bili vsi zelo prijazni. Sprejeli so jo z odprtimi rokami in z veseljem poklepetali z njo. Med opazovanjem pestrosti rastlin si je izdelala zapiske, nato je pripravila opise vrtov. Snopič opisov je podarila vsem sodelujočim. Na razstavi s podobami in z opisi vrtov sodelujejo Katja Debelak, Mojcej Marucelj, Mihaela Požek, Zala Knezič, Irena Černelč, Anja Lesjak, Mojca Lupšina, Mirica Miklič, Simona Lipej, Teja in Jana Tavčer, Marica Robek, Janja in Milena Kunej, Jožica in Krešimir Špoljar, Simona Bratuša, Marica Debelak, Milena Romih, Gašper Rainer, Damjana Fendre, Rado Romih, Darja Kramer in Zagorka Simić. Sladkanje z jagodami in s češnjami (Foto: Mojcej Marucelj) Obiskovalci razstave lahko v Galeriji Gabronka, ki deluje v sklopu bistriškega hostla, uživajo v pisani paleti barv, ki jih odsevajo fotografije sadežev. Nekaj jih je posnela avtorica razstave, nekaj so jih prispevali domačini in na njih ujeli tudi svoje otroke ali vnuke. Zagorka Simić je prispevala ilustracije različnih vrst sadja. Na ogled so še dela ljubiteljskega slikarja Rada Romiha. Slednji je podobe sadja zajel z oljem na platno. Skomine budi tudi nekaj receptov za sladice iz malin in češenj, ki sta jih prispevali dve gospodinji. Znan aforist Tonči Babič je prispeval literarni in humorni pogled na sadeže. Vesna Zakonjšek s pripravo razstave o dediščini vrtov sicer še ni rekla zadnje besede. Kot je dejala, k raziskovanju kličejo tudi zelenjava in zelišča. 38 REPORTAŽA Zmagovalec ene od tekem za slovenski pokal med kajakaši Martin Srabotnik Prijetno je presenetil Lan Tominc. V popolnosti uspel tudi Kajakaški dan s tremi tekmami v Celju Osvojili svojo Špico - dvojna domača kajakaška zmaga Šef Špice Dušan Konda je napovedoval svetovni pokal v malem in to se je tudi zgodilo. Priznan hrvaški kajakaš je, ko je bilo vsega konec, rekel: »Tega ni nihče sposoben. No, razen Dušana Konde!« V celotni soboti se je zvrstilo ogromno kajakašic in kajaka-šev v različnih starostnih kategorijah in disciplinah, natančno 339 iz Slovenije, s Hrvaške, iz Avstrije, z Madžarske in Japonske. DEAN SUSTER Gostitelji so ocenili, da je šlo za veliko organizacijsko zmago in pravi podvig v po-koronavirusnem času. Najprej so slalom vozili najmlajši tekmovalci, nato so se pomerili člani, višek prireditve je bilo državno prvenstvo v spustu (šprint). Toda! Čeprav je sla-lomska tekma štela zgolj za slovenski pokal (bila je druga od šestih), je pritegnila največ pozornosti. Šlo je za prestiž, ki ogromno šteje. Po Simonu Brusu - Celjan ne tekmuje več - je dvakratni zmagovalec na Špici proti Petru Kauzerju postal še Martin Srabotnik. A tokrat sploh ni bilo napeto, veliki šampion iz Zasavja je pristal na šestem mestu, domače občinstvo je dodatno razveselil še Lan Tominc, ki je s senzacionalno uvrstitvijo na drugo mesto poskrbel za dvojno domačo zmago. Poleti bo hribolazec Martin Srabotnik ostaja kandidat za nastop na Zadnje ogrevanje pred mrakom Pri silovitem »zaviranju« je zadnji del Kauzerjevega čolna zadel ob skalo. Temu dogodku je najboljši slovenski kajakaš vseh časov pripisoval razlog za hud poraz. olimpijskih igrah, vsaka »interna« zmaga mu dviguje samozavest: »Proga je zahtevala napadalen pristop. Bili smo zelo blizu količkom, a je bilo zabavno. Občinstvo je bilo odlično, tako kot vedno. Prijetno je bilo tekmovati doma. Na zadnjih treningih sem opazil, da je Lan zelo hiter. Kljub temu me je presenetil tako kot ostale, kajti trening in tekma sta dve različni zgodbi.« Na tacenski tekmi je Martin zaostal le za Kauzerjem. »Konec tedna bomo tekmovali v Kobaridu, čez mesec v Solkanu. Čeprav se bo treba pripraviti na izbirne tekme za septembrsko evropsko prvenstvo, si bom v naslednjem mesecu privoščil nekaj oddiha, najbrž v hribih,« je povedal Martin, ki je prisilil Kauzerja v nenavadno stvar. Olimpijski podprvak ter večkratni svetovni in evropski prvak je dva dni pred tekmo treniral na Špici. A ta mu ni usojena. Simon in Martin je (še) nista izpustila iz rok. Zala Zanoškar Takoj vse od sebe KKK Nivo Celje se lahko pohvali tudi z visokimi uvrstitvami v mlajših kategorijah. Med cicibani je bil Maks Kuralt drugi, Črt Korenjak tretji. Tadej Tilinger je zmagal pri mlajših dečkih, drugi je bil Nino Pfeifer. Lan Tominc se je izkazal tudi v spustu, saj je zmagal v mladinski konkurenci. Bil je član ekipe (še Jan Ločnikar in Aljaž Marolt), ki je zmagala na moštveni tekmi. O slalomu je povedal: »Ko sem pred svojim kvalifikacijskim štartom opazoval druge, so se mi zdeli zelo hitri. Zato sem dal vse od sebe. To mi je prineslo zmago v kvalifikacijah. V finalu sem skušal vse skupaj zgolj ponoviti. In to mi je uspelo. Res je, progo zelo dobro poznamo, saj na njej treniramo pozimi in spomladi. Pred tekmo so sčistili strugo, tako da ni bilo skal v protitočnih vrat-cih.« Tudi Tominca čakajo izbirne tekme, na vsak način želi odpotovati na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo oktobra v Krakovu. Med člani je bil tretji Tine Kancler, četrti Žan Jakše, peti Vid Kuder Marušič in šesti Peter Kauzer. Pri ženskah je domačinka Zala Za-noškar zaostala zgolj za Evo Alino Hočevar. Foto: Andraž Purg - GrupA ZA ZDRAVJE 39 Nad bolečino z manualno medicino Hrbtenica vam bo hvaležna Manualna medicina je posebna tehnika zdravljenja, s katero zdravniki specialisti uspešno odpravljajo simptome sprememb hrbtenice, sklepov, mišic in vezivnega tkiva. Vzroki za spremembe so različni, prednjačijo predvsem prisiljena drža, preobremenjenost, obrabne spremembe in razvojne posebnosti. Po podatkih ortopedov in nevrologov naj bi zaradi bolečin v križu trpel vsak tretji Slovenec in zaradi bolečin v vratu vsaka tretja Slovenka. Definicija svetovne organizacije ortopedskih manualnih fizioterapevtov opisuje manualno terapijo kot