SLOVENSKI
; COBREO ARGENTINO í TARIFA REDUCIDA 1 Concesión 1551	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za vse ameriške države in za , 1 celo leto $ arg. 7.—; za pol 1 leta $ arg. 4.—
Dilección y Administración: GRAL. CESAR DiAZ 1657, U. T. 59 • 3667 -	AÑO (Leto) XIII. BUENOS AERES, 12 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1942 Núm. (Štev.) 22	
Obrača se
Hitler se je uštel. Prepričan je bil, da bo imel v pol leta ves svet na kolenih. Pa mu je od kraja res dobro šlo. Toda končno ga je sreča zapustila. Od dne, ko se je pognal na Rusko, je zgubil vajeti vojnih dogodkov.
Marsikak poskus njegov se je od tedaj že ponesrečil. Toda tako bridkih razočaranj, kakor dežujejo sedaj na njegove nečloveške načrte, pa ni pričakoval ne Hitler ne Nemci.
Dogodki zadnjega tedna so nadvse pomembni in že vidni napovedovalci boljših časov v vojnih dogodkih.
Na Ruskem se je vstavilo. Pri vsem kričanju nemškega in italijanskega tiska o velikih stotisočih ujetnikov pri Harkovu in na Krimu je nemška armada obtičala, kjer je bila in na mnogih mestih se je morala celo precej daleč nazaj umakniti. Rusija je vzdržala čez prvo novo leto, in tako sodimo, da bo tudi nadalje. Čez zimo namreč so se dobro pripravili za nadaljne boje. Dolgi konvoji ladij z ameriškimi tanki in avijoni so splavali ta čas čez Atlantski ocean in danes že brne po ruskih planjavah letala in tanki ameriških tovarn, ki so nadomestili zgube,"ki jih je ruska armada utrpela lansko leto, dočim Hitler ni imel mogočnega zaveznika, ki bi mogel njemu nadomestiti njegove občutne zgube.
Drugi velepomembni dogodek zadnjih dni je pa avijonski napad na nemška mesta. Kljub slovesnim obljubam Hitlerja in Goringa, da ne bo nobena angleška bomba padla na nemška tla, so doživeli Nemci še hujše grozote, kot so jih oni počenjali nad angleškimi mesti pred dvemi leti. Ta dogodek je pomemben ne le zato, ker Nemcem mnoga razdejanja prinese, temveč je še važnejše to, ker morajo umakniti z ruskega bojišča veliko število letal, da se imajo s čim braniti v tako. neprijetnem boju. A še en učinek, ki bo še bolj dalekosežnega pomena, je razočaranje, ki se nemškega naroda čimdalje bolj polašča. Narod bo vsak dan bolj nezaupen in bo zorel za revolucijo, s katero bo stresel s svojega hrbta Hitlerja, ko bodo konečno uvideli, da so postali žr-teV njegovega zapeljevanja.
Tretji dogodek je pa japonski morski poraz pri Midwaju. Nemci so Japonce smatrali že za nezmagljive, a sedaj pa so tudi ti njihovi pajdaši doživeli razočaranje, ki je dobro poparilo tudi japonski vojni duh.
Četrti dogodek, ki je za Nemce očiten poraz, je v Libiji, kjer se je grdo uštel v svojih računih general Krvin Rommel, katerega je smatral Hitler za svojega najboljšega stratega. Pognal se je v drzen boj, ki pa Angležev ni presenetil in je obtičal na pol pota in sedaj mora celo poskušati, ali je nazaj pot kaj krajša kot je bila naprej.
Še peti pomembni dogodek, ki nemške načrte razdira je pa “tretja fronta” v kateri se jugoslovanski borci tako vidno odlikujejo, da uživajo slavo celega sveta, ki se bori za svobodo, kar draži do besnostj Hitlerja, ker mu prevrača njegove vojne načrte. Saj je že pre‘d letom menil da je balkanska vojna končana, pa mora pošiljati svoje izbrane čete na daljni Balkan, da bi ustrahoval narod, ki se še nikdar nikomur ni podal.
Iz vsega tega vidimo, da bo čas kmalu prinesel to khr želimo. Ne smemo pa seveda lahkomišljeno soditi, da je obzorje že čisto, kajti Nemci imajo še silne armade in še vedno mučijo naše brate, ki jih imajo, pod svojo kruto oblastjo; Japonci pa so še vedno nevarni sovražniki, ki so zavezniškim državam napravili neprecenljivo škodo s tem, da so jim odvzeli dežele, ki so s svojimi surovinami skoro nenadomest-
(ljivo doprinašale v vojne svrhe; ki 1 so na pragu Indije, ko so obvladali Birmanijo, odrezali Kitajce in vdrli tudi od juga na Kitajsko ozemlje. Tam na daljnem Vzhodu je še marsikaj treba storiti, toda vemo, da je najodločilnejši del vojne v Evropi in tam se kažejo lepe riade.
PRED NOVIMI SPOPADI NA RUSKO-NEMŠKI FRONTI
SEBASTOPOL SE USPEŠNO BRANI ŽE SEDEM MESECEV — BITKE PRI KALININU IN DRUGOD — USPEŠNO DELOVANJE ČETNIKOV — KAJ OBLJUBLJA NEMCEM ANGLEŠKO IN SEVERNO-
Japoncem so zavrli
Nihče ni slutil, kako dobro so bili Japonci za vojno pripravljeni. Ame-rikanci so brezskrbni sloneli na svojih oklopnicah, prepričani, da se “Rumeni” ne bodo drznili v boj. To je bilo usodno za vojne dogodke prvih mesecev. Dokler niso sprevideli vojnih načrtov in taktike japonske vojne sile, so zvezne armade utrpele neprecenljive zgube. Japonska na-valna sila je šla naprej čez vse ovire kakor silovita povodenj. Nekaj trdih bunk je pa Amerikance in Angleže tudi tam izbrihtalo in danes se je pa že začelo obračati.
Prvič so odnesli krvavo butico Japonci, ko so poskušali pred več tedni, če bi se dalo priti na Cejlon. Ta otok na jugu Indije je prevažna postojanka za gospodarstvo na Indijskem oceanu.
Drugo razočaranje so doživeli Japonci v Koralskem morju. Hoteli so potipati žilo Australiji. Skozi Ko-ralsko morje vozijo namreč veliki ameriški konvoji v Australijo, ki so jo sedaj že oborožili do zob. Japonci so se v tisti bitki prepričali, da je na Tihem oceanu že tudi “minilo poldne”. Spoznali so, da je Australia pretrda kost.
Ker jim je tam spodletelo, so napravili še tretji poskus, da kaj zmotijo zvezne dežele v njihovih bojnih pripravah na jugu Pacifika in da jih kaj bolj zastrašijo .
V skupini Havajskih otokov, ki leže na najdaljšem morskem potu, ki vodi iz San Francisca v Yokohamo, je najzapadne.jši otok Midway, ki je ostal kot najbolj izpostavljena pomorska postojanka na Pacifiku.
Japonci so menili, da so Ameri-kanci preveč zaposljeni na daljnem jugu pri Australiji. Skušali so jih preslepiti še z napadom na Duch Harbour v Aleutskih otokih. Nato so se spravili z velikim brodovjem svojih najboljših ladij nad otok Midway. Toda Amerikanci so bili nato pripravljeni in so Japonce presenetili s tako krepkim pozdravom, da jih bo za nekaj časa minilo, hoditi na tako dolge sprehode. V boju so zgubili dva letalonosilca, kakih 200 letal in še eno bojno ladjo ter 13 drugih bojnih in transportnih ladij pa je odneslo teške poškodbe, če se jim ni še kaj hujšega na begu zgodilo, kajti ameriško brodovje jim ni dalo miru na njihovem begu.
Enkrat so Japoncem že posvetili, ko so iznenada padli nad njihova mesta ameriški letalci. Še danes ne vedo, od kod so se tisti strahovi vzeli. Toda iz zraka gotovo ne. Sedaj pa, ko je mora sovražnih letal navalila na nemška mesta in drve letala dan za dnem in noč za nočjo, se krči srce tudi Japoncem, kaj bo, kadar se bo nadnje navalil tak roj letal, kot obiskuje nemška mesta. Treba je torej osvojiti najbližnje ameriške postojanke ir. ta je ravno otok Midway. Ni izključno, d.a je bil ta napad storjen tudi po izrečnem naročilu Hitlerjevem, ki bi rad na kak način dal drugega opravka zveznemu letalstvu, da bi ne hodili mešati
njegovih ljudi.........■...........
.. Enim in drugim iz totalitarskega tabora se torej pripravljajo težki časi.
novo
Po zasedbi Krima imajo Nemci v svojih rokah ves Krim — razen Se-bastopola, važnega oporišča ruskega črnomorskega vojnega brodovja.
