62. številka.
Ljubljana, v četrtek 17. marca.
XX. leto, 1887.
Izhaja vsak dan zveier, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v s t r i j s ko - og e vs k e dežele za vse leto 15 gld., r/.a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za eetrt leta 8 gld. 30 kr.. z:i jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
19 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. —  Za tuje dežele toliko več. kakor poštnina znaša. Za o z nan i|l a plačnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedonkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Drednistvo in upravniSvo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, -Gledališka stolba". U p r a v u i h t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 bolgarskih zadevah
piše »Varšavski Dnevnik", torej odločno vladno glasilo tako:
„V Bolgariji začeli so torej usmrtovati Bolgare. Kdo ima sedaj oblast, kaznovati s smrtjo svoje rojake? Druhal nihilistovske baze, ki si je s silo prisvojila oblast v nesrečnej ^deželi, ki je, kakor trdijo po pravici „Moskovskija Vjedomosti", le orodje tako imenovane Evrope in ki dela po ukazih nekaterih velevlastij, katere jo podpirajo a Koga so usmrtili? Najboljše može v Bolgariji, ki so hoteli svojo domovino osvoboditi iz mrež laži, sleparije in intrig, v katere so jo drugi zapleli. Nekateri kaznovani častniki napominjajo na slavno stran v zgodovini mlade Bolgarije, kakor na pr. Uzunov. Tem gojencem ruskih vojsk in ruske vojne znanosti se ima Bolgarija zahvaliti, da je premagala vojsko kralja Milana, ki ie hotel Bolgariji odtrgati nekaj ozemlja, ko je bila v stiskah.
Inozemski listi to stvar tako zavijajo, kakor bi bilo šlo v Bolgariji za to, da se zatre ustanek proti vladi. „Freradenblatt", glasilo avstrijskega ministerstva vnanjih del nazivlje celo udušenje ustanka, »zmago reda". Mari ima vlada pustolovcev, katere bolgarsko časopisje nazivlje tatove v navad nem zmislu, res kaj podobnosti z „zakonitostjo" in „redom". Še celo evropske vlade, ki so izbrale Bolgarijo za svoje intrige proti Rusiji, si neso upale naravnost priznati druhali, ki sedaj vlada v Bolgariji, za zakonito vlado. Ko bi tudi evropske vlasti priznale vlado Stambulova in drugov, je nikdar ne bode priznala Busija. Poslednja pa ima odločilno besedo v bolgarskem vprašanji, kakor sta se Avstrija in Anglija izjavili potujočej bolgarskej depu taciji.
Kri zaščitnikov bolgarske svobode, ki se je na ukaz Sofijskega lažiregentstva prelila v Ruščuku, bode maščeval bolgarski narod. — Prej ali slej vzbudila bode mejsebojno vojno, izzvala maščevanje. Nikdo naj se nikar ne čudi, če se bode za kri bolgarskih rodoljubov prelivala kri Stambulovcev. Stam-bulov in drugovi zagotavljajo bolgarskemu narodu, da Rusija želi Bolgarijo narediti za svojo „guber-nijo", vzeti jej politično samostojnost. Ti gospodje hočejo veljati za domoljube, ki varujejo bolgarsko
nezavisnost proti ruskemu »teženju*. Jedva je treba praviti, da je laž, .'a bi Rusija, ki je ustanovila Bolgarijo, jo hotela zopet uničiti. — Mari Stam bulov in drugovi ne bodo sami pris lili, da se bode morala Bolgarija preustrojiti — v „gubernijo?u — Ta Sofijska druhal bode pritirala tako daleč, da bode bolgarski narod preklinjal svojo „nezavisnost", svojo „politično samostojnost", svoja ministerstva in naslov „kneževina" in prosil velike milosti, da se Bolgarija premeni v gubernijo. Že s stališča zaščitnikov Stambttlovskih pojmov morajo usmrtmi bolgarski domoljubi veljati za prave patri jote svoje domovine, kajti hoteli so napraviti zakoniti red v Bolgariji, da bode moč ohraniti njeno nezavisnost in politično svi bodo, ter je ne bode treba premeniti v gubernijo.
Brzojav poroča, da je v drugih mestih v Bol gariji vse mirno in so vsi zadovoljni z nihilistovsko vlado. Toda kdo bode to verjel po tem,  kar se je zgodilo v Silistriji in Ruščuku.
Bolgare, kittere so Rusi osvobodili turškega ižesa, treba bode še osvoboditi bolgarskega, kakor se kaže . . .
Iz Rusije.
28. febr. st. it. [Izv. dop.] Petrogradsko „Slavjansko blag. Obščestvo" imelo je 14. febr. svoj letni občni zbor. V prošlem 1886. letu imelo je obščestvo 33 častnih 55 do smrtnih in 246 delujočih, vsega 334 članov. Doneskov je bilo za prošlo leto 15.445 r. 80 kop., ki so se izdali na pomoč bednim dobrovoljcem, ranjenim v poslednjej turtkej vojski, na pomoč prišedšim v Rusijo Slovanom, na pomoč bednim slovanskim uči i iščem in na izdanje Izvesti j (3000 r.) Dalje je došlo v osuovni kapital d 190 r , v Aksakovski 2864 r. Iz rezervnega kapitala dalo se je na pomoč južnim Slovanom 3563 r. Vsega kapitala ima Obščestvo: osnovnega 68.770 r. 44 kop., reservnega 125 85(1 r 15 kop., posebnega 5131 r. 81 kop., Aksakovskcga 3580 r. 4 kop , vsega okolu 203.400 r. v okrogle j številki.
Vsi govori bili so posvečeni spominu A k sako va, od katerega smrti je prošlo ravno jedno leto; najbolj goreč pa je bil govor akademika prof. Oresta Millerja o tem, kako se je Aksakov trudil,
da bi rasla v ruskem občinstvu ideja slovanske vzajemnosti in kako se je ta ideja razvijala; po besedah govornika treba je skrbeti o notranjej sili Slavjanstva, o duhu, kajti vnanja sila je samo iz-polniteljica notranje.
Tople besede je govoril tudi slavni starec prof. Bestužev-Rjumin ob obletnici blagovestnika slavjan-ske ideje: Ljubov k rodini, rekel je govornik, čuvstvo nje d os t o j i n s t va, vera v istini poklic Rusije, mora dvigati vse naše življenje. Široko popriSte (polje delavnosti) odkriva se pred ruskim narodom. Nastopi dan, ko se izpolne slova pesnikova :
No bl«g Gospodfc, on zn»jet srok: On vijšlut utro na Voatok.
Da, morda ta srok ni daleč; morda izza oblakov, ki so se zbrali na političnem obnebji Evrope, zašije nam svetla zarja boljše bodočnosti, ko bode Slovan sam gospodar v svojem domu.
