TScJcutohL »Zasavski tednik-, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska ČP »Gorenjski tisk- v Kranju LETO XIV. ST. 7 TRBOVLJE, 9. FEBRUARJA 1961 CENA 20 DIN t' \ j : !l 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE Dnevi, ki ostanejo . v spominu 14. februarja 1945 je bil osvobojen Mostar Februarja 1942 je Vrhovni štab s »Fočanskimi predpisi« določil načela in izdal navodila za ustanavljanje in delo narodnoosvobodilnih odborov. V biltenu štaba je bil objavljen statut proletarskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad. 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOT i! j'. < » Letos nadaljevanje del pri gradnji Zasavske ceste JLA Kakor je bilo napovedano, bodo spomladi nadaljevali z deli gradnje Zasavske ceste JLA. Podjetja za nizke gradnje bodo tedaj naskočila najtrši oreh na vsej trasi Zasavske ceste, prebitje predora v »Tolmunih- in v »Cesarskih kamrah«. Z zagorske strani bodo pa gradili cesto proti Renkam pripadniki JLA. Po končanih delih bo opravljeno prebitje ceste med Pasjekom in Zagorjem in tako uresničena davna^ želja prebivalcev tega Področja, da dobijo ob Savi ce-? °’ hkrati pa celotnega Zasav-)a’ saj bo s to cesto neposredno dobilo zvezo z Ljubljano in ostalo zahodno Slovenijo. • Zvedeli smo tudi, da so dobili strokovnjaki nalogo, da pripravijo načrte za rekonstrukcijo odseka ceste od Pasjeka do Litije. Želeti je, da bi začeli z deli pri rekonstrukciji tega cestnega odseka vzporedno z deli na sektorju Renke—Zagorje — seveda če bodo na razpolago potrebna sredstva. Menimo pa, da bi bilo treba že sedaj misliti na razširitev in ureditev dosedanjih cestnih odsekov na predelu Litija—Ljubljana in predelu Zagorje—Zidani most. Razumljivo je, da bodo ta dela trajala nekaj let, vendar bo nova Zasavska cesta JLA šele takrat dobila svoj pravi gospodarski in tudi politični pomen. Razgovor s predsednikom občinskega ljudskega odbora Litija tov. Stanetom Pungerčarjem Problemi pred sprejemom družbenega plana in proračuna Na nedavnih zborih volivcev na področju litijske občine so razpravljali o vrsti vprašanj, ki jih bo moral občinski ljudski odbor v Litiji obravnavati in rešiti. Zato smo obiskali predsednika občinskega ljudskega odbora, tovariša Staneta Pungerčarja in mu zastavili nekaj vprašanj, na katera je predsednik rade volje odgovoril. KAKO SE BO LETOS RAZVIJALA V VASI OBČINI KOMUNALNA DEJAVNOST? — Vedel sem, da me boste o tem vprašali. Volivci so na svojih zborih največ govorili o komunalnih problemih in njihovi rešitvi. Občinski ljudski odbor v Litiji si zato prizadeva, da v okviru danih Okrog arjeva kolonija, staro rudarsko naselje, v Zagorju ob Savi Jubilejni koncert mešanega pevskega zbora »Slavček* ,Mi smo pa od tam doma...' Te besede iz znane pesmi rudarskih otrok so zapisane v posebni brošuri, ki je izšla ob desetletnem jubileju trboveljskega »Slavčka«. Pokrovitelj te slovesnosti je bil predsednik občine Martin Gosak, ki je pevcem napisal: »Ob pomembnem jubileju, 10-letnici obstoja vašega zbora, vam čestitam k vašim dosedanjim uspehom in želim, da bi vaša pesem še dolgo zvenela pri nas in Izven naših revirskih Trbovelj.« Vse to so zaželeli pevkam in pevcem »Slavčka« številni gostje iz vseh krajev Slovenije, ter domače občinstvo, ki so se udeležili jubilejnega koncerta ter zbora v soboto, 4. februarja v Delavskem domu v Trbovljah. Po uvodnih besedah predsednika zbora Vilija Amerška, so pevke in pevci izvedli bogat spored, ki je bil izražen v 17 pesmih. Prvič je bila na tem koncertu zapeta skladba »Turek«, ki jo je na besedilo Otona Zupančiča uglasbil znani domači glašbeni strokov- 10 let samoupravljanja v podjetjih za PIT promet Na trboveljski pošti je bila preteklo nedeljo prijetna slovesnost kolektiva novega PTT podjetja, na kateri so praznovali desetletnico delavskega samoupravljanja v PTT službi. Obletnica je bila toliko bolj pomembna, ker jo PTT kolektivi proslavljajo v luči decentralizacije samoupravljanja, ki jo je prinesel novi zakon o PTT službi. O pomenu delavskega samoupravljanja je govoril predsednik DS tov. Vlado Bezlaj, o razvoju PTT službe v Jugoslaviji, LRS in podjetju v Trbovljah pa je govorila nova direktorica tovarišica Anica Hočevar, katero je pred- sednik delavskega sveta predstavil delovnemu kolektivu. Pred Slavnostnim zasedanjem DS je bil občni zbor sindikalne podružnice novega PTT podjetja v Trbovljah, ki zajema pošte na območju občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. T. njak Oskar Moll. Lep pevski večr je navdušil polnoštevilne goste tega jubilejnega koncerta. Po končanem prvem delu koncerta so se na odru zvrstili gostje iz vseh krajev Slovenije, ki so izrekli zboru čestitke in mu izročili darila. Prihiteli so Jeseničani, zastopniki APZ, Svobode II Hrastnik, nadalje zastopniki ostalih trboveljskih Svobod. Spregovoril je predsednik okrajnega Sveta Svobod iz Ljubljane, tovariš Zakonjšek, predsednik republiškega Sveta Svobod Slovenije Branko Babič in drugi. Najbolj zasluženim 16 članom zbora so bila izročena odličja Svobode III. stopnje, dvema članoma pa odličje II. stopnje. Številne čestitke, diplome in darila ter bogat koncertni spored so najlepše priznanje temu priljubljenemu pevskemu zboru in pevovodji Jožetu Škrinjarju, saj je bil pevski zbor »Slavček- povabljen, da izvede koncert ob proslavi 20-letndce vstaje jugoslovanskih narodov v Ljubljani. Konžno bodo ustanovili gradbeno-remontni servis Naposled bodo le ustanovili gradbeno - remontni servis Izvršilni odbor in Svet stano- Plenum ljubljanske okrajne gasilske zveze v Trbovljah V soboto, 4. februarja, je bil v Predavalnici delavskega doma v Trbovljah četrti plenum Okrajne Kasilske zveze Ljubljana, ki je razpravljal o delu Okrajne gasilske zveze med 3. in 4. plenumom Padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 11., 17. in 18. februarja. V ostalem suho oziroma lepo Vzame z mrazom ponoči. ter o problematiki občinskih gasilskih zvez. Poročilo in razprava sta ugotovila. da sta Okrajna gasilska zveza in občinska gasilska zveza skrbeli za izboljšanje dela gasilskih društev. Se posebej pa Je bilo ugotovljeno, da so bili lani doseženi precejšnji uspehi v izboljšanju dela požarnovarnostne službe itd. Na plenumu, na katerega se bomo povrnili v prihodnji številki, so govorili tudi o smernicah za delo gasilskih organizacij ▼ letošnjem letu, T. možnosti reši vsa komunalna vprašanja. Tako nameravamo letos nadaljevati gradnjo vodovoda v Šmartnem pri Litiji ter zgraditi vodni rezervoar na Sitarjevcu. Prav tako bomo letos nadaljevali z zidanjem novega šolskega poslopja za osnovno šolo v Šmartnem. Zraven tega bo treba popraviti in obnoviti zgradbo litijske osnovne šole, urediti nadalje stanovanjske prostore na tej šoli, preskrbeti pa tudi stanovanje za učitelja v Konjščici. - Poudarim naj še, da občinski ljudski odbor iz leta v leto nameni vedno več sredstev za potrebna komunalna dela. Ob koncu lanskega leta je naš občinski ljudski odbor določil manjši znesek teh sredstev tudi krajevnim odborom. Ta sredstva so krajevni odbori porabili za ureditev cest IV. reda, obogatila so jih pa tudi sredstva samih prebivalcev in njihovo prostovoljno delo. Podčrtati moram, da bo treba bolj kot doslej razvijati iniciativo državljanov ip krajevnih skupnosti, da tudi z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom skušajo rešiti osnovne komunalne probleme. Pri tem so prebivalci dosegli v zadnjih letih prav lepe uspehe, tako n. pr. pri gradnji vodovodov, pri ureditvi elektrifikacije, pri urejanju poti in cest, šol in podobno. ALI NISO NA ZBORIH VOLIVCEV NA VAČAH IN V GABROVKI RAZPRAVLJALI TUDI O PROBLEMU ODVEČNE DELOVNE SILE? — Res je tako. Na območju litijske občine je vsako leto nekaj delovne sile, ki ne more dobiti zaposlitve na področju svoje komune. Imamo pa na primer možnost, da se ta odvečna delovna sila zaposli v Ljubljani ali pa v industrijskih krajih ostalega Zasavja. Navzlic temu pa smo sami že večkrat razmišljali o ustanovitvi nekaterih manjših obrtnih obratov, raznih uslužnostnih podjetij, servisov in podobno, kjer bi bilo mogoče zaposliti nekaj te delovne sile. Mimo tega si pa prizadevamo, da bi zagotovili ustrezne prostore za ureditev obrata kakšne večje slovenske tovarne (n. pr. »Iskra«). VOLIVCI V LITIJSKI OBČINI VEČKRAT RAZPRAVLJAJO TUDI O PRESKRBI, KAKŠNE NAČRTE IMATE ZA URREDITEV TEGA PROBLEMA? — V osnutku perspektivnega načrta, o katerem so razpravljali na zadnjih zborih volivcev, je predvideno, da za potrebe trgovine zgradimo ustrezne trgovske prostore. Te potrebe so vse večje zaradi večanja osebnih dohodkov. 2e letos bomo na tem področju napravili korak naprej ter v sodelovanju z veletrgovino »Prehrana« iz Ljubljane uredili v Litiji prvo samopostrežno trgovino. NA KAKŠNE PROBLEME STE NALETELI PRI SESTAVLJANJU DRUŽBENEGA NAČRTA IN PRORAČUNA ZA LETO 1961? - Glede na to, da se prenaša vedno več nalog na komune kot osnovne enote gospodarskega in družbenega življenja, se kažejo vse večje potrebe za povečanje sredstev za javne službe, v prvi vrsti za šolstvo. Po prvih podatkih, ki smo jih zbrali, bi bilo treba za normalno delo vseh javnih služb zagotoviti najmanj 200 milijonov dinarjev — lansko leto pa je hilo skupnih dohodkov proračuna Občinskega ljudskega odbora Litija 153 milijonov dinarjev. Treba bo torej napeti in združiti vse sile in razpoložljiva sredstva, da zagotovimo normalno delovanje javnih služb, zlasti šolstva, zdravstva in socialne zaščite prebivalstva. Ob tem vprašanju n&j omenim, da bodo morale naše gospodarske organizacije za uspešnejše delo šol v skladu s smernicami Zakona o finansiranju šolstva pomagati s sredstvi, saj je osnovna šola temelj vzgoje novih kadrov, ki jih bo potreboval razvoj našega gospodarstva v bližnjih letih. Marijan Lipovšek vinjske skupnosti Zagorje I sta že nekajkrat razpravljala o potrebi po ustanovitvi Gradbeno— remontnega servisa. Servis bi služil vsem trem stanovanjskim skupnostim. Doslej ni bilo ne denarja ne ustreznih prostorov, da bi servis lahko začel delati. Odbor stanovanjske skupnosti Zagorje I je na svoji zadnji seji sklenil, da odkupi prostore, v katerih bo uredil servisno delavnico, pa čeprav bo moral za odkup prostorov najeti posojilo. V teh prostorih bo uredila stanovanjska skupnost za zdaj mizarsko delavnico, ki bo delovala v okviru gradbeno - remontnega servisa. Računajo še, da bodo skupaj z gradbeno — remontnim servisom ustanovili tudi servis za žaganje drv, (ma) 30 LET MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA »ZARJA« Moški pevski zbor »Zarja«, ki deluje v okviru Svoboda-Center v Trbovljah, bo praznoval prihodnji mesec 30-let-nico svojega obstoja. V počastitev tega jubileja bo 19. marca 1.1. v Trbovljah revija vseh rudarskih moških pevskih zborov iz Slovenije. Namen te revije je, da se moški pevski zbori rudarskih krajev med seboj zbližajo in spoznajo. Zato bo tudi taka revija rudarskih pevskih