specialno področje fizioterapije oziroma fizikalne terapije. Obravnava nevro-mišično-skele-tna obolenja in temelji na kliničnem razmišljanju ter pri tem uporablja specifične pristope, vključno z manualnimi tehnikami in s terapevtskimi vajami. SIMONA SOLINIC Zdravljenje s tehnikami manualne medicine Manualna medicina pomaga pri: bolečinah v hrbtenici (v vratnem, prsnem in ledvenem delu), bolečinah v rokah in nogah, občutkih mravljinčenja, otopelosti, nemoči, občutkih zakrčenosti in bolečinah v sklepih, hondrozi, osteohondrozi, spondilartrozi, spondilozi (obrabne spremembe), nepravilni ukrivljenosti hrbtenice (izravnana lordoza, kifoza, skolioza), reflektornem sindromu (cervikalgija, cervikobrahialgija, lumbalgija, lumboišialgija idr.), draženju vegetativnih ganglijev avtonomnega živčnega sistema, motnjah krvnega obtoka v hrbtenični arteriji, spondilolistezi I. in II. stopnje (zamik vretenca), protruziji, herniji diska, artrozi sklepov, napakah gibalnega stereotipa, stanjih po poškodbah, operativnih posegih, epikondilitisu, sindromu karpalnega kanala, skoliozi I. in II. stopnje, glavobolih, vrtoglavicah, nespečnosti, ►tinitusu (šumenje v ušesih), motnjah vida. Manualna medicina obsega zdravljenje v vseh treh predelih hrbtenice, vratnem, prsnem in ledvenem delu, ter zdravljenje težav, ki so s tem povezane. Najpogostejše težave danes predstavljajo bolečine v križu in vratnem delu, simptomi se kažejo tudi kot bolečine ali občutki mravljinčenja v nogah ali rokah. Toda težave s hrbtenico se ne odražajo zgolj z bolečinami v vratnem ali križnem predelu telesa. Treba je vedeti, da je hrbtenica z živci povezana s celotnim telesom. Najpogostejše bolezni, ki jih strokovnjaki s tehnikami manualne medicine zdravijo, so različne obrabne spremembe hrbtenice, ki so izražene do te mere, da povzročajo težave - na primer protruzijo, hernijo diska, reflektorne sindrome, kot so lumbalgija oziroma »heksen-šus« in različne oblike išijasa, tudi artrozo sklepov. Skupni imenovalec teh sprememb so bolečine v hrbtenici, mišicah, sklepih in okončinah. Pogost je tudi občutek zakrčenosti, mravljinčenja in nemoči. Kakšna je razlika? Mnogi se sprašujejo, kakšna je razlika med manualno medicino, manualno terapijo in kiropraktiko. Manualna medicina poleg terapevtskih tehnik (manualna terapija), ki so bolniku prilagojene individualno, obsega tudi razširjen klinični pregled, na podlagi katerega strokovnjak postavi diagnozo. Le ob pravilni diagnozi je namreč zdravljenje lahko popolnoma uspešno. Strokovnost specialistov manualne medicine se od manualnih terapevtov in kiropraktikov pomembno razlikuje, saj manualni terapevti in kiropraktiki praviloma niso zdravniki, zdravniška izobrazba je ključnega pomena v procesu zdravljenja, predvsem zagotavlja postavitev pravilne diagnoze ob prvem pregledu. Prav tako gre v primerjavi s kiropraktiko pri manualni medicini za t. i. mehkejše tehnike zdravljenja, ni »lomljenja«, o katerem pogosto slišimo, če nekdo obišče kiropraktika. Predvsem so tehnike manu-alne medicine bolj natančne, nabor prijemov je bistveno širši, napak pri zdravljenju ni. Specialisti manualne medicine morajo za razliko od ostalih po osnovni medicinski izobrazbi (dr. med.) opraviti še speciali- zacijo iz nevrologije, ortopedi-je ali fiziatrije, šele nato lahko opravijo specializacijo manualne medicine. Na tej podlagi je manualna medicina, če jo izvaja zdravnik, v Sloveniji tudi del uradnega zdravstva. Kako poteka P< zdravljenje? Zdravnik specialist ob prvem obisku bolnika pregleda njegovo zdravstveno dokumentacijo, opravi nevrološki pregled, pregled gibljivosti sklepov, mišic, tetiv, veznega tkiva z otipavanjem ter oceni držo in gibanje. Na podlagi diagnoze nato predlaga individualno zdravljenje, po potrebi predpiše dodatne preiskave. Predvsem za zdravljenje vratnega dela hrbtenice so obvezni dodatna diagnostika, rentgensko slikanje ali slikanje z magnetno resonanco, še preden bolnik začne terapije. Katere dodatne preiskave so potrebne, določi zdravnik. Veliko bolnikov občuti zmanjšanje bolečin že po prvi terapiji. Za odpravo najpogostejše težave - dolgotrajne bolečine v križu - zadošča v povprečju pet obiskov. Po zdravljenju je včasih treba še nekaj dni, da se pokaže učinek zdravljenja, nato je dobro nadaljevati opravljanje vaj za krepitev mišic in rednih kontrolnih pregledov. »Zelo pomembno je, da so terapevti obenem tudi zdravniki, saj je za uspešnost zdravljenja ključna postavitev natančne diagnoze. A to lahko postavi le zdravnik z ustrezno predhodno specializacijo. Gre za zelo posebno masažo, točkovno, kjer poskušam najti vzrok bolezni gibalnega sistema. Manualna medicina daje relativno hitre in vidne rezultate. Zdravimo večinoma funkcionalne težave,« pojasni Denis Kupa, dr. med., spec. kirurg. in specialist manualne medicine, ki na tem področju dela že več kot deset let. »Seveda ni mogoče vseh težav odpraviti z manualno medicino, vendar so tehnike zelo učinkovite in prinašajo hitre rezultate. Najbolj pogosta težava bolnikov je bolečina v križu. Sledijo bolečine v ostalih delih hrbtenice, ki se širijo v roke ali noge, ter glavoboli, vrtoglavice, mravljinčenje v različnih delih telesa. Uspešno zdravimo tudi otroško sko-liozo,« dodaja zdravnik. ir lil...... MXiY MANUALNA MEDICINA Učinkovito zdravljenje gibalnega sistema - že 30 let. Naročila in informacije: ' MO-GY Celje, Mariborska cesta 76, T: 040 866 456 Denis Kupa, dr. med., spec, kirurg, spec, manualne medicine i MO-GY Ljubljana, T: 0156125 21 Andrej Kotov, dr. med., spec, nevrolog, spec, manualne medicine ' MO-GY Maribor in Murska Sobota, T: 02 470 24 13 Denis Kupa, dr. med., spec, kirurg, spec, manualne medicine Sergej Fedorov, dr. med., spec, nevrolog, spec, manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec, nevrolog, spec, manualne