Leto XXIV., št. 2S0 Poštnina pffl&fM V fOtOvM Postgebuhc bat bezahii LJiafelJana, tszrfs Ji. cktefes I344 PHs-Cenal-i; Upramdtrui KuBInna. fuccuuieva altcz J > Telefoo k. il-22. Jl-23. 3l-*< hueratm oddelek. Liubtiana, Puccinijeva aLi ca 5 — Teletoo ta. 51-25, 31-26 Podruinica Novo mestoi rr^brnla cesta 42 faključjio zastopstvo ta »glase iz kali« «j inozemstvo: UPI S' A., MU.ANO Računi; u Liubiposkc pokrauot. pri poštno čekovnem zavodu ti. 17.749, a ostale krajt I ta lite: Servizio Conu. Con. Posi. No 11-31 lh Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica SL 5. Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24. 4 ' Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 2f» Ur Gewalfige Schlatitt in Holland Hertogenbosch nach erbitterten Hauserkampfen verloren — Gegnerische Stutz-punkte in Mitteiitalien durch Stosstrupp unternehmungen ausgehoben — Im Raum von Debrecen in drehvochigen Kampfen starke feindliche Krafte vernich-tend geschlagen — Die Sowjets biissten Tausende von Toten und iiber 6600 Ge- fangene ein Aus dem Fiihrertaauptquartier, 30. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Gegen die Ostfront der. Festung Diinkir ehen traten kanadische Panzerkrafte nach heftiger Feuerv orbereitung zum Angrilf an. Der voriibergehend eingebrochene Feind vurde im Gegenangrifl sofort zuriickge-ivorfen nnd erlitt hohe Verluste. In Holland hat sicn von unserem Briik k.nkopf nordostlich Briigge bis in den Kaum von Hertogenbosch der Kampf gegen die feindlichen Panzerverhantle zu ei-ner gevvaltigen Schlacht gesteigert. In ta-pferster Abvvehr hielten unsere, schvverstem Feuer auf der Erde vvie aus der Luft aus-gesetzten Divisionen (len feindlichen Dureh-hruchsversuehen stand, mussten indessen gegen Abend in einzelnen Abschnitten der feindlichen tbrrmn.cht vveichen. Hertogenbosch ging nach erbitterten Hauserkampfen verloren. Sicherungsfahrzeuge der Kriegsmarine schossen vor der N šederlandischen Kiiste ein britisehes Scimellboot in Brand. Im Kampfraum von Rambervillers und Mortagne griffen die Auierikaner nach heftiger ArtilJerievorbereitung und unter starkem JEinsatz von Schiachtfliegern vvei-ter an, gevvannen aber nur einzelne VVaid-stiicke. Durch eigene Angriffe weiter siidiich im Gchiet von Cornimont wurden unsere Stellungen nach VVesten vorgosehoben. Im Westen kam es iiber dem riickvvarti-r-n Kampfgebiet zu heftigen Luftkampfen serer Jagdfiieger gegen zahlenmassig iberlegene frintlliche jagtlverbande. 14 an-4 lo-amerikanische Flugzeuge vvurden da-; i abgeschossen. In der vergangenen Nacht -' tzten eigene schnelle Kampf- und Nacht-•blachtflugzeuge rriit gutem Erfolg die jv>m:>ardierung feindlicher Naehsehubstiitz-nkte bei Aachen und im holliindischen Ksnm fort. Durch Stosstr'.»ppnnternehmungen in rtf'litaRcn vvurden gegnerisehe Stiitz-j d I; te ausgehoben. Die feindliche Kampf -itigkeit besehrankte sich auch gestern -t-f ArtiHeriefeur und einzelne erfolglose \-.griffe nordlich und \vestlich Loiano. • . ;ti«che Tmppen, di*» den Ronco-Absc.hnitt r rtliieh Mfldota zii iiberschrelten versueh-t i. \vurden unter Verlusten zuriickge-wo rfen. Zvvischen Donau und unterer Theiss steh-en ungarisehe Verbande im Kampf mit den an mehreren Abschriitten angreifenden Bol-schevvisten. Im Raum von Debrecen liaben deutsche and ungarisehe Truppen unter dem Ober-befehl des Generals der Infanterie WohIer und des Generals der Artillerie Fretter-Fico in tireivvoehigen Kampfen starke feindliche Krafte vernichtend geschlagen untl tlamit die vom Gegner angestrebte Unifas-sung der im Siidostteil IJngarns stehenden deutschen untl ungarisehen Verbande ver-eitelt. An diesem grossen Erfolg haben l'anzer\erbandt- unter tiem Befehl des Generals der Pau/.ertruppe Breith und Verbande einer Lufifiotte unter Piihrung von Generaloberst Dessloeh hervorragenden Anteii. Die so\\jetisehe iT. Armee, die 6. Garde-Panzer-Armee sowie mehrere l*anzer- und KavaiJene-Kcrps erlitten hohe Verluste an Menschen untl Material. Die Sowjets biissten ungezaliite Tausende an Toten und uber G600 Geiangene ein. A7er-nichtet oder erbeutet vvurden 793 feindliche Fnsizcr unioženih sil objavlja:* Po siloviti ognjen! pripravi so napadle kanadske oklopniške sile vzhodno bojišče utrdbe Dunkertjue. Prehodno vtlrlega sovražnika smo vrgli s protinapadom takoj zopet nazaj. Sovražnik je utrpel velike izgube. Na Nizozemskem se je vse od našega predmestja severovzhodno od Brugesa pa do področja Ilertogenboscha razplatntel boj proti sovražnikovim oklopnišltim oddelkom v orjaško bitko. N: o siloviti topniški pripravi in močni uponbi bojnih letal še naprej napadali, a zavzeli le posamezne gozd? ne odseke. Z lastni:ni napadi dalje južno Mri področju Cornimonta smo potisnih svoje postojanke proti zapadu. Na zapadu je prišlo v zaledju bojišča do silnih letalskih bojev meti našimi lovskimi letalci in številčno nadmočnimi sovražnikovimi lovskimi oddelki. Pri tem je bilo sestreljenih 14 angloameriških letal. V pretekli noči so nadaljevala lastna brza bojna in nočna bojna letala uspešno bombardiranje sovražnikovih oskrbovalnih oporišč pri' Aachenu in na nizozemskem področju. V srednji Italiji so odstranili napadalni oddelki nasprotnikova oporišča. Sovražnikovo bojno delovanje se je tudi včeraj omejevalo na topniški ogenj in posamezne brezuspešne napade severno in zapadno od Lomna. Britanske čete, Hi so poizkušale prekoračiti odsek Ronco severno od Mel-dole, smo z izgubami vrgli nazaj. Med Dunavom in spodnjo Tiso se borijo madžarski oddelki z boljševiki, ki napadajo v več odsekih. Na področju Debrecina so nemške in madžarske čete pod vrhovnim poveljstvom pehotnega generala VVohlerja in topniškega generala Fretter-Picoja uničevalno pokosile močne sovražnikove sile in preprečile nameravano obkoli te v nemških in madžarskih oddeikov v južnovzhodni Madžarski. Pri tem velikem uspehu imajo odločilni delež oklopniški oddelki pod poveljstvom generala oklopniških čet Breitha in oddelki letalskega brodovja ped poveljstvom -generalnega polkovnika Desslocha. Sovjetska 21. armada. 6. gaidna oklopn'ška armada ter več ok'opniških in konjeniških zborov je utrpelo velike izgube ljudi in orožia. Sovjetske čete so izrabile več tisoč padlih in nad 6.600 ujetnikov. Uničili ali zap'e-nili smo 783 sovražnikovih oklopn:kev in napadalnih topov, 1010 topov vseh vrst, skoro 2.000 vozi] ter velike ko'ičinc drugega orožja in vojnih potrebščin. Zapadno od prelaza Duk!e so sc tudi vperaj zrušili vsi sovražnikovi napadi v obrambnem ognju. V severnem odseku se nadaljujejo težki boji ob ojačeni uporabi sovjetskih sil z nezmanjšano trdoto. Pri tem smo uniči'.i 93 oklopnikov. Južnovzhodno od Ličpaje so dosegle raše divizije v težkih bojih ponovno popoln obrambni uspeh. Tudi na področju Autza se napadajočim močnim sovjetskim silam ni posrečil nameravani prodor. Boljševiki so ponovili svoj napad na kopno bojišče polotoka Sorveir.aa, ne da bi dosegli 'kak uspeh. Med napadi britanskih bombnikov na mornariška oporišča v Norveški smo sestrelili po dosedanjih poročilih 6 letni. Severnoameriški teroristični letalci sa odvrgli včeraj bombe na mestno p -d ot je Miinchna. Britanska letala so napadala v zgodnjih večernih urah Koln. Angioame-riški nizko leteči letalci nadalje terorizirajo civi'qo prebivalstvo v zapadlni in se-vernozapadni Nemčiji. P@f0Žaf na teflščih Besrfta. 30. okt O položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB dr. Max Krul: Tudi v zadnjem tednu niso imeli zavez-ntki pri napadih na nemško trdnjavo ni-] 'lah novih uspehov. Ako ne upoštevamo 5 w v zapadni Nizozemski, kjer so Karani, Angleži in nedavno tudi Američa-oorabili glavno moč svojih strnjenih ikm za pridobitev nekaterih krajev ob •vu šeide ter majhnih ozemeljskih pasov, :imo, da se je pobuda vidno premestila nemško stran, žilavosti nemških obram-th uspehov v zvezi s koncem ugodnega r8rnena, ki si ga je sovražnik upravičeno >ral za zaveznika, odgovarjajo na na--•rotm strani ogromne izgube v potratne •>je vrženih rezerv, s čimer je premestitev i:ršatwe dovolj utemeljena. Nasprotnik t -«nava vsak dan bolj, da predstavljajo rnški ljudski grenadirji in bataljoni ljud-Kj-ie vojske celo v svojem j>ričetnem ob->4« polnovredne in zahtevam moderne ne popolnoma ustrezajoče oddelke. So-t »Bikove izgube v Vzhodni Prusiji so po-r- «aci velike. Točna opazovanja kažejo, da so fegubili sovjetski polki do 80^ padlih. C temu je mnogo pripomogla neusmllje-raast v^hodnopruske ljudske vojske, ki smatra. da je poklicana k maščevanju zagre-šenih sovjetskih grozodejstev nad civilnim prebivalstvom, zagrešenih na njenih domačih tleh. grffisss® getiing io Laibaeh Prp Bfiek ;«if einen ^ell tter versamineften VoifaaBneDee md dem Koaa^resspiatz Hbt r*flBfa*ent spridit zu dem Manif estanten Der Prw»dfen* m« den Vertretem desr Mi-BiS.1^ and Z*v«behortten wShrend des Vor-heliE«rsc!*Bs der Manlfestantem vor dem Ptaiaete der ProvtaaiaivOTiraltung Z aede^ke JPo^ted m M itmne mnofee aa Kongresnim txgn Piraitont govori na zborovanju Zastopniki vojaških in ctvihrfh oblasti s praMentom Ropnikom med mimohodom maa&eskantov pred vladno palačo (Foto Paartov®« Novo razbremenitev za nemško bojeva-I nje na vzhodu predstavlja nadalje uniče-j nje slovaških tolp v Zvolenu in V Banski i Bistrici^ ki je uspelo, ker se sovjetskim : četam ni posrečilo prodreti preko beskid-; skih prelazov ter jim sunek iz debrecinske • okolice proti JCošicam po vseh udarcih, ki j so jih dobili, prav tako ni uspel. Slovaški uporniki, ki so bili deloma zapeljani, deloma pa prisiljeni, da se podrede s padali pristalim boljševiškim voditeljem, so prešli v tisočih k nemškim četam, že dolgo so se zavedali, da jim ni pomoči, in je dobil tako varšavski primer v srednji Slovaški novo paralelo. Novo težišče bojev se je razvilo v Kur-landiji. V skladu z novo sovjetsko taktiko istočasnega močnega napada na več različnih krajih, so poskušali udariti v dvojni bitki pri Prekulnu in Autzu v bok nemških postojank in zavzeti luki Liepajo in Vente-spils. To pregaženje jim kljub pričet ni m zmagam ni uspelo, čeprav so udarili na enem kraju s tremi armadami, na drugem pa z desetimi divizijami, že prvega dne so izgubiti 74 oklopnikov. To kaže, koliko sovjetskih čet veže nemško predmostje v Kurlandiji, ki predstavlja nevarno ograža-nje za sovjetskim hrbtom. Pomanjkanje teh divizij na vzhodnopniskem bojišču prihaja prav nemškemu vrhovnemu poveljništvu v bojih med Gumbinnenom in Goldapom, kjer se bijejo hude borbe, ne da bi sovražnik dalje napredoval. Tudi ob spodnji Tisi in severno od Debrecina se razvijajo spopadi že več drri na istem področju. Pobuda je tu še močneje prešla na nemško stran. Večji nemški uspehi postajajo pri uničenju obkoljenih oddelkov vedno izrazitejši. Iz očiščenih kotlov se je le prav majhnim preostankom posrečilo, da so se rešili proti jugovzhodu. V Italiji se je sovražnikova ofenziva popolnoma vtopfla v hudih nalivih. Potodsg je postal na vseh bojiščih zrel za prehod k zimskim bojem z njihovimi tepremenjerrtirri pogoji. Nagradi z ffVlKse naiSalgaiefo Amsterdam. 