zborov vsako leto v drugem kraju Slovenije. lllllHitHHHHItHHHtlttHIHtH}lltHHHilHIHHHMWHIHiWlHiiilHHI!lllltllHIIIIIlllMIIII:llHH!!!!H1ll!IIIII!l!ll!llll IKliillHIilllllllliiillli Posvet o delu zbora proizvajalcev Občinski odbor Socialistične zveze v Hrastniku je sklical posvet o delu zbora proizvajalcev v letu 1961. Na zanimivem razgovoru so sprejeli konkretne predloge za izboljšanje dela zbora proizvajalcev razdele na posamezne na tričlanska komisija bo pripravila program dela zbora proizvajalcev v letošnjem letu. V razpravi so na tem posvetu predlagali, da se člani zbora pro-izvajalaev razdele na posamezne skupine (industrijo, obrt, gostinstvo, turizem), ki naj bi proučile posamezna področja gospodarstva ter na sejah zbora proizvajalcev poročala o konkretnih ugotovitvah in problemih, ki naj jih zbor pro- izvajalcev na svojih zasedanjih obravnava. S takšnim načinom dela se bo vloga zbora proizvajalcev znatno okrepila in povečala, zasedanje zbora bo pa tedaj vsebinsko bogatejše. Tudi predlog, da je treba večkrat sklicati zbore volivcev — proizvajalcev, bodo člani zbora upoštevali in pogosteje organizirali razgovore z volivci. Člani zbora proizvajalcev se bodo nadalje v prihodnje redno udeleževali zasedanj delavskih svetov posameznih gospodarskih organizacij, kar bo pripomoglo k tesnejši medsebojni povezavi in k spoznavanju gospodarskih problemov v občini. -ak »najbolje zapisan*, saj so ga že po zaslužen družbeno politični dela-: mesecih službe proglasili vec. Imel je nemajhne zasluge v za politično nezanesljivega. Mirko prosvetnem delu v bivšem zasav-Skalin je namreč spoznal cilj in skem okraju kot tudi v trbovelj-italijanskega fašizma, ki ški občini. namen Mirku Skalinu v slovo Domača slovenska zemlja je v torek sprejela vase za vedno svojega zvestega sina, tovariša MIRKA SKALINA, doma iz Kobarida. Kot sin malega kmeta na Goriškem je tovariš Mirko preživljal najmlajša leta svojega življenja pod italijansko okupacijo. — Narodna zavest se je v njem zbudila že v mladih letih in tej ideji je ostal zvest do poslednjega diha. Čutil in spoznal je, da se je treba posvetiti blaginji ljudstva ter se zato odločil za študij na učiteljišču in ga skončal, čeravno v zelo težavnih okolišči-nah. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Drežnici pod Krnom. Pri italijanskih /oblasteh ni bil ni dal dihati slovenskemu življu na Primorskem. Leta 1932 je odpovedal službo pod italijansko Mastjo in se preselil v Jugoslavijo. Prvo njegovo službeno mesto je bilo v Dobu pri Domžalah, nato pa vse do okupacije v Podkraju pri Radečah. Uspelo mu je, da je ušel izsleditvi in se * je kot brezposelni učitelj zaposlil v hrastniški steklarni leta 1942, kjer je delal kot pomožni delavec vse do odhoda v partizane v septembru 1944. Težka in trda pot življenja ga je izoblikovala v čvrstega in vztrajnega borea za novo, socialistično Jugoslavijo. Ob vstopu v partizane se je takoj vključil v okrožni odbor OF kot prosvetni referent, kjer je deloval do osvoboditve. V tem času je bil tudi sprejet v članstvo KP. Ves čas po osvoboditvi je pokojni Mirko delal na tajništvu za prosveto in kulturo pri bivšem OLO Trbovlje ter se izkazal kot Za vedno je prenehalo biti srce tega neutrudnega kulturnega delavca, ki je vje svoje življenje posvetil socialistični preobrazbi družbe. — V torek so se v Trbovljah poslovili od njega številni prijatelji iz Zasavja in od drugod, šolska mladina in njegovi najožji sodelavci — poslednjič so se zgrnile nad njegovo krsto številne zastave, zadnjič 'so mu zapeli pevci in zaigrala godba v slovo, poslovili so se od njega Trboveljčani in ostali, nato so ga pa odpeljali v njegov rojstni kraj Kobarid. Izpolnila se mu je njegova stalna želja, da se vrne v osvobojeno Primorsko, na sončna Goriška brda, kjer je započel svoje bogato življenjsko delo. Dragi Mirko! Naj ti bo lahka domača slovenska zemlja v sončni Goriški, spomin nate in na tvoje nenehno delo pa nam bo spodbuda za nadaljnje uspehe pri graditvi svobodne socialistične Jugoslavije. . ■ - i r N * • :?;, :U: mmm 'M -k' i 7;s^'- ■ r .c V ' .1|SilL.:i::,' :'■ Decentralizacija sindikalnega dela na rudniku Ze lansko leto so na Rudniku Trbovlje - Hrastnik pričeli razpravljati o decentralizaciji sindikalne organizacije, t. j. o prenosu pristojnosti na dosedanje odbore po obratih. Vzporedno s tem so govorili, da bi po obratih v okviru ekonomskih enot organizirali samostojne sindikalne podružnice, za celoten rudnik bi pa formirali osrednji rudniški sindikalni odbor ter določeno vodstvo za posamezna področja komune. To pa glede na to, da bi ti odbori na posameznih področjih koordinirali delovanje podružnic za posamezno komuno. Pred letošnjimi občnimi zbori so ponovno pričeli obravnavati decentralizacijo sindikalnega dela, namreč formiranje sindikalnih podružnic po obratih oziroma v ekonomskih enotah. Pred kratkim je bil pri ObSS Trbovlje poseben posvet, ki so se ga udeležili zastopniki sindikalne podružnice rudarjev v Hrastniku in sindikalne podružnice v Trbovljah, kjer Je bil navzoč tudi tajnik okrajnega sindikalnega sveta. Na tem posvetovanju so bila v ospredju naslednja vprašanja: RUDAR PETJE ODPUŠČEN IZ SLUŽBE Rudar Petje je bil leta 1932 na rudniku odpuščen. Takrat je delal na obratu Terezija. Drugi dan po odpustu sedi Petje pred obratno pisarno In zagleda ©bratovodjo, da gre proti njemu. Ko pride ta do njega, prične Petja bežati. Obratovodj^ — Petje, zakaj pa bežite? Petje: — Bojim se, da me boste spet vzeli v delo! Rudar Petje je bdi spet sprejet v službo. PETJE SE VRAČA S SEJMA Sosed: — Petje, od kod pa prihajaš? Petje: — Na sejmu sem bil In Sem kupil čevlje. Sosed: — Kako pa fo, Petje, da Imaš dva leva čevlja? Petje: — Veš, ni bilo časa za izbiranje, drugače bi me še kdo videl. 1. formiranje sindikalnih podružnic v okviru ekonomskih enot; 2. formiranje sindikalnega organa za področje rudnika kot celote. Glede prvega vprašanja, namreč formiranja sindikalnih podružnic, je bilo takoj doseženo soglasje. — Glede drugega vprašanja sta pa bili predloženi dve varianti, in sicer prvič, da se v okviru podjetja formira enoten, voljen rudniški sindikalni odbor, ki ga izvolijo delegati vseh - sindikalnih podružnic na področju obeh občin oziroma celotnega rudnika. Druga varianta pa je predvidevala razen osrednjega sindikalnega odbora še vmesen organ, namreč koordinacijske odbere za prilagoditev dela sindikalnih podružnic na področju ene občine, in to glede na enotno politiko obratov rudnika glede na enotno politiko v komuni. Vsaka izmed variant je imela svoje zagovornike, vendar je bilo na področju Trbovelj več mnenj za formiranje enotnega odbora sindikata, ki naj bi bil voljen za celotni rudnik, s podružnicami po obratih. Ta oblika sindikalnega dela se tudi v celoti vzporeja s shemo organov delavskega samoupravljanja v okviru ekonomskih enot. Taka oblika bi lahko v polni meri zagotavljala neposredni stik samostojnih sindikalnih podružnic s problematiko, ki 6e poraja v okviru ekonomske enote oziroma obrata. Imela naj bi boljši stik z organi samoupravljanja in s kolektivom kot nosilcem upravljanja. Po drugi varianti bi se pa formiral vmesni »prenosen« sindikalni organ, ki bi po eni strani samo podaljšal stil* osrednjega sindikalnega organa s sindikalnimi podružnicami v okviru obratov oziroma s strani posameznih občinskih sindikalnih svetov. Kakor ta organ ni potreben za formiranje organa samoupravljanja, ki naj bi vskiajeval delo posameznih obratnih delavskih svetov, tako ni potrebe, da se oblikuje vmesni sindikalni organ. Razen tega osrednji sindikalni odbor ne bo več navezan na en ali drug občinski sindikalni svet v Trbovljah ali Hrastniku, marveč bo imel zvezo le z Republiškim odborom sindikata rudarjev, metalurgov ln kemične Industrije in ob potrebi t okrajnim sindikalnim svetom. Razpravo o tem vprašanju bodo sedaj prenesli po posameznih sindikalnih podružnicah in odborih na področju rudnika med celotno članstvo. — Prav bi bilo, da tud! članstvo pove svoje mnenje o razpravah, ki tečejo glede nove organizacijske sheme sindikalne organizacije na rudniku. T. Zakaj uspehi pri izvrševanju proizvodnih nalog v letu 1960? Rudnik rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik se je že od leta 1950 dalje v pogledu dosežene proizvodnje držal nekako na isti stalni višini. Večje dinamike v proizvodnih uspehih vse do leta 1959 ni bilo. Podjetje je začelo z odpiranjem slojlšča na Dolu z namenom, da se nadomestijo proizvodne zmogljivosti, ko bi se zmanjšale na trboveljskem obratu in da se vsaj malenkostno poveča celotna rudniška proizvodnja. Nekaj o delu samoupravnih orgaiov RTH Vzgoji kadrov vso pozornost Pospešen gospodarski razvoj nujno terja hkrati tudi intenzivno delo samoupravnih organov v podjetju. To je razumljivo zlasti v večjih gospodarskih organizacijah, kakor na primer Rudnik Trbovlje -Hrastnik. Centralni delavski svet, obratni delavski sveti, upravni odbor in komisije delavskih svetov se vse češče in vedno bolj redno shajajo, da na svojih sejah rešujejo probleme, za katere so pristojni. — Z uvedbo obračunavanja proizvodnje in uspeha po ekonomskih enotah v drugi polovici lanskega leta se je zelo poživilo delo obratnih delavskih svetov. Razprave, ki so bile do nedavnega tuje tem delavskim svetom, so sedaj vedno bolj žive in konkretne. Ekonomski problemi prinašajo vedno več koristnih predlogov. Vedno več je glasov, da bi obratni delavski sveti dobili več pravic pri delitvi, dohodka znotraj ekonomske enote, ob sprejemanju novih delovnih moči, pri disciplinskih ukrepih in podobno. Sicer je pa to popolnoma logična posledica razvoja našegn delavskega samoupravljanja. — O vseh teh vprašanjih je upravni odbor podjetja že razpravljal na eni izmed svojih sej. Na zadnji seji je centralni delavski svet z vso pozornostjo obravnaval nadaljnji razvoj gospodarstva rudnika. Sprgjel je predlagani proizvodni načrt za leto 1961, ki določa pridobitev 1 mili jona ton premoga. Razen tega je delavski svet na svojem zasedanju zelo kritično obravnaval predvidena investicijska dela v tem letu. Razumljivo je, da je potreb zn razne gradnje in nakup potrebnih oprem dosti več, kot to dopuščajo finančna sredstva podjetja. Kot skrbni upravljavci so člani delavskega sveta kakor tudi člani upravnega odbora na več sejah razpravljali o potrebnih nadaljnjih raziskavah terena glede zalog premoga, da se na ta način zagotovi rudniku nemotena proizvodnja premoga v prihodnjih letih. Razveseljivo je tudi, da samoupravni organi vedno bolj kritično ocenjujejo vse storjene ukrepe in se že dolgo več ne zadovoljujejo samo s poslušanjem raznih tehničnih poročil, za katere bi po prečitanju enostavno glasovali. Posebno skrb pa posveča vodstvo rudnika strokovni izobrazbi članov kolektiva. Večkrat so bile že razprave o ustanovitvi lastnega centra za strokovno izobrazbo. Na VIII. soji so sklenili, da ta center prične s svojim delom s 