KdratpanktiBote
Verlag und Scbrlltleitung; Klagenfurt, Blsmarckrlng 13, Po|tfacb 115 I Bezugapreli (im vor&uB xahlbar) пшпаШсћ RM 1.— frel Haus (elnacHlieBUch RM ОЈО ZuatellgebOhr Abbeatellimgen der Zeitung fUr den nacblolgendeo Monat werden aur schrUtUch und nur bU 35. dee laitfenden Monate angenommen
Nr. 51.
Krainburg, den 30. Juni 1943.
s. Jahrgimg.
Od »Chnrdiillovega« do »Shermanoi/ega< oklopnjaka
Predstavniki tiska ogledajo uplenjene oklopnjake - „Tigra" jii kos nobeden •
Berlin, 29. junija. Reichsminister fUr Be-waffnung und Munition Speer je v sporazumu s tiskovnim oddelkom državne vlade dal predstavnikom nemških novinarjev priliko, da si ogledajo celo vrsto uplenjenih oklopnjakov francoskega, angleškega, se-vernoamerikanskega in sovjetskega porekla, da tudi na podlagi tega lahko pouče nemško prebivalstvo o bojni vrednosti sovražnih oklopnjakov.
Klic po varnosti je bil merodajen za gradnjo francoskih oklopnjakov. Ne glede na praktično neuporabne pošastne konstrukcije, ki naj bi z naravnost gigantskimi izme-

' " ,ЛаТ. '
Reichsmlnister fUr Bewafung und Munition Speer prl ogledovanju sovjetslcegra oldopnjalia vzorca T 84	(PK-Aufnahme:
OT -Krlegsberlchter Kobleroweki, Sch-, M )
ge nemškega orožja, tako da so vsi francoski tipi, kar jih je, praktično zastareli. Bistveno bolj BO napredovali Angleži v gradnji oklopnjakov. Njim je bojni voz v prvi vrsti sredstvo operativne službe. Temu namenu rabi razred znamke I, II in IV. Za ojačenje varnosti proti obstreljevanju so uvedli oklop s pregrajami. Poleg križarskih tipov eo razvijali tudi pehotne oklopnjake, katerih največji zastopniki, med njimi gradbeni vzorec »Churchill« so bili po ponesrečenem poskusu izkrcanja pri Dieppu postreljeni in padli v nemške roke.
Na Vzhodu in v Afriki smo uplenili tudi številne severnoameriške oklopnjake, ki so po svojih najmodernejših konstrukcijah imeli prav uvaževanja vredno bojno moč. Imajo električen ali hidravličen vzgon, da se krog In krog vrtljiv stolp s topom lahko zasuče naokrog, in potrebujejo za obrat le 13 sekund. Zanimiv je poskus, stabilizirati top v smeri strela z vrtavkl podobnim sestavom, da lahko nemoteno po pretresnih
in neravnih tleh strelja med vožnjo. Naj-bplj znan je 30 tonski bojni voz z označbo tipa »general Sherman«, ki ima zelo močan oklop in veliko topov, oklopnjak, ki zasluži brez pridržka predikat »dober«.
Sovjeti so v svojem načelnem nespoito-vanju tuje duševne lastnine nakradli po svetu, kar se jim je nudilo praktičnih rešitev za, gradnjo oklopnjakov. Pri tem so brez pomisleka kopirali tudi nemške motorje in sestavne dele. Po temeljitem študiju tujih tipov, so jih pač dosledno razvijali naprej in zlasti v tipu »T 34« napravili nekaj uporabnega.
Če pa vidimo pridrdrati novega nemškega oklopnjaškega velikana »tigra«, nam zadostuje že en sam pogled, da spoznamo, da mu ni kos nobeden sovražnih oklopnjakov, kar jih je. Strelna moč njegovega topa z pozornost vzbujajočo dolgo cevjo prime in uniči nasprotnika že iz daljav, v katerih ta še ne more priti do učinkovitega strela, in njegov močan oklop napravi »tigra« toliko ko neranljivega.
Seniacionalne listine o kornpciji lislta
Zelo poučna razstava na mednarodnem novinarskem zasedanju
rami do teže 79 ton vzbujale strah in grozo, so dali prednost močnemu oklopu, a imeli zato nedostatke slabejše možnosti streljanja, manjše gibljivosti in hitrosti. Tudi je bilo pri njih največ oklopnjakov z dvema jnožema, ki nikoli nista mogla operativno Izkoristiti praktično doseženi predor. V o-rtalem je razvoj obtičal zaradi nagle zma-
100 letal zgubi Anglija vsak dan
Stockholm, 29. junija. Po dosedanjih »kušnjah se Angleži ne morejo ogniti vsakdanje zgube okrog 100 letal, če hočejo vzdrževati trajne napade podnevi in ponoči proti Severni in Zahodni' Evropi ter proti Sredozemlju; tako so izračunali vojaški krogi v Londonu. Vprašanje je se-^aj, če lahko anglosaksonska industrija lahko nadomesti dnevno 100 letal, povrh pa okrepi angleško ih amerikansko zračno orožje in se zlasti lahko odpusti iz pilotskih šol dnevno 500 mož za posadke, da nadomestijo z 100 letali vred zgubljene pilote in moštvo. Cinizem, s katerim so v Londonu prej sledili bombnim zastraho-valnim napadom zračnega orožja, se jc umaknil pred zaskrbljenostjo zaradi neizogibnega povračila.
Nemška zdravila za Turčijo
Ankara, 29, junija. Za zatiranje malarije ki se v Turčiji zopet zelo močno pojavlja zaradi pomanjkanja zdravil, je Nemčija do bavila Turčiji tritisoč kilogramov adhedri-na, ko je Ve'i4a Britanija izjavila, da ne more dobaviti teh ali sličnih sredstev proti malariji. Za adhedrin dobavi Turčija Nen-ciji isto količino opija kot pomembno surovino nemške farmacevtske industrije.
Wien, 20. junija. V četrtek popoldan je imelo mednarodno novinarsko zborovanje izraz" delovno zasedanje. Odposlanci, "iznih narodov so p-sdloiili kongresu s kratkimi spremnimi besedami adrese, v katerih ■-samiŽ razmotrivajoč obravnavajo važne snovi n- inarstva in propagande. Vse opravijo spoš jva..je zbujajoč vtis ;■	hotenja in skupnega dela za
zmago.
Senzacija je zda^ v nemški in italijanski prestavi izdana publikacija »Demokratski tisk v luči praških tajnih spisov«. Knjiga, ki je bila napovedana že na kongresu v Benetkah, prekaša vsa pričakovanja. S pomočjo zelo poučnih spisov dokaže nepopisno pokvarjenost tiska. Važna dopolnitev je razstava izvirnih listin, ki dokumentarično dokazujejo vsa odkritja knjige. Nič manj se udeleženci kongresa niso zanimali za v tisku jim došle adrese. Tukaj se združujejo glasovi Italijanov, Spancev, Romunov, Fincev, Slovakov in Nizozemcev, glasovi praktikov in znanstvenikov v prepričevalno izpoved. Z veliko simpatijo je bila sprejeta s temperamentom prednašana izjava nekega iz Malte izhajajočega novinarja, ki je izrazil upanje, da se bo njegova domovina kmalu povrnila k matični deželi. Z napeto pazljivostjo so poslušalci končno sledili poro-
čilu nekega iz angleškega vojnega ujetništva izmenjanega Italijana o njegovih pretresljivih doživljajih.
Filhrerlava 1л Daceleva brzo|avka novi' narskemu zasedanju v Wienu
Wien, 29. junija. Fvihrer je v prisrčnih besedah odgovoril na pozdravno brzojavko, ki mu jo je poslalo predsedstvo Zveze združenj nacionalnih novinarjev z zborovanja v Wienu in pri tem izrazil svdje želje za prospeh novinarskega dela v boju za novo Evropo.
Prav tako je Duce odgovoril na poslano mu brzojavko in izrazil svoje prepričanje, da bo tisk nove Evrope dal svetlo spričevalo vere in dela za zmago in za nov vek pravičnosti med narodi.
Knox potrjuje kulturno sramoto
Berlin, 29. junija. Kakor je sporočil Reichsleiter Rosenberg v svojem velikem govoru ob otvoritvi novinarskega zasedanja, So 'Severnoamerikanci sedaj pričeli oskrbovati svoje bombnike, s katerimi rušijo evropska kulturna mesta, z moštvom .črnccv. Po nekem poročilu iz WaShingto-na je vojni minister USA Stimson sedaj izrecno potrdil to kulturno sramoto. Pri konferenci tiska je dejal, da se je prvi severnoameriški odred črncev pri zračnih silah v svojem boju proti sovražniku »dbbro obnemel«.
Ш
Z metnlcl plamena p rt) t i so v r ai a i k u Tu ee mora zlomiti vsak odpor	(PK-Aufnahme; Krlegsberlchter НШе, Atl-, M.)
Zgube Anglije od 1.1939 dalie
žalostna bilanca za londonske plutokrate
Prav zanimivo je postaviti vmesno bilanco o tem, kaj vse je angleški imperij zgu« bil ozemelj in področij moči od 1. septembra 1939. dalje; predvsem pa svojega svetovnega prvenstva v svetovni trgovini in kako visoki so stroški »mikavne vojne«, katero je začel gospod Churchill baje radi zahtev Poljske.
V Nemčiji je zgubila Anglija na ozemlju oba otoka v Rokavskem prelivu Guernsey s površino 78 km* in Jersey s površino 117 km', ki imata skupno okrog 90.000 prebivalcev. Japonska je zasedla severni Borneo s površino 80.561 km' in 270.000 prebivalci, Sarawak (108.000 km®, odn. 443.000 prebivalcev) in Hongkong (1012 km' in 1,028.000 preb.) kot tudi ostalo velikansko . ozemlje angleške Malaje, ki je 144.760 km' veliko in ima 4,266.000 prebivalcev. To obstoja geografično iz kneževine Johore, iz Kedaha, Kelatana, malajske zveze držav, Perlisa, Straits Settlementaa, Treugganua in Burme.
Za »»99 let v zakup dani« so bili USA otoki Nova Funlandija (421.670 km' z 294.000 preb.), skupine Bermudov (360 malih otokov g 49 km' površine in 31.000 prebivalci), in Bahamasov (640 otočičev s površino 11.409 km' in 67.000 prebivalci), otok Jamaica (12.224 km' odn. 1,173.000 preb.), Santa Lucia (603 kjn' in 57.480 prebivalcev), Trinidad (5117 km' in 46.400 preb.), Antigua in otoki Leeward (1,712 km', 133.000 prebivalci), Apgleška Guaya-na (231.744 km* odn. 337.000 preb.) in otor ki Barbados (430 km* s 193.000 preb.). Venezueli je bil vrnjen mali otok Pata. T% ozemlja merijo skupno bko^i 1, milijon km')^ površine in imajo skoro 9 milijonov prebivalcev.
Med prihodnjo, posebno obsežno skupino spadajo angleški dominioni, v katerih je več ali manj oviran London izvrševati svojo oblast. Na čelu je Kanada) ki se vedno bolj približuje svojemu ameriškemu sosedu. Na Novi Zelandiji se nahajajo močna letalska in pomorska oporišča USA; Avstralija se je preusmerila pri svoji obrambi popolnoma na ameriško podporo. Oporišča in močne čete pod generalom za umikanje Mc Arthur-jem to jasno izpričujejo. V.angleški kronski koloniji se ne nahajajo samo čete USA, temveč tudi Rooseveltov posebni poslanik Philipps; prejšnji mesec se je Indija direktno brez Anglije pogajala z USA o direktnem dogovoru zakupodaje in posojanja. V /vplivnih področjih Zapadne Afrike, kronskih kolonijah Sierra Leone in Gambia se nahajata v Freetpwnu in Bathur-stu močna oporišča Severnoamerikancev, dočim se je usidral* v Egiptu posebni zaupnik Roosevelta z izrednimi pooblastili. V Iraku so nastanjene ameriške čete baje »za varstvo oljnatih polj«, ravnotako na otokih Bahrain v Perzijskem zalivu. Končno so napravili jankeji v po Angležih osvojeni italijanski Eritreji oporišče v glavnem pristanišču Masavi.
Visokomorske ladje, ki se nahajajo v angleških rokah in ki so Imele 1. septembra 1939 okoli 21 milijonov brt, so večinoma potopljene: tudi vojna mornarica ima zelo hude zgube. Te občutne zgube se nikakor ne mofejo izravnati s stalno izvrševanim novim grajenjem vojnih in trgovskih ladij.
Najmanj tako neugoden kot v teritorialnem pogledu je* za razpadajoči imperij položaj na področju svetovne trgovine! Z izjemo Španije, Portugalske in Turčije je vsa trgovina z evropskimi državami uničena; nli" boljši hi položaj v Kanadi, kateri dobavljajo v glavnem USA in Južna Amerika, kjer so vzeli v svoje roke Žid je Wallstreeta s krediti in dolgoročnimi .pogodbami trg ia kontrolirajo majhtn angleški izvoz v vseh državAh. V Several Afriki vladajo skoi^ izključno imperialiati židovskega porekla; z JuŽno Afriko so pred kratkim začeli, pogajanja za dobave, ki n« dopuščajo nobenega dvoma glede tega, ka«
Strpti 2. — Štev. 51.
KARAWANKEN BOTE
Rrpda, 30. juniia 1913.
ko bodo izpadi^ z ozirom na severnoameriško kapaciteto in metode Washingtona. Tudi Indija je dovolila svojim »zaščitnikom« že bistvena olajšanja za uvoz. Kitajsko in Jugovzhodno Azijo, posebno tudi Insulindo, so zgubili Angleži radi japonskih uspehov; kakšen je položaj v Avstraliji in na Novi Zelandiji vemo, če vpoštevamo naraščajoč Vpliv USA in prevozne težave z otoka na skrajni ogel sveta.
Po londonskih lastnih cenitvah doseže angleški izvoz sedaj največ tretjino predvojnega obsega: in »prijatelj Stalina«, minister Cripps, je izjavil pred nekaj tedni; »Vojnim potrebščinam žrtvujemo 75 odstotkov izvozne trgovine in velik del naših naložb kapitala v prekomorju.«
Temu nasproti stoje vojni stroški otoških plutoliratov, glede katerih navajajo, da znašajo 14 Уз milijona funtov. Sir Kingsley Wood je ugotovil pred nekako enim leton^v Spodnjem domu, da prekašajo dovoljeni krediti za to vojno že za 300 milijonov funtov celokupne stroške prve svetovne vojne in je omenil, da znašajo celokupni Izdatki do one dobe — 17. junija 1942 — 8.6 milijard funtsterlingov. Dovoljevati so pa morali še vedno nove kredite, ki so septembra 1942 dosegli 12 milijard funtorv, torej v času, od katerega je poteklo že več kot osem mesecev.
Temu nasproti stoji 1. septembra 1939 proklimirano angleško-poljsko interesno ozemlje Danzig z okoli 1900 km' površine, komaj pol milijona prebivalcev in trgovino i29 milijonov goldinarjev uvoza In 245 milijonov goldinarjev izvoza. Ali pri tej bilanci ob mirnih urah premišljevanja ni gospoda Churchilla strah ?
Kako je z obrambo Italije
Zi obrambo in. prolisnnek potrebna bojna srekha s§ na raipolago
Rim, 29. junija. Cela vrsta okoliščin govori po rimgitem mnenju, Id не izraža tudi v tultaj&njem tisku, za to, da bo sovražnik očitno kmalu poskušal uresničiti sedaj v Sredozemlju svoje invazljske načrte proti evropski celini, ki obstoje že dve leti, a so doslej vedno spodleteli. Sklepajo to med drugim iz nared stoječih čet za izkrcanje in bojnih sredstev v lukah Severne Afrike in Male Azije, iz povečanega zastrahovalnega delovanja britansko-ameri^kcga zračnega orožja na mesta v Siciliji, Sardiniji in Južni . Italiji ter končno iz povečanega prihoda generalov, politikov in drugih osebnosti ix anglosaksonskega tabora k zbirališčem.
Spričo takšnega položaja v bojnem pred-polju Južne £угорђ, je pridobilo aktualnosti, ki sega preko prostora Sredozemlja, vprašanje: a k o j.e z obrambo Italije?* To vprašanje je tekom vojne na Sredozemskem morju postalo vprvič aktualno, ko so Amerikanci in Angleži dne 8. novembra lanskega* leta z napadom na Algerijo vdrli v Zapadno Sredozemlje. Takrat je bil odgovor na to vprašanje ta, da je treba za izgradnjo obrambe daljše dobe. T o potrebno pridobitev časa je prinesla heroična služba naših afrikanskih borcev v tunezij-skem vojnem pohodu. Za pripravo obrambe je tudi zato bHo treba posebnega časa, ker je britanska admiraliteta zaradi skušenj iz prejšnje svetovne vojne natančno poučena o obrežni sliki Italije.
Danes, ko je minilo teh osem mesecev, odgovarja italijanska javnost na vprašanje o moči italijanske obrambe pri poskusu vpada s prepričanjem ugotavljajoč, da s o sedaj na razpolago vsa vojaška sredstva za obrambo kakor tu-
fVoli napadi Sowielov zairnjeni
Devet sovražnili letal pri napadu na konvoj sestreljeniii
Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. junija objavilo;
Krajevni napadi sovražnika v prostoru vzhodno od Demidova in pri Velikijem Lu-kiju so bili zavrnjeni. Na ostalih odsekih vzhodne fronte je potekel dan vobče mirno.
Podnevni iij ponoCni napadi zračnega orožja so bili namerjenl na železniške cilje v sovražnikovem ozadju.
V pop61danskih urah 27. junijk je skupi-' na šestdeset letal napadla nek nemški" kčn-voj na morju pri Scheveniiigen. iSbvražha skupina je bila razkropljena in sestreljenih je bilo devet letal. Konvoj je z najmanjšimi poškodbami priplul v svoje namembno pristanišče.
Odbiti podnevni sovražni napadi
Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. junija objavilo;
Na vzhodni fronti so nemške in romunske čete na različnih mestih izvršile uspešna podvzetja udarnih čet. Več po oklopnja-kih podprtih sovjetskih napadov v odseku pri Orlu smo krvavo zavrnili.
Včeraj dopoldne so poskušale močne skupine severnoameriških bombnikov pod zaščito goste plasti oblakov napasti se-vernonemško ozemlje. Sile nemških lovskih letalcev so jih zgodaj ustavile k boju.
31 bombnikov nad Zahodno Hemtljo sestreljeniii
Oberkommando der Wehrmacht je dne 25. junija objavilo;
Na vzhodni fronti je razen krajevnih bojev v prostoru pri Velikijem Luki ju dan potekel mirno.
Zračno orožje je v lagunah Kubana potopilo 17 čolnov za izkrcanje in se bojevalo proti sovražnikovim položajenl, btano-vališčem čet in oskrbovalnim zvezam.
Nad Sredozemljem je bilo brez lastnih egub sestreljenih 33 britanskih in sever-no- ameriških letal, od teh 23 samo po nemških lovcih.
Skupine britanskih bombnikov eo v zadnji noči priletele nad zahodnonemfiko ozemlje in napadle s številnimi razstrelnimi in zažigalnimi bombami več mest, med njimi zlasti Wuppertal - Elberfeld in Remscheid. Zgube me" prebivalstvom napadenih mest so težke. Doslej je bilo ugotovljeno, da je bilo sestreljeno 31 sovražnih bombnikov. Nadaljnjih osem letal je sovražnik zgubil pri podnevnih napadih na zasedena zahodna ozemlja.
Brza -cmSka bojna letala so v noči na 25. junij bombardirala posamezne cilje na angleški iužni obali.
Nemške podmornice eo nad Sredv. зт-Ijem v hudih bojih potopile tri ladje e 15.000 brt iz močno zavarovanih konvojev.
razkropile in prisilile, da so zasilno odvrgle svoje bombe na odprtem morju ali nad obrežnimi, ozemlji.
V teku silnih'zračnih bojev so naši lovci sestrelili 25 težkih sovražnih bombnikov. Zaščitna vozila nekega nemškega konvoja so uničila neko nadaljnje letalo. Britanska bojna letala so v pretekli noči napadla se-vernonemško ozemlje, zlasti mesto Bochum. Po, zadetkih razstrelnUi Jn zažigalnih bomb v stanovanjskih četrtih je imelo prjsbival-rtvo zgube. Po dosedaj došlih poročilih je bilo sestreljenih trideset sovražnih bombnikov.