To važno postojanko naskakujejo nemške in rumunske čete pod po-veljništvom nacističnega generala Mannsteina že sedem mesecev, uporabljajoč v svojih napadih poleg pehote tudi močno topništvo, tanke in letala. Vsi dosedanji nemški napori, da bi strli rusko obrambo, so se izjalovili.
Rusi so Sebastopol temeljito utrdili. Okrog mesta, čigar lega je za obrambo zelo ugodna, so zgradili širok obroč utrjenih postojank, ki so vse dobro preskrbovane z orožjem in strelivom. V mestu samem, ki je izpostavljeno neprestanim obstreljevanjem topništva in letal, se je prebivalstvo zarilo v zemljo. V skalovje so si Sebastopolčani izvrtali ne samo podzemeljska stanovanja, marveč celo tovarne, bolnišnice in šole.
Električne tovarne, tvornice muni-cije in druge važne industrije delajo pod zemljo. Samo tako je mogoče razlagati čudež, da se Nemcem vkljul) največjim naporom ni posrečilo zavzeti Sebastopola.
Najhujšo preizkušnjo je obramba prestala v decembru lanskega le-1 Posebno hude bitke so bile te dni
AMERIŠKO LETALSTVO
Te dni prestaja Sebastopol preizkušnjo. Mannstein se je oči-vdno odločil, da stori še več kakor v decembru za zavzetje trdnjave. Doslej ni imel nobenega večjega uspeha in nekatere vrzeli, ki so jih Nemci po strahovitih zgubah zasekali v obrambo, so Rusi brž spet zamašili s protinapadi. Poročila pravijo, da je bojišče pred ruskimi postojankami dobesedno pokrito s trupli nemških in romunskih vojakov ter z ostanki nemšikh tankov in drugih vojnih strojev.
Hudi boji za Sebastopol so pa seveda samo en prizor iz orjaške borbe med nacističnimi napadalci in ruskimi-branilci. Ker je zima že vzela slovo z ruskega bojišča, so se spopadi obnovili vzdolž vse fronte kot uvod v kakšno večjo orjaško borbo, ki se pripravlja in jo tudi iz ruskih virov napovedujejo. Nemci iščejo, kje bi našli kakšno slabotnejšo točko, in gotovo je, da bodo prej ali slej nekje napadli z največjo silo. Rusi pričakujejo razvoj nadaljnjih dogodkov na bojišču z mirno zavestjo vojske, ki ve, da je dobro opremljena, da je v bojih že preiz-kušana in da — brani pravično stvar pred roparskim napadalcem.
HITLER NA FINSKEM
Oni dan se je Hitlerju zahotelo zopet sprehoda. Nenadno so doživeli Pinci nepričakovano “srečo”, da so videli od blizu Hitlerja. Nemški listi so zapisali, da je Hitler pokazal svoj “plemeniti demokratski čut”, ki ne zbira med velikimi in malimi
ta. Ko se je izjalovil napad na Moskvo, je Hitler skušal zabrisati ta poraz z uspehom na ¿rimu. Ukazal je tedaj Mannstei iu, da mora na vsak način, zavraU Sebastopol še pred Božičem. In Mannstein se je lotil težkega opravila. Šest divizij pehote, eno konjiško divizijo, sedem regimentov izbranih nacističnih čet S.S., več romunskih brigad ter na stotine tankov in avionov je vrgel proti Rusom okrog Sebastopola, Ko se napad ni posrečil, je svoje čete ojačil še z eno nemško divizijo ter s številnimi romunskimi oddelki in z novimi topovi. Na vsakem kilometru fronte je po osem topov bruhalo ogenj proti ruskim utrdbam. Pa spet ni šlo. V tem drugem velikem napadu so napadalci zgubili 55.000 mož, ki so obležali na bojišču, in mnogo jih je bilo ranjenih. Sedemnajst dni so Nemci in Romuni napadali, preden se je Mannstein prepričal, da se zaganja z glavo ob zid. Potem je prišla zima in so se Nemci zarili v jarke in okope. Ta oddih so Rusi uporabili za to, da so spopolni-li obrambene naprave in se dobro založili z vojnimi sredstvi in živili, katere jim dovaža mornarica.
pri Kalininu in nekaterih drugih mestih, kjer so Rusi na nemške poskusne napade odgovori s protinapadi, ki jih tudi Nemci priznavajo v svojih poročilih.
Velike skrbi povzročajo nacističnemu vojnemu vodstvu številni četniki, ki delujejo za hrbtom neni-ške vojske, mečejo v zrak ceste in železnice, napadajo iz zasede nemške posadke in transportne kolone, strižejo teelfonske in telegrafske napeljave in vničujejo nemška skladišča vojnega materijala in živil. Nemški poročevalci zelo jadikujejo zaradi delovanja četnikov, kar je pač najbolj, zgovoren dokaz o uspešnosti njihove borbe.
Letalska ofenziva
Letalska ofenziva v velikem obsegu, ki so jo sprožili Angleži, se nadaljuje, v kolikor to dopuščajo vremenske prilike. Več ko tisoč avionov je te dni spet bombardiralo Porurje, Hamburg, Bremen in po Nemcih zasedeni del Francije. Vse to pa je po angleških napovedih šele uvod v pravi pekel, ki ga Anglija in Sever-
na Amerika pripravljajo Nemcem.. Zagotavljajo, da bodo Nemčijo napadali z mnogo večjim številom letal — po 3.000 in več na dan — in da bodo eno mesto za drugim spreminjali v prah in pepel. Po mnenju nekaterih vojaških strokovnjakov pomeni sedanja letalska ofenziva proti Nemčiji uvod za napad na zasedeno Evropo. Nekateri mislijo, da bodo ta napad izvršila letala. Angleži in tudi Amerikanci grade namreč že delj časa velike prevozne avione, namenjene za prevažanje čet; angleški otoki so skoro dobesedno spremenjeni v ogromno letališče s tisoči in tisoči letal, katerim se pridružujejo še severnoameriška letala; Anglija sama ima že veliko vojsko in tjakaj prihajajo še nova seevrnoameriška ojačenja. Vse to so, po mnenju vojaških opazovalcev, znamena, da se pripravlja letalska invazija Evrope. Če je Nemčija, pravijo ti strokovnjaki, mogla napasti s padalci Norveško, Holandsko in Belgijo, kjer je imela razmeroma malo število svojih prijateljev, in so se ji napadi posrečili, tem bolj sigurni morajo biti uspeha zavezniki, če se odločijo, da s padalci -— in takoj nato s četami, ki bi jih prevažali avioni — začnejo boj proti Nemcem v tistih državah, ki jih imajo Nemci zasužnjene. Ljudstvo bi zavezniške vpadnike sprejelo kot rešitelje in bi se jim takoj pridružilo v boju proti nacistom. Če bi se ta napad izvršil na več krajih obenem, bi gotovo bil za Nemce usoden.
Eden je že na varnem
V Libiji je padel v angleške roke nacistični general Kriibel. To je tisti mož, ki je lani vodil oklopne divizije proti Beogradu. Pri Jagodini so se te divizije morale ustaviti celih 24 ur, ker so bili prebivalci razstrelili most preko Morave. Ali veste, kako se je ta nacistični general maščeval zaradi te nevšečnosti? Dal je do tal porušiti Jagodino, 2000 prebivalcev pa je dal odpeljati na ja-godinsko pokopališče ter jih tam ustreliti!
Ta zver je sedaj na varnem. Upajmo, da ga bodo Angleži čuvali kakor punčico lastnega očesa do tistega dne, ko bo mož po londonskem dogovoru o vojnih krivcih moral odgovarjati za svoja zverinska dejanja.
zavčzniki, temveč vse enako ceni in je zato hotel osrečiti Fince s svojo osebno navzočnostjo.
Pravi vzrok njegovega obiska .je bil seveda vse drugje. Stari Manner-heim, vrhovni poveljnik in predsednik republike, Hitlerja prav nič rad nima. Med tem, ko so vsi drugi državniki, s Paveličem vred, Hitlerju čestitali k njegovemu godu, je modri Mannerheim — molčal. Hitlerju torej ni kazalo drugega, kot iti osebno po častitke.
