PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. costale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 125 (9Ì30) TRST, petek, 28. maja 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO POVRATKU IZ NEMČIJE SE PREDSEDNIK KD NAVDUŠUJE NAD STRAUSSOVO LINIJO Danes podpis Fanfani zaostril svoj antikomunizem Mancini o osrednji vlogi socialistov Ostre reakcije v KPI na Fanfanijevo namigovanje na možnost nedemokratičnih ukrepov proti levici - Fašisti napadli zborovanje socialistov v Reggio Calabrii (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 27. — Zaccagnini naj snubi levico, ker bo Fanfani skrbel za to, kar je na desni. To je v bistvu smisel dogovora, ki ga je predsednik KD priznal v razgovoru z urednikom tednika «l'Espresso» in je s tem izzval val reakcij. Predvsem iz samega vodstva KD. Zacca-gninijev osebni tajnik Pisanu je izrecno pozval Fanfanija, naj svoje izjave demantira, toda ta se je temu spretno izognil, čeprav ga je Pisanu opomnil, da «to ni v političnem stilu Zaccagninija». Rimski levičarski dnevnik se, seveda, sprašuje, ali pa morda tak demanti ne nasprotuje «Fanfanijeve-mu političnemu stilu» in odgovarja s citati iz govora, ki ga je senator Fanfani imel v Grossetu. Nekateri komentarji. trdijo nič manj, da je to «golpistični stil». Kaj pravi, torej, profesor? «KD je’ zakrivila mnogo napak, toda najhujša je ta, da je mogoče zaščititi svobodo s tem, da se je dovolilo dejavnost tistih, ki jo ogrožajo». Fanfani nadaljuje: «Prav oh tem vprašanju moramo spremeniti način dela, sicer pridejo komunisti, ki bodo naredili red, njihov red». «Nismo bili dovolj previdni, bili smo pretirano demokratični. Kajti svobodo se brani s tem, da se jamči svobodo tistim, ki jo cenijo. Nikakor pa tistim, ki izkoriščajo svobodo, da bi jo odvzeli drugim. To je napaka, ki jo moramo popraviti. Potrebne so nam vlade, ki naj ob demokratični podpori predložijo ustrezne zakone». Če publika ni razumela, na kakšno «svobodo» misli je Fanfani bil še bolj jasen: «KPI je rdeča, čeprav se za zgodovinski kompromis oblači v rožnate barve. Naučiti se moramo pri Nemcih. . .» Znano je. kolikšno mero polemik je izzval nedavni «berufsverbot» v Zahodni Nemčiji, s katerim so vsem levičarjem (predvsem komunistom) prepovedali opravljanje javnih služb, v časih Adenauerjeve vlade pa je KD enostavno postavila nemško KP izven zakona. Še nekaj besed o stavkah: «Omejiti moramo svobodo stavke, ker tega sami sindikati ne zmorejo». O šoli: «Zamenjali so svobodo s prešuštvom». O socialistih: «Ne pozabimo, da je bil minister za javna dela po potresu v dolini Belice član PSI». Na Fanfanijeve izjave ostro rea- .................................................... PO POSEGU CGIl-CISl-ML SO «SAMOSTOJNI» ŠOLNIKI KLONILI Preklicana «bela stavka» šolnikov Zagotovljen reden zaključek pouka V zaključni fazi pogajanja o delovni pogodbi osebja javnih prevozov RIM, 27. — Odločno stališče sin-flikalne federacije CGIL - CISL -UTL, obsodba javnega mnenja in negodovanje med samimi šolniki: vse to je prispevalo k temu, da so Predstavniki «samostojnih» sindikatov sprejeli dogovor z ministrom za prosveto in preklicali «belo stavko», zaradi katere je bil v nevarnosti sam redni zaključek šolskega leta v večini italijanskih šol. Šolski minister Malfatti se je, kljub nevolji šolnikov, ki pripadajo federaciji CGIL - CISL - UIL, dalj časa pogajal s «samostojnimi» sindikati šolnikov in na koncu podpisal dogovor, ki v bistvu določa 30 tisoč lir mezdnega poviška in nekaj izboljšav za neučeče osebje. K temu so predstavniki šolnikov CGIL - iHiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiii «"i-edvoliina poiermka dobiva že pretirano ostre fone. Protagonist tega je, kot marsikdaj prej, senator Fanfani, ki je v Grossetu Pohvalil Nemce, da so znali preprečiti «nasprotnikom svobode», da bi «še dalje škodovali». Na te in diuge izjave je, jasno, rea-Sirala levica, ki ne zamudi prilike, da bi voditelju KD očitala oholosti. V Reggio Calabrii so medtem fašisti napadli zborovanje, na katerem je govoril Mancini za PSI. Poudaril je, da se lahko 20. junija Italija izvleče iz začaranega kroga «bipolahzma», če bodo socialisti odigrali osrednjo vlo-9o in jamčili, v bodočem parlamentu, načela pluralizma pri odločanju. Šolsko leto se bo, k sreči zaključilo v popolnem redu. Na pri-Usk osrednjih sindikalnih zvez in p0 potrditvi dogovora z ministrom za prosveto so namreč «samostojni» sindikati šolnikov preklicali «belo stavko» ocenjevalnih konferenc. Pač pa se nadaljujejo divje stavke na letališčih. Tokrat so se pilotom pridružili še asistenti na letališčih. Sirija in Izrael sta pristala na Podaljšanje mandata četam OZN na Golanu za nadaljnjih šest mesecev. Mandat bi zapadel ko-r'ec tega meseca in sedaj velja slo konca novembra. To pomeni, ba sta se Sirija in Izrael prepričala, da je treba iskati možnost, ^a se prepreči zaostritev položaje na njuni meji. Za podaljšanje mandata četam OZN na Golanu se je neposredno zanimal tajnik Združenih narodov Wald-beim, ki je o tem neposredno razpravljal s sirskim predsednikom Assadom v Damasku. Prebivalci v Furlaniji, Beneški Sloveniji in Reziji, ki so bili hu-prizadeti po potresu, pre-z'vljajo hude dni v šoforiščih za-fadi slabega vremena. Močno de-*evje je povzročilo v šotoriščih olato, v nekaterih krajih pa je voda vdrla v šotore, da so jih morali stanovalci zapustiti. Zato ljudje prepričujejo, da bo naj-n°lie, da jim začasno poskrbijo Pred jesenjo varnejšo streho, da t'1 spravijo v stanovanjske prikolice ali pa v montažne hiše. Svicarska vlada je sklenila, da bo sv°io nadaljnjo pomoč prebivalko na prizadetih območjih osre-Jmtočila na gradnjo 40 montažnih bii in šole v beneški vasi Subid. CISL - UIL poudarili, da se je dejansko zgodilo to, da so «samostojni» priznali svojo izolacijo in zato, da bi ne bili osramočen,! pristali meni nič tebi nič kar na pogoje, ki so jih ostali sindikati šolnikov dosegli že oktobra in med sedanjimi pogajanji na ministrstvu. V resnici, poudarjajo sindikalisti, pa gre še vedno ža nekatere normativne dele pogodbe, ki jih je treba razčistiti, toda zdi se, da «samostojnim» sindikalistom ni šlo za drugo, kot za denarne poviške. Pri tem pa so dosegli samo nekaj «novega» in sicer posebne nagrade za višje upravno in nadzorno osebje, kajti prav ta del šolnikov vodi «samostojne» sindikate. Kakorkoli že, med javnostjo je zavladalo zadovoljstvo, da se bo lahko šolsko leto redno zaključilo in to je najvažnejša vest. Medtem se zaostrujejo divji stavkovni nastopi na letališčih. Piloti so komaj zaključili prvo dvodnevno stavko, ko so že napovedali 48 ur razčlenjenih in nenapovedanih prekinitev dela. Skratka, za nekaj tednov potniki sploh ne bodo vedeli, ali so kupili listek za letalo, ki bo odletelo, ali pa bodo obsojeni na mučno čakanje v dvoranah letališč. Z jutrišnjim dnem pa začenjajo divjo sindikalno akcijo prav tako «samostojno» organizirani letalski asistenti na letališčih. Jutri na primer bodo v glavnem letala odletela s poprečno 6 urami zamude, nekatera pa se sploh ne bodo dvignila s stez. Enako bo tudi pojutrišnjem. S tem, da se bosta ti dve stavki križali (piloti in asistenti) lahko domnevamo. da bo zmeda v italijanskih povezavah s tujino popolna, predvsem pa bo ohromljen ves letalski promet znotraj države. Vse to prinaša državi veliko škodo, če pomislimo, v kolikšni meri je prizadet tujski in turistični promet in pa prevoz blaga. Pač pa je bliže pozitivnemu zaključku sindikalni spor 150 tisoč u-službencev javnih prevoznih družb. Sindikalisti so preučili predlog, ki ga je izdelal minister za delo in socialno skrbstvo Toros in ga pozitivno ocenili. «Gre sicer za nekatere možne spremembe in zamenjave nekaterih točk», je poudaril sindikalist Ferrari (CGIL), vendar je dogovor možen v najkrajšem času. Odprto pa ostaja vprašanje, kako bodo na dogovor reagirala prevozna podjetja, ki so v glavnem v rokah hudo deficitarnih občinskih uprav. Ena izmed temeljnih točk sporazuma je skrčenje zelo razvejane plačilne lestvice, ki je od leta 1973 dosegala nič manj kot 14 stopenj. Za sindikaliste je to skrčenje pomembnejše celo od samega mezdnega poviška. Poprečno računajo, da bi se moral strošek javnih prevoznih podjetij zaradi novega sporazuma zvišati za 5 odstotkov. Sindikalisti se bodo vsekakor srečali z ministrom Torosom jutri popoldne in zdi se, da se bodo pogajanja za natančno definicijo posameznih točk zavlekla do poznega večera. ke Koruturk. V bonskih krogih dajejo veliko važnost temu obisku, med katerim bo Schmidt razpravljal predvsem o Cipru in njegovi neodvisnosti ter o gospodarskih odnosih. Takoj nato bo Schmidt odpotoval v Saudovo Arabijo, kjer bo imel pogovore s tamkajšnjimi državniki o vprašanju gobave nafte. V Bonnu pričakujejo, da bodo ti pogovori- o-mogričili večjo gospodarsko in znanstveno sodelovanje med Zah. Nemčijo in Turčijo ter Saudovo Arabijo. BEOGRAD, 27. — Glavni tajnik OZN Kurt Waldheim je prispel danes popoldne na beograjsko letališče in se ustavil v Beogradu eno uro, kjer se je srečal z jugoslovanskim zunanjim ministrom Milošem Miničem. Waldheim, ki je prispel iz Damaska, se vrača v New York, kje se bo jutri udeležil seje varnostnega sveta, ki mora potrditi sporazum med Sirijo in Izraelom o podaljšanju mandata četam OZN na Golanu. gira tudi glasilo KPI, ki v kratkem polemičnem zapisu v jutrišnji š e-vilki trdi, da se «zahvaljuje predsedniku KD, ker je povedal, kaj misli in kaj si lahko Italijani od njega pričakujejo». List KPI objavlja tudi magnetofonski posnetek Fanfanijevega govora in ugotavlja, da je čutiti vpliv nedavnega pogovora med Fanfanijem in Franzom Josefom Straussom. Medtem pa Moro vztraja pri trditvi, da je KD «napadena» in se mora zato «braniti». Pri tem polemizira celo s fašisti, češ da «MSI ni učinkovito sredstvo za boj s komunizmom». To pa predvsem zato, ker je «njena politika nazadnjaška in nesprejemljiva. MSI je izven igre, odločilni pa so glasovi, oddani KF». Iz Neaplja mu posredno odgovarja tajnik socialistične stranke De Martino: «Če hočemo iz tunela krize priti na dan moramo poisk. .ti sodelovanje vseh demokratičnih sil. KD vihti pred očmi javnosti prikazen komunizma, toda s tem hoče samo ohraniti svojo vodilno vlogo v državi, ki jo enači z lastno stranko z vsemi negativnimi posledicami». Drugi voditelj PSI, Giacomo Mancini, pa je govoril v Reggio Calabrii. To je prvič, po znanem «uporu» kalabreškega glavnega mesta, da so fašistične škvadre pod poveljstvom misovskega senatorja Ciccia Franca izzvale hude spopade. Skušali so vdreti v gledališko dvorano, kjer so bili zbrani socialisti. Posegla je policija in pretepače odslovila. Mancini je tako lahko povedal svoje misli. Po njegovem lahko 20. junija italijanski volivci razbijejo začaran krog «bipolarnosti» političnega sistema (KD na vladi, KPI v opoziciji) in «zagotovijo socialistom osrednjo vlogo». PSI bi, v tem primeru, zajamčila predvsem pluralizem CANDIDA CURZI NEW YORK, 27. - List «New York Times» piše v svoji današnji številki, da je ameriško obrambno ministrstvo ponudilo japonski vladi posredovanje za nakup 50 letal vrste P-3C Orion, ki jih gradi družba Lockheed. Ministrstvo naj bi predlagalo Tokiu trgovski sporazum med vladama, da bi premostilo nezaupanje parlamenta, od kar se je zvedelo, da je družba podkupovala vladne funkcionarje in ministre z mastnimi podkupninami, da bi prodala svoja letala C-130 Hercules. sporazuma med ZDA ir SZ o jedrskih eksplozijah WASHINGTON, 27. — Tukaj so sporočili, da bo predsednik Ford jutri ob 15. uri (po italijanskem času) podpisal sporazum, ki je bil dosežen s Sovjetsko zvezo in ki pripoveduje podzemeljske jedrske eksplozije v miroljubne namene, ki imajo več kot 150 kiloton moči. Pogodbo so parafirali v Moskvi 12. maja. Ob isti uri bo sporazum podpisal v Moskvi glavni tajnik KP Sovjetske zveze Brežnjgv. Podpisa sporazuma v Moskvi in Washingtonu bo prenašalo sovjetsko in ameriško televizijsko omrežje. li, Zahodno posojilo Poljski LONDON, 27. — Tukaj so sporoči-da poljska državna ustanova za kemijsko industrijo želi najeti 140 milijonov evrodolarjev posojila, ki naj bi jih vrnila v petih letih. Posojilo naj bi Poljski odobril bančni konzorcij, ki ga vodi «American Express» in v katerem so še nekatere druge važne ameriške in zahodnoevropske banke. Jamstvo za posojilo bo dala osrednja varšavska banka. Rektorji evropskih univerz o izvajanju helsinških načel Med včerajšnjo slovesnostjo v glavni dvorani tržaške univerze. Poročilo berite na drugi strani. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DEŽ ONEMOGOČA ŽIVLJENJE V MNOGIH ŠOTORIŠČIH NA POTRESNEM OBMOČJU ŠVICARSKA VLADA BO ZGRADILA V SUBIDU MONTAŽNI STANOVANJSKI HIŠE IN ŠOLO Pri Ronchisu v fojdski občini je prišlo do poplave, ki je zalila 20 hektarjev obdelovalne zemlje in vdrla v šotorišče, v katerem je 120 oseb VIDEM, 27. — V videmski bolnišnici sta danes umrla še dva ranjenca. Po uradnih podatkih je torej število smrtnih žrtev zaradi hudega potresa, ki je prizadel Furlanijo, Beneško Slovenijo in Rezijo, naraslo na 946. V bolnišnicah je še vedno mnogo ranjenih. Slabo vreme v zadnjih dneh, zlasti včeraj in danes, spravlja v nevarnost zdravje otrok in starejših ljudi. V mnogih šotoriščih je postal položaj zaradi dežja nevzdržen» V popoldanskih urah je poleg dežja pritisnil mraz in so ljudje zlasti v hribovskih krajih v veliki!-, težavah. Zaradi močnih nalivov je prišlo i"—------------- pri Ronchisu v fojdski občini do j cali v Fojdo in hekatere hudo pri- Ronchisu v poplave. Voda, ki je zalila 20 hektarov obdelovalne zemlje, je vdrla tudi v šotorišče, v katerem je 120 oseb. ljudje so bili prisiljeni iskati zavetišče v napol podrtih hišah. Obenem je voda delno zalila cesto med Vidmom in Fojdo. Na vsem prizadetem območju obstaja nevarnost, da se bodo zrušile zgradbe, ki so utrpele škodo zaradi potresa. Zaradi tega je bilo delo pri čiščenju ruševin precej o-mejeno, dokler ne bodo posebne skupine ugotovile, kje lahko delavci delajo. Zato so že danes pokli- PO POSMEHOVANJU TAJNIKA OZN WALDHEMA Sirija in Izrael podaljšala mandat četam OZN na Golanu Mandat velja do konca novembra • Še vedno ostri spopadi v Libanonu DAMASK, 27. — Sirska vlada je pristala na podaljšanje mandata četam OZN na Golanu za nadaljnjih šest mesecev. Mandat bi zapadel dov na Golanu «brez pogojev», če bo tudi Sirija «brezpogojno» podaljšala rok. Libanon pa ostaja še vedno tre- konec tega meseca, kar pomeni, da j nutno najbolj vroči del Bližnjega Schmidt na uradnem obisku v Turčiji ANKARA, 27. — Predsednik za-hodnonemške vlade Helmut Schmidt je prispel danes v Ankaro na uradni obisk, kamor ga je povabil predsednik turške vlade Demirel. Po današnjih prvih pogovorih med dvema predsednikoma, bo jutri Scmidta bodo čete OZN lahko ostale na Golanu, se pravi na vročem območju med Sirijo in Izraelom, do konca novembra. Vest, da je Sirija podaljšala mandat četam Združenih narodov na Golanu je sporočil glavni tajnik OZN Waldheim danes dopoldne pred svojim odhodom iz Damaska v Beograd. Danes dopoldne je imel Waldheim zadnji sestanek s sirskim predsednikom Assadom in s poveljnikom opazovalcev OZN na Bližnjem vzhodu generalom Sii-lasvuom, ki je prispel v zgodnjih jutranjih urah iz Jeruzalema v Damask. Pred odhodom iz Damaska so časnikarji vprašali Waldheima, ali je sirski predsednik postavil kake pogoje, preden je pristal na obnovitev mandata. Waldheim je izjavil, da ni zahteval nič posebnega, da pa je Assad med pogovorom načel razna vprašanja. Da niso Sirci zahtevali kakih posebnih koncesij predvsem v okviru Združenih narodov v korist palestinskega osvobodilnega gibanja, kot je bilo pred dnevi rečeno, kaže dejstvo, da je izraelsko zunanje ministrstvo danes popoldne uradno sporočilo, da Izrael pristaja na obnovitev mandata zato, ker Sirija ni postavila nobenega pogoja. To sporočilo je bilo v Jeruzalemu objavljeno kmalu po pogovoru, ki ga je imel danes popoldne izraelski zunanji minister Alton z generalom Siilasvuom, ki se je v dopoldanskih urah udeležil pogovora med Wald-heimom in sirskim predsednikom As s 3 dom V preteklih dneh je Izrael uradno sporočil, da sprejema podaljša- vzhoda. Po neštetih sporazumih med maronitskimi kristjani, muslimansko levico ter Palestinci o prekinitvi spopadov, je položaj v Bejrutu in drugih libanonskih krajih še vedno napet. Nihče ne spoštuje dogovorov o premirju in oboroženi spopadi se nadaljujejo. Preteklo noč je prišlo v Bejrutu in v libanonskem pogor- ju do ostrih spopadov, v katere je poseglo tudi topništvo. Po vesteh iz Bejruta, je bilo v teku včerajšnjega dne 72 mrtvih in 131 ranjenih, v zadnjih dveh dneh pa 138 mrtvih in 248 ranjenih. Popoldne so sporočili, da je skupina oboroženih mož vdrla v stanovanje sestre voditelja napredne socialistične stranke Jounblatta in jo ubila. Obenem so napadalci ranili dve njeni hčeri. Linda Al-Atrash je bila žena bivšega sirskega ministra Hasana Al-Atrasha. zadete kraje skupine minerjev, ki so razstrelile številne prizadete zgradbe. Vse občinske uprave še vedno razpravljajo, kaj storiti v bližnji prihodnosti, da se ljudje spravijo pod varnejšo streho. Na ravnini so se šotorišča pokazala