Pisanje naših časnikov proti Germaniji je sedaj ostreje, nego kadar koli poprej. Bismarck je z vseh Btranij segnal na volišče svoj „stimmvieh", vsi njega časniki pišo, da je s prejetjem septennata mir zavarovan za vseloj, akoravno so tisti volilci, ki so volili kancelarjeve kreature, ravno tako za mir, kakor tisti, ki so volili s/obodno, po svojem prepričanji, protivnike septennata Olovek vselej skriva to, česar nema, to je stara istina; tako tudi Germanija, reete Bismarckija, skriva najbolj to, česar nema, t. j. željo, da bi bil mir iu zavija jo v razna, akoravno zelo prozračna prikrivala, da bi ves svet čudil se, kako miroljubiv je ta plemeniti tevtonski narod. Septennat je obrnen proti Rusiji in Franciji, septennat plus slepi zavezniki, to ima pritiskati k tlom Rusijo in Francijo. Seveda, temu septennatu nihče ne veruje; ako se ne veruje človeku, ki se je jedenkrat zlagal, kako se bode takemu genijalnemu in staremu lažnjivcu, kakeršen je Bismarck, ki je šel celo v Canosso, akor<vno se je klel pred nekaj leti javno v parlamentu: „nach Canossa gehen wir nicht "
Kako je zagotavljal jeseni, da Germanija v Bolgariji nema nobenih interesov, kako se je trudil, da bi Rusijo naščuval, zasesti Bolgarijo; kako mu je na videz celo prijetna bila misel, da Rusija hoče vzeti to, kar je njenega, a kako je za hrbtom pod-
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija 8. Cummins, poslovenil J. P—ski )
Drugo poglavje.
(Dalje.)
Minoli mesec dobil je bil list, ki mu je o smrti starega prijatelja poročal. Ta mu je bil tovariš v mladih letih in zmiraj ga je močno ljubil. To staro ljubezen mu je bil zadnjič ponovil z malim posojilom. Neznatna res je bila ta vsota za bogatega trgovca, vender preimpnitna za prijatelja, ki je imel obilo rodbino, ter bi bil pri malih zaslužkih od slovstvenih svojih izdelkov prišel v največjo zadrego. Sedaj je umrl, preden je bil svoj dolg poplačal. Gospa Herbertova, udova njegova, mu je bila pisala; poročala mu je o svojej izgubi ter mu naznanila, da sedaj nikakor ne more posojila vrniti; naj za trenutek potrpi ž njo. V to je gospod Vaughan rad privolil, ter je s pomilovanjem svojega prijatelja vso stvar izpozabil. Ko je sedaj gledal hčeri v lice, pre-
mišljeval je vse prevare, katere je pri Ludviki izkusil ; zato je sklenil, da se Mabel mora vse drugače odgoje vati. Kar nenadoma se mu je porodila misel, da bi jo izročil samej gospej Herbertovi, vdovi ranjkega prijatelja; sklenil je njej izročiti nalogo, katere se je sam nevrednega čutil, kakor je je bila njegova žena nevredna; prijateljeva udova naj izvršuje vso starišino oblast, katera je doslej bila toli zlorabljena.
Gospa Herbertova je bila revna, ter je z delom lastnih rok morala tri otroke preživiti; zmiraj je bila v velikih skrbeh za koristno in izdatno delo. Zato je brez obotavljanja vsprejela predlog, katerega jej je bil gospod Vaughan nenadoma storil, ter ga z velikodušnimi denarnimi ponudbami spremljal. Tako ie bila Mabel prišla v rodbino gospe Her-bertove.
Tu ne mislimo naštevati vseh dobrot, ki so iz tega dogodka za vdovo in nje rodbino izvirale. Dohod otroka bil je zares znamenje raznega blagoslova : gospe Herbertovi je izbujal nude in nove moči ter je postavil temelj dobro uravnani in bla-gonosni učilnici. In mnogo pozneje, ko je bila svojo nezavisnost že zagotovila ter z veseljem opazovala
razvitek svojih otrok, spominjala se je rada, da se je z Mabelinim prihodom v njeno rodbino začela vsa nje naslednja sreča. Nerazumljiva so pota božje previdnosti !
Deset let je Mabel bivala pri Herbertovih; tudi o počitnicah je večkrat ostala v tej hiši, ki je bila najsrečniša, kolikor jih je poznala V tej dolgi dobi je rojstno mesto obiskala le jedenkrat, ko se je bila nje sestra z bogatim bankirjem omožila; a takrat je Mabel bila še otrok. V gospod Vaughanovi hiši so takrat stanovali najemniki in svatba se je vršila v gostoljubni hiši gospe Vanekarjeve, daljne sorodnice ranjke gospe Vaughanove. Ta gospa je bila ponosna, da je bila Ludviko prvikrat upeljala v družbo, ter se je sedaj s tem košatila, da je ona to ženitev posredovala. V nje hiši je bila zbrana rodbina, da je slovesnust pripravljala ter se poslej je udeležila. Vsega tega se je tudi Mabel /. največo radostjo udeleževala ter se je pozneje spominjala na to bolj nego na kake bliščeče sanje, nego na resnični dogodek.
Razen tega slučaja je šolo zapustila le jeden* krat v letu, ko je šla obiskat svojo staro mater, ki je dobro jeden dan hoda od gospe Herbertove
garije pustili zaupnike, tako v Ruščuku Jakobsena, v Vidinu Gernavulta. Poslednji je posredoval shode častnikov Vidinske posadke z Benderevora v Kali fatu. Delil je tudi oklice Bnkureškega odbora mej narod. Vlada, ki je zvedela za gibanje bolgarske opozicije in da so opozieiionalni vodje že tri dni pred ustankom v Silistriji nagovarjali častnike v Sond, da bi nehali podpirati regentstvo, je poza-pila vodje opozicije, da neso, mogli prirediti kakega upora. — Zastopniki velevlastij v Sofiji so se zbrali pri Rizi beji in se ..posvetovali o predlogu, da bi evropska komisija preiskala, če, se je res z zaprtimi osobami grdo ravnalo. Zastopniki bili so v tej stvari različnih mislij in so se razšli, ne da bi bili kaj sklenili. Kakor se misli, bodo sedaj to stvar pustili v nemar, ker se je pokazalo, da bi se ne dalo do seči 8porazumljenje. — Bolgarska vlada je zaukazani, da se bodo pri davkarijah vsprejemali tudi ruski rublji. Rubelj se bode zaračunil za tri franke. Poslednje mesece bolgarske državne blagajnice rub-ljev neso vsprejemale.