30. okt. Britanska poročevalska sfažba javlja, da so tudi v nedeljskih jutranjih mjah priletete feteče bornfbe y južno Anglijo vključno londonsko področje ter povzročile škodo fei iagobe. • CfecSsill potrdil izdajstvo Bvrops Izjave assgfeš&cga ministrsjkega predsednika v s^uEnji zbornici — Nev pcMoss Moskvi ž Stockholm, 29. okt. Churchill je čutil potrebo, da se &pet og!asi v spodnji zbornici in je tokrat poročal o svojih moskovskih razgovorih Njegov govor je bil zelo previden predvsem tam. kjer se ic bavil z vojaškim položajem. Vedno znova je opozoril spodnjo zbornico, da je »sedanji čtadij vojne zelo resen in trd« in da je treba računati s tem, da bodo boji še narasli tako po silovitosti kakor po obsegu. Svaril je pred pretiranim optimizmom ter prosi, naj nihče nc pozabi, da bo »\saka zakasnitev« lahko povzročila hude posledice. K^r se tiče njegovega razgovora s Sfcaiinonv je moral Churchill prizniti, da ni dosegel »nobenih končnoveijavmh rezultatov«. To priznanje popolnega fija&ka pa ga prav nič ni motilo. da ne bi oodčrta! »pr.srčnih odnošajev« s Sovjetsko zvezo ter poudaril, da h na SLaJin .še nadalje prosto roko v boljševizaciji Evrope. Churchill je nadalje izjavil, da soglaša Anglija ■/. \sovjetskimi načrti ter da bo storila v bodoče vue. kasr tuj Kremlja olajšalo izvedbo njegovih načptc*v. Churchillu gottrvo ugaja vlojja »poiujočeisa pevca«, ki postaja po dvoriščih ter ma vedno isto pesem na ustnicah. Ta pesem so načrti os\ ete in sovraštva proti Nemčiji; katere izpoveduje ob vsaki pr liki in ki nopolnoma odgovarjajo židovskim načrtom in boljševiškim nakanam. Scer pa Churchill tudi tokrat ni prav nič povedal v vprašanju nove ureditve po vojni. Znova je potrdil, da manjka nemškemu sovražniku vw»k komtrukth en načrt in da obstoja silo&i med zavezniki le v uničenju Nemčije in iztrebljenju nem:kega naroda. Z bruzprimernim cin.zmom in mr/o hladnokrvnostjo je potrdil Churchill še enkrat prodajo Poljske Moskvi. Dodal je, du ni nika-kega govora o zopet ni vzpostavitvi Poljske v njeni sitar; obliki ter se 'je potrudil, da bi s potokom govomskih fraz razpravo o poljskem vprašanju, ki mu je zoprno in odvratno. porinH na stransk tir. ker se zaveda, da nima Anglija- nobene možnosti in vpliva, da bi držala besedo, kar se tiče obljub, ki jih je dala Poljski. Kakor že tolikokrat, je dal Church'11 tudi tokrat Poljakom semo nasvet, da popustijo nasproti Moskvi. Olajšal s', je sivojo stvar s tem, da je ozmerjal londonsko poljsko begunsko vlado, češ da je ona sama krivec teh težav. Očital ji je. da je verjela do zadnjega garancijam. ki jhn jih je London dal pred leti. Njegovi nasveti Poljakom odgovarjajo nasvetu, da se puste od boljševikov katmizirati. Tako prepušča torej Poljake usodi, k' bi zadela vso Evropo, če bi boljševizmu uspelo, da bi razbili nemški branik. Da pa je Churchillovo zanimanje za Fran-c'jo izčrpano s tem, da v'di v Francip le odskočno desko za Anglijo, je omenil le mimogrede. V vsem podčrtava Churchillov govor strašno nevarnost, ki grozi svetu s strani an-gloameriške plutokracije in z njo povezanim boljševizmom. Temu pa se bo Nemčija vrgla' ! nasproti » fanatično voljo, da razbije to zarO-] to. Bor3a aa bo zt zagrizeno jezo in žilavostjo, ' da iasiij svobodo Evrope. Stockholm. 30. okt. Agencija Erchange javlja. da je angleško časopisje s hladnim realizmom presodilo Churchillov govor v 9podnji zbornici. Predvsem ntso prikrivali skrbi, da poljdco vpcafemje ni bilo urejeno Boljševiški vpad na Norveško Onto. 29. akt. L.sti v Os4u podčrtavajo ne-vrodnost pakta, ki ga je ddenH norveški begunski odbor 9 sc/vjetsk mi zastopnici v severni Norveški. Kakor poudarja dnevnik »Fritt Kolk« o govora kralja Haakona, so dobili sedaj »kraljevsko besedo® za to. da bodo sovjetske čete s popolnim soglasjem begunskega c.tbora vdrle na norveško področje. Narodni pionirji Narodne pionirje je prezident general Rupnik v svojem pomembnem nedeljskem govoru nazval prve prostovoljce in obveznike delovne službe, ld bodo te dni odšli na obrambno delo v pokrajini. Velika skupina od njih je nastopila že na impozaot-nem manifestacijskem zborovanju v nedeljo dopoldne na ljubljanskem Kongresnem trgu ter je s svojo udeležbo tako rekoč vtisnila pečat vsej mogočni prireditvi. Simbolično je predstavljala ves naš narod in pričala o njegovi neomajni volji, zastaviti vse sile za obrambo krščanske evropske kulture, predvsem pa seveda svoje lastne domovine. Ta obrambni duh je preveval sploh vso nedeljsko manifestacijo, o katere vprav veličastnem poteku so čitatelji že informirani iz obširnih poročil v posebnih izdajah obeh ljubljanskih dnevnikov in »Slovenskega Naroda«. Bilo je to res pravo ljudsko zborovanje, kakršnega Ljubljana najbrž še ni videla. Zbrali so se na njem pripadniki prav vseh stanov in poklicev ljubljanskega prebivalstva, poleg duševnega delavca ročni delavec, poleg nameščenca njegov delodajalec, moški in ženske, stari in mladi, skratka naše ljudstvo, na čelu mu najvidnejši predstavniki vsega njegovega življenja. V tej ljudskosti je še posebna vrednost, je izreden pomen nedeljskega zborovanja, saj se je na njem ravno na ta način najlepše pokazala in izkazalo narodna solidarnost v usodnem času naše zgodovine. Izpričana je bila 'vzajemna zavest, da je prišel čas, ko mora tudi majhen slovenski narod dati iz sel»e vse svoje sile, da pomaga zajeziti naval sovražnika, ki ograža njega samega prav tako, kakdr vso staro Evropo, to nosilko sodobne kulture. Približno 50.000 Ljubljančanov in Ljubljančank je napolnilo v nedeljo dopoldne ne le ves razsežni Kongresni trg. temveč tudi velike dele na trg se stekajočih ulic. Pogled na to pestro, za naše razmere ogromno množieo, je bil že sam jk» «ebi mogočen in veličasten. Obenem pa je bil tudi bodri-len, saj je pričal o nezlomljivi obrambni volji naš (-ga naroda, o njegovi volji do življenja in naretlka. Prav posebno ob tej priliki se je pokazalo, kako je naša javnost prepojena z Istim duhom in čustvovanjem ter bolj ko kdaj odločena vztrajati na poti, na katero je Slovence dovede! zgodovinski razvoj, na poti neizprosne borbe proti uničevalnim sjlam boljševizma in plutokracije, ki jih je sprožilo proti Evropi oblasti in blaga željno židovstvo. O večni zaroti židovstva zoper krščanstvo in v njem utelešeno krščanstvo je govoril tudi višji domobranski kiu-at dr. Len-ček v svojem verskem nagovoru med mašo na prostem. V smislu židovstva, v njegovi službi in po njegovih navodilih skuša komunizem v posameznikih, v družinah in v celih narodih iztrebiti in uničiti žlahtne sadove krščanstva. Svojega materialističnega breobožni&kega duha Skuša nasejati tudi v slovenskih krajih. V kolikor mu je kje to uspelo, se je tudi pri nas pokazalo, da prinaša povsod le ruševine. Zato je življenjska zahteva in potreba tudi našega naroda, da zapre komunizmu pot v svoje vrste ter ga zopet i7Joči, ako se je kje že v gnezd al. V tem duhu je svečenik položil vsemu ljudstvu na srce opomin in bodrilo: »Vsi na okope! Vsak na svoje mesto! Vsi na delo, da se val tistih, ki votli jo s seboj to zlo, zaustavi na mejah naše domovine!« O poslanstvu nastajajoče vojske narodnih pionirjev je v tej zvezi dejal: »To je sveta križarska vojna zoper nasilen vdor organiziranega brezboštva. To je obramba krščanske vere in krščanske kulture na naših domačih tleh, to je. zvesto nadaljevanje naših izročil in naše zgodovine, ko smo zidali okope in obzidja okrog cerkvic na gričih zoper vpade turških nevernikov. To je boj za boljšo bodočnost našega naroda!« O dolžnostih, ki jih Slovencem nalaga sedanja usodna ura, je na zborovanju samem govoril prezident general Rupnik. Ko so se polegle viharne ovacije, s katerimi je bil pozdravljen, preden je začel govoriti, je vsa ogromna množica pozorno prisluhnila njegovim izvajanem. Bila so kakor vedno tudi to pot načelno važna, polna neizpodbitnih ugotovitev in jasnih navodil. Najprej je g. prezident očrta.1, kako so bili preprečeni židovski naklepi, katere naj bi uresničila v absurdnem zavezništvu združena boljševizem in piutokracija. Ko so zdrave sile evropskih narodov začele sistematično delo, da bi s pravično nacionalno in socialno preureditvijo iztrgale človeštvo iz židovskega oklepa, so židje sprožili največjo in najhujšo vseh vojn, tla bi potem na splošnih razvalinah vseh vrednot vendarle ustanovili svoje kraljestvo zlatega teleta. Vpregli so v svoj voz tri velike imperije, katere obvladajo, vendar njihova namera kljub temu ni uspela. Pod vodstvom Nemčije se je zdravi del Evrope postavil tako odločno v bran, da je preprečil sovražne načrte. Enako se je v vetikoazij-skem prostoru zbral krog svobodoljubnih azijskih narodov pod vodstvom Japonske. Borba v Evropi se bliža sedaj svojemu višku in s tem trenutku, ko bodo nemški vojak in odredi drugih narodov, ki se bore z njim, nastopili za zmagoslavni protiuda- Nadaljevanje na 2. strani M^iTtsM. 4 govora ik. Gsebf&lsa wNesešM ee ts preden ne bodo .mrane s^egs^a žii^e&Isfce ^aviee in nje- Madrid, 29. okt. Radijski govor dr. Goeb-belsa, ki ga ponatiskujejo vsi madridski list:, je napravil na španske bralce velik vtis". Vsi uvodniki govore o nezlomljivi volji nemškega-naroda, da ne bo odložil orožja, preden ne bodo dokončno zavarovane njegove življenjske pravice in njegova svoboda. »Pot v nemški Reich je nasprotnikom še nadalje zaprta,« prav?* »Arrifoa.<. ■ »Y« .objavlja ministrovo sliko irf pravi: »Nemčija se bo borila do konca in ne bo pokazala sovražniku nikdai bele zastave«. S posebnim zanimanjem opozarjajo na besede dr. Goebbalsa, da je Nemčija edini :n. zadnji evropski branik pred boljševizmom. Osla, 29. okt. Včerajšnji* govor ministra dr. Goebbelsa beležijo »tukašnji listi zelo izčrpno. Govor obvlada zammanje dneva. V naslovih pcdortujsjo listi, da je nemški narod pripravljen podati nove dokaze za svojo svobodo in svojo življenjsko voljo. Naslov v »Aftonpostnu« se glasi: »Boj za vsa- . ' ..........m- -.^iiCT—sercgKgK: s '> ^ . ko ceno, dokler ne bo dosežena zmaga.« »Nationen« poudarja, da bodo Nemci svojim sovražnikom z vsemi .sredstvi zaprli pot v Nemčijo. Milijoni pridnih rok kujejo orožje, Id se v mogočnem toku zliva na bojišča, dočim predstavlja ljudska vojska dokaz za fanatično odločenost v svrho borbe proti preteči nevarnosti. iiodanj, 29. okt. Kodanjski jutranji listi so. postavili veliki govor ministra dr. Goeb-belsa na prvo mesto. »Fadrelapdet« prinaša govor pod velikim naslovom »Nemški narod stoji trdno na svojih negah« in podnaslovom »Tekma s časom, v kateri ima Nemčija vse ng.de«. Naslov v listu' »Berlinske Tidenae« pravi: »Pet v Reich je zaprta.« »National-Tider.de« navaja v naslovu besede drl Goebbelsa: »Nemčija se ne bo ustrašila nobenega sredstva, da zapre sovražniku pot v Reich.;? »Polltiken« pravi ^»Nemške volje do svobode in življenja ni mogoče uničiti.« , •T-.- .<-}-r.%rj"-a . l Z... -—--s -. J jii 'O Si v Mosfovl Štockholm, 30. okt. Kakor javlja radio Moskva, so bik c Ja an ja v Moskvi med Sovjetsko zvezo, Ve.iko Britanijo in Zcdinjen.mi državami za prcnrrje z Bolq rijo zaključena 20. oktobra s podpisom pogodbe o premirju-Stcekho i.i, 30. ckt. Fo vesti jncnkovsbe-ga radia so podpisali 7a zaveznike premirje z Eo'- • ' goveljnik v Ruo n'ji operira loči h sovjevtnkih čet maršal Tol-buhkn i?ir zastopnik vthovnera poveljnika zavez-' k h čet n--"Sredozemlju generalni polkovnik Gammel, za Bolgare pa- ministri Staj nov, Pešov in Stojanov. w -i* & Stockhelm, 30. okt. Ob koncu prejšnjega tedna je oVsvi- moskovski radio sovjetske pogoje za premirje z Bolgarijo. Njihova vsebina priča, da je Bolgarija dokončno izročena moskovski samovolji. Bolgarom ni preostalo prav ničesar več. Nadzorna ko-n\isiia, cz.:ron\p. sovjetsko vrhovno povelj-ništvo borka, edina gospodarja v deželi. Kako rn.kk-nno bo izvedena boljševizaeija Bolrrarije, ck kr.7V.;3 8. točka mirovnega diktata' ki -oen .za izdajo in uvoz vsakovrstne Ii ;r.