RAJKO BRANK
OB NAJDBI RIMSKEGA VODOVODA NAD TRNJEM
PRI STARI LOKI
K šestim že znanim nahajališčem rimskih lončenih vodovodov na Loškem'
lahko tokrat prištejemo še najnovejšo najdbo takšne napeljave nad vasjo
Trnje pri Stari Loki.
Domačini iz Trnja- so v letu 1969 pri gradnji vodnega rezervoarja na
vzpetini nad vasjo ob izkopu gradbene jame zadeli v globini 80—100 cm na
vodovodno napeljavo iz lončenih cevi, ki je potekala na tem delu v smeri
severozahod—jugovzhod in iz smeri Puštala nad Trnjem. Rezervoar je zgrajen
na parceli št. 1191 k. o. Stara Loka, katere lastnik je Frančiška Šuštar,
Trnje 15.
Najdene cevi so iz žgane gline, svetlorjave barve in podobne tistim na že
znanih nahajališčih tako po materialu in tehniki izdelave kot po dimenzijah.
Dolge so okrog 40 cm, premer vhodne odprtine je 6,3 cm in izhodne odprtine
4 cm. Debelina sten je 1 cm. Zaradi tega lahko cevi brez večjega tveganja
štejemo za antične-rimske.' Po pripovedovanju vaščanov so našli takšne cevi
tudi že pri napeljavi vodovoda leta 1899. Menijo, da je bila po njih napeljana
voda v starološki grad. Zajetje tega lončenega vodovoda je bilo v severovzhodnem
pobočju Puštala, kjer priteka izpod skalnega previsa studenec in še danes
napaja vodovtjd v Trnju. Ledinsko ime kraja, kjer je izvir in zajetje, je
»Esenpren«. Parcela št. 1147 k. o. Stara Loka je last Joža Hafnerja, Trnje 9.
Za potek lončene vodovodne napeljave od zajetja do novozgrajenega rezervoarja
še vedo nekateri vaščani iz Trnja.'' Tudi sicer se da slediti napeljavi
skozi gozd vse od zajetja. Zaradi kamnitega terena poteka večinoma po
današnji stezi, nekakšnem useku v teren, ob spodnji meji parcele, nato pa
preko sedla mimo novega rezervoarja. Od tu naprej naj bi po smeri, ki so jo
nakazovale najdene cevi, napeljava potekala na grič Na gmajni.^^
Ob najdbi lončene vodovodne napeljave se poraja vrsta vprašanj in domnev
o tem, kateri naselitvi je služila napeljava. Ze samo ime »Esenpren«
kaže na železarstvo, to pa še poudarja najdba žlindre na bližnji njivi nad
vasjo.* Takoj nad tem je še hrib Puštal s sledovi prazgodovinske naselbine.'
Te značilnosti, skupaj z najnovejšo najdbo antičnega lončenega vodovoda
nad Trnjem, vse bolj nakazujejo verjetnost obstoja antične naselbine tudi nekje
na širšem področju Loke. Za to govorijo tudi še najdbe: del rimskega nagrobnika,
najdenega pri Skofji Loki,* rimske lončene vodovodne cevi pri šoli v
Skofji Loki," več predmetov iz rimske dobe na ledini Gnablje pri Starem
dvoru'" in v letu 1970 najdena antična lončena vodovodna cev v Binklju pri
Stari Loki." Obstoj takšne naselbine pa lahko povsem upravičeno domnevamo
11
Trasa lončene vodovodne napeljave nad Trnjem (katastrska mapa m = 1:2880): 1 — izvir In zajetje
»Esenpren«, 2 — novo zgrajeni vodovodni rezervoar in najdba lončenih cevi, 3 — najdba
žlindre
Primerka lončenih vodovodnih
cevi iz napeljave
nad Trnjem pri Stari
Loki. (Foto R. Brank)
12
Področje Škofje Loke in okolice z arheološkimi najdišči in točkami, ki so omenjene v tekstu:
1 — najdba rimskega vodovoda nad Trnjem, 2 —' najdba žlindre nad Trnjem, 3 — prazgodovinska
naselbina na Puštalu, — 4 rimski nagrobnik pri Loki, — 5 najdba rimskili vodovodnih cevi
pri šoli v Skofji Loki, 6 — predmeti z ledino Groblje pri Starem dvoru, 7 — najdba rimske
vodovodne lončene cevi v Blnklju pri Stari Loki, 8 — Villa rustica pri Zabnici, 9 — rimska
cesta Emona—Carnium, 10 — Lonca
tudi zato, ker je cesta Emona—Carnium'- po dosedanjih ugotovitvah potekala v
bližini današnje Loke,'^ kjer je moral biti odcep proti zahodu. Prav tako ni
mogla biti pred leti ugotovljena rimska »villa rustica«'^ pri bližnji Zabnici
osamljen primer poselitve v tem prostoru.