nezanesljiva, ker obstaja vedno nevarnost, da jih voda ob prvem nalivu poplavi. Poleg tegh je do sedaj najmanjši dež povzročil blato in nevzdržno stanje v šotorili, v katerih niso postavili varnih podov. Prebivalstvo, ki je do sedaj od-j klanjalo začasna bivališča v mon-I tažnih hišah ali v stanovanjskih pid j kolicah, ker se je balo, da bodo j potem nanje pozabili, kot se je | to zgodilo v dolini Belice in v mno-I gih drugih italijanskih krajih, se-! daj pod silo razmer pristaja tudi ! na to rešitev, samo da se reši ne-i vzdržnega življenja v šotorih. V j mnogih krajih se pritožujejo, da ! pristojni tehnični uradi v treh ted-| nih po potresu še niso ugotovili, i katere hiše se dajo popraviti z j majhnimi stroški. To se dogaja predvsem v vaseh Beneške Slovenije in Rezije, tako da ljudje, ki so pripravljeni sami pomagati pri obnovi manj poškodovanih zgradb, morajo še vedno živeti v šotorih. Iz Ženeve sporočajo, da je švicarska 'vlada, ki je takoj po potresu žav^članic^OPEČ* priskočila na pomoč prizadetemu prebivalstvu v raznih oblikah, skler nila osredotočiti vso svojo nadaljnjo pomoč v korist beneške vasi Subid. Švicarska vlada je že poslala svoje predstavnike skupno s predstavniki švicarskega rdečega križa in prostovoljnih skupin v Videm. Ti so se na pokrajinski upravi dogovorili, da bodo pred zimo postavili v Subidu okrog 40 montažnih hiš in šoto, To pobudo so že sporočili tamkajšnjemu prebivalstvu, ki je pripravljeno pomagati pri delu za namestitev novih stanovanjskih hiš. Na žalost je treba še vedno ugotoviti, da je položaj v najbolj prizadetih krajih v Furlaniji zelo resen. V Osoppu, kjer je bilo mestece skoraj popolnoma porušeno in je 83 odst. prebivalstva ostalo brez strehe, so še vedno vsi v šotoriščih. Zato so ljudje pripravljeni sprejeti stanovanjske prikolice, da bodo lahko preživeli zimo. Občinski odbor v Huminu pa je sklenil, da bodo z obnovitvijo mesta začeli v spodnjem delu, kjer je veliko nedavno zgrajenih hiš, ki so bile kos hudemu potresu in so samo lažje poškodovane. Zato bodo vse te zgradbe čimprej popravili, da bodo v njih lahko namestili čimvečje število ljudi brez strehe. Huminska občinska u-prava je obvestila vse občane, ki nameravajo popraviti svojo hišo. da bodo dobili gradbeni material brezplačno. Zalo jih poziva, naj takoj obvestijo občinski tehnični urad, ki mora določiti, kaj in koliko gradbenega materiala potrebujejo za popravila. * šele sedaj prihajajo uradne vesti iz krajev Beneške Slovenije, ki so bili manj prizadeti, ki pa so kljub temu utrpeli škodo zaradi potresa. Tako so v Vidmu sporočili, da je bilo v Sovodnjah sedem hiš popolnoma porušenih, deset pa hudo poškodova nih, da niso vseljive. Poleg tega je bilo v Sovodnjah več kot 215 hiš lažje poškodovanih. Zaradi nujnih del, ki jih je treba opraviti v vseh prizadetih krajih po potresu, da se čimprej začne obnovitev. je videmski prefekt izdal odlok, s katerim prepoveduje za prihodnjo nedeljo, 30. maja, vstop na območja občin Humina, Pušje vesi in Monte-narsa osebam, ki tam ne stanujejo. iiiiiiiliiliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiililiiiirHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii KONFERENCA 0PEC NA OTOKU BALI Razprava o ceni nafte in razvoju revnih držav Indonezijski predsednik Suharto poudaril važnost sodelovanja med nerazvitimi državami za boljšo razdelitev dobrin v svetu preasecmiKoma, uu juui ouimuid i uu ua — sprejel predsednik turške ‘ reputali-i nje mandata četam Združenih naro- V spopade med nasprotujočimi si oboroženimi skupinami v Bejrutu so pogostoma vpleteni tudi neoboroženi prebivalci, kot vidimo na sliki. BALI (Indonezija), 27. — Tukaj se je danes začela konferenca dr-pravi proizvajalk nafte, ki so začele razpravljati o vprašanju naftnih cen. Po zadnjih vesteh se je današnji dan zasedanja zaključil z dogovorom vseh udeleženk o alžirskem predlogu, naj bi v prihodnosti dotočili nov način izračunavanja cene surove nafte. Predloge predvideva, da ne bi cene več določevali na osnovi gostote surovine, temveč na osnovi derivatov, ki jih lahko pridobijo iz soda nafte. Menijo, da bo ta način določevanja cene bolj točen in manj zapleten kot dosedanji. Zborovalci se bodo jutri spopadli z vprašanjem podražitve nafte. O-bénem bodo govorili tudi o preselitvi sedeža OPEČ iz Dunaja. Zasedanje se bo zaključilo jutri. Sporočajo, da je zasedanje danes potekalo zelo mirno in da ni prišlo do nobenih sporov ali zapletljajev. Poleg drugega so danes izvolili za novega predsednika OPEČ indonezijskega predstavnika Mohameda Sadlija. Zasedanje držav OPEČ je odprl indonezijski predsednik Suharto, ki je uvodoma med drugim dejai: «Države OPEČ so članice velike družine držav v razvoju in «skupine 77» in bo torej katerikoli ukrep, kakor tudi izid sedanje konference, uspeh vseh držav tretjega sveta in prispevek k njihovemu razvoju». Glede predlogov o podražitvi surove nafte Je Suharto dejal, da je treba določiti primerno ceno, ki bo krila inflacijo, da bo cena bolj pravična. Vprašanje cen surove nafte je neposredno povezano z nerazvitimi državami in državami v razvoju, ki zahtevajo novo gospodarsko ureditev na svetu, da bodo gospodarske dobrine bolj pravično razdeljene i.i da se bodo lahko zaostale države hitreje razvijale. Zato je tudi delovanje OPEČ neposredno poveza..o z vsemi temi vprašanji, ki so prišla odkrito na dan na konferenci združenih narodov za gospodarsko sodelovanje in kooperacijo v Najrobiju. Gre predvsem za ustanovitev mednarodnega ustroja, ki bo urejeval cene surovin na ravni, ki bo bolj ugodna za nerazvite države. Zato je Suharto v svojem govoru poudaril predvsem važnost enotnosti in solidarnosti med državami v razvoju in pripomnil, da se prav na to sklicuje izjava, ki so jo predložili predstavniki 19 državam na sedanji pariški konferenci in ki je prišla do izraza tudi na konferenci v Nairobiju. Suharto je poudaril, da sta ti dve konferenci, skupno z današnjo konferenco OPEČ na otoku Bali, izrednega in zgodovinskega pomena za države v razvoju in za ves svet. Predstavniki članic OPEČ bodo torej danes obravnavali vprašanje cene surove nafte. O tem so mnenja deljena. Mnoge članice, med katerimi Libija, Irak in Indonezija zahtevajo, da se cene povišajo s L julijem. Saudova Arabija in emirati Perzijskega zaliva temu naspro-tujejto. Alžirija pa je naklonjena podaljšanju sedanjih cen za nekaj mesecev, nato pa ureditvi cen po novem načinu, ki smo ga zgoraj o-menili. MOSKVA, 27, — Moskovski radio je sporočil, da je vojaški svet varšavskega pakta zasedal v Kijevu od 25. do danes. Sestanku je predsedoval poveljnik združenih oboroženih sil sovjetski maršal Ivan Ja-kubovski. Moskovski radio pojasnjuje. da je vojaški svet razpravljal o tekočih zadevah organizacije. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ DOPOLDNE NA UNIVERZI Slovesen začetek mednarodnega seminarja o helsinških načelih Med slavnostnimi govori poudarjena vloga Trsta pri povezovanju različnih narodov in kultur v Evropi ■ Komisije začele z delom - Jutri plenarna seja in izglasovanje zaključnega dokumenta Na tržaški univerzi je bila včeraj dopoldne slovesnost, s katero se je začel tridnevni seminar univerzitetnih rektorjev iz vse Evrope o u-vajanju načel helsinške listine v kulturno in znanstveno življenje. Na slovesnosti, katere so se udeležili števuni zastopniki tukajšnjega javnega življenja, konzularnih predstavništev, med njimi generalni konzul SERJ v Trstu Ivan Renko, in akademskih krogov, so spregovorili rektor tržaške univerze prof. De Ferra, tržaški župan ing. Spac-cini, deželni odbornik za šolstvo ter za kulturno in naravno imovino A. Mizzau, častni rektor pariške Sorbo-ne F. Luchaire, rektor moskovske univerze E. Sergejev, opazovalec organizacije Unesco J. Baibir in podtajnik na ministrstvu za javno šolstvo dr. G. Spinella. De Ferra je izrekel dobrodošlico prisotnim rektorjem in kulturnim o-pazovaicem, dobrodošlico mesta — je dejal — ki mu je od nekdaj prirojena vloga, da povezuje raz-lične narode in krepi njihovo medsebojno sodelovanje. Prof. De Ferra je nato omenil razne pobude znanstvenega in mednarodnega značaja, ki se organizirajo v našem mestu, tako mednarodno konferenco o manjšinah, delovanje Mednarodnega središča za teoretsko fizi-ko, vsakoletni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti in druge. V imenu tržaškega prebivalstva je prisotne pozdravil župan Spaccini, ki je v svojem nagovoru poudaril vsestranska prizadevanja Trsta za utrditev miru in mirnega sožitja v Evropi. Deželni odbornik Mizzau je v svojem posegu naglasil, da se je dezela Furlanija-Juiijska krajina že od vsega začetka opredelila za načela, ki so bila lani poudarjena v zaključnem dokumentu Mednarodne konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Sprožila je vrsto pobud, katerih cilj je bil in je še vedno razvoj vsestranskih stikov in sodelovanja s sosednimi deželami. Tako se je prav v središču Evrope razvilo živahno sodelovanje med Furianijo-Julijsko krajino, Slovenijo, Hrvatsko, avstrijsko Koroško in štajersko ter drugimi deželami, to je med deželami, ki so bile večkrat v zgodovini prizorišče hudih bojev med različnimi narodi. Naša dežela si poleg tega prizadeva — je nadaljeval Mizzau — da bi sporazumno z državnimi organi uresničila tudi drugo načelo helsinške listine, po katerem so države podpisnice helsinškega dokumenta dolžne olajšati manjšinam, prisotnim na njihovih ozemljih, da prispevajo h krepitvi mednarodnega sodelovanja. Prof. F. Luchaire je kratko o-brazložil načela helsinške listine, o katerih bo govor na tridnevnem seminarju. Poudaril je duh vsestranskega sodelovanja med narodi, ki preveva zaključni dokument helsinške konference in nujnost, naj bi se to sodelovanje čim prej spremenilo v konkretne pobude tudi na akademski ravni. Tako naj bi v Evropi čimprej nastali konzorciji univerz, ki naj bi se skupno posvečale določenim problemom kulturnega in znanstvenega značaja. O podpori, ki jo nudi takemu zbliževanju med vseučilišči organizacija Unesco, je nato spregovoril njen predstavnik dr. J. Baibir, ki se je zavzel zlasti za raztegnitev sodelovanja na dežele v razvoju. Prorektor mo- skovske univerze prof. E. Sergejev je poudaril, da je Sovjetska zveza sprejela z velikim zadovoljstvom povabilo na tržaški seminar, ki naj bi predstavljal pomemben dejavnik za okrepitev sodelovanja ne le med posameznimi univerzami, temveč med vsemi ustanovami in organizacijami v Evropi in po vsem svetu, ki se ukvarjajo s problemi kulture, znanosti in raziskovanja. Zadnji je spregovoril podtajnik Spitella, ki je v imenu vlade zaželel seminarju največji u-speh. Rektor De Ferra je nato prebral pozdravno brzojavko predsednika ministrskega sveta A. Mora, ter proglasil uradni začetek seminarja. Rektorji so se porazdelili v tri komisije, ki jim je poverjena skrb za tri ločene teme. Razprava se bo nadaljevala tudi danes, medtem ko je za jutri predvidena plenarna seja. Na njej naj bi sprejeli skupen dokument s sklepi zasedanja. Prva komisija, ki ji načeluje Finec M. Mannerkoski, obravnava probleme sodelovanja med posameznimi vseučilišči. Glavno poročilo o tej temi je včeraj podal prof. L. Labruna, rektor univerze v Came-rinu. Druga komisija se ukvarja s problemi znanosti. Načeluje ji Švicar D. Rivier, uvodno poročilo pa je na včerajšnji seji podal prof. T. Biernacki iz Gdanska. Tretja komisija, ki ji načeluje prof. J. Milčinski iz Ljubljane pa obravnava probleme poučevanja tujih jezikov in slovstev na evropskih univerzah. Poročilo o tej temi je prebral prof. E. F. O’Doherty iz Dublina. Udeleženci seminarja so si včeraj ogledali Mednarodni center za teoretsko fiziko pri Miramaru, kjer jih je sprejel prof. P. Budini. Prof. Budini je kratko povzel dogodke, ki so privedli do ustanovitve te mednarodne znanstvene ustanove v našem mestu in do njene postopne uveljavitve v mednarodnem merilu. Prof. Budini je tudi omenil, da je Trst postavil svojo kandidaturo kot sedež znanstvene fakultete univerze Združenih narodov in da se prav tako poteguje za to, da bi na našem območju odprli mednarodno u-stanovo za fizična raziskovanja pod okriljem Unesca. VČERAJ NA STADIONU «L MAJ» REVIJA «NASA POMLAD» UŽITEK IN DOŽIVETJE NA REVIJI OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV Na odru se je zvrstilo veliko število mladih pevcev Solidarnost kolektivu Stalnega slovenskega gledališča • Rajonska konzulta za Staro mitnico se bo sestala danes ob 18.30 na sedežu v Ul. Foscolo 7. Na dnevnem redu je izvolitev novega predsednika namesto socialista Tullia Mayerja, ki je odstopil. Danes zvečer ob 20.30 se bo sestala tudi rajonska konzulta za Rocol in Kjadin. aitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumimuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiu POMOČ PRIZADETIM PO POTRESU Danes v Vidmu zasedanje s predstavniki drugih dežel Potrebna uskladitev posegov za obnovitev opustošenih krajev in oživitev gospodarskih dejavnosti . V letošnji sezoni reden razvoj turizma ob obali V prostorih deželnega odborništ-va za kmetijstvo v Vidmu se bodo danes sestali predstavniki vseh italijanskih dežel z navadnim in posebnim statutom, da bi pregledali načrte za obnovitev središč in gospodarskih dejavnosti, ki jih je prizadel potres z dne 6. maja. Ob tej priliki se bosta predsednik deželnega odbora Comelli in deželne skupščine Pittonj javno zahvalila drug'm deželam za vsestransko pomoč, ki so jo izkazale v prvih dneh po potresu in ki jo še izkazujejo bodisi na tehnični ravni, bodisi s finančnimi prispevki v deželni solidarnostni sklad za žrtve potresa. V zvezi s posiedicami potresa naj zabeležimo sestanek, ki ga je pripravil deželni odbornik za turizem R. Berteli in ki so se ga udeležili predstavniki pokrajinskih turističnih ustanov ter letoviščarskih organizacij. Razpravljali so o skorajšnji turistični sezoni in o nekaterih dezinformacijah, ki so se v zadnjem času pojavile v tisku, na radiu in televiziji, po katerih naj bi bile plaže v nasi deželi v letošnji sezoni nedosegljive za italijanski in mednarodni turizem, češ da so turistične naprave poškodovane, oziroma da so ustrezne gostinske zmogljivosti namenjene brezdomcem. Na sestanku so se zato dogovorili, da bodo s primerno propagando obvestili širšo mednarodno javnost, da se bodo v Lignanu, v Gradežu in na tržaški obali v letošnji sezoni turistične dejavnosti odvijale redno kakor vsako leto. S prvimi posegi v tem smislu bodo predstavniki deželne uprave nastopili v Zahodni Nemčiji, Avstriji, Švici in Bene-luxu. 1 Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci je včeraj sporočil, da je intendanca razposlala vsem finančnim in davčnim uradom v naši deželi posebno okrož-nicò, s katero1'j ih opozarja na davčne olajšave, ki jih predvideva zakonski odlok štev. 227 z dne 13. maja 1976 za področja, ki jih je prizadel potres. Okrožnica posebej poudarja, da so roki za periodične prijave dohodkov in za ustrezna davčna vplačila, ki jih predvideva odlok predsednika republike štev. 633 z dne 26. oktobra 1972, podaljšani do 31. decembra letošnjega leta, kolikor gre za davčne zavezance iz videmske in pordenonske pokrajme. Predsednik novoustanovljene komisije deželnega sveta, ki ji je poverjena skrb za obnovo opustošenih krajev, Varisco, se je v sredo sestal s predsednikom gorske skupnosti za huminsko območje Madi-lom. Pregledala sta položaj v Hu-minu in v bližnjih krajih ter se sporazumela o tem, da bo treba na tem območju, k; ga je potres še posebej prizadel, nastopiti v treh ločenih fazah: najprej s posegi za hitro pomoč, ki so še vedno potrebni, nato s posegi za začasno življenje v šotoriščih ter v končni fazi OB OBLETNICI USMRTITVE TALCEV PRI PROSEŠKI POSTAJI Kljub slabemu vremenu množična udeležba na spominski svečanosti Z nerešenim položajem SSG se ogroža obstoj slovenske narodnostne skupnosti Nastopili so pevski zbor «V. Mirk», godba na pihala in osnovnošolski otroci Kljub hudi plohi, se je včeraj zjutraj zbrala ob spomeniku padlim talcem pn proseški postaji na spominski svečanosti, ki jo je priredila sekcija VZP1-ANRI Prosek - Kon-tovel, množica svojcev žrtev, političnih predstavnikov, bivših partizanov m sploh antifašistov. Po položitvi vencev sekcije KP1 s Proseka - Kontovela, sekcije PSI Prosek - Kontovel, zveze partizanov Prosek - Kontovel in zgoniške občine ter pozdravu predsednika sekcije VZ Pl - ANPI Srečka Orla, so nastopili z borbenimi pesmimi pevski zbor «Vasilij Mirk» in godba na pihala s Proseka - Kontovela, trije osnovnošolci pa so recitirali «Mati», «V požgani vasi» in «Materi padlega partizana». V svojem govoru se je deželni svetovalec Dušan Lovriha spomnil tistega mračnega in junaškega obdobja pred 32 leti, ko so naši najboljši sinovi žrtvovali svoje življenje, da bi priborili svobodo svojemu narodu. V Italiji je žal v vseh teh povojnih letih vmešavanje ameriških imperialističnih sil in popuščanje strank vladne večine izpodjedalo enotnost odporniških sil in je preprečilo demokratični razvoj družbe. Posledice občutimo še danes, ko so še nemoteno na delu ostanki fašističnega terorja. Letošnja komemoracija soupada s tržaškim procesom v Rižarni, vendar z nepopolno razsodbo in sploh potekom