Ljubljana, četrtek 8. junija I939
Cena 2 Din
izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo; Ljubljana. Knafijeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126; Maribor, Grajski trg št ?. telefon št 2455; Celje, Stroesmayerjeva ulica Stev 1, telefoD št 65
Rntcoptsi se ae vračajo
Pristala je na načelo popolne recipročnosti in avtomatične pomoči - Urediti je treba še jamstvo za baltiške države — V Moskvo bo odpotoval poseben odposlanec vlade
Leto XX., št. Ul
Upxavuisi vo (.juuijana, Hnarijeva o — Telefon àt 3122, 3123, 8124, 8125. 312Ö
Insemini Jdueiek: Ljubljana Selen-Durgova ui. — Tel 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Grajski Tg 1. reiefoo št. 2455.
Podružnica Celje Kocenova ulica 2. reJeron St 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana 5t 11 842. Praga člslo 78 180 Wien St 105 24L
Zaradi današnjega praznika wJutro" v petek ne bo izšlo
Po odhodu tujih čet iz Španije
Brez pretiravanja se lahko reče, da je eden najvažnejših dogodkov v najnovejšem političnem razvoju Evrope odhod tujih čet iz Španije, ki se je pričel pred nedavnim in se dovršuje te dni. Se posebno važen pa je ta dogodek za notranjo špansko dodajanje, saj predstavlja eno od odločilnih stopenj v razvoju nesrečnih vojnih let. Zmaga generala Franca na katalonskem bojišču ie pomenila začetek katastrofe republikanske Španije, zavzetje Barcelone in likvidacija katalonskega bojišča sta pokazali, da je kocka padla in da ie izid vojne odločen. Preobrat v Madridu, ki je sledil tej katastrofi, nekako obenem s pravnim priznaniem vlade v Burgosu od vodilnih zaoadnih sil. ie pomenil začetek likvidacije madridskega bojišča, ki se je v kratkem dovršila s kapitulacijo in razsulom republikanske vojske. Hitro je nato sledil deianski zakliuček državljanske vojne. Vse nadaljnje je bilo samo še epilog. Velika parada v Madridu, ki so jo tako dolgo odlagali, je pomenila za španske notranje zadeve samo še zunanji izraz za nekaj, kar je bilo povsem dovršeno. Toda za zunanji svet je bilo s to parado vezano izredno mno'go, pred vsem odločitev o tem. ali in kdaj zapustijo Špan;jo tuie oborožene sile, ki so pomagale generalu Francu do zmage.
Parada ie sedaj v kraiu in tuje čete se res odvažalo iz Iranskih luk v svoje dežele. Pripomniti bi se moglo, da bi ta dogodek pred. vzemimo, letom dni učinkoval vse drugače v Evropi, nego je sedaj! Sedai se ie voina nevarnost navezala na druge sfere in druga sporna področja^. pa dobila druga nevarna ognjišča. Špansko področje je postalo tako rekoč drugovrstne važnosti, toda še vedno ie jako pomembno. Gre za to, ali bo Španija ostala v bližini vojne nevarnosti in se celo sama zapletla kot aktiven član v eventualno voino, ali pa se bo držala nevtralno ob strani. To je jedro problema. ki ie s te perspektive temeljno važno za Evropo. Z njim se zlasti vežejo perspektive, po katerih so tako v Londonu kakor v Parizu gledali na špansko borbo ìp ki so bile za tam-kaišnia stališča odločilne.
Z odhodom tujih čet se je predvsem odstranila nevarnost, da bi se španske homatije še ob zaključku izrabile za nadaljnje poslabšanje odnošajev na Sredozemskem področju. Kdor je paz-liivo spremljal serijo zunanjepolitičnih debat v britanski zbornici in obilico interpelacij, ki so se tikale španskih problemov, je mogel opazovati, kako skeptično so mnogi tamkaj presojali napovedi, da bodo tuje čete res odšle iz Španije. Izražali so sum, da se bo skušal zavleči pod kakršnimikoli izgovori njihov odhod čim dlje, dokler traja splošna evropska napetost. Pokazalo se je, da ta sum ni bil upravičen. To pomeni gotovo neko omiljenje napetosti, obenem pa pogoj za uveljav-ijenje britansko-italijanskega sredozemskega sporazuma. S tem bo nastopilo glede Španije stanje, fci ga moremo po dolgi dobi zopet imenovati normalnega. kar se tiče medmrodnih odnošajev. Španija se bo tako izločila iz
neposredne vojne nevarnosti za Evro-p0-
Dogodek pomeni mejo v evropski in Španski zgodovini Objavljajo se ob tej priliki podatki, ki osvetljujejo vse dobe krvave notranje vojne na Španskem, začetek zunanjih intervencij pred skoro tremi leti in začetek onih komplikacij, ki so oo eni strani odločile o bojni sreči v Španiji sami, po drugi strani pa potegnile Evropo na rob vojne nevarnosti. Vsa usoda državljanske vojne se razvija ob teh retrospektivah pred nami, vsa fatalnost dogodkov, ki mečejo luč na marsikaj dosedaj neznanega. Podrobnosti ne bodo važne samo za zgodovinarja, marveč tudi za vsakogar, ki si danes želi delati perspektive za bodočnost.
Konsolidacija Španije seveda še ni končana. Stara skušnja uči. da je lažje držati skupaj v enotni fronti liudi različnih nazorov in stremljenj, dokler traja borba, nego potem, ko je boj končan in se prične doba normalnega dela, doba gradnje in vsesplošne obnove. Da tabor, ki je podpiral Franca, ni enoten, ie znano. Kako bodo stvari tekle v bodoče? Ali bodo skušah falangisti dobiti krmilo v svoje roke m posplošiti svoje fašizmu sorodno gibanje? Ali bodo generali hoteli ostati gospodarji situ a rije tudi v miru. kakor so bili v borbi? Ali se bodo ojačili oni faktorji, ki bi želeli obnovo monarhije? Čuje se. da Franco in njegova okolica v sedanji situaciji nista naklonjena taki obnovi Ta in podobna vpra-
London, 7. junija. AA. (Reuter). Chamberlain je na današnji seji spodnje zbornice dal izjavo o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo ter sporočil, da odide poseben zastopnik zunanjega ministrstva v Moskvo. Dalje je dejal, da po zadnjih izmenjavah misli s sovjetsko vlado sledi, da je dosežen splošni sporazum v pogledu glavnih ciljev, ki jih je treba doreči. Angleška vlada, kakor se nadejam, ima možnost zadovoljiti sovjetsko vlado. Pripravljena je sklen'ti sporazum na podlagi popolne recipročnosti.
V nadaljevanju svoje izjave je Chamberlain naglasil, da bo spodnji dom uvidel, da ni bilo mogoče dajati iz dneva v dan pojasnil glede poteka in napredovanja pogajanj za sklenitev sporazuma med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo. Zdaj pa so pogajanja prišla v oni stadij ko je možno, da dopolni svojo izjavo od 24. maja. Angleška vlada >o pripravljena skleniti sporazum na podlagi popolne recipročnosti in se je tudi že izrazila, da je pripravljena takoj brez vsakih rezerv s Francijo nuditi Sovjetski Rusiji popolno vojaško pomoč v primeru kakršnegakoli napada na Sovjetsko Rusijo, ki bi jo zapletel v sovražnosti s katerokoli evropsko državo. Treba je samo še rešiti eno ali dve težavi, predvsem pa položaj gotovih držav, ki nočejo sprejeti jamstev, in to na tej podlagi, da se upošteva njihova želja po ohranitvi stroge nevtralnosti. Očividno je, da je nemogoče vsil'ti jamstva onim državam, ld jih noče jo, toda nadejam se, da se bo našel način za odstranitev težav in da se bo na ta način našlo popolno uveljavi jen ie načela medsebojne pomoči proti napadu. Da bi se pogajanja pospešila, ie bil sprejet sldep, da se v Moskvo pošlje zastopnik Foreign Ofica, ki bi sporočil angleškemu veleposlan:ku stališče angleške vlade do vseh odprtih vprašanj. Ns»«?e!am se, da bo na ta način možno hitro končati p e ara fan ia. ki so še potrebna, da se spravijo v sklad stališča treh velesil in da tako pride do sporazuma.
Odgovarjajoč na vprašanje Greenwooda. ki zastopa obolelega Attleeja, je Cham-fcerla:n izjavil, da ne more povedati, kateri od zastopnikov zunan'enra ministrstva bo odpotoval v Moskvo. Rekel je, da je namen potovanja angleškega zastopnika v Rusijo v tem, da se olajšajo in pospešijo pogajanja, ne pa da se zakasne. Trdno sem prenričan je dejal Chamberlain, da bo uspeh dosežen.
Na vprašanja, ali se obisk v Moskvi ne bi mosrel smatrati kot odložitev dela za sklenitev posro-ibe, je Chamberlain odgovoril: »Mi zdaj še ne moremo skleniti pogodbe, ker moraio b'ti. kakor sem omenil, rešene še nekatere točke.«
Buffalo, 7. junija, br. Preko Niagarsk;h slapov sta se danes dopoldne angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta pripeljala v Zedinjene države. Na 30 km dolgi cesti od zadnje železniške postaje v Kanadi do slapov, ki so na meji med obema velikima ameriškima sosedoma, se je zbralo preko pol milijona ljudi, ki so z nepopisnim navdušenjem pozdravljali angleško kraljevsko dvojico na njuni poti v Zedinjene države. Dejansko je to prvi obisk, ki ga je kdaj napravi kakšen angleški vladar v ameriških Zedinjenih državah.
Na drugi strani slapov je bil sprejem še vse svečaneiši in mogočnejši. Prav na meji sta sprejela angleška suverena, državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull kot zastopnik prezidenta Roosevelta ter angleški veleposlanik v Washingtonu Lindsay. Od slapov do Buffala so b:le v ogromni špaliriih ra/.vrščene nepregledne množice ljudstva iz Zedinjenih držav, ki
šanja, ki so bila dosedaj bolj teoretične važnosti, bodo postajala aktualna nemara prav naglo odslej, ko se prične normalno delo v državi.
Evropa bo nedvomno pozorno motrila nadaljnji notranji razvoj na Španskem. Spremljala ga bo s posebno pozornostjo zlasti radi tega, ker bodo nemara odgovori na dosedanja in nova vprašanja hkrati odgovori na probleme bodočih razmerij Španije do splošne evropske konstelacije. Kakor se zdi, so odločujoči krogi v Londonu in Parizu prepričani, da bo Španija tako temeljito okupirana s težavami gospodarske obnove, da bo kmalu prisiljena. iskati v Evropi samo konstruktivnih vezi. V Italiji in Nemčiji pa z enako gotovostjo računajo, da bo bratstvo, porojeno v skupnem prelivanju krvi, trajalo tudi po končani vojni. Odveč bi bilo o tem ugibati podrobneje, saj bo nedvomno že bližnji razvoj sam prinesel razčiščevanje položaja. Vsekakor pa z odhodom tujih čet nastopa odločilen preokret in z njim doba novih odnošajev med Španijo in Evropo.
Glede razgovorov, ki naj bi jih začeli predstavniki generalštabov, je ministrski predsednik dejal, da je za zdaj najbolj potrebno doseči, sporazum, ter naglas 1, da zastopnik angleške vlade, ki bo odšel v Moskvo, ne bo član vlade, temveč uradnik iz zunanjega ministrstva.
Nemška possila o ruskih
zahtevah
Berlin, 7. junija. AA DNB poroča iz Moskve: »Pravda« je zavzela prvič po govoru, ki ga je imel Molotov, svoje stališče k sedanjemu stanju angleško-francosko-sovjetskih pogajanj za sklenitev medsebojne pogodbe. List pravi, da odgovor Moskve od 2. junija na zadnje angleško-francoske predloge vsebuje vse točke, ki jih je Molotov sporočil na seji vrhovnega sveta. Najmanjši pogoji, ki jih postavlja Moskva za ustanovitev obrambne fronte v Evropi, so sledeči: 1. sklenitev učinkovitega pakta zaradi medsebojne pomoči proti napadalcu: 2. pomoč Sovjetske Rusije državam, na katere se nanašajo angleško-francoska iam-stva, to so Poljska, Rumunija, Turčija in
Pariz, 7. junija. AA (Havas). London-ski dopisnik »Joura« poroča svojemu listu: Odbor ministrov za zunanje zadeve je nadaljeval včeraj s proučevanjem angle, ško-ruskega vprašanja. Zdi se, da so članj odbora odobrili v načelu sodelovanje Anglije pri obrambi teritorialnega statusa quo na Baltiku. Glavna težava ostane še nadalje določitev formule, ki ne bi zbudila nepovoljne reakcije od strani malih baltiških republik.
Dopisnik » Figaro ja« poroča iz Londona: Kompromisna formula, ki bi naj zado. voljila Angleže in Ruse sestoji, kakor se zdi v sledečem: zainteresirane države bi imele pravico zahtevati pomoč od držav, ki sodelujejo v sistemu jamstev, če bi smatrale, da so ogrožena ozemlja, katerih neodvisnost smatrajo za življensko po. membno za njihovo varnost. Toda predno bi bila dana avtomatična pomoč, bi v tem primeru imele zainteresirane države pravico posvetovati se.
»Excelsior« poroča: Zdi se, da je angleška vlada našla obrazec, s katerim se bo zadovoljila Sovjetska Rusija glede vpraša, nja jamstev baltiških držav. Gre za to. da Finska, Estonska in Letonska izrazijo svojo namero, da se bodo uprle vsakemu po. skusu napada. Takšna izjava bi morda
so prirejale angleškemu vladarju in vladarici nepopisne ovacije. Buffalo sam je bil v morju ameriških in angleških zastav. Pred mestom so angleškega kralja in kraljico svečano sprejeli tudi zastopniki mesta samega ter guverner države New York. Po tem svečanem sprejemu sta se kralj in kraljica v spremstvu Hulla, Lindsaya in drugih visokih dostojanstvenikov s posebnim luksuznim vlakom odpeljala v Washington, kamor bosta prispela jutri dopoldne. Tam ju bosta sprejela na postaji prezident Roosevelt in njegova soproga.
V Washingtonu so že zaključene priprave za najsvečanejši sprejem angleške kraljevske dvojice. Mesto, ki šteje 600.000 prebivalcev, se je v zadnjih dneh pomnožilo vsaj za nadaljnjih 600.000 gostov. Sleherna hiša je okrašena z ameriško in angleško zastavo. Vsa glavna poslopja so omrežena z raznobarvn'mi žarnicami, da bodo jutri zvečer svečano razsvetljena. Tudi v New Yorku pripravljajo angleškemu kralju in kraljici izredno svečan sprejem. Vse kaže, da bo obisk angleškega vladarja v Zedinjenih državah dovedel do še vse večjih ljudsk-'h manifestacij, kakor so bile one v Kanadi.
Delna demobilizacija v Španiji
Madrid, 7. junija, b. General Franco se je odločil za delno demobilizacijo. Začela se bo 9. junija in bo v sedm h dneh zaključena. število vojakov, ki bodo zaradi te demobilizacije odpuščeni domov, se ceni na okoli 310.000. Po tej demoblizaciji bo preostalo pod orožjem še okoli 200.000 rezervistov, ki se bodo lahko vrnili domov v začetku prihodnjega meseca. Razen tega so te dni zapustili Madrid poslednji kontingenti 13. maroške divizije, ki se preko Madrida vračajo v Maroko.
španski gosti v avdienci pri italijanskem kralju
Rim, 7. junija. w. Italijanski kra'j in cesar je danes sprejel v posebni avdienci španskega notranjega ministra Sumerja in špansko vojaško misijo ter je nato goste pri držal na kosilu.
Grška; 3. jamstva o podpori Anglije, Francije in Sovjetske Rusije trem baltiškim državam Estoniji, Letonski in Finski in 4. sklenitev sporazuma o načinu, obliki in modaliteti medsebojne pomoči.
V Moskvo pojde
William Strang
London, 7. junija. AA. Diplomatski urednik Reu terja je izvedel, da bo posebni odposlanec britanske vlade v Moskvi, ki ga je danes omenil Chamberlain v svojem govoru v spodnji zbornici William Strang, šef oddelka za srednjo Evropo v zunanjem uradu. Strang sc je nedavno mudil v Varšavi na zasebnem obisku pri britanskem poslaniku Kennardu. zda; se pa vrača na Angeško. Strang je informiran o vseh dogodkih in pogajanjih s sovjetsko vlado in je zato kvalificiran, da odnese navodila britanskemu poslaniku v Moskvi Williamu Seedsu in mu jih obraz'oz* Ta navodila bodo pripomogla k skorajšnji sklenitvi francosko-britansko-sovjetskega pakta proti napadom.
omogočila Kremlju sprejeti angleški predlog, po katerem bi Francija in Anglija prevzeli obveznost, da nudita pomoč vsaki državi, ki bi bila napadena.
»Epoque« pravi: Bilo bi nerazumljivo, da ne bi prišlo do sporazuma. Sovjetska Rusija Francija. Anglija in baltiške države se docela zavedajo nevarnosti. Vse vedo da morejo nuditi odpor samo tedaj, če se združijo. Neobhodno je potrebno, da se v mirnem času ustvarijo zveze, ki bi bile v primeru vojne nujno potrebne.
Reuterjeve informacije
London, 7. junija. AA. (Reuter). Po današnji zelo določni in odločni Chamber-lainovi izjavi v spodnji zbornici, da misli, da bo britanska vlada mogla ustreči sovjetski vladi in da je britanska vlada pripravljena skleniti dogovor na temelju popolne recipročnosti, utegne ostati le še prav malo bojazni, da bi tako neznatne razlike, ki še obstoje med britanskim in sovjetskim stal-ščem, mogle izjaloviti sporazum. V diplomatskih krogih govore, da so osnovne formule za vzajemno pomoč, formule, ki bodo ustrezale i britanski i francoski i sovjetski vladi, že dogovorje-
Pariz, 7. junija d. V pariških dobro poučenih krogih zatrjujejo, da Moskva v svojem odgovoru na angleško-francoske predloge ni izdelala nobenega lastnega proti-nsčrta, pač pa je izvršila zelo dalekosežne korekture. Predvsem zahteva avtomatično pomoč brez poprejšnjih posvetovanj. Rusi se očitno boje, da bi se mogle zapadne ve-lesi'e s sklicevanjem na proceduro pakta Društva narodov v danem primeru izogniti svojim obveznostim, dočim sta imela London in Pariz pri tem predvsem namen, poudariti Rusom defenzivni značaj pogodbe. Ruska vlada navaja imenoma vse države, za katere zahteva jamstvo trozveze. Na ruski listi figurirajo po tukajšnjih podatki poleg Poljske, Rumunije, Turčije in Belgije tudi Finska, Estonska in Letoinska. Litve, ki nima nobene skupne meje z Rusijo, Nizozem ke in Švice, ki nista nikdar priznali sovjetske vlade, ruski odgovor ne omenja. Končno želi Moskva, da mora biti v angleško-francosko-ruski pogodbi predvideno intimno sodelovanje vseh treh generalnih štabov že v mirnem času.
Po govoru Mo'otova in po prihodu ruskega odgovora se je v francoskem ofici-oznem časopisju prvič pojavil dvom o možnosti sporazuma. »Petit Parisien«, ki je v zelo tesnih stikih 9 francoskim zunanjim ministrstvom, se zaradi intransigence Rusije vprašuje, ali je rurki vladi dejanski ležeče na tem. da se sklene sporazum, ali pa ima morda tajne namene, pogajanja obrezuspe-šiti. V Moskvi, pravi list, vedo pač dobro, da je šel lord Halifax že mnogo dalje, kakor je hotel d ovo'iti dober del angleške javnosti. Čemu zahtevata StaMn in Molotov več. kakor jima je mogoče priznati? Bolje bi bilo. da bi odkrito povedala, ako nista za sklenitev trozveze. Potem bi Anglija in Francija vsaj vedeli, pri čem sta in bi našli sredstva, da bi izvršili svojo akcijo tudi brez Rusije, kar se je godilo že prej.
Francoski odgovorni krogi pa nikakor ne verujejo v dvojno rusko igro, kakor tudi Moskva po njihovem mnenju ne more dvomiti v pošteno voljo Angežev in Francozov. Rusi hočejo resnično zvezo, temelječo na medsebojnem zaupanju. Aaglija in Francija pa stavljat« glede na avtomatično
ne in da bodo sestajale v tem, da bodo države druga drugi jamčile njih življenjske interese, če bi jih kdo ogroz.l z napadom. Posebna izjava bi nato razč stila, kaj vsaka država razume pod svojimi življenjskimi interesi, če bi sovjetska vlada izjavila, da vidi svoje življenjske interese v teritorialni nedotakljivosti in političn neodvisnosti baltišk h držav, bi bilo tako tudi vprašanje poroštev tem državam urejeno. Vsekako sodijo i» uradnih krogih, da sestava formule, ki bo premostila vsa nasprotna stališča, ne bo tvorila vel ke tež-koče, ko se je zdaj doseglo soglasje glede sovjetskega pogoja o popolni recipročnosti.
Jutri pričakujejo v Londonu Williama Stranga, v petek se bo pa najbrže odpeljal z letalom, tako da bo v Moskvi v soboto ali nedeljo. Zato sodijo, da bo moči moskovski sporazum doseči že prihodnji teden. Strang bo tehniški svetovalec sira Williama Seedsa, dogovor bo pa seveda podpisal britanski poslanik sam.
Zadnje angleške koncesije
London, 7. junija, o. V okolici naglašajo, da zadovoljuje današnji francosko-angle-ški predlog ruske zahteve, po kateri se ima nuditi vsaki državi pomoč v primeru napada, če jo bo zahtevala. Ce bo ruska vlada vztrajaal še dalje na svoje mstališču, bi mogel po mnenju angleških krogov nastati zelo neugoden položaj. Nota angleške vlade bo že nocoj odposlana v Moskvo angleškemu poslaniku, da jo izroči Molotovu. Če na tej podlagi ne bo prišlo do sporazuma, bo zunanji minister Halifax sam odpotoval v Moskvo.
Baltiške države odklanjajo garancijo
London, 7. junija. AA. (Reuter). Kakor je izjavil Chamberlain v spodnjem domu, je angleška vlada sprejela več obvestil od Finske, Estonske m Letonske, da one ne žele sprejeti jamstev v zvezi s sedanjimi pogajanji med Francijo, Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo, to pa zato, ker nameravajo ostati strogo nevtralne.
Helsinki, 7. junija. AA (Reuter) Finski minister Erko je 'zjavil v finskem parlamentu, da Finska ne more sprejeti garancij, ki bi bile sklenjene brez njenega pristanka. Finska je že izjavila, da se ne želi priključiti nobenemu političnih blokov, nadaljevala pa bo svoje sodelovanje s severnimi državami. Smatrali bomo, da se kršijo naše pravice, ako bi se nam vsilile garancije, ki jih ne želimo.
pomoč in vojaško sodelovanje pridržke, ker nočeta dati Rusom možnosti, da bi izzvali vojno, ker stremita predvsem po ohranitvi miru. V Parizu splošno odobravajo, da angleška vlada noče baltiškim državam vsiliti nobene garancije, o kateri nočejo vedeti. V Moskvi smatrajo nasprotno odklonitev jamstva za dokaz, da je nemški vpliv v baltiških državah že zelo velik. Pertinax. ki zagovarja rusko stališče, izraža mnenje, da pomenita Estonska in Letonska za Rusijo isto, kar pomeni Nizozemska za Francijo in Anglijo, ki se ne bi nikdar obotavljali vkorakati na Nizozemsko, ako bi smatrali to potrebno za svojo varnost.
Pariški listi v osta'em priznajo odkrito, da se baltišike države same ne morejo braniti. Zato je po njihovem mnenju dolžnost Francije in njenih zaveznikov, da preprečijo tak razvoj položaja v Evropi, ki bi mogel baltiške države oropati njihove samostojnosti. Na poti, tako poudarjajo lieti, po kateri sta sedaj krenili Anglija in Francija, sta zadeli na vprašanje, ali potrebujeta Rusijo ali ne. Odgovor na to vprašanje je dal v nedeljo v precej jasni obliki že Daladier sam, ki nikakor ne dvomi. da bo končno le prišlo do sporazuma z Rusijo.
Obiski
italijanskih veleposlanikov
Pariz, 7. junija, o. Veliko pozornost je zbudilo v diplomatskih in političnih krogih dejstvo, da sta se skoro istočasno zglsu sila italijanski poslanik v angleškem zunanjem ministrstvu ter italijanski poslar nik v Parizu v francoskem zunanjem ministrstvu. Listi pripisujejo tema obiskoma izreden pomen. V Parizu trdijo da je italijanski poslanik vložil pri francoski vladi protest zaradi protiitalijanskega govora, ki ga je imel predsednik sueške družbe na družbinem občnem zboru.
London, 7. juni-a. o. «Daily Expres« po-poroča, da je prispel v London dr. Wohltat, najožji sotrudnik mariala Göringa pri izvajanju nemške štriletke. Nemško poslaništvo je izjavilo, da je prišel na otvoritveno sejo konference za lov na kite. Ni znano, ali je dogovorjen kak njegov sestanek z zastopniki angleške vlade. ______
mkl kralj Jurij VI. e danes ¥ Washington
Pri vstopu iz Kanade v Zedinjene države je pozdravilo angleško kraljevsko dvojico nad pol milijona ljudi
Pariške sodbe o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo
Nove podrobnosti o ruskih zahtevah — Nekateri listi dvomijo o možnosti sporazuma — Medsebojno
nezaupanje
Kompromisni predlog za garancijo baltiškim državam
Današnji mmumki narodni praznik
Naša prijateljska in zavezniška soseda, kraljevina Rumunija obhaja danes deveto obletnico onega dne. ko se je njen vladar Karol II. vrnil v domovino in zopet zasedel prestol svojega slavnega očeta in deda. Dan vladarjevega pevratka <2 tujine je tudi začetek novega razmaha v razvoju runi un-;;k e države. Treba si je prodati t: razloge. zaradi katerih je rumunski narod tako vdan svojemu vladarju. Sedanji kralj Karol II. je prvi rumunski suveren ki je róien na romunskih tleh, ki ie rasel sredi svojega naroda in bil vzgojen tudi v pravoslavni veri. ki je vera ogromne večine rumunskega ljudstva.
Ko se je pred devetimi leti odzval vabilu in prošnjam naroda in zasedel zopet roditeljski prestol, je bila vsa jevnost prepričana. da je za Rumunijo napočila nova doba Ob vsaki obletnici tega dne uvide-va rumunsko ljudstvo, da se v svojih lepih in visokih nadah ni varalo. Kralj Karol II. se je po svojem povratku z mladostnim zagonom lotil preureditve dotedanjih notranjih razmer, ki so slabile državo in ovirale narod na njegovem petu k napredku. Njegova modra vladavina je okrepila državo v vsakem pogledu in plod njegovega plemenitega prizadevanja se kaže v tem, da je danes naša pnjate.jska soseda, kra-
ljevina Rumunija tudi vaien cinitelj v mednarodni politiki in močna opora mirovne misli.
Kar pa je najbolj značilno za vladarja zavezniške Rumumije. je njegova brezpri-merna priljubljenost med romunsko mladino. Kralj Karol II ne opusti nobene pri-; like. da bi se ne približal mlademu poiko-lenju. Ob vsaki taki priliki naslovi na di-! jake, na učence in na ostalo mladež prisrčne in tople besede, ki dvigajo v srcih samozavest in pogum ter pravo domoljub-i je
Današnji rumunski narodni prazmik, »dan restavracije«, je zato še prav posebej praznik rumunske mladine, katere čestitkam pa se pridružuje ves rumunski narod. Tudi zavezniška Jugoslavija toplo želi. da bi bilo deio kralja Karola II. za prepo-Tod Rumunije trajno spremljano z uspehom.
Minister čirič na svečanostih v Bukarešti
Beograd, 7. junija. AA. Prosvetni minister Stevan Cirič je odpotoval v Bukarešto, da se kot zastopnik kr. vlade udeleži svečanosti pri proslavi 9-letnice, odkar je
stopil na prestol kralj Karol.
a kralja
Včeraj se je sestal sbovo izvoljeni rumunski parlament Kralj Karol o nalogah Eumunije
Bukarešta, 7. junija, a. Davi se je prvič sestal pretekli teden izvoljeni novi rumunski korporacij ski parlament. Po službi božji v katedrali, ki so se je udeležili vsi Člani vlade, člani vrhovnega sveta stranke narodnega preporoda ter zastopniki civilnih in vojaških oblastev, so vsi odličniki krenili v parlament. Kralja Karola so po prihodu v parlament navdušeno pozdravili.
Seja se je začela s čitanjem prestolne besede kralja Karola. Kralj je v prestol-ni besedi predvsem izkazal čast spominu pokojni kraljici materi Mariji, nato pa poudaril svoje zadovoljstvo, da stoji v parlamentu, izvoljenem na novi ustavni podlagi v znamenju narodnega preporoda in sloge. Nova ustava postavlja javno življenje v službo pravih potreb rumunske narodne skupnosti. Nove nacionalne organizacije so doživele navdušen sprejem in krepak odmev v vseh slojih naroda pri volitvah, kar je znak globokega preporoda naroda in njegove zvestobe do novega sistema. Vsled konstruktivnega dela vlade na vseh področjih, je nastala popolna notranja konsolidacija in je okrepljen odpor proti vsem morebitnim nevarnostim. Vse to delo daje naši državi varnost, kar se je pred kratkim na čudovit način manifestiralo. Vlada je povečala notranjo varnost in državna ideja je deležna popolnega razumevanja tudi pri narodnih manjšinah, kar omogoča svoboden duhovni, kulturni in gospodarski razvoj.
sprememb v mednarodnem življenju, sprememb, ki so se tikale tudi naših interesov. Naša vlada je bila in ostane neomajno zvesta miru in bo vedno delala za ohranitev miru, toda s pogojem, da bo neokrnjena svoboda, neodvisnost in nedotakljivost ter ponos naše države. Naša vlada je pozvala pod zastavo več letnikov rezervistov ter pri tem kategorično izjavila, da je to storila samo zato, da zavaruje svoje meje.
Prestolna beseda omenja nato obisk kralja in prestolonaslednika Mihaela v nekaterih prestolnicah in podčrtava topli sprejem, ki sta ga povsod doživela. Naravna bogastva Rumunije so zbudila zanimanje vseh. Ta bogastva so sicer last Rumunije, lahko pa se dajo tudi drugim v zamenjavo za druga bogastva. V ta namen smo pred kratkim sklenili gospodarske dogovore z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo.
Vlada bo tudi v bodoče delala na to, da se ohrani mir in red v državi, posebno na meji. Nadaljevala bo tudi svoje delo za politično organiziranje države in za ureditev gospodarskih vprašanj.
Prestolna beseda omenja končno celo vrsto novih zakonskih načrtov in' priprave za izvolitev novega patriarha, pri čemer se je kralj Karol spoštljivo spomnil pokojnega patrijarha Mirona.
Vsi člani parlamenta so priredili kralju Karolu viharne ovacije, ko je prečital prestolni govor. Na galeriji so sedel;
Rumunija je nedavno stala pred težki- J vsi člani diplomatskega zbora in mnogo mi problemi, nastalimi zaradi raznih drugih odličnikov.
Gamelin bo v primera vojne vrhovni poveljnik angleške in francoske vojske?
London, 7. junija, br. Vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin se je danes v spremstvu vrhovnega poveljnika angleške vojske generala Gorta odpeljal v Albershot. Tam si je ogledal najnovejše vrste angleških tankov in oklopnih avtomobilov. Pokazali so mu tudi tanke, ki so baje docela svojevrstni in ki jih čuvajo v najstrožji tajnosti. Popoldne je Gamelin prisostvoval vojaškim vežbam, ki so jih priredili posebej njemu na čast. Vmes je imel več razgovorov z generalom Gortom o vojaškem sodelovanju vseh oboroženih sil obeh držav. Razgovorom so prisostvovali tudi angleški in francoski vojaški strokovnjaki.
»Daily Mail« poroča, da Je bilo doseženo med vrhovnim vodstvom angleške vojske in francoskim generalnim štabom popolno
soglasje v vseh vprašanjih. Baje je bilo tudi že v naprej sklenjeno, da bo general Gamelin v primeru oboroženega spopada vrhovni poveljnik združene francoske in angleške vojske.
Stiki med generalnimi štabi
London, 7. junija. AA. (Reuter). V zvezi z vprašanji o razgovorih zastopnikov generalnega štaba s Poljsko. Grčijo, Turčijo in Sovjetsko Rusijo je predsednik vlade izjavil, da se vrše normalni stiki z generalštabi drugih držav preko vojaških odposlancev in njihovih ure dov, ki so se zadnje mesece izpopolnili. Ta postopek misli vlada nadaljevati tudi v drugih primerih. vendar objava f 1 "-nosti o tem ni v splošno korist

Sklepi vodstva
Beograd, 7. junija p. Te dni je zasedal glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Razpravljal je o vseh perečih vprašanjih, ki se nanašajo na učne načrte in programe ter na materialni položaj uči-teljstva Za zasedanje je vladalo po vsej državi veliko zanimanje. Zato je bila tudi udeležba polnoštevilna Iz Ljubljane so se ga udeleževali Metod Kumelj Jože Zupančič, Franjo Roš in Drago Zupančič Na zasedanju so predsedniki sekcij podrobno poročali o prilikah v poedinih banovinah in o sklepih sekcijskih skupščin. Vsi so izražali zahtevo po boljšem vzdrževanju šol sklenjeno je bilo, da bo glavna skupščina JUU v Banjaluki od 19. do 21. avgusta.
Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki izi •aža željo, naj se zastopniki JUU v večji meri pritegnejo k sodelovanju pri sestavi novih učnih načrtov in programov Pouk na ljudskih šolah se mora bolj prilagoditi življenju in narodnim potrebam Resolucija ugotavlja, da se je tudi pričela spreminjati politika napram JUU, kar bo zadovoljivo vplivalo na razpoloženje učiteljstva. ki spoznava, da se njegova organizacija vendarle uvažuje. Učiteljstvo se nadeja, da se bo ta politika nadaljevala. Posebno skrb bo treba sedaj posvetiti sanaciji prilik v organizaciji sami, posebno v beograjski sekciji.
Resolucija ugotavlja nadalje da so bila proučena tudi gospodarska vprašanja Propagiralo se bo kreditno zadružništvo in učiteljska »Samopomoč« Na zasedanju se je ponovno obravnaval tudi položaj omoženih učiteljic nadaiie vprašanje socialne zaščite dece V tej stvari bo organizacija sodelovala predvsem z Unijo za zaščito dece, z Jugoslovensko žensko zvezo in z Zvezo zdravstvenih zadrug.
Posebej je glavni odbor razpravljal tudi o položaju uČiteljstva v eksponiramb krajih Resolucija ugotavlja potrebo, da se
5ga udruženja
posveti že iz nacionalnih ozirov šolam in učiteljem v teh krajih posebna skrb.
Z resolucijo je bil nazadnje izvršni odbor pooblaščen, da ukrene vse potrebno za spremembo učnih načrtov in programov ter da v tem pogledu aktivno sodeluje s pristojnimi činitelji. da se posebej zavzame za zboljšanje materialnega in pravnega položaja učiteljic, da zastavi ves svoj vpliv na izvajanje personalne politike, od katere je treba v vsakem primeru izključiti neodgovorne strankarske činite-lje.
Naš varšavski poslanik v poslovilni avdienci
Varšava, 7. jun p. Predsednik republike Moscicki ie sprejel danes v prisotnosti šefa protokola Lubienskega dosedanjega jugoslovenskega poslanika v Varšavi dr. Aleksandra Vukčeviča. Dr. Vukčevič bo v kratkem zapustil Varšavo. Poslovilna av-dienca je bila zelo svečana.
Knez namestnik pri maršalu Goringu
Eberswalde, 7. junija. AA. Nj. Vis knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta prispela snoči v Eberswald, kjer ju je pozdravil maršal Göring in gospa Nj. kr. Visočanstvi bosta bivali v Ka-rinhallu na povabilo marfala Göringa in njegove gospe.
Beležke
Predsednik Cvetkovič in dr. Maček
Kakor smo že poročali, se je predsednik vlade g. Cvetkovič v ponedeljek zvečer odpeljal iz LJubljane v Zagreb. Tam je pre. nočil v hotelu, v torek dopoldne pa je v spremstvu podbana Mihaldžiča z avtom o bilom odpotoval v Karlovac in okolioo. ter si ogledal veliko škodo, ki je nastala vsled poplav. V razgovoru z novinarji je g. Cvetkovič odgovarjal tudi na vprašanja, kaj je s sporazumom. Poročevalec Novosti je osobito insistiral na vprašanju, ali in kdaj se bosta g. Cvetkovič in dr. Maček zopet sestala. V spopolnilo našega včerajš-nega poročila prinašamo ta del zanimivega razgovora po »Novostih«.
»Ali ste bili včeraj z dr. Mačkom?« je vprašal urednik »Novosti«.
»Nisem. Po povratku iz Ljubljane sem se nastanil v hotelu Esplanade, ali nisem šel vem in tudi nisem nikogar sprejel. Danes zjutraj sem opravil svoje redne posle in sem nato odpotoval v Karlovac.« »Ali se vračate v Zagreb?« »Danes popoldne odhajam v Ogulin in nato bom potoval verjetno v nekatera mesta Primorja in Dalmacije nakar se bom vrnil v Zagreb.«
»Ali se boste potem sestali s dr. Mačkom?«
»Oh, aH ste vi vztrajni« — se je na smehnil predsednik vlade. »Veste, da Je dr. Maček rekel: plug je naravnan, a jaz vam pravim, da smo plug naravnali In da smo zaorali že prvo brazdo, pa smo se malo ustavili. Toda ljudje, ki so pošteni in dobronamerni, lahko vse težkoče prebrodijo. Mi bomo našli izhod.« »Kdaj se sestanete z dr. Mačkom ? « »Vi bi rea hoteli preveč vedeti« — ne Je zopet nasmejal predsednik vlade. »Kdaj se bova sestala, to veva samo midva z dr. Mačkom. Glavno je, da bo prišlo do sporazuma.«
Netočni izjavi
dveh ministrov
»Samouprava« objavlja izjavi ministra za telesno vzgojo in ministra za socialno politiko. Izjavi se nanašata na poročila beograjskih listov o nedeljski nogometni tekmi med reprezentancama Italije in Jugoslavije. Minister za telesno vzgojo naroda D jura čejovič je rekel:
»Listi so ob tej priliki objavili neko mojo izjavo, ki vsebuje tako mišljenje o nedeljski nogometni tekmi, da bi se lahko tolmačila kot nepazljivost proti našim uglednim športnim gostom, Poudariti mo. ram, da so bile te izjave svojevoljno objavljene in da ne odgovarjajo mojemu pra vemu mišljenju.«
Minister za socialno politiko Rajakovič je rekel, da je v ponedeljek po nogometni tekmi med Italijo in Jugoslavijo čital v listih neko izjavo, ki jo listi pripisujejo njemu. »V resnici pa nisem dajal nobenih izjav o tekmi, ker se ne smatram za poklicanega dajati mišljenje o športnih tekmah. Zaradi tega odločno demantiram izjavo, ki so mi jo brez moje vednosti pri pisali na moj račun.«
Zopet spori v Jugoslov. učiteljskem udruženju
Na beležko, ki smo jo pod tem naslovom prinesli včeraj po beograjski »Samoupravi«, smo prejeli pojasnilo od g. Metoda Kumlja, predsednika ljubljanske sekcije in člana glavnega odbora JUU. Pojasnilo najprej opozarja, da ne gre za nikake nove spore v vodstvu JUU, temveč za likvidacijo neurejenih razmer, ki datirajo od leta 1937., ko se je na takratni glavni skupščini prvič pojavila opozicija. Sedaj ima opozicija 6 članov v glavnem odboru, ki šteje skupaj 44 članov. Dve mesti sta nezasedeni, ker je bila izvolitev zaradi dogodkov na lanski glavni skupščini prvič osporjena. Končno odločbo o tem naj bi prinesel glavni odbor na sedanji svoji seji.
Zadeva je bila na dnevnem redu kot 7. točka. Oba osporjena zastopnika sta zahtevala, da prisostvujeta že od začetka seii čeprav njun mandat še ni bil priznan. Nato sta zahtevala, naj se dnevni red spremeni v tcliko, da pride sporna zadeva prva na vrsto. Ker jima iz stvarnih razlogov ni bilo mogoče ugoditi, je z obema osoorie-nima zastopnikoma zapnetilo «ejo tudi vseh 6 ostalih zastopnikov opozicije v glavnem odboru.
pogajanja z Nemčijo
Berlin, 7. junija, p. Pogajanja Jugoslovenske in nemške delegacije za ureditev nekaterih perečih vprašanj v okviru ju-goslovensko-nemških gospodarskih odnošajev so tik pred zaključkom. Nocoj je trgovinska zbornica v Kölnu priredila obema delegacijama svečan sprejem. Predsednik zbornice je v svojem nagovoru opozoril na prijateljske odnošaje med obe^a državama, ki prihaiajo do izraza posebno v gospodarskem področju. Dr Milivoj Pi-Ija se mu je za pozdravne besede prisrčno zahvalil. Govoril je tudi državni tajnik nemškega kmetijskega ministrstva dr. Landfried.
Kolikor je bilo mogoče izvedeti, je bil dosežen sporazum glede tečaja nemške marke v Jugoslaviji in nove ureditve jugoslovenskih gospodarskih odnošajev s češko in Moravsko. Od 20. t. m. dalje bo za klirinški promet tečaj marke povišan na 14.50 din. Dotlej se bo tečaj postopno dvignil na to višino.
»Slovenec« in »Slovenski dom« obsojena
Delo Sloinstituta v Pragi
Kakor poročajo praški listi, je predsednik češkomoravskega protektorata dr. Hacha sprejel te dni v posebni avdienci odposlanca Slovanskega instituta v Pragi prof. Murka in prof. Saturnika. Odpo. slanca sta izročila predsedniku protektorata referat o dosedanjem delu instituta in o njegovih bodočih nalogah, ki ostanejo nespremenjene. Zastopnika Slovanskega instituta sta med drugim opozorila predsednika dr. Hacho na potrebo ustanovitve posebnega slovanskega oddelka pri državni ali mestni umetniški galeriji. Temelji za ta odsek so bili položeni že ob priliki prve slovanske umetniške razstave v Pragi pred nekaj leti. Dela, ki so bila tedaj
Italijanski prometni
minister v Sarajevu ? ta^pr'gi*' s° 1331 Sl0varuskeg:a k18^11-
Beograd, 7 junija, p. Italijanski prometni minister Benni je davi v družbi prometnega ministra dr. Spaha in večjega števila višjih uradnikov prometnega ministrstva z motornim brzcem odpotoval v Sarajevo.
Velik požar v srbski vasi
Beograd, 7. junija, p. V Dragašu v sre-zu Gorskem, je nastal v pretekli noči telik požar. Razširil se je iz vaške kovačnice na 15 hiš, ki so vse pogorele do tal. Ogenj je povzročil ogromno škodo.
Postani in ostani član Vodnikove družbe! |
Nemški Ust o političnem preporodu Francije
»Kölnfsche Zeltung« objavlja zanimiv članek o francoskem notranjem preporodu v zadnjih mesecih in piše med drugim: »Dva datuma označujeta francoski preporod: 30. november in 15. marec. Daladier je ne le zdržal borbo z delavskimi sindikati, temveč je izkoristil tudi vse drugo za notranji preporod. Ustanovitev češkomoravskega protektorata je imela za posledico popolno prenehanje notranjepolitičnih borb v Franciji. Francoska vlada se je znašla pred odloč tvljo, da ali na- i daljuje monakovsko politiko ali da se spet I
Za časa volilne kampanje za decembrske volitve je bil senator dr. Kramer izpostavljen posebno strastnim napadom in žalitvam s strani »Slovenca« in »Slovenskega doma«. Ne da dobi sebi kakšno zadoščenje, temveč da pred nepristranskim sodiščem ožigosa tak način časopisne borbe, je dr. Kramer vložil zaradi nekaterih napadov v »Slovenskem domu« in v »Slovencu« neposredno pred volitvami in po njih tožbo radi razžaljenja časti. Ko je bilo sodno postopanje že v polnem teku. je »Slovenski dom«, ponavljajoč zopet stare napade, dr. Kramerju očital, da se niti ne upa tožiti...
Včeraj sta bili pred ljubljanskim okrožnim sodiščem razpravi o tožbah proti obema listoma. V prvi razpravi se je zagovarjal takratni odgovorni urednik »Slovenskega doma« Josip Košiček radi prestopkov po čl. 52 tiskovnega zakona, v drugi razpravi pa Viktor Cenčič. odgovorni urednik »Slovenca« radi istega delikta.
»Slovenski dom« je v svojih člankih poskušal smešiti dr. Kramerja kot »velikega jugoslovenarskega trobentača«, ki je pokleknil pred dr. Mačkom, da bi po njegovem hrbtu priplezal do oblasti. Po volitvah pa ga je obtožil, da je z zločinskimi lažmi razburjal ljudi v izrazito proti-državnem smislu in jih kot kraljevski senator pozival tako rekoč na vstajo. »Slovenski dom« je takrat klical oblasti na intervencijo proti »velikemu jugoslovenar-ju«.
Obtoženec, ki sam ni prišel na včerajšnjo razpravo, se je v preiskavi zagovarjal v glavnem z »volilno psihozo«. V kolikor je navajal priče, so ga pustile popolnoma na cedilu. Njegov zagovornik se je v svojem zagovoru navzlic temu trudil dokazovati upravičenost metode »Slovenskega doma«.
Kazenski senat je obsodil odgovornega urednika »Slovenskega doma« Josipa Ko-šička zaradi klevete na 1200 dinarjev denarne kazni odnosno 20 dni zapora. 500 dinarjev odškodnine, na 500 dinarjev pov-prečnine in na objavo te sodbe na čelu »Slovenskega doma«.
V drugi razpravi se je zagovarjal »Slo-
venčev« odgovorni urednik, ki takisto ni prišel osebno, zaradi podobnih izpadov. »Slovenec« je označeval dr. Kramerja za nekega šefa masonske klike, ki se pritožuje nad zatiranjem naprednega živlia v Sloveniji, kadar ne more drugih pobijati, preganjati in vlačiti po ječah. Očital je dr. Kramerju. da se je zvezal s komunisti, da se v njegovi pisarni izdelujejo največje laži itd. V posebnih pesmicah ga je dolžil, da prodaja svoje prepričanje, da je figa njegov stalni simbol, da je političen špekulant in breznačelen akrobat, ki je igral na napačne karte in kar je še podobnih cvetk. Tudi »Slovenčev« urednik se je izgovarjal s »psihozo« in kakih resnih dokazov resnice ni nastopil.
Zagovornik obtoženih urednikov je in-teresantno reagiral na očitke »Slovenskega doma«, da se dr. Kramer ne upa tožiti, z izjavo obžalovanja, da se je dr. Kramer izkazal kot neresnega politika baš s tem, da išče časti potom tiskovnih tožb. »Slovenčev« odgovorni urednik Viktor Cenčič je bil obsojen na 1520 dinarjev denarne kazni, odnosno 27 dni zapora, 600 dinarjev odškodnine. 500 dinarjev povpreč-nine in objavo sodbe na čelu »Slovenca«. Oproščen je bil zaradi očitka, da je bil dr. Kramer duša živkovičeve diktature, češ da je to politična kritika, ki ne vsebuje n:česar osebno žaljivega. (Kakor znano, dr. Kramer sploh ni bil minister
živkovičevi diktaturi.)
Tožitelja je pri obeh razpravih zastopal odvetnik dr. Josip Cepuder. ki je v ostrih besedah označil moralno in politično nedopustnost borbe, kakršna se vodi danes v izvestnem časopisju proti političnim nasprotnikom.
Kazenski senat so tvorili gg. s. o. s. Brelih kot predsednik in s. o. s. Fella-in Lederhas.
Zagovornik obeh obsojencev je prijavil revizijo in priziv ter bo torej o stvari razpravljal še Stol sedmorice v Zagrebu.
Razpravi sta trajali od tri četrt na 12 do pol 16. ure.
Pogodba o nenapadanju med NemSIj Estonsko in Letonsko