1. januarjem 1.1. Potrdili so začasna pravila izobraževalnega centra. V njegovem sestavu deluje sedaj tudi Industrijska rudarska šola v Trbovljah. Sedanjim učencem te šole je rudnik zagotovil nadaljnje šolanje še po starem učnem programu. Ce bodo delovna mesta v podjetju zahtevala drugačno znanje absolventov šole, se bodo razumljivo temu primemo spremenili učni programi šole in izobraževalnega centra. S prevzemom te šole in ustanovitvijo Centra za strokovno izobraževanje je Rudniku Trbovlje -Hrastnik omogočeno, da hitreje vzgoji potrebne strokovne kadre. Za to so dane vse realne možnosti. Da samoupravni organi pokažejo svojo pripravljenost, posvetiti strokovni vzgoji vso pozornost, so se člani centralnega delavskega sveta in obratnih delavskih svetov med prvimi udeležili tridnevnih seminarjev. Na njih se spoznavajo s snovjo in znanjem, ki je potrebno pri dnevnem delu proizvajalcev-upravljavcev. Zanimanje, s katerim slede pouku in razpravam, zagotavlja, da bodo pridobljeno znanje v praksi koristno uporabili. A. D. Toda že v letu 1959 smo beležili povečanje proizvodnje za okoli 5 odstotkov, v lanskem letu, to je v letu 1960, pa Je proizvodnja porasla ze nadaljnjih 12.5 %. V tem letu je sicer novi obrat na Dolu ie začel pošiljati iz svojih odkopov prve vozičke premoga na centralno separacijo" v Trbovljah, vendar sta na povečanje proizvodnje premoga vplivala zlasti oba glavna jamska obrata, to je obrat Trbovlje in obrat Hrastnik. Jamski obrat v Trbovljah Je povečal svojo proizvodnjo za okoli 8%, medtem ko sta pa obe jami v Hrastniku povečali količinsko svojo proizvodnjo v primerjavi z letom 1959 za 17%. Uspeh je toliko večji, ker smo to proizvodnjo dosegli z znatno manjšim številom zaposlenega osebja; stalež delavcev se jefv po-vprečku zmanjšal za 73 ljudi. To dejstvo se izraža v znatnem porastu storitev, tako storitve na odkopu kot celotne storitve v Jami in zunaj. Jamska storitev je vetja v primerjavi z letom 1959 za preko 8% in Je dosegla višino 1,98 ton na enega moža v eni dnini, medtem ko je rudniška storitev dosegla višino 1.40 ton na moža pri porastu za 13%. Največ je prispeval k dvigu storitev hrastniški obrat, saj se je tam povečala jamska storitev za 18 %. Povečanje proizvodnje in dvig storitev Je rudniku omogočilo, da je v znatni meri znižal proizvodno stroške ,in sicer tako materialne kot tudi osebne stroške. V 12 mesecih so bili materialni kot tudi osebni stroški samo v dveh mese- cih višji kot v letu 1959. To znižanje stroškov Je toliko bolj pomembno, če upoštevamo, da smo v tem letu plačevali jamski les, razstrelivo In mnogo drugega materiala draže kot v letu 1959. Da smo dosegli tak uspeh,, je pripomoglo več činlteljev; nekateri od teh so povsem objektivne narave. Značilno za uspeh v letu 1960 je že to, da se je proizvodnja premoga gibala med letom zelo enakomerno. Običajni padec proizvodnje v tretjem kvartalu, to je v poletnih mesecih, ko Je precejšen del zaposlenih, in to zlasti delavcev s produktivnih delovišč, na letnem dopustu, se v letu 1960 ni pojavil, ter smo uspeli držati ravno v teh mesecih proizvodnjo na zelo visoki ravni. Zmogljivosti po posameznih proizvodnih fazah so bile na ta način skozi vse leto enakomerno izkoriščene, to velja zlasti za prevoz, zasip in separi-ranje, kjer se izgube, ki iz katerega koli razloga kdaj nastanejo, kasneje ne dalo več nadomestiti. V prejšnjih letih so se obrati zaman trudili, da bi v zimskih mesecih nadomestili izgube v proizvodnji, ki so nastale v razdobju Jullj-september. Rudnik je že pred leti spremenil načrt odkopavanja v jami. Od popolnega zapolnjevanja praznih prostorov s aplavnlm zasipom je podjetje prešlo najprej v Trbovljah ln kasneje tudi v Hrastniku na rušenje odkopov in le delno zasipavanje odkopnil) praznin. Ker so prišle sedaj v poštev le manjše prostornine, ki jih je treba zasuti, je bilo moč uvesti pnevmatično za- sipanje z improviziranimi sredstvi. Kombinacija rušenja odkopov in delnega zasipavanja pri istočasni uporabi jeklenega področja je terjala, da opustimo splavno zasipanje in preidemo k pnevmatskemu zasipanju. Za tak način smo uporabili obstoječe kompresorske naprave na naših obratih in doma izdelane zasipne aparate, ki imajo seveda omejeno zmogljivost in omejen akcijski radius. Vendar so te naprave pri omejenih zahtevah doslej večidel ustrezale, odpovedo pa tam, kjer je treba dnevno zasipati večje prostornine. V letu 1960 je prišlo do naključja, da so se potrebe po zasipanju odkopov, zlasti v hrastniških jamah, občutno zmanjšale, zaradi česar smo mogli z obstoječimi zasipnimi sredstvi zasipavati odkopane prostornine pri znatno večji hitrosti napredovanja odkopne fronte. V Hrastniku smo dve jamski polji pripravili tako, da smo dobili več prijemaiišč za odkopavanje, s čimer smo nadalje uspeli povečati Število odkopnih delovišč in pospešili napredovanje odkopne fron*e. V trboveljski jami smo imeli prej v eksploataciji običajno 10 do 12 odkopnih polj, ki so bila izmenoma v fazi pripravljanja ali pa v fazi odkopavanja. — Ko smo uvedli metodo kontinuirnega odkopavanja ob istočasnem priprav-, ljanju jamskih polj, smo prišli do tega, da smo za isto količino proizvodnje zmanjšali število jamskih polj v letu 1960 na 6 polj. Uspelo nam je torej koncentrirati odkopavanje na nekaj prije-mališč. To Je imelo za posledice Stanovanjski problemi na rudniku Trbovlie Hrastnik Določiti večfi znesek za naplačilo Na področju rudnika v Hrastniku je občutno pomanjkanje stanovanj za delavce in uslužbence podjetja. Rudnik sicer vlaga vsa razpoložljiva sredatva za gradnjo novih Teden varnosti šči trnih v Trbovljah: razstava dokumentarnih sUk, *a-v veliki veil Delavskega doma stanovanj, vendar kljub temu ne more ublažiti stanovanjske stiske. Po osvoboditvi Je rudnik zgradil na področju Hrastnika 286 sodobnih družinskih stanovanj. Tako je (janes v kraju skupno 768 rudniških stanovanj. Ce ob tem upoštevamo, da je v teh stanovanjih še 249 upokojencev, ima rudnik praktično za svoje delavce na razpolago le 519 stanovanj, kar Je pri staležu 1163 delavcev ln uslužbencev občutno premalo. Stanovanjska komisija rudniškega obrata v Hrastniku ima v takšnih pogojih zelo težavno delo, kako razdeliti stanovanja najbolj upravičenim, saj je za stanovanje vloženih 290 prošenj. Lani je rudnik dogradil 20-sta-novanjski blok, v katerega pa Je podjetje moralo vseliti stranke iz dveh stanovanjskih barak, ki se morajo porušiti. Na področju Hrastnika Ima pod-< jotje še 9 stanovanjskih barak s | skupno 30 stanovalci. Te barake bo trsba podreti, stranke pa preseliti v druga stanovanja. Letos bo rudnik pričel graditi 3 stolpnice, vsako po 20 stanovanj, vendar bo to vse premalo, če upoštevamo, da je takih prosilcev 290. Na drugi strani pa mora podjetje prevažati na delo v rudnik preko 300 delavcev z avtobusi, kar občutno obremenjuje podjetje. Razen tega pa se delavci s periferije povečini ukvarjajo doma še s kmetijstvom, kar zmanjšuje njihovo zmožnost za delo v rudniku. Vsekakor bo treba dobiti večja sredstva za gradnjo stanovanj na rudniku, če hočemo ustreči vsem potrebam. Zato je delavski sVet podjetja na svojem zasedanju sklenil, da delavci lahko sami vlagajo sredstva za gradnjo stanovanj s tem, da z vplačili pridobe pravico do stanovanja. Kot neplačilo Je določen najmanjši znesek 100.000 din. Menimo, da Je ta znesek premajhen, če pomislimo, da stane eno stanovanje 2 do 3 milijone dinarjev; gre namreč za to.lda pri takem načinu dosega stanovanjske pravico stanovanjska komisija ne mofc upoštevati najbolj upravičenih prosilcev za stanovanje, ker imajo tu prednost predplačniki. Potrebno bi torej bilo, da se za naplačilo določi višji znesek, kar bi bilo vsekakor bolj pravično. A. Z. zmanjšanje potrebe po vzdrževanju jame in zmanjšanje režijskih del. Jamska storitev se je dvignila in proizvodni stroški so se znižali. Naj omenimo še en važni moment: v letu 1960 običajni vodni vdori na odkopih v ojstrski jami niso v toliki meri ovirali razvoja proizvodnje kot v prejšnjih letih. Vodstvu obrata je uspelo z delitvijo kritičnega zahodnega polja v sektor, kjer so pojavi vodnih vdorov pogostejši, in v sektor, kjer Je verjetnost vdorov manjša, da se je nevarno območje zmanjšalo In smo na ta način laže obv1adnli_ ovire, ki se porajajo ob enakomernem napredovanju odkopne fronte v takih pogojih. ■ To so bili na kratko glavni objektivni razlogi, ki so omogočili tak porast proizvodnje. Nič manjše vloge pa niso pri tem igrali organizacijski prijemi na samih obratih, zavzemanje posameznih delovnih skupin in brigad za čim Večjo storitev in Čim višjo proizvodnjo. Tako je vredno omeniti: da je bila v VII. polju trboveljskega obrata v letu 1960 transportna mehanizacija veliko bolj skrbno montirana in vzdrževana kot prejšnji leta, da je bilo zaradi tega pri izredno veliki dolžini transportnih poti mnogo manj izpadov proizvodnje kot v prejšnjem razdobju. V obeh jamskih obratih je močno porasla odkopna storitev, ker so bila delovišča na širokih čelih vsakodnevno dobro pripravljena in organizirana: vestno delo pri prestavitvi transportne mehanizacije, pravočasno zarušenje odkopov, dobra odstrelitev premoga že pred pričetkom dela produktivne izmene, dobro organizirana dostava jamskega lesa — vse to je pripomoglo, da so produktivne po-' sadke širokih čel uspele dati več premoga kot prejšnja leta. Večje zahteve so bile naložene v lanskem letu tudi posadkam pri prevozu in na senaraciji, ki so z dobrim zavzemanjem za delo pripomogle, da so je ves glavni prevoz razvijal tako, da so bile potrebe po praznih vozičkih na ‘ odkopnih oddelkih zadovoljene. — Na obeh hrastniških jaških smo dosegli prevozne številke, ki do sedai Še niso bile poznane. Prav tako Je separacija obratovala s svojo nolno zmogljivostjo in uspela v težnji, da ustreže zahtevam proizvodnih obratov. Tarifna politika v podjetju, ki jo je sprejel delavski svet in ki ie Sla za tem. da se Čimveč delovnih mest nagrajuje po učinku, je mnogo pripomogla, da je zainteresirala vsakega posameznega člana kolektiva in posamezne skupine kolektiva za kar največjo storitev ln za kar največjo proizvodnjo. Razširilo se Je nagrajevanje s nremiranjem skoro povsod tam, kler nt bilo mogoče dela norm - v . *> * mmm čtomači kraji Zivlienie v klubu Ivobode v Hrastniku >>! ri' IfaipKraJč r >i. .* . ,y/ »L 'VVril «,■ fe&kfor tgo Klasinc- "Režker franŽžek javni televizijski oddaji »Poznaš »voj domači kraj?« v Trbovljah m »Klub je društvo, v katerem naj se razbija organizirano kulturno delo, združeno s sproščenim družbenim življenjem.