Dosedanja arheološka najdišča pa tudi kažejo, da lahko pri nekaterih
značilnih ledinskih imenih z večjo ali manjšo verjetnostjo pričakujemo sledove
prazgodovinskih, rimskih in zgodnjesrednjeveških poselitev. Med takimi
značilnimi imeni, ki se praviloma vidneje pojavljajo med arheološkimi najdišči,
je tudi Trnje.'^
Seveda pa se ob teh najdbah in ugotovitvah vse bolj kaže še velika verjetnost
kontinuitete poselitve tega področja med Sorskim poljem in vhodom
v obe dolini. Tako naj bi ta kontinuiteta potekala, po vsem sodeč, od prazgodovinske
naselbine na Puštalu, preko še neznane rimsko-antične naselbine,
do naselbine Lonca iz leta 973.'"
O p o m b e
1. R. Brank, Rimski vodovodi na Loškem, Loški razgledi XX, 1973, str. 29—36;
isti, Castrum Bosisen po listinah najstarejši grad na Gorenjskem, Loški razgledi
XIX, 1972, str. 48. — 2. Pri najdbi lončenih vodovodnih cevi so bili navzoči Alojz
Arhar, Trnje 14, Marjan Hafner, Trnje 18, Jože Hafner, Trnje 9, Franc Gaber,
13
Trnje 8 in Ivan Klemenčič, Trnje 6. Nekateri so najdene odlomke cevi tudi shranili.
— 3. R. Brank, Rimski vodovodi na Loškem, Loški razgledi XX, 1973, str. 33—34. —
4. Alojz Arhar, Trnje 14. — 5. Parcele št. 1191, 1210 k. o. Stara Loka. — 6. Parcela
št. 1227 k. o. Stara Loka. Žlindro so našli Arharjevi iz Trnja 14. — 7. Varstvo
spomenikov V, 1953/54, str. 175 in Loški razgledi I, 1954, str. 107; Puštal =^ Burgstelle
=-• Gradišče. — 8. J. W. Valvasor, Ehre V, str. 258. — 9. R. Brank, Rimski vodovodi
na Loškem, Loški razgledi XX, 1973, str. 29. — 10. P. Blaznik, Kolonizacija in kmetsko
podložništvo na Sorskem polju, SAZU I, Razprave II, 1953, str. 143. — 11.
R. Brank, Rimski vodovodi na Loškem, Loški razgledi XX, 1973, str. 32; Varstvo
spomenikov XV, 1970, str. 146. — 12. Emona = rimsko mesto na tleh današnje Ljubljane;
Carnium = rimska naselbina na tleh današnjega Kranja. — 13. J. Klemene,
Zgodovina Emone, Ljubljana 1955, str. 348. — 14. R. Brank, Villa rustica pri Zabnici,
Loški razgledi XVIII, 1971, str. 71—73; Villa rustica = rimski podeželski dvorec,
pristava. — 15. F. Truhlar, Krajevna imena Gradišče, Gomila, Groblje, Zale, Arheološka
najdišča Slovenije, Ljubljana, 1975, str. 106. — 16. F. Kos, Gradivo II,
str. 338.
Z u s a m m e n f a s s u n g
ZUM FUNDE EINER ROMISCHEN TONERNEN "WASSERLEITUNG
OBERHALB DES DORFES TRNJE BEI STARA LOKA
An der Anhbhe oberhalb des Dorfes Trnje bei Stara Loka wurde der siebente
Fund einer romischen tonernen Wasserleitung im Gebiet von Škof j a Loka gemacht.
Die aufgefundenen Rohren sind aus gebranntem Ton und von hellbrauner Farbe.
Dem Material und der Technik nach sind sie augenscheinlich nach bestimmten
MaBen hergestellt. Das Wasser fiir die Leitung ^vurde auf der Lehde »Esenpren«
gefaBt. Der Verlauf der Leitung ist uns in ungefahr 200 m' Lange bekannt.
Die aufgefundene Wasserleitung ist ein weiterer Beweis fiir die erwartete antike
Siedlung im Gebiet von Skofja Loka. Dafiir sprechen schon die folgenden
bisherigen Funde: das Teilstlick eines romischen Grabmals, romische tonerne Wasserleitungsrohren
bei der Schule in Skofja Loka und in Binkelj bei Stara Loka, mehrere
Gegenstande aus der Romerzeit auf der Lehde Groblje bei Stari dvor, die villa
rustica im nahegelegenen Dorfe Zabnica und die StraBe Emona—Carnium, die unweit
von Skofja Loka voriiberfiihrte.
14