Berlin, 7. junija. AA. Davi sta bili podpisani nenapadalni pegodbi Nemčije z Estonsko in Letonsko. Za Nemčijo je podpisal obe pogodbi v navzočnosti državnega tajnika Weizsäckerja zunanji minister Ribbentrop, za Letonsko zun. minister Munters za Estonsko zunanji minister Selters.
Besedilo obeh pogodb je enako in se glasi:
Čl. 1. Nemčija in Letonska (oziroma Estonska) ne bosta v nobenem primeru segli druga proti drugi po orožju in tudi ne bosta uporabili druga proti drugi nobenih drugih nasilnih korakov Ako bi kaka tret ja država pričela nasilno akcijo proti enemu od podpisnikov pogodbe, druga država pogodbenica ne bo v nobenem primeru podpirala te akcije. Čl. 2. Ta pogodba bo ratificirana in dokumenti o ratifikaciji v najkrajšem izmenjani v Berlinu. Pogodba je sklenjena za 10 let in stopi v veljavo takoj po izmenjavi ratifikacijskih listin. Ako pogedba ne bi bila odpovedana naj dalje v enem letu pred potekom tega ro-
oprime starega francoskega kontinentalnega sistema. Daladier in Bonnet sta se odločila za to drugo možnost. Vprašanje, ali bi mogla Franc ja izbrati še kako drugo pot, je sedaj brez pomena. Lahko pa rečemo, da bi vlada ob sleherni drugi odločitvi naletela na močen odpor v strankah in javnosti in da bi se spričo nacionalnega navdušenja, ki je zajelo francoski narod, vlada ne mogla obdržati. Tako se je nadaljeval prerod, ki se je začel že 30. novembra lanskega leta. Francija je povečala svoje vojne sile na vseh področjih. Od nobene strani se ni pojavil odpor proti tej politiki, ki spominja na čase Pcinca-réja in Clemenceauja. Skratka — tako zaključuje nemški list — na vseh področjih se že opaža novi d namizem francoske politike, ki je viden tudi v francoski mednarodni in kolonialni politiki.«
Sodelovanje madžarske desničarske opozicije
Iz Budimpešte poročajo hrti. da so se te dni uspešno zaključila pogajanja, ki so jih vodili med seboj predstavniki raznih ekstremnih madžarskih desničarskih skupin za skupen nastop v madžarskem parlamentu. Kakor znano, je deničarska opozxrfja dobila pri binkoštnih volitvah 43 poslancev, od katerih jih samo nahun-garistično skupino Hubaya odpade 28. Predstavniki raznih desničarskih pe k re tov so se sporr zumeli, da bodo izdelali skupen akcijski program, po katerem bodo uravnali svoje parlamentarno delo. v ta namen je bil izvoljen poseben direktorij, v katerem so izmed desničarjev Hubay, grerf Szechenyi In grof Fidel-o Palffy. Hung- risti bodo pri otvoritvi parlamenta nastopili v posebni uniformi, predstavniki ostalih desničarskih pokretov pa za sedaj Se v civilu.
ka, se podaljša za novih 10 let. Enako velja tudi za bodoče periode
Po svečanem podpisu pogodbe sta leton-ski in estonski minister v svojih izjavah novinarjem naglasila, da hočeta obe baltiški državi v resnici ostati nevtralni in sami skrbeti za varnost svojih mej in svojih interesov.
Iz palače zunanjega ministrstva sta 9e nato skupno z zunanjim ministrom Ribben-tropom odpeljala v novo kancelarsko pala-čo, kjer ju je sprejel Hitler in imel z njima daljši razgovor.
Dviganje ponesrečene
podmornice „Thetis"
London, 7. junija. AA. Dela pri dviganju podmornice »Thetis« hitro napredujejo. Podmornica je navezana z 8 jeklenimi vrvmi. Nocoj so jo premaknili z morskega dna. Strokovnjaki trdijo, da bo v primeru ugodnega vremena potrebnih vsaj teden dni, da podmornico spravijo do obale.
Napredovanja v državni službi
Beograd, 7. junija, p. V kmetijski službi je napredoval za višjega veterinarskega pristava v 6. skupini dr. Leon Kocijan pri sreskem načelstvu v škofji Loki.
V poštni službi so napredovali za prometnike v 8. pol. skupini Ana Matjašič in Fran Bernot na pošti Maribor I, Bri-gita Jurač na pošti Maribor Ht, Josipina Lakota na pošti Jesenice-Fužine, Anton Gorenjec na pošti Jesenice-Gorenjsko, Marija Kincl pri Sv. Juriju ob juž. železnici, Karla Flesek v Zagorju ob Savi, Milena železnik v Slov. Konjicah, Terezija Tomazin v Mežici, Franja Veršec v Trebnjem, Miroslav Cerkvenik pri 8. mestni sekciji v Ljubljani ter arhivarja Ivan Zabela v Celju in Ivan Lužar na pošti Ljubljana n.
Gradjanski in Hašk
izključena iz JNS
Beograd, 7. junija, p. Na snočnji seji upravnega odbora Jug. nogometnega sa-vesa sta bila zagrebška kluba Gradjanski in Hašk izključena iz saveza. Sestavljeno je bilo tudi reprezentančno moštvo, ki bo v nedeljo nastopilo v Amsterdamu proti nizozemski državni reprezentanci. Team je v glavnem isti. kakor je bil pri zadnjih tekmah proti angleški in italijanski reprezentanci.
Vremenska napoved
Zemunska: Po večini jasno vreme v vsej državi.
Dunajska: Jasno, le ponekod nekoliko oblačno, topleje z menjajočo se tempera-turo,
Naši kraji an Ifudfe
Valvazorjev dom bo v nedeljo otvorjen
Podružnica SPD v Kranju je opravila veliko delo
Kranj, 7. junija Kranjska podružnica SPD je lansko leto odkupila od osrednjega odbora v Ljubljani staro Valvazorjevo kočo z zemljiščem vred s pogoji, da na istem mestu zgradi novo, vsem zahtevam turistike odgovarjajočo stavbo do 1. maja 1940. Ta termin pa je kranjska podružnica znatno prehitela in je še lansko leto dovršila vsa dela. Novi Valvazorjev dom je kar mogočna stavba v višini 1180 m na eni najlepših .ln najrazglednejših točk v Karavankah. Stavba je dolga 14.60 m, široka pa 10.30
m in ima klet, pritličje, prvo nadstropje in podstrešje. V pritličju ima dom veliko obednico z veliko kmečko pečjo, kuhinjo, točilnico in shrambo za živila. V prvem nadstropju pa je 9 sob in ena shramba v podstrešju pa še dve sobi, shramba in dvoje skupnih ležišč za 50 oseb. Dom je udobno urejen in ima lasten vodovod v pritličju, prvem nadstropju ter v vseh straniščih. Pa tudi električna napeljava je že montirana v njem. Ko bodo dopuščala denarna sredstva, bodo napeljali električni vod iz Žirovnice. Ker ustreza vsem pogojem, se bo iz lepe turistične točke kmalu razvil v letoviščarski kraj. Oddaljen je od železniške postaje v Žirovnici komaj poldrugo uro in stoji na najrazglednejši točki.
Od doma vodijo krasni izprehodl proti Javorniku na Potoško, Zirovniäko in Za-breško planino, na vrh Stola pa je komaj dve url hoda. Krasen je od Valvazorjeve-ga doma pogled na širno gorenjsko ravan in na veličastno panoramo, ki obdaja to ravan.
Valvazorjev dom bo Slovesno otvorjen in blagoslovljen v nedeljo ob pol 10. Slavje bo združeno e planinsko zabavo, na kateri, bodo sodelovala tudi godbena društva. Moderni dom bo odslej še bolj vabil turiste, zlasti pa inozemske letoviščarje z Bleda, ki so že prejšnja leta prav racfi zahajali v staro kočo. Iskreno moramo ob tej priliki čestitati kranjski podružnici in odboru s predsednikom g. Andrejem Rojcem na čelu, ki se niso strašili žrtev, stroškov in truda, da so zgradili pod Stolom lasten planinski dom, ki zasluži priznanje in občudovanje po svoji moderni, vsem pogojem sodobne turistike ustrezajoči ureditvi, prostornosti ln lepoti. Dom je stal podružnico 350.000 din in bodi na tem mestu izrečena zahvala vsem, ki so po svojih najboljših močeh priskočili na pomoč.
■ r.
Se hočete izpopolniti v angleščini ?
Tedaj se udeležite počitniškega tečaja v Mariboru
V Maribora se bo ▼ času od 1. do 21.
julija 1939 vršil počitniški tečaj za angleški jezik in angleško literaturo. Tečaj je organiziran pod pokroviteljstvom in s pomočjo «British Council-a« (britanskega sreta za kulturne odnošaje s tujimi narodi) ter s sodelovanjem univerz in anglo-firskih društev v Jugoslaviji.
Tečaj je v prvi vrsti namenjen jugoslovanskim učiteljem angleščine in študentom, ki se pripravljajo za paklic učitelja, organiziran pa bo tako. da bo prikladen vsem onim, ki so interesirani na angleškem jeziku ter na angleškem življenju in civilizaciji. Predpostavlja pa se. da premorejo vsi, ki se nameravajo udeležiti tečaja, že gotovo praktično znanje anglešikega jezika, ker tečaj ni namenjen začetnikom. Posebno privlačnost tečaja bode tvorila prisotnost družbe 20 do 30ih akademikov z angle-
Prtsrčno slovo v Mežici
Mežica, 7. junija Preteklo soboto se je vsa Mežiška dolina poslovila od moža, ki si je za njen pro-cvit pridobil najčastnejše zasluge. Bilo je to slovo cd generalnega ravnatelja svinčenega rudnika v Mežici g. Ceorgea Barga-tea in njegove gospe soproge Luize.
V imenu vsega prebivalstva je mežiški župan izpregovoril poslovilne besede, poudarjajoč, da je gospod Bar gate v teku let v Mežici posvečal svoje odlične sposob-niTsti vodstvu, organizaciji in tehnični izpopolnitvi rudnika, ki je prvi in glavni gospodarski steber vse Mežiške doline. Nje-g'rva oseba je bila jamstvo gospodarskega
razvoja, zato občuti Mežiška dolina nenadni odhod kot bolestno izgubo. Vedno je jg. ravnatelj imel odprto roko za žit je in bitje našega Ijudstx'a, vselej je kazal pravičnost in iskreno socialno čustvovanje. Tako si je s svojimi deli postavil v Mežiški dolini najtrajnejši spomenik. Enako se je župan zahvalil gospej Luizi za vzorno plemenito socialno delo. ki je bilo predvsem namenjeno naši mladini.
Za slovo je priredilo prebivalstvo bakla-do. pri kateri so sodelovala vsa društva in so se deputaci je s cvetjem ali kakšnim drugim spominskim darilom poslovile od plemenitega zakonskega para. Prvi so se poslovili rudarji, sledila so zastopstva občinskih uprav iz Mežiške doline, Sokolskega društva, planinskega društva (saj je imel g. Borgate največje zasluge zlasti pri zgraditvi planinske koče na Peci in je oskrbel tudi moderno letno kopališče, ki je takisto last SPD). Nadalje so se poslovile zastopnice Kola jugoslovenskih sester, ki jim je posebno gospa stala vedno zvesto ob strani in je omogočila zgraditev počitniškega doma pri Sv. Danielu. Poslovili so se upravitelji šol. ki so imeli po gospejni zaslugi vsako leto krasne božičnice, česar ne bodo otroci nikoli pozabiti. Sledila so še zastopstva drugih društev, ki jih kar ni moči našteti. Za slovo je še za.grala rudniška godba pod vodstvom g Skačeia. Večer slovesa je potekel v iskreni ganjenosti in hva-ležuosti.
flrih univerz, ki bodo prišli iz Angleje so-sebn-o z namenom, da pripomorejo pri družabnem delu tega tečaja. Zaradi tega mora biti angleščina edini jezik, ki se bo uporabljal ne le pri učnih urah. temveč tudi pri jedi in pri izletih, organiziranih v rvezi s tečajem.
Pouk se bode vršil v obliki predavanj o angleški literarni in sicer tudi o moderni literaturi ter o angleškem življenju in angleških ustanovah (časnikarstvo, zakonodaja, uprava in oblika vlade imperija) ter v obliki majhnih praktičnih tečajev s či-t an jem tekstov, gramatike, fonetike, prevajanj v angleščino in konverzacije. Vršile se bodo tudi debate, prikazovanje filmov in ski optičnih slik o angleškem življenju. Za učitelje bo poseben tečaj o poučevanju angleščine v Jugoslaviji.
Tečaj bo vodil Mr. G. S. Frodaham, direktor študija pri angleški čitalnici v Zagrebu s sodelovanjem dr. J. Torbarina in Mr. S. Clissolda, lektorjev Angleščine na univerzi v Zagrebu ter Mrs. F. Cop-elando-ve in Mr. Alexander Lawrensona, lektorjev angleškega jezika ljubljanske univerze. Dalje so pristali na sodelovanje pri učnih tečajih tudi Mr. G. Roberts (učitelj angleščine British Council-a iz Niša), Mr. T. Baker (učitelj angleščine British Council-a v Zagrebu), Mr. A. Hindle (učitelj angleščine British Council-a v Dubrovniku), Mr. C. E. Pulley in Mr. A. Robinson.
Učna pristojbina brez hrane in stanovanja znaša 200 din, od katerih mora biti 100 din priključenih prijavi, ostalih 100 din se p>a plača ob začetku tečaja. Prospekti s potankostmi ter prijavnice so v tisiku ter 6« morejo dobiti na dekanatu filozofske fakultetne univerze v Ljubljani, v Angleškem društvu v Ljubljani (od tajnika dT. Zdenka Šviglja, Dalmatinova 11) ter oa ostalih anglof iiskih društev v Jugoslaviji. Prijavnice je treba poslati na naslov: »The Secretary of the Summer Course, The En-glish Reading Room, Ilica 12, Zagreb« naj-dalje do 20. t. m.
Za tečajnike izven ManlboTa bodo na razpolago za omejeno število tečajnikov dekliški zavod Vesna (za ženske) ter Dijaški in dečji banovinski dom (za moške) proti plačilu 550 dm, kar vsebuje hrana ri -no in polno hrano. Zato je zaželjena čimprejšnja prijava. Za ostale tečajnike so na razpolago enosob na zasebna stanovanja po zmerni ceni.
Mestno poglavarstvo v Mariboru je obljubilo vso podporo tečaju tei bo na ta način možno organizirati izlete v okolico po ze!o nizki ceni. Vsem, ki se zanimajo za angleščino, toplo priporočamo udeležbo pri teh tečajih ne Stimo zaradi možnosti obiska tečajev z odličnimi angleškimi učitelji, temveč posebno zaradi možnosti tritedenskega bivanja z akademiki iz Anglije in navezanja stikov z njimi.
Praznih vzorne matere
Danes praznuje v krogu svoje rodbine v Hrastniku 75-letnico življenja ugledna posestnica in gostilničarka gospa Antonija Hofbauerje\*a. Rojena je bila v meščanski hiši v Radečah. Kuharske umetnosti se je učila v Trstu in Sežani ter je prišla v Hrastnik junija 1886. V Hrastniku gospodinji torej že polnih 53 let in je danes tam
najstarejša gospodinja M gost t!ničark s. Go-
stilničarsko združenje fi je lansko leto izročilo lepo diplomo. Leta se fi ie malo poznajo in je zdrava in čila na duhu in telesu. Pred dvema mesecema jo je zadel hud udarec, ko Je izgubila najstarejšega sina, trgovca Josipa. Upamo m želimo, da bi kljub izgubi gospodinjila še dolga leta na Hofbauerjevi domačiji. K visokemu Jubileju naše iskrene čestitkel	č.
Jubilejni zbor učiteljstva v Ptuju
Ptuj, 7. junija
rejše slovensko učiteljsko društvo b-- „novalo dne 10. junija v Ptuju 70-letnico. Priprave za to slavnost so v polnem teku. Naše učiteljstvo se že več tednov prizadeva, da pripravi svojim tovarišem čim lepši sprejem in čim udobnejše bivanje, že na predvečer, 9. junija, bo v Ptuju slavnostna seja vseh predsednikov sreskih društev JUU za dravsko banovino. Drugi dan zjutraj bo slovesen sprejem gostov, ki se bodo pripeljali z obema vlakoma in avtobusi. Z železniške postaje se bo razvil sprevod ob 8. v mestno gledališče, kjer bo zbor ob 9. Po zborovanju se bo del učiteljstva odpeljal z avtobusi na izlet v naše Haloze, v Dobravo, ljubitelji starin si bodo ogledali naše zgodovinske spomenike, ostali pa bodo našli na drugih mestih prijazne kotičke, da nekoliko pokramljajo in se tovariško pozabavajo. Lepo in umestno bo, če tudi meščani prisostvujemo sprejemu, hiše okrasimo z zastavami in tako pokažemo dragim gostom svoje spoštovanje in svečano razpoloženje ob njihovem pomembnem jubileju.
Ukradli so mu 10 jurjev
Rovte, 7. junija
Pri nas v Rovtah se zadnje čase kar tedensko vrstijo večje tatvine. Orožniki še niso spravili z dnevnega reda tatvine v Konzumnem društvu in že imajo posla z drugo, mnogo večjo.
V ponedeljek je šel v Ljubljano neki naš trgovec. V Ljubljani je menjal večji znesek italijanskih lir. Zadovoljen se je vrnil domov, pa je zavil še malo mimo hiše k sosedu gostilničarju. Pa se je zgodilo, da je ob odhodu zgrešil smer proti domu. Zavil je navzdol, ker je najbrže lažje šlo, toda kmalu so mu odpovedale noge in tako je izkoristil prvo letošnjo gorko noč za spanje na prostem. To pa se mu je bridko maščevalo. Ko se je zbudil, je našel listnico zraven sebe, v njej pa je manjkalo 10.000 din. Vse ostalo si je sam lahko predstavljal. isto si predstavljajo tudi orožniki, katerim je prijavil tatvina Orožniki so začeli takoj s poizvedovanji in zasliševanji ter imajo mnogo upanja, da bodo kmalu izsledili krivca.
Bela Krajina vabi
18. junija bo v Črnomlju praznik narodnih noš, plesov in običajev. Béla krajina je znana po izrednem bogastvu narodnega blaga, mnogo običajev je ohranjenih še do sedaj. Zlasti je še ohranjen po vaseh »zeleni Jurij«. Najbolj živo se je ohranil ta običaj v okolici Vinice. Starega trga in Prelo'ce, pa tudi v Adlešičih in na Bojane ih. Kanonik Janko Barlé nam op:suje Jurjevanje v Gribljah pri Črnomlju takole:
»Na dan siv. Jurja se zbero vsi pastir-jn in gredo Jurja vodit. Enega izmed njih ob lože in ovijejo od glave do peta s zelenim brezovim kitjem. črez pas opašejo ga z zvito trto. isto tako tudi okoli vratu Ln gori na vrh glave tako, <La je gori šopek iz kit ja, med katerega zabodejo rdečo svatovsko rožo, a za ono trto. s katero je opasan, navežejo mu drugo trto, in za ono trto držn oni, kateri ga vodi. zakaj on sam ne vidi ničesar, ker je čisto obložen s ki t jem. Oni, kateri ga vodi za trto, ima v roki tuL, na katerega tuK, a tretji pastir nosi košarico, v kateri nosi jajca, katere mu ljudje darujejo (dobiva samo jajca) in poje», ko pridejo do hiše takole, a oni, kateri ima tul, pa tuli:
Prošel je prosai pisani vurcan, doše)! je došel zeleni J ura j. donesel je donesel pod en dolgo tra. vico, laket dolgo mladiico.
Ko so vže pri vseh hišah po>pe val i. kitje Juriju odveze jo in darove na tri enake dele razdele.«
V Cmomü^i ®e je Jurjevanje obhajalo redno zadnjo nedeljo meseca aprila (26. alfi 27. aprila), kar sicer ne soglaša s praznikom sv. Jurija, je pa razumljivo. Niti kmet niti obrtnik nista imela na delavnik

časa za takšno, tako važno svečanost. Zbirališče je bilo pri kapelici sv. Jožefa odkoder so ga med godbo, petjem in piskanjem peljali v mesto.
Tudi zelenega Jurija «d bomo Lahko ogle-dkli drugi mcaec v Črnomlju. Da bo res veselo, bodo že poskrbeli gostoljubni Be-lokranjci. Zato 18. junija vsi v Črnomelj! Posebni vlak iz Ljubljane bo ob 5. zjutraj in udeležencem bodo omogočeni izJ'eti v Semič, Črnomelj in Metliko.
Braslovški Sokol je razvil novi prapor
V nedeljo i t m.» Wie Braslovöe, trg v osrčju Savinjske doline, prizorišče' im-pozantne sokolske slavnosti, za katero je po tiskarniški pomoti izšel v »Jutru« poziv na obisk prepozno. Domači Sokol je razvil svoj društveni prapor, kateremu jeku-
movala dolgoletna načelnica društva s. Olga Maršičeva. Večji del trga je bil ovit v državne trobojnice. ko so se popoldne pričele zbirati sokolske legije šoštanjske-ga okrožja in mnogi prijateljL Sodeloval je oddelek 32 mož 39. pehotnega polka celjskega pod vodstvom dveh oficirjev.
Največje zanimanje je vladalo za nastop naših vojakov, ki so bili deležni prisrčnih pozdravov. Starosta br. Jože Omla-dič je ob 15. otvoril slovesnost in pozdravil vse navzočne. posebno župnega delegata starosto br. Smrtnika, gg. oficirje in naše vrle vojake. Po uvodnih besedah br. staroste je s. Maršičeva kumovala praporu in pripela nanj lep trak. naraščajnica Zorževa Marija pa ji je v lepih besedah poklonila šopek cvetja. Idejno stran slav-nosti je orisal v evo jem govoru br. šnu-derl. ki je omenjal, da je delo Sokolov in bratov vojakov eno in isto, da je naš smoter skupen — vzgoja duha in telesa, da ne bomo niti trenutek pomišljali, kadar bi nas klicala domovina. Naj nas današnji časi ne strašijo, nego zrimo vedrega in junaškega srca v bodočnost sflovan-stva, kajti pravica je in bo vedno zmagovita.
Zatem je Sledil »prevod skozi trg. Na čelu je korakala sokolska trboveljska godba, nato vsi oddelki z vojaki v popolni vojni opremi in sokolrtvo. Po sprevodu je
Obrambni zid Murske Sobote
To je Fazanerija, kjer bo prvo nedeljo Prekmurskega tedna zlet mariborske sokolske župe
Murska Sobota, 7. Junija
Prekmurje trpi na občutnem pomanjkanju gozdov. Zlasti južni del, tako zvano Ravensko, je skoro brez gozda. Povprečno je v tem večjem, rodovitnem delu Prek-murja komaj do 2% zemeljske površine pokrite z gozdom. Severni del, tako zvano Goričko, je do 40% pokrito z gozdom. Seveda so ti gozdi slabo oskrbovani, po njih se pase, grabi stelja in seka les za vsakdanjo uporabo, tako da nudijo sliko zanikrnih in zanemarjenih, z redkim in slabim drevjem zaraščenih kmečkih gozdov.
Zatiranje gozda v Južnem delu Prek-murja je posledica pomanjkanja zemlje in preobljudenosti kraja. Korak za korakom se je umikal gozd pred njivo, travnikom, pašnikom ali celo pred domačijo in tako je ostalo Prekmurje ob južnem delu skoraj brez gozdov. Včasih so gozdovi obdajali Mursko Soboto kakor obrambni zid, zdaj pa je od njega ostala samo še Fazanerija, brez katere bi bila metropola Prek-murja dolgočasna in žalostna vas sredi ravnine.
Fazanerija je lep star gozd, Id leži na severozahodni strani mesta, v njegovi neposredni bližini. Zaradi njegove lege ga lahko smatramo kot nadaljevanje parka okrog starega soboškega grada, ki leži v mestu samem. Fazanerija predstavlja gozdni objekt, ki mu ni para v širni oko-
lici mesta in Je danes edini predstavnik
krasnih gozdov, ki so nekdaj prekrivali Prekmurje in eo postali žrtev špekulacije v želji za trenutnim dobičkom. Včasih je imela dostop do Fazan erije samo privilegirana gospoda, danes je gozd dostopen vsakemu. Velika sreča je, da je po hudih borbah proti špekulaciji in uničenju ostal kot predmet redkosti in naravne lepote ohranjen mestu, ki šteje skoro 6000 prebivalcev in se tako naglo razvija. Gozd Jo velike važnosti za obraz mesta, ima pa tudi velik vpliv na etični in estetični čut, duševno prožnost in svežost meščana ter na razvitek narodnega značaja.
Fazanerija so pljuča in obrambtrt tM Murske Sobote. Košati gozd proizvaja ogromne količine kisika, ki so zlata vreden dodatek zraku panonske nižine. Ogromen pa je tudi blagodejni vpliv gozda na krajevno podnebje. Murska Sobota leži namreč na širni ravnini, popolnoma nezavarovana pred ostrimi severnimi in zahodnimi vetrovi. Fazanerija je zid, ki jo varuje pred njim, pri najhujši vročini, ko je vsa ravnina razžarjena, vpliva vlažen in hladen zrak Fazanerije blažilno na sopa-rico nad mestom.
Sredi tega divnega prirodnega zaklada v neposredni bližini mesta pa leži v hladnem, s kisikom nasičenem ozračju krasen športni stadion SK Mure, ki so ga sobo-ški športniki s podporo vse javnosti posta-
i »k