medicine 1 MO-GY Nova Gorica in Izola, T: 05 300 23 77 Arkadij Januškevič, dr. med., spec, nevrolog, spec, manualne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec, nevrolog, spec, manualne medicine POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE NOVEGA TEDNIKA Brezplačna terapija ob prvem pregledu Ugodnost velja za naročila do 15.7.2020 v ordinaciji MO-GY Celje Redna cena terapije je 40 evrov. Brezplačna terapija se izvede po presoji zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Cena prvega pregleda je 40 evrov. Brezplačna številka (((«080 12 оз) www.mo-gy.si 40 NAMIG ZA IZLET Posestvo Brdo je razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena in za naravno vrednoto državnega pomena, zaradi vrstne in habitatne pestrosti pa tudi za gozd s posebnim namenom, ekološko pomembno območje in varovano območje Natura 2000. Očarljiv park in fotogenično lovišče na Posestvu Brdo Na sprehod ali ježo v najimenitnejši slovenski park Čeprav mnogi Brdo pri Kranju povezujejo z visokimi državnimi obiski in mestom političnih ter poslovnih srečanj na visoki ravni, lahko ta glavni protokolarni objekt naše države obiščemo tudi ostali obiskovalci. Prvi del Posestva Brdo, grajski park, ki se razprostira na 70 hektarjih površine, si lahko samostojno ogledamo za simbolično vstopnino dva evra. V drugi del, to je gozdnato lovišče na kar 430 hektarjih, lahko vstopimo v spremstvu revirskega lovca. To je tudi naravni rezervat za živali, saj v njem prebiva več kot dvesto košut, damjakov in jelenov. MARJETKA R. LESJAK Tisto poznopomladno dopoldne, ko sem obiskala Park Brdo, pred vstopom ni bilo gneče. Pričakala me je Maja Bertoncelj in naju z vozilom za golf popeljala po parku, ki je prava zakladnica kranjske aristokratske zgodovine. Začetki gradu Brdo so v 15. stoletju. V gradu so se skozi stoletja menjavale številne plemiške rodbine. Prva omemba podeželskega dvora je iz leta 1446, ko so bili lastniki vitezi, plemeniti Egkhi. Prevod besede »Egkh« pomeni »brdski« ali »z Brda«. Jurij Brdski je prvotni dvor prezidal v velik in dobro utrjen grad ter ga po svoji rodbini poimenoval kot Brdo. Kasneje sta bili lastnici gradu družini Schrattenbach in Gallenberg, leta 1753 je posest na dražbi kupil Michelangelo Zois, veletrgovec, lastnik »fužin« in eden najbogatejših podjetnikov na Kranjskem. Po njem je posest podedoval sin Žiga, izobraženec in me- cen. Z bratom Karlom, ki je bil botanik, sta na Brdu zasnovala prvi alpski botanični vrt in razkošen baročni park. Rodbina Zois je posest upravljala več kot 155 let. Za njo sta bila lastnika lesna trgovca in podjetnika Franc Dolenc in Stanko Heinrihar, šest let pred drugo svetovno vojno pa je bila tukaj jugoslovanska kraljeva družina Karađorđe-vić. Po drugi svetovni vojni je bilo Brdo nacionalizirano. Renesančni grad Brdo, ki so ga zadnji dve leti obnavljali, bo kmalu spet pripravljen za obiske na najvišji državni ravni. V gradu, ki velja za glavni protokolarni objekt Republike Slovenije, je velika knjižnica, v njej so med drugim Dalmatinova Biblija in Valvasorjeve grafike. Obiskovalci parka si lahko ogledajo impozanten vhod na posestvo Brdo, ki vodi po lipovem drevoredu, in se sprehodijo po veličastni poti do gradu. To je vhod, ki ga uporabljajo v državnem protokolu za prihod gostov na pomembne dogodke. Teh je bilo v času Slovenije kar nekaj. Med njimi so obiski britanske kraljice Elizabete II., papeža Janeza Pavla II., tam sta se sestala ameriški predsednik George W. Bush in ruski predsednik Vladimir Putin. Za slavnostne dogodke ali rekreacijo Na sprehodu po vzorno urejenem parku boste lahko spomladi občudovali rdeče obarvan kostanjev drevored in jeseni gabrov drevored v živo-rumenih odtenkih. Od junija do septembra vas bodo na prvem jezeru zapeljevali cvetoči lokvanji, na katerih biva nočni metuljček lokvanjček. Na vodni gladini kraljujejo labodi, ki so to pomlad dobili tudi naraščaj. Prvo jezero, ki se ponaša z otočkom, je nadvse priljubljeno mesto za poroke. Drugo jezero ima na sredi Račji otok, ki je prav tako bolj znan kraj poslovnih piknikov in praznovanj. V jezeru plava- jo ogromni krapi. Na celotnem posestvu je kar enajst jezer, ki so bila umetno narejena pred več stoletji, vendar sta le dve jezeri v območju parka. Ker za veliko plašnih živali park predstavlja naravno domovanje, domačim živalim vstop v park ni dovoljen. Prav zato je dodana vrednost tega parka, da na sprehodu na primer opazite veverico ali si po-bliže ogledate mlado labodjo družino. Otroci, ki bi razdalje po tako velikem parku težje zmogli, lahko uporabljajo ski-roje ali poganjalčke. Za hojo po parku boste potrebovali približno dve uri, lahko pa se po parku zapeljete tudi na bolj kraljevski način, s kočijo. Za gurmane priporočajo brd-sko piknik košarico, ob kateri dobite v uporabo tudi električni avtomobilček. Če ste vešči jezdenja, si boste lahko lovišče ogledali na hrbtu katerega od desetih lipicancev. Ob petem jezeru boste videli t. i. Drnovškovo brunarico. Nekdanji predsednik je zelo rad bival tam, prav tako še en nekdanji predsednik dr. Türk z ženo, ki si je ob brunarici uredila manjši vrt. Med sprehodom se lahko ustavite v Kavarni Zois in posladkate s katero od izjemno okusnih tortic ali z domačim sladoledom, ki nastaja izpod rok slaščičarskih mojstric v kuhinji Posestva Brdo. Tam kulinariko tudi sicer pod vodstvom chefa Grega Rozmana pišejo z veliko začetnico, o čemer z zadovoljstvom pripovedujejo udeleženci slavnostnih dogodkov na najvišji ravni in številni obiskovalci različnih srečanj v kongresnem centru. Med zadnjim celovitim popisom pred osmimi leti so na Posestvu Brdo popisali več kot tisoč rastlinskih in več kot tisoč petsto živalskih vrst. Prav zaradi tega bogastva izvajajo pedagoške programe za različne starostne skupine otrok in mladih. Ti ob vodenem sprehodu spoznavajo bogastvo narave in kulturno dediščino parka. Za mlade pripravljajo tudi naravoslovni dan v lovišču. Toda tudi brez vodenja boste na Posestvu Brdo brez dvoma našli svoj košček miru in se prepustili občudovanju bogastva narave ter rezultatom skrbnih rok tamkajšnjih pridnih strokovnjakov z različnih področij skrbi za park in živali. Foto: JGZ Brdo NAMIG ZA IZLET 41 Posestvo Brdo je izjemno priljubljeno mesto za fotografiranje. Medtem ko si posamezniki za fotografiranje družine ali poročnih motivov radi izberejo območje parka, se tuje snemalne ekipe po kadre odpravijo v lovišče. !