67
Vprašanja in odgovori.
9
Vprašanje 13. Spomladi želim si napraviti drevesnico; kakšna zemlja najbolje ugaja vzgoji sadnega drevja?    (P. G. v K.)
Odgovor. Izberite si na svojem posestvu zemljo, ki je najbolj podobna oni zemlji, na katero imajo priti za stalno drevesa, koja mislite vzgojiti. Drevesnica naj ne bode v zatišju, da mlado drevje ne postane mehkužno; pravilno obdelani drevesnici tako veter ne škoduje, vsaj je nekdanja sadjarska šola na Slapu na hudi burji najlepše drevje vzgojevala. Drevja pa ne smete po starem nemškem načinu vzgojevati, drugače doboste tudi v zatišju le krevlje. Najbolje Vam bode drevje raslo in tudi najbolj zdrav les bodete dobili na prekopani ledini, bodisi na vrtu ali pa na travniku.
Vprašanje 14. Želim si sam vzgojiti zbirko raz-ličnovrstnih jablan; prosim, da mi svetujete, kje dobiti
v
pravilne imenovane cepiče? (G. C. v Z.)
Odgovor. V vsaki trgovinski drevesnici Vam morejo ustreči, akoravno se kaka pomota more vriniti v najbolj urejeno drevesnico. Svetujemo Vam tvrdko Klentrt & Geiger v Gradci. Tudi mi Vam moremo postreči s kakimi 100 sortami, samo da so cepiči le od prav mladega drevja. Za Vaš namen priporočamo najbolj pomologijski zavod v Reutlingu na Virtenberškem, a cepiči so tam presneto dragi t. j. eden od 30 do 60 kr. in sicer brez poštnine.
Vprašanje 15. Naši kmetje so vedno bolj prepričani, da daje sadjarstvo lepe dohodke. Vedo sicer, da ne bodo jabolka vsako leto imela take cene, kakor mi-nolo jesen. A če jih ne bodo mogli prodati, bodo pa delali mošt iz njih. Mošt pa pri kmetu tudi nekaj izda,
naj ga že pije sam ali pa ga daje delavcem. Mari ni žalostno, da v našem okraji pride skoraj na vsako glavo 1 gld. daca za smrdljivi špirit! Mošt bi gotovo izdatno izpodrinil žganje. A sajenje drevja ima svoje zapreke. Premalo so ljudje poučeni o umnem sadjarstvu i. t. d. Zato še nema sadjarstvo pokazati povoljnih uspehov. A poleg druzih zaprek je tudi ta le: Pri nas nagovarjam ljudi, da zasade sadje pravilno glede druzih kultur, a tudi glede olepšave kraja. Zasadila sva med drugim s posestnikom Z. na njegovo njivo 11 hrušek 2 metra od ceste. Njiva je pod cesto na južnej strani. Cesta gre od vzhoda proti zahodu. Posestnik J. pa ima njivo nad cesto (na severni strani). Pravi pa ta, da mu bodo hruške senco in sploh škodo delale ter hoče, da mora posestnik Ž. hruške še najmanj 2 metra na svojo njivo umakniti. Če bi jih res umaknil, tedaj bi ves nasad izgubil svoj glavni pomen t. j. drevored ob cesti. To^ torej ne kaže. Na drugi strani pa zopet posestnik Ž. in jaz posestniku J. rada škode ne delava. Ker se utegne še več tacih slučajev nameriti, in ker nisem vešč dotičnih postav, tedaj Vas uljudno prosim, da mi Vi poveste: Bi li bil ta nasad res tolika krivica posestniku J. ter ali ga more ovirati oprt na postavo? (J. Ž. na G.)
Odgovor. O tej zadevi prašali smo nekega tukajšnjega odvetnika, ki nam je o tej stvari tole razjasnil: Posestnik J. nima nikakega pravega uzroka, braniti sosedu Z. saditi drevje na njivi, koja leži še celo na drugi strani pota. Veje in korenine pa, katere bi segale na sosedovo njivo ali vanjo, pa sme ta odstraniti. K temu dostavljamo mi opazko, da je misel o veliki škodi, ki jo dela drevesna senca na polji, neosno-vana. Sadno drevje, ki tako ne sme biti progosto sa-jeno, ki je pravilno čiščeno in obrezano, daje prav malo sence, ki ne naredi nikake znatne škode. Na Češkem, Šleskem, zlasti pa na Virtemberškera so vse ceste, poti, meje med posameznimi njivami itd. zasajene z visokim sadnim drevjem. Ako je pa mer pota, ob katerem je drevje sajeno, od vzhoda proti zahodu, potem pa o senčni škodi niti govorjenja ni.