Uničenju skupaj 56 sovražnih bombnih letal pri podnevnih in nočnih napadih, stoji nasproti zguba osmih lastnih lovcev.
d i i a p r o t i 8 u n e k. Položaji obrambe so bili spopoljeni .in pomnoženi, Število.in kakovost bojnih sredstev zadostujeta za nalogo. Pri tem navajajo zlasti tudi delež Nemčije in nemške storitve s pošiljanjem čet in bojnih sredstev, kakor tudi nemško-italijansko sodelovanje pri pripravah. Zgube, ki jih je angleško-amerikansko zračno orožje s 314 večinoma težkimi letali utrpelo nad Sredozemljem v času od 1. do 25. junija, smatrajo za dokaz ojačene o-hrambe: Več ko dve tretjini teh zgub (215 letal) so nasprotniku prizadeli nemški in italijanski lovci. Kakor znano so Anglosasi po padcu Tunisa po tost varnih namigava-njih svojega tiska snovali svoje načrte vsaj deloma na domnevi, da pri Osi baje ni lovskega orožja ter pri tem navajali razmer-no število na obeh straneh uporabljenih lovcev. Razvoj v zračnem orožju meseca junija pa ne potrjuje te domneve.
Za primer dejanskega poskusa invazije v italijansko ozemlje mora sovražnik vrh tega računati Se z uporabo osnih strategičnih rezerv, ki bi Se bolj spremenili številčno razmerje.
Bistven element pri presoji obrambe kakšnega poskušenega vpada je končno vedenje italijanskega prebivalstva v po svoji legi eksponiranih ozemljih, zlasti na otokih. Številna por6čila italijanske javnosti iz po bombah oškodovanih krajev opisujejo, kako se množita sovraStvo in pripravljenost do boja proti teroristom in vpadajcem. Cel6 v glavnem stanu zaveznikov v Severni Afriki se očitno ne vdajajo ravno iluzijam o razpoloženju med Italijani. Simptomatični so za to vamo8j,ni ukrepi, ki eo se, izvršili o ppttiW-■nedavnega obiska kralja Jurija VI. V Tripolisu. Kakor izpričuje >Daily Telegraph«, se je zdelo britanskim zasedbenim oblastem potrebno, hermetično zapreti vse prebivalstvo v hiše. postaviti pred vsako hišo stražo in najstrožje po četah zastražiti terase, ulice in strehe. Ti ukrepi povedo dovolj.
Napadi pri Velikijem Lnkiin
Enajst sovražnih prevoznih ladij in petroiejsita iadja v Sredozemlju težlto zadete
CA10«
Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. junija, objavilo:
Pri Velikijem Lukiju smo več po oklop-njakih podprtih svojetskih napadov razbili z združenim ognjem vseh orožij ali jih odvrnili v silnih bojih od moža do moža. Na ostali vzhodni fronti je potekel dan brez posebnih dogodkov.
V lagunah Kubana in ob Murmanskl obali je zračno orožje potopilo večje šte- • vilo sovražnih čolnov z novimi pošiljkami, dva obrežna vozila in en čoln pospravljač. V pretekli noči je bombardiralo "industrijske cilje v ozemljih ob izlivu Volge.
Na zapadnem Sredozemlju eo se odredi nemških in italijanskih letalcev v večkratnem napadu bojevali z nekim sovražnim konvojem. Po doslej došlih poročilih so težko zadeli enajst prevoznih ladij. Ena petrolejska ladja je začela goreti.
Pri podnevnih sunkih skupin britansko-severnoameriških, bombnih in lovskih letalcev proti zasedenim zapadnim ozemljem je sovražnik zgubil 14 letal. Eno nemško lovsko letalo se ni vrnilo.
Posamezna sovražna letala so v minuli noči podvzela vznemirjevalne polete nad zapadno ozemlje Reicha. Da bi bila odvrgla bombe, se doslej ni ugotovilo.
Angleški poliolj oiroli v Bodinnin
Be r 1 i n, 29. junija. Zn;ino je, da merijo strašilni letalci pri svojih napadih na nemška mesta vedno na civilne objekte, katere po načrtu bombardirajo. Nov dokaz za to je bombardiranje Bochuma. Pri tem napadu je postalo žrtev organiziranega angleškega umora mnogo nemških otrok, ki so bili pri zadetkih neke sirotišnice po bombah zasuti v kleti. Po teh poročilih so izgrebii 30 odstovkov zasutih otrok mrtvih.
Po^ ciničnih priznavanjih angleških duhovnikov za uničenje in pozivih k umoru, katere so angleške agenture ponovno izrekle v londonski poročevalski službi, je umor otrok v Bochumu nadaljnji člen v verigi angleških sramotnih dejanj napram ljudem, Id se ne morejo braniti. Kako je že javila angleška poročevalska služba: »Veseli smo, če zasačimo može, žene in otroke, da tako strašno trpe«. Zapomnili si bomo vestno vsak angleški umor, da l>o-
mo lahko, ko pride dan obračuna, točno obračunali. Potem l>omo tem angleškim barbarskim metodam napravili za vselej konec in poskrbeli za to, da bo angleški sramotni madež na zapadni kulturi dokončno iztrebljen.
Komuiiisltv ne izgiiniato vet
Lizbona 29. junija. Vrhovno sodišče v Washingtonu je napravilo senzacionalno odločbo, da velja v bodoče vsak komunist Ze-dinjenih držav, katere so dosedaj izganjali, sedaj za ravno tako dobrega državljana z enakimi pravicami kot kak član demokratske ali republikanske stranke. Nasprotnik! komunistov v USA med njimi merodajni funkcionarji republikanske »tranke — ostro napadajo Roosevelta, kateremu naprtijo od-goyorwpst za novo razširjenje komunizma.
Imetnik Rltt<^rkrcuza Oberleutnant Nowotny je dosegel ne vsak dan doseženo Število desetih odstrelov zaporedoma In je s tem premagal svojega 115 do 124 nasprotnika.
Po FUhrerjeven. povabilu Je dospela v četrtek v Berlin turška vojaSka misija, ki Jo vodi generalni polkovnik Toydemir, df si ogleda fronto na Vzhodu in okop ob Atlantiku.
Kongre* ,^Evrop;pjAkl deliivci v Humburgu delajo za »nago«, ki je od 16 junija vsak večer združil posamezne skupine v Hamburgu tvornih pripadnikov 17 evropskih narodov v družabni poljudni zabavi, Je bil v sredo pod predsedstvom državnega tajnika Ahrensa z4-ključeh
Pod predfMMlstvom Ducejii se Je zbral v ■Pa^* laco Venezia dlrektorij faSisitlčae stranke'na prvo sejo po preosnovl. Strankini tajnik; minister Scorza je podal število padlih fašistov in. moč fašistične stranke in njenih oddelkov
Japonski velepoulunik Tanl Je Izjavil'časnikarjem, da sp sedaj razpravljajo z narodno vlado vprašanja študija kitajske mladine na Japonskem. Ae pred jesenjo bo Izdelan -točen načrt. Tanl Je izjavil še,- da Je pripravljen skleniti z narodno vlado kulturnopolltlčne dogovore-
V	Imenu maršala Mannerhelmn je Izročil finski poslanik v Bukarešti, Eduard Palin. podpredsedniku vlade Mihallu Antoneecu finski križec edinosti-	, - .
Dvanajst odstotkov osobja belgijske predvojne trgovske mornarice se Je po navedbah ministra za prevoz belgijske vlade v- pregnanstvu potopil v službi britanske oskrbovalne plovbe.
Polotok Krim je kot najjužnejši del Ukrajine eden Izmed najbolj vročih ozemelj. Zfito zelo hitro raste In zori žito Te dni so začeli na polotoku z žetvijo. Ker Je vreme ugodno, bo letina najbrže boljša kot lanska
Imenovanje Wavella za podkralja IndUe Je po nekem Iz Delhija datiranem poročilu izzvalo v Indiji >nrmogo vznemirjenja«. V indijskih krogih so »zelo nezaupljivi«, In se jasno opaža cel6 v angleških Imperialnih krogih Indije »očitno začudenje«, da je bil imenovan vojak po poklicu za podkralja
Ob Imenovanju Wayella za podkralja Indije opozarja portugalski časppls na spopad Wln-stona Churchilla s takratnim angleškim vladnim šefom Mac Donaldom leta IB&l. Takrat Je Churchill očital ministrskemu predsedniku, da je Indija zgubljena, če bo nadaljeval svojo politiko. Mac Donald je odgovoril: »Indijo se lahko samo zgubi, če bi uporabil metode, katere predlagate vi«. '
Radi pomanjkanja prehrane v Indijski provinci Orišsa je vlada sedaj najstrožje prepovedala izvoz žita Iz te pokrajine kot tudi iz' pokrajine Punjale.	' - ; r.
V	Tel Avlru zborujoči židovski odbor, je sklenil, da se udeležita dve v Palestini zbrani di-vWjrpW iKkt%eVaiw«m poittuan-Dsovtoekib nasprotnikov v Evropi.	r. ;«-;,' -«v
Ministrski predsednik K allay se je izjavil o vprašanju židovskih posestev, da je b^lo/ie prve dni njegovega nastopa več kot en milijon oralov zemlje razlaščenih; od teh • je vlada že 680-000 oralov razdelila med kmgtq z veliko otroci in člane raznih bojevniških združenj- Ostala posestva bodo Se do konca tega leta prešla v arljske roke
Vladna »tranka je dobila prt sedanjih. volitvah na Irskem 67 sedežev, ostalih 71 sede-dežev je pa porazdeljenih na vse oelalo stranke- Pri volitvah leta 1938. je dobila vladna stranka de Valera 77 mandatov in в tem absolutno večino napram opozl.cljl-
Na mejo Arbane Je prišlo petnajst mavrl-šklh rodov, ki Jim pravijo Jalmes, da se pred preganjanjem in šikaniranjem od strani .severnoameriških zasedbenlh čet zatečejo na špansko ozemlje Domačini so poročali, da postajajo proti arabskemu prebivalstvu uporabljene metode Severnoamerlkancev vedno bolj nečloveške
Sir William peel, predsednik Izvršilnega odbora Britanske družbe za zdščlto gobavcev, j« po nekem Reuterjevem poročilu iz Lopdona.Izjavil da Je v vsej britanski svetovni državi š» vedno nad dva milijona gobavcev.
Kakor poroča Reuter Iz -Canberre, je, bil«, proti avstralski vladi vložena nezaupnica. odklonjena 8 .27- proti 26 glasovom opozicije
te nad e tednov niso dali več Angleži novih navlcertov za Svico- V Bernu in Londonu , vodena gospodarska pogajanja dajo »poznati namero Anglije, da dajo nove navlcerte le proti dalekosežnlm" ugodnostim švicarske vlade. na gospodarskem In političnem polju
V angleškem Jeziku Izhajajoči, časopis »Standard« v Buenos Airesu ne sme 2.4 ur Iziti radi članka, naperjenega proti osovlnl-
Kot poročajo Iz WiiShlngtOna, Je bila končana rudarska stavka v USA. Zveza rudarjev je odredila, da začno premogovni delavci z delom. Notranji minister Ickes je bil po nalogu vlade imenovan za zaupnika, ki bo sedaj vodil delo.
Ameriški Natlonel-Broad-Ca.4tlng-«i»tem poroča, da Je v zadnjih dneh prišlo • tudi v državi Teksas do težkih nemiroev, in pouličnih bojev med belimi In črnimi delavci .
Potem ko jo že predsednik CUa, Rios, odpovedal svoj obisk v Zedlnjenlh državah, je sedaj preložil tUdI čilski zunanji minister Fernandez svoje poslovanje za nedoločen čas. Razlogov za to ne navajata-
Generalni poročnik Stlllwoll, ki je prišel iz Indije v Washington, da poroča o položaju na burmeSkI meji. Je Izjavil zastopnikom časopisja, ki so ga vprašali po zapustitvi Belo hiše: »V Bui-ml smo bili hudo tepeni. Bili emo
kratkomalo poraženi«.
VerlsR unl Ufrf* NS-'Oauveriau und liruokerel Kiirnten. ftmbH. Klngenfuft —' Verlaitsleiter Dr. Bmll HeitJan (im^ Wphrdl#nst) - ftaupt-ichriftleiter: Friedrlch norstmann. — Zarielt 1st AnieiKenlist« Nr. I gUltlg.^
Mtttwoch. SO. Jiml 1943.
KV RAtVANREN BOTl!
Selte 3. — Nr. 5%^
Die „Oroffe Deutsche Kunsfaussfeffung 1943" In MOndien erdffnet
Aus dem Geiste des Volkes
Dr. Goebbels: .Wir miissen unsere kostborsten Giiler verteidigen"
Niiodien, 29. Juni. In dem Prachtbau des Hauses der Deuisdien Kunst" wurdc die Grofie Deutsche Kuastausstellnng 1943 mit einer Rede des Relchsminlsters Dr. Goebbels feierlidi eioffnet. Die Kunst-sdiaffenden dei dcotschen Nation hiben mit dieser repriisemativen Schau Im rierten Kriegsjahr den Ausdruck ibres kBnetlerisdien Wirkens dahin dokumcntlert, daS auch dct fanatisd^'te ZerstSrungswille der Feinde ihre sdiopferisdbe Kraft nidi t brecfaen kann. Reichsministet Dt. Goebbels flihn o. a folgendes aus:
mals sta(idcu sie eincni Volk ^egcniibrt das ibncn mit so offeuem Herzen entg^jjenkaro wie heute Man тпб sicii dejj Unterschied gegen friiber voi Auger hslten. um zu wissen. was das bedeutet. "^s kann nicmand sich beklagcn. daB er nicht zu \Vorte kame wcnn er nur etwas zu sageu hat. Abo ;relfe er zu Feder, Pinsel, MeiBel und Zirkel uud sprecbe mil dem Instrument scinci Konst und seiner Bcrufung 7.U einei Zcit, die auf seine Offenbatung waiut.
Wenn icb auch in diesem dent vieitcn Kriegsjahr die Eh re habc im Nanicn und Auftra? des Fiibrcrf. det 7. GroBen Deutschen Kunstaasst»4unt im Hau? der Dcutsdien Kunst in Miinchen das Geleitwort zu
.,M»n denkf 5ich den Beitrag Ucutsdilands und Ittliegs aut der 8beodliindisdi<.-D Kunst und Kultui • eg. Diid t$ wird' nur nodi еш gcwl-fser Tell davoo iibrigbleiben. Mao muB dlew Fcetsteiluag. so binsen-irahr sie auch sein mag, bin und wieder eraeut tref-fen, ПШ den ilberbeblicben Redcnsarten ansercr Feinde ein zwar knappes. daftif aber um so iiber-zcugenderes Dementi entgegenzusetten. Eigcne kui-turclle I.eistungcn haben sip kaum zostande gebracht oder wcnn ja dann nur aus dem Geixt and aus dcm arelischcD BewuBtsein eines Erdteils beraus. den «ie heute zu zcrstoren oder m verniditen s lichen.
Das muB man sich immet vor Augen haltcn. um den tiefercn Sinn des gigantisdien Kampfes, den die Achsenmachte in diesem Kiiege zu bestehcn haben, richiig zu begreifen und zu wiirdigeo. E: geht diesmal in der Tat um die eiementarsten Werle, die Europa in seiner niehrtauscndjahrlgen Geediichte hervorge-bracht hat. um mchr nodi, n&mlidi um die eigent-lichen Zeugungskrafte, roD denca dies« Werte in dcf Vcrgangcniieit sowoh) wle in der Gegenwart und In der Zuknnft Ihren Urepiung herleiten. Europa 1st In scinen Lebenswarzeln angegrlffen and be-d'ohi. Die Volker die den h5disten Beitrag zu dem. «as wir Abendland nennen. zngesteqert haben, sind in eincm Vcrtcidigungskampf um ih' materielles und gcistiges Dasein begriffen, tind 'wiirden sie dietien, indem sic ihn vorzeitig tufgSbea, verlieren, eo wire unscr Kontinent Mr alTe kommenden Zelten verloren, schon aliein deehalb, weil die Wurzeln »einea Wadie-tums, das in iiber zwei Jahrtansenden so hcrrliche Bifiten und Friichte zeitifcte. dadurdi zersdinitten viirden.
Es ist natiirlich dumm und leicht zu widerlegea, wenn unsere Feinde behaupttn, sie bekampften nur die augeublidtlldicn Regime der AdisemnSditc, nldit aber ihre Volker. Deon erttens haben sir da» Usher noch immer gesagt. um es dann, wenn sie, wie 1918 und 1919. danadi handein sollten, zu vergessen. end zweitens sind diese Regime nur der natiirliche Ausdruck dee modemen poHriichen Dcnkens Ihrer Volker. Es gib t fur sie heute keine andere Form des cweckmaBlgen Zusajnmenlebens als dieee. Die Be-hanptung, daB ihre autokrate Struktur oer Kunst da« Leben verleide. |a aogar Ihre welfere Entw№nng unfflSglldi mache,. kann ebeneosehr aus der Theorle «i« aus der акш«1)еп Praxis widerlegt werden. Denn di«M Regime sind gar nidht so autokrat wie ihnen nadigesagt wird.
Damme und dreiste Ausreden
Aber ganz abgeeehen von der Vergangenheit. widerlegt die Gegenwart die dummen and dreisten Aus-reden naserer Feinde. mil denen sic ihr kulturfeind-lidie* und kultuixeret8rendes Handein begriinden und UuB ein geiatigei MKnteldieo nmzuhangea versudien. Venn heute englische oder ,amerikani«dir Terrorflug-xcoge liber deatschrn und italienisdien Kunstzentrcn ere&einen and in einer kn;ppeo Stunde einmn Kultur-beeitz in Sdiutt and Asđe legen, an dem Jahrhun-derte gebant und geschal^fen haben dann bedarf es sdion einer Vergewaltigung dem gesunden Menschen-verstandes. um ein em eo freventiichen Verbredien ^oegercchnet eine kulturellr Begriindung zu geben.
Es geht bier um tie! mehr ale uni eine Terrori-eierung der ZivlIbevolkeruDg von einem angebllchen Krieg gegen tmsere Riistungsprodnktion ganz zu •diweigen: hier tobi sich fin geschichtlichcr Minder-wertigkeitskomplez aus. der auf unserer Seite ^s zu zeratSren trachtet. was der Gegner selbst nidit lustaode bringi und audi in der Vergangenheit nie iustande gebradit hat.
let es nidit bezelchnend daB die englische Kneg-ffihrung In Deutschland sdion Dntzende von Theatem lerstert hat. England selbst aber nldit ein einziges emst zu nehmendes Theater besitzt? Von den Ame-rikanem rede ich In diesem Zusammenhane erst gar nidit. weil sie das kaum verdienen
Wir wissen. was gemeint 1st und was man mlt uns vorhat. Dieser Krieg geht gai nicht um unser tag-liches Brot lim deo Lebensraum unseres Volkes und ito Frieden seiner Hdimstiit'en wir miissen diesmal mehr als ie in einem vorangegangenen unsere kost-barsten Giiter verteidigen die. die uns das leben iiberhaupt erst lebenswert machen
Zwar 1st der Krieg ein groBei Zersioret aber ei weist auch aufbauende Elemente auf di** mitten In eeinem Verniditungswerk mandimal fast blitzartig In Ersdieiriung tret en E raubt nichi nur die Besin-Bung er gibt auch die Besinnung 'uriick Niemalf haben die Menscheq un. eref Kontinenls so wie heute geistige Bilani gemadii and sich Redienichafr dar-pber abgelegt wo Europa sieh' and was wti tun piusscn. Mag sein daB ХсЧеп elnes satten Frlcdetif den Menschen manchma! die GcnuBmSgHchkeitcn des Bieterlellen I.ebens allzu vtrlockend erscheinen las-leni der Krieg wischt mit fine- Handbewegun? weg.