■ I f - Mk. ji ■ / (im V- jL^ Čebelnjak, ki ga lahko občudujemo z varne razdalje, saj v njem bivajo čebele, je iz 70. let prejšnjega stoletja in je darilo podjetja Medex Titu. Takrat so I Med doživetji, ki jih ponujajo, je tudi košarica dobrot. Če se boste pustili bile na njem naslikane panjske končnice slovenskih slikarjev. Zdaj so resta-razvajati na ta način, se boste po parku lahko zapeljali z vozilom za golf in vrirane shranjene v paviljonu nasproti gradu, na čebelnjaku pa občudujemo sami izbrali prostor za piknik. Okusno vsebino košarice vam bodo pripravili nove poslikave. Te čebele so zaslužne za brdski med, iz katerega izdelujejo brdski kuharski mojstri. slaščice. (Foto: MRL) ze 42 75 LET NOVEGA TEDNIKA Hortikultura 80 - velika razstava cvetja v Celju Mesto ob Savinji v idilični cvetoči podobi V teh dneh, ko si je Celje spet nadelo imenitno, svežo cvetlično podobo v svojem središču, na mostovih in vpadnicah, se velja spomniti velike prireditve, ki je bila posvečena skrbi za lepši videz mesta - Hortikultura 80. Prireditev je s slavnostnim odprtjem vrhunec doživela v prvih poletnih dneh davnega leta 1980, priprave nanjo pa so trajale kar dve leti. ROBERT GORJANC V Sloveniji, ki je bila seveda takrat še del Jugoslavije, je Hortikulturo - največjo republiško prireditev na področju zelene ureditve mest in krajev - vsako leto gostil drug kraj. Pred Celjem je bilo leta 1979 gostitelj prireditve Mozirje, potem je zgornjesa-vinjski kraj, znan po svojem čudovitem parku, ključ prireditve Hortikultura predal Ce- lju. Tej pomembni manifestaciji zelenja in cvetja v mestu ob Savinji se tokrat posvečamo v zgodovinskem pregledu pisanja Novega tednika Pri projektu Hortikultura je šlo za celovito ureditev mest in krajev, ne le parkov, ampak tudi zelenic, ulic, skratka vseh delov mesta. Gostitelji so se organizacije prireditve lotili zelo zavzeto, tudi takratna mestna oblast ji je namenila veliko pozornost, a tudi precej denarja. Lepa urejenost mesta ali kraja v okviru projekta Hortikultura je pomenila pre- stiž, vsak gostitelj se je želel izkazati s svojimi zelenimi in cvetočimi dosežki. Pri doseganju tega cilja so poleg mestnih ustanov sodelovali tudi turistično in olepševalno društvo ter druge organizacije, skratka celo mesto je živelo. Hortikultura 80 je bila takrat vključena tudi v obeleževanje občinskega praznika, v tistih letih ga je Občina Celje praznovala 20. julija. Tudi sam se iz šolskih let živo spominjam, kako zelo se je Celje posvečalo temu projektu. Bolj ko se je bližalo slavnostno odprtje, bolj je bilo mesto cvetoče, zeleno in čisto. Da je bila to res pomembna prireditev, nenazadnje priča tudi to, da so se odprtja ude- ležili politični veljaki z republiške ravni in da je Celje takrat še bolj pritegnilo številne turistične obiskovalce iz vse Slovenije ter tudi širše. Seveda je poleg celotnega mesta pri urejenosti največ pridobil celjski mestni park. Imenitno urejene zelenice, cvetlični nasadi, drevesa in grmovnice so v času Horti-kulture 80 še posebej vabili v park, ki je v tistih vročih poletnih dneh že tako predstavljal pravo oazo osvežitve. Za to prireditev je v parku znamenito skulpturo postavil znan celjski akademski kipar Vasilije Ćetković, o čemer tudi pišemo v tokratnem jubilejnem pregledu. Hortikultura 80 je predstavljala eno najlepših obdobij v zgodovini celjskega mestnega parka, veliko pozornosti so ji namenili pisci diplomskih, raziskovalnih nalog, študij ... Verjamem, da lahko pomeni navdih za sedanjo občinsko oblast, ki ima ambiciozne načrte za ureditev mestnega parka (prenovo deloma tudi že izvaja), da bi mu spet nadela nekdanji najlepši sijaj. Veseli me tudi, če je moja domneva prava, da se je nekaj tistega vnetega hortikul-turnega duha iz osemdesetih let prebilo v današnji čas in da knežje mesto zdaj sledi tistemu idiličnemu obdobju s pomladansko »cvetlično intervencijo« celjske občine in podjetja Simbio. 75 LET NOVEGA TEDNIKA 43 HORTIKULTURA ZA VSE) HorUkuitura je akcij«, ki se jo udeležujejo vsi ljudje. Cilj te akcije je varstvo m urejevanje okolja. Vsi moramo pazili. da bo vse v najleplem redu. Ce kdo hoče odvreči papirček, ga moramo opozoriti, da mora odpadek odložiti v koi ia smeti. Ne smemo onesnaževati okolja, mendrali rut in Se sto drugih reči. 2etim si, da hi bilo te bolj zdravo in čisto okolje tudi druga tela, ne samo v letu Horti-kultura. MATEJ JANUS 3. b VSE JOKA Poglej, kako žalostno joka volk. Poglej, tudi osel joka. Ce belice ju kaj o... in tudi metuljčki in tudi muhe jokajo .. A mi gazimo gazimo... Vse smo pogazili! Sonet? je pričelo jokati NINA RU2IĆ 8. a HORTIKULTURA 80 MNOGO SE JESPREMENIIO Osrednji govornik bo Jelka Kraigherjeva V Celju potekajo zadnje priprave za izvedbo osrednjih hortikultumih prireditev Komunalen obljubljajo, da bodo predviden obseg del opravili do roka Najbrž bodo tudi celjski obrtniki vendarle izpolnili dogovor o ureditvi MeSkuvega studenca. Mestni park pa že kaže povsem novo lice. Četudi »o potemtakem glavne komunalne naloge že skoraj opravili, to je