246. številka. Ljubljana, v četrtek 26. oktobra 1899. XXXII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ' kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tu j'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpo&iljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 51. 12. OpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice &t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga st. 12. □Telefon št. 34. Shod zaupnih mož. Včeraj popoludne se je vršil v Sokolovi telovadnici shod zaupnih mož narodne stranke. Shoda se je udeležilo nad 300 zaupnikov iz vseh krajev naše dežele in mej njimi jako mnogo kmetovalcev. Navzoči so bili skoro vsi dež. poslanci narodne stranke in g. dr. Triller iz Tolmina. Shod je otvoril predsednik dosedanjega izvrševalnega odbora, podžupan g. dr. Karol vitez Blei\vei s • Tr s t eni ški, ki je pozdravil zborovalce in povdarjal, da so se v času, kar se niso bili sešli zaupni možje, zgodile v deželi jako važne premembe, take, ki svedočijo, da je narodna stranka, boreča se za narodne in gospodarske koristi in za svobodno misel, v naši deželi neobhodno potrebna. (Živahno pritrjevanje.) Narodna stranka ni in ne more biti tako organizo-vana, kakor nasprotniška, vender se je pri raznih volitvah pokazalo, da uživa zaupanje ljudstva. Zahvaliti se imamo za to le naši narodni misli, misli za napredek, katere nismo v nemar puščali, četudi nismo v vsako vas zalegli jajca v podobi kon-sumnega društva. Na predlog g. dr. Tavčarja je bil izvoljen predsednikom shoda zaupnikov podžupan g. dr. vit. Bleivveis-Trsteniški, na čigar predlog je bilo sklenjeno, preme-niti § 1. organizacijskega statuta narodne stranke v tem smislu, da mora vsaj 10 členov izvrševalnega odbora stanovati v Ljubljani, dočim je to veljalo doslej za vse člene. Živahno pozdravljen, je potem posl. dr. Ferjančič govoril o položaju s posebnim ozirom na jezikovno vprašanje. Na-glašal je, da je glede položaja popolnoma nemogoče, povedati kaj novega. Sedaj živimo v nestanovitnih političnih razmerah, a če jih hočemo razumeti, moramo desetletja nazaj poseči. Le če minolost upoštevamo, potem vidimo, da je moralo priti do sedanjega sila nepovoljnega položaja. Začetkom ustavne dobe vladale so za nas jako neugodne razmere. Nemški liberalci so imeli vso moč v rokah in se proti njim ni dalo nič opraviti. Nemški liberalci so napravili ustavo, ki pa za nas ni nepo voljna, kajti v njej se nahaja člen 19 , ki jamči vsem narodom jednakopravnost. Ali motil bi se, kdor bi mislil, da so nemški liberalci to točko postavili v ustavo z odkritosrčnim namenom. Ne! Mislili so, da jim je ne bo nikdar treba izvršiti, in v to svrho so poskrbeli za take volilne rede za drž. zbor in za deželne zbore, da so menili, da jim ostane večina za vse čase zagotovljena. Po kratki epizodi Hohemvartovi nastopila je zopet doba nemškega liberalizma, ki je trajala 7 let, in proti kateri se ni dalo ničesar opraviti. Šele ko je TaafTe spravil Čehe v drž. zbor, se je začelo nemško gospodstvo majati. TaafTe je z nekaj glasovi večine vladal več let, seveda je bil železni obroč tako discipliniran, da ga ni nikdar zapustil. Nemška levica je po šestletni opoziciji začela naj milejše strune ubirati in pridobila je Taaffea, da jej je izkazal mar sikako uslugo. Amoviral je Pražaka, kateremu se imamo Slovenci jako mnogo zahvalit', odpravil je Dunajewskega in poklical v ministrstvo Khuenburga. Toda vse te Taaffeove usluge niso levice spreobrnile, da bi bila hotela složno delovati s Slovani. Nemška levica je slej ko prej težila po nadvladi, naj stane kar hoče. Ko je TaafTe uvidel, da levice tudi z uslugami ne pridobi, je sprožil volilno reformo, ki bi bila z levico povsem pometla. Žal, ia je slovenski poslanec nastopil proti tej volilni reformi in s tem provzročil padec grofa Taaffea. Da se to ni zgodilo, bi ne bili v današnjem položaju. Po Taaffeovem odstopu bili so Nemci odločilni faktor, dokler se vsled novih volitev leta 1897. ni položaj za levico obrnil na slabše. Volitve so za desnico ugodno izpadle, prišli so v zbornico tudi poslanci pete kurije in levica je uvidela, da je v zanesljivi manjšini. To jo je osupnilo in ob pamet spravilo. Videla je, da ona, ki je bila prej vedno postavljena na najodličnejša mesta, je sedaj nakrat potisnjena na drugo mesto. Badeni ji je s svojimi naredbami prišel kakor angelj rešitelj. Začela se je gonja, začela se je obstrukcija, katere po-čenjanje je še vsakem v dobrem spominu, in vsled katere sta morala in avtoriteta za vedno trpeli. Treba bo celega desetletja, da se ta desorganizacija popravi. Jezikovne naredbe so pred tednom padle. To je usode-poln korak, čigar nasledkov še nihče ne ve, korak, vsled katerega trpi avtoriteta tako, da se to čuti do najvišjega mesta Sedaj se je moralo pokazati, če je nemški obstrukciji bilo samo za odstranitev naredeb. Če jim je bilo zanje, bi se morali vdati, priznati bi morali večino in dopustiti, da se vlada v njenem smislu. Ali oni tega nečejo, kar je dokaz, da jim ni bilo za naredbe, nego da jim je bilo za hegemonijo. Tej nadvladi levice je na potu desnica. Ta je pri raznih prilikah zatrdila svojo solidarnost in jo tudi z dejanji pokazala. Ta zabranjuje levici, da ne more priti na krmilo, in zato je desnica tudi sedanji vladi trn v peti. Od strani nemške levice in vlade se dela z velikansko silo, da bi se desnica razgna'a. Poskuša se, nemško katoliško stranko in Poljake zvabiti na stran levice. A če je še kaj morale, se ne more zgoditi, da bi Poljaki, ki v desnici igrajo vodilno ulogo, pobirali stopinje za levico. Če je še kaj morale, ni možno, da bi poljska delegacija pozabila na vse insulte in zasramovanja, s katerimi so jo obsipali nemški obstrukcionisti. Nemška katoliška stranka reprezentuje polovico vsega nemškega prebivalstva. Levica je vedno zatrjevala, da obstrukcijo delajo Nemci, dočim je v resnici polovica nemškega prebivalstva na strani desnice. Če bi nemška katoliška stranka paktirala z levico, bi grešila proti svojim principom in bi izgubila pravico do obstanka. A vzlic temu je vse mogoče in mogoče je tudi, da se desnica razžene vsaj začasno. Če bo razgnana, jo bo teško zopet skupaj spraviti. Razgnana desnica pomeni, da bomo Čehi in Slovenci izolirani. Razmere bodo vsled tega postale precej slabše, a mi se jih ne