-:t-re prejo odobritev sovjetskega vrhovnega poveljništva, kateremu bodo podrel :~i tuc"; flk \ r?-'io, pošta in fcrzo-jav. Soyjetske čete dobe v Bolgariji popolno svobodo na kopnem, na* vodi in v zraku, kar r«c.mchi. da bo Bolgarija poleg nolitičre i" " e diktature izpostavlje- na t,;r-i vc'a?kf rtrrt^ovladi kominterne. .Bolgari in. ss zavezuje, da bo izpustila vse politična j?tv-'ke in odpravila -zakone, ki' niso v skladu z novimi razmerami. 2fa boT^crrki narod bo najtežja določba, ki mu nelr~a cgvor-mo volno odškodnino v naravi, z!?? ti v'živilih. 15. točka pravi, da mora bc!rr?n"'-ka vir. da urediti denarna iz- % plačila ter dobave blaga, goriv in živil, ki i tih rak'1' na'—.V to svrho bodo j zavarovana bolgarska industrijska podjet- j ja, prevozu?, sre^etva, skladišča, zaloge go- s riva itd. Bolgarska trgovska mornarica pri- J de mr.1 volno r;->-* so^-jeifjko poveljništvo. Javna tataent 1?. da vlada že danes na ! obsežnih bolnn^ndnh področjih lakota in da } bodo on:"k"- povzročile na Bol- j s;er~koni br:--rlme^no bedo, toda to bodo ! nadboliša Podlaga za boljševiški bacil in i bc^šrvinr r-ta ' "rile. katero je Moskva { z gornjimi 19 točkami tudi pogodbeno 9za- J sidraia. * J ' Eerlki, 30. okt. Po večtedenskem čaka- | njti le prejelo bolgrr-ko odposlanstvo v » Moskvi boljševiške* pogoje za premirje. V j Sofiji so seveda»poskrbeli, da niso posa- \ meznih določb takoj objavili, ker vedo, da b; ves narod zakričal v.obtlpu, ako bi jih | zvedel. Deklaracija, ki so jo v Kremlju j prečkali bc-'?ar~ki odposlanci, pravi na | koncu: »Prišli smo. da slišimo vašo sod- J IV-:. Tc. l-.r T rc kvi Siktirali bolg-"- < skim zastopnikcJm, je v resnici grozna i sodba, slična nečloveškim, brutalnim mi- j revnim pogojem, ki so jih dobile Badogli- I jeva Italija, F' iska in Rumimija. Komen- j tar Oodfvsjja Janssena v newyorškern radiu potrjuje, da se v Bolgariji zavedajo, krkšne rude n-.'rcvne pogoje so jim naložili v T-Ioskvi, saj pravi, da po objavi vesti v E cd car j U niso zvonili zvonovi in da jo jf znanje. miu-U-. —-—.- msui. 'jtl z - -^krff! . Nadaljevaaje s 1. strani « r?:c, ki bo prinesel njihovim domovinam osvoboditev, mir in varno bodočnost, čim bolj in čini prej bedo evropski narodi iz-pelnili svojo doižiiost, tem prej bo ta cilj do&ežen. I i te a Bioramo z vsemi silami sodelovati t udi Slovenci, Iti smo že tudi na lastnem fslcr.oi dcvslj občutili, kaj prinaša komunlcern. S pomočjo nemškega vojaka in slovenskega domobranca je 6x1 že enkrat odvrnjen pvnn, hI je našemu narodu grozil po ln n.nnk nui. Sedaj morama napeti vso meči, da sv jo domovino dokončno rešimo in s tem pomagamo tudi k" zmagi evropske jrk -Ii. Ob tej priliki je g. pjjszident izrekel topjo zahvalo in 'priznanje Slovenskemu domobranstva in slovenskemu kmetu, ki tvori njegovo jt-ro. Opozoril je na njegove velike kov . 3 vprav. v najnovejšem času, pri tem pa obenem ugotovil, kako je dolžnost vsegn naroda, da. z Vsemi sredstvi podpre svoj sinove v orožju. To podporo je treba izkazati indi v .dejanju. Zato je izdal na vse za delo sposobna. Slovenke in Slovence oklic, dlict* narcuni pionirji z lopato in krampom enako' pomagajo ustvarjati, utrjevati varnost nas."" domovine, kakor to nalogo z orožjem vrše Slovenski domobranci. To sta tfldi *eklic in zahteva domovine in naroda. Narodni pionir mora postati vsak Slovenec in vsaka Slovenka, Id.hoče dobro sebi, družil^ in skupnosti. . »Naprej! Z vfeemi silami za Boga, narod in domovino!« S tem vzklikom prvfin, na zliorovanju navzočnim pionirjem je g. prezident zaključil svoj govor. Odobravanje, s katerim je njegova izvajanja spremljala poslušajoča množica, je dQkazovald?"da *z-ratža g. prezident mnenje vseh, in obenem pričalo o popolnem zaupanja našega ljudstva v priljubljenega 'generala, pričala pa t»di o odločenosti, sleditifmu po p"ii, po kateri ga vodi iz sedanje zmede v urejeno bodočnost nove Evaope. Zaliaj pri boljševiških pogojih m zahtevah bedo prišle glavne stvari 'šele kasneje. To je morala spoznati ttidi že bolgar-.ska soseda Rumunija. Poročila sovjetskega poročevalskega urada pravijo, da si s sovjetsko pomočjo rumunski boljševiki. zelo prizadevajo, da bi prisilili Sanatesco; v o vlado k odstopu in tako ojačili boljše-vizacijo Rumunije. Boljševiški im sorodni tisk prinašata vsak dan dolge članke, v katerih zahtevata odstop sedanje vlade. Vedno belj naraščajo razlike mžd meščanskimi strankami in radikalnimi pokreti. Množtestvene aretacije vseh krogov prebivalstva so na dnevnem redu. boljševiški teror pa zavzema obseg, da se ga boje celo oni rumunski bedaki, ki so mislili, da j morda le ne bo tako hudo. > Sličen je položaj v južni Italiji. Celo uradniki zavezniških' komisij morajo priznati, da je še nadalje zapleten. Lakota m kužne bolezni povzročajo v južni Italiji vedno nove vročične krize, južnoitalijan-ski narod pa nima upanja, da bi si položaj izboljšal. Nasprotno, namestnik ameriškega zunanjega ministra Stettinius je celo izja\7il, da šfe ni prišel trenutek za objavo zavezniških mirovnih pogojev Italiji, ker je to vojaška zadeva.-V-skladu s tem je tudi brutalnost, ki še naprej označuje angloameriško postopanje z južnimi Italijani, kljub vsem hinavskim zagotovitvam Churchilla in Roosevelta,' ki sta hotela Italijane pomiriti. Ista grozotna igta se razvija v Grčiji. Angloameričani zatrjujejo vedno znova, da bo morda še pred zimo uspelo poslati v Grčijo nujno potrebne količine živil. Londonski »Star« je mnenja, da vlada v Angliji preobilica dobre volje glede pomoči Grčiji, teda .z »dobro voljo« si ne morejo Grki ničesar kupiti, pa tudi glede prevelikega dovažanja živil'se ne smejo pritoževati. Nasprotno postaja lakota vedno hujša, nevarnost državljanske vojne pa raste iz dneva v dan. Značilno je,.da je temu primerno tudi razpoloženje grškega naroda. Streli, ki so padli v Atenah med shodom na čast ministru Sdenu, generalu Wilsonu in admiralu Cunninghamu, so značilni za občutke, ki jih ima grško prebivalstvo napram svojim osvobodilcem. Na veiiko bedo, ki vlada v Franciji in Belgiji-smo že večkrat opozorili. Angleški in ameriški novinarji so jo potrdili. V Belgiji je postala stiska tako huda, da je min. predsednik Pierlot ponudil Američanom oporišča v belgijskem Kongu in s tem belgijsko ozemlje' da bi si na ta način pridobil vsaj nekaj ladij živil. ' v IfsSjSevlzem Štockholm, 29. .okt. Moskva zahteva v naraščajoči 'meri boljševiško prodiranje s pomočjo tako zvanih prijateljskih udruženj, kakršna s-o bila ustanovljena v zadnjem času na Finskem. Švedskem in v mnogih drugih deželah. Agencija Tass javlja iz Sofije, da je bila tudi* tamkaj sedaj osnovana bolgarsko-sovjetska družba. Po mestih in podeželju naj bi bile osnovane odgovarjajoče podorganizacije, ki bi povedle boljševiško miselnost tudi v zadnjo vas. V Sofiji so odprli knjižnico z izključno sovjetsko literaturo. Budimpešta, 30. okt. Kakor poroča sofijska radijska postaja, je bolgarki sinod objavil iz- . javo. da je sporazumen s politiko sofijske vlade. Pred te izjavo je prišlo do izmenjave v prčdsedništvu sinoda, ki jo je izsilila vlada. č>membe vredno je, da te izjave nista podpisala škofa iz Plovdiva n Vrače, najvažnejših škofij, čeprav so bili doslej aretirani že štirji bolgarski škofje. f5»a Gaaslls^v© priznanje i Madrid, 28. okt. De Gaulle je sprejel za-j stopnike inozemskega tiska, ki jim je rao-i ral priznati, da javna varnosti v Franciji j še ni zasigurana ter da se še dnevno dogajajo razni spopadi in roparski napadi. De Gaulle je za vse to obdolžil makijce ter se je pritožil, da so mu zavezmki dobavili premalo orožja. Industrijski položaj Francije je označil za brezupen. • Madrid, 28. okt. Iz Zedinjenih držav javljajo., da so dobile severnoameriške čete v Franciji povelje, naj takoj streljajo na vse francoske civiliste, ako bi skušali odnašati živila iz vojaških skladišč. Severnoameriška vlada utemeljuje ta ukrep s tem, da so zavzele tatvine živil iz vojaških skladišč v zaclnjem času naravnost »nedopusten obseg«. Prav tako pa je nedopustna vsekakor tudi. lakota, ki sili prebivalstvo k tem dejanjem in ki je s streljanjem gotovo ni mogoče odpraviti. * Štockholm, 28. okt. Po Tassovi vesti je de Gaulle v skladu s sovjetsko željo pristal ' na imenovanje Bogomolova za sovjetskega veleposlanika v Parizu. Bogomolov je de » Gaullov prijatelj: Bil je že sovjetski zastopnik v alžirskem odboru ter je imel močan vpliv na ojačenje boljševiških stremljenj. Ko so - Arfgloameričani de Gaullu obrnili hrbet, je Bogomolov potiskal de Gaulla V ospredje dobro vedoč, da je našel v \ Francije r*iglo napredovala. . , Obvestila »Prevoda« Oddaja naročilnic za november Prejemnikom živilskih nakaznic v Ljubljani strogo naročamo, da takoj ko prejmejo živilske nakaznice 3a november, najkasneje pa do 4. nov, oddajo naročilnice, s katerimi so opremljene živilske nakaznice, svojemu trgovcu ali zadiugi, odnosno kuhinji ali gostilni, ako se tam celodnevno hranijo. Družine naj oddajo vse naročilnice naenkrat in na pivo naročilnico napišejo ime in naslov dnižinskegfi glavarja Kdor naročilnice ne bo oddal do 4. nov., ni opravičen zahtevati racionirana živila od trgovca, četuui je vpisan pri njem kut redni odjemalec. »Prevod«, N vi trg 4/11, bo sprejema' po 4. nov. naročilnice le od onih potrošnikov, ki se bodo izkazali, d^ so živilske nakaznice sprej-li po tem dnevu Razdeljeval ci racioniranih živi i v L. ubijanj sprejemajo od svojih stolnih odjemalcev naroč:!nice za mesec november do 4. novembra. Naročilnice naj. kot doslej, spnejo ali scš:jcjo po družinah in na zunanjo stran naoišejo ime in nr.slo\ glavarja. Nato naj jih uredijb po abecednem redu, kakor so vp:sane v .