Toda Hitler je imel še druge vzroke. V deželi je estiska. Obetajo se hudi časi. Morda bi si pa mogel še kaj pomagati v sili s finskimi prijatelji. Kadar ni drugega je tudi “bajtarjeva koza dobra”. To skrbi Nemca, ker ne more in ne more u-krotiti Rusa. Kaj vse je že začel, da bi mu vzel Murmansk, da bi pretrgal dovoz iz Amerike, da bi odrezal Leningrad, toda vse zastonj. Morda bo pa Hitler sam osebno še enkrat navdušil stai*ega Mannerhei-ma, da še enkrat poskusi! Bomo videli, kaj je opravil!
zjutraj! To uro pa so zabrneli nad mestom angleški avijoni, kateri so napadli opazovalne balone v Versa-llesu in vrgli nekaj bomb. Na vseh straneh so se oglasile salve ploskanja, s katerimi so Parižani pozdravljali “napadalce” iz oken in balkonov in streh. Prav nič jim ni bilo mar lastnih žrtev”.
KAKO POZDRAVLJAJO FRANCOZI ANGLEŠKA LETALA
Časopisni poročevalec iz Pariza je poslal sledeče poročilce: “Imeli smo slabo noč. Na ulicah in v podzemski železnici je vse dremalo, do šestih
NEMCI V PROTISLOVJU
V čudno zadrego so spravili Nemce z letalskimi napadi na njihova mesta. Saj so vedno zagotavljali voditelji, da ne bo padla nobena sovražna bomba na nemška tla. Sedaj pa ne vedo Nemci, kako priti iz nevšečnosti. Na eni strani bi radi prikrili veličino nevarnosti in zato trdijo, da je le malo sovražnih letal prišlo do svojega cilja. Zato pišejo le o malih številih sovražnih leta, in skrjmo nadzirajo, da ne gredo časopisi iz prizadetih krajev v drage dele države, da ne bi narod drugod zvedel za grozoto razdejanja in veliko število žrtev.
Tako se je zgodilo, da je nek časopis javil v dveh poročilih iz dveh različnih virov (Stefani in D.N.B.) v isti izdaji takole:	Prvo poročilo
pravi, da je bilo 70 avijonov, ki so prišli nad Köln (Colonia). Drugo poročilo pa hoče predvsem povda-riti uspešnost obrambe in pove, da
je bilo zbitih na tla kar — 75 avijo-notv...
FRANCOZI NA NEMŠKO
Iz Stokholma poročajo, da v kratkem oddide na Nemško 150.000 francoskih delavcev, ki jih je obljubil Laval Hitlerju. V Franciji pa bo vstavilo obrat 1300 to varen. Ustavila se bo s tem vsa velika francoska industrija, tako da bodo doma smeli izdelovati le še glavnike in ogledala, gumbe in krtače, pa še morda kak kos platna... Tekstilna industrija je skoro popolnoma ustavljena, ker ni bilo bombaa, Seveda je Laval navedel vsakovrstne razloge za javnost. A pravi razlog ni noben drugi kot zahteva Hitlerjeva, kateri bi rad Laval ugodil tako. da bi Francozov ne razdražil preveč. Nemcem manjka delavnih rok.
Nemci s svoje strani pa obetajo “raj” tistim, kateri bodo šli na Nemško za delom: da jih bodo zabavali v kinu, da jim bodo dali teatre in plesišča, da bodo imeli lahko svoje družabne organizacije: če — bodo hoteli biti Nemcem dobri prijatelji. .. Da jim bodo na'vse načine omogočili redne zveze z domom in družino, če te ne bodo vzeli s seboj. Da se bodo peljali na Nemško z vso vdobnostjo.. ..
Izdajalec Rupnik postal “načelnik” Ljubljane
Ponašali smo se, da Slovenija ne pozna “quislingov”. žal pa se je našel izrod in to je general Rupnik.
Ta izvržek slovenskega naroda, se je takoj, ko se je zrušila naša domovina ponudil v službo izdajalcu Paveliču. Ta ga ni sprejel. Bival je nato še nekaj časa na Hrvatskem, nakar se je podal v Ljubljano. Ljubljančani pa, ki so vedeli za njegovo sramotno dejanje, so izvrš&ili nekega dne nanj atentat. Takrat smo v našem listu pisali, da je bil pri tem napadu ubit. žal pa kakor sedaj doznamo, se to ni zgodilo. Atentat se ni posrečil.
Italijanska agencija od 6. t. m. namreč javlja, da je bil general Rupnik postavljen za župana mesta Ljubljane. Isti dan, ko je prevzel snesto župana, da je izdal na mestno prebivalstvo proglas, v katerem ga poživlja na sodelovanje z italijanskimi oblastmi.
Toda višek predrznosti in pokvarjenosti tega izroda je v nadaljnem proglasu, v katerem pravi: Ko je bila nevarnost, da bodo Slovenci popolnoma uničeni, ponudil jim je Mussolini roko, dal jim zakone, ki predstavljajo pravo samoupravo. Večina Slovencev je to pomoč fašistične Italije z navdušenjem sprejela. Samo neka skupina ljudi, ka-
teri so plačani od plutokracije, so se odločili za borbo proti novemu stanju. Njihovi napori pa so brezuspešni in ne morejo škoditi Italiji, niti “novemu redu’’ v Evropi.
Ob zaključku proglasa poziva še Rupnik prebivalstvo, naj pri vsakem koraku pobija “kriminalne” spletke in dela te skupine.
Ali si moremo misliti podle j šega človeka kot je general Rupnik! Saj vendar dobro poznamo metode Italije že s Primorske. Pa tudi sedaj v “provinci Lubiana” ni nič bolje. Tudi tam izginjujejo, oziroma so že izginili slovenski napisi. Ulice ne nosijo več imen naših zaslužnih mož, ampak so jih nadomestili z italijanskimi.
Srednje šole so italijanske, V ljudske šole pa so tudi že uvedli italijanski jezik, iz katerih bo kmalu, kakor se je to zgodilo na Primorskem, popolnoma izginila slovenščina.
In ta izrod si upa javno izdati tak proglas! Toda zapomni naj si, da slovenski narod te sramote ne bo-mirno prenesel. Ponesrečil se ie prvi napad, pa se drugi ne bo.
Izdajalec mora prjeeti svoje plačilo, zato bodo že poskrbeli naši zavedni bratje!
EKSPLOZIJA V AMERIKI
V Elwood v Ilinoisu je nastala grozotna eksplozija, ki je zahtevala 57 smrtnih črte v in 41 ranjencev. Nastala je ob priliki nalaganja granat v eni naj večjih vojnih to var en v Ameriki. Eksplozija je bila tako silna da so okoličani menili, da je potres. Sodijo da je napravila to zlobna roka “pete kolone”.
DRUGA FRONTA
Evropska vojna se nikakor ne bo končala preje, dokler ne bodo Nemce pograbili še iz druge strani. Rusija stalno pritiska, naj navalijo Angleži in olajšajo nemški pritisk na Ruskem. Kadar bodo zvezne države dovolj pripravljene, se bo to zgodilo. Te dneve so angleške radio postaje opozorile Francoze, da naj se umaknejo iz obrežnih krajev od Belgije do Pirinejev, koder imajo zasedeno Nemci, da ne bo njihovo življenje v ognju tedaj, ko se bo zgodilo, kar se mora zgoditi kot pogoj, da se Francija osvobodi.
TUDI V LONDONU JE NASTALA EKSPLOZIJA
Eksplozija je bila tudi v Londonu, ki je porušila tri trinadstropne hiše. Nastala je v podzemlju ene izmed porušenih stavb. Bilo je 28 smrtnih žrtev.
General Mihajlovič gospodar enega dela Jugoslavije
“Nezasedena Srbija”
Uradni pečat generala Mihajlovi-ča ima napis: “Nezasedena Srbija”. Tajni kurirji prinašajo poročila s tem pečatom v tujino. Mihajlovič nima tankov in letal, vendar so nedavno prišla poročila, da so jugoslovanski letalci s tajnih letališč v zahodnem delu Srednje Srbije obstrelje-
vali in s strojnicami napadli nemške čete v raznih krajih. Letala so bila angleškega, nemškega in ruskega izvora. . ,	: |
Kratko, osvojevalec ne more početi vsega, .kar bi hotel. Zdi se, da morajo Nemci in Italijani imeti najmanj šest divizij v Jugoslaviji. Položaj teh divizij je zelo negotov. Njihovi vojaki izven barak niso varni, če niso v večjih skupinah, železniške proge in mostovi lete v zrak, prometa ni več, ceste niso varne. Živijo v večni negotovosti.
Nemci se na vse načine trudijo da bi .porabili proti generalu Mihajlo-viČu Quislinge. Glavno njihovo orožje je Nedič. Toda zaradi previdnosti Nemci Quislingov ne oborožujejo preveč. Lahko bi se obrnili proti njim. Čeprav so z velikim hrupom naznanjali velik uspeli njihovega delovanja, se je stvar čisto ponesrečila.
Quislingovih prostovoljcev je malo.
Premierju Nediču so Nemci dovolili novačenje 40,000 mož, a poklicu se je odzvalo komaj 4000, največ je med njimi bivših orožnikov in policajev, da si zagotove vsakdanji kruh.