bojimo. (Viharno pritrjevanje.) Vedno smo le hlapčevali (Živahni klici: Res je!), a kaj smo dosegli? (Viharno klicanje: Nič!) Nič nismo dosegli, bili smo le zapostavljani in prezirani, in to večkrat po lastni krivdi. Boji zadnjih dveh let so spravili jezikovno vprašanje na površje. In kakor svoj čas volilna reforma, tako tudi jezikovno vprašanje ne stopi več z dnevnega reda, dokler ne bo rešeno. Prej ne bo miru. Mi smo stali na stališču, da se mora rešiti potom naredeb. Ta pot je zakonita. Člen 19. jamči vsem narodom v šoli, v urada in v javnem življenja jednakopravnost, pove torej vse, in ga je le treba naredbenim potom izvršiti. Pravico v to daje oblastvom § 11., ki določa, da imajo oblastva pravico, izdajati naredbe v smislu zakona. Ker določa člen 19. jednakopravnost, so naredbe pravoveljavne, če se ž njimi ta ravnopravnost izvrši. Napaka je le, da se po nared-bah izvrši ravnopravnost le korak za korakom, in da vlade te naredbe zopet lahko odpravijo. To stališče se je začelo v najnovejšem času izpodbijati, češ, da se mora jezikovno vprašanje dognati s posebnim zakonom. Namen pri tem je, rešitev sploh zavleči, da se vzdrže sedanje razmere. Tudi na desnici so se nazori glede uredbe jezikovnega vprašanje znatno spremenili, in Slovenci s tem lahko soglašamo. Čehi in Poljaki so namreč do najnovejšega časa stali na stališču, da se mora jezikovno vprašanje rešiti v deželnih zborih. Če bi to obveljalo, potem bi ne mogel deželnih zborov na Štajerskem, Koroškem in Primorskem nihče prisiliti, da sploh sklenejo kak jezikovni zakon, kaj še, da sklenejo nam pravične zakone. Sedaj stoje" najveljavnejši Čehi in Poljaki na stališču, da naj se jezikovno vprašanje uredi z zakonom, in to za vse narode in dežele, ne le za Češko in Moravsko, in da naj se sklene ta zakon v državnem zboru. Bilinski je sam že sestavil tak načrt zakona, ki se nanaša na vse narode in kronovine. To je vsekako nam po-voljen napredek, ki utegne dovesti do uspeha. Potrebno pa je, da se desnica hitro dela loti. Nemcem bi bilo najbolj po godu, da ostane vse kakor je. V tem jih podpira vlada, ki teži na to, da bi postala stalna levičarska vlada. Sedanja vlada se po pravici imenuje ministrstvo Chlumeckega brez Chlumeckega. Od vlade in od levice se ni nadejati jezikovnega zakona, a če desnica nič ne stori, ne bo češko občinstvo dopuščalo, da bi češki poslanci v njej ostali. Gnalo bo svoje zastopnike vedno naprej in to bo razjedalo stanovitnost večine. Vrh tega se je bati, da, če predloži vlada svoj načrt, se bo preveč oziral na nemški binkoštni program. To sploh ni nikak program, ampak smešen ne-stvor, a če se izvrši, postane Avstrija kar zrela za Nemčijo. Nemci sami ne verujejo, da se izvrši, a bati se je, da se bo jako upošteval, če bi sedanja vlada prišla v položaj, da sestavi jezikovni zakon, dasi bi bilo nečuveno, ako bi nemški obstrukcionisti, ki zastopajo le 4 do 5 milijonov prebivalstva, zapovedovali, kako obliko naj ima jezikovni zakon. To so glavne misli govora, ki je bil sprejet z živahnim odobravanjem in ploskanjem. Poslanec dr. Ferjančič je na to predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno odobrena: Dne 25. oktobra 1899. v Ljubljani na shodu zbrani, zaupni možje narodne stranke na Kranjskem so po razgovoru o političnem položaju prišli do zaključka: 1. Shod spoznava, da je vravnava jezikovnega vprašanja, in to potom zakona in za vse avstrijske narode, nujno potrerna in z ozirom na člen 19. tem. zak. jedino v smislu popolne jed-nakopravnosti mogoča in dopustna. Zahteve nemških obstrukcio nistov izražene v takozvanem binkoštnem programu se toraj z vso odločnostjo zavračajo in ne morejo biti podlaga jezikovni uredbi. 2. Shod, odobrujoč, da se nahajajo slovenski poslanci v zvezi parlamentarne desnice pričakuje, da bodo v desnici združene, ogromno večino prebivalstva zastopajoče, stranke pričele energično izvrševati svoj skupni program, kateri jamči državi in narodom pogoje za obstanek in napredek. Osobito se shod nadeja, da desnica predloži sama načrt jezikovnega zakona ter ne čaka vladine predloge, o kateri se je bati, da se bode preveč ozirala na nemški binkoštni program. Notar g. Luka Svetec je, pritrjuje sprejeti resoluciji, opozarjal, da je jezikovno vprašanje najvažnejši del narodnostnega vprašanja. Spominjal se je, kako se je pred leti na nekem shodu, ko je rekel, da je narodnostno vprašanje še vedno na dnevnem redu, klicalo: Vera, vera je prva. Dogodki naših dni so dotičnike spominjali, da je narodnostno vprašanje še vedno na dnevnem redu in sicer s tako močjo, da pretresa državo do korena. Tisti, ki so takrat klicali „vera, vera", in ki pri bojevanju za narodne pravice le vero na pot postavljajo, naj pazijo. Če bomo udarjeni v narodnem boju, trpeli bomo tudi v verskem in v narodnostnem oziru; če zmagajo nasprotniki, čutili bomo posledice te zmage na vsakem polju. Nemci so zmagali s. svojo zahtevo, da naj se ravnopravnost ne izvršuje naredbenim, nego zakonitim potom. Je - li to v našo korist? Nemci imajo svoj načrt , ko kličejo „Proč z naredbami". Videli se namreč, da vlada lahko izvrši z naredbami ravnopravnost. S tem, da zahtevajo, naj se uredi jezikovno vprašanje s posebnim zakonom v drž. zboru, hočejo odpraviti člen 19. drž. osn. zakona, in ga nadomestiti z binkoštnira programom, misleč, če se spozna, da čl. 19. ne zadostuje, je ob veljavo, novega zakona pa ne bomo dopustili, če nam ne bo ugoden. Nemci imajo skušnjo, kako se neljube jim stvari preprečijo. Če se ravnopravnost po nared-bah ne sme izvršiti, po zakonu pa ne more, potem visi v zraku. Temu nasproti stoji dejstvo, da že imamo zakon in to čl. 19. To je temeljni zakon, in na njegovi podlagi bi se bila ravnopravnost lahko zvršila, ko bi se bilo to le hotelo. Člen 19. se je zvršil za Nemce in za Lahe, ne pa tudi za nas. Člen 19. jamči ravnopravnost v uradih, v šolah in v javnem življenju. Prvi pogoj za ravnopravnost v uradih je, da so uradniki zmožni narodovega jezika. Tega še nihče ni doživel, da bi se bil v nemškem ali v laškem okraju nastavil uradnik, ki ne zna nemški ali laški. Za Nemce in Lahe imajo nemške in laške uradnike, za nas ne. S šol? mi je isto. Slovani nimamo dosti visokih šol. Kako dolgo se že borimo za univerzo, a nihče se ne gane, pri ustanovitvi n3mške univerze v Črnovicah