ureditev parka. Savinjskega nabrežja in Muzejskega trga. pa s tem že niso sklenjene pn prave na horti-kulturno prireditve Za slovesno odpiranje republiške bodo odprli v petek, 18 julija, bo sodelovalo več razstav-l jat cev iz Slovenije, ki bodo pokazali izredne hortikultur-ne dosežke Pravijo, da bo razstava več kot le paSa za oči. Končno jc organizatorjem uspelo, da bodo v parku tudi postavili skulpturo, delo akademskega kiparja Vasilije Ćetkovića. Po dolgem Času bo Celje bogatejSe za umetniško delo na javnem prostoru. Morda bo to le začetek načrtnega in neprekinjenega likovnega urejanja sosesk in javnih prostorov. Hortikultumo druStvo. ki organizira vrtnarsko-cvetlično cvetje. Nekateri udeleženci se bodo predstavili z vrtnarskim orodjem, z gnojili, z zaščitnimi sredstvi in z vsestransko literaturo. A to Se ni vse. Na razstavi bodo sodelovali Se gobarji, čebelarji, rejci malih živali, društvo ljubiteljev ptic, zveza hortik uit urnih organizacij Slo .-eruje in Druitvo vrtnarjev Slovenije. V dneh. ko koordinacijski odbor pregleduje izvajanje delovnih nalog pred razstavo, bi morali podobno storiti v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. NaSli pa so se celo nekateri, ki se na različnih se- 44 BRALCI POROCEVALCI Podžupan sprejel odlične učence velenjskih osnovnih šol Prejšnjo sredo smo v Domu kulture Velenje pripravili sprejem za 69 učencev velenjskih osnovnih šol, ki so med 3. in 9. razredom dosegli učni uspeh s povprečno oceno 4,5 do 5. Ta izjemen uspeh je doseglo 21,66 odstotka letošnjih devetošolcev. Odlične osnovnošolce, starše in ravnatelje je nagovoril podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol in jim čestital ob izjemnem uspe- hu ter zaželel tudi v prihodnje še veliko uspehov. Kulturni program sta pripravila učenca Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Mia Koper in Nace Apšner, ki sta prav tako odlična devetošolca. Gre za posebno generacijo devetošolcev, ki se je v letošnjem šolskem letu zaradi pandemije koronaviru-sne bolezni spopadla z izobraževanjem na daljavo in žal tudi ni imela priložnosti za svečano valeto. V petek so v Domu kulture Velenje sprejeli še 33 odličnih dijakov Šolskega centra Velenje. AF Foto: Roman Bor 25 glasbenih let Družinskega tria Pogladič Mlajša generacija jih mogoče ne pozna toliko kot srednja ali malo starejša, in sicer zaradi njihovega glasbenega stila, ki ni enak sedanji glasbeni narodno-zabavni modi. Orali so po lastni glasbeni poti, zgledovali so se po glasbenih velikanih, a vendar so ostali na svojem glasbenem terenu. Družinski trio Pogladič sestavljajo oče Franc, sin Milan ter hči Mojca Pogladič. Prihajajo iz Vojnika. Lahko se pohvalijo, da v tem družinskem sestavu nastopajo že od leta 1995. Začelo se je na domačem praznovanju junija 1995, ko so zaigrali za zabavo. Oče Franc in sin Milan sta kot duo delovala že od leta 1989 na porokah, praznovanjih ... Oče Franc Pogladič je glasbeni samouk in je igral kot ljudski godec, pozneje v raznih svojih sestavih vse od leta 1970. Prvi pravi nastop tria Pogladič je bil v avstrijskem Wolfsbergu leta 1995, kjer je igral na tamkajšnjem letalskem mitingu. Pot jih je kmalu vodila po raznih zabavah, porokah in tudi večjih prireditvah ter veselicah. Ker se ni bilo mogoče kar tako predstaviti na televiziji, so se prijavili na festival Vurberk leta 1996, kjer so nastopili z dvema lastnima skladbama. Za skladbo Obletnica poroke, ki so jo posneli v studiu RTV Maribor, so bili razglašeni za debitante festivala. Z nastopi na festivalih so se jim odprla tudi vrata v svet radijskih in TV-medijev. Odpirale so se možnosti igranja doma in po Evropi. Slovenci po svetu so hitro izvedeli za trio in njegovi člani so kmalu odpotovali na prave glasbene turneje v Ameriko, kjer so gostovali kar štirikrat. Pot jih je vodila še v Avstralijo, kjer so imeli tri dolge glasbene turneje, trajale so tudi po več tednov, najdaljša je bila turneja, ki je trajala cela dva meseca. Obiski v dvoranah so bili vedno številni, mnogi avstralski Slovenci so jih pričakali v narodni noši in z nageljni za dobrodošlico. Od začetka so pripravljali lastne skladbe in aranžmaje ter snemali skladbe v studi-jih. Posneli so tri kasete ter štiri zgoščenke z več kot 70 lastnimi melodijami ter nekaj videospotov. Nekaj se jih je kar dobro prijelo med gledalci in poslušalci (Vesela mamica, Praznični šopek, Pod Konjiško goro, Ples za vse, Abraham, Po vsej Sloveniji ...), še vedno so tudi med nedeljskimi čestitkami. 20. obletnico so praznovali v Vitanju, kjer jih je razveselila množica ljudi iz cele Slovenije. Občina Vojnik in predsednik Borut Pahor sta jim ob tem podelila posebno priznanje na področju kulture. Letos zaradi koronačasa praznovanja 25-letnice žal ne bo. Zadnja leta so še posebej ponosni na tretji rod družine, to so otroci oziroma vnuki, s katerimi so posneli dve melodiji (Zimski čas, Predraga slavljenca). S tema melodijama so se predstavili v TV--oddaji Slovenski pozdrav ter na regionalnih postajah. »Ponosni smo na našo 25. obletnico, saj smo z glasbo povezali veliko ljudi, prenesli smo jim ogromno dobre in pozitivne volje, prebedenih je bilo na tisoče noči, ampak vse to smo z lahkoto prenesli, saj je pri nas ljubezen do glasbe doma. Pravijo, da kdor poje, slabo ne misli - tega pregovora se radi držimo,« pravijo ob jubileju člani tria. NT Celo življenje skupaj na kmetiji Drugo junijsko sobota sta 76-letni Ferdinand Ka-sesnik in 78-letna Pavlina iz Dobriča praznovala 50 let skupnega življenja, zlato poroko. Cerkveni obred je bil v župnijski cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polzela, opravil ga je župnik iz Prebolda Damjan Ratajc. Civilni obred je bil v dvorani kulturnega doma, opravil ga je župan Občine Polzela Jože Kužnik. Zakonca Kasesnik izhajata iz kmečkih družin iz Dobriča v Andražu nad Polzelo. Ferdinand je Pavlino spoznal kar na sosednji kmetiji. Kmalu sta se poročila in delo nadaljevala na srednje veliki kmetiji. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke, zdaj imata že 13 vnukov. Na kmetiji, kjer se ukvarjajo z živinorejo, je ostala en od hčerk z družino, ki nadaljuje delo svojih staršev. Na jesen življenja Pavlina še rada pomaga »ta mladim« v hlevu in kuhinji, Ferdinand pa ima rad obiske, gleda televizijo in posluša radio. Zlato poročno slavje je bilo v dvorani kulturnega doma v Andražu nad Polzelo, udeležilo se ga je več kot petdeset svatov. TT BRALCI POROČEVALCI / PISMA BRALCEV 45 /— ■ ■ V ■ V ■ I V v Sprejem najuspešnejših ucencev pri županu V Občini Štore vsako leto ob koncu šolskega leta organiziramo sprejem za najuspešnejše učence Osnovne šole Štore, ki dosežejo odlične dosežke na področju znanja in so dejavni ter uspešni na mnogih drugih področjih - na različnih šolskih tekmovanjih in na športnem, glasbenem ali katerem drugem področju - ali so dobitniki najvišjih priznanj na različnih državnih tekmovanjih. Zato si vsekakor zaslužijo vso našo pozornost in iskrene čestitke. Zupan Miran Jurkošek je v ponedeljek, 15. junija, v sejni sobi Občine Štore z veseljem sprejel učence ter jim čestital za dosežke. Ob tej priložnosti jim je čestital za vse, kar so dosegli, in jim zaželel, da bodo tudi naprej tako uspešni, učenci pa so županu zaupali svoje cilje. Za dosežene uspehe jim je podelil praktična darila. Najuspešnejši so bili Jan Breznik, Eva Goter, Alen Hodžič, Lara Kerznar, Marcel Kroflič, Rožle Mulej in Hana Resnik. Zahvalil se je tudi ravnateljici Mojci Rož-man in razrednikoma, saj šola predstavlja pomembno vez med lokalno skupnostjo in šolo. Dobro sodelovanje je ključnega pomena za zagotavljanje ustvarjalnega okolja ter uspešnega delovanja in izobraževanja v občini. NENA KOPINŠEK Knjiga, rokovnik in obCinska znaCka V sejni sobi občinske uprave občine Šmartno ob Paki je župan Janko Kopušar sredi minulega tedna priredil sprejem za odlične devetošolce. Letos jih je na sprejemu gostil kar dvanajst, od teh jih je bilo osem odličnih v vseh devetih letih. Na sprejemu so se učencem pridružili še razredničarki in ravnatelj. Župan jim je čestital za lep uspeh, ki so ga dosegli v času osnovnošolskega izobraževanja, in jim predal knjigo, rokovnik ter občinsko značko. LKK, foto: Občina Šmartno ob Paki Janko Kopušar v družbi najuspešnejših učencev, ki so z odliko zaključili devetletno izobraževanje. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Zdraviliški park Laško V Novem Tedniku je Mar-jetka R. Lesjak 11. junija 2020 objavila zapis o zanimivi in impresivni zgodovini zdraviliškega parka v času med 1857 do prve svetovne vojne, vse vezano na takrat na novo odprto železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Danes je vse drugače. Park je doživel različne preobrazbe. Čas po vojni nam je bližje, še bolj današnja podoba. Predvsem me je že pred leti prijetno presenetila (pred letom 1995) ocena svetovno znane strokovnjakinje za parke Jelene de Belder Kovačič, da je to najlepši gozdni park v Sloveniji. Ne vem, ali še zasluži to »titulo«. Strokovnjakinja je že umrla in bi moral oceno podati kdo drug. Park se nekako še drži. Tega ne pišem z namenom polemike, kot je danes moderno, temveč z iskreno željo po razmisleku o njegovi osveženi umestitvi, namenjeni vsem Laščanom, obiskovalcem mesta, uporabnikom storitev v zdravilišču in obeh hotelih. Kaj imam v mislih? Povezavo parka in starega mestnega jedra z brvjo čez Savinjo izključno za pešce in sprehajalce. Žal nisem lastnik, kot sta bila dr. Stein ali Theodor Gunkel, ki bi to, če bi živela še danes, vsekakor storila v sklopu oživitve starega mestnega jedra. Potem bi bil naslov Zdraviliški (laški) park včeraj danes, jutri. Predvsem jutri! Marjan Zavšek, Laško Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Špinačne jagode ali jagodna špinača? Morda bi za kosilo najprej špinačo in potem jagodno sladico ... Nič neobičajnega. Nenavadno pa je, če tako špinačo kot jagode oberemo z iste rastline. Dragica Kerec iz Šmarja pri Jelšah ima v svoji bogati botanični zbirki med drugim tudi špinačne jagode. Ali jagodno špinačo. Rastlina je ime dobila po rdečih plodovih, ki po videzu spominjajo na maline, po okusu pa na jagode. Morda boste sklenili, da ste jedli že slajše, a bogastvo vitaminov in mineralov v plodovih je kljub temu vredno svojega poklo-na. Rastlino sejemo v marcu in aprilu, liste pobiramo v juniju in avgustu. V preostalih mesecih dobro uspeva radovednost obiskovalcev, kakšne so te špinačne jagode ... NT 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca Muha je res nemogoča. V stanovanje pride skozi dvocentimetrsko luknjo, ven pa je ne moreš spraviti skozi dvometrska vrata. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Edini pravi ljubimec Ni motor Policist ustavi blondinko in reče: »Ugasni motor.« Ona: »To ni motor, to je golf.« Premalo »Janezek, vsak dan dobiš deset evrov, če boš vsaj dve uri vadil klavir.« »To je premalo, mama. Sosedje so se že povezali in mi ponujajo petnajst evrov na dan, če ne igram.« Barva Micka je hotela za valentinovo presenetiti Janeza in je šla kupit kravato. Prodajalka jo vpraša: »Kako vam lahko pomagam?« »Rada bi kupila kravato za moža, pa ne vem, katero barvo bi izbrala, da bi bolj poudarila njegove rjave oči.« Prodajalka se nasmeji: »Katerokoli barvo boste izbrali, vsaka mu bo poudarila oči, če boste kravato dobro zategnili.« Besede Učiteljica pravi: »Danes se učimo besede na p. Ali kdo zna kakšno?« Janezek dvigne roko. Učiteljica: »Ne, ti se nič ne javljaj. Še vedno čakam, da pridejo na pogovor tvoji starši zaradi besede na črko k.