« Tako so v Hrastniku definirali namen kluba ob njegovi ustanovitvi. V sodobno in estetsko urejenih prostorih kluba Svobode I v Hrastniku se dnevno zvrsti povprečno do 80 ljudi, predvsem mladine. — Obiskovalcem so na voljo razne družabne igre, časopisi in revije, radio in televizijski sporedi ter občasna predavanja. Vse življenje v klubu se za sedaj razvija več ali manj še neorganizirano. Vodstvo kluba pa je izdelalo program dela, ki bo skušal nuditi vsakemu obiskovalcu kluba tisto kulturno razvedrilo in kulturno vžgojo, Ki zanjo vodstvo kluba sodi, da je zanj najbolj zanimiva in potrebna. Programsko delo v klubu pa se bo lahko zadovoljivo razvijalo samo tedaj, če bodo na razpolago ljudje, ki bodo posamezne oblike klubskega življenja pravilmi usmerjali in vodili. Obiskovalcem hoče vodstvo kluba nuditi glasbeno, likovno, literarno in filmsko estetsko vzgojo, razen tega pa bodo v klubu tudi razgovori o aktualnih gospodarskih in političnih problemih komune in zanimivih oziroma važnih dogodkih doma in po svetu. Ob vsem tem pa je treba misliti tudi na potreba naših žena in gospodinj, ki se v klubu lahko ob določenih dnevih zberejo k pomenku o go- spodinjstvu, o kuhi, o vzgoji otrok in še drugih problemih, ki jih zanimajo. Vodstvo kluba tudi ni pozabilo na šoloobvezno mladino, ki ji bomo razen lutkovnih predstav, mladinskih filmov, večernih pravljic in pripovedk ter podobnega nudili še reden televizijski program za mladino. Življenje v tem klubu Je torej steklo, od njegovih obiskovalcev in interesentov ter od prožnosti vodstva kluba pa je seveda odvisno, kako se bo klubsko življenje razvijalo naprej, da bo torej klub izvrševal tiste naloge, za katera je bil ustanovljen. A. P. Kot specialist za jaške se tudi v tem primeru ne more odreči poglabljanju Izobraževanje na obratu Trbovlje rudnika Trbovlje-Hrastnik Kljub prizadevanju obratnih vodstev in rudniške uprave so pa ie v porastu nesrečo na prstih. Precejšnjo krivdo na tem nosi he-lporaba osebnih in drugih zaščitnih sredstev. Ti podatki dovolj zgovorno pripovedujejo, da je treba vzgajati losameznika, da se zaveda odgovornosti za svojo lastno varnost. Potrebno je torej, da se vsakdo zaveda pretečih nevarnosti in la se trudi zavarovati svoje delovišče, saj bo s tem ščitil ne le sebe, emveč tudi svoje tovariše. Pozdrav: »OČKA, VRNI SE ZDRAV DOMOV«, pa bo tedaj ostal le še spomin na čase, ko je bilo ob vseh nepravilnostih in napakah pri delu opominjanje nanjo še potrebno. Napnimovsc sile, da bomo v letu 1961 dosegli boljše uspehe v pogledu varnosti pri delu, da bomo zabeležili ob koncu leta občuten padec nezgod in zavedajmo se, da je največje bogastvo zdravje, ki ga moramo čuvati. _ „ Tone Strniša Izobraževanje je tudi v letošnji sezoni 1960/61 zajelo dokajšen obseg na celotnem rudniku. V naslednjem bi želeli navesti le nekaj podatkov in načrtov, ki se že izvajajo in se bodo še izvedli na področju občine Trbovlje. To pa glede na to, da je program strokovnega izobraževanja enoten za celoten rudnik, medtem ko je ideološko-politlčni in družbenoekonomski izobraževalni program prilagojen vsakemu kraju posebej. Na področju ideološko-politič-nega in družbeno-eikonomskega izobraževanja sta rudniški komite ZK in sindikalna podružnica ru- 8EM1NARJI ZA CI.ANF. DELAVSKIH SVETOV NA RUDNIKU Na Rudniku Trbovlje-Hrastnik so za člane osrednjega in obratnih delavskih svetov za področje občine Trbovlje organizirali 4 seminarje, ki Jih Je obiskovalo 104 Članov. Program seminarjev Je izdelala delavska univerza v kraju ob sodelovanju političnih organizacij v podjetju. Člani delavskih svetov so so na 6eminarju seznanili z ekonomiko podjetja, 6 politiko nagramvunja, z metodo dela organov samoupravljanja ter z vlogo političnih organizacij v podjetju. T- RAZGOVORI IN PREDAVANJA Številne novosti, ki se pojavljajo v našem družbenem življenju v letošnjem letu. so narekovale vodstvu Delavske univerze in ideološke komisije pri Občinskemu komiteju ZK Trbovlje, da so pripravili za bližnje tedne naslednje razgovore in predavanja zn državljane, in to predvsem: Delitev dohodka v gospodarskih organizacijah — Nov gospodarski sistem v letu 1961 — Devizna reforma — Decentralizacija in nadaljnja krepitev komun - Sodobni problemi filma in predavanje »O odnosih med ljudmi«. darjev za obrate podjetja na teritoriju občine Trbovlje izdelala zelo obsežen program. Le-ta zajema izobraževanje vodstvenega kadra političnih organizacij v podjetju, predavanja za člane ZK ter predavanja v obliki razgovorov s člani delovnega kolektiva; prav tako pa tridnevne seminarje za člane centralnega in obratnih delavskih svetov. Doslej so bila predavanja za člane rudniškega komiteja ter za člane osnovnih organizacij ZK. S slednjimi so se obdelala naslednja vprašanja: nagrajevanje po učinku in vloga ekonomskih enot, delo članov ZK v podjetju in na terenu, perspektivni gospodarski načrt podjetja, odnos socializma do vprašanja miru in vojne, zu-nanje-politični prerez v svetu. Na programu so še predavanja o družbenem in gospodarskem Uspela prireditev planincev Kolikokrat sem M že dejal, da nikdar ne jemljemo za izoliranjo kablov levkoplaslal Planinsko društvo Trbovlje je pripravilo v sredo, 1.1. m., v kino dvorani Delavskega doma izredno uspelo predavanje: GORA SVETLOBE - GASERBRUM IV. Predaval je svetovnoznanl italijanski alpinist Rieardo Cassin. — Predstavil nam ga ie domala v /vseh podrobnostih odličen prevajalec na predavanju prof. dr. inženir France Avčin. Besede predavatelja Ricarda Cassina, zmagovalca Walkerjevega stebra v sloviti steni Grand Joras-sesa in sodelavca v neštetih drugih težkih alpinističnih podvigih, so nam bile spričo njegovega skromnega značaja in trdega življenja ter prijateljstva do našega naroda še posebno drage. Njegovo predavanje je dopolnil odličen barvni film o vzponu italijanske alpinistične odprave pod vodstvom Ricarda Cassina leta 1958 na še neosvojeni vrh Gašer-brum IV (7980 m) v Himalaji. Brezplačno predvajanje omenjenega filma je omogočila tovarna umetnih tekstilnih vlaken SNIA Viscosa iz Milana, ki je v dobršni meri tudi finansirala omenjeno alpinistično odpravo. Ob tej priložnosti se tovarni lepo zahvaljujemo za njeno prijazno gesto. Obema — predavatelju in prevajalcu — naša iskrena zahvala za njuno posredovanje alpinističnih storitev in doživetij v naj višjem pogorju sveta. T. L. razvoju komune in o perspektivnih nalogah ter o moralnem liku komunista. Prav uspešno izvajata svoj program rudniški komite ZK in komite LMS, medtem ko so predavanja za vodstveni sindikalni aktiv slabše obiskana. Program je bil .izdelan skupno z delavsko univerzo v kraju, ki daje tudi svoje predavatelje. — Skupno so izdelali program za tridnevne seminarje za člane centralnega in obratne delavske svete, ki so v teku od 23. januarja do 4. februarja letos, tako da se bodo na seminarju zvrstile 4 skupine z okoli 120 člani. Za delovni kolektiv je pa v februarju in delno v marcu v načrtu izvedba ciklusa predavanj o najbolj aktualnih vprašanjih. Ciklus naj bi se zaključil z nevezanimi razgovori med vodilnimi tovariši v podjetju pod naslovom: »Vi vprašujete - mi odgovarjamo.« Sistematično Izobraževanje kadrov na rudniku in pa seznanjanje kolektiva z najbolj akutnimi problemi bo prispevalo k uspešnejšemu. reševanju vprašanj in hitrejšemu razumevanju le-teh. Prav tako je bil izdelan v zelo obširni obliki program strokovnega izobraževanja, predvsem za dopolnilno znanje na delovnem mestu. To izobraževanje se razvija v okviru Izobraževalnega centra, ki se je formiral in dobiva svoj odraz v sedanji Industrijski rudarski šoli v kraju. T. Kadrovsko-socialna služba Qd 4000 zaposlenih 10 odstotkov delovnih invalidov Poslovili so se od rudarjev z obrata Trbovlje, ki so odšli v zasluženi . pokoj Po sklepu delavskega sveta rudnika se je pri kadrovsko-social-i nem sektorju podjetja ustanovilo tudi mesto socialnega delavca. Ta služba je pri nas sicer nekaj novega, pomeni pa pozitivno prido-| bitev zlasti ob vprašanju socialnega zavarovanja in urejanja delov-| nih odnosov znotraj podjetja in Problematika stanovanjske graditve na rudniku Trbovlje-Hrastnik Eno izmed najbolj perečih vprašanj, ki mu posveča kolektiv rudnika veliko skrb, je vprašanje izgradnje zadostnega števila novih sodobnih stanovanj. Sedanje stanje stanovanjskega fonda, s katerim razpolaga rudnik Trbovlje-Hrastnik, še daleč ne krije potreb, ne po številu, še manj pa po kakovosti stanovanj. Rudnik razpolaga v Trbovljah z 2050, v Hrastniku pa s 704 stanovanji, torej skupno z 2754 stanovanji. V teh stanuje razen aktivnih članov kolektiva še 713 upokojencev in 300 strank, ki niso zaposleni pri rudniku, kar je skupno 1013 stanovanj ali 37 % razpoložljivega stanovanjskega fonda. Ce upoštevamo, da je dobra polovica vseh stanovanj že zastarela in delno že v zelo slabem stanju, vidimo, da je skrb, ki jo posveča kolektiv temu vprašanju, zelo potrebna, če hočemo v doglednem času izboljšati stanje na tem področju. Kakšno je to stanje, izredno dobro ilustrira pregled vloženih prošenj za stanovanje, saj so trenutno vložene 604 prošnje. Od teh sta razen prošenj za večja ali boljša stanovanja več kot dve tretjini prosilcev, ki stanovanja sploh nimajo, oziroma stanujejo v izredno slabih stanovanjih, ki za bivanje niso primerna. Za izboljšanje teh izredno težkih prilik vlaga kolektiv že vse obdobje po osvoboditvi maksimalne napore v izgradnjo novih stanovanjskih objektov. Tako sta bila v preteklem letu zgrajena v Trbovljah dva stanovanjska bloka s po dvajsetimi sodobnimi stanovanji, v Hrastniku pa eden, drugi je pa pred dovršitvijo, ker so se zavlekla obrtniška dela. V letošnjem letu so v Trbovljah v gradnji trije, v Hrastniku pa dva stanovanjska stolpiča s po dvajsetimi stanovanji, torej skupno 100 stanovanj. Pri izbiri projektov za nova stanovanja je važen faktor tudi višina najemnine za nova stanovanja, ki se formira na podlagi skupnih investicijskih stroškov tako, da se skuša z najnižjimi stroški zgraditi čimvečja in čimboljša stanovanja. Seveda so pa ti stro- ški odvisni v glavnem od izvajalcev gradbenih in obrtniških del, pri čemer se opaža stalen porast cen, ki pa pri nas sedaj še ne dosegajo cen gradbenih storitev v drugih industrijskih centrih. Razen zgoraj navedene izgradnje novih stanovanj predvideva kolektiv za hitrejšo rešitev najbolj perečih problemov in nadomestilo stanovanj, ki so poškodovana zaradi rudarjenja (Dobrna - Žabjek), izgradnjo enosobnih stanovanj, ki bodo ustrezala minimalnim zahtevam. Izdelava projektov za ta stanovanja je v končni fazi ter se bo podjetje realizacije tega načrta lotilo v okviru finančnih možnosti še letošnje leto. Zelo velik uspeh je pokazala tudi praksa dodeljevanja stanovanjskega kredita posameznim članom kolektiva, ki so z minimalnimi sredstvi zgradili v zadnjih letih lepo vrsto družinskih stanovanjskih hišic. Iz tega kratkega pregleda raz-vidimo, da je vprašanje stanovanjske izgradnje zelo pereče in pomembno in mu bo moral kolektiv tudi v bodoče posvečati vso skrb. R. S. Močan razmah izobraževanja Razni telaji, šole, seminarji, predavanja in še drugo izpopolnjujejo program vseh oblik izobraževanja v trboveljski občini. Politično se je izobraževalo 1350 slušateljev, in to v večernih šolah, seminarjih in 25 predavanjih v