procesa žrtve niso dobile moralnega zadoščenja, kar meče senco tudi na tr- žaško soastvo. V drugem delu svojega govora se je Lovriha dotaknil nerešenih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, ki brez uspeha zahteva pravico do izražanja v materinem jeziku v izvoljenih svetih. Vlada ne namerava dosledno izvajati določila osimskega sporazuma o narodnostnih skupnostih, predvsem pa se z nerešenim položajem Slovenskega stalnega gledališča ogroža obstoj slovenske manjšine. Ob hudem potresu smo Slovenci pokazali svojo veliko solidarnost, kar je izraz naše človečanske zrelosti, po- truditi pa se moramo, da še posebej priskočimo na pomoč našim beneškim rojakom. V italijanščini je spregovoril senator Paolo Sema, ki je ob spominu na deset nedolžnih žrtev pozval vse, od otrok do starih borcev, da se še naprej samozavestno borimo za svoboščine in demokratično ureditev vseh družbeno političnih vprašanj. Naša budnost je neobhod-no potrebna, saj so še globoko vsi-drane na vidnih mestih, reakcionarne sile, kar nam je potrdil tudi proces o Rižarni. B. S. za ponovno izgradnjo porušenih krajev. Varisco je v tej zvezi zagotovil, da bo deželna uprava osredotočila svoja prizadevanja najprej na tist-h območjih, kakršno je huminsko, ki so utrpela največjo škodo. Kar zadeva sam Humin, so strokovnjaki pravkar zaključili z delom v zvezi z označitvijo posameznih stavb, ki jih bo treba podreti, ali ki so popravljive oziroma le malo poškodovane. Večno nepopravljivih, stavb so tudi že porušili. Pred vsakim tovrstnim posegom stavbo temeljito popišejo. Nadaljnja prizadevanja deželnih organov se nanašajo na vprašanja zdravstva. V številnih šotoriščih u-rejujejo primerne sanitarne naprave in povsod je poskrbljeno za redno delovanje lekarn. V tej zvezi je pristojni deželni odborn k Romano prikazal izrednemu vladnemu komisarju Zamberlettiju nujnost, naj bi vsem prebivalcem na prizadetih območjih priznali pravico do neposredne lekarniške in zdravniške o-skrbe. Konzulta pri Sv. Ivanu solidarna s SSG Za enotno resolucijo so glasovali predstavniki strank ustavnega loka Prejšnji teden se je sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan, da bi razpravljala o občinskem proračunu za leto 1976. Isti večer pa je bil slednji tudi že predmet razprave in glasovanja v občinskem svetu, za.j so se člani konzulte omejili le na splošne kritične ugotovitve, češ da iz proračuna niso razvidni posamezni posegi, za katere se svetoivanska konzulta že dolgo poteguje. Obenem so potrdili veljavnost svojih predlogov, ki jih je konzulta poslala pristojnemu odborništvu že ob priliki proučitve osnutka proračuna za leto 1976. Na pobudo predsednika konzulte Mira Opelta je bila ob koncu seje izglasovana resolucija, ki izraža solidarnost Slovenskemu stalnemu gledališču in kolektivu, ki se bori, da bi odgovorne oblasti v Rimu vendarle izpolnile svoje obveznosti, ki jih imajo do te pomembne kulturne ustanove Slovencev v Italiji. Resolucija je bila izglasovana soglasno, z izjemo predstavnika MSI, ki se je vzdržal s smešno utemeljitvijo, češ, da se itak že toliko osebnosti zavzema za ta problem, in da imajo podobne finančne težave tudi druga gledališča v Italiji. • Danes ob 18.30 se sestane tržaški pokrajinski svet: na dnevnem redu je vrsta vprašanj upravnega značaja. Skoraj štiristo mladih pevk in pevcev z vseh strani Tržaškega se je včeraj popoldne predstavilo številnemu občinstvu na Stadionu «1. maj» v uspeli reviji otroških in mladinskih pevskih zborov «Naša pomlad», ki jo je priredila Slovenska prosvetna zveza. Mimo strokovnih kritf.k o nastopu posameznih zborov, ki bi prav gotovo ne mogle dati prave slike o razpoloženju in navdušenju, ki je spremljalo te nastope, nekatere nedvomno zelo kakovostne (predvsem nastopi mladinskih zborov), naj poudarimo le, da je bila včerajšnja prireditev resničen užitek za množico poslušalcev in prijetno doživetje za najmlajše in večje izvajalce. Pred samim nastopom zborov je ene in druge pozdravil ter se jim zahvaTl v imenu SPZ tajnik Dušan Kalc, ki je med drugim dejal, da ni revija «Naša pomlad» le zgovoren dokaz bogate tvornosti na zborovskem področju med mladimi rodovi in priložnost za preverjanje našega otroškega in mladinskega pevskega potenciala, temveč predvsem spodbudno in prijetno zagotovilo, da je ljubezen do petja, k. je bila vselej med najsvetlejšimi biseri v naši ljudski kulturni zakladnici, še vedno živa in da se bo z mlajšimi silami tudi v prihodnje razvijala in krepila ter s tem prisfievala tudi h krepitvi naše narodnostne trdoživosti, ki je pri nas v zamejstvu, pri našem trdnem boju za narodnostno uveljavitev in enakopravnost, še vedno potrebna. Na koncu je tajnik SPZ poudaril, da bi morala biti zborovska revija v Kulturnem domu, ki pa ga je zasedel kolektiv Stalnega slovenskega gledališča ter s tem zaostril svojo upravičeno protestno akcijo proti državnim in krajevnim oblastem, ki vse do danes, nad 30 let od osvoboditve, še niso pravno priznale našega gledališča in mu tudi niso nudile vse tiste podpore, ki mu pritiče in za katero so se obvezale. Ob tem je predlagal, naj gre z revije «Naša pomlad» vsa solidarnost kolektivu SSG in najodločnejši protest nad nedopustnim ravnanjem oblasti. Ob napovedovanju Dorjane Kofol so se nato zvrstili na odru zbori. Prvi je bil na vrsti otroški zbor Glasbene matice iz Trsta, ki je pod vodstvom Stojana Kureta in ob klavirski spremljavi Erike Briščik zapel Kuharjevo «Učenjak», Pirnikovo «Očku na grob» in Kuharjevo «Naša pesem». Otroški zbor osnovne šole s celodnevnim poukom Zgonik - Sa-lež, ki ga vodi Drago Žerjal, je zapel Vrabčevo «Zjutraj», Ignacija Ote «Kaj bo Mihec» in Pahorjevo «Koračnico». Tretji je bil na vrsti otroški zbor prosvetnega društva Lonjer-Katinara, ki je pod vodstvom Magde Nadlišek in ob klavirski spremljavi Jagode Kjuder zapel Bitenčevo «Pomladansko kolo», Kjudrovo «Kolo» in pesem neznanega avtorja «Če si srečen». Otroški zbor osnovne šole -iz šem-polaja se je pod vodstvom in ob spremljavi Ide Bitežnik predstavil z Rančigajevo «Tam v štajerski deželi», partizansko «Počiva jezero v t:hoti» in Harejevo «Pomladna pesem otrok», številni mladinski zbor srednje šole «Srečko Kosovel» z Opčin, ki ga vodi Marta Kocjančič - Repini je zapel Klinarjevo «Slepec» ter Gubčevi «Lepo je v naši domovini» in «Dvigni se pesem», mladinski zbor Glasbene matice pa pod vodstvom Stojana Kureta belokranjsko «Tri ti-čice», Jenkovo «Lipa» in narodno «So tičice zbrane». Veliko navdušenja so nato izzvali tudi dekliška zbora «Vesna» iz Križa in «Igo Gruden» iz Nabrežine ter zadnji nastopajoči — nabrežinski mladinski zbor «Kraški slavček». Kriška dekleta so pod vodstvom Pije Cah zapela Maličevo «Sinku», ljudsko «Vrtec bom kopala» in Kozinovo «Vstani, mladina». Dekliš’— zbor iz Nabrežine ,ki ga vodi Sergij Radovič je ubrano zapel zahtevne Pirnikovo «Lastovki v slovo», Vrabčevo «Vsi so prihajali» in Tajčevičevo «Dodolske pjesme». Revijo je, kot rečeno, zaključil mladinski zbor «Kraški slavček», ki je pod vodstvom Sergija Radoviča in ob harmonikarski spremljavi Claudia Furlana zapel Švarovo «Moj očka», Gobčevo «Lepo je v naši domovini» in Apihovo «Bilečanko». Na sliki: tajnik SPZ Dušan Kalc pozdravlja goste in nastopajoče. ■iiiMiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiMiimiiiuiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiimmiiuiiiiiiiii NEPRIJETNO PRESimČmt NA PR ASU POLETJA Burja, dež in izreden mraz nezaželeni gostje v maju Več lažjih prometnih nesreč v mestu in v okolici - Preplah pred cerkvijo sv. Antona, ker je odpadel košček ometa VI. PRAZNIK VINA V BORŠTU 29., 30., 31. MAJA SMUČARSKI KLUB DEVIN PRIREDI V MAVHINJAH OD 27. DO 30. MAJA ŠPORTNO IN ZABAVNO-KULTURNO VESELICO 28. 5. ob 19. uri: TEKMOVANJE V «BRIŠKOLI» 29. 5. ob 19. uri: TEK OKOLI VASI. Ob 21. uri: TEKMOVA- NJE V VALČKU 30. 5. ob 10. uri: OCENJEVALNI POHOD. Ob 15. uri: MED- NARODNO TEKMOVANJE NA SKIROLKAH Vsak večer od 20. do 24. ure ples Igrata ansambla «Praprot» in Lojze Furlan Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Ivana Cankarja «V areni življenja, sem stal» danes, 28. maja, ob 20.30 v PD «Ivan Cankar» (v sklopu društvene Cankarjeve proslave). VERDI Na današnjem in jutrišnjem simfoničnem koncert, ki bosta pod taktirko F. Mannina, bodo predvajali glasbena dela Mozarta, Brahmsa in Stra-winskega. Kot solist bo nastopil violinist Uto Ughi. Preostale vstopnice za današnji (ob 21. uri za red A) in jutrišnji koncert (ob 18. uri za red B) so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi (tel. 31-948). ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR» priredi danes, 28. maja, ob 20.30 v Ul. Montecchi 6 CANKARJEVO PROSLAVO Nastopili bodo: Pevci bivšega društvenega zbora Slovensko amatersko gledališče Moški pevski zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine VLJUDNO VABUENI Polaganje vencev k spomeniku pri proseški postaji. Včerajšnji dan je spominjal bolj na pozno jesen, kot pa na skorajšnji začetek poletja. Burja, dež in izreden mraz so popolnoma prekrižali račune številnim Tržačanom, ki so se za praznik odpravljali na kopanje. Temperatura je v zadnjih dneh izredno padla: medtem ko je v sredo dosegel toplometer 23 stopinj, včeraj ni presegel 17 stopinj. Najnižja dnevna temperatura je bila le nekaj nad 10 stopinj, kar je za celih 5 stopinj manj kot v prejšnjih dneh. še hladneje je bilo seveda v zgornji tržaški okolici. Spolzka cesta je botrovala številnim prometnim nesrečam, ki so se pripetile včeraj v mestnem središču in v okolici, vendar niso terjale težjih ranjencev, saj so vozniki zaradi slabe vidljivosti in spolzkih cest vozili počasi in previdno. Najhujša prometna nesreča se je pripetila o-koli 16. ure, ko je prišlo ob začetku Ul. Fabio Severo do verižnega trčenja med štirimi vozili. Pri tem trčenju je zadobila lažje poškodbe 19-letna Alessandra Leonardi iz Ul. Colonna 8, ki bo okrevala v 8 dneh. Lažje poškodbe je za-dobil tudi 27-letni Karlovčan Mladen Stanežič, ki se je peljal s prijateljem po Ul. Udine; na križišču z Ul. S. Anastasio sta trčila v fiat 128, ki ga je v nasprotni smeri upravljal Dario Picindch iz Ul. Fulcro 5. Picinichu so v bolnišnici nudili prvo pomoč, Stanežič pa se bo moral zdraviti 15 dni na okulističnem oddelku tržaške bolnišnice. Mnogo preplaha je bilo dopoldne pred cerkvijo sv. Antona Novega. Že pred dnevi so gasilci ogradili del pločnika, ker je na tistem mestu potres razrahljal omet. Včeraj pa je odpadel del ometa prav v trenutku, ko se je zaključila maša s prvim obhajilom. Dogodek je vzbudil precej preplaha, to pa je bilo tudi vse. Gasilci so odstranili koščke ometa, ki bi se lahko odkru-šili in pomirili zaskrbljene prebivalce. To pa je bil tudi edini «pomembnejši» poseg gasilcev. Burja jim ni povzročila nobenim večjih preglavic. Prav zaradi dežja se je verjetno ponesrečil 29-letni delavec Augusto Destaliis iz Ul. Rossi 16. Ko se je včeraj zjutraj spuščal po lestvi v škedenjski železarni Italsider, mu je spodrsnilo in pri padcu si je zvil levo nogo. Prepeljali so ga na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 25 dni. Razna obvestila Podporno društvo v Rojanu obvešča. da bo v nedeljo, 6- junija, ob 9.30 in ob 10. uri v drugem sklicanju 84. redni občni zbor. Slovensko dobrodelno društvo priredi, kot vsako leto, obmorsko kolonijo v Nabrežini. Prva izmena bo za dečke, druga pa za deklice. Prosi starše, ki želijo poslati svoje otroke (tudi tiste, ki bi prišli kot privatniki), naj napravijo takoj prošnjo na šolah. Istočasno prosi mame, ki bi bile pripravljene prevzeti mesto kuharice ali snažilke (proti nagradi) za čas bivanja otrok, naj se takoj zglasijo na št. telefona 814-616 od 14. do 16. ure. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s PD «IVAN CANKAR» priredi enkratno gostovanje AMATERSKEGA ODRA IZ DEKANOV Jaka Štoka MUTASTI MUZIKANT (Veseloigra) Jutri, j 29. maja, ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6. ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST Jutri, 29. maja. ob 20.30 v dvorani J. Gallus, Ul. R. Manna 29 DIPLOMSKI KONCERT ČRTOMIRA ŠIŠKOVIČA (šola prof. Cirila Verouka) Pri klavirju prof. MOJCA ŠIŠKOVIČ Vljudno vabljeni. PD VESNA - KRIŽ prireja v nedeljo, 30. t.m., ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu revijo pevskih zborov PESEM NE POZNA MEJA Nastopa sedem zborov. V soboto, 29. t.m., od 19. ure dalje in v nedeljo, 30. t.m., od 15. ure dalje bodo delovali kioski. Zvečer ples z ansamblom IGA RADOVIČA. Vljudno vabljeni! Šolske vesti Podružnica Glasbene matice v Nabrežini - PD Igo Gruden priredita nastop gojencev Glasbene matice jutri, 29. maja, ob 20.30 in v torek, 1 junija, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Podružnica Glasbene matice na Proseku - PD Prosek - Kontove! priredita v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri v prosvetni dvorani na Proseku nastop gojencev Glasbene matice. Srednja šola Srečko Kosovel - Opčine vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 30. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. 11 L» Izleti OBVESTILO Udeležencem izleta bivših aktivistov OF, ki bo v nedeljo, 30. t.m., sporočamo avtobusni vozni red: Odhod avtobusov bo ob 6.30 po novi legalni uri. Avtobus št. 1: Izletniki iz Doline se zberejo pred Zadružno gostilno - na Šancu. Odhod naravnost na Fernetiče. Avtobus št. 2: Izletniki od Domja vstopijo na glavni cesti pri spomeniku NOB. Drugi izletniki iz Doline, Mačkolj in Pre-benega pri občinskem spomeniku NOB. Udeleženci iz Boljunca vstopijo pri spomeniku NOB, Borštani pa na križišču. V Padričah se zberejo izletniki pri spomeniku NOB. Na ta avtobus vstopijo izletniki iz Velikega Repna in Briščkov, na Opčinah pri spomeniku NOB. Avtobus št. 3: Odhod iz Nabrežine pri spomeniku NOB naravnost na Prosek pred sedež Kulturnega doma, kjer bodo vstopili izletniki s Proseka. Avtobus št. 4: Iz šempolaja (sredi vasi) naravnost v Trebče k spomeniku NOB, kjer bodo vstopili izletniki iz Trebč. Avtobusa št. 5 in 6: Odhod izpred sodnije, kjer bodo vstopili tržaški izletniki. V avtobus št. 6 bodo vstopili izletniki od Banov na Opčinah (Prosvetni dom). Priporočamo točnost in opozarjamo na spremembo v legalno uro. * * * SPDT priredi v nedeljo, 6. junija, avtobusni izlet na Učko. Za dobre planince možnost vzpona na vrh Planika in sestop v Disino, kjer bo pri koči čakal avtobus. (Učka 3 ure hoda. Planik in Lisina 6 ur in pol.) Vpisovanje do 1. junija v Ul. Ceppa 9. Urad ZSŠDI. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» iz Skednja priredi v nedeljo, 13. junija, celodnevni izlet na Vrhniko in v Ljubljano. Za izlet bodo vpisovali vsak delavnik do sobote. 5. junija, med 18. in 20. uro v društvenih prostorih. Pohitite s prijavami! La Cappella Underground 19.00—21.30 «La ballata». Barvni film. Ariston 16.30—22.00 « Royal Flash ». Fiorinda Bolkan in Oliver Reed. Barvni film. Mignon 16.00 «La ballata della città senza nome». Glint Eastwood in Lee Marvin. Grattacielo 16.00 « Il clan dei siciliani». A. Delon, J. Gabin, L. Ventura, Irina Demick. Barvni film. Fenice 16.00 «La bestia». Igrajo Sirpa L,ane^ Lisbeth Kummel, Elisabeth Kaza in Guy Trejan. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Exeèlsior 16.00 «Bug, insetto di fuoco». Bradford Dillman in Jeanne Miles. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00 «I cannoni di Navar-rone». Gregory Peck, David Niven. Barvni film. Eden 15.30 «Arancia meccanica». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.30 «Luna di miele in tre». Renato Pozzetto in Stefania Casini. Barvni film. Aurora 16.30 «L’uomo che cadde sulla terra». Igra David Bowie. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 « Il secondo tragico Fantozzi». Igrajo Paolo Villaggio, Anna Mazzamauro in Liu Bosisio. Capito! 16.00 «Colpo da un miliardo di dollari». R. Shaw. Barvni film. Filodrammatico 16.00 « Una viziosa con tanta voglia in corpo». Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30—21.30 « Ci rivedremo aU’infemo». Lee Marvin in Roger Moore. Barvni film. Impero 16.30 «Il mistero delle dodici sedie». M. Broocks. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «L’incorreggibile». Barvni film. Ideale 16.00 «L’assessura». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Radio 16.00 «Rugantino». Igrata: A. driano Celentano in Claudia Mori. Astra 16.30 «Una seca ci incontrammo». Johnny Dorelli. Barvni film. Abbazia 16.00 «L’albero dalle foglie rosa». John Richardson in Renato Cestiè. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Smashing, il ra-chet del crimine». Igrata Frederich F. in Jean G. Barvni film. Včeraj-danes Danes, PETEK, 28. maja GOJKO Sonce vzide ob 4.21 in zatone ob 19.43 — Dolžina dneva 15.22 — Luna vzide ob 4.01 in zatone ob 19.11. Jutri, SOBOTA, 29. maja MAJDA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 17 stopinj, najnižja W'"-ob 19. uri 10,8, zračni pritisk 1009,8 mb neustaljen, vlaga 77-odstotna, 26,6 mm dežja, nebo oblačno, veter severovzhodnik 30 km na uro, s sunki 50 km/h, morje razgibano, temperatura morja 16,6 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo-Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Trg delia Borsa 12: Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel-226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek-tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tri-225-596: Nabrežina: tel. 200-121: ^ sijan: tel. 209 197: žavlje: tel. 213-WG Krava sivo-rjave alpske pasme pri tretjem poroda izvalila trojčke Pri «Vrabčevih» v Repniču je te dni veselo. Prihajajo sosedje in prijatelji, čestitajo, radovedno sprašujejo, zavijejo v hlev, potrepljajo «Doro» in občudujejo njene trojčke, teličko in dva junčka. Tri teleta obenem, živa, od ene same krave. To ni vsakdanji dogodek, ampak zete redek primer. Zato so zadovoljni Mario Milič, njegova žena Roza, trije sinovi in živinozdravnik dr. Rihard Florjančič, ki je pomagal «Do-da je srečno spravila na svet te tri ljubka bitja. , Telička, ki je prva prišla na svet, je bolj živahna, vstaja, poskakuje ,n bi kar naprej sesala, junčka pa ste še nekoliko nebogljena in naj- raje ležita, pa si bosta ob skrbni negi kmalu opomogla. Da bo tokrat nekaj izrednega z «Doro» so pri Vrabčevih že pričakovali,' saj so že štirikrat imeli v hlevu dvojčke, toda na trojčke ne bi nobeden pomislil, niti veterinar, čeprav je bila «Dora» kot balon in je zadnje dneve komaj stala na nogah. Zdaj je izčrpana in utrujena, pa mirna in ubogljiva, kot prej, kakor vseh drugih sedem sivk, dobrih mlekaric sivo-rjave alpske pasme, ki se vrstijo v hlevu. Vse so vpisane v rodovnik, najlepše govedo v zgoniški občini, «To je zame prvi tak primer, pravi veterinar, in sploh zelo, zelo re- dek, da so trojčki in živi». «To je zasluga živinczdravnika, pravijo Vrabčevi in ga ne morejo prehvaliti, kako je takoj pohitel in vestno, sposobno opravil svoje delo. Porod je bil težaven in nevaren, tudi zaradi tega, ker sta bila junčka zamotana in bi lahko poginila. Pri takem porodu pa je nevarno, da pogine tudi mati. Za «Doro», ki, ima nekaj nad pet let, je bil to tretji porod, v torek nekoliko po 20. uri. Zdaj imajo pri Vrabčevih v hlevu 8 krav mlekaric in 4 teleta, ker je zraven trojčkov tudi teliček, ki se je izvalili v ponedeljek štiri krave pa so breje. Mario Milič, droben in žilav kmet, ki bo septembra imel 68 let, je po rodu iz Zgonika, njegova žena Roza, skrbna in marljiva kot mravlja, pa iz Vipavske doline. Imata tri odrasle sinove, korenjake, ki po svojem poklicnem delu zelo radi pomagajo na kmetiji. «Pridni so, pridni,» ponovita Mario in Roza, «rada pa bi videla, da bi v hišo prišla nevesta». Pridni so Vrabčevi zares. Začeli so od nič, premagovali težave in bolezen. Dolga leta so bili kot najemniki, potem so odkupili pol premoženja. Prva leta po vojni sploh niso imeli goveda. Potem je Mario kupil kravo, pa jo je kmalu prodal, ker ni bila ta prava in je kupil drugo. Potem je prigojil rep za repom. Vse so dobre mlekarice. Tudi «Bistra», ki so jo prodali v Salež, je imela dvojčke, najprej pri Vrabčevih, potem pa v Saležu. «Imate krave vedno v hlevu, ali jih gonite ven na pašo?» «Kaj v hlevu, živina mora ven, da se pase, da se giblje na prostem, na zraku. Tako je bolj zdrava in ima zdrav zarod». «Tudi «Doro» smo mislili prodati, ker ne utegnemo, ne moremo skrbeti za toliko glav, pravi gospodinja, pa je ne bomo dali proč, ker je tako pridna». Prišel je spet veterinar, nasmejan, prisrčno sprejet. Malo pokramljamo, pa se mu mudi v hlev, k «Dori» in trojčkom. Srečno! A. B. ....................................iiilllllllillllllll.im........... VOZNI RBB VLAKOV— Veterinar dr. Rihard Florjančič s telički-trojčki VELJAVEN OD 30. MAJA 1976 6.05 R 6.25 L 6-50 D TRST - BENETKE - BOLOGNA - RIM - REGGIO CALABRIA - CATANIA - MILAN - TURIN - GENOVA ODHODI Benetke - Bologna - Firence; Milan Genova - Bri-gnole (preko Mester) (*) Portogruaro (nadaljuje do San Donà do 16. 6. razen ob praznikih) Benetke - Rim in Turin (Mestre - Milan) (spalni vagoni Moskva - Rim (1) -1. in 2. razred Zagreb - Turin; Budimpešta - Rim in Zagreb - Rim, 2. razred „ Zagreb - Benetke) DD Benetke 25 R Benetke - Rim (*) 6-44 DD (Direct Orient) Benetke -Milan - Domodossola - Pariz - Calais (spalni vagoni Atene Istanbul - Pariz; pogradi 2. razreda Sofija -Pariz (2), Beograd - Pariz j« in Atene - Milan) T54 l Portogruaro - Benetke od DD Benetke - Milan - Turin ■40 L Portogruaro D-40 DD Benetke 6 33 bd (Lombardie Express) Be-iR . netke - Milan - Pariz 11 a0 DD Benetke - Bologna - Rim -Neapelj - Reggio Calabria -Catania (pogradi 2. razreda Trst - Reggio Calabria; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Trst - Catania) Portogruaro (razen ob sobotah in praznikih in od 9. do 13. avgusta) Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova (*) Portogruaro Benetke - Bologna - Lecce (preko Mester) (pogradi 2. razreda in spalni vagoni Trst - Lecce) Portogruaro DD (Simplon Express) Benetke - Rim - Milan - Domodossola - Pariz (pogradi 1. in 2 razreda Trst ■ Pariz; spalni vagoni Benetke - Pariz; pogradi 2. razreda Beograd Pariz in Benetke -Pariz; pogradi 2. razreda Zagreb - Pariz od 24. junija d^ 12. septembra); 2. razred za Vallorbe (samo ob sobotah od 26. junija do 21. avgusta) Benetke - Milan - Genova -Marseille - Toulouse (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Trst - Turin ter Trst 22 »c ^ ' Genova) DD Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Rim) 17T8 L l7-30 R 1» 05 L *6.42 D *9 23 L 20.00 10.56 DD (Simplon Express) Pariz -Domodossola - Milan - Rim - Benetke (pogradi 1. in 2. razreda, pogradi 2. razreda Pariz - Beograd, Pariz - Zagreb od 26. junija do 14. septembra) - Lecce -Bologna '(pogradi 2. razreda in spalni vagoni Lecce -Trst) ;. 2. razred /Vallorbe -Trst (samo ob sobotah od 26. junija do 21. avgusta) 11.05 R (Rialto) Milan - Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*) 13.00 DD Catania - Reggio Calabria - Neapelj - Rim - Bologna - Benetke (pogradi 2. razreda Reggio C. - Trst; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Catania-Trst) 13.54 DD Benetke 14.16 L Červinjan (razen ob praznikih) 15.25 DD (Lombardie Express) Pariz - Milan - Benetke Turin - Benetke Firence - Bologna - Benetke (*) Portogruaro Orient) Callais -Milan - Benetke (spalni vagoni Pariz - Atene - Istanbul; pogradi 2. razreda Milan - Atene in Pariz - Beograd; pogradi 2. razreda Pariz - Sofija) (3) Rim in Milan (preko Mester) (*) 22 55 L Benetke 23.28 DD Turin - Milan - Rim - Benetke (spalni vagoni Rim -Moskva) (4) 17.42 D 18.30 R 19.09 L 20.05 DD (Direct Pariz 20.57 R 9.56 D (Osterreich - Italien Express) Stuttgart - Salzburg - Dunaj - Trbiž - Videm 12.03 L Trbiž - Videm 14.05 D Videm 15.02 L Videm 17.05 D Videm 17.59 L Videm 19.25 L Videm 19.38 DD Trbiž - Videm 20.48 L Pordenon - Videm 22.40 L Videm 23.38 D Miinchen - Salzburg naj - Trbiž - Videm 23.45 DD Calalzo - Videm (1) Du- 22.15 : (*) Samo 1. razred in posebna rezervacija (1) Ne vozi ob petkih (2) Vozi ob ponedeljkih, četrtkih, petkih in sobotah od 31. maja do 23. septembra (3) Vozi samo ob ponedeljkih, četrtkih, sobotah in nedeljah od 3. junija do 25. septembro (4) Ne vozi ob sobotah TRST - VIDEM - DUNAJ -SALZBURG - MtlNCHEN -STUTTGART ODHODI Videm Videm - Trbiž Videm Videm Videm - Trbiž - Dunaj -Salzburg - Miinchen Videm Videm - Trbiž Videm Videm - Carnia Videm 5.25 L 6 10 D 6 18 L 7.05 D 8.50 D 10.08 L 12.25 D 13.02 L 14.05 D 14.35 L 15.50 DD Videm - Calalzo (1) 16.55 L 17.45 D 17.56 L 19.18 D 20.14 L 7-35 D PRIHODI g-43 DD Benetke ^ L Portogruaro (razen ob praz- j p nikih) Portogruaro Toulouse - Marseille - Ge- o? 4g r nova - Turin - Milan - Me- i ' stre (spalni vagoni in po- ' gradi 2 razreda Genova -7 Trst in Turin - Trst) DD Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. o,. in 2. razreda Rim - Trst) *0 27 tv Benetke CD ženeva - Ziirich - Domodossola - Milan - Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva -Trst in Ženeva - Beograd samo ob sobotah od 26. junija do 7. avgusta) Videm - Trbiž Videm (razen ob praznikih) Videi" (razen ob sobotah in od 9. do 13. avgusta) Videm Videm (Italien - Osterreich Express) Videm - Trbiž - Dunaj - Salzburg - Stuttgart Videm (1) Vozi v predprazničnih dneh od 26. junija do 11. septembra (ukinjen 28. 6.) PRIHODI Videm Videm (ne vozi ob sobotah in od 9. do 13. avgusta) Videm Sacile - Videm (razen ob praznikih - ob sobotah prihaja iz Vidma) Videm (1) Vozi ob praznikih od 29. junija do 12. septembra TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - A-TENE - ISTANBUL - MOSKVA ODHODI 0.40 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta (spalni vagoni Rim - Moskva) (1) 7.25 L Opčine (2) 11.14 DD (Simplon Express) Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (vagoni 2. razreda Ženeva - Beograd (3); pogradi 2. razreda Pariz - Beograd in Pariz - Zagreb od 26. junija do 14. 9.) 14.50 L Opčine - Ljubljana (4) 19.35 D Opčine - Ljubljana (4) 19.55 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (samo ob sobotah) 20.20 L Opčine 21.09 D (Direct Orient) Opčine -Ljubljana - Skopje - Beograd - Atene - Istanbul -Sofija (spalni vagoni Pariz - Atene - Istanbul; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Trst - Beograd; pogradi 2. razreda Pariz - Sofija samo ob ponedeljkih, četrtkih, sobotah in nedeljah od 3. 6. do 25. 9.; pogradi 2. razreda Milan - Atene in Pariz - Beograd) 5.48 D 7.08 L 7.14 D 9.44 D 0.50 L 6.45 L 7.27 L 7.56 D 8.46 L (1) Ne vozi ob nedeljah (2) Ne vozi ob sobotah in praznikih in od 9. do 13. 8. (3) Vozi ob sobotah od 26. 6. do 7. 8. (4) Ne vozi ob nedeljah PRIHODI Budimpešta - Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim) (1) Opčine (2) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (samo ob sobotah) (Direct Orient) Sofija - I-stanbul - Atene - Beograd - Skopje - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni od Aten -Istanbula do Pariza; pogradi 2. razreda Beograd -Pariz in Atene - Milan; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd - Trst; pogradi 2. razreda Sofija -Pariz samo ob ponedeljkih, četrtkih, petkih in sobotah od 31. 5. do 23. 9.) Ljubljana - Opčine (3) Ljubljana - Opčine (3) 19.44 DD (Simplon Express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd - Pariz in Zagreb - Pariz od 24. 6. do 12. 9.) 21.30 L Opčine 10.10 D 14.35 L (1) Ne vozi ob petkih (2) Ne vozi ob sobotah in praznikih in od 9. do 13. 8. (3) Ne vozi ob nedeljah ŠE 0 GROZEČI KRIZI V POKRAJINSKEM SVETU V letošnjem pokrajinskem proračunu nad dve milijardi lir primanjkljaja 550 milijonov lir je namenjenih fondu za ustanovitev pokrajinske avtobusne ustanove - Padec odbora in razpust sveta sta le vprašanje časa Kot smo že včeraj na kratko napisali je pokrajinski predsednik Giuseppe Agati na seji pokrajinskega sveta v sredo zvečer, potem ko ni bila sprejeta resolucija komunistov in socialistov o možnosti skupnega upravljanja pokrajinske uprave v Gorici, pričel brati dolgo politično poročilo o letošnjem proračunu, o katerem bodo svetovalci razpravljali na sejah prihodnje dni. Agati je poročilo bral več kot dve uri, saj je dolgo celih 86 tipkanih strani in zajema seveda gledano z demokri-stjanske strani, vsa najvažnejša vprašanja posoške pokrajinske realnosti. Kar se številk tiče laliko 'povemo, da je v letošnjem proračunu predviden primanjkljaj 2.022.000.000 lir, kar je nekaj več kot za pol milijarde v primeru z lanskim. Povečanje primanjkljaja pa je treba v celoti prišteti vsoti 550 milijonov lir, ki je v proračunu predvidena kot dotacija za ustanavljajočo se pokrajinsko ustanovo za javni avtobusni promet. Namen KD in njenih partnerjev je namreč ustanoviti pokrajinsko u-stanovo, ki bi prevzela vse dosedanje zasebne in javne avtobusne proge na celotnem ozemlju Goriške. Ocene glasovanja v pokrajinskem svetu v sredo zvečer sb si edine, kajti vsi politični opazovalci menijo, da bo pokrajinski svet razpuščen in da bo imenovan komisar v najkrajšem času kajti KD in njena dva partnerja (PSDI in PRI) ne moreta zagotoviti odobritve proračuna. KD sicer še vedno upa, da se bodo komunisti in socialisti premislili, vendarle ti so že v sredo javno povedali da sta glasovanje o njihovi resoluciji in o proračunu neločljivo povezani. Zato so vsi prepričani v komisarsko upravo, razen če. . . ne bi za DARUJTE ZA ŽRTVE POTRESA! Za žrtve potresa v Beneški Sloveniji in Reziji je prosvetno društvo Vipava iz Rupe - Peči nabralo naslednje prispevke: Oskar Kovic 10.000 lir, Luigio Bratkovič 1009, Branko Kovic 5.000, Emilio Zotti 3.000, Franc Kovic 3.000, Emil Kovic 2.500, Nadja Peteian 2.500, Virgilij Cotič 2.000, Guido Cotič 2.500, Dorina Tomšič 2.000, Vito čevdek 2.500, Ludvik Peric 10.000, Sandro Carli 1.000, Gabriella Klansič 5.000, Ciril Juren 10.000, Jožef čevdek 5.000, Ivan Cijan 5.000, Ciril Cijan 2.000, Hi-larija Malič 2.000, Vinko Tomšič 10.000, Romana Monti 1.000, Marica Kavčič 500, družina Primožič 2.500, Pavel Boškin 1.000, Vilko Gergolet 5.000, Marija Reščič 1.500, Danilo čevdek 5.000, Angel Petejan 2.500, Ivan Petejan 10 tisoč, Oskar Malič 5.000, Jordan Ožbot 10.000, Lojze Batistič 1.000, Alojzija Pelicon 1.000, Andrej Kovic 5.000, Alojz Pavletič 5.000, Ivan Batistič 2.000, Ivan Peteaui 2.000, Štefan Kovic 1.000, Rozalija Lavrenčič 2.000, Roman in Ivan Čevdek 20.000, Viktor Čev-dek 3.000, Nicola Zotti 3.000, Dominik Kovic 5.000, Jožica Marušič 3.000, Stanislav Malič (So-vodnje) 2.000 lir. V zbirnem centru v Dijaškem domu je Orlando Semolič prispeval blago v vrednosti 50.000 lir. Na upravi Primorskega dnevnika v Gorici je Mirko Rogelja prispeval 6.000 lir. Andrej Zotti iz štandreža je prispeval 10.000 lir. proračun glasoval osamljeni fašistični svetovalec Pedroni, ki bi tako volivcem hotel dokazati, da je MSI edina rešilna bilka za demokristjane pred marksisti. Nekaj podobnega se je zgodilo v občini Neapelj prejšnji teden, nekaj podobnega se je zgodilo v parlamentu pri glasovanju o splavu. Politično ne bi bil Pedro-nijev glas zaželen, vendarle pa ne bi bilo juridično treba razpustiti pokrajinski svet. Sicer pa je talca možnost precej daleč. Če ne bo pokrajinski svet uspel odobriti proračuna bo zanj poskrbel v najkrajšem času izredni komisar. POMIMBCN JUBILEJ SLOVCNSKC USTANOVI Svečanost ob 30-letnici Dijaškega doma v Gorici Kaj menijo gojenci o vlogi doma Jutri zvečer se bodo v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici zbrali sedanji in bivši gojenci, vzgojitelji, pomožno osebje ter prijatelji mladine, da bi skupno proslavili 30-letnico obstoja in delovanja te ustanove, ki je v tem času opravila izredno delo v korist naše mladine. Zbrali se bodo, da bi ob prijateljskem razpoloženju obujali spomine ter se seznanili z današnjim življenjem v Dijaškem domu. Ob tej priložnosti je domska skupnost pripravila primeren kulturni spored, ki se bo pričel z odprtjem slikarske razstave, na kateri bodo sodelovali slikarji, ki so svoja dijaška leta preživeli v domu. Program bo nato obsegal še recitacij-ske, pevske in folklorne točke ter se bo sklenil s finalno tekmo v od- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIZADEVANJA SLOVENSKIH OBLASTI IN STROKOVNJAKOV V ponedeljek bodo pričeli na Tolminskem popravljati hudo poškodovane stavbe Nad 2.000 jih hočejo popraviti do zime - Rušenje hiš šele prihodnje leto, saj je prva naloga zagotoviti streho ljudem pred zimo - Breginjsko beneško-slovensko arhitekturo je treba ohraniti Ni minil niti mesec od noči 6. maja, ko so močni sunki hudo poškodovali Furlanijo, Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino, Tolminsko ter določene predele novogoriške občine. S tihim a marljivim delom so jugoslovanske oblasti pripravile vse potrebno, da se prične, že v ponedeljek 31. maja, obnova hudo poškodovane Tolminske. V zadnjih tednih je prišlo do dejanske mobilizacije strokovnjakov iz vse Slovenije, ki so ugotavljali na potresnem področju stanje hiš in drugih stavb, ugotavljali, kaj je treba ohraniti in tudi popraviti na zgodovinsko važnih kulturnih objektih, kako je treb» pomagati potresnemu prebivalstvu. V sredo je bila v Tolminu, lahko bi rekli, zaključna seja prve faze ugotavljanja škode ki so se je udeležili številni strokovnjaki in predstavniki družbeno-političnih organizacij. Tehnične priprave so že tako daleč, da bodo v ponedeljek pričeli z načrtno obnovo Tolminske. V Kobaridu, ki je središče prizadetega področja, bo stalno štab projektantov in gradbene operative; v njem bo zaposlenih 30 projektantov. V akciji bodo sodelovala primorska gradbena podjetja, če bo potreba nanesla bodo priskočila na pomoč s strokovnjaki, delavci in strojno opremo še druga gradbena podjetja iz ostale Slovenije. Tehniki so doslej ugotovili, da je potres laže ali huje poškodoval nad 4.500 hiš. Od teh je 1.500 laže poškodovanih, z razpokami v stenah in zidovih, lastniki pa jih bodo kar sami hitro popravili. 