Nič bi Nemcem ne bilo bolj po-všeči, kakor napad hrvatske vojske na Srbe. Vendar se Hrvati rajše upirajo osvojevalcu, čeprav njih ozemlje ni pripravno za vojskovanje, kakršno je v Srbiji.
Hrvatom se je posrečila gospodarska vojna proti osišču. Kmetje delajo površno in neradi. Ne marajo nositi pridelkov na prodaj. Posledice so razvidne iz zadnjih poročil o zagrebški tržnici. Od 15. do 24. oktobra — ko so voditelja HSS, dr. Vladimirja Mačka še tretjič zaprli in poslali v prisilno taborišče v Nemčijo — je število volov naprodaj od 520 dne 15. oktobra padlo na 72 dne 24. oktobra, svinj od 1050 na 42 in konj od 1500 na 241.
Po vsem tem je jasno, da je gene-
ral Mihajlovič in njegova vojska vprašanje, ki ga osiščno zverinstvo v Jugoslaviji ni moglo rešiti.
NACIJI JEMLJEJO ZVONAVE ZA TOPOVE
Stockholm, Švedska. — Iz Berlina se poroča, da je bila tamkaj izdana nedavno odredba, da se večina zvonov pobere cerkvam ter se pretepe za izdelovanje topov. Odredba se nanaša na Nemčijo samo, kakor tudi na dežele, ki jih ima Nemčija zasedene. Torej tudi na Jugoslavijo.
JAPONCI VRGLI VREČO PISEM
Iz Melbourna v Avstraliji je prišlo poročilo, da je japonski avijon spustil veliko vrečo pisem ameriških in angleških vojnih jetnikov. Priložili so pa pripis: “Upamo, da bo ta “bomba” dobrodošla vsem. Pustili smo pisma odprta, da bo imela cenzura manj opravka. ’ ’
Podpis: Japonski glavni stan.
NEMCI NA STRAŽI
Kakor mora visi nad Hitlerjem grožnja “druge fronte”. Amerikan-ci in Angleži jim vsak čas kaj namignejo nanjo in tudi malo potipajo, kako je obala zastražena, tako da Nemce drže v stalni napetosti. Kar je nabolj nerodno za Hitlerja, je pa to, ker ne ve nič, kje se bodo vrgli Angleži na posel. To pa ni mala stvar, držati stalno na straži sto-tisoče mož od Biskajskega zaliva pa vse do severa Norveške. Poslednja poročila pravijo, da so v pričakovanju napada odselili na Norveškem vse civilno prebivalstvo iz' obalnih vasi in mest.
KORUPCIJA V FAŠIZMU
Mussolini je spet popraskal po rani, ki ga skeli. Rimski radio je javil: Po dučejevi naredbi je tajnik fašistov naročil, da noben fašistični u pra v n i odličnik ne sme imeti upravne funkcije v kaki gospodarski ali trgovski ustanovi brez predhodne odobritve fašističnega vodstva”.,.. Kdor fašizem pozna, že ve, zakaj so to odredili.
PREGANJAN JE1DUHOVŠČINE
V Poznanju in Gneznem, mestu sv. Vojteha je nemška okrutost nastopila s podobnim načinom kot na Slovenskem. Poročila pravijo, da je bilo aretiranih 4,50 duhovnikov katoliške in protestantovske vere in da je Gestapo obsodila na smrt 74 duhovnikov. Ostale pa so odpeljali na Nemško v tovarniško delo “ker tako zahteva dobrobit Nemčije”.
Slovenski stavbenik j
7a načrte, betonske preračune | in Firmo,	!
obrnite se do tehničnega f konstruktorja	j
FRANCA KLANJŠEK i
Av. Francisco BEIRO 5329-31 j Villa Devoto U. T. 50 - 0277 j
i ■ !■ « T--T -It «- ■ «- > «-« -»I -	T
I*	ZOBOZDRAVNIKA	f
DRA. SAMOILOVIC j de Falicov in	j
i DR. FELIKS FALICOV 1
T	i
| Sprejemata od 10 do 12 in od i ?	15—20 ure.	j
j DONATO ALVAREZ 2181 I
U. T. 59 - 1723	|
ARGENTINSKA ŽIVILSKA INDUSTRIJA
Iz Londona je prišlo poročilo, da so srečno dospele velike argentinske pošiljke posušenih jajc in- masla in je znatno odpomagano prehranskim potrebam dežele. Argentinski poslanik v Londonu dr. Carcano pa vodi še naadljne dogovore in bo v kratkem urejeno tudi za velika naročila argentinskih živil za Švedsko. Ob enem se misli tudi že na povojne potrebe.
Posebno važna pa je nova zamisel, namreč “sušenje mesa”. Ne ono sušenje v dimu, temveč posebna mesna industrija, katero so v Cam-bridgn na Angleškem preskusili in je dala izborne rezultate. Zato nameravajo sedaj urediti trgovino z Argentino na tej podlagi. Argentina sedaj še ne premore zadostno množino potrebnih strojev za “des-hidratacijo” (odvzem vode) mesa, a bo vse kar hitro urejeno, ker je to velikanskega pomena za prevoz, ker se s tem prihrani silno mnogo prostora, kar je sedaj tako zelo važno, ker je pomanjkanje ladij.
OBČINSKE VOLITVE
Občinske volitve so bile v nedeljo v treh običnah: to je v Chascomus, Tres Arroyos in Lomas de Zamora. Zanimanje za volitve je bilo majhno.
KOMUNISTIČNI SESTANKI
V Chaco v Villi Angeli je policija napravila preiskavo v več hišah in pridržala v zaporih več oseb, obtoženih komunizma, ki so imeli tajne sestanke. Tudi v Las Breñas sé je zgodilo isto. Večina imen kažejo na judovski izvor.
Tudi pred nedavnim v Buenos Airesu aretirani komunisti kaže, da so židoVskega pokolenja.
ARGENTINSKI PARNIK TORPEDIRAN
Kakor je že splošno znano, je bil argentinski parnik “Victoria”, v severnoameriških vodah poškodovan. Vsi znaki so kazali, da je parnik bil od kake podmornice torpediran. V tem praveu se je tudi vršila preiskava, ki je dognala, da .je bil res zadet od torpedov.
Ker so se v tem času v teh vodah nahajale podmornice “osi”, se smatra, da je ena od teh podmornic spustila torpeda v parnik. Zato pa je te dni argentinska vlada poslala Nemčiji in Italiji formalen protest radi tega napada.
Vsa zadeva ho v prijateljeskem protestu ter se nam ni bati, da bo prišlo do vojne napovedi, kakor se je to zgodilo z Meksikom.
“PAMPERO” USTAVLJEN
Večernik “Pampero”, kateri je vzdrževan od Italije in Nemčije, je po odločbi oblásti za deset dni ustavljen.
Prav nobene škode pa bi ne bilo, če bi ta list bil ustavljen za vedno. Saj je njegovo pisanje direktno protiustavno in interesom Argentine škodljivo.
Sploh pa je ta list v sramoto vsega novinarstva.
OGLJE BI RADI PODRAŽILI
Vse stvari so se podražile, zakaj bi se tudi oglje ne. Tako pač so si mislili podjetniki in prekupčevalci oglja. To namero pa hočejo preprečiti mali trgovci tega potrebnega kuriva in vložili so prošnjo na polje-
delskega ministra, da se cena oglju ne poviša.
TUDI “LA HORA” NE BO SMEL IZITI
Kakor nacifašistični list “Pampe-ro”, ki je bil ustavljen za deset dni, tako tudi “La Hora” nekaj dni ne bo smel iziti. Oblast ga je ustavila za pet dni.
“MARCHA DE LOS SIGLOS”
Pod tem naslovom oddaja vsake sobote ob 8.30 do 9 ure zvečer prenos medzavezniški radio potom radijske postaje El Mundo.
V soboto 20. t. m. bo prenos o Jugoslaviji.
Rojaki in rojakinje, poslušajte ta prenos!
Poslušajte pa tudi prenos drugih držav, ki so naše zaveznice!
ZINKA MILANOV
Naša operna pevka Zinka Milanov bo v soboto 13. t. m. nastopila v operi “Simón Boccanegra”.
Zinka Milanov je v dosedanjih nastopih v “Colonu” žela velike uspehe v glavni vlogi opere “Aida”.
POROKA
V soboto se je poročila rojakinja Nela Umek iz Rojana, Trst ter vzela za moža Alfreda Barbagalla, načelnika oddelka Frigorífico Swift v Berissu. Poročni obred je bil v cerkvi San Cayetano, v Liniersu.