viH r zdravo rast in telesno Jakost prekmurske mladine. V stadionu Je krasno nogometno igrišče, tekal išče za lahko atletiko, teniško igrišče in kopališče z dvema bazenoma. Malokatero mesto se more pohvaliti, da ima na tako krasnem mestu, proč od prometa in prahu, sredi najlepšega gozda koncentrirane vse športne naprave. Stadion je visoko ograjen in ima prostorno pokrito lopo z ložami in sedeži za več sto gledalcev.
In na tem stadionu bo letos sokolski nastop mariborske sokolske župe. To bo
bfl nastop vseh oddelkov na velikem in lepem letnem telovadišču. Vse izvedbe so zelo ugajale. Občinstva je bilo navzočne-ga, kakor ga je le malokedaj opaziti pri prireditvah podeželskih društev. Bojni napad, ki so ga izvedli vojaki z raketami, umetno meglo in regljanjem strojnic in pušk, je naravnost zädivil. Vojaškemu oblastvu, posebno g. komandantu 39. pehotnega polka, se društvo za pozornost iskreno zahvaljuje. Naša deca in naraščaj kakor tudi članstvo se bodo odslej še temeljiteje posvetili vajam s puškami. Sokol Braslovče je s svojim nastopom spet dokazal, da je močna sokolska trdnjava v Savinjski dolinL V njegovi telovadnici je dnevno življenje in naše društvo vzgaja narodno zavedno mladino. Iz braslovškega Sokola so izšli že mnogi možje, ki so se izkazali kot domoljubi. Sokolu Braslovče iskreno čestitamo!
Neznan gluhonem prosjak
Pred dnevi je stražnik nekje r Križev-niški ulici ustavil starega, nerodnega moža, o katerem se je izücazalo, da je gluhonem prosjak od bog ve kod. Ko so ga prepeljali na policijo, so spoznali, da je mož od sile zanemarjen in izgubljen. Očedšli so ga in mu dali skromno ležišče, kakršno pač lahko nudi policijski zapor na razpolago. Pomenek z njim je bil kajpak zelo težaven, ker je nepismen, mahanje z rokami in igra obraza pa tudi težko kaj dopove. Tako sumijo, da je najbrž od nekod a hrvatske strani doma, z Dolenjskega, Štajerskega ali od onkraj Kolpe in Sotle. Zanimivo pa je, da je zašel v Ljubljano prav za čas velesejma. Objavljamo neznanče-To sliko B prošnjo, naj dobri ljudje, ki bi utegnili kaj vedeti o njem, to sporoče policijski opravi r Ljubljani.
prvo nedeljo Prekmurskega tedna, 18. t. m. Obmejno sokolstvo se a veliko vnemo pripravlja na to veliko manifestacijo ob 201etnici priključitve Slovenske krajine k JugoslavijL Murin stadion bo ob tej priliki lepo urejen, da bo moglo na njem nastopiti b prostimi vajami 1500 telovadcev hkratu. Zlet mariborske sokolske župe v Mursko Soboto bo omogočil članstvu in drugim prijateljem Prekmurja, da ob tej priliki pohite v osrčje dežele kneza Koclja. Lepo število sokolstva bo prišlo že v soboto, 17. junija popoldne v Mursko Soboto, kjer bo zvečer na letnem telovadišču sokolskega doma slavnostna akademija. Sokoli bodo položili tudi venec na grob padlim Sokolom-dobrovoljcem, ki so pred 20 leti prvi položili svoje življenje za svobodo Prekmurja. V nedeljo 18. t. m. bodo na stadionu poizkusne vaje za popoldanski nastop, ki bo po prihodu popoldanskega vlaka ob 15. Za pohod sokolstva v Mursko Soboto vlada med članstvom vseh društev veliko zanimanje, tako da bo ta nastop brez dvoma največji, kar jih je bilo v 20 letih svobodnega Prekmurja.
_ — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »I^ranz-Jcsefova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefo-va« voda milo učinkuje in sigurno otvar-ja, a povrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ofl. re*. S. br. 50474/55.
darstwo
Naši trgovinski odnošaji z Anglijo
V dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani je bila včeraj dopoldne seja sveta Jugoslo-vensko-britanske trgovinske zbornice v Zagrebu Seji je predsedoval in jo vodil predsednik Jugoslovensko-britanske trgovinske zbornice dr. Stjepan Krasnik. Kot domačin pa je zborovalce pozdravil predsednik zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivan Jelačin. Sledil je referat podpredsednika jugoslovensko-britanske trgovinske zbornice g. Ivana Mohoriča o stanju naših trgovinskih odnošajev z Anglijo in o nalogah zbornice.
Gosp. Mohorič se je zahvalil predsedniku dr. Krasniku in prof. dr. Juliju Mo-ganu, ki sta dala iniciativo, da se seja vrši v ^Ljubljani. V tem je videti dokaz razpoloženja in volje hrvatskih gospodarskih krogov iz Zagreba, da se v važnih gospodarskih vprašanjih posvetujejo s slovenskimi gospodarstveniki.
Zagrebška zbornica je imela lani srečno misel, da je povabila londonsko trgovinsko zbornico, naj pošlje svojega odposlanca v Jugoslavijo, da se seznani z našimi gospodarskimi odnošaji in razmerami. Gosp. R. Stcwens je tedaj obiskal tudi področje ljubljanske zbornice in je imel priliko videti poleg turističnih zanimivosti tudi naše vodeče industrijske naprave ter v neposredni em stiku z interesenti razpravljati o stanju gospodarskih zvez in odnošajev z Veliko Britanijo. Plod njegovega skoro tromesečnega bivanja v Jugoslaviji je bilo obširno poročilo, ki ga je podal londonski zbornici in je v svojih posledicah vodilo do nedavnega osnovanja jugoslovenske sek cije pri londonski zbornici. Vsak začetek je težak.Začetek je polovica storjenega. Dobro se zavedamo, da nas čaka še mnogo dela in da bo treba naporov, da se uresniči del naših želja, da se izkoristijo mož-
dve leti nekoliko nazadovala. Do L 1935. je bila tudi naša trgovinska bilanca z Veliko Britanijo pasivna, naslednje leto pa smo zabeležili izvozni presežek 85 milijonov din, predlanskim izvozni presežek 55 milijonov din, lani pa 54 milijonov. Leta 1932 je naš izvoz v Anglijo padel na 64.5 milijona din, leta 1936. pa je že prekoračil vrednost 400 milijonov in je znašal lani 485 milijonov. Gornje številke seveda ne nudijo popolne slike našega trgovinskega prometa z angleškim imperijem, ker je treba še dodati številke o naši trgovini z angleškimi dominijoni, kolonijami in mandati. ki predstavljajo sicer samostojne carinske teritorije, vendar so obseženi s trgovinsko pogodbo z Anglijo. Ves naš izvoz v angleški imperij je znašal leta 1937. 519 milijonov din, uvoz pa je znašal 621 milijonov, tako da smo bili pasivni za 102 milijona. Angleški imperij je najvažnejši dobavitelj surovin za vodeče panoge naše industrije in je zaradi tega oskrba teh industrij s surovinami odvisna od stanja izvoza v dežele angleškega imperija. 2e tu se nam odpira široko polje dela. So pa še druga področja, ki jih je treba obdelati, kakor vprašanje turizma, organizacije pomorskih zvez in organizacije naših predstavništev v deželah angleškega imperija.
Pri tretji točki je univ. prof. dr. Julij Mogan, svetnik trgovinske zbornice v Zagrebu in Jugoslovensko-britanske trgovinske zbornice podal poročilo o historijatu ustanovitve jugoslovenske sekcije pri londonski Trgovinski zbornici in o vtisih, ki jih je bila dobila jugoslovenska delegacija ob priliki konferenc 10. in 11. maja t. 1. v Londonu. Sledilo je zanimivo poročilo tajnika Jugoslovensko-britanske trgovinske zbornice dr. Andresa o
nosti, ki jih nudi naše gospodarstvo. Da- 4 organizaciji in strukturi londonske zbor-
nes smo še vse preveč navezani na tuje posredništvo. Direktnih stikov je mnogo premalo. Na tem polju je glavna naloga nove sekcije pri zbornici v Londonu in središče dela jugoslovansko-britanskih zbornic v Zagrebu in Beogradu.
V moralno zadoščenje nam je, da smo se mogli pri tej veliki organizaciji afirmirati in da smo tako stopili kot 63. sekcija v krog organizacije, ki ima stike sirom vsega sveta.
Naša trgovina z inozemstvom je danes 'do treh četrtin vkovana v spone kliringov, ki predstavljajo ne samo veliko oviro, temveč tudi trajni riziko za izvoznike. Preostala ena četrtina nam donaša premalo deviz za nakup surovin in za naša finančna plačila v inozemstvu, ki so ravno nasproti Angliji prav znatna in jih želimo vršiti v redu.
Naša trgovinska bilanca z Anglijo je sicer aktivna, d a - " ie ta aktivnost zadnji
niče. Zaključni referat je podalo tajništvo jugoslovensko-britanske zbornice o programu bodočega zborničnega dela.
Po referatih sé je razvila živahna diskusija. Zborniški svetnik g. Maks Cukala je govoril o izvozu hmelja, g. Zdenko Knez o interesih usnjarske in čevljarske industrije, g. Srečko Kobi o izvozu lesa, in predsednik g. Ivan Jelačin o obračunskem tečaju za angleški funt. Konference se je udeležilo sedem delegatov iz Zagreba, nadalje angleški konzul W. C. Rapp ter številni interesenti iz dravske banovine. Med drugimi so bili navzoči za Zvezo trgovskih združenj predsednik g Stane Vidmar in podpredsednik g. Verbič, za Zvezo in-dustrijcev predsednik g. Avgust Praprot-nik in predsednik mariborske sekcije inž. Oskar Dračar. Jugoslovensko - britanska zbornica ima sedaj na področju dravske banovine 33 članov, pričakovati pa je, da bo število članov še naraslo.
ie državne cementne tvornice
Finančni zakon za tekoče leto pooblašča, kakor znano, gradbenega ministra, da po odobritvi ministrskega sveta ustanovi iz sred?4 c v državnega cestnega fonda državno tvornico cementa. Za kritje stroškov za investicije sme gradbeni minister najeti posojilo po členu 6. uredbe o državnem in banovinskem cestnem fondu. Kakor se zdi, bodo načrt za gradnjo državne tvornice cementa navzlic pomislekom še letos izvršili. Strokovna komisija, ki jo je postavil gradbeni minisser, je v zadnjem času raziskovala terene v Južni Srbiji, v okolici Beograda, pri Valjevu in v Bosni. Ta komisija pripravlja sedaj poročilo o svojem delu. »Jugoslovenski kurir« zatrjuje, da obstoji na merodajnih mestih kombinacija, po kateri naj bi se namesto ene velike državne tvornice cementa zgradile tri manjše tvornice, in sicer ena v Bosni, druga v Južni Srbiji in tretja v okolici Beograda.
V industrijskih krogih pa so mnenja, da ne kaže povečati kapaciteto naše cementne industrije. V Jugoslaviji imamo 14 tvornic cementa, ki imajo letno kapaciteto 1,600.000 ton. Čeprav potrošnja cementa narašča, je lani znašala v vsej državi komaj 541.000 ton, tako da so tvornice za kritje domače potrebe izkoristile svojo kapaciteto le z 29°/o. Ta nizek odstotek je v zvezi v okolnostjo, da je pet tvomic cementa že vrsto let izven pogona in da poslujejo dalmatinske tvornice v zelo reduciranem obsegu. Če je bila nedavno zgrajena nova tvornica cementa v bližini Skoplja, je to pripisati le okol-nosti, da je konzumno področje v Južni Srbiji zelo oddaljeno od sedežev cementne industrije in je prevoz zelo drag.
Tudi izvoz cementa je zadnja leta zelo nazadoval. Leta 1935. smo izvozili 475.000 ton cementa, naslednje leto je izvoz padel na. 300.000 ton, zadnji dve leti pa je znašal okrog 200.000 ton na leto. Skupaj s produkcijo za izvoz je bila lani kapaciteta cementne industrije izkoriščena komaj z
Kot razlog za ustanovitev državne tvornice se navajajo visoke cene, ki jih drži cementni kartel. V tem pogledu pa ima država po uredbi o kartelih možnost, da doseže znižanje cen. Kakor se zdi, je tako postopanje že v teku, kajti trgovinski minister je na podlagi uredbe o kartelih že sestavil komisijo, ki naj pregleda delovanje tvornic cementa. V to komisijo, ki je pričela poslovati 27. maja, so bili imenovani narodna poslanca Bogdan Ercego-vič in Dragoslav Pantovič ter bivši uradnik Samuilo Bauer. Savez cementne industrije pa se je preko Centrale industrijskih korporacij obrnil na merodajna mesta s predstavko, v kateri se pritožuje zaradi sestave te komisije. Narodna poslanca Bogdan Ercegovič in Dragoslav Pantovič sta že v Narodni skupščini zavzela svoje stališče proti cementni industriji. Samuilo Bauer je bil prej funkcionar neke tvornice cementa ter urednik urada za evidenco jugoslovenske cementne industrije in po zakonu o občem upravnem postopku ne more biti član komisije, narodni poslanci pa morejo biti samo člani parlamentarnih komisij in ne člani strokovnih komisij.
Sedanje visoke cene cementu pa so v znatni meri posledica visoke državne trošarine na cement in visokih prevoznih stroškov. Z znižanjem trošarine in železniške tarife bi se prav tako lahko dosegla znatna pocenitev cementa.
Vprašanje je tudi ali ne bo povečanje produkcijske kapacitete v cementni industriji le ovira za znižanje cene, kajti če bo morala cementna industrija zaradi nove konkurence državne tvornice zmanjšati produkcijo, potem bo težje izvedla pocenitev. Končno pa je še omeniti, da načela načrtnega gospodarstva in štednje z razpoložljivim kapitalom narekujejo, da se ne ustvarjajo nova podjetja v takih strokah, kjer je kapaciteta obstoječih obratov zadostna ali celo prevelika. Tvorba kapitala pa je v naši državi razmeroma majhna in moramo prav zaradi tega dobro premisliti, kako ta kapital investiramo, da bo čim bolj koristil napredku našega gospodarstva.
I ženim hotelskim Obratom dajala posojila
na 25 let z obrestno mero 3%. Ker sta z uredbo tangi rana tudi finančno in prometno ministrstvo, bo v kratkem sklicana skupna konferenca, na kateri bodo podrobno proučili vsa vprašanja, ki so v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem tega fonda.
= Kakšna bo letošnja sladkorna kampanja. 2e včeraj smo poročali, da bomo morali v avgustu uvoziti 600 do 800 vagonov sladkorja in da so tozadevni kupčijski sklepi že napravljeni. Ker je bila lanska produkcija sladkorja nezadostna, so se le. tos tvornice sladkorja potrudile, da se čim bolj poveča s sladkorno peso posejana površina. Kakor zatrjujejo, se je letos ta površina povečala na 46.000 ha, tako da bo znašala produkcija sladkorja pri normalni letini okrog 12.000 vagonov. Za letošnje leto se ceni potrošnja v naši državi na 9000 vagonov (prejšnje leto je znašala 8000 vagonov). Pri normalni letini si bomo torej z letošnjo produkcijo lahko ustva. rili nujno potrebno rezervo.
= Pokojninski zavod v Zagrebu bo tu.
čel samostojno poslovati. Poročajo, da bo Pokojninski zavod za nameščence v Zagrebu pričel v kratkem samostojno poslovati. Iz Ljubljane je že prispel arhiv zagrebškega zavoda. Prav tako se selijo v Zagreb uradniki, ki so prakticirali pri Po. kojninskem zavodu v Ljubljani. Teh uradnikov je 30. Dosedanje premiiski dohodki zagrebškega zavoda so prekoračili že 30 milijonov din.
= Iz trgovinskega registra. Vpisana je naslednja tvrdka: Izvozna ln uvozna družba z o. z. v Ljubljani (lesna industrija, lesna trgovina in trgovina z industrijskimi in kmetijskimi proizvodi v uvozu in izvozu; osnovna glavnica 240.000 din, poslovodja Fran šumi, lesni industrijec v Kranju). — Pri tvrdki »Semperit«, jugoslovenski tvornici gumijastih izdelkov, družba z o. z. v Kranju, je bila vpisana sprememba naziva firme, ki se odslej glasi: Jugoslovanske tvornice gume, družba z o. z., Kranj, izbrisan je poslovodja Jaša Ružič-ka, prokurist družbe »Semperit«, Zagreb.
= Konkurz je razglašen o imovini Alojzije Beneševe, tovorne prevoznice v Mariboru po pravomočni ustavitvi poravnalnega postopanja (upravnik mase dr. Andrej Veble, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov 16. junija, prijavni rok 20. junija, ugotovitveni narok 2. avgusta). Nadalje je razglašen konkurz o imovini Marije Groznikove, neprotokolirane trgovke v Višnji gori (upravnik mase dr. Gojmir To-minšek. odv. v Višnji gori; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Višnji gori 17. junija ob 10., prijavni rok do 3. julija, ugotovitveni narok 15. julija).
= Licitacije. Dne 9. t m. bo v inženjer-
skem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo gradbenih del za popravilo vojašnice »Kralja Aleksandra I.« v Ljubljani. Dne 14. m 15. t. m. bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo preciznih obličev z brusilom, 13. t m. pa za doba. vo avtomobilskih gum in akumulatorjev. Dne 13. t. m. bo pri Zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo z oljem impregniranega platna, sirove gume, bencinske mešanice in bencina.
Voditelji opozicije v angleškem parlamentu
Pred novimi trgovinskimi pogajanji
Poročali smo že, da bo za prihodnji mesec sklican sestanek jugoslovensko-italijan-skega sfalnega gospodarskega odbora, na katerem bo italijanska delegacija predložila svoje predloge za povečanje kontingentov za uvoz našega blaga. Tudi z drugimi državami bomo imeli v kratkem važna trgovinska pogajanja. Znano je. da se že dolgo pripravlja gradivo za trgovinska pogajanja z Anglijo. To gradivo je sedaj pripravljeno in bo naša država v prihodnjih dneh poslala v London uradni predlog za pričetek pogajanj.
Že v prejšnjem mesecu bi se morala pričeti trgovinska pogajanja s Poljsko zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbe. Pogajanja pa so bila odložena in je sedaj določen za pričetek teh pogajanj 20. junij. Pogajanja bodo v Varšavi in bo na dnevnem redu vprašanje revizije trgovinskega sporazuma, plačilnega sporazuma in vprašanje kontingentov za izvoz na Poljsko. Za povečanje našega izvoza na Poljsko so trenutno večje možnosti, ker smo v kli-ringu s Poljsko pasivni in znaša naš klirin-jki dolg preko 15 milijonov din,
Nadalje poročajo iz Beograda, da je bilo o priliki bivanja trgovinskega ministra g. Tomica v Parizu dogovorjeno, da bodo še letos ponovna trgovinska pogajanja zaradi razširjenja trgovinske izmenjave med našo državo in Francijo. Ta pogajanja bodo v septembru v Parizu.
Gospodarske vesti
£= Uredba o sanitetnem fondu ostane v veljavi. Iz Beograda poročajo, da so gostinska združenja, turistične organizacije in ostale zainteresirane ustanove v državi poslale o priliki izdaje uredbe o sanitetnem fondu preko 300 telegramov in predstavk z zahtevo, da se ukine določba točke 4., § 5. te uredbe, s katero se uvaja obremenitev nočnin v hotelih. Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« se bo ta taksa vendar pobirala, ker je predviden donos te takse v višini 25 milijonov din na leta
= Načrt uredbe o sanaciji gostinskih obratov. Iz Beograda poročajo, da so v trgovinskem ministrstvu sestavili načrt uredbe o sanaciji gostinskih obratov, ki bo izdana na osnovi pooblastila v finančnem zakonu za tekoče leto. V tem načrtu uredbe je predvidena ustanovitev posebnega fondai iz katerega naj bi država zadol-
Borze
7. junija
Na jugoslovenskih borzah se je danes klirinška m^rka znova dvignila za 10 toč* in sicer od 13.90 na 14.00 (srednji tečaj). Tudi češke klirinške krone so se nekoliko okrepile ter so se trgovale v Beogradu po 149.50 in v Zagrebu po 148; v Ljubljani je bilo povpraševanje po 149, blaga pa ni bilo izpod 150. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 31, v Beogradu pa so se nudili po 32. Na svobodnem deviznem trgu se tečaji niso bistveno spremenili in so izračunani na bazi tečaja 258 din za funt.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala 469 — 472 (v Beogradu je bil promet po 470). Zaključki pa £o bili v 7% investicijskem posojilu po 100. v 7°/o Blairovem posojilu po 94.50 — 95.40 (v Beogradu po 94.50 — 94.75) in v delnicah šečerane Osijek po 80.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 205.90 — 209.10, Pariz 116 25 — 118.55, New York 4375 50 — 4435.50, Curih 995
—	1005. Milan 231.45 — 234.55, Amsterdam 2337.20 — 2375-20, Berlin 1767.12 — 1784.88, Bruselj 747.75 — 759.75. Tečaji na svobodnem trgu: London 256-40 — 259.60, Pariz 144.82 — 147.12. New York 5453.02 — 5513.02, Curih 1238.37—1248.37 Amsterdam 2910-62 — 2948-62, Bruselj 931.19 — 943.19.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7450, London 20.76, New York 443, Bruselj 75.4250, Milan 23.31, Amsterdam 235.50, Berlin 177.60, Stockholm 106.90, Oslo 104.2750, Köbenhavn 92.65, Praga 15.1250, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Buka. rešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 469 — 472, 4% agrarne 60.50 — 62, 4»/. severne agrarne 60.25 — 60.75, 6»/0 beglu-ške 88.75 — 90, 6% dalm agrarne 86.50
—	88, 7% stabiliz. 99 den., 7«/0 invest. 101
—	101.90, 7% Seligman 99.50 den.. 7o/0 Blair 94.50 — 95, 8«/, Blair 101.50 — 102.50; delnice: Narodna banka 7400 den.. PAB 212 den., Trboveljska 172. — 180
Beograd. Vojna škoda 468.50 — 469.50 (470), 4«/o agrarne 61.25 den. (61.50), 4% severne agrarne 60.25 — 60 50 (60.50), 6% begluške 89 — 89.50, 6®/o dalm. agrarne 87 — 87.50 (87.25), 7»/0 invest. 101 — 102, 7°/o Seligmann — (100), 7o/, Blair 94.25 — 94.75 ( 94.50 — 94.75), 8% Blair 102 den. (102), Narodna banka 7400 den., PAB 212 — 213.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chicago, 7. junija. Začetni tečaji: pšenica: za junij 75.75, za sept. 75.50, za dee. 76.75; koruza: za julij 50.625, za sept. 52.25, za dee. 52-625.
4- Novosadska blagovna borza (7. t. m). Tendenca mirna. Pšenica; 78/79 kg baška 152 — 153; sremska 152 — 153; slavonska 153 — 154; banatska 140 — 153. Rž: baška 140 — 142. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 155 — 157.50, jari 68 kg 180 — 185. Ove«: baški sremski in slavonski 144 — 146. Koruza: baška 108 — 109, baška pariteta Indjija in Vršac 109 110. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 235 — 245; »2« 215 — 225; »5« 195 — 205; »6« 175 — 185; »7« 150 — 160; »8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 300 — 305. Otrobi; (v juta-stih vrečah): baški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatski 100 — 102,
London, 5. junija. Te dni je težko omeniti Anglijo, da se ne bi dotaknili nesrečne podmornice Thetis. Je to največja nesreča te vrste v zgodovini. Dvoje manj ko sto življenj je bilo v njej uničenih. Okoliščine take nesreče so tragične, kakor so tragične samo še nesreče v rudn kih: dolge ure trpljenja in upanja ponesrečencev in na drugi strani njihovih svojcev, dokler ne pride končno brezupno razočaranje.
Od onega katastrofalnega dne v Gres-fordu, ko je bilo uničenih toliko rudarskih življenj, je ni bilo večje nesreče v Angliji od sedanje. Gresfordske žrtve so povzročile, da se je parlament živo zavzel za razmere in varno tne uredbe, ki so vladale v rudnikih. Posebna komisija ja raziskovala zadevo vsa ta leta po nesreči in zdaj se pripravlja zakon, ki naj bi zmanjšal možnost takih velikih, nesreč v premogokopih.
Ce ne bodo zunanjepolitični dogodki v prihodnjih tednih spet zavzeli pozornosti vse Anglije z bliskovito dramatičnostjo, kakor se je to že dogodilo v zadnjih dveh letih, bomo najbrže še dosti čitali po časopisju in slišali v parlamentu o nesrečni Thetis. Povsod se namreč opažajo znaki da so ljudje vznemirjeni in da pričenjajo sumničiti, da ni bilo ttorjeno vse, kar je v človeški možnosti, za rešitev ponesrečencev. Tudi prej so se že zgodile take nesreče, pa so na vrtali ladjo in skozi odprtino rešili ven vsaj nekaj posadke. Zdaj pa je ostala podmornica nedotaknjena in ni dvoma o tem. da jo bo družba, ki jo je zgradila, še vnovčila pri admiraliteti. še ko so bila reševalna dela v polnem obratu ln je bilo še upanja, da bodo rešili veliko večino posadke, so časopisi z vso nBr-tančnostjo poročali,, da stane podmornica le nekaj manj ko 350 tisoč funtov (90 milijonov din), koliko življenj je bilo pri nesreči udeleženih pa ni nihče natančno vedel. šele ko nI bilo nič več upanja, je bilo naznanjeno, da je bilo v Thetis 102 mož, od katerih so se rešili štirje.
Ali kje je danes sir Stafford Cripps, ki po navadi zagovarja ponižane in razžaljene brez honorarja in ki je tudi ob Gres-fordlski katastrofi vodil proti lastnikom rudnika veliko pravdo za odškodnino rodbinam ponesrečencev? Za binkošti je bil kongres socialistične stranke in z veliko večino glasov, tudi z rudarskimi, je bil izključen iz stranke. Pregrešil se je. ker je začel delati za to, da bi se socialisti in liberalci združili in skupno nastopili proti konservativni stranki, ker bi imeli tako jeseni, če bodo volitve v parlament veliko možnost, da si pridobe večino in vlada
število ln moč angleških socialistov počivata na »tradeunionistih« na udruženjih rudarjev,, železničarjev, delavcev v težki rudarjev, železničarjev, delavcev v težki pravi gospodarji v socialistični stranki. To so proti vsakemu kompromisu z liberalci.
V parlamentu vodi socialiste major Attlee, ki je obenem vodja opozicije, ker so socialisti za konservativci najmočnejša stranka. Veliko dobrega in simpatičnega se da napisati o Attleeju, ali kar bi najbolj rabil in česar nima. je močna osebnost. Kar govori v parlamentu je dobro, ali ko je končano, ostane občuzek, da bi bilo prav tako dobro: če ne bi bil govoril. Attlee in Cripps sta dva prominentna socialista s klasično angleško izobrazbo, pod čemer se razume ena starodavnih šol : Eton. Winchester Westminster, in potem okafordska ah kembriška univerza. Po družinskih trad.eijah nimata nobenih vezi z angleškimi delavskimi masami, nasprotno, lahko bi rekli, da sta zakoreninjena v angleški aristokraciji.
Za najmočnejšo osebnost v socialističnih klopeh v parlamentu velja Morrison. On je pravi Londončan, ki se je iz največje revščine povzpel do glavnega gospodarja
v Londonu. On je na čelu »London Coun-ty Councila«, ki je že dolgo let v rokah soc.alistov in ki vlada nad vsemi londonskimi občinami. V unpozantnem posi: p ju na oni strani Temze, na obrežju nasproti Westminstru, ima svoje pisarne in od tam skuša iz ogromnega Londona, ki je po nekaterih okrajih tako zanemarjen in zastarel, ustvariti moderno in bolj prijazno mesto. Njegova delavnost in energija sta ogromna, ah tak je tudi London in največji del Morrisovih sil in sposobnosti je posvečen mestni upravi. Parlament bi gotovo veliko pridobil, če bi Morison imel več časa zanj in njegove zadeve, že tedaj je splošno mnenje, da bi bil on najprimernejša oseba za predsednika vlade, če bi ta zopet kdaj prišla v socialistične roke.
Mogoče ni preveč, če razen teh imen, ki že vsa predstavljajo dovršene — nekatera mogoče celo tudi zaključene — kariere, omenimo tudi osebo, ki je v zadnjem času večkrat stopila v ospredje in vedno vzbudila nepričakovano poaornost. To je mr. Greenwood. nekdanji rudar, zdaj socialistični poslanec in v zadnjem času večkrat govornik v parlamentu namesto Attleeja. Vsi priznavajo, da je osebnost namestnika vel.ko močnejša od one sedanjega formalnega voditelja, ki je vrh vsega bolehen. če ne bo uspeh pohabil te nove vstajajoče sile, kakor se to tako pogosto zgodi v Angliji, potem bodo v bodoče angleški socialisti vsaj za eno močno osebnost bolj bogati.
Govoriti o liberalcih v angleškem parlamentu je čudno paradoksno. Je to stranka s sijajno dolgo tradicijo, ki pa je danes zgubila več ali manj svoj raison d' gtre in nima v deželi nobene prave za-slombe Vsa javnost pa jim mora prizna» ti. da zavzamejo v parlamentu vedno pravo stališče ter ga zagovarjajo in branijo s tako žilavostjo, da se človek ne more otresti misli, da so res oni močnejši del opozicije in da imajo med svojimi poslanci močne osebnosti, ki jih socialistični prvaki nikakor ne dosežejo.
Ne smemo pozabiti, da v parlamentu še vedno sedi stari liberalec Lloyd George ki je gospodaril nad Anglijo za časa vojne in ki je bil »arhitekt miru«, ki ji je sledil. Njegov francoski tovariš iz one dobe Clemenceau je že davno mrtev, osebnost Lloyda Georgea pa še ni izgubila na svoji galsiki udarnosti in slikovitosti.
Oficielni voditelj liberalcev v parlamentu je Archibald Sinclair. Lahko ga imenujemo sijajnega parlamentarca. Da ne bo postal n.kdar več kakor vodja manjšega dela opozicije v parlamentu, je vzrok samo v tem. da je voditelj stranke, ki ima preteklost, pa malo upanja na bodočnost. Posebno danes, ko je socialistična stranka tako odločno zavrnila vsako koalicijo z liberalci ni za Sinclairja velike bodočnosti v parlamentu. Nekateri celo trdijo, da so se socialisti zbali, da bi močnejše osebnosti liberalcev prevzele vodstvo v «kupnem bloku, in da so predvsem zaradi tega obsodili to misel in izključili sir Stafforda Crippsa.
V celoti je položaj ta. da je vsa opozicija v parlamentu slabotna, neizklesana in neudarna. Zato ni čuda, da vlada lahko vsmerja svojo politiko, kakor ji kaže, ne da bi ji zato pretila kaka nevarnost s strani opozicije. Vlada je prevzela zunanjo politiko opozicije in opozicija je glasovala za notranjo politiko vlade, tako da skoro ni več bistvene razlike med njima. Posledica je .da pada zanimanje za ta kdo naj vpliva na politiko in jo vodi. Drastično se je pokazalo v zadnjem času, ko je bilo več nadomestnih volitev za izpraznjena mesta v parlamentu. Volilna udeležba je bila komaj 30 do 40 odstotkov, nikjer pa ne čez 50.
Mnogo se govori, da so možje, ki bodo v bodoče vodili Anglijo, v konservativni stranki, vendar ne v ožjem vladnem taboru. To pa spada v novo poglavje Lynx
Živahnost na velesefmu
Sejmišče je bilo tudi včeraj ves dan nes ni več dvoma, da je velesejem v obil-
živahno. Javljajo se številni novi interesenti za skoro vse razstavljeno blago. Solniki so včeraj pripeljali na velesejem mnogo mladine. Med ostalimi posetniki so bili tudi angleški konzul iz Zagreba g. Rapp in predsednik zagrebške Trgovinske zbornice g. Krasnik
Kupčije so se razvijale povoljno, v eni stroki bolj. v drugi manj. Interesenti so prišli razen iz naših krajev tudi iz Beograda, Zemuna in Pančeva, Zagreba, Siska, Sarajeva, Novega Sada, Sušaka, Valjeva, Užic in Karlovca, inozemski posetniki pa iz Italije in Madžarske.
Sprehod skozi paviljone je letos prav prijeten. Opozarjamo na pohištveno razstavo, ki kraljuje v dveh paviljonih. Da-
ni meri ponesel sloves naše pohištvene obrti in industrije daleč preko meja Slovenije; pri naših mojstrih je zbudil ambicijo in od leta do leta, od razstave do razstave, smo lahko zasledovali razvoj in napredek v tej stroki. Kakor vse, tako se tudi naša pohištvena obrt bori za obstoj. Srednji sloji so obubožani, gornja plast je silno tenka, nižji sloji pa sploh ne morejo kupovati modnega pohištva. Naši mizarji so to upoštevali in so letos razstavili krasne garniture gladke moderne linije, ki so praktične in udobne. Cena temu pohištvu je srednjemu sloju zmogljiva. Na pohištveni razstavi je tudi mnogo druge stanovanjske opreme in vsakdo bo gotovo našel, kar želi.
kvaliteto svojih izdelkov in z desetletnimi uspehi, doseženimi v avtomobilskem dirkalnem športu, priborile vodilni položaj tako v nemški kakor tudi v mednarodni avtomobilski industriji, so zadnja leta ponovno pokazale živahno zanimanje za gospodarsko področje jugovzhodne Evrope na ta način, da so se udeležile vseh važnih razstav in velesejmov v Jugoslaviji
Mercedes-Benz na velesejmu
Avtomobilske tovarne Daimler-Benz d. Posebne omembe vreden Je pri tej tip! d. v M u t tg ar t- L n ter tu rk h e i m u, ki so si s šasijin okvir, narejen iz ovalnih cevi v obliki črke X, ki se odlikuje po svoji izredno veliki nezvinljivosti in po enostavnosti gradnje. Zelo prijetno se občuti mimi tek 1.7 litrskega štiricilindrskega motorja z učinkom 38 k. s., ki je vpet v gumiju. Stopana brzina Mercedes-Benza 170 V zma-ša 108 km na ura Zaradi izvrstne lege voza na cesti ter odličnih vzmeti se seveda tudi njegova potovalna brzina znatno poveča, tako da se ta voz lahko pomeri z marsikakim močnejšim. Normirana poraba bencina znaša 9.7 litrov na 100 km.
Na razstavišču Daimler-Benz d. d. na ljubljanskem spomladanskem velesejmu občudujejo obiskovalci kabriolet sinje barve ter limuzino v vinsko rdečem tonu, oba Mercedes-Benz tipe 170 V. Oba voza izpričujeta, da se modeli Untertürkheimskih tovarn razen po tehnični dovršenosti odlikujejo zlasti tudi po dovršenih oblikah svojih karoserij ter po okusno izbranih barvah.
Isto dokazuje Itadi Mercedes-Benzov kabriolet tipe 230 v temnomodrem tonu, ki je prav tako razstavljen na velesejmu. Ta šest sedežni voz ima v gumiju obešen 2.3 litrski šeste ili ndrski motor z učinkom 55 k. a. in leži prav tako na nezvinljivem cevnem okviru. Normirana poraba goriva te tipe znaša 13 litrov na 100 km, stopana maksimalna brzina pa 116 km na uro^
Mercedes-Benz 170 V
Na letošnjem spomladanskem ve'esejmu v Ljubljani razstavljajo Untertiirkheimske tovarne v prvi vrsti dva modela Mere ed es-Benzovegia voza tipe 170 V, ki nedvomno prednjači v svoji vrati tako glede svoje dovršene konstrukcije in bogate tehniške opreme, kakor tudi po svoji ekonomičnosti. Nad 75.000 prodanih voz Mercedes-. Benz 170 V dokazuje, da je to najbolj I iskan voe v svojem razredu.
Med zobatim kolesiem na veleseimu
Tehnične novosti domačega in tuiega porekla, ki tiiiio v oči na sprehodu
po paviljonih
70.
! % ■■ 1 -MM. ' ÉÉ

' NaJ velesejem res da ni dosti podoben liewyoràki razstavi »Svet bodočnosti«, kjer irta stroj in aparat prva na tronu, vendar je tudi v naših paviljonih videti marsikak «Jober nov tehnični izum. Med stroji ima večino avtomobil, ki pa letos ne razodeva kakih revolucionarnih novosti- Za človeka, ki ne pride v avtomobilski paviljon s trdnim sklepom, da ga za-]>usti kot lastnik tega ali onega voza, je Se najbolj zanimiv prerez Opelovega <1 cilinderskega motorja, ki kaže, kako neznansko komplicirani stroji se skrivajo pod gladkimi okrovi današnjih voz. Prav tako Je zanimiv pogled v notranjščino celega avtomobilskega voza. Večina obiskovalcev «e še zmerom s nekakšnimi manjvrednostnimi kompleksi kreta med elegantnimi limuzinami in se nekako znajde šele v ro-tundi. kjer so razstavljeni motocikli. Tu je
Tako smo na velesejmu spet opazili odlično Izdelane vodne turbine, izdelek strojnega podjetja inž. O. Borštnarja, nekdanjega sotrudnika Strojnih tovarn. Vodne turbine so bile poprej specialiteta Strojnih tovarn in kakor kaže, se bo njih sloves v potencirani meri ohranil pri samostojnih nasledovalcih tradicije tega našega nekdaj tako uvaževanega industrijskega podjetja. Ing. Borštnar, ki si je osnoval lastno strojno delavnico v šiški, izdeluje ležeče in stoječe Francisove vodne turbine za majhne in srednje vodne padce ter Peltonova vodna kolesa za velike vodne padca Podjetje je zgradilo doslej že celo vrsto vodnih turbin in kompletnih vodos.lnih naprav za mnoge naše mline in lesne industrije. Poleg vodnih turbin gradi podjetje tudi trans-miSijske naprave zagine, armature, dvigala ter raznovrstne druge stroje. Prizadeva si razšiiti svoj podukcijski program na vse panoge strojegradbe. Mlademu, agilnemu podjetju moramo samo želeti, da bi mu
z drugimi sličnimi delavnicami vred uspelo obnoviti strojno industrijo v našem mestu.
Med izdelki mlade domače strojne industrije je treba nadalje omeniti gasilske črpalke in vobče gasilsko orodje. Prav lepe izdelke iz te vrste smo videli pri livarnarju Ogrincu. Njegova delavnica izdeluje samo črpalke, šobe in armature, namerava pa se počasi lotiti tudi gradnje pogonskih motorjev, tako da bo lahko dobavljala kompletne brizgalniške agregate.
Med zelo zanimive domače izdelke spada tudi novi masažni aparat »Vibrator«, ki ga izdeluje Metalurgija v št. Vidu nad Ljubljano. Izdelovanje medicinskih aparatov spada v vrsto bolj fine industrije, ki se je doslej pri nas nismo upali prav lotiti. Kakor pa izpričuje prav ta masažni aparat, bi tudi v tej stroki lahko uspevali. Vibrator je ljudem na moč všeč, kakor dokazujejo veseli obrazi okrog koje, kjer se lahko vsakdo pusti za poskušnjo masirati. Izmenični tok spravlja pri aparatu v prav hitro nihanje kovinski čepek, na katerega se lahko nasade kovinska ploščica ali pa različni nastavki iz gumija, kakor goba, jež, zvonec in kroglica, ki vsak služi za posebno vrsto masaže.
Zelo zanima obiskovalce tudi avtomatska telefonska centrala, ki jo razstavlja Radio-Doberlet. Avtomatski telefon sicer tudi za nas ni več novost, toda videti avtomatsko centralo v obratu, nimamo vsak dan priložnosti. Centrala je zgrajena za 50 naročnikov in bo instalirana v novi palači banke Slavije.
Mnogo prav zanimivih izdelkov Je najti med stroji za kuhinje in za predelavo živil. Tu ie posebno očitna tendenca po univerzalnosti. En sam stroj naj bi v kuhinji opravljal deset različnih del. In res se že dobe prav priročne konstrukcije, ki lahko nadomeščajo gospodinji cel arzenal kuhinjskega orodja.
H koncu treba omeniti še potapljača, ki se producira v globokem bazenu na sejmišču. Društvo bivših mornarjev je imelo prav srečno misel, da nam spričo vrste podmorniških katastrof zadnjega časa, pokaže potapljača pri njegovem delu. ki se tu v naravi le čisto drugače vidi, kakor ga pa poznamo iz časopisnih poročil ali pa s filmskega platna.
BINGO
znamenite karamele — v naši domovini izdeluje
izključno
RUFF, tvornica bonbonov, Subotica.
Proizvodnja Adler 1939
Predsednik velesejma g. Ivan Bonač, razkazuje zastopniku Nj. VeL kralja, di vizij-ekemu generalu Dragoslavu štefanoviču razstavo
«sanje že malce bfžji »svet bodočnosti«. Najprivlačnejša točka je dirkalni motor, ki je nekoč postavljal svetovne rekorde. Baje je dosegel brzino 180 km na uro.
Koles je na velesejmu toliko, kakor še rtikolL Zmerom smo mislili, da je bic'lkelj že našel svojo dokončno obliko, pa se je le spet našel nov model, ki skače iz vrste. Tovarna Phänomen namreč razstavlja bi-cikelj s prožno obešenim zadnjim kolesom. 25a naše kotanjaste ceste prihaja tako kolo kot nalašč. Konstrukcija je silno zanimiva — kombinacija s sintetičnim kavčukom sbuno« — 'in bo prav zanimivo o priložnosti se praktično seznaniti z njenimi voznimi sposobnostmi. Med proizvodi iste tovarne vzbujajo pozornost tudi tovorni avtomobili z motorjem na zračno hlajenje. Najmanj kar govori za to novost, je poenostavljena oskrba.
Kakor vsa leta. so tudi tokrat zelo močno zastopani stroji za obdelavo lesa, ki jih naša industrijska podjetja veliko kupujejo. Med novostmi je treba tu omen'ti novi električni brusilni stroj na trak »Elba« za glajenje in brušenje lesenih ploskev, zlasti tudi furnirjev. Stroj deluje izredno naglo in prec' zno ter se da nastavljati za vse mogoče grobe in fine obdelave. Je to izrazit primer modernega obdelovalnega stroia, ki pomaga s svojo veliko delazmož-nostjo obrtniku mnogo bolje izkoristiti svoi piiHi delovni čas.
Od vsega početka je bil naš velesejem zamišljen kot revija domače pridnosti in podjetnosti. Gotovo je, da sedanje prilike domačim podjetjem, zlasti na novo nastajajočim, niso posebno naklonjene. Tuje blago Si na vso moč prizadeva osvojiti si naš trg in marsikatero domače podjetje je že padlo v tej neenaki borbi. Tem večjega priznanja zaslužijo ambiciozni pionirji, ki si navzlic neugodnim okoliščinam prizadevajo na domačih tleh osnovati nove industrije z domačim denarjem in domačo delovno silo. Okrog Liubljane nastaja zadnja leta vrsta mladih kovinskih industrij, Id si skušajo s kvalitetami izdelki iznova osvojiti domači trg. S propadom ljubljanskih Strojnih tovarn, ki so bile poleg pD naivečja stroma industrija v Sloven ji, je prišla cb kruh cela vrsta sposobnega delavstva ter mnogo dobrih mojstrov m m-ženjerjev. Večina njih se je razkrop'la v drusre tovarne po državi, nekaj pa se jih skuša doma osamosvojit'1. Na ta način je nastalo okrog Ljubljane nekaj maihnih strojnih delavn:c in livarn, med katerimi se nekatere zadnji čas prav uspešno uveljavljajo.
Tvornice Adler proizvajajo znane tipe Adler Trumf Junior, Adler 2 Lit in Adler 2.5 Lit. Izpopolnitvi teh posrečenih konstrukcij je bila posvečena velika pažnja z namenom, da se še bolj dvigne prometna varnost, dejalna zmožnost, kakor tudi udob no&t vožnje.
Adler Trumph Junior je dobil novo ci-lindrsko glavo s kompresijskim prostorom zavarovanim proti tolčenju. Nadalje so prednji bLažilci sunkov više ugrajeni, s čimer je pridobljeno na oddaljenosti od tal. Elektrovodi so urejeni po novem Farb-si-stemu, tako da se v primeru motnje lahko in zanesljivo najde defektni vod. Dalje je dobil Adler Trumph Junior nov in večji kombinirani instrument, ki je bolje čitljiv, dalje prednje in zadnje odbijače preko vse širine avtomobila, kakor tudi mehkejše blazine.
AIILBU T K U & I* F • J U N i OI! LI&UUSINE
Pri 2 Lit. Adlerju je dosežen enakomernejši oljni tlak s povečanim pretlačnim ventilom. Trovodna pipa za bencin je udobnejše dosegljiva in prestavljena na ploščo za instrumente. Vsi kabli e>o položeni enako kot pri Adler Trumph Junior po sistemu Färb. Kabriolet in limuzina te tipe imata klinasto vetrovnico in prostor za kovčege, ki je dostopen z zunanje strani voza in se dobro zapira.
2.5 Lit Adler, ki si je pridobil mnogo pri-
jateljev zaradi svoje napredne konstrukcije, visoke sposobnosti in ugodne porabe bencina (poraba na 100 km cca 13.8 lit, največja brzina 125 km na uro, trajna hitrost 110 do 115 km na uro) ima nadalje zanimive izpopolnitve. Posebno pozornost zasluži novo ravnalo oljne temperature, ugrajene v hladilnik. Prot lačni ventil skrbi, da se doseže hitro ogret j e olja pri mrzlem startu in neodvisno od vodne temperature. Trovodna bencinska pip« je sedaj prirejena pred šoferskim sedežem in omogoča vključitev med vožnjo cca 8 lit. obsegaj oče rezerve bencina.
Pri limuzini in kabrioletu Adler 25 lit. sta prekriti zadnji kolesi s pokrivalom, pritrjenem na blatnik. To daje nadaljnje zmanjšanje zračnega upora in še boljši vrtincev prost odvod zraka, tedaj svrhi služeča izpopolnitev prve uporabne aerodinamične oblike, ki jo je tvornica Adler prva zgradila. Ta tipa je dobila poklopko za kovčege, ki se zaklepa in odpira z zunanje strani in je lahko dosegljiva. Nadaljnje izboljšanje je v tem, da je postavljena polnilna štula pri vseh modelih v desni, zadnji blatnik, da ima poklopko s ključavnico, tako da ni treba pri polnjenju dvigati poklopke od kovčegov. Rezervno kolo leži kot dosflej pod prostorom za kovčege. Notranja oprema je zaradi načina oblazinje-nja še udobnejša, da je mogoče opraviti tudi dolga potovanja brez utrujen ja, v tem potovalnem avtomobilu.
Novo po'ozena plošča zia instrumente, ki je izpopolnjena s serijsko ugraditvijo oljnega termometra, omogoča vozaču Lahkotno kontrolo nad vozom. Premikalna streha limuzine se lažje uporablja zaradi majhno-ga skrajšanja. (—)
Prvi v areni
in na cesti
Na letošnjem ljubljanskem velesejmu je tudi športno navdahnjena mladež našla svoj sveti kaaba, h kateremu trumoma roma. Seveda ni to nikak sveti kamen, ampak jeklen konjiček — dirkalni motor DKW, ki teče svojih poštenih 180 km na uro. In mladež, ki teden za tednom čita o zmerom novih dirkalnih zmagah teh motorjev, strmi v stroj in ug ba, kako more to drobno jekleno telesce razvijati tako silno moč in brzino. Uganka je samo v njegovem pogonskem stroju: v dvotaktnem motorju, ki so ga tovarne DKW po 20-let-nem trdem delu razvile do današnje popolnosti. Po zaslugi inženjerjev DKW si je preprosti, robustni, dvotaktni pogonski stroj osvojil vse male in srednje, velike motoci-kle in si zda jpočaS'1 osvaja tudi največje kategorije. Nad tri četrtine vseh motornih koles v Evropi ima danes dvotaktne motorje in nad 500.000 jih je bilo doslej izdelanih samo v tovarnah DKW, ki so s tem postale največja tovarna motoclklov na svetu.
Jasno je, da ima tovarna, v kateri se je rod'1 današnji moderni dvotaktni stroj, tudi izkušenj z njim in da morajo biti njen'i izdelki tudi najbolj dovršeni, kar se morda najočitneje vidi v porab1 goriva, ki je celo manjša nego pri štiritaktnih športnih motorjih. Edinstveni uspehi znamke PKW na
dirkah po vsem svetu niso nikaka sreča ali slučaj, ampak samo dokaz, do kako velike popolnosti so te tovarne motocikel že dotirale. Na vseh letošnjih motornih dirkah v Nemčiji kakor tudi pri nas so motorji DKW odnesli vsa prva mesta v kategorijah do 350 ccm in Angleži, ki so gotovo mojstri v motoristiki, trdijo, da tem stroju njihovi štiritaktni motorji enostavno niso več dorasli.
Vse kar tovarne DKW v težki športni šoli novega preizkusijo, pride potem v prid njihovim motornim kolesom za vsakdanjo rabo. Zdaj grade DKW 5 različnih tipov. Najmanjši RT3 je pravi motorček malega človeka, najbolj štedljiv v porabi goriva, najhitrejši v svoji vrsti ter vztrajen, kot gorski konjiček. Naslednji Je KS 200-ro-busten motor za dva, ki je z opustitvijo vsega luksusa dostopen tudi skromnejšemu mošnjičku. Bisera iz serije DKW motocik-lov pa sta nova modela NZ 250 in NZ 350, ki ju lahko smatramo za najdovršenejši konstrukciji svoje kategorije v Evropi. Idealna lega na cesti, velika brzina in pospešek ter štedljivost se družijo z elegantno formo v zares dovršen lik modernega mo-tocikla ki bi mu težko našli para na svetu. Nad temi svojmi vrstniki pa kraljuje po moči težki dvocilindrski SK 500 za vožnjo e prikolico, ki bi se po brzini in udobnosti vožnje lahko spustil v tekmo z marsikakim malim avtomobilom.
INSERIRÀJTE V „JUTRU"!
Titansko delo
Ob vsaki priliki lahko slišiš krilatico, da je bodočnost Slovenije v industrializaciji, a le redko kdaj naletiš tudi na sistematično delo, ki bi bilo v bkladu s tem ciljem. In če že industrija v tej ali oni panogi napreduje, so to žal večinoma tuja podjetja. Domače tovarne so bolj redke med njimi, zato pa tiste zaslužijo tem večjo pozornost in priznanje. Med taka domača podjetja, ki z zmerom obsežnejšim proizvodnim programom dajejo dela novim delovnim močem, sipada tudi tovarna »Titan« d. d v Kamniku. Iz skromne tovarne za kovinske izdelke se je podjetje razvilo v veliko industrijo strojev in aparatov, ki nima para v naši državi.
Specialiteta »Titana« so avtomatske br-zotehtnice. Kdor ima kakorkoli opravka s tehtanjem, bo vedel povedati, kolikšen blagodat pomeni avtomatska tehtnica napram starim vagam. Sam avtomat seveda še ni vse, ampak mora biti v prvi vrsti tudi precizno izdelan. In prav v tem pogledu imajo »Titanove« tehtnice gotovo nekaj točk pred inozemskimi izdelki. Marsikje industrija zaradi drugih naročil ni več v stanju tako miroljubnemu izdelku kot je tehtnica. posvečati primerne pažnje, pa tudi primernega materiala ni zmerom pri roki. »Titan« pa nasprotno svoje izde ke od leta do leta izpopolnjuje. V glavnem gradi tri tipe avtomatskih tehtnic: manjšo do 2 kg, namenjeno v prvi vrsti za delikatese in slaščičarne, potem normalno do 20 kg za trgovine, mesarije, velike kuhinje in siična podjetja ter slednjič mojstrovino svoje proizvodnje: veliko, polno avtomatsko br-zotehtnico brez uteži za velika podjetja. Opisovati je premalo, videti je treba te iz-de'ke. da se prepričaš o solidnosti njih materiala in izdelave.
Razen avtomatskih tehtnic izdeluje »Titan« še celo vrsto navadnih kuhinjskih vag. potem mlinov ter rezalnih in vsakovrstnih drugih kuhinjskih strojev, vse v novih, praktičnih in lepih oblikah. Posebno posrečen »Titanov« izdelek, za katerega je mnogo zanimanja tudi v inozemstvu, je kavni mlin »Mignon«, ki bo v ponos vsaki moderni kuhinji in po svojem drobnem mletju sramotil stari škrbasti mlin, ki še stoji na po'.ici.
Da bi še naprej naštevali serijo lepih »Titanovih« izdelkov? Rajši ne, ker jih je preveč. Samo tole še beležimo ključavničarjem, mehanikom in sorodnim poklicem: »Titan« izdeluje tudi vrtalne stroje. Vsa velikosti od ročnega do velikega stabilnega. Fina stvar! Pozanimajte se zanje! (—)
Zahvala
Po letošnjem lepo uspelem poklonitve-nem in romarskem izletu Ciiilmetodarjev na Oplenac čuti izletni odbor moške in ženske podružnice CMD za Št. Peter v Ljubljani prijetno dolžnost, da se iskreno zahvali vsem, ki so k popolnemu uspehu izleta pripomogli. Zahvala velja predvsem izletnikom, ki so se sami najbolje zavedali pomena tega potovanja. Dalje smo dolžni zahvalo železniškemu ravnateljstvu, posebej še gg. Petku in Cerkveniku, da je bilo dano na razpolago zadostno število udobnih voz. Zahvaljujemo se g. Milošu Štibler-ju kot predsedniku Zveze nabavljalnih zadrug v Beogradu, ker je uredil vse potrebno za odlično prehrano izletnikov, dalje upravniku Nabavi j al ne zadruge g. Francu Staroveškemu, ki je takisto vsestransko skrbel, da so bili Cirilmetodarji hitro in točno z vsem oskrbljeni. Oba gospoda sta skrbela tudi za prenočišče, dala sta vodnike na razpolago, prišla sta k sprejemu v Zemun in na beograjski kolodvor, ko smo se vrniti z Oplenca, ter sta vodila naše skupine na stanovanja. Dalje gre zahvala ge. Pretnarjevi iz Zemuna, ki je ustregla pri organizaciji izleta odboru z dragocenimi nasvetu Enako se zahvaljujemo soprogi
J A Č I ŽIVCE!
Po vsakem naporu deluje Wrigiey pomirjujoče in osvežujoče. — Kupite še danes zavojček Peppermint aH Spearmint — dve prijetni aromi.
WRIGLEY'S
državnega svetnika ge. Škarjevi, predsedniku Društva Slovencev v Beogradu g. dr. Gorišku ter revizorju N abavijalne zadruge g. Ferjančiču.
Najlepšo zahvalo dolgujemo upravniku dvora polkovniku Branku Pogačniku, ki je ljubeznivo sprejel našo deputacijo. da je izročila ministru dvora spominsko pismo za Nj. Vel. kralja Peti a IL. in je ostal z njo dalje časa v prisrčnem razgovoru, kakor tudi. da je v imenu Cirilmetodarjev izročil Nj. Vel. kraljici Mariji šope h cvetja. Dalje se toplo zahvaljujemo upravniku zadužbine na Oplencu za ljubeznivost, izkazano zlasti s tem, da je izletnike sam vodil po dvorskem posestvu. Za enako uslugo se zahvaljujemo upravniku, kapetanu kr. garde na Topčideru, ki je omogočil ogled prekrasne slavnostne in letne dvorane v Gardnem domu. Zahvaljujemo se upravniku Učiteljskega doma in osrednje Šolske matice. upra\mici ženskega zavetišča ge. Štiblerjevi in g. dr Krmpotiču ml., ki sta dala dovolj prenočišč na razpolago. Pohvalo zasluži tudi »Putnik« v Beogradu za udobne vozove ter za točno in brezhibno vožnjo. Vsem Slovencem se zahvaljujemo, ki so se udeležili poslovilnega večera, predvsem polkovniku Pretnarju in kapetanu zračne flotilje Svetinu pa Dušanu in Milki Fakinovi, ki sta nam ves večer neumorno igrala in poživljala ta prisrčni sestanek slovenskih rojakov v Beogradu. Enaka zahvala velja zakoncema Fakinoma. kakor tudi Tonetu Ekarju. ki nam je razkazal Narodno skupščino in nas sptemljal do odhoda. Za najboljše razpoloženje je v veliki meri poskrbel g. mag. pharm, g Leon Trošt, ki so mu gotovo hvaležni vsi potniki.
Da je bila pomembna spominska listina, ki smo jo poklonili mlademu kralju, tako okusno opremljena, velja zahvala slikarju grafiku Elu Justinu i er Bonačevi knjigoveznici pod vodstvom g Mačka Še jrrav posebno se za celotni uspeh izleta zahvaljujejo naklonjenosti listov konzorcija »Jutra*, predvsem njihovemu direktorju g. ministru dr. Krametju. Zahvala pa velja tudi poverjenikom in poverjenicam, zlasti gdčni Hro-vatinovi v Bonačevi trgovini, ker je prevzela velik del prijav. Ponavljamo v celoti toplo zahvalo vsem m jih naprošamo, da ostanejo odboru tudi v bodoče naklonjeni.
Izletniški odbor CMD.
Nič več postajališč za avtobuse v Parizu
V pariškem avtobusnem prometu so bila nedavno odpravljena vsa obvezna postajališča. Potnik, ki se prevaža z avtobusom, mora zdaj s pritiskoip na gumb električnega zvonila dati znak, da se vozilo ustavi, nakar more izstopiti. Osebe, ki želijo vstopiti, pa morajo dati znak z roko, da. se avtobus ustavi.
Za to novost je bilo merodajnih več rzrokor: promet se po novem načinu razvija hitreje, prometna zagata se je zmanjšala, obenem pa Lahko vozač prihrani podjetniku precej goriva in tudi obraba vozila je manjša.	,
Pri otvoritvi letošnjega velesejma je bila tudi velika skupina slovanskih narodnih noi
Pogled na udeležence otvoritvene svečanosti
.■st .v .'«-'vV^v-f^v-;.-i.
esti
* Prilagodite vozni red na progi Ljubljana — Zidani most potrebam delavstva. V Ljubljano se vozi dnevno s proge Litija — D. M. v Polju nad 100 delavcev in •delavk, ki dnevno zamude delo za nekaj minut, ker pride vsak prekasno v Ljubljano. Iz Zidanega mosta odpe'je ob 5.15 in pride v Ljubljano ob 6.50. delo v obratih pa se prične že cb 7. uri, zaradi česar pri. de delavec prekasno v delavnico. Zelo bi bilo ustreženo vsem tem delavcem, ako bi odhajal ta vlak 10 minut preje iz Zidanega mosta in prišel v Ljubljano že ob 6.40 uri. Tudi zvečer niso delavci zadovoljni z voznim redom, kakor je danes v veljavi. Prvi vlak odhaja iz Ljubljane že ob 18.C5 ter ga delavci, ki delajo do 18. ure, seveda ne mor&jo dobiti Drugi vlak odhaja iz Ljubljar^e ob 18.27 in bi bil za delavce prav prikladen, če bi imel postanke na vseh postajah do Litije, žal pa se ta vlak dej Litije sploh ne ustavi in ga delavci ne inorejo uporabljati. Ker bi ustavljanje tega vlaka na postajah do Litije železniške uprave ne obremenilo s kakimi večjimi izdatki, prosimo železniško upravo, da ugodi želji delavstva in odredi ustavljanje vlaka na vseh postajali.
Za vsak slučaj — si oglejte
na velesejmu v paviljonu ,M4 Zupančič, Kranj
*Redni letni občni zbor »Bran-i-bora«,
osrednjega odbora, bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne v sejni dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3/1. Vsa na-rodnoobrambna in druga društva se vabijo, da po svojih zastopnikih prisostvujejo polaganju letnega delovnega obračuna tega našega, za sedanje čase najpotrebnej. šega in najkoristnejšega narodnoobramb-nega društva. — Osrednji odbor društva objavlja: g. dr. Andrej Druškovič, advokat v Ljubljani, Pred škofijo 15., je plačal v korist narodnocbrambnih potreb društva »Bran.i-bor« v Ljubljani iz poravnave v pravdi g. Oskarja Kleina din 150. Društvo»Bran-i bor« prosi gg. odvetnike, naj bi tudi ta primer zgledno služil v posnemanje!
* Beograjski maturanti iz leta 1914. Pred 25. leti je zapustilo 4 srednješolske
zavode, kolikor jih je takrat bilo v Beogradu. okrog 150 maturantov in vso to na. debudno mladino je vodila pot usode iz šole že v nekaj tednih na krvava bojišča. Veliko število maturantov letnika 1914. se je prostovoljno prijavilo za vojaško službo, ostali pa so bili pozneje mobilizirani in po kratkem vežbanju poslani na fronto. V krvavih bitkah svetovne vojne je več ko ena tretjina teh maturantov žrtvovala svoje življenje domovini. 251etnica mature bo zaradi tega v prvi vrsti posvečena spo. minu pokojnih tovarišev, katerim bo v soboto v Vaznesenski cerkvi v Beogradu prirejen spominski obred, maturantje letnika 1914. pa se bodo po obredu sestali v po. slopju druge moške gimnazije.
*	Spomenik prvemu jugoslovenskemu tiskarnarju. V Podgorici v črni gori bo-bo 25. t. m. odkrili spominsko ploščo Božidarju Vukoviču, ki je bil prvi tiskarnar na slovanskem jugu. V najtežji dobi našega naroda na jugu je začel svoje kulturno delovanje, ko je prinesel Gutenbergove iznajdbe v svojo domovino ter že pred več ko 400 leti uredil malo tiskarno. V Podgorici je bil že lani ustanovljen odbor, ki je pripravil vse potrebno za počastitev spomina prvega jugoslovenskega tiskarja. V odboru so zastopane vse prosvetne organizacije v čmi gori.
*	Osel kot raznašalec mleka. V vasi Du-bovi pri Peči ima mlekarnar Arif nenavadno pametnega osla. Arif ima v vsej vasi 12 odjemalcev mleka in njegov osel pozna tako dobro vse te stranke svojega gospodarja, da sam po vasi oddaja mleko. Po vrsti se ustavlja pred hišami odjemalcev in, ko stranke z njegovega tovora odnesejo svoje z mlekom napolnjene poso, de, krene naprej do naslednje stranke in potem, ko je vse mleko oddal, se lepo vrne domov. To službo opravlja redno in skrbno ter je z gospodarjem Arifom vred vsa vas ponosna na pametnega osla.
AKTUALNA TEMA IZ ŽIVLJENJA
SODOBNE MODERNE ŽENE! Huguette Dufos in Pierre Jean Aumont
KINO UNION — tel. 22-21