Po poročilih iz Jtii*ijc vlada mej ruskim narodom večja nevolja radi usmrtenja bolgarskih upornikov v Ruščuku, kakor bi kdo mogel sklepati iz roških listov. Časniki si ne upajo preostro pisati, ker vlada želi ohraniti mir. Zlasti pravoslavna duhovščina je jako nevoljna, da grozovitostim v Bol gariji že ni konca. Če tudi vlada sedaj ne mara še poseči v bolgarske zadeve zaradi miroljubnosti, utegne jo v kratkem prisiliti javno mnenje, da bode osvobodila bolgarski narod sedanjih nasilnikov.
Pobratimstvo, dijaško društvo na veliki šoli v Belemgradu, je sklenilo izreči javno nezaupnico knjigarni bratov Popovieev v Novem Badu, ker iz daje »rb§ke narodne pesmi tiskano z latinico. S tem žali narodni čut srbskega naroda, zlasti ker je v nekaterih pesnih nazvanje »Srb, srbski" za-menila samovoljno z besedami „Hrvat, hrvatski". — Srbski opozicijski listi grajajo postopanje bolgarskega regentstva, ki je prav barbarsko. Bolgarska vlada igra va bampue, da bi se le obdržala na krmilu. Da vlada nema zaupanja, najboljše dokazuje faktura, da je morala takoj proglasiti obsedno stanje. — Srbski veletržci imeli so shod v Belemgradu in sklenili osnovati borzo v Belemgradu za vrednostne papirje in blago. Izvolili so odbor 21 članov, ki bode izdelal pravila.
Odnošaji mej ItiiNijo in Kruucijo so vedno presrčnejši. To se je pokazalo pri poslednjem banketu pri Boulangeru. Ruski veleposlanik je sedel mej Boulangerom in Frevcinetom. Poslednjega so nekda tudi pridobili za rusko politiko. Francija in Rusija sicer nesta sklenili uikake zveze, vender bode Francija podpirala rusko politiko zlasti v orijentu. To se je posebno videlo o poslednjih dogodkih v Bolgariji. Samo francoski diplomatiški zastopnik se je potegnil za zaprte bolgarske rodoljube.
Vprašanje o podprefekturah, ki je že vrglo jedno fraiiM'osko ministerstvo, utegne v kratkem dati povod novej ministerskej krizi. Vlada je namreč sklenila odpraviti 64 podprefektur, druge naj pa še ostanejo, in piedložila je zbornici dotično predlogo. Slednja je pa predlogo izročila odseku, ki je sklenil s 7 proti 4 glasom, da naj ostanejo še vse podprefekture. Ako bode zbornica pritrdila odseko vemu predlogu, odstopilo bode morda ministerstvo. — Ministerstvo vnanjih zadev predložilo je mini-sterskemu sovetu okrožnico, s katero se bodo povabile države, da se udeleže razstave 1889. leta. Dosedaj so na neoficijalna popraševanja obljubile Anglija, Italija, skandinavske države, Kitaj in Japan, da se udeleže razstave. Nemčija, Avstrija in Rusija bodo pa tudi pustile trgovcem in obrtnikom udeležiti se razstave, če tudi morda ne bodo imenovale generalnih komisarjev.
V Turčiji je prebivalstvo jako nevoljno, ker vlada vedno povišuje davke. V Samsuuu, v Malej Aziji, se je prebivalstvo že uprlo, da neče plačevati
davkov. Kakih 800 osob se je zbralo pred guvernerjevim stanovanjem in protestovalo s pretenjem proti tobačnej režiji. Pred palačo agenture tabačjie režije bil je hud pretep mej služabniki tobačne režije in uporniki. Pisarna tobačne režije se je morala zapreti- Vlada.je poslala v Sarasun vojakov in komisijo, ki hode stvar preiskovala
11 al i jav, ji i kakor ne misli ostaviti Massauaha. Odposlati hoče novo ekspedicijo v Afriko, katerej bode poveljnik;general Dezza. Skušala si bode pred vsem pridobiti, visoko planjavo Senhib, da bode mogla karavanam zagotoviti varnost. 0 kakem abi-sinakem ribanji ni nič čuti. Vse kaže, da se Abi-sinci ne lnishjo več bojevati z Italijani.
Pri občinskih volitvah na Kreti bili so v več krajih krvavi boji mej Grki in Turki. Več osob je bilo ubitih in ranjenih.
V AfgaiiiMtami vladajo veliki neredi, o katerih pa ne dobimo točnih poročil. Večina prebivalstva je nezadovoljna z emirom, kateri je prijazen Angliji. Angleži se že boje, da bodo Afgani v kratkem odstranili svojega vladarja in poklicali koga druzega, ki bode prijazen Rusiji. Indijska vlada je sklenila poslati vojakov na afgansko mejo, nadeja-joč se, da se emirovi nasprotniki potem ne bodo upali spuntati, ko bodo videli, da je indijska vojska blizu.
Dopisi.
Iz Rudoliovega 15. marca. (Otvorjenje Novomeškega gledališča.) Minula nedelja je bila za Novomesto znamenit dan. Otvorilo se je že tako težko pričakovano gledališče. V velikem stilu zidani „Narodni dom" je okrašen z gledališkim odrom, s katerim se ne more meriti noben oder na Slovenskem, in to ne le glede velikosti, ampak tudi krasote.
Gledališke predstave vršile so se v »Narodnem domu" že pred več leti, pa so morale zaradi neugodnih razmer prejenjati. Trpko smo čutili to tukajšnji meščani in tudi prebivalci v okolici, ki so radi zahajali h gledališkim predstavam. Lansko leto se je čitalniški odbor poprijel z nova te stvari, izdal poziv ter vabil rodoljube, naj bi pripomogli vsak po svoji moči, da se doseže nameravani smoter. A tudi lani neso bile razmere še ugodne, da bi se uresničila želja vseh za čast narodovo uuetih mož. Nabralo se je samo 35 gld. Letošnjo zimo pak so se lotili pričetega dela nekateri gospodje z vso ener-žijo ter v kratkem dosegli, kar se je nameravalo že tako dolgo. Od vseh strani j donašali so domoljubi prostovoljne doneske in preje ko bi bil človek mislil, zbranega je bilo toliko denarja, da se je mogel naročiti pri znamenitem Dunajskem umetniku gledališki oder, ki je ponos dolenjske metropole.