2 tisoč hiš, ki so hudo poškodovane, pa so strokovnjaki ugotovili, da jih je moč popraviti. Te hiše bodo začeli popravljati v ponedeljek, kajti operativno vodstvo si je zadalo nalogo da jih mora po- praviti do zime. Podjetja so obljubila, da bodo popravila dvajset hiš dnevno, tako da bi do zime zadostili več kot polovici potreb po toplih stanovanjih, saj ne bodo mogli ljudje živeti v šotorih v goratih krajih, kjer že septembra pritisne mraz. Ostaja pa seveda odprto vprašanje zelo poškodovanih hiš, ki jih bo treba docela porušiti L. na njih mestu zgraditi nove. Strokovnjaki menijo da je takih hiš okrog tisoč, vendarle so jih doslej našteli samo 401. Te stavbe bodo sedaj pustili pri miru, odstranili bodo le tiste, ki ovirajo promet, rušiti jih bodo pričeli šele prihodnje leto. Slovenski strokovnjaki namreč menijo da je prvenstvene važnosti nuditi gotovo streho večini ljudi v tistih hišah, ki so rešljive, kot pa v tem trenutku tratiti čas pri ruševanju docela poškodovanih hiš. S tem v zvezi naj omenimo, da so v republiški skupščini že razširili tudi na Tolminsko veljavnost lani sprejetega zakona o pomoči po potresu prizadetemu področju na Kozjanskem. Tako bodo lahko ljudje prejeli pomoč na: razne-mačine- in iz raznih virov. Vsak zasebnik bo lahko prejel iz enega vira, t. j, iz bančnega vira, ugodno petnajstmilijonsko por sojilo za popravilo ali obnovo stavbe. dolgoročnega značaja in s samo dvoodstotnimi obresti. Možno pa je, da bodo iste osebe dobile drugo pomoč iz skladov socialnega zavarovanja ali drugih skladov. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije je namenila Tolminski fond 15 milijard starih dinarjev ugodnih pofojil. Tolminska občina je doslej dobila prispevke in pomoč v višini skoraj milijarde starih dinarjev ter veliko pomoči v hrani, blagu in gradbenem materialu. Pri obnovi porušene Tolminske bo- Dom je odprt: sedaj pa na delo! Z odprtjem Doma Andreja Budala v štandrežu se začenja redno delovanje domačih društev. V sredo in včeraj je prosvetno društvo «Oton Župančič» pripravilo pomladanski praznik. Gre za tradicionalno prireditev, ki so jo letos priredili kot nadaljevanje otvoritvene slovesnosti. Za zabavo je igral trio Marcossi iz Koprivnega. Odprtje Doma Andreja Budala, ob katerem se raduje celotna naša skupnost, upravičeno navdaja z zadovoljstvom Štandrežce, saj so se na odprtje tudi pošteno pripravljali. Morda je širši javnosti manj znano to, da sta v funkciji novega doma nastala otroški zbor in ženski zbor. Njun nastanek in tudi priprava na nastop sta najtesneje povezana z Eldo Nanutovo, požrtvovalno prosvetno delavko, ki je s tema dvema zboroma pokazala svoje pevovodske sposobnosti in tudi smisel za organizirano prosvetno delovanje. Nastanek ženskega pevskega zbora v društvu Oton Župančič predstavlja pomembno obogatitev za celotno pevsko dejavnost v vasi. Ne smemo pozabiti, da je prav po zaslugi tega zbora nastopil na otvoritveni svečanosti mešani pevski zbor. Pod vodstvom El de Nanut, Aleša Hoba-na in Stanislava Benka nastaja v vasi pevsko jedro, od katerega lahko tudi v umetniškem pogledu še veliko pričakujemo. Pričakujemo tudi zategadelj, ker bosta zbora o-draslih pevcev imela podmladek v otroškem pevskem zboru. Če je na mladih, da poskrbijo za delovanje v novih prostorih, pa so starejše generacije predvsem ponosne, da so po tolikih težavah dočakale boljše čase. Njihovo dolgoletno hrepenenje po takšnih časih je s temile besedami na otvoritvi doma opisal starosta goriških pro-svetarjev Franc Lupin: «Kulturni dom, ki stoji danes pred nami, že dolga leta nestrpno in željno pričakujemo. Dom, pred katerim stojimo, je v prvi vrsti namenjen naši mladini, katera naj se v njem zbira in vzgaja v duhu naših očetov, dedov in pradedov, živečih na tem koščku zemlje, ki nam jo hočejo vzeti. Mi hočemo tu o-stati in tu živeti v miru, prijazno1 sti in ljubezni z večinskim narodom, ki tu prebiva. Mi nočemo nikakršnih prednosti, pač pa le naše pravice, ki nam pritičejo kot vsakemu državljanu. Zato vam še enkrat zakličem Bu-dalove besede: Mi smo kar smo — in to bodemo.» Marsikoga bo zanimala zgodba o tistem bronastem ključu, ki so ga na svečanosti podelili skupno s priznanjem. Dalj časa so razmišljali, po kakšnem modelu naj bi ga izdelali. Imeli so tudi nekaj rešitev, ki so jih zavrnili ter se potem odločili, da ga bodo vlili po originalnem ključu, ki ga imajo v muzejski zbirki na gradu. Delo je brezplačno opravil obrtnik Viljem Šuligoj, domačin, ki ima delavnico v Romansu. En primerek tega ključa so na željo uprave podelili muzeju. Verjetno je takšnih dogodkov, ki so se zvrstili v dolgi zgodbi Stan dreškega doma, še precej, ter sb vanjo vtkani vsi tisti večeri, ki so jih domačini prebili v domu, da so ga očistili, ga opremili in okrasili. Morali bi najbrž sestaviti dolg seznam ljudi, ki so s prostovoljnim delom dali pomemben pristevek h kulturnemu izgledu celotnega okolja in k dobremu počutju vseh, ki so ta dom obiskali. Seveda pa se po prvem delu predstave — ob odprtju doma — zastor polagoma spdšča in ga bomo morali bržčas spet dvigniti, tokrat zato, da pogledamo, kakšna presenečenja nam poslej pripravljajo v vasi. O tem bo beseda prihodnjič. (Na sliki mešani pevski zbor «O- j ton Župančič»). I do pomagala podjetja iz vse Primorske ter kot smo že omenili tudi iz drugih krajev Slovenije; od 15. junija dalje pa se bodo vrstile mladinske delovne brigade iz vse Jugoslavije ter delovne skupine iz raznih tovarn in drugih podjetij. Jugoslovanska skupnost je na različne načine priskočila na pomoč prebivalstvu na Tolminskem. Pred nekaj dnevi je še sto družin zapustilo šotore in se nastanilo v prikolicah. šotore so že vrnili tabornikom, vojski in podjetjem. Sedaj je s prikolicami na Tolminskem dobro preskrbljeno, saj jih imajo kar 530. Od teh jih je 130 poslala Industrija motornih vozil v Novem mestu, ki jih tudi izdeluje, 60 jih je prišlo iz Skopja. Podjetje Marles iz Maribora pa je v najbolj prizadeti vasi, v Podbe-li, postavilo šest montažnih hiš. Najbolj prizadeta je vas Podbela v Breginjskem kotu. Tu so samo tri hiše primerne za bivanje, 29 jih je zelo poškodovanih in jih bodo popra-vili, 63 pa jih bodo morali porušiti. Nastala bo tako čisto nova vas. V Breginjskem kotu se v teh dneh nudi ;pkrpg,sto strokovnjakov Zavoda za spomeniško varstvo iz vse Slovenije, saj je Breginj kulturni spomenik prvp stopnje s hišami v tipično beneško-slovenski arhitekturi, čeprav so hiše v tej vasi hudo poškodovane jih bodo skušali obnoviti tako, da bi vas ohranila kar se da prvotno podobo. Še nekaj podatkov o škodi na področju novogoriške občine, ki je bila sicer laže prizadeta. Tu bodo porušili, po dosedanjih ugotovitvah, 110 hiš, hudo poškodovanih hiš, ki se dajo popraviti, je 368, več kot tisoč hiš pa je laže poškodovanih. V glavnem so to hiše na področju Kambreš-kega, Liga in v Brdih. Je pa mnogo poškodovanih hiš tudi v drugih področjih občine. V Solkanu se je namreč docela porušila posebna osnovna šola. Treba jo bo zgraditi na novo, za kar bo poskrbela republika Bosna in Hercegovina. Kot vidimo so se na jugoslovanskem področju načrtno in brez obotavljanja lotili obnove poškodovanih krajev, čeprav tu ni bilo žrtev je bila materialna škoda precejšnja in pomoč republike ter vse slovenske in jugoslovanske skupnosti je prišla hitro in tudi pravočasno. V Solkanu slikarski «x tempore za dijake obmejnih mest Učenci in dijaki nižjih šol v Gorici, ki so se izkazali na slikarskem natečaju v okviru blagovnega sejma ESPOMEGO, so v torek sodelovali v Solkanu na slikarskem ex tempore, ki ga je pripravila solkanska osnovna šola. Na manifestaciji so bili prisotni tudi učenci in dijaki iz občine San Vendemiano. Povedati je treba, da sta se v številni konkurenci dobro izkazala dijaka srednje šole Ivan Trinko v Gorici Nadja Grusovin in Renco Bu-žinel. Ob sklenitvi slikarskega natečaja je v imenu goriške občine spregovoril odbornik za šolska vprašanja Ferruccio Fantini, ki je pozdravil pobudo solkanske šole, saj gre za manifestacijo, ki združuje mladince ob meji. Umrl je odvetnik Valentino Pascoli Včeraj popoldne so pokopali nestorja goriških odvetnikov Valentina Pascolija. Imel je 93 let, bil je vseskozi iredentist, nacionalist in fašist. V času fašizma je bil predsednik pokrajinske uprave in nato še fašistični podesta v Gorici. V istem duhu je vzgojil tudi sina, odv. Ena, ki je danes predsednik odvetniške zbornice in ki je bil oficir v faši-stieni salojski republiki ter po voj-ni tajnik MSI in pokrajinski ter občinski svetovalec. Prispevki Za Dom Andreja Budala v štandrežu je Stojan Makovec prispeval 10.000 lir. Enako vsoto sta dali tudi družini Marinič in Makovec. bojki v okviru turnirja ob 30-letnici DJaškega doma. O pomenu jubileja smo se poraz-govorili s tremi gojenci Dijaškega doma. osnovnošolcem, srednješolko in višješolcem. Vsakdo je povedal nekaj misli, ki najbolje pričajo o pomenu te ustanove. Rihard Petrič iz Ahtna, učenec 5. razreda osnovne šole v Ul. Croce, je v Dijaški dom prišel lansko šolsko leto. Ob začetku, je povedal, se mu je tožilo po domu, saj se ni takoj znašel v novem, njemu nevsakdanjem okolju. «Kaj kmalu — je nadaljeval — pa sem v domu našel nove prijatelje in sedaj se kar dobro počutim.» Na vprašanje, kaj mu pomeni 30-letnica Dijaškega doma, je dejal, da je to zanj praznik. Amalija Lorenzoni iz Gorice, ki obiskuje 1. razred srednje šole I-van Trinko, je povedala, da jo je domsko življenje presenetilo zaradi urejenosti. Tu, je nadaljevala mora vsakdo spoštovati določena pravila, kar je zelo koristno za mlade, da se naučijo reda in spoštovanja. O-benem, je ugotovila Amalija, ji v domu nudijo tisto pomoč pri učenju, ki je doma večkrat primanjkovala. Mavricij Černič z Vrha, dijak slovenskega učiteljišča, je o Dijaškem domu povedal, da gre za zelo pomembno ustanovo, v kateri se zbira goriška mladina. Djaški dom, je poudaril Mavricij, nudi mlademu človeku možnost, da razširi svoje spoznavno obzorje, obenem se podrobneje seznani z vprašanji naše narodnostne skupnosti. «Ko sem bil doma si sploh nisem postavljal določenih vprašanj, ki zadevajo Slovence v Italiji. V domu, je nadaljeval, imajo tudi priložnost, da razpravljajo o številnih problemih, ki zanimajo mladino in še posebno o tistih vprašanjih, ki zadevajo šolsko življenje. Glede jutrišnje proslave, je dejal, da se bodo ob tej priložnosti zbrali sedanji in bivši gojenci, kar predstavlja enkratno priložnost za tako prijateljsko srečanje. Solidarnost z bojem SSG na Goriškem V krajevnih upravah na Goriškem se že uresničujejo dogovori sklenjeni na pogovoru med predstavniki občinskih uprav in delegacijo koordinacijskega odbora Stalnega slovenskega gledališča, ki vodi zasedbo Kulturnega doma v Trstu. Danes popoldne se bodo v Gorici sestali načelniki skupin v občinskem svetu ter sestavili predlog resolucije, ki naj bi jo potem izglasovali na seji občinskega sveta v ponedeljek. V tej resoluciji bodo zahtevali od osrednjih oblasti izpolnjevanje sprejetih obveznosti, da zadobi SSG pravni status in pripadajočo finančno podporo države. Župan občine Sovodnje Jožef Če-ščut je za danes ob 19. uri sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali samo o eni točki: o položaju v. Stalnem slovenskem gledališču v Trstu ter o resoluciji, v kateri bodo podprli boj gledališkega kolektiva. Jutri in v nedeljo bo v Čedadu zanimivo tekmovanje psov, ki ga organizira deželna sekcija društva ljubiteljev psov — nemških ovčarjev. Tekmovanje bo imelo mednarodni značaj, saj pričakujejo skoraj 60 udeležencev iz Avstrije, Jugoslavije, Nemčije in Italije. Tekmovanje bo na igrišču v Ul. Gemona, 5. Izkupiček prireditve bodo namenili za pomoč po potresu prizadetim krajem. -Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Bersaglio di notte». G. Hackman in S. Clark. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 16.30—22.00 «Ci rivedremo al-Tinfemo». Roger Moore, Lee Marvin. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45—22.00 «Il caso Catharina Blum». A. Winkler in M. Adorf. Bareni film. CENTRALE 17.15—21.30 « Sandokan ». K. Bedi. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Il bocconcino.» Igrata A. Nemour, F. Saggese. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Lenny». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 « Son tornate a fiorire le rose». Barvni film. JXova Gorica in okolica SOČA «žrelo», ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Žrelo», ameriški film ob 17.00 in 19.30. DESKLE Danes zaprto. Včeraj-danes 1.03 Melodije, Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) S pametno rešitvijo temeljnih vprašanj si boste še bolj utrdili položaj. Nove priložnosti za družinske člane. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Če je potrebno, da spiejmete nekatere neprijetne ukrepe, storite to brez obotavljanja. Manjše čustveno razočaranje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Obstaja nerešeno vprašanje, ki ga boste z dobro zamislijo rešili. Čustveni odnosi nestalni. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V vsakodnevnem delu ne bodite preveč nestrpni in napadalni. Odpovejte se nekaterim navadam v prid ljubljene osebe LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Spričo novih pogojev skušajte spremeniti dosedanji program. Ne polagajte pozornosti na zunanji videz. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V neki nejasni situaciji ukrepajte po svoji vesti. V čustvenem pogledu vas čaka manjša preizkušnja. 10- d0 „ii zavzeh boste h-Ljubo- TEHTNICA (.od 23. 9. do 23. Ni pametno stremeti za nen? fa. čim, ker je samo zguba c Prijetna vest bo spremenila žinsko razmerje. , 99 ŠKORPIJON tod 24. ’n ^ ^ 11.) če se ne boste resno že v samem začetku, ne legnili uresničiti programa, sumnost. n 12 ) STRELEC (od 23. H. do vlilo Uspešno delovanje vam b0 etjte novih upov. Večerne ure Pos družini in drugim sorodnikorn- ^ KOZOROG (od 21. 12. a° ,l se z Bodite pripravljeni spoprije ■ ^ nenadnimi težavami. Ljublj ^ seba vam bo pripravila pi’es nje. , . ,n 2.) VODNAR (od 21. 1- do ^ v0- Niso vsem prestojnikom P” reS. iji originalne misli. Na 'j’ldlv jjo nejši družinski spor, končal. RIBI (od 20. 2. ki se do 20. 3.) ^ deloven^ ssa ctrsffs*-* KOLESARSTVO 59. DIRKA PO ITALIJI SLAVJE ITALIJANOV L MOSES, 2. GIMONDI Spremembe na vrhu lestvice: Moser «roza majica» OSTUNI, 27. - Na današnji sedmi etapi na kronometer je prišlo do večjih sprememb na skupni lestvici. Moser, ki je bil prvi v današnji etapi, je tudi oblekel «roza majico», Gimondi, ki je bil danes druži, je to mesto obdržal tudi na lestvici. Torej, veliko slavje italijanskih kolesarjev in nepričakovan spodrsljaj belgijske koalicije in predvsem Eddyja Merckxa, ki je sodil med favorite v današnji etapi. . Čeprav je bilo seveda navdušenje v italijanskem taboru dokajšnje, pa sta Gimondi in Moser po končani etapi «pomirila» največje optimiste, saj sta dejala, da je «Gino» komaj na začetku in da je vsako pretirano navdušenje odveč. Vrstni red 7. etape (na kronometer) : 1- Francesco Moser, ki je prevozil 37 km v 50’19”, s poprečno hitrostjo 44,104 km na uro 2. Gimondi po 7” 3. Knudsen (Norv.) 25” 4. Ritter (Dan.) 39” 5. Salm (Švi.) 43” 6- De Muynck (Bel.) 45” 7. Merckx (Bel.) 55” 8- De Vlaeminck (Bel.) in Marcussen (Dan.) 1’01” Skupna lestvica: 1. Moser 33.59’25” 2. Gimondi po 7” 3. De Muynck (Bel.) 40” 4. Salm (Švi.) 59” 5- De Vlaeminck (Bel.) 1’01” 6- Merckx (Bel.) ITI” NOGOMET DVESTOLETNICA ZDA Italija-Anglija RYE (New York), 27. — Jutri bo Italija igrala svojo drugo tekmo za P°kal 200-letnice ustanovitve ZDA ^ ________ Proti reprezentanci Anglije. Italijan- £oristiì To' posTednjo ’ priložnost' za °Ka postava bo enaka kot v prvi mkmi, z edino izjemo Roggija, ki bo nadomestil Tardellija. Tekma se bo pričela ob 20. uri po krajevnem času. Udinese s 3:2 (1:1). Strelci: Ferrari in Garganico (Udinese), Libera (2) in Boninsegna (Inter). Čisti izkupiček tega srečanja (približno 30 milijonov lir) so dodelili ž.rtvam potresa v Furlaniji. VARŠAVA, 27. — V meddržavni prijateljski nogometni tekmi je Irska v gosteh nepričakovano premagala Poljsko z 2:0. BUDIMPEŠTA, 27. — V prijateljski nogometni tekmi sta Madžarska in SZ igrali neodločeno 1:1. VČERAJŠNJI IZIDI Pokal Corrente Gaja - Domio Mladinci Primorje - S. Sergio b.b. Costalunga - Primorec Zarja - Libertas TS V OKVIRU PROSLAV 30-LETNICI POVOJNEM DELOVANJA SPDT ZBRALO SE JE PREKO 120 PLANINCEV Pester spored in vesela družba - Openci so osvojili kar dve zmagi 0:0 0:2 2:1 3:0 V nedeljo je Slovensko planinsko društvo iz Trsta proslavljalo svojo 30-letnico povojnega delovanja s planinskim mitingom, ki ga je priredilo v Živčevi dolini pod Volni-kom. Program je bil dokaj pester, saj je v dopoldanskih urah vseboval tekmovalni pohod na Volnik, v popoldanskih pa otroški poligon. V premoru med enim tekmovanjem in drugim pa je delovala kuhinja z «roštilom», na katerem so pekli čevapčiče in klabase. Poleg tega je bila na razpolago tudi raznovrstna pijača tako da so se lahko tekmovalci odžejali. Tekmovalni pohod, ki je bil zjutraj, je dobro uspel, saj se ga je udeležilo kar 14 ekipi, ki so bile razdeljene v tri kategorije. Pohod je predvideval vzpon na Volnik ter povratek po drugi poti, v Živčevo dolino. Po poti so morali tekmovalci odgovarjati na vrsto vprašanj, ki so bila na tekmovalni poli. V kategoriji mladincev (tekmovalci pod petnajstimi leti) je prvo mesto osvojila šola iz Ul. Donadoni, ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Po šestnajstih zmagah prvi poraz Nabrežink Goriška Olympia je trenutno v odlični formi 1. ŽENSKA DIVIZIJA Šestnajsto kolo je bilo usodno za doslej še nepremagani Sokol. Na-brežinke so namreč izgubile prvo tekmo v Pordenonu z ekipo Virtus iz Vigonova. Samo srečanje je bilo izredno izenačeno in Virtus je le iz- Italijanski prvoligaši so včeraj o-wgrali nekaj prijateljskih nogometnih tekem. IZIDI Novara - Torino 0:1 Siena - Perugia 0:2 Cassino - Roma 5:4 Livorno - Fiorentina 1:3 Alessandria - Juventus 0:2 SINOČI V TRSTU Triestina O Verona 1 Sinoči sta se v Trstu v prijatelj-ski nogometni tekmi spoprijela prvoligaš Verona in Triestina, ki igra v L ligi. Zmagala je Verona s tesnim izidom L0 potem ko se je prvi polčas zaključil brez gola. Edini zadetek v !em srečanju je dal Vriz proti koncu tekme. Srečanje ni zadovoljilo gledalcev, ker po gostje, čeprav igrajo v prvi halijanski ligi, razočarali. Tržačani so s prikazano igro zadovoljili. ZAOSTALE TEKME D LIGE Ponziana v nevarnih vodah V zaostali tekmi nogometnega prvenstva D lige je Ponziana včeraj v gosteh igrala neodločeno s Cone-Slianesejem 0:0. Ker pa so vsi nje-nl neposredni nasprotniki za izpad 2rr>agali, je postal položaj tržaških Nogometašev dokaj kočljiv. Izidi ostalih tekem: Coneglianese - Ponziana 0:0, Pordenone - Chievo 4:3, Adriese - Pro Corizia 1:0, Portogruaro - Sampie-Ifese 2:1, Monfalcone - Mestrina 2:1. Udinese — Inter 2:3 PORDENON, 27. - V prijateljski Nogometni tekmi je Inter premagal prestižno zmago. S tem porazom Sokola pa vrh lestvice ni spremenjen, saj imajo Nabrežinke še vedno šest točk prednosti pred zad-.njim kolom. Mlade odbojkarice Kontovela so poskrbele za še eno prijetno presenečenje. V Gradišču so namreč premagale solidno Torriano in tako imajo izredno lepo priložnost za o-svojitev četrtega mesta na končni lestvici. Zaenkrat imata tako Tor-riana kot tudi Kontovel enako število točk. V neposrednem derbiju za obstanek je (ržaška,, Julia odpravila Azzurro iz &orice.’ S" teni pa ni še nič odločeno, katera bo druga ekipa, ki bo morala zapustiti to ligo. To pa predvsem zato, ker je bila tekma med Slogo in PAV Despar iz Vidma preložena. Če bo Sloga premagala PAV Despar ali pa drevi Corridoni se bo morala od lige posloviti Azzurra. IZIDI 16. KOLA Torriana - Kontovel 1:3, Virtus -Sokol 3:2, Julia - Azzurra 3:1, Sloga - PAV Despar preložena. LESTVICA Sokol 30, Virtus 24, Corridoni 20, Torriana in Kontovel 16, PAV Despar 14, Julia 12, Sloga in Azzurra 10 tcčk. PRIHODNJE (ZADNJE) KOLO Sloga - Corridoni, Azzurra - Virtus, Sokol - Torriana, PAV Despar -Kontovel. 1. MOŠKA DIVIZIJA Goriška Olympia igra letos izredno dobro prav proti koncu prvenstva. Če je bil začetek negotov, pa si bodo Goričani z zadnjimi uspehi zagotovili obstanek v tej konkurenci. V 17. kolu je Olympia doma odpravila solidri Lambertin s 3:0, kar nedvomno najbolje potrjuje njihovo sedanjo res odlično formo. Pri vsem tem pa velja poudariti, da je bil to tretji zaporedni uspeh Goričanov. IZIDI 17. KOLA Il Pozzo - Libertas Turjak 3:1, Olympia - Lambertin 3:0, Kennedy -AGI Gorica 3:0, PAV Despar- Inter prelož.. Fiume Veneto - ASFJR 3:2. LESTVICA Kennedy 30, L Pozzo 24, Inter 22, ASF JR in Fiume Veneto 20, Lambertin Sportivo 18, PAV Despar 12, Olympia 10, Libertas Turjak 8, AGI Gorica 2 (Olympia, Libertas Turjak, PAV Despar in Inter so igrali tekmo manj). PRIHODNJE (ZADNJE) KOLO Fiume Veneto - PAV Despar, Inter - Kennedy, AGI Gorica - Olympia, Lambertin - Il Pozzo, ASF JR -Libertas Turjak. DREVI NA «PRVEM MAJU» Sloga-Corridoni V 1. ženski diviziji bi moralo biti jutri na sporedu zadnje kolo. Vodstvi Sloge in ekipe Corridoni pa sta se domenili, da tekmo odigrata drevi. Za Corridoni nocojšnja tekma nima nobene važnosti, ker ima z 20 osvojenimi točkami že zagotovljeno 3. mesto na končni lestvici. Vse drugače pa je -s Slogo, ki si mora še zagotoviti obstanek v tej ligi. Prav zaradi tega je pričakovati, da bodo slovenske zastopnice zaigrale prizadevno. Na koncu so lahko odločilni tudi seti. Prva tekma v Folja-nu se je končala s 3:0 v korist domače šesterke. V primeru, da bi to pot zmagala Sloga, bi bila možnost obstanka v tej konkurenci že veliko bolj otipljiva. Tekma bo na stadio nu «1. maj», s pričetkom ob 20.30. G. F. katere tekmovalni čas ni bil najbolj-Ida je vreme nekoliko nagajalo orsi, zato pa so tekmovalci te ekipe I ganizatorjem, na srečo pa ni de-odgovorili točno na vsa vprašanja, zevalo, tako da so program izvedli Ekipo so sestavljali: Igor Gombač, Andrej Budin in Marko Kalc. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Kras B, ki je imela dober tekmovalni čas, je pa zagrešila mnogo napak pri vprašanjih. Z malenkostno zamudo se je na tretje mesto uvrstila ekipa Bora, na četrto pa Sokola. V kategoriji članov (nad petnajstimi leti) je prvo mesto osvojila ekipa SPDT-podružnica Opčine ki je progo pretekla v najkrajšem času, poleg tega pa je pri vprašanjih zagrešila samo eno napako. Ta ekipa, ki so jo sestavljali: Mario Sosič, Pavel Sosič in Valter Poljšak, je bila najboljša v absolutnem merilu. Drugo mesto je z malenkostno zamudo osvojila ekipa SPDT B, kateri je sledila SPDT A. Na četrto mesto so se uvrstili taborniki RMV z Opčin. V kategoriji «družin» je najboljše mesto osvojila družina Križman, ki je tekmovala za PD Tabor. Ekipa v sestavi Bruno, Lučka in Dimitrij Križman je imela soliden čas, poleg tega je pri vprašanjih naredila eno ^ samo napako. Sledila ji je družina j Santin, ki je nastopila za SPDT, ter družina Budin, ki je tekmovala za Kras. IZIDI Mladinci 1. Šola Donadoni 1.35’30'\ 2. Kras B 1.59’00”, 3. Bor 2.Q0'30'\ 4. So kol 2.5'30”, 5. Kras C 2.8’30", 6. Kras D 2.13W, 7. Kras A 2.27’30”. Člani 1. SPDT-Opčine 1.20’30”, 2. SPDT B !.24’30”, 3. SPDT A 1.29’30”, 4. RMV-Opčine 1.31’30”. Družine 1. PD Tabor 1.52’00”, 2. SPDT 1.56’30” 3. Kras 2.9’30”. V popoldanskih urah je bil otroški poligon, ki se ga je udeležilo 27 otrok in mladincev, ki so bili razdeljeni v kategoriji za osnovno in srednjo šolo. IZIDI Srednja šola 1. Sandro Guštin 214”, 2. Katja Kalc 2’34”. 3. Pavel Kalc 2'45”, 4. Patricija Purič 2’49”, 5. Marko Mangino 2’52”, 6. Pavel Purič 31”, 7. Suzana Škabar 3’7”, 8. prof. Samo Pahor (izven konkurence) 3’46”, 9. Adrijana Margon 4,43’'. Osnovna šola 1, Klavdij Purič 2’33”, 2. Alenka Jerič 2’43” 3. Daniela Vodopivec 2'44”, 4. Drago Purič 2’45”, 5. Marko Kalc S’g”, 6. Igor Gombač in Valentina Škabar 3’23”, 8. Andrej Budin 3'24”, 9. Aleksij Tavčar 3’29”, 10. Tatjana čač 3’32”. Sledi še drugih osem tekmovalcev. Prvouvrščene tri ekipe v vsaki kategoriji tekmovalnega pohoda so prejele plakete, prvouvrščeni tekmovalci poligona pa so dobili praktične nagrade. Naj omenimo še, do konca. Udeležba je bila vseeno zelo velika, saj je bilo prisotnih preko 120 planincev. D. J. TENIS MEDNARODNI TURNIR V RIMU Mima Jaušovec v polfinalu RIM, 27. — Mirna Jaušovec se je uvrstila v polfinale na mednarodnem teniškem turnirju, potem ko je gladko premagala južno Afričanko Bos-hoff s 6:1, 6:0. V dvojicah pa je skupno s Femandesovo premagala par Riedel - E'sterlehner s 6:3, 6:2 in se uvrstila v četrtfinale. Med posamezniki je bil Franulo-vič izločen iz nadaljnjega tekmovanja, potem ko je izgubil s Panatto s 6:4, 6:1. ATLETIKA Edi Podberšček preko 70 m RIM, 27. — Slovenski zamejski atlet Edi Podberšček, ki tekmuje za Fiamme Gialle, je na italijanskem državnem prvenstvu za društva prvič presegel v metu kladiva 70 m. Podberšček je namreč v tej panogi zmagal z znamko 70,46 m. Na tem tekmovanju pa je Mennea doživel nepričakovan poraz. V teku na 100 m ga je namreč premagal sprinter iz Padove Caravani. Mennea je bil drugi s skromnim 10”4. 'PO ZAKLJUČNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU ZA ZAČETNIKE Sušanj 1'47"26 LONDON, 27. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Londonu je bil Sušanj v teku na 800 m drugi s časom i’47”26. Prvi j-j bil Kenijec Boit, ki je dosegel isti čas kot jugoslovanski atlet. Lauda najhitrejši MONTE CARLO, 27. — Avstrijec Niki Lauda na ferrariju 312 T2 je bil najhitrejši na današnjem prvem dnevu poskusnih voženj za VN Monte Carlo. Krog (3,3 km) je prevozil v r30”38, s poprečno hitrostjo 128,7 km na uro. Drugi najboljši čas je dosegel Jody Schekter z r30”58, tretjega pa Depailler z 1’31”03. Juventina j e osvoj ila odlično četrto mesto Tudi Sovodenjci so v tem prvenstvu zadovoljili Sovodenjska ekipa s trenerjem G. Marsonom, ki je nastopila na letošnjem naraščajniškem prvenstvu KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR NAŠIH PETERK ¥1. DIVIZIJI TRIKRAT USPESNI V prvenstvu «propaganda» sta Ror in Rreg visoko izgubila - P. Starc 154 pik Zadnje kolo 1. moške divizije je bilo za slovenske peterke zelo u-spešno, saj so vsi trije naši zastopniki zmagali. SKUPINA A Borovci so proti skromni ekipi Scoglietto A visoko zmagali in so s tem osvojili četrti par točk, kar je zanje po prvem delu že velik u-speh. Gre namreč omeniti, da je Borova ekipa najmlajša v tej skupini, saj igra večina košarkarjev, ki so še kadeti. IZIDI 7. KOLA Scoglietto A - Bor 53:74 Barcolana - GMT 37:58 Edera - Calza Bloch 60:49 Ferroviario - San Sergio 87:82 LESTVICA Ferroviario 12, Grandi Motori 10, Bor in San Sergio 8, Barcolana 6, Edera 4, Scoglietto A 2 in Calza Bloch 0. PRIHODNJE KOLO (30. 5.) Bor - Ferroviario (9.30 v DoUni), GMT - San Sergio, Scoglietto A -Edera, Barcolana - Calza Blochr NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Udovič 94, Bruno Knaip 89, Marassi 63 Mazzucca 48, Parovel 41, Sestan 31, Perco 29, Volk 26, Renato Knaip 14, Trevisan 8, Race 3. PROSTI METI: Bor 75:140. SKUPINA B Prvi prvenstveni par točk je osvojil tudi Kontovel, ki je v gosteh z odlično igro bratov Starc, premagal peterko Grado in tako zapustil neugoden položaj na repu lestvice. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiHiriin PO CARBIJEVEM PORAZB V SREDO V ŠPORTNI PALAČI ZA EVROPSKI NASLOV Poletovci pa so poskrbeli za prijetno presenečenje, saj so doma z razpoloženim Milkom Vitezom (38 točk) premagali vodečo ekipo Scoglietto B, ki sodi med favorite za končno zmago. S tem uspehom je Polet napredoval na drugo mesto lestvice in bi lahko celo posegel po VČERAJŠNJI IZIDI 1. DIVIZIJA C. Bloch - Bor 67:77 Kontovel - Begliano n.o. Polet - POM Tržič 44:56 FINALE DEČKOV Kontovel - Inter 1904 63:85 «PROPAGANDA» Breg - Italsider 33:50 Chiadino - Bor 48:41 prvem mestu, s čimer bi si priboril pravico nastopa v finalnem delu tega prvenstva. IZIDI 7. KOLA Polet - Scoglietto -B» 85:66 Grado - Kontovel 71:73 Staranzano - Begliano 42:61 Počitek: POM Tržič LESTVICA POM Tržič in Scoglietto B 8, Po- Zaman burno navijanje Veliko upanje tržaških navijačev, da bi Nevio Garbi prinesel evropski naslov peresne kategorije v naše mesto, se ni uresničilo. Bila je to zadnja priložnost za tržaškega boksarja, ki ima že 36 let. Boksa seveda ne bo opustil, tako visokega naslova pa ne bo več naskakoval. Kot je sam izjavil, se bo potegoval za italijanski naslov, ker ga je brez borbe izgubil, da bi se bolje pripravil za naskok na evropskega. Računati mora predvsem na leta, ki mu neizbežno tečejo. Garbi ni tehnični boksar: vse svoje uspehe si je pridobil z veliko borbenostjo in požrtvovalnostjo. Te lastnosti je pokazal tudi na zadnjem srečanju, čeprav je moral poražen z ringa. Naletel je na mnogo mlajšega, višjega in hitrejšega Coteno, ki je pokazal, da je zasluženo evropski prvak. Neapeljčan je izkoristil vso svojo telesno premoč, ki je predvsem prišla do izraza po 5. krogu, ko je začel obdelovati Carbija od vseh strani; takoj je bilo očitno, da za Tržačana ne bo več pomoči. Bil je prepočasen, da bi se lahko izogibal točnim udarcem nasprotnika, ki je iz kroga v krog višal prednost v točkah. Nič ni pomagalo niti burno navijanje gledalcev; Cotena je nadaljeval dvoboj z ostrim ritmom, dokler ni Carbija podrl na tla po lepi seriji točnih udarcev. Sodnikov poseg je bil čez dobro minuto popolnoma pravilen, saj je bil dvoboj že odločen. Peter Starc (Kontovel) let, Begliano in Grado 6, Kontovel in Staranzano 2. PRIHODNJE KOLO (30. 5.) Begliano - Polet (9.30 v Beglianu), POM - Scoglietto B, Staranzano -Grado. Počitek: Kontovel. NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Peter Starc 154, A-drijan Zavadlal 42, Ivo Starc 39, Košuta 31, Ivo Nabergoj 19, Ban 14, Danijel Zavadlal 8, Perini 7, Aleksander Nabergoj in Kosovel 2. POLET: Edi Sosič 113, Vitez 86, Taučer 29, Edi Daneu 26, Jugovič 22, Valter Sosič 10, Spacal 8, Evgen Daneu in Škabar 7, Loris Tav-/»ar» 4 9 PROSTI METI: Kontovel 68:128, Polet 38:75. «PROPAGANDA» Tako Brežani kot borovci so v 10. kolu tega prvenstva igrali z vodečima ekipama in so po predvidevanju visoko izgubili. Če so v prejšnjem kolu Perkovi varovanci dobro igrali proti Ferroviariu, pa so tokrat proti SGT odpovedali na vsej črti in tako je bil visok poraz neizbežen. Tudi v tem kolu so Brežani naleteli na za glavo višje nasprotnike, tako da so bili predvsem pri lovljenju odbitih žog pod košema v velikih težavah. Rezultat tega pa je bil prvi poraz s stotico. IZIDI 10. KOLA Breg - Ferroviario 32:104 SGT - Bor 80:18 Ricreatori - Servolana 39:32 Italsider - Chiadino n.o. LESTVICA Ferroviario in Ginnastica Triestina 18, Ricreatori 14, Servolana 12, Italsider 6, Bor 4, Breg 2, Chiadino brez točke. PRIHODNJE KOLO (30. 5.) Chiadino - Breg (9.30 v Ul. della Valle), Ferroviario - Servolana, SGT - Italsider, Bor - Ricreatori (29. 5. ob 19. uri v Ul. Carravaggio). NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Lokar 78, Švara 47, Merku 35, Škerk in Pečar 28, Don 22, Cej 15, Gerdol 9, Devetak 7, Kosovel 5 in Turk 2. BREG: Čok 74, Korošec 62, Žerjal 39, Corbatti 38, Pertot 20, Štrajn 12, Maver 4. PROSTI METI: Bor 24:86, Breg 23:84. edko Na Goriškem se je zaključilo začetniško nogometno prvenstvo. V eni izmed številnih skupin sta nastopili tudi slovenski enajsterici Ju-ventine iz Štandreža ter ekipa iz Sovodenj: Splošna ocena za obe ekipi je zelo dobra, saj moramo vedeti, da sta ekipi sestavljali mladinci ,ki so se tokrat prvič srečali z nogometom, štandrežci so v skupini 11 ekip zasedli odlično četrto mesto, Sovodenjci pa so se uvrstili na 7. mesto. Glede štandrežcev je treba povedati, da je trener Plesničar dosegel zaželene sadove, saj je ekipa letos dosegla velik uspeh. V 22. prvenstvenih tekmah so Štandrežci 12-krat zmagali, 6-krat remizirali in samo 4-krat so izgubili. «Juventinci» so dali kar 32 golov, prejeli pa so jih 19. Najboljša strelca za «belo-rdeče» sta bila Marvin (10 zadetkov) in Predan (9). Končna lestvica prvenstva začetnikov: Pro Gorizia 41, Mossa 35, Azzurra 34, Juventina 30, Audax 24, Pro Farra 19, Sovodnje 17, Pod-gora 14, Moraro 13, Santocchese 7, Cormonese B 4. I. P. ODBOJKA V DIJAŠKEM DOMU V GORICI Drevi polfinalni srečanji Nadaljuje se odbojkarski turnir 30-letnice ustanovitve Slovenskega dijaškega doma «S. Gregorčič» iz Gorice. Danes bodo odigrali polfinalne tekme in finalne tekme za 3. in 4. mesto. Dre višnji spored: 19.30 Mladinski krožek - prvouvr-ščena ekipa C skupine 20.30 Mladinski odsek Štandrež -zmagovalec kvalifikacij 21.30 Finale za 3. in 4. mesto Finalna tekma za 1. in 2. mesto bo v soboto, 29. maja, približno ob 22. uri, po kulturnem programu. I. K. ŽENSKO EVROPSKO PRVENSTVO Italija in Jugoslavija poraženi CLERMONT FERRANO, 27. — V nadaljevanju finalnega dela evrop-spega ženskega košarkarskega prvenstva v tem kraju sta Italija in Jugoslavija izgubili. SZ je namreč premagala Italijo z 90:49, Francija pa je odpravila Jugoslavijo s 70:60. Rali. Ts navdušil Sinoči sta se v prijateljski košarkarski tekmi spoprijela Pallacanestro Trieste in ameriška ekipa Long Beach. Zmagali so Tržačani s 113:108 (62 proti 57). AVTOMOBILIZEM SCHOTTEN, 27. — Nemški pilot Ulrich Schneider se je danes smrtno ponesrečeli na državnem rallyju, potem ko je zavozil s ceste. Njegov partner in dva gledalca so težko ranjeni. OBVESTILO JADRALNA ŠOLA ZA SREDNJEŠOLSKO MLADINO. Slovenski pomorski klub «ČUPA» priredi jadralno šolo za srednješolsko mladino in sicer od 16. 6. do 23. 6. 1976 vsak dan od 9. ure naprej. V primeru zadostnega vpisa udeležencev bo organiziran drugi tečaj, ki bo trajal od 24. 6. do 1. 7. 