ŽELJA PO VEČNI MLADOSTI
(MAMA COLIBRÌ)
Življenjski roman lepe žene, ljubljene od moža mlajših let — njena velika sreča v uživanju dozdevne mladosti — njeno trpljenje in bol, ko je prišlo spoznanje zablode in greha ...	Ob 15., 17., 19. in 21. url.
*	Tatovi v žabnici. V noči na ponede. ljek je bilo vlomljeno v Oblakovo hišo v žabnici. Tat je prišel skozi zadnja, dvorišča vrata. Izvrtal je skoei vrata dovolj veliko luknjo, da je lahko segel po ključu. Odklenil je vrata, potem pa je premetal in pretaknil vse predale in miznice naj-preje v pritličju, potem pa še v prvem nadstropju. V vsej hiši je spala samo Min. ka Oblakova. Vlomilec je odnesel precej svinjine, in več steklenic pelinkovca in malinovca. Huje je prizadet uslužbenec drž. železnice Gorjup, ki mu je tat is tak. nil denarnico in odnesel 1500 din.
*	Mestni dekjigKi zavod »Vesna« v Mari bom sprejema v internat učenke vseh srednjih šol. Nudi dobro oskrbo, vestno nadzor:tvo in pomoč pri učenju. Prospekti na razpolago. (—)
*	Valvazorjev dom pod Stolom bo slovesno otvorjen v nedeljo 11. t. m. K obilni udeležbi vabi SPD. (—)
*	Belokranjski festival in češnje v semenj v Črnomlju 18. t. m. Poseben vlak, vožnja četrtinska. Informacije in prijave pri »Putniku«. (—)
*	Dekliški internat Franje Tavčarjeve v Ljubljani bo otvorjen s 1. septembrom na Bleiweisovi cesti št. 5. Prijave sprejema in vsa pojasnila daje odbornica ga. Bela Šubic v Ljubljani, Knafijeva ulica štev. 13. Ker je število gojenk omejeno, prosimo za čimprejšnjo prijavo. (—)
*	Druga knjiga Mlakarjevih Izbranih spis°v je izšla. Naročniki prve knjige naj takoj naročijo tudi drugo knjigo, cko tega že niso storili. Knjdžn ca vsakega planinca naj vsebuje prijetne, zabavne in obenem poučne sp'se našega planinskega pisatelja prof. Mlakarja. (—)
C
brez opeklin in peg — samo z Parfumerija »VENUS«, TyrSeva 9
LA-MA
F. KS.
MESTNI TRG 24/11.
* Tragične posledice eksplozije v novo-sadski plinarni. Poročali smo že, da je v
novosadski plinarni v oddelku, kjer je bil nameščen plinomer, nastala silna eksplo. zija, ko je 6 delavcev popravljalo cev, iz katere je uhajal plin. Vsi delavci so dobili nevarne opekline in eksplozija je bila tako močna, da se je porušila cela stena oddelka. Dva opečena delavca sta že umrla, a je velika nevarnost, da bo nesreča terjala še več človeških žrtev. Sin delavca Andreja Nakupka, ki je kmalu po eksploziji umrl, se bori s smrtjo, prav tako pa je v največji nevarnosti življenje najstarejšega mojstra plinarne Jurija Bi. šofa. Brez hudih posledic bo prebolel nesrečo brez dvoma samo delavec Pejič, ki je takoj, ko se mu je pri eksploziji vnela obleka, skočil v veliko kad vode. Pravi vzroki nesreče še niso ugotovljeni. Delavci očitajo inženjerjem, da niso bili dovolj oprezni, ko so dali delavcem nalog za popravljanje cevi.
■r il i t n n n r\ " «t zastopstvo
ZUNDAPP o.zuzek
KVAltTETN I	,• LJUBLJANA
ÖTOCIK t® TAVČARJEVA 11
WMMMBBMBMBMHHMHBi
*	Polovična v°znina. Prometni minister je odobril poiovično voznino na državnih železnicah vsem članom združenja rudarskih in topilniikih. nameščencev za odhod ra zborovanje v Gradcu v bližni Makar-ske. ki bo od 9. do 11. junija. Ta olajšava velja za odhod od 7. do 11. za vrnitev pa od 11. do 13. junija; odobrena je polovična voznina tudi vsem aktivnim udeležencem mctociklističn h dirk, ki bodo 11. junija v Zagrebu. Olajšava velja za odhod od 9. do 11., za vrnitev pa od 11. do 13. junija.
ČIK-BONBON je poln zdravilnih trav,
kdor ga zveče, ta je čvrst in zdrav!
*	Dr. čerinov »Vera-valček« in »Meditacija«. Koncertni orkester Zlatnik v Rogaški Slatini je irnel 23. maja prvič na sp ere du čerinov »Vera-valček« in »Meditacijo«. »Vera-valček« je mnogoštevilno elegantno publiko tako vžgal in je imel izreden uspeh, da ga je morala godba na sp'cSno željo takoj ponoviti. Ravno tako sprejema publika tudi druge Čerinove skladbe s toplim odobravanjem.
Grobnice In morosi!^
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
t'raniu Knnovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
Razstavljamo na velesejmu v lastnem pavUjonu poleg Slamiča
* Tri tisočake je pojedel. Pri pijančevanju se Sremci že od nekdaj odlikujejo z originalnimi domisleki. Premožni trgovec Cvetko Nedeljkovič, ki trguje s svinjami in je te dni napravil zelo dobro kupčijo, pa je potolkel mnoge pijanske rekorde. V Sašincih blizu Sremske Mitrovice je na vso moč zalival svojo dobro kupčijo, gostil je vse, ki so prihajali v krčmo, razbijal steklenice in čaše, a ko je njegova pija. nost in objestnost dosegla višek, je potegnil iz žepa debelo listnico, jemal iz nje bankovce po 500 din ter jih šest pogoltnil. Pijani pajdaši so kar noreli od veselja ter moža vzpodbujali pri njegovem norem po. četju. Reveži, ki so bili slučajno v krčmi, pa so se seveda upravičeno zgražali. Ko je srečno požrl šest bankovcev, si je zadovoljno pogladil brke ter zapovedal ciganskim godbenikom, da so ga spremljali sko. zi vas ter mu igrali himno pijancev »be-čarca«.
Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DR06ERIJA GREGORIČ, Ljubljana, PreSernova 5.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
* Velika avtomobilska tekma otvarja poletne prireditve v Opatiji. Velike umetniške in športne prireditve bodo ietes julija in avgusta ob sodelovanju prosvetnega ministrstva v Opatiji. Napovedane so glasbene prireditve in predstave klasične plesne umetnosti, kakor tudi 45. mednarodnih varietetnih predstav, ki bodo z bogatim programom izvedene na prostem. Za otvoritev vseh slavnostnih predstav pa prireja Reale Circolo Automobilistico Italiano nacionalno tekmo za Mussolinijev pokal, pri kateri bodo razdeljene nagrade v znesku 100.000 lir Ta tekma bo 9. julija nekaj kilometrov od Opatije na cesti proti Reki. Tekmovalna proga je krožna ter obsega cesto ob obali v prelepi pokrajini med morjem in višinami ob njem. Tekmovalci bodo morali 6 km dolgo progo prevoziti po vrsti 25 krat v skupni dolžini 150 km. Tekma bo urejena tako. da bodo lahko preizkušeni vozači izkazali vse svoje sposobnosti. Dela za ureditev tekmovalne proge so že v teku.
filmi, plošče, papirji najnovejših emulzij za vse svrhe fotografije Samo kvalitetna izdelava za amaterje
Drogerija Ivan Kane
Ljubljana — Nebotičnik
*	Nove odredbe o sklepanju mešanih zakonov mu8limanov in mu8limank. Islamska verska zajednica skuša omejiti število mešanih zakonov muslimanov in musli. mank. Imamat v Banjaluki je pozval zdaj vse muslimane, ki imajo nemuslimanke za žene, in muslimanke, ki so se poročile z nemuslimani, da morajo točno izpolniti vsa nova določila o mešanih zakonih. Muslimanom, ki so se poročili z nemusliman. kami po kakem drugem verskem obredu in so svoje otroke vpisali v kako drugo veroizpoved, je bilo naročeno, da morajo čim prej obnoviti poročni obred, ki velja za muslimane, ker bodo drugače izobčeni iz islamske verske zajednice. Mnogim muslimanom, ki so se hoteli poročiti z nemu-slimankami, pa šeriatsko sodišče ni hote. lo dati dovoljenja za poroko.
*	Izpit za Specialista kirurgije je položil na kirurgični kliniki v Zagrebu g. dr. Milan žumer iz Cerknice, čestitamo!
*	Kvarjenje vina je za narodno gospo, darstvo veliko zlo. Od 3 do 12. t. m. je razstavljen na ljubljanskem velesejmu zelo koristen aparat, ki preprečava pokvar-jenje vina in je znan pod imenom Kaiser-jev »Bisulfator«. Opozarjamo čitatelje na oglas v današnji številki lista. (—)
•	Na Boču je «daj najlepše, zato vsi na Boč. (—)
•	Počitniške otroške kolonije v Kraljeviči. V Dečjem domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči bo od 5. do 30 julija počitniška kolonija za deklice, od 2. do 27. avgusta pa za dečke. V obe koloniji se sprejemajo otroci izključno samo v starosti od 6. do 14. leta. Zagotovljena je zdrava in okusna hrana ter najskrbnejše nadzorstvo. Prijave sprejema Kolo jugo-slovenskih sester v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 9, kjer se dobe vsa pojasnila ob delavnikih od 9.—12. ure dopoldne in od 3.—5. popoldne. (—)
*	Advokat dr. Ivan Slcet se je s svojo advokatsko pisarno preselil iz Šmarja pri Jelšah v Celje. (—)
*	Petdesetletnica mature. Pred petde. setimi leti je napravilo na ljubljanskem učiteljišču 21 krepkih in nadepolnih mlade-ničev svojo maturo in se z veselim srcem poslovilo drug od drugega. Razšli so se po tedanji Kranjski in Spodnji Štajerski, žal pa se je v teku pol stoletja skrčilo njih število tako zelo, da so ostali pri življenju le še štirje upokojenci: gg. Rudolf Horvat, Hugon Plhak, Albert Sič in Josip Stritar.' čestitamo jim in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
ZUNDAPP WfuTek
KVALITETNI^< "> " LJUBLJANA
M OT O C I K ti TAVČARJEVA 11
Razstavljamo na velesejmu v lastnem pavUjonu poleg Slamiča
Iz Lfs^Mfane
Klub trgovskih akademikov jte v
ponedeljek zvečer polagal letni obračun pod vodstvom predsednika g. Janka Lajo-vica. Ta zbor je bil za klub majhen jubilej; preteklo je namreč že 15 let od ustanovitve. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki zbornice za TOI, Združenja tr. govcev in Združenja diplomiranih tehnikov. Predsednik je ugotovil, da. je moral odbor delovati v skrajno težkih razmerah in se prav zaradi tega marsikak lep načrt ni mogel uresničiti. Klub je priredil lepo uspel in jako poučen izlet v Italijo. Prav lepo je uspela tudi tradicionalna plesna prireditev. Predavanja se letos niso vršila, ker so bili vsi predavatelji silno zaposleni. Tajnik g. Pollak je poudaril, da klub goji povezanost s šolo. Tečaji, ki jih prireja klub, so bili izpočetka dobro obiskani, pozneje manj. Kaže se vedno večja potreba po lastnem lokalu, ki ga bo klub tudi skušal dobiti. Klub se je nadalje ba. vü z vprašanjem nadaljevanja študija na visokih šolah, ld ni še prav nič urejeno. Tudi delo socialnega odseka se bo dalo še bolje izgraditi. Posebno zahvalo je izrekel tajnik častnemu predsedniku g. Ivanu Jelačinu. O delovanju socialnega odseka je poročal načelnik g. Trinker. Odsek je pogosto posredoval pri nameščenju brezposelnih članov. Povpraševanje po absolventih je bilo precejšnje. Poročali sta še blagajnik g. Kušar in nadzorni odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Trinker, podpredsednika pa g. Rojina. Ostali odbor je z majhnimi izpremembami ostal isti. Letos se zviša članarina od 10 na 15 din po četrtletju.
I
KINO MATICA,
tel. 21-24 Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri
Kriminalni avanturistični SELENI CESAR
Gustav Diessl (v dvojni vlogi) Carola Höhn — Rene Deltgen
film o milijonarju — ki živi dvojno življenje
GOSPA MILIJONARKA
a
KINO SLOGA — Tel. 27-30.
Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri Vesela in zabavna dunajska glasbena komedija o lažnih milijonarjih in pravih zaljubljencih!___Fricdl Czepa, Wolf Albach Retty. — Glasba: Robert Stolz.
Uli II m I 'I >a—BMMtM—iH—i
Društvo »Dom visokošolk« prireja že tri leta svoje delovne tabore v socialno slabo stoječih in narodno ogroženih krajih. Na teh taborih prirejajo dekleta »Doma visokošolk« predavanja, pomagajo po svojih močeh pri delu in z nasveti, delijo med siromašne knjige in obleko. Obračamo se na vse, ki imajo doma knjige in obleke, katerih ne potrebujejo več, naj jih prinesejo v »Dom visokošolk«, Ljublja. na, Gradišče 14/1., da Jih bo lahko uporabil v korist tistih, ki vsega tega nimajo. Zlasti prihaja tu v poštev mladinsko čti-vo, dečji listi in mladinske prilege sloven. sirih dnevnikov.
u— Podpornemu skladu Društva brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani so še darovali: 340 din: Učiteljski zbor drž. realne gimnazije v Novem mestu; 200 din: Posojilnica v Mariboru; po 100 din: Bat'a v Borovem, inž. J. Foer-ster v Ljubljani, Gjud Aleksander v Ljubljani, Kogej Jak., javni notar v Mariboru, Franjo Majer, trgovec v Mariboru, Franc Mastek v Mariboru, Nova založba v Ljubljani, Pivovarna Union v Ljubljani, Zdravilišče Slatina-Radenci. po 50 din: dr. Boštjančič Leopold v Mariboru. Ivan Bri-celj, pooblaščeni graditelj v Ljubljani, Viktor Glaser v Rušah, Kranjec Silvo v Ljubljani, hotel Metropol v Ljubljani, dr. Ciril Potočnik v Ljubljani, dr. Aleš Stanovnik, Josip Wester, inšpektor v pok. v Ljubljani; 40 din: Učiteljski zbor meščanske šole v Šoštanju; 30 din: dr. Janez Fabijan, univerzitetni profesor v Ljubljani; po 20 din: Koren Peter v Črnomlju, Meinel in Herold v Mariboru, dr. V. Murko v Ljubljani, dr. Vilko Sporn v Ljubljani. — DBPK se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SlšKI — Telefon 41-79.
Vesela filmska opereta
Vse za ljubezen
V glavnih vlogah: Rolf Wanka, Ellen Schwaneke, R. Romanowsky In dr. PREDSTAVE: danes ob 3., 5., 7. ln 9. uri ter jutri ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
Poštarjeva hči
DANES OB 14.30, 17.30 in 20.30 uri Jeanette Mac Donald »MESTO GREHA« in »LUMPACI VAGABUND« KINO MOSTE.
u— Dva karamboia. Včeraj popoldne so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 39-letcega prevoznika Vinka Trčka s Tržaške ceste 71. Pri stranskem vhodu za vozove 5e je Trček s konjem z velesejma vračal na Celovško cesto, prav tedaj pa je z veliko naglico pridrvel mimo avtomobilist in z vso silo udaril v zadnji del njegovega voza. Pri sunku sta mnogo škode trpela voz in avto. ki se mu je v dobršni meri pokvečil sprednji del s hladilnikom in lučmi. Trčka pa je sunek vrgel na cc-sto, da je dobi precej hude poškodbe na glavi, v bolnišnico je morala
RAVNOKAR OTVORJENI ROTEL »SLON«
ki je najmodernejše urejeni hotel v Ljubljani,
silili sebe
po Din 32.50, 45*50 in 71.SO.
V cenah so upošteti prav vsi dodatki in takse.
n— Sokol Vič vabi svoje članstvo in naraščaj, da se danes v polnem številu ude-• leži otvoritve sokolske dvorane Sokola Zg. Šiška in telovadne akademije. Zbor vsega članstva in naraščaja danes ob 15.30 na vrtu sokolskega doma, odkoder bo skupen odhod po Večni poti v Zg. Šiško. Obleka meščanska z znakom. Vsi točno in zanesljivo! Uprava.
Obiskovalcem velesejma
se priporoča — restavracija TONE HUč, paviljon
„GRAJSKA KLET"
na veseličnem prostoru, na razpolago vedno razna topla in mrzla Jedila. — Toči se priznano izborni dolenjski cviček, in fina štajerska vina, posebno se gostje opozarjajo na špecijaliteto vina, štajerski »RULANDEC« katerega naj po možnosti vsak gost poizkusi, da se prepriča o kvaliteti Izbranih vin. Vsak dan koncert, ples.
Se vljudno priporoča vsem cenjenim obiskovalcem velesejma
_TONE HUč
n— Redni občni zbor Socialno ekonomskega instituta v Ljubljani bo v sredo 14. t. m. ob 18.15 v sejni dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
tudi 18-letna služkinja Alojzija Dobrino-va z Rudnika, ki jo je na Karlovški cesti podrl neki motociklist.
♦
i S
i ♦
:
t ♦
♦
KOPALIŠČE NA LJUBLJANICI ODPRTO
l
X :
u— Priporočamo ogled umetnostne razstave Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu.
u— Pravoslavno cerkveno pevsko društvo v Ljubljani bo imelo 17. t m. ob 20.
v prostorih glasbene šole »Sloge«, Praža-kova ulica 19, redni letni občni zbor z dnevnim redom v smislu pravil. Vsi člani se naprošajo da se občnega zbora udeležijo.
u— Zbor absoiventov trgovcih goi. Dne
11. t. m. ob 9. dopoldne bo v restavraciji »pri Sentici« VIII. redni občni zbor Društva absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani, člani kakor tudi prijatelji društva so vsi vljudno vabljeni.

9. JUNIJA
OB 20.
V PETEK
KONCERT pevskega društva »SLAVEC«
FRANČIŠKANSKA DVORANA
u— Sokol Ljubljana II vabi vse narodno občinstvo na telovadno akademijo 10. t m. ob 20.. za 11. t m. pa na javno telovadbo, zabavo s plesom itd. Rezervirajte se za tedaj, da damo duška svojim čustvom in da dostojno manifestiramo sokolsko idejo. Potrebujemo opore, da dokončamo sokolski dom, kolikor ga je sedaj zgrajenega. (—)
Dr. Božena Merlfak
Prijave za znižanje narodnoobramb-nega fonda in za ^amce (samice, vdovce, vdove) izgotavlja pravilno in brezplačno Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6, ki daje tudi tozadevno potrebna pojasnila. Istotam se dobe infor-
NE
INTERNISTKA, ORDINIRA DO 1. JULIJA t. 1.
Ne pozabite, da bo jutri zvečer, v petek ob 20. uri v Frančiškanski dvorani koncert pevskega društva »Slavca«. Podprite »Slavca« vsaj z obilnim obiskom. Zbor vodi g. Venturini.
Otroški vozički. S. Reboli & drup ljobljana.
18
u— Plinski zračni napadi In obramba pred njimi. To obravnava prav poljudno v svoji brošuricl dr. Mavrlcij Rus. Knjižica ob-ega 52 strani. Založil jo Je Podmladek Rdečega križa, Gospoevetska oesta 2/H, kjer se tudi naroča za ceno din 3 izvod. Priporočamo jo zlasti učiteljstvu in šolam.
Ne prezrite na velesejmu postavljenega kioska protituberkulozne zveze, čl. gar dvojni rdeči križ vabi in prosi: Daruj, te in usmilite se jetičnih bolnikov!
u— Gospodje! Perilo in kravate po konkurenčnih cenah pri K. Soos, Mestni trg 18. (—)
n— Kuralt.Jeruc Danica vabi maturantke Mestnega dekliškega liceja lz leta 1918/19 na sestanek 10. t. m. ob 19. v Ljubljano v restavracijo »Slamič. (—)
Danes popoldne k otvoritvi telovadnice v novem domu Sokola Zg. šiška
i
Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijetel
Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate
adenèfzo
tisto z rdečimi srci,
našo najboljšo mineralno vodo,
izrecno v originalnih steklenicah !
macije o novem regulačnem načrtu za mesto Ljubljana, zlasti glede zaščitenih pasov. Graditelji novih hiš naj se pravo, časno zglase v naši pisarni zaradi prošenj za davčne olajšave, ki jih marsikdo prepozno vloži in je s tem oškodovan. (—)
Pojdite na Ljubljanski velesejem. - VSTOPNICE BODO ŽREBA NE ZA LEPE DOBITKE. - Izkoristite
—— POLOVIČNO VOZNINO na železnicL
534848482348235323532353535353532348235323532348912353535348532348234823
BASKA NA KRKU
Morsko kopališke
I
HOTEL VELEBIT
na obali pred kopališčem. — Zahtevajte prospekte!
u— Predavanje o tuberkulozi, v mali dvorani na Taboru bo v petek 9. t. m. predavanje o tuberkulozi. Predavali bodo; dr. Bohinjec Joža. dr. Prodan Jože in dr. Mis Franta. Začetek ob 20.30. K temu predavanju vabimo članstvo in naraščaj ljubljanskih sokolskih društev. Sokclska župa Ljubljana.
/hÀs	wJw*-
/ML
/
Iz Cdja
e— Koncert Celjskega pevskega društva. Celjsko pevsko društvo je priredilo v soboto zvečer v veliki dvorani Celjskega doma koncert v proslavo svoje 451etmce in v počastitev 601etnice skladatelja in nekdanjega društvenega pevovodje Antona Lajovica. Koncert je bil, če upošteva, mo pozno sezono, dokaj dobro obiskan. Udeležila sta se ga tudi jubilant g. Anton Lajovic in skladatelj g. Risto Savin. Ka sporedu so bile po večini težje skladbe resnega značaja, tako da oni del občinstva, ki si je želel večje spremembe v sporedu in tudi lažjih skladb, ni prišel na svoj račun. Motilo je tudi dejstvo, da sta poleg heraklita, s katerim so stene dvorane obložene, tudi zavesa in platno v ozadju odra močno absorbirala glas. Pni del sporeda je obsegal Lajovčeve ekladbe in sicer pet za mešan zbor in tri samospeve, drugi del pa dve Vodopivčevi skladbi ter po 1 Delakovo, Tomčevo, Pre-lovčevo, Savinovo in Adamičevo skladbo, štiri za mešan, in dve za ženski in dve za moški zbor. Pevski zbor je po številu nekoliko nazadoval in mu primanjkuje ba. sov, je pa zelo discipliniran in prožen ter izvaja tudi komplicirane skladbe točno, z občutjem in krepko dinamiko, kar je pred. vsem zasluga odličnega pevovodje g. Peca šegule. Mešani zbor je pel m. dr. Pre-lovčevo skladbo za mešani zbor »Pomlad«, ki jo je skladatelj pred smrtjo poklonil tudi že pokojnemu skladatelju dr. Antonu Schwabu in Celjskemu pevskemu društvu. Skladba je pisana v narodnem duhu ter je zelo melodiozna in efektna. Savinovo ljubko skladbo »Mladi mucek z miško pleše«, ki jo je izvajal mešani zbor ob sprem-ljevanju klavirja, so morali pevci ponovL ti. Ob zaključku je zbor zapel društveno geslo »Kdor naš si, z nami poj«, ki ga je uglasbil društveni predsednik prof. Fink. Kot solistka je nastopila operna pevka gdč. Valči Heybalova iz Ljubljane. S sočnim. barvitim in tehnično dovršenim sopranom je izvajala ob eksaktni spremljavi pianistke gdč. Milene Oražmove tri Lajovčeve samospeve ter sopranski solo v La-jovčevem »Zelenem Juriju« in Tomčevi »Narodni«. Nudila je lep umetniški užitek in si je osvojila srca vseh poslušalcev. Gdč. Heybalova. g. šegula in gdč. Oraž. mova so prejeli v znak priznanja lepe šopke. Pred odmorom je predsednik CPD g. prof. Fink prisrčno čestital skladatelju g. Antonu Lajovicu k njegovemu jubileju v imenu društva ter v imenu vseh celjskih pevcev in vsega slovenskega Celja ter mu požele! vso srečo in nadaljnje plodonosno ustvarjalno delo za procvit naše glasbe. Jubilant je prejel krasen lavorjev venec in je bil deležen viharnih ovacii občinstva. V drugem delu je občinstvo tudi skladatelja g. Savina živahno aklamiralo. Koncert je doživel močan uspeh, ki služi Celjskemu pevskemu društvu v čast. — R. **• e— Sreska skupščina JNS in OJNS za celjski srez bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma v Celju. Na skupščini bo poročal senator g. Ivan Pucelj.
e— Telovska procesija bo krenila po slovesni maši. ki se bo začela danes ob 8. v opatiiski cerkvi, iz cerkve po mestnih ulicah. Mladina celjskih šol se bo zbrala na Glavnem trgu k zadnjemu evangeliju.
e— Koncert CPD v Rogatcu in Rogaški Slatini. Celjsko pevsko društvo bo priredilo danes ob 15. koncert v dvorani hotela »Pri pošti« v Rogatcu, ob 20. pa z zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini. Na obeh koncertih bo pela sopranske samospeve koncertna pevka ga. Marjanca Ka-lanova iz Celja.
e— Umrla je včeraj v celjski bolnišnici 371etna Marija Zupančeva, žena progov-nega čuvaja z Zidanega mosta.
e— Na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporedn'oanr.! v Celju bo sprejemni izpit dne 24. in 26- junija. Zaradi evidence se naj po možnosti zglasijo dne 24. junija učenci n učenke, ki se nameravajo jeseni vpisati v 1. razred klasične gimnazije. dne 26. junija pa učenci in učenke reainogimnazv k h razredov. Prošnje za sprejemni izpit f kolek za 10 din) s krstnim listom in izpričevalom o dovršeni ljudski šoli kot prilogama je treba predložiti ravnateljstvu najpozneje do 23. junija. Sprejemni izpit morejo delati za redno šolanje samo letniki 1926, 1927, 1928 in 1929.
HOTEL CRISTALLO
Prvovrsten Čarobna ìega ob obali Sobe z razgledom na morje z loggio. Lastno kopališče na obali. Restavracija na terasi in vrtu. Cristallo-bar.
Iz Maribora
Letala nad Mariborom. V prvi polovici junija bo vaja v aktivni in pasivni obrambi pred napadi iz zraka na vsem področju dravske banovine. Tudi v Mariboru se pripravljamo na obrambo. Dan vaje še ni določen, čas, ki je določen za izvajanje vaje, traja od 9. zjutraj do 23. ure, tako da bo poleg dnevne vaje izvedena tu. di nočna vaja, oziroma vaja v zatemnitvi. V vsakem poedinem primeru bo dan pravočasno znak nevarnosti, po končanem napadu pa znak prenehanja nevarnosti. Mestno poglavarstvo odreja skupno s policijskimi oblastmi potrebna navodila, ki so že znana od prejšnjih primerov.
a— Danes senzacija! Ob 17. se prične na železničarjevem stadionu ob Tržaški cesti senzacionalni nogometni »derby« mariborskih novinarjev ter gledaliških igral, cev. Otvoritveni strel sprozi gdč. "Jelka Igličeva, naša priljubljena pevka ter igralka. Pred pričetkom promenadni koncert gasilske godbe.
a— Smrt blage žene. V mariborski bolnišnici je preminila včeraj gospa Kristina Pavletičeva, soproga mariborskega policijskega agenta g. Josipa Pavletiča. Pokojna gospa je izšla iz znane narodne rodbine Hrobatovih od Sv. Križa pri Vipavi, odkoder se je po prevratu preselila z možem in otroci v Maribor. Zadnji čas jo je mučila bolezen, ki jo je priklenila na bolniško posteljo, s katere se ni več dvignila. Pokojnica je bila zgledna zakonska družica, dobra gospodinja in skrbna mamica, ki je otroke vzgojila v pravem narodnem duhu. Plemeniti ženi ohranimo časten in trajen spomin. Globoko užaloščenemu soprogu in družini naše iskreno sočutje!
a— Smrtna kosa. V Beogradu je preminil v 36. letu starosti referent ministrstva prosvete g. Jožko Kos. Blagega pokojnika bodo pokopali na pobreškem pokopališču jutri v petek ob 4. popoldne in sicer iz kapelice mestnega pokopališča. Blagemu pokojniku ohranimo časten spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje.
a— Drugo bakreno krsto so izkopali pri Betnavi. V bakreni krsti je še lesena. V njej je bila pokopana leta 1635. grofica
Ana Herbersteinova.
a— Na mariborskem delovnem trgu. Podružnica Javne borze dela potrebuje 50 moških in 50 ženskih delovnih moči za sezonsko delo v Franciji. Gre izključno za poljske delavce. Prof esionisti so izključeni. Interesenti naj se javijo v ponedeljek 12. t. m. ob 8. zjutraj v uradu tukajšnje Borze dela. Podrobnejše podatke glede plače in delovnega časa dobijo delavci od francoskega zastopnika.
a— Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Nočno lekarniško službo imata Maverjeva lekarna v Gosposki in Vaupo-tova lekarna na Aleksandrovi cesti. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč pa ima danes zdravnik OUZD dr. Teobald Zirngast, Maribor, Kralja Petra trg 3. .
a— Sreča v nesreči. Ivan Valdhauser iz Vojašniške ulice 6 je hotel zakuriti ogenj v štedilniku. Vlil je na drva pol litra bencina. V trenutku je bil ves štedilnik v ognju. Pri tem mu je bencinska steklenica eksplodirala v roki. Bencin se je razlil po obleki in pohištvu, ki je pričelo goreti. Valdhauserju 9o pritekli na pomoč so. sedje, ki so pogasili ogenj. Valdhauser je k sreči odnesel le manjše opekline po obrazu.
a— študijska knjižnica v Mariboru uvede za dobo od 12. t. m. do 9 septembra ne. deljene uradne ure. Čitalnica bo v tem času zaprta, knjige pa bomo izposojali vsako sredo od 8. do 12.30 in vsako soboto od 8. do 12. Posebne želje glede uporabe knjižnice naj javijo interesenti ravnateljstvu.
Iz Vofnika
Velika sokolska tombola v Vojniku.
Marljivo sokolsko društvo v Vojniku, ki si je v Petrovi petletki zgradilo svoj dom, priredi prihodnjo nedeljo 11 t. m. na svojem letnem telovadišču svo'o prvo veliko tombclc v korist dozidave svojega novo postavljenega doma. K ddmu je namreč treba prizidati še nekaj prizidkov, da bo popolnoma služil svoiemu namenu. Zato je čisti dobiček te velike tomb-.ve namenjen tem prizidkom. Ker v trgu :n okolici prevladuje kmetski sloj, je društvo izbralo kot prvi dobitek lepo plemensko kravo in ne kakor običamo motorno kolo. kolo ali kaj sličnega. Poleg tega dobitka je še pet glavnih dobtkov. 30 izbrpmh peterk in nad 300 ostalih dobitkov. Na veliko tombolo v Vojniku opozarjamo že danes vse ljubitelje te igre na srečo!
Iz Kranfa
r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4., pol 7. in pol 9. zvečer malo ljubljenko Shirley Tempie v filmu »Deklica predmestja«. (—)
Predno se odločite za nakup pohištva, si oglejte mojo zalogo — od preprostih do najelegantnejših, nedosegljivih v kvaliteti, le pri
KOS
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
strojno mizarstvo, KRANJ — KLANC Zaloga: Jezerska cesta 16, nasproti hotela »Kranjski dvor«.
x— Gostovanje članov ljubljanskega Narodnega gledališča. V torek 13. t. m. bodo odigrali pri nas Bevkovo igro v treh dejanjih »Partija šaha«. Delo je doživelo o priliki jubileja. 251etnega gledališkega udejstvovanja Vala Bratine v Mariboru, svojo krstno predstavo ter je bilo od kritike in občinstva sprejeto z največjim priznanjem. Delo je zrežiral Bratma. Igrali bodo: Drena Bratina, njegovo ženo Erno Danilova, njunega domačega prijatelja Galeta Drenovec in Marto Slavčeva. Opozarjamo na to zanimivo predstavo.
r— Telovadni nastop sokolskega društva Kranj. Kakor vsako leto. bo tudi letos telovadni letni nastop domačega sokolskega društva, ki bo prikazal delo in napore naših sokolskih borcev. Telovadni nastop bo v nedeljo 11. t. m. ob pol 16. na letnem telovadišču. Nastopili bodo vsi oddelki. Vljudno vabljeni!
Zelene planine nad črnim revirjem
Trbovlje kljub svoji dolgoletni razsežni rudarski industriji, ki je sicer mestoma zasekala v priljudna zelena pobočja globoke nezaceljive rane svojih dnevnih odkopov, prav za prav ne zaslužijo naziva »črni revir«. Nedavno so se vestfalski obiskovalci našega rudnika z začudenjem izražali o vprav planinskem značaju Trbovelj, obkroženih z vencem zelenih holmov in vabečih višinskih izletnih točk, ki pač nikakor ne ličijo na tisto enolično, zadimlje-no, težko delavsko ozračje v ogromni se-verozapadni nemški industrijski četrti, kjer prevladuje le tehnika brez slehernega okrasa lepe narave...