pa ni bilo nobenega zadržka. Koliko trpljenja je bilo za napol slovensko gimnazijo v Celju, koliko ga je bilo za hrvatsko gimnazijo v Pazinu, koliko ga je za češko v Opavi in za poljsko v Tešinu! Nemcem pa se je ustanovilo več šol kakor jih potrebujejo. Istotako je z ljudskim šolstvom. Koliko bojev je že bilo za ljudske šole v Trstu, v Gorici in še jih nimamo (veliko razburjenje, klici: Škandal! Sramota!) Koliko so se borili in brez uspeha koroški bratje (Klici: Žalostno!), dočim je država v Trstu in v Dalmaciji ustanovila nemške ljudske šole na državne troške, v Ljubljani pa ukazala takojšnjo ustanovitev nemške ljudske šole, sklicuje se na čl. 19. Če vlada hoče uresničiti ravnopravnost, ni treba zakona, treba je samo dobre volje (Klici: Tako je!) y<£ Če bi se rešitev jezikovnega vprašanja prepustila deželnim zborom, bi tudi Čehi nič ne dosegli, kaj 5e mi, ker tudi v češkem deželnem zboru bi Nemci lahko preprečili vsprejetje zakona, ki jim ni všeč. Jedina pot do rešitve, — in to se je tudi v izvrševalnem odboru desnice priznalo — je, da pride na krmilo parlamentarna vlada, vzeta iz večine, ki bo izvedla ravnopravnost za nas tako,, kakor se je izvedla za Nemce. (Živahno odobravanje.) Po tem govoru se je vršila volitev izvrševalnega odbora. Njen izid se je pozneje razglasil. Na vrsto je prišlo potem poročilo deželnega poslanca Lenarčiča o gospodarskih zadevah. Poročevalec je bil sestavil jako obširno in temeljito poročilo, a vsled pomanjkanja časa je mogel utemeljiti samo resolucijo glede kmetijstva. Na njegov predlog so bile sprejete naslednje resolucije : I. Kmetijstvo. Shod zaupnih mož si je v svesti, da se vzlic naporom od vseh stranij kranjsko kmetijstvo v obče ni moglo ubraniti onim vplivom, kateri po vsi Avstriji provzročujejo propadanje kmetijstva. Za delno odpomoč raznim nedostatkom v kmetijstvu pripozna shod potrebnim: 1. Merodajni krogi naj obračajo svojo pozornost osuševanju močvirnatih krajev po deželi, — zlasti pospeševanju osušenja ljubljanskega barja — ter namakanju zemljišč posebno travnikov tam, kjer je to lahko izpeljivo. 2. Zakon o zlaganji zemljišč naj se oživi med ljudstvom s primernim poukom in agitacijo — tam pa, kjer krajevne razmere odločno ne zahtevajo skupne uprave, naj se dela na razdelitev skupnih zemljišč med opravičence. 3. Pouk kmetijskega naraščaja bodi bolj praktičen, zlasti se je ozirati na gospodarsko rentabiliteto. Priporočajo se tečaji za specialne stroke, vzgledne kmetije z državno podporo in subvencionirana eksaktna poskuševališča. 4. Pijančevanje zatira naj se z vsemi dopustnimi sredstvi; za delno odpravo neugodnih delavskih razmer pa priporoča upe-Ijava strojev, eventualno za skupno uporabo. 5. Goje naj se le take rastline, katere v domačem podnebju in zemlji prav dobro uspevajo, in katere je lahko razpečati. Pri-manjkajoče tvarine za kmetijstvo pa naj se nabavajo v takem času, ko je njih cena nizka — ter one predmete, koje preskrbuje kmetijska družba, po nji, ker jih more ona najbolje in najceneje preskrbovati. 6. Za povzdigo živinoreje snujejo naj se po vsi deželi živinorejska društva za gojitev plemennih živalij, zlasti konj, govede in prašičev. 7. Za razpečavanjekmetijskih pridelkov snujejo naj se mlekarska društva eventualno s pitalnimi zavodi, dalje vinarska, sadjarska in druga produktivna društva, koja naj se zopet spajajo v „centrale" v svrho uspeš -nejega delovanja in odprave konkurence med sabo. 8. Vplivati je na merodajne osebe, da se potegnejo za znižanje previsocih, zlasti pa nejednakomernih železniških voznin za kmetijske pridelke in potrebščine — dalje za znižanje cene živinske soli z odpravo fiskalizma, končno za znižanje davkov in davščin, če pa to ne bi bilo dosegljivo, za boljšo uporabo državnih sredstev z odpravo militarizma in porabo teh sredstev v produktivne namene. 9. Za ohranitev gozdov in njih boljše izkoriščanje, priporočati je obile nove na-saditve, koje naj se pospešujejo z ustmenim in praktičnim poukom državnih gozdnih organov in z olajšanjem dobivanja sadik v zadostni množini iz državne gozdne drevesnice. Občinam pa naj se nalaga skrb za napravo dobrih gozdnih potov. 10. Merodajni faktorji naj se pri sklepanju novih trgovinskih in carinskih po-godeb z inozemstvom ozirajo na potrebe kmetijstva in gozdarstva, zlasti pa pri pogodbi z Italijo, na to, da bode uvoz „agrarno v" od tam le tedaj carine prost, ako se uvažajo ti pridelki v zabojih iz našega domačega oziroma avstrijskega lesa. II. Obrt. Shod zaupnih mož smatra dober obrtni stan kot jeden glavnih pogojev za obstanek slovenskega naroda. Z ozirom na to pa, ker ta stan danes Še ni v takem položaju, da bi mogel z uspehom konkurirati z močnejšim sosedom, treba vso skrb obračati na povzdigo obrtnega stanu z odpravo nedostatkov, ki se pojavljajo v njem, kakor : 1. Pomanjkanje temeljitega znanja svoje obrti. 2. Pričetek samostalne obrti brez zadostnega kapitala. 3. Drage delavske sile in surovine. 4. Površnost v izdelovanji. 5. Visoki davki in razne previsoke davščine. 6. Prevelika konkurenca od večjih tujih podjetij. 7. Nesmiselna konkurenca med obrtniki samimi in spodbijanje cen. 8. Razvada prodaje izdelkov na up. 9 Pomanjkanje strokovnih izobraže valnih društev. 10. Potratnost v obleki, pijači in jedi ter dragimi zabavami. 11. Preveč obrtnikov jedne stroke v primeri s potrebo. Dalje pa z zboljšanjem proizvajalnih razmer, n. pr.: 1. Ustanovitev obrtnih šol za razne stroke tudi po deželi. 2. Porazdelitev ali špecializovanje dela. 3. Nabava strojev. 4. Solidnost dela. 5. Snovanje obrtnih zadrug. 