Weg ztir Kunst — Weg dee Herzens
Idi spredie nidit von den weniger erfieulichcn Randersdieinungen det KMeges. die diesei so mit sidi bringi wie leder andere Abet man muK einen ItHct In unsere Theatei Konzertsale. Museen und Kunstaussiellungeo werfcn n-uB dori d^ deuisclir Volk alltliglidt und qjlabcnd'ich zu Zehn- und Hun derttausendcn im Winter und im Sommei sirzen eiehen und iiber so vie! Schonneii slauncn sehcn end man weiB. daB wir durdt den Krieg reicher. ei fullter und auch besser geworder sind
Es ware ganz fehigeschossen* diese Entwicklun' Bur von der materiellen Sel" ju« begriinden zi wMlen. Das deutsdbc VoK suchi heat« aidit. der Weg zur Kunst, wie vielfacb behauptet wird wei) «s keine andere Anlagemogllchk'eit fiir sein flher-fdiiissiges Geld besitzt. Der Weg rur Kunst- ist det <Weg seines Herzens.
Es wire mehr tit verhlingnisvoll, wenn die Kfinet-Itr itt Gegenwart dw nidit veratehen wollten Nie-
gebfn JO mSchte Ich diesf Ausfiibrungen ihret Er offnung *or»nschickcn Sie wendea sich gleichMitijt лп den Kiinsllci, wie an da> kur.siliebende Publikum Diese Ausstelhinj Isl aus dem Geiste unsere; Volkei-geschaffeo und deshalb audi Geist von setnem Geiste
Das Werk des Fuhrers
Wieder kann ich nui wic in den verjangencn Kriegsiahren des Fuhrers mit Wotten gedenken. da cr personllch nichi untei una Wflleo kann Aber mtfhi noch als wenn das anderswo geeagt wird ' ist bier sein Gčisi unfet ons Diese kolturelle GroBieistung Hau; und Schau 1st scio Werk. Im Frieden errichtet iiber den Krieg erhalten und nusgeweitet und wieder in den kommenden slUcklicheren und gesegneteren Kricden hineinwcisend gibt sie nns heute acbon einen Abglanr dessen was unser wartet. wenn wir den SI eg an den wii heute festct denn ie glauben in llonden haben
In meincm GruB an den Fiihrer 'ruK> idi die јгоВе Zeit deren Gestalter er 1st Noch stehen die Gcrliste am Bau and nnr der Kenner vermag zu sehen was im gtoBen Plan seine* Sdi^pfert liegt. Aber glauben kdnnen wir tile darcn.
Und die wollen wir tun mlt der eanzcn Kraft unsercs Herzens."
Emeute Angriffe der Sowjets abgewiesen
MiBgltiikter brltlsdier Flngzeogangrifl aol deutsdies Qeleit bel Sdievenfngen
Aug dem Fiihrerbauptquartier, 28. Joni. Du Ob«r-kommando der Wehrmadit gibt btkaimt:
Ortlidie Angriffe de» Feinde* in Кавш Sitlidi Demidoff and bei WeHkl|e Luki wnrdea abgewiesen. An den Cbrigen Absdinitten der Ostfront »eriief der Tag im allgemeinen ruhig,
Tages. und Naditangriffe der tuftwaffe ridjUtm sidi gegen Eieenbalinzicle im rfldtwirtigen Gebiet del Feinde#.
In den Nadimittagsftunden dee 27. Juni giW tit Verband топ 60 britisdien Kampf- end JaeMti|. xeugen ein deutidiae Geleit Im SeegeWet *on 9dicTc> ningen an. Der feindlidic Verband wnrde Mnprcngt on d 9 Flttgxenge abgeadioMen. Der Geleltiag iat tilt geiingen Beidiidlgangen in teinen Beatlnmrongehafen cingelaufen,	______
BritisAer Slndemoril In Bodium
Berlin, 29. Juni. Ei i*t bekannt, 4*6 die brU tUciien Terrorflleger bci ihren Angriffen muf deutsdic Sti^ic ei immer wieder anf iWilt Oblekte abgeeehen haben, die sic planmiSlg bombardieren. Ein never Beweit hiefflr wurd* bei dcm letzten Angriff auf Bodmm erbrtAt Bei diesem Cberfall sind dem organislcrten bri-tledien Mord viele deutsdie Kinder zum Opfer gefallen, die bci BombenwQrfeo auf ein Walsen. haus im Keller versdiiittet wurden. Nadi dicsen Torliegenden Meldungen wurden 50 der hundert veisdiOttcteD Kinder tot geborgen.'
Nadi den rynisdien VernichtungsgestSndnissen engiisdier Geistiidier und den Auffordeirungen sum Mord, die britisdie Agenturen und der Lon-
doner Nachrldbiendienit wiederholt aiugesprochen h«^en, bt der Kindcrmord тоа Bodnm an welter## died In d#r Rett# der britledien Sdiand* tatea an Wehrloien. Wle sagte der ragllsdie Nechrlditendleiut dodi: „Man ertappt slA inuner wieder dabel, dafi man (Idi freot, wenn MBnner, Franen und Kinder amnrngen werden, sodireA-lldi so Mden." Wt werd#n fedea britisdien Mord gewisaenliaft Temidhncn, ran dann, wenn der Tag der Abrcdmnng kommt, genae enfni-redmen. Wir warden dum diesen britisdien Barbarenm«điod#n enjgfUtls dn Endc bcreiten und dafftr sorgtB, ЛЛ đerl>ritbdte Sdmndfledt anf d#r abendlindbdiea Koltur #ndgHIWg aas-getilgt wird.
Enblsdiol *!)r i 3rd an Wehrlossn
Stediliolm, 29. Jtmi. Wic der Sender London be-riditetc. IvSertc sidi der EmWedwf too York, Dole-tor Garret, in ekiem Brief xv den Terroranjrlffen der engliediett und nordamerliuniidien Lnftgansetcr eof dmtidic St£đte and der Bombardiemng der Wohnviertd mod (tkllrte wSrtlldi: „Eg 1st nor ein geringas Obel, die deutsdien. Zivflisten n i»omb*r-dleren. Es iiSt sidi nidit vermelden. daB audi sic getStet werden." Dlcse Einstellans cines engliedien GeistlldieB *a dcm organisierten Mord an Ftancn. Kindern nnd Greiecn tiberreedit ana nldit mebr. nadidem sldi die engliadic Hodiklrdie too Anfeng an zu dem Piratentom bekannt hat. Aber wir soUen elle die Aufierangen enjiisdier Mordaostifter Im Tatar gewiMenhaft vermerken, шл der Welt wieder vof Augen zn halteo wo die Sditildigen sitzen. die den Mord en Wehrlosen als Kriegswaffe verwenden.
Eine „schamlose Beleidigung" Miens
„Glornale d' Italia" weist sdiarf Felndagitatlon zurtlck - Itallens Entsdilossenbeit
ta. Rom, 25. Juni ..Giortialc d' Italia" bringt die Kuadgebun^ des Partcidircktoriums mit der allgemeinen kampferischcn Lage Italiens und^ den ver-adiicdenartigen feindlichen Angriffen in Zusammen-hang. Getreu dcm von Churchill gegebenen Losungs-wort. Italien wie einen EscI teils durch Stockhiebf teils durch das Vorhalten einer Mohrriibc zu lenken versucht der Feind durch die nun sdion acht Monatc wJhrenden Terrorangriffc a na der Luft und durch di( gleiSnerischco Vcrsprechungen scinei: Agitation die Innerc, Front Italieai zu zerschiegcn. , Gioniale d'Italia" etellt iedoch fest. der Widerstandswille Italicns und die itsiienische F.ntschlos.scnheit den Kempf bis zu seinera F.nde durchzusetzen seien nicht im leise,4tcn erschiittcrt wordcn In glcicher Weisc habe das italieni^che Volk alle Vcrsuche die Massen des Landes von ihrer Fiihrung zu trenncn zuriick gewiescn Ihm seien die Praktiken der wisscnsch'aft-lichen Verleumdung, die die Britca als wichiigstt Methode ihrer Politik cntwickelt und seit 1848 imraci wieder gegen Itaiicn angewendet haben nur allzu bckannt Die leinJilchc Aufforderung an die Ita-liener aber stelle wif .Glornale d Italia" ausrufi cine iiuScrst schamlosc Beleidigung der italicnischcti Intelligenz und des miinnlidicn Ehrgcfiihis der ita-llenfschen Nation dar die dies daher schon aus fol genden vier Griinden zuriickweise.
Erstens betracbtetcn sidi die Italiener durchaus nicht als geschlagen. Der Krieg miisse erst In Europa durchgekimpft werden Hier aber habe der Feind noch nirgends FiiR fossen konncn Wenn er .i'rs ver
suchen solite wcrde er das erbarinliclic Ends dieses UnternohraeiM erleben. Zweitens selen die Itdlencr geistij und riistungsmaeij! voll kriegstiichtij!. Die afrlkanischen VcrluMe selen rasch aufgefiillt worden. Italien sei heute in hoherem MaBe kaiapfgerustet als am 10. Juni 1940 Drittens seien die Italiener ent-sdjlossen. die Vorau.weizungen fiir die Sicherheit ihrer Bediirfnisse zu lejjen un^ zu arbeitcn und an Jem zivili.satorischen FortsAritt teilzunehmen. zu schaffen und ihre nations Ie Sicherheit und Freiheit sowie die Gereditigkeit unter den europaisdien Vol-kcm hcrbeizufiihrcn. Vicrtens sei es den Italicnern durchaus klei daB sie dutch ein; Flechr von Innen aus dem Krieg — die sic nicmals vollzjehen wiif-den — unter gar kdnen Umstanden von den Leiden und Verwiistungen des Krieges verschont wiirden. Der Kampf wUrde dano niimlich zwischen den iibfigcn Ciegnem fortgesetzi wet den und das Gebiet Italiens wiirde nur den Schauplatz fiii ihn abgeben Das Schlcksal FranzoslscJj-Afrikas und Tunesiens bildet dafiir ein beredtes Bcispiel. Durdi eine FIncht aus Jem Krieg wflrdcD die Italjenef nur den Krieg in ihr Lend hineinziehen wtihrend sie ihn durch ihren Kampf davon bis zum endgiiltigen Niederwurf de# Gejners entfernten soweit sie von dem verbiindeten Deutschland unterstiitzt wiirden. Das Blatt schlieBt seine Darlegungen mit dcm Hinweis daB der durch drei Jehrtauscode geschiditlicher KSmpfe und unsag-lichcr Leiden geformte Volkscharekter Italleos nidit durch acht Monate Briten-Lnftterror gebeugt werden kbnne und daB das itelienischc VMk	»ei
Sic?e zu kHmofen
Das Bekenntnis zor heioischen Lebensauiiassung
ReldisjugendfUiirer Axroann vor dem Nadiwndis der Division „QroRdeutsdiiand"
Cottbus, 29. Juni. Reichsjugcndfiihrer Artui Axmann wohnte einer elndrucksvolleu Sonn-wcndfeier der Ersatzbrigade „GroBdeutschland' in Cottbus bei. Um den brennenden HolzstolS iVaren die Soldaten dieser ruhmreichen Truppc Tausendc von Frciwilligen aus der Hltler-Jugend jnd Hunderte von Hitlcr-Jungen zu einem gc mcinsamen Bekenntnis versamniclt. Die Feier-ittinde, an . der auch die Bcvolkerung: starker \nteil nahm. war ein erneutcr Ausdruck' dc ;ngcn Verbundenheit zwischen HJ und Hecr Oiese Verbundenheit wurde untcrstridien durti' eine Ansprache des Fuhrers dieser ruhmreicheii Ггирре. Eichenlaubtrager Generaileutnant HOm-lein, vor den in der Division dlenenden Jugend-fiihrern und durch einen Vortrag des Chefs des Hauptamtes II der Reichsjugendfiihrung. Ober-gebietsftihrer Dr. Schliinder, vor dem Offiziers-korps der Ersatzbrigade. Den Hohepunkt des
Besuches des Rcichsjugcndfiihrers bildete eine Kinsatziibuog, die Zeugnis gab vom hohen Stand der Ausbildung und der vorbildlichen Dienstfreudigkeit des jungen Ersatzes.
Im Mittelpunkt der Feierstunde stand die Ansprache des Reichsjugcndfiihrers. Artur A«nann -leutete den Sinn solcher Feiern unseres im ichwerstcn Ringen stehenden Volkcs und sagte: ,Wir wollen dem Gesetz des Kampfes gehorchen In der Welt der Pflanzen und der Kreatur gibt ;s kein Leben ohne Kampf. Was schwach isi las failt und was stark ist. das bleibt. Lebens-iraft ist die Moral der Natur. Auch der ein-/lelne. Mensch kann oicht ohne Gesundheit Arbeii und personllchen Elosatz bestehen, und das Schlcksa! eines Volkes let besiegelt, wenn seine SOhde nicht mehr berelt sind. fOr sein Dtsein zu kilmpfen." Itn Gedenken an die Ge-failenen dieses Krieges legte der Reichsjugeiui-
fiihrer das Bekenntnis der deutsclien Jugend za einer iieroisciien Lebensauffas/iung ab und sagte: , i)er Anblick det lodernden Flamme moge uns ermaiinen, ailes zu verbrenncn. was uns niclit tapfcr sein laBt. Sie moge in uns jene Eigen-sdiaften Schmieden stahien und lautern durch die alles Grofie im Leben besteht. Sle mdge uns den Zweifel und den Kieinmut nehmen und uns starken im Glauben ati den Sieg '
Dcm GruB an den Fuhter schlofi sich die Khrung der gefallenen Helden dieses Krieges an. Zb ihrem Vermachtnis bekannten sich die jungen Soldaten der Division, indem sie die V'erlesung der Namen der Tapfersten unserer Gefallenen mit einem einmUtigen „Hier" beant-worteten.	'
Neue Ritterkreuztrager des Heeres
Berlin, 29. Juni. Der Fiihrer verlleh das Ritter-kreuz des Eimemcn Kreuzes an Oberfeldwebel Hermann L i n d e r Zu;fiihrer in einem jager-Reglment, OberwaAtmclstet Wilhclm W e g n e r Zagfiihrer In der SturmgeschGizabteilun)! GroBdeutschland Feld-webel Joeef F i t z e k. Zajfiihrer In einem Grenadier-Regiment
Hauptdlenstlelter Sdimidt t6dUA veninglUdct
Berlin, 29. Juni. Die NSK meldet: Der Leiter des Arbeltobereldies der NSDAP In den Nleder-landen und Generalkommfssar ffir die besetzten nlederlindUdien Geblete, Hauptdlenstlelter Fritz SAraldt, bt auf seiner Dienstreise In FrankreIdi tddlicfa' verungia&t, Der Ffihrer hat fOr den Veretorbenen ein ParteibegrSbnIs angeordnet.
Vertraoenswahl far De Valera
Stockholm, 29. Jimi. Nadi den ersten hlef vorlle-genden Etgebniseen der ,.Dail-WahIen' am Mitt-woch. kt die Mehrheit De Valeras nldit ersditittert. Wl«. atie Dublin gemeldet wird, erblidct man in dem Wahlergebnis ein eindmđtsvollea Vertrauensbekcnnt-nis des irisdien Volkes fiir die Regie rung. Alle Ni-nleter aui dem Kabinett De Valeras sind wider-gewihlt.
AnflOsnng des anstrallsdien Parlaments
tc. Ufeabon, 29. Juni. Der australisdie. Pramier-minleter Cartin hat sich lent „United PreB" ent-fchloestn,	Parlament mit Riicksldit auf di«
sdivankenden Mehrheitsverhalmisse aufzniosen. Man ktnn damlt redinen, dofi der Wahlkampf in A ostra-lien unter der Parole gefiihrt wird: „1st Anstralien vor einer Inmion sidier oder nidit?" Cartin selbst glaubt nicht an eine Invasion oder tnt wenigstens se.
SeRator Giovanni Gentile erldgrt »Heute wird Italien gerettet - oder es stlrbt!"
Rom, 29. Juni. Auf dem Kapitol fand kiirzlich eine GroBkundgebung. des roAiscben Fascio statt. an der auch Mitglieder der Regierung und des Fasdiistischen GroSrates teiinahmen. Senator Giovanni Gentile, der seit dem Begmn des Fasdiismus in der ersten Reihe der Vor-kampfer fUr den geistigen Aufbau des Faschis-mus steht, stellte fest, da6 es heute keinen Unterschied mehr zwischen Faschjsten und Nicht-faschisten gebe, da alle Italiener heute in einer Front stehen, uro ihr Vaterland, ihre Ideale und ihre Kultur vor den Angriffen des Feindes zu verteidigen. Das ..groGe Italien", das nur exi-stieren koone, wenn es einen starken Inneren politischen Zusammenhalt habe und sich auf dem Grundsatz aufbaue. daB Arbeit der einzige Wert ist, konnte sich nur allmahlich encwickeln. Alle europaisdien Volker haben begonnen, sidi nach dem Ideal des faschistisdien korporativen Staates auszurichten. In dem sle die Zukunft sehen. Dieser ProzeB sei heute unaufhaltsam. Europa wird seine Kraft und seine die Welt fiihrende Mission erst dann wiederfinden. wenn es sich der aufbauenden Grundsatze des korporativen Regimes in vollem MaBe bewuUt ge-worden 1st. Im Faschismus und im Duce hat das italienische Volk den starksten Ausdruck seines unsterblichen Charakters gefunden.
Der Faschismus umfasse heute in unerschfitter-lichem Glauben und in der gleichen geistigen Ausrichtung alle Italiener. Niemals wird das italienische Volk auf den Faschismus verzichten konnen. Ein groBes. starkes Italien, das seine Mission erfiillt. ist nur denkbar, wenn es sich auf ein starkes politisches Gefuge stUtzt und von einem Staat repriisentiert wird, der auf dem Grundsatz der Gereditigkeit und dem Wert, der Arbeit aufgebaut ist. Das Italienische Volk hat dem Gegner. der seinen Widerstandswillen durdi barbarische Luftangriffe auf Frauen, Kinder, Greisc. auf Stadte, Kirchen, Krankenha'user zu brechen gehofft hat. die Antwort ertcilt. Kein Zeichen von Ermiidung oder Erschopfung der seelischen Krafte zeigte sidi. Kein Italiener darf sagen: „Dies ist nicht metn Krieg, ich habe Ihn nidit gewollt." Eine lede derartige Ableh-nung der Mitverantwortung fiir den Krieg. der sich zwangslaufig aus der geschiditlichen Ent-wicklung ergab. 1st Ausdru& einer niedrigen Haltung. Um so groBer jedoch ist die Pflidit, sich nicht durch Gedankenloslgkeit, leiditsinnige Schwatzsucht und Wichtigtuerei zu einer eolchen Haltung bringen zu lassen. „Wir werden England besiegen, weil wir. es um teden Preia be-slegen wollen 1" rief Senator Gentile unter stiir-mischem Beifall aus und wies darauf hin. daB dieser mit den Waffen errungene Sieg einem inderen Sieg, dem Sie: iiber sich selbst. nach-'.uordnen sei
Der Sieg,' der einem Volk von Rechts wegen :usteht, pflegt immer sicb einzustellen, wean jas Volk den Inoeren Sieg der strengsten Pflicht-trfilllung in sidi selbst erringt. Es gebe heute »ur eine Losung: .Jleute wird Italien gerettet — Oder et stirbtl"
4. — Nr. SI.
KARAWANKEN BOTE
Mlttwoch. 30. JunJ lOf'J.