Svatba se je vršila v domu moževe sestre, ulica Monte 3121, na kateri je bilo veliko število povabljencev — Slovencev in Argentincev. Na svatbi je vladalo ves čas najboljše razpoloženje in so se svatje nadvse zadovoljni razšli na svoje domove.
Mlademu paru 'naše iskrene čestitke ter obilo sreče v novem stanu!
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Opozarjamo naše rojake in rojakinje, ki poslušajo jugoslovansko uro, da prenos te ure od sobote
6.	junija ne bo več zvečer, kakor do sedaj, ampak bo ob 3 uri do 3.30 popoldne.
Vzemite torej to na znanje ter poslušajte še nadalje ta prenos.
PERRAMUS SUKNJO
OBLEKO
dobite na veliko izbiro iz naj finejšega blaga.
CENE ZMER NE — DELO PRVOVRSTNO
Krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La Patemal Buenos Aires
•ofs'
a»tk TiARC<
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ld stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
SLJIVOVICA
ŽGANJE
PELINKOVEC
VERMUT
KIS
Zlatko Badel
Avenida Maipu 3146-50 Olivos F.C.C.A. U.T.Olivos (741)-1304
Domača zabava “Slovenskega doma”
V nedeljo 21. junija ob 4 uri popoldne se bo vršila v “Slovenskem domu’’, ulica Gral. Cesar Diaz 1657 na Paternalu, lepa domača zabava. Poleg petja obeh zborov bo na sporedu tudi lepa in komična spevoigra “SNUBAČI”.
Zabava bo za vse, za stare in mlade, zato pridite vsi!
I. N. 0
Objave Primorskega odbora
Sestanek Primorskega odbora se bo vršil v ponedeljek 22. junija 1942 ©b navadni uri in prostorih.
Bodite tudi sedaj točni in vsi kakor vedno !
Tajnik
Ob obletnici -Pomagajmo!
Danes je preteklo leto dni, od kar je neizprosni sovražnik slovanstva, zagnal svoje divjaške armade proti Rusiji. Marsikateremu je ob tej priliki zastala kri, kajti skoro neverjetno se je zdelo, da bo dotedanji “prijatelj Rusije” napravil ta korak. A ruski voditelji so se dobro zavedali, da, ko bo nenasitna nemška sodrga pritisnila k tlom vse manjše narode, ji ne preostaja drugega, kot iskati pot na vzhod.
Zmagoviti bojni “pohod na ▼zhod”, kakor so ga Nemci imenovali, se je v kratkem spremenil v “neizmerno trpljenje”. Tako je priznal sam “malar” ko je opravičeval pred svetom svojo smolo. In danes ob obletnici tega pohoda, stoje stvari precej drugače, kot jih je on zamislil. Ruska vojska je postala močna in nevaren sovražnik nemškim armadam. Poraz za porazom doživljajo Fritzi in mogoče že v kratkem bomo priče poraza tej “nepremagljivi” armadi. Druge obletnice pa upamo, da ne bodo praznovali Fritzi na slovanskih tleh.
Slovanski narodi imajo vsi eno naj več j ih slabosti. Ker so sami dobri in miroljubni, mislijo, da so tudi njihovi sosedje taki. Zato se nikdar ne pripravljajo za napad, ampak samo za obrambo in še to jako malo, ker pač ne verjamejo v zlo. To pa so znali Nemci, že stoletja nazaj in še bolj danes, vedno dobro izrabiti. Medtem ko so slovanski narodi spali spanje pravičnega, so se oni oboro-ževali in pripravljali. Premagali so Slovane neštetokrat, samo radi njihovega dobrega srca. Tako so računali tudi sedaj. Odnesti in pobrati vse, kar je kaj vrednega. Pobiti najboljše ljudi, onečastiti ženske, sestradati otroke in starce, to je nii-hov načrt. Kdor pa ostane, bo slutil njim za hlapca, kojti oni s o “nadljudje”.
Priznati moramo, da če bi kralj živali, lev, napadel svojo žrtev, bi ne napravil tako z njo, kakor znajo j ti “huni-nadljudje”. Ko so zasedli naše in sploh slovanske kraje, jim je bil prvi namen; uničiti civilno prebivalstvo, žene in starce so kar v masah morili vprav po levje. Potem so jih v velikih skupinah pometali v skupne grobove. Otroke, ki so jokali in tarnali za svojo materjo ali očetom, so pa kar žive vrgli v jame in jih žive pokopali. Na stotine in tisoče mož in žena so obesili na prvi plot ali bližnje drevo. Tisoči Slovanov so padli pod njihovimi strojnimi puškami. Sodišča ni, ker ima sam “malar” vso oblast v rokah. Naše ženske so samo za pohoto razdivjanim vojakom, kateri ne poznajo časti žene ne poslanstva matere. Naše stare spomenike in knjige so razbili in zažgali. Vničili so vse: od človeških življenj do naj starejše kulture in to na tak nečloveški — divjaški način, da si sploh ni mogoče predstavljati. Tem ljudem, temu narodu ne smemo nikdar odpustiti, ker so vsi od prvega do zadnjega enaki; divji sovražniki, slovanstva. Pripraviti se moramo, da ko pride naš čas, bomo povrnili milo za drago, kajti če bomo pričakovali, da bo ta nešteta nasilja in barbarstvo kdo drugi za nas maščeval, bomo ostali večni sužnji.
Ruski narod se sedaj ponaša, pod spretnim vodstvom svojih voditeljev, junaško in zadaje divjakom udarec za udarcem. Nekaj naših bratov se v Jugoslaviji bori proti stoletnemu sovražniku Nemcu in Italijanu. Posebno so deležni Lahi batin, ki jih naši neusmiljeno dele. Ubogo italijansko vojaštvo mora prenašati veliko gorja radi nenasitnosti rimske hijene, katera je pripravljena vreči se na vsakega “sovražnika”, ko ga je že nekdo drugi premagal.
Zanašati se, da nam bodo Rusi in četniki izvojevali zmago, bi bilo od nas podlo in nevredno našega imena. Zato moramo postaviti vse, kar nam je mogoče na razpolago tistim, ki se bore za nas in vseh slovanskih narodov svobodo. Podpreti jih moramo, da nam čim prej izvojujejo zmago nad nazi-fašizmom in nam odprejo pot v svobodo in boljše bratsko življenje med narodi.
Kjer še ni nobenega odbora za pomoč bratom, ki se za nas vojskujejo, naj se takoj ustanovi in naj se pobira prispevke ter naj se jih pošlje, kakor darovalci želijo. V Buenos Airesu imamo Primorski Odbor, Jugoslovansko Narodno Obrano in še celo vrsto drugih organizacij, democrática Argentina in še drugih, j ki delujejo v istem smislu: pOmaga-! ti denarno in v blagu tistim, na ka-! terih je naloga, da branijo našo svobodo in ustvarjajo novo dobo, v kateri bomo vsi bratje enaki. Od-nreti moramo srce in žepe, da se ne bomo nekoč kesali. Nobena naša žrtev ne more biti tako velika, kot je žrtev tistih naših borcev, ki dajo svoje mlado življenje na braniku domovine, svobode in človečanstva.
A. Škrbec.
Danilo
t /»—o--

Dr. LUIS RAZUMNEY
KIRURGIČNI ZOBOZDRAVNIK
DIATERMIA — ELECTROCIRUJIA
Sprejema vse dni od 14 do 20 ure.
SEGUROLA 1848 — U. T. 67 - 3961 — BUENOS AIRES
VELIKI ZAVOD “RAMOS MEJIA”
MODERNI PROTIVENERIČEN PRIPOMOČEK
BLENOBAGIA aguda, napačno zdravljena
Naš način zdravljenja popolen in brez bolečin KRI, LIJEŠ IN KOŽA: Lišaj, Izpadanje las ženske, PLJUČNE, SRČNE.
SPOLNA SLABOST: se opomore po načinu Prof. Fiirbringerja. REUMATIZEM že zastarel ŽELODEC: Kislina, Napetje in Rana HEMOROIDE IN POVAPNENJE ŽIL brez operacije GRLO, NOS IN UŠESA:	Divje meso, Vnetje in oglušenost
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—. — PLAČEVANJE PO § 5.—. ANALIZE BREZPLAČNO. -— Naša priznana Klinika z 20 letnim delovanjem, je upravljana po SPOSOBNIH SPECIJALISTHI.
GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema od 9 do 21 ure — ob nedeljah od 8 do 12 ure RIVADAVIA 3070 (PLAZA ONCE)
Anton Cerar z igralskim imenom Danilo, je bil tako znan po Sloveniji in tudi po našem jugu kot zlepa ni bil kdo. že kot čevljarskega vajenca ga je vleklo k igram. V Rokodelskem domu je začel, se popenjal kvišku do prvega slovenskega odra, kjer je ostal do smrti. Ni bila šala ostati nekdaj zvest samemu sebi, ko slovenski igralec ni imel kdo ve kaj veljave in še manj denarja. Prišle so počitnice in on, ki je bil pozimi grof, kralj in milijonar (na odru, seveda v srcu tudi), je sedel spet na čevljarski stolček, da se je preživljal. In ko je zavela vojska in v gledališče postavila kino, Danilo ni obupal. Srečal si ga vedrega lica. vsega prekipevajočega od dobre volje, če si ga vprašal, kako mu je, se je postavil: “O, izvrstno! Čebulo in cikorijo prodajam! Več mi nese kot teater.” In se je nasmejal, kot se je znal le on, dasi mu je skozi ta smeh gledal velik dolgčas po odru. Zato je bil prvi, ki se je 1. 1918. oglasil za — preporod našega gledališča.
Danilo je tudi pisal. Njegov “Di-mež”, “Miklova Zala”, “Rdeča maska” in kratke vesele enodejanke so znane.’ Deloval je mnogo tudi za zboljašnje podeželskih odrov, kamor je rad zahajal igrat, režirat, učit ter je posojal obleke in ves goreč svetoval, kjer je mogel in kadar so ga kaj prosili. Prav ta tesen stik z deželo pa ga je tudi napravil za mojstra v kmečkih vlogah. On je postavil našega moža s kmetov na oder po maski in kretnji takega, da si pregledal vsega in ga nisi nikoli več pozabil, še predno je izgovoril prve stavke.
Leta 1926. 20. februarja je preteklo petdeset let odkar je počel delovati na slovenskih odrih, bilo mu je tedaj 68 let in je bil torej očak med slovenskimi igralci. Ob izrednem jubileju je dobil od vseh strani mnogo čestitk. Od kneftre do lovor-jevih vencev, ki so ga ovili zlasti na dan praznovanja petdesetletnice, je res trnjeva pot. Prehodil jo je Danilo, mož železne in dobre volje.
IZ ROSARIJA
VIDOVDANSKA PROSLAVA V ROSARIJU
Letošnja proslava Vidovdana se bo vršila v Rosariju v soboto 27. junija ob 9 uri zvečer v francoski dvorani, ulica San Luis 846.
Sodelovala bodo pri proslavi vsa jugoslovanska društva. Tamburaško in pevsko društvo “Zagreb”, Slovensko delavsko društvo “Triglav” in organizacija seljačke stranke “Stjepan Radie”.
DRUŠTVA “TRIGLAV”
DOMAČA ZABAVA SLOV. DEL.
Slov. del. društvo “Triglav” bo priredilo zopet domačo zabavo s pečenko (asadom) v nedeljo, dne 14.
KADAR IŠČETE SLUŽBE	
obrnite se na	rojakinjo
Berto C	er nič
DORREGO 1583	— Gs. Aires
U. T. 54 -	3588
Slovenska babica
dipl. v Pragi in Us. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ANA CHRPOVA
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
junija 1942 v društvenih prostorih Gral. Mitre 3924.
Tekmovanje na krogle in žabo, katerih zmagovalci bodo deležni bogate nagrade.
Začetek ob 9 uri zjutraj, oh 12 uri “asado”, ob 13 uri sledi tekmovanje, nato pa ples na harmoniko.
Vstopnina: prosta.
Vljudno vabi
Odbor
Opomba: V slučaju dežja se vrši eno nedeljo pozneje.
Cerkveni vestnik
14. junija maša na Avellanedi za Frančiško Hladnik.
Pri sv. Rozi za Jožefa Jablanšek.
Molitve na Paternalu.
21. jun. maša na Paternalu za Franca in -Jožefa Paškulin.
Pri sv. Rozi za Simona Melinc ob 12 uri.
*
14. junija bo že šesta obletnica
slovenske službe božje na Avellanedi. Mašo bo imel naš rojak dr. Ki-silak. Povabljeni ste, da se čim bolj številno vdeležite tega dogodka.
21. junija pa se vrši slovesnost te obletnice popoldne s čajanko in zabavno prireditvijo.
❖
Preteklo nedeljo se je kljub slabemu vremenu vdeležilo lepo število svete maše za mojo rajno mater, za kar se vsem toplo zahvalim, posebno pa še pevcem, ki so se potrudili in lepo žalnico zapeli.
❖
Srebrno poroko
sta v krogu svojih najožjih prija-
teljev in svojih 4 otrok praznovala Štefan Buj in soproga, doma iz Splita. Zahvalna sveta maša je bila pri sv. Rozi 6. junija. Zvečer pa se je zbralo precejšnje omizje naših rojakov na Dock Sudu v “Zori”.
Krst je bil
V cerkvi sv. Družine na Saavedri je prejel sv. krst ljubki sinček dr. Kjudrov, enomesečni Ivan Izidor. Botrovali so sestra dr. KjudroVa, gospa Škofova in njen mož. Na njihovem domu pa je bila nato vesela večerja.
V Lurdesu
pa je bil krščen Anton Henrik Ter-pin, kateremu je bil za botra Rudolf Pintar. Oče in boter sta iz Šte-verjana.
Cirilova nedelja
ki je dan patemalske šagre, se bo kar kmalu približala. Praznovali jo bomo 5. julija s slovesno sveto mašo, popoldne pa po molitvah bo tudi čajanka in zabavica, katero priredi Bratovščina rožnega venca. Opozarjam s tem, da se vrši ta dogodek 5. julija in ne 12. julija, kot je bilo napovedano preje.
Janez Hladnik
TRGOVINA JESTVIN
j “Bela Ljubljana”
j	IVAN MOČNIK
I Sapaleri 2700 na Paternalu
I	U. T. 59 - 0467
I
PRVOVRSTNO KOSILO!
MEDNARODNA KUHINJA — OBED $ 1.20 — 6 JEDI
Florida Bridge Club
Vsak četrtek zvečer ob 21.30 uri
BRIDGE TURNIR
Vsak mesec
RUMMY in SKAT TURNIR
Klub se obrača na- vse interesirane, da se turnija udeleže. Natančnejše podatke se dobi pri 'klubovern vodstvu osebno ali po telefonu od 10—16 ure (tel. 32- 3871) od 16.30—20 ure pa (tel. 32-3182)
YIAMONTE 741	BUENOS AIRES
Se priporoča VODSTVO.
j) FOTOGRAFIJA
A. M. U. D. T. Y. C.
Asociación Mutua Universal de Trabajo y Cultura
UNIMULTIVERSIDAD
Una Institución del pueblo, para el pueblo y por el pueblo. Vzajemna Zadruga Dela in Kulture.
Ustanova ljudstva, za ljudstvo in z ljudstvom.
Sedež: Rodríguez Peña, 428. — U. T. 35 - 5112 Podružnica: l!l: Córdoba 5344. — U. T. 35 - 4159
.Preskrbuje delo, službe ter daje navodila v vseh strokah dela in znanstva: za služkinje, kuharice in druge posle.
Kolonizacija (preskrbuje lastno kmetijo).
Sprejema vpisovanje za “NOVO SLOVENIJO” v Ekvadrorju.
Bojaki, udružite se, v Edinosti je moč!
Praktična Kuhinjska šola: za služkinje in druge posle za časa ko čakajo delo.
Večerni tečaji: za odrasle.
Tečaji: za Trgovstvo, angleško, francosko, špansko in druge jezike. Pripravljalnica: za vstop v vsako šolo, srednjo in visoko šolo.
Posebni tečaji: za Kasteljansko, Angleškino, Francoščino in druge jezike. Pripravlja “Društveni Dom”, kjer bodo praktične in teoretične šole za one, ki čakajo na službo.
Ljudska predavanja: v vseh strokah ‘znanstva in dela.
Odvetniški oddelek: daje vse pravne nasvete brezplačno.
Zdravniki.
Vse informacije za svoje člane brezplačno.
Ustanovitelj in predsednik prof. Albert Prinčič
a
I!
“LA MODERNA”
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO “LA MODERNA”
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
*
f
i
i
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučab. obistih, jetrah, želodcu, živčevju, glavobol in revmi jem. ženske bolezni
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 800)
L
S
LIS
List izdajata: “SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
Anekdot, a
Dober svet.
Vsakemu je znano, da se včasih kar naenkrat ne Moremo spomniti, kako se ta ali oni piše, kako se glasi ime kake tvrdke, kje stanuje kak prijatelj itd. Včasih se tudi zgodi, da pozabimo na svoje lastno ime.