m
m^^WSBS^'Xt fc	* K	"
Pri Sv. Katarini nad Trbovljami
Trbovlje se res poleg rudarske črnobe odlikujejo tudi po svojem omiljenem zelenem revirju ter obilujejo neštetih prijetnih izletov, ki se jih ob vsaki priliki pridno poslužujejo naši domačini ter številni gostje od blizu in daleč. Zlasti so privlačni naši zasavski planinski očaci Sv. Planina, Kum in Mrzlica, ki so znani širom naše domovine ter v zadnjih letih tekmujejo za svojo priljubljenost. Njihovi zeleni revirji so seveda vsi dobro obiskani, saj je na teh planinskih postojankah neumorna privatna iniciativnost, društvena delavnost našega planinskega društva in splošno zanimanje - vseh prijateljev lepe prirode ustvarilo vse predpogoje za prijetno bivanje in odmor v svežem višinskem ozračju. Mnogim je pri srcu Sv. Planina, na kateri je naš podjetni rojak g. Gviclo Počivav-šek s svojim velikim planinskim hotelom »Ano« storil res p'onirsko de!o za sodobni napredek našega turizma. Očka Kum nam
je Trboveljčanom še nekako odročen, vendar je naše vrlo planinsko društvo že pred leti spoznalo veliki turistični pomen dolenjskega. Triglava in je po dolgih naporih uspelo, da se letos zasidra tudi na tem planinskem prvaku ter s svojo podjetnostjo zgradi novo udobno društveno postojanko.
Najbolj priljubljena izletna točka v Zasavju je brez dvoma še vedno Mrzlica. Dostojanstveno se dviga iznad severozapad-nih obronkov trboveljske in hrastniške doline. iz katerih se od vseh strani povzpneš po lagodnih poteh in stezah na mrzliški vrh. Najlepša pot te vodi iz Trbovelj mimo Sv. Katarine, majhne, prikupne in romantično ležeče planinske vasice, ki se s svojimi belimi kmečkimi domovi razprostira prav tja pod sam vrh Mrzlice. Sv. Katarina sama je za Trboveljčane in Hrastni-čane izredno priljubljena izletna točka, ki jo lahko dosežeš po položnih pešpoteh pa tudi po širokih lepih cestah, ki vodijo tja iz Trbovelj in Hrastnika. Prav nad obema industrijskima dolinama gospoduje Sv. Katarina, vsa idilična, mirna in vabeča po svoji lepi legi. Preveč privlačna vmesna postaja za turista, ki se povzpne na Mrzlico, postojanka odmora na povratku v dolino, kjer si izletnik podpre svoj gladni želodec z dobro jedačo in pijačo. Kaj tudi ne bi, saj v bližini preveč vabi gostilna Bauerheimova. ki gostu postreže z vsem. kar srce poželi. Sv. Katarino zadnji čas prav radi izbirajo kot bivališče, ki je prav prikladno tudi kot okrevališče ter se zadnja leta javljajo gostje tudi za večtedensko bivanje.
Posebno prijetno je na Sv. Katarini pomladi in jeseni. Vsakdo, ki si želi oddiha po trudapolnem tedenskem delu. ga bo tu našel v izobilju. Zadovoljen se bo vračal v svoj delokrog in v budnem spominu mu bo ostalo zelenje gozdov in dehteč;h livad, krasni viš:nski izprehodi in še lepši razgledi po naš:h zasavskih planinah. Sv. Katarino bi veljalo negovati z večjo pozornostjo kot turistično postojanko ter tudi med Katarinčani vzbuditi več smisla za koristi turizma. Prvi korak k temu bi bila seveda Drepotrebna elektrifikacija, kar bi se pač dalo izvesti z malo dobre volje in z razmeroma majhnimi stroški. Gospodarstev v vasi ie dovoli, da bi ustvarila potrebne posroje. Treba je !e nekora, ki bo pri kmet.ih vzbudil pravga srn'sla za potrebo električne razsvetljave. Dr.ite tudi Sv. Katarini možnosti za koristni turistom ra-7-nnfih! To bo v korist njej in vsem Trbovljam!
Spet üfe žrtvi Ifisbav&a žaMgre
Mrtva sta Ivan Uršič in Ana Zalo2uiE^ova
Maribor, 7. junija Spet sta padli mladi žrtvi ijubavne ža-loigre. Davi v rani uri, ko postavljajo tržni ljudje svoje stojnice, so na vogalu Gospejne ulice in Koroške ceste v prvem nadstropju hiše zobotehnika g. Javureka na Koroški cesti 24, odjeknili trije streli. Sledili so obupni klici, nato popolna tišina. Nekaj trenutkov zatem pa je že prihitela k stražniku Marija Smirmaul, uslužbena pri zobotehniku Javureku, ter mu sporočila, da je slišala tri strele iz spalnice njihove kuharice 241etne Ane Založnikove ter izrazila svojo bojazen, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Ko je stražnik vstopil v spalnico Ane Založnikove, je videl na tleh nekega moškega, mesarskega pomočnika Ivana Uršiča, starega 29 let. Bil je mrtev. Poleg njega pa je bila vsa v krvi kuharica 261etna Ana Založnikova. Reševalci so jo takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa je malo pred poldnevcm izdihnila. Trije streli so uničili njuni življenji Med Uršičem in Založnikovo je trajalo že dalj časa ljubavno razmerje. V zadnjem času se je pričelo to razmerje ohlajevati. Ivana Uršiča je hladnost Ane Založnikove zelo razburila. Zadnje dni je hodil po Mariboru tih in vase zaprt. Vso noč je taval okoli hiše. davi okoli 5.. ko so odprli hišna vrata, je pohitel po stopnicah v prvo nadstropje Stopil ie v spalnico Ane Založnikove, ki ie bila zaradi tega silno vznemirjena. Stopila ie k oknu in je vprašala pekovske pomočnike sosednie pekarne, kdo je pustil TTršiča v hišo. Ni pa dobila odgovora Med tem je
, namreč že odjeknil strel. Založnikova se je zgrudila na tia. v vrat se ji je zarila smrtonosna krogla. Skoraj 7 ur se je borila s smrtjo, nato pa je podlegla v bolnišnici. Uršič je streljal na Založnikovo od zadaj. Ko je videl, da je padla, si ie še sam pognal krogli v desno sence. Samokres s tremi izpraznienimi izstrelki so našli na tleh poleg njega.
Vest o pretresljivi ljubavni tragediji se je že v ranih dopoldanskih urah razširila po mestu Ana Založnikova ie bila prikupno dekle, pri delu marljiva in vestna V zadnjem času je slišala nekatere čudne govorice o Ivanu Uršiču. Zaradi tega je pričelo razmerje ohlajevati.
Ivan Uršič pa je bil uslužben pri mesarskem mojstru Filipiču. potem Dri Ivanu Bachu. V zadnjem času je postal čuden. Ni mu bilo ne za delo. ne za življenje. Pri njem so našli poslovilno pismo, v katerem pripoveduje na dolgo in široko o vzrokih, ki so ea privedli do tega dejanja. Prav!, da sta si bila z Založnikovo zmerom dobra, da sta se imela rada, d3 pa je obstalo njuno razmerje v zadnjem času iz neznanih razlogov zelo hladno V pismu piše. da je izvolien-ki že večkrat groril. da io bo ustrelil. V Dismu se poslavlja od svojih staršev in stanovskih tovarišev, ki iim sporoča, da ni mogel preboleti neupravičenih očitkov poneverbe. Končno navaja v pismu, da gresta skupno na oni svet. ter izraža željo. da bi bila skuoai pokopana
Uršiča in Založnikovo so prepeljali v mrtvašnico na pobreškem pokopališču.
Kavo mkvmlmle v Ktmm
je bilo v neiSef?© sfavassi© &Sa3?s2©vljeno
Kranj, 7. junija
Kranjsko sfaro farno pokopališče v ko-kriškem predmestju, kjer počivata med neštetimi, tudi slovenska pesniška velikana dr. France PreJeren in Simon Jenko, je do-služilo svojemu namenu. Nekdaj izvenme-stno pokopališče, je zaradi silnega razvoja mesta danes obkoljeno krog in krog od stanovanjskih hiš in je s tem izgubilo mir in tihoto »božje njive«. Tg pokopališče je bilo zgraieno 1. 1787 m 1 1890 razširjeno. Pa tudi razširitev ni pomagala in tako f*e morajo danes meščani poslavljati od dragega jim starega pokopališča.
Kranjska pokopališka uprava se je zadnja leta mnogo berila t> vprašanjem, kje naj zgradi novo pokopališče. Z dograditvijo novega mostu preko Kokre je bilo to vprašanje srečno rešeno in tako je danes zgrajeno na Kujanskem po'ju tik pred čir-čiskimi gozdovi, širno pokopališče, ki bo po načrtih prof. arh. Ivana Vurnika estetsko in moderno urejeno Po teh načrtih je pokopališče razdeljeno na 12 polj. katera nosijo imena raznih svetnikov. Nasproti velikemu portalu bo stal v sredini velik križ, za tem pa bo v srednjem po>!ju stala pokopališka kapelica. Desno in levo od kapelice bo pokopališče urejeno kot park. Na polju, kjer bo sta'a kapelica bodo si-zidani prostori za pisarno, mrtvaško vežo in sobo za raztelešen ie mrličev. Ob straneh pokopališkega parka bo rezerviran prostor za križev pot. Kdor bo hotel na teh krajih napraviti grobnico ali družinsko grobišče, bo moral v kape'icah postaviti relief določene postaje križevega pota. Te kapelice križevega pota se bodo vrstile okrog pokopališkega parka, zadnji dve pa bodeta na prostoru pred kapelico, kjer bo tudi duhovniško grobišče. Tik ob velikem portalu bo rezerviran prostor za dva mavzoleja. Posebne oddelke tvorijo otroško pokopališče, drugovc-rsko pokopališče in oddelek za umrle nekrščeue otroke. Pod
streho glavnega vhoda je pripravljen prostor za vojni spomenik.
Pokopališče meri 20.000 m? in je razdeljeno v polja, na katerih so označene vrste grobov in v vsaki vrsti ima vsak grob svojo številko. Poleg g'avnega portala sta še dva stranska, katera bodo uporabljali sedaj, dokler ne bo urejena glavna cesta do velikega portala. V nedeljo je pokopališče slovesno blagoslovil g. pre'at Ignacij Na-drah ob asistenci številne duhovščine. Odslej bo J o pokopavali vse mrliče na novem pokopališču.
Iz Šoštanja
št_ Proslava 20!etn:ee koroških borcev.
Tukajšnja Legija koroških borcev bo v nedeljo 11. t. m. priredila pietetno prosla. vo 20!etnice koroških bojev, združeno s počastitvijo dveh padlih koroških borcev. Jazbeca in Kcretiča, ki sta pokopana na šoštanjskem pokopališču. Zjutraj ob 9. bo zbirališče zastopnikov društev in občinstva na Glavnem trgu, nato bo sprevod v župno cerkev k opravilu. Po maši bo sprevod na pokopališče, kjer bosta govorila velenjski starosta Sokola g. Tone Kurnik in tajnik Legije koroških borcev g. Srečko Maier. Sledilo bo polaganje vencev in petje učiteljskega kvinteta.
Ii Zagorja
z_ že <*-olgo pričakovana sprememba
pri uprav ičeljstvu topliške šole je bila zadnje dni izvržena. Kot najstarejša učiteljska moč je ved 1 po smrti upravitelja Pelka po le upraviteljstva g. Ivan Kulot. Zdaj je izročil upraviteljstvo učitelju Stanku Ponikvarju, ki je bil nedavno premeščen z zagorske na topliško šolo.
z— Slabe ceste ovirajo promet. Zadnje deževje je napravilo mnogo škode na polju in zlasti na cestah, da je promet resno oviran. Cesta iz št. Jurja preko šklen-drovskega grabna do Zagorja je na več mestih izpodkopaaa, tako ozka ln raztr-
Greta Garbo je rekla: Po ananas priti v Kalifornijo? Smešno! — O yes, boljši je ananas bonbon 505 s črto!
cp.
XAt>»c6-JČBTA Z A O K US - A BÓHi
C«r
Ov,
Izdeluje »UNION«, Zagreb
gana, da je res čudno, da se nekateri vozniki še upajo po njej. Zaprošena pomoč še ni prispela. Tudi ce'ta ;z Cemšenika je v takem stanju, da je vsak večji prevoz nemogoč. Prebivalstvo pričakuje ,da bo vendarle storjeno za naše ceste toliko, da se ne bo bati nevarnosti za življenje.
z— Pred dvema gasilskima siavno^ti-ma. Na vrtu ugledne Weinbergerjeve gostilne je bila pred 30 leti ustanovljena, prva gasilska četa v zagorskem okrožju. V teku zadnjega desetletja so sledile čete na Lokah. Colnišah, Izlakah. Kotre-dežu in št. Lambertu. Prizadevanja pokojnih ustanovn.kov Josipa Birolle in Josipa Rajzingerja eo rodila lepe uspehe. Zagorska četa je izvršila požrtvovalno delo v požarnih nesrečah in si je nabavila potrebno ore d je. ustrezajoče potrebam kraja. Ker je na novi lestvi še nekaj dolga. ga bo skušala četa zmanjšati z dohodkom toni cole, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob zagorski želi. Dragoceni dobitki bodo gotovo privabili mnogo posetnikov. Gasilska četa na Lokah pri Zagorju pa bo praznovala drugo nedeljo 18. t .m. desetletnico. Četa deluje prav požrtvovalno, sa j je nabavila že leta 1930. drago motorno brizgalno, pred letom pa reševalni avto, ki je vsemu prebivalstvu zagorske doline v pomoč, ker je prevoz v bolnišnico za pclovico cenejši od drugih. Ob svojem prvem jubileju bo skušala četa z lepo prireditvijo pridobiti sredstva za bodoče potrebe.
z— Binkoštno deževje je napravilo ve!L ko škodo. Spet se je uresničila ljudska govorica, da o binkoštih mora biti nekaj dežja, a letošnji dež bo ostal ljudem dolgo v spominu. Nalivi so povzročili mnogo škode na polju. Prej presušena in že razpokana zemlja je sprejela v odprtine toliko vode, da so se ponekod odtrga vale zemeljske plasti. To se najbolje vidi po višje ležečih njivah in travnikih. Proti Gamberku in Cemšeniku so navzdol polzeli plazovi. V Cemšeniku pred Skokovo trgovino se ]e porušila na razdaljo več metrov obcestna škarpa in z njo vred cesta v širini enega metra. Kakih 200 korakov nižje pa je zdrvelo v dolino plazov je, da je zdaj vožnja z vpregami nevarna. Veliko škodo ima tudi posestnik Ivan Baš iz Krbulj pri Colnišah. Razmočena zemlja, na kateri je stal kozolec, se je za nekaj metrov pomaknila s kozolcem navzdol.
Iz Ptisja
j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes ob pol 19. in pol 21. film »Lord Nelson«, za dodatek pa Paramountov žurnal. (—)
j— Na državni realni gimnaziji v Ptu.
.ju bodo sprejemni izpili 24. t. m. ob 8. Rpzstava risarskih in ženskih ročnih del je odprta od 6. do 11. t. m. v pritličju gimnazije. Menda bo z novim šolskim letom otvorjena klasična paralelka v 1. razredu.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo prikazoval danes ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni film »Zastrupljena mladost«. Predigra zvočna: »Lepote prirode«. (.—)
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15. in ob 18.30 velefilm »Kitare ljubezni«. Med dodatki tudi domač kulturni film »Gradnja lokomotiv v Jugoslaviji«. Sledi »Zaupni nalog«. (—)
Iz Hrastnika
h— Sprememba posesti. Hišo mesarja g. Franca Ribnikarja je kupil g. Franc Stravs z Dola. Lastnik Drnovškove hiše pri postaji je postal g. Ivan Loger, gostilničar in mesar pri kemični tvornici. Napol dograjeno hišo na Pintarjevih bajarjih je kupil od g. Ignaca Koritnika. čevljarja na Dolu, zdravnik OUZD g. dr. Roman Vidmar.
h— Preselitev. Nedavno se je z družino preselil iz Hrastnika na Jesenice g. Peter Fleimisch. Bival je v Hrastniku 26 let-Bil je blagajnik kemične tvornice in obenem vodja Konzrumne zadruge steklarskih in kemičnih delavcev. Zdaj je prevzel vodstvo konzuma KID na Jesenicah. G. Fleimisch je bil pri nas vzoren čebelar in vnet sadjar in vrtnar. Gospa Fleimi-scheva se je pa pečala s pletilstvom in je vzgojila več naših deklet v izvrstne ple-tilke. Želimo g. Fleimischu in njegovi družini na novem službenem mestu mnogo sreče!
Iz Kamnika
ka— Zadnje čase se vrste vl°n»i v tukajšnje gostilne, tako da v Kamniku kmalu ne" bo boljše gostilne, kjer ne bi imeli takega neljubega obiska. Očitno je, da vlamlja povsod isti storilec, ki se je v svoji praksi že dobro izvežibal. Povrod išče denar in dragocenosti, mimogrede pa si privošči tudi jestvin :n cigaret. Vlomljeno je bilo v kratkem času že v treh gostilnah.
ka— Kamniški glavni trg dobiva novo lice. Kar tri hiše se prenavljajo in sic?r Slatnarjeva. deloma tudi Petkova, dalje hiša dr. Puclja. ki bo čisto preurejena in Novakova, ki je zunaj v glavnem že končana, dočim fe v notranjosti še izvršujejo nekatere adaptacije. Nove fasade boVo dovolj lične, le pri Slatnarjevi in Petkovi hiši, ki tvorita pravzaprav eno celoto, morda ta rešitev ni prav posrečena. Vsekakor bo Glavni trg s temi adaptacijami
pridobil na svojem izgledu.
★
JEZERSKO. Dne 11. t. m. prične voziti izletniški avtobus iz Kranja na Jezersko. Odhod iz Kranja ob 8.40, odhod iz Jezerskega ob 17.50. prihod v Kranj (kolodvor) ob 19. Retour karta din 30, na eno stran
din 20. (—)
TRŽIČ. Kino predvaja danes operetni
£Hm »Vaikiki«. i—I	,
pregiati
Razstava naše knjige v Sofiji
I evlt baročne umetnosti, nato pa v 18. sto- I nota, valorizacija tn zasebno pravo), dr. 1 ' letiu Drodira.nV rnH<->nn1i-CTna roman tik« ' Metoda Dolenca (kazenskopravno dokazo
11. t. m. bi imela biti otvorjena razstava jugoslovenske knjige v Sofiji, tehnične ovire pa so odgodile to pomenljivo manifestacijo bolgarsko-jugoslov. kulturnega zbližanja na 18. t. m. ob istem času se bo v Beogradu otvorila razstava bolgarske knjige.
Na sofijski razstavi bo častno zastopa, na tudi slovenska knjiga. Priprave za slovensko udeležbo je izvršila ljubljanska Jugoslov.-bolgarska liga s predsednikom R. Pustoslemškom in tajnikom V. Bučarjem. G. Bučar, ki je opravljal podrobno delo za organizacijo te razstave in bo slovenski oddelek v Sofiji sam uredil, nam je dal naslednje informacije:
Razstavo jugoslovenske knjige v Sofiji organizira Jugoslov.-bolgarska liga v Beogradu, ki je povabila sestrsko ligo v Ljubljani, da prevzame skrb za slovenski oddelek. Razstava je bila prvotno namenje. na za vse knjige povojnega časa, pozneje pa so se organizatorji obojestransko odločili samo za leposlovje. Vzlic temu bodo v slovenskem oddelku razstavljene nekatere reprezentativne literarno-zgodovinske, esejistične in druge podobne knjige kakor tudi nekatere vzorne izdaje prevodov, ki naj pokažejo višino naše knjižne opreme.
Naša liga je sklicala sestanek založnikov, ki je pokazal hvale vreden odziv in lepo razumevanje az to reprezentanco slovenske knjige v prestolnici bratskega bolgarskega naroda. Založniki so knjige delno darovali; podarjene knjige, kakor tudi
one, ki jih bo liga v ta namen kupila, bodo poklonjene Univerzitetni knjižnici v Sofiji. Podarili so nam svoje izdaje: Slovenska matica (izbor literarno zgodovinskih knjig), Akademska založba (vse svo. je izdaje), Vodnikova družba (40 knjig), založba tiskarne Merkur in Blaznikova tiskarna, druge založbe pa so zagotovile primeren popust za knjige, ki bi jih liga kupila.
Razstava v Sofiji bo prirejena v prostorih Univerzitetne knjižice. Nje pokrovitelja sta bolgarski prosvetni minister prof. dr. Filov, ki je tudi predsednik Akademije znanosti in naš sofijski poslanik dr. Ju-rišic. Kot prireditelja fungirata Bolgarsko, jugoslov. družestvo v Sofiji in društvo bolgarskih književnikov. Slovenski oddelek bo štel okrog tisoč knjig, med katerimi jih bo več kakor 600 vezanih, mnoge celo v luksuznih vezavah. To zagotavlja našemu oddelku tudi vnanji učinek in uspeh. Poklonili bomo okrog 300 knjig, med njimi tiste, ki so jih darovali založniki, v njihovem imenu. V zvezi z razstavo, ki bo trajala teden dni, bo v Sofiji več kulturnih prireditev, tako bo Slovansko družestvo priredilo predavanje urednika B. Borka o slovenski literaturi. Na otvoritev pošlje ljubljanska liga štiričlansko delegacijo. Liga si bo tudi prizadevala, da bi se beograjska razstava bolgarske knjige prenesla v Ljubljano, kjer bi se gotovo pokazalo simpatično zanimanje za bolgarsko knjigo, ki je pri nas vse premalo znana.
Jugoslovenski attor na pariškem odra
t • .v, Pariz, konec maja f nosti dokazuje, da živi igralec dvakrat bolj ^etosnja pariška gledališka sezona se j intenzivno kakor drugi ljudje. Naposled
nagiblje h kraju, a za zaključek je nas Ju- preti še starost, kajti da bi mogel igralec
eosiovanp oru-farwiroio	_ _____—____...	,
goslovane obdarovala z redkim presenečenjem: Od zedinjenja, torej v dvajsetih letin, smo vendar doživeli drugo pariško premiero našega avtorja! Ce se spomnimo, kako skromen je ves tukajšnji slovanski repertoar, bomo lahko ocenili pomen tega izrednega dogodka. Pred leti je veliki hrvatski dramatik Milan Begovič dosegel lep uspeh s svojo znano dramo »Brez tretjega«, ki jo je gledališče »Oeuvre« igralo več mesecev in sedaj nas je Théàtre Charles de Rochefort iznenadil s krstno predstavo dela mladega vojvodinskega dramatika Pavla Sebestyena, dozdaj še malo znanega v Jugoslaviji in sploh neznanega v naših zapadnih pokrajinah. V zadnjem času je igral »Daunou« delo kanadskega Francoza, torej vprav tudi domače, »Pitojev« Ibsena. »Oeu vre« pa v angleščini v izvedbi English Players naprej »Novi testament« Sache Guitry-ja in sedaj neko angleško delo za publiko z druge strani Kanala, ki je vedno najzvestejši in tudi najboljši obiskovalec Pariza. To je za sedaj ves inozemski repertoar. Iz slovanskega sveta so le literarne veličine dosegle čast, da so prišle na pariški oder: Dostojevski, Cehov, Gorki, Capek. Tembolj moramo podčrtati nepričakovani uspeh mladega jugoslovenskega avtorja.
Čudna pota mladega dramatika
Bunjevec iz Bačke Pavle Sebestyen (čitaj Sebeščen) je res »iz neba» padel v literaturo. Ko je pred leti dosegel na zagrebški univerzi stopnjo doktorja prava, je stopil v sodno službo in nekaj let vršil dolžnost preiskovalnega sodnika v nekem zakotnem kraju v srcu Sumadije. Tam je v podeželski samoti začel pisati odrska dela. Od tega je poteklo komaj poldrugo leto! Uspeh ni izostal in čudna so bila pota, ki jih je prehodil v tem kratkem času. Pod vplivom okolja svojega službenega mesta, ki še hrani toliko spominov na osvobodilno vojno, je spisal svojo prvo dramo »Heroj i njegove senke« vojno delo z močno pacifistično tendenco. Ker ni bilo verjetno, da bi lahko igrali to delo v Jugoslaviji iz istih razlogov, kakor ne igrajo v zadnjem času del njegovih velikih vzorov Krleže in Krefta, — je romal v tedaj še Schuschniggov Dunaj. Res je bilo delo sprejeto v Josefstädter Theatre. Samo nekaj tednov pred premiero je prišlo do marčnega prevrata; ansambl, ki je spadal v Reinhardtovo skupino, se je razbežal in novi gospodarji so seveda delo odstavili z repertoarja. Po velikih obetih se je mladi avtor praznih rok vrnil domov. Po tendenčni drami je spisal satirično komedijo »Evica v gradu«, delo o usodi nezakonske matere v malomeščanski sredini. Imela je le lokalen uspeh. Igrala so jo gledališča v Novem Sadu, Subotici, Sornboru in Kragujevcu in zdelo se je, da bo prihodnjo sezono prispela tudi na spored beograjskega gledališča. Naposled je napisal tragikomedijo iz gledališkega življenja »Večna mladost«, s katero je to pomlad priromal v Pariz. Dunajski politični neuspeh mu torej ni vzel poguma in ta podjetni literat dunavske banovine je poskusil srečo na opolzkih tleh razvajenega Pariza, ker je bil prepričan, da bo moral z genr^om svojega dela prav tu uspeti. V zadnjem času ima v delu novo dramo »Polarna noč«, v kateri razodeva življenje ekspedicije na severnem tečaju, ki je sicer odrezana od sveta, v kateri pa takisto delujejo sociološki zakoni.
Apologija mučnega igralskega življenja
Medtem ko leži na stotine rokopisov dram mladih domačih avtorjev v predalih miz pariških gledaliških ravnateljev, je našemu mlademu avtorju pomagalo srečno naključje. Znani gledališki ravnatelj, igralec, režiser in inscenator Charles de Roche-fort je pravkar iskal zase primerno veliko vlogo iz gledališkega življenja. Nekoč je žel slavo v nemem filmu v Ameriki skupaj s Polo Negri, ter je zlasti ostala nepozabna njegova kreacija v »Deset božjih zapovedi«. Pozneje se je zopet vrnil h gledališču. Nagovarjal je celo neke dramske avtorje, naj napišejo zanj delo v tem smislu. Ko je prečital »Večno mladost«, je bil takoj navdušen. Kajti Sebestyen pozna kot tajnik novosadskega gledališča izredno dobro gledališko življenje in vso tehniko gledališča ßploh. Napisal je apologijo igralcev-trpi-nov, ljudi s stalno napetimi živci, kome-diantov, ki vse to sami preživljajo, kar igrajo. Publika je videla prvič pred kulisami — življenje za kulisami. Neznano ji je, da ti dostikrat apatični ljudje postanejo na odru druga bitja, ki živijo vsak večer v smrtnem strahu in se z največjo napetostjo živcev trudijo, da bi ugajali blazirani publiki Odlični poznavalec scenskih skriv-
Angleški g las o Slovencih
Dobili smo do rok januarski zvezek znane londonske »The Slavonic and Ea^t European Review«, čije urednik je dr. Se. ton Watson. V tem zvezku je objavil A«", chibald Lyall daljši članek »The Makšng of Modera Slovenia«, ki je vreden, da ga — čeprav nekoliko pozno — zabeležimo v naši kulturni kroniki. Pod črto pripominja uredništvo, da je A. Lyall avtor knjige »The Balkan Road« in da je tu priobčeni članek odlomek iz nove knjige, ki jo pisec pripravlja. Priznati je treba, da je ta Anglež dobro poučen o naših razmerah v preteklosti in sedanjosti in če izvzamemo kakšno malenkost in enostransko informacijo, ni opaziti v članku stvarnih napak.
V prvem delu svojega spisa seznanja pisec čitatelje z zgodovino Slovencev. Omeniaioč prvotno razširjenost Slovencev vse do Tirolske in Tagliamenta, ne pohabi pripomniti, da izvira ime Graz iz slo. venskega Gradca in da je bil poslednji avstrijski kancelar Schuschnigg slovenskega porekla iz okolice Kamnika. Nato prikazuje angleški pisec potek srednjeveškega potujčevanja s sredstvi fevdalnega r^da (kolonizacija, gradovi, mesta), pove nekaj bistvenih besed o postanku slovenske literature v reformaciiski dobi in primerja protireformacijo v Sloveniji z istim sistemom na češkem: tu kakor tam pro.
letju prodiranje racionalizma, romantike in idej francoske revolucije. Omenjajoč Ilirijo pravilno poudarja Vodnikovo osebnost in delo, nakar prehaja preko Prešerna in političnih zaključkov v dobi narodnega prebujenja k orisu avstrijske germa. nizacijske politike pred svetovno vojno pri čemer kaže napadalno vlogo nemškega Schulvereina in defenzivno delo Družbe sv. Cirila in Metoda.
V drugem delu članka opisuje angleški pisec naš povojni razvoj in razmah, omenja tudi delo Zveze kulturnih društev in poudarja velik napredek knjižne proizvodnje, zlasti glede na delovanje knjižnih družb. V nadaljnem kaže, kako so se pri nas razvijale rajfajznovke in zadružništvo in prehaja po kratkem orisu klimatičnih razmer k najsplošnejšim podatkom o naših gospodarskih razmerah, zlasti o poljedelstvu, rudarstvu, gozdarstvu, o elek. trifikaciji. Pisec se na kratko pomudi tudi pri zgodovini in opisu Ljubljane, pri čemer menuje naš že sloveči nebotičnik po slo-imenuje, nakar prikaže še strankarsko življenje v Sloveniji, poudarjajoč, da vodijo Slovenci realistično politiko, »ki je v značilnem kontrastu s politiko Hrvatov«. Ob koncu se pisec dotika sedanjega stanja Slovenije, ki da ima v svoji banovini že nekako avtonomijo in ki v tesnem sosedstvu Italije, Nemčije in Madžarske po. trebuje močno Jugoslavijo. Pisec zaključuje svoj informativni pregled z opozorilom na tujsko-prometni pomen Slovenije.
prikazati emocije, jih mora tudi sam preživljati. Iz resničnega življenja mora proučevati vse raznovrstne karakterje. Vsak nastop pomeni za njega razburjenje kakor pred kako skušnjo.
»Poslednja komedija«
To so bile vodilne ideje, ki so bile mero-dajne za pričujočo tragikomedijo, ki je v Parizu prekrščena na »La dernière Co-médie«. Slavni igralec je vzgojil svojo mlado ženo igralko, ki uspeva pod njegovo hipnozo, a ga naposled izda. Mož se trudi, da bi si pridobil njeno ljubezen s svojo — poslednjo komedijo. V tem spoznanju roti mladega igralca, njenega ljubimca, naj se ji popolnoma posveti in naj je ne vara, kajti ona je smrtno bolna. Zena vse to prisluškuje in pade v nezavest, vendar se oklene strastnega ljubimca in se skuša nevarno maščevati njegovi ljubici. Vse to je pa samo komedija. 2ena sploh ni bolna, njeno maščevanje ni uspelo, ona spoznava genialno ljubezen in tople žarke jesenskega sonca ter se vrača v naročje starega igralca. Od igre do stvarnosti je samo korak. Pogostoma igra usoda z nami prav take komedije. Igralci prikazujejo le naše do-misleke in skrite želje in na koncu pričakuje prismojeno srce komedianta, čisto zadihanega od napora, samo malo našega pritrjevanja.
Sodba pariške kritike
Tukajšnja kritika je po vrsti pohvalila igralce, ki so tokrat igrali same sebe, svoje muke in težave. Posebni užitek je bila sijajna psihološka igra ravnatelja Rochefor-ta, ki je igral glavno vlogo starega igralca. Bretonka Germaine Kerjean je v vlogi igralke-žene potrdila svoj sloves še izza Chappuis-jeve drame »Frénésie« in tudi Angležinja Mary Grant v vlogi ljubimke je bila izvrstna. Režija Rocheforta rutini-rana in efektna. Zanimiv je bil dekor za časa skušenj, vse razmetano, vse v neredu. Z nekaterimi izjemami, zlasti v »Le Temps«-u, so bile kritike zelo dobre, tako v listih »Petit Parisien«, »Le Journal«, »Le Jour, »L'Excelsior«, L'Intrasigeant«, ki so vsi posebno poudarjali originalno idejo, ki do konca drži publiko v napetosti, ker je delo prenatrpano z gledališkimi efekti. Delo se močno razlikuje od povprečnih francoskih scenskih del, prav zaradi tega, ker temelji na mogočni akciji. »Le Journal« pravi, da je to zlasti hvaležna tema za film. Znani kritik Paul Reboux pravi v »Petit Parisienu«: »Z iznašanjem vsebine bi vam samo pokvaril užitek, ki ga boste imeli, ker je delo polno efektov, niti trenutek dolgočasno, in vrhu tega vsebuje mnogo lirskih lepot.« Kritiki soglasno obžalujejo, da je delo šele ob koncu sezone prišlo pred pariško publiko. Predsednik društva francoskih dramskih avtorjev Charles Mere pravi v L, Excelsioru«: »Sebestyen je močan dramski talent, ki bo gotovo še marsikaj presenetljivega ustvarjal«. Torej vzroka dovolj, da se tudi ravnatelji naših centralnih dramskih gledališč pri sestavljanju repertoarja za prihodnjo sezono zanimajo za to nenavadno jugoslovansko pariško krstno predstavo.
O. A.
Zapiski
Prof. škerjanc v francoskem in italijanskem radiu. Kakor smo že zabeležili, gostuje skladatelj in »Jutrov« koncertni kritik prof. L. M. škerjanc v francoskem in italijanskem radiu. Njegovi koncerti z radijskim prenosom so končno veljavno določeni takole: Oddajna postaja Lyon 13. t m. od 19.45 do 20.15, oddajna postaja Marseille 15. t. m. od 20.30 do 21, Milano 20. t. m. od 22.20 do 22.50.
Predavanje v Filozofskem društvu. Pod naslovom »Dvojna narava čutenja« je naš znani filozofski delavec in predsednik Filozofskega društva razvijal svoje misli o nekaterih temeljnjih filozofskih problemih. Predavanje se je vršilo izjemoma v ponedeljek in je privabilo kar lepo število poslušalcev, dasi naslov mogoče ni bil preveč mikaven za kulturni tip ljudi gesla: »multa !« Poleg tega so bile isti večer še nekatere druge prireditve. Naj posname, mo nekatere glavne misli iz omenjenega predavanja.
Edina pot do stvarnega, vnanjega sveta je čutenje. To čutenje ima dve strani: postvarjevanje in ponazorovanje. Čutenje nas lahko premnogokrat vara, ko nam kaže prirodo drugačno, kot je v resnici. Toda prav to in edino to čutenje nas sploh more uveriti o tem, da je svet, v katerem živimo, res nekaj dejanskega in ne plod lastne fantazije. Tako se n. pr. tudi fizika nikakor ne more zanesti na same podatke, ki ji jih čutenje posreduje, vendar je fi. zika na to čutenje naravnost načelno vezana, ker je to edina pot, ki jo vodi do dejanske prirode.
Čutni videz, ki nam ga daje ponazoro. valna stran čutenja, res ne gre prirodi in mu ne moremo zaupati v spoznavnem smL slu. Vse spoznavno zaupanje pa zasluži to čutenje, ko posluje kot postvarjevanje. Vendar so razlike že v posameznih vrstah čutenja: Taktilno čutenje (tipanje) posluje predvsem postvarjevalno, vizuelno (videnje) pa predvsem ponazorovalno. Ker je pa postvarjevanje razvojno prvotnejše pred ponazorovanjem, je s tem tudi dan migljaj, da je bil tip kot organ za taktiL no čutenje prvi razvit. Iz tega rezultira misel, da je čutenje tem prvotnejše, čim večja je v njem stopnja postvarjevanja in narobe. Ta razlika je tudi zelo opazna na organskem in perifernem čutenju. Pri organskem čutenju je v ospredju postvarjevanje, pri perifernem pa ponazorovanje.
Poslušalci so z zanimanjem sledili av torjevim izvajanjem in ga za lepo in glo boko predavanje nagradili s tcplim aplavzom.
S tem predavanjem je Filozofsko dru. štvo zaključilo vrsto letošnjih, večinoma uspelih predavanj in menda obenem svojo prvo »petletko«. S predavanji je pokazalo ne samo pravico do obstoja, ampak tudi do zaslužene moralne podpore javnosti. Pokazalo je, da je možno vcepiti širšim krogom ljubezen do filozofije in znanje, ne da bi obdelovani problemi izgubili na globini. Obrnem pa toplo želimo, da se Filozofsko društvo čimprej predstavi tudi s pisano besedo, t. j. z obljubljenim Zbornikom fi. lozofskih razprav.
M. H.
Iz revij, šesta številka »Sodobno, s t i« je posvečena 1501ctnici francoske revolucije. Univ. prof. dr. Boris Furi an prikazuje v članku »Racionalizem in re. vclucija« filozofske osnove doktrine, ki so jih zastopali prevratniki 1. 1789, zlasti še vpliv Descartesove filozofije. Dušan Ker-m a u n e r je prispeval članek »Socialna vsebina ruske revolucije«, France Mese-snel se bavi s francosko umetnostjo 18. stoletja in z vplivom revolucije na nadaljnji umetnostni razvoj, Fran Zwitter razpravlja o »francoski revoluciji v sodbi po7-nejših dob«, Filip Kalan razvija svoje misli o »francoski pisariji«, A. Polja, n e c pa obravnava v daljšem članku vpra. šanje. koliko in kako so se pojavljali že v socialnih bojih slovenskih kmetov smotri francoske revolucije. — »M odra ptica« prinaša v 7. številki pripovedno prozo Fr. B. »Tovariš«, novelo Mi?ka Kranjca »Kruh je bridka stvar«, čla. nek Toneta Poto k ar j a o Jovanu Sker-liču, prevod črtice Ljudmila Stojanova »Marsovo usmiljenje«. Bogomira Maga j. n e prozo »Blaž Strniša« in Alojzija Gradnika Prevode iz moderne italijanske lirike (Corrado Govoni, Corrazini Sergio in Giusenpe Ungoretti). Med Poročili glosira M. M. Mrakovega »Groharja«, ob koncu številke pa Milena Mohoričeva odgovarja dr. P. Grošlju na njegovo kri. tiko prevoda Jeansove knjige. — V junijskem zvezku »ženskega sveta« je objavljen na prvem mestu č1anek dr. Branka Vrč on a »Za naše duše, našega duha in našo voljo« (o vprašanju narodne in državljanske vzgoje). Iva Breščak je prispevala prozo »Just Poštenjak — patron alfajske bolnišnice«, Anica Cerne, jeva pesem »Viničarka«. Poleg prevoda Kuprinove proze »Močnejša kakor smrt« je v zvezku več aktualnih krajših člankov iz peresa Angele Vodetove, Pavle Hočevarjeve, Zlate Pirna t ove, Milice Mirono-ve in vse polno poročil, vesti in drugega informativnega gradiva. Tudi ta zvezek ima prilogo Naš dom in Modno prilogo.— V »Slovenskem Pravniku« (št. 5—6.) so izšle razprave dr. J. Stempiharja (Vred-
vanje resničnosti), dr. Avgusta Mund (Zahteva za zaščito zakona in odločba stroških), dr. Borisa Tuška (lastninsk pravica na materialnih delih poslopij pc francoskem pravu), številko zaključuje je književna poročila in razne vesti. Ure d nik : univ. prof. dr. R. Sajovic. — »Pia ninski vestnik« prinaša v junijskei zvezku daljšo razpravo dr. Svetozarj 11 e š i č a »Slovenska Ziljska dolina Brunon Rotter piše o Maltski dolini n Koroškem, krajša članka pa sta prisp vala Janez Brojan in Anton Seliškar. šte vilka je lepo ilustrirana.
Nove mladinske knjige. Mladinska ma tica je pravkar izdala svoje redne publi kacije in sicer Toneta Seliškar j a po vest »Janko in Metka« (z ilustracijam Draga Vidmarja), 96 st.; Frana Ro ša zbirko kratke proze »Dija« (dvobarvne ilustracije Ksenije Prunkove), 4É strani in Vlada Klemenčiča zgodovin sko čitanko »Iz starih in novih časov« (r ilustracijami Hinka S m r e k a r j a), 96 str. — Kot prvi zvezek nove »Knjižnice Razorov« je izšla 96 strani obsegajoča mladinska povest Toneta Seliškarja »Hudournik«. — Kot 88. zvezek beograjske »Zlatne knjige« je izšel večji izbor Andersenovih pravljic z ilustracijami V. J. žerdinskega,
Slovenska šolska matica je izdala letos samo dve knjigi: 34. zvezek »Pedagoškega zbornika« in dr. Leopolda Poljanca »Pedagoško biologijo«. V Pedagoškem zborniku so objavljene razprave in članki dr. V. Brumna, dr. K. Ozvalda. dr. VI. Schmidta, dr. St. Gogale, Milene Mohori-čeve, E. Antauerja, M. Ferenčaka, dr. Dragotina Cvetka, B. Lumbarja, Rudolfa Kobilice L dr. O obeh knjigah bomo še priobčili podrobnejši prikaz.
»Roditeljski list« (izdaja Pedagoška centrala v Mariboru) je s pravkar izišlo 9. in 10. številko zaključil svoj drugi let nik. Premnogo zanimivega in za starše kakor za poklicne vzgojitelje tehtnega gradiva je izšlo v teh dveh letnikih, čijih vsebina sama najbolj prepričuje, kako po treben nam je bil takle časopis za praktično pedagogiko. V spretni redakciji pisa telja in profesorja Gustava š i 1 i h a združuje ta list v krogu svojih sodelavcev poleg naših pedagoških teoretikov in prak. tikov tudi druge, ki imajo kaj povedati k prevažnim vzgojnim vprašanje. V 9—10. številki so med drugim objavljeni članki dr. Antona Tretenjaka (Družina kot temelj za vzgojo k narodni zavednosti), dr. Stanka Gogale (Našim rodbinam manjka očeta), Vilka Kolarja (Kmečka družina in kmečki otrok), Julija Kontler ja (Vrtnar, rejec, vzgojitelj), Gustava šiliha (Otroške napake), dr. Boža škerlja (Vzgoja za življenje v družbi), Milene S. Ostrovške(šolski mladini časnik v roke), T. Gasparija (Strahovi) i. t. d.
»O m n i b o o k«. Maja sem spregovoril o tem magazinu, ki priobčuje skrajšane ponatiske najboljših sodobnih knjižnih pojavov. Tako je na pr. v lanskem decembru objavil L. Adamiča »My Amerika«. V celoti je doslej izšla le kratka »Story of Ferdinand«, ki sem jo ponašil in samo še čakam, ali mi naš »literarni konzul« A. Klančar izposluje med drugim prispevek o laškem veleumu, ki je ustvaril velikanski spomenik za F. Sforza, znamenje moči (forza), na kar je avtorju, L. da Vinciju, neimenovan pesnik zakrožil slavospev, kjer mu Jupiter poklanja palmo, cikajoč na njegov priimek: »Vittoria vince e vinci tu vittore«. Spotoma se omenjajo Istra, Soča in Furlanija. Dalje lahko čitaš Odona von Horvatha »The Age of the Fish«, po St. Zweigu najbolj nadarjenega nemškega pisca mlajše generacije. V imenu mu slutim slovanskega prednika. Kot arijec bi bil mogel živeti mirno v Rajhu, vendar se je sam izobčil, toda 371etnega je v Parizu ob pišu ubila kostanjeva veja. Omenjeno grozljivo povest o zločinu in kazni v totalitarni državi bo morda kdo primerjal z Levstikovim »Dejanjem«. Baldwinove pomorske zgodbe nudijo pod naslovom »Admiral Smrt« pretresljiv prikaz ladijskih katastrof: Jeannette, Medusa, Central America, No. 6 (niponska podmornica), Lusitania, Titanic, Stiska je zavedla ponesrečence do ljudojedstva (222). Predzadnja slika nam predočuje 2 laška čast. nika, ki sta tik pred kcncem svetovnega požara potopila v Pulju »Viribus Unitis« in se rešila na ladjo, kjer je poveljeval kapitan Janko Vukovič med moštvom, nosečim na kapah že napis »Jugoslavija«. Delo se zaključuje s prizorom iz novembrske prekucije v Kie!u, * •••«»• ■ r * r '1 r ' t - > v. . ... .	. t.
i.e. (Uprava: 30, Rocnefeller Pla-2a, New York, USA. Na leto 5 dol. doma, za tujino ni označena cena). A. Debeljak.
Iz Julijske krajine
Nova jugoslovenska pomožna vojna ladja
Preteklo soboto so spiovili iz tržaške idjedelnice Sv. Marka po vseh modernih .radbenih načelih zgrajeno 640-tonsko lad-D za jugoslovensko vojno mornarico. Lad-a, ki bo služila jugoslovenski vojni mor-arici v pomožne svrhe, je dobila ponosno ne »Bjeli orao«. Ladja je dolga 60 me-rov, š roka 8. Ob največji obremenitvi se joglablja v morju v vodo 2.75 m. Oprem-jena je z dvema Dieselovima motorjema oo 2000 konjskih sil. Njena brzina bo zna-ala do 17 vozlov na uro. Njena posadka K) štela 50 mož. Na ladji, ki je zgrajena :akor jahta, so urejeni luksuzni prostori :a 12 do 14 gostov. Opremljena je z naj-nodernejšimi radijskimi, ventilacijskimi in drugimi aparaturami.
Svečani splovitvi nove Jugoslovenske 'adje, ki ji je kumovala soproga bivšega finančnega m nistra Milena Letica, so prisostvovali zastopniki jugoslovenske vlade n jugoslovenskega generalnega konzulata v Trstu, med njimi načelnik oddelka finančnega ministrstva dr. Jovanovič, inž. Otmar Cizek, fregatni kapetan Vukovič Podkapelski in konzul Radojevič. Po svečanosti je bil v hotelu Savoia banket, na katerem je poleg drugih govoril tudi konzul Radojevič, ki je naglasil, da to ni bila poslednja ladja, ki so jo tržaške ladjedelnice zgradile za jugoslovensko mornarico.
Drobne novice
Poroke. Pretekli teden so se v Trstu poročili France Kretič z Josipino Furlanovo, Ivan Počkaj z Lavro Prešernovo, Marij Orel z Marijo Zivčevo in Herman Sancin s Petrico Puričevo. Čestitamo!
Novi grobovi. V San Mariji la Longa pri Palmanovi v Furlaniji je pred dnevi nenadno umrl tamkajšnji občinski tajnik Jože Persič. V San Marijo la Longa je bil pred leti premeščen iz šempasa. Dosegel je starost 43 let. Zapustil je številno nepreskrbljeno družino. V Trstu pa sta pretekli teden umrla Antonija Kravanja v starosti 72 let in Mihael Gombač v starosti 53 let. Preostalim naše sožalje!
Pri Sv. Justu v Trstu je škof Sancin v nedeljo posvetil 7 diakonov za duhovnike. Med njimi sta bila Klement Barkovič iz Berčeta na Kvarneru in France Zlobec iz Avberja. Posvetitev je bila izvršena zelo svečano in ob prisotnosti velikega števila sorodnikov in prijateljev mladih duhovnikov.
ženitbena posojila v Istri. V času od L julija 1937 do 1. junija t. L je pokrajinski odbor za ženitbena posojila odobril 285 posojil v skupnem znesku 434.500 lir. Od teh je bilo doslej izplačanih 266 posojil v znesku 410.500 lir.
Vaje v obrambi proti letalskim napadom.
Pričetkom preteklega tedna so priredili po vseh večjih krajih Julijske krajine vrsto vaj v obrambi proti letalskim napadom. V Trstu so trajale dva dni. V prvi in drugi noči je bilo mesto ponovno delno in popolnoma v temi. V sredo pa so preizkusili vse naprave in vso reševalno in gasilsko službo za primere letalskih napadov. Inscenirali so tri letalske napade, pri katerih so nastali fiktivno požari v raznih tovarnah, pristaniških objektih in drugih večjih poslopjih po mestu ter je bilo tudi več ljudi fiktivno zastrupljenih s plini. Sodeč po poročilih listov so vaje uspele. Podobne vaje so imeli tudi v Puli, Tržiču, na Reki in drugod.
PreIož!tev železniškega mostu. Pretekli četrtek je skupina delavcev pod vodstvom železniških inženjeriev preložila železniški most čez Vogršček na 86. km železniške proge Gorica—Podbrdo. Vogršček se steka v Sočo sredi med postajama Avče in Sv. Lucija. Malo pod njim dovršujejo velike vodne zgradbe nove hidrocentrale pri Doblarjih. Zaradi njih je bilo tudi treba most preložiti za nekaj metrov. Most z razpetino 50 metrov tehta 250 ton. Zgrajen je iz železa. Kakor poročajo listi, je bil preložen na nove opornike v dobrih 10 minutah, tako da železniški promet nit'i ni bil prekinjen.
Križanka št. 82
Naj?*?
DRAMA
Četrtek, 8.: Zaprto. Petek, 9 : Zapito.
Sobota, 10.: Neopravičena ura. Premle ra. Premierski abonma. Zadnja premiera v letošnji dramskl sezoni bo Bekeffijeva veseloigra v treh dejanjih, šestih slikah »Neopravičena ura«. Zrežiral bo delo prof. šest. Zasedba je sledeča: zdravnika Hardtla bo kreiral Kralj, Jägra Lipah, njegovo ženo Nablocka, hčer Lili Levarjeva, Trudo Slavčeva, odvetnika Hardtla Drenovec, njegovo ženo Lono Danilova, nekdanjega razrednika prolj. Kutschero Jerman, sedanjega razrednika prof. Wagnerja Cesar, ravnateljico dekli, ške gimnazije Gabrijelčičeva, profesorico Rakarjeva, Kafko V. Juvanova, akademika Hansa Jan. kuharico Rezi P. Juvanova, prodajalko v slaščičarni J. Boltarje-va. V vlogah dijakinj sodelujejo gojenke Državnega konservatorija. Premiera bo v soboto 10. t. m. za premierski abonma.
OPERA Četrtek. 8.: Pod to goro zeleno. Izven Globoko znižane cene od 24 din navz. dol.
Petek, 9.: Zaprto.
Sobota, 10.: štirje grobijani. Gostuje Božo Vičar. Red četrtek. Pod to goro zeleno« je najlepša in naj. bolj zabavna češka opereta, kar smo jih imeli v našem repertoarju. Ponovila se bo drevi ob 20. uri pri cnah od 24 din navzdol. Zasedba kakor običajno, z gospo Po-ličevo na čelu.
Abonente reda četrtek opozarjamo, da imajo ta teden svojo predstavo šele v soboto. Oboleli so solisti: Vidalova. Hey-balova in Banovec. Uprava je iskala nado. mestilo, pa ga ni mogla dobiti, zato je bila sprememba repertoarja in vrstnega reda predstave ta teden neodložljiva. P. n. abonente prosimo, da to oproste. V soboto so na sporedu »štirje grobi jani« za red Četrtek.
F	2	3	4	1	F	6	7	8 j
a				10	čfjji	TF		
T2~		vvV.", * ' jV.; K**?" -	13		14		15	
i	š^teg	16				17		
	18				19~			
20				r				22
23			24		m		25	
26		27	V*	28~		29		
30 SU	z	z	□	ri	31	_		
Vodoravno:
1) Poljski pridelek, 5) poljski pridelek, 9) plin, 11) plod, 12) predlog, 13) gospodična (angleško pisano z enim s), 15) kazal ni zaimek, 16) črnogorsko mesto, 18) češki skladatelj, 19) zabavišče, 20) zločin nad samem seboj, 23) šumadinsko mesto, 24) elektrotehnična merska enota, 25) vpra-šalni veznik, 26) moško 'ime, 28) reka v Srbiji. 30) Mojzesov brat, 31) žensko ime.
Navpično:
1) Mesto v Dalmaciji, 2) spona, 3) lac tinski veznik, 4) mesto v Bolgariji, 6) glasbena nota, 7) grško božanstvo n,:žje vrste, 8) mesto na Arabskem polotoku, Ì0) afri-kanska reka, 14) gora na Primorskem, 16) gora na Dolenjskem, 17) gora v Srbiji, 18) bivša hrvatska skupščina, 20) del korana, 21) šahovski izraz. 22) sladna kava, 25) mesto v Sloveniji, 27) veznik, 29) osebni zaimek.
Rešitev križanke št 81
Vodoravno:
1) Iver, 2) milo, 8) mir, 9) Doneč 10) Al (aluminij), 11) Mol, 12) se, 13) Maribor, 16) RUR, 17) tuš, 20) Salomon, 23) Ig, 25) Mav, 26) te, 27) Sivas, 29) tor, 30) osir, 31) karo.
Navpično:
1) Imam, 2) Vilar, 3) Er (erbij), 4) Molotov, 5) in, 6) les, 7) ocet, 9) dob, 11) Miramar, 14) Rus, 15) rum, 18) šotor, 19) Tiso, 21) las, 22) Nero, 24) giß, 28) vi, 29) ta.
Škode po povodni!
ogledujejo
Banovinska komisija Je določila mesta, kjer je treba ukrotiti nevarno Breganico
Sliki nam kažeta obseg poplave v Loškem potoku, o kateri smo že poročali, Po zadnjih vztrajnih nalivih, ki so prejenjali šele v petek, je zopet vsa travniška kotlina pod vodo, tako da bo z letošnjimi pridelki v Loškem potoka v vsakem pogleda zelo slabo
tekmovanj« zaradi premajhne udeležbe ni
bilo popolno, toda imajo vsi nedeljsk. udeleženci trdno voljo, da bodo tekmovanje prihodnje leto obnovili in da bodo enake prireditve dosegle v bodoče vedno večjo višino.
Komisija, v kateri so bili višji kapelnik vojne muzike g. podpolkovnik Herzog, skladatelj g. Janko Gregore in dirigent Radijskega orkestra g. Marij šijanec, je dala tekmovalcem naslednje ocene: HI. razred: I. mesto godbeno društvo steklarjev iz Hrastnika, 24 točk; H. mesto glas beno društvo »Stol« iz 2irovn.ee. 14 točk Steklarska godba je bila zaradi dobre izvedbe povišana v H. razred. V drugem razredu je dosegla prvo mesto »Zarja« iz Šoštanja, 30 točk, H. mesto »Lubn'k« iz škofje Loke, 29 točk. Obe godbi sta bili zaradi odlične izvedbe prevedeni v I. razred. Dalje je v tej skupini dosegla UL mesto »Zarja« iz Ljubljane, 24 točk, in IV. mesto rudarska godba iz Hrastnika, 22 točk. V L razredu je Kranjsko glasbeno društvo zasedlo L mesto brez konkurence in doseglo 30 točk.
Vse godbe so pokazale, da razpolagajo z dobrimi godbeniki in ker jih bodo taka tekmovanja podžigala k še skrbnejšemu delu, bomo kmalu imeli tudi med amaterskimi godbami take, ki se bodo močno približale poklicnim. V Sloveniji imamo danes preko 70 takih amaterskih godb, med katerimi se mora večina boriti: s finančnimi težkočami. Kranjsko glasbeno društvo je februarja razposlalo 67 vabil, od teh se jih je prijavilo 17. Ostale se zaradi finančnih težkoč sploh niso mogle prijaviti. Od 17 godb jih je 10 še naknadno
ZOPET
PRVI
PUCH 2§0 $
NA GORSKI DIRKI 4. JUNIJA 1939. JESENICE — SV. KRI2 JE ZASEDEL
PRVO MESTO
PUCH 250 S4 v 450 ccm KATEGORIJI. PUCH ZASTOPSTVO:
ICH* V OK
Ljubljana, Tavčarjeva uL 7
odpovedalo, ker imajo najboljše moči na orožnih vajah ali pa niso mogle dobiti potrebnih denarnih sredstev. Kranjsko glasbeno društvo je kot prireditelj v imenu vseh godb vložilo kar dve prošnji za znižanje voznine,