času od lanskega 1. septembra do 1. februarja letos. Na področju družbeno-ekonom-skih ved in znanja se je v navedenem času izobraževalo v Trbovljah 803 slušateljev, in to na 17 predavanjih, na šoli za delavsko samo- PRVI OBČNI ZBORI V TRBOVLJAH Na področju občine Trbovlje so že pričeli z izvedbo občnih zborov po sindikalnih podružnicah. Tako so občne zbore že imeli v naslednjih podružnicah: na postaji Ljudske milice, v Zdrav, domu, nadalje v novem podjetju PTT Trbovlje, ki zajema pošte treh zasavskih občin. Pred Novim letom so pa izvedle svoje občne zbore sindikalne podružnice prosvetnih delavcev. upravljanje in na seminarjih za člane delavskega sveta Rudnika Trbovlje - Hrastnik. Strokovno in splošno izobraževanje je pa v teh mesecih potekalo v kraju takole: večerno osemletko je obiskovalo 9 slušateljev, večerna srednja ekonomska šola ima 68 slušateljev, večerna tehniška srednja šola —• strojni oddelek 56 učencev, večerna elektrotehniška srednja šola pa 21 slušateljev. Večerno administrativno šolo je obiskovalo 62 poslušalcev. — Tečajev za strokovno izobrazbo na delovnem mestu je bilo šest z 245 poslušalci, nadalje troje predavanj z 98 poslušalci. — Poljudnoznanstvenih predavanj je bilo v Trbovljah 22 in se jih je udeležilo 1160 poslušalcev. Delavska univerza v Trbovljah se trudi nuditi tudi vasi še več predavanj in tudi kino predstave. — Taka predavanja so bila doslej vsa dobro obiskana. Tako je bilo v Čečah 195 poslušalcev, na Dobovcu 113, na Kleku 185 in na Partizanskem vrhu 85. Po sklepu delavskega sveta in v smislu določil čl. 91 zakona o sredstvih gospodarskih organizacij proda Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik transiormator ACEC 2500 kVA 35.000/6000 ▼ Nakupa #e lahko udeleže samo gospodarske organizacije in družbeno pravne osebe. Interesenti dobe potrebne informacije na upravi rudnika v Trbovljah. Pismene ponudbe sprejema uprava rudnika do 25. februarja 1961. Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik PETJE SE NE BOJI DELA Petje in njegov tovariš sta v jami malo zadremala, ko je prišel po rovu direktor Leiler. Pogledal je po odkopu in opazil, da se Petje In njegov pomagač nista ravno preveč »potila«. Zato je jezen zavpil: — Petje, vi se pa dela bojite! — Jaz, da se dela bojim? Kaj še! Ce bi se ga bal, ne bi upal ob njem zaspati! Tovariš zdravnik! Povsem verjetno je, da sem si pretegnil rokd pri prenašanju kovčkov na dopustu PETJE V JAMI Petje spi v Jami na premogu. Paznik: — Petje, vi se pa bojite dela! Petje: — To pa že ne, če bi se ga bal, ne bi spal, ampak bežal. Paznik: — Pa vam ni nerodno spati na premogu? Petje: — Kaj še! Ce bi premog ne bil tako drag, bi ga celo kupil In spal na njem še doma! nasploh. V nekaterih gospodarskih organizacijah, kot na primer gorenjskih, ima ta služba trdne temelje in je tudi popolnoma opravičila svoj obstoj. Na Rudniku Trbovlje-Hrastnik so tako službo organizirali v mesecu juliju lanskega leta. Razumljivo je, da se v tem kratkem obdobju ne morejo pokazati neki prijemljivi rezultati, ker je delo socialne službe takšno, da je za prikazovanje konkretnih uspehov potrebno daljše obdobje. Naš namen ni, da bi že danes poročali o izvršenem delu na tem področju, temveč hočemo bralce seznaniti predvsem z nalogami, s katerimi se mora vsak dan ukvarjati socialni delavec. Ena izmed prvih nalog takega delavca je, da proučuje socialni položaj posameznih članov delovnega kolektiva in kolektiva kot celote. Druga, nič manj važna naloga takega delavca pa je, da tesno sodeluje z organi preventivne zdravstvene zaščite s tem, da sodeluje pri premeščanju obolelih ali izčrpanih delavcev s težjih na lažja delovna mesta; skrbeti nadalje za ureditev nadomestila v plači članom kolektiva, ki so zaradi invalidnosti premeščeni na druga delovna mesta, naj si bo to po okrajnem zavodu za socialno zavarovanje ali po členu 11 tarifnega pravilnika podjetja (priprava dokumentov za upokojitev itd.), vodi organizacijo vseh sistematskih in obdobnih zdravstvenih pregledov po tehnič- ni Izvedbi, kar je posebno važno in nujno glede na značaj dela v podjetju. Med važnejšimi nalogami te službe je prav tako tesno sodelovanje z varnostnim tehnikom v podjetju glede vprašanja izboljšanja delovnih pogojev in s. tem v zvezi delovnih odnosov. Naloge, ki smo jih zgoraj navedli, so najvažnejše v okviru te službe, vendar ne edine. Saj mora socialni delavec razen tega sodelovati še pri urejanju vprašanj družbene prehrane, po patronažni službi mora tudi urejati razmere članov kolektiva v družinah v skladu z delovnim razmerjem v podjetju; intenzivno sodeluje nadalje v komisiji za dodeljevanje socialne pomoči obolelim članom kolektiva pri sindikalni podružnici: prav tako vodi posle v zvezi z izkoriščanjem prostega časa in dopustov članov kolektiva s tem, da sodeluje v komisiji za letovanje in v komisiji za kulturno-prosvetno in športno dejavnost. Ena izmed važnih nalog socialnega delavca je tudi ta, da razči-šča vzroke pogostih neopravičenih izostankov od dela s tem, da prizadete poučuje o nesmiselnosti njihovega početja. V podjetju delujeta dva socialna delavca, in sicer na področju Tr-, bovelj eden, na področju Hrastnika pa drugi, kar je glede na obseg nalog, ki jih morata opravljati, premalo. Znane je, da v razvitejših gospodarskih organizacijah deluje na tem področju oziroma v kadrovsko-socialni službi tudi pd dvajset in več ljudi. Iz tega razvidimo, kakšno skrb posvečajo nekatera podjetja tem nalogam, pa čeprav so po številu zaposlenih manjša in je odstotek invalidov v podjetju neznaten. Pozitivno pa je to, da vse probleme, ki se porajajo, rešujejo sproti, kar je zelo važno zato, da se v podjetju razvijajo normalni odnosi in s tem v zvezi vse proizvodne naloge brez motenj. Na Rudniku Trbovlje-Hrastnik je pri celotnem staležu okoli 4000 delavcev in uslužbencev približno 10 odstotkov delovnih invalidov in 3 odstotke dela manjzmožnih delavcev. Upoštevati namreč moramo, da je delo v rudniku takšno, kjer ni pričakovati stagnacije števila invalidov, pač pa je treba računati s povečanjem števila teh. Upoštevati je treba nadalje to, da je število delovnih invalidov na rudniku že davno preseglo število za invalide razpoložljivih delovnih mest v podjetju, da ne omenimo dela manjzmožnih delavcev, ki zaradi velikega števila invalidov tudi ne morejo dobiti sebi primernih delovnih mest. Razumljivo je, da je število invalidov zaskrbljujoče in da je to vprašanje že preraslo zmogljivosti rudnika, zaradi česar sodimo, da bo za rešitev tega problema treba najti neko širše področje, na primer okvir komune ali okraja, v kolikor obstajajo za to možnosti. Martin Kralj Sodobna industrijska pravljica Pri nas je registriranih 42 podjetij za predelavo plastičnih mas. Njihov asortiman je težko prešteti; po svoji uporabni vrednosti je naravnost fantastičen. Proizvajamo vse vrste detergentov, krem, parfumov in vazelin — skupaj je zabeleženih 27 skupin. Težko je potegniti tudi mejo pri proizvodnji embalaže: od majhnih stekleničk za parfume, vse do steklenic, škatel, vreč in posod za kisline, proizvajamo iz plastičnih mas. Pa ne samo to: igračke, torbice, umetna čreva za klobase, gumbe, glavnike, umetno usnje, sintetični linolej in na stotine drugih predmetov, ki nas vsak dan obkrožajo — vse to je iz plastike. Posebno poglavje pa nam odpirajo plastične mas£ pri gradnji in opremi stanovanj. Tako so pri nas izdelani že prvi vzorci predmetov v kombinaciji z jeklom ali pa samo plastiko. To pomeni, da se nam obeta cenejša in ekonomičnejša gradnja ne le pohištva, ampak tudi hiš. Cela vrsta umetnih vlaken, ki jih že proizvajamo, bo opravila revolucijo tudi v našem oblačenju. Najbrž že kmalu ne bomo več kupovali dragih krznenih jopičev, .ampak se bomo rajši oblačili v plastično oblačilo, ki ne bo samo poceni, ampak tudi trajnejše. Neka naša tovarna se že pripravlja na proizvodnjo jopičev iz plastične mase. Tudi v medicini ne zaostajamo. Razen neštetih zdravil, ki jih že proizvajamo, so naše farmacevtske tovarne poslale na trg >DiadroU — zdravilo proti alergičnim procesom na koži, nadalje uspeli *Biofil* — za zdravljenje tuberkuloze in razna revmatična in srčna obolenja. Sem moramo šteti tudi izdelavo cele kolekcije umetnih zob v vseh niansah in barvah, okvire za očala itd. Govoriti nameravam o izgradnji tovarne plastičnih mas in kemikalij na litnjaku v Zagrebu. To bo v bistvu prvi petrokemijski gigant, zgrajen v Jugoslaviji — oziroma prvi take vrste na vsem evropskem jugovzhodu. Zc sam prostor za tovarno, ki bo obsegal 400.000 kva- dratnih metrov, je dokaz te ogromnosti, a tudi 23 milijonov dolarjev, ki jih bomo uporabili za gradnjo, potrjuje gornje dejstvo. Nadaljnjih 6,5 milijona dolarjev bomo uporabili za nabavo licenc in dela opreme iz inozemstva, medtem ko bomo gradbena dela in montažo finansirali iz domačih sredstev. Vsi'stroški za izgradnjo in opremo tega edinstvenega kombinata bodo v našem denarju znesli veČ kot 21 milijard dinarjev. Da bodo koristi od te investicije ogromne, zares ne moremo dvomiti. Ko smo že pri tem kemičnem kombinatu, se pobliže spoznajmo še s petrokemijo. To je v bistvu ključni člen sodobne svetovne industrije s plinom, ki zaradi svojih ogromnih ekonomskih prednosti doživlja na sedanji razvojni stopnji najburnejšo ekspanzijo tam, kjer so bogati viri plina. Da je naša domovina več kot bogata s plinom, nam ni treba posebej poudarjati. Samo zemeljskega plina, ki se sprošča iz nafte, bomo dobili to leta okoli 26 milijonov kubikov, do konca naslednjega leta pa približno 50 milijonov kubikov. Do sedaj smo ta plin, komaj je siknil iz zemlje, spuščali v zrak in ga prižigali na bakli. Takega plina imamo v Jugoslaviji največ. V takem dimu so do sedaj izginjale milijarde dinarjev. Sarho letos in prihodnje leto bo še spuhtela v zrak v obliki neizkoriščenega plina vrednost približno 450 milijonov dinarjev. In kje so pri tem vsa naša ostala naftonosna polja in drugi plini, ki se prav tako izgubljajo v zrakuf Ko bodo izkoriščene vse te ogromne količine plinov, bodo v zagrebški tovarni plastičnih mas in kemikalij proizvajali letno nad 27.600 ton plastičnih mas in organskih kemikalij. Ena glavnih surovin novega petrokemijskega kombinata pa bo zemeljski in rafinerijski plin. Da bomo lahko izkoriščali tudi metan, bomo morali šele postaviti ustrezno industrijo. Prav zaradi tega bo potreben nadaljnji korak — izgradnja tovarne umetnih gnojil, ki jo bodo po načrtih namestili v Ku- Mladi pevci pred bližniimi nastopi Tiho bodi! Tudi zate sem prinesel sanitetne škarje Iz naše omarice za prvo pomoč! Kar devet šolskih pevskih zborov se pripravlja za letošnjo občinsko pevsko revijo, ki bo 1. aprila 1.1. v Trbovljah. Sektorska revija bo sredi aprila v Zagorju, republiška revija pa bo tudi letos v Celju. Na osemletki »Ivana Cankarja« v Zg. Trbovljah deluje kar pet mladinskih pevskih zborov, na osemletki Trbovlje — Vode delujejo trije