Kriegsgeschichte in Zahlen
Es llefft In der Natur der Dinge und enl-spricht den geschichtllchen Erinnerungen der letzten beiden Generationen, dal) vlelfach die Anelcht gilt, als ob die Zahl der Kriege und ihre Dauer in der Neuzeit einc abslnkende Tendenz gezeigt hatte. Einer kritischen PrU-fung balten derartige Ansicliten gegenilber don unanfechtbaren hlstorlschen Tatsachen nlcht stftnd. In Wlrklichkelt hat das 19. Jahrhundert mehr europ&tache Kriege und Kampfe erlebt, als die beiden vorhergehenden Jahrhunderta zusammettgenornmen, wobel allerdlngs die Zahl der relativ kurzen Kriege stark zugenommen hntte. Wfthrend im Zeltraum von 1600 bis 1700 genau die Hftlfte aller Kriege und von 1700 bls 18<)0 etwaa weniger ale die HKlfte der Kriege, an denen Mltglieder des europUischen Staaten-verbandes betoiligt waren, eine Dauer von Wehr als fUnf Jahren aufwicsen, ging der An-tedl der lang dauernden Kriege Im vorlgen Jahrhundert auf weniger als 10 v. H. aller gefUhrten Kriege zurUck. Immerhia dauerten auch In diesem Jahrhundert der engllsoh-franzosiache Krleg von 1803 bis 1815 (12 Jahre), der Krieg auf der Iberischen Halbinsel 7 Jahre (1807 bis 1814) der grlechlsch-tUrklsche Krieg von 1822 bis 1829 ebenfats 7 Jahre und der Krieg zwl-schen Frankrelch und Mexiko 5 Jahre (1862 bis 1867). Als kUrzester Krieg der Geschlchte kann der Konflikt zwischen Sardlnlen \:nd OMerrelch bezclchnet, werden, bel dem der Krlegszustand ganze sechs Tage vom 20 ble 2«. Milrz 1849 dauerte.
Der Iftngste Krleg, den die Neuzeit kenht, wHhrte 55 Jahre und wurde vor allem zur See zwischen der Republik Veneđlg und dem Os-m^anlschen Reich ausgefochten (1644 bis 1699). Dtr »DreiBljfjtthrig« Kriege von 1618 big 1648 wir wle vlele andere lang dauemde Kriege elgentltch .eln gauzes BUndel von Kriegen, an ddnen zu Zelten der grCQte Tell des Kontinente betelllgt war. Der qpanisch-portugiesiache Krieg von 1640 ble 1668 blldete mlt seiner 28j!ihrlgen Dauer den drlttl&ngaten Krleg Uberhaupt und wurde an Dauer nur noch ann&hernd enelcht von dem 24jKhrtgen Krleg zwischen Frankrelch und Spaniel von 1635 bis 1659, der den eln-elnhalb Jahrhunderte dauernden Konflikt zwischen den beiden benachbarten Machten mlt d«m Siege Frankrelchs und dem pyrentUschen Frleden beendete.
WJlhrend somlt das 17. Jahrhundert 1ns-gesamt vier Kriege von mehr als 20 Jahren auf-w'les, zelgt das nUchate Jahrhundert nur einen lang dauernden Krieg dleser Art, de nzweiten Kordischen Krleg von 1700 bis 1721, der zwischen Karl XII. von Schweden gegen RuBland, Ddnemark und Polen um die Vorherrschaft in der Ostsee gefUhrt wurde, zu denen noch England, Hannover und PreuRen traten. Mehr als zehn Jahre dauernten auch der groSe TUrken-krleg mlt der erfolglosen Belegerung Wlens von 1682 bis 1699 (17 Jahre) und der dreizehn-jHhrlge Spanlsche Erbfolgekrleg von 1701 bis 1713 zwischen Frankrelch und Kaiser Leo-PQld I., der mlt dcm langcn Nordlschen Krleg parallel lief und das BUndnls der Seemachte England und Holland mlt dem Kaiser, dcm Reich, PreuSen und Portugal gegen Lud-wlg XIV. herbeiftihrte- Der zweite RauhKrleg Ludwlgs XrV. Uberzog neun Jahre (1688 bis 1897) das deutsche Land Im Westen mlt Brand und PlUnderung: der Krleg um die Sster-relchische Krbfolge kam erst nach acht Jahren zum AbschluQ (1740 bis 1748). Der TUrkenkrleg von 1657 bis 1664, der zweite Raubkrleg JL,ud-wigs XIV. von Frankrelch gegen das Reich (1672 bis 1679) und der erfolgrelche Krieg Friedrlchs des GroBen gegen elne Uberwliltl-gende Koalltlon der m&chtigsten Staaten Euro-pas von 1756 bis 1703 nahmen je sieben Jahre In Anspruch. Rund fUnf Jahre dauerten in Europa ferner noch fUnf weltere Kriege des 18. Jahrhunderts: Der erste Nordlsche Krleg (1655 bis 1660k eln polnisch-tUrkischcr Krlex
von 1673 bis 1678, der Krieg um'die polnlsche Thronfolge von 1733 bis 1738, der russisch-tUrkische Krleg von 1769 bis 1774 und schlleS-llch noch gegen Ende des Jahrhunderts der Koalitionskrleg gegen die Franzesische Revolution von 1792 bis 1797, bei dem bekanntUch Goethe das berllhmte Wort von der >Wendung der Weltgescchichte« sprach.
Man hat berechnet, daQ ee in all dicsen zuhlreichen Kriegen von langer und kurzer Dauer, die pausenlos Europa mlt Kriegsi&rm erfUllten, insgesamt von 1618 bis 1905 etwa 1700 groficre Schlachten, Treffen, Belagerungen und Kapltuiationen gegeben hat, (Land- und Seekrieg), ungerechnet die zahlreichen und vlelfach langwierlgen Unternehmungen Im Kolonlalkrieg und in tJbersee- Zwei Drlttel aller dleser Kftmpfe wurden von franz6slschen Heeren durchgefoehten, hahezu die HtLlfte dleser Kampfhandlungen grOfleren Stiles eah die Truppen des Habsburger Reichea im Gefecht- England war dagegen, obgleich es in
dleser Zeit nlcht weniger als zwolf groBe und langdauemde Koalltlonskriege auf dem Kontinent In Verfolg seiner insularen Interessen entfacht hatte, nur bei 20 v- H. dieser groBeren Kampfhandlungen mlt engiischen Truppen und Schiffen beteillgt. Russische Heere kfimpften bel 19 v. H. aller dieser europilischen K&mpfe mit, PreuBen war mit 18 v. H. (seit 1740), Spa-nien mlt 16 v- H, die TUrkei mit 12 v- H. und die Niederlande mlt 10 v. H. Beteillgt.
Das deutsche Volk iat Im Begriff, Jetzt selne europ&ische Aufgabe zu ■ Ubernehmen. der e« nlcht auswelchen kann und will. Ob dieser Krleg, durch den das Weltjudentum sich dem neuen Europa entgegenzustemmen versucht, dereinst fti der Geschlchte als eln kUrzerer oder ISngcrer Krieg elngehen wird, liegt In der Hand der Vorsehung, die das SchlaehtcnglUck entscheldet. Eine unwiderrufiiche Tatsache aber wlrd schon heute offenbar: Zum ersten-mal erscheint Europa als handeinde Elnhelt In der Geschlchte und vertritt durch Macht und GrCBe, Tradition und Rasse den FUhrungs-anspruch in Krleg und Frieden.
Dr. Oskar Uskowsky
Schamhorst zum 130.Todestag/
Vor 130 Jahren, am 28. Junl 1813, erlag General Scharnhorst ia Prag' eelner In der Schlacht bel GroGgCrschen erllttenen schwe-ren Verwundung.
General Gerhard Johann David von Scharnhorst nlmmt als Schdpfer des preuBlsehen Volksheeres unter den Hcldcn der Befrelungs-krlege cine Sonderstellung eln. Geboren am 12. November 1755 zu Bordenau bel Hannover als Sohn elnes Wachtmelsters, der In eln Bau-erngut elngeholratet hatte, erwarb er elch auf der bertlhmten Krlegsechule des Grafen Wllhclm von Schaumburg-L!ppe auf dem Wllhelmssteln im Stelnhuder Meer umfaesende mllltftrlsche Kenntnlsse/ Scharnhorst hatte. Ge-legenhelt, sfe lunttchst als hannoverscher Artlllerieofflzier In Belgian und dann als Ge-neralstabschef des Hereogs von Braunschweig im Kampfe gfc^en Napoleon is'u erproben.
Auf dem RUckzugc' geriet еГ mlt BlUcher in LUbeck in fratizttslsche Gefangenechaft, wurde aber ausgetauscht und nach dem Tilslter Frieden im Jul! 1807 als Leiter des Kriegsdepar-tements und Vorsitzender der mllitKrischen Reorganisationskommlssion mlt Gneisenau zum wlchtigsten TrKger der Reform des preufll-schen Heerea. Scharnhorst vertrat In diesem Zusammenhang als erster den Gedanken der allgemelnen Wehrpfllcht, obwohl er sle unter dem Druck der F'remdherrschaft nicht offen elnfUhren konnte. Er verstand es aber, die Vorschrift, die PreiiSen die Haltung elner Armee von nur 4-^.000 Mahn' gestattete, da-durch zu umgehen daB eln Tell der Mann-schaften nach kurzer Ausbildung als soge-nannte Krtimpen entlassen und spftter nur noch zu kurzen Ubungen eingejsogen wurde Damlt wurde elne starke Reserve zur Erg&nzung dee atehenden Heeres geschaffen.
Schamhorst, der auch auf anderen Gebleten mlt groBem Elfer uad rastloser Zihigkeit die Krhebung gegen Napoleon betrieb war es nicht vergOnnt, wle BlUcher und Gneisenau die Kro-nung seines Lebcnswerkes noch zu erleben-In der Schlncht bei GroBgttrschcir am 2. Mai 1818 t rug er eine schwere Wunde davon, der er nach kaum zwei Mona-ten erliegen solite. Trotz seiner Verleteung un-ternahm der 58j&hrlge bald darauf elne Reise nach Prag, die Ihn eigentlich bis nach Wien fUhren solite. Ihr Zweck war, den Ring der Einkreisung um Napoleon zu schlleBen. •Scharnhorst wollte Osterreich, dessen f lih render Staatsmann Metternlch den preuBlsehen General trotz aller Verschiedenhelt der Cha-raktere und Temperamente gehr schiitzte, zum Eintrltt in den Krleg bewegen. Die Doppel-monarchie, die schon so schwere Niederlagen von yppoleon hntte hlnnphmen milssen, schloR
Der SchBpfn des preuBlsehen Volksheeres
slch jedoch erst am 12. August 1813 mit Ihrer KriegeerklfiruBg an Frankrelch den VerbUn-deten an. Scharnhorst aber,: der, wle Immer, das Staatswohl Uber persOnllche Intereeeen, selbet. Uber Leben und Gesundheit, geatellt hatte, erlag am 28. Junl In Prag den Folgen seiner gefahrlichen Verwundung. Die Leiche des hochverdlenten Generals wurde nach Berlin gebracht und dort auf dem berUhmten In-vaHdenfrledhof beigesetzt
^Siintes S^Uerlei
Ein Katnpf — Taucher gegen Hecht
Nil е1пеш bosbtftca alteo Hecbi hatte die.ser Ttje ein auf der Werft Ekensberg bei Stockholm ange-stellter Taucher eincn unangenehmcn Kampf auszu-fccbten. All der Taucher jich auf elner TIefr von uflgefiihr 15 Meter; bcfand ^tiirrt' eich der Hecht, der etwa elneo Meter lang war auf die behand-scliuhten Hande dc.i Taucher,«. Alj der Streidi ml8-gliicktc. umkreiste das wUtende Tiei sein Opfer und versuchte den Taucher aufs oeue, und zwar im Riicken. toxufalleo. Er»t ntchdem der H'dit die meaalngbeachlageneo Schuhe de* Ttucbcrs ib spiiren bekam. gab er den Kampf auf und vcrsdiwand.
Apfel, die sich z%ei Jahre halten
Bin Protestor der Landwirtschplt£schule. In Schiit-tenhofen im Protektont bat auf einem Bauenijut der Umgegend einen handertjiihrliiea Apfelbauro ent-deckt. desaen FrUdite die Bes^nderh'it haben. sich zwei Jahre lang zu halten ohne zu verderben. Sie behalten die game Zeit den gutrn Geachmack und ein fast frisches Ausaehen. Zuneit eln d Versuche Im Ganje. die langlfbljen Apfel kiinatlich mi nUchten.
Wlrd der Kilimandscliaro ausbrechen?
Der 6000 Meter hohe Klllmandscharo dei hochste Berg des Schwarzcn Erdtells. der blstier als er-loschcner Vulkan gait ist wio der aufsciifnerregende Refund eines Geologcn letzt gezeigt hat, in vollcr Tatlgkelt Jeden Augenblick v^nnag dleser groBte Vulkan der Erde auszubrechen Der Gelehrte, der diese sensatlonelle Feststeliung gemaiJn hat. ver-hrachte zwei Tage'aul dem Monster Vulkan., nur von zwei Ftihrcrn und vier Tragern bcgleitet. Es gelang Ihm. 120 Meter tief In der. Krater hinabzustelgen WShrend der Rand des Kroters »fon einem Kranz cwlgcn Else? und ewlgtn SAnees umgehen Isj. herr.scht Im Inncrn elne enorme HItze Sehwefel-dSmple drangen in Schwaden aus Kraterspalten Die EntdcAung 1st um so ersiounlldier. lis noch 1900 der dcutsche Oelchrte Han* Maver kelnerlol <olche Anzclchen Jeslstellcn konnte	'
SCHA'fZKJiSl LEIil
N o v A L I s
an die <^Kaeht
Mufi immer der Morgen wicd-er kommenf,
Endet tUe, des Irdischen GewoUf
Vnselige Geschđftigkelt verzehrt
Den himmUschen Anflug der Nachff
Wird nie der Licbe gehemes Opfer
Ewig brennen ?
Zugemessen ward
Dem Lichte seine Zeit
Und dem Wachcn —
Aber zeitlos ist der Nacht Herrschuit
Ewig ist die Dauer des Sclilafs.
Heiiiger Schlaf!
BeglUcke ги selten nicht
Der Nacht Geweihte —
In diesem irdischen Tagwerk.
■Nur die Toren verkennrn Dich
Und wissen von keinem SchUife
Als dem Schatten,
Den Du mitleidig auf uns ivirfst
In jcner Diimmrung
Der wahrhaften Nacht.
Sie filhlen Dich nicht
In der goUnen Flut der Trauben,
In des Mandelbaums
WunderOl
Und dem braunen Safte des Mohns.
Sie wissen nicht,
Daff Du es bist,
Der des x&rten Mild hem
Buscn umschwebt
Und zum Hinimel den Schlop machl —
Ahnden nicht,
Daff aus alten Qcschichten
Du himmeWffend eutgegenlriitst
Und rten Schlilssel trllgst
Zu den Wohniingcn der Seligci:
Uiienrllichrr Oeheimnisse
Schweigender Bote.
Nur ein Geianke wars,
Der furchtbar ги den frohen Tischen irat Und das Gemilt in wilde Srhrecken Ш1Ше. lUer wuSten selbst die Gdtter kelnen Rat, Der die beklommene Briist mit Trnst ег/ПШФ^ Geheimnisvoll war dieses Unholds Pfad^ Des Wilt kein Flehn und keine Gnbe stillte —* Es tear der Tod, der dieses Luftgelag
Mlt Angst und Schmcrt und .Trdnen unterbrach,
Auf ewig mm von nllem abgeschfcden. Was hier das Herz in silver Wnllust regf, Getrennt von den Geliebien, die hir/iledcn Vergehne Sehnsurht, Innges Weh bereegt,
Schien itur dem Toten it/ntter Traum bencMeden, Ohnmdrhtlges liingen ihm auferlegt. 7.frbrorhcH war die Woge des Genusses Am Felsen des unedlichen Verdrusses. Mit kilhnem Gelst nnd hoher Sinncnglui y'ersrhonte slch der Mensrh die graiise ljirv0 Kin blasser Jiingling losrht das Llcht und ruht •« Sanft ist das Ende, wle ein IVehn der Uarfa, Erinnrung schmilzt in kiUiler Schnftenflut, Die Dlrhtung sangs dem traiirigen Bedarfc. l')och untentrdtselt blieb die ewge Nacht, Das eriiste Zeirhvn einer fenivn Nacht.
Ffir PreilDen bis zum letzten Hauch /
Von Oskai G. Foeistet
Der warme Nachtwind liell die Kerzen neben Scharnhorsts Lager flackcrn. Osterreichl-eche Dragoner trabten, von elner tJbung kom-niend, durch die Strafien Prags.
D^r Flebernde fuhr auf- »Greulloh! Mar-echlert Osterreich? Geht der Krleg welter?«
Der treue Feldjkger Greullch schUttelte lelse den Kopf und reichte dem Kranken Waaser. >Exzellenz mUssen scblafen .. ■*
Aber auf gerCtcten, eingefallenen Waageii de# Generals stand eln heller Schcln, selna Augen starrten in das Dunkel vor dem Fen-itev, und es war ihm, als tOnten In dem mUh-llch ferner werdenden Pferdegetrappel preu-Bische Signale auf Elne helBe Welle des Wund-achmerzes lieB ihn wieder In Schlaf fallen. Doch ee war ein Schlaf voller l/eben unci erfUIIt von hundert Bildern und Geslchten-
Da! Da gellten die SignalhOrner wieder, — aber ee waren franzOsische Clairong, und Ble bliefien Viktoria Uber dem Schlachtfeld von Auerstedt- Mlt einem letzten Bataillon, selbet ohne Pferd, eln aufgenommenee Gewehr In der Hand, deckt Scharnhorst den RUckzug, rasend vor Zorn Uber die Schuldigen der Nlederlage. Nacht und Nebel eenken sich Uber die Stun-den der Schmach — nur BlUchera wetterhar-tea, kUhnee Antlitz leuchtet auf — dann wieder Flnsteirnls — die hoffnungslose Zeit der Schmach.
Neue Bllder, neue Gestaiten.-. Scharnhorel •teht vor dem Konig, einem schwankenden, tiefunglUcklichen KOnlg, der des General) Denkechrift Uber die Heeresreform In den Hftnden httlt. »MaJestatU beschwCrt Scharnhorst, »man muB der Nation das GefUhl dej Selbs'tandigkeit elnflCBen, man muB ihr Ge legenheit geben, elch ihrer selbst anzunehmet, alch an die unaterbllchen Taten der vater zu erlnnern.. .< — Der Kttnlg willlgt In die Schaffung elner MllitarreorganlsatlonskomhiU-•lon eln-
Der Flebernde waitzt elch stbhnend auf eel-»•m Lager, wirft sich unwimg von elner Selte
auf die andere, •— aber es sind i)icht die Schmerzen, die den Koiper so unruhig ma-Chen: es sind die Gestaiten und Geachchnlsfe seiner RUckschau In jene Zeit dor Wirrnis, da der Widerstnnd gegen Scharnhorsts Reformen wuchs und ihn mlt Intrige und Drohung zu stUrzen suchte- Was wOTf man ihm nicht alles vor? Grausamkeit gegen Offizlere, die er entlassen lieB, well sie 1806 versagten. Er wies den Vorwurf zurUck; »Belegt man nlcht jedes zweldeijHge Benchmen mit Schande, so wird man keine auUerordentllchen Taten er-warten kttnnen!« Man beachwerte sich, Scharnhorst veriange zuvlei Opfer, — er rlef in lel-denachaftllchcm Elfer die groBen Geetaiten der Hlstprle zu Zcugen an: »Tapferkeit, Auf-opferung, Standhaftigkelt sind die Grundpfcl-ipr der UnubhS.nKicrkelt elnes Vo'krs.,W«n>'
fUr sle unStii fidTz nicnt mehr achldgt, sind wlr schon verloren selbst im Laufc groBer Sloge ..«
Und vor Scharnhorsts Gelst erstcht In dleeem RUckblick das groUe Werk der Bcfrelung: die Llnie, die Landwehr, die Frelwllllgen. Er sleht sich Im Breslauer Schlofl neben dem KOnlg stchcn — tausendstlmmige Hurras, Marschtrltt, nnaufhOriich die StraBen entlang. »Was be-deutet das ?« fragt der KBnlg. »Majestat, Ihre FrelwlHigen!« Da Ziehen sle vorhel, mlt neuen Fahnen, in frls.chen Monturen, mlt blltzendeo Gewehien, jubelnd In den Morgen der Be-freluqg. )Majest&t, glauben Sle nun an Ihres V'olkes Llebe und an den Sieg?<
Dann — die ereten Gefechte und Schlachten. mlt BlUcher, Gneisenau, Yorck, mlt diesem lieuen Heer, dae Napoleon selbst Verwunde-rung und Achtung abrlngt, — mlt s e 1 n e m, Scharnhorsts, Heer! GroBpOrschen stelgt auf.