Neki mlad Anglež se je nastanil v pariškem hotelu, pa je pozabil nanj. Zjutraj po prihodu je šel v mesto, da si ga ogleda. Ulico za ulico, trg za trgom je že prehodil, utrudil se je in lačen je postal. Hotel je iti nazaj v svoj hotel, da bi jedel in se naspal. Mislil je in si belil glavo, a nikakor ni šlo, ni se mogel spomniti na ime hotela in tudi ne •na dotično ulico. Letal je po me-
stu okoli in iskal, nazadnje je bil le še bolj truden, dobil pa ni nič.
Ni pa znal niti ene francoske be- ] sede in zato tudi vprašati ni mogel, | kje je tak ali tak hotel. Tudi denarja ni imel nič pri sebi, vse je bil pustil v hotelu.
Naenkrat pa opazi med mimoidočimi nekoga, ki sta ga vsa njegova zunanjost in pa obnašanje označila za Angleža. Kar padel mu je v naročje in mu potožil, v kakšni zadregi je.
Razmišljem je gledal Anglež nekaj časa pred se, nemogoče mu je bilo iz dobljenih podatkov sklepati na ulico in na hotel.
Pa mu pride dobra misel. “Ali ste morebiti po svojem prihodu v hotel odposlali že kakšno pismo ali
dopisnico?” ga je vprašal.
“O da!” se je glasil odgovor, “pisal sem svojemu očetu v Newcastle in sem mu naznanil, da sem srečno prispel v Pariz.”
'Vsak hotel in vsaka večja gostilna ima lastne pole papirja s sliko stavbe ali pa tudi take ilustrirane dopisnice, z naslovom seveda. Že zaradi reklame. Na to se je spomnil Anglež in je vprašal naprej: “In morda ste pisali na hotelski papirni poli ali pa na ilustrirani dopisnici?”
“Res je, pisal sem dopisnico s podobo in naslovom hotela.”
“No, potem pa telegrafirajte domov in vprašajte kje stanujete. Bližnji telegrafski ufad Vam lahko pokažem.”
. Anglež je kar tam počakal na odgovor in se podal potem dobre volje “domov”.
PRISPEVAJTE ZA TISKOVNI SKLAD “SLOVENSKEGA LISTA”!
NAŠE GLASILO JE KORISTNO IN POTREBNO ZA VSAKEGA NAŠEGA ČLOVEKA !
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
PRVOVRSTNA KROJAÖNICA
“LA ESTRELLA”
ZA JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59 -1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
POZOR!
TRGOVINA oEVLJEV BELTRAM
Vas podomače postreže.
če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča
Albert Beltram
? ? t
DONATO ALVAREZ 2288 — BUENOS AIRES
ŽENITBENA PONUDBA
Želim poročiti Slovenko, staro do 35 let, ki bi imela veselje do kmetije v Chaco.
Resno ponudbo s sliko na: Slovenski list, “Chacra”, Corrientes 3114, Buenos Aires.
Tajnost zagotovljena!
SOBA V NAJEM
Lepa zračna soba s prvovrstno hrano, zelo primerna za zakonski par se odda. Cena nizka.
Viamonte 741 — Bs. Aires.
Slov. Babica
!
i
| FILOMENA BENEŠ-BILKOVA i
i Diplomirana na Univerzi v i
1 Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer l
I UMA 1217 — BUENOS AIRES t
U. T. 23 - Buen Orden 3389 I
SLOVENSKO STAVBENO PODJETJE
A. S. V. L
A. STOKA & V. LOJK
T. KONSTRUKTORJA
Pisarna: LOPE BE VEGA No. 3136
Buenos Aires
Tel. 50-4300 Prv. 54-2756 Part.
Plane, Ekonomične betonske kalkule, Občinske tramitacije, Firma, Ob. Sanitarias itd. — Za zidanje, povečanje, in popravo hiš v mestu in deželi z takojšnim in več časnim plačevanjem v komodnih mesečnih obrokih, manjših kot najemnina katero plačujete sedaj.
MATERIJALI IN BELO PRVOVRSTNO.
Plane in preračune brezplačno.
OBIŠČITE NAŠO PISARNO.
KNEZ SEREBRJANI
ROMAN IZ ČASOV IVANA GROZNEGA Nadaljevanje 7
Te ribe so komaj spravili na srebrne in zlate podnose, ki jih je moralo nesti v dvorano nekaj ljudi. Iznajdljiva umetnost kuharjev se je kazala tu v polnem sijaju. Jesetri in vize so bili tako pripravljeni in tako položeni na sklede, da so bili podobni petelinom z razprostrtimi krili ali krilatim zmajem z odprtimi žreli. Dobri in okusni so bili tudi zajci v zabeljenih rezancih in gostje, čeprav so bili že siti do grla, niso odklanjali‘niti prepelic s česnovo o-mako, niti škrajanev.s čebulo in žafranom. Končno so na ukaz stolni-kov spravili z miz poper, sol, kis in vsa mesna ter ribja jedila. Strežniki so paroma odšli ven in se vrnili v novih oblekah. Zamenjali so brokatne dolmane za letenske kuntuše iz bele svile s srebrnimi okraski in sobolovimi obšivi. Ta oprema je bila še krasnejša in bogatejša od prvih dveh. Tako oblečeni so prinesli v dvorano pet pudov težak kremi j iz sladkorja in so ga postavili na carsko mizo. Ta kremlj je bil jako u-metno delo. Zobčasti zidovi in stolpi, peščci in jezdeci so bili skrbno izvedeni. Podobni kremlji, samo da manjši, ne več kot tri pude težki, so okrasili druge mize. Za kremlji so prinesli kakih sto pozlačenih in pobarvanih dreves, katerih so namesto sadja visele dišeče sladkarije, po-perniki in sladki pirogi. Takoj nato pa so se na mizah pojavili levi, orli in razne ptice, vse vlite iz sladkorja. Med gradovi in pticami so se dvigali kupi jabolk, jagod in laških orehov. A sadja se ni nihče niti dotaknil, vsi so bili siti. Nekateri so še pili romanejo bolj iz dostojnosti, nego za žejo; drugi so dremali, naslonjeni na mizo; mnogo jih je ležalo pod klopmi, vsi pa so si bili odpeli pasove in kaftane. Vsak je čez-dalje jasneje kazal svojo nrav.
Car ni .jedel skoro nič. Med pojedino se je mnogo razgovarjal, se šalil in milostljivo govoril z okrog sedečimi. Obraz se mu ni izpremenil do konca obeda. Isto se je lahko reklo tudi o Godunovu. Zdelo se je, da se Boris Fedorovič ni branil ne dobrih grižljajev ne močnega vina: bil je vesel, zabaval carja in njegove ljubljence z umnim pogovorom, izpozabil se pa ni niti za hip. Borisove poteze so kazale sedaj kakor
ob začetku obeda mešanico pozornosti, premišljene mirnosti in samozaupanja. Ozrši se z bistrim očesom po množici pijanih in spečih dvorjanov, se je mladi Godunov neopazno nasmehnil in zaničevanje mu je šinilo preko obraza.
Carjevič Ivan je pil mnogo, jedel malo, molčal je in poslušal in je večkrat govorečega prekinil z neskromno ali razžaljivo šalo. Največ izmed vseh je izkupil od njega Ma-ljuta Skuratov, čeprav Grigorij Lukjanovič ni bil podoben človeku, ki mirno trpi posmeh. Njegova vna-njost je vzbujala grozo tudi pri najbolj pogumnih ljudeh. Njegovo čelo je bilo nizko in Stisnjeno, lasje so se mu pričenjali skoro tik pri obr-vih, ličnice in čeljusti so bile temu nasproti neprimerno razvite; lobanja je bila spredaj ozka in se je proti tilniku naglo razširila v nekak širok kotel; za ušesi pa je imel take izbokline, da so bila ušesa videti kakor udrta. Oči nedoločne barve niso gledale nikdar naravnost v človeka, a čudno je izpreletelo slehernega, kdor je slučajno srečal njih kalni pogled. Zdelo se je, da ni moglo nobeno plemenitejše čuvstvo, nobena lepša misel prodreti v te ozke možgane, pokrite z debelo lobanjo in gostimi ščetinami. Izraz tega človeka je bil nekako neizprosen in brezupen. Pri pogledu na Maljuto jo čutil človek, da je zaman vse prizadevanje, najti v njem kaj človeškega. In res se je nravno izločil od vseh ljudi, živel je med njimi svoje lastno življenje, se odrekel vsakemu prijateljstvu in vsaki ožji zvezi, nehal je biti človek in je napravil iz sebe carskega psa, pripravljenega raztrgati vsakega, kogar bi Ivan sklenil uničiti.