« Šalo nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Nebesa in pekel Hčerka neke verne družine pride domov in reče mami: »Veš, mama, Štefan me hoče zasnubiti, pa on ne verjame v nebesa in pekel.« Mama: »Kar naj te zasnubi, ti mu boš dokazala, da obstajajo nebesa, jaz pa, da obstaja pekel.« Tri najbolj nevarne situacije: poplava, potres in mama, ki šteje do 3! Žal vam sporočamo, da za vse morebitne nočitve na policijskih postajah ne bo mogoče izkoristiti vaučerjev. 28. junija bo vstopil vaš vladar Mars v vaše znamenje, po katerem bo potoval skoraj sedem mesecev. Njegova moč delovanja bo dvojna! Bistveno je, da imate izdelano strategijo in postavljene čim bolj praktične cilje! Svoje ideale boste gradili na prepričanjih, ki so se vam oblikovala v preteklosti. Pri tem se vam lahko oblikuje svojstven filozofski nazor, ki lahko nekatere preseneti. 3\k Lev V nedeljo bo prvi lunin krajec v vašem znaku, kar bo od vas terjalo nekoliko več prilagajanja. Zaradi vaše prirojene prijaznosti vam bodo odprta marsikatera vrata in vsekakor ni bojazni, da tedna ne bi preživeli kvalitetno. Veliko misli se bo vrtelo okoli denarja, morda boste razmišljali o najetju posojila. To vam odločno odsvetujem. Finančne zaplete morate reševati drugače. škorpijon V četrtek se bo vaša vladarica Venera obrnila v direktno smer, kar predstavlja sprostitev nekaterih blokiranih zadev. Situacija se bo razrešila, samo malce potrpljenja potrebujete. Treba se bo zanesti nase, šele potem glejte na druge. Nekdo komaj čaka, da naredite napako, vendar je tokrat ne boste storili. Kljub temu velja previdnost zaradi retrogradnega Merkurja. Dvojčka Želja po uveljavitvi je odlična motivacija, da delate pridno in vztrajno, vendar samo to ni dovolj. Na pomoč boste morali poklicati vso svojo iznajdljivost in smisel za komunikacijo. Še dobro, da je vaš vladar Merkur, ki slovi kot mojster komunikacije. Vendar pozor, zaradi njegovega trenutnega retrogradnega gibanja je treba biti dvojno previden v delovanju in v komunikaciji! Direktna Venera v vašem znaku vas bo vidno polepšala. Rak V torek in sredo boste občutili izredno močne energije. Ukvarjali se boste s svojimi čustvi in analizirali vsako malenkost posebej. Želeli boste prebiti blokado, ki se lahko pojavi precej nepričakovano. V teh dneh bo živahno tudi sicer. Krepko boste morali pljuniti v roke na poslovnem področju, kjer vas čaka precej naporno obdobje. Fizično delo vas bo sprostilo, zato bodite čim bolj aktivni. Strel ec Direktna Venera v nasprotnem znamenju vam bo priše-petavala, da je čas, ko ste bili pripravljeni na popravni izpit, minil. Kar ste dosegli, je uspeh, zato naj vas ne mučijo dvomi o pravilnosti vaših preteklih odločitev. V nekem prijateljskem odnosu vas bo vedno bolj motilo kar nekaj konkretnih stvari. Težko boste vztrajali pri starem. Zadnji čas je, da poveste tisto, kar vam ni všeč. Kozorog Sonce, ki potuje po vašem znaku, vam bo dajalo iz dneva v dan več vitalne energije, zato bosta počutje in razpoloženje temu primerna. Merkur s svojo retrogradnostjo v vašem znaku prinaša nekaj zastojev, na katere se ni računalo. Preplavljal vas bo občutek slabe vesti, saj boste težko dali od sebe tisto, kar ste obljubljali. Ne jezite se zaradi zamude, na koncu bo vse dobro. Merkur potuje po vam nasprotnem znaku, za nameček je še retrograden. Vsekakor se bodo pred vas postavljala odprta vprašanja in dileme, kako ravnati v prihodnosti. Nekaj ste že razčistili, kar je obetavno za začetek! Nase se vedno lahko zanesete, vendar vam svetujem, da tokrat prisluhnete tudi drugim. Nasveti, ki jih boste dobili, so lahko več kot odlični in zelo uporabni. Vodnar Mnogo stvari se vam bo ple-tlo v glavi in z razmišljanjem se boste vračali daleč v preteklost. Sočasno se boste zavedali, da je treba delati in živeti v sedanjosti za prihodnost. Spremembe, ki so nujne za napredek, so že v teku. Ker se vam čustveno veliko dogaja in ne veste ne kod in ne kam, boste zaskrbljeni. Razplet bo za vas ugoden, zato so vaše skrbi popolnoma odveč. Devica Od četrtka pa vse do sobotnega večera bo Luna potovala po vašem znaku. Pridni in delovni boste. Stopnja vaše ambicioznosti se bo še dvigovala. Pri vsem skupaj vas sicer čaka nekaj preizkušenj zaradi retrogradnega gibanja vašega vladarja Merkurja, vendar vas te ne bodo našle nepripravljene. Dobro se boste odrezali tako na delovnem kot na zasebnem področju. Saturn še vedno potuje po vašem znamenju in vas na nek način prisiljuje v dolgoročno ureditev nekaterih situacij in zadev, ki vas že dlje časa motijo. Druženje z ljudmi, s katerimi vas vežejo skupni interesi, vam bo v tem času v veliko veselje. Če želite osvajati nova znanja, izkoristite ugoden vpliv zvezd, uspevalo vam bo. Direktna Venera v dvojčkih je odlična podpora. Ribi Vaš vladar Neptun je pred dnevi pričel retrogradno potovanje po vašem znaku. Ponovno bo treba proučiti pretekle odločitve, morebiti se izkaže, da je kakšna potrebna popravka. Na čustvenem področju se kažeta stabilnost in zadovoljstvo. Sicer vas tokrat ne čaka kakšno posebno presenečenje. Nedokončane projekte boste dokončali lažje, kot menite. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka RIŽAM E GLAVNO S MESTO UGAM E JORDANIJE 14 PREBIVALEC ALBIONA SOL, PRIDOBLJENA V SOLINAH CITROENOV AVTO PREŠEREN: SONETJE ... JE PRISTANIŠČE V JEMNU EGIPČANSKI BOG ZNAČILNOST ŽELVE AVTOMOBILSKA OZNAKA ERITREJE Povsod z vami ORGAN HOBOTNICE ZA LOVLJENJE DELO, OPRAVILO PRIPRAVA ZA KAJENJE MESTO NA CRESU RISANA ZGODBA Z BESEDILOM ODDELEK, KI SKRBI ZA INVENTAR OTOČJE V INDIJSKEM OCEANU 18 MANJŠALNI-CA OD TAT STROK. ZA MORALNA VPRAŠANJA ... LESTVICA PRILJUBLJENOSTI 12 ČASTITLJIV MOŽ (EKSPR.) VREDNOSTNI KDOR JE S PAPIR KOM POROK- ZAKAJ SNOV (KNJIŽ.) 