1976 od 9. ure naprej. Tečaj bo vodil prof. Franko Drasič. Vsak tečaj se bo zaključil z regato. Najboljšim tečajnikom bo «ČUPA» brezplačno dodelila jadrnico in to za celo sezono. Cena tečaja je 15.000 lir za vsakega prijavijenca (člani 7.500 lir). Vse informacije nudi: DARKO MAI ALAN, tel. 211465 - 211688. ISTRSKI °° ODRED (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) Prav tako je sodeloval z okrožno izpostavo oddelka za Notranje zadeve, četo VDV, komando mesta Koper in ba-^aIjonom «Alma Vivoda» iz sestave tržaške brigade, ki ga vodil v Istri od maja 1944 Marilo Tul-čikonja s skupino tržaških komunistov. Značilno za življenje bataljona v tedanjih istrskih razmerah je bilo zlasti to, da so ljudje sami pripravljali hrano borce po hišah, zato intendantu Ivanu Gustinčiču in bataljonskemu štabu ni bilo treba skrbeti za kuhinjo, in Prav zaradi tega je imel veliko več možnosti za nabavljanje materiala za štab VIL korpusa in druge forume. Zaradi stalnega stopnjevanja sovražnega pritiska je štab ^ bataljona do 20. avgusta dokončno spoznal, da na istrskem °bmočju ne bo mogel več dolgo kljubovati sovražniku m ^ dotedanjem obsegu uspešno delovati, ker so bile razmere Za delovanje bataljona čedalje bolj nevzdržne. Zato je Podlagal štabu odreda, naj bataljon odpokliče iz Istre, faradi slabih zvez je štab odreda dobil dopis šele 25. av-bbtik v Brkine. Ker je hkrati naraščal sovražni pritisk proti Prnik v Brkine je hkrati naraščal sovražni pritisk proh hrvaškim enotam, je prišlo tudi do prekinitve zvez z njimi, Saj so se te po ofenzivi umaknile z buzetskega območja Proti Učki in Pulju. UMIK 1. BATALJONA IZ ISTRE V BRKINE Med 20. in 30. avgustom so Nemci ustanovili nove postojanke v Kortah (Dvori nad Izolo), Maliji, Dekanih, Klancu, v Plavjah in v nekaterih krajih v južnem predmestju Trsta od škofij do Ratinare pri Trstu, prejšnje pa okrepili. Po podatkih obveščevalne točke št. L obveščevalnega centra Istrskega odreda je bilo v Slovenski Istri med 25. avgustom in L septembrom 1944 v 22 sovražnih postojankah 3676 vojakov — 2342 Nemcev in 1334 italijanskih kolaboracionistov. V boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju in partizanskim enotam je bila, kot vse kaže, dodeljena posebna policijsko teroristična vloga nemškim vojakom iz dekanske postojanke (2. četa L bat. 137. polka 188. rezervne divizije gorskih lovcev, ki ji je na Kozini poveljaval poročnik Jansen, v njej pa je bil tudi zločinec Ivan Piko).* Tja so prišli med 22. in 24. avgustom iz Kozine, 28. avgusta pa so jim priključili še 15 v fašistične uniforme preoblečenih karabinjerjev. V tedanjih razmerah je bataljonu, ki je bil jedro partizanske vojske v Slovenski Istri, grozila neposredna nevarnost, da ga bodo sovražne enote razbile ali celo uničile. Kako hitro je naraščal sovražnikov pritisk, dokazujejo nekatere večje njegove akcije: 21. avgusta so Nemci in fašisti — kakšnih 900 vojakov — blokirali vse vasi severno od reke Rižane, preiskovali hiše in gozdove, aretirali vec ljudi in ropali živila. Takrat je Nemcem uspelo popraviti železnico proti Pulju in vzpostaviti po njej promet Ponovno so okrepili postojanke ob progi, patruljirali in postavljali zasede na prehodih čez Slavnik, Mala vrata in drugih prehodih v Čičariji. Iz Trsta proti Pulju pa so poslali po cesti ob morju kolono 70 vojaških vozil. Po 22. avgustu so se sovražnikove grožnje še okrepile. Prvi bataljon in komanda mesta Koper nista mogla več pošiljati novincev in prevažati blaga v Brkine. Zelo tvegan je postal tudi vsakršen napad na sovražnike na cestah, ker jim je olajševal izsleditev taborišč in položajev enot. Kako kritične so bile konec avgusta razmere in kako pogumno ter samozavestno so borci in ljudstvo Slovenske Istre kljubovali sovražnikom, nam lepo osvetljujejo poročila obveščevalne točke št. 1 obveščevalnega centra Istrskega odreda. V poročilu z dne 23. avgusta je šef obveščevalne točke Vlado čebohin pogumno in samozavestno poudaril: «Tu se 'hajka’ skoraj vsak dan, toda nič nam ne morejo!» Naslednji dan pa je poročal: «Sovražnik je zbral v dolini Dragonje okoli 2000 vojakov ... Nemci in fašisti patrulirajo tudi po Slavniku in drugih gorah, železnico stražijo noč in dan in spijo tudi po votlinah ob njej... » Dne 25. avgusta je čebohin obvestil odredov obveščevalni center, da se je 23. avgusta pomikala iz Trsta proti Istri kolona 86 nemških kamionov, polnih vojakov in opreme. V Piranu da je nemško poveljstvo okrepilo postojanko s 300 vojaki. Dne 24. avgusta pa je šla peš in s kolesi iz Rižane čez Kubed proti Buzetu kolona več kot 800 nemških vojakov. Neki nemški oficir pa da je izjavil, da bo prišlo v Istro 30.000 nemških vojakov. Poročilo je končal z ugotovitvijo, da sovražniki dan za dnem čedalje globlje vpadajo na njihov sektor. V poročilih z dne 28. in 29. avgusta je Čebohin prvič prizadeto zapisal: «Sovražnik je vpadel iz Dekanov na Vršič in pobral kmetom 9 krav, 6 prašičev in 2 osla, odpeljal dva terenca in nekaj novincev. Nemci prihajajo vsak dan na roparske pohode...» V poročilu naslednjega dne je pi^ec navedel, da se sovražno nasilje zaostruje: «Nemci so 29. avgusta vdrli v Popetre, ubili neko žensko,** drugo pa ranih, požgali 6 hiš, odpeljali 4 vole, konja in mulo, nekaj živine pa je zgorelo...» Poročilo je sklenil z optimizmom, ki te spričo razmer preseneti in navdušuje; «Morala ljudstva je odlična, sovražnik dosega nasprotne od tistega, kar želi, čeprav terorizira, ubija in ropa.» V poročilu z dne 2. septembra pa sta obveščevalca če bohin in Jože Pečar prvič potožila: «Situacija postaja zaradi sovražnikovega divjanja vedne bolj kritična.» Potem sta Čebohin in Pečar skoraj vsak dan poročal« odredovemu obveščevalnemu centru le o sovražnikovih zlo činih in množičnem nasilju ter pogumnem kljubovanj’.. istrskega ljudstva tja do 14. oktobra 1944, ko je obvešče valna točka prenehala redno poročati, čeprav je do januarje še delovala. V štabu L bataljona so bili po 20. avgustu čedalje bol v skrbeh ne le zato, ker šest dni niso dobili odgovora m predlog za umik, temveč predvsem zaradi tega, ker je bile kljub čedalje hujši sovražni nevarnosti vprašanje, ah jirr bo štab odreda spričo pričakovanega zavezniškega izkrcanj; v Istri in približevanju četnikov istrski obali, — ti bi se bili radi predstavili zaveznikom kot jugoslovanski protiko munistični «borci odpora» — lahko dovolil umik. Razer tega je bilo vse bolj negotovo, ah se bo bataljon spričo mccmh sovražnih sil, razvrščenih ob progi med Kozino ir Buzetom, sploh še lahko prebil čez Čičarijo v Brkine. V ba tal jonskem štabu so računali tudi z možnostjo, da bo moral baualjon brezpogojno ostati v Istri v vsakršnih razmerah, zato so razmišljali tudi o gradnji skrivališč in razdelitvi bataljona po skupinah. 9o o,,1? !° 28' aYfusta na Vršiču aretirali 2 terenca in ropali živino, n §usta s° v Popetrah požgali 6 hiš in ubili eno žensko ter odgnali b govedi, 31. avgusta so požgali hišo in oropali Mirka Staniča iz Ri-zane. (Poročila obveščevalne točke št. 1 Istrskega odreda obvešče-valnemu centru 10 23. 29. in 30.8. ter 2.9.1944, AO 10 v Kopru). lectej je padla kot žrtev okupatorskega terorja Marija Kozlovič, gosjxximja ^Zabavelj. (Seznam žrtev fašističnega terorja v občini Koper, ZZB NOV obe. Koper). (Nadaljevanje sledi). Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 * 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVHIK Stran 6 28. maja 1976 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Orfnovornl urednik Gorazd Vese! Tn tiska 7TT - Trst NA ZASEDANJU UNCTAD V NAIROBIJU Nezaupanje držav v razvoju do zahodnega sveta narašča Trenje v «skupini B» se je še zaostrilo zaradi ločenih pogajanj med IDA in IRN NAIROBI, 27. — Kljub še tako mrzličnim posvetovanjem ni državam zahodnega industrializiranega sveta niti danes uspelo, da bi se sporazumele glede enotnega nastopa na 4. zasedanju Konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD). Tako so zgubile še eno priložnost, da bi pokazale dobro voljo in prispevale k vzpostavitvi pravičnejšega gospodarskega sodelovanja med ta- * ko imenovanimi revnimi in bogatimi, ki postajajo čedalje bogatejši, medtem ko dežele tretjega sveta najbolj občutijo zle posledice divje inflacije. Po 22 dneh pogajanj v kenijskem glavnem mestu so se nesoglasja in trenja «skupine B» (industrializirane, kapitalistične države) ohranila, če se celo mestoma niso zaostrila, kolikor zadeva ključni vprašanji, o-krog katerih se sučejo pogovori 153 delegacij obeh taborov (število članic UNCTAD se je sicer pred dnevi pomnožilo s pristopom Ljudske republike Angole). Gre, kakor znano, za ureditev trgovanja s surovinami in za problem dolgov, ki jih imajo države v razvoju do bogatejših. Predstavniki industrializiranih držav so danes dopoldne sicer predložili revnejšim sogovornikom dva dokumenta, ko pa so se delegatje 110 članic tretjega sveta seznanili z njuno vsebino, so bili globoko razočarani. Ne samo, s težavo so prikrili svoj bes in lakonično sporočili, da utegnejo kar sami ustanoviti sporni sklad za finansiranje surovinskih zalog, ne glede namreč na dokončne rezultate zasedanja v Nai-robiju — slednje bi se moralo zaključiti v petek pozno zvečer. Prvi dokument je bil predložen za poravnavo spora okoli mednarodnega sklada za finansiranje sporazumov o surovinskih izmenjavah. Iz n'ega je mogoče razbrati le to, da puščajo industrializirane države odprta vrata pogajanjem o surovinah. V drugem dokumentu, ki je uradno prišel ravno tako iz vrst «skupine B», a so ga v resnici sestavile države članice Evropske gospodarske skupnosti, pa se navaja nekakšen koledar pogajanj o mednarodnih sporazumih glede surovin, ki naj bi se pričela proti koncu tekočega leta, z druge strani pa konkretneje omenja osrednji sklad za surovine. Dokument so odobrili Francozi, Belgijci, Italijani, Irci, Danci in Luksemburžani (od zunaj sta ga podprli Norveška in Grčija), medtem ko so ga z rezervo sprejele Anglija, Zvezna republika Nemčija in Nizozemska. Angleži in zahodni Nemci ga ne odobravajo v celoti, češ da gre preveč na roko državam v razvoju. Nizozemska pa iz obratnih razlogov — Nizozemci so pač že od vsega začetka na strani držav tretjega sveta in sedaj so zagrozili. da se bodo odslej pogajali z nerazvitimi državami povsem samostojno. Zahodna Nemčija je prav tako skozi vseh 22 dni odločno odbijala predlog o ustanovitvi sklada za finansiranje surovinskih sporazumov, pač pa se opredeljuje za ustanovitev nekakšnega kompenzacijskega sklada za uravnovešanje ločenih skladov v okviru ustreznih trgovinskih sporazumov, vendar šele, ko bodo slednji že dobro vpeljani. Angleži niso tako nepopustljivi, boje pa se, da bi utegnili omenjeni sklad uporabljati v druge namene, take. ki bi ne imeli ničesar skupnega z zamislijo o finansiranju trgovine s surovinami oziroma o stabilizaciji surovinskih cen. Nerazumevanje med posameznimi skupinami članic «industrijskega tabora» se je še povečalo, od kar se je razvedelo, da je prišlo v zadnjih dneh do pogostih stikov med zahodno-nemško delegacijo in ameriškim podtajnikom za gospodarske zadeve Robinsonom. Odposlanci EGS so v tej zvezi zaskrbljeno ugotovili, češ, ZR Nemčija vodi pogajanja mimo nas in na škodo deveterice To pa seveda ne daje upanja, da se trenja med zahodnimi industrijskimi državami vsaj v prihodnjih mesecih poravnajo. tat v zvezi s Cataniovo funkcijo v pokrajinski upravi, kar naj bi ro mnenju nekaterih pomenilo, da je s svojimi ukrepi na gradbenem področju stopil na prste temu ali onemu špekulantu. Omeniti velja še, da je dr. Catania kandidat KD na skorajšnjih volitvah. GRUPA ASSICURAZIONI GENERALI Lanski Maso dosegel 1.265 milijard lir BENETKE, 2f — Pod predsedstvom sen. C. Merzagore se je v torek sestal upravni svet zavarovalnice Assicùraz'oni Generali. Po poročilu predsednika, ki je orisal splošen gospodarski položaj v Italiji in še zlasti na področju italijanskega zavarovalstva, je upravni svet vzel na znanje glavne postavke iz skupnega obračuna zavaro-valske grupe za leto 1975. Grupa je lani kasirala — v Italiji in tu-j ni — za 1.265 milijard lir premij, sama zavarovalnica Assicurazioni Generali pa 585 milijard. Skupna bilanca izkazuje 1.208 milijonov lir čistega dobička, iz katerega bodo izplačali dividendo po 500 lir na delnco. Včeraj pa še je v prostorih sklada Cini sestal glavni svet zavaro- j valnice, to je mednarodni posvetovalni organ, ki nadzoruje delovanje zavarovalske grupe. Ta je bodisi neposredno, bodisi prek drugih kontroliranih družb, prisotna na Atentat na krščansko demokratskega odbornika TRAPANI, 27. — Danes ponoči je neznanec .. strelom iz 22-kalibrskega revolverja precej hudo ranil bivšega župana in zdajšnjega pokrajinskega odbornika za javna dela v Trapa-niju Saveria Catanio. ki mu je 47 let. Ko se je prizadeti vračal domov, je mladenič starosti blizu 25 let z gosto brado streljal nanj iz avtomobila in ga zadel v prsi; svinčenka k sreči ni zadela občutljivejših organov. Ranjenčevo zdravstveno stanje se je že zboljšalo. Dr. Catania, ki pripada Fanfani-jevi struji krščansko - demokratske stranke, je izključil možnost, da bi bil atentat politične narave. To domneva tudi policija, ki je sicer zaslišala več desničarskih, pa tudi levičarskih skrajnežev, a jih je po nekaj urah izpustila. V resnici naj bi Catania užival ugled ne le med krščansko - demokratskimi vrstniki, temveč tudi med pristaši vseh drugih političnih strank in gibanj. Utrjuje se zato sum, da j« aten- KRIMINALNA DEJAVNOST SE NEVARNO STOPNJUJE Znan gradbenik ugrabljen predsinočnjim v Rimu Gre za 44-letncga Alessandra Lamburpinija, ki so ga napadli, ko se j« vračal iz urada domov - lo je že tretji gradbenik, ki ga ugrabijo v Rimu v zadnjem mesecu RIM, 27. — Še ena ugrabitev v Rimu. Žrtev' roparske tolpe je bil tokrat znam rimsui gradoenik Alessandro Lamburghini, ki je bil u-grabijen snoei CKrag 21. ure, ko se je vračal iz urada domov. Po.ici-ja in karabinjerji so bili obveščeni o podlem izpadu okrog 2.30, ko je odvetnik diuzine Lamourghini sporočil, da je gradbenik izginil. Pre-isiscvalni stroj je si.ekel s polno paro, brio pa je že prepozno, da bi preiskovalci lahko ukrenili karkoli, saj so imeli, banditi več kot tri ure prednosti. Kot receno je bil gradbenik ugrabljen oKiog 21. ure, ko se je vračal iz urada v Ul. travio Stii.cone domov. Malo prej je telefonsko obvestil ženo, da pride. Ker po navadi je prevozil razdaljo med uradom in domom v slabi pol uri, se je žena kmam piepričala, da se mu je pripetilo kaj hudega, ker ga ni bilo. Ženska je najprej pieverila, da se soprog ni ustavil pri prijateljih, nato. pa se je osebno podala v urad, da bi videla, kaj se mu je pripetilo- Šele nato je obvestila policijo in karabinjerje o izginotju gradbenika. Preiskovalni stroj je stekel s polno paro, vendar pa so imeli banditi preveliko prednost, da bi preiskovalci lahko računali na takojšnjo uspešno akcijo. Da je šlo za ugrabitev pa so se vsekakor prc-priča-ii dve uri pozneje, ko so v UL Borghesiani našli Lamburghinijev avto, v katerem sta bili okrvavlje' na majica ter steklenička z etrom. Na osnovi zbranih indicov in nekaterih pričevanj pa so preiskovalci ugotovili, da ugrabitelji niso pripravni gradbeniku zasede v Ul. Bor-ghesiam, pač pa v neposredni bližini Lamburghinijeve vile v kraju «Tre pini». Tu naj bi roparji dohiteli žrtev m jo s svojim vozilom «stisnili» k pločniku. Kaže, da je gradbenik takoj doumel, da gre za ugrabitev in je skušal uiti napadalcem, vendar zaman. Banditi so razbiri šipo njegove «alfette» in ga po nekajminutnem ruvanju onesposobili. Takoj nato so z žrtvijo odbrzeli proti skrivališču, medtem ko si je kdo od pajdašev prevzel nalogo, da je odpeljal gradbenikov avto v Ul. Borghesiana, da bi spravil pciicijo na zgrešeno sled. Alessandro Lamburghini je star 44 let in je eden od najbolj znanih rimskih gradbenikov. Z gradbeništvom se je aktivno ukvarjal do pred petimi leti, nato pa se je posvetil le upravljanju svoje družbe. Čeprav kaže, da mu doslej ni nihče grozil z ugrabitvijo, se je dobro zavedal, da bi ga banditi lahko izbrali kot žrtev. Zaradi tega se je zlasti zvečer vračal domov v spremstvu prijateljev ali uslužbencev in je bil oborožen. Verjetno se je-tudi snoči skušal braniti s samokresom (orožje je namreč izginilo iz predala «alfette», kjer ga je gradbenik hranil), vendar pa brez uspeha. Snoči se je Lamburghini zadržal v uradu dlje kot po navadi, zaradi česar se je vračal sam domov. Banditi, ki so mu najbrž že kakih 40 tržiščih po vsem svetu. ........................................................m........luminili..............................m............. dalj časa sledili, so koj izkoristili ugodno priložnost in ga napadli. Po mnenju agentov letečega oddelka rimske kvesture, ki vodijo preiskavo, je ugrabitev organizirala ena od manjših rimskih tolp, ki so se še pred nedavnim ukvarjale s tatvinami in z ropi in ki so dobile svoj «življenjski prostor» v prestolnici, ko so policija in karabinjerji onesposobili glavno organiza-cijo, ki jo je vodil znani francoski bandit Albert Bergamelli. To naj bi potrjevala tudi nekatera pričevanja, ki so jih zbrali preiskovalci. Za kaj točno gre, ni bilo še mogoče zvedeti, ker je bila molčečnost policije v tem pogledu skorajda nepredirna. Značilno je tudi, da je Lamburghini že tretji gradbenik, ki je bil ugrabljen v tem mesecu v Rimu, kar naj bi dokazovalo, da so banditi usmerili svojo pozornost predvsem na te kroge, ki zaradi svoje dejavnosti lahko zberejo znatne vsote v sorazmerno kratkem času. Medtem se je tudi zvedelo, da so ugrabitelji že stopili v stik z družino Lamburghini, točneje z ugrab-Ijenčevo materjo. Davi okrog 10.30 ji je neznanec, ki je govoril brez vsakršnega narečnega naglasa, sporočil, da je gradbenik še živ in da se počuti dobro. Dodal je tudi, da se bo v kratkem znova oglasil. Alessandro Lamburghini je 16. žrtev ugrabitev v Rimu od leta 1969 dalje in tretji gradbenik, ki so ga v zadnjem mesecu ugrabili v Rimu. Pred njim sta bila napade na Renato Filippini ter Anna Maria Montani, 11-letna hčerka malega gradbenika. Oba se še nista vrnila v družinski krog, čeprav so že dalj časa v teku stiki z banditi. Družini Filippini in Montani sta davi izrazili Lamburghinijevim