-e7namu odjemalcev. Tako urejene naj vložifo v papirnate vrečice, na katerih je napu-an nas'ov pred-ložiteija in v številkah k liiko n%roč:lnic za posamezne vrste blaga je vloženih. V e to je treba, oddati do 10. nov. Prevodu Novi trg 4/II. Potrošniku, k; naročilnice ni pravočasno oddal, dobavitelj ne sme fedatr bbga, do katerega opravičuje živilska nakaznica. Nakazila radoriiranih živil za november Razde' jeva'č. racioniran h živil v Ljubljani se vabijo, da dvignejo pri Prevodu. Novi trg št. 4/JI, nakazila za živila potrebna za delitev v novembru, po naslednjem redu: V torek 31. oktobra 1944 vse zsdruge in pek; ter trgovci z začetnicam A do D, V četrtek 2. nov z začetnicami E do Ka, v petek 3 nov. z začetnicami Ke do L. v soboto 4. nov. z začetnicami M dfc> O, v ponedeljek 6. novembra z začetnicami P do S in v torek 7 novembra z začetn cami S do Ž • Razdeljevanje nakazil, se prične ob pol 8. ari zjutraj. Rižarna bo delila riž iz skladišča pri Gre-gcrcu od četrtka 2. nov. do 9. nov. od 7. do 12. ure dop. m od 2. do 5 ure pop. Tam se riž tudi plača n oddajo vreče Cdrezki živilskih in tobačnih nakaznic Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo odrezke živilskih in tobačnih nakaznic za mesec oktober sprejemal od trgovcev, pekov in trafikantov v II. nadstropju palače Bata tako, da pridejo na vrsto 2. novembra od 14.30 do 16.30 vsjj peki. 3. novembra dopoldne od 8 do 9 pridejo na vrsto trgovci z začetnicami A do Bo, od 9 do 10 z začetnicami Br do Go, od 10 do 11 z začetnicami Gr do Je, od 11 do 12 z začetnicami Ju do Km, od 12 do 13 z začetnicami Ka do Kr, popoldne cd 14.30 do 15.30 z začetnicami Ku do Mal, od 15*30 do 16.30 z začetnicami Mar do Ml, 4. novembra od 8 do 9 z začetnicami Mo do Pa, od 9, do 10 z začetnicami Pe do Pre, od 10 do 11 z začetnicami Pri do Sta, od 11 do 12 z začetnicami Stu do T in od 12 do 13 trgovci z začetnicami U do Ž. 6. novembra od 8 do 9 pridejo na vrsto trafikanti z začetnicami A do Ja, od 9 do 10 z začetnicami Je do Le, od 10 do 11 z začetnicami Lo do Ra in od 11 do 12 trafikanti z začetnicami Re do 2. Trgovci, peki in trafikanti še vedno mešajo med odrezke neveljavne, zapadle ali sploh napačne odrezke. Nekateri trgovci tudi premočno žigosajo odrezke, tako da ni mogoče ugotoviti niih pristnosti. Urad bo v bodoče vse premočno žigosane odrezke odklonil. Nekateri obrati tudi še vedno odrezke premalo lepijo, da med pregledovanjem ali preštevanjem posamezni odrez-ki odpadejo. , Po gostinskih obratih jjabrane živilske odrezke bo mestni preskrbovalni urad prevzemal 3. in 4. novembra od 8 do 13 v nekdanji Mahrovi hiši na Krekovem trgu št. 10, I. nadstr. Nakazila na oddane odrezke pa bodo ti obrati dobili tudi kar tam, tako da pridejo 6. novembra na vrsto obrati z začetnicami A do« C, 7. novembra z začetnicami C in D, 8. novembra z začetnicama E in F, 9. novembra z začetnicama G in H, 10. novembra z začetnicama I in J, 11. novembra z začetnico K, 13. novembra z začetnico L, 14. novembra z začetnicama M do O, 15. ©ovembra z začetnicama P in R, 16. novembra z začetnicami S do T, 17. novembra obrati z začetnicami U do 2. Stomsinijeva nettfce Milan, 29. okt. Bonomi, kateremu so zavezniki pred nekaj tedni priznali navidezno avtoriteto z namenom, da bi se odkri-žali odgovornosti za brezupno stanje v zasedeni Italiji, je bil sedaj prisiljen, da je priznal ponovno svojo nemoč. Izjavil je, da odgovarja sedanji kontrolni sistem popolni podreditvi zavezniškim oblastem, ter je javno zahteval olajsanje mirovnih pogojev, katerih poediftosti doslej v marsikaterih točkah še vedno niso objavili. Bonomi toži* da nimajo Italijani niti v lastni hiši nobene besede, še manj pa veljajo kot sodelavci zaveznikov. Izredno kritične razmere v zasedeni Italiji Je priznal Bonomi istočasno v razgovoru z rimskim zastopnikom agencije Reuter. Bonomi je izjavil, da je treba računati s tem. da bo letošnja zima zelo huda za prebivalstvo. Te ugotovitve posebno razsvetljuje neko poročilo, ki ga j.e podala neka Italijanka, kateri je uspelo,, da se je prebila skozi bojno črto ter dospela v severno Italijo. Izjavila je, da je prebivalstvo prežet?) s sovraštvom in ogorčenjem zaradi surovosti, ki jo izvajajo za-sedbene čete nad ženami in možmi. Sedaj uvidevajo, kako pošteno so se obnašale nemške čete. • « » -mu.«« im>»»«»*«»»»*m»»»» if lt)LIKO BREZDOMCEV, golih in lačnih, še nikdar nismo imeli Slovenci kakor sedaj. Razkošje na grobovih spričo velike revščine ni primerno. — Zato o prazniku mrtvih počastite rajne z dobrimi deli in darujte zsl Socialno pomoč! Zatemnitev jSd 17,Zd do Odpri srce, odprl roke. otiraj bratovske solze S Bezn& obiski v dsteovih nesreče in stšske — člsvečanslse « naloge Z-zns&e possicči Bela Ljubljana ima na svoji periferiji še zmeraj nekaj predelov, kjer je beda doma. Socialna pomoč in druge dobrodelne ustanove v našem mestu bijejo pravcati boj proti temu pojavu, ki so ga v poslednjih treh letih še poostrile izredne razlmere. Vsemu prebivalstvu našega mesta je dobro znano, kako je v tein času naraslo števil« ljudi, ki so brez lastne krivde izgubili ne le svoje premoženje, tenweč po večini tudi možnost preživljanja. Tistim, ki so že pred vojno obubožali zaradi bolezni in drugih nesreč, se je pridružila množica pribežnikov in izgnancev iz Dolenjske in Notranjske, v zadnjem času pa tudi mnogi nesrečneži, katere je pahnilo »med brezdomce barbarsko angloameriško letalsko bombardiranje* Dobrodelne ^stanove so se čez noč znašle pred problemi, ki so se na prvi pogled zdeli nerešljivi. Zato je razumljivo, da niti Zimska pomoč, niti druge dobrodelne ustanove niso mogle v celoti odpraviti bede v našem mestu. Pač pa se jim je posrečilo stanje siromašnih znatno izboljšati in tistim, ki so čez noč prišli ob vse, nuditi streho, obleko in hrano. Največ je v tem pogledu naredila lani ustanovljena Zimska pomoč. Da bi tudi imovitejši sloji, katerih sodelovanje pri pobijanju bede je neobhodno potrebno, dobili vsaj bežno sliko o stanju najpotrebnejših, je nujno, da se vsaj v duhu pridružijo našemu poročevalcu pri obiskih v tistih predelih našega mesta, kjer je beda. Prepričali se bodo, da borba proti bedi ni lahka in da so bili dosedanji uspehi Zimske pomoči. Socialne pomoči ter drugih dobrodelnih ustanov res veliki. Obenem pa se bodo prepričali, kak blagoslov lahko prinese vsak prispevek, poklonjen dobrodelnim ustanovam, v prvi vrsti Zimski pomoči. šola na Ledini je že delj časa zatočišče podeželskih pribežnikov pred komunističnimi ustrahovalci. Tudi tu že bežen obisk lahko vsakogar* prepriča, kako veliki so napori Socialne pomoči in drugih dobrodelnih ustanov v borbi proti bedi. Upravljanje in oskrba Ledine, učiteljišča in Sern-čeve »bajte« je poverjena Odboru za preskrbo pribežnikov in povratnikov, največji del sredstev pa daje za to Socialna, odnosno Zimska pomoč. Dne 25. oktobra t. 1. je bilo stanje na Ledini 430 oskrbovancev. Stanovanja na Ledini so le zasilna, vendar pa so spalnice prostorne in zračne, postelje čiste. Begun- cem so na razpolago ženske, moške in družinske spalnice ter ženska in moška ambulanta. Hiano dobivajo v Ljudski kuhinji. Delavskem domu. Delavski zbornici in v Marijinem domu. Pripravljena je tudi rezervna spalnica za morebitni večji pritok. Največje število* oskrbovancev je bilo marca meseca, ko se je zateklo pod gostoljubno streho Odbora pribežnikov in povratnikov 1450 ljudi. Tudi v bivši Sernčevi vili v Peruškovi ulici št. 6 stanujejo družine, ki so se morale umakniti pred komunisti. Najštevilnejša družina ima 8 otrok. Velikansko poslopje stare cukrarne ob Ljubljanici je še zmiraj zatočišče velikega števila siromašnih. Nekaj časa je skrbel za te ljudi Ljubljanski podporni odbor, sedaj pa daje sredstva za njih oskrbo Socialni urad Vrhovnega komisarja. Prostori, kjer oskrbovanci stanujejo in kjer so na hrani, so se v mnogočem izpremenfli, tako da so postali prijeten dom. Kuhinja je higienična in lepo urejena. Pri obedu je vsak- 150 do 160 ljudi, pri večerji nekaj manj. Stanovanje in hrana sta za potrebne brezplačna. Stanje oskrbovancev je bilo 25. oktobra 151, od teh 50 moških. 64 žensk in 21 ciganov, ki imajo posebne prostore. V Cukrarni je tudi šest posebnih družinskih sob za begunce. Zlasti velike težave ima Socialna pomoč in druge dobrodelne ustanove pri pobijanju bede »v 'Sibiriji«, onstran bloka. Dušnopa-stirsko službo je zadovoljivo nudil g. trnovski kaplan. Priredil je preprosto molilnico v šupi, kjer je vsako nedeljo dvakrat služba Božja. Ljudje so to svojo molilnico vzljubili in zdaj jo pridno posečajo tudi drugi prebivalci onstran bloka. V Sibiriji je veliko število ljudi, ki jih stalno podpirajo Socialna pomoč, Vincencijeva konfe-.renca in druge dobrodelne ustanove. že lansko zimo so bfle naloge, pred katerimi so stale dobrodelne ustanove z Zimsko pomočjo na čelu, izredno velike in nujne. Letošnjo zimo bodo še večje in nujnej-še. Zato naj ne bo nikogar/res prav nikogar, ki ne bi po svojih skrajnih močeh sodeloval pri njihovem človečanskem in narodnem delu in ne bi prispeval, kar največ more. Prva nabirka Zimske pomoči bo prihodnje dni ob praznika Vseh svetnikov. Počastite spomin mrtvih s tem, da pomagate lajšati bedo živim!, počastite darilom za Sedalo BSBBZ General §t3we2£ odstavljen Amsterdam, 29. okt. Reuter javlja iz Wa:,h!ngtona, da je bil odpoklican vrhov-ri poveljnik ameriških čet v Indiji, na Kitajskem in v Burmi general Joseph W. Stilvvell. Eazrešen je bil svojih funkcij kot načelnik generalnega štaba pri Cangkaj-£ku, kot namestnik admiraa Mountbattena in amsirif-;i poveljn k na kitajskem, burmanskem in indijskem bojišču. Ameriškim četam na tem bojišču bo poveljeval generalni poročnik Daniel Sultan. Ženeva, 30 okt. V zvezi z odstavitvijo vrhovnega poveljn ka ameriških čet v Indiji, na Kitajskem in v Burmi je objavilo vojnb ministrstvo. da bo Stilvvell imenovan »na novo, doslej še neznano mesto«. Nadalje pravi mini-stfstvo o presenetljivem StilweIlovem odpustu, da bodo bojišče na Kita skem, v Burmi in Indli razdelili verjetno na dve poecbni bojišči. Ta objava predstavlja pozkus. da se prikrijejo pravi vzroki Stilvvellove odstavitve. V resnici je treba smatrati StlKvei a za žrtev velikih čungkin.šk h neuspehov. Kaže. da hočejo njemu pripisati krivdo teh, porazov. Amsterdam, 30 okt. O odstavitvi Stilwella javlja Reuter dodatno, da bo kitajsko, burm-eko in Indijsko bodšče razdeljeno na dva odseka pod ločenima poveljnikoma. Ameriškim četam bo poveljeval generalni major A. We-demeyer. V tej zvezi jav'ja radio London, da ta sprememba ne bo pomenila v nobenem primeru spremembe v zavezniški politiki do Kitajske. Novi uspehi fagsomslcega letalstva Tokio, 30. okt. Oddelki japonskega letalstva so napadli v soboto sovražnikove vojne m prevozne ladje v- zalivu otoka Leyta. Pri tem so potopile 4 velike prevozne ladje in 6 izkr-cevalnih čolnov. Radijska poroč:la. ki so jih odposlale japonske izkrcevalnc čete pravijo, da so japon-eki presenetljivi napadi v tem zalivu toliko vplivali v načrtni potek invazije, da so morali sovražni pove jujoči častnki zahtevati nova povelja , Tokio, 30. okt Japonsko letalstvo, zlasti pa njegovo posebno letalsko orožje je napadlo 29. oktobra na področju otoka La-monta (Lužona) sovražnikovo brodovje,. lji je obstojalo iz 4 letalonosilk in clrugh vojnih ladij. Pri tem je težko poškodovalo eno nosigko letal, zažgalo 2 vojna ladji neznane vrste in težko poškodovalo neko križarko, na kateri je izbruhnil hud ogenj. Napadi japonskih letal na to brodovje se nadaljuje. * 27. oktobra so poškodovala japonska letala v zalivu pri otoku Leyte 1 sovražnikovo bojno ladjo, 1 križarko in 1 prevozni par-nik. Tokio, 30. okt. Vladni zastopnik je izjavil "v ponedeljek na tiskovni konferenci, da so uničile japonske edinice 28. oktobra na letališču v DuJagii nad 40 lovcev vrste »Trumman«, 1 težki bombnik in več prevoznih letal. V letalskih bojih' so sestrelile nadaljnjih 9 »Trummanov* in letalo vrste &P 38« Amsterdam, 29. okt. IČakor javlja agencija R«uter, je izdavil včeraj avstralski ministrski predsednik Curiin, da je bija avstralska bojifa ladja »Avstralia« poškodovana o priliki nekega japonskega Jetaistoega napada ob invaziji na F'9ipine. Med 19 mri>vtiani je tudi pspveljnik ladje. Zagotovitev preskrbe z lesom Na podlagi pooblastila iz čl. 5. naredbe vrhovnega komisarja za zagotovitev oskrbe z lesom z dne 20. septembra 1944 (ki je bila objavljena v »Službenem listu« 21. t-m) in čL 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine je prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik izdal naslednje izvršilne določbe: Ves posekan žagan ali obdelan les se stavlja pod zaporo. Vsakršen nakup, prodaja ali odsvojitev lesa je brez dovoljenja Pokrajinskega gospodarskega sveta prepovedana. Imetniki lesa, in sicer: hlodov in drogov, rezanega lesa in furnirskega lesa, lesa za celulozo, jamskega lesa, tesanega lesa in drv, izvzemši količino do 5 prostornih metrov, so dolžni prijaviti svoje zaloge p» stanju z dne 1. novembra 1944 najkasneje do 6. novembra 1944, šefu pokrajinske uprave, oddelku VIII, odseku za oskrbo, ločeno po tu naštetih vrstah in izraženo v kubičnih metrih. Gospodarske vesti = Prehrana Nemčije v prihodnjem leta zagotovljena. Nemški prehrambeni minister Herbert Backe'objavlja v.listu »Deutsche Agrarpolitik« prehrambeno bilanco za Nemčijo, iz katere je razvidno, da je bdla letošnja letina v Nemčiji povprečna in bo dala v celoti približno'toliko živil kakor lanska letina. Dobave iz drugih dežel, ki so doslej obsegale 10-tkom novega šolskega leta, t. j. pied 1. 