Вдпш loben wir den Sommer / %%%"!«#
Die Atempausen des Soldaten sind die Minuten und Stunden nach dem Elnsatz, manchmal nur elne kurze Spanne Zeit, am frllhen Morgen, am hohen Nachmlttag oder am sp&ten Abend. Oftmals sind es nur wenlge AugenblloUe, die er nutzen kann, um selnen unausgesprochenen WUnechen BrfUlIung zu geben und zum Glelchklang der GefUhle zu kommen- Die Wege dahln sind verschleden, so mannlgfach eben die Ansprlichc des Inneren Lebens sind, bei dli und mlr, bel dem und Jenem- Der elne helBr den Morgen gut und der andere den Abend, der drltte preist das junge Frllhjahr und der vlerte dae welSe Schwelgen des Winters Л.11е aber loben den Sommer, die ersten und letzten Stunden seiner Tage und Ntlchte. Wli spUren die starke Gesetzllchkelt dleser Jahres-zeit Es 1st das Gesetz der Reife ^md FUlle, das gerade uns elnschlleQt in einen Krels, aus dem ев keln Entwelchcn glbt-
VVlr loben den Sommer, well wir seine Gesetzllchkelt in uns tragen, die das Leben le-benswert macht, ihm Sinn und Tlefe gibt
Wer nennt all die SchOnhelten mi t Namen, die der Sommer vor uns ausbreltet? Auch hier In der Fremde. Und wlr nehmen all das auf, was er verschwenderlsch aus selnem bunten FUllhorn schUttet. Alle DInge haben eln ande-i-ез, ein frohes Geslcht In dieser Zeit, ohne witzlge GebKrde und ohne raschleblgen Schalk. Es 1st eln ernster Frohsinn, der uns begegnet auf alien Wegen, und wlr haben den Auftrag. jiuch In groSer Innerer und KuBerer Not die dargebotenen Freuden nlcht auszuschlagen. WelB Gott: wlr Ziehen gewlfl nlcht unsere Hand zurUck und nehmen die Geichenke dank-bar an!
Wlr loben den Sommer, well auch das ver-melntlich Erstarrte In uns Klang wird, wenn wlr die Wunder seiner Tage schauen.
I'llllinvori hegiiinond, mlt' fJlnelll RUckzug endend; der Oberbefehl llegt noch nlcht In den rechten Hftnden. >AlIe sieben Orden und mela Leben ga.be Ich fUr das Kommando cine# Tages!« ruft Scharnhorst- Aber da reillt da« Schicksal ihn zurUck, zurUck, wo er roit BlUcher nichts als vorwKrts, vorwftrte stUrracn will. Elne Kugel zerfetzt sein Beln — »ela klelner Wundrlfi nur!« — dcnnoch; die Kugel muQ heraus, und danach lasacn Ihn die Arzt# nlcht aufstehen.
Sie wollen ihn auch hlndern, nach Wien zu reisen, wo er mlt Osterreich verhandeln solU Aber noch in der Erinnerung hleran ballon slch die HSnde des Fiebernden zu FSusten: Ich fahre! Wer anders soil reisen? Benecketidorf etwa, der ewlge Zauderer und Pedant? Wlr brauchen čsterreichs zwelhunderttau.Hend Mann!«
Und er reist. Znalm—Prag. Schwarzenbeig— Radetzky Das verfluchte Wundfieber wirft iho aufs Lager. Aber alles Wesentilche 1st ge« schehen Osterrelchs Armee soil slch in BOh* men bereitstellen. Die Generale sind slch elnlg. Nur die Diplomaten In Wien und Dresden imterhandeln noch Der Waffenstlllstand laflt beiden Parteien Zeit.
Und dahelm? Bel GroGgOrschen sah Scharn. horst seine beiden Sohne fechten, tapfer, »m« erschrocken. Eln stolzes LKcheln geht Uber sein Antlitz: Dinen gilt nur sein freudiger Dank, nlcht seine Sorge.
Dae Klopfen an der TUr weckt den Kranken. Greullch Cffnet, sprlcht lelse mlt einem Boten, kommt mlt einem Brief wieder herein. Scharnhorst ist sofort hellwach »NachrlchO aus Wien! Gib her!« Er reiflt den Umschlag auf, Uberfllegt elllg das Schreiben Radetzkye, sinkt entspannt, mlt einem lelsen L&cheln la die Kissen zurUck f »Metternlch ist umgestlmmt. OsterreiiOh wlrd marechleren ...«
Eln Bllck auf den alten Feldjager: »Set* dich, Greullch, ruh dich aus. Nun wlrd allea gut. Der Sleg let unser. Und meln Auftrag 1st beendet.. •«
Am Vormittag des 28. Junl, um elf Uhi^ hOrt Scharnhorsts Herz auf xu achlagen.
Sreda, 30. junija 1943.
KABAWANKEN BOTE
5Нтап 5. — Štev. 51.
Зп% ^rmnpunkt dab ^agcs
V zariUu dneva
BDM-RelAsreierenlin dr. Riidlger ma Gorenjskem
Fo predavanju pred FUhrerlnnenrtngom SDM la službenih razgovorih v K&mtnu je obiskala BDMiRelchsreferentin dr. Jute R U d 1-gtr tudi Gorenjsko, kjer sta Jo v Krainburgu pozdravila Kreieleiter K use In Landrat Ml-o h e 1 e. V učiteljl&ču Kralnburga se je prepričala o znanju treh najboljših skupin malih deklic in deklic Gorenjske In je obravnavala x njimi evetovnonazorna vpraSanja. Nato se je podala Relchsreferentln na županstvo, kjer se je vpisala v zlato knjigo mesta Kralnburga. V Landratsamtu so ji poročale končno Ftlh-rerinnen o svojem delovnem področju In teža/-vah, ki so zvezane z vojno. Nato so Izročile FUhrerlnnen Relchareferentln kaseto iz lesa in MftdelfUhrerln ozemlja se jI je zahvalila za njen obisk na Gorenjskem.
Dr. RUdlger se Je nato odpeljala aa fttaijerako.
Rreb Radmaimiilorf
Veldes- (Apel Ortsgruppe.) Ortsgrup-penlelter Pg. Schuml je nedavno govoril na dobro obiskanem apelu Ortsgruppe o strankino delo tlčočlh se vprašanjih in nabiralni akciji za Deutsches Rotes Kreuz. Pozval je vse navzoče k nadaljnjemu intenzivnemu sodelovanju. Nato je orisal Ortsgruppenlelter z ozi-rom na zadnji govor Krelslelterja v Veldesu iSe na kratko nekaj krajevnih vprašanj. Haupt-stammfUhrer Pg. Geldmacher je govoril nato o delu HJ, posebno o ukrepih, ki so bili Izdani za popis gorenjske mladine. Kreiswirt-echaftslelter Pg. Gragger je pojasnjeval nato v daljšem predavanju značaj denarja v njegovi odvisnosti! od zlata In kot sredstvo v rokah žldovstva, s katerim je mislilo dobiti moč in s tem svetovno gospostVD v svoje roke. Dejanje FUhrerja je židovstvu izbilo iz rok nevarno orožje- Namesto zlata je stopilo delo kot merilo vrednosti vseh storitev v narodnem gospodarstvu in fl tem njemu zopet podredil denar.
Neumarktl. (Zborovanje.) Pred kratkim je govoril Ortsgruppenlelter In župan Pg. Ing. pl. Kura prebivalstvu Neumarktla o aktualnih vprašanjih gospodarstva in politike doma in v Reichu. »Moramo in bomo zmagali, ker Imamo Adolfa Hitlerja za FUhrerja!«
Polna dvorana »Na skalci« je nagradila izvajanja govornika z obilnim pritrjevanjem. Pg. dr. Elbert Je otvoril manifestacijo in Jo je zaključil e pozdravom FUhrerja.
Nrall StQiP
stein (Dan Hitler Jugenda.) Preteklo nedeljo ве Je vrSll v Stelnu dan Hitler Jugenda. Ta prireditev, kateri bo prisostvovali tudi Krelalelter In Landrat ter predatavnlkl stranke, države, policije In šole, Je nudila bogat spored in posrečilo se Je predočlti prebivalstvu Stelna pestro In vtisa polno sliko o delu Hitler Jugenda. Kot višek popoldneva
se je vršila nogometna tekma Steln — Dom-schale za prvenstvo Banna. Moštvo Stelna Je zasluženo zmagalo s 6:1 In si s tem zagotovilo naslov prvaka Banna.
Irob Пашђпгд
Krainburg. Šolanje Zeli en- In Block-frauen.) Nedarvno j* Imel po kratkem pozdravnem nagovoru Ortsfrauenschaftsleiterln gospe Horakove šolanje s predavanjem Kreisechulungslelter Pg L i 111 n g. Pri tej priliki Je naznanila gospa Horakova iz vsebine dveh pisem s fronte zahvalo in priznanje krain-burškl Frauenachafti za vojaško oskrbo. Nato Je govoril Pg. Lining m. dr. o socialni politiki od prevzema oblasti, ki je napravila mnogo blagodejnih ustanov т korist ljudstva.
Vredliev oddaje zgodnjega Itromplrja
v številki 26. tednika Landesbauernschafte je natisnjena naredba št. 28 Zveze za gospodarjenje a krompirjem Alpesn-Donauland, ki ureja oddajo krompirja leta 1B43. Po tem je vse ozemlje Relchegaua K&mten vključno sedena ozemlja K&rtna In Kranjske prosto pridelovalno ozemlje. V tem prostem pridelovalnem ozemlju sta glavno mesto Gaua Klagen-furt in mesto Vlllach razglašena za zaključeno ozemlje potrošnikov. V zaključenem ozemlju potrošnikov, to Je v glavnem mestu Oaiua Kla-genfurtu In mestu Vlllach, je direktna prodaja zgodnjega krompirja od pridelovalca potrošniku prepovedana. Potrcžnlki dobe krompir potom trgovcev s krompirjem. Oddajati pa smejo zgodnji krompir mali trgovci potrošnikom samo proti Istočasni odločitvi odgovarjajočih odrezkov vsakokrat veljavne nakaznice za nabavo krompirja In samo v vsakokrat okli-canl količini.
V	ostalih krajih, kjer Je bilo prej v navadi trgovanje na trgu, je to Se nadalje dovoljeno, toda samo, če se oddaja jedilni zgodnji krompir, potrošnikom točno po zgoraj navedenih določilih. Sicer je pa tudi v teh krajih vključena trgovina в krompirjem.
V	izrazitih kmetsklh občina lahko pridelovalci Jedilni krompir naravnost prodajajo potrošnikom, ki bivajo v isti občini, vendar tudi
Potovanje v gledališče kol nagrada
Tečajniki nemškega jezika na (iorenjskem v hlageninrin
Da* deutsche Volksblldungswerk je bilo udeležence nekega nemškega Jezikovnega tečaja, in 'sicer tokrat iz FlSdnlga, povabilo na obisk gledališča v Klagenfurtu. Goste Je na kolodvoru pozdravil poverjenik za jezikovne tečaje [Pg. dr. Lukae in jih nato povedel h kosilu. [Popoldne 30 ImeU Gorenjci priliko ogledati si znamenitosti mesta in napraviti kratek izlet aa WOrther See, ki so ga skoraj vsi šele prvič videli. Po skupni večerji so se podali gostje v gledališče, kjer se je žal namesto napovedane opere predvajala Igra >NUmbergisch Ei«. Vzllc temu so bill obiskovalci zelo navdušeni od nje, zlasti od dovršenega predvajanja Igrokaza.
Nedelja je bila pridržana malemu sprehodu na Kreuzbergl. Med kosilom Je vodja jezikov-nih tečajev uporabil priliko, da se Je zahvalil gorenjskim gostom in njihovemu službenemu vodji Pg. SchOnherru za marljivost, s katero so se odlikovali, ko so se naučil nemškega Jezika. Vkljub vsem težavam so se vedno znova sestajali ob večerih, in danes se lahko dasl ob začetku tečaja niso znali niti besedice nemško govoriti in pisati, zabavajo in tudi pišejo v nemškem jeziku. Kot priznanje pridnosti je dobil vsak udeleženec knjigo o lenem KKmtnu. Ena udeleženka tečaja se Je nato zahvalila za povabilo v deželno glavno mesto In za prlja^
zen sprejem, ki so ga bili povsod deležni- Ne,v-dušeni po utlsih, ki eo jlhf dobili v Klagenfurtu, so se gorenjski gostje vmlll,v FlMnlg.
Imetnik Rltterkreuza gost gorenjskega Hitler-Jugenda
Imetnik kltterkreuža Leutuaat Ахтапл, ki si je ogledal kot gost Hitler Jugenda ozemlja K&rntna gorenjske tri Banne, se je mudil v torek v AQllngu- Pri prihodu sta ga na kolodvoru prisrčno sprejela Ortsgruppenlelter, župan dr- Klein in vodja Banna Radmanns-dorf. Nato si je ogledal tovarno KIG v ABlln-gu in se je nato odpeljal v Wald, kjer je obiskal učiteljišče- V taboriščih Kronaua razširjenega odpošiljanja otrok na deželo mudeči se mladeniči in deklice iz Ost-Berlina so priredili imetniku Rltterkreuza ravno tako prisrčen sprejem in so z velikim navdušenjem poslušali njegovo poročilo o frontnih doživetjih-Nato si je ogledal taborišča In naprave KdP In se je odpeljal potem dalje v Lengenfeld-Mei-stem, kjer je tudi obiskal domačo Hitler Ju-gend in taborišče K- L V- Tudi tu je Imetnik Rltterkreuza spregovoril nekaj besed mladeničem In deklicam In je zaključil svoj nagovor
samo p rot odločitvi veljavnih izkazov o potrebi in v oklicani količini-
Vellki potrošniki, kot oddelki za varifost izven oborožene sile, RAD, domovi, skupne taboriščne kuhinje, toveimiške kuhinje, hoteli, gostilno in elično, smejo brez izjeme dobiti krompir samo po veletrgovcu • krompirjem-če Imajo taki veliki potrošniki sedež v enem pridelovalnem ozemlju in bi bilo dajanje jedilnega zgodnjega krompirja po pridelovalcu samem z ozirom na promet enostavneje, se sme tako izvršiti, da odda veliki potrošnik svojo nakaznico B kakemu pripuščenemu pokrajinskemu naikupovalcu odn- veletrgovcu in ta dobavi krompdr po kakem pridelovalcu- Prera-čunjanje pa mora Izvršiti trgovec-razdeljeva-lec, pri čemer dobi poleg vsakokrat veljavne cene pridelovalca Se 1-— KM na 100 kg kot odmeno za vožnjo od krajevne razlike razde-Ijevaloa. Ta znesek pa mora biti v računu pridelovalca posebej izkazan- Razdeljevalec prejme v tem primeru damo oetalo prejemno razliko.
V ostalem lahko vsi pridelovalci Jedilni zgodnji krompir prodajo pripuščenim pokrajinskim nakupovalcem- TI morajo za ta namen redovlto izstaviti predpisano oddajno potrdilo. Za pridelovalca je posebno važno, da odda jedilni zgodnji krompir samo proti vsakokrat veljavnim izkazom o potrebi odn. proti oddajnemu potrdilu, ker nujno potrebuje ta potrdila v dokaz oddaje krompirja. Nadalje so pridelovalci dolži^ voditi kontrolni ll#t pri direktni oddaji v krajevnem tržnem prometu in pri oddaji krompirja razdeljevalcu. Tega Izstavi župan (urad za nakaznice) odn. druga po BmUirungaamtu odd. A določena oseba in velja samo za en določen dan.
Burgstaller..
Doba uporabnosti železniških tovornih listov
Po naredbi Relchsverkehrsmlnlsteriuma Je bila podaljšana doba uporabnosti železniških tovornih listov, ki so Mil uvedeni z železniškim prometnim redom z dne 8. septembra 1088, do 30. Junija 1M4. Gre za tovorne liste, pri katerih se glasi glava predela za označenje: »Bel StUckgUtem Anschrlft, ggf noch Zelfchen und Nr.<
Kot poroča angleška poročevalska služba, je Izjavil Lord Klndersley pri otvoritvi neke prireditve v Leed&u, da skoro nI mogoče dežele še bolj obdavčiti in da mora preblvailstvo Anglije zbirati nadaljnje prostovoljne darove
z nujnim pozivom mladini, da stori svoje v tem velikanskem boju zoper boljševlško nevarnost Z obljubo zvestobe Fiihrerju le je zaključila vožnja obiska Imetnika Rltterkreuza po Gorenjski.
Roll Lennar:	8
U м џ/ишш
HOMOR1STXCBN ROMAN
Njene oblikovno dovršene čeveljčke. Kakor dih tanke svilene nogavice. Pikantni kostum. Žlahtni kožuh. Moderno pričesko. Zlate prstane. In na roki demante. In ne nazadnje hipermodemo delo gotovo iž kakšnega salona v Wienu, ki ga nosi kot klobuk na glavi.
Tu se obrne nek nevednež do svojega soseda:
»Oprostite*.
»O prosim«.
»Kdo je soigralec gospodične — kako ji je že ime?«
»Anita Soltnuinnova. Soigralec — mlad odvetnik. Doktor Hellwig. Ima dobro prakso. Čisto tukaj v bližini. Zelo priporočljiv. Tmft »esprit* — saj razumete — iu dobi skoraj vse pravde«.
Tako natančno tega ni hotel nihče vedeti. Toda med šesto in dvaindvajseto stopinjo severne širine se je razcvetla cvetka vljudnosti do najvišje popolnostL Mala podedovana napaka.
Tudi gospod konzul, Anitin bogati papa, ki še kot šestdesetletnik nosi okusno obleko z dokolenkami — zasači oba, Wernerja In hčerkico, kateri reče naklonjeno; »Anita, če dobista igro, ei želi kaj posebnega od svojega papana«.
»Gospod konzul, storila bova, kar je v najini moči«, reče Werner, in s tem sta mi-kmtno odpuščena.
Strašno rada bi Anita zmagala pri svojem prvem turnirju.
To pove zdaj Wemerju. Ta jo prime trdno za podpazduho in obljubi: »Bova na vsak način«.
Werner je vendar bajen tovariš, občuti Anita.
In se mu da voljno voditi za podpazduho. Čeprav Werner to stori danes vprvič, m ona tega prav za prav ne mara. Toda danes je njen veliki dan. Tu naj ljudje mislijo, kar hočejo!
če bi se ljudje omejili samo na to, da bi mislili, bi bila stvar v redu. žal pa večinoma izražajo svoje misli: To ni kaznivo delo. Pač pa neopravičljivo počenjanje. če se »on« in »ona« samo enkrat »vodita za podpazduho« — pa sta že zaročena. Vsaj za ljudi. In če se presenetljivo poročita, pravijo: Morala sta! In če potem ni otroka, tega po ljudeh tako željno pričakovanega pregreška — pa zopet vprašujejo: Kako to? Kaj pa za tem tiči?
Ugoditi tej vrsti ljudi ne moreš nikoli.
Ni se pa treba na nje ozirati.
Vtem ko stojita Anita in Werner v sosednjih kabinah pod prho in ju osvežuje dobro temperirana ščemeča voda, daje Werner navodila za odločilne igre pri tenisu:
»Najin nasprotnik se zanaša na varno igro. Gotovo tudi Se naprej tako. Morava ga torej prehiteti in podreti, če mogoče, igrajva oba ob mreži.
Hitro se vržeta eopet v svojo športno obleko, in kmalu divja zopet z vso silo boj.
Werner potegne Anito čisto navadno s teboj. 8 temperamentom plane na nasprot-
nika, da bi Anita od vneme najraje zavri-skala.
Treska žoge.
Podaja s preudarkom.
Premeteno prestriže.
Trešči pred noge.
In množica gledalcev ne štedi s priznanjem.
Tudi Anita igra dobro. Soltmannova se razume na stvar, to splošno priznavajo. Vidi se ji, da je Iz dobre Šole. Njeni udarci so plasirani, često so zelo previdni, drugi zopet zelo ostri. Kadar udari previdno, mora Werner presneto paziti. Skrlvljen ko tiger stoji spredaj pripravljen na skok.
Nasprotnik se obupno brani. Na nOben način se ne da kar tako povaliti.
Stanje ena - ena. Uspehi se izravnajo.