6. Vplivanje na merodajne faktorje, da se pri oddaji del ozira v prvi vrsti na naše domače obrtnike. III. Trgovina. Shod zaupnih mož si je v svesti, da brez dobro razvite trgovine ni misliti na napredek v slovenskem narodu, zato pa se obsoja z vso ogorčenostjo ono postopanje, katero ima namen, gmotno uničiti naš trgovski stan. Za ojačenje trgovskega stanu pa priporoča shod zaupnih mož, vplivati na merodajne faktorje, da država po svojih inozemskih zvezah skrbi za to, da bode našemu trgovcu mogoče polagoma stopiti v mednarodno trgovino, doma pa treba skrbeti za to, da se domači trgovci v prvi vrsti podpirajo, da se dalje le oni lotijo samostalne trgovine, kateri so gmotno dovolj podprti in trgovsko izobraženi, skrbeti dalje za dobro strokovno izobrazbo našega trgovskega naraščaja na trgovskih učiliščih, priporočati je dalje, da začetniki pred samostalnim nastopom dobro premotrijo tržaški trg. Odvračati je trgovski stan od nevarnih špekulacij s tujim denarjem in priporočati, da se trgovci združujejo na skupno postopanje v dosego ugodnih okoliščin za trgovino. Na predlog g. Fiirsagerja iz Radovljice je shod g. poslanca naprosil, da utemeljevanje resolucij glede obrtnije in trgovine obelodani, kar je g. poslanec radovoljno obljubil. Deželni odbornik dr. Tavčar — pozdravljen z viharnimi klici „Živio Tavčar" in s frenetičnim ploskanjem — je dejal, da je imel shod nalogo pokazati, ali smo v tem času, kar se niso sešli zaupniki, kaj napredovali ali ne, in morda bi bilo tudi umestno če bi izrekel, ali je na zadnjem shodu sklenjeni program še primeren ali ne. Vsekako pa je treba omeniti naših domačih razmer, sicer bi svet mislil, da stojimo indiferentni napram razmeram, ki kriče v nebo! (Burno pritrjevanje.) Te razmere označuje dejstvo, da se je neki kolovodja klerikalne stranke za občni zbor kmetijske družbe oborožil z volovsko žilo. Ta volovska žila je znak današnjih časov na Kranjskem. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) V znamenju volovske žile se bo vršil občni zbor kmetijske družbe. Klerikalci so se polastili gospodar skega vprašanja ne z namenom, da bi kmetu pomagali, ampak da bi si osigurali gospodarstvo nad kmetom. (Burno pritrjevanje. Klici: Tako je! Res je!) Če bi naša stranka ne imela nobenega druzega razloga, da eksistira, že to ji daje eksistenčno pravico, da se upre grdi pohlepnosti, ki prešinja velik del duhovščine, od škofa pa do zadnjega kaplana. (Burno dolgotrajno ploskanje.) In v tem pogleda se lahko z zadovoljstvom ozremo na zadnje čase. Nismo sicer tako organizirani kakor naši nasprotniki, ali vzlic temu smo te naše nasprotnike v mnogih zastopih tako v zagato spravili, da ne more več kmeta tako izkoriščati, kakor bi ga rada. To je najbolji dokaz, da je stranka potrebna, in ker se bori nesebično za pravično stvar, ne bo poginila. (Viharno pritrjevanje in klici: Zmagali bomo!) Klerikalna pohlepnost je taka, da se-zajo njeni železni kremplji celo po kmetijski dražbi, ki se nikdar ni vtikala v politiko, ki je vedno stala nad strankami in vedno delala samo za blagor kmeta. Še te družbe se hočejo klerikalci polastiti, da bi kmete tem ložje pognali v klavnico (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Temu se treba upreti in storiti je vse, kar je mogoče, da ta družba ne pade v klerikalne mreže. (Burno pritrjevanje.) V našem javnem življenju je še marsikaj, o čemer bi bil shod poklican izreči svoje mnenje, izreči, da s tem in onim ni zadovoljen, pred vsem pa je poklican izreči se o škofovem davku. Škof dela, kakor da hoče zadnji žuljavi krajcar iztisniti iz našega ljudstva, in to za zavode, za katere mora skrbeti država in ne slovenski berač. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Govornik je predlagal, naj shod protestuje proti škofovemu počenjanju, ki je nevredno škofa in nevredno cerkvenega dostojanstvenika. (Viharno ploskanje in pritrjevanje. Resolucija je bila soglasno sprejeta.) Gosp. Fr. Peče iz Starega trga je opozarjal, da je vsako paktiranje s klerikalci nemogoče, ker nikdar ne drže besede. Tudi spravne pogodbe se niso niti jeden trenotek držali. Prav pri spravi se je po kazalo klerikalno besedolomstvo, zato naj se spravna pogodba razveljavi in uniči. (Burno pritrjevanje. Predlog je bil soglasno sprejet.) Župan g. L. Mlakar je na kratko pojasnil nečuveno gonjo, ki se je od klerikalne strani uprizorila proti učiteljstvu, kateremu se že krate njegove državljanske pravice. Učiteljstvu se mora zagotoviti tista neodvisnost, kakor uradnikom. Stranka naj zato dela z vso močjo na to, da se učiteljstvo v tem smislu organizuje, da bodo učitelji ravnopravni uradnikom od XI. do VIII. razreda. (Živahno pritrjevanje in klici: Živelo napredno učiteljstvo) Končno je g Fajdiga iz Kamnika predlagal, naj se izreče dr. Ferjančiču in dr. Tavčarju, kakor sploh vsem poslancem narodne stranke popolno zaupanje, kateri predlog je bil soglasno ob „Slava"-klicih sprejet. Predsednik shodu dr. vitez B 1 e -weis-Trsteniški je potem naznanil, da so bili izvoljeni v iz vrše valni odbor gg.: A r k o Fran v Postojini, dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, dr. Ferjančič Andrej, G o g o 1 a Ivan, Hribar Ivan, Jelene Luka, Klein Anton, d r. K u š a r Josip, Lavrenčič Josip, cesarski svetnik M u r n i k Ivan, vsi iz Ljubljane, Pire Ciril iz Kranja, Plan-t a n Ivan in Rohrman Viktor iz Ljubljane , S v e t e c Luka iz Litije in dr. Tavčar Ivan iz Ljubljane — ter zaključil shod. W IJ ubijani. 26. oktobra. Zjedinjenje čeških narodnih strank proti vladi. Po inicijativi mladočeškega izvrševalnega odbora se snidejo v kratkem zastopniki vseh čeških narodnih strank, da se posvetujejo o skupnem postopanju proti vladi Radikalci so že dobili povabilo, in pošljejo poleg dr. Baxe in dr. Rašina še nekaj svojih glavnih močij. O skupnem postopanju se bo obravnavalo le od stranke, ne pa v skupnem kolegiju. O združitvi vseh strank v eno seveda ni govora, a že samo dejstvo, da se snidejo na državnopravni podlagi češki klerikalci, Mladočehi, radikalci, radikalni naprednjaki in narodni socialisti, je veselo znamenje, ki naznanja uspešen skupen boj za državnopravne zahteve. Socialni demokratje zahtevajo le narodno avtonomijo in se shoda ne udeleže. Izgredi na Češkem in Moravskom se množe". Vsak dan sporoča brzojav o novih demonstracijah, ki so se vršile tu in tam proti vladi, Nemcem in Židom. Vedno pa je orožništvo in vojaštvo na svojem mestu ter strelja in nabada demonstrante. Število nesrečnih žrtev zato narašča z grozno doslednostjo. V Vsetinu na Moravskom so bile 24. t. m. zvečer velike demonstracije, ki pa so bile docela dostojne. Čehi so po ulicah prepevali narodne pesmi, klicali: „Pereat Clary!" ter pobili nekaterim nemškim fanatikom in oderuškim zidom par oken. To je zadoščalo, da je poklical glavar takoj kar pol kompanije iz Vel. Mezerič na pomoč. Med tem pa orožništvo ustrelilo dvoje oseb, 17 pa ranilo Iz Olomuca pa javljajo, da je bilo ubitih celo — 6 oseb in ranjenih 15. Ko je do spelo vojaštvo, je bilo že povsod mirn Vendar pa so poslali