Edina jasna lastnost Maljute je bila menda njegova goreča ljubezen do sina, mladega Maksima Skura-tova, toda to je bila ljubezen divje živali, nezavedna ljubezen, čeprav je včasih mejila že na žrtvovanje samega sebe. Krepila jo je Maljuti-na častihlepnost. Izhajajoč iž nizkega rodu, se je mučil v zavisti pri pogledu na blišč in vzvišenost ter hotel povišati vsaj svoje potomstvo, začenši s svojim sinom. V besnost ga je gnala misel, da bo stal Maksim, katerega je ljubil tem bolj, ker ni poznal drugih rodbinskih vezi, v očeh naroda vedno niže od teh ponosnih bojarjev, katere je on, Ma-ljuta, moril v množicah. Prizadeval si je, da bi z zlatom dosegel dosto-
janstva, ki so mu bila nedostopna: manovu, ali pa mu ukaži peti z
po rodu, moril je z dvojno naslado, se maščeval nad osovraženimi bojarji, se bogatil ž njih imetjem in je dvigajoč se v carski milosti hotel povišati tudi svojega ljubljenega sina. Toda poleg teh načrtov je bilo prelivanje krvi za njega potreba in naslada. Mnogo umorov je izvršil z lastnimi rokami in letopisi pripovedujejo, da je včasih po usmrtitvah lastnoročno s sekiro razsekal mrtva trupla in jih pometal psom za žretje. Da bo slika tega človeka popolnejša, je treba dodati, da je bil kljub umstveni omejenosti silno lokav, kakor vsaka zver, v boju se je odlikoval z obupno hrabrostjo, v občevanju z ljudmi je bil nezaupen, kakor vsak suženj, ki je prišel do nezaslužene časti, in nihče si ni tako zapomnil žalitve kakor Maljuta Grigorij Ljukjanovie Skuratov-Bel-ski.
Takšen je bil človek, kateremu se je tako neoprezno posmehoval carjevič.
Poseben dogodek je dal Ivanu Ivanoviču priliko za posmehovanje. Preganjan od zavisti in častihlepnosti, je Maljuta že dolgo hrepenel po bojarstvu; toda car, ki se je včasih držal običajev, ni hotel poni- i žati najvišjega ruskega dostojanstva v osebi svojega ljubljenca iz nizkega rodu in se ni zmenil za njegove prošnje. Skuratov se je odločil, da Ivana spomni nase. Ko je ta dan car stopil iz spalnice, je padel pred njim na tla, mu naštel vse svoje zasluge 'in ga kot nagrado zanje poprosil bojarske čapke. Ivan ga je potrpežljivo poslušal, se zasmejal in ga imenoval psa. Sedaj za mizo je carjevič Maljuto spomnil ponesrečenega prosjačenja. Toda ne bil bi tega omehil carjevič, če bi bolje poznal Grigorija Lukjanoviča.
Maljuta je molčal in bledel. Car je z nevoljo opazoval neprijetne od-nošaje med Maljuto in sinom.
Da bi napeljal razgovor na kaj drugega, se je obrnil k Vjazemske-mu.
‘ ‘Afanazij ” je rekel jazno, napol posmehljivo, “kako dolgo se boš še moril? Ne spoznam več svojega dobrega opričnika. Ali ti je morda zavdala ljubezen -— 1 juta-' kača?”
“Vjazemski sploh ni opričnik”, je menil carjevič. ‘‘Vzdihuje kakor kaka devojka. Reci mu, gosudar-ba-tjuška, naj mu nataknejo sarafan in obrijejo brado, kakor Fedki Bas-
goslarji. Mislim, da mu bolj pristo-jajo gosli nego sablja.”
“Carjevič,” je zakričal Vjazemski, “ako bi bil pet let starejši in bi ne bil carjev sinko, bi te pozval za razžalitev k Moskvi na Trojicki trg, pomerila bi se in sam Bog bi razsodil, kdo naj suče sabljo in kdo igra na gosli! ”
“Afonka”, je rekel strogo car, “ne pozabi, pred kom govoriš!” “Dobro, batjuška, gospod moj, Ivan Vasiljevič,” je drzno odgovoril Vjazemski, “ako sem kriv pred teboj, daj mi odsekati glavo, od carjeviča se*pa ne dam zasmehovati!” “Ne”, je rekel mehkeje Ivan Vasiljevič, ki je Vjazemskemu vedno odpuščal prestopke zaradi njegovega junaštva, “prezgodaj je še, Afo-nja, da bi ti jemal glavo. Naj le še služi v carski službi! Rajši ti, Afo-nja, povem pripovedko, ki mi jo je minulo noč pripovedoval slepi Fil-ka,:
“V slavnem Rostovu, krasnem mestu, je živel, vrl mladenič Aljoša Popovič .Bolj kot življenje mu je bila draga mlada kneginja; njenega imena se ne spominjam. Le da je bila kneginja omožena s starim Tu-garinom Zmijevičem, in naj si je Aljoša Popovič še toliko prizadeval, kneginja ga ni marala. Ne ljubim te, dobri mladec, ljubim samo svojega moža, milega, starega Zmijeviča. — Dobro, je rekel Aljoša, tudi mene vzljubiš, labod beli! Vzel je dvanajst svojih zvestih služabnikov, vdrl v sobane Zmijevičeve in ugrabil mlado ženo. — Blagor ti, dobri mladenič, je rekla žena, da si me tako ljubil in da si me znal celo z mečem dobiti; zato te ljubim bolj od življenja, bolj od sveta, bolj od starega, gnusnega svojega moža, Zmijeviča.”
“No kaj, Afonja,” je pristavil car, srepo gledajoč Vjazemskega, kako ti ugaja pripovedka Filke?” Vjazemski je željno poslušal besede Ivana Vasiljeviča. Padle so mu v dušo kakor iskre v žitne snope, napol pri- ¡■vzbudila se je strast v njegovih pr-
sih in oči so mu s plamenom žago rele.
“Afanazij”, je nadaljeval car, “jaz pojdem te dni v Suzdal na molitev, ti pa pojdi v Moskvo k bojarju Družini. Morozovu: vprašaj ga, kako mu je zdravje, reci. da sem te poslal, da vzameš z njega mojo kletev. A vzemi s sabo,” je dodal pomenljivo, “vzemi s sabo čim več
opričnikov. ”
Serebrjani je videl s svojega sedeža, kako se je Vjazemskemu spremenil obraz in kako mu je divja radost zasijala z obličja, a slišal ni, o čem govorita knez in Ivan Vasiljevič.
Ko bi bil uganil Nikita Romanovič česa se veseli Vjazemski, bi pozabil na prisotnost gosudarjevo, ostro sabljo bi bil strgal s stene in preklal bujno glavo Vjazemskemu. Tudi svojo glavo bi bil izgubil Nikita Romanovič; a za sedaj so ga rešile zvočne gosli, dvorni zvonovi in bučni govor opričnikov. Česa se radu-je Vjazemski, ni zvedel.
Slednjič je Ivan vstal. Vsi dvorjani so zašumeli kakor preplašene čebel v uljnjaku. Kdor je le mogel, se je postavil na noge in vsi po vrsti so hiteli k carju, da dobe od njega suhih sliv, katere je lastnoročno delil med brate.
Ta trenutek se je prerinil skozi gnečo opričnik, ki ni bil na gostovanju, in je nekaj pošepetal Maljuti Skuratovu na uho. Maljuta je vzrojil in razjarjenost mu je spreletela obraz. To ni ušlo bistremu očesu carjevemu. Ivan je zahteval pojasnila.
“Gosudar!” je kriknil Maljuta. “zgodilo se je nekaj nezaslišanega! Izdaja, upor proti carski milosti tvoji!”-
Ob besedi “izdaja” je car prebledel in oči so se mu zaiskrile.
“Gosudar”, je nadaljeval Maljuta, “oni dan sem poslal okrog Moskve četo," da se prepriča, kako moskovski ljudje slušajo tvoje carske ukaze. Naenkrat je neznan bojar napadel s svojimi hlapci tvoje ljudi na poizvedovanju. Mnogo so jih ubili in silno zdelali mojega oprodo. Sam je tu, za vrati stoji, grdo ranjen. Ali um ukažeš priti sem?”
Ivan je z očmi premeril opričnike in je na vseh obrazih čital jezo in nemir. Tedaj so poteze njegovega obraza dobile izraz nekega čudnega zadovoljstva in rekel je z mirnim glasom: ‘ ‘ Pokličite ga! ”
Kmalu nato se je tolpa razmaknila in v dvorano je stopil Matvej Momjak z obvezano glavo.
9. Sodba.
Homjak si ni umil krvi z obraza, nalašč si jo je razmazal po obvezi in obleki, češ. naj vidi car, kako so pretepli njegovega služabnika. Stopil je k Ivanu, mu padel k nogam in kleče čakal, da mu bo dovoljeno govoriti,
(Nadaljevanje)