Delo domačih
je najlepše predstavljeno z razstavo na velesejmu
Na pobudo Splošnega ženskega društva so naše žene tudi letos izkoristile priliko da na velesejmu prikažejo nekaj svojega tihega, a vendar koristnega kulturnega pomembnega udejstvovanja. V velikem paviljonu K so zbrale pisano množico narodnih vezenin, delo domačih ženskih rok, ki so se prav pri slovanskih narodih do danes ohranile v najlepši obliki, a jih vendar že tudi pri nas v zmerom večji meri izpod-jeda razvoj civilizacije.
V okrilju Splošnega ženskega društva se je ustanovil poseben odsek ki si je nadel nalogo, da med našim ženstvom propagira ljubezen in spoštovanje do narodnih vezenin. Razstava, s katero je odsek napolnil paviljon, odpira obiskovalcu čudovito lep razgled po bogastvu ženskega ročnega dela pri Slovencih in pri slovanskih narodih vobče. Namen razstave je vzbuditi predvsem v naši ženski smisel za vrednost ročnega dela, ki naj bi po naših domovih dobilo mesto, kakršno zavzema pri drugih slovanskih narodih, zlasti pri bratih Srbih in Hrvatih. Ob vhodu v paviljon so pri-rediteljice uredile ličen model trgovinice, kakršne bi naj bile prodajalne po naših letoviščih. Ročno delo. posebno vezenine po narodnih motivih so deležne zmerom večje pozornosti pn tujcih, kakor se živ-'jenje velikih narodov oddaljuje od grude in od preprostih oblik. Prav zavoljo tega je obžalovanja vredno, da ljudje po naših tujskoprometnih središčih ki prvi prihajajo z mednarodnim gostom v stik. še zmerom niso našli pravega razumevanja do vrednot, ki jih premore domača kultura.
Gdč. Poldka Bavdkova učiteljica z Vinice, je razstavi prispevala skrbno izbran kotiček belokranjskih vezenin. Razstavljeni so originalni vzorci, ki bodo vsaki ljubiteljici ročnega dela dali novih pobud. Posebej so urejene kmečka soba, jedilnica in spalnica v narodnem slogu itd. Izbrane primerke svojega dela so razstavile meščanske šole iz Ribnice, ki kažejo, da v tem starodavnem dolenjskem trgu še zmerom živi spomin domačih starožitno*»ti, z Viča. iz šištke in šentjakobska šola, ženska obrtna šola v Ljubljani, čipkarska šola v
Lepoglavi in pa ženske zadruge iz Zagreba, Petrinje, Knina, Dubrovnika. Cavtata in Ban ja'.uike ter Ko'.o srpskih sestara iz Beograda in Skoplja. Prispevale so same krasne, dragocene stvari, ki so po večini tudi naprodaj. Skrbno urejen kotiček so priredile v Ljubljani živeče Čehinje in Slovakinje, ki so prispevale tud' štiri primerke izredno ličnih noš. Med češkimi ročnimi del je razstavljenih tudi mnogo do sto let starih in še starejših vezenin. Naslednji oddelki razkazujejo obiskovalcu še ročna dela bogarskih, ukrajinskih, ruskih in poljskih žena.
Lahko se reče, da je razstava slovanskih narodnih ženskih izdelkov največja privlačnost letošnjega pomladnega veiesejma. Izmed Slovenk so se najlepše predstavile članice Ženskega društva v Mariboru, ki so prispevale nekaj resničnih dragotin. Med predstavnicami Jugoslavije pa zavzema po vsej pri'.iki prvo mesto čipkarska šola iz Lepoglave. ki je nedavno pognala korenine iz prizadevanja, ki ga že dolgo vrsto let vrši naš Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani.
fakm* Ifarstvo** Äofmm+I
Zlati jubilej Bralnega društva v Tržiču
Velik in lep praznik slovenskih pevcev
Velika Dolina, 6. junija
V ponedeljek se je ob banervinski meji (»esitala komisija, ki sii je podrobno ogledala razdejanje po zadnji povodnji, ocenila škodo Ln ugotovila, da so potrebni nujni ukrepi. Komisijo so sestavljali gg. inž. Oskar Juran, tehnični višji svetnik; inž. Alojzij Strancar, tehnični višji svetnik; inž. Ivo Kadumc, tehnični višji pristav; inž. Jože Brus, tehnični pripravnik, vsi od kr. banske uprave v Ljubljani; dalje inž. Ni-ko Vekarič, kot zastopnik kr. banske uprave savske banovine; Josip Lesar, notar in načelnik sreskega cestnega odbora v Brežicah; Milan Tornine, cestni nadzornik v Brežicah; Andrej Požgaj, predsednik občine Velike Doline in Rado Bevk, delovodja občine Velike Doline.
Komisija se je sestala zaradi ugotovitve škode, ki je nastala z gradbenega stališča (na cestah, poslopjih itd.) pc katastrofalni poplavi 21. in 22. maja ter ponovno od 28 do 31. maja, in pa zaradi odreditve potrebnega, da se za bodoče tako velika škoda z-abrani.
Med drugim je komisija ugotovila sledeče: Pri zadnji veliki poplavi je imela Breganica vodno stanje z množino vode do 80 m3 v sekundi, pri čemer je potok preplavil obrežni teren v navedeni progi od 200 do 400 m na široko. Kako ogromno škodo je voda napravi'a na polju in travnikih. je »Jutro« že poročalo. Ne glede na to škodo, ki jo ceni občina na dva mili-
Kamna gorica, 6. junija V stari gorenjski vasi Kamni gorici bo v nedeljo svečano razpoloženje. Gasilno društvo, katerega aktivni, ali vsaj podporni člani so prav vsi odrasli vaščani, praznuje štiridesetletnico. Gasilci so pa bili že prej v Kamni gorici, morda že pred kakimi 100 in še več leti, saj so imeli najstarejšo brizgalno, za katero je res škoda, da niso poklonili velikega stvora našemu muzeju v Ljubljani. Društvo kot tako pa obstoja štirideset let, kar je gotovo že zelo lepa doba. Prvi gasilci pred ustanovitvijo društva so bili uslužbenci fužin. Staro veliko brizgalno, ki je tudi za tisto dobo zelo dobro gnala vodo. so nabavili kamno-goriški fužinarji, menda kmalu po velikem požaru, ki je bil upepelil skoraj vso vas. Od tiste dobe. od leta 1828. dalje, pa se tudi vas ni dosti spremenila. Kovačnice so ostale take, kakršne so bile, tudi hiše so si
Kranj, 7. junija
V	Kranju, kjer poleg blagostanja in bogastva viada tudj revščina in pomanjkanje. je bila pred kratkim pokrenjena plemenita akc.ja ki naj prinese najrevnejši deci svetel žarek v njeno bedno življenje. Ta plemenita zamisel je izšla iz najožjega kroga onih ljudi, ki imajo res veliko razumevanje tudi za karitativno delo.
V	ta namen se je sestavil ožji delovni odbor, katerega naloga je, da z nabiralno .akcijo doseže izvedbo zamisli. V tem odboru so industrijalec g. Adolf Prah. vele-trgovec g- Andrašič Ignac, zdravnik dr. Bežek Josip. učitelj g. Ado Klavora in gdč. Zora Majdičeva. Odbor se je lotil dela in zaprosil mestno občino, da bi preko letnih počitnic dala na razpolago poslopje na Prevoli kjer bi s podporo industnj-skh Ln trgovskih krogov, napravili počitniško kolonijo revnih otrok iz Kranja in iz pasivnih krajev Slovenije, predvsem iz Slovenskih goric. Predsednik občine g-Češenj m industrijec g. Adolf Prah sta pred kratkim skupno ogledala poslopje v Prevoli v katerem naj bi bili otroci nastanjeni Prostore bi preuredili v kuhinjo, obed-nico m v šest skupnih spalnic, župan g. česenl je zagotovil da bo občina dala brez nadaljnega na razpolago vse poslopje in bo tudi pripomogla k cprenu prostorov.	,	.
Delovni odbor je ta teden pričel z nabiralno akcijo, ki je pokazala prav razvese-
jana dinarjev, je nastala v gradbenem ozi-ru Se sledeča: pri delnem porušenju hiše ge. Frančiške Kolaričeve se ceni škoda na 60.000 din, porušeni oporni betonski zid na 15.000 din, porušeni del banovinske ceste na 50.000 din, ureditev dohodov na most v Breganskem selu 10.000 din; skupno torej 135.000 dinarjev.
Da se prepreči ponovna Škoda pri poplavah, ki se kar ponavljajo, tako L 1927., 1937., 1939., je potrebno, da se Breganica regulira od vasi Cader do izliva v Savo, posebno še, ker so hiše v vaseh Breganskem selu, Obrežju in Bregani pri ponovnih povodnjih resno ogrožene Komisija je ugotovila, da so potrebna najnujnejša dela, tako reguliranje odseka od mlina Mihe Mohorčiča nad Breganskim selom do Kali-novega mlina z napravo visokovodnih nasipov v dolžini svojih 1.000 m Tu namreč voda divje dere, struga je z materialom do vrha zasuta ter ograža številne objekte v vasi. Dalje je treba zgraditi nasipe, kana: do mosta na državni cesti, pa še niže doli. Po cenitvi bi ta del stal približno poldragi milijon dinarjev. Seveda so potrebni projekti, ki bi se morali izvršiti vzajemno z vodogradno upravo Savske banovine, ker teče banovinska meja deloma po levem, deloma po desnem bregu in sicer menjaje. Stroga izločitev prog. ki bi spadale pod posamezne uprave, je zato nemogoča.
Reguliranje potoka niže mosta na držav-
po večini nadele isto lice, kakršno so bile imele pred požarom.
Kako stalno je vse v Kamni gorici, pa priča tudi dejstvo, da z društvom praznuje 40-letnico tudi več članov, ki so osiveli v službi za svojega bližnjega. Vstopili so v društvo kot možje v najlepši dobi. Danes so že osiveli, toda kljub temu so vsi prvi živeči člani še vedno navdušeni gasilci in bodo ponoano nastopili ob proslavi v gasilskem kroju. Častnemu zgledu prvih članov sledi mladina. Ponos vsakega mladeniča je, če postane redni član gasilskega društva.
Zaradi omenjene prosilave bo prihodnjo nedeijo v Kamni gorici svečano razpoloženje. Obetajo svoj obisk vsi prijatelji gasilstva ne le iz bližnje okolice, marveč iz vse Gorenjske. Pa tudi Ljubljančani so obljubili, da si ogledajo to pomembno slavnost v eni naših najstarejših vasi.
ljive uspehe. Saj se je že sedaj obvezalo lepo število dobrotnikov, da bodo prevzeli stroške za popolno oskrbo 47 otrok. Predvideno je, da bo kolonija letovala 6 do 8 tednov. Po podatkih otroškega zavetišča na Rakitni, stane celotna oskrba enega otroka 390 dinarjev mesečno. Do-sedaj so se obvezali za vzdrževanje in popolno oskrbo otrok naslednji: Industrijec Heller Artur (10 otrok), industrijec Ho-rak Gustav (5). industrijec Markgraf (5), industrijec Sire Fran jo (3), veletrgovec in industrijec Ivan Savnik in sinova (3), industrijec Adolf Prah (2 J, industrijec Božič Anton (2), elektrarna V. Majdič (2) dr. Bežek (2). dr. Stanko De Gleria (1), industrijec Zvonko Adamič (2), in veletr-govci M. Kohl. Andrašifi Ignac, Franc Gorjanc, dr. Fred Crobath, vsi po dva. ter Bezjak Franc po enega. Denarno podporo sta naklonila Schiling Drago 300 din in bančni ravnatelj Matevžič 200 din. Prav pohvalno moramo omeniti tudi tvrdki Merkur in Kovino, ki bosta poklonili vso potrebno kuhinjsko posedo. Podporna akcija ?e še nadaljuje in je tako dana možnost vsem, da prispevajo po svojem družabnem in gmotnem položaju. V Kranju, zlasti pa v Slovenskih goricah, je toliko bede. da je dolžnost nas vseh, da tem revežem pomagamo po svojih najboljših močeh.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
ni cesti je velike važnosti tudi zaradi dejstva, da se bo tu modernizirala državna cesta št 2. Zagreb—Ljubljana tako, da se bo ravno na tem predelu preložila niže doli Moderna betonska cesta je sedaj gotova do Sam ob ora na hrvatski strani, izli-citirana do Bregane in se bodo začela tu dela v doglednem času. Ker je regulacija Breganice glavni pogoj varnosti zgradbe državne ceste v tem predelu, je komisija ugotovila, da je v neposrednem interesu cestnega erarja, da se izvrše regulacijska dela na tem odseku. Stroški so preračunani na 600.000 dinarjev. Kot je približno precenjeno, bi se z neflcaj milijoni nekako uredila celotna struga Breganice, kar bi bilo številnim obrežnim ljudem življenjskega pomena.
Ker je Breganica hudournik, ki prinaša ogromne množine materiala iz izvirkov in stranskih potokov, bi bilo pravilno in uspešno, da se istočasno izvrše tudi zgradbe-na dela po zakonu o ureditvi hudournikov. Poplave so vedno bolj pogoste in večje. Gozdovi se v p ovir ju preveč izsekavajo, zato bi bilo treba omejiti sečnjo. Zavarovanje tega hudournika je po ugotovitvi komisije neodložljivo, ker so ogrožene vasi. Upamo, da se bodo začela dela v najkrajšem času. Po strokovnjakih pregledana škoda naj bo merodajnim činiteljem poslednji memento in prošnja tisočerih, ki so že leta in leta v strahu pred nevarnim hudournikom.	— an.
Velika škoda po poplavah na Dolenjskem
Novo mesto, 6. Junija
Sedaj, ko so začele vode padati, je šele mogoče točno spoznati ogromno škodo, ki jo je povzročilo večdnevno deževje. Dasi so se potoki večinoma že povrnili v svoje struge, je Krka še veliko nad svojo nor-malo in so polja in travniki na mnogih mestih še pod vodo. Največ škode je pač po travnikih, kjer je seno po nižje ležečih krajih povsem uničeno. Na travnikih ki so bili pod vodo, je seno čisto rujavo in bo za živino povsem neužitno in celo škodljivo. Tudi drugi poljski pridelki so več ali manj uničeni. Zlasti mnogo so tr. pele rži, ki so bile letos izredno lepe. Vse leži s prelomljenimi in stlačenimi bilkami po tleh. Slično kakor rži so tudi polja z rastočim ječmenom več ali manj uniče. na Manj škode je na pšenici pa tudi ta je precej trpela. Sadeži so mnogo trpeli, tako da je škoda na polju in travnikih res velika in gre v milijone, òe prištejemo še škodo po vinogradih in sadovnjakih, se še mnogo zviša, češnje, ki ravno sedaj dozorevajo, so vodene in nimajo tistega okusa kakor ga morajo dobre češnje imeti. Druge vrste sadje pa precej odpada.
Trpe tudi čebelarji, ker čebele doslej niso mogle nabirati strdi in so ovirane v rojenju. Roje pa je nujno treba v tem času, ko je ob normalnih razmerah kaj dobra paša, pitati, da ne bi pomrle od gla. du. če prištejemo vsemu še zaostalo delo na polju in vinogradih, je škoda res tako občutna, da jo bo naš kmet v sedanjih časih le težko prebolel in je potreben vsega upoštevanja.
L©ja prireditev v zdravilišču Topolšici
Šoštanj, 6. junija
V	nedeljo smo imeli v našem zdravilišču Topolšici pomemben kulturni praznik, kakršnih smo v samotnem zatišju, odrezani od hrušča in trušča velikega sveta, tu in tam resnično potrebni.
Pod pokroviteljstvom šefa zdravilišča primarija dr. Furlana je Društvo za pomoč tuberkuloznim bolnikom v Topolšici priredilo v dvorani Mladike matinejo s pestrim, zanimivim koncertnim sporedom V prvem delu je nastopila koncertna pevka Vida Rudolfova iz Ljubljane, ki je ob spremljavi sestre Ljubomire Zuljeve. profesorice glasbe iz Celja, na klavirju s toplim, simpatičnim, skrbno šolanim glasom zapela nekaj pesmi Zajca, Mokranjca, Manojlòviéa, Chopina, Dell Akne, Pavči-ča. Dalayraca, Saint Saensa in Bizeta. V sestri Zuljevi smo spoznali tankočutno, dovršeno virtuozinjo, ko je zaigrala na klavirju Lisztovega »Škerjančka« in Cho-pinovo »Etudo«. Vida Rudolfova se nam je v nekaj baletnih točkah predstavila tudi kot izvrstna plesalka.
Nič manj zanimanja niso vzbudile naslednje točke, ki so jih izvajali učenci in učenke osnovne in meščanske šole šolskih sester iz Celja. Devet deklic je najprej sijajno podajalo rajanje s petjem »Troboj-ka«, nato pa je 15 harmonikarjev in har-monikaric starih po 6 do 7 let, pod vodstvom sestre Kerubine Klančarjeve zaigralo in zapelo nekaj izbranih slovenskih narodnih pesmi. Prav tako so prisotne navdušili skupinski plesi »Cvetje trosimo v pozdrav«, »Male plesalke« in »Ciganski ples«, ki so jih izvajale deklice osnovne in meščanske šole. Vse plesne točke je na klavirju spremljala sestra 2uljeva.
V	celoti je matineja zelo dobro uspela Udeležili so se je domala vsi oskrbovanci in uslužbenci zavoda. Cisti dobiček, ki ga je vrgla prostovoljna vstopnina, je namenjen fondu za pomoč bolnikom v zdravilišču.	_ _
Še o tekmovanju godb v Kranju
Kranj, 6. junija
Kakor je »Jutro« že v ponedeljek obširno poročalo, je bilo v Kranju v nedeljo tekmovanje slovenskih godb, ki je prav lepo uspelo. Naj še nekoliko izpopolnimo prvo poročilo. Tekmovalo je vsega samo 7 godb, ker jih je 10 odpovedalo udeležbo pri tekmovanju zaradi raznih zaprek, tehničnih ali finančnih. Kljub manjši udeležbi je tekmovanje zelo dobro uspelo, zlastfi v moralnem pogledu. Saj tako plemenito tekmovanje nesebičnega dela prispeva in tudi hoče prispevati v bodoče k višji narodovi srčni omčki. Vsi se zavedajo, da to
Malo je bilo letos tako krasnih nedelj, kakor je bJa pretekla. Osobito je bila naša Gorenjska naravnost di-vna. Kakor nalašč je hotelo tudi lepo vreme počastiti 501etni jubilej tržiškega bralnega društva. Ne morem reči, da je bilo na slavju več tisoč ljudi. To ne! Toda tega slavja, ki ni pomembno samo za Tržič, pač pa za vso Slovenijo, se je udeležilo poleg sedmih pevskih zborov več odposlanstev in zastopnikov raznih organizacij, tako da se je zbralo na veseličnem prostoru do 1000 oseb. Ves Tržič je bil odet z državnimi zastavami, le občinski dom ni čutil potrebe, da bi jo razobesil. Zakaj, mi ni znano, čudno se mi je zdelo, da hiša, ki bi morala prva dati lep zgled in pozvati meščane, da razobesijo zastave, sameva brez nje. Saj gre vendar v tem primeru za redko slavje društva, ki je delovalo nad 30 let za naš kulturni in nacionalni napredek pod bivšimi nemškimi trinogi!
Ves potek slavja je bil drugače tako prisrčen, preprost, ljubezniv in domač, da smo se vsi počutili naravnost srečne in zadovoljne ter bo ta krasni dan ostal vsem v najlepšem spominu.
Slavnost se je vršila pod pokroviteljstvom g. inž. Karla Polaka, saj je v pretežni meri njegova zasluga, da se je razvila v tako lepo nacionalno manifestacijo.
Po prihodu jutranjega vlaka se je razvila lepa povorka na pokopališče, kjer smo z govori, petjem in godbo počastili spomin umrlih članov Bralnega društva. Na čelu sprevoda je korakala vojaška godba planinskega polka pod vodstvom ka-pelnika g. Smrekarja, nato četa Sokolov, gasilcev, gostov in končno domače društvo.
Ob 10. uri je na balkonu hotela »Lončar« pripela kumica gospodična Albina Pernetova krasen trak na društveno zastavo. Istotako g. dr. švigelj v imenu Hu-badove župe. Na številno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo temu dogodku, so spregovorili prav lepe in bodr lne besede društveni predsednik g. Ciril Stritih, kumica gdč. Pernetova. g. dr. švigelj in končno ttvši pevovodja Bralnega društva in bivši ravnatelj meščanske šole v Tržiču g. Albin Lajovic.
Ob 11 uri je g. predsedn'k Stritih otvoril slavnostni občni zbor. Tu<S tu so imeli navduSene in z nacionalnim duhom prežete govore pokrovitelj g. Polak, Strit h, dr. švigelj in A. Lajovic. Ljubljanska Glasbena Matlica in »Ljubljanski Zvon« sta poklonila društvu dva zlata lavorjeva ven-
ca s trakovi v državnih barvah. Več članov je bilo odLkovanih s častnimi diplomami in zlatim, kolajnami Društveni tajnik g. Viktor Srečnik je prečital številne brzojavne in pismene čestitke.
Ob 15. uri se je vr3U na vrtu Sokolskega doma koncert pevskih zborov in vojaške godbe. Pevski zbori so se vrstili v temle redu: Glasbeno društvo »Edinost« iz Radomelj je zapelo pod vodstvom g. Božiča dva mešana zbora Ipavčevo »Lahko noč« in Stegnerjevo »Kadar Zora«. Pevsko društvo »Lipa« iz Jarš je zapelo Adamičevo »Luci Peter« in Knahlovo »Na straži«. Moški zbor iz Domžal je pod vodstvom g. pevovodje Cimperška zapel Jerebovo »O kresu«, Ocvirkovo »Kralj Matjaž« ter Mirkovo »Katr co«. Sled.la je šišenska »čitalnica« z Gerbičevim »Slovanski brod«, Kocijančičevo »Vinski brat« ter Mirkovo »Kolo«. Bež grajski pevski zbor je pod vodstvom g. Godca zapel Juvanče-vo »šopek«, Adamičevo »Bog daj« ter Kocjančičevo »Triglav«. Končno je nastopil zbor bralnega društva Tržič pod vodstvom mladega pevovodje g. E. Ošabni-ka in zapel Aljažev »Triglav«, Ipavčevo »Slovenec sem« ter Mirkovo »Na trgu«.
številčno najmočnejša zbora sta bila bežigrajski (28 pevcev) in tržiški (37 pevcev). Vsi zbori brez izjeme so pokazali, da goje z vso ljubeznijo in marljivostjo našo slovensko pesem, zato je težko redi, kateremu bi dali prednost. Ako bi imel tržiški zbor starejšega rutin ir anega pevo-vodjo, prav nič ne dvomim, da bi odnesel prvenstvo že zaradi tega, ker se ponaša z devetimi prav dobrimi tenorjL G. Ošab-nik je kot začetnik in sam prav rad prizna, da še nima tistega elana, ki ga zbor zahteva. Zato mu toplo priporočam, da se vpiše v kako glasbeno šolo.
Ponovno se je oglasil predsednik Huba-dove župe g. dr. švigelj ter imel na pevce in številno občinstvo navdušen govor, v katerem je opisal lepoto in važnost naše pesmi za kulturni in nacionalni napredek naroda. Pod vodstvom g. Lajovica so skupni zbori — nad 100 pevcev — zapeli »Jadransko morje« in »Slovenec. Srb, Hrvat«, da sta pesmi mogočno doneli kot duševni izliv proti vsem pretečim krivicam. Po koncertu se je razvila prav prijetna domača zabava. Bralno društvo v Tr3ču stopa pod mlado, krepko in narodno zavedno četo v drugo polovico stoletja in ta nam je porok, da je uspeh društva zagotovljeni	—M.
40 lat v Bimbi ljubezni do bližnjega
Jubilej gasilske čete v Kamni gorici
Počitniška kolonija revne dece v Kranju
Nad SO otrok iz Kranja in Slovenskih goric bo imelo v letošnjih počitnicah brezplačno zavetišče v Prevoli