10. 1944, kakor tudi za one, ki bodo izpolnili 14 let med novim šolskim letom, t j. od 1. 10-1944 do 30. 9. 1945. Potrdila je treba predložiti do 10. novembra. u— Posestnikom v katastrski občini Viču. Podjetje civ. geometrov Pelca in Bre-skvarja prične s 1. novembrom pripravljalna dela za novo izmero k. o, Vič, in sicer dela severno od struge Malega grabna. Posestniki so dolžni na svojih posestnih piejah postaviti vidne in pravilne mejnike. Vsa posestva morajo biti zamejičena najkasneje do 15. novembra t. L, sicer bodo zamejičenje izvršil: prevzemniki meritve, stroške pa bo mestna občina izterjala od posestnikov. Pojasnila so posestnikom na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. v pisarni geometrov Pelca in Breskvarja na Gosposvetski c. št. 3-1, poleg Figovca. u— Drevje se goli. Letošnji oktober je izdatno deževen. Neugodno vreme zelo ovira razna spravila in dela na poljih in vrtovih. Kmetje so te dni pospravljali živalsko peso, zelje, vrtnarji pa pripravljajo za-sipnice in druge shrambe za povrtnino na prostem. Okrog oglov domačega gospodarstva je še * vse polno drugega dela, ki mu deževno vreme ne prija. Kdor nima stelje ne lastnega gozda, travnika ali polj, se skuša založiti z listjem. Hrast, kostanj, lipa in drugo listnato drevje že odmetavajo svojo listnato obleko, ki je porjavela. Rfev-nejši meščani, ki redijo živali, so posebno skrbni. V nekaterih lepih dneh so hiteli grabit odpadlo listje po javnem svetu, čeprav je bilo še vlažno. Sedaj ga je drevje zopet odvrglo znatne množine — saj so se nekatera drevesa že popolnoma ogolila — dež pa ne dopušča grabljenjar Listje se meša v blato in tako nekoristno prepada. Ceste, ob katerih je nasajeno drevje, so polne blatno-listnate mešanice. Drevje pa se naglo goli. Kmalu bo pripravljeno za snežno odejo, ki mu s svojo težo ne bo mogla več škoditi. u— FOKMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekarnah. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in več.tni) pričenjajo 3., 4. in 6. novrmbra. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Pouk dopoldne, popo dne aH zvečer po želji. Vpisovanje dnevno, tudi zvečer. Informacije, prospekti: Trgevsko ueilšče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Ob tretji obletnici smrti prof. Vla-dimirja Lapajneta daruje njegova soproga s sinom 300 lir za revne dijake. u— Vse dijake in dijakinje opozarjamo na irastrukcaje vseh predmetov za vse razrede srednjih šol in tečaje tujih jezikov. Pričetek 8. novembra. Vpisovanje dnevno. Informacije in prospekti: Specialne in-strukcije, Kongresni trg 2-II. u— Lovšin Pavla je darovala v počastitev spomina pok. g i i*- :: s*.«:- " Pri letal liih napa r!'h na nemško -remije, piše »Kariit.ner Zeitung«, se poslužujejo teroristični letalci ne samo velikih bomb, temveč tudi manjših bomb", ki se pri razpoku razletijo v drobce. Poleg tega pa sovražni letalci streljajo na, civilno prebivalstvo s strojnicami. D :čžnost vsakera človeka ob takšni priliki. je, čia čimprej pc/šče kritje in se zateče v zckloniščg. To velja zlasti za ženske in otroke, za starce in be-težne ljuli. Cesto se nam.eč primeri, da zaradi hitrega pcleta sovražnih leta! nI mogoče pravočasno dat* znaka za a'arm. Vsakdo mora tega paziti v prvi vrsti na lastno osebo in varnost.. Skiopfcičho predavanje v VeHkovcu. Gospa dr. Lili Burgerjeva jI imela te dni v Velikovcu predavanje o temi »Srce Evrope in Novi svet v ogledalu umetnosti«. Predavanje je pokazalo, na kaJtšm stopnji stoji stvariteljska kultura Nemč:]e v p-1-meri z brezokusno kulturo Amerike. V Celovcu so 25. oktobra umrli: Maks Debrovc, Leon Doberriik, Regina Fijan, Anton Galun, Marija Glančnik, Jožef Las-nik, Janez Lampreht, Franc Petrič, Andre Pothier, Martin Strašušnik, Mihael Tavčar, Hildegarda Temjek in Neža živkovič. Zaradi pr'epovedanega klanja sta se morala zagovarjati prel celovškim sodnikom 48 letna pvdovela kmetica Helena Sunt?n-gerjeva iz špitala in njen brat 44 letni Jurij Unterreiner. Suntingerjeva je kupila 50© kg težko kravo za zakol ter jc. Ve'ela zaklati, ne da bi imela za to predpisano dovoljenje. Sodišče je obsodilo krivca na poldrugo leto ječe. Iz Trsta Znak protiletalske^ alarma v Stivanu in Barkovljah. Protiletalsko svarilo bo dano v Stivanu in Barkovljah s 3 X 3 udarci zvona v presledku šestdeset h sekund. Konec alarma bo naznanjen s šegtdeset-sekundnim zvonenjem malega zvona. Ljudsko gibanje. Dne 22., 23. in 24. oktobra je bilo v Trstu 17 rojstev, 40 smrtnih primerov in 10 porok. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 75letni Oktavij Štrukelj, 72letna Frančiška Rogovič. 63letna Antonija Mctošič-Zalič, 86letna Ivanka Hreščak, jflletna Terezija Resnik, 77letni Leopold Klein, 71-letna -Antonija Pegan-Codrinti, Jožef Mat-jašič, Bruno Pison, Lucija« Bolčič, Ondina Stegnaič. 6lletni Zmagoslav Konec, 69letna Ana Barič-Sudič, 8 etni. Sergij Salamon, 941etna Amalija Marinovič, 78letra Alojzija Kamera, 73letni Anton Brajuka, 61-letna Marija Stoka, 55letna Mihaela Dučič, 89'etna Emilija Skorja, 84letna Matilda Jaklič, 47letni Jurij Potokar in 17lčtni Edvard Cigoj. Umrla je cad 100 let stara znana tržaška ciganka. Te dni je umrla v ljud kem prenočišču v ulici Gozi znana tržaška ciganka Apolonija Karis, ki je učakala starost nad 100 let. 'KarLsova je bila ze"o strastna kadilka, posebno ljube so ji bile cigarete. Po!eg- ciganščine je gladko govorila slovenščino, nemščino ter italijanščino. Himen. Te dni so se poročili v Trstu: pomorski kuhar Bruno Sies in narr.esčenka Marcela Udovič; mehanik Tiih Manhreda in gospodinja Lidija Trevisan; eJektiičar Aid Grasili in gospodinja Avrelija Silvana; čevljar Valerijan Medica in gospodinja Ana Biagd; nameščenec Viktor Primožič in gospodinja Alma Bergonzi. Kolektivna razstava tržaških likovnih umetnikov. V soboto je bila otvorjena v razstavnih prostorih tržaške Umetnostne galerije k&iektivna razstava tržaških umetnikov. • Smrtna žrtev avtomobilske nesreče. V Milanski ulici se je prime: ila usodna avtomobilska nesreča, katere žitev je postal 62letni šofer Zmagoslav Stefč. Ponesre-čensa .so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl za.usod-nimi poškodbami. Neznan utopljenec. V tržaškem pristanišču so naš i trplo neznanega utopljenca, čigsr starost cenijo na TO do 75 let. N e-govo truplo so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Smrten padec iz vlaka. 4lletna Izabela Saradin, stanujoča v-ulici Mlin na veter šd, 56 je pad a ž'vlaka in obležala z usodnimi pežkodbami. Prepeijali so jo v tržaško bolnišnico kjer pa je podkgia za smrtnimi ranami. Deklica padla z drugega nadstropja in esta-a pri ŽlviSenju.. 5letna Alojzija Sani iz uilce Fontalone 26 se je igrala pri oknu. Vzpela se je preko roba, izgubila ravnovesje :n padla z višine drugega nadstropja. Ima razne poškodbe. Piep? jaii so jo v tr-ko bolnišnico. Gcfflee Oije gojiteljem sončnic. Goriški pokrajinski urad za kmetske ugotovitve naznanja vsem pridelovalcem sončn e, ld so obvezani izročiti seme, da mora prejemnik pri zbiralnici napisati na izročilni listek ime, kmečko občino in številko prejemnice, ki opraviči prevoz pridelka k zbiralnici. V primeru pomanjkanja te prejemnice ne bo mogel sestaviti listine za dvig zadevne v%o-te in pripadajoče količine olja, temveč navadno začasno prejemnico. Lz Šempetra. V teh težkih časih smo do-ž*veli pri nas nekaj tolažijivejja. Naše staro opuščen« pokopališče se nam je zopet odprlo. Po desetih letih smo imeli zopet pogreb doma. Najpotrebnejša popravila so v teku; sčasoma pa mislimo poskrbeti, da pride naše pokopališče do one veljave, ki jo je imelo nekdaj, ko so ugledni Goričani pokopavali svoje rajnke rajši pri nas nego na mestnem pokopališču, šempetrci moramo gledati, da bo dovolj prostora za nas. Saj bi zelo radi prenesli trupla- naših dragih, ki počivajo po raznih —: tudi neznanih — krajih, v ljubljeno domačo zemljo. (»Goriški list«). ' , Cene klobukom. Komisar za cene na operacijskem področju »Jadransko Primorje« je določil za moške klonuke sledeče cene: I. vrsta 530 lir, H. vrsta 50 lir, m. vrsta 365 lir, IV. vrsta 210 lir, V. vrsta pa 215 lir. V zadnjem hipu rešena, filetni Janez Srebrnič in njegov 41etni bratec Lojze iz Kronberga sta se igrala ob potoku, "ki teče skoz: Krcnberg. Pri tem je Janez izgubil ravnovesje in padel v vedo. Potegnil je za seboj "tudi mlajšega bratca. Na njune klice na pomoč so prihiteli bližnji kmetje in ju v zadnjem hipu rešili. Tatvine na dnevnem redu. 821etn4 Antoniji Bregaitfovi iz Favettijeve ulice so ukradli živilske nakaznice. *47letnemu Fr. Krasiniju so odpeljali kolo, ki ga je pustil pred neko trgovino na gorišem Kotzu. Motorno vozilo je izginilo v Loč piku Ginu Braidottiju iz Moše, ki je oškodovan za 50.000 lir. Tricikelj je pustil 45letni trgovec Jožef Dreossi iz ulice Sv. Gabrijela št. 22 pred neko trgovino na Verdijevem korzu. Ko 6e je vrnil, ni bilo več tric:kla. Pred neko točilnico na Verdijevem korzu je pustil svoje kolo 36letni Gino Marchini. V času, ko je bil v točilnici, so mu odpeljali kolo. Oškodvan je za 4.000 lir. Devet živilskih nakaznic je bilo ukradenih 57letni kmetici Marceli Spangher iz Lokavea. Vsi primeri tatvine so bili sporočeni goriški policiji. žžggežffsžeo KOLEDAR Torek: 31. oktebra: Volbenk. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gospodar majorata Kino Sloga: Sproščene roke Kino Union: Sreča pri ženskah Kino Moste: Premiera. DEŽURNE LEKARNE Torek: Dr. Kmet, Cilil-Metodova 43, Mr. Trnkoczy ded.; Mestni trg 4, Mr. Ustar, šelenburgova 7. Zatsssmitsv od 17.2© da 6*2o DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 31. oktobra, ob 17: September. Krstna predstava. Red Premierski. Sreda, 1. novembra: Zaprto. Četrtek, 2. novembra, ob 17: Matiček se ženi. Red Četrtek. Krstna predstava izvirne s!ove«ske drame. Danes v torek 31. t. m. bo p:vič izvedena Marija Skalana tridejanska drama »September«. Dejanje ima za snov tragedijo starajoče se žene in njeno jesensko ljubezen. Godi se v sedanjosti in. je hkrati slika današnjega družabnega življenja iz boljših meščanskih krogov. Delo je zrežiral M. Skrbinšek. — Osebe: inž. arh. Polj-ščak, stavbenik — Sever, Pavla, njegova žena — Mira Danilova, Danila, njuna hči — M. Skrbinškova, Bcrut, njifn sin — Starič, inž. Ivan Makovec — Jan. d'r. Janko škodnik, zdravnik — Kovič, Marta šoljanova, tcvarnarjeva žena — Ukmar-Boltarjeva, dr. Mirko štembur, odvetniški pripravnik — Nakerst, Vlado Bsseničar, stud. iur. — Blaž, Majda šteblajeva, stud. phil. — Svetelova, Minka, Poljščakova sobarica —; Pugljeva. — Kraj: Ljubljana. Cas: leto 1938. — Scena: inž. arh. E. Franz. — Premiera je za red Premierski. « OPERA Torek, 31. oktobra, ob 17: Clivia. Red C. Sreda, 1." novembra: Zaprto. Četrtek, 2.. novemfcra, ob 17: Mignon. Red D. * Za red C bo izvajana danes v torek 31. t. m. N. Dostala opereta »Clivia«, kj obsega tri dejanja.'Besedilo: C. Amberg. Pre-voj: F. MSlčinski. Sodobna šlagei^ska glasba z modernimi plesnimi ritmi ima španski kolort. Dejanje se vrši v Južni Ameriki, v Boliguayu, pri snemanju nekega filma. Glavna junakinja je filmska diva, konflikt je zasnovan, okrog njene poroke. Uprizoritev »Clivie« Kot prvo operetno novost v tej sezpni 6mo spoznali N. Dostala »Ciivio«: Delo pri nas še neznanega skladatelja je nastalo v visoki konjunkturi šlagerske glasbe in nosi njen očitni peč:-1 vzlic temu je treba pripomniti, da jaz-zovski r tem in izdatnejša uporaba temu glasbenemu stilu najbolj ustrezajočih glasbil nista Zabrisala pozitivnih sledov dunajske operetne tradicije: ne v sami gksbeni zgradnji dela in ne v težnji po melodi jskem učinku. Kakor koli bi bila tudi v tem primeru razočarana sleherna višja zahteva, ki bi segala preko običajnega okvira operete kot najznačilnejšega izraza lahke glasbe; kakor koli je »Clivia« po svoji vsebini tako brezidejna in bleščeče površja, kakor so z ma'imi izjemami vse operete, ji ni mogoče odreči neke relativne značinosti .n mikavnosti v tej gledališki zvrsti. Špekulantsko ozadje velikih filmskih Dodvi-gov, opletkarjenje čikaškega plutokrata v južnoameriških državah, njihove, ponekod dokaj primitivne politične razmere in skoraj že sezonske vstaje proti predsednikom jepubl k, vse to je dobilo v Ambergovem libretu tipično operetno formo, zmes pravljice, anekdot in filmsko-finančnih afer. spletenih okrog id.-lične južnoameriške republike Boliguay. Kajpak. poglavitna intriga je ljubezen, in sicer ljubezen, ki se razvija med filmsko igralko Ciivio in Juanom Damigom, ko le-ta pristane na formalno poreko, s katero bi mogla filmska družba obiti bo!iguayske zakone; ta zastavni gaucho pa se nato pojavi v fraku in naposled se pokaže, da Juan ni nihče drug, ko sair» predsednik republike — general, ki je tako odkril .n presekal zaroto, katero je ameriški fmančnik Potterton organiziral proti njemu; Clivia se je nevede zapletla v to mrežo in bi se tudi morala zagovarjati pred vojnm sodiščem. Seveda ima ta ljubavna zgodbi z operetnim generalom in operetno filrmko divo srečen konec, saj se naposled vse pojasni in uravna. Med osebami, ki nastopajo v tej »filmski« opereti, je — v prevodu, ki ga je priredil F. Milčinski — tudi orignalni svetovni popotnik Pepci Sulc iz Šiške, izumitelj uspavalne naprave »aia-tuta«, za katero bi hotel ujeti kakšno težko ribo iz vod ameriškega kapitalizma. _ • Režiser Em:l Frelih se je potrudil, da je dai »Cliviji« kar največ zunanjega bleska, živahnosti in tiste, lahkotne optične vabljivositi, ki ustreza prav tako lahkotnemu značaju Dosta-love glasbe. V sceničnem okviru, kr ga je z-delal ing. Franz, s pestrebarvnimi španskimi kostumi po osnutkih J. Vilfanove, v korec-grafski pripravi P. GoloVina,.. je opereta kar se da izčrpala svoje efekte, k čemer je seveda pripomogel posebno izdatno tudi orkester pod vodstvom Sama Hubada, skušenega poznavalca jazzovske glasbe. Tako je imela pedeljska premiera ob spodobni operetni višini tudi ustrezen operetn uspeh; bila je majhna doza opija za bolesti i"n sk^bi teiga časa. Izmed sodelujočih sta vzbujala posebno zanimanje miada pevka Vilma Bukovčeva. ki je prvič nastopila v vodilni operetni vlogi (kot filmska igralka Ciiva) ;n novo angaž rani tenorist Anton Koren, ki se jc kat Juan Damigo predstavil ljubljanskemu občinstvu. Bukovčeva je pevsko in gra!'ko dokaj napredovala in kaže ugodno se razvijajoče lastnosti, ki ji utegneio prinesti še večje in trdnejše uspehe V začetku in na mcst'h, kjer je orkester močnejši, se je iijcn glas ne-koiko izgubi j i in petje ni bilo dovo'j razum! ivo (pri opereti je razumlfvcftit posebno važna!), njena igra se ni še sprostla vse svo.'e zadržanost1, vendar je v splošnem napravila kpt Juan Damigo predstavil ljubljanskemu ob-postavi in fiziognomiji prav primerna odrska pojava, v nastopu in igri kaže zadostno uglajenost in gotovost. njegoV tenor »e je moral v tej vlogi približevati baritonalni oarvi in je* pokazal izdatne kvalitete in prav zadovoljivo pevjko ku'turo; vsekako bo Koren prav uporaben za operetne nastope in za manjše operne partije, ni pa \er;etno, da bi bla z njim naposled rešena tista tenonaca kriza, ki se* že nekaj časa pozna« naši Operi. Občinstvo je. to dvojico pevcev, ki sta se pokazala v prav simpatični formi, živahno pozdravljalo ln ju ob nekaterih šlagerskih solospevih ali due-tih nagradilo z aplavzom ob odprtem odru. Izmed ostalih sodelavcev so ge odlikovali F. Milčinski kot finančnik Potterton, E. Bar-bičeva v vlogi prezidentove sestrične in ama-zonske poveljnice, Modest Sancin kot poročevalec mednarodnega tiska, L. Korošec kot obmejni krčmar ip J. Homer kot stotnik Disz. Največ veselosti in smeha je prinesel v teater Drago Zupan kot Pepe Sulc; njegovi dovtrpi v šišenskem narečju in Sploh ves njegov na- stop se srečno prilega in pri etno kontrast ra s svojo robustno domačnost'o izlizani mednarodni družbi Med temi poglavitnimi nosi-tdjicami in nos te ji operetnih zapletljaiev na topa še množica drug h (E. Frelih kot filmski rcž:ser, A Sancinova kot filmska igralka itd.) četa am zonk. plesalke in plesalci i. t. dL kakcr je že malone neogibno v vsaki opereti, ki naj potegne za seboj. In »Clivia« je po-tegni!a. -—*- Na univerzi v Gradcu se je .začel pouk za dijake, ki smejo obiskovati fakultete. Inskripcijski termin je kenčan, v začetku novembra bo pouk v celotnem obsegu urejen. , V Franciji poučuje ruščino. »Deutsche Adria-Zeitung« poroča, da je francosko prosvetno ministrstvo odredilo, da se mora na srednjih šolah poučevati tudi ruščina kot poseben predmet Francoski list izhaja v Berlinu. Do .nedavno je izhajal v Bruslju list »L' Ave-nir«. Ker se je direktor lista Ernest Ja-min po zasedbi Belgije s strani zaveznikov preselil v Berlin, izhaja ta list sedaj v Nemčiji. Francoskim deflavcem je s tem diana možnost da so sproti poučeni o vseh zanimivih dogodkih. ———— M u— Knjižna tombola. V teh dneh se vsi zar^majo za malo knjižno žrebanje. Nekateri ne morejo Verjeti, da vsaka srečk« zadene, ko pa se o tem prepričajo, vlečejo po večkrat, tudi po petkrat, žrebanje bomo vršili le, dokler ne bo razprodani za' žrebanje določena količina .knjig, ki je že prav majhna. Pohitite z žrebanjem! tajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 31. OKTOBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročilo v slovenščini 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Napoved sporeda. Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini. Poročila k položaju. Poročila v slovenščini. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo. — Radijski orkester vodi D. M. Sifjanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh — glasben meh. 17.00—17.15: Foročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Popoldansko kratkočasje. 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nem in slov.). 18.45—19.00: Zdravniška ura — dr. Boljka"1 Olga: Higiena - ust 19.00—19.30: Slov. ljud. oddaja. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 19.45 do 20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 21.00—22.00: Komorna glasba #— trio. Igrajo: violinist Miran Viher, čelist Adolf Zupane in flavtist Slavko Koročec; klavir-solo: L. M. Skerjanc. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Plesni orkester "vodi M. Vodopivec. 23.00—24.00: ^Prenos osrednjega nemškega sporeda. Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost. KINO UNION Telefon 22-81 Najnovejša revija SREČA PRI ŽENSKAH Johannes Heesters, Herta Mayen Prdstave ob 16. in 19.15 uri KINO SLOGA TeL 27-30 Usodepolna ljubezen v filmu SPROŠČENE ROKE • B. Horney, O. Tschechowa^ C. Raddatc Predstave ob 16. in 19. uri KINO MATICA Telefon 22-41 Prekrasen dramatičen film GOSPODAR MAJORATA V glavnih vlogah: Viktoria v. in t»llly Birgel . Predstave ob 16. In 1». uri ŠPORT Iztok daje lekcijo iz nogometa Majhna senzacija na edini nedeljski tekma t domačem nogometnem turnirju Unbljana, 30. oktobra Čeprav po obsegu včerajšnjega sporeda ni kazalo na velike dogodke, je prav ta edina tekma prinesla majhno senzacijo, saj je v njej isto moštvo Hermesa (aH vsaj enajstorica, ki je včeraj zastopala njegove barve), ki je pred tednom dna igrala remis z veliiko Ljubljano, včeraj v dvoboju z Izototkom dobila eno zelo temeljitih lekcij iz poglavja koristnega nogometa. Her-mežani so s tem porazom zaigrali vse račune na najboljše mesto v tabeli in se bodo morali še pridno zagrizti, če ne bodo hoteli ostati celo tretji. Včerajšnji zmagovalci so si po tem nepričakovanem uspehu krepko podkrepili svogo vodilno postojanko, obenem pa si nabrali tudi poguma in odločnosti za naslednje težko srečanje, ki jih zdaj čaka še z Ljubljano. Na Hesrmesovem igrišču, kjer je bila odigrana ta edina tekma včerajšnje ned&lje, je bila splošna slika nekoliko medla in hladna, ne nazadnje pod vtisom nekoliko neprijetnega vremen^, ki pa ni zadržalo oikrog 500 najbolj vnetih prijateljev te igre. Tudi za razpoloženje v poznejšem poteku igre, je skrbela samo peščica nekoliko glasnejših navijačev Iztoka, ki so to pot res v izdatni meri prišli na račun. Kolikor jih niso navduševali samo številčni uspehi lastnih igralcev, toliko so za njihovo »zadoščenje« skrbeli Hennežani, ki so imeli v svoji enajstorici nekoliko zelo šibko zasedenih mest. preko katerih so se Iztokovi igralci lahko zmerom znova uveljavljali brez velikih težav. Kljuib temu, da sta tu in tam oba nasprotnika trdo zadevala drug ob drugega, je vendar igra do konca potekla v mejah dovoljene igre in se končala brez resnejšega spora, čeprav so se nekateri bali, da bi utegnilo morda priti ttrdi do hujšega. Kdor pa je priš?l na to teikmo z namenom, ds bi gledati nogomet, kkaršaega igrajo drugod in kakršnega smo nekoč vsaj včasi videvali tudi pr; nas, je odšel gotovo razočaran, ker je bil nastop v tem pogledu obojestransko silno skromen. Iztok — Hermes 7:1 (3:1) Iztok, kri je nastopil brez svojega pravega vratarja, sicer pa z vsemi naijbolj-gimi močmi, ki jih premore, je od vsega početika zaigral s silnim elanom in nepopustljivo požrtvovalnostjo in le redkokdaj so mogli Hennežani zaustaviti serijo napadov, ki so se valili na njihvo stran. Kljub temu pa sč je zgodilo nemogoče, da so namreč prav oni v 21. minuti po svojem ilevem krilu Šebeniku dosegli vodilni gol. Toda volja in požrtvovalnost Iztoka je slednjič le prišla do izraza in v 30. minuti je bil rezultat še izenačen. Vsa pobuda je bila seveda slej ko prej v rokah Iztoka in klešče okoli Hermesovih vrat so postajale zmerom neizprosnejše. V 35. minuti je Iztok po Nagodetu prešel v vodstvo in v 41. je Kumar povišal na 3:1. Po odmoru se je te-b-trnca še vidne je nagnila na Iztokovo stran in v 17. min. je bil spet Kumar strelec naslednjega zgo-diifcka, ki je dvignil razliko na 4:1. Bolj, ko je šla tekma h kraju. in bolj. ko je postajalo očitno, da Herme-u n-i več pomoči, bolj so pritiskali Iztokovi napadalci proti Oblnikovermu svetišču, ki je bilo v ostalem to pot zasedeno zelo "nesigusno. In tsiko eo Nagode v 21., potem snet Kumar v 28. in še enkrat Nagode v 30. še enkrat zadeli v mrežo in prestavili zgovorni izid 7:1 sebi v prid. Koti 5:3 za Mok. Kakor smo že rdkli sta bili glavni vri i ni Iztoka elan in požrtvovalnost, pri čemer pa ne gre pustili v npmar tudi izredno prodornost, notranjega napadalnega tr:a in dobrega dela v krilski vrs'i. med1em ko -o Hermežar.i s svojo zakrpano enajstorico že od vsega početka naprav'jali vtis neenotne in tudi nerazpnložene >estsve. Ko ?o videli, da je bij poskus, da bi v 1ei ko-r.bi^aciii opravili z včerajšnjim nasprotnikom, je bila bitka zanje prav za prav že izgubljena. Moštvi sta nastopili v nas'ednjih sestavah: Iztok; Piskar I. Prskar II. N?gode II, Ja-n«uš, Pišek. Rot. Krajnc, Pajon. Nagode I, Kumar, Makovec. Hermes: Oblak, Aljančič I, Aljančič II. Graš-ič, Zupan, Rogelj, Levart, Brodnik. Antonič. Cebohin, Šebenik. Sodnik; Kos. « * * Po včerajšnjem dvoboju med Hermesom in Iztokom se je tabela I. moštev spremenila samo na prvem in tretjem mestu, in sicer takole: Iztok..... 