15 IZGLED, IMIDŽ ŠVEDSKA IGRALKA (BRITT) ... KOŽO SMO VSI KRVAVI REKLAMNI, NAGROBNI, SVETLOBNI KRAJ V HALOZAH NASILNO RAVNANJE (EKSPR.) MILUTIN IVKOVIĆ 20 PAUL VALERY POLOŽAJ OROŽJA PRI SABLJANJU GEOMETRIJSKI, FILMSKI KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI ODLOMEK, NAMENSKO PREPISAN IZ TEKSTA NAZIV FRANCA RODETA POTENCIAL-aleksanderI NOST VALIČ PEVEC POPEVK LAHEK KOT . OBŠIRNO POROČILO NORDIJSKA SMUČARSKA DISCIPLINA 19 OBESEK (STAR.) ZASTOPNICA PODJETJA PRI SKLEPANJU KUPČIJ GRMIČASTA RASTLINA Z RDEČIMI CVETI STISNIL JE REP MED ... BABICA (PRIM.) 10 KOŠARKA-RICA OBLAK OSEBNI ZAIMEK ZAGON (APARATA) ROK BIVALIŠČE GOLOB ČEBEL ZUNANJA PODOBA (POG.) VULKAN NA HAVAJIH: MAUNA ... PREBIVALKA RUSIJE INFEKCIJSKA BOLEZEN RAZSEŽEN (GOZD) 13 SKUPINA PTIC V LETU DERIVAT AMONJAKA ZUN. DEL OKROGLEGA PREDMETA ZELO VELIK 17 REKA V MARIBORU ... KOT ŽAFRAN ŠVEDSKA IGRALKA (LENA) KAR MAČKA RODI, TO ... LOVI LOS ANGELES BRANKO ŠTURBEJ LUTECJ AMERIŠKI JEZIKOSLOVEC-CHOMSKY AVTOMOBILSKA OZNAKA KARLOVCA STVARNEŽ ITALIJANSKI KMETIJSKO PEVEC OPRAVILO KIPARSKO DELO DRŽAVA, KI JI VLADA SULTAN VRH (STAR.) PEVKA HORVAT 16 SUDOKU 419 2 9 2 1 3 3 6 1 4 5 1 4 2 4 7 6 2 9 8 5 6 9 1 3 5 6 5 SUDOKU 110 3 7 9 8 9 4 5 2 4 7 5 3 4 7 7 9 5 8 6 9 1 2 5 5 4 8 2 3 REŠITEV SUDOKU 418 REŠITEV SUDOKU 109 3 2 4 7 5 1 8 6 9 5 7 8 6 9 4 1 3 2 в 1 9 2 3 8 7 5 4 1 5 3 9 2 6 4 7 8 7 9 6 8 4 3 5 2 1 4 8 2 5 1 7 3 9 6 2 6 7 1 8 5 9 4 3 9 4 1 3 7 2 6 8 5 8 3 5 4 6 9 2 1 7 6 2 4 3 7 9 8 5 1 1 8 5 4 2 6 9 3 7 7 3 9 1 8 5 4 6 2 8 9 6 5 1 3 2 7 4 4 7 1 2 6 8 5 9 3 3 5 2 9 4 7 1 8 6 2 6 8 7 9 4 3 1 5 5 4 7 8 3 1 6 2 9 9 1 3 6 5 2 7 4 8 NESMISEL 7 3 4 11 2 6 9 5 VERA ERŽEN 8 novi tednik Vedi/K? г Илтсзј / Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedi/K? t №№}( Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 30. junija. Geslo iz številke 25: Priloga za počitnice doma Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in majico NT&RC, prejmejo: Olga Dečman iz Šentjurja, Danilo Florjančič iz Žalca in Darja Jerše iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 3K z VELIKO ün PISAVO МИ1И ENA REVIJA V DVEH VELIKOSTIH www.trik.si 48 RUMENA STRAN Dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, je pred uvodno besedo, ki jo je imel na odprtju raz- Zoran Predin se je po nastopu na balkonu spustil še v pritličje, v razstavne prostore, kjer se je kot veliko ime stave Za domovino z rokom naprej, z avtorjem razstave Sebastjanom Webrom še preveril delovanje in namestitev slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega roka fotografiral ob velikem odru na razstavi. Čisto blizu je lahko mikrofona. Pevec skupine Mi2 bo pa že vedel, kako je treba z mikrofoni ... ugledal tudi svojo črno-belo fotografijo, na kateri je ovekovečen kot pevec legendarne skupine Lačni Franc. Z rahljanjem ukrepov tudi več druženja Z vrnitvijo kulture v mesto oživela celjska družabna scena Živahen kulturni konec tedna v Celju (podaljšan, saj ga je minuli četrtek uvedlo že odprtje razstave o roku) je pozitivno vplival tudi na družabno dogajanje v mestu. Prvič po dolgem koro-naobdobju smo na dogodkih videli toliko znanih osebnosti javnega življenja. Po dolgem tovrstno sušnem obdobju je bilo tako (končno) nekaj več »rumenega« dela tudi za našega fotoreporterja. Verjamemo, da znanih obrazov celjske scene niso privabili samo res zanimivi in mikavni kulturni dogodki, marveč tudi želja po druženju. Po tako dolgem obdobju »ostani doma« je bilo res že prav nujno in blagodejno spet v živo srečati stare znance, prijatelje, pokramljati, izmenjati koronaizkušnje, spregovoriti o načrtih, pričakovanjih ... foto: SHERPA Turistično-kulturne razprave: na odprtju Poletja v Celju sta živahno pomenkovala tudi Tomaž Črnej - Tuži (levo), vodja območne izpostave JSKD Celje in ljubiteljski fotograf, ter odličen celjski turistični vodnik Rok Videc, dolgoletni lastnik in direktor TA Komptur. Tako kultura kot turizem sta v času »korone« preživljala težke čase in še kako čutita posledice. Morda perspektivna razvojna usmeritev obeh področij, združenih v kulturni turizem, kmalu prinese boljše čase. Zgodovinski arhivski pogovori: ob robu odprtja razstave o roku sta se vanje najbrž zapletla Aleksander Jurkovič (desno) z umetniškim imenom Nani Po-ljanec, vsestranski ljudski umetnik iz Rogaške Slatine, in dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, ki je nedavno prejel bronasti celjski grb. Upokojena nekdanja novinarja in urednika Branko Stamejčič in Janko Šopar sta pred leti kot retrodidžeja navdušila na razstavi Jeans generacija, še eni odlični razstavi MNZC o popularni kulturi, zato si seveda nista mogla privoščiti, da ne bi manjkala na razstavi o roku. Mihi Firštu, direktorju Hiše kulture Celje, je po zahtevnih in odlično izvedenih projektih te že dobro uveljavljene kulturne ustanove - Enkratnem festivalu, Prazniku glasbe in drugih - zagotovo odleglo, zato si je v vročici sobotne kulturne noči upravičeno lahko dal malo duška. Primož Posinek (levo), poklicno energetik, v prostem času predsednik Mestne četrti Dečkovo naselje, za dušo pa glasbenik in član skupine Rolling Train, seveda tudi ni mogel manjkati na srečanju rokerjev. Dogodek je zagotovo tudi izkoristil za nekaj lobiranja za prvi pokorona koncert na Špici s pomenljivim ključnikom, »neostanidoma« na predvečer praznika državnosti. Malce drugačni glasbi kot roker iz Dečkovega naselja sta privržena Špela Kuralt, novinarka Dela in nekdanja novinarka v naši medijski hiši, ter Aleksandar Kuzmanovski, učitelj v Glasbeni šoli Celje. Kot člana Celjskega godalnega orkestra sta nastopila v mestnem parku na nedeljskem Prazniku glasbe. Pred koncertom sta bila zaradi vremena vsak na svoj način rahlo zaskrbljena, a je vreme zdržalo, koncert pa odlično uspel.