Ka] pripovedujejo potapljači, ki so jih spustili k „Thetisu" na morsko dnjo
Nad jekleno krsto podmornice »Thetis«
Pred slovesom
so si segli v roke
Stisnili so si roke, ne da bi vedeli, kako blizu je smrt. • •
Kapitan Oram, ki se je prvi rešil iz podmornice »Thetisi«, si je prvi to'iko opomogel, da se nahaja že v domači oskrbi. Obiskal je mornariško ministrstvo v Londonu in je poročal admiraliteti, kako se je primerila nesreča. Ostali trije, ki so se rešili z Dawisovimi aparati, ßo še vedno pod zdravniškim nadzorstvom.
Monter Frank Shaw, ki je dobil hud pretres živcev, si je jedva toliko opomogel, da je prvič spregovoril nekaj stvari, ki so imele notranjo zvezo. Pripovedoval je, kako so se reševali zadnji trije, ki so izplavali iz ladje na površino.
Vsi trije smo si z ostalimi člani posadke stisnili roko, pripoveduje Shaw. Želeli smo preostalim v podmornici vso srečo ter smo se poslovili z željo, da bi se tudi oni mogli rešiti. Nihče ni slutil, dssa je smrt tako blizu ...
Ko so se odprla izhodna vrata, je nadaljeval Shaw, je voda vdrla s takšno silo v ladjo, da so se trije tovariši zadušili. Morali so odriniti trupla mrličev drugega za drugim ven. da bi napravili prostor za Sha-wa ki je prišel kot četrti na vrsto. Shaw je tedaj vzei čepico še enkrat v svoje roke in stisnil vsakemu tovarišu posebej roko. Potem se je preko treh trupel, ki so zapirala pot k izhodu, prerinil na prosto.
Kapitan Oram, ki je naravnost atletske postave, je edini, ki je brez škode in kvarnih posledic za organizem izplaval na površino morja. Ostali trije rešenci kažejo še vedno hude znake zastrupljenja. Strokovnjaki domnevajo, da se je večina posadke zadušila že v noči od petka na soboto, čeprav so potapljači slišali slabotne znake iz podmornice baje še v soboto zjutraj po 1. uri.
Čeprav niso mogli rešiti posadke podmornice »Theti»«, ki se Je T Uverpoolskem zaliva pogreznfla na dno morja, je kraj, kjer leži
ladja, Se vedno sastraien od ladij anglefike mornarice
Zmagovalec na Marni
Uanes pred osmimi dnevi se je primerila blizu Liverpoolskega zaliva strašna katastrofa angleške podmornice »Thetis«. Angleška javnost stoji še vedno pod globokim vtisom tragičnega dogodka in je tembolj občutljiva, ker prevladuje naziranje, da so skušali vladni krogi cenzurirati prvotne vesti in omiliti dojem, ki ga je napravila nesreča na prebivalstvo. Javnost zahteva, da se stvar razčisti do kraja ter se rezultati preiskave razgrnejo vsakomur na vpogled, kakor se je to zgodilo ob katastrofi vodljivega zrakoplova »K 101«. V zvezi s tem se zdi, da bo moral prvi lord admiralitete Stanhope odstopiti in prepustiti svoje mesto sposobnejšemu nasledniku. Očitajo mu namreč, da je v trenutku nesreče križaril z jahto na morju in ni takoj izdal potrebnih ukrepov za rešitev, ld je bila v tem primeru res nujna.
Potapljač P. S. Taylor, ki je sodeloval pri reševalnih poskusih »Thetisa«, je dal dopisniku ameriške poročevalske agencije »United Press« izjavo, ki pravi, da bi bilo mogoče rešiti posadko potopljene podmornice, če bi bili potapljači prišli do trupa potopljene podmornice vsaj petnajst ur prej. Taylor in njegovi tovariši pa so prejeli poziv, naj se spustijo v morje, šele v petek okoli 15. ure popoldne, dočim se je nesreča primerila skoro celih štiri in dvajset ur poprej. Pctopljače so odpeljali najprej z avtomobili, potem z letalom in končno z rušilcem. Toda šele v soboto ob 1. uri zjutraj so se mogli spustiti v morje. »Če bi se bilo to zgodilo petnajst ur prej«, je izjavil Taylor, »bi bila rešitev posadke
v podmornici mogoča. Toda bilo ie treba prevaliti pot 1200 km od Scapa Flo.wa do prizorišča nesreče.«
Drugi potapljač Sinclair Mc Kenzie, ki s« je prvi pritipal do »Thetisa« na morskem dnu pravi: »Približal sem se podmornici v najtežavnejših okoliščinah. Morski tok zaradi oseke je strujil s hitrostjo petih vozlov in moral sem se boriti za vsako ped prostora. da sem prišel naprej. Pri vsem tem sem se moral z rokami in nogami oprijemati vrvi da nisem padel v vodi. Z glavo sem se dotikal podmornice, toda nisem položaja takoj razločil zaradi teme, ki je vladala v globočini. Potrkal sem večkrat na oklep in po periskopu. Znotraj so se oglasili šibki udarci. Toda oseka se je večala
in b Ü sem v neprestani nevarnosti za življenje. Tako sem sklenil, da se zopet dvignem kvišku. Storil sem to s težkim srcem, kajti bil sem prepričan, da so v podmornici nekateri še živi. Toda če bi bil ostal še na morskem dnu, bi to pomenilo zame samomor ...«
Taylor je nato nadaljeval: »Potapljač John Thompson in jaz sva se v soboto spustila k »Thetisu«. Bilo je to ob šestih zjutraj. Kakšnih deset minut sva potrkavala po oklepu ladje, vendar se ni odzval nihče več. Bila sva sigurna, da so se vsd zadušili. Pritrdila sva kabel na izhodni stolp in sva se zopet dvignila iz morja. Ko je začela pet ur zopet upadati voda, sva se ponovno spustila k podmornici in sva pritrdila nanjo še več kablov. Takrat sva bila že popolnoma gotova, da se mudiva ob mrtvaški rakvi, kjer se ne da nič več rešiti. Zadnjič sva se spustila v globočino v nedeljo ob šestih zjutraj. Na rušilcu, ki naju je odpeljal na morje, je vladala strašna potrtost. Strašno nam je bilo pri srcu, ko sva morala odgovarjati na vprašanja, če je še kaj upanja, da so ljudje v podmornici živi, da to, žal ni verjetno. Kapitana Orama, ki se je rešil v najtežjih okoliščinah, ni mogoče označiti drugače, kakor za junaka...
Ostale so vdiove In sirote . • •
žene in otroci pomorščakov, ki so se zadušili v jeklenem trupu podmornice »Thetis«
Podmornice so nevarno orožje, zato naj se odpravijo,
zahtevajo Angleži
Nesreča, ki se je primerra v liverpool-skem zalivu podmornici »Thetis«, je največja dosedanja tragedija svoje vrste na svetu. Pod pritiskom morskih tokov se je ladja zasukala s stolpom navzdol in se zarila s kljunom v globino kakšnih 50 m. Angleška javnost si zastavlja v tem časni dve vprašanji:
1.	Kako se je moglo zgoditi, da se je podmornica v razmeroma plitvem morju 50 m mogla postaviti v navpično stojo?, in
2.	Kakc-, da so se z Dawisovimi reševalnim; riapia\ami rešili samo štirje pomorščaki?
Poleg teli dv.-h g'avnih vprašanj je še cela vr»t? p.-sfiarisk'h vprašanj, ki bodo oči-vidno dvignila med Angleži še mnogo prahu. Posebno koi'nvo je na pr. vprašanje, kako j f mogla admiraliteta dopustiti, da se je udeležbo popkusr.e vožnje v podmornici ramestu 60 mornarjev sto oseb? Na ta način se je moral zrak v podmornici kmalu izrabiti in nevarnost zadušitve se je podvojila.
Strokovnjaki merijo tudi. da je klorov plin, ki &e stvori vedno kadar pridejo akumulatorji v dotik 7 morsko vodo. zelo hitro omamil posadko 'aclje. Glede uporabe Da-wisovih aparatov pravi razlaga, da je poveljnik »Thetis« r.repovedal ljudem v podmornici uporabo teh zaradi tega, ker vde-re pri izhcdu wike osebe iz podmornico v trup ladje za dve toni morske vode.
Zelo sc kritizira, čemu da ang'eska vojna mornarica ne razpolaga s potapljaškimi zvoni, ki so obnesli pri reševanju potopljenih mornarjev ameriške podmornice »Sfjualus«. Pri katastrofi »Thetisa« je izgubila Anglija nekaj ovojih najboljših gradi-
teljev podmorskih ladji. Tri in devetdeset družin je izgubilo svoje očete, tri in devetdeset vdov joka za svojimi možmi. Skoro vsi angleški listi so pod vtisom, ki ga je napravila nesreča v Angliji, objavili zahtevo, naj se nevarne podmornice odpravijo, da ne bodo nesreče te vrste zahtevale toliko žrtev. Sodijo, da je z množestveno smrtjo v »Thetisu« prizadetih okoli štiristo o-~eb.
Italijanščina
v Bolgariji
Med Italijo in Bolgarijo je bila te dni sklenjena kulturna konvencija, ki velja za tri leta in se po poteku te dobe ter vsaki nadaljnji dve leti lahko zopet podaljša spet za dve leti. Bistvena točka konvencije je obvezna uvedba italijanskega jezika v bolgarskih višjih šolah. Ostale točke predvidevajo sodelovanje obeh držav pri gledališču, v filmski stroki, itd.
Razbojniški napad v Ameriki
Na eni najbolj prometnih ulic v Chica gu se je primeril dizen banditski napad. Dva oborožena roparja sta ustavila na ulici avtomobil, v katerem so se vozile štiri dame odlične thicaške družbe. Z nabitimi pištolami v rukah so zahtevali od žensk, naj jima 'zr( če svojp dragulje in gotovino. Ko so jima dame izročile za 20 tisoč dolarjev vrednosti, :-c jo banditi odkurili brez sledu.
Usoden požar v kinu
V Zacatepeou v mehiški državici More-los je buknil v nedeljo pri neki predstavi v ondotnem kinematografu ogenj, ki &e je z bliskovito naglico razširil tudi na sosedna poslopja. V kratkem času je bila na ta način vsa naselbina v plamenih. Nesreča je bila tem večja, ker stoje v Zacate-pecu največje mehiške tvcmice za sladkor. Ogenj je nastal v trenutku, ko je trak na platnu prikazoval požar v neki tvornici. Razume se, da se je polastila gledalcev velika zmešnjava. Okrog 800 ljudi je v trenutku zapustila razsodnost...
Poročila pravijo, da je nesreča zahtevala 25 človeških žrtev. Novejše vesti govorijo celo o 60 mrličih in 150 hudo ranjenih. Kinematograf je zgorel v sedmih minutah. Med mrtvimi so mogli identificirati komaj 28 oseb.
Požar je napravil na prebivalstvo Zaca-tepeca tako porazen vtis. da so ljudje zbežali daleč iz naselbine. Gasilci in reševalci so z veliko zamudo prispeli na prizorišče katastrofe, požarni oddelek tvornice za sladkor pa ni hotel stopiti v akcijo, češ dn ni dobil ukaza in da tudi nima primernih brizgaln za ogenj tako velikega obsega. To je tudi pripomoglo k strašnemu razdejanju. Ogenj je uničil 30 hiš, ki so zgorele do temeljev.
Na Champ de Mars v Parizu postavljajo zmagovalcu 1* svetovne vojne, Joffreju spomenik. Maršalov obraz gleda proti vojni akademiji
marSalu
Moč angleškega letalstva
Tisoč letal na mesec — Angleški aeroplani so najhitrejši na svetu in najboljše kakovosti
Paderewski zopet v Evropi
Poljski klavirski virtuoz Paderewski ie prispel s francoskim prekomornikom »Nor-mandie« v Le Havre in se je ustavil v Pa-rizoi. V Franciji se nahaja samo mimogrede. Dva meseca letošnjih poletnih počitnic bo Paderewski preživel na svojem ime-nju v Švici.	i__. ,u
Poglavitni razlog, da je Anglija lani v oktobru podpisala monakovski sporazum in pritisnila na Češkoslovaško zaradi nemških zahtev, je bil v tem. da je bila 6ama nepripravljena na 6popad. ki je grozil v primeru nesporazuma. Ta stvarnost pa je imela na angleške odločujoče činitelje tako velik vpliv, da so se z vso resnostjo posvetili vprašanju oborožitve. Največjo pozornost so posvetili letalstvu, ki bo v bodoči vojni zavzemalo prvo mesto v obrambi angleškega ozemlja.
Vojaški sotrudnik »Sunday Timesa« po-
Rekord tehnične dovršenosti
Londonska severovzhodna železnica, ki je bila nedavno elektrificirana, je dobila pred nekaj dnevi zvezo s si.stemom podzemske železnice. V to svrho so morali delavci izmenjati 5 m;lj železniških tračnic ter dvigniti progo za 152 mm. Odstraniti je bilo treba stari material, nasuti progo ter vzpostaviti zvezo. Vse to se je izvršilo pod vodstvom inženjerjev v borih 36 urah.
Toča, da so angleške tvornice zdaj že na tem da vsak mesec Lahko izdelajo najmanj tisoč letal. Nove tvornice za avijone, ki so bile zgrajene v zadnjih 18 mesecih lahko pojačajo svojo proizvodnjo v primeru vojne za 3 do 4 kratno kapaciteto. Angleška proizvodnja letal bi torej zmogla v primeru vojne producirati letno 35 do 40 tisoč aeroplanov.
V pogledu kakovosti so angleški aeroplani med prvimi letalskimi proizvodi na svetu. Celo tipi. ki jih danes smatrajo za zastarele, danes daleč prekašajo proizvode drugih držav. »Havker Hurricane«. katerih ima angleško letalstvo že nekaj sto na razpolago, letijo z brzino 330 milj na uro, t. j. s hitrostjo 20 milj več nego najhitrejši aeroplani. Najurnejše letalo »Spitfire« pa je celo za 35 milj hitiejše od »Hurrica-nov«.
Tuda ne samo v pogledu brzine, toda glede oborožitve so angleška letala brez konkurence. Moderni bombniki angleške zračne sile so oboroženi z osmimi strojnicami in lahko naložijo ogromne količine streljiva. Nekateri bombniki imaj že zdaj majhne topove.
Vulkan na Al jaški bluje
Ognjenik Veniaminov na Aljaski je začel bruhati. Domače prebivalstvo se je tega tako prestrašilo, da je zapustilo domove in zbežalo iz naselja Pericil. Erupcija vulkana traja že od 23. maja.
Ko je Se tlela iskrica upanja
ANEKDOTA
Neki prijatelj pisatelja Avgusta Strind-berga sc je zelo naglo oženil z gledališko igralko, ki jo je komaj površno poznal.
»Prijatelj,« ga je nagovoril Avgust Strind bsrg, ko sta se srečala, »ali imaš kakšna zagotovila, da bo vajin zakon kolikor toliko harmoničen?«
»Ti najbrže meniš, da bi bila z ženo morala napraviti pogodbo?« je vprašal Strindbergov prijatelj. »Kako pa si zamišljaš takšno klavzulo?«
»Čisto preprosto«, je odvrnil Strindberg. »2ena bi se morala brezpogojno obvezati, da bo uganjala »teater« samo v gledališču ne pa tudi doma ...«
VSAK DAN ENA
Reševalni predmeti na ladji »Hohn Cook«, kl Je odrinila fe Liverpools v nadi, da bo mogoče rešiti posadko »Thetisa« lz gotoj>IJene podmornice
»Tn zdaj me nesi daleč ven, daleč, dokler mi morska voda ne seže do vratu ..
(»Tidens Tegnc^
Jadran-Reka : Ljubljana
Danes ob pol 18. na igrišču Jadrana v Koleziji
Simpatizerji nogometa v Trnovem in na Viču bodo imeli danes svoj športni praznik. Po vsej verjetnosti bodo namreč najboljši igrači Jadrana ln Reke nastopili že pod skupnim imenom za barve istega kluba.
Novi klub (verjetno Lask) bo imel že v prvem srečanju kočljivo in težko nalogo, da z uspehom na zelenem polju potrdi pravilnost odločitve obeh odborov. Upati je, da igralci ne bodo razočarali. Obramba z mladim Francljem v golu bo brez dvoma najtrdnejša opora moštvu in verjetno ne bo zaostajala za ligaško. Tudi napad v sestavi Marn, Fajon, Hudal, Slanina, Ur-bančič bo brez dvoma storil svojo dolž-
nost. Res nadmočna bo le ligaševa krilslüft vrsta. Vsekakor pa je žoga okrogla in neredko se s srcem več doseže kakor pa z znanjem. Da pa se bodo Laskovci s srcem vrgli v borbo, je gotovo, saj so tudi sami igralci prišli do spoznanja, da more le složen nastop podprt s poletom voditi do uspeha.
Ljubljana se je obvezala, da pošlje v Trnovo kompletno ligaško moštvo in torej ne bo preizkušala novih moči. Glede na kvaliteto obeh enajstoric lahko torej publika s sigurnostjo računa na lepo igro. Tekma bo danes ob 17.30 na igrišču Jadrana. V predtekmi, ki se prične ob 16., nastopita dve moštvi novega kluba.
Pripravi ja jmo se za Helsinke!
Glavni tajnik Jugoslovenskega olimpijskega odbora in dolgoletni strokovni vodja Jugoslovenskega atletskega saveza Miroslav D o-b r i n objavlja v »Atletiki«, mesečniku JAS, pod gornjim naslovom naslednje nasvete in predloge:
Na zadnji glavni skupščini JAS in na sestanku tehničnih strokovnjakov posameznih podsavezov je bilo govora o tem, da je treba našim bodočim olimpijskim kandidatom posvetiti posebno pozornost. Ker takrat zaradi čudnega ozračja ni bilo mogoče tega predloga obravnavati v podrobnostih, jih sedaj g. Dobrin objavlja v »Atletiki«, ker smatra, da je zadnji čas za te priprave, tembolj, ker je letošnje leto zadnje pred olimpiado in najvažnejše za olimpijske priprave, razen tega pa je začetek sezone v splošnem najprikladnejši čas, da začnejo s smiselnim delom vsi, ki se morajo brigati zanj, — voditelji in atleti.
Za smotreno izvedbo treninga in tekmovanja je potrebno tole:
Za vsakega atleta je treba odrediti disciplino, v kateri ima največ izgledov za najboljši rezultat. To je treba določiti sporazumno z voditelji, trenerji in atleti.
V zvezi s tem se mora atlet podvreči posebnemu treningu in opustiti vse, kar bi moglo škodovati, da bi dosegel najboljši rezultat v tej izbrani posebni panogi, da celo tekmovanja v drugih disciplinah.
Atlete je treba štediti pred prečestimi nastopi, predvsem pred manj važnimi, ki vendarle zahtevajo veliko potrošnjo živčne energije.
Oster trening je treba sem in tja prekiniti, da se atleti lahko odpočijejo in naberejo nove energije. V času takih prekinitev je treba telesno delo omejiti na mero, ki dopušča zbiranje novih moči in izboljšanje tehnike, na tekmovanja pa v tem času atlet sploh ne sme.
Trening za največja in najvažnejša tekmovanja se ne sme začeti pred štirimi meseci pred takim tekmovanjem.
Prvo tekmovanje se sme izvesti Sele po enomesečnem treningu. Pozneje je treba izbirati tekmovanja, ki zahtevajo od tekmovalca postopoma zmerom več.
Termini najvažnejših tekmovanj naj bodo določeni približno v isti čas, kakor bodo prihodnje leto na olimpiadi, torej v dobi od 21. do 28. julija.
Pravočasno je treba olimpijske kandi date izvzeti iz rednega obrata v klubu in jih dodeliti posebnemu vodstvu, pri čemer morajo biti nastopi na tekmah vezani zanje na posebno dovoljenje.
Važen je slednjič pouk vsega moštva o držanju na tekmah (trening in držanje tik pred tekmovanjem, prepoved gledanja sporeda zaradi vznemirjanja, načela taktike in medsebojne pomoči pri tekih na srednje in dolge proge in način prehrane).
Velike težave pomenijo za nas zahteve pod točko o julijskih terminih, ker pade vrhunec naše sezone z balkanskimi igrami letos v prve dni septembra. Zaradi tega bodo imeli naši atleti dva meseca manj časa, da se vrnejo iz najvišje borbene forme v zdravstveno in posvetijo dovolj časa postopnemu prehodu v odmor. Da se bo to nadoknadilo, bo treba prihodnje leto izvesti nekatere spremembe v našem običajnem terminskem koledarju.
poäsavezni prvaki
V A-kategoriji Premk Pavel (Hermes), Eaed juniorji pa Berlič Lado (Edinstvo)
Preteklo nedeljo so imeli dirko za pod-zvezno kolesarsko prvenstvo in sicer za A-kategorijo na progi Ljubljana—Trebnje, za B-kategorijo od Ljubljane do Stične in obratno z oficielnim startom in ciljem za obe kategoriji pri Jelačinu na Dolenjski cesti, s častnim pri gostilni Gašperlin v Zadvoru.
Za A-kat. so se prijavili Premk Pavel, št'bernik Franc (oba Hermes), žerjal Oskar in Gračner Franc (oba Edinstvo), ki so startali ob 14.45. Zaradi defekta na zelo slabi cesti je moral štibernik odstopiti še pred obratom. V Višnji gori je odstopil tudi Gračner, ker so se mu zlomile vilice. V cilj sta prisprintala žerjal in Premk, oba skupno v času 3:38, navdušeno sprejeta od številne množice, ki se je zbrala na cilju. Ker je bilo prvo mesto sporno, sta morala oba še na kilometrski sprint, kjer si je s kolesno dolžino pred žerjalom priboril Premk naslov podzvez-nega prvaka v A-kat.
10 nrnut za A-kat. je startalo 16 junlor-jev, ki so v strnjeni skupini vozili do viš-njegorskega klanca, kjer se je porečilo Gre-goriču, Berliču, št:mu in Vrhuncu odtrgati se od ostalih. Nazaj grede je zaradi defekta na prestavah zaostal Gregorič. Ostali so to izkoristili ter si priborili nekaj minut naskoka. V cilj 1e privozil prvi Berlič Lado (Edinstvo) v času 2:00.45, 2. Štirn Tomaž (Vrhnika) 2:0, 3. Gregorič Jože. 4. šibila Albin, 5. Korenin Franc, 6. Setnikar Franc, 7. Vrhunc Franc, 8. Mla-dovan Rudolf (vsi Edinstvo) in 9. Grab-ner Franc (Hermes).
Ker je bila ta dirka tudi izbirna za državno prvenstvo junior iev, ki bo v nedeljo 11. t. m. v Zagrebu, bo prva petorica nedeljskih vozačev tudi zastopala Kolesarsko pod zvezo Ljubljana.
Po končani dirki je b la razdelitev daril na vrtu gostilne Gašperlin. kjer je kol. dmštvo Ljubljanica priredilo športno veselico.
Prvaka sta prejela dres belo-zelene bar-Ve z ljubljanskim grbom.
V nedeljo 18. t. m. bo ieseniška Skala izvedla slalom na snežišeih za Akom pod Široko pečjo TK Skala z Jesenic vabi na smučarsko prireditev, ki bo prihodnjo nedeljo 18. t. m. pod široko pečjo, pa pravi:
Malo je med nami smučarjev in planincev, ki vedo, da je še sedaj pri nas, in sicer komaj pičli dve uri hoda od postaje Gozd-Martuljek, toliko snega, da se lahko izvedejo še razna smuška tekmovanja v popolnem obsegu. Tak, za smučarje in planince res pravi »paradiž«, je pri nas Za Akom pod široko pečjo v Martuljkovi skupini. Ce raz ugodne terase hotela Ko-Op opazuješ krasno Martuljkovo skupino, se vsaj smučarju ustavijo pogledi na sneži-ščih ki se razprostirajo na vznožju široke peči, špika m drugih sosedov. Vendar se ti zde prestrma in nedostopna, saj se zdijo skoro navpična in nedostopna. Toda to ni tako; jeseniški smučarji so že pred leti odkrili in spoznali, da ta ploščata snežišča niso tako nevarna in strma in prvi drzni poizkusi, ki so jih izvedli Praček, Volčmi, Klein in drugi, so pokazali, da se tu lahko brez nevarnosti dajo izvesti tudi razne smuške prireditve poleti. Prva taka prireditev je bila 5. julija 1. 1936., ko je pri slalomu nastopilo 36 tekmovalcev, ki so
bili z gledalci vred navdušeni nad krasotami naših planin, seveda še bolj pa nad ugodnimi snežnimi razmeramL
Letos se to tekmovanje ponovi že četrtič, in sicer v okviru »olimpijskega dneva« — na dan 18. junija t. 1., zato vabimo vse športnike, planince, naj nas ta dan obiščejo v našem »raju«. Ce ste dobrih nog in korajžnega srca — ne bo vam žal!
V nekaj vrstah
Italijanska nogometna reprezentanca, ki je preteklo nedeljo zmagala v Beogradu, bo danes v Budimpešti igrala proti Madžarom. Ta tekma ima poseben pomen, predvsem zaradi tega, ker bo dobra primerjava za nastop Italijanov pri nas in v Rumuniji, razen tega pa tudi zato, ker so Italijani v lanskem finalu za svetovno prvenstvo igrali baš z Madžari in torej z zmago 4:2 še enkrat dobili naslov, s katerim se danes lahko razkazujejo po svetu. Madžarska reprezentanca iz razn;h razlogov ne bo mogla biti kompletna in je zato komaj pričakovati, da bi Italijani tamkaj naleteli na hujši odpor.
Za prihodnjo nedeljo so določene povratne kvalifikacijske tekme za vstop v nacionalno ligo, kjer bi bil na vrsti tudi naš podsavezni prvak ISSK Maribor, ki bi moral potovati v Borovo. Mariborčani so spričo dejstva, da so že prvo tekmo doma izgubili s tremi goli razlke, položili orožje in prepustili nasprotniku povratno tekmo par forfait s 3:0. Tako je torej Bata, ki bi bil brez dvoma na domačih tleh še bolj izdatno opravil z Mariborom, kot prvi kvalificiran za nadaljnje izločilne tekme.
Nedavno so zastopnki beograjskega nogometnega podsaveza in bolgarske nacionalne športne federacije sklenili ustanoviti bolgarsko-jugoslovensko nogometno tekmovanje, v katerem naj bi sodelovale reprezentance Sofije. Beograda, Varne, Skoplja ter Plovdiva in N ša. Tekmovanje bi se moralo začeti že letos in sicer v omenjenih treh bolgarskih mestih za pokal, ki ga bo darovala Sofija. Naš nogometni sport v južnih krajih bo s tem tekmovanjem pridobil privlačno konkurenco v znamenju bolgarsko-jugoslovenske vzajemnosti.
Zadnja dva singla v evropskem polfi-nalu med Nemčijo in Anglijo sta tudi dobila Nemca, in sicer Menzel proti Shave-su brez težav v treh setih 6:1, 6:1, 6:0. zadnjega pa Metaxa proti Wildeju po bolj zanimivi igri v štirih setih 3:6, 6:0. 6:2, 6:3. Tako ie morala Anglija spraviti težak po"-7' 5:0.
Natečaj
Strokovno propagandni pododbor Saveza športnih savezov razpisuje natečaj za najboljše domače športne fotografske posnetke. Posnetki morajo biti s področja domačega sporta, po možnosti iz kolesarstva, veslanja, plavanja, konjskih športov ali boksa. Velikost posnetka mora biti najmanj 18X24 cm.
Nagrad je deset, in sicer dve prvi po din 500. tri druge po din 300 ln pet tretjih po din 200.
Primerki nagrajenih posnetkov so last SSS in mora izvedbo nadaljnjih slik avtor odstopiti samo za stroške izdelave. Pri morebitni lastni reprodukciji mora avtor navesti, da je posnetek nagrajen pri SSS, negativ pa lahko proda samo z dovoljenjem SSS.
Rok za natečaj je 1. september t. I. V konkurenci lahko sodelujejo vsi naSi državljani in je treba izdelke poslati do določenega roka s priporočenim pismom ali pa jih izročiti proti potrdilu na naslov: Savez športnih savezov (strokovno propa-
gandni pododbor), Zagreb, Gunduličeva 22-a. Pošiljke je treba označiti s šifro v posebnem zapečatenem in priloženem omotu pa je treba navesti ime, prumek in natančni naslov tekmovalca, kakor tudi podatke, kje je bila fotografija posneta.
Dela ocenjuje posebni petčlanski odbor. Odločitve tega odbora so dokončne, v nepredvidenih prjnerih pa odločuje pododbor. Nenagrajeni posnetki se vrnejo avtorjem.
Prvenstvo Celja v olimpijskem petoboju
za Mislejev pokal
Atletska sekcija SK Celja bo priredila na olimpijski dan 18. junija atletsko tekmovanje v olimpijskem petoboju kot prvenstvo Celja za pokal, ki ga je blagohotno poklonil za čim večje zanimanje in širjenje atletike v Celju celjski veletrgovec A. Mislej. Danes obveščamo, da bodo imeli pravico boriti se za to lepo darilo vsi verificirani omladinci in seniorji, člani klubov članov JAS. Propozcije tekmovanja bodo prejeli vsi klubi in bodo te dni objavljene tudi v časopisih.
Nogometno srečanje OO In SO iz Maribora in Celja. Za 21. maja napovedana nogometna tekma med člani okrožnega in sodniškega odbora LNP iz Maribora in Ljubljane je bila zaradi slabega vremena
odpovedana. Ta tekma pa bo sedaj v nedeljo 11. t. m. v Celju in se bo pričela ob 17. Igrišče še ni določeno. Tekma bo gotovo privabila zelo mnogo prijateljev nogometa.
SK Mars. Opozarjajo se vsi igralci I. in juniorskega moštva, da se jutri ob 20. zberejo v gostilni Predovič, Mesarska 4. Vane bo imel teoretično predavanje o nogometu.
Smučarji na kolesa! Smučarski klub Ljubljana priredi za svoje članstvo v nedeljo dne 11. junija t. 1. skupni kolesarski izlet. Proga: Ljubljana — škof ja Loka — Gorenja vas — Lučne — Polhov Gradec — Ljubljana. Start bo 5.30 pred velesejmom. Kdor ni v formi, se pelje do Škofje Loke z vlakom z odhodom ob 6.20, zbirališče pred glavnim kolodvorom pol ure pred odhodom. Nevozači naj se pripeljejo popoldne z avtobusom v Polhov Gradec. Okrepčevalnice v škofji Loki, Gorenji vasi, Lučnah in Polhovem Gradcu. Proga ni markirana, vozimo za botrom. Zaviranje poljubno, daril ni, padci se kaznujejo. Smuk!
SK Ljubljana. Jutri, v petek 9. t. m. ob 19.30 seja u. o. v klubovem tajništvu. Beethovnova ul. 9. Kdor ne pride, bo črtan. Važno!
SK Ljubljana. Postava moštva za tekmo proti komb. Reki in Jadranu je na običajnem mestu. Igralci naj bodo najkasneje ob 17. na igrišču Jadrana.
Zračno hlajenje — naš uspeh
Gradnjo uporabnostnih motornih vozil na zračno hlajenje je tvornica avtomobilov Phänomen — Gustav Hiller A. G.. Zittau v desetletjih pionirsikega dela dovedla do vrhunca popolnosti. Avtomobilske tovorne šasije Phänomen, nosilnosti 2500 in 3730 kg, so se s povsem avtomatično zračno hlajenim motorjem svojih vozil za lahke in srednje težke tovore v gospodarskem življenju tako pri nas kakor v inozems-tvu po svojih sposobnostih in zanesljivosti uveljavile in dosegle nedeljeno priznanje.
Zračno hlajeni štiricilindrski motor Laž-
jega voza razvija 40 ks. težjega pa 56 ks ter doseže brzino 75 km. Pri zmernem obratovanju napaja po turbini stisnjeni zrak v zmernem tempu vse ogrevane dele motorja, ki pa zmore naravnost orkansko silo ob hitrem obratovanju. Motor se odlikuje tudi z majhno uporabo pogonskega goriva, ki ga maksimalno potroši 14 do 16 litrov. Vozilo je zelo uporabno kot tovorno ali za avtobus, odnosno za gasilce in rešilne postaje. Glavno zastopstvo: Ivo Novakovič, Zagreb, GunduHceva 34. Vozila so razstavljena na velesejmu pri paviljonu F.
Tekme kranjske sokolske župe
NačelniStvo kranjske sokolske župe je priredilo v nedeljo 21. maja dopoldne na telovadišču Sokola v Kranju tekme v prostih panogah in n^ orodju. Tekem se je udeležilo 69 Članov/ 36 članic, 76 naraščaj nikov in 66 naraščaj nie. Tekmovalci in tekmovalke so opravili le tekme na orodju; a tekme v prostih panogah bodo zaradi izredno slabega vremena kasneje. Vsi tekmovalci so pokazali odlične uspehe. Načelnik br. Beznik je ob 13. razglasil nastopne uspehe:
Člani: tekma vrst: srednji oddelek: 1. Stražišče 3224, 2. Koroška Bela-Javomik 2818; nižji oddelek: 1. Kranj 3212, 2. Bled 3010. 3. Koroška Bela-Javornik 2793 točk; tekma posameznikov: višji oddelek 1. Iskra France (Javornik) 493, 2. Iskra Ivan (Ja-vornik) 459; srednji oddelek: 1. Ncč France (Jesenice) 571, 2. Hafner Vinko (Stražišče) 546, 3. Cadež Viktor (Stražišče) 528: nižji oddelek: 1. Vidic Andrej (Bled) 562, 2. Ude Vinko (Tržič) 550, 3 Dvoržak D j uro (Kranj) 549; nižji oddelek, II. skupina: 1 Ambrožič Ludvik (Blejska Dobrava) 318 točk.
Članice: tekma vrst: višji oddelek: 1. Kranj 3538; nižji oddelek: I. Radovljica 3583, II. Stražišče 3395 točk; posameznice: višji oddelek: 1. Jožica Semenova (Kranj) 568, 2. Majda Zoranova (Kranj) 561. 3-Slavka Kralova (Kranj) 546; srednji oddelek: 1. Slavka Benedikova (Stražišče* 588, 2. Potočnikova Katka (Škofja Loka) 555, 3. Silva Poharjeva (Jesenice) 554; nižji
oddelek: 1. Julka Kalanova (Radovljica) 582, 2. Meta Omanova (Stražišče) 577, 3-Mihaela Jelenčeva (Stražišče) 574 točk.
Moški naraščaj: tekma vrst: višji oddelek: 1. Kranj 3984; nižji oddelek: 1. Kranj 3678, 2. Koroška Bela-Javornik 3522, 3-Stražišče 3375; nižji oddelek: 1. Blejska Dobrava 2854; tekma posameznikov: višji oddelek: 1. Luin Slavko (Kranj) 744, 2-Rutar Miloš (Kranj) 738, 3. Paternus Drago (Kranj) 613; nižji oddelek: 1. Preveč Peter (Jesenice) 633, 2. Bertoncelj Marinko (Kranj) in Freigang Herbert (Kranj) 610, 3. Segolin Stefan (Kranj) 590; nižji oddelek, II. skupina: 1. Fülle Milan (BI. Dobrava) 563, 2. Bohinc Miha (BI. Dobrava) 450, 3. Aleš Alojzij (BI. Dobrava) 449 točk.
Ženski naraščaj: tekma vrst: višji oddelek: 1. Kranj 4354, 2. Jesenice 4002; nižji oddelek: 1. Radovljica 4167, 2. Koroška Bela - Javornik 4063, 3. Stražišče 4054; nižji oddelek, II. skupina: 1. Blejska Dobrava 2881; posameznice: višji oddelek: 1. Nuša Klaskova (Kranj) 688, 2. Saša La-zarjeva (Kranj) 680, 3. Danica Sajovičeva (Kranj) 675; nižji oddelek: l. Nada Vrez-cova (Kranj) 678, 2. Vera Lorencova (Kranj) in Ivanka Kapusova (Bled) 677, 3. Tilka Dolenčeva (Javornik) 674; nižji oddelek, II. skupina: 1. Milena Artnikova (Blejska Dobrava) 478, 2. Vida Logarjeva (Blejska Dobrava) 475. 3. Cilka Slivnikova (Blejska Dobrava) 468 točk.
Prve prijave župe Ljubljana za zlet v Sofijo. Uprava sokolske župe Ljubljana je prejela do 1. t. m., to je z dnem, ko eo morale edinice prijaviti svoje udeležence prijave iz 37 društev in 4 čet, skupno iz 41 župnih edinic. Za vsejunaški zlet, ki bo od 8. do 12. junija v Sofiji, se je prijavilo 352 članov, 177 članic, 118 :iar?ščajni-kov in 47 naraščajnic, skupno 694 oseb, kar je vsekakor častno število, ako pomislimo. da so pogoji za udeležbo r.a zle-tu strogi — vsak udeleženec (ka) mora imeti «lavnestni kroj. Načelništvo Saveza SKJ bo izdalo v kratkem vsa navodila in prosimo vse brate in sestre, da pazno sledijo na vod lom, ki bodo objavljena.
Sokol N°vo mesto, župne tekme bodo 11. t. m. dopoldne na Loki, popoldne pa bo tsm telovadni nastop sokolskega društva Ncvo mesto. Zbor sokolskih pripadnikov bo ta dan pred sokolskm domom ob 14. nakar bo odhod na Loko, kjer se prične javna telovadba ob pol 16. Po končani televadbi bo narodna veselica na Loki do 20., potem pa v «okolskem domu zabava s plesom.
Sokolsko društvo v Grosupljem proslavi svojo 151etnico z javnim nastopom v nedeljo 11. t. m. ob pol 16. na prostoru staroste br. dr. Podkoritnika. Po nastopu bo narodna veselica pri br. Rusu s plesom, šaljivo pošto in bogatim srečolovom. Igra godba pp. »Triglav«. Vsa bližnja društva se naj udeleže zleta polnoštevilno. Ljubljančani pa lahko zvežejo svoj nedeljSKi izlet v županovo jamo ali na Beževo s pose tom naše prireditve. Zveze vlakov so kar najbolj ugodne. V nedeljo v Grosuplje! (—)
Opozarjamo vsa br. aruStva hi čete na novo izdan je organizacijskih pravil in poslovnikov našega Sokolstva, ki ga je izdal Savez SKJ pretekle dni. Prva izdaja iz leta 1931. je že popolnoma pošla, zato je nastala nujna potreba po novi knjigi, ki naj služi sokolskim činiteljem kot priročnik za vsa organizacijska dela. Novi »Zbornik zakona, uredaba, poslovnika i uputstava o us trojstvu i poslovanju Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije« stane
20 dinarjev in naj ga edinice naroče bo-' disi pri Jugoslovenski sokolski matici v Ljubljani ali pa pri Savezu SKJ v Beo. gradu.
Prijave za sofijski zlet zelo številne. Kakor smo poročali, priredi zveza bolgarskih Junakov letos na Petrov dan, to bo od 9. do 12. julija, svoj IX. vsejunaški zlet v Sofiji na lastnem stadionu. V goste so bratje Junaki povabili jugoslovensko sokolstvo, ki se namerava odzvati pozivu v velikem številu. Kakor čujemo, je dosedaj samo v ljubljanski župi skoraj pol tisoča prijavljencev, torej za cel posebni vlak. Gotovo je. da vlada letos izredno veliko zanimanje za sofijski zlet, kjer bo naše Sokolstvo najbrž nastopilo s prostimi vajami, ki jih je izvajalo lansko leto v Pragi na X. vsesokolskem zletu. Zleta se bo udeležil tudi naraščaj. Članstvo bo nastopilo skupno torej z vajami, ki jih je se. stavil br. Ivan Kovač, naraščaj pa z vajami saveznega tehničnega vodstva; godbo je zložil br. švajgar lz Ljubljane za obe telovadni skladbi. Pričakujemo, da bo Savez vsak čas izdal podrobna navodila za Sofijo.
Dosedanji uspehi sokolske Petrove petletke. Ze večkrat smo na tem mestu priobčili podatke o stanju del v okviru SPP v nekaterih župah našega jugoslovanskega Sokolstva. Danes pa prinašamo celotni pregled vseh že dosedaj dovršenih zaobljub v Savezu SKJ. Znano je, da je pričel rok za izredno sokolsko delo v okviru SPP s 6. septembrom 1936. Do glavne skupščine 1939, to je do konca aprila, pa je bilo dograjenih že 82 sokolskih domov in 95 letnih telovadišč, dalje 19 strelišč. Društva ln čete so priredila 209 vaditelj, skih tečajev izven rednega delovnega razporeda, ustanovljenih je bilo 32 sokolskih zadrug in 24 sadjarskih obdobnih šoL V nekaterih župah, kjer je marsikaj zaostalo — ne po krivdi Sokolstva — so bratje zgradili dosedaj 40 potov ln 27 mostov ter 90 vodnjakov, dalje je bilo zasajenih 170.369 sadnih drevesc in 245.961 gozdnih drevesnih mladik, saniranih 2078 gnojišč, urejenih 2696 čebelnjakov itd. Tudi na pro
I svetnem polju je bilo delo v okviru SPP
že uspešno: razne sokolske edinice so ustanovile dosedaj že 56 knjižnic. Sedaj je delo v polnem jeku, zato smo prepričani, da bodo uspehi že v teku enega leta mnogo večji in da bo jugoslovensko Sokolstvo čez dve leti položilo pred prestol svojega starešine svoje delo, ki mu bo služilo v čast.
Poljsko Sokolstvo ima leto» na sporedu
troje večjih prireditev: pokrajinske zlete v Poznanju, Lvovu in Vilni. Lvovski zlet se je že vršil konec maja, dočim bosta ostala v juniju in juliju. Zlasti bo velik in važen zlet v Poznanju, kjer deluje najboljša poljska sokolska župa. Tamkaj se bodo to pot sestale župe Poznanj, Pomor-je in šlezija, torej oni del poljskega Sokolstva, ki je do osvobojenja Poljske preživel težke dni v robstvu. šlezijska župa je pokazala svojo silo že na zletu v Ka-tovicah leta 1936, o poznanjskem zletu leta 192P. imamo najlepše spomine, delav. nost pomorjanske župe pa tudi ne zaostaja za poznanjsko. Poljsko Sokolstvo je letos nalašč razdelilo svoje delo na troje strani, da s tem pritegne k ojačenemu delu vse svoje edinice v vseh okrožjih in župah.
Letošnja savezna prosvetna š®la bo zopet v avgustu v Beogradu. Pričela se bo prve dni meseca in trajala 14 dni. Vsi tečajniki bodo nastanjeni skupno, najbrž v enem izmed tamkajšnjih domov ali pa v visokošolskem kolegiju, in bodo tamkaj imeli tudi svojo prehrano. Opozarjamo glede šole vse one, ki se zanimajo, na čla. nek br. saveznega prosvetarja Stanojevi-ča v »Sokolskem Glasniku«, ki je izredno zanimiv in na mestu.
Zagonetna smrt
preužitkarja
Podčetrtek, 7. junija V ponedeljek so našli blizu gostilne v trgu mrtvega 651etnega prevžitkarja Ignaca Li-povška. Mrtvec je imel na glavi precej veliko rano, ki pa po mnenju zdravnika ni bila smrtna ter je bila povzročena od kakega topega predmeta, ali pa je nastala pri padcu na kamen. Na pesku je bilo nekaj krvavih madežev in tudi drugače se da sklepati, da nesrečni Lipovšek ni padel ali pa ni bil pobit na tla ravno tam, kjer je izdihnil, temveč kake tri metre proč. V gostilni vedo povedati, da je zvečer ob pol 11. odšel in da potem o njem niso ničesar več slišali.
Ignac Lipovšek je bil zelo spreten čevljar, kot samouk pa je opravljal tudi razna druga dela. V mladih letih je mnogo potoval po svetu in je znal marsikaj zanimivega povedati. V vsem kraju in okolici je bil zaradi svoje dobrodušnosti in ustrežljivosti zelo priljubljen in lahko se reče. da ni imel nobenega sovražnika O zagonetni smrti priljubljenega moža ljudje mnogo razpravljajo.
A D I O
Četrtek 8. junija
Ljubljana 8: Prenos iz stolnice. — 9: Verski govor (dr. C. Potočnik). — 9.15: Procesija — 9.30: Napovedi, poročila. — 9.45: Plošče. — 10.30: Orgelski koncert prof. Pavla Rančigaja. — 11.30: Radijski orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: Ljubljanski godalni kvartet. — 14: Od bajke do bajke (plošče). — 17: Kmet ura: Pomen in ureditev kletarske zadruge (g. K. Pečovnik). — 17.30: Otroci pojo in kramljajo (vodi gdč. S. Vencajzova). — 18: Vesel domač koncert (Radijski orkester). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Sokolsko predavanje. — 19.50: Slovenski vokalni kvintet. — 20.30: Prenos z velesejma. — 21.15: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slovanski skladatelji (plošče).
Beograd 17.30: Pesmi in klavir, skladbe. — 19.05: Ciganska kapela. — 20: Humor in narodne pesmi. — 22.15: Orkester.
—	Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Zborovsko petje. — 20.30: Komorne skladbe. — 21: Klavir. — 22.30: Orkester.
—	Praga 19.20: Godba na pihala. — 20: Dramski večer. — 21.30: Češke pesmi. — Varšava 21.15: Orkestralni koncert. — 22.10: Iz zvočnih filmov. — 23.05: Poljska glasba. — Dunaj 12: Mali orkester in pevci. — 16.15: Dunajski in budimpeštan-ski skladatelji. — 18: Salonski orkester.
—	18.45: Kabaret. — 20.15: Ljubezenska zgodba. — 21: Serenada — 22.30: Klavirski kvartet. — 23: Lahka glasba. — Berlin 19.15: GlaSba R. Straussa. — 20.15: Vesela muzika. — 22.30: Nočni koncert.
—	München 19.15: Godalni kvartet in solisti. — 20.15: Večer operetne muzike.
Petek 9. junija
LJubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila.
—	13: Napovedi. — 13.20: Jugoslovenski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Dvignil sem svoje oči h goram! (ga. Zora Orel). — 18.20: Vesel drobiž (plošče). — 18.40: O problemih borbe proti tuberkulozi (dr. R. Neubauer). — 19: Napovedi, poročila.
—	19.30: Nac. ura: O pomenu borbe proti tuberkulozi (dr. Z. Vučinič). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Plošče za kratek čas. — 20.30: Spevi iz Puccinijevih oper. Sodelujejo: ga. Vidalijeva, g. Ado Darijan in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16.45: Narodne pesmi in plošče. — 20: Simf. koncert. — 21.10: Zvočna igra. — 22.15: Plošče. — Zagreb 20: Cembalo. — 20.30: Mešan spored. — Praga 20.15: Zbor praških učiteljev. — 21.10: Simf. glasba. — 22.15: Plošče. — Varšava 21: Iz opere Seviljski brivec. — Scfija 18: Vojaška godba. — 19: Klavir.
—	19.30: Prenos opere »Werther«. — Dunaj 12: Veliki orkester in solisti. — 16: Lahka glasba. — 18.15: O pomladi in ljubezni. — 20.15: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.30: Lahka godba in ples.
—	Berlin 20.15: Veseloigra. — 21.15: Orkester. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19: Plošče. — 20.15: Skladbe k velikim pesnitvam — 22.30: Kakor Berlin. — Pariz 19.30: Plošče. — 20.30: Skladbe za klavir in orkester. — 22.45: Plesi
Singapurski ekspres padel v prepad
150 milj severno od Singaiporea je treščil v vlak na progi Puala—Lampur—Singapore na nekem ovinku čez prepad in obležal v globini 8 metrov. Strojevodja v lokomotivi se je ubil, okoli 300 potnikov je težko ranjenih. Sumijo, da je nastala nesreča zaradi sabotaže.

CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjäl znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za be-sedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« flS«, * _ „ __
odgovor, priložite UM 3,- v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanfa, tičoča se m?!ih «»glasov, Je naslavljati na : Oglasni &<ldelsk „Jutra", Ljubljana.
za DAMSKE in MOŠKE obleke, izredno velika izbira!
Cri JKOfir
Diluiti
JJfiAJJEVAHLAti
Pred Škofijo 3
70 letnica
obstoja zato reklamne cene!
Beseda 1 ciin, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Morje
vam nudi najlepši počitek in zdravje. Komplet na oskrba 40 din. vključno takse. Pension Mftrija Pilaš, Sv. Jakob Siljevica. s parnikon: uro od Sušaka.
13622-31
Več letoviščarskih sob na Gorenjskem
v lepem in mirnem kraiu. oddam za raku ali pozneje tudi s hrano in vso po strežbo. Po izbir po nizki ceni. Gostilna trgovina, Mjrkelj. Podtabor 21, pošta Podbrezje.
14331-3?
Seseda 1 din, davek i lin za šifro aH dajanje ìaslova 5 din. najmani ši znesek 17 din
Krojaču specialistu
oficirskih uniform z lastnim stroiem nudimo stalno do bro mc-sto. Sprejmemo krojaško vajenko 12 holiše hiše. »Brunswick« salon ia dame n gospode, uniforme. Am-ruštva I., Zagreb.
14246 i
Koncipijenta
z dovišeno sodno in nekoliko odvetniške prakse, — sprejme odvetniška pisarna na deželi. Sokolski telovadec, pevovodia ali godbenik zelo zaželien. Ponudbe z navedbo prakse ter osebnih podatkov na ogl. odd. Jutra pod značko »Konci-piient 61«.
14236-1
Izobražen fant
kmečki, 5 5.000 din kavcije dobi stalno službo. Ponudbe pod »Adnered« na podružnico Jutia Jesenice
14242-1
Frizerka
vešča v železni in trajni on-dulaciji, spreimem za večje mesto v Sloveniji. Vprašati salon Pire. Florjanska 6, Liubl jana.
14241-1
Akviziterje
z dobrimi referencami išče zavarovalnica »SAVA«, — Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
14179-1
Gospodično (bono)
iščem k otrokom s perfekt-nim znaniem nemščine. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra«
14199-1
Gospodično
ki ie vešča nekai pisarniških del. spreimemo kot prodajalko. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Poštena in agilna«.
14346-1
Manufakturist
izvežban, samostoien, v vseh ozirih. dobi mesto lulija ali avgusta Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 88«.
14301-1
Šivilje
samo prvovrstn; moči, vajene konfekcijskega dela — spreimem takoi. Pismeni, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto«.
14279-1
Pomivalko posode
za letovišče na Gorenj ■ skem sprejmemo. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Letovišče».
14295 1
Sprejmem dekle
pošteno, čedne zunanjosti in če mogoče z znanjem malo šivanja v pomoč v gostilni, takoj. — Ravbar, Bežigrad.
14286-1
Tri ključavničarje
za stavbena dela išče tvrdka Josip Weibl, — ključavničarstvo, Ljubljana.	14280-1
Morje
vam nudi najlepši počitek m zdravje. Komplet na oskrba 40 din. izklju na oskrba vključno tak se 40 din Pension Mari ja Piiaš. Sv Jakob ši-Ije' ica. s pamikom uro od Sušaka.
13622-33
Beseda 1 din. davek 3 d.n za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Gostilna Türk
Strč".,ška ulica, toči izvrstna dalmatinska vina. mrzla in topla ledila. Vablieni.
14278 18
Gozdič je že zelen
travnik je razcveten. parčki pri Bausu plešejo in pojo.
G-jstnna Kramar 1429C-1S
Fanta
poštenega. urnega, spreimem za prevažanje s tricik-kljem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14348-1
Trgovskega
pomočnika
za skladišče, spreime takoj večje podietje. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Delaven«.	14352-1
Gostilna Martine
Zg. šiška. Izborna na mizna in buteli'na vina. Priznana kuhinja! Senčnat vrt!
14276 18
V gostilni Putrich
dar.es ples. Odprto do 2 ure. Lep. -:en"nat vrt Vljudno vab.jeni.
14300-18
V „JUTnU"!
Zobozdravn?ka(co)
ali dentista (ko) iščem kot družabnika s kapitalom za eventualen prevzem prakse. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zobna praksa«.
14350-1
Prvovrstno frizerko
spreimem takoj. — Lombar Gilbert. Ljubljana VII., Celovška cesta 34.
14343-1
Več šiviljskih
pomočnic
začetnic, za izdelavo sprejme takoj »atelje Bazanella«, Gajeva 2.
14324-1
Mlajšega trgovsk.
pomočnika
za delikateso in do 18 let starega fanta za pomožno delo iščem za Split. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Split«.
14208 1
Zmožna prodajalka
za kuhinjski oddelek do bi mesto. Zeleznina Lötz Maribor.
14334 1
2 čevljarska
pomočnika
za damsko in 1 herihter ja za boljše delo, sprejme I. Krmič. Bleiveiso-va cesta 43.
14330-1
Uradnico
spreimemo, ki bi vodila knjigovodstvo in samostoino ! trgovino Prijazno in zgo- I vorno. V poštev pridejo za- i četnice s trgovskim tečaiem. »SAVA«, Gajeva , Nebotičnik.	14319-1
Mesarski pomočnik
mlad, marljiv in pošten, — dobi takoj službo. Šerjak j Alojz,, Stožice p. Jezica.
14325-1
Frizerko
sprejmem takoi. Beethovnova 14, salon Olga.
14342-1
Krojaškega
pomočnika
! prvovrstno moč. za veliko i kose. spreimem takoj. Sesek Franc. Medvode 16, Gorenjsko.
1425(i-l
(j T Rolman:
S
^zmzom —
•'krog
sveta
imliili mm \ ''«jasa
4
Jg^-gs	v' \> JS
62
Iz hvaležnosti, ker je bil tako po ceni opravil, jih je Lipilapi vse po vrsti objel. Gospod Vrtačnik je dobil svojo obleko nazaj. Nato je kralj pokazal na svojega psa. To je pomenilo toliko kakor »Jedli boste pri meni«. Kuharji so postavili pred kočo veliko ponev s pe-čnimi kokoši, in čez nekaj minut je vsa družba včerjala po bizgulijanski dvorni etiketi.
Korespondentko
za takojšen nastop, s per fektnim znanjem slovenske stenografije, Italijanskega in delno nemškega jezika išče eksport na firma v večjem kraju Slovenije Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod :> Eksport«.
14293-1
Tiskarja
fa rolo-tiskarski stroj, išče tiskarna bombažnih tkanin v Sloveniji. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »Tiskal«.
14149-1
Hotelskega kuharja
sprejme takoj hotel z zimsko in letno sezono. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel 15«.
14220-1
Frizerko in brivca
dobro izurjene moči, sprejmem takoj. Frizerski salon Rep Viktor, Ljubljana, Gledališka 8.
14200-1
Vsaka beseda 50 par. za davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Za službo
«skladiščnika ali slično, pre-skrbim recept, ki bi se dal industrijsko izrabiti. Pisati na ogl. odd. Jutra pod »Trezen«.
14261-2
Plačilna natakarica
perfektna, inteligentna, z večletno prakso, zmožna več jezikov, želi premeniti službo v hotel ali letovišče. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna plačilna«.
14195-2
Premožen delavec
išče službo v kakšni trgo vini ali podobnem obratu. Zmožen kavcije. Ponudbe na podružnico Jutra Ptui pod »Zanesljiv«.
14245-2
Dva Žagarja
iščeta takoišnje premestitve z dobrimi spričevali, eden oženien, brez otrok. Ponud-be na podiužnico Jutra v Sloveniem Gradcu pod šifro »Marljiva«.
14312-2
Dekle
pošteno in rrvno, iščem k dvema osebama in otroku Ponudbe n? ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna in ubogljiva«.	14310-2
[ Perfektna kuharica
išče mesto za sezijo ali večio privatno hišo. — Šinkovec. Ljubliana, pri g. Petrič, Wolfova 10.
14263-2
Šofer
želi prakso, vajen tudi druga dela. Mrhar J. Blate 5 Dolenja vas pri Ribnici.
14153-8
Din 500 do 1.000
nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi službo v tovarni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14231 2
Gospodična
stara 25 let iščem mesto kuharice za gostilno ali kaj sličnega. Naslov Cvetlična ulica 11, Ma ribor.	14338-2
Mlada trgovska
pomočnica
simpatična, inteligentna. z lepim nastopom, predvsem poštena, pridna in zanesljiva želi nastopiti službo za takoj ili pozneje. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Prvovrstna moč«.
14344-2
,,,itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
Vajenci (ke)
■ "'|.'"nil,iiit;itii;f:ii:iii:':i!ii|ijinfj!1viii,|iriiiuii
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Absolvent mešč.
šole
pošten, priden, zdrav ter i veseljem do trgovine, želi mesto v trgovini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »16 let«.
14196-44
Glasbila
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Klavir
dobro ohranjen, prodam do ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ohranjen klavir«.
14266-26
Tamburaške
instrumente
rabljene in še dobro ohra-niene, kupimo. Ponudbe na »Društvo kmetsk:u fantov in deklet«, Češnjica v Bohinju.	14167-26
tProdam
Beseda 1 din. davek a din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Ogledalo
starinsko, Biedermeier, omarico in orig. slike poceni proda Tribuč, Tržaška 42, telefon 26-05.
14307-6
Vrtne stele
zložljive, nove poceni proda Tribuč, Tržaška cesta 42 telefon 26-05.
14306-6
Vajenca za
avtoličarstvo
in sedlarstvo sprejmem takoj. Sušteršič, Frankopan-ska 21.	14353-44
Avtomehanika
bi se rad izučil 16leten močan fant. Ceni ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Takojšen nastop 77«.
14313-44
Pošten močan fant
bi se rad izučil za šo ferja. Želim v kako ga ražo aH k osebnemu aU tovornemu avtomobilu. Milan Peternelj, pošta Gorenja vas.
13878-44
Vajenec
kateri ima veselje do fotografske obrti, se takoj sprejme za Ljubljano. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
14217-44
Sprejmem učenca
za trgovino z mešanim blagom, z meščansko šolsko izobrazbo, ki ima res vese-lie do trgovine Istotako sprejmem trgovskega pomoč nika, ki ie vešč železnine. prodaie koles ter drugih tehničnih predmetov, dober prodajalec in zanesljiv. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Veselje do trgovine«.
14182-44
Hotelski sluga
dobro verziran. išče služ bo za sezijo. Nastopi lah ko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožen sluga?.
14297-2
Trgovska
akademičarka
išče pripraven dom in priključitev k familijl za september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna 18«.
14287-2
Izobražena
gospodična
z znanjem tudi nemščl ne in italijanščine sprej me mesto k dami. Gre kot vzgojiteljica k otro kom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Značajna«.
13589-2
Manufakturist
agilen, pošten, samostojen, z večletno prakso, verziran isto galanterije, konfekcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Premenim mesto«.
14204-2
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Starši
ki nameravat« dati otroke v gimnazijo, pozor ! ' Akademik išče inštrukcije, bodisi za sprejemne izpite, bodisi za ponavljalnt izpite. Gre inštruirat tudi za stanova-nie. Dobei uspeh zajamčen ! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14219 4
Zaslužek
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aii dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Dober zaslužek
nudi zbiralcem steklenic. Pregiejte kleti in postrešja! Sanltas in slfonske steklenice prevzamemo proti plačilu odškodnine v Slomškovi ulici 27.
14224-3
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom Naslov v vseh posi. Jutra.
14327 3
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Zastopnika
s provizijo, ki poseča tovat-niške strojne obrate v Sloveniji in na Hrvatskem — spreime tvrdka Jakša Zimmermann, Osijek.
14321-5
m
Beseda 1 din, da*ek ? Un za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne - juveiir,
LJUBLJANA, WOLFOVA,
Špecerijski inventar
lep, ugodno prodam. Tyr-ševa cesta 124.
14272-6
Ščetine (prašičje)
prodaja kg din 83 Zdiavič. Ljubliana. Stari trg. Ku puje tudi v letnem času vse vrste kože od divjačine.
J4273-6
Aparat za trajno
brez stojala, in brez grel cev po možnosti sistem Mayer, kupi Ljubič, Kongresni trg 6.
14262-6
Parkete
tazne suhe deske, orehov (urnir, parketne odoadke in žaganje, ugodno proda Ivan šiška, tovarna parke-tov. Metelkova, 4, telefon 22-44.	14249-6
Stensko uro
90 cm visoko 35 cm široko mahagoni les in Primusno petrolejko ugodno prodam. Ve-nier Adolf, Kavškova 15.
14161-6
Košnjo
sena in otave s travnikov
Oražnove diiaške ustanove pod Dolenjskim kolodvorom in nad »Zelenim hribom« oddamo Pogoji so na vpogled pri hišniku v Wol-fovi ulici 12 in Dolenjski cesti 23.
14157-6
Vojno brodovje
podmornice, knžarke, rušil-ci s topovi, zel lepo in masivno izdelani po ameri-kanskem načrtu, so zakas nili prevoz v Ameriko te. se bodo prodali na !|ub Ijanskem veleseimu tn sicer na veseličnem prostoru po smešno nizki ceni din 10 komad Razveselite otroke s to lepo in trajno igračo !
13797-6
Orehova jedrca
zdrava in lepa po din 20 — in orehe po din 6.— nudi Sever & Komp., Ljubliana.
14185-6
Kupim
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din
Telefonski dvojček
kupim Dr. Brenčlč, Ljubljana.
14201-7
Lancia Augusta
limuzina, štlrisedežna. .epo ohranjena, štiricl-llnderska. izredno hitra, zanesljiva, predzadnji model, poraba 9 litrov, naprodaj za tretjinsko ceno. Vprašajte: Ostrož nik, trgovina, pasaža ne botičnik. Ogled, četrtek, petek, sobota, nedelja na velesejmu.
14277-10
5-sedežna limuzina
znamke »Chevrolet« novejše tipe, vožen 10 000 km, gume skoraj nove, zelo ugodno na prodaj. Poizve se pri Stražarju Lovru, Na klančku 1. Ljubljana.
14288-10
Avto 83 KS
limuzina, vožena le 20.000 km, v prvovrstnem staniu, zelo poceni naprodai ! Posebno pripravno za gasilski ali reševalni voz. Informacije daie Radio, d. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva 7.
14255-10
Adler kolo
v dobrem staniu, s 3 prestavami, komplet, razsvetljava /tilometerštevec prodam za 1.500 din. Naslov v vseh »oslovalnicah Jutra.
14251-10
AJS 500 ccm
s prikolico se poceni proda. F. Aparnlk. Kam nik.	14207-10
Adler avto
2 oziroma 4sedežen. 12 do 50 ks, dobro ohra njen, v brezhibnem voznem stanju naprodaj za 9000 din. Poizve se v Marmontovl ul. 28. te iefon 48-83.
14299-10
Razno pohištvo |
prodam radi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14267-12
Pohištvo
dobro ohranjeno se po ceni proda radi odpoto |
vanja. Naslov v vseh [ poslovalnicah Jutra.
14141-12 ;
Pohištvo
novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodaio po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovoli za dobro ohranieno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Liubliana Tyrševa 12.	17-12
Hišo
trlstanovaajsko, novczl-dano, kompleks 730 kv metrov, neuodonos ain 18.C0C.— Cena 255 000— Bež.grad; proda realitet na pisarna ADAMIČ, — Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. vls-a-vis Slami-ča.	14298-20
Motorno kolo
znamke »Ardie«, 100 ccm s 3 prestavami in 2 izpušnimi cevmi, popolnoma novo. prodam za din 4.800, v ra čun vzamem tudi moško kolo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Zelo ugodno 667«.
14170 10
EJJ
r /
Seseda 1 din. davek ? din. za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Moško športno kolo
najboljše francoske znamke zelo poceni naprodaj. Jager, Hrenovi 16.
14345-11
Kolesa
Deimler, Adler in druge znamke, dobro in poceni brez trošarine dobite ugod no pri Zatlerju na Ježici.
14326-11
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Motorno kolo
novejše tipe do 200 ccm, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14243-10
Avtomobile
tovorne, osebne in avtobuse dobro ohranjene, vseh jakosti, kupite najceneje pri O. ŽUŽEK zastopstvo Krupp Ljubljana, Tavčarjeva 11.
14234-10
Damsko kolo
Se ne rabljeno ugodno prodam. Florjanska 17 »Kuhinja«.
14285 1'
Stroji
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din
Več motorjev
od 1 do 50 KS 220 voltov kupim. Ivan Prešern, tovarnar, Kranj.
14180-29 Mizarski komb.
stroj
60 cm Širine, prodam za din 9.000 Mizarstvo Kur nik, Jesenice.
14240-29
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj 81 znesek 17 du.
Krajevne
zastopnike
sprejme svetovna zavarovalnica. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dajemo posojila«.
14317-16
Dolgoročna posojila
dobe držanvi, samoupravn nastavlienci, upokoienci w zasebniki. Informaciie pn pooblaščenec F KLEMfcN Liubljana, Bleiweisova 18 1431 a-16
Eno ali dvodružin-ska hiša
naprodaj. Vodmatska št. 5 poleg vojne bolnice.
14257-20
Stavbna parcela
v šiški naprodaj po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutia.
14250-20
Stavbne parcele
pod Rožnikom ob večni poti prodam. Mayer, Predjamska ul 44.
14191-20
Enosob. stanovanje
oddam. Rožna dolina c XV. št. 6.
14189-21
Ee-seda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najman; ši znesek 17 din
Enosob. stanovanje
išče pošten, oženien mizar ski pomočnik, blizu mesta. Gre tudi za hišnika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14274-21a
Dinamo stroj
(Siemens) 220 V. 15 KS poceni proda elektropod-jetje Perčinlič, Ljubliana, Gosposvetska 16.
13874-29
Poceni naprodaj
več prvovrstnih šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov in raznih drugih predmetov pri »PROMET«, v Ljubljani (nasproti križanske cerkve).	14347-29
K
Motorje
Victoria 200 ccm in Miele 9S, najnovejše modele, prodaja po konkurenčnih cenah Zevnik Julij, Stražišče, Kranj.	13691-10
DKW avto
Meisterklasse Kabriolet, — (Schwebeachse« ravno uvožen, triptik Nemčija, Italija naprodaj radi nepredvidenih ovir pod ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo gotovina«.
14305-10
Motorno kolo
kupim, dobro ohranjeno — 250—500 ccm. Gabrovšek, Masarykova 64.
14283-10
Poltovorni avto
DKW, skoro nov, zanesljivo brezhiben, prodam ali zamenjam za luksuzni avto. Ogled pred velesejmom. — 14281-10
Puch 500 ccm
motorno kolo prodam. Ogleda se lahko ▼ delavnici Jurkovič, Tyrie-va c. 38.
1415410
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Manjše podjetje
prodam radi bolezni. Prosta obrt. Prodam tudi pisalni stroj. Vprašati: Ljubljana, Moste, Tovarniška 27.
14260-30
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 61 znesek 17 din
Kupič več tisoč kubič. met. lesa
jel. smrekovega za eksport. Takoišnje plačilo. Ponudbe pod »Eksport« na podružnico Jutra Maribor. _14333-15
TZ52HM
F<»sedft 1 din. davek . din za šifro ali dajanje naslova S din najmanj 61 znesek 17 din
Spalnice
kuhinje, posteljne mreJe in razno pohištvo, najcenejše ANDLOVIC, Komenskega ulica 34.
14322-12
Več pohištva
dobro ohranjenega in kompletno kopalnico, prodam. Poizve se: Stari trg 17-11.
14178-12
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro au dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Špecerijsko-kolon. in delikat, trgovino
na najprometneiši točki za-grebškega cen d a (na Ilici) dobro idočo. veliki prostori «rasne portalne izložbe, skladišče, prodamo s kom pletnim inventarit-m in bla gom radi smrtnega slučais Ža prevzetje potrebno din 100.000. Nizka najemnina •sigurna eksistenca : Poslov niča Pavlekovlč, Zagreb. Ilica 144.
14248 19
Trgovine, industrije,
erafike, bufete, hotele, re stavracije, gostilne, krčme, kavarne, vinarne. mlekarne, parlumerije, drogerije. apoteko hiše. posestva, vile. kopališča, letovišča prodaja " f in pv/sreduiemo nmu|-zanesluvo. uspešno in hitro Poslovnica Pavlekovid, Za greb, Ilica 144.
14247 lì
Uspevajoča gost'1-na v Šoštanju
z zemljiščem, pripravna za letoviščarje, ugodne naprodaj. Velika klet pripravna vinskim trgovcem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14206 li
9HH3BM.
Beseda 1 din, davek ? din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmani 61 znesek 17 din
Stavbišče
z velikimi prostori, primer no za večjo obrt, skladišče ali lahko industrijo, v sre dim mesta, takoi prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Prometna cesta«.
14320-20
Hiša
nova, enonadstropna, — 2 komfortni stanovanji, klet. vrt, naprodaj za gotovino. Vprašati: Kolodvorska 41, trgovina s sadjem.
14315-20
Lepo. vilo
enonadstropno, z velikim vrtom, lepim sadnim drevjem, prodam. Devinska ul. 6.
14314-20
Trgovina s traf'ko
na deželi, na dobri točki, na lepem razglednem kraju, okoli dosti kmetij. — Hiša nova, lepo urejena, okoli lep vrt, hlev in ena njiva, okoli pol orala naprodaj zaradi starosti in bolezni posestnika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14311-20
Parcele
v najlepši legi Rožne doline poceni proda Realitetna pisarna Tnbuč, Tržaška c. 42 telefon 26-05.
14308-20
Veliko posestvo
z vpeljano gostilno ln trgovino na Pij avl gorici pod ugodnimi pogoji prodam. Interesenti naj se zglasljo pri Kandaretu na Pij avl gorici.	142C9 20
Dobro ohranj. hišo
kupim za gotovino Ponudbe na oglas, oddel. Jutra, pod »Hiša*.
14192 2u
Gostilna
Btarorenonnrana. večja z celoletnim kvalitativnim obiskom ln turl-ztmsklm prometom v večjem Industrijskem mestu z živahnim pro metom se ugodno proda. Informacije daje Maribor poštni pred. 13.
14228-20
Gozdna parcela
. Sv. Juriju, 5 Johov ìasajenlh 30.000 smrek. m rasna lega na prodaj Jena 10.000 din. Klrbiš ^eije.
14340 20
Planinska hiša
v bližini Celja, 2 sobi ln kuhinja, nova, cca pet oraiov lepega, mladega iozda. zdrava, sončna le ga, na prodaj. Cena 16 tisoč din, Kirbiš Celje.
14341-20
Večje gozdno
posestvo
z gospodarskim poslop-;em ln parno žago tik Kolodvora ob glavni cesti stavbišče ln skladi ice 10.000 kv. m prodam Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Ugod-ia prilika«,
14337-20
Hiša v Košnici
- Celje
2 sobi, kuhinja, hlev in klet, se proda. Cena 40 usoč dui Prodajo se :udl posamezne parcele Sirbis, Celje.
14339-2C
Gozdno posestvo
?elo donosno s stavbl-ščem ln gospodarskim oosiopjem z 80 orali za-adl selitve prodam. Ponudbe na ogl odd Ju •.ra v Mariboru pod šllro »Posestvo«.
14336 20
Če kupite
ali prodate hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznano solidno in kulantne icalitetno pisarno Franjo PKISlAVbC. Liubliana, -fcriavčeva c. 4a Vse informacije so brezplačne.
13471-20
Večje število parcel
Kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in stanovaniskih, hiš in ril ima naprodaj gradbeno strokov, izobražen posredovalec:
Kunaver Ludvik
( està 29. oktobra 6. Telefon 37-33 Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago.	125-36
Komfortno
stanovanje
štirisobno, išče stranka treh odraslih oseb v sredini mesta. Vselitev takoj ali nai pozneje avgusta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stranka«.
14265-2 la
Dvosob. stanovanje
s kopalnico » centru ali za Bežigradom, išče stranka 2 oseb Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »2 osebi«.	14155-21a
2-sobno stanovanje
s pritiklinami, išče družina odraslih oseb za l. avgust Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Av gust 1939«.
14198-21a
Beseda 1 din. da^ek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ti znesek 17 din
Dve prazni sobi
oddam takoi. Žgank, Ernest, Krojaška ulica 6.
14329 23
Lepa solnčna soba
za 2 ali 1 osebo, s teraso n2 vrt, • souporabo kopalnice, telefon, takoi oddam. Koče nova 6-1., 4 minute od tramvaja, za tobačno tovarno.
14316-23
Dve lepo
opremljeni sobi
s posebnim vhodom oddam solidnima gospodo ma s 15. junijem. Frančiškanska 8.
14294-23
svi e
v krasnih, pestrih modnih barvah, najno vejši vzorci za obleke in bluze, velika izbira
Opremljeno sobo
Solnčno, lepo, takoi oddam. Našlo» v vseh poslovalnicah Jutra.
14268-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice, s osebnim vhodom, oddam olišemu gospodu takoj ali 15. junija. Masarykova 23.
14258-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam za Bežigradom dvema boljšima gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13 >50-23
Prazno sončno sobo
oddam takoj. Rožna dolina c. m. štev. 6.
14164 23
Solnčno sobo
z 1 ali 2 posteljama, takoj ali s 15. Junijem oddam. Marija Iliaš, Go-iposvetska 10-11.
14328-23
Prazno sončno sobo
oddam takoj ali pozneje. — Naslov v vseh poslovalnicah J utra.
14158-23
m>
Seseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
oddam 1. julija. Poizve se : j Zadružna ulica 12, Kodelje- ' vo.	14309-21 .
Stanovanje 3 sob
in pritiklin, oddam takoj ali za julij v Tavčarjevi ulici 4. III. nadstr. Več pri hišniku.	14303-21
Stanovanje
z lokalom
za pisarno, krojaštvo ali ple-tiljstvo, ugodno oddam. — Tyrseva 124.
14271-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom lepo, solnčno, ob tramvajski progi, oddam mirni stranki. Dolenjska cesta 48g.	14284-21
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din
Sobo
solnčno, želi stalna boljša gospodična z vhodom s stopnic. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »99«-14235-23a
Sobo
komfortno, s posebnim vhodom iz stopnišča, — južna lega, absoluten mir, s popolno oskrbo pri skrbni gospodinji za stalno v mestu iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Uradnik«.
14275-23a
Soba
čista zračna za mlad zakonski par v bližini Gl. kolodvora aH pa na Taboru Iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Sama« 14216-23a
—«taefl
Beseda 1 din davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din
Bel angorski maček
ie izginil. Komur je znano, kje se nahai3 .prosim naj sporoči na Resijevo ceste 24 pritličje.	14302-27
Gospa
ki je iskala na Celovški cesti 34 papigo, naj pride zopet.
14296-27
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj, ši znesek 17 dm
Izgubila sem
dne 4. V temno rudeče spredaj črtano z roza volno pleteno Oc Subiče»i 5 po Levstikovi, Nunski do Bleiweisove ceste ziutrat ko sem raznašala Jutro. Naidi« telj nai jo odda v ogi. odd. Jutra ali Cesu dveh cesar* jev 119.
14264-28 Izgubil se je
mehanizem damske ure. — Najditelj se naproša, da ga odda v ogi. odd. Jutra.
14252-28
3tseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj.
61 znesek 17 din
Preklic!
Izjavljam, da niso resnične besede, k- sem lih govoril o gospej Kanižarjevi. Tomšič Franc, Loke 369, Tr« bovlj e.
14238-31
Preklic
Podpisani Stanovnlk Marija in Stanovnlk Alojzija, obe uslužbe-nl v Ljubljani, Idrijska 6 preklicujeva in obža-uja. va vse, kar sva govorili g. Slavku Fuginl in gdč. Alojziji Zaje, kot neresnično ln izmišljeno ln se zahvaljujeva, da je odstopil od kazenskega pregona proti nama. — Ljubljana, dne 5 VI. 39. Stanovnlk Marija Stanovnik Alojzija.
14282-31
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Vsaka beseda 2 din: da« davek 5 din; za dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 20 din.
Katera dama
bi pceodüa gospodu din 800; vrnem z obrestmi. Ponudbe na ogl. oddal. Jutra pod »Hvaležn-st«.
14291-24
Dekle
iz Kranjske, Kolesarka, želi spoznati iskrenega prijatelja 25—35 letnega večie postave Ceni ponudb« na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo odkritosrčna«.
14197 <>4