Potem stanje dve - dve.
Potem stanje tri - tri. Potem končno pet - tri. Zdaj se približuje eventualno zadnja igra v zadnjih šestih igrah tenisa.
Werner podaja.
Anita stoji zadaj za osnovnico.
Žoga žvižga prestrižena na ono stran. Se dvigne komaj dovolj visoko na t>olju nasprotnika. Pa jo ta odbije nazaj. Toda Werner — spredaj — jo trešči pošev čez mrežo, nedosegljivo za vsakogar. Odobravanje.
Stanje petnajst — ničla.
Werner zopet podaja.
žoga pride nazaj. Anita jo odbije. Bije dobro. Toda v mrežo.
Nato prideta še dva odboja, ki jih Werner trešči v »aus«. Je Werner nervozen, kali?
Stanje za obe tlreaki trideset.
HSchsturlaub ftir das tJrlaubsjahr 1943 in der Privatwirtschaft
dopust za leto. dopusta 1943 L v Tueebnera gospodarstvu Der Erholungsurlaub fUr das Urlaubsjahr 1943 betr&gt gnmdsfttzlich hOchatena 14 Ar-beltstage, fUr GefolgachaftsmltgUeder, die vor dem 1. April 1894 geboren sind, h5chstena 20 Arbeltstage. Sowelt eta Anepruch auf elnen langeren jahrllchen Erholungsurlaub besteht,
kann dleser von dem Gefolgschaftsmltglled nlcht geltend gemacht und auch Insoweit eine Beabgeltung nlcht verlangt werden.
UnberUhrt bleiben die Vorschrlften Uber den tJrlaub der Jugendllchen, Uber die EAolimge-zeit noch der Kntlaesuflg aus dem deutschen Wehr- oder Rekhsarbeltsdlenet (aogenannter Helmkehrurlaub) umd Sonde fregelungen Uber elnen Mlndeeturlaub bel Arbelten mlt beeon-derer gesundheltllcher Gef&hrdung eowle Uber einen zusS,tzUchen Urlaub fUr ^chwerbeechfl.-dlgte oder Inhaberinnen dea Ehrenkreuzee der Deutschen Mutter.
Der Beauftragte fUi* Arbelteelnsatz und Lohnregelung kann welter* Ausnahmen zu-lassen.	'
Der Urlaiusbeglnn let wfthrend der Zelt vom 1. Mal bis 30. September 1943 gnmdsfttzllch л auf die Wochentage Dlenstag bis Freltag feat-zusetzen, ee sel denn, daB elne Relse nlcht be-abelchtl^ Oder sichergestellt 1st, daS der An-trltt der Relse nlcht in der Zeit von Samstag bis Montag erfolgt. Satz 1 gilt nlcht bel Relsen mlt UrlaubersonderzUgen.
Brandgefahr bei Hen and Grummet
Nevarnost vnetja sena In otave Jahr fur Jalir encstehen der Volkswirtschaft durch Heu- und Grummet-Sclbstentziindung vlele Millionen Reidismark Sdiaden. lAh »Hem Ernst	sich daher der Bauer im Sinne der
Vorratscrhaltung mit diescr Erscheinung be-schiiftlgen und auf ihre Verhiitung bedamt lein. Wie kommt et m einer Selbstentzundung? Durch das Weiterleben noch nidit abgestorbener Pfltn-zenzellen im Heu oder Grummet und durch die Titlgkeit versdiiedener Kleinlebewesen (Baktt-rien und PilzeJ wird Wirme ereeugt. Die:# Wirme, die sicn in HolzrSumen im Innern de« Heustadels ansammeit, iteigert sich durch die-mische Prozesse weiter, nacbdem alle lebenden Zellen und Bakierien bei 00 bis 76 Grad C dea WSrmetod gefunden haben. In einem derart er-hitzten Heu konnen dann die Temperaturen bii zu 200 Grad ansdmellen und bei gesteigerter Luftzufuhr kann die im Innern schwelende Glut zur offenen Flamme entfadit werden. Daher beadite man: Mahe die Futterpflanzen in der BlUtel Lasse das Heu gleidimSfiig durchtrocknen! Trockne m6gliAst auf Rastern oder Schobern nadil Bringe nur wirklich trodcenes Heu Wer Grummet eini Oberwache das Heu' regelm'ifiig " aiuf SelbstentzttndungI	^
Dunkelgelb statt wehrmachtgrau
Tcmnorumeno mesto vojaško sivo Das Wehrmaditgrau, das nlcht nur die StraSen an den Fronten, sondern auch das Strafienblld der Heimat In den letzten Jahren beherrschte,
wlrd jetzt mehr und mehr verscliwlnden. Auf Grund der praktlschen Erfahrungen hat sich die Wehrmacht zu einer neuen Farbe entsdilossen, die dem bisherlgen Afrikaan^trich Shnilch ist.
Alle Kraftfahrzeuge und Anhanger der Wehrmacht, ferner samtliche Kraftfahrzeuge und Anheinger dee Kriegslieferungsprogrammes, ein-schlie611(± derjenigen, die an Behorden, an die Wirtschaft und № den Export geliefert werden, erhalten etatt des jetzigen wehrmachtgrauen fortan elnen dunkelgelben Anstrich. Auch die schon vorhandenen Kraftfahrzeuge werden Im Laufe der Zeit auf die neue Farbe umgespritzt.
»Enako stanje za oba«, oznanja monotono z lestvlčnega stolovja »visoko« sodišče v dvojnem smislu.
Grobna tišina zavlada na Igrišču. Le ptički cvrče. Ti se manj zanimajo za take dogodke.
Na bojišču pa tako rekoč čutijo živce.
Werner podaja.
On oprime žogo, z desnico raket. In smehljaje se ozre k Aniti.
On se smehlja.
Ona je strašno ponosna na Wemerja. On se smehlja. Sedaj se smehlja, ko gre njej bolj na jok. Baš zdaj, ko bo padla odločitev — zdaj — zdaj —
Žogo lučajo sem in tja. Igrajo previdno, Lepe dolge lučaje. Ostre, dolge in preraču-* nane. Do nilimetra. Glave množice tikajo na levo in se avtomatično pomaknejo nazaj. Kakor nihalo pri nihalni uri.
Oj! Skoda!
Žoga je obvigela.
Nasprotnik jo je zabiL
Množica se eproeti napetosti * silnim ploskanjem.
Tu stoji Werner zopet na osnovnici.
Zdaj ле ne ozira k Aniti. Trd je, koncentriran. Ta žoga sdaj bo odločila.
Kdor je igral v turnirju, ve, kaj to pomeni. človek je razburjen, da bi počil, in dela eksaktno ter mimo kakor stroj.
Zagnati ee proti njej, misli Werner. Tako tudi storL
Bojevniki njegove vrste so izredno priljubljeni Na igrišču ne marajo mečkačev ali matematike. Hoče se jim temperamenta! Tempa! Elana!
iDmlje firjbfidajiijj
Btrm #. — Ster, 51.
KABAWAWKEN BO TE
Sreda, 30. junija 1948.
Ma ramenih kmeta
Misli pred zorečo letino - Vojno delo našega kmečkega ljudstva
s podaljšanjem vojne stalno raste zanlma-Jfje, ki 80 ga deležna vsa poljedelska vprašanja To Je umljlvo, kajti pogoj vsake storitve delovnega človeka Je pač prehrana- V vojni, v kateri sloni osnova te prehrane edino samo na ramenih nemškega kmeta, zasleduje prebivalstvo vedno bolj vse dogodke, ki se pečajo z zagotovitvijo prehrane. K temu spada v prvi vrsti totalna vojna zaposlitev kmečkega prebivalstva in tudi vreme, katero dalekosežno vpliva na vse človeSko delo In premišljevanje glede uspeha.
Mobilizacija našega poljedelstva se je začela že 8 prvim pozivom na bitko proizvodnje Jeseni 1934. Takrat Je bila lastna preskrba zagotovljena samo nekako do dveh tretjin- Glede ostale tretjine smo bili navezani na uvoz iz inozemstva, posebno glede Inozemskih krmilnih sredstev za vzdrževanje našega gospodarstva plemenite živinoreje.
Takega stanja naravno nI mogla gledati pre-križanih rok naša naclonalsocialistlčna agrarna politika. Za povečilnje proizvodje se je morala Izvršiti obenem kar najbolj obsežna preusmeritev proizvodnje, t. J. v prvi vrsti so se morala pridelovati živila, ki uspevajo. V to svrho se Je IzvrSllo povečano pridelovanje žita, da Je neodvisna preskrba kruha od Inozemstva, in se je povečalo pridelovanje krmilnih sredstev, da se postavi nemško živinorejo na lastno gospodarsko podlago krmil in se 8 tem ravnotako osamosvoji od inozemstva.
Tak program se pa lažje postavi kot izvrši. Vprvlč že гаД1 števila okrog б milijonov obratov, katere Je moralo zajeti novo geslo proizvajalne bitke. Kar je oteževalo usmeritev teh obratov, je bila velika raznovrstnost v velikosti, strukturi, razmerah tal In podnebja, uporabi strojev, stopnji intenzivnosR' gospodarjenja Itd. Kar je dobro za južno Nemčijo, ■Se davno ni dobro za sevemozapadno Nemčijo, kar velja za lahka \la, ni primerno ka težka tla. Kar intenzivno delujoče gospodarstvo z obilo poljedelskimi stroji lahko izvrši. Se zdale-ka ne more napraviti ekstenzivna kmetija z malo stroji. Ustrezno različnosti nemške pokrajine Je tudi popolnoma različna slika nemškega poljedelstva, da, lahko trdimo. Se bolj različna, ker se pokrajinski mnogostranosti pridruži Se raznih sosednjih kmetij različno visoka stopnja Intenzivnosti, ki zahteva različne obdelovalne metode-
Pa se Je vseeno posrečilo doseči zaželeno povečanje pridelovanja in s tem postaviti nemški narod ob izbruhu vojne z ozirom na prehranjevalno gospodarstvo pred popolnoma drugačno situacijo kot leta 1D14.
Vsaka vojna izčrpava poljedelstvo- Med tem ko zaposlijo vse razpoložljive moči v vojski In oboroževanju, se mora zadovoljiti poljedelstvo 8 tem, kar so mu pustili obrtnih sredstev, delovnih moči, strojev Itd- Na drugI strani pa se večajo v vojni mnogostranske zahteve z cKlrom na prehrano, posebno z zaposlitvijo milijonov Inozemskih delavcev kot novih jedcev, kot tudi raidl narasle oborožene sile s svojimi naravno večjimi obroki ,da omenimo samo najbolj v oči padajoče povečanje potreb. Proizvajalna možnost In kritje preskrbe se razvijata v vojni večinoma v nasprotni smeri. Da se Iz tega razvijajoče težanre premagajo, sloni Iz-ključso na ramenih kmečkega ljudstva, ki mo-
ra Iskati v tem položaju sredstva la pota, da lahko prideluje.
Krepka Munopomoč Kjer manjka semena In gnojil, mora pri takih okolnofltih poratiti kmet dvakrat toliko časa in premišljevanja o načinu obdelave Kjer 80 zaposleni mesto navajenih domačih moči inozemski delavci, mora obratni vodja posebno skrbeti za te zaposlene moči In kjer je obratni vodja odrinil k vojakom, mora danes voditi kmetijo kmetica. Oe pri tem dobi po kmefiWh botrih In drugih ustanovah medsebojne pomoči sosedov v vasi podporo pri mnogokrat ae-navajenem In sedaj posebno oteženem obratnem vodstvu, Je to znamenje krepke »amo-pomoči, ki 8« je razvila vkljub preobremenitvi vsakega še doma ostalega kmeta 1% vaške skupnostl-
K tem težavam poljedelskega dela, ki so zvezane z vojnimi razmerami, pride še kot obte-žilnl moment odvisnost poljedelskega pridelovanja od vremena- Vreme Je ob vsakem letnem času veliki faktor negotovosti pri premišljevanju kmeta Do žetve lahko vpliva nenavadno slabo vreme na po-setve in krati vsakemu delu uspeh Enega Izmed najbolj nazornih primerov nam Je dala zima 1941/42, v kateri Je bilo 2.5 milijona ha njiv posejanih z ozimnimi posevki, ki jih je bilo treba potem v kratkih pomladanskih tednih 1942 1. vkljub obilnemu delu Se enkrat obdelati. Tako lahko škodujejo letini ne samo hud in stalen mraz, temveč tudi vročina In moča, preveč sonca pomladi, ali premalo toplote ob času zorenja. Nobena druga panoga gospodarstva ni tako zelo odvisna od vremena kot poljedelstvo.
Če na-vzllc temu te tedne zori na naših poljih žetev, ki bo zagotovila tudi za prihotbje leto našo prehrano, je to radi tega, ker naše kmečko ljudstvo navzlic vsem težavam pridno dela in samega sebe prekaša v pridelovanju In oddaji. Breme dela, ki letos teži poljedelstvo, je svojevrstno- Bo pa


Imetnik Elchenlauba Leutnant Hugo Primožič s svojim moštvom Najavili Mno že oMek imetniita EichenlaulHi Leutnanta Hugona Primodca in bomo v prl-ho^JI MevUkl objavili olWUmo poročilo o njegovi vožnji po Gorenjskem-
(Bild Hoffmann, KJlesche N6 Gauverlag.)
zmag'ano, ker ođvlsi od uspeha tega dela prehrana fronte In domovine. Totalna zaposlitev ae odrala v zagotovljenem, enakomernem kritju potrebe. Čeprav se ne more ugoditi vsem po-s&meznlm željam, čeprav se n^ moremo prehranjevati kot po navadi; Kar potrebujemo za Slvež, nam je na razpolago.
To pomirjevalno gotovoet ima lahko vsakdo, ki opazuje stanje posctev in misli na težko delo, ki se vrši sedaj v nemških vaseh radi zagotovitve prehrane za zmago v usodnem boju.
Б. Borkenhagen
Stabsieiter Sttndermann pred Zveso združenj nacionalnih novinarjev
Štiri sioliostine našega boja
Uspehi zborovanja v Wienu - Do]ml]ivl pettov zakl]učel{
Wlen, 29. junija. Petek opoldne je bilo mednarodno zasedanje naci jnalnih novinarjev Zveze nacionalnih novinarskih združenj dojmljivo zaključeno.
Posle vodeči predsednik Zveze nacionalnih novinarskih združenj, Stabsieiter Siin-dermann, je v posnetku ocenil obsežno delo znamenitega zborovanja, ki se ga je bilo udeležijo nad 400 novinarjev 21 narodnosti, in ugotovil, da je zborovanje prvi politični dogodek v življenju evropske celine, ki so se ga udeležili predstavniki vseh narodov te Zemljine in s tem prispevali k demonstraciji, ki velja tako preteklosti kakor sedanjosti in bodočnosti Evrope.
Siindermann je označil kot smoter zase-
iiZOcc T llkrajini
Letno na mlllione ton živil
Berlin, 29. junija,. Reichsmarschall Hermann Gtfrlng Je že pred več бавот poveril z odlokom Zentralhandetageselechaft Ost fUr landwlrt-schaftMehen Absatz und Bedarf m. b. H. (ZO.), da izvede popis, vskladlSdenje, prevoz In tudi obračun vsega prehranjevalnogospodarekega bla^a kot tudi preskrbo poljedelstva м proizvajalnimi sredstvi in kmečkega prebivalstva s potrebečlnami. Glavni ravnatelj ZO , Leonhard Flelechberger, podaja v iVlerjahresplanu« (fitirlletnicl) pregled nalog, ki se morajo tu Izvrtltl v svrho vojne prehrane. Glavno delo ZO je v tem, da dobavi na Vzhodu se nahaja-joCo oboroženo silo''In uvozi presežek v Reich Pri veliki razsežnosti zasedenega vzhodnegn prostora in rodovitnosti, predvsem Ukrajine je treba vsako leto popisati, vskladUčitl. predelati in premakniti milijone ton žita in oljnatih semen, milijone kosov živine in lepe množine masti, jajc, perutnine, rib, sadja, zelenjave, krompirja, preje drož itd- Samo Ukrajinn Je zadnja leta pred vojno pridelala povprečno % milijonov ton žita in je dosegla s tem nekako Isto žetev kot Altreleh v Istem Času Velikost zaupanih nalog izhaja tudi iz sledečih itevllk: obratovati je začelo 1063 mlinov s celokupno dnevno proizvodnjo 26.114 ton, 449 tovarn za kruh, ki lahko speče jo dnevno 3641 ton kruha. Za uporabo sposobnih je bilo 1^ mesarskih veleobratov Jn 215 malih In srednjih obdelovalnih in predelovalnih obratov- 8' pivovarn lahko zvari letno okoli 2,6 milijone hektolitrov piva In 110 obratov okoli 159 ml lijonov pollltersklh steklenic mineralne vodr 60 večjih obdelovalnih in predelovalnih obra tov vrtnarstva Je 1. 1942- lahko predelalo 65 419 ton marmelado ' (mezge), 42 200 ton sadnegn mozga in kade, 15 595 ton sadnih In zelenjad nih konserv in Se druge specialne proizvode 38 vzrejevaliSč perutnine z dnevno klavno kapaciteto 187 500 kosov se nahaja samo v Ukra Jjni, 28 hladilnic ■ 23 050 kvadratnimi metri površine, ki so bile precej poruSene, je bilo zopet postavljenih v obrat- Ukrajinska sladkorna Industrtja Je pred vojno v svojih 152 tovarnah letno povprečno proizvajala 1Л milijona ton sladkorja in s tem prekašala Altrelch-l^troj ZO. je zelo centralistično izveden- Te-žMče J6 pzi okoli 160 zunanjih mectib In SCO
podružnicah, katere go napravil! pri Geblete-In Kretalandwirtih. Tu se mora skrbeti za to da oddajo kmetje svoje pridelke. Strokovno se je razčlenila ZO z ustanovitvijo 13 prehranjeval-nogospodarskih družb. Številk dejansko popisanih in predelanih množin blaga se še ne more objaviti. Ni se pa moglo oskrbeti samo na Vzhodu se nahajajoče oborožene sile, ki se je v glavnem lahko sama preživljala iz tega prostora, temveč »o se odposlale tudi precejšne množine živil v Relch.
danja, spoznati in iznesti pred forumom in iz kroga evropskii novinarjev vse one misli in prepričanja, ki so skupne vsem narodom tega kontinenta. Dojmljivo spoznanje zasedanja je bilo, da navdaja Evropo v njenem današnjem največjem življenjskem boju tudi jasna kontinentalna ideja. Evropa ni le zemljepisni, ne le političen pojem, ni samo zgodovina in preteklost, ampak predstavlja program in je misija.
Se nekaj drugega so spoznali v Wienu: Če naši nasprotniki sanjarijo o štirih svoboščinah, ki so pri njih samih doma doslej docela nepoznani pojmi, smo spoznali iz izjav na zborovanju tudi štiri svoboščine, ki so nujni temelji vsakega človeškega razvoja v bodočnosti. Naše štiri svoboščine kajpada niso nobeni megleni reki propagande za lahkoverno občinstvo, ampak tvorijo parolo za realna osvobodilnadejanja, 80 ideal za bojno službo milijonov hrabrih vojakov. Ob dolgotrajnem viharnem odobravanju zborovalcev je Stabsieiter v posnetku formuliral te štiri svoboščine tako:
»Osvoboditev narodov od nadloge za-strupljenja sveta po Židih — to je prvo izmed osvobodilnih dejanj, ki nam sije kot zahteva izmed spoznanj tega zborovanja.
, \ • *




:ЖЖ:::
Г!ШШ>


т^
шш

%/ _ Ч/,
шт^



»V i.goitm prahu donske stepe«
od Напна liohme-Kottenburga o- Л T- m* veliki nemški uraetnUM raoetavi 184R v hl61 nem-
MAtlantic, Jt.)
ike umetnoeti v Mttnchna.
Osvoboditev sveta od more boljževiške-ga merilnega sistema — to je druga svoboščina za katero se bojujemo s pogumom tistega, ki je skusil in ve, da je v tem boju na kocki vsaka človeška vrednost.