iz Brna celo kompa nijo v Vsetin. V* Holešovu je ubilo orož ništvo pri zadnjih demonstracijal tudi mater šestorice otrok. Reva je prišla slučajna mimo, ko je ustrelilo orožništvo med mno žico, in kroglja je zadela baš njo! Razum ljiva je velikanska razburjenost v Holešovu kjer menda tako kmalu še ne bo miru Med sprevodom petorice padlih demon strantov je vojaštvo zabodlo nekega moža ki je pretrgal kordon! Po pokopu nesreča matere pa se je 24. t. m. zbralo na glavnem trgu okolu 3000 ljudij, ki so znova demonstrirali. Tudi na K ral. Polju pr. Brnu so se vršile demonstracije. Demon strantje so provzročili precej škode. V Kro merižu so bili izgredi 22. t. m. V Napa-jedlu so demonstrantje pobili okna vsem Židom in tudi na sinagogi. ..Zde!" O dogodkih pri vojaškem kontrolnem shodu v Skuču javljajo „Narodni Listy-Kontrolni shod je vodil stotnik Kratochvil ki je početkom shoda vojakom naznanil, d; se morajo oglašati samo z besedico „Hier" Ko je prišla vrsta na delavca Bureša iz Krovne, se je oglasil z „Zde". Stotnik ga je pozval, naj se javi pravilno, a Bureš ni od nehal. Župan iz Krovne je hotel Bureša pr. stotniku opravičiti in še pred začetkom shoda je prosil stotnika okrajni načelnik Machaček, naj reservistom dovoli, da se oglašajo z „Zde". Stotnik pa je ukazal Bu reša odvesti v ječo. Nato so molče vstal, vsi župani in odšli. Kakor na ukaz so za čeli tedaj demonstrirati reservisti: „Čeh; smo! Čehi! Čehi!" Vedno in vedno so vzkli kali tako, in kričalo je kar sto grl hkratu Med tem se je z ulice začulo petje narodne pesmi. Stotnik se je obrnil brzojavno na komo poveljstvo, kaj naj stori. Odgovoril se mu je, naj prestavi kontrolni shod v Muto. Med tem sta obravnavala okrajni na čelnik in mestni zdravnik Hanza s stotnikom, opozarjajo ga na veliko razburjenje med češkim narodom in na dejstvo, da mnogo reservistov ne zna in ne razume nemščine. Sicer pa so se reservisti tudi prav dostojno vedli. Tudi stotnik Kratochvil, ki je zaveden Čeh, je postopal prav dos: dasi strogo. Samo njemu se je zaliva: da ni imela afera hudih posledic. Venda: pa je bilo 238 reservistov zaprtih. — Sličru prizori kakor v Skuču so se pripetili tudi vDačicah, vOlomucu, vLvovu in drugod. Tudi Ogri in Italijani so se začeli braniti nemškega „hier". Vojna v Transvaalu. Naše domnevanje, da zmage, s katerimi se bahajo Angleži, bržčas niso tako velike in važne, ter da bitke, ki so se vršile doslej mej Buri in Angleži, niso bile posebno pomembne, je danes že docela upravičeno. Pariški „TemxJsa je prinesel iz Londona brzojavko, da vlada na angleškem vojnem ministrstvu silna razburjenost, ker baje so bili Angleži v drugi bitki pri Glencoe tepeni ter imajo prav občutne izgube. A ne le to: tudi pri Elandslaagte so imeli Angleži velike izgube. Ta poročila kažejo, da so bile vesti o velikih angleških zmagah vsaj zelo pretirane, ako ne docela zlagane. Doslej niso dosegli menda niti Buri niti Angleži posebnega uspeha; tepeni so bili Angleži in Buri, tako da so šanse na obeh straneh popolnoma enake. Da. Angleži se celo umikajo iz svojih dosedanjih pozicij, kar kaže, da jim prede. Generala Yule in White hitita proti severu, prepuščajoča Ladvsmith svoji usodi. Slovensko gledališče. („Prodana nevesta". — Komična opera v treh dejanjih. Spisal K.Sabina. Uglasbil B. Smetana. Smetana! To je čarobno, kako je pisal ta mož! V njegovo dušo se je izlila vsa prekrasna godba onega slovanskega naroda, ki je od stvarstva bogato ž njo obdarovan. Iz njegove duše se je izlival ta neprecenljivi zaklad melodij in harmonij v nebrojno skladb, ki se danes zmagovalno izvajajo po vsem širokem svetu. Smetana je umrl, a on živi danes slavljen in poveličan, kakor ni živel v žalostnih dnevih svojega življenja. Smetana — redivivus je slavil prve dni vstajenja in zmagoslavja 1. 1892. pri gledališki in glasbeni razstavi na Dunaju Njegovi rojaki so peli na Dunaju takrat s svetim navdušenjem in spoštovanjem njegove opere, in ljudem, ki so dotlej v poli-tiški strasti a priori zametali njegova dela, so se odprle oči, in politiško strast sta premagali moč in veličaštvo Smetanovega genija, in megla, ki ga je zakrivala velikemu svetu, se je raztopila v toplih žarkih, ki jih siplje na okrog njegova muza, in veliki svet je upognil pred skladateljem Smetano časteč koleno. Smetana je vstal iz groba in umrl ne bo nikdar več i In ta njegova „Prodana nevesta", ki smo jo čuli po večletnem presledku zopet včeraj v slovenskem gledališču — ali ni to nekaj samosvojega, nekaj lepega in dragocenega, nekaj takega, kar je vzraslo iz globoke, neizmerno plemenite duše? Ali je čudno, da so peli „Prodano nevesto" v praškem narodnem gledališču že nad tri-stokrat? Ali ni naravno, daje slavila „Prodana nevesta" dne 18. oktobra t. 1. prve neizrečne triumfe v dvornem gledališču v Draždanih? In ali je mogoče drugače, nego da smo čutili sinoči, kako nas je objemalo neko tajno, sladko, neopisno čustvo, ko nam je govoril Smetanov duh v tako ljubeznivih, presrčnih glasovih? Doli v orkestru, tam v solospevih, v duetih, tercetih, v zboru — povsod zvene od prvega do zadnjega takta njegove srebrne strune, in kot bele, mehke rc ke se iztezajo z odra v parter, v lože, na galerije toki divnih melodij, prepojenih s č ustvom in srcem, in te nas božajo in usnivajo in nas dvigajo nekam v višave, kjer je izvirek bogatim glasovom, a kjer se čutimo vendar tako domače, tako svoje! Tu gospoduje najčišča umetnost kot kraljica, ki obleče preprosto krilo in hodi s prijaznim licem med svojim ljudstvom. Že ouvertura užge kri in dvigne človeka. Zdi se nam, da govori kot človek, ki bi rad povedal mnogo zanimivosti v kratkem času. Prvi zbor je svež, čist in lep kot pomladno jutro. Rosa, ki gori po mladih cvetovih, je dvospev Janka in Marinke z njeno pesmijo. „Ljubav srčno sva sklenila ..." Kdo more lepše naslikati ljubezen z godbo? In Kecal! Kaj in kako poje ta zgovorni in originalni mož, to je originalno in možato! Tega ne morejo ponoviti besede. Zaman bi skušali opisati, kako opisuje ženina Vaška. Kako dražesten je sklepni zbor prvega dejanja, ta preprostc-umetna plesna pesem, ki druži narod v poskočni radosti! Preživahno veselje čvrstih kmetiških fantov odkriva prvi zbor drugega dejanja: kar vidimo, kako se peni pivo v čašah! In vmes filozofija mešetarja in za njo jecljanje