4 4 0 0 24:3 Ljubljana ... 3 2 1 0 23:2 Hermes .... 3 1 1 1 6:9 Mladika .,.4103 11:18 Žabjak .... 3 1 0 2 2:11 Vič . . s . . 3 0 0 3 1:24 8 5 3 2 2 0 Kodičmk godov u zapnje tabele je pri IzJtoku popravljen v zvezi s tem, ker je bil izid tekme z dne 12. sept L 1. med njim in 2abjakc«n verificiran s 3:0 v njegi6vo korist, glede na to, da je bil takrat zabeleženi izdd 10:1 dosežen samo v prijateljski tekmi. * * * Tekmovanje se bo deloma nadaljevalo že jutri na praznik, ko bo v dopoldanskih urah odigrana včeraj odgodena tekma med Ljubljano in Zabjaikom] verjetno pa budi še ena mladinskih tekem, ld je bila določena za včerajšnjo nedeljo. Na Norveškem: Za finalno igro za norveško nogometno prvenstvo sta se kvalificirala Bjart in Uredd Porsgrunn. Prvo srečanje ni prineslo zmage nobenemu kandidatu, temveč se je končalo s 3:3 neodločeno. Ponovitev v nedeljo pa je prinesla nedvoumno zmago mnogo boljšemu BJART-u iz Osla, ki je imel svoje najboljše sile v napadu, kar je tudi odločilo zmago in rešilo vprašanje letošnjega prvaka. Iz sodne dvorane Odgovornost za nezadostno zavarovane izkope Mestna plinarna je 13. aprila letos razkopavala ceste na križišču Kolodvorske in Slomškove ulice. Ugotovili so, da nekje uhaja plin 5n so hoteli plinovod popraviti. Plinarna je delo poverila svojem delovodij in nadzorniku del M., to pa je prenesel svojo dolžnost na monterja D. Delavci so v bližini gostilne Pajk izkopali dva jarka v razdalji okoli 1 do 1.50 metra. Ko so zvečer zaključili delo, so jarka pokrili z deskami, k! pa jfh niso pribili. Kasneje, isti večer, se je v Pajkovi gostilni mudil delavec Alojzij M. Ko jo je zapuščal, je bila že popolna tema. Omamljen od gostilniške svetlobe in ker okoli jarkov niso bile postavljene varnostne svetilke, ni opazil nevarnosti. Pogumno je stopil s hodnika naravnost v — luknjo, padel in si zlomil nogo. Deske, ki so „ih delavci položili čez izkope, so bile po pričevanju dveh stražnikov prekratke, da bi pokrile fekopa v celoti, po pričevanju drugih prič pa je mogoče, da jih je kdo, ki je že prej kolovratirpreko njih, premaknil in je tako nastala nevarna luknja, katere žrtev je postal ponesrečenec. Delovodja M. in monter D. sta se morala zaradi malomarnega zavarovanja izkopov zagovarjati pred okrajnim sodnikom. Obtožena sta bila prestopka po § 204 kaz. zakona. Dokazovala sta, da so bile leske dovolj dolge in da je krivda za. nesrečo pač na strani poškodovanca Odprtih luči okoli izkopov nista smela namestiti, ker je bila nevarnost, da eksplodira z zrakem nasičeni plin, kakor se je pred leti zgodilo v Knafljevi ulici, ko je električna iskra užgala plin in je ta pognal v zrak velike dele hodnikov. Svetilk da nista smela postaviti tudi zaradi zatemnitvenih predpisov. Glede odgovornosti si obtoženca nista bila edina. Delovodja M. se je izgovarjal, da je delo poveril monterju D. ki -a '8 že večkrat, opravljal samostojno taka cestna dela, in da njega zato ne zadene xrivda. Monter D. pa je zanikal, da bi m.1 kvalificiran za taka dela. SLražnik, ki si je ogledal jarka kmalu po nesreči, je ugotovil, da so bile deske piekratke, luči in ograje tudi ni bilo. Okrajni sednik je oba obtoženca spoznal za kriva po § 204 in ju ob«odil na 500 oziroma 300 Ur denarne kazni, pogojno za dobo 1 Jeta. Ta sodba je bila odločilnega pomena za civilno pravdo, s katero je poškodovan- delavec zahteval odškodnino. Oba obsojenca sta zato vložila priziv. V četrtek je o njem razpravljal prizivni senat okrožnega goiišča ped predsedstvom sos Valentina Bidovca. Ker tudi prizivna razprava ni prinesla za obtoženca nobenih razbremenilnih ugotovitev — zaslišana sta bila oba obtoženca in. ravnatelj mastne plinarne inž. Bar-tel — ao sr>dnik5 prvo sodbo potrdili in pri živa zavrnit«. Državni tožilec je v svojem govoru ugotovil, da delavci jarka ne samo da niso pravilno ln zadostno zavarovali, temveč so pasamtom na tako prometnem križišču ceio nastavili past, ko so luknjo pokrili 3 premakljivimi derkami. Sodniki so v utemeljitvi zavrnitve prizivov vztrajati mi stališču prvega šolnika. Izkop n; M? zadevno zavarovan. Odgovorna sta oba obtoženca.: monter D. kot samostojni delavec, delovodja M. pa kot njegov nadzornik, ki bi bil moral dati zadostna navodila. Vso plačo so ji ukradli Dne 18. avgusta popoldne je žena železniškega ursdnika Katarina K. dvignila na glavni pošti plačo svojega moža v višini 1940 lir. Denar je vložila v .--uv^r'0, oboje v noč00 tortrco in slednjo v platneno gospodinjsko toibo. Ročna torb ca je bita odprta. S počfce se je Katar! 'a K. podata na Pogačarjev trg. kjer je hotela kupiti hruške, ki so jih prav liate dni delili na nakasarice. SpnemijaTia .io je njena nečakinja. D. Goebeler: 25 m »on« Roman »Upam, da se ji še nisi docela vdal. Pri nas pijo v ložah šampanjca.« »Haj-diva! Privoščiva si vesel večer, baš nocoj sem take volje.« Lofkal, kamor je Lilo peljala spremljevalca, skoraj ni zaslužil imena kabaret, bil je kvečjemu zabavišče. Ploskali in smejali so se mnogo, a smeh je navadno prehajaj v vrišč in rjovenje, in tudi gospodična Lilo ga je bila deležna, kadar je v pomanjkljivi obleki nastopala s svojo točko. V ložah so res pili šampanjca, se pravi, nekaj, kar so taiko imenOvali Bil je slab in drag. Tomaž Malten je sam pri sebi zaklel, :ko so mu prinesli račun. Stvar je presegala njegove razmere, tem boltj, ker so prihranki vznemirljivo usihali, na bistveno izpopolnitev pa ni bilo misliti, zdaj še posebno ne. S to mislijo se je nehote vrnil k razočaranju, bi ga je bil popoldne dioživeL Jeza in togota sta znova zavreli v njem. Ko je prišla Lilo po končani predstavi k nijemu, jo je sprejel dokaj nasajeno. »Pojdiva zdaj najprej kam, da se pošteno najeiva in pOpijeva kozarec piva« Ne, tega "ni maral, branU se je, nazadnje Pni bramjesvkah je bila kakor običajno precejšnja gneča. Katarina K. je poslala v vrsto svojo nečakinjo, sama pa je čakala ob strani, da bri hruške prevzela in jih plačala. Čakajoči so bili dokaj nestrpni ki neka majhna, črnolasgf ženska Je vedno priganjala branjevtko, naj pohiti, ker se ji- mudi. Nič hudega sluteč si je Katarina K. to žensko mimogrede ogledala in zapomnila. Ko je prišla njena nečakinja na vrsto, je Katarina K. pristopila. Poleg nje na levi je stala dokčna črnolasa ženska in še neka druga visoka neznan Ka. Na desni je biiio še polno drugih čakalesv. Niti na misel ji ni prišlo, da bi ji v gneči mogel kdo ukrasti denar, ki ga je imela v odprti ročni torbici. Ko je hruške prvzelu in jih plačala, sta ši z nečickinjo v neko bližnjo papirnico. Tam je K listina K. vsa prestrašena ugotovila, da ji je zman.k-ila vsa moževa plača Silno se je presiraši a. stekla nazaj na Pogačarjev trg, povpraševala pri branjevki. ki ji je prodala hruške, če je morda videla ukradeni d;nar ali kdo ga ji je ukradel. Od silnega razburjenja ji je postalo celo slabo. Nihče pa ni vedel povedati, kdo bi bil stor.lec. Za- silo pomirjena je Katarina K. pri-^vila tatvino policiji. Policijski agenti so na podlagi podatkov, ki so jih zbrali z zasliševanjem oškodovanke. branjevke in nekaterih drugih piič, čez nekaj dni aretirali 43ietno Marijo G., že 17krat kaznovano tatico. Povabili so Katarino K. na policijo in jo soočili z arc-tiranko. Osko-dovanka je v aretiram spoznala do.ično črnolaso žensko, majhne postave, ki se ji je tako mudilo. Aretiranka je dejanje od'očno zanikala. Čeprav jo je Katarina K. spoznala, Je trdila, da dotičnega dne sploh ni bila v kritičnem času na trgu, pač pa na obisku pri neki svoja znanki na Siv. Petra nabrežju. Aretiran je bil tudi njen prijatelj M. S., ki je bil osumljen sodelovanja pri izvedbi tatvine. Njuna zagovora se nista strinjala prav taiko pa je drugače izpovedala aretiran kina znanka, M. S. je bil kasneje izpuščen. Marija G. pa je morala v 6odne zapore. V torek je bila proti njej glavna razprava. Obfcoženka je vztrajala pri svojem zagovoru, dia je nedolžna. Ošlkodovanka je pa z gotovostjo potrdila, da se ne moti in da ve, da je bila obtožervka t stega dne na trgu, da je čakala za ifjo na hruške in jih je tudi za njo dobila. Senat je razpravo prekinil tik pred raz-g'asitvijo sodbe, ker bo zaslišal še dva policijstka organa in pregledal kaze ske spise, da ugotovi, zaradi kakšnih tatvin je bila obtoženka obsojena v pve;šnjih sodbah. Težka izguba Katarine K., ki je nedvomno tudi sama soikrivia svoje nesreče, ker je ravnala z denarjem preilchromiš 1 j eno, bodi .svarilo drug1 m gospodinjam in vsem. ki kupujejo na trgu. V gneči je najugodnejša priložnost za tatvine. Zeparji in drugi tadovi so silno spretni ter znajo hitro izrabiti vsako nepazljivost svoje žrtve v lastno korvt. NAU OGLASI Kdor iftte Mtki L »M. — JatmJfc UMk at te oglase Je f L Mu— b tadtn in dopisovaaja je plačati za TBko besedo L 2.—, za m droge ogliae V L— b heMda. « eadar pa pb^aJo posndo- vatel L Si btm Ido. Najmanjši bom a te oglase je L 15.— » 1 U mk oglas Je trt »a plačan M. lapN. taka« L IM. na Ittaje naslova aH llfic *a L S.— URADNICA . štiriletno pisirniSko prsi si in znanjem nemščine, išče zaposlitve. Ponudbe ni ojrl. odd. Jutrt pod »Vestna«. 29015-1 NATAKARICO od 16 do 21 sprejmem takoi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2877. Yt KUHARICO . restavracijsko, zmožno m solidno, sprejmemo takoi v središču mesta. Naslov v ogl. odd. Jut^a. 28771-1 a URADNICO z znanjem strojepisja tn stenografije, lih ko tud začetnico, ščemo. Obšlr ne ponudbe z navedbo 'dosedanjih služb, na ogl odd. Jutra pr>d »Na-top takoj, 18866 1a POSTREŽNICO za dopoldne aH popoldne Iščem Prcrie 21. — gornji zvonec 29081-la POMOČNIKE 2 fcpvaSfci m 2 kolareka. iščem. Terlen Matija. — Šiška, Jernejevn 9. 29111-la 2 ČEVLJ. VAJENCA sprejme Brodnik, Rimska 21 28471-la VA-IENCA za kleparsko in vodovod no obrt sprejme proti plač lu Stanko Kezele. Bohoričeva št. 3. 29075-44 BICIKFL za trgovino. s prtlJuSnl-kom sured-J 2 brzini — prodam Škafar Peter. Rlm;k« cesta. B-rštnr kov ti* 28380-6 RADIO 5 cevni, prodam. Ga jeva 9. vrata 4 28981-6 TRTČ1KEL trpežen. nosilnost do 250 kg. produ »Nova tr govma«. Dunajski cer-ta 288656 V zaklonišču naj bo obnašanje posunez oika Se bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni jn nestrpni Vedno m te a oa to, da ne stori« 'svojemu hitenjema nifesar, kar ne M bilo povšeči Te!si samemu! — Vpitje sprehajanje, prerivanje, neumestne Saie ne sp&daj: v zaklonišče. Preveč je bilo trpljenja, zato nas je zapustila naša draga žena, najdražja mama, stara mama in tašča, gospa roj. VOMELA Pogreb nepozabne pokogruee bo v torek 31. t. m. cb '^5. uri z Žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, 30. oktobra 1944. Žakr je^i redbint: SUPAN In VISNAjR ZAHVALA Vsem, ki ste obsrli s cvetjem j našo ljubljeno rajn:co LIKČI KANKELJ in jo v tako vehkem številu spremili na njeni zadnji poti in z nami sočustvovali, se nr.jtopleje zahvaljujemo. Maša zadušnica se bo brala v četrtek. 