Osvoboditev delavcev od kapitalističnega izžemanja — to je po izpovedih tega zasedanja tretje osvobodilno dejanje, ki ga je treba priboriti in ki ga bomo priborili v službi tvornega razmaha vseh sposobnih.
Naposled nam je bila kot nujna potreba vsakega mirnega sožitja narodov prepričevalno predočena osvoboditev sveta od anglo-amerikanskega imperializma.«
Te velike zahteve svobode so, kakor je Stindermazm dalje izvajal, izpoved zasedanja, toda niso njegovo odkritje: kajti že leta se bojujejo in umirajo naši vojaki xa obrambo napram svetovnemu boju, ki ga je podnetilo mednarodno židovstvo s svojimi trabanti proti tvorni sili evropske celine.
Postavitev prostovoljcev v Waffen-f#
Zopet postavlja Waffen-^^, ki so se ponovno oblikovale na vzhodni fronti in so spadale tudi na Zapadu k Jeklenemu braniku proti vsakemu vsiljivcu, prostovoljce v starosti od 17. do 46 let z In brez časovno obveze za službovanje. Služba v Waffen-i|, med njimi tudi v Leibstandarte >Adolf KQtlerc, je vojaflka služba.
Popolnoma motorizirane divizije obsegajo sledeče vrste čet: pehoto, konjlco, topništvo, oklopnjake, oklopnjačke lovce, pionirje, strelce na motornih kolesih, protiletalsko topništvo, gorske čete, čete za javljanje, sanlteto itd. Po neki odločitvi FUhrerja mora zadostiti vsak prostovoljec waffen Ц svoji dolžnosti do delovne službe, ki je v tem primeru določena fta četrt leta, pred vpoklicom k četi. Kot sporočajo ^^-Hauptamt, Erg&nzung^amt der Waf-tsn-Ц, v sporazumu z državno delovno službo, obstoji tudi možnost, da se vpelje že 16% let stare prosilce v državno delovno službo kot »predčasno služeče«, nakar se lahko g 17 leti pokličejo k Waffen-po odsluženju polletne državne dolžnostne delovne službe.
V kratkem se vrSe stalno preiskave za sprejem. Zahtevati je treba izčrpen opomnik s pogoji za postavitev pri vseh službenih mestih der Allgemeinen-J^, pri policiji, orotni&tvu in posebno pri Erg&nzungsstelle Aipenland (XVin) der Waffen-^f, Salzburg-Pairsch, tJm-nledlungslager, ki sprejema pismene prijave in 'laje pojasnila.
Pojasnilo za nabavo in razvijanje filmov ter presifrbo fotografskih potrebščin
z ozirom na izdane odredbe o prodaji in od--laji ter uporabi filmov, fotograflčnih plošč, ■ laplrjev Itd. od 6. marca 1943 so bila Izdana Jne 9. aprila t- I. pojasnila, katere prinašamo na tem mestu. Med temi najdete pregled, kaj :e dovoljeno In kaj prepovedano.
Dovoljena je: oddaja, nabava in uporaba folmov, plošč in fotograflčnih peplr-1cv za poklicne namene, kakor tudi službene In obrtne, razvijanje in kopiranje za p (v 4.1 lene (službene in obrtne) namene, izvrševanje amaterskega fotografiranja (osebnih posnetkov), če jih izvršujejo vojaštvo, pripadniki ali tem podrejeni oddelki Reichsar-beitsdlensta, organizacija Todt, in enake ter podobne organizacije: izvrševanje amaterske-fa fotografiranja po družinskih članih onih tužboobveznih, če gre za slike svojcev, ki služIjo za vzdrževanje zvez med fronto in domo-•ino.
Prepovedano Je odajati filme, fotografske plošče, fotograflčni papir na civilno (pristno) amatersko fotografiranje; razvijanje ia (opiranje slik obrtoma za civilne posnetke* Filmi, ploSče in fotografski papir, ki je že v posesti uporttbnikOT, se smejo do vključno 80. junije 1943. poraiblti, obrtno razviti in ko> pirati.
K A ft Л W Л N K E \ BO TE	Rhnn 7. — Stev. ,11.
Preda, 30. junija 1ПЛЗ.
Dr. F. J. Lnkaa	Au«achm«WenI Auftevrahren]
n)e4f^eh metltorliscli imd prakfiselt
187. STUNDE
Wichtige Worter in gebriiucblichcn Satzverbindungcn
1. Ich trug ihren Pelz Uber den Sommer zur Aufbewahrung zum Kur»chner.
2^ Ich habe leider ein kurzes Gedachtnis und erinnere mich nicht mehr daran, was Sle mir gesa^ haben.
3.	Der Direktor muB auf kurze Zeit nach Berlin verreisen.
4.	Er erklarte mir kurz und blindig, daB
I er unter den gegebenen Umstanden
liicht mehr mitmachen wollte.
5.	Žeit ist Geld! Fassen Sie sich kurz!
e. Haben Sie keine Angst, Sie werden be-stimmt nicht zu kurz kommen, denn je-« der erhalt seinen Teli.
7.	Kurz und gut, ich kann Ihnen nur sa-gen, daB Sie unter diesen Umstanden bestimmt den kUrzern ziehen werden.
8.	t)ber kurz oder laug wird sich dieser Zustand bestimmt andem, ich hoffe, daU ich in der Lage sein werde, sie kurz zuvor zu benachrichtigen.
9.	Wir bitten Sie, bei uns binnen kurzem ihren kurzgefaBten Lebenslauf vorzu-legen.
10.	In der Kurze*liegt die WUrze. (Sprich-wort).
11.	Ihr Vortrag išt sehr interessant, er ist aber etwas langatmig und Sie taten gut daran, ihn ein wenig zu kiirzen.
12.	KlirzHch traf ich im Kino zufallig einen Freund, den ich schon lange nicht ge-sehen hatte.
13.	Das deutsche Wort ftir Stenographic ist Kurzschrift.
14.	Wenn einer die GegenstSnde nur aus der Nahe gut sieht, so ist er kurz«
,i sichtig.
15.	Kari erkl&rte mir kurzneg, daB er mit den ihn gemaohten Vorschlagen nicht einverstanden sei.
1)6. Die Kiistenschiffahrt ist infolge der ausgelegten Minen wahrend des Krie-
■ ges sehr gefahrlich.
17.	Die DRK-Schwester reichte den Ver-wundeten eine Labung.
18.	Dieser Mensch ist sehr dumm, aber das Gliick scheint ihm immer zu lacheln.
IS. Sie konnen Uber mich lachen wie Sie wollen, ich gehe von meiner Ansicht nicht ab.
20.	Wer zuletzt lacht, lacht am beaten. (Sprichwort.)
21.	Was Sie da erzahlen, ist wirklich zum liachen.
22.	Sie machen Sich mit Ihren komischen Ansichten wirklich lacherlich.
23.	Nehmen Sie bitte den Brief aus der Lade und geben Sie ihn mir.
24.	In diesem Laden kann man fUr billiges Geld schone Dinge kaufen.
25.	Der grolie Ladeplatz vor dem Bahnhof gehort der Reichsbahn.
26.	Die Gefangcnen wurden in groSen La-gem untergebracht.
27.	Dieser Kaufmann hat gute Stoffe auf Lager.
28.	Auf diesem groBen Lagerplatz iagerh 3000 Holz.
29.	Die Kartoffeln mlissen trocken und luftig gelagert werden.
30.	Der alte Herr war an beiden Beinen lahm.
Worter
Kilrschner (m) — krznar Klirze (w) — kratkost kiirzen — krajšati kUrzlich — pred kratkim, nedavno KUste (w) — obala, breg, obrežje kurzweg — na kratko, kratko In jasno, skratka
Labung (w) — okrepčilo, krepčanje Lade (\v) — predal Laden (m) — prodajalnica, trgovina Ladeplatz (m) — nakladišče Lager (s) (Gefangenlager) —tabor lagern — biti v zalogi, ležati Lagerplatz (m) — skladišče lahm — hrom langatmig — dolgovezen
Primer, da se je namišljen mrtvec zopet zbudil, sfe je zgodil v Benetkah- .18-letno Carmelo Boscaro, ki je izdihnila po hudi bronhltie, 30 dejali na mrtvaSki oder, obsuto z rožami in nageljni, kot je navada. Drugega dne je prišel zdravnik, ki bi moral ugotoviti am rt. čeprav ni dala deklica od sebe nobenega zna-, ka življenja ni nastopila mrtvaika otrplost. Dal je injekcijo z adrenalinom in po par trenutkih so se pordečila, lica deklice In je na veliko veselje domačih odprla oči. Njeno stanje se je kmalu zboljšalo In zdravniki menijo, da je že Izven vsake nevarnosti.
JVaJtetJa operacija, da se odstrani dodatna arterija na srcu. se je posrečila te dni švedskemu zdravniku Clarenceu Cmwfordu na ne-ki švedski deklici. Dr. Crawford je že poprej Izvršil tako operacijo enajstkrat. Primer dlctus botalll, t. j. dodatne arterije na srcu, so doslej na vsem svetu šele 22 krat uspešno operirali-
Profesor polji dciskc Sole v Šchtittenhofenu v protektoratu je odkril na nekem p^estvu v okolici stoletno jablano, d je sadeži Imajo to posebnost, da trajajo dve leti, ne da bi se pokvarili- Ves čas obdrže dober okus in izgledajo skoro presni Sedaj poskušajo, da umetno goje večletna jabolka.
Svojevrstna ljubezenska drama se je dogodila v Mendozl v Argentinijl. Redkost te žalo-igre je v tem, da ne vedo, kdo je prav za prav niorilec In kdo umorjeni V središču dogodka sta bila dvojčka, Dlego In Alonso Erena, ki sta si bila tako zelo podobna, da jih celo domači niso mogli razločevati. Obiskovala sta skupaj Iste šole, sta Sla pbenem na vseučelišče in sta odprla nato odvetniško pisarno, ki se Je lepo razvijala pod naslovom brataVErena v Mendozi, dokler ni neka žena zmotila soglasja-Kajtl skoro samo ob sebi umevno je bilo, da se bosta oba, ki sta imela toliko skupnega, zaljubila v isto žensko — cirkuško umetnico, ki je prišla k njima da naroči pravdo- Ta umetnica se je veselila nad nenavadno situacijo, kajti ljubimkala je z obema In je dražila
Lebenslauf (m) — potek življenja, opis življenja
WUrze (w) — začimba, dišava Redewendunt;en
ein kurzes Gedachtnis haben — biti slabega spomina, biti pozabljiv kurz und bUndig — kratko in jedrnato, brez ovinkov
unter den gegebenen Umstanden — pod danimi pogoji mitmachen (bei etwas) — sodelovati, udeležiti se
sich kurz fassen — nekaj na kratko povedati
zu kurz kommen — biti prikrajšan, imeti
škodo, premalo dobiti kurz und gut — kratko in malo, brez ovinkov
den kllrzern ziehen — izgubiti (v sporu) Uber kurz oder lang — prej ali slej kurz zuvor — malo poprej, neposredno pred tem
binnen kurzem—. v kratkem kurz gefallt — kratek Minen auslegen — položiti mine (podkope) DRK (Deutsches Rotes Kreuz) — Nemški Rdeči križ
das Gluck IKchelt mir — sreča mi je mila von seiner Ansicht nicht abgehen — ne spremeniti svojega naziranja, ne premisliti se
sich lacherlich machen — osmešiti se auf Lager haben — imeti v zalogi
enega zoper drugega, dokler nI prišlo do katastrofe In jo ustrelil brat svojega brota- Kdo je bil trtev, kdo storilec, se nI moglo ugotoviti, kajti morilec je znorel, da Se sedaj ne vedo, če ae nahaja v, пог15ц1с1 Dlego ali Alonso.
Tjiilnju se je .osreCllo, da je plaval južno od Dronthelma po reki Suni 80 km navzgor Redko morsko žival so nato opazovali na podeželski cesti, po kateri se je 1г počasi pomikala. Domnevajo, da je tjulenj zasledoval roj lososov Iz morja v fjord In nato dalje po reki navzgor
Koncem lanskega leta je štelo mesto 6im 1,491.389 ljudi. Če bo prebivalstvo tako naraščalo kot zadnje mesece, bo Imel Rim tekom poletja 1.6 milijona ljudi To je največje število prebivalcev, katero je doseglo mesto v svoji več ko dvatlsočletnl zgodovini.
Ravnatelj nizozemskega H.vsovega urada za preiskovanje tal je pooblaščen, .da vrši Izkopa-.vanje, v velikem Dnjeprovem loku med Dnjep-Ti^petrdvskoro in Za po rot jem Menijo, da bodo z odkttljfem tam še nahajajočlb ekitekih d61-mov In gotskih grobišč dobili dragocen prispevek za spoznanje prvih gotskih naselij. Ravnatelj dr, Boret se je pred dnevi odpeljal na Vzhod. Nederlatidsche Oostcompagnie mu je dala na razpolago popolno znanstveno opremo
Ko se je na nekem malem posestvn v Herzbcr-gu na Harzu s strahom branil prekoračiti gotovo mesto v voz z mlekom vpreženi konj, so zadevo preiskali In našli električni vod, ki je molel Iz zemlje. Na ta nečln je pametna žival rešila sebe In tudi voznika pred nezgodo po. stiku z električnim vodom.
V starem porcnjKkcni mestu Anderna<'hu se je Izvršila na stanovskem uradu izredna poroka Zglaslll so se bratje trojčki s svojimi nevestami, da se poroče Vsi trije bratje so vojaki, so se hoteli obenem poročiti In so v ta nsmnen dobili tudi obenem dopust.
Lastavlčji (v.ir si je Izbral spalnico v Hachen-burgu, da 9l tam splete guezdo In ne zmeneč se za zakonca so tam začele lastavlce že valiti.
Ena sama konjska moč goni avtomobil, katerega je pokazal Izumitelj začudenim Llzbon-čanom. Nek Žagar iz podeželja je odmontlral ves sprednji del svojega avtomobila in tja vstavil posodo za enega konja Na strminah postaVI konja v to posodo in ga vzame s seboj, d očim ga na strminah vpreže. Na tlscče gledalcev je pozdravilo smejoč se značilno vozilo, ko se je peljal po lopi cesti Lizbone, Avenidi da Liberd8<le z vpreženim konjem navzgor in s konjem v posodi navzdol-
Jiuno H kapniki velikanske Izmere, ki na-pravlja vtis podzemeljske katedrale, so odkrili slučajno delavci predora v Gibraltarju. Dela v tej gori se vrSe Izza lanskega leta in zadnje dni so pri vrtanju slišali Izredno redke akustične šume, ki S' dopuščali sklep, da se nahaja tam velika votlina- Ko je pri nadaljnjem vrtanju odpadlo mnogo kapnikov, so odkrili votline, ki so bile hermdtlčno zaprte od ostalega skalovja- '
V	neki veliki trgovini z živili v Moravski Ostravi se je zgubljalo že nekaj časa. cele nalepljene sezname živilskih nakaznic. Po daljšem Iskanju so našli sezname v luknji podgan. živali so z njimi tapecirale svojo luknjo-N&Sli BO štiri mlade podgane, ki so sladko spale na nakaznicah za 50 kg moke, 160 kg ječmenove moke, 4 kg masti In 20 kg sladkorja- S to nadbo so se rešili trgovec In njegovi nastavljenci težkega suma
Neka drutlna Iz Raunena pri Koblencu je doživela sedaj prav posebno veselje- Od 13 živečih otrok je pet sinov In trije zeti na fronti-Te dni je prišlo vseh pet sinov na dopust k svojim stalnem-
Ohnoua vihoda
Generalni Uuinisar Bcloruslje, Gauleiter Kube, je objavil 22- junija 1943 v Minsku »belorusko mladinsko ustanovo«- V tej organizacij^ bodo zapopadenl vsi mladoletni Belorusl in Be-lorusinje v starosti od 10 do 20 let, ki se prostovoljno prijavijo. Ta samovzgojna skupnost Ima nalogo, da se pripravi poleg šole In domače hiše mladina za njene bodoče nalogo pri obnovi Beloruslje in se jih vzgoji za odločne nasprotnike boljševizma.
Stalno naraščajoča obnova živinoreje y zasedenih Vzhodnih ozemljih napravlja tudi ži-vlnozdravništvu vedno nova področja , Da se Izenači letsko živlnozdravniStvo s stanjem r. ri-ške znanosti, je v Rlgl priredila državna žl-vinozdravnlška zbornica nadaljevalne teCnje r.a. letske žlvlnozdravnike. V navzočnosti generalnega komisarja Staatsrata dr Drćclislerjii so je vršil prvi tečaj, na katerem so predavali vodilni živlnozdravnikl nemških vseučlll.4č.
V	državno glavno mesto je piišlo odposlanstvo estonskih častnikov, katere je povabilo Relchsministerium filr die besetzten Ostgebiete na obisk Nemčije, častnike, ki so se bojevali v nemški armadi v boju proti boljševlkom. j» sprejel stalni zastopnik Relchsmlnlstra fUr die ..hesetzten, Qslgebi^ie,.. .G,^u^e,itex ,,<ЗГ;.. Alfred
Meyei.'. Guiitjc. ne. boilct.jsomb .арогваЦ. 'nu svojem obisku nemSkih .Gauuov polf}g,,.I|epot, n.m-ške domovine samo mest vojaške tradicije In zgodovinskega pomena In sl ogledali o,vrata nemške oboroževalne Industrije, temveč bodo deležni tijdi kulturnih prireditev Relcha s tem, da bodo. obiskali glavna nemSka gledališča.
Ukrajinsko ribištvo, ki je radi .vojne z?lo trpelo, se vedno bolj Izpopolnjuje. V genmvlncm okraju Dnjepropetrovsk upravlja že 10 ribiških družb Dnjepr z njegovimi pritoki, medtem ko so obstoječe ribnike deloma obnovili lu zgradili na mnogih krajih rlbogojstva.
V	generalnem okraju Nikolajev lepo napreduje ustanovitev poljedelskih zadrug- T'ko bo do jeseni preosnovanlh nič manj ko 91.") splošnih gospodarstev v poljedelske zadruge.
Za pospeSevnnJe poljedelskega pomV>tll(a v zasedenih vzhodnih ozemljih Ima nem.ška civilna uprava prav posebno skrb- Tako so bili uvedeni v poljedelski šoli Bessedi stro':ovnl tečaji za mlade poljedelce- Namen teh tr^ijev je, da vzgoje za vodstvo vzornih kmetij temeljito Izučeno osobje
Iz vseh krajev sveta
AMTLICHE BBKANNTMACHLRIGEN
Der Reidisstatthalter in Karmen Der Chcf der Zivilverwaltung in den besetzten Gebicten Kiimtens und Kraina
BekanntmadiuniK
uber Erzcuger- und Verbraticherpreisc fiir Spel«efriihkartoffeln der Ernte 1943
.tur Spclsefruhkartoffcin gelten mit eofortiger Wirk«amkeit nacb-etchcnde Pre'sc;
I.	Erzcugerpreise:
Je 100 kj in Rcichsmark; frachtfrei Empfangsstation fur:
wemflciscfiigc gclbfleischige Sorten	Sorten
in Reichsmark
Vom Beginn der Ernte big 7. Juli 1943 18,— 20.— Vom 8. Juli bis 14. Juli |943	16,— 18,—
Die Prcisc fiir Friihkartoffcln drr zwciten GroRcnklassc (von 2,5 bis 3.4 cm Qucrdurclimes.wr oder von 3 bls 4.5 cm Liingcn-durchmesscr) betragen 60 v. H. der oben eng«fuhrun Preise.
II.	Verbraucherpreifse;
■ Die VerbraucberhocbstprelBf betragen filr:
weiBflelschige gclbfleischige ^	Sorten	Sorten
In Reichsmark
		, v. Vi ab	v. 50	V. '4	ab 2'i	v. 50
Bei	Abgabe	kg je kg	kg	k;	ic kj	kg
		Rpf. Rpf.	RM	Kpl.	Kpf.	RM
bis	7. Jull 1943	13 25	12.-	14	27	13.—
ri	8. Jull bis 14. Juli 1943	12 23	11.—	13	25	12,—
Die Vcrbrauclictprei.se I ur Kartoffeln der zweiten GroBenklasse betragen 60 v. H, der oben angcfiihrten Preise,
Die Vcrbrauclictprei.se I ur Kartoffeln der zweiten GroBenklasse betragen 60 v. H, der oben angcfiihrten Preise,
Klagenfurt, den 22. J trii 1943.