Dve nadstropji visoka dvorana preprežena je po vsej svoji širokosti s krasnim zastorom nad pet metrov dolzim. Iz ust gledalcev, ki so pridrli k pivi nedeljski predstavi v tolikem številu, da v prostorni dvorani za vse ni bilo prostora in se jih je mnogo moralo zadovoljiti s prostorom pred vrati, čul se je le jeden glas iznenađenja in gorkega priznavanja. Tudi iz ust deželnega poslanca g. dr. Vošnjaka, ki so ga pripeljali opravki v Novomesto, ki se ž-ilibog ni mogel udeležiti predstave pač pak nas je počastil predvečer s svojo navzočnostjo pri popularno -znanstvenem predavanji, Čuli smo, da je storilo Novomesto s tem, da si je omislilo tako krasen oder, velik korak naprej.   Kadar bodo naši potomci za-
pihoval in šuntal ciganskega princa Battenberga in Anglijo. Vse to nam je povedala angleška „sinja knjiga" in zastopnika sedanje politike ruske, g. M. Katkova, izdatelja „Mosk. Vjed." je zato prijela taka sveta jeza, da je org nu kancelara pročitat cele litanije. Z vlastnim Nemcem, nalialjstvom in nesramnostjo očital je potem reptil v „Nord. Allg. Zeit-;.H Katkovu: „Herr Katkott' verstekt enhveder nicht englisch, oder liigt einfach; tertium non datur.*
No g. Katkov ni ostal dolžen, in, potvrdivši še jedenkrat dokdtnentalno svoje opazke o politiki Bismarcka, piše: S pomeranskiin atticizmom go vorjat nam, čto mi libo (ali) Ižem (lažemo), libo ne ponimajem (ne razumemo) čitajemago. Tert um, pri-bavljajut, non datur. Naprasno: „tertium" v etoin slučuje „daturtt : možno ne lgato, možno i po anglij-ski razumetb i vozniožno ješče tretje: uličitt> v ob mam'', des betruges uberfiikren, den Dieb beim Kragen envischen" — kak bi vijraz.lsja pomeran-ski orgau na svojem narečiji". — Dobro, Mihail Nikiforović!
Nemcem posebno ni všeč, da Rusija in Francija gledata na vse tako hladnokrvno in da nečeta gospodu Bismarcku jasno povedati, kaj mislita. Kak je namen teh dveh neizbežnih zaveznic, uganiti ni težko: razbiti se mora sprva Nemčija, začeti mora sama, takrat bodo raejnarodue razmere druge in bolgarsko vprašanje se bode rešilo samo; ono iz rok Rusije ne uide nikamor.
Dno 15. februvarja umrl je nagloma g. prof. Aleks. Porfirijevič Borodiu, znameniti kemik in skladatelj ruski; njega učena dela so izvestna vsemu učenemu svetu, a o njega muzikalnih proiz vodih odzivali so se francoski in nemški kritiki vselej kot o delih nenavadnega talenta Borodin je bil to, kar Rusi imenujejo „jarnaja ličnost*)", človek redke dobrote in poštenosti, ki je pomagal na noge mnogim bednim študentom, sam pa hodil v starej obleki. Medicinska akademija je izgubila v njem najdražjega profesorja. Mir prahu jego!
K r u t o r o g o v.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubijani 17. marca
„Narodni Listy" priporočajo Čehom, da ne bi več kupovali ogerskega žita in ogerske moke, ker baš Madjari delajo ovire, da Čehi ne dobe napisa v svojem jeziku na bankovcih. Posebno naj bi Cehi nič več ne kupovali ogerskih vrednostnih papirjev in srečk, katere Madjari povsod usiljujejo.
V »asije države.
Kakor so piše „Pol. Corr." iz Sofije bilo je mej bo Iga rs Jk o opozicijo v Sofiji veliko gibanje v dan, ko se je vladi udano prebivalstvo v Ruščuku bojevalo z uporniki. Po ulicah je hodilo kakih 50 Črnogorcev, katere je prej vzdrževal v Sofiji nek Suhom Linua, poslednji čas pa ruski inžener Belov. Opozicijonalci pričakovali so poročil o izidu bojev v Silistriji in Ruščuku. Ko bi bil ugoden, bili bi takoj v Sofiji napravili ustajo Dobili so res izvestja o dogodkih ob Dunavu. Rusko poslaništvo v Bukureštu je vse sporočilo s šifrovanimi depešami nemškemu generalnemu konzulu v Sofiji, slednji je pa sporočil došle izvestja v Sofiji ostalemu tolmaču diplomatične ruske agencije, ki je hitro naznanil ja vodjam opozicije. Ruski konzuli so pri svojem odhodu iz Bol-
bivala. Pri tej je ostajala več ali manj časa, kot ravno je bilo zdravje stare gospe ali pa ugodnost Mabeline tete, gospice Sabije Vaughanove, ki je pri materi bivala ter jej gospodinjila. S tega navadno kratkega potovanja vračala se je zmiraj z veseljem k svojej blagej učiteljici in k ljubljenim soigralcem, ki so io vselej le neradi pogrešali ; in vsakkrat so jo z radostjo sprejeli, kajti Mabel je bila duša in srce vsej rodbini.
V zdravih teh razmerah in po pametnem navodu najboljše gospe razvijale so se naglo nje sile in zmožnosti, ki se v prvih otročjih letih nikakor niso bile mogle razvijati.
Gobpa Herbertova je bila kaj pobožna žena, ki se je neprestauo trudila, da je Mabel spoznavala in ljubila razne kreposti človeškega življenja. Bila je razsodna in močno izobražena ter je skušala s potrpmistjo voditi duha svoje učenke, ukrepiti ga ter ga s stanovitnimi večnimi zakladi obogateti. Odlikovala pa se je tudi z vsemi onimi družbinskimi lastnostmi, ki bi bili vsako rodovino, vsako družbo kra-sotile, ter vsako domače ogujišče razveseljevale in osrečevale; in njeni izgledi so spodbujali mlado družino okrog nje, da je gojila vse ženske kreposti.
A ta močno izobražena žena je poznala kaj
dobro tudi dejansko vsakdanje življenje. Poznala je | vse oddelke hišnega gospodinjstva, vsa ženska dela ter se je tekom mnogoletnega natančnega gospodinjstva privadila varčnosti, previdnosti in spretnosti, katerih so se vse nje učenke bolj ali manj ob-koristovale in navzele.
Tako je Mabel preživela deset let v priprosti, a dobro in lepo urejeni domači hiši, v katerej si je na jedni strani pridobila nnjvišo duševno naobraženost, na drugi strani pa se je seznanila tudi z vsemi še toli priprostimi ženskimi dolžnostmi; privadila se je stalnih načel in zdrave razsodnosti, postala je veselega srca, pridna in delavna. Mej tem je telesno jednako napredovala kot duševno in nravstveno. Čisto ozračje, gibanje in priprosta zdrava hrana krepila so nje život; leto za letom se je množila nje lepota in milina, tako da je nazadnje gospa Herbertova s ponosom in radostjo opazovala krasno cvetko, katero je nje roka vzgojala in katera se je pred njenimi očmi tako lepo razvijala.