2. novembra ob 7.30 v paM I cerkvi sv. Janeza v Trnovem. Ljubljana, '0. oktobra 1914. ŽALUJOČA RODBINA SRl KANKKLJ. TKICTK EI/ novejSe konstrukcije, iz redno močan sksraj nov. ugodno prodam.— Nis ov v ogi. odd. Jutra. 28409-6 ŠIVALNI STROJ po?rezlj v, z okroglim čolnlčlLon. v brezhibnem stenju, ugodno napi iXUj. Ncva trgovin j.— Dumjska 36 (nvproti Gospodarske zveze). 28411-6 FOTOAPARAT • 9>:12 cm. Rod en? točk— Tri n ar 1:4.5 in poveče-v.-!nlk. ugodno naprod*i Foto Mauclnr, Tržaška št 83. 29088-6 k? OTROBOV v ?amcni,im ali prod:*m. 1'oniKioe na ogl. cckl. Ju;r- pod ?Za pr.iSlče« 29083-6 MOŠKO OBLEKO sivo, staJV, blago, dobro fhrrnjeno, prodsm po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra, 29095-6 VOLNENO BLAGO trno. za d»maki plnšč— ugodno pr.)dajn. Ce'ov. šk.i 49 !. 29101-6 USNJENO SUKNJO dobro ohranjeno prodam ali zomenjam aa drvn. I>znik. Aleševče-va ul. 31. SISfc.. • 29C96-6 6 NOVIH RTUH prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Riuhet 291196 GOBARJE ' št. 42' r. nove tn zimsko suknjo — znmenjsm z.i krompir Nislov v oelas-nem odd. Jutra. 29308 6 MOŠKE ČEVLJE iz kroni usnja z dv>iil:mi podplati, štev. <2 n 45. ugca:-?o pradam !.r:r ^ka. 6 dvorišče. !«-vo. 29112 6 ZIMSKO SUKNJO črno, za veliko postavo, Ptero blaso. prodam. Na ogled is prijaznosti pri Lombarju. krojaštvo. G0 ap» svetsk.' .c. 12. 29068-6 ČRNO SUKNJO lepo. Zi manjšo postavo. moško obleko povr šnlk. nove ,-nežke 6t. 40 in gojzarje št. 42. prodam zn 1700 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29109-6 • SESALEC ZA PRAH ngodno naprodaj- Eiek-tro-Lux. I. Brišček, Rim-ska c. 6 I. 29114-6 GLASOVIR dobro ohrpn.ien. v brez blbneim stinju. zelo lig od no prodam. Me^inl trg 3-II. od 9. do pol 12 in od 2. do 3. ure. J 430 6 RADIOAPARAT prvovrsten, 4+1. takoj prodi salon »Franke — Ljubljana Kres i je.. 29118-6 PRESITE ODEJE posteljne, prodom. Naslov v ogl odd. Jutra. 29120 6 SOBNO KREDENCO in samsko sobo iz trdega lesa. prodam. Poizve se: Pleteršnilriv.i it?. 28. vij. prt!. (za fcnvarno Malcen) 29123-6 ROLEIFLEX 6x5. Tmdnjl model in Ho lelflex -vtcurat Px6 pro. da-n nsjbolt&emu ponud niku. Ponudbe na opisni oad Jutra po^ - fro ■20.000, 29124-6 STENICE. PODGANE miSi zanesljivo tmičl zivod za pok-inčavnnje mrčesa in godeanl. Zor Adolf. Tavčarjeva 4-ITI. 29100-6 MOŠKE OBT.EKE. ženske in moške čevlje, perilo, pohištvo in druee nre^Tete ku"uie Drame Alo*7.iia Gallusovo njhrež-ie •"* 28618-7 POZOR! Kunujem in prodajam rabljene čevlje ter ža-mentam m?nj«e :n več le številke Klavžer Voš n1->kova 4. 28257-7 ZNAMKE uredv-jeni evroppke tra-r>:m. Ponudbe na oglas. nI odd Jutra pod oEv ropa« 27000-7 LJITBU ZVON posamezne letnike od 1. 18f!l—1917 ter 1933—1940 ščem Ponudbe na ogl odd Jutra ood »Zbira teli« ?700l-7 PISALNE STROJE debro ohranjene boljše znamke, kupi takoj po najvišji dnevni tvrd ka rEvere-tx. Prešernova, ul 44. J 429-7 ZOPET KUPUJEMO žkatle od "M-ima« mleka B. Guštin Vodni kov trg 2 J-426-7 KUPUJEM in prevzemam v komi-ljsfco prMsjo perzijske pirotske in bosanske pre proge toikor tudi pred-posteljnike. stenske pre. prc?e. tekače in vse posteljno perilo, odeie itd. Hinko PrivSek. komisij, ska trgovina. Gradišče 7 naproti dramiik.ee>. gle-dal;5ča 29042-7 STEKLENICE rizličn.h vrst kupujemo ;X>Dro plači aso Na Va io žeijo jih prevzamemo na domu B Guštm. Vodnikov trg 2. J 318 N-7 KOLOVRAT potrebujem zn. 14 dni.— Kdo bi ga posodi? Po. nudbe na ofil. i ni bil dal vzeti vohlja, da svojo rv'lo bolnico sam z avtom pripelje na.ia.? n vC. .sZ\ -k,p-nesa ve::.e j a. zdaj pa se je zložno iztez'.! v pletenem naslanjaču, ves jI, da .-e mine po tolikem trušču -pet odipoči-ti. Ruza mu je priinakniila kadil no mizico in stopila s služkinjo do vrat, da ji wt vhetj gospodinja nan>či. kar je bi i o treba za \ .č .rjo Heinz jo je spremljal z oč/ni. »Ka^o skrbiš zame,« je tiho dejal. > tega res nisem va.ten!« v Malce posiljeno se. je zasme ala in se pobran Ha: »Kako da ne? Saj imaš svojega Heinricha. ki ti streže kakor •''dni brat. in tvoja stnra Marijana si "tudi na vse načine prizadeva, da bi ti storila življenje udobno in prjetno.« »Sluga in oskrbnica!« Nekam trpko je izrekel te besede, nato pa tok o j obrnil pogovor drugam. »Zcirj imaš toreo svoje dekletce spet. tinkiij Roza, in zdravje se ji obrača na bolje. Sk-.la: da Ahim ni mogel priti, upam, da bo do* prihodnje mdelje spet tu?« »Zelo tožko ga čaikatm!« V Rozinah besedah je razločno zazvenela skrb. »Nu. kako to? Tam le je vendar vse v redu.« Z glavo je pokazal na ckčji dom: »In če bi vendarle kaj prišlo, z^idostuie. da pokličeš mene ali mojega pomožnega zaravnika.« »To vem. zastran tega me ni dkrb, nekaj drugega je, kar me teži « Pomolčaia je m jiogUdfita preko njega v ugašaj či večer: »Cilika!« Sestrino ime se ji je skoraj neslišno utrgalo ž ustnic. Posluhnil je: »Ciiuka? Kaj pa je z njo? Prej 1 e je bila izmed vseh najbolj vosel.i, ^mo.iala se je z otroki in razgraja-a, kak«r da bi «ama spadaia mednje.« »Toda ne iz srca. vse to je bilo narejeno in hoteno in posiljeno. Takšna je zdaj vedno. Nekaj rije po nji.« »Ali. Roza, kaj neki? Kaj pa naj bo? Menda ne t^sta stara istorija? Ce sem prav slišal, ii ie Ahim pisal, in ona mu na vsako pismo odgovori.« »To pač. ali p«še mu samo dopisnice, kratke in hladne, med tem ko — kakšna pisarila je biia to prejšnje čase. pa najsi ie 'oil samo teden dni drugje In zdaj? Oiliika je čitala, kar so iiati poročali o njegovih govorih v Norimberlcu, m kako nestrono nričakujejo v sfokovmh la-ogih njegovega dela Jaz sem mu nato orisrčno čestitala, ona pa mu ni pisala niti besedice. Kar ti mu oiši tudi zame in pozdravi ga. to zadostuje. Nakaj ie med njima in med nama dvema takisto,« »Roza. kako moreš ta!*o misliti? Med teboj in Cilvko! Motiš se, to. ie kratko ift med o nerm >goče.« PISALNO MIZO dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod »Pisalna« 29089-7 OTROŠKE VOZKKE kupuje tvrdka »Promet* nasproti križan^ke ce~-kve. 29066-7 VILO v mjlepšem kot^ku me sta, ugodno prodam. Po nudbe na ogl. odd Ju •ra pod >1.500.000-. 28893-20 nij > OPREMLJ. SOBO za 2 osebi, e kuhinjo — iščem. Ponudbe na og!. cdd. Jutra pod -Nujno< 29107-23a PRAZNO SOBO iščeta novoporočenca e 15. novembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno« 2S125-23& RJAV DEŽNIK pepita pcisab la v soboto zvečer v kinu Matici v 17. vTsti.. Najditelja vljudno pra-im. da ga prot zelo dobri nagradi odda v ogi- odd. Jutr« ali pri blagajni kinematografa. 29087 37 V SOBOTO 28. t- m. je 6 letna deklica iz šole grede položili na ograjo nasproti nekdanje kavarn« Cen tral. novo pelerino iz celofana. nežnorjavkaste barve in io tam pozabi la. Ker sem vdova in težko preživljam .' svoja otroka, nro-im poštenega najditelja, da io odda proti nagTadi pri slugi na učiteljišču. Resi je va cesta 29102-37 ZAPESTNo URO žensko, zlato, sem izgu. bila. Pošteneg. najdite-Ua pros m. naj Jo proti nagTadi vrne v oglasnem odd. Jutra. 29091-37 DAMSKI DEŽNIK sem pozab'. 1 a v nedeljo v kinu Matici pri prvi oopold.inski predstavi.— Poštenega najditelja pro sim. na i ga odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 29115-37 • USNJENO ROKAVICO levo. sivo sem izgubil v nedeljo Dopoldne na pokopališču pri Sv. Križu, zadnja vrsta 00 zidu. — Najditelja, prosim. naj jo vrne proti dobri nagradi v StreJiSki ul. št. 24H. levo. 29097 37 100 LIR NAGRADE najditelju temnotnodre-ga pasu. izgubljenega 24. t. m. od Sv. Križa do Evrope. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 29116-37 RJAVo ROKAVICO sem izgubila v soboto dopoldne 28. oktobra.— od kavarne Union do konca Frančiškanske ul. Najditelja prosim, da Jo izroči proti nagradi v Linhartovi ul. 35-1. 29121-37 RDEČ PAS od plašča, tem zgubila od kina Union do Bežigrada. Staničeve 14. Vr niti proti nagradi v pe karni Mole. 29122-37 IZGUBIL SEM večjo vsoto denarja v soboto zvečer od konca, tramvajske proge na Viču do Dolgega mosta. Ker sem begunec, pro sim poštenega najditelja da mi jo proti dobri nagradi vrnp na vtško po. lic stražnico. 29099-37 PSIČEK dolgodlaki beli špte se je izfrubil v nedeljo ob času alarma iz šentjakobskega okol-ša. Sliši na ime Bobi. Prosim plemenitega najditelja, da ga odda proti dobri nagradi na naslov: Cesta v Rožno dolino 5. 29086-37 PROŠNJE za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja ln vse informacije vam oskrbi komer cijalna pisarna Z a J c Lojze, Gledališka oilca it. 7 DENARNICA s coa 90 iirami. osebro izkaznico in dokumenti mi je padli iz žepa 29. oktobra okrog 16. pri blagajni v Dajdamu. — Ker sem reven upokojenec. prosim najditelja, naj jo vrne proti nagradi pri blagajni Daj-d.ima. 2910537 DELAVCE SPOSOBNE za izdelavo drv, sprejme Ravnateljstvo drž. gozdov, LJUBLJANA, Puccinijeva ulica štev. 9 (palača Pokrajinske hranilnice) Prav dober zaslužek v akordu! Razne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi L t. d. Dotrpela je in odšla v večnost naša dobra mati in stara mati, gospa Marija R©]c v starosti 72 let. Pogreb bo v torek 31. t. m. ob uri popoldne z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, 30. oktobra 1944. žalujoče rodbine: ROJC, KRALJ in SARDOC Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene hčerke in sestre, gospodične Viktorije Krese izrekamo najtoplejšo zahvalo čč. duhovščini, vsem gg. zdravnikom in čč. sestram v bolnišnici za požrtvovalno nego, vsem darovalcem cvetja in vencev ter poštnemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke. Posebno se zahvaljujemo g. direktorju pošte, Udruženju poštnih uslužbencev, gg. kolegom in kolegicam, gosp. razredniku in učenkam in. c Trgovske akademije ter vsem, ki ste drago po-kojnico v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti. Ljubljana, 30. oktobra 1944. ŽALUJOČI OSTALI M »In vendar je tu, in tudi vem, kaj je. Ves ča&, odkar je bil pri nas, že traja ta čudna napetost..« »Pri vas je bil? Kdo?« Zdaj je postal Heinz Jordan vendarle pozoren in se je vzravnal. »Roza, ne govori neumnosti! Kdo naj bi stal med Ciliiko in Ahimom? Kdo je bil tu?« »On — ta — Tomaž Malten.« »Torej je prišel, čeprav mu nisi odgovorila? Nesramnost! Podobno mu pa je. toda on in Cilika? Saj ga niti ne pozna?« »Videl jo je na vrtu. ko je bil tu in takoj uporabil priložnost, da se je seznami z njo, sicer ji pa menda niti ni bilo ne-všečna Se je tudi precej ponudila, da ga spremi dol k vodnim vrateem. čeprav sem mu bila rekla, da vodi pot zunaj oikrog hiše.« »Pot? Komaj pet minut. oh. Roza. nikar sd ne domišljuj!« »Pet minut, da! A trajalo je deset minut in še dalj. kajti čakaa je z njim. dokler n» prišel pnmfk.i »Nu, čeprav. Kaj se ie moglo zgoditi V tem Času?« »Ne vem vsekako mi je očitala, da sem bila z njim neorijaznp in sem mu malo da ne ookfzai« ^Tata; to sem storila v resnici ne samo malo da ne.« »Roza, Cilika ie bila takrat še otrok, gotovo ji ni docela znano, kako je ravnal oroti tebi « ScluuUfcifcer - Urejuje: Davorin Bavljeo — Fto das •Jutro« als Veriag • 4a Fran Jeran —> Fiii den Konzorcij *Jatra« kot izdajatelja. Stanko V tra. nt — tTttr »ManNim (Mora* A. U.« tU* Drockateiie — Za »Narodno Uskarno d.