pevski zbori, na šoli na Dobovcu in v Čečah pa po eden. Razen pevskih zborov pa se pripravljajo za nastop harmonikarski orkester in tamburaški orkester na šoli »Ivana Cankarja«, na osemletki »Lojzeta Hohkrauta« na Vodah pa se pripravlja orkester orffoveger inštrumentarija ter orkester z Glasbene šole v Trbov-| ljah. Na rojstni dan maršala Tita bo pred Delavskim domom v Trbovljah promenadni koncert, ki ga bodo izvajali učenci vseh šol v kraju. Pokroviteljstvo nad vsemi tremi pevskimi oziroma glasbenimi prireditvami je prevzel Občinski svet Svobod v Trbovljah. UTRDITEV IDEJNO POLITIČNEGA SEKTORJA PRI DU Ker poteka izobraževanje mlajšega kadra v večernih političnih šolah v Trbovljah v 6 oddelkih, je nujno potrebno, da se pri delavski univerzi učvrsti oddelek za Idejno politični sektor na ta način, da se postavi na to mesto profesionalca. tini. Sicer pa bo ta gigant proizvajal v glavnem plastično maso polietilen. Ta plastična masa je stara komaj petnajst let, a je v Ameriki že zasedla prvo mesto v tamkajšnji skupini proizvodnje plastičnih mas. Pričakujejo, da bo kmalu zasedla prvo mesto tudi v skupni svetovni proizvodnji. Čez nekaj let, ko bo tudi pri nas zgrajen petrokemijski kombinat v Zagrebu, bo verjetno podoben položaj tudi v naši državi. Vsekakor bo z izgradnjo zagrebškega kemičnega kombinata ustvarjen močan temelj za še hitrejši proizvodni razvoj Jugoslavije in začrtana jasna meja za prehod od izko- mm............. #aBi' m &• riščanja klasičnih in dragih materialov, kot so les, železo, krzno, volna in bombaž, na kemične elemente, ki jih Homa pridobivali pravzaprav iz — dima .. . Sodobna industrijska pravljica se bo spremenila v meso in kri. (Iz Sveopceg privrednog lista) V. M. Dobra reč. Tako smo vedno prvi zunaj! OD SREDE DO SREDE -Obveščevalec- Nedeljski športni pregled Proletarec : Rudar B 5:2 (2:2) Nogometaši zagorskega Proletarca so se v nedeljo v Zagorju Pomerili z drugim moštvom trboveljskega Rudarja. Pokazali so, da je bila to njihova prva tekma V letošnjem letu, da so premalo vigrani, da nimajo še potrebne vzdržljivosti in da ne znajo izkoristiti številnih možnosti za dosego golov, Obramba je bila boljši del zagorskega moštva. Drugo mesto za kemičarja na Jesenicah Mladinci Kemičarja iz Hrastnika so v soboto in nedljo nastopili na Jesenicah na ekipnem prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu za mladince. V finalni tekmi so klonili pred igralci Odreda s 3 :1, v borbi za drugo mesto pa so Hrastničani premagali Jeseničane s 5 : 4. Strelci v STT so zborovali Med najbolj aktivne strelske družine, ki delujejo v okviru gospodarskih podjetij v Trbovljah, sodi nedvomno Strelska družina V STT. Ko so v društvu prejšnji teden razpravljali o svojih bodočih nalogah, so sklenili, da se bodo zavzeli predvsem za vključitev čim ZASAVSKA ŠAHOVSKA LIGA V prvem kolu moštvenega prven-stva Zasavja je ekipa šahiutov trboveljskega Rudarja gostovala v Šmartnem pri Litiji. Domačini so SOste ljubeznivo sprejeli. Igrai-c®m šahovske sekcije šmarškega "■Usnjarja« se pozna, da nimajo Možnosti Igranja z boljšimi šahl-sti in so se proti favoritu tega Prvenstva, Rudarju, morali kloniti z 8 : 0. Posamezni rezultati: Jazbec ml.: inž. Seranič 1:0; Drobež : Rovan 1 : 0; Šribar : Sebljan 1 : 0; Jazbec at. : Strmole 1 : 0; Rajevec : inž. Mertlk 1 • 0; Gosak : Jug 1 : 0. Prvo imenovani so šahisti Rudarja. Drugi dvoboj je bil v Litiji med hrastniško Svobodo II in domačo Svobodo. Rezultat je bil 4:3 za Hrastničane ob eni prekinjeni Partiji. (n) večjega števila pionirjev iz osemletke »Lojzeta Hohkrauta« na Vodah, v vrste strelcev. Strelska družina v Strojni tovarni Trbovlje se je že povezala z vodstvom šole ter se pionirji dnevno vpisujejo v strelsko družino. Za sprejem v strelsko družino je bil postavljen kot pogoj dobri učni uspeh in privolitev staršev. Zelja te strelske družine je, da se v kraju zgradi malokalibrsko strelišče. Za uspešno delo na tem športnem področju bodo v letošnjem letu preskrbeli nekaj novih zračnih pušk. V program svojega bodočega dela so sprejeli tudi strelsko tekmovanje v počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Za novega predsednika družine so izvolili tov. Bena Drnovška. ŠAH Na brzoturnirju šahovske sekcije ŠD Rudarja v Trbovljah za mesec februar Je sodelovalo 16 igralcev. Končni vrstni red: Hinko Jazbec ml. 12,5 točke, Robert Frece 11,5, Mirko Šribar 10,5, Jazbec st. in Pavelšek po 9.5 točke, Tone Golob 9, Franc Gosak in Fric Pre-šič po 8,5 točke, katerim slede ostali. Zagorskim nogometašem svetujemo, da se do pričetka prvenstvenega tekmovanja marljivo pripravljajo, da bodo uspešnejši, kot so bili v jesenskem delu. Nogometaši obeh moštev bodo odigrali povratno tekmo v nedeljo, na stadionu v Trbovljah. Razgovor o košarki v Litiji V sredo je bil v Litiji sestanek predstavnikov Občinske zveze za telesno vzgojo, Komisije za košarko OZTV Ljubljana In Košarkarske zveze Slovenije, na katerem so govorili o poživitvi dela košarkarjev v Litiji in v sosednjem Šmartnem. KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 9. februarja jugoslovanski film IZGUBLJENI SVINČNIK; 10. do 13. februarja francoski barvni cinemascope film NENA' VADNA AMERIKA; 14. do 16. fe- ZAHVALA Ob hudi izgubi moje nepozabne žene, matere in babice KRISTINE ŠKRBINEK, roj. Kuhar sezahvaljujemo vsem, ki so jo spremili v tako velikem številu na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno pa godbi In duhovščini. Žalujoči mož Miha, sin Mih-če z ženo Anico ter vnuka Mihelca in Vojko ter ostalo sorodstvo Trbovlje, Zagreb, Ostrožno. DPD »SVOBODA-CENTER« TRBOVLJE priredi maškarado na pustno soboto, dne 11. februarja s pričetkom ob 19. uri v DELAVSKEM DOMU Igra Veliki zabavni orkester .pod vodstvom prof. M. Gunzka Vstopnina 200 dinarjev — Vnaprejšnja prodaja vstopnic od četrtka, dnevno od 17. ure dalje pri kino blagajni | * VLJUDNO VABLJENI! ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage mame, stare rfiame, sestre in tete JOŽEFE BURKELJC roj. Ožina se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so jo tako lepo spremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč, govornikoma, rudarski godbi iz Zagorja, pevcem »Loškega glasu«, občinskemu odboru SZDL Zagorje, Krajevni organizaciji SZDL Loke-Kisovec in vsem darovalcem vencev in cvetja. Izlake, Loke, Zagorje, Trbovlje, dne 8. februarja 1961 Žalujoči sinovi Nande, Viktor, Ivan z družinami, sestra Tila in ostalo sorodstvo Na podlagi zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47/59) ter 14. člena Pravil stanovanjskega sklada razpisuje upravni odbor Obč. sklada za zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje NATEČAJ za dodelitev posojil za dograditev individualnih hišic iz sredstev stanovanjskega sklada L Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje bo dajal posojila iz sredstev občinskega stanovanjskega sklada za dograditev individualnih hišic na območju občine Trbovlje. Natečaja se lahko udeležijo fizične osebe, ki so v delovnem odnosu (14, člen zakona o financiranju gradnje stanovanj). 2. Posojilo se daje le za dograditev individualnih hiš, ki so dogotovljene do zaključne III. gradbene faze (pod streho), pod naslednjimi pogoji: a) najmanjša lastna udeležba znaša 60 odstotkov od celotne predračunske vrednosti hiše s tem, da se iz sredstev sklada lahko odobri posojilo največ do 1,300.000 din (en milijon tri sto tisoč); b) rok vrnitve posojila lahko znaša največ 25 (petindvajset) let; c) najnižja obrestna mera znaša 1 % (en odstotek). 3. Zavarovanje posojila morajo nuditi prosilci z administrativno prepovedjo na plačo oziroma na prejemke iz socialnega zavarovanja, zemljiško-knjižnim zavarovanjem, obvezno vinkulacijo požarnega zavarovanja. 4. Ponudbi morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo: a) navedbo skupnega zneska vseh svojih dolgoročnih, kratkoročnih In poroštvenih obveznosti ter znesek anuitet iz teh obveznosti; b) listine, ki so potrebne za zavarovanje posojila pod točko 3. tega razpisa; c) vso gradbeno dokumentacijo in to: lokacijsko in gradbeno dovoljenje, odobreni projekt; č) potrdilo, da je obveznost do komunalnega prispevka regulirana; d) potrdilo nadzornega organa, do katere faze je zgradba zgrajena; e) zagotovilo, da bo prosilec s sredstvi posojila dovršil gradnjo za vselitev v roku enega leta od podpisa posojilne pogodbe. 5. Prednost pri dodelitvi posojila bo imel prosilec, ki nudi: a) večji delež lastnih sredstev; b) krajši rok odplačila posojila; c) višjo obrestno mero; č) borci NOV; d) prosilci, ki gradijo stanovanja zaradi rušenja dosedanjega stanovanjskega objekta. 6. Natečaja se lahko udeležijo tudi tisti interesenti, ki so že prejeli posojilo lz sredstev sklada, morajo pa imeti dograjeno hišo do III. gradbene faze. 7. Prošnjo za posojilo, s potrebno dokumentacijo, naj prosilci vložijo v enem izvodu pri Občinskem skladu za zidanje stanovanjskih hiš — Trbovlje, soba št. 45, najkasneje do 1. marca 1961. Ostale prošnje pa bomo kronološko zbirali do 30. septembra 1961, jih obravnavali na seji upravnega odbora sklada in o tem obvestili prosilca, 8. O izidu objavljenega natečaja bodo prosilci obveščeni po zaključku natečaja do 15. aprila 1961. Občinski sklad I za zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje bruarja francoski barva! dnema-1 steklar, Hrastnik 70, in Zofija scope film 400 UDARCEV. jANKON, roj. Perci, gospodinja, KINO »SVOBODA - TRBOVLJE I Hrastnik 70; Stefan ŠEBJAN, želi«; 10.-13. februtrja ameriški ! lezokrivec, Hrastnik, samski dom, barvni cinemascope film »GIGI«,!in Helena ŠPEHAR, delavka, 14. In 15. februarja francoski i Hrastnik, samski dom; Henrik barval film ZVONAR CERKVE! MAURER, steklopihač, Hrastnik N. D. Predstave ob 17. in 19. uri. 17. do 20. februarja ameriški CS film MLADI LEVI. Predstave ob 16. In 19. uri. KINO »SVOBODA - ZASAVJE« V TRBOVLJAH: 11. do 13. februarja ameriški barvni film PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE; - 17. do 20. februarja ameriški barv. film ZVEZDA JE ROJENA. KINO »SVOBODA II« V HRASTNIKU: 9. februarja ameriški barv. CS film SAJONARA; 11. do 13. februarja ameriški barvni CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU; 12. februarja francoski barvni film (matineja ob 10. uri) RDEČI BALON; 14. februarja sovjetski film TUJI OTROCI; 15. do 16. februarja francoski film TI, KAČA. bibbiub PRSBItfRLSTUfl ROJSTVA TRBOVLJE: Zofija ZALETEL, Trbovlje - hčerko; Zofija RELJA, Trbovlje — hčerko; Kristina PA-VELSEK, Trbovlje — sina; Marija CADES, Zagorje — sina; Ivanka PRIMON, Hrastnik — sina; Ljudmila 2IDAR, Zagorje — hčerko; Mihaela ZATLER, Zagorje - hčerko; Ljudmila STARINA, Hrastnik -Jelovo — sina; Silvestra HROVAT, Trbovlje — hčerko; Karolina GORJUP, Hrastnik — hčerko. ZAGORJE: Rojstev (doma) ni bilo. POROKE HRASTNIK! Jožef VIDMAR, 68, in Ivanka DOLANC, uslužbenka, Hrastnik 310; Milan ROME, strojni tehnik, Hrastnik 281, in Ana BELCIJAN, uslužbenka, Ljubljana, Rimska c. 17. LITIJA: Janez KOVAČIČ, rudar* Laze 11, in Dragotina VOZEL* kmečka delavka, Mala Sela 1; Janez JEREB, šofer, Sava 43, in Kristina DOLAR, gosp. pomočnica, Polšnik 20; Franc MAHKOVEC, železničar, Litija, Sitarjevška 9 a, in Marija JANEŽIČ, kmečka delavka, Bukovica 34; Jožef MER-CON, tovarniški delavec, Litija, Grbinska 33, in Ana TERČON, tovarniška delavka, Dragovško 2; Karl MANDELJ, strojni ključavničar, Litija, Markova pot 10, in Marija KREMŽAR, uslužbenka, Litija, Gradišče 4; Anton GROS, poljski delavec, Planina 2, Litija, in Marija ILOVAR, poljska delavka, Reka Gozd, Litija. TRBOVLJE: Janez PERGER, študent, Trbovlje, in- Alojzija KNEZ, zlatarka, Trbovlje. * ZAGORJE: Jože KEPA, rudar, Zagorje, Kopališka ul. 14, in Olga ZEBIČ, delavka, Zagorje, Kopališka ul. 14; Ivan KREŽE, kmečki delavec. Znojile 15, in Karolina PAVŠEK, kmečka delavka, Partizanski vrh 23; Stanislav KLOPČIČ, posestnik, Kolovrat 31, in Jožefa JOGER, gospodinja, Zvarulje MALI OGLAS 2. februarja sem izgubil na poti od Restavracije do Varge listnico z osebnimi dokumenti. Prosim najditelja, da denar obdrži, dokumente pa vrne. — Franc Veršič, Trbovlje, Novi dom. RAZPIS Upravni odbor Industrijske rudarske šole v Zagorju razpisuje 1. mesto vodje praktičnega pouka elektro odseka Pogoj: tehnična srednja šola — elektro odsek z 8-letno prakso v tej stroki. 