Der Biirgermrister der Stadt Krninburg.
Zl. 1467 43.
KundmadiiinjK
Der Hcrr Landrat dcs Krciscs Krainburj bat mit der Polizei-verordnung vom 19. Juni 1943, Pol. 311'43/L, betrcffcnd daa Ein-spcrrcn von hundcn zur NachtMit. fiir die Stiidte Krainburg und Laak a. d. Zaier. sowic lur die Ginwinden Šifnlti/ Zwischenwasscrn und Mautsch|t'sch angcordi^ct, daB ^ic Hundc • der ortsaftsiisnigcn Be-volkcrung von Beginn der Dunkijlhcit bi; Ejntrftt der Diimmcrung In die Hiiuser clnzusperfen sind. , ■ -
Zuwiderhandlungcn werden mit Gclds^rafc bis zu, 150 RM oder Haft bi» zu 14 Tagen bestraft.
ObTestilo.
Gospod Landrat (deželni svetnik) okrožja Krainburg je s policijsko odredbo z dne 19. junija 1943. Pol. 311''43/L tisočo se zapore psov v nočnem Času za mesti Krainburg in l.aak a. d. Zaler, kakor tudi za občine Safnitz. Zwisthcnwissern in Mautschltscli odredil, da morajo biti psi krajevno stanujočega prebivalstva od začetka temnteti zvečer do nastopa somraka zjutraj zaprli v hlinh.
LSstniki psov se na lo <idrcdbo opozarjajo s pripombo, da se bodo prestopki kaznovali z globo do 150 RM ali % zaporom do 14 dni.
Krainburg, den 22. Juni 1943.
M 6 r t h
-——-mm—
Die Textllfadig««chiift( von Obcrkrain sind am 2 und 3. Juli 1943 w«geD der и erstattenden PfHcbfwa'enb«tandm"Idung geschloKsen.
Tekstilne trgovine Gorenjske so 2. In 3. julija 1943 zaprte zaradi dol^nostnega javljenja blagovnih zalog.
Uberleltungsftelle des Handel: — Krainburg.
Umimrn
'lOru C.W«na«r Klaoentur
Dr, Stanislaus Skui, Krainburg, ordiniert nicht von 1. Juli bis 15. Juli 1943.
fiir solori oder
ftlr ilie niiclislen Woclieti vvur 'It'll nnoli (<>нпкГ1'1с1|. MelKleii iiiW naoti Kiimlaiiil (micli truler Wftlil I iitiTesfOii-toni MHiiiior bls Anfnrivt ti iT IHlur Јц||гр fiir \Vncliilu'ti4ie einifustollt. Verliiiiui w Inl' А1)ио1ц(>! HOxtiKkvil. volk- Of 41111'lliHil, t'liln'Sfliollonlifil uilil [JicMsIiliszliiIlli. Oohntcil wisr-•Jt'ir .K.-flf Haliiifiilirl, kosten liise Untprkmift freli-. volit* \Vi;li iimifhtvfi'DflfKunK.Wncli-iJip.M4tiinlforiil Kli|4iilzt;i KKi'liI (Auslfinel in LnnilenvviihrmiK. niilliT'lftti Tli rif loll II in iloi Mi'iiiint, \Vi>lti>rs iit-limen wit fUr iiti"ei* 311 liililmllsclifii lo^ttnlirkUcIifhl Dli'iiststfllnii stiiti'llx ffiiriiici. Traiisimrt beiflpltiir, iViifst'her titul Wnch tilotinfmNnnor nuf.
OstiiniirhiHche VVach- umi Si'lillrnifrsrllsoliari Slltltisl ileiilschfr WiiolitllrnDt, Kin
itiMifiirl, I'Vliliiiaisfliiill Ctin-rnil-I'lnt2 Nr. 1). Riif 10-3».
PtOnncr, Autselier, Transporlbe^lcHer.
Kont 1-1)11- umi VViiftioriiiiiii' wui'ilfii vtm iiiis liiiifetiil I'in KHsifllt' ICiiMiitz tiitcli WhIiI ilt'r Hi'Werlii'r in 'lttr Ostnmrk DiliT liii .\iis);iMil. (Tpfiinli rt^ win! Uiilifstrholti-nltfil . 'Ii' siiiKllicil. Dixzipliii. (jitlidii'M. Tiirifloltn. Лп<1Гм1'. 441 li stun« iln :\||ч|п||,|^,Ч1И1|1У ilnr.ii frfitf I'mtfrkiinft kiKtm IcivH, voile Wi'lirmii'litviMiinc-KIIIIK- . TllKI'InxlltZKI'l I ill
l-.-iiiil^swiiliiniiii Ireio IViliii fnlirl tPr«KII!IIZP <13 .lllliri' Scliriftllfhe oiler iiersliiilifli"* .MpMiiiiv nil OslmilrkiHi'he Wneli И KchlleBKCMcllNi Imn SilflDslilputxrlicr WaeliillPtiHl. Kliiifpnfiirt. Pel Imnrsflinll ("onrml-Mntl Nr Џ, Kiif III "II
SENF
a bril c.weneer Klaoen.ui
KAUFHAUS
K1AGENFUR1
HILFI
PUNKTE SPAREK
durch Kepiretur von SfrumpUn und TrlkotwHsche
Strnp — St<»y. 51.
K A R A Tf A У K E 1У BOTE
Srcđa. 30. JunVta 1943.
BAUSCHUTZMITTEL
u'/e
[nI TI	L. FeuersJmtzfarhe
Г^РКИ Л KIT/^^i Schutz ge^en Holzfaule, Ho/redvamm, letJite U LIVIMI N I ^ L Entflammhark^it
R ^W/ E N ^\ R, KarLolineum / SJiutz ^е^еп Molziaulc
lieferf sofori ah La^er
MERHUR-HOIDITSCH
EISEIIGROISHANDLUIIG «RAINBURG
ШаИ OGIi4Sl
I Službo.dobi
Sprejmem pod naiboljJimi pogoji poheno dekle ji pošteno dekle
k otrokom v mestu. Dopise na I K.. B, Krainburg ! pod „Ljubiteljica otrok" 675-1.
Wtr Kaulcn lautend
mil* naoliweielicheni Privet liHNit? BUI erhdltHiii' I'liifor men ifclwfdei Art, MHiilpt Wwlierkrliireii. Hlimcii. Iloscti. L'nifornltHtU"»ti. PelmriHtitel IV'Izrrtt'ke Pflzweslfii. Lpili-r 11 K	iiioileriif SchiiO
wiiffpii, Koiitrolliihrfn (inmi XiitiHhMr KHhrrHiler, lelchte
MntnrrH'Ipr SUdOHtdeutxrhpr WurhilienHl, KlnKeiifiirt f(?l 1||1игкс11н11 ГопглМ Р1жг Nr 9 Riif 10 Ж>
..Лмџшжо ж> fkoeiA"
vagonske dobave nuđl Ap n C n i C a FRIEDRICH WEINBERGER b'dlingcn (Untersteienaark)
ESSIG
■abrh C.Wenflor Xlaqenturt
KMETOVALCI
pozor!
Vrne pokvarjene in zažgane elek<romotor|e Vam popravi In prevl|e
S^nton ^rill ^
.»t.««*"*


»t
Domsdiale
KXrotner SlIraHe Ar. IS
Nadits wadif
SOdesldenUAe WaAdirnsl
Klaeenfurl FHdmararhall-Cenrad-Platz 9. Fernruf 10-8(1
liber Ihr GeschSft und Uber Ihr HnuD. ob allet In Ordnunn 1st. ob RlngmnMlllren. Au»-tairćn und Кепмег, Magazine and Latter rersperrt, verdiin-kelt HHhne und Schalter ge sperri und die ScblUasel ab«e-говем sind. -• Der Wachdiensl kann lederceit beatellt werden, fallwelse oder im Dauer-ahonnement.
laliriken
Brauthbare Masdiinen kault
KiRT FRICK
KlHsfcnhirt
SalmstraHe Kertiruf 1486
Prvovrstno in pošteno plačilno natakarico takoj sprejmem! Dopise na K. Bote, Krainburg pod 850-1.
Pekovskega vajenca i hrano in itanovanjem v hiii, »prejme Franz Jug, Mannsburg,
3363-1
Starejii profesio-nist, mirnega, delavnega in do-___________brosrćnega zna
ni J L.	.	. (čaja, išfe resnega
Pcrodam dobro vrednosti sc tz-L„a„j, „di že-'
ohranjen Gra- ravna. Naslov L;tbe, z zdravim,
mofon z 40 plo- pr, &. B Krain-^^^^;^ pridnim
čami, tudi ncm^ burg pod B78-7. dobrosrčnim
škim., za 8001----- d.^letom' ali
vdovo brez o-
trok od 36. do
45 let starosti,
katera ima resno
mišljenje in do
bro voljo do
skupne sreče.
dobiti pridnega
in zvestega mo
R.M. Naslov priJKupim novo ali K. B. Kram- dobro ohranjeno burg pod 701-b,
Kupim
Borovnice kupimo vsiko količino po najviiji dnevm ceni. Naslov v uredništ vu K. B. Krain burg pod „Borovnice".
676-T
liče tc za nakup; nek«) vagonov smrekoveg*, |el kovega, borovega lesa, lU, i!4 m 2H mm, 8 do 13 cm, pararelno ali konično, II iagc ali trgovine v SlUŽbB išče kakovostnih ■ fazredih. Visoka Kopnja nujnosti. Ponudbe na Han\
Prvovrstna pisarniška moč,
Salzburžanka, 'iJSlTraninger, НоЈг let stara, spret-proShandel, Klana stenotipisti-jgenturt, Volker-nja, išče zaupni-fniarkter StraCe, !ko mesto priPahnubersetzung zdravniku, ad-l	10ЧЧ-/
vokatu, pisatelju ali drugih oseb-
nostih na Vel des-u ali bližnji okolici. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod Št. 708 2
Prodani
Kupim nemško-slovenski ali slo-
vensko-nemSki večji slovar. Najraje pa aba. — Ponudbe na K. Bote Krainburg pod «79-7.
Prodam za 700 RM ali menjam mizarski skobel-ni stroj na les. stojalu. Pripraven za skobljenje, žaganje in vrtanje. Johann Go-liat, Moschnach
motorno kolo, žensko kolo ter odlično klavirsko harmoniko z 80 do 120 basi. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „takoj" 688-7;
Menlani
Globok otroiki voziček zamenjam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Menjava" 697-15.
fant, 26 let, mizar, želi spoznati sebi enako, Imirno gospodično od 18 do 24 let. Prosim le resne ponudbe s sliko, ki se za jamčeno vrne na K. B. Krainburg pod „Resnost" 693-21.
I^RIJhljpnO
Menjam У fazni, 220 W. električni motor za novo previt, močan 3 Ph. za 1 ali IVi Ph električni motor. Goliat Joh.
Moschnach 46 Radmannsdorf.
689-16
it. Glavni pogoj je dobrodušnost in zvesto srce. Le resno misleče ponudbe s sliko, ktteri se diskretno vrne, je posiiti n« K. B. Klagenfurt pod „Mirno in srečno itvljetye",
3856-22
Zamenjam električni štedilnik, dvocilinderski, skoro nov, ali pa otroški, dobro ohranjen športni voziček za dobro ohranjen šivalni stroj. Razliko doplačam. Rudolf Er schen, ACling, Mirzagasse 1.
700-15
2enltve
27 letni sobni slikar želi radi poznejše ženitve znanja s pametnim in poštenim ter ljubkim dekletom v starosti od 20 do 26 let, najraje iz o-kolice Krainbur-ga, ki bi bila dobra gospodinja,
Kimia. ludbe
Cenjene pon s sliko, ki se na željo vrne, poslati na K. Bote Krainburg pod „Vedno sam" 694-21.
Mladenii, 21 let star, ieti poročiti dekle ali vdovo brez o-trok od 17 do '25 Poročiti želim jlet staro, ki ima gospodično ali inekaj posestva ali vdovo do 40 let. kak^
dar
Kupim fotoaparat BX9 s 3.5 ali 4.5 optiko, naj raje Rolleiflex ali Spiegelreflcx. vdovo do 40 let.'kako dobroidočo Dam tudi zanj 1 Star sem 33 let. obrt. — Cenjene motorno kolo s Resno misleče m- dopise prosim prikolico A. I. S.jtcresentinje naj na K. B. Krain-5 cm ali foto- se javijo na K.;burg pod „Ton-aparat „E Voigt- Bote Krainburg čkova ljubezen
45, p. Radirianns-llander 9Xt'2 F. pod iifro „Sta-,666-21". Slika za-
898-0,4.5. Razlika vIjerc" 615-21. jŠclenal
Družabnico plemenitega značaja, čvrsto in zdravo, želim pridobiti. Podrobne dopise o rodbinskih >л premoženjskih razmerah na K. Bote, Krainburg, pod »Starejši in-teligent 604-1".
У nedeljo, 20. VI. je bila na postaji Jauerburg pri Afilingu pozabljena rdeča ročna torbica z važnimi . dokumenti in drugo vsebino. PoStene ga najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Krainburg-Wasserturm 2 ali na občinski uraj v Krainburg. В«и-'Л1
Gospod, 86 let, vesele narave, z dobro eksistenco, želi spoznati veselo dekle ali vdovo, ki bi mi hotela biti zvesta družabnica na izletih v naravi in doma. Veselja, zabave in vsega, kar bi si želela, bo ob moji strani zadosti. Tudi ženi-tev ni izključena. Tajnost strogo zajamčena. Ponudbe, če mogoče s sliko, ki se na zahtevo vrne. — PoAusite srečo z menoj in pilite !e danes na K. B. Krainburg pod „sreča in veselje" 702-21.
Dne 28. junija zjutraj sem na cesti od Marga-
rethenberg do Falkendorf raz
kolesa zgubil listnico z 251 RM gotovine, legitimacije, kenn-
karto, mesne karte in dr. Ker |sem delavec, prosim poštenega _ najditelja, da mi težko prihranjeni denar in drugo vrne proti jprimerni nagra-I di. A. Korenčič, Margarethenberg 28, Wart. 695-22
Razno
Ta odgovore ож oglase le potreba vedno priložiti znamko vk odgovor, ker romajo vprašanje, k|er ni plačan odgovor, v koš. Kara*. Bote.
Oglasi v

imajo uspeh I
BEKANNTMACHUNG
Kamtnerische Landes Brandschaden-Versicherungs-Anstalt, Klagenfurt
Alter Platz Nr. 30 • Telefon Nr. 1846, 1847
Die Karntncrische Landes-Brandschaden-Versichcrungs-Anstalt Klagenfurt, andcrt Ulit Gcnehmigung des Rcichsstatthalters In Karnten vdm 18. Mai 1943, ZI. IV'c-1629'1943, und des Rcichsaufsichtsamtcs fiir Prlvatversichcrung, Abt. VII, Wicn, vom 2. Juni 1943, Tgb. Nr. VlI-40/19/1943, den % 2 ihrer Satzung und mit Genehmigung des Rcichsstatthalters in Karnten vom 5. Marz 1943, G. K. 711-3/D, und des Reldisaufsichtsamtes fur Privatvcrslchenmg, Abt .VII, Wien, vom 12. Marz 1943, Tgb. Nr. УП-9Т/10/1943, die SS 9 nnd 11.
Diese Paragraphen lauten nunmehr:
•S 2 '
Die An.stalt bcruht auf dem Grundsatz der Gegcnseitigkelt und versichert mlftelbar und unmittcibar Gebaudc und bewegliche Sachen gegcn Brand-, Blitz- und Zerknellschiidcn, fcrner Glas und Glocken gegen Bruch- und SprungsdiSden, und bctreibt welters die verbundene Hausratsversicherung, die Einb ruchsdiebstahls-, die I.citungswasserschiidcn-di« SturmschadenvcTsichcrung.
S 9
Die Anstalt blldct neben den Beitragsubertragčn und der Riickistellung fiir schwcbende ScbSden die gesctzliche SlcherheitsrUcklage zur Deckung auCergewdhnlicher Verluste, die Riicksteliung zur Deckung von Versorgungsanspriichen dor Gefolgechaftsmitglieder und ihrcr Angehorigen (Versorgungsruckstellung), die RUcklage fOr den schwankenden Jahresbedarf und die freie-Rilcklage,
2.	Der Direktor 1st beređitigt, mit Zustimmung des Beirates weltere RfiAlagen zu bilden.	' .
3.	Die Sicherheitsrycklage soli 2 Ptozettt der gcsamten Versicherungssumme, minde«t«ns aber eine Million Reichsmarfc betragen; die Hdhe d^r jahrllchen Zuwendung aus'^dem GebarungsiiberschuB aller Verslcherungs^welge' bćstimmt der Beirat iibcr Vorschlag des Dircktors.
4.	Die Versorgungsriickstellung soil den zur Deckung der jewelllgen VersorgungH-anspriidie der GafolgschaftamitgUeder notwendigen, raathematisch errechneten Soll-betrag erreldien. Die HShe der jShrllchdn Zuwcndnncn brstlmmt (Tcr Dlffktor m'-Zustimmung des Beirates.
. s 11
1.	Die Cbcrschilsse werden zunachst fiir Riickzahlung eincs etwa aus Mitteln des Rcichsgaues erbaltenen Vorschusses, sodann zur vorschriftsmafijjen Ansammlungi der Sicherheitsriicklage verwendct.
2.	Hat die Sicherhcitsrucklage die vorgeschriebene Hohe erreicht, so konnen darUber hlnausgebende Oberschiisse auf Vorschlag des Direktor: uber BeschluS des Beirates zur Minderung der ordentlichen Beitrage (Beitrags-Ruckerstattung) angesammelt bzw. verwendet werden oder wciteren Riicklagen nach den Bestimmungen des § 9, Abs. 1 und 2, zugewiesen werden.
3.	Die Anstalt kann mit Zustimmung des Reidisaufsichtsamtes fiir Privatversicherung schon vor Auffiillung der Slcherheitsrucklage Oberschiisse zur Minderung der ordentlichen Bcitriige (Beitragsrlickerstattung) ansammeln bzw. verwcnden.
4.	Abgange werden zunachst aus der Riicklage fiir den schwankenden Jahresbedarf und aus der Sicherheitsriicklage, nach deren Verbrauch aus d cm Kredit des Reichsgaues und nach dessen Erschopfung, falls der Reichsstatthalter in Karnten den Abgang nicht in einer anderen Art deckt, durch Nachschiisse der Anstaltsmitglieder gcdeckt.
Si Die Nachschiisse werden in vollcn Prozen ten der im Gegenstandsjahr eingezahlten Versicherungsbeitrage berechnet. Bel Pramienvorauszahlung fiir mchrere Jahre wird der auf ein Versicherungsjahr fallende Bcitragsanteil als Grundlage fiir die Berech-nung angenommen.
Die Haftung der Mitglieder fiir die Nadischufizahlungen erlischt nach zwcl Jahren, gerechnet vom Ende jenes Geschaftsjahres, aus welchem der Abgang stammt.
Ausscheidende Mitglieder haften noch fiir den Gebarungsabgang jenes GesdiSfts-jahres, in welchem der letzte Beitrag fiillig war, und zwar ebenfallj mit der vorgenannten zwtijahrigen Frist,
Wenn wahrend des Geschaftsjahres der Beitrag hinauf- oder herabgesetzt worden ist, so 1st der hbherc Beitrag bci der Berechnung der Nachschiisse zugrunde zu legen.
Der Beirat besdilicBt auf Vorschlag des Direktors die Aussdireibung und die Hohe des Nachschusscs der Anstaltsmitglieder.
Die Anstaltsmitglieder werden anlaBlich der ersten Beitragsfalligkeit nach Besdhlu?-fassung liber Nachschiisse von der ihnen vorgesdiriebenen Nachschufizahlung veTStandigt. Der NachsdiuS isf sodann zugleich mit der ebengenannten Beitragsffilligkeit zu bezahlen.
Bereits ausgeschiedene Mitglieder	r^rh eroansener Anf-
*?rderung die Nachschiisse zu bezahlen.