Ko je bila Mabel z osmim letom prišla h gos-pej Herbertovej, bila je plaha, neolikana deklica, zarobljena v govoru in obnašanji ter ni znala prav nobenega dela. Z osemnajstim letom je bila krasne postave,  kaj olikanega duha in zelo ljubeznjivega
in milega srca. Z obilimi telesnimi in duševnimi darovi združevala je še pridobljivo odkritosrčnost in ljubkost, ki sta je, izvirajoči iz nje toplega in pri-prostega srca, z drugi lastnostmi naredili za ljubljenko in prvakinjo mej ljubljenimi znankami.
A gospa Herbertova ni bila nezmotljiva, in Mabel ne brez napak. Res je gospa skušala odgojiti in zboljšati deklico, na katero je poleg lastnih otrok najbolj pazila in za katero je vedno molila. Nedvouraneno je tudi muogo dosegla. A Mabelin značaj je imel napake, katerih do rečene dobe niti čas niti trud nista mogla iztrebiti; teh napak gospa Herbertova Še popolnoma poznala ni; tudi gojile so jih razmere, katerih ni mogla predrugačiti. Celo priljubljenost mej součenkami je bila Mabeli velika nevarnost; menjajoči značaji, s katerimi je občevala, so včasih nevarno uplivali nanjo, zlasti zadnja leta, ko se je bilo število učenk pri gospej Herbertovi toli pomnožilo.
Te napake vender niso bile velike, bistvene. Bile so napake, ki se pri vseh devojkah njenih let nahajajo; pri njih se nam pač ni treba muditi, a pokazale se bodo o času, ko bodemo Mabel v življenji spremljali.
(Dalje prih.)
sledovali kulturne pojave dolenjske strani, jemali bodo pač tudi osnovo novega gledališkega odra v misel.
Kar se tiče predstave same, izborna je bila na vse strani, kar je tem znamenitejše, ker so se nekateri diletantje pokazali še le prvikrat „na deskah, ki pomenijo svet". Predstavljali so dve veseli igri: ,.Ulaznica v prvem nadstropji" in „Berite Novice", vrhu tega pak komičen prizor: „Po pogrehu", ki ga je zvršil izurjeni g. Pleničar prav po moj-stersko. „Blaznica v prvem nadstropji" za diletante ni nikakor lehka, in vender so jo izvršili naši igralci z eklatantnim uspehom. Gospodičina Leopoldina Kovačičeva je bila krasnu „Olga1 ter se vedla na odru s toliko sigurnostjo, kakor bi ji bilo gledališče najpristojnejša tla. Za „Tinko" pak bi naš vodja gledaliških predstav pač ne bil mogel poiskati boljše igralke, kakor je bila gospica Ela Kastelčeva. Ulogo sluge Ivana igral je trgovec gospod Virant s tako drastično komiko, da občinstvo ni moglo iz smeha. Drugi dve moški ulogi Jaroslav in Vladimir nesta posebno hvaležni, a g. Česnik in g. Rozina napravila sta ja s premišljenim in finim predstavljanjem jako zanimivi.
„Berite Novice" je pač že zastarela igra in bode kmalu zginila s slovenskih odrov, a če nam jo bodo naši igralci predstavljali tako izborno, videli jo bodemo še v drugič in tretjič radi. Krasotica gospica Razpetova je v ulogi „Manice" pri svojem prvem nastopu očarala takoj vse občinstvo. Njena krasua vitka postava in prikupljiv njen glas ji je v hipu pridobil srca vseh navzočih in ne motimo se, če rečemo, da bode izvrstna moč našega gledališča. Druga ženska uloga je bila v rokah gospe Schul-zove, ki je že od prejšnjih gledaliških predstav sem na najboljšem glasu. Dovršeuejše in bolj naravno pač ni moč te uloge igrati. — Rad bi ga poznal čmerneža, komur se ne bi bil posmejal ves obraz, ko bi bil videl nastopiti g. Jeniča, ki je predstavljal starega birokrata Kratkega. Ko je stopil na oder, vzbudil je že s svojo masko tako glasen smeh, da se je moralo malo prestati, dokler se ni smeh vsaj malo polegel in je bilo mogoče slišati njegove besede. Ko pak je jel dajati svoji čmernosti duška, vnela se je veselost z nova ter ni pojenjala do konca igre. To Vam je bil komik „pev excellence.u Ta prva, tako izvrstua predstava nam je porok, da sinemo pričakovati še mnogo lepih večerov, ki nam ne bodo pripravljali le zabave, ampak po-žlehnovali tudi srca občinstva. Gospod vodja gledaliških predstav nam je dal j-atrjilo, da bode pri iz hiranji iger gledal mimo zabave v prvi vrsti na to, da se goji dobri okus in izobražuje in požlahuuje srce. —
Prvi korak je storjen! Seveda imamo sedaj še le najpotrebnejše kulise in gledališke priprave, a ker je zanimanje občno, u ver jeni smo, da bode oder v kratkem času popolnem preskrbljen z vsem, kar treba'.
S Pivke 12. marca. [Izv. dop ] Danes ho čem Vas, dragi Pivčani, vender spominjati o koristni stvari, katere pa žalibog mi Pivčani nemarno. Marsikateri bode rekel: „Kaj vender je to?" Ali lahek odgovor. Vprašam Vas le, ali imamo kako požarno brambo? Ali to ni koristna stvar?
Prišel sem že večkrat v pogovor o tem in tako se mi je že večkrat zgodilo, da me je kateri tujec vprašal o tem. Toda, ko sem mu odgovoril, da nemarno nobene požarne hrambe, se je zelo ču dil in rekel: „Prvka je vender velik okraj, da požarne brambe nema, si vender ne bi bil mislil." Tudi jaz potrdim te besede in res malo grdo je od nas Pivčanov, da tega nemarno, saj vender imamo dosti gospodov, kateri bi to reč lahke upeljali, pa ne vem, kaj je uzrok, da ne.
Marsikdo poreče: ^Nemogoče je ustanoviti tu pri nas požarno brambo", kar jih je tudi že več do sedaj reklo. Jaz pa vprašam: „Zakaj je vender nemogoče ustanoviti na Pivki požarno brambo, saj je res velik okraj in če bi jo ustanovili, bila bi izmej največjih na Kranjskem." Doslej se samo zato ni ustanovila, ker se nihče za njo brigal ni in ker sploh premalo skrbimo za javne, za občne koristi. Ni ga leta, da bi v tem ali onem Pivškem okraji ne bilo požara. Tako bilo je preteklo leto v Za-gorji, kjer je upepelil več hiš, nadalje že sedaj po novem letu zopet v Knežaku, torej ne samo na Pivki temveč tudi v Birkini. Pred par meseci bil je na Ostrožnem Brdu in 9. februvarja zopet. Ta božja šiba nas pogostem obiskuje in pač nerodno je, da nemamo brizgalnice in druzega gasilnega
orodja, kajti od Postojine do Primorskega ni nobene požarne brambe.