Vaškovo, pa poredna nagajivost in nagajiva porednost Marinkina v duetu ž njim! Velekarakterističen je takisto duet Janka in Kecala, prekrasna je pesem Jankova, mojstrski risan in izveden je konec drugega dejanja. Polno humorja je vstopna pesem Va-škova v tretjem dejanju. Kot lepa maska v salonu se poda operi prizor z glumači. Tiha, globoka bol se preliva nadalje v petju Marinkinem, ki v slavnem in nedo-sežnem sekstetu dožene vrhunec umetniške popolnosti. To je nekaj takega, česar bi se človek nikdar ne naslušal. In pa pesem Marinkina: „Oj, to boli, oj, to boli! . . . Ali ne govori tako ljubeče, v bolesti trepetajoče srce? Oni preporni duet Marinke in Janka — prosim, tako govori na vasi užaljeno dekle z navihanim fantom. Kako se potem vse prelije v čisto, živo radost! Posmeh in šala, ljubezen in sreča — vse to govori in kipi tako jasno in prizorodno v petju in godbi, da budi veselje in zado-voljnost na odru in v avditoriju. Tako je „Prodana nevesta" od kraja do konca delo velikega mojstra, ki je dahnil v komično opero resnobo in genialnost, ki je nakopičil v mrtvi partituri velik del nesmrtnega življenja. Uprizoritev „Prodane neveste" je bila na našem odru najskrbnejša, izvajanje najpopolnejše. Že dolgo ni bilo čuti toliko oduševljenega ploskanja kot sinoči. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališče, je brez prestanka dajalo duška svojemu navdušenju. Naslovno ulogo je pela gdč. Noe mi z največjo pravilnostjo, s presrčnim, toplim, iskrenim izrazom. To je bila Marinka. Iz njenega petja je sijalo čustvo, in v njem je govorila duša. Gdč. Noemi je pevka, ki je ponos in čast našemu odru. Simpatična zunanjost, mojstrsko petje in elegantna, izborna igra so nje lastnosti, ki ji jamčijo slavno bodočnost. Mnogokrat jo je ob Činstvo hrupno odlikovalo za prekrasen užitek. Gospod Desari je pel Janka. Pel ga je s srctm in z mislijo. Glas, kiseneodli-kuje toliko po moči, nego po čisti, simpatični, sveži zvočnosti, je bil poln čustva. Vrhu tega je bila njegova igra lepo premišljena, da, izrazovita in iskrena. Tudi njega je odlikovalo občinstvo s specialnim ploskanjem. V drugem dejanju po prekrasno peti pesmi „Veš li, komu je kupil nevesto", je dobil v dar lovorov venec s trakovi, poslan mu od tovarišev iz Prage. Izboren v vsakem oziru je bil gospod Pestkowski kot Kecal, da boljšega še nismo videli, niti slišali na našem odru Z mešetarsko smelostjo in samozavestjo, s kmetiško prebrisanostjo in mogočnostjo je mojstrski izvedel svojo nalogo. . Igral je živo, drastično — maska mu je bila izborna — pel z onim krepkim, obsežnim in polnim glasom, katerega smo že imeli priliko dostojno in zaslužno pohvaliti. Tudi g. Pestko\vski je žel posebno pohvalo. Pa ta naš pristni Vašek, oziroma naš g. Pavšek! Ali bi ne bil v tej imenitni zunanjosti, v tej značilni igri in s tem jecljajočim, vendar finim, izrazovitim petjem veselje in čast tudi kakemu drugemu, več-j emu odru? No, prav veseli smo, da smo ga zopet čuli v tej ulogi, ki je kot ustvarjen zanjo. G. Pavška je občinstvo srčno in veselo pozdravljalo in hvalilo s posebnim ploskanjem. Gg. Nolli in Štamcar sta bila docela vsak na svojem mestu, takisto sta peli dostojno in natančno gospa I n e -mannova in gdč. Bitenčeva. Gospa Polakova je bila živa, temperamentna Esmeralda ljubkega glasu, a gosp. Ine-m a n n a smo občudovali kot izbornega, resničnega glumaca. Naš Inemann je na mestu, kamor ga deneš. Indijanca je pel g. V e b 1 e. Posebna pohvala sodi tudi zboru, ki je pel fino, čvrsto, nuanscirano ter igral živahno — celo preživahno. V drugem dejanju bi si želeli v ozadju več miru, ker prehrupna igra moti pevce in poslušalce. Orkester je igral prav dobro, saj ga je vodila vešča roka g. B e n i š k a, ki je pač mož na svojem mestu. Gospa Inemannova, gdč. Noemi, gdč. Bitenčeva in gospodje Nolli, Pestkowski in Štamcar so peli sekstet v tretjem dejanju tako dovršeno, da so ga morali zavoljo neprestanega ploskanja ponavljati. —a— Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. oktobra. — Osebne vesti. Glavna učitelja na ljubljanskem ženskem učiteljišču, g. Jak. Vodeb in Vil. Zupančič sta pomaknjena s 1. januvarjem 1900. v VII. čin. razred. — Sijajna zmaga. Boj za kmetijsko družbo je dobojevan, in se je končal s sijajno zmago. Radi pomanjkanja prostora smo morali obširnejše poročilo odlo žiti za jutri. Za danes omenjamo samo, da je bila udeležba tako ogromna, da kaj tacega tudi največji optimist ni pričakoval. Klerikalci so prišli pod vodstvom svojih kapelanov in začeli razgrajati, češ, da tisti členi ne smejo voliti, ki so šele po zadnjem občnem zboru družbi pristopili. Predsednik ces. svet. Mu mi k je klerikalcem tudi to koncediral, na kar se je začela volitev. Vršila se je v štirih skupinah. Oddanih je bilo 1864 glasov. Kandidatje narodne stranke so dobili po 1268, klerikalni kandidatje pa le 596 glasov. Naša lista je zmagala z večino 672 glasov. Mi imamo torej večjo ve-čino, kakor klerikalci sploh glasov. Po skupinah je bilo oddanih: v skupini ljub ljanskih členov 242 glasov za naše in 46 glasov za klerikalce, v skupini dolenjskih členov 388 glasov za naše in 142 za klerikalce, v skupini notranjskih členov 363 za naše in 177 za klerikalce, v skupini gorenjskih členov 275 za naše in 231 za klerikalce. Naši kandidatje imajo torej v vseh skupinah večino, celo v gorenjski, na katero smo še najmanj računali. Kako ogromna je bila večina, se vidi iz naslednjega. Udeležilo se je volitve izmed dolenj- skih členov 73%, izmej notranjskih 67%, izmej gorenjskih 54% in izmed ljubljanskih 84°/0- Veselje nad tem izidom, nad to presi j aj no zmago je nepopisno in čuje se le jeden glas: Slava zavednim možem, ki so ta izid izvojevali! — Deželni uradnik kurat Koblar je danes popoldne pred „Nar. domom" pro-vzročil kolos alen škandal. O tem bomo še poročali. Omenjamo samo, da je moral Koblar naposled bežati. — V „Narodnom domu" bo nocoj pogrnjeno v gorenji veliki dvorani „Nar. doma" in to pred gledališčem in po gleda lišču, na kar opozarjamo vse Člene kmetijske družbe in tudi drugo občinstvo. — Pelo bo slovensko trg. pevsko društvo. — Slovensko trgovsko pevsko društvo. Danes zvečer ob polu 9. uri pevski sestanek v „Narodnem domu". — Sokolski družbinski večer, ki bode v soboto, dne 28. t. m. v telovadni dvorani v „Nar. domu" ima