svojo solidarnost. V kratkem razgovoru s časnikarji sta obe družini tudi poudarili, da že nekaj dni nimata vesti o ugrabljenih svojcih, obenem pa opozorili tudi na nekatere^ analogije med tremi ugrabitvami, kar naj bi potrjevalo prepričanje preiskovalcev, da so za podle izpade odgovorne manjše zločinske tolpe, ki so se šele pred kratkim odločile za to «dejavnost», ki je manj nevarna in veliko bolj donosna od ropov in tatvin. Umrla je Savica Ža^ar-Hočevarjeva junaška partizanka in partijska delavka Kot skojevke in četne ter bataljonske komisarke se je spominjajo nešteti preživeli primorski borci 3. in drugih prekomorskih brigad V sredo je nenadoma v Ljubljani umrla Savica Žagar - Hočevarjeva, znana revolucionarka, partizanska borka v prekomorskih brigadah in drugih e-notah NOV Jugoslavije ter medvojna in povojna partijska funkcionarka. Njena smrt bo globoko presunila vse, ki so jo poznali in spoštovali in med njimi je tudi mnogo naših primorskih prekomorskih borcev pa tudi italijanskih, ki so se borili na jugoslovanskih tleh proti naci-fašizmu. Savica Žagar se je rodila leta 1922 v Zg. Gorjah pri Bledu v znani komunistični družini. Njen oče Stane Žagar je bil član ZKJ že od leta 1920 in tudi mati je bila prepričana komunistka. Zaradi tega je bila družina, v kateri je bilo pet otrok, žrtev stalnih preganjanj s strani takratnik protiljudskih režimov. Oče je celo, kljub priljubljenosti med ljudmi, ki jo PO NJENI OZEMELJSKI RAZDELITVI Maroko za iHiio-flospoiHi je sporočil, da bo na predlog Svojevrsten rekord PARIZ, 27. —- Tudi francosko mesto Nancy ima od danes svojega svetovnega prvaka: gre za 32-letnega Jeana Paula Thouvenina, ki je na mah prižgal kar 121 cigaret, ki jih je stlačil v usta. Thou-venin je tako popravil svoj prejšnji rekord, ko je z eno vžigalico prižgal 101 cigareto. Možakar je zelo znan v mestu in okolici zaradi svoje neverjetne požrešnosti, saj je tudi v tej «disciplini» postavil nešteto rekordov: v slabih 15 minutah je požrl skoraj dva kg piškotov, v slabi pol uri tri kg in pol pudinga in v desetih minutah 14 «quiches lorraines», ki so nekakšne neapeljske «pizze». Prednost infrastrukturam, kmetijstvu, zdravstvu, šolstvu in urbanizaciji EL AIUN, 27. — Ozemlje nekdanje španske Sahare, ki je bilo 14. aprila letos uradna in dokončno razdeljeno med maroško kraljevino in islamsko republiko Mavretanijo, se polagoma preobrača v pristno ma-grebsko deželo. V maroškem delu se družbeno-gospodarske dejavnosti postopoma urejujejo, tembolj še, k. se je vojaščina kljub nadaljevanju gverilskih napadov tako imenovane fronte Polisario umaknila v vojašnice in nrepustila vso upravno-poli-tično oblast civilistom. Ustanovljene so bile tri nove pokrajine, sicer El Aiun, Smara in Boujedour (bivši Rt Bojador). Glavni tajnik province El Aiun, Ouchen Hassan, je napovedal velikopotezen načrt za vsestransko obnovo območij, ki so bila doslej predmet krvavih spopadov. V prvi vrsti bo treba vse ozemlje, ki sodi pod njegovo upravo, p"eskrbeti z vodo in električnim tokom; tovrstne pobude bodo osredotočene v petih ozemeljskih Major Otelo Saraiva De Carvalho, bivši poveljnik varnostnih enot Cop con ... petih skrajnolevičarskih strank kandidiral na prihodnjih predsedniških volitvah. Skoraj istočasno pa je danji predsednik Costa Gomes sporočil, da dokončno umika svojo kandi dature. Na sliki: major De Carvalho med tiskovno konferenco. (Telefoto ANSA) .................................................................................................................n...m.................m............mn......................... TRADICIONALNO SREČANJE PISATELJEV V PORTOROŽU KER NAJ BI SKUŠAL SPROŽITI PROTIKOMUNISTIČNO GONJO Sodobni svet skozi drobnogled pisateljev Poleg jugoslovanskih umetnikov prisotni številni gostje iz 13 držav PORTOROŽ, 27. — V Portorožu se je danes začelo tradicionalno srečanje pisateljev, ki ga že devet let organizirata društvo prijateljev Slovenije in slovenski PEN center. Razen jugoslovanskih pisateljev so prisotni tudi številni gostje iz Avstrije, Anglije, Italije, Francije, o-beh Nemčij, Poljske, Grčije Madžarske, Romunije, Švice, Združe-nih držav Amerike in Sovjetske zveze. Med udeleženci sta tudi predsednik mednarodnega PEN kluba Victor Pritchett in tajnik Peter El-stob. Na otvoritveni slovesnosti je u-deležence najprej pozdravil predsednik slovenskega PEN centra Filip Kombatovič, ki je poudaril pomembnost letošnjega in tudi prejšnjih srečanj, ko književniki v neposrednem stiku obravnavajo žgoče teme sedanjega nemirnega in spreminjajočega se sveta. V imenu gostitelja piranske obč ne pa je govoril predsednik občinske skupščine Ivan Bažec. Tudi on je zaželel pisateljem toplo dobrodošlico in plodno delo. «Za naše delovne ljudi — je rekel med drugim Ivan Bažec — so ta vsakoletna srečanja z vami prijetno doživetje, spoznanje vaših del pa nas kulturno bogati ter nam razkriva vizijo sveta in družbenih dogajanj, kakor jo vidite vi umetniki pisane besede.» Na koncu je povzel bešedo še Victor Pritchett, ki je poudaril, da PEN organizacije združujejo vse tiste pisatelje, ki želijo razpravljati o pomembnih stvareh in vsem tistem, kar zadeva demokracijo in ljubezen do svobode. «V vaši deželi — je dejal — je posebna klima, posebno vzdušje, ki karakteri-zira vsako srečanje. Tu sem našel mnogo prijateljev, s katerim; se lahko pogovarjam in to mi pomeni več, kot vsi uradni pogovori.» Zatem se je začel delovni program. Na prvo temo «Pisatelj ideolog ali kronist» sta podala referata Boško Petrovič iz Srbije in Mato Jova-novski iz Makedonije. Bavarska delegacija obiskala Koper KOPER, 27. — Slovensko obalo je obiskala delegacija bavarske deželne vlade pod vodstvom predsednika Alfonza Goppela. Gostje so se sestali s predstavniki koprske luke ter se zanimali zlasti za možnosti specializacije tega pristanišča v okviru severnojadranskih luk. Pr; tem so poudarili, da ima koprska luka ugodno lego in bogato zaledje ter vse možnosti za razširitev. Člani bavarske vlade so si ogledali tudi novo turistično naselje Bernardin in kobilarno Lipico. L. O. SID zopet na zatožni klopi Konec 1972. leta so orožniki odkrili pri Camerinu skladišče orožja: sprva so bili s tem v zvezi obtoženi levičarski izvenparlamentarci, kaže pa, da naj bi arzenal služil obveščevalni službi za protilevičarsko provokacijo ANCONA, 27. — Čeprav je preiskovalni sodnik dr. Arbitri pred nedavnim zaključil preiskavo o skladišču orožja, ki so ga karabinjerji našli v osamljeni vili pri Camerinu, in je oprostil glavne obtožence obtožbe prevratniškega rovarjenja, je omenjeni arzenal znova na dnevnem redu. Generalno pravd-ništvo v Ancon; namreč ne soglaša z zaključki preiskovalnega sodnika, zaradi česar je zopet sprožilo preiskavo, ki jo bo tokrat vodil sodnik prizivnega sodišča. Nova preiskava pa vsekakor ne bo mogla prezreti eksplozivnih izjav fašisLčnega terorista Stefana Del^ le Chiaieja nekemu milanskemd tedniku. Delle Ghiaie, ki je bil vpleten v bombne atentate v Rimu in je bil tesno povezan z Mariom Merlinom, fašistenim provokatorjem, ki se je vtihotapil v anarhistično skupino Pietra Valprede, je imel pomembno vlogo tudi v organizaciji Borghesejevega poskusa državnega udara. «Črni princ» mu je zaupal vodstvo komandosa, ki je v noči od 9. na 10. december 1970 zasedlo orožarno notranjega ministrstva v palači Viminala. Skladišče orožja v Camerinu je bilo odkrito novembra 1970, ko je na opozorilo karabinjerskega poveljstva v Rimu, skupina orožnikov iz Ancone pod vodstvom stotnika D’Ovidia preiskala okolico mesta in v osamljeni vili pri'državni cesti 77 odkrila arzenal. Orožje je bilo skrito v podstrešnem prostoru in bi zadostovalo za oborožitev voda saboterjev. Med drugim so karabinjerji zaplenili 27 ročnih granat vrste «ananas», 20-milimetrsko strojnico, brzostrelko vrste «sten», o-strostrelsko puško, 5.000 nabojev, dva električna timerja, 20 kg plastičnega razstreliva, 20 molotovk, steklenico žveplene kisline, sod bencina, 4 kg dinamita, frače in na tisoče steklenih kroglic, ki so se jih prevratniki posluževali za mestno gverilo. Odkrili so nadalje tudi torbo polno vozn skih dovoljenj in osebnih izkaznic ter nekaj šifriranih sporočil. Na skrivno skladišče orožja naj bi karabinjerje opozoril pripadnik levičarskega izvenparlamentarnega gibanja, ki je bil aretiran v okviru neke akcije v Rimu. Najdbi o-rožja so sledile številne preiskave ter aretacije nekaterih pripadnikov izvenparlamentarne levice, ki so bili obtoženi prevratniškega rovarje^ nja in poskusa oborožene vstaje. Ind:ci, na katerih je bila osnovana obtožba pa so bili vsekakor zelo krhki kot je konec aprila poudaril v svoji razsodbi preiskovalni sodnik Abritti, saj na osnovi zbranega gradiva nikakor ni bilo mogoče dokazati aretiranim sodelovanja pri prevratniškem rovarjenju in poskusu vstaje. Dodati gre še, da so bilij stiki med obtoženci vselej občasni! in naključni, kar pa je nepojmljivo, če naj bi šlo za domnevne vodje prevratniške organizacije. Izjave, Stefana Delle Ghiaie, mečejo temno luč na vso zadevo, saj fašistični prevratnik trdi, da je bilo skladišče orožja delo obveščč-valne službe SID, točneje stotnika La Bruna, ki naj bi hotel tako sprožiti protikomunistično in na splošno protilevičarsko gonjo. Stotnik La Bruna in njegov predstojnik gen. Maletti pa sta bila pred nedavnim obtožena dajanja potuhe fašističnemu časnikarju in prevratniku Gui-du Giannettiniju, kateremu naj bi pomagala na begu v tujinu in skupaj s katerim naj b; organizirala poskus bega Giovapnlja Venture iz zapora. Povsem možno je zato, da preiskava o skladišču orožja v Camerinu privede lahko zelo daleč in da se enkrat za vselej pojasni tudi ozadje strategije napetosti in terorja v Italiji., Drzen rop pri Palermu: za 200 milijonov lir plena PALERMO, 27. — Pet drznih roparjev je davi napadlo turistično naselje «Città del mare» pri Palermu in se polastilo denarja ter dragocenosti, ki so bile shranjene v varnostni blagajni recepcije. Vrednost plena naj bi presegala dvesto milijonov lir.* douru in El Aiunu). okrožjih, okoli katerih se zbirajo nomadi. Tam bodo dali tudi zagona pridelovanju krmil za razmah živinoreje. Pozneje pride na vrsto gradnja sodobnih naselij, prihodnje leto i že pravih mest. V kratkem pričnejo z delom številne ribolovne zadruge, a pristanišči v El A:un.i in Bouje-douru bosta opremljeni z novimi stroji in napravami; zadevne načrte vodijo maroški izvedenci. V El Aiuau bodo slednjič izkopali gosto mrežo podzemeljskih rovov za položitev grezničnih cevi; v tej zvezi treba povedati, da niso španski kolonizatorji nikoli poskrbeli za primeren greznični sistem, zlasti ne v mestnih četrtih, kjer bivajo pripadniki plemena Sahraoui. Nadalje imajo v načrtu uresničitev širšega telekomunikacijskega omrežja in gradnjo cest, ki naj bi povezovale med seboj vse pomembnejše kraje Zahodne Sahare; Španci so z asfaltom prekrili le tistih 21 km, ki se vijejo med središčem El Aiuna in morjem. Razvojni program, ki so ga izdelale maroške oblasti, predvideva u-stvaritev treh osrednjih središč — Boujedour, Bir Enzaran, Guelta Zem-mour, v katerih bodo osredotočene trgovinske, industrijske in kulturne dejavnosti; omenjeni kraji zaobjemajo obsežen trikot, kjer ni ničesar drugega, kot sam pesek. V Bouje-douru, kjer bodo zgradili luko in letaLšče, bodo ustvarili čisto novo rhesto, kjer bodo razvili gospodar-sko-turistične tokove. Nekako 185 km dolgo cesto do El Aiuna bodo na novo asfaltirali. Pospešili bodo rejo drobnice in kamel (zemlja je tam razmeroma rodovitna), najprej pa bp treba rešiti problem pomanjkanja vode letos je na tem območju zopet deževalo po dolgih 10 letih. O-koliško puščavo nameravajo temeljito namakati ter jo tako spremeniti v rodovitne površine, Poskrbljeno bo seveda tudi za šolstvo in zdravstvo. Rabatska vlada je že decembra lani poslala šolskim upravam v El Aiunu, Smari, Dcherii, Daouri in Boujedouru 48 učnih moči. Na omenjenih področjih je danes vsega 3.000 učencev oz. študentov, medtem ko jih je bilo leta 1957 komaj 15, sicer le osnovnošolskih o-trok, kajti španske oblasti niso dovoljevale dostopa na višje šole in univerzo sahraouijski mladini; za ohranitev kulturnih tradicij so tedaj skrbeli takoimenovani «filalis», starejši učeni možakarji, ki so se tjakaj priselili iz Filaleta Zlasti kočljiv pa je položaj na zdravstvenem področju. Krajevno prebivalstvo se nikoli ni cepilo proti epidemičnim , boleznim, zato so med njim močno razširjene jetike in druge težke ii. kužne bolezni. Ljudje : o s: doslej sami pomagali z zdravilnimi travami, ki so jih nabirali v puščavi. Maroško ministrstvo za zdravstvo je sedaj poslalo prizadetemu prebivalstvu zdravila, zdravnike in bolničarje, namerava pa tudi poskrbeti za ustanovitev bolničarske šole in diagnostičnega središča ter za gradnjo dveh bolnišnic (v Bouje- je užival kot zgleden učitelj in nadučitelj, pod Koroščevim klerikalnim režimom izgubil službo. Vseh pet žagarjevih otrok je bilo vzgojenih v naprednem duhu in že leta 1938, ko je bil ustanovljen SKOJ, so bili sprejeti v to mladinsko komunistično organizacijo. Savica je bila med njimi še posebno aktivna kot organizatorka gibanja v Dobravi. Ob okupaciji je oče Žagar po ««-logu KPS odšel v Ljubljano, družina pa je pribežala za njim že čez nekaj mesecev in se v celoti vključila v NOB kot logično nadaljevanje že prej ubrane poti. Razumljivo je, da so bil; vsi v ilegali. Oče je že ob ustanovitvi glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet 22. junija 1941 postal njegov član in v tem svojstvu odšel poleti 1941 na Gorenjsko kot organizator prvih partizanskih enot. Septembra mu je z enako nalogo sledil sin Stane, mlajši sin Iztok pa je že poleti 1941 odšel v partizane na Notranjsko. Oče in sin Stane sta ju* naš iO padla že marca oziroma a-prila 1942. Mati in vse tri hčerke so v tem času ilegalno delovale v Ljubljani. Savica je bila avgusta 1941 sprejeta za članico KPS. Delovala je v dokumentarnem sektorju Centralne tehnike OF. Zaradi izdaje so bile vse štiri 16. a-prila 1942 aretirane in italijansko vojaško sodišče jih je obsodilo: mater na 30 let, Savico na 23, Danico in Nado pa na 13 let težke ječe, ki so jo prestajale v kaznilnicah, v Benetkah, Firencah, Anconi, Foggii, Beneventu in končno v Traniju. Savica se je tudi v zaporu lotila političnega dela, po kapitulaciji Italije pa se je po prihodu v taborišče v Carbonari takoj vključila v partijsko delo in je sodelovala pri organizaciji prvih treh prekomorskih brigad. Postala je tudi sekretarka Skoja, četna in bataljonska komisarka v 3. prekomorski brigadi, potem pa je bila imenovana za vodjo misije NOVJ, ki je obiskovala kraje v južni I' taliji, kjer so bili primorski Slovenci in Istrani kot zaporniki, interniranci ali pripadniki posebnih bataljonov in jih organizirala v partizanske vrste. Po prihodu v domovino je sodelovala v bojih za osvoboditev Brača in pri obrambi Visa, julija l^4 pa se je po nalogu vrhovnega štaba ponovno vrnila v Gravino, kjer je bila pomočnica komisarja štaba raznih tečajev. Jeseni 1944 je ponovno prišla na Vis kot partijska funkcionarka, septembra istega leta pa se je prostovoljno javila za odhod v partizanske vrste v Srbijo. S 45. srbsko divizijo je prešla pot od južne Srbije skozi Bosno, Hi-vatsko in Slovenijo do Lipnice na Zg. Štajerskem v današnji Avstr ji. V borbah v Bosni je bila ranjena v obe nogi, a je kljub temu nadaljevala pot. V bojih za Knin je padla še njena sestra Nada, ki je bila velica prijateljica soborke Vojke Šmucove iz Trsta. Potem, ko so se morale enote NO na zahtevo zaveznikov umakniti i Štajerske in Koroške, se je z . viz jo ponovno vrnila v Srbho, kje je ostala do septembra 1945. Po povratku v Slovenijo je delovala kot nadzornik in organizacijski sekretar komiteja pri komisij državne kontrole, od leta 1952 ko članica v sekretariatu univerzite -nega komiteja v Ljubljani, kot el niča sekretariata rajonskega kom^ teja na Viču in kot članica se“.r ' tarlata Zveze prijateljev mladi Slovenije. Po vrnitvi iz tujine, kj je bila z možem dr. Hočevarje • ki je bil v diplomatski službi, je postala pomočnica glavnega , n:ka časopisa «žena danes» m P? predsednica Konference za druzp no aktivnost žensk Jugoslavije, ponovni vrnitvi v Slovenijo je P vzela dolžnost sekretarke Kontertm ce za dmžbeno aktivnost žensk venije. Tudi po upokojitvi je P tično aktivno delovala. Savica Žagarjeva je bila partizanske spomemce 1941. s njenemu spominu. ALBERT KLUN Umrl je brat papeža Janeza XXIII. BERGAMO, 27. - Prejšnjo noe je v vasi Sotto il Monte pri BeTéf' . umrl Zaverio Roncalli, brat Pa Janeza XXIII. Roncalli, ki je bil st 91 let. je že dalj časa bolehal ^ radi posledic gripe. IZOLA, 27. - V Izoli so sinom podelili nagrade natečaja nobilissima», ki ga je jetos za vetič razpisala italijanska u J __ Istro in Reko z namenom P°SP vati kulturno - umetniško jalnost pripadnikov itall|a”® .aViii, rodnostne skupnosti v Curto, Nagrade so prejeli: Gjnsto Alessandro Damiani, Nello «i Virgilio Giuricin, Romolo in Giacomo Scotti. Slovesnosti s_ se udeležili tudi predstavm^ ^ le, italijanski konzu v K°PlUk zUi co Bonetti in jugoslovanski konz v Trstu Ivan Renko.