Pivčani, premislite moje besede, stopite vkupe v pogovor, sestavite osno valni odbor in preverjen sem, da bo kmalu dosti udov, „Pivska požarna bramba" pa v kratkem  mnogobrojna in izvežbana.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je zadrugi puškarjev v Borovljah za napravo zadružne delavnice 1000 gld.
— (Slavni umetnik F ran On dri ček) priredi jutri večer (dne 18. t. m.) o polu osmih v redutnej dvorani na korist „Narodnemu domu" koncert s čisto novim programom. — Ime gospoda Ondfička nam je poroštva dovolj, da se bode dvo-ivna isto tako, ko predvčeranjim, napolnila tudi jutri. — Ustopnice, katerim je znižana cena (in sicer za sedeže prvih treh vrsta na 1 gld. 50 kr , za sedeže naslednjih treh vrsta na 1 gld., za ostale sedeže na 80 kr., za ustop v dvorano in na galerijo na 50 kr. in za dijaške listke na 30 kr.), dobivajo se danes in jutri pri gospodu Vasi Petričiču na Mestnem trgu in pri kustusu eitalničinem Zvečer pred koncertom pa se bodo dobivale pri blagajnici.
— (Gospodu Franu Ondfićku v slavo) bode jutri večer po koncertu v gornjih prostorih čitalničnih prijateljska, zabava.
— (Imenovanje.) Gosp. Kazimir Brat ko vič, notarski kandidat v Radovljici, imenovanje notarjem v Trebnjem, gosp. Nikolaj Lenček, notarski kandidat v Ljubljani, notarjem v Velikih Laši-čah, gosp. Viktor Rozina, notarski kandidat v Rudolfovem, notarjem v Žužemberku.
— (Osobne vesti.) Gosp. Josip Mam, profesor na gimnaziji Ljubljanski, imenovan je kon-sistorijalnim svetnikom; gosp. Josip Krčon. župnik v Predosljih, duhovnim svetnikom.
— (Slovenska predstava) b de, kakor smo že poročali, v nedeljo dne 20. marca t. 1. v dvorani narodne čitalnice. Igralo se bode: „Pes in mačka", veseloigra v jednem dejanji, in igrokaz „Zblaznela je".
— (Gledališčna godba) svirala bode v soboto ua sv. Jožefa večer v čitalnični restavraciji.
— (Pevsko društvo „Slavec") priredi na čast vsem Josipom v .soboto dne 10. t. m. pevski večer v gostilni „pri Virantu■. Ustopnina je prosta; začetek ob l/38. uri zvečer. Odbor.
— (C. kr. deželna vlada) dala je dne 11. marca 1887. 1. Edvardu Fuxu, poštarju v Metliki, dopustilo za občasno (periodno) prevažanje Iju-dii za črto Metlika-Rudolfovo.
— (Mlad godec.) Včeraj nastopil je v Za grebškem gledališči še s tlet n i deček, Luigi Petschko z Reke, kot koncerta nt na goslih. Igral je fantazijo iz Verdijeve opero „Un ballo in maschera" in A-dur sonato št 12 od Mozarta Časopisi hvalijo igro mladega godca in mu priznavajo veliko na darjenost.
— („Laibacher Ze i t u n g" ) odgovarja v včeraišnji številki na naš članek proti znanemu ukazu deželnega Šolskega sveta kranjskega o obli-gatnosti nemščine na ljudskih šolah. Olicijozus trudi se na vse kriplje dokazati, da deželni šolski svet ni ravnal protipostavno, ko je sklenil, da ima nem ščina postati obligatni učni predmet na naših ljudskih šolah. Ker tega ne more dokazati, trdi, da so se krajni šolski sveti, predno se je storil dotični sklep, poprašali za njih mnenje. Iz dobrega vira se nam zagotavlja, da to ni res. Zato tudi olicijozus, ki se sklicuje na mestni zbor Ljubljanski prav modro zamolčava imena dotičnih krajnik šolskih svetov. — Oficijozus pravi naposled, da se z našim ponedeljskim uvodnim člankom ne bode pečal. Svobodno mu, saj smo prepričani, da bi ne prišel Čez svoj včerajšnji „cireulus vitiosus". A koristiti bi mu vender utegnilo, ko bi vse, kar smo proti deželnega šolskega sveta ukazu pisali, prav pazno čital. — Pojasnil bi si morda pojme in ne pisal bi v bo'loče jedenkrat „dritten Scbul-jahrea, na drugem mestu „dritten Classe", zopet drugej pa „dritten JahrgangeB, ker bi morebiti vender uvidel, da tiči v teh izrazih bistvena razlika. Če olicijozus v rečenem ukazu ne vidi nevarnosti za narodnost kranjskih Slovencev, je to pač le njegovo subjektivno mnenje. Mi, ki ne vidimo nikake potrebe za obligatnost nemščine na ljudskih šolah na Kranjskem, ki nemščine pri nas sploh ne zmat-ramo za deželni jezik, in ki dan na dan opažamo.
kako se „mit Hochdruck" na vseh krajih deluje za nemščino, smo popolnem nasprotnih mislij. Nam je omenjeni ukaz nazadek, oficijozusu pa velik ttftpre-dek, torej sva daleč narazen iu ni ga upanja, da bi se v tem vprašanji kdaj zbližala, kajti mi stojimo na svojem narodnem programu, na stqlišij ij. XIX. osn. zak. olicijozus pa se ravna in se mora ravnati po „ gorenj i sapi."