2. mesto tajnika šole Pogoj: dovršena srednja strokovna izobrazba z opravljenim strokovnim izpitom. Plača za razpisani delovni mesti je določena po Pravilniku o plačah Industrijske rudarske šole Zagorje. Prošnje z življenjepisom in opisom strokovne izobrazbe pošljite na upravni odbor Industrijske rudarske šole Zagorje do 1. marca 1961. Upravni odbor Industrijske rudarske šole Zagorje ob Savi RAZPIS Upravni odbor Delavske univerze v Trbovljah razpisuje zaradi povečanja obsega dela naslednja delovna mesta; 1. VODJE IDEOLOSKO-POLITlCNEGA ODDELKA PRI DELAVSKI UNIVERZI Pogoj: dovršena srednješolska izobrazba, po možnosti prosvetni delavec oziroma delavka, z nekaj let prakse na področju idejnega izobraževanja. 2. PISARNIŠKE USLUŽBENKE Pogoj: srednja ekonomska šola ali dvoletna administrativna šola z dobrim znanjem strojepisja. Prednost imajo kandidatke, ki obvladajo stenografijo. Pismene prošnje je dostaviti Upravi Delavske univerze, Trbovlje. — Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. • *« J CS 4 I s rs 5 yji S S o t 37. - Ni se zgodilo tisto, kar bi vsi pričakovali. Stari Vallžan in njegova sinova sta se vrnila, ne da bi ujela tolovaja. Ušla sta Jim. Huck jih je počakal pred hišo, oni so ga pa začeli spraševati, zakaj jima je sledil. Huck bi se bil že skoraj zarekel, da zaradi zaklada, vendar se je iz zagate kmalu izkopal. Pa je spet padel v past ln menjal barve kot kameleon. Vallžan in sinova so mislili, da je fant preveč prestrašen, veleli so mu, naj se odpočije ter vso stvar prespi 38. - Med tem se je raznesla po mestecu novica, da Toma ln Becky ni. Družbica« ki je preživljala vesele ure na zabavi pri Douglasovi vdovi in potem v jami, ni opazila, da ju ni bilo Iz nje. Tetka Polly In Beekyna mati sta bili smrtno prestrašeni. Vse mesto sta spravili na noge. — Mnogo ljudi je tisti dan obiskalo teto Polly In gospo Thatcherjevo in prizadevali so si, da bi ju potolažili. — Vso dolgo, mučno noč je mestece čakalo novic, kajti moški 10 se odpravili v jamo Iskat Izgubljenca 39. — Tom in Beoky sta se nekaj časa v jami držala družbe. Ko sta se naveličala Iger, sta začela hoditi po zavitih hodnikih dalje, nosila sta pred seboj svečo in brala na stenah imena, datume, poštne naslove In izreke, s katerimi so bile skale popisane. Hodila sta dalje, kramljala sta ln nista opazila, da sta zašla vstran, kjer stene niso bile več popisane. Kmalu sta prišla do kraja, kjer je potoček žuborel preko kremenov. Z občudovanjem sta sl ogledovala krasne stalagmite ln stalaktite tO. - Kar naenkrat sta se pa znašla med kopico netopirjev. Na stotine in stotine jih Je bilo v gručah. Luč jih je vznemirjala in jeli so se besno zaletavati vanjo. Tom je poznal njihove navade in tudi nevarnost takega početja. Zgrabil je Becky za roko in jo odpeljal v prvi stranski rov, ki ga je dosegel. To je storil ravno pravi čas, kajti netopirji so ju zasledovali daleč v rove. Ubežnika sta se umikala v vsak novi lov, ki ata nanj naletela In končno sta se nevarnih živali znebila. Ko sta obstal«. je bilo okoli mm *m Kdo ]s pomagal vojnemu zločincu Eichmannu rniminitiiiiminiiiiiiifiiHttiiminifHii nike s posebnim avtobusom, s Kako je bilo Eichmannu pri du- = ši, ko je decembra 1945 prvič = sedel v ta avtobus, si lahko mi- g slimo. Toda tokrat se ni zgodilo 3 nič vznemirljivega. Na sedežu s CIC v Ansbachu so mu dali sa- g mo neko vprašalno polo, da jo g je izpolnil. Isto se je ponovilo p tudi drugič. Sele tretjič, ko so | ga odpeljali v Ansbach, so ga p temeljito zaslišali. Zaskrbljen in s = z občutjem, da je postal sumljiv, g V razme- »»verjela-«, da se je skrival pod se je na večer po zaslišanju vr- 3 g rah, ki so vladale v prvih me- imenom Barth samo zavoljo »-■ --•«* = g secih po nemškem porazu, bi se strahu (tudi ta strah se brez- g prav gotovo ne mogel prebiti iz brižni ameriški komandi ni zdel s okupirane Nemčije in se preti- prav nič sumljiv), v resnici pa tihotapiti na Bližnji Vzhod, kjer je (tudi to je ameriška taborišč- je menil, da bi našel zaščito na komanda verjela) SS-Unter- vrnil iz Ansbacha v taborišče, 5. pri jeruzalemskem muftiju, ki sturmfiihrer Adolf Eckmann, ro- zatekel k ujetniškemu starešini 1 je bil med vojno Hitlerju na- jen 19. marca 1905 (v resnici je taborišča, nekemu SS-Ober-1 klonjen in s čigar pomočjo so bil rojen 19. marca 1906) v Bre- sturmftihrerju (morda bo bližnji g Nemci organizirali muslimanske slavi v Šleziji (v resnici: v So- proces proti Eichmannu razkril g oddelke (zlasti pri nas v Jugo- lingenu). Tako je vojni zločinec ime tega esesovca), in mu pove- §j slaviji) za boj proti partizanom. Eichmann ostal nerazkrit tudi v dal, kako je z njim. Podatki v Misel na beg iz Nemčije se taborišču Weiden zavoljo brez-je v tistem času zdela Eichman- brižnosti ameriške nu nemogoča. Da bi razmišljal o prvih trenjih med zavezniki 'v nil v taborišče. Občutje, da je na zaslišanju g pri CIC postal sumljiv, ga je jg peklilo. Zato se je takoj, ko se je g in si obetal od tega koristi, zanj J Zato pa nemškem tisku trdijo, da je bil s taboriščne Eichmann po Jaenischevi pre- M Uk ni imelo smisla. tem bolj razmišljal, kako bi prikril in obnašal pred zasliše-\ valci ameriškega CIC, ki gaj«^ bodo, prej ali slej — o tem ni dvomil — zaslišali. Skušal si je zamišljata, kako bo to zasliše-1 vanje potekalo. Pred očmi je | imel tudi nekdanja gestapovska zasliševanja, ki jih je dobro poznal, saj je bil vse do zloma Nemčije eden najvišjih gestapovskih funkcionarjev. Prav spomini na gestapovsko prakso pri zasliševanjih pa so ga pla- j&S šili, da bi se morda nehote od-zval, če bi ga kdo od agentov CIC po dolgem, utrujajočem in » . mučnem zasliševanju poklical s ■ ' pravim imenom. Prav lahko bi se kaj takega zgodilo, je razmiš- ; "T ljal. Pozabil bi, da je Barth, da se je skril pod ime, na katerega bi ob morebitnem iznenadenju pozabil, oziroma ob takem izne-_ nadenju reagiral na ime Eich-g mann, če bi ga tako poklicali. |-= Zato mu je priimek Barth, ki H mu je doslej koristno služil, g postal nenadoma breme, ki se _________________ I ga je skušal znebiti. Prav tako po tem sodili ni bil vajen, da bi se podpisoval zločinci ni bilo mar. Barth, pri zaslišanjih pa bi moral vsakokrat podpisati in nič čudnega bi ne bilo, da bi se zaradi nevajenosti tega podpisa podpisal vsakokrat drugače, kar J* % ;«>A komande, ki ji — kot bi lahko mestitvi v drugo taborišče pre- s lova za vojnimi pričan, da o njem v taborišču g nihče ne ve, kdo da je, zanikati s pa ne morejo, da je zanj vedelo g Ujeti nemški oficirji prepreči- vsaj dvanajst nemških oficirjev. §; jo razkritje vojnega zločinca Navajajo, da jim je o Eichman- g nu pripovedoval Jaenisch, seve- = S Eichmanna Adolf Eckmann (nov priimek, da ne zato, da bi ga izdali, mar bi lahko postalo kaj hitro sum- ki si ga je nadel Eichmann) je več zaščitili in mu v sili tudi g ljivo in razkrilo, da se pod tem bil iz taborišča Weiden (Ober- pomagali. To so nemški oficirji g imenom skriva popolnoma drug pfalz), poslan v ujetniško tabo- (morda so danes ti Eichmannovi g človek. Eichmann je mislil na rišče v Oberdachstettenu. Z njim zaščitniki oficirji Bundeswehra) 3 vse. Zato se mu je ime Barth je prišel tja tudi njegov nek- so mu seveda šli takoj na roko. = zazdelo zdaj prav tako nevarno danji adjutant SS-Untersturm- Vsi so bili mnenja, da mora || in zanj nemogoče, kakor se mu fUhrer Jaenisch, ki pa so ga Eichmann takoj pobegniti, kar aš je v taborišču pri Ulmu zazdelo kmalu nato odpeljali v drugo bi mu brez pomoči teh 12 g nemogoče prikrivanje v letalski taborišče, v Deggendorf. Eich- oficirjev, kolikor se jih je za- S uniformi s činom naddesetarja. mann je bil zadovoljen, da si je radi tega sestalo, prav gotovo ne ® Ko je o vsem tem razmislil, lahko, brez vsakega zapleta, na- uspelo, kakor bi brez njihove g da se mora imena del ime Eckmann. Edino, kar ga pomoči nikoli ne prišel do po- || je skrbelo, je bilo srečanje z narejenih dokumentov, izdanih |j g novo ime, tako, ki bo podobno agenti ameriškega CIC, do ka- ua ime Otto Henninger, s kate- §g g njegovemu pravemu imenu: iz- terega je moralo priti in ki se rimi je januarja 1946 pobegnil iz misliti zato, da bi se lahko izgo- mu ni mogel izogniti. Ti agenti taborišča v Oberdachstettenu. so redno prihajali v taborišče v Oberdachsttetenu s posebnim je sklenil, Barth znebiti. Izmisliti si mora g voril, če bi nehote reagiral na P ime Eichmann, in zato, da bi ga znal gladko in vselej enako pod- avtobusom, s katerim so potem pisati. Tako se je domislil ime- prevažali ujetnike — skupino za Nemoteno življenje Otta Henningerja = na Eckmann. E Ko so agentje CIC hoteli po-skupino - na zaslišanje in z za- n0Vno zaslišati SS-Untersturm- Nenadna odločitev, da Adolf slišanja. Eichmann je kmalu fuhrerja Eckmanna, le-tega ni g _ .o »om imon„m onazil. da se nekateri od odpe— ,» tah/vriMu 7.oman ® in da je v resnici SS-Unter-sturmflihrer Eckmann, torej po imenu in činu popolnoma drug. ga je vsakokrat vznemirila in človek, bi morala pri ameriški vedno bolj ga je skrbelo, kdaj ljanih in zaslišanih ujetnikov ga iskali, kakor so širom po S niso več vrnili. Ta ugotovitev Nemčiji in Avstriji zaman iskali § množičnega morilca SS-Ober- p ______| __ JSPHPB sturmfiihrerja Adolfa Eichman- g komandi taborišča vzbuditi sum. bo prišel tudi on na vrsto. V ne- naj m mu bile nekoč zaupane * [ Res je, da v tistih časih ni bilo miru tega pričakovanja so po- naloge pri reševanju različnih * = nič posebnega, če si je kdo na- tekli meseci od avgusta 1945, ko vprašanj