¥80m Tli
ZATVORNI.CE
TRANSMISIJE — 2AGINE OPRETKE
— DVIGALA — RAZNI STROJI
POPRAVILA ITD.
STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR
LJUBLJANA - ŠIŠKA — JERNEJE VA CESTA ST. 18. — TELEFON 45-60.
Na velesejmu paviljon „G"
Enostavne, poljubno kombinirane ln univerzalne
stroje
za vsako obrt in industrijo, obdelovanje lesa in izdelavo lesenih predmetov.
Vse strojno orodje
in najnovejše tehnične pripomočke — ter
automa te
za izdelavo vsakovrstnih lesenih množinskih predmetov
dobavlja v garantirano najboljši kvaliteti in najdovršenejši konstrukciji gen. zast
SLEJ1C0 & DRUG
LJUBLJANA — PRAŽAKOVA UL. 15
Ogled na velesejmu: paviljon »G/210-234«. Zahtevajte brezobvezne specijalne ponudbe.
Zakaj zadrževati doma bolnika,
ki bi imel lahko izhod ?
Po brežkonkurenčnl ceni v Izdelavi zajamčene solidnostl in točne dobave — dobite samo pri znani
MEHANIČNI DELAVNICI
aucič
v Ljubljani — Tržaška c« 54
VSAKOVRSTNA INVALIDSKA VOZILA. TELEFON št. 32-24
Dvignite v oglasnem oddelko dospele Donudbe!
Agilen 202. Avto 100. Agl'Ina moč. Brez otrok, Bri-Ijantna bodočnost, Bodoč nost, Cvetoči maj. Čisto in lepo. Celoletni najem. Čedna, Crikvenica, Diesel 4 din na uro, Delavnica, Dobra eksistenca. Dijakinja, Dobra gospodinja. Dolgoletna pra-Ksa. Dober zaslužek, Dvo-družinska praksa, Dobra žena, Gorenjska G. K., Gotovina 200.000, Hipoteka 222, Hiša 600.000. Hinko, Hišnik, Izurjena kuharica, Inventar, 1. julij, Ideal 20— 30, Jugovzhod, Izleti. Industrija Ljubljana, Krasna lega, Kranj, Lepa harmonija, Lady, L amitie, Mlin, Mir, Mirni kraj, Mlada gospa, Mia, Marija, Navedba reference, Novo podjetje, Narava, Naložba, Obrt, Obrtnik, Polovična cena, Pridna, Pesem sreče, Pošten in marljiv Pedagoška, Pridna moč, Razglednik, Sodelovanje, Skupno gosDodinj-stvo. Sreča 75150, Sončna parcela. Sposoben samostojnega vodstva, Selitev 250, Sreča na Gorenjskem, Trgovec 40, Tajnost. Trezen in zanesljiv. Takoj 336, Takoj in stalno. Trajna služba, Te bee loved. Ugodno, Ugoden nakup parcele, Vicedi-rektor, Želim s. družbe, 336
Vsaka beseda 2 din; davek 3 din. za dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din.
Gospodična
veleposestmca, poštena iz agledne rodbine, z lepim gozdnim posestvom v letovi-ščarskem kraju, prijetno za tov, imeniten bogat lesni okraj, želi poročiti gospoda, ki bi se zanimal za lov, večjega kapitalista Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra idelaca žena«.
14222-25
Gospod
40 let star, seznanil bi se z vdovo ali slišno, prednost šivilja, ali Pa
gostilničarske trgovske obrti. Ponudbe na ogl. ocicL J atra pod »Jama«,
14223 25
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Nega lepote
üanimivo brošurico dobit« brezplačno .akc lavite na slov z dopisnico. Superba. Zagreb, Ilica 64.
11843-37
»PRESTO«, »TORPEDO« [in druge najboljše i
znamke na ugodne obroke. g|
Stara kolesa j vzamemo v račun.!
NOVA TRGOVINA
TVRŠEVA 36.
(nasproti Gospodarske zveze)
ANKER
šivalne stroje
TRIGLAV
kolesa — najboljši material — najnižja cena.
RESLJEVA 16.
Oglejte si NA VELESEJMU Paviljon »F« 156-60.
KLIS t JE
ENO VECBAtVNE
JMOGRAHKA SV. PETRA NASIP/3
uspehov
na
en oglas
v
„JUTRU"
Tovarna mila IŠČE
Otroški vozički aaJ novejših modelov
OvoKolesa motorji, triclkiji
Slvaim »troji Dogrezljlvl
za Dravsko banovino
Prednost imajo avtovozači in lastniki avtomobilov. — Ponudbe z referencami in natančnimi podatki na ogl. odd. »Jutra« pod: »R. R. 310«.
»Y1RILINETS?«
Moški — ki trpe na spolni slabosti, zamore-l'o poskusiti preparat »VIRILINETS«.
Škatlica z 20 tabletami 64 din, z
40 tabletami 97 din, s 100 tabletami 203 din. Dobiva se v lekarnah.
Reg. S. br. 265-939
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
Po zelo nizki ceni! Ceniki trankol
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBI JANA, Kar lovska oesta 4.
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 20

ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga m očeta, gospoda
FRANCA ČEBULARJA
mu poklonili cvetje in ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala.
Posebno se zahvaljujemo čč. sestram Zavetišča Sv. Jožefa, Ljubljanskemu Sokolu, njegovim stanovskim tovarišem, uradnlštvu Ljubljanske kreditne banke, sploh vsem in vsakemu posebej.
LJUBLJANA, dne 8. junija 1939.
Žalujoča rodbina CERULARJEVA
>*-.. ; •..	"iàf.'t'i	;	.isfi,
."V;*"'*'-	■WV	X'.'- :'
Potrti od velike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš nepozabni soprog, oče, sin, brat, svak, stric, gospod
JOŠKO KOS
REFERENT MINISTRSTVA PROSVETE
v ponedeljek, dne 5. junija nenadno preminul.
Pogreb blagopokojnega se vrši v petek 9. junija ob 16 uri iz kapele na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo v soboto ob 8. uri v frančiškanski cerkvi.
MARIBOR, dne 7. junija 1939.
Žalujoča soproga in sinček ter družine: Kos, Pivec, Lovše, Tebes in Veit.
Umrla nam je danes po težki in muke polni bolezni v 46. letu starosti naša nad vse draga in ljubljena hčerka, soproga, mama, stara mama, sestra, teta itd., gospa
KRISTINA PAVLETIČ
SOPROGA POLICIJSKEGA URADNIKA
Pogreb nenadomestljive bo v petek 9. junija ob 15.30 na mestno pokopališče na Pobrežju.
Sveta maša zadušnica bo v soboto 10. junija ob 7. v Magdalenski župni cerkvi.
Maribor, Sv. Križ pri Vipavi, Gorica, Zagreb,
dne 7. junija 1939.
žalujoči soprog JOSIP; VERA MIRANOV roj. PAVLETIČ, hčerka; JOSIP, sin; VILMA, snaha; LADISLAV MIRANOV, prof., zet; LJERKA, vnukinja; ANTONIJA HROBAT, mati in ostali sorodniki.
TATRA TYP 87,
TATRA TYP 57b
8-cilind ski z agno hlaenì zadal vgra jeni motor 75 HP. Cisto aerodinamična limuzina s 5—6 sedeži, maksimalna brzina 16!) km na uro. Poraba beucina v ega 14 litrov na 100 km.
4-ciIind'ski zračni hla'eni motor 25 HP. — Znano solidna izde ava.
Peiovar 1avos"av
TATRA - AUTO
ZAGREB, GAJE.VA ULICA št. 42
TELEFON številka 71-17
i !
AKO POTREBUJETE
portretno fotografijo, povečane slike, reprodukcije, diapozitive, foto-montaže, se z zaupanjem lahko obrnete na naš foto-zavod
Franjo Mavec Ljubljana, Miklošičeva c. 6
Prvovrstne fotoamaterske izdelave. Na zalogi vedno svež fotomaterial vsen svet. znamk
ZDRAVITE KOŽNE BOLEZNI!
Lišaje, hraste, prišče na obrazu in telesu, fircigerje. — Vzemite še danes DERMO V AL, lonček din 20.—. želodčne bolečine, napihnjen je, pomanjkanje teka. motnje v prebavi zdravite z MARKOVIMI KAPLJICAMI, ki so preko 100 let preizkušeno zdravilo. Steklenica din 22. — Znojne noge je treba zdraviti s Siquidom; steklenica din 10. — Lekarna Roje, Zagreb, Gornji grad 5.
Zanesljiv
s KRUPP • tovornikom s KRUPP • avtobusom
Nenadkriljiv materijal! Močna konstrukcija!
Ekonomičen pogon! Cene ugodne!
Glavno Zapstopstvo: O. ŽUŽEK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica št. 11, Tel. int. 24—61 Razstavljeno na velesejmu v lastnem paviljonu poleg Slamiča
iščemo
Reflektanti naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse na naslov: Kranjska industrijska družba, Jesenice—Fužine. Plača in pogoji -o dokazani
sposobnosti.
PAVILJON F
Tvorniško skladišče originalnih angleških
akum ioršev
Ps/ nadomestni ter rezervni deli za
in Chevrolet
Vsakodnevna
poštna tazpošiljatev '
Zahtevajte naš najnovejši cenik za Ford in Cheviolet — Veliko, najboljše sortirano skladišče specijalnih r a z p h n / ač e v za vsako znamko in tipo, avtomob. orodje reflektorju svečice, dvigata do 10 ton, bati in batni obroči materijal za brtvila, avlo olje, ter nadomestni deli za hidr. zavore
AUTO-IMPORT
Telefon 31-62 — ZAGREB — Martičeva U
1 V' i- -Sì . <♦>
j v-'V * ■ f. f; ■

ZAHVALA
Vsem, ki ste našo dobro mamo, gospo
MARIJO GREGORC
VDOVO PO VIŠ. REVIDENTU DRŽ. ŽEL. V POK.
spremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki ste ji poklonili toliko lepega cvetja, izrekamo našo iskreno zahvalo.
Maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Sv. Petra, v soboto 10. t. m. ob 7. uri zjutraj.
LJUBLJANA, 8. junija 1939.
ŽALUJOČI OTROCI
• -.V*.-?'- '* ^ " •« -f*..-yvyv* ^'.r^vl V ■ -

Zahvala
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti našega predragega očeta, gospoda
MIHAELA G
i
ln vsem, ld so ga v obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti, se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, sorodnikom, prijateljem, stanovskim tovarišem in znancem, vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi pevskemu društvu »Jadran« za ganljive žalostinke.
MARIBOR, dne 3. junija 1939.
Žalujoči ostali
wmm
MMMMMMMBM«
O MONTAŽA
ftft


d. d.
Deutz-Dies
Pisarna: Praia kov a ul. 73 Tovarna: Kamniška
25
automobili in autobusi Tovarna patentiranih ieklenih karoserii sa avtobuse
r •ffrffrf,J • in^-rfr^mM
U W1MDKR:
8S
Roman o Franco Ferdinando
(Avtorizlran prevod;
»Zelo lepo; a recite to Madžarom, dragi Conrad! Ne, meni se zdi naša prihodnost zelo motna, dokler ni narodnostno vprašanje rešeno.«
»In vendar, cesarska visokost, vendar se ne bo moči ogniti vojne. Mcčno vojsko moramo imeti, to je najvažnejše. Skrajni čas bi bil, da se lotimo reorganizacije. Dokler nimamo močne vojske, si dovoljujejo sovražniki za mejo in v notranjosti vsakršno podlost.«
Po tej vožnji v kočiji je bil Franc Ferdinand trdno namenjen, da ob svojem času zaupa baronu Conradu najvažnejše mesto v armadi. A kdaj bo to? Za zdaj ni mcgel nadvojvoda niti z mnogo ne-znatnejšimi predlogi stopiti pred cesarja.
Cesar je le obotavljaje se in nerad ustrezal željam Franca Ferdinanda. Kdor se je prišel k cesarju pritožit o prestolonasledniku, je našel zmerom odprto uno. Kadar je moral cesar razsoditi navzkrižje med prestolonaslednikom in kakim nasprotnikom Franca Ferdinanda, je imel nasprotnik lahek posel.
Na Ogrskem so to vedeli. Na Ogrskem je bilo tudi zmerom dovolj snovi za navzkrižja. Vsako prestolonaslednikovo potovanje v tujino je bilo Madžarom dcbro došla snov za prepir. Pograbili je n:so samo iz sovraštva, ampak tudi iz veselja do igre. Nevarna igra »mačka in miš« z bodočim ogrskim kraljem je radostila vsako madžarsko srce, in sleherno novo navzkrižje se je razvilo v viteško
častno zadevo, bolj napeto od dvoboja ob najtežjih pogojih.
Potovanja v tujino, ki se je Franc Ferdinand prejšnje čase rad in z lahkim srcem odpravljal nanje, so postala po njegovi ženitvi nasprotnikom naj pripravne jši izgovor za nova ponižanja. Žena ga ni smela nikoli spremljati na tuje, ker bi bili vsi evropski dvori odločno zavrnili domnevo, naj častno sprejmejo soprogo na levo roko. Zofija, ki se je na Dunaju in v Konopištu razumno odmikala od sovražnega sveta, je hudo trpela, ker je morala puščati ljubljenega moža samega na potovanja v tuje prestolnice. Ali je skrivaj upala, da bodo tuji vladarji širokodušneje od starega cesarja gledali na neenakorodnost gosiove žene? Ali je mislila, da bo dal kak tuj vladar dunajskemu dvoru dober zgled? Ker se to ni zgodilo, je bila Zofija brezmejno razočarana.
Ni se moglo zgoditi, ker Franc Ferdinand za zdaj niti ni tvegal poizkusa, da bi vzel ženo s seboj v tujino. Zamerila mu je to previdnost, čeprav jo je priporočal razum. Vsak načrt za novo potovanje v tujino je prinesel častihlepni ženi muko in srčno gorje. Da je morala ostati doma, je bilo ponižanje, ki ga je navadno v nekaj dneh prebolela. Vse huje jo je težila gotovost, da mož na svojih potovanjih v tujino močneje kakor doma občuti razliko, ki jo delajo med enakorodnim in neenakorodnim zakonom celo tisti vrstniki, ki so mu naklonjeni. To, da je moral svojo ženo skrivati in da so se povsod strahoma ogibali vzeti na znanje,, da takšna žena vobče obstoji, ga je spet in spet opominjalo, da niso le njegovi sovražniki mnenja, da je storil nedostojno, poniževalno dejanje, ki ga je treba z vljudnim molkom prezreti.
Sicer so bile pa pri vsakem potovanju v tujino tudi še druge neprijetnosti. Navada je bilo, da je cesarja in prav tako tudi njegovega uradnega namestnika spremljal na potovanjih v tujino madžarski častni kavalir; ta spremljevalec naj bi opo-
minjal tuji svet, da visoki gost iz donavske monarhije ne predstavlja samo cesarstva, ampak tudi ogrsko kraljestvo. Ko se je Franc Ferdinand kmalu po svoji poroki peljal v Petrograd k carju, ki ga je bil imenoval za častnega poveljnika bužskega dragonskega polka, so velikaši v Budimpešti vzdignili hrup, ker si je njihov sovražnik vzel za madžarskega kavalirja moža iz ooozicije, predsednika katoliške ljudske stranke. Ta izbera se je zdela vladajočim strankam v Budimpešti očiten zasmeh. Šli so k cesarju in terjali, naj se podeli mesto častnega kavalirja komu iz njihovih lastnih vrst, ne pa klerikalnemu milostniku Franca Ferdinanda. Cesar je prestolonasledniku prepovedal vzeti opozicijskega politika s seboj v Petrograd, Franc Ferdinand je spoštoval to prepoved — in odpotoval na Rusko brez madžarskega spremljevalca. Srd Madžarov nad tem izzivom se je še povečal, ko se je Franc Ferdinand kmalu potem tudi pred svojim potovanjem v London, kjer je moral pri kronanju Edvarda VII. zastopati cesarja, stanovitno branil izbrati madžarskega častnega kavalirja iz vrst vladajočih velikašev. Velikaši so jeli gledati na prestolonaslednika kot na očitnega sovražnika Vojna med prestolonaslednikom in madžarskimi mogotci Franc Ferdinand, ki ni mogel več brzdati svojega sovraštva do Madžarov, je poklical nekaj učiteljev državnega prava in politikov v Belvedere ter jim povedal, kaj misli storiti, da kaznuje Madžare. Od mož, ki jim je to razodel, je zahteval, da mu povedo svoje mnenje o izvedljivosti njegovih načrtov Z veliko težavo so zatajili grozo nad domisleki bodočega cesarja in kralja. Razodel jim je, da je njegov namen, takoj po smrti starega cesarja zadati Ogrski veliki udarec. Ogrski kralj ima dolžnost, storiti najpozneje pol leta po nastopu vlade kro-nanjsko prisego, ki mu za zmerom zveže roke Zato hoče čas med nastopom vlade in prisego korenito izrabiti; v teh šestih mesecih pred kronanjem v Budimpešti hoče odpraviti dualizem in ogrski
parlament. Pravico za to izpremembo je našel v pragmatski sankciji, ki jasno in odkrito proglaša nedeljivost monarhije. Nedeljivost monarhije in dualizem sta nezdružljivi nasprotji; zato ne čuti dolžnosti, da bi spoštoval nagodbo, ki jo je leta 1867. cesar sklenil z Ogrsko.
Povabljeni gospodje so bili v nepopisni zadregi. Niti malo niso dvomili, da bi izvedba teh načrtov pomenila revolucijo. Ker je imela vladajoča gospoda na Ogrskem vojaško moč v rokah, si je bilo lahko misliti, kako bi se boj končal. Možje, ki je Franc Ferdinand čakal njih pritrdilne sodbe, so bili skoraj sami Nemci. Zmanjšanje moči ogrskih velikašev jim je moglo biti le dobro došlo. Vendar so dobesedno obnemeli od groze. Najbolj jih je prestrašil namen Franca Ferdinanda, da uresniči svoje načrte, ki so merili na uničenje ogrske samostojnosti, še pred prisego. To je bilo — milo rečeno — zvijača, ki ji ni mogel nihče izmed njih pritrditi. Odkrito tega prestolonasledniku niso povedali, namigovali so le previdno in po ovinkih. Toda on se je malo menil za njihove pomisleke: tolikanj se je bil zagrizel v svoje načrte, da mu ni šel noben nasprotni razlog v glavo. Od konference do konference so se mu zdeli njegovi načrti za-peljivejši: razvijal jih je, jih razširjal in kazal čedalje večjo iznajdljivost. Imel je namen, da se dà najprej kronati samo na Dunaju za avstrijskega cesarja in povabi na to kronanje vse evropske vladarje. Na kraljevsko kronanje v Budimpešti pa ne bo vabil nobenega vladarja in nobenega zastopnika tujih držav. Da bi breznomembnost kronanja na Ogrskem še bolj poudaril, se je nameraval po kronanju v Budimpešti kronati tudi še v Pragi za češkega kralja; to tretje kronanje naj bi Madžarom pokazalo, da ne bodo igrali v sklonu monarhije, osvoboiene bremen dualizma. nič večje vloge kakor Cehi ali kateri si bodi narod v državi Habsburgov-cev.
^JlM&I&l*
<3 *
g $ fey£
v vseh kvalitetah, kostume, bluze, krila, jutranje halje, pisarniške halje iz klota in svile, otroške obleke, otroške in damske predpasnike nudi v največji izbiri tvrdka
I» u
, Sv. Petra cesta 29*
^	ima v zalogi
IPiOUlcSllS SEVER - Marijin trg Z
Modroce vrhnje pod Din 180, spodnje 200, dobre posteljne odeje od Din 125 dalje. Prepričajte se sami!
.©rana ifigesisf&fM*
.v.
Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne prirodno barvo ln sijaj!
mM
Mmm
ìli i«!

Takoj ustavi izpadanje las odpravi prhljaj in vse kužne neprijetnosti J Hči in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din ift.— S. br 17274 god. 1827	MORANA — SPLIT.
BSaillE»»»IE»Z3MSI9ilBII
O.roškl vo;-lčM najnovejših taod-'iov
OvoEolesa wo: or j L trlcikljl
Šivalni »troji pogrezljivl
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBIJANA, Kariovška cesta 4 Po družnica: Maribor, Aleksandrova cesta. 26.
E
h
p® v i
Prihaja top!o vreme — bodite oprezni! — VAŠE VINO
VARUJE POKVARJENJ A »K.VISERJEV B1SULFATOR«
Rešeni boste velike skrbi, ako si nabavite in to takej novo konstruirani in patentirani »Kniseriev bisulfator« aparat za varovanje vin, da ne postanejo motna, da ne cikajo in se ne pokvarijo v načetih sodih. Cena s priborom 40.— din. MOTNO VINO in goščo v sodu temeljito očistite in se izoenete vsaki škodi, če si nabavite KAISERJEV » E L K A « FILTER 250. 350, 520 dinarjev.
»B 3 S U L F A T O R«
Ljudevit Kaiser
lastnik veletrgovine vina in alkoholnih pijač L. R. C. ZAGREB, Kralja Petra 1. Zahtevajte takoj prospekte in navodila!
Obiščite nas na Ljubljanskem velesejmu od 3.—12. junija.
Parket®, trstfe, ba^ub, strešno lepenko, bitUEnenfutc, bitumen, lesni cemesst, karboliiaef, strešni lak, katran, JUGOLST-pS&šče za predelne stene in izolacijo
in razna izolačna sredstva dobite najceneje pri
• Puf!, Ljubljana
Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-1S

P
9
Obiščite paviljon
velesejmu
Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci,
je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore
je garantirano izgotovljeno iz najboljših starih vin.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medal^imi na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 30 litrov naprej. — Obiskovalci velesejma! Poiskusite tudi Vi kozarček »Bermeta«. Cene bagatelne, sodi na posodo! —
Zahtevajte ponudbe od:
B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora.
To mlado deMe |e preizkusilo teko presenetljivo izpremembo svoje zunanjosti v 8 dneh. Čitajte spodaj njeno lasino pismo, v katerem je ločno pojasnjeno, kako je to dosegla in kako lahko to doseže tudi vsaka druga lena.
"I^omaJ lahko sama sebi verjamem«, piše gdčna X....... »ko gledam svoje fotografije stare 8 in 10 dni Imela sem brazde in gube na čelu ter okrog oči in ust. Polt je bila vela in bleda Danes me vse prijateljice občudujejo ter zavidajo zaradi gladke čiste kože, na kateri nI niti ene gube Vsem povem. naj uporabljajo hrano za kožo Tokalon — rožnato za noč. belo pa za dan. Nekatere so se ml posmehovaie. dokler niso same poizkusile, zdaj so pa prav tako navdušene kakor jaz «
Rožnata hrana za kožo Tokalon vsebuje Biocel presenetljivi vitalni element mladosti, ki ga Je odkril znameniti dunajski vseučiliški
profesor. Uporabljajte rožnaf» Hrano Tokalon za noč. Ona hrani in olepšava kožo med Vašim spanjem. Koža postane čvrsta ln rešena gub. Cez dan uporabljajte belo kremo Tokalon. ki napravi kožo svežo in jasno, razkroji zajedalce in zoži razširjene znojnice.
ZAJAMČENA VRNITEV DENARJA.
Vsaka žena, ki se posveti tej enostavni negi treh minut dnevno, lahko dobj gladko dekliško kožo ter svežo, krasno polt Rezultati so v tisočih primerih bili tako presenetljivi, da lahko damo to brezpogojno jamstvo vrnitve denarja. Nabavite si še danes po eno tubo obeh krem Tokalon za hrano kože. Uporabljajte jih 10 dni po navodilu. Ce niste navdušeni od sijajnega, uspešnega rezultata, vrnite nam kremo, čeprav ste že polovico porabili in mi Vam v celoti nadoknadimo Vaš izdatek.
VSAK OBISKOVALEC LJUBLJANSKEGA VELESEJMA NAJ SI OGLEDA VELIKO RAZSTAVO
v prvem desnem prostem razstavišč« od glavnega vhoda
Motorna kolesa :
Glavna zastopstva dvokoles:
Dürkopp, Triumph, Waffenrad, Mifa, Excelsior
«f
Šivalni stroji
Veritas, Titan pogrezljivi
TRIBUNA"
F. B. L. =
Excelsior 98", Dürkopp 98", Triumph 200,
250
opp 9 , 350'
LJUBLJANA
Prevozni tri cikli :
v vseh velikostih in oblikah
OtroSki vozički
globoki in športni, veliko novih modelov
Igračni vozički
tricikli, skiroji, gugalnice in drugo
CELULOIDNE ŠČITE ZA VRATA
IZDELUJE:
električne stroie črpalke vseh vrst stroie za kamnolome stroie za opekarne mlinske stole vse druge stroie
Dobava iz Ogrske« kjer ie dovoli sirovin
OGLEJTE SI ZALOGO PRI TOVARNIŠKEM ZASTOPSTVU
P O O B L. IMG.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 17, UL nadstr. — Telefon 48-00
TRGOVINA z MEŠANIM BLAGOM
stero — renomirane, dobro vpeljane, velike trgovske hiše na najprometnjši točki Industrijskega kraja, 3 sedežem sreskega poglavarstva,
SE ODDA V NAJEM
6£Lino strokovno sposobnemu, gmotno krepkemu ter solidnemu trgovcu, ki bi prevzeti tudi večjo zalogo blaga. — Samo resni interesenti naj pošljejo svojo pDnudbo z navdbo premoženjskih razmer, dosedanjega udejstvovanja, starosti ln ako poročen, na oglasni odd. »Jutra, pod »Trgovina z mešanim blagom«-.
oxjnnnoDDDDDnDni
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve Itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrfii točno in po najnižjih cenah 1 avtomobili ali konjske vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz it 13, Ljubljana
TELEFON 36-92
CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri
F. Zrnec
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
n s p e h o v
na
ea oglas v
»JUTRU«
1NSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Dobro r^oj
\epo Pen .

To vedno znova zatrjujejo vse gospodinje, ki perejo s Schichtovim terpentinovim milom. Kajti to Sisto in izdatno milo odpravi s svojo bujno peno brez truda in prizanesljivo vso nesnago iz tkiva. Perilo postane čudovito čisto in bleSčeče belo.
i,///
SCHICHT™0

18. junija je dan žrebanja velike novinarske loterije
Glavni dobitek
znamke OPEL, kupljen pri tvrdki AUTOKAR, Novisad. OSTALI DOBITKI:
spalnica, motorno kolo, radio-aparat, šivalni stroj;
dvokolo,
ln še •
1330 VREDNOSTNIH STVARI
Ne izpustite te edinstvene prilike, da za 20 dinarjev dobite avto ali pa kako drugo dragoceno stvar«
Požurite se in naročite srečko, ker bo preostala mala količina kmalu razprodana.^ Naročila naj se pošljejo Novosadski sekciji Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Denar poslati na ček. račun št. 55.532.
^aiJtlWAJltiM .['J;J1JI JPgaWWgMBWWIMHWBBaMWMBW«»
ARiiumniiiimniiu:
iniiuuiumiiiiiiMinnnmiiiiiiiiiiiiiiiitiim
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiii
lllllllllllillllllllilllllMMIlllllilllllltUMIIMIUiNllllllillillliMIIII
........................MwinmMiiintHHir......................
iiiiimmiiiiiiiiinaiiiiiiimiii' j
NAJN0VEJŠ
MODEL 1939
Višek tehnike. robustna konstrukcija, hidraulicne zavore in vse nainovelše tehnične pridobitve
RICAN MOTORS LTD.
LJUBLJANA Tvrševa cesta 24
mm
Kakovost I zde1 in materij
bo ost
u
K
Al
POPULÄR
1.100 :
32 HP
PORABA GORIVA
8.51 /100 km Maks. brzina 10$ km
NIHALNE OSI
na vseh 4 kolesih
Hidravlične zavore
RAPID:
44 HP
PORABA GORIVA
io.51/100 km Maks. brzina 120 km
NIHALNE OSI
na vseh 4 kolesih
Hidravlične zavore
4 cilindrski motor z visečimi ventili (OHV), ter nitriranimi mokrimi cilindrskimi vlož-kami. — Krožno mazanje s pritiskom. — Oljni in zračni filter
Automobili odgovarjajoči našim cestam
Oni vodijo in prednjačijo s popolnostjo sodobnih izdelkov
Glavno zastopstvo:
Ljubljana
Poljanska cesta 69
aograd
Ing. Dušan Suvajdžič, Nemanjina 35
Zagreb
JUGOŠKODA a. d. Martičeva ul. 13
Konstrukcijo in delovanje šasije si lahko ogledate na avtomobilski razstavi v šotoru
Ljubljanskega velesejma
OICKOIC,..--C^»C3»01CDBCD10B0ÌC310ÌC=>B0iCDiCÌ0B0
0 ■
o «•
0 9
0 ■
o
o ■
o
m
o
n
0 u
o
II
o
M
o
n
0 ■I
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
CD
ZALOŽBA »CESTA«
LJUBLJANA. KNAFLJEVA UL. 5
Pravkar Je izšla peta knjiga založbe »CESTE«:
MAK1JE MAJ ER JE VB
M'
luiarska balada"
to na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev gioDokc pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma in domovine
?r
je Knjiga, ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem ln zmerom iznova spet rad posegel po njej.
Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din.
Knjiga se naroča pri:
ZALOŽBI »CESTA«
LJUBLJANA. KNAFLJEVA UL. 5
kjer dobite po Isti ceni tudi že prej Izšle knjige D Ravljena »Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«. D. Ravljena »Črna vojna« in Thompsona »Sivko«.
laioioioaoioioioioioioioioioioiofldoi
C ■
C
B
C *
C
C
o
B
C
B
o
C
o
B
o
B
C-
B
C
B
r
o
ZAHVALA
Ob prerani smrti moje nepozabne soproge
FRANJE GRŽINA
izrekam svojo prisrčno zahvalo vsem in vsakemu, ki ste z menoj sočustvovali, mi izrazili sožalje. ji poklonili vence in šopke ter spremili pokojnico na njeni zadnji poti.
Zahvaljujem se tudi gg. zdravnikom za požrtvovalni trud tekom bolezni.
LJUBLJANA, dne 7. junija 1939.
Globoko žalujoči soprog
OTROŠKE VOZIČKE
ŠPORTNE PREDMETE
najugodneje kupite
Miklošičeva cesta 20
„LIMONA"
krema bo najbolje obvarovala Vašo polt pred vlažnim, spremenljivim spomladanskim vremenom. Poskusite naš odlični šampon za plave ln vse vrste lase in mandeljevo mleko za odpravljanje šminke.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežaJostno vest, da me je zapustila moja dobra mama, gospa
Marija Mulley
Na njeni zadnji poti na farno pokopališče jo spremimo v petek, dne 9. t. m. ob 5. uri popoldne.
Na Planini pri Sevnici, dne 7. junija 1939.
Dušan Mulley, sin

-•.vi l-' • • :
OKASA tablete
Pri spolni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE za
za moške
100 komadov din 220.-
protl povzetju. Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav, Beograd — Terazije 5. Ogl. r. S. b. 3846-39
Od Vas j®
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično filatiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
"minici — Sverlnlilcalnir
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovorea Alojz Novak. _ Vsi v Ljubljani j