— (Vabilo h glasbe no -de kl a mov a 1-ski akademiji,) katero piiredijo pripravniki in pripravnice c. kr učiteljišča v Ljubljani v soboto dne 19. marca 1887. I pod vodstvom svojih glasbenih učiteljev,  gospodov A. Nedveda in G. Moravca na korist podpornemu društvu tega zavoda v telovadnici c. kr. učiteljišča. Program. 1. F. Mendelssobu-Bartholdv: Recitativi in zbori iz nedovršenega oratorija „Ghristus" se spremljevanjem na klaviru. (Zapuščinsko delo.) Samospeve poje : P. Su\va, F. Russ, J. Pianecki, J. Cvirn; na klaviru spremlja J. Fur-lauova. 2. F. Hermann: a) Sarabande, b) Gavotte, ensemble za gosli se spremljcvanjem na klaviru; na klaviru spremlja P. Gorjup.  3. F. Abt: Roth-kappchen.  Devetero spevov za dva sopranu in alt; samospevi in zbori s6 spremljevanjem na klaviru. Posamične speve veže deklamacija. Samospeve poju : L. Moosova, J. Scbmiedtova, A. Schubertova in P. Suva; deklamuje VV. Risehnerjeva in na klavira spremlja E. Sittigova. 4. A. Dvorak : Dva slov. plesa, druga serija; na klaviru čveteroročno svirata: J. Furla-nova in E. Sittigova. 5. A. Nedvčd: Venec slovau-skih narodnih pesnij. Mešan zbor se spremljevaujem na klaviru. Na klaviru spremlja: Moosova. Besede k zborom „Christus" in „Uothkiippchen" se dobivajo pri kasi po 20 kr.   Sedeži v prvih vrstah (cerclej po 1 gld. 50 kr., drugi sedeži po 1 gld.; ustopnina pa po 60 kr.   Preplatila se hvaležno vsprejeinajo. Oglasila za sedeže vsprejema iz posebne prijaznosti gospod K. Tili. Kasa se odpre ob V«?, uri. — Začetek je ob 7. uri zvečer. Odbor,
— (Vabilo k izrednemu občnemu zboru,) katerega ima slovensko delavsko pevsko društvo „Slavee" v nedeljo dne 20. marca 1887. 1. v gostilni pri -Lozarji" (stekleni salon). Začetek ob 2. uri popoludne. — Dnovui red: 1. Nagovor predsednika. — II. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. — III. Prememba pravil §> 5. zaduji odstavek. — IV. Odborov predlog glede nakupa iu biu-goslovljenja zastave. — V. Preložitev pevskega reda. — VI. Nasveti in interpelacije. — K obilni udeležbi vabi vse redne in podporne člane odbor.
— (Promet mej Trstom in Ljubljanu) je še vedno ustavljen. Od nedelje že nesmo dobi i nobene pošte z Notranjskega, iz Trsta, z Gorice in z Reke. Trst je hermetično zaprt na vse strani, železnične in brzojavne zveze so pretrgane. Kakor na južni železnici, tako je tudi na italijanski progi promet ustavljen in tudi mej Reko in Karlovcem zastavili so zameti železnični tir. Z največjim naporom se dela, da bi prodrli zamete, a doslej se še ni posrečilo in kakor čujemo, morali so včeraj popoludne zaradi burje in snega delo ustaviti. Za trgovce in potovalce je to velika neprilika in škoda.
V Ljubljani je v hotelih nad 80 tujcev, ki ne morejo naprej in čakajo, da se promet zopet odpre. Skoro po vseh postajah stoje v Trst namenjeni vlaki, kdaj se jim odpre tir, danes še ni določeno.
V Ljubljani je 4 dni zaporedoma snežilo, sneg zapal je nad dva čevlja na debelo, tudi danes še po malem naletava, vender se nam dozdeva, da bode nadloga ponehala, da smo skrajno mejo že pie-koračili.
— (V hrvatskem zboru) bilo je včeraj na dnevnem redu izvestje odbora regnikolarne deputacije. Nezavisna narodna stranka ostavila je pri glasovanji zbornico, ravno tako tudi skrajna levica. Za predlog regnikolarne deputacije glasovala je vsa narodna (vladna) stranka, od centruma pa grofi Ivan in Josip Draškovič, Lorris Kulmer in Milan Stan-ković, proti pa: baron Rukavina, Nikolaj Šipuš, Fr. pl. Turk in grof Fritz Kulmer.
— („Kmetov alca") izšla je 5. števika. Vsebina: Pomagajmo si sami! — Gnoj, s katerim se pridelek množi. — Uzo? ni načrt skednja. — Kako predenico zatreti. — Karbolinej. — Štajercem priporočene jabolčne sorte, ki pa tudi drugod ugajajo. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Vsa številka obseza 14 stranij z mnogimi podobami, kar je glede na nizko naročnino 2 gld. na leto, zares veliko.
— (Razpisano) je mesto kancelista pri okrajni sodntji v Tržiti. Prošnje do 12. aprila t. 1.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
"Rim 17, marca. General Gene nazaj poklican, ker je zaradi oproščenja ujetih Italijanov Abisincem nasproti storil spravljiv korak, kai M nikakor ne odobruje.
Berolm 16. marca. Cesarjevih Rudolf ob 3. uri popoludne semkaj dospel. Na kolodvoru pozdravili so ga cesarjevič in cesariči-nja, princ Viljem in več generalov. V cesarski palači bil je pozdrav cesarja in cesarice, potem pa ob 5. uri obed.
Peterburg 16. marca. Poleg zaprtih dijakov, je baje še kmet iz Poltave, ki je imel tudi bombe pri sebi, glavna osoba. Ujetniki na vprašanja ne odgovarjajo. Veščaki so se izrekli, da so bombe izvrstno narejene. Napolnjene so z najboljšim melinitom in Isila eksplozije bila bi tolika, da bi bile razen množine ubitih osob tudi bližnje hiše močno poškodovane. Prvo vest, da se namerava atentat, dobila je tukajšnja policija že pred nekoliko ('asa od tajne policije Berolinske.
Berolin 16. marca. „Tageblatt" javlja iz Peterburga: Policija je že pretekli teden znala, da nameravajo nihilisti atentat. Naznanila je to carju, ki je odhod v Gačino v 13. dan t. m. določil. Ko je bila carska obitelj pred odhodom še v trdnjavski cerkvi, prijela je policija neznatno osobo, bivšega vseučiliščnega dijaka Kleina, ki je imel veliko knjigo pod pazuho in je govoril z drugim sumnim človekom, s torbico čez ramo. Knjiga in torbica bili sta izvrstno narejeni bombi.
MasNage-idravljenje. Kot izvrstno umancanje (massage) pri vseh revmatičnih boleznih, protinu, trganji po udih, kakor tudi pri izpahnenji, pokvečenji in bolečih oteklinah se toplu priporoča Moli-o v o „Francusko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na lin naj i, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno M o 11 o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom.     8 (19—2)
Trpotcev Izvleček
z apno-fte' exom9 zanesljiv, upliven in 20 let preskusen proti numIcK plačnici, kataju, kašlju in pomanjkanju krvi. — Cena pld. 1.10. — Fran-<'i*kuMova> lekarna na I>uiim)U V., llunds-thurmerstrasse št. 113, lekarna Ub. pl. Trultocsjr v LJubljani iu v naj ver lekarnah. (855—7)
Javna zahvala.
Slavno društvo „Narodna šola" poslalo je že drugič naSej trorazrednici obiii tiar, namreč 860 risank, lepopisnic, spisovnic in iteviluic, ?i dvanajstoric svinčnikov, SO držal, f>0 radirk in 1 škatljico peres. Za ta obili dar su podpisana v imenu uboge šuhke mladine in nje roditeljev naj-top'eje zahvaljujeva, želeć temu prekoristnemu društvu obilo podpornikov«
D ob rep olje, dne 15. sušca 1887. Ivan EroulJ, Matija Hudovernik,
kr. šol. sveta predsednik. šolski vodja.
Tujci s
IG. marca.