v zvezi z utrjevanjem § * del drugo ime, saj je bilo takih je prišel v Obardachstetten, do nemštva, ki jih je reševal s pre- p primerov na tisoče in tisoče decembra, ko je prišel na vrsto ganjnnjem in tudi uničevanjem jg .... tudi on. Ameriški CIC je imel svoj s (prej ko ne prav tako sumljivih, a kakor Eichmann), se je ameriš- ka komanda zadovoljila z Eich- sedež za to področje v Ansbachu. mannovo obrazložitvijo in mu Tja so dan za dnem vozili ujet- »manjvrednih« narodov, kakor so bili na primer leta 1941. (Dalje sledi) Na svobodi še veliko nacističnih zločincev Velik razmah neonacizma v Avstriji Nacistični zločinec Adolf Eich-mann čaka na sodbo in se je že prvič posvetoval s svojim odvetnikom. Obtožnica ga dolži 15 zločinov: za vsakega od njih je po zakonu predvidena smrtna kazen. V okolici Nurnberga so aretirali nemškega policijskega kapetana Helmuta Suarja, ki je sodeloval pri množičnem pokolu 1200 Zidov. Bivši namestnik SS-komlsarja v poljskem mestu Wilni, Franz Mu-rer, ki je odgovoren za umor 80.000 Zidov živi kot bogat veleposestnik v Avstriji in je celo predsednik Kmetijske zbornice v mestu Lizcn na Štajerskem. Pred kratkim so aretirali vojne zločince Franza No-waka, Hermana Hoefla in Leopolda Schumma. Na svobodi pa je še veliko vojnih zločincev, do katerih še danes — 16 let po zmagi nad nacizmom, ni segla roka pravice. Posledica tako malomarnega in neresnega odnosa do zatiranja nacizma je, da ta vse bolj in bolj oživlja In sc sedaj pojavlja kot neonaeizem. Na univerzi v Innsbrucku so pretepli židovskega študenta, drugega so napadli, ko je vstopil v neko kavarno. Ta in še drugi podobni dogodki so izzvali silno ogorčenje po vsej Avstriji, toda ni« policija, niti drugi od- govorni forumi niso v teh primerih ukrenili ničesar. Zato se vse bolj postavlja vprašanje, če ni prav pasivno zadržanje pristojnih oblasti najbolj krivo, da se neonacizem v Avstriji iz dneva v dan bolj širi. Medtem, ko avstrijski predstavnik v komisiji za človečanske pravice OZN ugotavlja, »da so oblasti strogo nastopile proti lanskoletnim mazačem kljukastih križev«, se danes dogaja, da z nacistično miselnostjo zastrupljeni pobalini sredi Innsbrucka grobo žalijo in pretepajo židovske študente. Da neonacizem že organiziran in da ga je zato toliko manj podcenjevati, nam lahko potrdi tudi dogodek zadnjih dni, ko so dunajski carlrniki v velikem paketu iz Nemčije odkrili neonacistično propagandno literaturo, ki je bila namenjena »narodno zavedni mladini«. Napredni avstrijski listi, posebno še Slovenski vestnik, so že večkrat opozarjali na nevarnost, ki se skriva v ozadju »naprednih« organizacij, največkrat pod parolo »zvestoba«. Jasno je namreč, da gre tu le za zvestobo nacistični miselnosti in nacistični preteklo-. sti. Na Koroškem so take organizacije nevarne še posebej zato, ker predstavljajo največjo oviro pri pomiritvi med avstrijskim in slovenskim narodom. Na Koroškem so prepričani, da bi pri proučitvi preteklosti nekaterih vodilnih oseb doživeli marsikatero presenečenje, ko bi v »junakih« domovinske zvestobe« odkrili ljudi, ki zaradi svoje preteklosti spadajo pred sodišče. NENAVADNA ZAKONSKA POSREDOVALNICA V New Yorku, v Lexington Avenije, so te dni odprli malce nenavadno posredovalnico za zakone: tam namreč preskrbijo vsakemu, še tako razvajenemu psu ali mačkici stanu primernega zakonskega partnerja... TAKSIJI NA VODI Letošnjo poletno sezono bodo imeli turisti na Jadranu na razpolago dve taksi-letali, ki ju bo kupilo reško podjetje »Avtotrans«. Letali bosta lahko pristajali na vodi in na suhem, uporabljali pa jih bodo v prvi vrsti za potovanje med Benetkami, Opatijo, Reko in Dubrovnikom ter za krožna potovanja Potovanje od Reke do Dubrovnika bo trajalo z letalom le dve uri, medtem ko potrebujejo za isto pot z ladjo 24 ur. Prijateljski dvoboj Jesenice : Trbovlje V ZNAMENJU SPORNOSTI Po peti televizijski oddaji „Poznaš svoj domači krajrt, ki jo prireja revija „Tovariš“ je vrstni red naslednji: Kranj 68, Koper 50, Novo mesto 47, Trbovlje 38 ter Jesenice 34 točk JESENICE, 3. februarja — Sinoči je bilo v dvorani gledališča »Tone Čufar« za Jeseničane nenavadno vzdušje. Njihovi predstavniki Andrej Caserman, Bojan Čebulj in Vladko Šanca so morali v imenu vseh odgovarjati na vprašanja iz zgodovine, kulture in gospodarstva, ki so jim jih zastavljali kolegi iz Tri^velj: Stane Hodej, Anica Kučnik in Mirko Grabner. V javni televizijski oddaji »Poznaš svoj domači kraj?« se je razvil zagrizen prijateljski dvoboj, v katerem so sodelovali vsi v dvorani zbrani Jeseničani, čeprav so odgovarjali lahko le vnaprej izbrani predstavniki. Spričevalo, s podpisom očeta, predsednika ObLO Jesenice, Franca Trevna, pa kljub temu ni najboljše, saj so Jeseni- čani v celoti doslej zbrali le 34 točk, ki pa se bodo lahko povečale le še za 12 točk (te točke lahko pripadejo tudi Trboveljčanom), če bo to tako odločilo pravno zastopstvo RTV Ljubljana. Končen rezultat torej še ni znan, ker se je kar trikrat zataknilo zaradi spornih vprašanj in odgovorov. Torej prijateljski dvoboj v znamenju snornostj. Jeseničani so za zanimivo televizijsko oddajo povsem napolnili dvorano SV£/V ELVES7AD Povest o sivi rokavici \ »Našel sem žensko s sivimi rokavicami. Sla mi je v past.« »Kako ste napravili to?« »Vprašal sem jo po lasulji, ki J° starl tr*°” vec s cigarami In brivec Johansen prodal neki ženski nekaj dni pred umorom.« »Zdaj začenjam razumevali. Ali morilca že lahko aretiramo?« »Cim prej.« »Koga pa naj pravzaprav primemo?« »Tajnika StrBma in varietejsko lepotico Bello.« »Ali hočete katerega Izmed obeh prevzeti?« »Da, StrBma,» je rekel Krag. »Da, potem bom jaz prijel žensko. Kje stanuje?« ... , -Cez četrt ure odpelje vlak proti jugu,« je rekel. »Skoro sem prepričan, da jo boste našli na železniški postaji. Saj jo po videzu poznate?« »Da. Ali namerava odpotovati?« Detektiv se je smehljal. »Rekel sem vam, da mi je Sla na limanice. Pri tem me je pa spoznala,« je dejal. -Ali mislite, da voha nevarnost?« Je vprašal »Da. Prav verjetno je, da se v mislih sedaj ukvarja s pobegom.« Krag je hitro odložil svojo masko. »Dajte mi tri može,« je zaprosil detektiv. »Ali sc bojite, da se bo tajnik StrBm upiral?« »Ne.« »Cernu pa potem potrebujete toliko ljudi.« »To vam bom povedal pozneje. Zdaj sc mudi.« Detektiv je dobil svoje tri može in se takoj odpeljal v urad, kjer je bil StrBm uslužben. Ko so se pripeljali do hiše, je Krag skočil sam iz voza. »Peljite se nemudoma proti stanovanju tajnika StrBma,« je rekel trem stražnikom In jim dal njegov naslov. »Zaprite takoj njegovo stanovanje in ne pustite nikogar vanj in ne iz njega. Pazite na to, da se ne bo nihče ničesar dotaknil.« Policisti so sc odpeljali, Krag je pa stopil v hišo. Najprej je prišel v čakalnico In potem v veliko pisarno. Za pultom iz mahagonijevega lesa Je sedel StrBm In brskal po nekih listinah. Mimo je vzdignil glavo in se zazrl v detektiva s svojimi mrzlimi očmi. Krag mu je dejal, da bi rad nekaj trenutkov z njim govoril na samem. Oba sta stopila v čakalnico. »Kaj je?« je začel tajnik nestrpno. »Kaj ždi policija od mene?« Krag se je zganil. »Torej me poznate?« Je rekel. »Da.« »Prav. Prihajam, da vas aretiram.« Ali se Je detektivu samo zdelo ali pa jc res Izginila vsa kri z lic moža, ki mu je stal nasproti. V naslednjem trenutku je pa tajnikov obraz kazal spet največje začudenje. »Mene boste aretirali?« je porastel. »To je vsekakor nesramnost! Kakšno neumnost hoče policija spet napraviti? Kaj sc hoče spet osmešiti?« Detektiv je skomignil z rameni. »Mudi se mi,« je rekel. »Prosim vas, da greste z menoj.« »Seveda, vi delate po naročilu.« Komaj viden smeh je zaokrožil tajnikova usta. Vzel je klobuk in površnik in oba sta stopila na cesto. Izmenjala nista niti besedice med seboj. Ko sta prispela na policijo, je tamkaj že sedela varietejska krasotica, vsa bleda In nemirna, a izrazom groze v očeh. Tajnik se je močno vznemiril, ko jo je zagledal, toda ravnotežja ni Izgubil. Samo mrmral je: »Ta prokleta policija nima obzira niti do žensk!« Šef je sedel na stolu in čakal Kraga. Bil je zelo resen. »Kje ste našli damo?« je vprašal detektiv. »V prvem razredu kontinentalnega vlaka, dve minuti pred odhodom.« »Ali smem vprašati, česa me obtožujete?-vprašal tajnik. Bil je navidezno ves ogorčen »Umora.« Je odgovoril šef. Tajnik se Je glasno zasmejal. »Res? Koga sem pa umoril?« »Oderuha Jaervcna.« »Tistega, ki je dvanajstega izgini!?« »Dvanajstega sem bil na službenem potovanju v GBteborgu. Svoj a'ibi lahko dokažem.« Sef je pogledal Kraga, ki je poslušal razgovor in se zvito smehljal. »Seveda, seveda,« je rekel. »Prav' prebrisan načrt.« Pro‘.i tajniku obrnjen Je nadaljeval: »Ali smem vprašati, kdaj ste odpotovali v Goleborg?« »Enajstega zvečer.« »Naravnost v Gfiteborg?« »Ne. Prekinil sem potovanje v Fredrlkohallu, kjer smo praznovali rojstni dan mojega prijatelja. Pil sem ves dan, torej dvanajstega, do poznih ur pri njem in sem se odpeljal šele drugo jutro naprej v GBteborg. Bil sem v celoti od enajstega zvečer do osemnajstega popoldne odsoten. Jaervcn je pa izginil dvanajstega zvečer, kajne? Vsaj bral sem tako v časopisih, da je v tem času zapustil stanovanje ln da ga od tedaj niso več videli. Ali Je treba še več dokazov, da jc policija v hudi zmoti?« Sef Je že skoro začel dvomili, ko Je slišal, kako mirno In samozavestno Je odgovarjal tajnik. Govoril je šepetale s Kragom. »Ali verjamete, da je res, kar govori?« ga Je vprašal. »Res je,« je odvrnil detektiv. »Potem tajnik vendar ne more biti morilec...« »Umor jc bil izvršen že enajstega!« »To bo pa težavno dokazati.« »Nikakor ne.« »Jacrvena so dvanajstega še videli v njegovi sobi. Vdova Jonsenova je videla, da je takrat zapustil stanovanje. Ena izmed njegovih strank je celo opazovala Jacrvena skozi luknjico v'ključavnici.« »To ni bil Jaerven.« »Ne, seveda ne. Ali kako boste dokazali nasprotno?« »Lahko. Potrebujem samo še pol ure časa.« »Dobro. Mnogo sreče!« Krag je vzel klobuk in šel. Sef je rekel: »Dokler se Krag ne vrne, moramo z zasliševanjem prenehat'. Sedite za ta čas.« Tajnik jc nejevoljno sedel. Sef je skrbel za to, da se Strem ni približal varietejski dami In da ni govoril z njo. Preteklo Je več kot pol ure, preden se Je Krog spet pojavil. Sef je takoj po njegovem obrazu spoznal, da se jc nekaj zgodilo. Tainlk je vstal in kazalo jc, da je izgubil neka) svoje samozavesti. Krag je stopil k njemu in zapičil pogled v njegove oči. »Napravili ste nekaj izvrstnih šahovskih potez,« je rekel detekiv, »toda jsz bom zdaj tako postavil figure, da V3s bcm matiral...« Nato sc Je obrnil k šefu in mu izročil podolgovato kuverto. »Ali veste, kaj je v njej?« je vprašal Krag StrBma. »Ne,« je odvrnil ta. »To Je tisto — mala, modra reč!« Tedaj je zaslišal krik. Lena Bella je zavpila. Njen obraz je bil mrtvaško bled. Tajnik se je umaknil za nekaj korakov. * Pojav Asbjorna Kraga je oba hudodelca zmešal, (Dalje prihodnjič)