jako bogat in raznovrsten vspored, ki ga prijavimo jutri. Razun vojaške godbe sodelujeta iz posebne prijaznosti gg. Inemann in H o u s a. Prvi bode izvajal komičen prizor: „Učitelj pred 50 leti", oba skupaj pa komično-pantomimičen prizor „Vitez z Lomu". Dalje sodeljuje tudi oddelek pevskega društva „Slavec" z raznimi točkami, katere poje iz posebne prijaznosti do Sokola. Skrbelo se je torej za to, da bodo obiskovalci tega društvenega zabavnega večera vseskozi zadovoljni. — Najvišje potrdilo je dobil sklep kranjskega dež. zbora, da se najame posojil o 800.000 gld. za občekoristne stavbe in njihove poprave. — Slovensko trgovsko pevsko društvo priredi, kakor smo že poročali, v nedeljo, dne 5. novembra ob 7. uri zvečer veliko veselico v Sokolovi dvorani v „Narodnom domu". Vzpored prijavimo v jedni prihodnjih številk. — Pevci društva „Slavca" se uljudno vabijo k pevski skušnji, ki bode jutri v petek 27. t. m., povodom sodelovanja pri „Sokolovem večeru" v soboto 28. t. m. — Slovensko akademično društvo „Slovenija" je pri prvem rednem občnem zboru, ki je bil 23. t. m. izvolil naslednji odbor: Predsednik: cand. phil. Hinko Vodnik, podpredsednik: stud. iur. Milan V a-lentinčič, tajnik: stud. med. R. Kob al, blagajnik: stud. med. Gabrijel Hočevar, knjižničar: stud. phil. Hinko Klešnik, arhivar: stud. iur. Franc Bytzek, gospodar: stud. phil. Niko Z u pa nič, namestnika: stud. tehn. Baltezar B ii b 1 e r, stud. iur. Jos. Zupančič. — Otvoritev obrt. napredovalne šole v Šmartnem pri Litiji se je izvršila v nedeljo. Najprej je bila slovesna maša, katere se je udeležilo učiteljstvo s šolsko mladino in vsi ondotni in okoličanski odličnjaki. Po maši je imel v okrašeni šoli otvoritveni govor nadučitelj g. Iv. Bar ti. Za njim je govoril o kr. nadkomisar g. Št. Lap a j ne. Nato se je začelo takoj s šolskim poukom. Že danes je 32 učencev, kar dokazuje potrebo te obrtne šole. — Nezgoda na južnem kolodvoru. Danes ponoči sta na južnem kolodvoru pri prepeljavanju dva vlaka drug ob druzega zadela, in je bilo pri tem šest vagonov poškodovanih. Druga nesreča se ni pripetila. — Ogenj v dimniku. Danes zjutraj naznanjeno je bil požarni brambi v „ Mestnem domu", da gori v dimniku vojaške oskrbo-valnice na Dunajski cesti. Vnele so se bile smeti pred pečjo, ki so provzročile velik dim in se je mislilo, da gorijo saje v dimniku. Ogenj se je takoj pogasil. — Nepreviden voznik. Fijakarski hlapec J. M. je povozil včeraj dopoludne na sv. Petra cesti 9 let starega Ferdinanda Telatko, stanujočega na Poljanski cesti št. 45. Kolo mn je Šlo čez desno nogo. K sreči ni bil poškodovan. — Tatvina. Policija je predvčerajšnim prijela Krisperjevega hlapca Ivana Tomšiča, ker je na sumu, da je kradel iz prodajalnice in iz skladišča razno špecerijsko blago in je donašal svoji ljubimki. Policija, ki je o tem zvedela, ga je na cesti vstavila in dobila res pri njem steklenico „muškatelca" in zavitek sladkorja, katerega je hotel ravno nesti svoji izvoljenki. V njegovem stanovanja se je baje dobilo še več ukradenega blaga. — Požar. Dne 23. t. m. opoludne je začelo goreti pri Seliškarju Podutikom pri Št. Vidu; ogenj je upepelil hišo in gospo, darska poslopja. Škode je 1500 gld. Razen tega ima stanovnica M. Dolinar 200 gld. škode. Ogenj so pogasili vaščani. — Utonila je 16. t. m. opoludne 17-letna M. Repič iz Cepna pri Postojini. Pala je z brvi v Reko. — Velika tatvina v Opatiji. Predvče-rajšnj im se je pripetila v Opatiji velika tatvina. Ukradenih je več pozlačenih in zlatih stvarij, 83sls:eL borza dn<5 26. oktobra 1899. Skupni državni dolg v notah. . 99 Skupni državni dolg v srebru 99 Avstrijska zlata renta .... 117 Avstrijska kronska renta 4°/0. . 99 Ogerska zlata renta 4'/,. . . . 116 Ogerska kronska renta 4° 0 95 Avstro-ogerske bančne delnica . 900 „ — Kreditne delnice....... 368 , 75 London v ista........ 120 „ 75 Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 97'/» 20 mark..........11 . 78 20 frankov......... 9 „ 68'/, Italijanski bankovci..... 44 „ 70 C. kr. cekini........ 5 B 70 gld. 55 , 35 l 75 „ 20 . 20 Priporočava .(21—246; pastdrizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Vse vrednostno papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—lO gld. Učenec z dobrimi spričevali, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri (1943—1) Franu Oset-u na Vranskem. Poštna in brzojavna upraviteljica zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče službe na Kranjskem ali Koroškem. Naslov se izve pri upravništvu „Slov. Naroda11. (1916—3) Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lx LJubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čes Selzthal v Ansse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri iA m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uii 4ti m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-lndne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, L*;nd-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludoe osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeasfesta Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Duuaja, Solnograda, Ljubna, Beljaha, Celovca, Pontabla. V oktohru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob b. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti, uri tO m. in ob 10. uri 25 m. z\ečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. it Kamnika. Ob ti. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. (120ti) Št. 5.390 ex 1899. Razglas. C kr. tobačna glavna tovarna v LJubljani razpisuje s tem natečaj za prodajo vseh sestavnih delov ležečega parnega stroja na 80 konjskih sil s krožečim zapahom (rundsehieber), ekspanzivnim krmilom in kondenzacijo, nadalje dveh stenskih parnih pump oboje izdelano v nekdanji G. Sigl-ovi tovarni za stroje 1. 1873. Približna teža vseh strojevih delov znaša ca. 40.000 Mg. Pisane, s pobotnico jedne c. kr. blagajne o položenem 10 odstotnem vadiju opremljene ponudbe, — katere vsaka pola bodi kolekovana s kolekom za jedno krono — pošiljajo naj se najkasneje do 15. novembra 1899, do 10. ure dopoludne c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani v dvojnem kuvertu in sicer imej vnanji kuvert naslov: „Na c. kr. tobačno glavno tovarno v Ljubljani", notranji pa oznak: „Ponudba za parni stroj in parne pumpe". Ponudbe naj se glasijo za 100 Mg. materiala loco c. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani in ponujene cene naj se zapišejo v številkah in črkah. Gospodje ponudniki se morajo v svojih ponudbah izrecno zavezati da se stehtanje strojevih sestavnih delov izvrši na kolodvoru na njihove stroške. Kupec mora blago tekom štirih tednov po prejetju zadevnega obvestila plačati in iz tovarniških prostorov odpraviti. V slučaju, da se teh obvezanosti ne drži, zapade vadij, ne da bi se c. kr. erar s tem odpovedal pravic, ki mu pristojajo po dvorne pisarne odloku z dne 12. avgusta 1825, in § 908 d a. b. z. Strojevi sestavni deli se lahko ogledajo vs?ki dan, natančneja pojasnila na lici mesta ali pismeno daje c. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani. Gospodje ponudniki so s svojimi ponudbami zavezani toliko časa, da c. kr. generalno ravnateljstvo tabačne režije na Dunaju odloči o uspehu natečaja. Pobotnica o vloženem 10°/0 vadiju pri eni c. kr. blagajni se gospodom ponudnikom vrne potem ko je izvršena odločba c. kr. generalnega ravnateljstva tobačne režije na Dunaju. Na ponudbe, ki se vlože po zgoraj navedenem roku ali na ponudbe nezadostno instruvane se ne bode oziralo. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani (1940—1) dne 23. oktobra 1899. ''n »ii miTT I ' i'fci" b. Redilni beljak. 1 kilo Tropona ima isto redimo vrednost, kakor 5 kil najboljega govejega mesa ali 180—200 jajc. Tro p on se spremeni v telesu neposredno v kri in mišičevno tvarino, ne da bi stvoril mast. Trop on ima torej, ako se redno zavživa, za posledico, da se izdatno okrepčajo moči pri zdravih in bolnih, in se more meSati mej vsako jed, ne da bi škodoval njih lastnemu okusu. Jako nizka cena Tropona omogočuje vsakomur, (1909) da si ga lahko omisli. (2) Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Tovarna za Tropon, Mulheim-Ren. Glavni zastop za Avatro-Ogersko: M. VVinckler, VVien 5, VVien-Strasse 55. Krepak in zdrav' dobrih starišev se sprejme kot učenec v trgovino (1944—i) Alojzija Pogačnika v Cerknici. Posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6. priporoča nekaj cvrstib nalakarie (tudi m kavcijo). hitrih v postrežbi, gotovih y računanju; ver prodajalk; hlajrajnlcark za trgovino In kavarne; gospodično k otrokom : pomor gospodinji z večletnim »pričet alom: Jako previdno kuharico za gostilno, katera Je hlla %ec let opravnica itd. itd. (1942) S 1. januvarjem 1900 odda se gostilnica v Soteski na Dolenjskem obstoječa iz hiše z gospodarskimi in gostilniškimi prostori vred na več let v najem. Zakupniki naj blagovolijo svoje ponudbe do 20. novembra t. I. vpo3lati na kneza Auersperga gozdarski urad v Soteski (pošta Dvor) na Kranjskem kjer so tudi pogoji najema ali nakupa v pogled. (1946-1) Vsi sloviti zdravniki pripo ročajo vedno le Knorr-ovo ovseno moko za rejo do-jencev. V zvezi s kravjim mlekom krepi in jači malo telesce, da se z lahkoto upira strah po-uzročujočim otroškim boleznim. Pri tem pa je Knorr-ova ovsena moka veliko cenejša od mnogih, da, skoro vseh takozvanih „mok za otroke". Nobena mati naj tedaj ne zamudi svojemu ljubljenčku to izvrstno in slastno redilno sredstvo dajati. II. (1757—2) Dobiva se v vseh boljših trgovinah v zavojih po 1 4 in 1 3 kg. V Preddvoru na Gorenjskem se odda s 1. novembrom 1899 \ najem Pogoji in vse podrobnosti se izvedo pri lastniku hiše, Fran Selanu v Preddvoru, pošta Tupalče, Gorenjsko. (1925—3;. Učenec za manufakturno prodajalno iz dobre rodbine se sprejme takoj. Prednost imajo dečk: z Gorenjskega ali iz mesta Kranj. Več se izve v upravništvu „Slovenske^ , Naroda". (1930—3) Kmetijska mmti zadruga v Vodnjanu v Istri (Dignano, c. kr. drž. železnica) priporoča pristna vina Iz lastnih \ liiojcrailo*. in sicer: »tihi ir bela vinu. refoMkat. iiiiiHkalrlr. rakijo v množini čez 3000 hektolitrov od 18 kr. in višje, postavljeno na postajo Vodnjan (Dignano). Za veletržee po ilogoi oni ceiirJMc Za pristnost in solidno poslrcr.ho BC J»ni«*i. Za ravnateljstvo : ^V. >I. 1 * 11 ji 1171 II. (1869 -7) Stanovanje z 2 sobama in hodnikom v I. nadstropju tei velika vinska klet odda se s 1. novembrom v spodnji Šiški Več se izve pri Karolini Treo v Šolskem drevoredu, poslopje semenišča. 300 hektolitrov letošnjega, domačega naturalnega vina (1918-3) Kdor želi kupiti, naj se obrne d< upravništva tega lista pod: ,,S. S. 1." Nc. I. 280,99 i. O Hs: 11 C- (1915> C. kr. okrajno sodišče v Kamniku je na prošnjo lastnice Ivane Šare, rojene Majdi iz Jarš št. 13, zastopane po c. kr. notarju dr. Schmidinger-ju, dovolilo prostovoljno prodajo zemljišč I vlož. št. 38 kat. obč. Jarše, sestoječega iz parcel št. 151 hiša in mlin št. 24 št. 150 travnik; št. 630 mlinski jarek za 1 , solast; II. vlož št. 175 kat. obč. Jarše, obstoječega iz parcel št 147 1 travnik ; št 117 i stavišče, potom javne dražbe, za katero se je jedini prodajalni narok določil na dan 31. oktobra 1833 ob 11. url dopoludne pri tem sodišču v razpravni dvorani št 2 s pristavkom, da iznaša izklicna cena za oboji zemljišči, ki se bosta vkupno dražili in prodali, 6000 gld., d se pod to ceno ne prodasti, da ostanejo zastavne pravice zemljeknjižno zavarovani upnikov brez ozira na dognano kupnino tabularnim upnikom pridržane, in da se ima najvišji ponudek, ki služi v prvi vrsti v plačilo knjižnih stavkov, v ostalku pa pripada prodajalki, v smislu dražbenih pogojev plačevati v roki dr. Karola Schmidingerja c. kr. notarja v Kamniku, ali pa vložiti v sodno shrambo. Natančnejši dražbeni pogoji, posestni list in zemljeknjižni izvadek se morejo vsak dan med opravilnimi urami vpogledati v tusodni pisarnici ali pa pri c. kr. notarju v Kamniku. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, odd. I. dne 19. oktobra 1899. V gostilni ,,pri Virantu" dobe se vNak f»e*el*, pričenši s petkom, liene sveže tln«- »o. oktoltra. raz- u U u* n o pripravljene, po zmerni ceni. Z izbornim ^■•■■1«« in belim istrskim vinom, pristnim ilolenJNkim rvirkom in vedno svežim marčnim Mteinfelilutkim pivom ..bratov it haus" bode vedno točno in ceno postreženo. Čedne in cene «B«l»e za tujce, kakor tudi obceznano dobro kuhinjo priporoča čč. gg. gostom g spogtovanjem (1908-2) Jm T0Sti. \B. Uliibovn soba Je se ■■•kuj večerov v tednu druHtvom na razpolago* Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".