Pri mi« na i Dr. Millanich z Dunaju — Stampf iz Prage. — Vinko, Herzog iz Budimpešte. — (irilnhut z Dunaja. — Lafeta iz Maribora — Globočnik iz Železnikov. — iOisenstein z Dunaja.
Pri Wnb',is Luneer, Sihraelik, Klans z Dunaja — ISenusBi iz Trsta — Miknlaš iz Zagreba. — Grlln, Neu-Bauer, Stern z Dunaja.
Umrli so v I Jaai>ljife?Jb5;
15. marca: Jera Vrtuik, gostija, 77 let, Sv. Petra cesta St. 47, za otrpneujem pluč.
V dezelnej bolnici: 14. marca: Janez Klcinenčić, kisjžur, .53 let, za pšo-noiu. —
Meteorologićno poručilo.
	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-perutura	Vetrovi	Nebo	Ho-klimi v mm.
t i— H te	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	727\2oim. 725 52 mm. 725 u2min.	— 4-21 C — 2u t; — 8-6 0	Sl. 8 V Z. z. vzh. sl. vzh.	snež. snež. obl.	10-2OBB. snega.
—		danes
—	gld	80-15
—	rt	80-95
—	it	111 40
—	n	<• 7-4,5
—		876 —
—	s	285-30
—	n	127-85
_	n	10-09',
—	„	B-—
		62-6 ! »/i
12* gld.		— kr.
165	n	50
101	t	20 l
89	n	35 „
105	n	50
116	n	
126	i	50 „
100	ji tt	
175	it	75 ;
19	n	
106	•»	»
221	n	
dne 17. marca t. I. • Izvirno telegrafićno poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld.  80 70
Srebrna renta......, 81-20
Zlata renta......„   111 75
5°/, marčna renta .... „ 97 75 Akcij« narodne banke    . ,   >>69'—
Kreditne akcije....., 2-*710
London .   .   '....... 127 75
Srebro........„--
Napol........„ 1009
C kr. cekini......„     6-—
Nemške marke.....9 62-60
■r ,. državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srefke iz 1. 1864 100 „
Dgerska zlat* renta 4%......101
Ogerska papirna renta 0......
5°/0 štajerske zemljišč, edvci. oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0  •   .     100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/,"/,, zlati zast. listi . Prior. obli>r. Klizahetine zapxd. železnice Prior, ohliir. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove sinke..... 10
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Tramuiway-društ velj. 170 gld. a. v.
lznsko pivo
ločil« nv boUe (175)
v Ljubljanski čitalnici
18., 19. in 20. marca.
Pri J. Mooiel v Novi vasi pri Rakeku se vsprejme čvrst in priden deček kot
176-1)
Prestavljen sejem.
Podpisano županstvo naznanja, da je sejem v Litiji, ki je imel biti v ponedeljek pred tiho nedeljo (21. t. m.) zavoljo velicega snega prestavljen sia ponedeljek po tihi nedelji <28. t. m.).
Ž"ULpaim.3tTro ZLrltlji,
dne 17. marca 1887. (177) Župan: Josip Me še k.
v prudajalnico mešanega blaga
Srednja temperatura — .'if>\ za 0-4" pod nonualom.
KMETOVALEC. 8
3ospodarslzl list s pođ.o"baiaai.
Št. V. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Pomagajmo si sami! — Onoj, b katorira so pridelek pomnoži. — Vzttrni načrt skednja. — Kako pvedenico /.a tre t i. — Karbolinej. — Štajercem priporočene jabolčne aorte, ki pa tudi drugod ugajajo. -- Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradno vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inseruti.
„KH K'1'O VALEČ" i/liaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na eeli poli te.r stane za celo leto 2 gld.; gg. učitelji in šolske knjižnico dobijo ga za polovico naročnine.
IKNEKATI, priobčoni v rKMETOVALCU", imajo najboljši uspeh, kajti listje razširjen posebno po deželi, zlasti pa v preinožnoišh kmetskih krogih. Zelo priporočljiv je „KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Cvet zoper trganje (G i c h t)
po dr. Jlaliru A S50 kr.,
zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku je nepreBegljiv iu hitro ter radikalno Schutimart*. zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (749—23)
t sc\ a ii«\ho(/v
H zraven ioluvzii v Ljubljani ■§
Razpošilja ae vsak dan   po pošti.
večjih  ln  manjilh  količinah  se kupujejo pri
„Bavarskom dvoru1 v Ljubljani.
15i»—5)
V „NARODNI TISKARNI"
v I 4Jul>l j i vi i
so izšle in se dobivajo sledeče kniifre:
Ivan %ho&:iir.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Križnik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 fcr.
14ur:/: $erel»rjaiii.
Romau. Spisal grof A. K. Tolstoj, posloveni! J. P. — Ml. 8°» 609 stranij.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Selski žii|iiill4.
Roman. Spisal L. Halivi/, poslovenil Vinko. — MI. H", 203 atranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Wa\\ tfragoeenliii korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal  A. J. Maksimov.   PoBlovenil  J. P.   Ml. 8n,   141  stranij. Stane 25 kr.f po pošti 30 kr.
■•uri* v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal ttene Lefebvre.   Poslovenil „ * * Stat nominis umbra.   ML 8", 535 stranij.   Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
•lunak našega časa.
Roman.   Spisal  Af. Iscrmontov, poslovenil J. P.  —  Ml. 8°, 2<i4 stranij.   Cena 40 kr., po post: 45 kr.
9) u 1» rov* k i.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil ./. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za szxxiža.3a.o ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Bajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trstvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, noveliea, spisal ./. Ogrinec.   Velja ....    15 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Huldcni    roman, francoski spisal   Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik'
Velja.................25 kr.
Za ot>a zvezka naj so priloži še 10 kr. poštnine,  za posa* mezne zvezke pa 5 kr.
CACAO
in
ČOKOLADA
UlCTOR
ScHMIDT & SOHNE
ki sta pri prvej Dunajskej razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, će imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—82)
l>Ol»ivu se pri vseh boljših trgovcih iu prodajalcih de-likates, v EJulHjaiil pri g. Petru I>;inmiik-u. Razpošilja so v provincije proti postnointl povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Alle^asse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
m
Deželna
Rogaška
slatina. Tempeljski in Styria-vrelec.
Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (162_d
Dobiva se pri g. ,?fjft. M£astnvi--ji, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, T. Ltickmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schuss-Y nigy-u &.  \Veber-ji,  Josipu  Terdini v  E^j uhlju ni.
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
prodajata najboljše in najcenejše
©Ijaaa-te  barT©P  lafe©  ixx fiirzi.ož.e
lastnega izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—29)
, LJUBLJANA. KOttporiu J Villinr-ju      štev. 1. LJUBLJANA. ^.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".